Naročnina Dnevna izdaja » kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel|skn Izdala celoletno v Jugo slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D Cene oglasov i stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1'50 In 2D, veCJI oglasi nad 45 mm višine poDln2-50,velUcl po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po IO Din n Pri večjem □ itaročilu popust Izide ob 4 z) utrni razen pondeljka ln dneva po prazniku S tedensko prilogo »Iluslrirani Slovenec« VreOntitvo /e v Kopitarjevi ulici &l. dilll Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprejemalo ^ l/redni&lva telefon it. 20S0. upravnlitva št. 2328 Uprava fe vKopIlarfevi ul.Sl.O ■>• Čekovni račun: Cfublfana Stev. I0.6S0 ln 10.349 xa inseiate. Sarafevo.il.7503, Zagreb št. 39-OU, Vraga In Itunaf SI. 24.797 Informativen list za slovenski narod Poštnina piatana v gotovini Leto LVII. V Liubliani, v torek, dne 26. novembra 1929 St. 270 st. 2 oin Vzgled Cleme ceau-a Rešitelja Francije zadnja pot Težke trenutke je več ko enkrat doživeta Francija za časa svetovne vojne, toda nikdar ni bila njena stiska tako strahotno velika, ko v novembru leta 1917. Franoosko-angleška ofenziva na zapadni fronti je propadla in radi silnih izgub demoralizirala vojsko, da so se začeli upori v armadi. Na italijanskem bojišču je velikanski poraz italijanske armade pri Kobaridu čisto odprl fronto, da so morali Angleži in Francozi v vsej naglici na pomoč. Rusiji pa so zavladali boljševiki in se pripravljali, da sklenejo mir z Nemčijo. Tudi vzhodna fronta je na vsej črti propadla. V resnici, če kdaj, potem je takrat izgledalo, da je Francija izgubljena in da mora zaprositi za mir. Takrat v lej najtežji situaciji je nastopil Clemenceau, prevzel dne 15. novembra Francijo in — dosegel nemogoče, da je rešil Francijo. To nemogoče pa je dosegel, ker se nikdar ni hotel priznati za premaganega, kakor je dejal kronprinc. Še bolj zgovorne pa so te besede kronprinca: »Niti 14 Wilsonovih točk, niti vstop Amerike v vojno s svojim neskončnim človeških materialom, niti Lloyd George, niti angleška mornarica niso bili oni, ki so nas Nemce premagali. Vse tone šteje nič v primeri z neznatnim majhnim starčkom, ki je bil takrat na čelu vlade. Novembra 1917, ko je moja armada odbila francosko ofenzivo... in ko bi noben drug politik ne nadaljeval vojne, je Clemenceau odgovarjal samo eno: Biti se, biti se, biti se, zmagati, zmagati...! Nemški generalni štab je zgubil pogum in ta obupanost je prevzela naše čete. Vse to pa je imelo izvor v prepričanju, tla nobena sila na svetu in nobeno orožje nc more premagati tega majhnega sivega starca.« To priznanje nasprotnika je najtočnejša razlaga onega čudeža, ki ga je izvršil Clemenceau, ko je že skoraj čisto zlomljeno Francijo povedel na pot zmage. Ker je imel nezlomljivo voljo, ker je imel tako nepremagljivo vero, ki gore premika, kakor pravi sv. pismo, zato je zmagal Clemenceau in zato je rešil Francijo. Takšno neomajno vero, takšno silno voljo mora imeti tudi vsak narod, če hoče priti do lepše bodočnosti. Zlasti pa vsak maloštevilen narod, ki nima in ne more imeti vseh sredstev, ko veliki narodi. Ali to tudi ni odločilnega pomena, ker tudi največja in najpopolnejša tehnična sredstva ne premorejo toliko, kakor pomeni živa vera, ki je v srcih naroda. Dokler ni ta zadeta, ostane narodna sila sveža, ko pa je zadeta ta, pa ne pomagajo tudi največja materialna sredstva, kakor jasno dokazuje Clemenceauev zgled. Kljub zmagani je pričel nemški generalni štab obupavati, kljub porazom pa je Clemenceau še naprej veroval v uspeh in zmagal. Ta Clemenceauov zgled mora ostati zlasti našemu narodu vedno v živem spominu. Le prepogosto se najdejo pri nas malodušneži, ki obupujejo, kadar vidijo, kakšnim nasiljem je izpostavljen naš narod v tujini in kakšno silno trpljenje mora prenašati. Vsi ti malodušneži pozabljajo, da tudi največje nasilje nc more zadeti žive narodne sile, kadar veruje narod v sebe in svojo bodočnost. Šest dolgih stoletij je bil srbski narod pod najtežjim nasiljem, a ker ni izgubil vere, je tudi ostala njegova narodna sila nedotaknjena in doživel jc svojo svobodo. In niti grozoten umik skozi Albanijo, niti najstrašnejše umiranje na Krfu, ni ubilo narodne vere, zato pa je prišlo po Golgoti ludi vstajenje. Vera v sebe. volja do življenja, to je lislo, Pariz, 25. nov. (Tel. Slov.«) Clemenceau-jevo truplo so še nocoj ponoči dejali v krsto in v avtomobilu brez spremstva odpravili v Mouchamps v Vendeeji. Dopoldne je bil pogreb na vrtu rodbinskega posestva, kjer je pokopan tudi njegov oče. Clemenceau ni samo najodločneje prepovedal vsakršni narodni pogreb, temveč je tudi izrecno določil, da se smejo udeležiti njegovega pogreba razen najbližjih rodbinskih članov samo poslanec Man-dell, senator Jeanneney ter njegova dva iz-vršilca testamenta Pietri in Taurnant. Njegova krsta se mora spustiti v grob pokonci in na nagrobni kamen iz grškega marmorja, na katerem je vklesano ime njegovega očeta, se njegovo ime ne sme vklesati. Zahteval jc dalje, da se mu v krsto položi njegova stara vojaška čepica, ki jo jc vedno nosil od konca vojne dalje, njegova palica, poljske cvetke, ki jih je sam utrgal med vojno v prvih strelskih jarkih, in košček prsti iz trdnjave Douaumont. Ker je ostalo brezuspešno vse prigovarjanje Tardieu-a, da bi Clemsnceau-jeva rodbina dovolila večjo udeležbo pri pogrebu, so danes ob času pogreba v znak narodnega sožalja streljali salut vsi francoski topovi, kakor nekoč na dan premirja. Prihodnjo nedeljo bo v Parizu ob grobu neznanega vojaka žalna svečanost. Vse zveze bivših bojevnikov bodo defilirale pri slavnostnem loku. Pri tej manifestaciji bo udeležena tudi vlada in parlament. Celotna pariška garnizija bo pri tem tvorila špalir. Danes popoldne je bila v poslanski zbornici velika žalna svečanost. Predsednik zbornice Bouisson je imel žalni govor. Senat pa se bo sestal k žalni seji v torek. Kraj Mou-champ so v velikem krogu zaprle močne policijske cetc, dočim drug policijski kordon ščiti samo posestvo Clcmenceau-a. Pariz, 25. nov. (Tel. »Slov.«) Ob hudem dežju in viharju jc nastopil Clemenceau svojo poslednjo pot iz Pariza v Mouchamps. Le z največjo težavo se je mogel avtomobil pomikati po blatni cesti, dasi je na stotine kmetov vso noč skušalo ccsto očistiti, da bi veliki mrtvec brez nezgode dosegel svoje zadnje počivališče. Na dveh krajih bi se bil avtomobil skoro prevrnil. Končno je avtomobil ob prvem svitu zjutraj dospe! v Mouchamps. Na vrtu očetovega posestva so grobokopi izkopali grob ter je opoldne bil končan pokop, in sicer po želji pokojnika brez cerkvenih in civilnih ceremonij. Pariz, 25. nov. (Tel. »Slov.«) Levičarski listi se tudi spričo smrti Clemenceau-a ne vzdržujejo kritike. Leon Blum izjavlja v »Po-pulairu«, da je Clemcnceau vse postopanje gnal do ekscesa: svoje cinično sovraštvo do človeštva, svoj individualizem in svoj patriotizem. >L'Oeuvre« izjavlja, da je zmaga dala Clemenceau-u zadnjo besedo. »L'Ere Nouvelle« pa stavlja vprašanje, kaj je bilo v življenskem delu Clemenceau-a važnejše: zmaga v vojni ali poraz pri mirovnih pogajanjih. V »Intran-sigeantu« izjavlja Poincare, da je Clemenceau rešil Francijo. Pariz, 25. nov. (AA.) Današnji listi posvečajo cele strani pokojnemu Clemenceau ju. Skoro vsi soglašajo v tem, da je umrl državnik z dobrimi in slabimi lastnostmi, ki so jih Francozi od nekdaj ljubili. Zgodovine Francije ne bo moči pisati, ne da bi se imenovalo Cle-menceaujevo ime na prvem mestu. Pokojnika je (ličila globoka ljubezen do domovine in vzvišen značaj. Sožalje kralja Aleksandra Pariz, 25. nov. (AA.) »Havas« poroča, da je predsednik francoske republike Doumergue prejel brzojavko jugoslovanskega kralja Nj. Vel. kralja Aleksandra L, ki mu je izrazil velike simpatije in iskreno sožalje ob priliki smrti g. Clemenceauja in ki nm zagotavlja, da sočustvuje s svojim narodom spričo velike izgube, ki je zadela Francijo. Belgrad, 25. nov. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Živkovič ter minister zunanjih zadev dr. Marinkovič sta poslala ob priliki smrti velikega državnika Clemenceauja v Pariz naslednji brzojavki: Njegovi ekscelenci g. Tardieuju, predsedniku francoske vlade Pariz. — Izvolite sprejeti zagotovilo iskrene in globoke žalosti, s katero jc jugoslovanski narod sprejel nesrečno vest o smrti državnika, ki ima toliko zaslug za svojo domovino, veliko Francijo, prijateljico in zaveznico našo, kakor tudi izraze mojega osebnega najiskrenejšega sožalja. Živkovič, predsednik jugoslovanske vlade. Njegovi ekscelenci g. Briandu, ministru zunanjih zadev Francije, Pariz. Prosim Vašo ekscelenco, da izvoli sprejeti in sporočiti veliki francoski republiki izraze najiskrenejšega sožalja jugoslovanskega naroda in mojega osebnega sožalja ob priliki krute izgube, ki jo je utrpel naš prijateljski narod v oseb' enega izmed največjih svojih sinov. Dr. Marinkovič, minister zunanjih zadev. London, 25. nov. (AA.) Predsednik angleške vlade Mac Donald je poslal povodom smrti Clemenceauja sožaljno brzojavko, v kateri veli: Njegov duh in njegov lepi značaj, njegova nenavadna odločnost in sila, ki je niti starost ni mogla zmanjšati, je izzvala najprisrč-nejše zadivljenje mojih sorojakov. Ves angleški narod je globoko razžaloščen zaradi te velike izgube. Clemenceau ne bo prešel v zgodovino samo kot zastopnik svojega naroda v inozemstvu, nego tudi kot človek, čigar velike in raznotere zasluge za človečanstvo bodo vedno prešinjale z ljubeznijo iu spoštovanjem one, ki jim je veličina in sreča ljudstva pri srcu. Bukarešta, 25. nov. (AA.) Rador« poroča, da je romunski parlament posvetil današnjo sejo spominu pravkar preminulega francoskega državnika Clemenceauja. Enaka žalna seja je bila v senatu, kjer je minister za trgovino Madgearu obrazložil Clemenceau-jevo vlogo za napredek demokracije in njegove zasluge za zmago v svetovni vojni. Belavst socialna zakonodaja Belgrad, _'5. nov. (Tel. »Slov.«) Iz skupne seje jiredstavnikov sindikalnih delavskih organizacij Jugoslavije je bilo izdano sledeče poročilo! Vprašanje revizije našega socialnega zako-nodajstva vzbuja živo zanimanje v delavskih vrstah. Zato se jc včeraj na poziv ujedinjenega delavskega sindikata Jugoslavije kot centrale državnih svobodnih delavskih sindikatov vršilo posvetovanje, na katerem jc bilo zastopanih 55 organizacij s 109 delegati iz vse države. Konferenci je predsedoval predsednik sindikalne centrale in glavni tajnik zveze kovinarjev Jugoslavije g. Blagoje Bračinae. Govorili so g. Vladimir Pfeifer, predsednik zveze privatnih nameščencev o delavskem zaščitnem zakonodajstvu, g. Filip Uratnik, tajnik l jubljanske delavske zbornice, o socialnem zavarovanju delavcev in g. Bogdan Krekič, centralni tajnik zveze združenih delavskih sindikalnih organizacij Jugoslavije, o delavski koaliciji. Po obširni razpravi, katere so sc udeležili mnogi delcgatje, jc bila soglasno sprejeta sledeča resolucija z uvodom: Državni sindikalni svet predstavnikov organizacij ujedinjenega delavskega sindikalnega združenja Jugoslavije so na svojem sestanku 24. novembra 1929 po zaslišanju referatov in razprave o reviziji socialnega zakonodajstva in socialnega zavarovanja delavcev v naši državi sprejeli sledečo resolucijo: Državni sindikalni svet ugotavlja, da delavske organizacije nikdar niso hotele revizije našega socialnega političnega zakonodajstva, ampak da so delavski stan iu njegovi predstavniki samo zahtevali izvršitev že obstoječe zakonske zaščite. Delavski razred jc prepričan, da naša delavska zaščita ne odgovarja vsem novodobnim zahtevam, ki se lahko postavljajo v o&Lgled težkih gospodarskih in zdravstvenih razmer delavcev in nameščencev v naši državi. Zato je delavstvo zahtevalo, da so nedostatki zakonodajstva popravi jo. Tc zahteve delavski razred tudi danes ponavlja. Državni sindikalni svet je v zvezi z gornjo konstatacijo podčrtal posebej sledeče zahteve: a) Zakonske odredbe o omejitvi delovnega časa, o nedeljskem počitku in nočnem miru, o zaščiti delavskih poverjenikov, o zaščiti žene, otrok in mladoletnih delavk naj se striktno izvedejo; b) zakonske odredbe o nadzorstvu delavske zaščite naj se izvršijo najstrožje. Dalje naj se izvedejo odredbe o higijenski tehnični zaščiti, izvršitev teh odredb naj se kontrolira, čimprej naj se vzpostavi inšpektorat dela. Ob priliki izenačenja obrtne zakonodaje naj sc pozovejo in vpoštevajo predstavniki delavskega razreda in naj se jih vabi na sodelovanje, tako da ne bodo materijelnn odredbe novega obrtnega zakona uničile prejšnje pridobitve delavske zaščite. Pridobitve glede delovnega časa in službenega odnošaja delavca kakor nameščenca napram podjetniku sc ne sinejo poslabšati. Vsii tozadevni predpisi nnj se uredijo v edinstvenem delovnem zakonu, neizključujoč pri tem potrebe in možnosti, da sc izdelajo spe-cijekti zakoni za zaščito poedinih delavskih in natneščenskih skupin. c) Zakonske odredbe o zavarovanju delavcev za starostno onemoglost in smrt naj se izvedejo. Naj se izdela zakonski načrt o zavarovanju delavcev in nameščencev za slučaj brezposelnosti. Delavsko zavarovanje nnj ostane samoupravno, centralizirano, unificirano. Poudarjajoč velik pomen delavske svobodne koalicije za splošno družabno in gospodarsko življenje države, posebno za kulturen, gospodarski, socialni in moralni dvig delavskega razreda v moderni družbi naloga državni sindikalni svet predstavnikov svobodnih delavskih sindikatov upravi URSSJ v dolžnost, da naj na pristojnih mestih intervenira za popolno svobodo delovanju delavskih sindikatov. Osvajajoč to resolucijo, ugotavlja državni sindikalni svet. da Ik> tudi sedaj, kakor prej. realizacija teli zahtev odvisna od tega, kako bodo delavci s svojim pristopom v sindikalno zvezo pomagali. Zato državni sindikalni svet poživijo vse delavstvo in liomeščenstvo, da so pridruži pokretu udruženja delavskih sindikalnih društev Jugoslavije. Imenovanja kar reši narod iz vsake nesreče. In čim manjši je narod, tem več potrebuje te vere, tem bolj mora biti prožet od nje. Dokler ima narod to vero, tako dolgo ni zanj nobena nesreča nevarna, ko pa izgubi to vero, polem je takoj izgubljeno vse. Dokler verujemo v sebe, dokler je močna naša volja, tako dolgo se nam ni bati ne germanizacije in no italijanizacije, ko pa prestane naša samozavest, je tudi že konec naše narodne zavesti in germanizacija ter italijanizacija sta lu. Ne drugi narodi, temveč mi sami odločamo o naši usodi, ker vse je odvisno od vero, ki je v nas samih. Ta vera v današnjih dneh pri marsikomu ugaša in dosti- krat radi fraze, ki jo imamo od tujca. Ne pod-leči lej bolezni degeneriranega velemestu, temveč ohraniti si zdravo misel, ki še živi na deželi, je eden prvih pogojev našega napredka. Vera v lasten narod, to je prvo delo za narod in nikdar ne obupati, je prvi pogoj narodnega obstanka. To zgovorno dokazuje Cle-menceauova zmaga in zato naj bo Clemence-auov zgled nauk vsem našim malodušnežem, da ne materialna premoč nasprotnika in naša maloštevilnost, temveč samo strup nialo-dušja ogroža naš obstoj. Glresti so lega sirupa docela in pričela se je lepša bodočnost u:i-vseli. Belgrad, 25. nov. (AA.) Z ukazom Nj. Vel. sta bila na predlog ministra pravde postavljena: za sodnika višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. Alojzij Gradnik, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani v 3-1; za sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu Anton Kacjan, starešina sreskega sodišča v Bosanskem Novem v 4a-I; oba v isti skupini in kategoriji po potrebi službe. Belgrad, 25. nov. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za poljedelstvo so postavljeni pri banski upravi dravske banovine za načelnika poljedelskega oddelka v 4 a-I Anton Podgornik, ravnatelj poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu; za inšpektorja v 4-1 Josip Zidanšek, oblastni referent v Mariboru, za višjega poljedelskega svetnika v 5-1 pa Franjo Trampuž, oblastni referent v Ljubljani. Belgrad, 25. nov. AA. S sklepom ministra za socialno politiko in narodno zdravje in v soglasju z odlokom ministrskega sveta sta postavljena: za zdravnika dnevničarja Doma narodnega zdravja v Lukovici, dravska banovina, dr. Ciril Komotar, za sreskega referenta v Čabru, dravska banovina, v 9-1 zdravnik dr. Josip Muhvič. Belgrad, 25. nov. AA. S sklepom ministra za javna dela jc sprejeta na znanje ostavka I poštnega manipulanta v Ptuju Martina Rabiča. Belgrad, 25. nov. AA. S sklepom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje je sprejeta na znanje ostavka sreskega sanitetnega referenta v Prevalju, dravska banovina, dr. Boštjana Erata( ). »Jutro" zeli luziio sokolstva in ortovstva »Jutro« je bržkone zadnje čase mnog razmišljalo o naših telovadnih organizacij th, premerilo je moč sokolstva iu orlovstva ui i ludi, da je služila pri učitelju na Pleščah. Najbrž je bila prav ta v Medjimurju. Tu je ponujala ista ali enaka ženščina 3aharin. Pravila, da je iz Ljubljane, da ima sestro v samostanu v Kaniži, da je bila okradena. Prosila je posojila. Dobra žena ji je za dva dni dala «C0 Din; čaka pa po dveh mesecih še vedno zastonj nanje. To jo sporočil iz Medjimurja krošnjar osebi ob Kolpi, ki želi, da bi »Slovenec« pomagal slorili sleparko neškodljivo. Na sledi za nalto V daljni zapuščeni vasici Zavid pri Tuzli so se začela to dni zelo obsežna dela za izsleditev nafte. Andaliza nafte, ki so jo dobili tu na površini, se je izkazala kot jako dobre kakovosti Svet sam daje najpovoljnejše pogoje za izkoriščanje nafte. Sedaj so že zgradili visok železen slolp za nam" ščenje in obrat svedrov in pripeljali močne dinamo motorje in cevi. Svedri so sposobni prodreti 1200 metrov gioboko v zemljo, upajo pa, da nalete na nafto že v alobini približno 700 metrov. Nežen obraz m fine mehke roke. so svojstvo odlične dame. Z dnevno vporabo naše ALEM" kreme ostane trajno nespremenjena svežost Vašega telesa — Vse nečistoče izginejo v kratkem času, ker „ALEM" krema globoko prodre v znojnice in s tem daje koži zdravje in lepoto. Zdravstveni dom na Jesenicah Jesenice, 24. novembra. »Jutro« v svoji nedeljski številki poroča o zdravstvenem domu na Jesenicah in utemeljuje njegovo potrebo. Žalibog pa dopisnik nima o ustanovi sami in njenih napravah pravega pojma niti prave neprislranosti, da bi mogel poročati o lej, za Jesenice velevažni zadevi, pravilno in verodostojno; sicer ne bi mogel zapisati, naj se postavi tja gori nekam na Plavž, ko je vendar treba, da je radi zobne klinike za deco blizu šol in tudi radi ostalih naprav nekje v centru. Saj to ni nobena hiralnica! Ljudje, ki so ta jiokret započeli in dejansko tako daleč izpeljali, da skoro smemo upali na njegovo uresničenje, ne iščejo nobenih svojih koristi, ne osebnih in ne kakih drugih. V zdravstvenem domu mora biti prostora za zdravniško ambulanco, za čakalnico, stanovanje za seslre. izolirnico za kužno bolne, bolniško sobo za pomoč v prvih nezgodah, prostor za javno kopalnico, kuhinjo, kleti itd. In gosp. dopisnik »Jutra« meni, da se da taka stavba zgraditi s par sto tisočaki? Samo slučaj je, da še ni končonveljavno prodan stari dom »Kat. del. prosv. društva«, ki po ponovnem zdravniškem izvedeniškem mnenju popolnoma ustreza namenom zdravstvenega doma tako po prostornini kakor tudi po svoji centralni legi. Stavba doma In stala nova po cenitvi izvedencev 500.000 do 600.000 Din. Njeno prometno vrednost so cenili na 350.000 Din. Društvu torej ni na tem, da bi svoj dom komu usiljevalo in tudi občini ga ne, če ga je stavilo na razpolago za znesek 300.000 Din, ko ima vendar tudi druge ponudbe za nakup istega Tako n. pr ponudbo nekega mizarja, ki je na prvo roko ponudil znesek 240.000 dinarjev. Če g. dopisnika zanima, si te ponudbe pri društvenem predsedniku lahko ogleda, da potem ljudem, ki delajo za dobrobit Jesenic odkritosrčno i 11 nepristransko, ne bo metal pod noge krivičnih očitkov. Sicer smo pa mnenja, da je tudi med jJutrovimk bralci dovolj mož. ki jim je poverjena skrb za obči blagor, toliko razsodnih, da bodo preko teh neutemeljenih insinuacij in v soglasju z drugimi ukrenili potrebno, da dobe Jesenice za res obsežen in vsem potrebam ustrezajoč zdravstveni dom za to nizko ceno, kakor jim je sedaj še na razpolago. Živega objokovali za mrtvega V bolnico v Splilu so bili nedavno pripeljali 22 letnega kmetskega fanta Ivana Milata, ki je bolan na ledvicah ter zabuhel v obrazu. Oez nekaj dni, Io je minulo soboto, je prišla Ivana obiskat celokupna družina z materjo na čelu. Ko so prišli na moški oddelek bolnice, so vprašali prvega stre-žaja, ki so ga srečali na stopnicah: »Kaj je z našim Ivanom?« Ker so bili prejšnji večer prinesli v bolnico nekega ležko bolnega mladega lanta, je strežnik mislil, da so Io njegovi svojci ter je odgovoril: v Umrl je danes zjutraj ob štirih.« A kje leži, zaboga?« »V mrtvašnici; idite tam-le preko vrta.« Družina se je vsa v solzah odpravila v mrtvašnico, kjer je našla na kameniti inizi mladega mrliča. »Ivan moj, rana naša — gorje nam . Tako so začele ženske jokati in tarnali. Slednjič je Ivanov brat mrtveca natančneje ogledal in rekel: »Mati, Io ni naš Ivan!« »Kaj govoriš tje v en dan — seveda je Uboga jaz.. .« Sedaj je vsa družina odšla nazaj v bolnico, da bi zahtevala obleko pokojnega, da bi ga v njej položili na mrtvaški oder. Idoč so se med seboj pogovarjali in jokali. Tedaj zakliče nekdo iz ene odprtih bolniških sob: »Mati, Jeln, Male za božjo voljo, kaj jokate, kaj se je zgodile doma?- Družina je kar odreveneln. Nato pa so po- hiteli k bolniku — k Ivanu in ga začeli objemati in poljubljati: »Bog je napravil čudež, hvala mu na v3e veke!.. Saj si živ, Ivan, a mi smo te že objokovali kot mrtvega!« Pomota se je razjasnila, a solze niso nehale leči, le tla so tekle sedaj vsem od veselja. „Greh imam na duši" Požigalec prostovoljno priznal svoj zločin. Še meglena je bila v nedeljo dopoldne Dunajska cesta, nejevoljno so hodili ljudje v slabem vremenu in avtobusi so nekam dolgočasno dajali znamenja 3 hupo. V takem razpoloženju je koracal po Dunajski cesti star, sključen možic. Srdito je godrnjal prec se, momljal nejevoljne besede in sc oziral na vfie strani, kakor bi ga kdo podil. S križišča cest je stopil <10 možica stražnik in položil roko starcu na ramo: »Kaj iščete tod? Odkod ste?« Starec ni vedel nič drugega v odgovor, kakor nekaj zmedenih besed: »...nič hudega, gospod stražnik . . saj že grem ... sam se grem javit!« Stražnik je sumljivega možica odvedel na policijo. Na policiji so možica hoteli zasliševati najprej radi beračenja. Toda starec je nervozno zakrilil z rokami in šepnil dežurnemu uradniku: »Gospod! Hud, strašen greli imam na duši. Jaz sem listi, ki ga iščete!« »Kako iščemo, kateri ,1 umi pa ir.giuii » nui,, „ ,11-i.dj «... —.. izsledili orožniki in zaprli. Moja prijateljica fe vedno dobre volje. Pri glavobolu, migreni in mesečnih motnjah vzame nekaj ki takoj pomagajo in so popolnoma neškodljive. Zato bo sedaj moj princip: Vedno morajo biti Pyra-midon - tablete v hiši! Pristne samo v originalnem zavoju „jfleiAtehJMSiud". Koledar Torek, 20. nov.: Silvester, opat. Osebne vesti — Poroka. V nedeljo 24. novembra sta bila na Brezjah poročena bivša predsednica Orlic na Bledu Ivanka Slivnik z Rečice in Leopold Oblak iz Puštala pri Škofji Loki. Bilo srečno! Novi grobovi ■j" Umrl je na Bledu ondotni okrožni zdravnik in sanitetni major v p. g, dr. Janko Benedik. Z njim je izgubil Bled eno svojih najmarkantnejših osebnosti. Bil je mož širokogrudnega pogleda, žilave delavnosti in izredne ljubezni do svojega lepega rodnega kraja. Zato je že svoj čas veliko storil za p. vre £o Bleda in se je tudi v zadnjih letih, ko jja e bolehnost pri delu ovirala, živo zanimal zu vsa blejska vprašanja. Kot človek je bil izredno blag in ljubezniv, kot zdravnik postrež-Ijiv in požrtvovalen: bolniku ni bil samo zdravnik, temveč prav tako prijatelj in tolažnik. Kako je pri bolnikih pozabljal sebe, je dokaz, da se je celo v zadnjem času, ko je njegova bolezen že zelo napredovala, ponoči sam ves bolan, dal peljati v eno uro oddaljeno vas, da je pomagal v težki bolezni in je baš v tej noči razvoj svoje lastne bolezni znatno pospešil. Težko prizadeti rodbini, zlasti blagi gospej soprogi, izrekamo najgloblje sožalje Njegova duša pa naj najde pri Bogu svoj večni odpočitek. -j- Umrli so v Ljubljani v času otl 17. do 25. novembra: Leopoldina Jelen dijakinja trg. šole. 19 let. Stari trg 16. — Marija Baloh, vdava mizarja, 90 let, Hrenova 5, — Neža Plečnik, zasebnica, 79 let, Sv. Petra nasip 21. — Evgen Guttmann, višji železniški nadzornik v p.. 79 let, fegličeva 10. — V bolnišnici so v istem času umrli: Karolina Dobida, vdova dvornega svetnika, 65 let, Vidovdanska 9. — Marija Smole, bivša šivilja, SI let, Stari trg 17. — Vida Spruk, hči ključavničarja, 5 mesecev. Rožna dolina IV 17. — Josip Nograšck. sin čevljarja, 5 let. Šmartno 16. — Ivan Jankovič, sin delavca._ 5 mesecev, Vrhovca 9 pri Dobravi — Alojzij Žu-mer, sin strojnega stavca. 5 mesecev, Vošnja-kova 4. — Ivan Žohar. skladiščnik. 6t let. Poljanska 81. — Antonija Benedik, hči delavca, poldrugo leto, Stražišče 152. — Alojzij Strojiuc, sin tesarja, 5 leta, Zadvor 26. — Franja Puš-Iju". vdova orožnika, 44 let, Hudo 15. — Fran Greif, bančni prokurist, 5S let, Beethovnova 15. — Katarina Draguš, služkinja. 26 let. Tržaška cesta 15. — Lovrenc Bernik. delavec, 62 let. Celovška 65. — Terezija Kržišnik, mestna uboga, 67 let. — Anton Strnad. trgovski potnik. 45 let, Stari trg 52. — Franc Hlebec, sluga, 21 let. Dunajska cesta 52. -k Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrefulozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne ^Franz-Jesef« grer.čice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s »Franz-Josef« vodo zginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. »Franz-Jcsef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mala kronika ic Na občnem zboru Pokrajinske zveze Jugoslovanske Orlovske Zveze, ki se je vršil v soboto, dne 23. t m., je dobilo predsedstvo JOZ za svoje delo zaupnico z 48 glasovi proti trem, praznih 9. Glasovalno pravico so imeli zastopniki orlovskih okrožij in zastopnice orliških srenj. Pokrajinskemu odboru se je prepustilo, da viseča vprašanji kontno reši. V nedeljo 24. t. m. se je radi istih zadev vršil izredni občni zbor SOZ. Po kratkih poročilih, izčrpni debati in vsestranskih pojasnilih je dobilo predsedstvo SOZ zaupnico s 45 glasovi proti 4, 9 praznih. Glasovalno pravico so imeli zastopniki orlovskih srenj. Delegati in delegatke so polno-številno, z veliko pozornostjo in disciplino nepretrgoma vzdržali v soboto od 6 do pol 12 zvečer, delegati v nedeljo pa brez odmora od 9 zjutraj do pol 6 popoldan. -A- Občni zbor ljubljanske sckcije Profesorskega društva se je vršil v nedeljo 24. novembra v Ljubljani. Stal je pod vtisom, da se je pred kratkim posrečilo doseči srednješolski zakon, za katerega se je organizacija borila leta in leta. Izpolnile se niso vse želje profesorjev, zlasti mlajših ne, vendar se je položaj predvsem starejšim izboljšal. Občni zbor je dal izraza svojemu prepričanju. da je dosegla ugodnosti novega zakona le organizacija, in je izrekel svojo zahvalo vsem, ki so se kakorkoli trudili za novi zakon, zlasti še predsedniku ljubljanske sekcije prof. Jeranu in predsedniku glavne uprave prof. Divcu Drušlvo šteje 251 članov, V minulem poslovnem letu ie umrlo šest članov: proseforji Vajda, Cimperman, Suhač, dr, Čibej, dr. Milena Vabič in ravnatelj v p. Breznik Samopomoč slovenskih profesorjev šteje 292 članov, ki plačujejo ob smrti vsakega člana po 25 Din, tako da znaša sedaj posmrtnina 7300 Din. Dne 8. decembra se bo vršil občni zbor Samopomoči v Mariboru, kjer se bodo pravila spremenila v tem zmislu, da bodo članice Samopomoči lahko tudi soproge profesorjev, katerih se je priglasilo za vstop že 72. Na ta način se bo posmrtnina zvišala na okroglo 10.000 Din in bo tvorila še skromno zavarovanje. Podrobno se je razpravljalo še o raznih stanovskih zadevah. Predsednik glavne uprave je brzojavno sporočil iz Bel-grada, da so mu v ministrstvu zatrdili, da bo prevedba na novi zakon končana najkasneje do srede decembra. — Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor. ic Ameriški izletniki na povratku. Jutri 27. t. m. se bo zopet vkrcala v Le Havre na znameniti francoski brzoparnik »Ile de France« večja skupina ameriških Slovencev, ki so v soboto zvečer odpotovali iz Ljubljane Pred pisarno Francoske linije v Kolodvorski ulici 35 (zastopnik Ivan Kraker) so se skupno fotografirali. Tako so se povrnili z malimi izjemami vsi, ki so prispeli letos na obisk iz Amerike, Za božič pričakujemo novih izletnikov, ki bodo v večjem številu posetili staro domovino. ic Obrtno sodišče v Ljubljani uradu je za stranke (informacije in vlaganje tožb na zapisnik) vsak ponedeljek in petek od 11 do t5 v sobi št 152 v H. nadstropju desnega trakta justične palače. — Izven tega časa se sprejemajo stranke le, če gre za neodložljive zadeve ic Vijolice pod Gorjanci lz Št. Jerneja: Gotovo so redkost v tako pozni jeseni cvetoče in dišeče vijolice. Na Gorjancih sneg, kar pravzaprav koncem novembra ni nič čudnega, na vrtu Franca Turka, mizarja iz Št Jerneja, pa cveto vijolice kakor spomladi V dokaz resnice Vam jih nekaj pošljem. it Vse hišne posestnike opozarjamo, da morajo na državne praznike po mestih in trgih izobesiti državne zastave vsi lastniki zgradb. it Podaljšanje razpisa za predložitev osnutkov za poslopje mariborske ekspoziture Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Po odloku komisarja Osrednjega odbora za zavarovanje delavcev se podaljšuje rok za predložitev osnutkov za navedeno stavbo do 16. decembra 1929. ic Korupciji odklenkalo tudi v Macedoniii. Pri okrajnem glavarju v Skoplju Mihajlu Suna-nu se je te dni /.glasil hodža (muslimanski duhovnik) Džemšid Alijenč iz Vasi Rašče ter mu izročil spomenico, s katero zahteva on in še nekateri vaški kmetje, da naj bo odstavljen vaški župan, češ. da ne delu po zakonu. Ko je okrajni glavar sprejel prošnjo in hotel hodžo odsloviti. je ta vzel iz žepa kuverto in mu jo je izročil. rekoč: »To je zn te, za kavo!« Okrajni glavar je takoj |)oklical nekaj uradnikov ter l>red njimi odprl kuvero. Y kuverti je bilo 7 turških zlatih lir in listek, na katerem je bilo napisano, da dobi glavar še 15 lir. če odstavi žu- Eana. Proti hodži je okrajni glavar vložil ovad-o radi poskušenega podkupovanja javnih organov. ic Prijava dohodkov od zgradb (znradaiina). Glasom razglasa davčne uprave se vlagajo prijave za odmero tega davka od 20. novembra do 20. decembra t. 1. Kdor zamudi rok za vlaganje, plača kazen. Tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, kjer se dobe tudi druge davčne tiskovine. Obrazec prijave stane od dežju. verni] in snegu NIVEA-CHENE Vetor in slubo vrome, uirzlota in vlažnost odvzemajo VaSi koži trajuo /u kozo važne tirani Ido sestavino in pospešuje s lom prornno nagubano-d obraza. Vaiiu koža pu potrebule svožoirn /.raka. Tu Vus varuio N1VEA-OREMF prod neugodnimi vremenskimi vplivi. Samo NIVKA-CRUMr vsi-bule EUCBBIT. - Ta obvaruje nežno kožno stnuiejo osušenja in prepreči nastajanju gub in rug. Dozo po D1-. 5'—. tO"— in 22'- 1). Tubo no !)"— In 14'— l), N1VEA-OREME prouikne v kožo in no ostavlja bleska. Odpr. skladišče: fiaritior. Meitsha c. 36. MHHI 1 Din. Seznam vseh davčnih tiskovin se dobi v knjigarni brezplačno. ft Gospodinje Vaše perilo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos Reich ic Opozarjamo ccnjene odjemalce, da je razstava in prodaja vsak dan odprta ter vljudno vabimo tudi one z dežele na brezobvezen ogled, P. Magdič, Ljubljana, Aleksandrova cela 1 in 16, Star očka mi pravil je pred oštarijo: »Vaš dohtar pa preveč na vodo držijo, jaz maram pa vodo samo tedaj, če v njej je zavrel že Buddha-čaj, Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva c. 3. Danes posledujič: OKOVI Velefilm iz življenja sibirskih kaznjencev in njih sodnikov Ob 4, Vina 7, '/28, 9. Kino Uuč>i!ansht dvor frtefon 2T30 Lfiihljjana Kai bo danes? Drama: Zaprto. Opera: Beneška noč. Kino Ljubljanski dvor: Okovi. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. Voznikova nezgoda Posestnik z dežele je moral včeraj po opravkih z vozom v mesto. Da bi pa vožnja v mesto ne bila brez haska, je naložil na voz nekaj vr£č fižola; kajti imel je dobro letino. Lepo jx>časi se je |x>-mikal proti Ljubljani, ko pa je zavozil v mesto, jc pozabil na v reče fižola, pred očmi so mu bili samo policisti in njihovi strogi predpisi. In na Marijinem trgu je imel smolo. Preveč se je zagledal v zaposlenega stražnika in v zamišljenosti sklepal: »Hen-taj te, dobro, da zmaguješ, presneto ie avtomobilov.« Nič pa ni zapazil, da sta mu z voza padli dve vreči fižola. Prva vreča se ie samo za spoznanje razpočila, druga je pa zašla med kolesa, da io je voz tiral s seboj in jo skoro raz [»lovil. Fižol je seveda brizgnil izpod kolesa na vse strani. Promet je bil skoro ustavljen, kmetic se je pa moral podvizati, da je vsaj površno pobral s trudom pridobljeni pridelek. Starikava meščanka ie pa skomizgnila z glavo in izrekla prepričevalno sodbo: »Kaj pa je njemu za leh par zrn, golobčkom bi jih naj pustil.« »Frančiškanski golobje za enkrat še niso fi-žolarji!« io je ošvrkm! kmet in počasi odpeljal. O Predavanja »Bogoslovne Akademije« za inteligenco. Danes, v torek, dne 26 novembra, točno ob osmih zvečer bo predaval prof. Franc Grivec: Kristus v Cerkvi. Predavanje bo v prostorih bogoslovne fakultete v »Alojzijevišču« I, 26 (Poljanska cesta 4). Vstop prost. © Lep umetniški užitek bo nudil časnikarski koncert prihodnjo nedeljo, dne 1. decembra v Unionu. Časnikarski koncerti so doslej s svojimi izbranimi sporedi še vedno dosegli uspehe, s kakršnimi se ne more pohvaliti nobena druga koncertna prireditev v Ljubljani. Spored letošnjega koncerta je še posebno zanimiv, ker je sestavljen tako, da bo ustregel tudi razvajanemu koncertnemu občinstvu. Po koncertu se bo vršila neprisiljena družabna zabava. 0 Predavanje o Kreku v »Soči«. V društvu »Soči«, ki prireja ob sobotah v salonu pri »Levu« Tomazin, Cerklje: Kmetij, poučno potovanje Začetkom septembra se je 44 kmetovalcev iz Cerkelj jx>dalo ua poučno |x>tovanje po Sloveniji. Najprej so šli na Vrhniko, kjer so si ogledali Le-narcičevo veleposestvo, dekanovo ve'eposestvo in mlekarsko zadrugo. Veliko so videli cerkljanski kmetovalci v teh krajih ter bodo gotovo tudi marsikaj pametnega od drugod vporabili tudi v svojem kmetovanju. Nato smo se podali na ljubljanski velesejem na zadružno razstavo in si 10 ogledali, potem pa smo se z avtobusi odpeljal na Gorenjsko. Prva postaja bo St. Vid: Škofovi zavedi. — Že sama stavba taka kot je, je za kmečkega človeka, ki je vajen malih dimenzij, nekako čudo. — Pa smo se pomenkovali o tem zavodu že preje in pozneje, a človek se mora čuditi, kako tudi priprosto ljudstvo dobro razume velik pomen tega zavoda — Prav prijetna se nu jc zdela debata o pomenu prve slovenske gimnazije, o tem kako so pred skoro 30 leti zbirali krajcerje po župnijah za to hišo. o korajži našega škofa dr. Jegliča itd. To debato smo imeli z našimi udeleženci-kmečkimi možmi in fanti potem, ko so zavod videli. Te debate sem bil vesel nič manj kot vsega drugega programa tekom potovanja. Pridrčali smo v Smlednik. Ogledali smo si sadno sušilnico Smuknili smo hitro še k županu Burgarju v Hrašah. Zopet smo bili v hlevih, ki delajo veselje kmečkemu človeku, pa tudi dobiček prinašajo. Lepo ima urejeno g. Burgar in zato ni čudno, da so naši udeleženci po dvakrat in trikrat zašli nazaj v hlev. preden smo zlezli pred odhodom r avtobuse. — Peljali smo se v Hrastje pri Kranju k g. bivšemu narodnemu poslancu Brodarju. — Kakor smo pri g. Burgarju čutili, da smo pri modrem gorenjskem kmetu, ki z lastno pridnostjo napreduje od leta do leta, tako smo bih na prvi mah pri g. Brodarju prepričani, da imamo pred seboj sicer tudi kmeta, a takega, ki je že stopal 111 se sukal na parla- mentarnih tleh. Tista samozavest, ki ni nič napačnega, ga takoi pokaže v pravi luči. — Ko bi le mogli vsi kmečki gospodarji s tako sigurnostjo in spretnostjo nastopati kot g. Brodarl — Pozorni so ]X)stali naši udeleženci, ko je pripovedoval g. Bro-dar, da je v teku prvih osem let, ko je prevzel posestvo ]» očetu že imel v hlevu še enkrat toliko živine kot je dobil. Povedal je, da za mesarja nima telet, ampak vse redi, kar je le količkaj vrednega. Pri nas na Dolenjskem pa se dela ravno narobe. Najlepša teleta pobere mesar, slaba živina pa je za rejo. To je res narobe svet! — Ko smo prišli v svinjake, so pa naši kar obstrmeli. Take lepe živali in toliko ler tako priprosta hrana! Pri nas smo mnenja, cla je prašičereja le na Dolenjskem dobra in pravilna, a videli smo drugače. — Koliko sto in sto glav malih prašičkov pokrepa našim kmetom, ko bi se dalo obvarovati, če bi le saj malo pazili na najbolj navadne stvari n. pr. na snago, na križanje. Prav lo je povdarjal tudi g. Brodar, ki je povedal, da plemenske prešičke po 8 tednov stare lahko proda jx> 30 Din za kg. Čimbolj smo si ogledovali druge kraje in čim-dalje smo šli. tembolj smo se začeli zavedati, kako revni in zapuščeni smo mi na daljnem Dolenjskem. Priznam, da smo tudi sami nekaj krivi, a vendar ne vsega! Res pa je, da človek v vinorodnih krajih nima tistega veselja za študij in napredek, kot ljudje iz bolj mrzlih krajev. To je — na žalost res! To je že tudi vzrok naše zaostalosti. Pa jc poleg tega šc drugih vzrokov kot u. pr. to, da k nam zelo težko dobiš predavatelja ali kaj podobnega, češ da je predaleč. Mi smo kulturno navezani popolnoma na Ljubljano, pa prav nič na Zagreb, čeprav je la nam trikrat bližje kot nam je — po zemljepisni oddaljenosti — Ljubljana. — Ne bojim se povedati tudi tega, d-1 so v preteklih časih centralne oblasti naše kraje zanemarjale in so sc brigale le za kraje bližje Ljubljane. To je resnica in če bi bilo treba bi tudi dokazal — Resnici na ljubo pa moram pribiti, da sedaj gre na bolje, kajti velike umevanja za naše kraje kaže oblastni odbor, a prav nič manj Higijeu- ski zavod ter Prosvetna zveza. Želeli bi še več, če hočete, cla bomo saj kolikortoliko dotekli Gorenjce! Še dve stvari uaj omenim, ki smo jih videli na Gorenjskem pri kmetih in o katerih naš dolenjski kmet nima pojna. — Prvo je: ogromni kupi ste-1 j e v šupah iioleg hleva. Pri nas imamo samo listje, kar kot stelja ne dosega rese. I11 če je slab gnoj, je tudi slabši pridelek na njivi, ali kjerkoli. Gnojne jame so poznane pri nas šele dve leti nazaj, V župniji, ki šteje »500 kmečkih posestev, smo pred tremi leti našteli — reci in piši: dve gnojni jami. Danes je — kot sem omenjal zgoraj — po zaslugi nekaterih oblasti že loliko drugače, da se prepirajo kmetje med seboj, kdo bo dobil cement, da si zgradi gnojišče. — Druga stvar, ki jo smatra na Gorenjskem vsak gospodar kol po sebi umljivo, je pa skladovnica drv pri hiši. Ta drva so naložena — razžagana in razsekana — lepo v vrstah in pod streho. Tega na Dolenjskem ne poznamo. Nisem še videl na Dolenjskem naložene krade (ta izraz rabijo pri nas v Naklem, kjer sem doma) kot je to na Gorenjskem in sicer toliko, da ne gredo drva takoj po privozu iz gozda že v peč. Morajo se preje dobro posušiti, kajti kdor kuri s suhimi drvmi. kuri dokaj ložje in polovico drv prihrani. Na Dolenjskem pa se dovažajo drva sproti iz gozda in jih sproti žagajo ter največkrat seka gospodinja sama takrat, ko treba ili kuhat. To opazujem sam s svojega okna že veliko let. — Kaj je tej navadi, ki je ni mogoče pohvaliti, vzrok, ne bi mogel reči. Tudi pod streho navadno ne najdeš drv, a da bi našel naložene v skladovnice, to pa še manj! — Zdi se mi, da bi se tudi v tem oziru dalo /.boljšati, če bi bilo ljudstvo jioučeno. Toda kdo naj poučuje na deželi?! Ali bo moral res tudi lo duhovnik učiti kako se drva vlagajo in zakaj je to dobro! Privozili smo v Kranj. Ker je bil ponedeljek, je bilo Se — čeprav že proti večeru — dovolj ljudi na eosli. Ogledali smo si meslo in lopo župuo cerkev, nato pn odpeljali do mestnega pokopališča, ki je ono najlepših pokopališč v naših krajih. Ustavili smo ter pogledali Prešernov grob, kajti drugi dan predavanja, je zadnjo soboto predaval prof. Ivan Dolenec o Janezu Ev, Kreku, Predavatelj, prijatelj in učenec pokoinega genija, — je krasno očrtal tega velikega Slovenca in Jugoslovana in ga označil kot moža sijajne inteligence, silne volje ter ljubezni do dela ter velikega ljubitelja primorskih Slovencev. Predavanje je zelo lepo uspelo in napravilo na številne prisotne globok vtis. 0 Pri Javni borzi dela v Ljubljani je delo na razpolago: moškim: 6 hluneein, 4 mizarjem, 20 čevljarjem, tesačem, 55 rudarjem, 5 krojaškim pomočnikom. 1 pleskarju, 1 mesarju, i zlatarskemu pomočniku, 1 urarju 1 mojstru za izdelovanje bonbonov, 2 črkoslikarjema, 1 dežnikarju, I inštalaterju telefona, 1 orodnemu kovaču, 1 nožarskemu pomočniku, 4 zidarjem, 1 graverju, I vrtnarju, 50 zidarskim delavcem, 1 stolarju, 5 Žagarjem I tapetniku, 1 trgovskemu potniku. 15 vajencem. — Ženskam: 1 dežni-kurici, 4 šiviljam perila, 1 pletilki, 1 sobarici, 1 likarici, 5 služkinjam, 4 vajenkam. 0 Višji samaritanski tečaj Rdečega križa v Ljubljani. Izpiti iz višjega tečaja prično dne 7. t. m. v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti ob 5 popoldne. Oni udeleženci, ki so zaposleni do 6, lahko pridejo, kakor jim zaključek dela dopušča Ob pol 8 bo skupni zaključek ter se bodo razdelile diplome. 0 Tradicionalna prireditev Jadranske Stražc-»Ples v narodnih nošah« se vrši 22. februarja 1930 v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani, nakar se opozarjajo vsa društva s prošnjo, da izvolijo opustiti večje prireditve za omenjeni dan. 0 Tečaj za krojače v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani priredi tečaj za krojaško prikrojevanje, ki se prične v ponedeljek, dne 2. decembra t, 1., ob pol 7 zvečer v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani. Vsi prijavljenci naj se navedeni dan ločno zglasijo k otvoritvi. ■— Ker je nekaj mest še prostih, se lahko sprejme nekaj interesentov v navedeni tečaj. Vsa pojasnila se dobe v pisarni urada, Krekov trg 10-1. — Po zaključku tečaja sc bo vršil damski prikrojevalni tečaj v Ljubljani ter naj se interesentinje že sedaj javijo pri navedenem uradu glede udeležbe. 0 Českoslovcnska doplfiovaci škola v Lu-blani, vyzyva žaky všech oddeleni, aby se dostavili ve stredu dne 27. listopadu pred 3. hodinou odpoledni do školni sine v Mladice k pokračovan ve vyučovani. 0 Za detomorilko ni sledi. O tem, da so v nedeljo našli v jami ob Vodovodni cesti mrtvo truplo novorojenčka, je poročal že včerajšnji »Slovenski list«. Policija je napela vse sile, da bi takoj izsledila detomorilko, toda to se ji zaenkrat še ni posrečilo. Policija je mnenja, da gre pri tem slučaju za navaden umor, ker se je ugotovilo, da ima otrok znake nasilja na vratu Nečloveška mati je otroka zadavila. Edina sled, ki jo je pustila za seboj, je črka R na zamazanih plenicah. Poizvedbe za detomorilko se vrše zelo natančno in policija upa, da se ji bo posrečilo jo prijeti. 0 Dragocen plašč ukraden. Prav predrzna tatvina je bila izvršena v nedeljo, tik pred polnočjo, v neki gostilni na Mestnem trgu. V gostilno je prišla v družbi trgovska pomočnica Zofija Jošt ter odložila svoj plašč na mizo v kuhinji. Za trenutek je odšla iz kuhinje in to priliko je uporabil neznan tat, ki je plašč ukradel. Plašč je bil vreden 3000 Din, torej se je dolgoprstnežu tatvina že izplačala. Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer s pestrim sporedom prekrasnih, popolnoma novih dekoracij, bo kot običajno vsako leto eno jia.llepSih iu najveličastnejših prireditev tc- vrsic. Prireditelji se, hočejo potruditi, da bo prireditev čim lepša in popolnejši. Vse pomanjkljivosti se lioilo odstranile; skrbelo so bo, budo se je osnoval trio, ki najpopolneje obvlada tehniko eterične godbe. Dne 2. decembra nastopi omenjeni trio tudi v mariborskem teatru. Da dobe poslušalci pojem o bistvu in pomenu izuma, se vrši pred koncertom tozadevno predavanje. Na sporedu je ludi poskušnja sviranja }x> občinstvu samem. □ 10 letnico svojega obstoja je proslavil v nedeljo dek iški krožek »Mladenka« na tukajšnjem učiteljišču čč. šolskih sester na slovesen način. Dopoldne je bilo slavnostno zborovanje, na katerem so govorili ustanovitelji krožka. Zborovanju je prisostvovala tudi ravnateljica A. Kopitar Popoldne ; se je vršila v zavodovi dvorani svečana akademija, ki so se je udeležili številni gostje in ki je žela radi brezhibnega in gladkega izvajanja posameznih pevskih, glasbenih in draniafskih točk vsestransko ])rmianje. Navzoči so bili tudi prevzvišeni knezo-škof dr. Karlin, škof dr. Tomažič in predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec. □ Slika brezposelnosti. Dela je iskalo v času od 17. do 23. t. m. pri tukajšnji Borzi dela 15Q oseb; praznih službenih mest je bilo 90, delo je dobilo 70 oseb, odpotovalo jih je 49, odpadlo pa 65. Koncem tedna je ostalo v evidenci še 491 oseb. □ Židinja iz Brčkega in tajne njenega »pov-štra«. Z mariborskimi cariniki ni šale; vse izvohajo in iztaknejo. In se je o tem imela priliko prepričati tudi Židinja A. L. iz Brčkega, ki je te dni dopo-tovaia v Maribor. Na vse mile v i že je zatrjevala, da nima ničesar. Firbec službujočega carinika pa je bil neutešljiv; »povšter«. ki ga je imela potnica jiri sebi, se mu je zdel vsekakor preobilen in sumljiv. Potipal je po »povštru« in dotipal. Židinja je zaiavknila od strahu in bojazni; stojmjeval in dvignil pa se je javk in plač za celo oktavo, ko se je razglasila višina globe — pet celih »jurijev«. — »Povštra« ne bo več Brčkanka nosila seboj preko Maribora. □ Konji so se sj»lašili v Breznu 50 letnemu delavcu Andreju Kresniku. Na ovinku se je voz prevrnil in pokopal pod seboj A. Kresnika, pri čemer se niti je leva noga čisto zdrobila. Krcsnik se leči v tukajšnji bolnici. □ Odmevi letalske nesreče. Ko so spravljali ruševine letala v železniški voz na glavnem kolodvoru, se je prismuknil cd nekod potep Melhijor ter »sunil« iz odprtega voza dva magneta letala, vredna 7000 dinarjev, ki jih je takoj nato ponujal za 50 dinarjev. Zasačen pri barantanju je spustil oba magneta ter izginil v temo. Odtlej ni za Mcl-hijorom nc duha nc sluha. □ Zadruge »Pohorska vzpenjača« ustanovna skupščina bo v četrtek, dne 28. nov. ob 20 pri »Zamorcu«. □ Slavnostna predstava bo v soboto na predvečer 11 obletnice zedinjenja v tukajšnjem Narodnem gledališču. Uprizori se Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«. Kot nositelja obeh glavnih vlog nastopita V. Podgorska in ti. Nučič, prvaka zagreb.'ke drame. □ Smrtna kosa. Preminuli so: Marija Gorjup, zasebnica, stara 52 let. Pogreb bo danes ob 15. uri iz bolnišiiiške mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — Josip Koprivšek, mizar, star 58 let, Dušanova 12. Pogreb danes ob 14. uri iz hiše žalosti na magdalensko pokopališče. — Ana Ulbi, zasebnica, Danjkova 8. Pogreb jutri dopoldne na mestno pokoj>ališče. □ Do krvi so se spopadli siudenški fautje v nedeljo zvečer v neki gostilni. Zablisnili so noži, odmevali udarci. Pri tem sta io skupila 27 lehii mesarski pomočnik Vilibald Ussar in pa 20 letni tkalec Jože Muršek. Ussar je zadobil bodljaj z nožem v desno roko, Muršek pa je dobil težke poškodbe na desni strani lobanje. Na mesto spopada je prispelo takoj moštvo tukajšnjega rešilnega oddelka, ki je oba ranjenca prepieljalo v tukajšnjo bolnico. V zvezi s tem fantovskim obračunom je aretirala tukajšnja jjolicija 21 letnega krojaškega pomočnika Ivana K., ki je s še neizsledeno šestorico navalil na Ussarja in Muršeca. □ Tudi levo nogo so morali amputirati pilotu Hansu Miillerju; amputacija je jx>vzročila znaten padec temperature od 39.6 na 37. Zdravstveno stanje dr. Šestana pa se je znatno obrnilo na bolje. □ Dela... Zaposlitev dobi preko tukajšnje Borze dela: 16 hlapcev, 7 viničariev, 2 majerja, 1 šofer, 20 gozdnih delavcev, 20 rudarjev, 3 kleparji, 2 elektrotehnika, 1 elektroinštalater, 1 mehanik, ' 1 avtomehanik, 1 kotlar, 4 mizarji, 3 sodarji, 2 krojača, 2 slikarja, I tapetnik, 2 pleskarja, 1 postrež-nik, 5 prirezovatcev gornjih delov čevljev, 4 pomožni delavci, več vajencev; 6 dekel, 4 služkinje, 13 kuharic in služkinj, 2 tovarniški delavki, 1 vzgojiteljica, 3 šiviljske in 1 trgovska vajenka □ 20 smučarjev je bilo v soboto in nedeljo na Klopnem vrhu. Za smuko je bilo izvrstno; samo jug je potegnil v nedeljo. Pa pravijo, da bo vendar ostalo še nekaj snega za — prihodnjo nedeljo. □ Zimsko in mokro vreme zahteva prvo-rrslne čevlje. Zahtevajte cenik! KARO, Maribor, Koroška 19. Id v gostilni so izvedeli, da je Jože sin premožnega posestnika, du ima sam toliko denarja pri sebi, tla lahko miruo plača takoj dva jurja. Jože je zaupanje izrabil in začel plačevati pijačo in jedačo, da je bilo veselje. Prenočil je kar v gostilni In drugi dan se je pirovanje nn Jožetov račun nadaljevalo. Zvečer pa je bilo natakarici že malo čudno prt srcu in je predložila Jožetu račun, ki je dotlej narastel na nič manj nego Din 885.—. Pa se je izkazalo, da Jože niti počene pare nima v žepu. Prišel je stražnik in Jože je moral po poti, po kateri mora vsak, kdor goljufa. 0 Najlepša ročna dela v veliki izberi do Božiča vsako nedeljo nova izložba. Pavla Slugova, Celje, Vodnikova ul. Nasproti Ljudske posojilnice. Q Krasne store, pregrinjala, zavese, damsko ideal radio slusala DARIJEVE cevi TVNGSRAtl Radio Programi Radio-Liubljana t Torek, 26. nov.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkestra. 18 30 O hitkoveni gledališču predava Boris Orel. 19 O fotoamaterstvu, zaključno predavanje Iv. Švigelj. 19.30 Ruščina, poučuje dr. Pre-obražensky. 20. Klavir, večer ge. Osterc-Valjalove: »Premrlov večer«. 21 Koncert radio-orkestra, 22 Časovna uapoved in poročila, lahka glasba. Sreda, 27. nov.: Opold. program odpade. 17 Koncert radio orkestra. 18 O jugoslov. kemični industriji, predava ing. S. Levičnlk. 18.30 Pravljice tn uganke pripoveduje ga. Gabrijelčičeva. 19 Slike iz mraveljekega življenja, prof. Pongov. 19.30 Francoščina, pouč. dr. Leben 20 Prenos iz Prage: Simfonični koncert češke filharmonije, dirigent Vaclav Talicb. 22 Časovna uapoved in poročila. Drugi programi t Sreda. 27. novembra: Belgtad: 12.40 Koncert radio kvarteta —17.25 III. Beethovnova simfonija - 20 Češke pesmi — 20.30 »Stari časi — zlati časic, komedija — 21 Večerni koncert — 21.50 Čas, nato dnevne vesti — 22 Koncert na citre. - Zagreb: 17.30 Popoldanski koncert — 20 Simfonični koncert češke filharmonije. — Varšava: 17.45 Popold koncert — 20.30 lvoncerl gojencev konservatorija — 23 plesna glasba. — Budapest: 9.15 Koncert tria — 12.05 Koncert vojaške godbe — 17.40 Zabavna glasba — 19.30 »II trovatorer, opera — 22.40 Koncert ciganskega orkeslra. — Dunaj: 1930 Cosi fan tutte :, kom. opera — 22 Večerni koncert. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba — 12.30 Opoldanski koncert — 15.30 Koncert radio orkestra — 16.30 Mladinska ura — 17 Koncert radio-kvinteta — 20.30 »Falstaff opera; nato radio orkester. — Praga: 20 Koncert češke filharmonije, Foersterjeva dela. — Langen-berg: 15 Mladinska ura — 17.30 Modema glasba — 20 Večerni koncert — 21 »Večni nemire (bojno pesmi, manifesti, slavospevi), nato ples glasba. — Rim: 13.15 Koncert radio kvinteta — 1G.40 Mladinska ura — 17.30 Popoldanski koncert — 21.02 »Pri treh mladenkah , opereta — Berlin: 20.30 Koncertni večer, nato plesna glasba. -- Katovice: 12.05 Reproduc. glasba — 10.15 Mladinska ura — 17.45 Popold. koncert — 20.30 Koncert iz Varšave — 23 Literarna ura. — Stuttgart: 11.45 Promenad-ni koncert — 15 Mladinska ura — 10 Popoldanski koncert — 18 Žena — mati predavanje — 19.30 Tuje narodne posmi — 20 Veliki koncert mod. glasbo — 21.30 »Propad družine Usher«, drama. — Torino: 12.30 Opold. koncert — 10.30 Koncert radio kvinteta -• 19.15 Večerni koncert — 20.30 »Falstaff«, opera. — M. Ostrava: 11.30 Reproducirana glasba — 12.3(1 Ojiold koncert — 16.30 Ma-rijonelno gledišče — 17.BO Angleška plesna glasba — 19 Koncert češke filharmonije — 22.15 Zabavna glasba. , •• ' '^••jjgsft.i'.-jt-. Socialno zavarovanje ob 40 letnici izvedbe bolniškega in nezgodnega zavarovanja Celie -©■ Dober flosl je 23-letni Jože, ki je sedaj brez posla Dne 21. 1 m zvečer jo je primahal v Celje dela iskat, kakor pravi. Dela sicer ni našel, a našel je gostilno Na škarpk na Bregu. Iz Iiiše je slišal jietje in veselo razpoloženje je tudi njega pognalo v gostilno. Takrat je imel pri sebi še 80 dinarjev. Naročil si je večerjo in pijače ler tudi vse poravnal. Med leni se je pobližje seznanil z gostilno U^t&mgrlo so najlažji pol, po katerem prihajajo bolezenske kali v naše telo. V kavarni sc zato najlažje obvarujete nahoda, influcnce in bolezni v grlu, ako redno rabite ANACOT-pastilje dr. Wanderja. Dobivajo se v vseh lekarnah Varujte se izdelkov, ki v zadnjem času imitirajo ANACOT-pastilje. ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 Torek. JO. novembra: zaprto. Sreda, 27, novembra: NEVESTA S KRONO. Red E. Opera: Začetek ob pol 20 Torek, 26. novembra: BENEŠKA NOC. Red B. Sreda, 27. novembra: Zaprto. Mariborsko gledališče Torek, 26. novembra ob 20: VELIKA ABECEDA ab. A. Premijera. Sreda, 27. novembra: Zaprto. Cerkveni vesSnsh Tečaj duhovnih vaj za mladeniče v Domu od 7—11 decembra je že popolnoma zaseden. Novi priglašenci za ta tečaj se ne morejo več sprejeti.— Vodstvo Doma. AJase dijaštvo Tovariši-Zarjanil V četrtek, dne 28. nov. t. 1., bo naš prvi sestanek. Govorili bomo o narodnih manjšinah. Pridite polnoštevilno! — Odbor, Iz društvenega življenja Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi na mesečno zborovanje, ki se vrši dne 29. novembra t, 1. ob pol šestih na internem oddelku. Predava asistent dr. Lj. Merčun: Praktična uporaba duodenalne zonde. 0 Predavanja podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Kakor je bilo že večkrat javljeno, prireja sadjarska podružnica redno vsaki torek strokovna predavanja in sicer vedno ob 20 v prostorih dekliške meščanske šole pri sv. Jakobu. Do novega leta bodo predavali sledeči strokovnjaki: t. V torek, dne 26. nov., Inž. Skubic: Važnost jesenske saditve sadnega drevja. 2. Dne 3. decembra g. F. Kafol: Zatiranje glivičnih bolezni na sadnem drevju (s skioptičnimi slikami). 3. Dne 10. decembra g. inž. Lah: Uporaba čilskega solitra na vrtnih rastlinah. 4. Dne 17. decembra g. Ani. Lap: Prezimovanje sobnih rastlin. Člani podružnice se vabijo, da sc navedenih predavanj redno in polnoštevilno udeležujejo. Dobrodošli so tudi nečlani, ki se zanimajo z--« to ko-j risino panogo. — Tajnik. Važua vprašanja delavskega zavarovanja. Pod tem naslovom je izšlo letno j>oročilo Okr. urada za zavurovanjo delavcev v Ljubljani za 1928. študiju vsebuje sledeče odstavke: L Samouprava in uprava (Analiza režijskih stroškov); 2. Gosjiodar-ski pregled (ali in v koliko socialno zavarovanje obremenjuje narodno gospodarstvo); 3. Zdravniška služba (Duševni, pravni in moralni temelji); 4. Statistično poročilo (članska in bolniška statistika); 5. Zaključne misli. — Letos |>raznujomo 40 letnico uvedbe izvajanju bolniškega in uezgoduega Naš izvoz v oktobru je znašal 580.132 ton za 991.3 milj. Din (v septembru 503.591 ton za 721.1 milj. Din). Najvažnejši predmeti so bili (v oklepajih podatki za september): pšenica 298.1 (141.1), koruza 25.2 (7.1), fižol 41.1 (30.7), sveže sadje 35.1 (38.2), slive suhe 41.5 (2.9), hmelj 10.4 (7.0), konoplja 10.5 (11.9), goveda 25.2 21.8), prašiči 23.1 (20.1), drobnica 23.0 (10.9), sveže meso 23.0 (14.3), jajca 35.2 (39.4), drva 13.9 (15.6), stavbni les 98.9 (124.3), žel. pragovi hrast. 12.4 (11.4), lesni izdelki 10.3 (8.8). cement 15.0 (13.9), baker 47.3 (13.9). rude 17.7 (14 7). Skupno smo nove pšenice izvozili v 4 mes. (jul., avg., sept., okt, 292.000 ton za 579 milj. Din. Nadalje imamo letos pričakovati še znatnejšega izvoza koruze- že v oktobru je izvoz narastel od 7.1 na 25.2 milj. Din. Tudi izvoz drugih predmetov je narastel: predvsem lesa: stavbnega smo izvozili v prvih 10 mes. t. L za 1202.2 milj. Din (1928 990.3 milj.), drv pa 120.4 milj. (1928 96 6 milj.). Slovenska banka V soboto dne 23. t. m. se je vršil izredni občni zbor Slovenske banke v Ljubljani. V imenu bivšega upniškega odbora je podal poročilo g. dr. St. Lapajnc. Iz tega izčrpnega poročila izhaja, da je imela banka sredi 1. 1927., ko je prišla zaradi poloma Slovenske banke v plačilne težkoče, obveznosti za Din 9,772.261.90. Z delno realizacijo društvenega imetja in s sredstvi, ki jih je dal na razpolago novi konzorcij, je bil ta dolg odplačan upnikom v smislu svoječasno sklenjene poravnave. Stari upravi kakor tudi upniškemu odboru je bil podeljen absolutorij, in je bila izvoljena nova uprava, ki bo vodila zavod zanaprej. K izpremembam v banki je dodati še, du je v zavodu precej udeležen slovenski kapital iz Pri-morja A Zemlja l ina hmeljarjev. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu objavlja: Vlogo Ilmelj. društva z dne 16. okt t. 1., št. 574, v zadevi odpisa zemljarine je rešila finančna direkcija v Ljubljani dne 9. nov. t. 1., št. 6190 ex 1929 tuko-le: ,Na Vaš dopis Vas obveščam, da se padanje hmeljskih cen ne more upoštevati pri priredbi, oziroma izterjevanju zemljarine, ker ne gre za elementarno nezgodo. Pač pa je mogoče, da se posameznim hmeljarjem lia individuelne prošnje dovolijo plačilne olajšave pri plačevanju dospelih, ozir. zaostalih davkov. Take prošnje rešuje podpisana direkcija, ako zaostanek ne presega znesek 10.000 Din, pri večjih zaostankih pa ministrstvo financ. Take individualne prošnje za plačilno olajšavo bom vpo-Steval, kolikor mi to omogočujejo veljavni predpisi. -- Finančni direktor.-' Občni zbor Prve žebliarske in železoobrtne zadruge v Kropi in Kamni gorici se je vršil v nedeljo. Prisostvoval mu je za Zadružno zvezo nač. ravn. Franc Gabrovšek. Zadruga je tudi v preteče-nem posl. letu lepo napredovala. Po odobritvi računskega zaključka za 1928/29 je bilo sklenjeno, da se zvišajo deleži, du ne bo treba zadrugi v toliki meri posluževati se dragih tujih sredstev, od 4 na 8000 Din za moško in 5000 Din za ženske in sicer postopoma. Inozemski kapital v naši državi. Kakor poročajo listi, je podpisann pogodba med neko poljsko finančno skupino iz Gornje Šlezije in rud. zadrugo Mrašaj v Sarajevu. Ta zadruga ima rudnik za živo srebro. Poljska finančna skupina bo prevzela eks-ploatacijo in instalirala topilnice (deslilacijske peči), ki se že grade Ista skupina že eksploatira rudnike za živosrebrno rudo v Karaburnu blizu Smirne v Mali Aziji. Zadruga Mračaj ima rudoko-pe blizu Gornjega Vakufa v Bosni. — Nadalje se poroča, da se je reorganizirala paroplovna družba »Vesna« s sodelovanjem skupine tuzemskih kapitalistov. Stopila je nadalje v zveze s »Compagnie gčneraJe des Trnnsports Mnritimes v Marseille, od katere je že kupila svoj čas 1927 parnlke za južnoameriško linijo. — Dodatno o ustanovitvi |)o-sebne d. d. za ladjedelnico v Kraljeviči je poročati, da namerava angl. družba Yarrow, ki je udeležena pri novi družbi, začeti v reorganizirani ladjedelnici z izdelavo svojih znanih kotlov. Nadalje bo ustanovila ladjedelnice, še v Splitu in v Boki. Glede zanimanja škode za ladjedelnico poročajoi da je nameravana ustanovitev posebne d. d., pri kateri bo sodelovala škoda s 60%, jugosl. paroplovna družba pa s 40%. Nadalje se namerava ustanoviti ladjedelnica na Obrenovcu. Nova tekstilna tvornica. Kakor jioroca Ob-zor«, je v Sibeniku dograjena bombažna tkalnica manjšega obsega: ima 42 statev in dnevno produk-cijo 1200 m, 45 delavcev. Investicije so znašale ca 3 milj. Din. Tvornica je last bratov Vladimir in Rado Gulan. Znižanje diskonta v Romuniji. Romunska Narodna banka je znižala diskont od %% na 9cc. Borza DENAR Dne 25. nov. 1929. Devizni promet je bil danes znaten: največ ga je bilo v devizah Berlin in Praga. Devizni tečaji so pa narasli. Privatno blago je bilo zaključeno le v devizi Trst, v ostalih devizah pa je in-interveniralu Narodna banka. „(v oklep, zaklj. tečaji.) Amsterdam 22/8.50 bi.. Berlin 1349.80-1352.50 (1351) Bruselj 790.03 bi., Budimpešta 988.82 bi.. Curih 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 793.02-796.02 (794.52), London 275.03—275.83 (275.45). New-york 56.30 bi., Pariz 222.30 bi., Praga 167.05 do 167.85 (167.15), Trst 294.50-290.50 (295.50). Zagreb. Amsterdam 2278.50—2284.50, Berlin 1349.50-1352.50, Budimpešta 987.32-990.32 Curih 1094.40-1097.10, Dunaj 793.02-795.02. bn-don 275.03-275.83, Newyork 50.26—56.46, Pariz 221.30-223.30, Praga 167.05-107.85, Trst 294.70 do 296.70. Belgrad. Amsterdam 2275.50- 2281.50, Berlin 1349.50-1352.50, Bruselj 788.53—791.53. Budimpešta 087.52—990.52, Curih 1094.40—(097.40, Dunaj 793.02—796.02, London 275.03-275.85, Nevvvork 56.24—56.44, Pariz 221.80—223.30, Praga 107.05—167.85, Trst 294.40—290.4(1. Curih, Belgrad 9.1275, Berlin 128.26, Budimpešta 90 12. Bukarest 3.075. Dunaj 72.475, bon-don 25.18, Madrid 71.30, Ne\vyork 515,30, Pnriž zavarovanja v Sloveniji, zato je umestno, da j« OUZD izdal razpravo, ki obsegu vse važnejše podatke iz poslovanja in obsega našega socialnega zavarovanja. Gradivo je obsežno, znatno večje kakor za 1927, saj knjiga obsega 82 strani (stane pu samo 15 Din. lanski obseg 20 strani). Ti podutki bodo zlasti dobro služili sedaj, ko je vedno bolj izrazitejša potreba uvesti starostno, invalidno in jk>-smrtuo zavarovanje. Zato je pozdraviti to propa-gandno-ziianstveno delo zavarovalnih organov. 20.29, Praga 15.2775, Sofija 3.72, trst 20.975, Varšava 57.80. Dinar notira: nu Dunaju (deviza) 12.5025, (valuta) 12.54, v Londonu, Nevvyorku in v Pragi neizpremenjeno. VRFDNOSTNI PAPIR}! Ljubljana. Vojna škoda 437 bi., uit. dec. 440 bi., uit. febr. 414 bi., Celjska pos. 170 den., Ljublj. kred. 123 den.. Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 deu., Stavbna 50 deu., šešir 105 den., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ur. 435—436 (434-435). kaša 435-436 (435), termini: XI. 43(3. XII. 437—439, 1% inv. pos. 85, agrari 52.50(52.50). Bančni pap.: Hipo 200—201 (200), Poljo 10 den., Hrv. 50—52 (50), Kred. 90—100. Jugo 83—84 (84). Lj. Kr. 323 den., Medjun. 56.50 den., Pragled. 905 do 910, Srpska 157 den., Zem. 128 deu., liuvnu gora 75 den.. Etno 164. den., Kiti. 33 den., Obrtna 36 den. — Ind pap.: Guttmunu 170—185 (180). Slavonia 155—100 (155). Sluveks 95—99, Danica 113 den., Dravu 320-330, šečerana 380—390, Osi. ljev. 190-195 (190), Brod. vag. 140-150. Unioi) 145 bi., Nar. ml. 20 deu., Isis 19 den., Itaguseii 420—44—. Jadr. 530 bi.. Oceania 180—195, Trbovlje 450- 460, Vevče 132 den., Nar. šum. 40. Piv. Sar. 160—190. Belgrad. Narodna banka 8290, 1% inv. pos. 84.25. agrari 52—52.5., vojna škoda 435—438, XII. 436—438.5. Dunaj. Don. sav. judi 83.75, Wiener Bank-verein 21.00, Creditanstalt 52.20, Escompleges. 170, Aussiger Chemisehe 220, Mundus 167, Alpini 33.90, Trboveljska 56.30, Kranj. iud. 41.25, Leykam 6.05, Rima Murany 103.60. Žito Učvrstitev položaja za pšenico, ki sc jc zdaj izvršila na žitnem trgu, je povzročila, da se je povpraševanje po tem blagu močno jjovečulo. Zlasti je zanimanje v tuzemstvu postulo živahnejše in notira gornjebučka pšenica 190-192.50, a na boljših postajali. 79 kg težka, tudi 200—205 nakladalna postaja. Za koruzo so ostale cene neizpremenjene pri trajno dobrem prometu. — Slab je pa promet v ostalih pridelkih in so tudi cene neizpremenjene. V Ljubljani so notacije neizpremenjene Zaključen je bil 1. vagon koruze. Tendenca: za pšenico živahna, za koruzo komaj stalna, za oves stalna in za rž trdna. Novi Sad. Pšenica bč. 180—190, bn. 185 do 187.5, sr. 180—185; oves bč. 137.5—142.5; koruza bč nova 112.50-115, XII.-1. 117.50-120, III. 135 do 137, IV.-V. 137.50-140, bč, suha 135-137.50, sreniska nova 107,5—115; icčinen bč. 120-125; moka Og 295—305, 2 265- 275, 5 285—245, 6 190 do 200._ 7 150-160, 8 112,50-117.50; otrobi bč,,. bč. 97.50—102.50. — Tendenca neizpremenjena. Promet: 51 v. pšenice, 25 koruze, 15 moke, 2 otrobov, 2 kromjiirjn. Budimpešta. Tendenca vzdržana. Pšenica marec 23.88-23.78, zaklj. 23.77—23.78, maj 24.62 do 24,50, zaklj. 24.50—24 51; rž marec 17.03 -10.97, zaklj. 10.97—10.98,; koruza maj 10.80—16.73, zaklj. 10.08—10.70. koruza trauzi' mej 16.30—10.20. zakJi 16.13-10.15. I es Na ljubljanski borzi jc bilo zaključeno: 5 vagonov tramov in 2 vagona hrastovih obrobljenih plohov. Tendenca neizpremenjeno mlačna. Živina Dunajski živinski sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborskv & Co., Dunaj.) Na sobotni trg je bilo pri-peljnnih 1004 giuv živine, in to: 787 volov, 485 bikov, 38!) krav in 2 bivola, h Jugoslavije jih je bilo 155. Na kontuuiačtii trg je prišlo 911 glav. Cene so bile: za vole najboljše 2.20—2.30 I. 1 75—11 1.40-1.60, III. 1.10—1.30, za krave najboljSe'l.50 1.30-1.40. II. 1-1.20. za bike 1.20-1.00, za klav no živino 9 00—0.80. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene. Sui/a useh orst kahor tudi TRPINOVO PLATNO no ceni sv dobi u TEKSTILNEM BAZARIU. MARIBOR. Vetrin/ška ulico štev 15 iizpis službe Električno podjetje velike občine Murska Sobota razpisuje mesto samostojnega KiijipMdje-^taista nal&iulanfci Prednost imajo refleklanti, ki so bili že zaposlen, pri električnem podjetju. Prosilci naj vlože nemudoma svoje prošnje s spričevali pri županstvu velike občine Murska Sobota. Plača po dogovoru. Nastop službe s 1. januarjem 1930. Župan: BENKO, s, r Diisseldorishi morilec prijet? Ostra kritika in splošno zgražanje, češ da dusseldorfska policija (Diisseldorf jc polniili-jonsko mesto v Porenju) nikakor ne more izslediti sodobnega Jacka-razparača, sta končno le imela vsaj nekaj uspeha. Policija je osumila nekatere ljudi v mestu, češ, morda so oni morilci? Tako je bil osumljen ravnatelj neke dekliške šole in neki mestni uslužbenec, toda oba sta dokazal svojo nedolžnost. Sedaj pa je dii-sseldorfska policija aretirala nekega človeka, proti kateremu je dobila toliko indicijev, da je popolnoma opravičen sum, da ima pravega morilca v pesteh. V četrtek zvečer je bil v diisseldorfskem okraju Mettmannu aretiran Waldemar Stelze, ki ga je polic'ia že dolgo iskala. Stelze je 29 let star in je doma iz Breslau-a. Ze dve leti je v Mettimaijnu delavcc pri neki dobrodelni ustanovi. V njegovi omari so našli več ženskega perila. Ko je policija vdrla v njegovo sobo, jo je sprejel s klicem: »Gotovo iščete dusseldorf-skega morilca?« Bil jc aretiran. Razlogi suma proti njemu so zelo močni. Kakor sklepajo, ne gre za normalnega človeka. Aretacijo Stelzeja je policija tajila do sobote popoldne. .Stelze je stanoval na večjem trgu, tako, da je mogel vsak čas v svejo sobo in iz nje, ne da bi kdo iz hiše to opazil. 2e leto dni je kot brezpcselnež dobil zaslužek le pri zasilnih delili, zlasti pri kopanju jarkov. Svoje delovno orodje, kramp in lopato, je jemal vedno s seboj na svoje stanovanje. Zadnje dni je bil zaposlen pri vrtnarskih delih, razen tega pa zna dobro risati. (Zadnje pismo morilca je bilo opremljeno s točnimi skicami.) Pri preiskavi so našli pri njem vse polno različnih risb, gozdnih načrtov itd. Dalje so našli več sumljivih predmetov, kakor okrvavljeno krilo itd. Obleka, ki jo je Stelze pri are- taciji oblekel, je bila pred nekaj dnevi oprana. Našli so pri njem tudi gumijaste žoge, ki jih jc uporabljal za markiranje ženskih grudi. Prav rad se je namreč oblačil v žensko. V ženski obleki se je dal celo fotografirati. Dalje so našli pri njem sliko, na kateri se je dal fotografirati in sicer v tako sadistični poziciji, kakor da bi hotel vsak čas odsekati glavo. Svojo hišno gospodinjo je prav rad nesramno nadlegoval, tako da je morala prositi svojega moža, naj jo brani pred tem gnusnim človekom. Razen risb so našli pri njem tudi mnogo popisanega papirja. Iz najdenih papirjev je raz-| vidno, da je Stelze imel nekako manijo za pisateljevanje. Pisma je pisal na primer Hinden-burgu in nunciju Pacelliju. Spesnil je tudi več pesmic. (Kakor znano, je mati umorjene deklice Liebermann dobila cd morilca pismo samih verzov.) Stelze se je pokrival z baskovsko čepico, ki so jih našli pri njem večje število. To se pa ne bi strinjalo z opisom resničnega morilca, o katerem so nekateri trdili, da je bil pokrit s čepico s senčnikom. Pri njem tudi niso našli nikakih cčal, kakor jih je nosil resnični morilec. Ugotovili pa so, da je Stelze včasih le nesil očala. Stelze je bil radi tega osumljen, ker so ga videli večkrat v nočnih urah na ccsti iz Diisseldorfa v predmestje Mettmann. Pisemski papir, na katerem je nedvomno resnični morilec pisal sveje prvo pismo, je navadni časopisni papir, ki je moral že teči skozi kak rotacijski stroj. Berlinski kriminalni komisar Bussdorf ima posebno nalogo, da ugotovi stroj, iz katerega izvira ta papir. Do sedaj se mu to še ni posrečilo. Včeraj se je vršilo v Dii-sseldorfu zborovanje grafičnih delavcev in ti-skarniškega koncema, kjer je Bussdorf razlagal lastnosti onega stroja, iz katerega je morilec dobil pisemski papir. Težka nezgoda svetovne popotnice Kakor poročajo iz Pariza, se je arabski potnici okoli sveta, Ajšavali UaJi, ki je pred dvema mesecema nastopila pot okoli sveta na konju, pripetila huda nezgoda. Poginil je konj Ko je nekega dne v Alfortu v Franciji zjutraj hotela zajahati konja, je opazila, da ima ta hudo mrzlico. Da je biLa nesreča še večja, niti živino-zdravnik ni mogel ugotoviti, kaj se je pripetilo ubogemu tovarišu te arabske »Amaconke«. Niti specialist, ki je bil nujno pozvan v Alfort, ni mogel pomagati konju, ker je tekom noči poginil. »Amaconka;: je tako ostala brez konja. Vzdrževala se je med potjo s prodajanjem dopisnic. Zaprosila je za nujno pcmoč občino, da bi mogla priti saj v Pariz. Borba proti alkoholizmu Te dni se je v mestu Mehico vršila veličastna manifestacija 12.000 otrok proti alkoholizmu. Otroška vojska se jc ustavila pred vla-dino palačo. Otroke je pozdravil novoizvoljeni mehiški predsednik, kateremu so malčki priredili burne ovacije. Otroci so nosili v sprevodu napise, s katerimi pozivajo svoje očete na to, da ne pijejo. Več ministrov in celo bivši predsednik Portez Gil so bili prisotni pri tej otroški manifestaciji. — Demonstracija je napravila na vse najgloblji vtis. Oblasti upajo, da bodo lake manifestacije mnogo pripomogle v borbi zoper alkoholizem v Mehiki. Londonski apaši Množica elegantnih ljudi v londonski Bond Street je imela te dni priliko prisostvovati zelo uspelemu ropu, kakršne so dosedaj izvedli le še velikomestni apaši onstran Oceana. Pred neko draguljamo v omenjeni ulici se je nenadoma ustavil lep avto športnega tipa. Iz avta sta izstopila dva človeka. Eden je postavil mal stolček na pločnik pred izložbo draguljarne, ki je v višini človeka zaščitena z železno ograjo. Drugi pa je skočil na stol in z enim udarcem nzbil šipo. se.i;el z roko v izložbo in zagrabil pest dragocenih ogrlic. Nato sta oba skočila v avto, ki se je odpeljal z največjo brzino. Vse to se je dogodilo bliskovito. Nekateri policisti so takoj pričeli s pomočjo privatnih avtomobilov zasledovati apaše, toda njihov avto je z brzino nad 100 kilometrov na nekem prometnem križišču izginil v neko stransko ulico. Avto so pozneje našli v neki ulici v predmestju, kjer so ga pustili roparji. Plen razbojnikov se ceni na 1,200.000 Din. Aleksander grči Suvorov. Včeraj je preteklo 200 let, kar se je redil Aleksander grof Suvorov, največji ruski vojskovodja, zmagovalec nad Turki, Poljaki in Francozi. Zadeva sama pa je bila sledeča: Oktobra meseca 1.1925 je neko damo zelo bolel zob in je radi tega šla k zobozdravniku. Ta ji je zob zvrtal, ker je hotel izvleči živec. Pri tem pa mu je padel majhen instrument, s katerim je delal, v usta pacijentinje in ta ga je požrla. Instrument pa je obtičal na črevesu in dama se je morala podvreči težki operaciji. Nato je dama dvignila tožbo proti zobozdravniku in te dni se je vršila razprava .Sodišče se je odločilo, da zasliši strokovnjake o vprašanju, kdo je kriv: Zobozdravnik, dama ali instrument. Strokovnjaki so odgovorili, da nosi vso krivdo dama, ker je bila nervozna. Sodišče pa temu ni pritrdilo. Izjavilo je, da je napravil pogreško zobozdravnik, ker ni pazil na reakcijo pacijentke in ni podvzel vseh mer opreznosti, da prepreči eventuelno nezgodo. — »Pacijenti zobozdravnika imajo pravico biti nervozni,« je izjavil sodnik v svoji obsodbi, »a zebozdravniški inštrumenti ne smejo padati iz rok zobozdravnika v želodec patijenta.« Zobozdravnik je bil obsojen na odškodnino v znesku 20.000 frankov. skrivnosten način odprla, pa tudi pogumnim stražnikom se ni posrečilo, da bi našli koga, ki bi cdprl vrata od zunaj, kar bi bilo že samo po sebi težko, ker so stražniki vrata skrbno zaklenili in tudi porinili zapah. Cele zadeve ne morejo pojasniti in seveda obe dami nikakor nočeta prebivati v tej hiši strahov. Pri zobozdravnika smemo biti nervozni Pariško civilno sodišče se je te dni imelo priliko zabavati z nenavadno tožbo za odškodnino, katero je neka dama zahtevala od nekega zobozdravnika radi pogreške, ki je imela težke posledice in je povzročila operacijo. Pri tem je moralo sodišče odločiti tudi o vprašanju, ali smejo biti pacijenti pri zobozdravniku nervozni, ker je dotični zdravnik navedel v svojo obrambo nervoznost pacientke. Sodišče je obsodilo zobozdravnika na plačilo odškodnine. Fini gospodje in frak Frak, obleko finih gospodov, nosijo tudi natakarji. Toda če vse ne vara, bomo kmalu doživeli spremembo. Ali bodo natakarji slekli frak, ali pa ga fini gospodje ne bodo več nosili zvečer pri soarejah. Zakaj vsak trenutek se pripete zamenjave, še nedavno je pri neki slovesnosti pravcatega grofa vprašal neki gost, kje je vendar pred pol ure naročeni zrezek. In take pomote niso prijetne. Pa tudi obratno se dogaja, tudi natakarje marsikdo zamenja s finimi gospodi. Angleška krojaška zadruga hoče oživo-tveriti novo modo za natakarje in je prosila za sodelovanje hotelirjev. Zakaj nikakor nočejo priporočiti natakarjem oblačila, ki ne bi ugajalo gospedem šefom. Hotelirji menijo, da bi zadostovalo, če bi natakarji nosili rdeče telovnike. Krojaška zadruga pa hoče temeljite izpremembe, če se že hoče kaj izpreminjati. Zahteva najmanj rdeči frak. O predlogu natakarjev, da bi na črn frak prisili svetle gumbe, noče ničesar vedeti. Tudi z drugim predlogom, da bi se počakalo, kaj bedo napravili fini gospodje, si ne obeta nič dobrega. Rešitev, pri kateri ni dobrega zaslužka, ni nobena rešitev. Strah Eirminghama Grad Friedrichshof v Cronbergu, v čigar grobnici je pokopana gospa Zublsov, sestra bivšega nemškega cesarja. Novi voditelj angleških rudarjev je postal jx> odstopu Herberta Smitha Thomas Richards. Zadnji čas so številne ugledne družine v Binninghamu postale žrtev nočnih vlomov, ne da bi se policiji posrečilo priti na sled vlomilcem. Zadnji teh vlomov je zelo skrivnosten in se prebivalci Birminghama nikakor ne morejo pomiriti. Pred nekaterimi dnevi se je neka gospa Cavendish in njena družina, ki stanuje v Mar-therstreet, pravkar podala k počitku, ko se je slišalo, da so se hišna vrata, ki jih je hči poprej skrbno zaklenila, tiho odprla. Gospa Cavendish je šla k svoji hčerki, ki je spala v sosednji sobi, in jo vprašala, če je hišna vrata res dobro zaprla, kar je hčerka s tresočim glasom potrdila. Na vprašanje gespe Cavendish, zakaj se tako boji, je hčerka odgovorila, da je slišala, kako so se vežna vrata sama na skrivnosten način odprla, kar jo silno vznemirja. Gospa Cavendish je to tudi sama slišala in je vprašala hčerko, če gre pogledat, kako se je to moglo zgoditi. Mlada deklica pa je prcsila mater, naj ji nikar ne ukaže, da bi šla pogledat, ker se silno boji in bi cd strahu umrla. Gospa Cavendish, zelo pogumna žena, ki ne pozna sh"ahu, je sklenila, da bo .šla sama pogledat, kaj je pravzaprav. Šla je po stopnicah m našla vrata, v katerih je na notranji strani tičal ključ, res do kraja odprta. Zaprla jih jc, zaklenila in tudi zapah porinila. Nato je celo hišo preiskala, pa ni nikogar našla. Nato se je zopet vlegla v posteljo. S hčerko celo noč nista zatisnili cčesa in sta zgodaj zjutraj vstali. Kdo mere popisati njun strah in grozo, ko sta zopet našli vrata odprta. Preiskali sta celo stanovanje, pa nista našli nobene sledi, iz katere bi se dalo sklepati, da je bil kak tujec v stanovanju. Naslednji večer sta mati in hči sklenili, da ne bosta šli spat, ampak da bosta stražili. Okrog polnoči so se vrata, ki sta jih prej skrbno zaklenili — tudi z zapahom — na skrivnosten način odprla, nihče pa ni vstopil in tudi pred hišo ni bilo nikogar videti. Tresoč se od strahu sta dočakali jutra, hiteli na policijo in tam poročali o svojih nočnih doživljajih. Na policiji seveda niso verjeli, da »straši« in par korajžnih stražnikov je sklenilo, da se bodo naslednjo noč v hiši gospe Cavendish skrili in čakali, kaj se bo zgodilo. Zopet so se vrata na Izbruh oenienika »Santa Marta« na fluatemali, ki je zahteval 400 človeških žrtev. Lava je uničila cvetoče nasade oranž in kave ter cele naselbine daleč na okoli. Obe sliki sta posneti z letala. Na a«iu sliki vidimo, kako se vali lava, ki je napravila toliko škode. Dr. Aleš 1]senčnih: Knjiga o življenju (Nova izdaja 1929. Založila Družba sv. Mohorja v Celju, Ul. zvezek Znanstvene knjižnice.) Ušeiiičnikova »Knjiga o življenju« je prvič iz-Sla v viharju svetovne vojne leta 1910. (ed. Leonova družba v Ljubljani). Tedaj je pomenila naši inteligenci, ki je odhajala na bojno polje z gorjupim vprašanjem: kaj je življenje? ali ni prazen nic? — tako nekako kakor vademecum v najbolj zamotani labirint vprašanj, ki iz onega temeljnega izvirajo.. Vendar jc imela spričo grozne bližine snirti čisto svojevrsten pomen. Nič manjše vrednosti ni imela Ušeničnikova knjiga za tiste, ki so ostali doma m izgubljali pred istimi vprašanji vsako orijentarijo. Knjiga je kmalu pošla v knjigotrštvu. Ali je mimo tega šc v čem drugem upravičeno novo izdanie? Mislim, da je danes ta knjiga še bolj potrebna ka-kor tedaj, ko je prvič izšla, ledaj je sila ogromnega doživljala vse drobne in neznatne ugovore; vsa skrbno sezidana stavba Ušeničnikovega dela je v tisti uervoznosii in giozi svetila kol baklja optimizma, katerega so se mnogi skoro brez premisleka v strahu krčevito oprijeli. Danes stoji stvar nekoliko drugače. Strah pred smrtjo, kakor smo ga poznali v času svetovne vojne, se je nekako razblinil, lie leži nam več kakor svinec v kosteh. Življenje se je spet razbohotilo, postolerilo je svoje čare 111 omame, da se oddolži za komaj minulo dobo splošnega umiranja. V naših dneh so zadobila novo, a skoro brezupnejše obličje stara vprašanja- kaj je življenje? čemu živimo? ali jc vredno, da živimo? ali je življenje vredno življenja? Njih obličje je postalo podobno licu prenasičenega, omamljenega 111 pijanega človeka v trenutku bežnega iztreznjenja in praznote, ki jo vidi vse naokoli in ki je še groznejša nego smrt na bojišču... O, zdaj ne razmišlja človek o življenju pod pritiskom grozeče nevarnosti od zu-iaj, lentveč ker se je naveličal tega »prelestnega« življenja. — Koliko pomembnejša je torej v tej neurejeni in blodni dobi Ušeničnikova »Knjiga o živ- G. A. Lortzing: U/ormski orozar Uprizoritev Lortzingove komične opere v mariborskem gledališču dne '21 novembra t. 1, pomeni zmago velike ljubezni do lepe glasbe, zmago vztrajnega, požrtvovalnega dela, zmago nezlomljivega idealizma, ki ga ni moglo zamoriti težko, dušeče ozračje, porojeno iz skromnih moči iz neugodnih gmotnih razmer, iz vesti o demontiranju gledališča, iz delnega omalovaževanja in podcenjevanja umetniškega hotenja in dela mariborskih igralcev. Lortzingova opera je a svojo melodioz-liostjo, ki se večkrat razgiblje do Mozartove nežnosti, s svojo komiko, ki ne postane nikdar banalna, takoj osvojila in ogrela občinstvo. Preproste in vendar tako prisrčne arije, ki se pri dobrem pevcu razžarijo do največje lepote in toplote kakor hudomušna arija Irme na sedanje možke v prvem dejanju, otožno-nagajiv spev Marije v tretjem dejanju, in najlepši spev tihe in skrbne ljubezni Marijine ob koncu prvega dejanja, krasni dueti. sekstet in septet, mogočni finale v drugem dejanju, vse to dela opero živahno, razumljivo, zanimivo za vsakega poslušalca. Opera je bila zelo skrbno in vestno naštudirana in odkrito povemo, da uismo niti slutili, da bo uprizoritev režijsko in muzikalno tako dobro izdelana. Težo in uspeh večera je nosil g P. K o v i č kot orožar Je to ena njegovih najboljših kreacij dosedaj. Pevsko vidno napreduje Njegova hči Marija (gna. Udov i če-v a) se je pevsko in igralsko povzpela nad operetni nivo. Nekoliko premalo se je poglobila v arijo ob koncu prvega dejanja. Pri petju moti včasih nepravilno dihanje. Svoj dober sloves je utrdil g. N c r a 1 i č kot Konrad Naravna igra, topel glas sla našla pri publiki hvaležen odmev. G. I velja jo kot Jurij spočetka bolj igralsko uego pevsko zadovoljil. Včasih so mu še roke na poli. Eksotična vokalizacija moti. Ker njegov glas se ni popokio-ma razvit, zato sme pričakovati še lepo bodočnost. Najbolje je podal arijo v tretjem dejanju. Dobro figuro »stare device« je ustvarila ga. Zatnejče-va. Z decentnim karikiranjem je poživila igro, s svojim prijetnim glasom je pa ogrela. G Hara-s t o v i č je zopet dokazal, da zna podati komlške uloge tudi brez prevelikega pretiravanja Igro je režiral g. Skrbinšek, ki je igral tudi švabske-ga viteza. Že dolgo nismo videli pri glasbenih prireditvah v gledališču tako smiselne, harmonične, slikovite in učinkovite režije kakor pri tej operi. Naj bi bila ta režija tudi vzor za režlranje pri operetnih predstavah Orkester — žal, da ni bil bolje zaseden — je igral z nepričakovano fineso ter je bil pevcem in zboru sigurna, pa nikdar vsiljiva podlaga in opora Zbor je pel sigurno, krepko, lepo. Brez pretiravanja trdimo, da ima največ zaslug za uprizoritev opere g. dirigent H e r z o g, ki mora biti pevski učitelj novincev, korepetitor in kapeluik obenem. Uspeh te opere mu bodi vsaj neko zadoščenje in priznanje za njegovo tiho, požrl vovalno in neumorno delo v, mariborskem gledališču. fr , J / »t/Vri fi Ijenju« najprej 9 svojo analitično, ]x>lem pa loplo v misterij vere uvajajočo vsebino! Ce jc izpolnila v polili meri svojo vzvišeno nalogo v burnem času svetovnega klanja, sinemo pričakovati od njene mnogo zamotanejšemu duševnemu stanju odgovarjajoče apologije krščanske vere tem večjega uspeha! — Da je gledal Ušeničnik pri pripravi nove izdaje s tega vidika, nam priča zlasti dejstvo, da je največ predelal prvi del »Dvom življenja«, dočim sta ostala drugi in tretji del bistveno do mala neizpremenjena. Poleg neznatnejših, več ali manj oblikovnih izpre-niemb besedila, zlasli kar se tiče Tolstojeve »Spovedi«, zasledimo v prvem delu važno preuredbo poglavij s tem, da je avtor izpustil poglavje o mo-nizniu ter dotično snov deloma porabil v na novo nastalem poglavju »Eriergetizem«. Tudi poglavje o »Idealizmu« je precej izpremenjeno, zlasti pa V razširjeno 9 rjodatld o Nietzschejevem vita>zmu ter o drugih avtorjih te smeri. — V jx>glavju »Na božjih tleh« navaja na novo Pascala ter vpleta misel o Cerkvi kot jamstvu za resničnost vere v Boga in posmrtnost. — V poglavje »Dvomi ginejo« je vpletel značilno misel Oskarja VVildea iz »De profun-dis«. — Poglavje »Kot solnčui žarki« je prekrstil v pomembnejši »Pravir idea'ov«. — Poslednje poglavje »Življenje našega življenja« je obogatil z globokoumniin citatom iz sv. Avguština. — Slovarček filozolskih izrazov se je v novi izdaji sicer neznatno, vendar skrbno in prevdarno izpopolnil ter razširil za nekaj novih izrazov. Takisto skrbno pregledane, popravljene in izpopolnjene so opombe, med katerimi sla obširnejši novi opombi št. 33/11 (pag. 195) ter št. 36/11 (pag. 198). — Pogrešamo bibliograSje, ki jo je vsebovala prva izdaja in ki bi se bila mogla v tej izdaji izpopolniti z novejšimi važnimi deli. Cankarjev spomenik na Vrhniki Vrhničani so požrtvovalno zbrali denar, da postavijo svojemu velikemu rojaku Ivanu Cankarju v rodnem kraju spomenik. Razpisali so konkurenco in deset kiparjev se je odzvalo z enaindvajsetimi deli Seveda je umljivo, da hočejo razpisovatelji imeti spomenik baš tam in ue drugod, toda mesto, ki so ga zanj določili ni ne pripravno za spomenik, niti nima potrebnega ozadja in je najboljše, da se takšna izbera prepusti arhitektu, ki ima za take stvari šolo. oko in okus. Tudi je treba predložiti konkurentom v takih primerih detajlno izdelan program, zahtevali merilo itd. konkurenti pa bi imelj točno izpolniti svoje obveznosti. Žal, tu je šlo vse preveč po domače in jury ni imela prijetnega posla. Razsodišče so tvorili gg. prof. Plečnik, Jakopič. Sternen, dr. Štele in dr. Vurnik in so poslovali v nedeljo 24. t. 111. Po ogledu položaja je jury uasvetovala odboru za postavitev spomenika pri-kladnejši prostor pred fasado hiše g. Lenarčiča, kjer bi spomenik dajal poudarek trgu pred cerkvijo in ulici proti Logatcu in imel arhitektonski pomembno ozadje. Kar se tiče vposlanih osnutkov, so bili ti javno razstavljeni v Kmetski posojilnici in je trebn reči, da je bilo med njimi veliko kiča, ki bi Cankarju ne delal časti. Končno se je izbral osnutek L. Dolinarjn, ki je bil nekam priprav-nejši za efekt od več raznih strani. Upamo pa, da bodo Vrhničani poverili ves aranžma spomenika našemu prof. arhitektu Plečniku, ki bi vedel ograditi prostor pred imenovano hišo in postaviti vanj spomenik, kakor bi najbolje kazalo. Morda bi bilo sploh najbolje razpisati še eno konkurenco, dati kiparjem več časa. da bi kaj boljšega napravili, toda Vrhničanom se zelo mudi in se je morala najti neka rešitev takoj, žali bog Razstava je bila nekaka revija naše plastike. Obiskovalec razstave osnutkov je imel morda mučen dojem: kiparji, ki postavljajo samemu Cankarju spomenik, mu, umetniku večinoma ne sežejo do kolen. Nekateri so smatrali za svojo nalogo napravili Cankarja nič drugega ko samo >po-dobnegac, drugi so ga prikazali kot popotnega krojača. ki je izkorakal ali z levo ali z desno, tretji so ga baročno predstavili kot efektno gravitetično pozo na prestolu, četrti so mu dali slikovit pregib, »interesantno« draperijo — moj Bogi Je-li to Ivan Cankar? Ali mar od onega duhovnega premoženjn, ki ga je nam zapustil največji Slovenec, ni na naše umetništvo niti trohica padla? Ali je za nekatere živel zaman? Komaj eden se je ob njem spomnil Kurenta in Za križem, drugi ga zgrabil kot čuvarja našo knjige in ga eden napravil za »mejnik«. Vse drugo je bilo več ali uianj ali nič talentirano obrtništvo brez vsega duha... Jury je s trudom našla med 21 osnutki celih šest, ki so po tej ali oni plati vzbujali tako ali tako, često malenkostno pozornost. Umetniški f a c, i t je reven. Težko jc reči: ali jo tako plitev in zunanji naš čas sploh, ali je plitev le povprečen umetnik, ali pa hi* ti silijo takšna razmišljanja le po krivici, ko čutiš veličino velikega Vrhnlčana 111 vidiS, kako malo 11111 je dorastel kot potenca, duh, povprečni naš kipar Ljubtj. drama: Vi V. Janhovič Brez ljubezni Junkovičeva Stiridejanska »intimna drama« Brez ljubezni, ki je tudi na sporedu belgrajskega in zagrebškega gledališča, se ie prav dobro uveljavila s svojo prvo uprizoritvijo na ljubljanskem odru v soboto 23. t. m. Dobro izdelana režija g. O. Šesta je delo skrbno ohranila v svoji pristnosti in 11111 dala krepkih, bolj strnjenih poudarkov, kakor jih ima sicer precej na široko razpisani original, Avtor, ki je s svojo soprogo prisostvoval predstavi, je bil z uprizoritvijo zelo zadovoljen, pa tudi občinstvo ni štedilo s priznanjem avtorju in igravcem — Daljše poročilo smo odložili za jutri, Filmski svet Mednarodni kinoinstilul. V Rimu na Mussolinijevo pobudo jo uslunov-Ijen Mednarodni Kinoinstituf, ki bo pred vsem priporočal vzgojne filme. Nastanil se je v palači Falcognleri. Ima veliko knjižnico in dobiva vso strokovne glasnike. Direktor instituta Dc Fclse jfi obiskal llolly\vood in našel veliko zanimanje pri klnotvrdkab ter široki javuosti Institut hoče postali mednarodna avtoriteta: njegovo priporočilo bo /.ugotovilo filmu uspeh, dočhn bo odklanjal slabo filme. Kino produkcijo katerekoli težele bodo ocenjevali v Institutu mednarodni šolski, literarni in umetniški strokovnjaki Nu tu način hoče Institut zvišati moralno kakovost sedanje kino produkcije in zatirali njeno slabe vplive. Kmo opera Nemški glasbeni kritik Bruno VValtor piSo o svojem obisku v HoIly\voodn Misli, da bo lahko izvažala Amerik* v livropo zvočno kino drame, dočim bo nasprotno Evropa odnesla prvenstvo v operni produkciji. Lepa operna uprizoritev je no-primerno dražju kukor dramska predstava: če dosti slane že lep zbor. stanejo še mnogo več mednarodni pevci. A mednarodni javnosti namenjena kino opere so ne boji izdatkov, katerim ne bi bilo kos najboljše posamezno gledulišče Mozartov Don Juan v Maks Reinhardtovi režiji z velikim simfoničnim orkestrom in sijajno zasedbo vseh ludi manjših vlog bi imel toliko uspeha kakor nobena kino drama Kino v šoli. češkoslovaško prosvetno ministrstvo jo sklenilo opremiti s kinematografom vse na novo zgrajeno šole. Pozneje, v kolikor bodo dovolila razpo-ločljiva sredstva, se bodo postopno v to svrho pre-zidala ludi vsa starejša šolska |>oslopja. Glavni občni zbor JNS Radi kravulov je bi lobčni zbor prekinjen. za prenos centrale v Belgrad — Kdo je Dolgo napovedovani občni zbor uaše najvišje nogometne instance se je radi nemirov, ki so izbruhnili pri glasovanju za prenos zveze v Belgrad. razšel brez sklepov. 2o takoj pri prvem glasovanju je bilo opaziti vmešavanje neodgovornih elementov, ki so tudi povzročili, du je bila policija primornna, razpustiti to zborovanje. Takoj uvodoma moramo poudariti, da je za izgrede, ki so nastali, odgovorno predsedstvo saiuo, ki je zborovanje vodilo v tem zmislu, da ako Zagreb ne uspe, razbiti za vsako ceno zborovanje. Glavni govornik Belgrada, predsednik Bl.P, je v svojem govoru prekašal jxi stvarnosti in finesi prednašanja vseh govornikov zborovanja. Njegov govor je omenil delo-vanje dosedanje uprave JNS, poudarjal je zasluge. ki jih ima ta uprava za razvoj našega nogometa. Vendar je pa JNS prispel ua mrtvo točko, opustil vsako iniciativno delo in radi tega je nastal tudi zastoj v našem celokupnem športu. To stanje traja že dve do tri leta in je tudi glavni vzrok, du Belgrad zahteva prenos zveze. Kot argument za prenos zveze je navedel sklepe nemške zveze, ki je prenesla sedež iz Kiela v Berlin, in italijanske, ki je ravno tako prenesla sedež nogometne zveze iz Bolog-ne v Rim. Kajti šport postaja danes eden najvažnejših socialno-kulturnih problemov in zato je nujna potreba čim ožjega sodelovanja z državo. Zagreb pa do sedaj za vzjjostavitev takih zvez ni storil prav ničesar. S temi argumenti so Belgrajčnni nastopili. Zagrebčani, predvsem dr. Itiboli. so tu predlog pobijali in naravnost zahtevali. da radi tradicije Za sreba rmstijo zvezo v Zagrebu. Apeliral je na hvaležnost podzvez in jih prosil, da ohranijo Zagrebu sedež zveze. Posamezni govorniki, ki so zastopali Zagreb, so vprašanje zveze prenesli docela s športnega stališča in predstavljali zahtevo po prenosu z nacionalnega stališča. Taki govori zagrebških delegatov so ustvarjali atmosfero, ki je privedlu do kravalov. Ko je prišel predlog prenosa zveze direktno nn glasovanje, so se odigravale naravnost nezaslišane scene. Neodgovorni elementi, na-hujskoni po nekaterih funkcionarjih zveze, so psovali in skušali terorizirati predvsem slovenske delegate. Ko se je zborovanje prekinilo radi napadov na g. Bettein, delegata vodilnih slovenskih klubov, je bilo razmerje glasov 133 proti 85; s tem ji bilo vprušonie zveze formab odločeno v korist Bolgrada. Slovenskim delegatom je bilo glasovanje onemogočeno. Pri tc;'i kravalih je značilno, da so razni zve/ni funkcionarji odobravali razpust zborovanja po policiji. Stališče delegatov LNP Na zborovanju JNS je bilo zastopanih 25 klubov iz cele Slovenije, in sicer so zastopali g. Ček 12 klubov, g. Betteto 10. g Kuret 2, Elnn iz Novega mesta je noslal svojega delegata, in kot oficielni delegat brez glasu je bil g. Marinič, tajnik podzveze. Pohvalno jc omenili, da so delegati nastopali soglasno. Naši delegati so prišli ua zborovanje nevezani. Vprašanje, kje naj bo sedež zveze, zastopnike našega športa v principu ni zanimalo. Vsi čutijo, da je čisto vse-euo, ali se nahaja sedež zveze v Zagrebu ali Belgradu. Kajti v delu za procvit slovenskega športa smo bili navezani veduo le sami nase. Zakaj so glasovali delegati slovenskega športa kriv, du je bilo zborovanje prekinjeno. Posebnih koristi pa slovenski šport od JNS v teku desetil let ni imel. Pač pa so bili naši klubi očitno omalovaževani od strani Zugrebn Tudi med klubi samimi ni bilo, razen par tekem, nobenega kontakta. Našo najvišjo športna insti tucija t "P je bil pa od JNS vedno smatran za faktorja druge vrste. To prakso je JNS v celoti izvajal do vseh manjših podzvez. Klubi pa potrebujejo boljšo pogoje za obstanek in uveljavi jenje športa. Dejstvo ie. da so se naši klubi, kakor tudi LNP, odvadili pričakovati kakršnegakoli zboljšanja obstoječih razmer s strani INS. JNS ni bil nikoli širokogruden za potrebe manjših nodzvez. Izčrpaval se je pa predvsem v upravnem delu. iniciativnega na docela opustil. Po razgovorih, ki so jih imeli naši delegati v 9olx)to z zastopniki Beliridda in Zagreba, so uvideli, da ima Belgrad absolutno večino tudi brez Ljubljane. Prepričali so se pa. da Belgraj-čani utemeljujejo svojo zahtevo 1. zelo tehtnimi argumenti. S svojimi načrti so pokazali, da imajo energijo do dela in hočejo uveljaviti velikopotezne načrte s pomočjo države Nasprotno je pa Zagreb branil obstoj sedeža v glavnem z zaslugami in skušnjami in s tem v zvezi z moralno predpravico za vodstvo JNS Na vse našo delegate je napravil najboljši vtis dr Živkovic. Iz (lovora dr Živkoviča in raznih drugih govornikov. tako zagrebških kakor belgrajskih jc bilo razvideti. du je iz čisto športnih razlogov nujna potreba prenosa zveze v Belgrad. Ne morejo in tudi no smejo priti v noštev razlogi, ki so jih tiavujtili Zagrebčani. J-i^no jc, da so našemu športu potrebne nove smernice. S tega stališča so se tudi odločili naši delegati za predlog Belgrada. Krivci škandala in posledice. Kot stno že omenili, jo d, edscdst vo zboro vanju samo zakrivilo gododke, radi katerih jt policija zborovanje zaključila Že pri enem prejšnjih glasovanj je zastopnik policije zahteval od predsedstva, da odstrani z galerije ljudi, ki delajo nemir. Toga po predsedstvo ni storilo. Vzrok tem škandalom jc bil ludi docela neutemeljen napad na Segedinskega iz Subotice Kajti to, da je v svojem privatnem poklicu pod disciplinsko preiskavo, zborovanje nc briga. Daljo je predsedstvo popolnoma prezrlo teroriziran je in zasmehovanje naših delegatov Iz tega je jus-no razvidno, da je predsedstvo samo krivo neredov. Nadaljnja usoda jc predvsem odvisna od poročila policije na pristojne oblasti. Je pu velika verjetnost, da bo začasno vodstvo zveze prevzel od oblasti imenovan komisar. Ni pa izključeno, da bodo zvezo še nadalje vodili funkcionarji zveze, ki jim poslovna doba še ni potekla To so tretji podpredsednik Krčevie. tajnik dr Riboli, blagajnik Zamrl, dva zagrebška in štirje izven-zagrebški delegati. S stališča športa je želeti, da se vzpostavijo čim prej v tej najvišji športni instituciji v državi redni odnošajl, « ASK Primorje — lahkoatletska sckcija. Jutri, 27. 1. m oh IS se vrši v klubskem tajništvu, Masa-rykova cesta t, članski sestanek Ker je dnevni red izredne važnosti, se prosi za polnošteilno udeležbo Sprejemajo se istočasno novi člani. — Načelnik. ' o 1 n n m 5= j O 3 II I— g C g 82° s^s* - v S 'SSo M- (V . 9 C > q *T3 - 0 .2. m j: ^ a ** uJ ra M m «$0 (4 »i1 ^ s - c „ s ' »uQ 0 N —' bQ (3 0> _J «3 »ul |Oj ® r-, vi a'Z ^tJ i«i«|g sle ntvltj o'N S Li. < ^r a> o 3 5 ilošs S J j 1 Jj Z£o S 5 -rit-u •Ji 10 af j .K os «> 1 aic Lj (O f— Z on <■£(/} O. CM 24 Pierre L' Ermite: w Zena z odprtimi očmi Odklene dveri od opatijskih nasadov in popelje svoje goste na stezo, ob kateri raslo v špaliriu divji grmiči prodirne blage vonjave. V tej edinstveni krasoti se teta ustavi in začne pripovedovati zgodbo samostana. Gospod upravitelj jo posluša ves zavzet. Roger takisto poslusa, vendar je bolj raztresen, kajti oko in misel mu uhajata k Rolandi, ki prisostvuje izletu, kakor da se ga sama ne udeležuje... >Kaj je lako zamišljena, ljuba plavolasa deklica? ... Ali zaradi mene? ..« se vprašuje s samozavestjo mladeniča, ki je vsikdar uverjen, da ima neodoljiv čar za dekliška srca. Teta Cecilija, ki se ji govor prijetno barva s poezijo, pripoveduje o januarju leta 1200, ko je Robert, duhovni gospod Božjega otoka ostavil piliersko čer ter se preselil v ta kraj s slovesnim privoljenjem Petra IV. de la Garnache in papeža Gregorja IX. Naslanjajoč se na kroniko starega učitelja Pieta, ki jo je pisal v času revolucije, ter na dr. Viaud-Grand-Maraisovo knjigo in na pripovedovanje gospoda Froussiera, ki jc bil naobražen arhivar na otoku, je teta Cecilija podala zgodovino samostana od vseh početkov do leta 1789., ki je bilo leto strahote za Noirmoutier, kajti tedaj so vdrli na otok Maven^aisi in so pomorili najvrlejše sinove te zemlje. Vselej, kadar je teta Cecilija pripovedovala lo storijo, ie biln ginjonn do solz. »Če bi stisnili to otok kakor moremo stisniti gobo,c je vzkliknila, »bi tekla iz njega kri mučencev!« Toda dobrotna priroda je med tem skrbno izle-čila davne rane. Vrt »Zavetja« je prazen nič v primeri s cvetjem, ki raste tu na razvalinah, kakor bi hotelo ljudem zakriti grozote, ki so jih ljudje tam počeli. Družbica se je napotila naprej po cvetni, dišeči stezi; obšla je vso opatijo od konca do kraja ter se ustavila naposled spet v gozdiču pod zelenimi hrasti. Tedaj pa se je šele pravi izlet pričel. XVII. poglavje. Rekli smo že, da je Pentapon nepismen in Ja je časih nekoliko uporen; tako je vkljub izrecni prepovedi lastnikov opatije stopal počasi, korakoma, za svojo gospodarico, ustavljaje se tam, kjer je bila trava najboljša; Pentapon je fant od fare in dobro pozna sočna zelišča, slastne in dišeče poganjke, mehko travico, ki mu osveži ustje po ostrem pritego-vanju uzde, s katerim se odlikuje teta Cecilija, kadar sc ponaša pred svojimi gosti. Vres.je še ni v cvetu, a suhocvetke napolnjujejo ves les z dišavo po medu, ki je kakor lastna dišava otoka, pomešana tu in tam 9 sladkim vonjem drobnega morskega očesca. Rolanda se naposled prebudi in .zdčne nabirati ta bleda očesca, ki se v ponižnosti kosajo z vijolicami. Sama si veselo zveže šopek ter si ga vtakne v lase. Roger Maude jo motri in zdi se mu, da je to I bitje mala vila, blizu skrivnostne prirode ... živ cvet, ' ki v ničemer ni podoben pariškim dekletom. Teta, ki postaja vedno radostnejša, opozarja .ta zavinke. na nenavadna drevesa, na rjava polja, na znamenite skale, ki so pokrite z morsko travo. Počasi hodijo po stezah, ki vodijo med jelkami proti obrežju. Vse poti so čedno osnažene, kajti domačini, ki trpe pomanjkanje lesa, skrbno pobirajo češarke in borove igle. Tako izgleda gozdič kakor pridno negovan zabaven nasad. Toda od vsepovsod se dviga veliki glas oceana. Z večno ponavljajočo se kretnjo vali svojo valove v razjedene boke lesa in jih zaganja ob granitne orjaške skale. Tu vidiš nasprotje med navidezno civilizacijo in med surovo resničnostjo veličastne prirode. In vidiš še nenavaden pojav Rolande z noirmou-tiersko avbico na glavi in z modrimi očmi pod obokom črnih obrvi... Rolande, za katero je ta krai prekrasen okvir! Deklica je ostala zadaj. Misleč, da je sama, si jc polglasno zapela romanco, ki jo pojejo tam doli njene družice. Njene družice so jo slišale od svojih majk, ujih matere pa od svojih babic, a te so se je naučile od svojih prababic. Pesmi so namreč podobne življenju: od rodu do rodu gred6; stvorijo verigo in njih melodije se potapljajo daleč, daleč nazaj v globino vekov, da obude odmev davnine. Takisto Rolanda, nevede. Njene oči so se zastrmele v sanjo, davnina o^r. nedolžno v nji: Naročilce jaz imam Komu uaj ga izvršiti dam Ce škrjančku ga poverim, vsemu svetu so zamerim. Vijolica naj ga ima — en, dva: en, dva... MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l'SO Oln ali vsaka besedo SO par. Na|man|£l oglas s- . 3 H In. Oglasi nad devet vrstic se računajo vIK, Za odgovor zuamko [ Na vpraian|a brci znamke ne odgovarlamol Išče se voznik za enkratno vožnjo mleka na dan. Naslov pove uprava »Slov « št. 13.355 Organist išče službe na kako večjo faro, zmožen tudi de-'a v pisarni Nastop takoj. - Naslove sprejema uprava »Slov.c št. 13.332 Službodobe Vzgojiteljico poštenega vedenja, z letnimi spričevali, ki popol-loma obvlada slovenski in nemški jezik, k dveletnemu otroku - sprejmem takoj. - Ponudbe s sliko in prepisi spričeval na naslov Hartner, Murska Sobota. Pekovskega učenca sprejmem takoj Hrana in stanovanje v hiši. Pe-k?.na Alojzij Pcčnik, Selnica ob Dravi, Učenca s primerno šolsko izobrazbo za trgovino z mešanim blagom sprejme '.vrdka Rihard Loschnigg, Slov, Bistrica Dva vajenca za ključavničarstvo sprejmem takoj. Stermenski Julij, Glince, Tržaška cesta 46. Velepodjetje išče verziranega, zanesljivega saldakonista, popolnoma veščega srbohr-vatske korespondence. -Nastop z januarjem, Začetniki izključeni. - Ponudbe (po mogočnosti s sliko, ki se vrne) pod »Zanesljiv« štev. 13.203 na upravo »Slovenca«. Pomočnika za trgovino z mešanim blagom - ali mlekarja -sprejme Gospodarska zadruga v Šmarju pri Jelšah. - Nastop takoj. Žagarja za venecijanko in krožno žago na vodni trans-misijski pogon sprejme Jakob D e r e a n i, Žužemberk. Uradnica dobra samostojna kores-pondentinja, in prakti-kantinja na 3 mesečno brezplačno poskušnjo, se sprejmeta Jeziki imajo prednost. Pisane ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vesten« št. 13.356. Pomoč gospodinji Iščem pridno in pošteno kmetsko dekle, katera se lahko privadi gospodinjstva in šivanja — je lahko začetnica. . Novi trg št. 10, Kamnik. Mesto prodajalke razpisuje Nabavljalna zadruga drž. nameščencev v Novem mestu. Ponudbe ter zahtevke naj se pošljejo na upravi odbor te zadruge. Prodajalka samostojna, vestna, starejša moč, izvežbana v trgovini z mešanim blagom in ako možno kavcije zmožna, se sprejme. Ponudbe na Ivan Kuno-var, Bled. Pouk Šoferska šola i. obl. konc čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel 3236 Pouk in oraklične »ožnie Učenca pridnega, iz poštene hiše, ki ima res veselje do trgovine, sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Učenec« št. 13.354. Čevljar, pomočnika ta. mešana dela in enega vajenca, ki se je že učil lad pol leta, sprejmem takoj. Mesto stalno z vso askrbo v hiši. — Jernej Trček, čevljar, p. Polš-nik - Sava pri Litiji. Krojaškega vajenca sprejme Rozman, Hotimi-rova ulica, Sp. Šiška — Ljubljana VII, Zaslužek Renomiranu velepodjetje alkoholnih io brezalkoholnih pijač išče distin-guirane agilne provizijske zastopnike za vso državo (posamezne ali več banovin). Zastopstvo se odda tudi na agenturne in komisijske trgovine oziroma večje trgovine, ki bi se obvezale uspešno zalagati vse mesto z brez-in alkoholnimi proizvodi. Zahteva se brezpogojno jamstvo delnega delcre-dera. - Cenj. ponudbe le uglednih tvrdk ozir. le branše veščih in repre-sentativnih gospodov (po mogočnosti s sliko, ki se vrne) pod »Zastopstvo« na upravo »Slov.« Krojači, šivilje, nešivilje! Brezposelnosti se Vam ni treba bati, ako se priučite krojenju in modeliranju. Z našim preizkušenim krojem si pridobite boljšo eksistenco. Konkurirati in pridobiti nove naročnike morete le, ako imate pristen moderen kroj. Za dobre krojitelje, krojiteljice so vedno prosta mesta. Pouk pri-krojevanja moških oblek, uniform, oblek za duhovščino, Šiviljam in nešivi-Ijam o novodošlih krojih, modelih za 1930. Pričetek 8 decembra. Gospodinje dobijo pouk v poljubnih urah. Honorar znižan -Ugodni plačilni pogoji. Učencem priskrbimo o-skrbo. Na željo vežbanje v lastnem salonu Izdelava krojev. Krojno uči-lišče, Ljubljana, Stari trg št. 19. Zastopnika zb Štajersko išče tvrdka za prodajo prvovrstnih pisalnih strojev. Resni reflektanti naj pošljejo ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Glavno zastopstvo« št. 13.350. Oblastveno koncesijonirana Šoferska šolo I. GARERAčlK, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivvei-sova cesta 52 Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktična vožnja z zaprtim in odprtim avtomobilom. Poučuje tudi privatno, Stanovanja Prazno sobo s štedilnikom oddam takoj dvema gospodičnama ali zak. paru brez otrok. Naslov v oglas, oddelku Slovenca pod št, 13.372. Dražba V Hudem pri Stični bo 4. decembra t, 1. ob 10 dopoldne dražbenim potom naprodaj osem kompletnih stiskalnic za olje. Interesentjc vabljeni! Prazno sobo s priprosto domačo hrano iščeta za stalno dve solidni osebi Ponudbe pod »Zračno I.« na upravo »Slovenca«. Stanovanje sobo in kuhinjo oddam takoj. Kos, Tržaška cesta. Stan in dom. Delavnica velika, z elektr. razsvetljavo, priprav, za vsako obrt, se z novim letom odda v najem, - Natančnejša pojasnila daje g. Ig. Morič, Jesenice 118, Gor. Pekarno vzamem v najem lakoj ali čez par mesecev, -Ponudbe pod »Pekarna« na upravo »Slovenca«, Radio-aparat. šestelektronski, nov, se proda kompleten za 3500 Din. - Naslov v upravi Slovenca pod št, 13.357. Radio-aparat 4 cevni Hartlei, z žarnicami, anodnim aparatom na električni tok, akumulatorjem in zvočnikom, prodam za 2500 Din radi odpotovanja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.380. Za 20 % kron. bone plača 40 % nominalne vrednosti — upravništvo »Merkur«, Ljubljana — Večna pot 5, telef. 3052. 2d% kronske bone kupi Pučka štediona i zatožni tavod d d.. Osiiek Desatičina ul. 27 Hrastove hlode in hrastove plohe od 55 milimetrov debele naprej kupuie stalno J Pogačnik lesna industrija Škol-ja Loka (ob kolodvoru) Želod lipovo in lavorjevo seme, vsako množino • p ' a t a po najvišji dnevni ceni FRUCTUS - Liubliana Krekov trg tO/I tPotrli globoke žalosii naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni oče, siari oče, sfric in lasi, gospod FRAN TURK po domače »NEŽEN« - posestnik dne 24. i. m., previden s iolažili sv vere, v splošni bolnici v Ljubljani mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega rajnkega se bo vršil v torek, dne 26. t. m. ob 10 dopoldne iz domače hiše na farno pokopališče v Dragi. Lazeč, Draga, 25. novembra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Kupi se 3000 kubičnih metrov bukovih hlodov premera od 30 v špici navzgor in od 2 m naprej dolžine, toleranca 20% od 25 v špici Plačilo ob prejemu blaga -Ponudbe naj se dostavi na naslov: Lesna industrija in stolarna Viktor Tomšič ml., Teharje pri Celju, po najvišjih cenah ČERNE Iuvelit Ljubljana. Wollova ulica St. 3. Posestva Vila s takoj prostim stanovanjem za kupca, pod Rožnikom, najlepša lega, dvo-stanovanjska, vrt, parket, elektrika, vodovod, ugodno naprodaj. - Potrebna gotovina polovico kupnine. - Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 13.210. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzettu oaj-manj 5 kg. . Potem čist belo gosje kg po 130 Din io čist beli puh kg po 300 Din - L Brozovk Zagreb, Uica 82. »Dubie«-stroj 70/8, poceni naprodaj. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.359. Auto »Ford« v najboljšem stanju, se zaradi nabave večjega automobila ugodno proda, Poizve se pri tvrdki Bolaffio. JLblJJ*^ Kratek klavir črn, dobro ohranjen — ugodno naprodaj. Naslov v upravi pod št. 13.261. Popolna godba na pihala, dobro ohranjena, se po zelo ugodni ceni proda. Naslov pri upravi »Slov.« št. 13.247. Restavracija dobroidoča, brez abo-nentov, v centrumu Zagreba, s kompletnim inventarjem in dolgoletno najemninsko pogobo, takoj naprodaj ali pa se sprejme kompanjon (zak par brez otrok), ki bi sam vodil restavracijo. Samo resne ponudbe pod »Restavracija v centrumu« na Poste restante - Zagreb I, Trgovsko opravo za dva lokala, elegantno in navadno, ter razni inventar, kot izložbena, po-niklana stojala, velika izložbena ogledala, pisalno mizo, Register national blagajno, kipe (figure), damske in otroške, bele močne škatle, lestvice itd., radi prodaje moje modne trgovine na Starem trgu, ugodno prodam, Ogleda se ter izve za ceno v hotelu »Belle-vue«. P. Šterk, ■ hotelir. Drva, premog, koks pri tvrdki »Kurivo«, Dunajska cesta 33. Javna skladišča (Balkan), telefon št 3434. direklno iz Tovarne Jžhl? ji-j?, \jt7i ne C* Kcrofdl • ■bor št. 102 A Par mlinskih kamnov za črno mletje, malo rabljenih, se proda zaradi preureditve obrata. Ogleda se jih lahko pri tvrc'ki S. Kobi, parni mlin in žaga, Podpeč, p, Preserje. Špecerija Proda se takoj stara, vpeljana špecerijska trgovina z vso zalogo in inventarjem vred v Ljubljani, - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Špecerija« št 13.054 Škornje po meri pri Kos, Tržaška cesta. Stan in dom. Iljufj) Najprimernejša darila ure, zlatnino - nudi najceneje ter izvršuje vsa popravila tudi grafomo-nov. - Jan Ignac, Maribor, Grajski trg 4. Hlinargi! ti, »roso. ajdo (n 'efmen kupite nalcenoic ori VOLK. LIUBLIANA ve!ptr««-ov|ni> -'ta p moke Resljeva cesta 24. K Premog in drva najboljše vrste dobavlja I. Pogačnik Bohoričeva 5. Teleton 2059. Priporoča se delikatesna trgovina in zajutrkovalnica J. BUZZOLIN1 Ljubljana. Lingarjeva al. (za škofijo). Zo Miklavža popusta, pri znani Ivrdhi GRICAR & pieiaC klcnburira 3 Naznanilo. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da so mi prispela nova dalmatinska bela, rdeča in črna vina izvrstne kvalitete in se bodo točila v dobroznani gostilni „Pri Tratniku" LluDiiana, Sv. Petra cesta št. 25 in v f i li al ti i KeiieMurnov« cesla 26 Domača in dalmatinska kuhinja. Vsak dan sveže morske ribe bakala in mrzla jedila. sunara Original Peči MONOLIT in EKONOMA Velika zalogal Irtgj. Gu/.elj, iLfutolJatiia VII Telefon Vi^v ;erneievu c.5 Ieleloi0252 Podaljšale razpisa Dodatno k javnemu razpisu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu z dne 12. oktobra 1929 za pridobitev idejnih načrtov za ura-dovo poslopje za mariborsko ekspozituro Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se objavlja: Gospod komisar Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je na seji dne 14. novembra 1929 sprejel sklep, da se rok za predložitev načrtov po tem razpisu podaljša do 16, (šestnajstega) decembra 1929 Vsak konkurent mora do tega dne, najkasneje do 12 predložiti osnutke v vložišču Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Liubljani, Miklošičeva cesta 20. V Zagrebu, dne 25. novembra 1929. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. • . ..-■••>. ; .r • ■ •.■ ■■■• .- > • 1 >» ": ...........*v HRANILNICA IN POSOJILNICA ZA BLEŠK1 KOT NA BLEDU sporoča, da je sinoči ob 3/48, v 62. letu starosti umrl njen načelnik DR. DANKO BENEDIK okrožni zdravnik na Bledu in sanitetni major v pok. Pogreb bo jutri, dne 26. novembra ob 15V2. Bled, dne 25. novembra 1929. NAČELSTVO. Oblastno koncesionirana Šoferska šola Gojjlto Pipenbacher LJUBLJANA, Kutarjeva ulica 9. Sorodnikom, prijaieliem in znancem naznanjamo žalostno vesf, da se je danes ob hi čeli 1 na osem zvečer v 62 lelu slarosti, okrepčan s sv zakramenti, po zelo mučni bolezni, preselil k Vsemogočnemu naš nadvse ljubljeni soprog, oče in siari oče d r. Janko Benedih okrožni zdravnik na Bledu in sanitetni major v pokoju. Pogreb dragega pokojnika sc bo vršil v lorek dne 26. novembra ob pol štirih popoldne na domače pokopaliSčc. li 1 e d , dne 24. novembra 1929 Marija roj. Vidmar, soproga, janko, Gabrijel, Stanko, Božidar, sinovi. - Marija, Bogomila por. Jane, hčerki. — Emil Jane, zet. - Jelena, vnukinja.