Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din oedei|sRa Izdala celole.no vJugo-•lavlll 80 Din, za Inozemstvo lOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene ogla sov 1 stolp pelll-vrala mali oglasi po I SO ln 2 D.veCfl oylasl nad 43 mm viftlne po Dln2-3U. veliki po 3 tn 4 Din. v urednijkcm delu vrstica po 10 Dlp o Pr: većlern o narpeilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeliKa ln dneva po prazniku I/radnMlvo /e v Kopttarlevi ultctit. S Ш Rokopisi se ne vračalo, nelranklrana pismo se ne sprejemalo » Uređniitva Melon it. 20S0, apravnlitva it. 2328 Zmag«! idej Dne 8. marca je zborovalo vodstvo nemškega centruma. Ker stoji Nemčija pred volitvami, so seveda razpravljali tudi o tem, s kakimi volivnimi gesli stopiti pred volivce. Nemški eentrum se je ob lej priliki postavil na stališče federativne države. Dopušča in želi organičen razvoj razmerja med državo in deželami, odklanja pa vsako nasilje in vse poskuse, da bi se z izpremembo ustave omejile pravice pokrajin. Zakaj omenjamo to stališče nemških katoličanov? Zato, ker je nov dokaz, da moderna ljudska stranka ne more in ne sme zagovarjati centralizma in državne vsemogočnosti, če noče zadušiti ljudskega razvoja in svobode. Vsako avtonomistično gibanje je bilo gibanje za svobodo proti nasilju, sa svež organ'čen razvoj proli uniformiranju in reakcionarstvu, za ljudske pravice nasproti birokralizmu. Brez te misli ni moderne, demokracije. Prav zato je tudi naša SLS kot ljudska stranka vedno podčrtavala svoje avtonomistično stališče, gojila to misel tudi v najtežjih časih, prepričana, da služi s tem najbolje svojemu ljudstvu in svoji državi. Tudi v časih, ko je sedela Sl)S v vladi in vršila nad slovenskim ljudstvom rabeljsko delo nasilj in preganjanj, nismo mi nikoli krenili s te jasno začrtane poli in nikdar zatajili svojega mišljenja. Kljub silnim nasprotstvom naša misel prodira. Poslevodeei podpredsednik SDS na Slovenskem izjavlja v včerajšnjem : Jutru r, da govore vsi znaki o bližajoči se reviziji ustave. Na malo bolj prikrit način trka potem v strankinem imenu na svoja grešna prsa, priznava strašno desetletno delo SDS na ustvaritvi žalostnih razmer v naši državi ter govori o zagrešitvi na vidovdanski ustavi. Ni še s tem spokornim člankom dokazano, da je SDS za revizijo uslave, tudi ne, da bo ta misel • resnici kmalu obhajala končnoveljavno zmago, pač pa jo la članek jasno priznanje zgreše-nosti desetletne politike SDS, ki je mislila, da mora iti preko svojega ljudstva in preko idej, ki jih je v to ljudstvo začrtala Krekova šola. Kdor pozna SDS in njene sedanje voditelje, ne verjame veliko besedam, toda brez dvoma pomeni velik korak naše misli, da morajo pod silo razmer ti voditelji sedaj izpovedovati naš program slovenstva, ljudske države, poštenja v javni upravi, svobode in gospodarske osamosvojitve našega naroda. Če pomislimo, koliko črnila jc poteklo proti nam Iz teh vrst prav zato, ker smo zagovarjali revizijo ustave, kaj so voditelji SDS govorili proti nam, potem moramo reči, da jih je razvoj daleč zanesel. To je dokaz, da se ideje ne dajo zatreti z nobenim nasiljem in da končno ideje nasilneže vržejo na tla. Ko mora SDS pod silo idej, katerim se je toliko časa upirala, končno na tla, na kolena, moramo s ponosom poudariti, da se naši stranki ni bilo nikdar treba izpreminjati, ker jc bila vseh 10 let po vojni njena smernica jasno začrtana Zalo ji tudi danes ni treba »revidirati svojega stališča«. Izpreminjanja, spoznanja pogrešnosti in zablode-: prepuščamo gospodi od KDK. Kameleonstvo radičevstva je že splošno priznano, sedaj se trudi SDS, da si pridobi isto priznanje. Podčrtati moramo na isti >Jutrov« članek, dn so fronte, ki se morajo izpreminjati, ker vidijo, kako drve v lastno pogubo, prav malo nevarne SLS, ki Izpreminjanj ne potrebuje. S tako liaharijo so kapitulacija ne prikrije. Zato tudi nam ni treba iskati nobene nove »platforme«, da rabimo izraz istega član-karja. Naša platforma je naš zgoraj začrtani program. Čim bolj se otrese gospoda iz KDK svojega reakcionarnega mišljenja predvojne dobe, čim več demokratičnega čutenja si pridobi in pa seveda spoštovanja do poštenja in pravice, čim bolj se otrese mentalitete nasil-stev, tem bližje smo skupnemu nastopu. Vse to pa so stvari, ki jih mora izpeljati SDS in ne mi. Ali je pričakovati takih spreobrnjenj od naših demokratov in njihovega priveska bivših samostojnežev? Na prvo spoznanje, d« je dosedanja politika SI)S bila za Slovence absolutno pogrešana, smo čakali dolgo. Kako so naši vodilni krogi opominjali pred volitvami v uetavotvor-no skupščino leta 1920 naj se gonijo denio-kratje in samostejneži slovenskega ljudstva v pogubo, kako so pred 29. junijem 1921 naši svarili pred nesrečo centralizma! Bilo je zaman Ko je ljudstvo pri volitvah leta 1928. že povedalo svojo mnenje o teh dveh strau-kah, so oboji še vedno tirali Slovenijo v nesrečo. Se niso spoznali svoje >zabIode", so Bij za finančni zibon r Belgrad, 20. marca. (Tel. »Slov.) V narodni skupščini se je danes pričela razprava o finančnem zakonu. V glavnem so seje skup. ščine in finančnega odbora mirne, kolikor ni Stjepan Kadič poskrbel za zabavo ali pa za prepir. Na dopoldanski seji narodne skupščine je Stjepan Radič prišel v lir in je miuistra za soc. politiko tako napadel in ga obmetal s takimi izrazi, da je moral predsednik prekinili sejo. Finančni odbor mora po sporazumu končati razpravo o amandementih jutri zvečer. Narodna skupščina pa bo končala z razpravo v soboto zvečer. Skupščina se je pred dnevnim redom danes bavila s predlogom Stjepana Radiča o izvolitvi ankete, ki naj bi pregledala nepravilnosti z nabavo hrane. Resolucijo je predložil Pavle Radič iii k njej prvi govoril. V svojem govoru je navedel zglede o tem, kako se nabavlja hrana iu obsojal ministra Radoviča, češ da je dodeljenih za osem milijonov preča-nov 60 milj. dinarjev, za 4 milijone Srbov pa vse ostalo. Med govorom Pavla Radiča je Stjepan Kadič skočil s svojega mesta in zaklical Radovicu: »Vi ste tolovaj! če nc sprejmete ankete, ste tolovaj in zaslužite vešala.« Minisler za soc. politiko dr. Čeda Radovič mu je odgovoril: Gospod Radič, jaz sem pošten. No smete me nazivati tolovaja in me napravljati nepoštenjaka. : Sljepan Radič nadaljuje in pravi, da je minisler Radovič tolovaj. Radovič: »Jaz sem pošten človek in na moje lice še ni padla nobena temna senca. Stjepan Radič: :>Vi, Radovič, vi ste tolovaj, če ankete ne sprejmete. Radovič: »Pazite, gospod Radič, kaj govorite, t Radikalni poslanci so pričeli z velikim nemirom in hrupom. Zbrali so se okrog Stjepana Radiča. Nastala je velika nevarnost, da hi Radič dobil par gorkih, če bi ga nc bili v tistem Irennlku obstopili njegovi poslanci z Janezom Pucljein na čelu. Radi nemirov je predsednik prekinil sejo. Ko se je seja zopet pričela, je minister za soc. politiko Radovič izjavil, da nujnosti ne sprejme. Odločno je zavrnil napade opozicije. Pravi, da ministrstvo za soc. politiko ni sklenilo nobene pogodbe z nobenim trgovcem. To njihovo insinuacijo odločno zavrača. Stjepan Radič: >Mi vam tega ne verjamemo, mi zahtevamo anketo.« Radovič: ;Gospod Stjepan Radič, od vas sploh ne zahtevani zaupanja.« Po govoru Voje I.aziča je skupščina odklonila Radičevo zahtevo. Nato se je prešlo na dnevni red. Dr. Kra-jač je govoril k finančnemu zakonu nad dve uri. Skupščinska seja se jo ob pol 2. prekinila in sc bo nadaljevala jutri dopoldne. Gimnazija v Murski Soboti ostane r Belgrad, 20. marca. (Tel. ;>SIo\\«) V finančnem odboru so bili dosedaj sprejeti vsi uvodni amandementi in amandementi pravo, sodnega, finančnega, prosvelnega in verstve-nega ministrstva. Na današnji seji se je proti večeru prešlo na amandemente notranjega ministrstva. Pri tej priliki je dr. Korošec sprejel nekatere predloge. Razprava o teh amende-mentih se bo jutri nadaljevala. Precej zanimiva je bila razprava o amendementih prosvetnega ministrstva. Opozicija je zahtevala, da se nekateri njegovi amendementi iz proračuna črtajo. Minisler je v svojem govoru na-glasil, da so-ti amendementi potrebni in da novih aniencleinnlov ne more sprejeti. Na zahtevo opozicije, da se napravi poseben anien-dement, ki naj bi uredil vprašanje čuvanja starin, izjavlja, da bo v najkrajšem času pred- ložil zakon o muzejih in čuvanju starin. Istočasno bo skupščini predložil že prihodnje dni zakon o srednjih šolah, v katerem se bo uredilo tudi vprašanje redukcij gimnazij. Pri tem poudarja min'ster Grol, da ima gimnazija v Murski Soboti pasiven nacionalen položaj in da jo bo z ozirom na njem nacionalen značaj tudi vpošteval. Vprašanje graditve novih šol, pravi minister, da bo uredil s posebnim zakonom, s katerim bo vpeljal poseben fond v te svrhe. Za ta fond bi bilo potrebnih 100 milijonov dinarjev. Sljepan Radič: »To je ravno četrtina tistega, kolikor znaša provizija za posojilo-.: »G. Stjepan Radič, jaz nisem v tako ozkih zvezah z bankirji, kakor sle vi, da bi to vedel,': je odgovoril Milan Grol ob rplošnem smehu. &adičevsko part>zanstvo r Belgrad, 20. marca. (Tel. -.Slov.) Z ozirom na razne interpelacije in nujne predloge, ki jih vlagajo radičevci o tem, kako se naj razdeljuje hrana v krajih, kjer jo pomanjkanje, je zanimiv brzojav, ki ga jc dobil Jugoslovanski klub od uredništva "Narodne Slobo-de; iz Mosiarja, kjer vlada največje pomanjkanje. Ta brzojav se glasi: : Oblastni odbor (večina radičevci) izvršuje ob razdeljevanju koruze, katero je poslala zagrebška oblast, popolnoma strankarsko. Koruzo delijo radičevci in jo oddajajo samo agitatorji, ki naglašajo, da dobijo koruzo samo tisti, ki so radičevci.-: Brzojavka je v vseh tukajšnjih krogih vzbudila živahno zanimanje in je najboljši dokaz, na kakšen način bi hofeli radičevci pomagali ti-fclim krajem, ki trpe pomanjkanje. VuVifevič v audienci r Belgrad, 20. marca. (Tel. Slov.c) Dopoldne je obiskal g. Vukičevič g. Davidoviča v predsedništvu demokratskega kluba. Oba sta se dolgo razgovarjala, nakar je g. Vukičevič obiskal g. dr. Korošca in so z njim dolgo zadržal v razgovoru. Nato je g. Vukičevič odšel v dvor v avdienco. G. Kenn*rd ori dr. Korošcu r Belgrad. 20. marca. (Tel. -Slov.<) Tukajšnji angleški poslanik na našem dvoru g. K e n n a r d jo bil sprejet od notranjega ministra dr. Korošca in se z njim dolgo časa razgovarjal. Rade Pašič oorošfen r Belgrad, 20. marca. (Tel. »Slov.«) Pred' tukajšnjim apelacijskim sodiščem se je danes vršila razprava proti Rade Pašiču, ki je bil svoječasno obsojen na petnajst mesecev ječe radi žalitve po tiskovnem zakonu proti Dra-giši Stojadinoviču, o čemer smo že svoječasno poročali. Apelacijsko sodišče je to sodbo razveljavilo. Poko'nine orovironistov in poštnih uslužbencev r Belgrad, 20. marca. (Tel. rSlov.c) Istočasno s finančnim odborom razpravlja vladna večina o naknadno predloženih amandmanih. Na današnji seji je vladna večina med drugim sprejela sledeč amandman: Pokojnine vpokojenih provizijonistov, poštnih uslužbencev v Sloveniji. Dalmaciji, na otoku Krku in Kastvu, in njihovih vdov in sirot, se bodo dajale iz državnih sredstev. Draginjske doklade omenjenih se bodo uredile v zmislu členn 51 zakona o draginjskih dokladah. Uprava le vKopttarlevl ul.it.6 -- (.ehovnl račun: l.fubllana itev. tO.OSO ln I0.34S xa Inserate, Sara/evoit.7563. Zagreb it. 39.0I1. Praga In Dunal it. 24.797 Reviziia ustave r Belgrad, 20. marca. (Tel. Slov.) Belgraj* sko časopisje in z njim tudi ostalo se že par dni bavi z možnostjo revizije ustave. Kot glavni moment za potrebo tega koraka se navajajo ne dostatki v nekaterih členih ustave ,predvsem je to čl. 59. ki govori o tem, kdo zastopa kralja, kadar ga ni v državi, ali ni prestolonaslednik polnoleten. Dalje z ozirom na člen 61., ki govori o namestništvu. Poleg tega bi se pri tej priliki izvršila revizija tistega dela ustave, ki govori o razdelitvi države na oblasti, in pa da bi se s tenr sprejeia v ustavo nova odredba o ustanovi gor njega doma. Zanimivo je, da se o teh vesteh dosedaj ni javno izjavil še noben politik in dal svojega mišljenja razen bivšega pravosodnega ministra dr-Srskiča, o čigar akciji smo že poročali. Ne glede na to se kampanja časopisja nadaljuje. Vse časopisje je mnenja, da je ta potreba nujna iu da jo je treba čim preje izvršiti. Z ozirom na to misli časopisje, da bi bilo treba takoj po sprejetju proračuna ustvariti možnost sporazuma vseh večjih strank zato, da bi sc ta važna stvar čimpreje mogla izvesti. Kakor znano, je zato po ustavi potrebna v skupščini dvetretjinska večina, če se hoče, da iniciativa za spremembo pride iz skupščine. Sicer je iniciativa v kraljevih rokah. Za takšno spremembo so potrebne nove volitve. Ravno z ozirom na to navedeno tehnično stran so nekateri mnenja, da ta akcija ni pravilna, ker stojijo pred narodno skupščino tako važni gospodarski problemi, da bi mogla ta naglica pri reševanju teh važnih vprašanj samo škodovati. Vsekakor pa je zanimivo, da se je s tem zelo važnim problemom pričelo baviti tudi belgrajsko časopisje, ki doslej ni hotelo niti slišati o kaki spremembi ustave in je vsako misel na to energično odklonilo in jo cesto celo označevalo kot protidržavno. Nabava kablov r Belgrad, 20. marca. (Tel. -Slov.::) Poštni minister jo razpisal za 5. maj licitacijo za nabavo in zgraditev kablov, ki jih bo naša država zgradila v zmislu mednarodnih poštnih konvencij, z vsemi evropskimi središči. Ti kablji bodo stali našo državo 800 milijonov dinarjev. Kakor znano, se je svoječasno glede nabave teh kablov razvila v javnosti živahna debata. Pričakovali je, da se bo lo vprašanje uredita kakor to zahtevajo državni interesi. Novo zvišanje podpore za Slovenijo. Belgrad, 20. marca. Pri razdeljevanju podpore za pasivne kraje je dobila ljubljan. oblas/ 2 milijona, mariborska pa 800.000 Din. Verike bo"! na ErdeFikem r Belgrad, 20. marca. (Tel. rSlov.«) Iz Bukarešte poročajo: Na Erdeljskem je prišlo do velikih neredov v zvezi z interkonfesional-nim zakonom. Grško-katoliška cerkev na Er-deljskem se čuti s tem zakonom znatno prizadeto. Zato je organizirala v vseh večjih mestih protestne manifestacije proti temu zakonu. V mestih Targa in Bureš je okrog 5000 grko-ka-tolikov manifestiralo pod vodstvom duhovni-kov. Vojaštvo je poskušalo demonsiracije preprečiti in je 7. bajoneti napadlo demonstrante. Pri tej priliki je bilo ranjenih okrog 15 duhovnikov, eden od teh smrtno. Vesli o teh spopadih so izzvale v političnih progili zelo mučen vtis. Notranji minister je izdal naredbo v strogo preiskavo. Gada v Praga, 20. marca. (Tel. 'Slov.?) Gajda je pri vrhovnem upravnem sodišču vložil pritožbo proli razsodbi disciplinarnega preiskovalnega odbora, po kateri je Gajda izgubil svoj" generalski čin. nadaljevali svojo nesrečno politiko. Ne bomo pozabili, da so pognali lrtiše gospodarstvo na rob propada, da so uradništvo vpregli v svoj strankarski voz, da je izpopolnjevalo njihovo protiljudsko politiko, da sta kmet in delavec prišla pod vlado demokratske klike ob pravice, ki sla si jih priborila po vojni. Noben Slovenec ne bo izgubljal iz vidika, da so nas demokratje razdelili na dvoje, da so oni degradirali Ljubljano, glavno meslo Slovenije, na stopinjo Prištine ali štipa. Kdor malo demokratsko čuti, bo za vedno pomnil, kako je ta gospoda napravljala iz vse države Glavnja-čo, kako je razna gospoda gojila nasilstva črnosrajčnikov in nas sramotila pred vsem zunanjim svetom s svojimi poboji. Gospoda, to so stvari, ki se ne dajo kar tako pozabili. Do zadnje gorsko vasi ve vsak naš somišljenik, kaj j<- SLS. kaj so njeni pristaši, kai so nje- ne organizacije pretrpele v letih nasilnih vlad, ko sta neomejeno gospodovala Žerjav in Pribičevič. Proglašali so nas vse za prolidržavne elemente in separatiste, vse naše organizacije, prosvetne in politične, so očrnili v Belgradu, kot društva, ki rujejo proli državnemu redu in ki stoje v tuji službi. Noben uradnik somišljenik SLS ni mogel in ni smel na vodilno mesto, ker mu je ta krivična klika vtisnila pečat protidržavnosti. Nobeno gospodarsko podjetje se ni smelo razvijali, če ni plačevalo trlbuta demokratskim organizacijam. Kamor je stopilo kopito teh demokratskih reakcio-narjev, je bil napredek, je bilo blagostanje uničeno. To so ogromno krivice, to so bridki spomini! Predolgo je bilo treba čakati, da jo gospoda iz SDS spoznala, kako je bila njena politika pogttbua. Zdi sc pa,- da bo tudi na drugo spoznanje treba predolgo čakati, na spoznanje, da jc treba ludi v političnem življenju poštenja. Tisti, ki vabijo SLS na »skupen in složen nastop:, v Belgradu na uajbolj proslaški način napadajo dr. Korošca. Slovenca, prečana. Tisti, ki so gojili leta in leta sistem Glavnjače. tisfi, ki so ga sami ustvarjali in uporabljali proti ljudskim strankam, zahtevajo sedaj od našega notranjega ministra naenkrat čudežev, Tudi nedeljski shod dokazuje, da KDK do tega spoznanja še veliko manjka. Pozno moli SDS kesanje. Zato v njeno spokorjenjo ne verjamemo. Za hinavskega volka spokornlka, ki bo oh prvi priliki spet skušal ogrizfi vse, kar je slovenskega in ljudskega. homo smatrali SDS toliko časa, dokler ne vidimo tudi spokornih dejanj. Konstatirati moramo, da takih dejanj žal do danes še nismo opazili. Lfubljanska kreditna banka Delniška glavnica: 30,000.000 Din Rezervni zakladi ca.: 10,000.000 Din Ustanovljena leta 1900. centrala: Lfublfaiia, Dunafska cesta Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovlć, Novi Sad, Novo mesto, Ptu|, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šlbenllc, Oorica, Trst. Se priporoča za vse bančne posle. Brzojavni naslov: Banka LJubljana Teleton Stev.: 2SG1, 2413, 2502, 2503 Halo! ЛИ žc veste, da pri vinu, čaju in kavi „Desert" najboljšemu pecivu se pravi. Naročite je pri Ani Rozman, Jesenice-Fužine, Gorenjsko. Občni zbor S. P. D. podružnice v Mariboru te bo vršil z običajnim dnevnim redom dne 30. marca 1928 ob pol 8 zvečer v Narodnem domu v Mariboru. — Odbor. pri мт Maribor 15 dobijo se v vseh mogočih vrstah preproge kakor ve^r, axminster, kokus i. t. d. v vseh velikostih in cenah. Zahtevajte ceoik in vzorce. llllinillllllllllllllUlIlllllUII Jnteresanlno brošuro o* uspešnem zdravljenja. , žolčnih kamnovj Vam pošlje brezplačno I lekarna pri Odresenihu i PragaKJJvšehradstia it. ишшМниД „Speclrum" d. d. In?. Kopista, Oubsky in Krstit tvornica ogledat in brušenega stekla Ljubljana Vil Medvedova ulica 38, telelou 343 Zagreb, tteograd. Oeiiek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno steklo portaluo steklo, mašinsko steklo 5—t mm ogledala. bruSeua v vseh velikostih in oblikah ttakoi tudi brušene uro/.orne Sipe izbočene plošče, vsteklevanje v med FinH navadne ^Mzledsla. orvovrstnih tovarn dobite najcencje ler tudi na mesečne obroke pri L. REBOLJ v Kranju Zahtevajte nadaljnjih pogojev. "ЗДг Orožle Brovningi, pištole za strašenje psov, samokresi, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj F. K. KAISER. puškar, Ljubljana, Selenburgova ulica štev, 6. Portland cement Priporočamo naš prvovrstni naravni la portland cement svetovne «namke „SALONA" (Tour) v sodčkih, juta in papirnatih vrečah; iz skladišča oddajamo ludi manjše količine. split a. a. za cement portland v LJUBLJANI. Sklbdišče; Masarykova cesta 23 (poleg Ranzingerja). 2 leti kredita Veeb vrat stroji za mizarje in kolarie posamezno in v celoti z ali brez montir. motorja Polnojarmeniki welher Werhe I. Wachstetn Wien X.. Laienbumersfrosse 12 A HO ВДШТЕ TISKOVIN C ILUSTRACIJE, KATALOGE ALI PROSPEKTE I. T. D., TODA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO, BLAGOVOLITE SC OBRNITI VEDNO NA NASE PODJETJE. - V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO ШШ brzojavki;: jCgotiskarna ljubljana UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD. V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO OriSET-IlISK ♦ MAPIENOIISK КГШСгОШК • VMtlNlSKl ШК ОДЗДОШШСА* KVI.OOVEZNICA Bogastvo po pesku pri Izdelovanju: slrešne opeke, zidne opeke, cementnih cevi, votlih p;-njev stebro< za ograio, p o';č za tlakovanje itd. Vsak sam izdeluje gradbeni materijal. V to potrebne stroje Izdeluje; GusS»v Hti'inar, Maschi-nentubrik, VVien XII., Woifgaaggasse 12. Te.cfon B 24-3-46. Cenik &t. 8 zastonj in franko. Ne zamudite prilike in oglejte si vel'ko zalogo novodošlega spomladanskega blaga za ženske in moške obleke pri Vinko Savniku v Radovljici Cene najnižje! Prepričajte sel L. ШШ - Uubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solncnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno Pozor! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem v Ljubljani, Orlova ulica št. 7, na novo otvoril svoj krovski obrt ki ga bora izvrševal z največjo točnostjo po najnižjih cenah. — Na zahtevo dobavljam ludi tozadevni vsakovrstni materijal. Za ccnjcna naročila sc toplo priporočam. Jožef Elikan, krovski mojster. Najpriljubljcnejša in najboljša kolesa so tudi leta 1928 znamka AIGLON iz prvovrstne francoske tovarne. Ceue brez konkurence. Pred nakupom si oglejte kolo AIGLON. Katalogi in ceniki na zahtevo brezplačno. Zastopstvo: Viktor Bobinec, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 21. ЧУЛГМП Opozarjamo, da Japelj Anton ni vež vVCIlilUi naš prov. potnik. Zaradi tega ni upravičen sprejemati naročila ali naplačila za našo tvrdko. Eventualno mu plačanih zneskov nikakor ne pripoznamo. — Ponovno opozarjamo na to, da se morajo naši potniki izkazati z našim pooblastilom, iz katerega so razvidni vsi prodajni pogoji. - SPECIALIMPORT SLANOVEC & CO., veletrgovina oljnatih slik na platnu — Ljubljana, Vegova ulica št. 8. 2241 Jos. R. Puh. Gradaška ulica 22. za strope izdelujem z najmo-dernimi stroji in iz n»jbol.i£ega materijala ter (1oba4j»m v vsaki množini po najnižji ceni. UuhHana Telefon 2513. razglas Dva nova sejma, kramarska in živinska sta dovoljena v občini Šmartno ob Paki, Savinjska dolina, in sicer se prvi vrši dne 22. marca drugi pa 11. novembra vsakega leta. Posebno ugodno, ker je sejmišče oddaljeno od železniške postaje samo 3 minute, Županstvo Šmartno ob Paki. Kostanjeva drva za tauin in »mrekovo skor-o oziroma čre-do plačujem po najugodnejših dnevnih cenah in prot: takojšnjemu, na željo akreditivnemu plačilu. Ernest Ma?!nt, Celfe, Zrinjskega u?. 4. Telefon inlerurban št. 136 (V C Dne 29. marca 1928 se vrši v Donjem Miholjeu. Slavonija, velik letni cvetni živinski sejem. Prižene se mnogo živine, prašičev in konj. Nakladalna postaja v mestu. Poglavarstvo trgovišta Donji Miholjac. Načelnik: Ing. Suhopoljac v. r. feselfe ш ttorisf te v liiši če si nabavite $f|>0j znamke Grtzner in fidler v izbiri naikrasnejših oprem samo pri Josip Petelincu Ljubljana blu Prešernovega spomenike 15 letna garancija Pouk vezenja brezplačen Zadružna jjospocfarslca banka а. a. Brzoav. našim;: Gnspobanka Ljubijana, Miklošičeva cesta IO Telefon 2057,2470 'n 2979 Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 300,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest posojila ter 21/2"/о vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo §rečk Državne razredne loterife. Za Juguslevaaek« tiskarno v Ltubtjaoii K«t«l Cmb, izdajatelj; di. Fr. &oloree. Uredniki Franc letaetflavi Sfanouska opredelite« podeželskega ifudstoa Ko smo se pred kratkim menili o tem, kako se Ljubljana širi, kako se je zlasti proti št. Vidu razširila, da prav za prav sega že do St. Vida, je pripomnil prijatelj: »Ljubljana se tam jenja, kjer se Kranj pričenja.« Pa je nekaj resnice v tem, poglejte samo zjutraj po gorenjskem vlaku, od kako oddaljenih postaj prihajajo ljudje na delo v Ljubljano in kako nasprotno prav do Ljubljane na vseh postajah vstopajo tovarniške delavke za pot v Kranj. Današnja kmetiška vas Če pregledujemo strukturo vaškega prebivalstva, vidimo takoj, da so pravi kmetski domovi, v katerih se vsi prebivalci ukvarjajo samo s kmetskim delom, postali že redkost. Vendar se ne more trditi, da se je vas prole-tarizirala. Prevladuje neka prehodna mešanica, pol kmet — pol delavec. Tudi pravi industrijski delavec danes vsled stanovanjske mizerije ne odhaja več kot izgnanec za vedno iz rodne vasi v delavski center, ampak ostane lepo doma, kjer še vedno lažje najde stanovanje za silo, kakor v natrpanih delavskih kasarnah, in se vozi z vlakom, avtom ali kolesom dnevno na delo. Zato spada sedaj poleg stanovanjske akcije med najvažnejše socialno politične naloge skrb za zboljšanje prometnih sredstev. Te razmere so vplivale tudi na stanovsko zavest. 0 kaki stanovski kmetski ošabnosti ni več sledu. Vaška javnost se prav nič ne razburja, ko se može hčere trdnih kmetov na kaj-že in med delavce. Delavec z malo pokojnino je pa kar ideal za možitveželjna dekletu z največjih gruntov. Take vrste žaloigre vidimo sedaj samo še na odru in v povestih, ki spadajo med zgodovinske. Tudi razmerje kmetskih gospodarjev in gospodinj do poslov ni prav nič več gospodovalno. Kako tudi, gospodarju in gospodinji navadno primanjkuje denarja, dočim si hlapec in dekla od razmeroma lepe plače lahko nekaj prihranita. Oblečeni so pa posli mnogokrat lepše kakor gospodarji in gospodinje. Tako tudi mora vsakdo pritrditi, da so industrijski delavci iu njihove družine vsaj tako dobro oblečene kot kmetske, če ne boljše. In če že ne priznamo, da gre kmelu navadno bolj trda za denar kot delavcu, moramo vsekakor priznati. da je za delavca socialno zavarovanje taka prednost, da je pri kmelu ue odtehta zlepa kaka stvar. Polom socialističnih teorij Taka približno je slika sedanjega momenta napredujoče industrializacije. Število pravega samo kmetskega stanu pada, za družabni ugled ni več odločilna posest, ampak višina dohodkov. Ne prehaja pa kmetski stan med proletarce, marveč se Siri bolj mali posestnik, ki je obenem delavec. Stanovsko nasprotslvo se no poostruje, rajše ublažuje. Ob tej priliki je zanimivo spomniti na razvoj stališča socialno demokratične stranke napram malemu kmetu. V začetku je socialna demokracija uporabljala za agrarno vprašanje isto merilo kot za razvoj industrije. Malega kmeta je smatrala za obsojenca kot malega obrtnika, češ, da sta samo ua potu v razvoju velikega kapiiala. Po njenem mnenju bi se moralo poljedelstvo čim preje industrializirati in bi šele industrializirano poljedelstvo moglo toliko producirati, da bi vse ljudstvo pridobilo zmisel tudi za idealne cilje. Njihovi voditelji so z Beblom vred priznali sicer, da živi mali kmet slabše kot pes, da so ne moro dvigniti in da postane radi tega kulturno ovirajoč element. V isti sapi pa so poudarjali, da bi mogel delati za njegovo ohranitev samo, kdor ljubi nazadnjaštvo. Človeški napredek zahteva nujno, da ta stan izgine. Polagoma šele so med revizionistično slrujo socialne demokracije nastopili uvidev-nejši možje, ki so kritično obdelali to omejeno stališče in zahtevali, naj tudi socialna demokracija prizna pameten agraren program, med prvimi zlasti Edvard David in dr. Artur Schulz. Za silno ostro borbo so jima dale pribežališče Blochove Sozialistische Monaisliefte. Zlasti proti ugotovitvam Arturja Schulza je dvignilo celokupno socialistično časopisje velikansk hrup. Očitali so mu, da je njegiv spis gladka negacija njihovega programa, <3a sploh ni socialist in ne znanstvenik, ker priznava socialističen gospodarski red za indu strijsko panogo, pred kmetskim gnojiščem pa se ustavi. Po njegovem naj ostane kmet lastnik svojega zemljišča, kakšno nezmiselno socialistično gospodarstvo bi bilo to. Da torej pljuje na njihov program in ga meče na gnojišče, pa se vseeno imenuje socialen demokrat. Zrnata krščansko socialnega nazi-ranja o kmetiškem stanu David in Schulz sta umrla, ideja, ki sta jo zastopala, pa je zmagala na celi črti v socialno demokratski stranki. V zadnjih lveh letih sla avstrijska in nemška socialno demo-kralska stranka sprejeli poseben agraren program, ki sloni popolnoma na načelih, ki sta jih propovedovala ta dva moža. Mali in srednji kmet je priznan kot vreden, da se sprejme kot enakopraven sodrug poleg industrijskega delavca v socialno demokratsko stranko. Stranka mu prizna in obeta socialno politično zaščito. Samo veleposestva naj se razlaste; vendar niti v tem pogledu ni stranka ozko-grudna. V Prusiji se prizna kot veleposestvo šele posesivo 750 ha. V Avstriji mera ni maksimirana. Brezpogojno so prizna lastnina posestva posestnikom, ki morajo tudi sami telesno delati. Nekoliko težave dela še vprašanje carinske zaščite za kmetsko delavski zaslužek. Vendar je že sedaj čisto jasno, da sčasoma pojde tudi to. V malokaterem oziru se je socialna demokracija tako temeljito spreobrnila kakor v agrarnem programu. Njen sedanji program je popolno nasprotje toga, kar je prvotno trdila. eh lekarnah, dro(jerija\ parfnmerijah nt brivnicah. Okraj Dol. Lendava: Frančiška Poljanee, Gornji Lnkoš 2; Horvat Janko, Kapca 1. Okraj Dravosrail: Amalija Sorre, Sv. Ožbald ob Dravi 2; Miloš Ledinek, Črna 2; Ljudmila Dolenc, Mežica 2; Olga Roje, Vuhred 2. Okraj Gornji grad: Alfred šeliol, Bočna 1; Stanko VičiP, Mozirje 2; Zorko Kotnik, Rečica ob Savinji 1; Stanko Terčak, Šmartno ob Paki 2. Okraj Konjice: Rudolf Podloger, Konjice 2; Amalija Podgoršek, Konjice 2. Okraj Ljniomor: Josip Mislej, Stara cesta 1; Franja Schneider, Gornja Radgona 2; Andrej llor-vatič, Sv. Duh na Stari gori 1; Nada Jenčič, Mala Nedelja 2; Josipinn Mislej-Birsn, Stara cesta 2. Okraj Maribor desni breg: Marija Kunej-Kket, Fram 2; Franja Vaupotič, Hoče 2; Josipina Borštner, Podova 2; Marjeta Drnssal, Slivnica 2; Alma Mulej, Studenice 2: Likar Marija, Rušo 2. Okraj Maribor leri breg: Kodrič Rudolf. Maribor, poni. uf. 2; Vekoslav Spanger, Lajstersberg-Krčevina 2; Josip Križni?, Sv. Duh 1; Ivan Hlebec, Sv. Križ t; Marta Elsnik, Sv. Križ 2: Avgusta Zi-gart, Sv. Lenart v Slov. goricah 2; Katarina Robnik, Sv. Martin 0; Ivan Cvetko, Sv, Peter 2; Rado-van Jau!, Si. Rupert 1; Angela Jaut-Kristl, št Rupert 2. Okraj Ptnj: Mirko Kosi, Sv. Barbara v Ha-rzrsh 1; Mirko Kosi, Sv. Barbara v Halozah I; Zvonko Prodan, Majoerg 1: Franja Predan-Mihelič, MajSperg 2: Ivan Oeč, Sv. Marjeta 2; Ana Brumen, Sv. Miklavž 2; Janez Hartman, Nova cerkov 1; Hudales-Mntela Hedvika, Nova cerkev 2; Oskar Hudales, Nova cerkev 2. Okraj Slovenjtrradcc: Rudolf Mararol, Šotanj 2: Ivan Teuerschuh, Šoštanj 2; Marija Jugovif, Velenio 2. Okraj Šmarje: Ivan Slave. Kozje 1; Maks Kos, Buče 1; Valentin Freee, Koprivnica t; Justina Frece -Sotošek, Koprivnica 2; Ljudmila Stndler, Kozje 2; Jožica Karničnik, Sv. Križ 2; Marija Ogrizek, Pristava 2; Kravarič Janko, Št. Peter 1 V soboto (21. t. m.) ob 3 popoldne v oper! ŠEKSP3R3A: 3UU3 CEZAR Igrajo dijaki I. drž. gimnazije. Maria Guerrero: M. G. je pred nekaj časom v starosti 00 let v Madridu umrla. Bila je uaj-boljša španska igralka iz polpretekle dobe. Kot učenka Bolduna in Mendoze Tenorio je zaslovela daleč preko moj Španije. Mi ne boste verjeli, Blasco, če vam povem, da sein sama kot šestindvajsetletna doživela odlomek skrajno napete drame, ki je vaša zgodba v primeri z njo le bleda storija. Bilo je leta 18 . . Tisti večer sem bila prosta, zakaj prišla je neka sloveča angleška igralka, lady C. v Madrid, da nastopi pred španskim dvorom. Dajali so Shakespe-arjevega Othella in ker sama nekoliko razumem angleško, me je stvar kot igralk"«, ki je tedaj že nekaj pomenila, še bolj intere- , sirala. Bila sem v tretji loži na desni. Na- I menoma sem sedla ua zadnji sedež, da sem j bila bolj v temi. Zelo rada sem namreč epa- | zovala poleg odra, kjer me je zanimala s-nno tuja igralka, tudi publiko. Oni večer me jo zlasti prevzela neka mlada lepotica, k; se je sklanjala preko ograje svoje lože, nedaleč od mojo in napeto sledila igri. Bila je blon-dinka tisto očarujoče miline s snežnobelo poltjo, ki nas rojene Španke vedno nekako vznemirja, morda bi pravilneje dejala, napolnjuje z rahlo zavistjo, ker slutimo pod to belo kožo in krasnimi lasmi daljšo mladost, trajnejšo lepoto nego je naša. Lasje, dobro vem, so bili spleteni v grško kito, ki je segala globoko na tilnik. Vrat, silno vilek, je bil trikrat ovit z nizom biserov, nenavadne velikosti. Njena leva roka, ki je trudno visela preko žametnega obrobka, se mi jc zdela nepopisno sladka. V napetem 4. dejanju sem skoro pozabila na blondinko in gledala zgolj na oder. Priznati moram, da je Angležinja dobro igrala, zlasti je bil simpatičen njon izraz neke tihe, njej sami neumovne udanosti do Othella. V obraz ni bila posebno lepa, pač pa je imela zelo lep stas in prijeten, brezhiben glas. Pred petim dejanjem je bila pavza nekoliko daljša. Tedaj sem opazila za hrbtom blondinko mladega m <ža z obrazom, ki se je ztlel v profilu kakor iz brona izrezan. Za kratek hip se je ozrl proti moji loži in tedaj sem opazila nad desnim očesom veliko rdečo liso, ki jo močno ka-zila njegovo izrazito moško lepoto. Nekaj malega je govoril z blondinko, ki pa je le leno odgovarjala in nekako nestrpno čakala nadaljevanja. Danes sem prav tako overjena kot tedaj, da sleherni človek nekako podzavestno sili tja, kjer se bo zanj odločilo kaj važnega. Taka je bila ta hlondinka. Pri početku petega dejanja je njena levica začela nervozno trepetati in pri drugem prizoru, ko Dezde-mona v svoji spalnici pričakuje Othella, se jo naravnost krčevito prijela obrobka. Ko Othollo vpraša De/.demono: : Ha ve you pray'd to night, Desdemon,* (Ali ste m .lili to noč, Dezdemona?) nisem več gledala na oder, temveč lo še v polrazevetljeni obiaz lepotice. Saj sem na obrazu brala dobro igro Angležinje! Te oči, povem vam, so zrle s tako grozo, da je mene jela obhajati rahla zona. In ko Dezdemona vpraša: >Talk vou of killing?c (Ali me mislite umoriti?)" iu Othollo odgovori mrzlo, hladno, rezko iu v neizprosni krutosti: >Ay, I do.« (Da!) in Dezdemona pol vzdihne, pol v onemeli grozi klikne: »Theu heaven Have шегсу on me I« (Potem se me usmili, nebo), še Othello trdo pristavi :>Amen vvith ali my heart« (Amon, iz celega srca!) — tedaj ,je bil njen obraz od groze čisto izpačen. Čutila sem. sedaj nastopi nekaj usodnega... V tem hipu so je j začul zamolkel krik. Senca za blondinko je j izginila. Čemur se pa najbolj čudim, nobene | panike ni bilo. razen kratke pavze in nekaj j pridušenih v zklikov groze, siccr jo ostalo vse i mirno. Jaz sem v hipu vedela dramo mlade blondinke. * Listi so drugi dan poročali z veliki reklamo o sijajnem uspehu gostujoče Angležinje in o samoumoru mladega kolonijskega častnika, ki je ustrelil namesto nezveste Dez-demone samega sebe. No, in---? Nič posebnega več, Blasco, nekaj let pozneje sem brala v nekem listu, da je olon- . diniia — ime sem si seveda točno zapomni- I la — v neki blaznici umrla. Igrala je vedno solosceno Dezdenione v petem dejanju. Kar uie je zelo ganilo. V srednjem veku bi bila odšla v samostau in tam v miru umrla. M. Zoščenko: Boirvki Človek je dokaj čudna žival. Težko, da bi izhajal od opice. Zdi sc mi, da se je stari Darwin malce vrezal v tem-le vprašanju, človek ima namreč, če tako rečem, popolnoma človeška dejanja. Ne kažejo, veste, nobene sličnosti z živalskim svetom. Če se tudi živali pogovarjajo v kateremkoli narečju med seboj, ne verjamem, da bi lahko imeti razgovor, kakor sem ga slišal sinoči: To je bilo v mestni bolnici med sprejemnimi urami. Grem namreč enkrat na teden redno na notranjo kliniko k dr. Ponomarovu. Prav pameten, vesten zdravnik je ta doktor. Peto leto sc že zdravim pri njem, pa je vse v redu: bolezen se ne poslabša. Prišel sem torej v bolnico. Dobil sem štev. 7. Kaj hočem, čakati moram. Vsedem sc na klop na hodniku in čakam. Čul som, da sc pogovarjajo bolniki v čakalnici med seboj. Prav tih razgovor jc bil, polglasen. nc, kakor, da bi kdo koga lasal. Nek oče, precej zabuhel, v kratki, suknji, jc rekel wiscdu.. — Beži, pokora, mar je tvoja kila — bolezen! še piškavega oreha ni vredna tvoja bolezen. Jaz pa sem res bolan, to drži. Nikar ne misli, da sem zdrav, če imam debela lica. Obisti mi ne boš videl, prijatelj, in tam notri imam celo reč! Sosed jc nekoliko zameril in je rekel čemerno: — Saj nimam samo kilo. Če bi le videl, kako bulo ima m! Zajeten oče je rekel: — To je brez pomena. Nobeno bolezen ni mogoče primerjati z obistmi. Obisti so vražje. Nato se je neka dama v svileni ruti na isti klopi nenadoma sirupeno oglasila: — No, kaj bi se postavljali z obistmi? Velika reč! Če hočete vedeti, imela sem nečakinjo, ki si jc nakopala bolezen na obistih. Nič ji nI bilo — še likala je in šivala vsak dan. Kakšna bolezen je to, če ste tako debeli? Na tej bolezni že ne boste umrl! — Jaz da ne bom umrl? Ali ste čuli? Pravi, da ne bom na tej bolezni umrl! Pa se ne bi vtikali v znanstvene medicinske pogovore, gospa, če tako malo razumete te reči! Ženska jc rekla: — Saj ne omalovažujem vaše bolezni. Ne rečem, da ni kar tako. Hočem Vam samo reči, da imam bolj resno bolezen kakor so Vaše obisti. Jaz imam raka. Zajeten oče je rekel: — Rak. No, kaj pa za to? Raki so raznih vrst. Tudi take rake imamo. ki šc lasu ne skrivijo človeku. Tak rak je lahko v šestih mesecih dober. Ta nezaslužena žalitev je hudo pretresla ženo. Preblcdela je, sklenila roke in rekla: — V šestih mesccih — rak! No, vedela bi rada, kje si videl takšnega raka? Briga te bolezen, ko se ti maščoba cedi po gobcu ! Debeli dedec je nekaj hotel odvrniti užaljeni ženski, a se premislil in se obrnil stran. Ta trenutek se je nekdo zraven nasmehnil in vprašal: S čiin pa se pravzaprav bahate vsi skupaj? Bolniki so ga molče pogledali iu so sc do-davili prtni duri v vrsta Popolna kapitulacija SDS f marsikaterem mini je bil za Slovence nedeljski shodr. Kramer siguren samo kad Stipa i Svetozar stoje za-jedno«. (»Novosti«, - Jutarnji list-^ — ? Jutro: pa tega stavka nima v poročilu!) — Da, le če Radič s svojo stranko podpre Pribičeviča in Žerjava, je upanje, da se šanse SDS popravijo v toliko, da bi po Radičovi milosti zopet prišla v bližino vladnih jasli in onih drobtinic, ki jih Radič odklanja, a Pribičevič in Žerjav v dnu srca visoko cenita od nekdaj... Na shodu samem se je opazilo, da je stopila SDS procej v ozadje v zavesti, da je brez Radiča in Puclja danes popolnoma brezpomembna strančica, ki ji je usojeno, da popolnoma propade, če se je ne usmili tisti Stipica, kojega sliko je :.-Jutro« prineslo njega dni. kako ga Pribičevičev policaj vleče izpod posteljo ... To dejstvo so objektivni poročevalci, tudi oni iz Belgrada in Zagreba, v intimnem pogovoru naglasili, dasi tega niso javnosti sporočili iz gotovih vzrokov. Po mnenju vseh mirnih opazovalcev je bil na nedeljskem zborovanju položaj Radiča neprimerno bolj dominanten kot pa oni SDS voditeljev, zlasti Sveto-zara Pribičeviča. To se je moglo takoj ob vstopu v dvorano opaziti, ko so klici Živijo Radič!- bili obilnejši, bolj učinkoviti kot pri pojavu Pribičeviča. >Jutro« je označilo nedeljski shod za mejnik. Je res mejnik v zgodovini SDS. To pot so si elemokratje prvič upali v Ljubljani nastopiti pod zaščito omladincev iz Zagreba in okolice, to pot so mesto ljubljanskih volivcev SDS korakali v sprevodu Hrvatje in je Hrvat nosil zastavo- Tako je Radič — manifestiral svojo okupacijo SDS in SKS in postavil jima mejnik — do tu in ne dalje. — Po nedeljskem shodu pa je tudi edina SLS ostala še slovenska stranka. Nove resne demonstracije ч Atenah v Atene, 20. marca. (Tel. --Slov.';) Včeraj so se demonstracije ponovile. 2000 delavcev je v sklenjenih vrstah korakalo skozi mesto in pri ministrstvu za notranje zadeve predrlo policijski kordon, tako da so se množice vsule proti poslopju ministrstva. Policija, katero so obmetavali s kamenjem, je morala rabiti orožje. Dva policista in nekoliko demonstrantov je več ali manj težko ranjenih. Demonstranti so se razšli, več jih .ie pa bilo aretiranih. Francoska razfteva v Atenah r Atene, 20, marca. (Tel. Slov.«) Predsednik republike admiral Konduriotis je da-nee slovesno otvoril francosko industrijsko razstavo. Razstave se je udeležilo 1200 francoskih tvrdk, ki so razstavile po večini francoske modne predmete, dočim je ostala industrija le malo zastopana. Milanski oos'arrk v Pragi izmen an v Rim. 20. marca. (Tel. v-Slov.r) Dosedanjega italijanskega poslanika v Pragi komen-datora Gabriela Preziosija. ki je prestavljen v Bukarešt, bo zamenjal grof Luigj Vanuutelli-Rev. Razpraoa o razorožitvi v Ženeva, 20. marca (Tel. >Slov.<) Današnja seja razorožit vene komisije se je začela z izjavama italijanskega generala De Marinija in francoskega zastopnika grofa Clausela, ki sta oba soglasno in očividno po poprejšnjem domenku naglašala, da moskovski razorožitveni program sicer lahko zajamči vojaško varstvo sveta, ne pa tudi geografičnega, gospodarskega in socialnega varstva, katerega so narodi tudi potrebni. De Marini se je izjavil za sprejem ruskih predlogov, če bi Litvinov mogel razpršiti njegove' pomisleke. V resnici pa je odklonil ruski projekt, ker ga je označil kot tako enotno celoto, do se more samo v celoti sprejeti ali v celoti odkloniti. Vojna se more odpraviti samo, če se popolnoma uniči ves vojni materijal do vojaških knjig in vojnih spominov. Rekel je: Nihče bi ne bil bolj pripravljen kot jaz, pritrditi temu načrtu, če bi le bil prepričan, da tudi res jamči mir. Kaj pa bi bila posledica, če se izvrši ruski načrt? Države, ki so bogate v sirovinah. zemlji in ljudeh, bi se zelo lahko zopet oborožile, če bi se jim zdelo potrebno. Kje pa ostane potem varstvo malih držav? — Grof ClauseJ, voditelj oddelka za Društvo narodov v francoskem zunanjem ministrstvu, je povedal isto z drugimi besedami ter je pristavil še formalni pomislek: Razorožitvena komisija ima določeno nalogo, ki se opira na čl. 8 pakta Društva narodov, in od katere se komisija ne more oddaljiti. Tam pa je rečeno, da naj se razorožitev zmanjša za tako mero, ki je združljiva z varnostjo posameznih držav. — Opazila se je skoro pretirana prijaznost, s katero sta oba govornika, kakor tudi lord Cushenden odgovo-rila ruskim delegatom. Smehljaje in ljubeznivo so izpodbili podlago ruskemu načrtu /ц splošno in popolno razorožitev. Lord Cuslio-r-den je celo uro polemiziral proti načrtu konvencije, ki ga je predlagal Litvinov. Posebna dolgo je razpravljal o predlagani protiusla-novi proti Društvu narodov, ki jo je imenoval sabotažo Društva narodov. Rekel je: Sovjetska vlada hoče zagotoviti mir z uničenjem vsega vojnega materijala. Prav dobro! Toda kateri mir, narodni ali mednarodni mir? Ali hoče odpraviti mednarodno vojno, aH ludi meščansko vojno? Dalje se je poslužil dokazovanja De Marinija in rekel, da bi po razrušenju vseh trdnjav in po odpravi vseh mej bili mali na rodi mnogo slabše in manj zavarovani napram močnim in velikim državam, kakor danes. Češkoslovaška In obnovita j r Praga, 20. marca. (Tel. »Slov.«) Ruski zunanji komisarijat je poslal voditelju ruske delegacije v Ženevo Litvinovu instrukcije, v kaki obliki bi se mogla začeti eventualna pogajanja za novo gospodarsko in trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško. Kakor piše oficiozna >Prager Presse«, je češkoslovaški zunanji minister dr. B e n e š poslal Litvinovu v Ženevo sledeče pogoje, pod katerimi bi bila Čekoslova.ška pripravljena, začeti nova pogajanja: 1. Sovjetska unija je pripravljena, priznati Češkoslovaški največje ugodnosti; 2. Češkoslovaški se dovolijo tranzitne olajšave in takojšnja sklenitev carinske konvencije z avtonomno tarifo; 3. v novi pogodbi se določi natančen kontingent uvoza in izvoza; 4. pogodbeni stranki se obvežeta skleniti konzularno konvencijo. Vprašanje priznanja de jure ostane odprto in ne sme biti predmet razprav. — Kakor doznava k temu moskovski dopisnik lista, ne zadevajo češkoslovaški pogoji razen točke 3 na nikake- težkoče, eventualna pogajanja pa da se bodo v najkrajšem času začela in končala v Pragi. Litvinov je dobil pooblastilo, da izvrši potrebne priprave з češkoslovaško delegacijo v Ženevi potom direktnih razgovorov. Na ta način bi se mogel ustvariti med obema državama modus vivendi. ki bi sc v ugodnem trenutku mogel nadomestiti s priznanjem de jure. Zaka< so boMševlki zaprli nemške mienere v Moskva 20. marca. (Tel. »Slov.«) Moskovski listi objavljajo podrobnosti o protire-volueijonarni zaroti v rajonu Šaliti, vsled katere je bilo aretiranih 70 inženerjev, med nji- sovSetfka Urala mi 6 Nemcev. Kot glavna zarotnika se imenujeta dva brata Kolumb, bivša lastnika rudnikov in pozneje specijalista v tamošnji upravi. Obdolžena sto, da sta kriva uničenja zelo dobrega rudnika in da sta otvorila drug rudnik, da oškodujeta sovjetsko državo, ter da sta bila v inozemski službi. Nemški poslanik je danes zopet interveniral za zaprte nerm> 1 inženerje in zahteval podrobna pojasnila <; vzrokih aretacije. Prosil je tudi, da sme za; -te inženerje obiskati nemški konzul ali k:;!< uradnik nemškega poslaništva. v Moskva, 20. marca. (Tel. Slov.«) Z i -rom na prekinjenje nemško-ruskih gospod; -skih pogajanj smatrajo ruski listi in ostali i -ski krogi, da je aretacija nemških iužeuer,' utemeljena s tem, da jc tudi Nemčija pripr: ■ Ijena pridružiti se enotni fronti proti Rusiji.. ' i jo inspirira Anglija in jo želijo francoski delničarji, ter se udeležiti gospodarske bloka ie sovjetske unije. Monoštr$!?a afera i?c*tnja v pesku Iv- s,- t Praga, 20. marca. (Tel. »Slov.«) Mi nisi i dr. Krofta, zastopnik zunanjega ministra dr. Beneša, je sprejel danes zastopnike češkos -vaških listov ter jih je informiral o monoštn- ! i aferi in o madjarsko-romunskem opiantske i sporu. Dasi po ženevskem sklepu ni pričal • vati dglekosežnih praktičnih učinkov, ker ja odvzeta možnost natančne preiskave, se mora reči, da se je investigacijsko postopanje pok i-zalo za nezadostno. Glede optantskega vpi.j-šanja pa je omenil, da se ne more govoriti o romunskem ali celo češkoslovaškem pora- i, Stvar ne bo vplivala na češkoslovaško agrarr.n reformo. Tangerska konferenca v Pariz, 20. marca. (Tel. Slov. ") Danes se je s slavnostnim zajtrkom na Quai d Orsai začela tangerska konferenca, katere se udeležujejo Francija, Anglija, Španija in Italija. Razprave se bodo vršile tri tedne in ni pričakovati nobenih težkoč, dasi italijanskih zahtev ni lahko spraviti v sklad z besedilom algecira-škega akta. Kakor piše »Echo de Pariš«, bo dobila Italija vodstvo higijenskega urada v Tangerju, sodnika v mešanem mednarodnem sodišču ter bo zastopana v policijski upravi po orožniškem častniku, dalje bo zastopana v kontrolni komisiji za demilitarizacijo tanger-ske cone ter bo končno dobila več zastopnikov v mestnem svetu. Govori se pa, da zahteva Italija še gotove koncesije v pravem maro-kanskem ozemlju, ki je pod francoskim pro-tektoralom. kar bj lahko pomenilo oelo iz-premembe statusa v francoskih marokanskih pristališčih in otežkočenje francoskih koloni-zacijskih del. Wolderm>ras bo osebno vodH Roga ania s Poljsko v Kovno, 20. inarca. (Tel. Slov.) Litvanska vlada je poslala poljski vladi noto, v kateri naznanja Woldemaras, da bo osebno vodil litvan-sko delegacijo na pogajanja v KOnigsbergu- Zlsio za 3?alFo v Rim, 20. marca. (Tel. Slov.«) Zlato v palicah za 3 milijone dolarjev, ki ga je italijanska vlada dobila v Ameriki za račun italijanske narodne banke, je bilo vkrcano na ladjo, da se prepelje v Neapel. v Rim, 20. marca. (Tel. Slov.«) Neki skupini katoliških fašistov, ki so te dni na letnem kongresu na novo prisegli zvestobo, je Mussolini med drugim izjavil glede odnošajev med cerkvijo in državo, da je upravičen 'inoškl optimizem:. v Milan, 20. marca. (Tel. : Slov. ) General Nobile ie « svojim zrakoplovom v.toHa« izvr- šil trajen polet 22 ur ter je davi ob sedmih pristal blizu Milana. V ponedeljek ob deveii'i je bil odletel od Rima. Na odprtem morju -t mu je posrečil poskus, vreči sidra Ve? i. i poleta je bil v zvezi z vojaškimi radio-posta -mi. Polet se je vršil kot glavna poskušhja a polet na južni pol. Volivnš bol za predsednik«; Uniše se le ®rščel v Nevv vork, 20. marca. (Tel. >SIov.c) Z? volitv e predsednika v Združenih državah sc že vršijo prvi boji. V pleuumu senata je n: • stala včeraj velika debata o vojivni korupciji. Senator Borah je škandal z oljem tmenov.'l najprostejšo goljufijo v javnosti, ki se je kdaj zgodila v ameriški zgodovini. Demokratski predsedniški kandidat Reed je ostro napad' I Coolidgeja, Hughesa, Melona in Hooverja, v glavnem zalo, ker so o škandalu z oljem molčali. Blaine je zahteval, da naj oni člani kal- -neta, ki so količkaj zapleteni v to zadevo, odstopijo iz razlogov čistosti. Bornh je napov dal republikancem gotov poraz, če bodo kandidirali človeka, ki smrdi po olju. Predsednik preiskovalnega odbora M.ve je pripomnil, da bi bilo čudno, č« se ne bi ugotovilo še pred zaključkom pre skave, da so demokrati ravn > tako profitirali pri Sinclairovih denarjih, kakor so se republikanci gotovo na obe strani za varovali. Preiskovalni odbor je sklenil, da s« pošljejo uradniki tudi v Marion (Ohio), cla pregledajo zapuščino pokojnega predsednika Har dinga, da se pojasnijo že več let krožeče vesti da je tudi Harding v škandalu z oljem profi tiral, katere vesti so se posebno širile takrat ko se je smrt Hardinga mnogokrat označeval« kot samoumor. Kupujte stodionskB mM Žpsbonle bo nepreklicna dne ZS. marca bo nad 60 oseb. Režijo vodi iz posebne prijaznosti član ljubljanske drame g. Lipah, ki je že lani lako sijajno pomagal pri »Kralju Ojdipuc. Uverjeni »mo, da bo ta dijaški Julij Cezar zopet nekaj zelo lepega. — Cisti dobiček je uamenjen dijaškemu Podmladku Rdečega križa na I. drž. gimnaziji; s tem denarjem se omogoči ubožnim dijakom o velikih počitnicah bivanje v počitniških kolonijah. — V torek, dne 27. marca se bo predstava ponovila, a tedaj zvečer, istotako v operi. 0 Nagel konec kinematografske starke. V ponedeljek zvečer so ljubljanski kinematografi zopet pričeli s predstavami. Kinematografska stavka je trajala v Ljubljani le šest dni in se je zaključila s tem, da so kinematografi znatno povišali \stopnino. G Aretirana tatica. Aretirana je bila mlada, komaj 22 letna Anica N.. ker je ukradla svojemu gospodarju, pri katerem je služila, znesek 1000 Din. Pri Anici so nekaj denarja se našli, kakih 200 Din pa je že zapravila. O Tatvina dragocenega prstana. Včeraj dopoldne je prišla v Prelogovo trgovino v Židovski ulici kupovat gospa Lidija G. Pri tem ji je padel na pult prstan z briljantom in rubinom. Prstan je pogrešila kmalu zafem, ko se je odstranila iz trgovine. Ko se je nato vrnila, -o ji v trgovini povedali, dli so opazili neko mlado gospodično, ki je prstan pobrala in nato odšla. Policija je drzni tatici ?e na. sledu. KINA VINO z železom, najučinkovitejše sredstvo pioti slabokrvnosti. - Dobiva se v vsaki lekarni. Maribor □ Še ni prepoztiol Blizu je že 25 marec, ko bo žrebanje druge sladionske loterije. Ako Iiočeš dobiti moderno vilo ali kakšen drugi krasen dobitek, se požuri, da še dobiš srečko, ker jih je le še malo na razpolago. Srečka stane samo 10 Din, dobi se pa pri blagajni Zadružne banks in v obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila. □ Orlovska akademija v veliki dvorani Union. Orlovska akademija, katero je priredil ob priliki 201etnice mariborski Orel v veliki dvorani Uniona, je v vseh točkah sijajno uspela- Obisk iz mesta, okolice in to osobito iz Slov. Bistrice, je bil tako mnogoštevilen, da je bila polna velika dvorana, stojišča in galerije. Med drugimi odličnimi posetniki smo videli prevzv. škofa dr. Kar-lina, g. velikega župana dr. Schaubacha, komandanta mesta generala Spašiča, župana dr. Juva-oa, oblastnega predsednika dr. I. Leskovarja, okr. glavarja dr. Ipavca in dmge. Da so bili poslušalci in gledalci zadovoljni s prireditvijo, je pričalo dolgotrajno ploskanje, ki je spremljalo vsako točko in osobito še mojstrsko telovadbo na orodju. □ Ofc.-tno-nadaljevalna šola za mariborsko okolico. V nedeljo dopoldne se je vršilo v magda-lenski šoli posvetovanje radi ustanovitve obrtno-nadaljevalne šole za mariborsko okolico in sicer za občine: Pobrežje, Tezno in Studenci. Izvolil se je v navzočnosti 30 interesentov, zastopnika velikega županstva in mestne občine pripravljalni odbor, v katerem so trije župani zgoraj omenjenih občin. Novo obrtno-nadaljevalno šolo bo obiskovalo 150 vajencev in sicer dvakrat na teden zvečer ter v nedeljo dopoldne. Šola se bo osnovala, kakor hitro bo dala mestna občina na -azpolago učne prostore. Za to potrebno šolo bodo prispevale okoliike občine in razne zadruge. □ Konferenca srednješolskih ravnateljev. V soboto se je .vršila na velikem županstvu pod vodstvom g. nadzornika dr. Koritnika. Konferenca vseh srednješolskih ravnateljev iz mariborske oblasti. □ Smrtni slučaji. Umrl je v Mariboru v visoki starosti 86 let upokojeni sodnik Nikomed Ravnicher. Celih 30 let je preživel v pokoju v Marfboru- Rajni je bil sorodnik ljubljanskega odvetnika dr. Ravniharja in mariborskega odvetnika istega imena. Pokopan je bil v torek popoldne. — Umrla je lastnica Felberjevega otoka v Dravi Frančiška Popič v starosti 66 let, ki je prebivala v Vikarski ulici. Njen pogreb je bil v torek — Visoko starost 81 let je dočakal mesar Anton i Straus, ki je bil pokopan v torek popoldne. — V i novi porodnišnici v Petrovem selu je izdihnila ! komaj 271etna Otiliia Pinter, poeestnica iz Zgornjih Zerjavcev pri št. Lenartu v Slov. gorica. Iskala je prepozno zdravniško pomoč v porodnišnici. Pogreb bo v sredo popoldne. — V splošni bolnici je umrl 66Ietni trgovec v Račjem Andrej Šijanee. Pogreb bo danes ob en četrt na štiri. — Umrl je kovač Filip Mezgol, star 61 let in bo pokopan danes ob petih popoldne. Celfe •0- l!a.vdn »Stvarienjec v Celju! Glasbena Matica v Celju je povabila Slov. pevsko društvo tMn-riboi", da izvaja Haydnov oratorij »Stvarjenje-s tudi 1 v Celju, kar se bo zgodilo na cvetno nedeljo dne I 1. aprila ob 4 v veliki dvorani Celjskega doma. i Za Celje in vso Širno okolico bo to poseben glas-i beni užitek. Upamo, da bo koncert v Celju ravno tako vsestransko uspel, kot je v Mariboru. Vstop-I niCe se dobijo v predprodaji pri Goričar in Leskov-: sek in v prodajalni Slomškove zadruge. & Zbor zaupnikov za reljsko-vranski okraj, ki se je na Jožefovo vršil v Celju, je tako po nepričakovano velikem številu navzočih zaupnikov kot tudi po važnosti razpravljanih vprašanj pokazal celjsko-vransko okrajno organizacijo v vsej njeni ntrumnofti in samozavestni moči. Debata o poročilu oblastnega poslanca g. Davorina Kranjca, ki je poročal o delu mariborske oblastne skupščine, je znak, da naši somišljeniki slede v vseh podrobnostih razvoju ia delovanju te v poslednjem času naše najvažnejše samoupravno pridobitve in da imnjo v oblastno delo polno zaupanje. Poročilo strankinega tajnika o stanju organizacije v okraju je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. V oži i okrajni odbor so bili izvolj'ni gg. prof. A. Cestnik kot načelnik, Dav. Krajne kot i. podnačelnik, dr. A. Ogrizek Kot II. podančelnik, dr. V. Voršič kot tajnik odbora, ravn. F. Jerič kot blagajnik in gospodar, Al. Mihel-čič, St. Jelovšek in Fr. Turnšek pa kot odborniki. V širši odbor je b'l izvoljen po en odbornik in po ea odbornikov namestnik za vsako krajevno organizacijo, ki jih je v celjsko-vranskem okraju 25, tri pa se bodo v kratkem uetanovile. Živahno debato jo izzvalo vprašanje signiranja hmelji. Soglasno so ie sklenilo naprositi Jugoslovanski kiub, da odločno ščiti interese hmeljskih producentov s tem, di zahteva v tozadevni zakonski ureditvi obvezno signiranje hmelja. Končno so zaupniki izrekli soglasno ZptivflTo in priznanje poslanskemu klubu, posebej 5o ministru dr. Korošcu in okrajnemu poslancu g. dr. Hodžnrju, ki je zbor brzojavno pozdravil. Zbor je trajal dve in pol ure in je važen mejnik v razvoju politične organizacije celjsko-vranskega okraja. a Polzelo. V nedeljo 18. t. m. zvečer jo nmrl g. Jnkob Cizej, gostilničar na Polzeli, star 59 let. Oboli 1 je na pliučnici in ga ni bilo več .mogoče rešiti. Reinl je bil odločen pristaš SLS in je rade volje dajal na razpolago prostore za strankine sestanke in shode. & Triumf slovenske moderne pesmi. Kar nekam počasi je šlo s predprod.ijo vstopnic za koncert slovanskega ufiteljstva, ki se je vršil v nedeljo 18. t. m. v Celju. Tem lepše nam je bilo v duši, ko sr je proti štirim skoro docela napolnila prostorna dvorana. Res je sicer, da smo opazili Celjane v sramotni manjšini, tembolj pa smo bili veseli ElllEiil in slične čltel - reumatifno-ueuralgične bolesti le-- Ir.tei-enje v 3 dneh /.ainmčeno. Zdravilišče dr. BONCINA-EINETTI Trieste. VI Fabio Filzi 23. =5=111= Cfublfansko gledališče П RAMA. Začetek ob 8 »večer. Sreda, 21. marca: DANES BODO TIČI. Red D. Četrtek, 22. marca: MLADOST. Premiera. Premier- ski abonma. Petek, 23. marca: NEDELJSKI ODDIH. Red R OPERA. Začetek ob pni 8 tvečer. bieda, 21. marca: PLES V MASKAH. Red Л. Četrtek, 22. marca: Zaprto (Generalka.) Petek, 23. marca: LADY X. Opereta, Premiera. Premierski abonma. Gostovanje tenorista A. Chorjana v Ijnb-Ijanskl operi. Nocoj nastopi v operi j>Ples v maskah« v partiji grofa Richarda, tenorist varšivske opere g. A. Cl:orjan, ki je dosegel pri svojih nedavnih nastopih v Zagrebu in Beogradu prav lepo uspehe. Gosp. Chorjnn je bil lani stalen član bel-grajske opore, kamor ee je sedaj vrui! iz Varšavo, da absolvira nekaj predstav kot gost. Odlikuje ga krasen materijal in prijetna zunanjost združena z odlično igro. Marihorslm gledališče Sreda. 21. marca: Zaprlo. četrtek, 22. marca ob 20. uri: DVA BREGOVA. Ab. D. Kuponi. Petek, 23. marca: Zaprto. Soboto, 24. marca ob 20. url: ORLOV. Ab. C. Kuponi. Nedelja. 25. marca ob 15 uri: DOBRI VOJAK SVEJK. Kuponi. - Ob 20. uri: URII GROF CELJSKI. Prvič. Izven. Prireditve ln društvene vestš Ljubljana Predavanje v »Pravniku*. V sredo dne 21. marca t. I. bo predaval na se.-tanku društva P, : tlita« g. tavnatclj in univ. docent dr. Ludvik Boom o Predmetu: »Sodobne slruje preblvalslvene politike«, redavanje se bo vršilo ob pol 6. popoldne na sodišču v Ljubljani, soba štev. 70. Populacijsko vprašanje je jako važno in vodijo vse države zlasti tudi naše sosede o vprašanjih njih prebivalstva račun. Zato vabi k obilni udeležbi odbor. Združenje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, dne 23. marca ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št. 1 (II. nadstropje). Predaval bo g. ing. Franjo štele O betonskih cestah«. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo. Drnštvo * Treznost« ima svoj redni sestanek danes 21. t. m. ob 10. uri na moškem učiteljišču. Dnevni red: I. '»Svobodna žganjekuha v Sloveniji«, poroča br. R. Horvat. 2. Slučajnosti. — Vstop je dovoljen poleg članom (icam) tudi vsakemu drugemu. Ostali kraji. Leskovec pri Krškem. Učiteljstvo tuk. drž. osn. šole vprtzori ua novem šolskem odru v soboto in v nedeljo (24. in 25. marca t. 1.) Finžgnrjevo ljudsko zgodbo v 3. dejanjih »Verigo*. Začetek: v soboto ob 7. zvečer, v iicdeljo ob 3. uri pop. K polni udeležbi vabi šolska uprava. Hmeljarsko društvo za Slovenijo ima 49. redno glavno skupščino v nedeljo, dne 25. marca, ob pol 0. uri predpoldnev Roblekovi dvorani v Žalcu. Udeležba dovfo'jeira lc članom, ki se legitimirajo z vabilom iu vabljenim gostom. — Predsedstvo. Cerkveni vestnifc Duhovne vaje za gospe bodo v kapeli pri sv. Jožefu cd 23. do 30. t. m. Prvi govor bo 23. ob 5. popoldne in potem vsak dan ob Isti uri. Gospe so iskreno vabljene! Naše difašfvo Daničarji! Danes 21. marca t. 1. ob S. zvečer .se bo vršU izredni občni zbor vDankc v društvenem lokalu. Dnevni red je sledeči: I. IVdlog od liora glede notranje ureditve društva in tozadevna debata. 2. Slučajnosti. Za člane in članice udeležba atrrw,i obvcznal mogočnega števila okoličanov in zlasti še učiteljeva, ki je prispelo na koncert celo iz najoddalje-nejših krajev. O koncertu samem ne bomo zgubljali besed. Ocenili so to plemenito delo zbora bolj poklicani. Mi si dovolimo reči samo to: Hvaln vsem Iskrena, ki so nam nudili priliko seznaniti se z bogastvom slovenske moderne muzike. Za nas, ki bolj živimo v medsebojnem pevskem ljubosumju kot v pozitivnem stvnrjanju, je bila vsaka pesem razodetje, ob katerem nam jo pela duša hvnlo i zboru 1 ljubezni, s katero so slovenski pesmi posveča zborov pevovodjn g. Srečko Kumar, če jo gmotni uspeh koncerta jiozltiven, ne vemo. Le to vemo, da je zbor izvr*il s svojim celjskim gostovanjem veliko kulturno dobro delo, za k-'tero smo mu hvaležni vsi, ki r>om je lepota pesmi obogate-nje ln srčna potreba. Občfmka se a ekoFške ob?me V nedeljo se je vršila soja občinskega odbora okolica Celje. Za to sejo so si preskrbeli socialisti po svojih kakor tudi demokratskih časopisih veliko reklamo. Pozvali go tudi na sejo večje število svojih pristašev, ki so sa te seje udeležili kot gledalci, a radi stvarnosti referentov večine občinskega odbora, niso prišli v pošlev, kakor so to najbrže socialisti nameravali. Sejo je otvoril in vodil g. župan Mlhelčič, ki je takoj po otvoritvi seje dal obširno in izčrpno poročilo o izvršitvi vseh sklepov, ki jih je sprejel občinski odbor na svo.ii zadnji seii. Iz tega poročila je razvidno, da vodi sedanji žnnan občino z vzorno požrtvovalnostjo in natančnostjo, tako da lahko z mirno vestjo trdimo, da je sedanji župan v stanu rešiti občino s svojim stvarnim in napornim delom onih velikih bremen, ki jo teže. G. župan |e poročal, da je g. minister za soc. politiko med tem že dovolil brezobrestno posojilo v iznosu po Din čOO.OOO v svrho zidanja delavskih hišic in da se občina trudi dovesti to akciio v naj-kraišem času do pozitivnega uspeha. Vprašmie vodovoda v naselbini -^Lastni dom« se nn pritisk župana tudi bliža svojemu ugodnemu koncil. Ravno tako je tudi upati, da bo zadeva parcelaciie Ježov-nikovega travnika v najk-aišem času usodno rešena. Nato so stavili socialisti predlog, da bi se kot prva točka dnevnega reda obravnavalo poročilo finančnega odseka, ki je imel nalogo poročati občinskemu svetu o ustanovi »Ljudske kuhinje«. Ta predlog je napravil tak utis, kakor da bi hoteli so-! cialisti onemogočiti sklepanje, ako bi večina temu I predlogu ne ugodila. Večina je pa ta predlog spre-I jela, na knr je podal referent finančnega odseka I dr. Gednič svoje poročilo. Na njegov predlog je občinski svet soglasno sklenil, da se odbije prošnja lovskega društva Lisce-Košnlca za znižanje zakupnine. Ravno tako ie priznal M. Oblaku odškodnino za oklesana drevesa ob priliki napeljave dnljno-voda na Miklavžev hrib Vprašan ie vodovoda na Dolgo nolje se je odložilo do rešitve vpr-sanja vodovoda pri naselbini »Listni dom«. Potrdila se je tarifa občinske mostne tehtnice. Nato je prišlo v debato vprašanje -»Ljudske kuhinje«. Dr. Oodnič je obrazložil v dnl.pem referatu stališče občinskega sveta v tej zadevi, ki stremi za tem, da se v najkrajšem č->bu ustanovi v Gaberju ta prepotrebna institucija. Predlogi, ki jih je stavil referpnt finančnega odseka, so vplivali tudi na socialiste v taki meri, dn so po svojem govorniku g. Be^mi! izrecno priznali stvarnost teh izvajani, a se vendar niso mogli pridružiti predlogom referenta. Večina je v celo sprejela nato predloge finančnega odseka in omogočila tem potom, da se bo mogla v najkrajšem času oživotvoriti v Gaberju »Ljudska kuhinja*, ki bo vsem revnim slojem. posebno pa delavcem iz Gaberja in okolice v največjo korist. Nato je sledilo poročilo elektrifikaeijskega odseka, ki ga je podal g. Vinko Kukovee. Iz tega poročila je bilo posneti, da obstoji možnost na-peliave električnega daljnovoda na Ostrožno. med I tein ko se druge vasi ne zanima !o za to napeljavo [ v taki meri. da bi kazalo napeljavo razširiti tudi na druge vasi. Imenom stavbnega odseka je poročal I isti referent, ki je predlagal, da se dovoli parcelacija stavbišča Zupane in podajo štiri stavbna dovoljenja. Vsi ti predlogi so bili sprejeti soglasno. Nato so prišla v razgovor razna cestna vprašanja. Sklenilo se je popraviti razne poti in cesio, tako v Liscah, Zavodni, na Dobrovi in I.okrovcu in na progi Lava—Ložnica—Babno. Vsa fa dela bodo izvršili deloma domačini in interesenti, občina pa bo prispevata najsibo z dobavo cementnih cevi ali pa s 30% prispevkom. Tudi dva mostova v Kovnici se morita v najkrajšem času popraviti. Gramoz za cesto Junger—Pečovnik se odda g. Dornu. ki je najcenejši ponudnik. Nato so stavili razni občinski svetniki interpelacije na g. župana glede drugih cest. Odgovor župana g. Mihelčiča ie zadovoljil celo socialiste, ki so izrecno priznali, da se sedanji občinski odbor (to je veČina občinskega sveta, ker so socialisti v najskrajneši opoziciji) resnično trudi za zboljšanje naših zanemarjenih cest in potov. Posebno se je razpletla debata o poti, ki pelje na Jožefov hrib. To pot bi morala prav za prav izvršiti in zgraditi mestna občina. Sedaj se pa vršijo dogovori med mestno občino in Olepševalnim društvom (z zadnjim posebno glede poti na Stari grad), ki merijo za tem, da se tudi to vprašanje ugodno reši. Občinski svet je tudi sklenil, da stori z mestno občino v stik glede škropljenja ceste v Gaberju. Zid na pokopališču naj se popravi s sodelovanjem po grobnicah prizadetih strank. Nato so prišla na dnevni red običajna vprašanja posameznih slučajev. Tu so nameravali socialisti v drugič koncentrirati svoj napad nn g. župana in to na ta način, da so stavili na njega razna vprašanja o zadevah, ki so bila v občinskem svetu v podrobnem rnzmotrivana in delinitivno rešena, ali se pa nahajajo v stanju rešitve. Tako so zopet vprašali po stanju stanovanjske akcije, čeravno ui« je g. župan podal o tein poročilo že takoj v začetku seje, nato glede § 82. glede katere niso tudi so-cinllsti dosedaj niti skupno z demokrati ničesar dosegli in o vodovodni zadrugi v Zavodni, pri kateri imajo največje zasluge naši ljudje. G. župan jim jo deloma ponovil to, kar so že v začetku seje slišali, deloma jim je pa dal Izčrpno poročilo, s katerim so se socialisti, poFobno v zadevi vodovodne zadruge v Zavodni, z izrecnim pristavkom zadovoljili. Ker ni socialistom uspela аИка na večino, so pričeli prijemati nekega občinskega odbornika radi neke stanovanjske afere. Večina občinskih svetnikov je tn napad kvltirala s tem, da so se odstranili iz dvorane in se šele tedaj vrnili, ko se je volil posredovalni urad v svrho pomirjenja med posameznimi hišnimi posestniki in najemniki. V ta odbor so bili izvoljeni gg. Strenčan. Vlliveki In BBhm. Nato je bila seja, ki je trajala skoro cele tri ure, zaključena. I> opisi Ptuj Glasbena Matica v Ptuju priredi v sredo, dne j 21. marca ob 88. zvečer v dvorani Glasi ene Matice Klavirski večer« gojencev višjih letnikov. Program tvorijo sledeči skladatelji: Dvorak, Čajkovski, fade-revvsKi. Rachmaninof, Chopin. Relnh"!d in Debussv Vstopnine ni, sprejemajo sc pa prostovoljni prispev IL — Ravnateljstvo. Iz železniške sfužbe Napredovali so: V I. kat. uradnikov iz Ik f 4. skupino: inž. Gustav ,furman pri delavnici drž. železni v Zagrebu; v II. knteg. uradnikov iz 5. t 4. skujdno: Anton Jernejčif, Savo Klemenčič, Janko Galovič, Josip Slrašek; v III. kateg. uradnikov iz 4. v 3. skupino: Ana Puhar, Leopoklirm Kajser, Fran Rozman, Slavko Senčar, Josij) Grosek, Janko Benet. Štefan Budič, Karel Ajdič, Josip Herman. PremeSčeiii so: Uradnik I. kateg., 5 stopnje, Inž. Anton Zoro iz delavnice v Mariboru k strojnemu oddelku direkcije v Belgradu; uradniki III. kateg. t stopnje: Alojzij (Jran, Ljubljana gl. kol., v Maribor gl. kol.; Fran Petek, načelnik postaje, Mošknrjcl, v Ptuj. Upokojeni so: Jurij Dobovišek, uradnik I. kateg. 4. stopnje, načelnik VIII. oddelka (kontrole dohodkov), .losip Prime, uradnik II. kateg. 1 b stopnjo in uradniki III. kateg. 1. stopnje: Vinko PelcI, Fraa Kocbek, Valentin Jančignj. oblačil lastnega izdelka nudi ter hi JO5. КбШНЛ, L .ЉГала S. K. Jadran. Danes zvečer ob 30. uri seje uftravnega odbora v Narodni kavarni. Poppldu« ob 3. uri trening med prvim in rezervnim moštvom na klubovem igrišču. — Tajnik. SK Ilirija -— negometna sekcija. — Danes, t sredo ob 18.30 v »Evropi« strogo obvezen sestane! I. moštva. — Trening: skupina I. trenira ta teden v četrtek ob 13.30 v Kolizeju in v petek ob 16. na igrišču; skupina II. trenira danes in v petek ob 16. na igrišču. — Načelnik. Predavanje o zimski olimpijadi se vrši nepr©. klicno v četrtek zvečer ob 8. uri v dvorani Uniona. Predavatelj nam bo nazorno predočil organizacija takih tekmovanj, ki se morajo šteti med največja svetovna tekmovanja, tako jx> udeležbi narodov, kakor tudi po udeležbi tekmovalcev, ki so predstavljali elito tega, kar zmorejo posamezni narodi. Pojasnil ob točno in jasno, kak je bil naš položaj v tem svetovnem koncertu in kolikšen del je pripade! nam. Povedel nas bo daleč v vso bajno zimsko krasoto Engadina v okolici St. Moritza in pokazal, kakšna neverjetna bogastva naravnih krasot čuva ta del Švice. Vse to bo spremljalo 95 krasnih diapozitivov, deloma v barvah. Vstopnice se dobi v predprodaji pri tvrdki J. Goreč v Ljubljani. NOGOMET. Preteklo nedelio in praznik so absolvirafi паП klubi v Ljubljani, Mariboru in Phiju mnogobrojne nogometne tekme: V Ljubljani so se nadaljevale tekme za prvenstvo Ljubljanske nocomelne zveze. Oba dneva sta prinesla uspehe Iliriji in Primoriu. Prvi dan ie zmagala Iliriia nad Slovanom s 4:1, Primorje nad lad-anom z 52 0. Dru«i dan je Ilirija zmagala nad Slavijo s 7:1. Primorje nad Hermesom s 3:0. V prvenstveni tabeli je položaj spremenjen samo v loliko, da je na drurem mestu stoječe Primorje doseglo seore (razmerie golov) Ilirife. Vsled tega postaja vprašanje ljublianskega prvaka zopet popolnoma otvorieno. Odločilo se bo šele s tekmo TlirjaPrimorje, ki je določena na 15. april. Razume se, da prvenstveno tekmovanie s tem mnotro pridobi na zanimivosti. To tem boli, ker se odloči najbrže v sr«. čaniu med lliriio in p-imorjem že tudi vprašanje, kcjf» bo !etcšnii prvak rodzveze in kdo bo kot tak mo if p-ev/eti častno, toda nelrhko nalogo, zastopati slovenski nogomet v državnih prven-fvenih tekmah. Dosedanii podzvezni prvak SK Ilirija se v obeh' tidniih tekmah ni pokazal v bobši formi, kot do-sedai v pomladnih tekmah. Obe tekmi ie absolvirnl z zelo oslabljenim moštvom, ki ni bilo sposobno dobre, prvaku primerne igre. — Primorje je napravilo v nedelio in na praznik s svoiim homogenim. lepo vigran'm Kimcm d;>!eko bo''Ti utis ko! v vseh svojih dosedaniih nastopih. V tej formi ima več i7fIedov, da si osvoii prvenstvo rodzveze kot Ilirija. Moštvo ni samo dobro v pogledu t hnike n skupne igre, temveč igra tudi z velikim članom in satno-zaveepo. — Hermes se ie letos zelo približal Iliriii in Primoriu. Tudi na praznik proti Primoriu ie zaigra! odlično, daleko bo'jše kot se more sklepali iz rezultata 0:3. V polju je ii! celo holiši od Pri-morja, le pred rrolom ni desezal Primorianskeca forvva.nla v prodornosti in odločnosti. Do 5 minul pred koncem igre ie stal rezultat 1:0; v zadnjih minutah sta dva precei slučajna gola zvišala usneh Primorja na 3:0. — fadrnn je v nedeljo proti Primorju popo'noma odrovedal. Moštvo se je že koncem prvega polčasa dsmorahViralo ter moralo dopustiti, da ie Primorje v drugem polčasu doscrlo nič mani kol 9 golov. — Slaviia je igrala proti Iliriji z veliko vnemo; častni gol je zaslužila. Prvenstvena lamela liubbVnskepa I. razreda ki?e seda i sledeče lice: (Številke značlio p^ vrsti; število odigranih tekem, število dobljenih, Tieodlo-čenih ler zgubljenih tekem, razmerje golov, točke.) Iliriia 8 8 0 0 40:6 16 Primorje 8 7 0 I 41:5 14 Jadran 4 6 2 1 3 9:28 5 Slovan 6 2 0 4 15 37 4 Hermes 7 10 6 TO-2-1 2 Slavija 6 0 1 5 6:30 1 Tekme rezervnih mošiev so prinesle sledeči rezultate: Ilirija:Slovan 3:0 (p. forlait), Primorje: Slavija 5:0, Primorie:tIermes 9:0, Ilirija:Slavija 7:2. V Mariboru so se prvi dan nadaljevale istotako kot v Ljubljani prvenstvene tekme. Rapid je le s trudom nadvladal Železničarje z 2:1, Maribor je v Ptuju premagal tamkajšnji SK Ptuj s 13:1. Zanimiv boj je prineslo drugi dan srečanje Ranid: Maribor za prehodni pokal LNPA, v kalereni i« Ranid vsled svoje odločnejše igre zmagal nekoliko nepričakovano v razmerju 2:1. Rapid pride s tem v finale pokalnega tekmovanja ter se bo boril za Prehodni pokal s pokalnim prvakom Ijublian^keira okrožja. Poročila o posameznih tekmah priobčimo jutri. Sobota, 24. marra. Zeareb: 10.30 Prenos iz ljubljanske oy>ere. —• Rroslau: 20.10 Plesne skladbe svetovnih mojstrov — Leipzig: 20.15 Vojaški koncert. — Stutieart: 20.15 Zabaven večer. Lahka glasba. — Hamburg: 20 »Pravi Jaka«, burka v 3 dej. (Arnold in Bach). — Katnvico: 20.30 »Hči gospe Angot«, ojiereta (Lecocq). — Ilrno: 10—19.40 Lnhkn glasba. — Rim: 21 Prenos Iz gledališča. — Oslo: 20 »Nonu, drama v 3 dej. (H. Ibsen). — Miigenher«: 18 glasba iz 17. In 18. stoletja. — Rorlin: 20.30 Zabavno |ioto-vanje iz Pankovva v Potsdam, — Daventrv: 21.80 Simfonični koneort. — Dnnaj: 20.0o Tri' igrice: 22.20—24 dunajska ljudska glasba. — Mtlnrhen: 32.20—24 Dunajska glasba. — Milan: 21 Koncert. — Bnitapest: 19 Operna predstava učencev Muzikalno akademije. — Varšava: 20A) »1Ш eoen' AogoU, opereU v 8 dej. (Lecocul / / aj/e novega KOLEDAR Sreda, 21. marca. Benedikt Serapion. Dan Ln noč enako dolga. Začetek pomladi. Lunina sprememba: Mluj ob 21.29. (Po Her-schlu se napovedujeta dež in sneg.) — Jutri: 1/ea, Katarina Gen. Novosadeka vremenska napoved za 21. marce: Povečini bo vedro in hladno vreme v severni Srbiji, Vojvodini, Slavoniji, Hrvatski in Sloveniji. Oblačno in močni vetrovi bodo na Primorju. Oblačno in hladno v južni Srbiji, zapadni Srbiji in Bosni. V notranjosti bodo zapadni vetrovi vzhodne smeri. Na zahodu močna košava s hitrostjo 12 m na sekundo. Temperatura bo še padla, posebno na vzhodu. Dunajska vremenska napoved za 21. marec: Jasno, nuzlo vreme, podnevi živahni vzhodni vetrovi. Vreme v Relpradu 20. niarea. Že par dni prevladuje hladno vreme s precej močnim, mrzlim vetrom. • ZGODOVINSKI DNEVI. 21- marca: 1917. sta bila ruski car in carica prepeljana v Carskoje selo. — 1685 se je rodil komponist Johann Sebastian Bach'— 1763 se je rodil pesnik Jean Paul (Friedrich Richter). — 1824. se je rodila francoska slikarka Rosa Bon-heur. — 1843. je umrl angleški pesnik Robert Sonthev. — 1906. je umrl inžener Kari von Siemens. « * * •k Kdor se ne podviza, bo zastonj iskal stadionskih srečk. Zaloga je prav majhna. Katera srečka pa nosi vilo Stadion, se bo pokazalo v nedeljo ob treh popoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. k Lopi uspehi slovenskih čipk v Parizu. Iz Pariza prihaja vesela vest, da vzbujajo slovenske čipke in čipke po hrvatskih in srbskih motivih mnogo pozornosti. Pariški listi so prinesli več slik in celo neki ameriški list je prinesel obširno poročilo o naših čipkah. Najlepša in res reprezentativna dela razstavlja Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt iz Ljubljane. Zavod je bil vabljen in se je takoj odzval. O podrobnostih bomo še poročali. k Smrtna kosa. V nedeljo večer pred sv. Jožefom je umrla v Grižah pri Celju po dolgi in hudi bolezni gospa Terezija Škrabar. Reveži so izgubili blago dobrotnico, bila je res prava mati revežev. Nihče ni šel prazen od nje. Veliko skrb je imela tudi za lepoto hiše božje. -k Otvoritev brzojava in telefona v Pucon-cih. Dne 15. marca je bila pri posti Puconci (v Prekmurju) otvorjena brzojavna in telefonska služba. Ameriški poslanik v Zagreba. Včeraj zjutraj je dospel v Zagreb ameriški poslanik na našem dvoru g. Prince, ki je zvečer imel predavanje na ljudskem vseučilišču v hrvatskem jeziku. ★ Prosvetni tečaj. V četrtek 15 t. m. se je vršil v Remšniku celodnevni prosvetni tečaj. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu prav zadovoljiva. Razen domačih fantov in deklet so prišli tudi iz sosednjih župnij Marenberg in Brezno številni udeleženci. Predavala sta tajnik prosvetne zveze g. Kavčič ter obl. poslanec g. Ovčar. Razen njiju sta govorila g- župnik iz Brezna in domači g. župnik Pavlič, pod kojega požrtvovalnim in usmerjenim vodstvom naša remšniška župnija prav lepo napreduje. Prepričani smo da bo imel ta tečaj lepe uspehe pri naši mladini. k t Janez Mrak. Kakor je »Slovenec« že poročal, je umrl 15. marca v Mojstrani obče-spoštovani hišni posestnik in mizarski mojster Janez Mrak. Rojen je bil v Zasipu 1853 kot sin ljudskošolskega učitelja Matevža Mrak in Neže Prešern. Oče se je bil preselil z družino kot učitelj na Dovje. Tako je pokojni Janez pretežno večino svojega življenja preživel na Dovjem, oziroma v Mojstrani, kjer si je z marljivostjo svojih rok kot spreten mizar postavil lasten dom. Imel je posebno veselje do petja; zato je tudi nad 40 let bil cerkveni pevec. Kot mizar je bil znnn daleč okoli; tudi SPD ga je večkrat zaprosilo za napravo pohištva v planinskih kočah. Tz prvega zakona mu je bilo rojenih šest otrok, od katerih so štirje že umrli. Njegov drugi sin Jane« je postal duhovnik in Je umrl pred leti kot župnl upravitelj v Spodnji Idriji, starejši brat t France jc bil nadarjen cerkveni pevec, mlajši brat Ciril pa je organisl pri stricu g. dekanu v Stari I/oki. Iz drugega zakona so živi trije otroci. —■ Zadnji čas je zbolel. Šel je iskat zdravja v ljubljansko bolnico, pa se je kmalu vrnil. Zelo mučno bolezen je prenašal z nenavadno vdanostjo in celo veselostjo. — Pokopan je bil v nedeljo 18. marca. Pogreb je bil zelo številen od strani domačinov in drugih. Celo iz Ljubljane se je udeležil pogreba kot zastopnik osrednjega odbora SPD g. Vlaj. Pevci so zapeli pokojniku žalostinko pred hišo in na pokopališču. k Knjige Goriške Mohorjeve družbe za leto 1929. Goriška Mohorjeva družba bo izdala letošnjo jesen petero knjig, in sicer 1. Quo vadiš? Zgodovinski roman. Spisal II. Sienkio-wicz. Prevedel dr. Joža Glonar. — 2. Pravni nauki. Spisal odvetnik dr. Stojan Brajša. — 3. Zgodbe sv. pisma nove zaveze. S slikami. — 4. Vipavske korenine. Povest. Spisal Alojzij Remec. — 5. Koledar za leto 1029. — Za te knjige se brezdvomno zanimajo mnogi izmed naših bravcev Katera knjižnica ne želi imeti svetovnoznanega Sienkievviczevega romana iz Neronove dobe? Pa tudi dobre domače povesti se po naših knjižnicah zelo iščejo. Zato opozarjamo zasebnike in društva na lepo priliko, da pridejo do dobrih knjig po nizki ceni. Naročnina stane za Jugoslavijo 20 Din; poleg tega je treba priložiti še 10 Din za poštnino, torej skupaj 30 Din. Knjige se lahko naročajo pri tajništvu G. M. d. v Gorici, Via Orzoni Зв A. ali pa pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Nabiranje članov se zaključi z velikonočnim ponedeljkom (9. aprila). k Izredni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani se vrši 16. aprila z dnevnim redom: a) načrt novega zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, b) spremembe stahita. •k V državljansko zvezo Jugoslavije je sprejet dosedanji italijanski državljan Leopold Paljk, šolski upravitelj v Leskovcu pri Krškem skupno z ženo Gabrijelo in otroci: Maro, Cirilo, Alenko in Metodom. Na specialni kmetijski šoli v St. Jnrju pri Celju se vrše sledeči dvadnevni tečaji: 1. Sadjarski tečaj za cepljenje in precepijevanje sadnega drevja za učitelje in druge zanimance dne 2. in 3. aprila. — 2. Čebelarski tečaj za spomladanska dela za učitelje in druge dne 10. in 11. aprila. — 3. Vrtnarski tečaj za uči-telistvo in druge 23. in 24. aprila. Nočišče, v kolikor je prostora na zavodu, je brezplačno, prehrana za. vsak dan pa stane 12.50 Din. P^ glasitve naj se izvrše pismeno brez prošenj za odgovor. — Uprava. k Sadjarski odbor za okraj Radovljica priredi na Brezjah pri Finžgarju v nedeljo, dne 25. marca celodnevni tečaj za precepljanje in oskrbo sadnega drevja. Odbor vabi vse, ki se zanimajo, posebno mlajše posestnike in mladeniče, da se udeležijo tega tečaja v čim večjem številu. Udeležencem se priporoča, da pri-neso seboj cepilno orodje. Tečaj se prične ob 8 dopoldne. Sadjarski odbor priredi enak tečaj tudi v Ljubnem pri Podnartu v šoli in sicer na cvetno nedeljo, dne 1. aprila. * Potres na Hrvatskem. Seizmografi zagrebškega geofizičnega zavoda na Griču so v ponedeljek ob tričetrt na 1 zabeležili močnejši potres, katerega epicenter se je nahajal blizu Li-pika in Pakraca na Hrvatskem. V Lipiku so 49 minut po polnoči čutili zelo močan potres, ki je trajal deset minut in povzročil pravo paniko, tako, da je prebivalstvo zbežalo iz poslopij. Hiše so napravile vtis, kot da se zibljejo v temeljih-Na mogih hišah so popokali zidovi in večina dimnikov se je podrla s streh. Prebivalstvo je ostalo več ur pod milim nebom in se je upalo šele nocoj proti jutru nazaj v hiše. Paniko je povečalo še to, da se je potres dvakrat ponovil, škoda je znatna. Nekoliko šibkejše so čutili potres v Pakracu, vendar pa je tudi tu nastala precejšnja panika. k Priprave na občinske volitve. Prvi april, ko se bodo vršile v madžarskih občinah dolnje-lendavskega okraja volitve, se naglo bliža. To so v madžarskih občinah prve volitve, zato ni čuda, da se ljudstvo z mrzlično naglico pripravlja nanje Se razume, da pri tem ne manjka raznih strankarskih agitatorjev. Zelo živahna je zlasti SDS, a vse kaže. da bo njeno prizadevanje brezuspešno. * Sprememba posesti. Veliko opekarno v Pttconcih pri Murski Soboti, ki je bila do sedaj last veleposestnika Karla Voglerja, so kupili Hartner, Berger in Dobrai iz M. Sobote. k Milijonski primanjkljaj. V davčnem uradu v BeliCerkvi se je vršila preiskava, ki je ugotovila, da manjka v blagajni 950 tisoč dinarjev. Aretirani so bili trije davčni uradniki Josip Schvvarz, Ivan Dragomanovič in Adalbert Ba-jerve. k Tri nesreče. Brata Bago iz Radmožanec (Slov. Krajina) sta izkopavala močno drevo. Ko se je drevo že nagibalo, starejši brat ni skočil v stran. Drevo ga je vrglo na tla in mu odsekalo eno nogo. — V kobiljanskem gozdu, kjer se ravno sedaj izvaža na vagone lesa, sta se zgodili kar dve nesreči. Nekemu delavcu iz Medžimurja je drevo p*dlo na prsi in mu jih je popolnoma zmečkalo, drugemu delavcu iz Motvarjavec pa jc deblo zdrobilo noeo. Nesreče ori sekaniu drv so BlSEPMOBEU ZOBJE DEHTEČA USTA v Slovenski krajini sploh pogoste, ker so ljudje pri tem poslu premalo previdni. Ribiška sreča. V reki Buni pri Mostarju je te dni vjel Svetoza Kosturič veliko, 2 metra dolgo in 31 kilogr. težko ribo. V tej reki niso dosedaj še vjeli tako velike ribe. Kosturič je nekaj dni pred tem vjel v isti reki dve ribi, ki sta zelo redki in jih je zelo težko vjeti- k Vlom v Polhovem gradcu. Pred kratkim se jo priklatil v okolico Polhovega grad-ca iu Vrhniko neki nevaren vlomilec, ki je bil že večkrat kaznovan radi tatvine, ob amnestiji pa je bil iz zapora izpuščen. V eni in isti noči je tako nato izvršil v vrhniški okolici pet vlomov. V Polhovem gradcu, kjer je doma, pa je izvršil v eni noči tri vlome. Pri teh vlomih si je nabasal vrečo s prekajenim svinjskim mesom in drugim blagom. Po dolgem in napornem zasledovanju so ga polhograjski orožniki izsledili in aretirali, zakar jim velja priznanje vsega tamkajšniega prebivalstva. ■k Obsojeni madjarski vohuni. V ponedeljek se je pred belgrajski m kazenskim sodiščem zaključila razprava proti petim madjar-skim vohunom, ki so bili pred meseci aretirani v Subotici. Glavni obtoženci Hegcdiis, Me-saroš in Mamušič so bili spoznani krivim izdaje vojaških tajnosti tuji državi po posredovanju madjarskoga poizvedovalnega častnika Franca Kovacsa, ostala dva pa sta bila spoznana krivim, da sta vedela za to vohunstvo, nista ga pa naznanila oblastem. Hegediis je bil obsojen na deset let, Mesaroš na osem in Mamušič na pet let ječe. Ostala dva, Miiller in Jagiea sta bila obsojena nn eno leto ječe. V kazen se všteje vnem 130 dni preiskovalnega zapora. Proti obsodbi so se vsi pritožili. k Senzacionalna aretacija v Osijeku. Osi-ješka policija je te dni aretirala bivšega osi-ješkega policista Gojka Dobiča, ki je bil odpuščen radi nemarnosti v službi. V zadnjem času je bil tramvajski voznik. Obdolžen je. da je za časa prevrata izvršil v neki vasi v Sremu težak zločin, radi katerega sedi neki drugi človek že osem let po nedolžnem v ječi v Sremski Mitrovici. Sedaj so dokazali, da je ta nedolžen in bo moral namesto njega oditi v zapor Gojko Dubič. •k Nevaren ropar aretiran. Oblasti v Bosni so dobro leto dni iskale in lovile proslule-ga roparja Hasana Ivečiča, imenovanega Mo-sar. Ivečič je bil strah in trepet treh okrajev in sicer sarajevskega, vlaseniškega in kladanj-skega. Vdiral in ropal je v trgovinah in privatnih hišah ter odnašal kmetom in meščanom najraje denar, zlato in druge dragocenosti. Ni se strašil tudi pred umori. Zanimivo je, da je enim odjemal, drugim pa je daroval. Tako mu je uspelo, da se je skrival dobro leto dni. Aretirala ga je orožniška patnila v vlaseniškem okraju v vasi Knežini. Tu jo imel mnogo po-magačev in pristašev, ki jih je pogosto obdaroval, tako da so ga mnogi smatrali za narodnega junaka. k Železniška nesreča pri Brocl-Moravicah. V nedeljo se je pripetila na postaji Brod-Mo-ravice na Hrvatskem železniška nesreča, ki pa je povzročila le materialno škodo. Tovorni vlak, ki je privozil na postajo, se nj pravočasno ustavil ter je zavozil na zaprti stranski tir s tako silo, da je pri vozil do konca, se zadel v železno ograjo, jo razbil, nakar se je lokomotiva prevrnila. Človeških žrtev ni bilo in tudi materialna škoda ni velika. Poškodovana je le lokomotiva, ki so jo morali dvigniti in spraviti nazaj na tir. Tovorni vlak je imel 11 vagonov. k Tudi »žrtev« političnega režima. Splitska policija je te dni aretirala Dragoljuba Kne-ževiča n Banjaluke, 2fi letnega privatnega uradnika, ki je prišel k nekemu splitskemu zdravniku. Kneževič je najprej pri njegovih sosedih povpraševal za njegovo imetje, nato pa se mu je šel predstaviti kot pristaš HSS in »žrtev« političnega režima. Kneževič je izjavil zdravniku, da ima dobiti 25.000 Din odškodnine od države, pa so mu sedaj potrebne politične zveze, da dobi to odškodnino. Ker je mladenič vzbudil pri zdravniku sum, ga je ta prijavil policiji. Policija je Kneževiča aretirala in ugotovila, da se je v gostilni vpisal pod imenom Drago Kostič, torej drllgnčeц kot se je predstavil zdravniku. Na policiji je tajil svojo identiteto in poskušal natve/.ti celo legendo, da je bil najprej privalni uradnik v Zagrebu, za tem pa v Marseilleu in v Genovi, odkoder so ga fašisti pregnali v domovino. Toda policija ie dobila medtem od eodiAta v Л»лки obvesti- lo, da je Kneževič že leta 1925 izvršil tam »o-ljufijo v znesku 25.000 Din ter je zaten: pobegnil iz konjeniške čeie v Zagrebu. Кгл vič je bil izročen v sodnijske zapore. k Tast ubil svojega zeta. Kmet Josip Pari-lič v Jalševcu na Hrvatskem je živel s svojo ženo Milko v hudem sporu, ki se je končal s tem, da je žena s svojim trieltnim otrokom pobegnila k svojemu očetu Mat. Gregoreku v Dolauec pn Dugem selu. Bariliču je postalo kmalu dol,.'.čaa po svoji ženi in jo je zato šel prosit, naj sy vrne k njemu. Milka je to odklonila. Ker je Baiiiič vedno bolj vztrajno ponavljal svojo zahtevo, sla se s tastom sprla. Barilič je planil na Grego, c кл, hoteč ga pretepsti, toda Gregorek ga je pre'" Ivi. Pograbil je sekiro in prekla z njo Barilču gkr/o, da je ta takoj padel na tla in umrl. Gregor k je vrgel truplo svojega zeta pred prag ter se tinto šel sam javit orožnikom. jr Sadno drevje: pritlikave marciice, črešnje, jabolka, Prunus triloba. lepotične grmičje, divjo trto, vrtnice plezalke, nizke in visokodebelne, nudim za spomladansko sr.di-tev. Naprava in negovanje privatnih vrtov Anton Ferant, trgovski vrtnar in drevesni; ir Ljubl'ant, Ambrožev trg 3. ■k Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josef« grenčice doseči izdatno izpraznjen je črev brez napora. Štev i In? strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom >Franz-.ToseI«-vode zelo zadovoljni hidi bolniki, ki jih muči trganje ali sladkorna bole/uL Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec> ri.j-skih trgovinah. ■I ЛгаЗ Anton Bajec Ljubljana Pod Tranfo Vrtnarija: Tržaška c.34. Telefon lnter.32-22 EiMšMfona NOČNA SLUŽBA LEKARN Drevi imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. * * * 0 Zadnje ure mi tečejo, zdihuje Btadionska loterija; v nedeljo ob 3 popoldne začnem delili svoje bogate nagrade v veliki dvorani hotela Uniona. Pridi me pogledat! © Slovanska skupina, ki še nima narodne zavesti in se še ni opredelila za noben narod, so prebivalci Podkarpatske Rusije, ki je po svetovni vojni sestavni del Češkoslovaške. \ c -lik del celotne slovanske zgodovine se v manj-Sem obsegu odigrava pred našimi očmi v Pod-karpatski Rusiji. Kdor hoče dobiti nazorno sliko o vzhodnih Slovanih, se bo 23. marca ude-le predavanja o Podkarpatski Rusiji, ki g'i priredi Prosvetna zveza. O Dijaška predstava v ljubljanski operi bo to soboto (24. aprila) ob 3 popoldne. Gledališka sezona se bliža h koncu in pričenjaj-', se gostovanja. V soboto popoldne bodo gost.v vali dijaki tukajšnje I. državne gimnazije. -Vsem je še v najboljšem spominu, kako lepo., s kakšnim presenelljivim razumevanjem so lani ti dijaki uprizorili starogrško Sofoklej* vo tragedijo »Kralja Ojdipa«, ki so jo moral na splošno željo dvakrat ponoviti. Letos so si izbrali šekspirja in sicer njegovo starorimsko tragedijo Julija Cezarja (v prevodu O Zupančiča). Iz več razlogov smemo biti radovedni, kako se bodo letos odrejali. »Julija O zarja« imajo v šolski čitanki (Gratenauerjevi). Ob tej tragediji se dijaki običajno uče spoznavati bistvo sintetične drame, bistvo vsakega izmed peterih dejanj, bistvo tragične kriv de. Od nekdaj je dobre deklatnatorje mikal Antonijev govor, ki tvori višek in peripetijo te tragedije. V tragediji nastopajo starorimski veljaki: največji Rimljan m morda največji državnik vseh časov, Julij Cezar sam, pole; njega Brut, Kasij, Antonij, Ciceron in še celf vrsta drugih, razen tega rimsko ljudstvo, ljud ski tribuni, starorimski meščnnje... Pisano življenje! Radovedni smemo biti, kako nam bodo ti naši dijaki, ki imnjo na humanisllčn gimnaziji ugodno priliko, s čitnnjem Izvirnikov podrobno spoznavati starorimsko inlšljo njo in življenje, vse te znane možo evetovn zgodovine, vse to ljudstvo predstavili. Prepri-čani smemo biti, da nam bo predstava nudi!.' mnogo THtuku in eeteličnega ugodju. Nnsl.iolh. Humor kot pomočnik v stiski Slavni nemški igralec in pisatelj Wede-kind se jc moral, preden je dosegel priznanje. težko boriti z življenjem. Pri tem si je večkrat pomagal s humorjem. Med drugim se ie lotil časnikarstva. O tom pripoveduje sam •ledeče: Godilo se mi je ravno nasprotno kakor »šmoku« (mazaču). Smoku so vse črtali do biserov, meni so. črtali ravno-bisere. Kakor hitro sem napisal kako lastno misel, se je izkazala kot neokusnost ali kot prevelika drznost, t eno besedo kot nedopustnost. To dejstvo me je izredno oviralo pri zaslužku, dokler si nisem končno izmislil zvijače. Takrat je ravno prišel v svetovni sloves Nitzeche. Čim ini je sedaj pri pisanju padla v glavo kaka iastna misel, sem jo napisal s sledečim uvodom: >Kakor znano, pravi Nitjssehe.. .< Na ta način je obveljalo vse, kar sem napisal in nisem imel s svojimi mislimi v žurnalistiki nobenih težav več. V Miinclienu je Wedekind zahajal v kavarno »pri enajstih rabljihc, kjer se je zbiralo veselo omizje umetnikov in pisateljev. Naravno je temu omizju mnogokrat zmanjkalo denarja in takrat se je »žalost; brala tudi na obrazih. Ob neki taki priliki je družbo zalotil njen pokrovitelj dvorni svetnik Rosenberg. Takoj je uganil, kje drugače tako prešerne ljudi čevelj žuli. Segel je hitro v žep in rekel: »Oprostite, gospodje, čisto sem bil pozabil, da sem vsakemu izmed vas dolžan deset mark. Prosim, izvolite!« In v prihodnjem trenutku je imel vsak izmed navzočih, ki so bili dotlej popolnoma suhi, deset mark v žepu. Obrazi so se temu primerno razvedrili. Samo Wedekind je ostal krvavo resen in je rekel končno Ro-senbergu, ne da bi trenil z očesom: »Oprostite, gospod dvorni svetnik, toda pri meni ste si bili izposodili 20 mark.< S.-' iX'P izdelujem z najmo-dernimi stroji in iz najboljšega materi-jala ter dobavljam v saki množini po najnižji ceni. los. P.. Puh, MubSiana Gradnška ulica 22. Telefon 2513. X vsaj 3 letno prakso, spretnega r risanju in pisanju spre-rnem za I.jubljano od 1. aprila naprej. — Reflektira sc le na prvovrstne moči. — Ponudbe pod »Železobeton 1928«, poste restante, glavna pošta. 8 Priporočamo naš prvovrstni naravni In portland cement svetovne /.namke „SALONA" (T o ur) v sodčkih, juta in papirnatih vrečah; Iz skladišča oddajamo tudi manjše količine. SPLIT d. d. га cemcnt portland \ LJUBLJANI. Skludišče: Masarykova cesta 23 (poleg Ranzingerja). tV »i »T«^ MAM OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*30 OJn ali vaaka beseda SO par. Najmanjši oVedno sem v vseh ozirih skrivši delovala 7a tebe — 74 lebe in za popolno uničenje Kleopatre in njenega Rimljana. V njem sem netila strast, v njej razvnemala ljubosumnost, njo sem nagovarjala do zlobnosti, njega do neumnosti, likratu pa naredila, da se je o vsem poročalo Cezarju. Poslušaj, stvar stoji sedaj takole. Znano ti jo, kako ie bilo v bitki pri Akciju. Kleopatra se je bila podala s svojim brodov-jem tjakaj, popolnoma zoper voljo Antonija, .laz pa sem ga prosila za kraljico, kakor si ml bil naročil, in mu s solzami v očeh zatrjevala, da bi 011a od žalosti umrla, ako jo zapusti. Tn ia reva, la suženj mi je vse verjel. Ob času pa. ko je bitka dosegla svoj višek, je ona dala svojemu brodovju znamenje — kaj jo jc nagnilo do terja, ne vem, morebiti pa boš ti vedel, Harmakis ..... in njeno brodovje se je obrnilo, pobegnilo iz boja in odplulo proti Peloponezai. Sedaj pa poslušaj konec! Ko je Antonij videl, da je Kleopatra odšla, je v svoji blazni norosti vzel ladijo, popustil vse in se odpeljal lik za njo; vsled tega je bilo njegovo brodovje razkropljeno ali pogreznjeno, njegova velika vojska na Grškem, ki je štela dvaiset legij in dvanajst tisoč konjenikov, pa brez poveljnika. Živa duša ni holela verjeti, da je Antonij, ki so ga bogovi udarili, tako globoko padel v sramoti. Njegova vojska se je zavoljo tega nekaj časa pomišliala, nocoj pa je dospela vest, ki jo je prinesel poveljnik Kanidij, da se je vsa Antonijeva velika vojska, ki je bila nekoliko časa v popolni negotovosti, a se je naposled prepričala, da jo je bil Antonij res zapustil in pobegnil, naposled udala Cezarju.« "Kje pa je Antonij?« :>Na nekem majhnem oloku v velikem pristanišču si je bil sezidal bivališče in mu nadel ime Timonium; podobno kakor nekoč Timon vpije sedaj, da je človeštvo nehvaležno in ga zapustilo. Lotila se ga je možganska vročina in sedaj leži tam. Jutri ob zori se moraš podati k njemu, tako hoče kraljica, da ga ozdraviš in ga ji zopet pripelješ zdravega. On namreč noče do nje in se tudi še ne zaveda vse veličine svoje nesreče. Najprvo pa mi je naročeno, da te nevtegcrtr.a popeljem h Kleopatri, ki te lioče vprašati za svet.« »Takoj grem, sem odgovoril in vstal. »Pojdiva!« Stopala sva slcozi velika vrala in po alabastrski dvorani in kmalu sem zopet enkrat pred vrali Kleo-patrine sobane in zopet me je Karmion zapustila, da oznani moj prihod. V malo trenutkih sc je vrnila in mi namignila. •>Bodi Irden,« mi je šeprtnila, >in pazi, da se ji ne izdaš, kajti Kleopaii ine oči so še vedno bistre. Vstopi!« Pes bistro morajo biti, da bi spoznale v učenem Olimpu Harmakisa! Saj bi me niti ti ne spoznala, ako jaz ne bi hotel, Karmion,« sem ji odgovoril. Nato sem stopil v ono znano mi sobano in zopet slišal pljuskanje vodometa, petje slavca in šumenje poletnega morja. S povešeno glavo in šepavo sem sem stopal po sobani, dokler nisem naposled obstal pred Kleopatrinim ležiščem — pred taistim zlatim ležiščem, na katerem je bila sedela v oni noči, ko me je prevladala. Zbral sem vso svojo moč in se ozrl kvišku. Pred menoj je bila Kleopatra, prekrasna kot nekdanje čase, ampak, oj, kako izpremenjena izza one noči, v kateri sem jo videl, ko jo je Antonij objel lam v Tarzu! Lepota jo je še vedno obdajala kakor oblatilo; oči so bile še vedno globoke in nedoumljive kakor sinje morje, obraz je bil v svoji veliki dražesti še vedno prekrasen. In vendar je bilo vse izpremenjono. Cas, ki se njenih čarov ni mogel dotakniti, ji je začrlal v obraz tak izraz silne žalosti, da ga ni mogoče popisati. Strast, ki ji je še vedno plula v tistem silnem srcu, ji je zarezala svoje znamenje ла čelo in v očeh se ji je svetila otožna svetloba žalosti in tuge. Globoko sem se priklonil pred to kraljevsko žensko, ki je nekoč bila moja ljubezen in moje pogubljenje, vendar me ni poznala. Trudno je pogledala in rekla s počasnim, dobro mi znanim glasom: >Naposled si vendarle prišel, zdravnik. Kako ti je ime? — Olimp? Mnogo obetajoče ime, kajti sedaj, ko so nas bogovi Egip'a tako zapustili, v resnici potrebujemo pomoč od Olimpa. No, videti si učen. saj se učenost ne druži z lepoto. Čudno pa. na tebi je nekaj, kar me spominja, sama ne vem na kaj. Olimp, ali so nisva že videla?« 1 »Nikdar, kraljica, te moje oči niso osebno gledale,« sem odgovoril s ponarejenim glasom. »Nikdar, vse do te ure, ko pribaiam iz svoje samote, da izvršim tvoj ukaz in te ozdravim tvojih boli.« »Čudno! Celo po glasu----pah! Spominjam ee na nokaj, kar ne morem doumeti. Osebno, praviš? Potem sem te morebiti videla v sanjah, kaj?« >I)a. kraliica, v sanjali sva se aešla.« 1 = 111 = EE 0 M d C O s c; S K tr- r «• » e re C IC tč te tc v* ? •ж, CL И cJ 0 C -1 u N Б' S' cr if) «5 U* b t a e > 1 * K- to ^ f ro £ ~ fj ~ ____' ~ o N O IO £ t"* ! s £ E K 4 3 n B " 1 - se- re n C/3 rD C- — o O (S „ p,- CJ5 Б' ? < « У S f » M 2 0 o C C 3 Б' I f . < ® 1 N * S » ■=:: < C -1 S f i t 1 « as c S n o- » re V s. s a • sr •• m ' m 2: > * 8 »a SB> Ф 2. S ^г. -1 sr o e «2 a c3 s 8 < a P f g. co ^ ro 1.11= 111=111= gospodarstvo OBRTNA BANKA. Iz poslovnega poročila banke posnemamo, dn fe bilo do 31. dec. lani vplačanih od delničarjev 15.660.614 Din, od države 85 milj Din, skupaj 25,080.614 Din kapitala. Privatni delničarji so vplačali vse svoje obveznosti, država pa še ni plačala. Nabavljalnim zadrugam se daje največ do 100.000 Din posojila, produktivnim do 50.000 Din, obrtm-kom-delničarjem pa po 80.000 Din; višina kredita za obrtništvo zadruge pa je neomejena. 2e sedaj posluje 108 cenzurnih odborov ler 88 zadrug z isto funkcijo. Na področju centrale je bilo od 4286 prošenj za posojila odobrenih 3618 za 36,093.100 I)in (zaprošeno 72,665.600 Din). Koncem lela je znašala menična listnica 23,011.020 Din. izplačanih je bilo posojil za 20,005.802 Din. Na področju glavnih p-(-družnic je bilo vloženih 673 prošenj za 11,544.830 Din, odobrenih pa 519 prošenj za 7,843.330 Din. Menična listnica je znašala 4,892.950 Din, izplačanih je bilo 5,500.460 Din. Dolžniki so zelo redno izpolnjevali svoje obveznosti: na področju centrale je bilo protestiranja 206 menic, na področju podružnic pa 4; v sodno plačilo je bilo predanih pri cenlrali 9 menic, pri podružnicah 1. Da bi banka prišla do večjih denarnih sredstev, se je začela baviti tudi z vlož-nim poslom. 20. sept. 1927 je imela 3,730.830 Din vlog, 31. dec. lani pa 6,311.30S Din. Banka so jo bavila ludi z rieskontom svojih menic pri Narodni banki. Zaključno navaja poročilo, da je v 6 mesecih prišlo skupaj 4000 dolžnikov v 372 mestih države. Izgube so znašale 14.000 Din in so odpisane. Cisti dobiček znaša 136.564 Din po odbitku vsot za rezerve in razne svrhe iu stoji na razpolago občnemu zboru delničarjev. K poročilu pripominjamo, da znaša kapital 75 milijonov Din, od katerih vplača 30 milj. država. 20. febr. lani se je vršil ustanovni občni zbor, glavne podružnice pa so začele delati 15. maja lani. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Pongracij Kobin, mesar v Farni vasi pri Premijah ; prijaviti do 5. maja, prvi zbor upnikov 24. marca, ugolov. narok 19. maja. — Ivan Peršič, Ze-mun (prijaviti do 1. maja). — Ivan Lavrič, posestnik in trgovec v Toplicah (prvi zbor upnikov 3. aprila, prijaviti do 16. aprila, ugotov. narok 1. maja). Likvidacija: Gradjanska pivovarna, d. d., Pe-trovaradin sklicujc za 5. april občni zbor, kjer bodo sklepali tudi o likvidaciji družbe. Podjetje jc bilo ustanovljeno 1. 1920. kapital znaša 2 milj. Din; >Lyot, d. d. za fino kozmetiko in farmac. ind., Zagreb, sklicuje občni zbor za 28. t. ni. (sklepanje o likvidaciji, ust. 1922. kapital 1,250.000 Diu); Ba-ranjski paromlin, d. d. Zagreb, 31. marca (sklepanje o likvidaciji); bilanca za 1927 izkazuje 2 milj. 103.000 Din, izgube na kapital 2.5 milj. (ust. 1911); D. d. za promet špiritom, Zagreb (občni zbor 31. marca, sklepanje o likvidaciji, ust. 1925, kapital 600.000 Din izgube od 1925-26 do 1927 189.591 Din); Sava, d. d. za uvoz in izvoz, Zagreb: občni zbor 31. marca, sklepanje o likvidaciji (ust. 1919; kapital 5 milj. Din; izguba za 1926 iu 1927 482.068 Din). * л * Fuiija Hrv. esk. in Hipo. Na skupnem občnem zboru obeh zavodov je bil sklenjen naziv za novo fuzionirano banko: »Jugoslovanske eskompt-na in hipotekama d. d.- Delniška glavnica znaša po izvedeni fuziji 116 milj. Din, rezerve 41,367.000 dinarjev. Promet somborske borze je lani znašal 1 milj. ГУ22.500 met. slotov v vrednosti 249.4 milj. Din, napram 927.865 met. stotov za 160.7 milj. Din v letu 1926. Trgovina skozi svobodno zono v Soltinn. Lani je znašal naš tranzit skozi svobodno cono v Solunu 79.610 ton napram 114.192 tonam v letu 1926. Od vsegn tranzita je lani šlo v Grčijo 58.585 Ion, 23.640 ton pa v ostale države. Odkod prihaja naš nvoz. Lani smo največ uvozili iz naslednjih držav: Avstrija 1424.1 milj. Diu 19.55% ,1926 20.08%), Češkoslovaška 1399.3 milj. Din 19.20% (18.70%), Italija 910.1 milj. Din 12.90% (13.82%), Nemčija 898.7 milj. Din 12.34% (12.03%), Anglija 519.9 milj. Din 7.01% (5.75%), Madjarska 358 milj. Din 4.91% (4.65%), Francija 818.3 milj. Din 4.37% (4.63%). Romunija 274.2 milj. Din 3.76% (4.35%), Unija 254.6 milj. Din a.49% (1.05%), Braz.il i 188 milj. Din 2.58% t2.46%), Poljska 107.7 milj. Din 1.48% (1.16%), Švica 102.7 milj. Din 1.41% (1.12%), Grčija 102.3 milj. Din 1.41% (1.94%); slede še: brit. Indija, Holandija, Belgija, Argentina, Turška, Ceylon, Norveška, Kanada, Egipt itd. Prodaja državnih papirjev nn obroke. Zaradi mnogoštevilnih zlorab pri prodajanju državnih vrednostnih papirjev na obroke je ministrstvo trgovine in industrije vneslo v amandman k finančnemu zakonu za 1928-29 odredbo, da z uredbo predpiše način prodajanja vredn. papirjev na obroke.. Važno za perutninarje. Vse perutninarje opozarjamo, da je v vsakem oziru najprimernejši čas ra valjenje mesec marec in april. Zato naj se v teh mesecih vsaka razpoložljiva dobra koklja izrabi. Jajca плј se vzamejo le od zanesljivih rejcev, ki gojijo naše domačegrudno šlajersko-zagorsko kuro, ki v vsakem pogledu v naših krajih najbolje odgovarja. Rejco opozarjamo zlasti na dejstvo, da se je v zadnjem času poleg jajčjega ekeporta tudi izvoz žive in zaklane perutnine znatno povečal. Trgovina pa zahteva izključno le fino belokožnalo robo. za kar zopet štajerska najbolje odgovarja, medtem ko velja roba z rnmenimi nogami in z rumeno kožo (italijanske, plimetke) kot manjvredna. Radi pomanjkanja kreditov in pa radi redukcije strokovnega osobja za letos žal ne bo mogoče uradoma razdeljevati valilnih jajc. Interesente pa opozarjamo na sledeče okoliše, kjer dobijo dobra va-lilna jajca štajerske pasme in to: Maribor, Razvauje pri Mariboru, Središče ob Dravi, št. Jurij ob j. ž. in Celje. Natančne naslove lahko vsak interesent izve pri najbližjem okr. živinorejskem referentu. One perutninarje, ki hočejo jajca iz rejskih središč, opozarjamo, da so lake postaje z zaklopnimi gnezdi zaenkrat le še v okolici Maribor. Naslove lahko vsakdo izve pri kmetijskem oddelku velikega župana. — Zaetopnik velikega župana, dvorni svetnik: dr. Stare, s. r. Skupni prodajni urad avstrijskih tvornic lepenk«. Največje avstrijske tovarne lepenke bodo osnovale v kratkem z večjimi sredstvi dotiran skupni urad za prodajo tako v tuzemstvu kakor v inozemstvu. Bodočnost sladkorne industrije. Prejšnji teden Be je vršila v Pragi anketa o graditvi kmetijskih majhnih tvornic sladkorja po tipu Goldschmidt in Tajkovice. V uvodnem referatu je inž. dr. Kofan imenoval opustitev velikih sladkornih tovaren na-rodno-gospodarski greh. V diskusiji se je poudarjalo, da se problem kulture sladkorne pese ne da rešiti z omejitvijo, nmpak z uporabo tajkoviškega sistema. Projekt, vso produkcijo usmeriti za male tovarno, je utopija, ker bi bilo treba n. pr. samo v Češkoslovaški 1166 takih majhnih tovaren. Dobave. Drž. rudnik v velenju sprejema do 4. aprila ponudbe glede dobavo barv in firueža ter glede dobave 500 kg katrana. — Drž. rudnik v Brezi sprejema do 6. aprila ponudbe glede dobavo usnjeniii jermen. — Ravn. drž. Želerame, Voreš-Majdan sprejema do 5. aprila ponudbe glede dobavo 3000 kg mila za pranje; do 6. aprila 5000 kg riža in 1500 kg kave. — Vršilo se bodo ofort. licitacije: 24. t. m. pri Intendauturi Savske div. obl. v Zagrebu glede dobave mesa za čas od 1. aprila do 80. peptembra. — 11. aprila pri ministrstvu vojske in mornarice, oddelku za mornarico v Zemunu glede dobave raznih strojnih olj, bencina, petroleja, konzistentne masti, žveplene kisline, bombaža za čiščenje; pri ravn. drž. železnic v Zagrebu gledo dobave električnega in mehaniškega ter montažnega materiala za varnostne in signalne naprave; pri ravn. drž. žel. v Sarajevu glede dobave hrastovega lesa in skretnic. — Natančnejši podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. Horssa DENAR. 20. marca 1928. Razen Curiha in Berlina, ki sta ostala ne-izprenienjena, so drugi kurzi popnetili. Privatno blago je bilo v devizah: Budimpešta iu Trsi, ostalo pa je dala Narodna banka. Promet je bil ziuttcu. Dinar se je v Curibu učvrslil na 9.1375. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 20. marca 1928. povpraš pou. srednji sr. 16.111 Amsterdam „ 2289-- 229 >.- Berlin 13">8.50 13M.5" 136 '.- 1360.— Budimpešta 992 50 99ri-50 994.— 993.75 Curih 1093-50 1096-50 I095-— 109V— Dunaj — 801.10 — 81 1-35 London 277.12 277-92 277.52 27?-S4 New»ork 56.765 56'96"1 50-865 56. ~75 Pariz —- 223-80 — Praga 168M4 168-94 168-54 168.55 Trst 299.33 301-J3 300.33 — Zagreb. Amsterdam 2286—2292, Berlin 1358.50 —1361.50. Curih 1093.50—1096.30. Dunaj 790.GO— 802.60, London 277.12—277.92, Newyork 56.765— 56.965, Pariz 222.80—224.80, Praga 168.14—168.91, Trst 299.00—301.06. Belerad. Berlin 1358.50—1361.50. Budimpešta {»95.90—992.90, Curih 1003.50—1096.50, Dunaj 709.50—802.50, London 277.42—277.92, Ne\vyork 56.765—56.965, Pariz 222.80-224.80, Praga 168.14— 168.94, Trst 299.20—301.20. Curih. Belgrad 9.1375, Berlin 124.16, Budimpešta 90.80, Bukarešt 3.22. Dunaj 73.10. London 25.34, Newvork 519.10, Pariz 20.435, Praga 15.42,' Trst 27.415, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 87.50. Trst. Belgrad 83.31—38.33, Curih 363.50— 366.50, Dunaj 263.75—269.75, London 92.42—92.43, Newyork 18.91—18.92, Pariz 74.50-74.60. Dunaj. Devize: Belgrad 12.50125, Kodanj 190.45, London 31.60, Milan 37.525, Newyork 710.6»), Pariz 27.97, Varšava 79.70. — Valuto: dolarji 709.80, francoski frank 27.95, lira 37.36, dinar 12.42, češkoslovaška krona 21.04. Praga. Devize: Ura 178.25, Belgrad 59.35. Pariz 182.75, London 164.60, Newyork 33.745. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.36, London 277.50. VREDNOSTNI PAPIRJL Čvrsta tendenca za vojno škodo, ki se je pojavila koncem preteklega tedna, je izbila v hausso; kurzi belgrajske In zagrebške borze za vojno škodo so zelo diferirali. Blaga je v vojni škodi dobiti zelo malo, ker se vse boji event. izgub. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 135 den., Praštediona 800 den.. Kred. zavod 155 den., Vevče 135 den., Ruše 365—280, Stavbna f« den., ftešir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 87—87.50, agrari 57—58, vojna odškodnina 442—444, april 447, dec. 472—479, Hipo 59-60 (brez kupona), Jugo 96.25, Prnštediona 800—802.50, Ljublj. kreditna 135, Šeče-rana 527.50—535, Drava 520 den., Slavonija 13—14, Trbovlje 495—502.50, Vevče 140-145. Belgrad. Narodna banka 6140, vojna odškodnina 442.50, 442.50, 4-12 (2600), uit. marec 443.50, 442 (1100), uit. april 461, 457 (2800), uit. junij 454 (400), Izvozna banka 1110, brod. društvo 510, Prometna banka 2000, 7% invest. posoj. 87.50, agrari 56.50, 57.25. Trst Adria 208.50, Assicurazioni Generali 6410. Cosulich 198.50, Riunione adriatica A, B 2620, Tripcovich 236, Split cement 249, Trž. Llojd 688, Dalmatia 180, Oceania 94.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 80.85, Alpine 4i, Loykam 10.70, Trbovlje 62.20, Mundus 182. BLAGO. Ljubljana. Les: deske smreka jelka monto fko vug. na ki. post. 2 vag. po 455, trami merk. od yt — e/s od 4—11 m po kupčevi noti fko vag. Sušak 4 vag. po 300, zaklj. 6 vag. Tendenca neizpre-menjeua. D o ž. pridelki: Pšenica 78—79 kg 2% baška 382.50—385, slav. 378.50—380, moka Og vag. bl„ plač. po prejemu, fko Ljubljana Б80—635, oves baški zdrav rešetan 300, koruza času primemo suha prompt kval. gar. 292.50—295, marc 297.50-800, april 302.50—305. muj popolnoma suha 807.50—310, činkvantiu 305—812.50; ajda zdrava rešetaua suha 295; zaklj. —. Tendenca neizpremenjena. Novi Sati. Pšenica: bč. 340—345, gor. ban. 342.50—347.50, rž. ječmen: neizprem., koruza: bč. 257.50—262.50, marc-april 260- 265, april—maj 262.50—268, bela 257.50—262.50, ban. 250-255. srem. 252.50—257.50, marc-april 250—265, april— maj 262.50—268, moka: neizpreinv, otrobi: bčif 207.50—310, slav. 207.50—211.50. Tendenca stalna. Promet: 7 vag. pšenice, 38 vag. koruze, 1 vag. moke, 1 vag. otrobov. BiiHinipe.'ta (terminska borza). 20. imarei. Tendenca čvrsta. Pšenica: marec 33, 33.16, zaklj. &3.14-33 16, maj 33.54, 33.64, zaklj. 33.60-33.62, okt. 30.62, 30.78, zaklj. 30.74 -80.76; rž: marec 31.80, »1.86, zaklj. 31.90—31.92, maj 31.56, zaklj. 31M-31.58, okt. 26.34, 26.48, zaklj. 26.46—26.48; koruza: maj 27.92. 28, zaklj. 2&Ш—28.04, julij 28.70, 28.80, zaklj. 28.80-28.84, Јићл tn 2VCC ттШ- Dom In Svet št. 3 Ta nova štev. »Doma in Sveta« nam sicor ne prinaša nikakoga umetniško ali idejno razburljivega presenečenja, da bi morali o njej posebej spregovoriti, je pa vendarle, kakor vsak zvezek te podobno stremeče katoliške revije — ki že poldrugo desetletje skoraj izključno utira nova pota v naši umetnosti, tako da stoji neprestano v ospredju — domač kulturni dogodek, ki bi nam moral pomeniti več kot nam dostikrat pomeni. Pomisliti namreč moramo, da se pri nas vse kulturno življenje koncentrira v revijah in da so samostojne književne edicije po navadi samo več ali manj zapozneli ponatisi. Ob Sohi svetega Boštjana Franceta Bevka mi je prišlo, kakor že večkrat, na misel, da bi bilo dobro, o priliki obširneje spregovoriti o umetniškem delovanju tega nadarjenega in tako silno plodovitoga. n ne napredujočega pisatelja, in morda poiskati vzroke, zakaj se ne dvigne nad povprečno, nekako nagonsko — neavtokritično doseženo črto . Vladimir Bartol je novinec v literaturi. Letos je objavil svoje prve stvari, na podlagi katerih moremo le težko in negotovo sklepati o njegovih umetniških zmožnostih. Mačka na hruški jo psihološko-analična črtica, po mojem bolj izraz nekake znanstvenosti kot um. hotenja. Sicer pa moramo še nekoliko počakati, vendar pa so mi zdi. da bo vsaj približno zanesljiva sodba o njegovi umetniški poklicanosti že kmalu možna. Po daljšem odmoru se je zopet oglasil Anton Vodnik, ki v ciklu pesmi Skozi vrtove nadaljnje duhovno pot od »Vieilij«. Najmočneiša stvar v tej številki pa je Le-skovčeva drama Kraljična Ha ris (II. dejanje) celotna karakteristika dela bo možna šele, ko izide III. dejanje. Anton Leskovec, ki je že v »Dveh bregovih: prelomil s slov. dramatsko tradicijo in odprl nov svet, nam s svojim najnovejšim delom samo še stopnjuje upanje, ki ga je ob pre-mijeri »Dveh bregov« kritika spontano in soglasno izrazila. Arhitekt Ivan V urni k objavlja rezultate svojeera ukvarjanja z vprašanjem enodružinske delavske hišice (številne priloge). Vse njegove rešitve, do najmanjših podrobnosti, preveva soclplno-etična tendenca, ki tvori v zvezi s stvarnostjo novo živliensko-nazorno »vsebino« te arhitekture. S tem ozndiem in v tem okviru Vurnikov članek spada v revijo za duhovno kulturo. Stanko V u r n i k nadaljuje svoj Uvod v glasbo, o umetniškem življenju v letu 1927, poroča France Štele. F. K. pa nas seznanja z Franz Worflovim dramatičnim delom »Paulus uti-ter den Inden.- in njegovim umetniškim ustvarjanjem. V kritičnem delu se opaža težnja po neki si-elematičnosti, ki pa bo težko vedno izvedljiva. To pot so ocenjeni sami zbrani spisi (Iv Cankarja, Jurčiča. Finžgaria, dr. I. Mencingerja in Frana Ma-slja - Podlimbarskega). Za ideološko orientacijo mlajše treneracije je zlasti značilna kritika Franceta Vodnika o Izbranih spisih dr. I. Mencingerja v redakciji dr. I. TominSka. Сугапо de Bergerac (Heroična komedija v 5. dejanjih. Spisal E. Rostand, poslovenil O. Zupančič. Režišer prof. O. Sest.) Sredi zastoja, ki ga čutimo v sedanjem dramskem sporedu (ponavljajo igre iz prejšnjih let, med temi ce!o ^Daues bomo tiči), je prišel Rostandov Сугапо kot dokaz, da naše gledališče (uintam napravi korak, ki ga moramo imenovati napredek slovenske gledališke umetnosti. Prvič smo videli to slovito artistično delo že 1. 1924 v režiji rajnega Puijate. Tedanja uprizoritev spočetka ui zadovoljevala, pozneje pa sc je vendar dvignila; pogrešali smo v njej mnogih bistvenih Iejx)t. Letošnji Сугапо je napredoval i režijsko i igralsko lako, da si za enkrat boljšega ne moremo želeti. V režijskem oziru je treba predvsem jx>tida-riti, da je prvo dejanje, ki spada med najtežje skupinske tgre izdelano, da teče gladko, živahno in pestro. Tudi drugo in četrto dejanje sta na isti višini. Pri tem bi bilo treba dober del uspeha pripisali g. prof. Iv. Vavpotiču, ki je zlasti v prvem dejanju zamislil prav grandijozno sceno, Če pomislimo na ozke mere dramskega gledališča Med igravci nosi skoraj vso težo igre g. Le-var in je v resnici zmagovit Сугапо. Roksana ge. Nablocke jc umerjena |>o podobah njenih zadnjih Shakesfiearskih veseloiger: igra ji je duhovita in zrela, a nečesa vendarle pogrešamo — morda bi rekli svežosti. Raguencan g. Lipaha je dragocena ustvaritev. Kristijan g. Drnovca je na dostojni višini, enako tudi grof Guiclie g. Gregorina. Stolnik g. Skrbinška je bil že pri prvi uprizoritvi dovršen. Izmed številnih vlog naj omenimo go. Medvedovo, g. Kralja, gdč. Rakarj evo g. Rogoza, Cesarja, Pov-heia, Danila, Pečka, gdč. Miro in go. Vero Danilovo, go. Juvanovo. Uprizoritev sama je najboljše letošnje režijsko delo. K delu se morda še povrnemo. F. K. Dr. F. S.: »Dva bregova« Po oceni dela samega (glej »Slovenec*: due 18. marca 1928) preidemo k igralcem! Rade Pregarc je posvetil drami izredno ljubezen. V sceni je ustvaril čudovito enovitnost naturalističnega materiala in sinil Mističnega stila: beznica in most nad njo. Tesnost odra ga jo prisilila, da je sklenil oboje v sicer neprirodon spoj. S tem pa, da si ni vzel profilskega skiciranja zganjamo in mostu, je sceno natlnčil s listo dušečo pezo, ki pritiska na ljudstvo beraškega brega. Moč Pregarčeva ee je razodevala v sceni, v karakteristični razsvetljavi skupin in v sijajnih prizorih množic, ki so bili do podrobnosti izklesani. Co vprizoritev ni izčrpala drame, je bilo to na nesorazmerju protagonistov in skupin, ker je bilo več dinamiko in plastike v skupinah kot v posameznikih; ogrodje igre je bilo včasih j>rešibko. — Rono je igrala An ta Kovačičeva z velikim temjie-ramentom in s kipečo bujnostjo; morda so jo ne-ugnane silo njenega izrazito teatrskega talenta zanesle včasih tudi preko Rune; posebno bi veljalo to za lirična nastrojstva, ki jih Kovačičeva dra-mateki efoktuira. — Danošev Flore jo bil ustvarjen iz pobožno meditacije, ki spominja na hudožestvenike. Grom jo bil velebni Macafur; škoda je le, da si je moral organ posiliti in ni mogel s prirodno sonornostjo gospodovati nad položajem. Z a k r a j š k o v a menda iz začetka ni bila razpoložena; vidno so jo vživljala in zaokrožtla klasični tip Komposarice. Pavle Kovič je igral Krištofa Bogataja: v 1. dejanju z diskretno uglajenost- jo človeka, ki je »kaj«; v 2. dejanju z »inteligentno« pijanostjo; v 3. dejanju je bil v naraščajočem tempu množice prešibeh. S t a n k o v i č je bil župan, s feldvebelskim akcentom in z zardlrčnim nastopom .(Morga bi moral biti župan starejši; kot reprezentant »drugega brega« nasičeno blaziran, da njegovo gospodstvovanje ne bi bilo tako mladeni-ško ognjevito in Iskreno, njegova oblastnost ne tako našemljena in malovaška. Saj se godi drama v mestecu, ki ima kavarno in advokata.) Rasber-gerjev policaj je bil malomesten original. (Ali je v 1. dejanju nujno, da govori občinstvu?) — Dovršeni so bili prizori beračev in beračic; igravcf so uživali v nenavadnih vlogah in ustvarili živahne, mnogolične značaje z izrazitimi maskami. (VI. Skr-binšek, Tovornik, HarastoviČ, Furjan; Starčeva in Založnikova.) Gledališče je bilo polno; in polno hvaležnosti avtorju, režiserju in igravcem. Vrančičev jubilej na Rokodelskem odru Takega večera še ni bilo na Rokodelskem odru. Dvorana polna stalnih obiskovalcev In odličnih gostov. Zastor se dvigne, zbor pred odrom zapoje pod vodstvom g. M. Bajuka jiozdravno po-sem, nakar čestita predsednik g. kanonik Stroj jubilantu, poudarjajoč njegovo delo v društvu in na odru. Obenem prebere pozdravno pismo režiserju mariborskega gledališča g. P. Rasbergerja. Predsednik Je zaključil svojo čestitko z izročitvijo jubilejnega daru in lepe diplome, ki je delo g. Trpina. Z iskreno prisrčnrstjo je nato orisal jubilantovo tlelo in mu z vencem čestital za igralce Rokodelskega odra g. L Novak, g. Fr. Gajeta pa v imenu njegovih številnih učencev, ki eo mu tudi poklonili venec. Gdč. Zaletelova je s šopkom rdečih nageljev izrekla čestitko igralk obenem pa predala lepo vazo, dar zid. mojstra g. Mozetiča. Gosp. Narte. Velikonja je govoril v imenu Ljudskega odra v priznanje venec. Po kratki, a iskreno čestitki opernega pevca g. Kovača, ki je tudi izšel iz vrst Rokodelskega odra, so odigrali »Številke gospe Rož-niariuke« res jubilejno prožno. Po drugem dejanju je ob frenetičnem aplavzu nastopil starosta naših igralcev mojster Danilo, ki je navdušeno govoril o vzgojnem delu Rokodelskega odra. Tako je bi) Vrančičev jubilej več kot zgolj oseben praznik, bil je jubilej Rokodelskega odra, katerega veliki pomen so podčrtali vsi govorniki in spoznali in pri znali vsi, ko so slišali zgodovino njegovega dela. Moderna galerija v Ljubljani Dne 3. I. m. se je vršil občni zbor Modcrn* Kalorije v Ljubljani. Iz uvodno besede predsednikove ter iz poročil tajnika in blagajnika je posneti, da se je vršilo delo odbora Mederne Galerije v tej kratki dobi društvenega obstoja brez širšega deltv vanja javnosti, vendar pa so se pokazali izredno dobri uspehi s tem, da je bilo zbranih 200 umetnin sodobnih upodabljajočih umetnikov, s čimer je položen temeljni kflmen za zbirko bodoče slovenske moderne galerije. Navezali so se stiki z vsemi sodobnimi likovnimi umefniki in se je pripravila podlaga za bodoči umetniški forum, ki bo življen skega pomena za nadaljni razvoj slovenske likovne umetnosti. Občni zbor je sklenil izdali manifest, ki naj objasni slovenski javnosti pomen in veliko važnost te mlade institucije. Določila se je letna članarina za redne člane po 48 Din, ustanovnina po 500 Din, sprejemale se bodo tudi podpore in darovi. Vsak član prejme letno po eno originalno grafiko, tako da si more tekom lel nabrati lepa zbirko originalnih umetnin za izredno nizko članarino in pripomore obenem tako važni institucij kot je Moderna galerija do uspešnega delovanja. Kdor hoče postati član, naj se obrne na tajnika Moderne galerije g. T. Sellškarja, književnika v Ljubljani. Cesta v Rožno dolino 5. (številka našega ček. računa je 12.881.) Belgrajsko pismo Monumenfa Artis Serbirae. Jugovzhodni del naše države je v srednjem veku bolj gravitiral na vzhod, na Bizanc, ko na Rim. Zato je tudi zelo vplivan od tam. Posebno po ozemlju Stare Srbije, po srednjeveških samostanih je polno sledov bizantinske umetnosli iu kulture. Ta konec naše zemlje nudi široko torišče za raziskovanje, Jo bogat po srednjeveških umetnostnih spomenikih ko malokateri drugi predel Evrope. Lani so našli tu doli sledove renesančnih slik ki so po mnenju nekaterih znanstvenikov nastale pol stoletja pred prvimi italijanskimi. Potemtakem ni domovina renesančnega slikarstva Italija, ampak Stara Srbija. Hizantologi torej imajo tu obširno ]>olje za udejstvovanje. Ruski konservator N. Okunjev, ki se od vseli najbolj odlikuje po raziskovanju stare srbske umetnosli in ki jo tudi najbolj pozna, hoče ž njo seznaniti ostalo Evropo. Zato bo začel v Pragi (uredil.: Brehova 5, Praha V.) izdajati perljodično revijo: Monumenla Artis Serbicae, Zagrebiae-Pragae, ki bo pisana v francoščini in nemščini in bo v vsakem zvezku prinesla serijo fotografskih posnetkov in eno prilogo v barvotisku. Izdajatelj je dr. I. Steni v Zagrebu. Vsak zvezek slane 60 franc. frankov 180 Din. Tamar« Karsavlna. Vanjo so bile zadnji teden najbolj uprto belgrajske oči. Je Rusinja; hči onega naroda, ki je dal svetu viško vseh umetnostnih vrst. Predstavite-ljica klasičnega baleta in ena najbližjih svetovno prosluli Ani Pavlovni. Amerika, severna Evropa in preko Dunaja Zagreb in Belgrad. Povsod sam uspeh. In zaslužila ga je. Že samo za: Umirajočega laboda ga je zaslužila. Njena rilmičnost upijanja. Tehniko ima čudovito. In njeno vživojje. S Chopi-novo. Mozartovo ali Cajkovskega melOdiko se zlije v tiho ubranost. — Začela Je precej novotareko in se udejstvovaln samo v mlajših stvareh. Najbolj so ji ugajali baleti Stravinskega in Rimskega — Kor-zakova (Šeherezada). Danes ima svetoven sloves. Belgrad, 18. marca 1928. Tono P. • • * Premijera Begovičevevcga »Pustolovca pred vrati« v Rimu. »Teatro degli Indipeiidenti« v Rimu bo uprizoril prvikrat v italijanskem jeziku dne 25. marca t. I. Begovičevo znano dramo »Pustolovec pred vrati«. Glasoviti italijanski režišer, upravitelj imenovanega gledališča Bragaglia, v Cigar režiji se Begovičevo delo igra, je avtorja pozval na |>remijero. Begovič se je povabilu odzval in odpotuje te dni v Rim, da prisostvuje premijeri. t