PoStnina plačana v gotovini. bhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 2CV—. Račun pri poitno -čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Dia. Kedaiuuja in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov s^ uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 103. Telefoiiske neprilike v Celju XXXV. terenska telefonska tehnic- na sekcija v Celju nam sporoča: Pritožbe telefönskih naročnikov radi prepočasnega odpravljanja na- pak, povzročenih po zadnjih snežnih poškodbah, postajajo od dne do dnc številnejše in ostrejše. NaroCniki so teni l)olj razburjeni, ker so ravno se- daj pobirajo telefonskc pristojbinc. Koincidiranje napak in iztirjevanje telef. računov je seveda kaj nepri- jetno. Sneg v noči od 14. do 15. t. m. je poškodoval celotno mestno omrež- je v taki meri, da jo ostalo v akciji od vseb 230 postaj samo' 11. Uniče- nega je bilo tedaj tri eetrtine vsega omrežja. Iz ustmenih in pismenih pritožb je razvklno, da je naziranje o lokal- nern telefonskein omrežju pogosto docela zrnotno. Mestno telefonsko omrežje se priinerja z mestnim elek- trienim omrežjem (razsvetljavo). Do- čirn je eiektrieni mestni vod izpe- ljan ponajveč ob frontah hiš, lažje dosegijiv, iz malo, a debelejših žic in je po svoji električni lastnosti tak, da nudi vsled istočasne paralelne priključitve tok kar celini skupinam hiš ali ulic, ima vsaka naročniškn postaja, bodisi biizu ali daleč, svojo posebno zvezo s centralo na pošti. Torej, kolikor telefonskih naročni- kov, toliko dvožičnih zvez s centralo. Ker mora imeti tedaj vsak naročnik svojo posebno zvezo s centralo, po- stane omrcžje že pri sto naročnikih komplicirano. Kompliciran bi bil n. pr. tudi vodovod, ako bi imela vsaka hiSa svojo posebno cev, iz rezervo- arja. Stevilne tanke žice (debele se ne morejo uporabljati radi preobre- menitve in teže) so izpeljane po stre- hali. Koder poteka več naročniških linij v eni smeri, se žice ponapnejo na skupno strešno nosilo in tvorijo tako naročniško fronto ali strešno traso. Sčasoma se strne na taki; fron- ti po 100, tudi 200 žic. Strešna sto- jala imajo pa tudi več žic, kakor bi jih sicer zahtevalo število naročni- kov v isti smeri, ker so potrebne tu- di prepfcljave, zvezne liniije, povrat- ni vodi. V Celju je 6 takih front s približno 52 večjimi in 15 malimi strešnimi stojali, koder je izpeljanih okroglo 350 kilometrov žice. Vštet ni že položeni 480- in 240-žilni kabel, ki pa po svoji mali razsežnosti ko- maj pride v poštevi To omrežje se je izdelalo v zadnjih 25 letih, po vojrii v večji meri kakor pred njo. Za na- pravo zunanje naročniške linije, t. j. zvezo od naročniške postaje do cen- trale se potrebuje povprečno teden dni del a z dverna izvežbanima de- lavcema. Velika neprilika za omrež- je je, da je pošta ob robu in ne v sredini mesta. To nepotrebno po- daljšuje omrežje. Restavracija takega, do dveh tret- jin uničenega omrežja je umevno ve^ zana na čas, ker se rnoreta na enem strešnem stojalu istočasno uporabiti le 2 delavca. Potrgane žice je treba po večini najprvo odstraniti in na- peti docela novo žico. Delo se vrši v notranjem rnestnern omrežju iz- ključno po strehah. Pri popravilu se ne more iajemorna popraviti ta ali ona naročniška linifja, marvee front'a kot taka. Popraviti je eel si- stem postopoma skupaj, ker vsled pokvarjene celotne trase radi mo- ten j naroCnik tudi takrat ne more govoriti, ako se samo zanj potegne prav nova žica od centrale do posta- je. To je slučaj tudi sedaj. Ko se tra- sa očisti, postanejo vse naročniške postaje, kii imajo tod smer, dobre istočasno. Celje, torek 30. decembra 1930. Toliko v razumevanje položaja, ki ga. skuša terenska sekcija izbolj- šati z vsemi razpoiožljivimi sredstvi v nepretrganem delu brez ozira ita nedelje ali praznike. Kratek dan in pomatijkanje strokovnih delavcev (sekcijski delavci so zaposlcni samo v slučaju potrebe, torej nestalni) po- vlaljšuje odpravo napak proti vsemu prieakovanju. Delavci nestrokovnja- ki pa so za to delo povsem nerabni. Izvežbanje delavca (raja 2 do 3 leta. Editia rešitev tega vprašanja, ki be ponavlja v težji ali lažji obliki vsa- ko zimo in bo radi obra.be strešnih stojal ter preperelosti žic, nadaljc tudi radi preobremonitve sti-ch ved- no močnejše, leži v kolikor izdatnej- šem pokabienju mestnega omrežja, ki ediiio prinese sigurnost vanj. Do- sedanja izkustva so to nepobitno po- trdila. Tako telefonsko omrežje, ka- kor je celjsko, more delovati solidno samo, če je pokableno. Način zračnih telefönskih omrežij s številnimi ži- cami je popolnoma zastarel. Vsi dru- gi načrti ne pridejo v poštev, ker edino kabel je varen pred vremen- skimi nepriilikami. Nujno pa je po- kablenje tudi radi tega, ker bo te- renska, t. t. sekcija v Celju s 1. apri- lom 1931. ukinjena in bo stalno nad- zorstvo tedaj težje. Celjski občinski svet K poročilu o seji/ celjske občinske uprave v št. 102. »Nove Dobe« od 23. decembra 1930. prva stran, drugi stolpec in sicer od »Fin. referent dr. Vrečko je v svoji »filipiki« trdil — i do - »žurnalističnega okusa in occ- njevanja« Vain pošljem v objavo sledeči p op r a v e k. Ni res, da sem rekel, da objavlja časopisje pristranska. poročila o ob- čilnskih sejali itd. Pač pa sem rekel: »Nova Doba« je o proračunski seji za 1931 nelo- jalno /poročala, ker je na eni strani oj)ustilla. omenili dejstvo, da so se iz- datki za 1931 znižali, na drugi stra- ni pa je obširno iznašala brezpo- membna izvajanja opozicijonalnih govorniikov. V posebni notici iste štc- vil'ke se je omenilo, da so dolgo'vi občine v zadnjih treh letih za 12 mi- lijonov narasli, ne da bi se istočasno povedalo zakaj. Ker se je s tern brez potrebe vznemiijalo občane v škodo občini, sem kot fin. referent proti takemu poročevanju protestiral z apelom na konzorcij lista, da naj usmerii pisanje lista v skladu s kralj. manifestom oil 6. januarja 1929. — Z vsem spoštovanjem dr. Dragotin Vrečko. DOMACE VESTI SREČNO IN VESELO NOVO LETO želita vsem čitateljem, sotrudnikom in inserentom redakcija in uprava. (1 Sedemdeseiletnica dr. Kramara. Znani češkoslovaški politik in slo- vanski državnik dr. Karel Kramar, eden največjih sinov bratskega če- škoslovaškega naroda, je obhajal 27. t. m. svojo 70-letnico. Velikenm mo- Žu veljajo čestitke vsega našega na- roda, d Smrten skok skladatelja Nedba- j la. Na Božič opoldne se je vrgel zna- ni češki skladatelj in dirigent ter šef bratislavske opere Oskar Nedbal, \ ki se je mudil v Zagrebu na go'sto- vanju, iz drugega nadstropja zagreb- ske opere na trg. Bil je takoj mrtev. Samomor je posledica živčne bolez- ni. Oskar Nedbal je bil pri nas zla- sti znan kot kornponist operete »I^oljska kri«. Z Oskarjem Nedbalom je izgubil češkoslovaški narod ene- ga svojih najbdljsih glasbenikov in dirigentov. (1 Spremembe v ljubljanskem ob- činskem svetu. Notranji minister je razrešil gg. Ivan a ITribarja in Gre- goriča dolznosti članov mestne uprave ljubljanske. Na mesta o'me- njenih dveh gospodov in nekaterih umrlih občinskih odbornikov je ime- noval nied drugimi gg. inž. Ladisla- ' va Bevca, odvetnika dr. šubica, viS- jeca sodnega svetnika v p. Modica in predsednika Društva hišniJi po- sestnikov Ivana Freliha. d Novi bankovci. S sklepom upravnega odbora Narodne banke in v sporazumu s finanenim ministrom bo Narodna banka 21. januarja \z- dala v promet. nove novčanice po 10 in 100 dinarjev, ki so bile izdelane v novi novčarnici Narodne banke v Beogradu. Novi bankovci se razliku- jejo od dosedanjih francoske izdaje samo po tern, da imajo označbo »Kraljevina Jugoslavija« namesto dosedanje označbe »Kraljevina Sr- bov, Hrvatov in Slovencev«, a da- tum 1. decembra 1929. Stare novCa- nice bodo polagoma vzete iz prometa v sorazmeiju s cirkulacijo novih novCanic. d Ljubljanska tobačna tovarna je zaznamovala v zadnjih letih med vsemi tobačnimi tovarnami v drža- vi najlepši uspeh. V zadnjem poslov- neni le'tu je predelala 1.8 milijona kilogramov križanega. tobaka za pi- po in cigarete, 180.000 kg tobaka za žvečenje, 18.000 kg tobaka za nosla- nje in 60.000 kg tobačnega ekstrakta *9V izdelala 1 milijardo cigaret in 21 milijonov cigar. d Okrožni urad za zavarovanje de- lavcev v Ljubljani in njegove eks- poziture niso oproščeni poštnine za poštne pošiljke v krajevnem prome- tu. Vse delodajalce, delojemalce in di'Uge interesente, ki stanujejo na sedežu urada ali ekspozitur, vabimo, da oddajo vse prijave, odjave in dru- ge dopise osebno v pisarnah urada odnosno ekspozitur. Ako pa hočejo te pošiljke dostaviti po pošti, naj jih pravilno frankirajo, kakor druga za- sebna pisina. Pisma, ki v krajevnem prometu ne bodo opremljena s pred- pisanimi znamkami, bo moral urad neodprta zavračati, da se izogne pla- čilu kazenskega porta. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. d Odlikovanje slovenskega obrtni- ka. Ob priliki velikega obrtniškega zborovanja, ki se je vršilo 28. t. m. v Središču, je bila v seji širšega od- bora Zveze obrtnih društev dravske banoviine v Celju, ki se je vršila isto do'poldne v Središču, izročena g. Ja- kobu Zadravcu, industrijeu v Sredi- žču za njegove velike zasluge za obrtniške organizacije diploma o njegovem imenovanju za Castnega predsednika Zveze obrtnih društev. Diploma je zelo posrečeno delo sli- karskega mojstra g. Stojana Holo- barja v Celju, mizarski mojster g. M. Vrenko v Celju pa je izdelal lep okvir. d Sneg in mraz? Pohitite z naku- pom snežnih čevljev. Poskusite v miru lagodnost in barvo. Dobrl in ceneni Wimpassing fevlji so ob sla- bem vrcmenu kmalu razprodani. Zahtevajte Wimpassing Cevlje z rde- čo zvezdno znamko. Rdeča zvezdna znamka je znamenje pirvovrstnega blaga. d Noseče matere moliujo skušati vsako zagatenje odpraviti z upora- bo' naravne »Frane Jožefove« flren- čice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo prl- stno »Franc Jožefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez nepi-ijetnih stranskili po- javov. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specei'ijskih trgovinah. (i Ako želite stalno zaposlitev in imate 10 Din, vstopite v Zadrugo pletenin in se bavite v lastnem do- inu s pletenjem raznega blaga kot s hišno obrtjd. Pouk, ki traja 3 do 4 dni;, se daje brezplačno v Vašem pre- bivališču. Stroj in pletilni materijal daje zadruga na razpolago pod po- voljnimi ]>ogoji. Že v začetku se mo- re zaslužiti 7 Din na. uro. Hesni inte- resenti naj se s priloženo znamko za odgovor pismeno javijo Zadrugi jugoslovenskiih pleieiiin, Osijek. (1 Dunajska vremenska napoved za sredo 31. decembra: V/,hodne in južne Alpe: Sneg, padec temperatu- re. Ostala Avstrija: Večinoma oblač- no, ponekod padavime, pozneje se bo morda mimogrede ob južnem vreme- nu zjasnilo. IzCeljainokolice c Visok jubilej akademskega drn- šiva »Triglava«. Lotos poteka 55 let od ustanoviitve akademskega di*u- štva »Triglava« v Gradcu. V tujini so se zbirali pod zastavo' »Triglava« napredni slovenski študentje, ki so častno zastopali svoj narod na vro- čih graških tleh in se uspešno vz- gajali za bodoče delovanje v domo- vini. Po vojni se je »Triglav« pre- selil v Zagreb, ker v Ljubljani še ni bila ustanovljena univerza. Čim pa se je to zgodilo, se je tudi v Ljublja- ni pokazala potreba po nepolitič- n.em, uaprednem, jugoslovenskem akademskem društvu, vsled Cesar se je osnovalo posestrimsko društvo »Triglav«. »Starešinska zveza bivših Triglavanov« s sedežem v Mariboru skrbi predvsem za gmotno podpira- nje revnih akademikov - Triglava- nov in pa za tovariške zveze med bivšimi Triglavani in aktivnimi. Na- loga predvojnega »Triglava1« je ob- stojala predvsem v afirmaciji narod- nosti, odporu proti germanizaciiji in v delovanju za jugoslovensko edin- stvo. PoVojni »Triglav« bazira na strogo jugoslovenskem stališču in vzgaja svoje Clane za pozitivno delo- vanje med narodom. V dolgoletni dobi svojega 'obstoja ni »Triglav« nikoli zatajil svojih temeljnili prin- cipov: narodnosti, naprednosti in nepolitičnosti. Znano je tudi prisrč- no tovarištvo, ki veže Triglavane vseh generacij. Svojo petdesetletni- co je društvo svečano proslavilo v Mariboru. Ob tej priliki je bila v priznanje društvenih zaslug odliko- vana starodavna zastava »Triglava« z redom sv. Save 111. razreda. Pro- slava 55-letnice društvenega obstoja se bo vršila dne 10. januarja 1931. v Celju. Popoldne ob 5. bo v posve- tovalnici Mestne hranilnice v Celju slavnostno zborovanje starešin, ak- tivnih članov in delegatov bratskih društev, zvečer pa se bo vršil v vseh prostorih Celjskega doma tradicijo- nalivi triglavanski pies. c Triglavanski pies, dne 10. janu- arja 1931. bo po dosedanjih poroči- lih najlepša prireditev letošnje se- zone. Poset obeta biti ogromen, ker je samo akademikov prijavljenih okrog 300. Dvorana bo okusno okra- šena v stilu društvenih barv, svira- la pa bo pri znano najboljša plesna godba »Jonny-jazz« iz Ljubljane. Vo- lila se bo tudi kraljka plesa, ki bo prejela okusno darilo. c Občni zbor Sokolskega druStva ˇ Cedju bo, kakor že javljeno, v Z.e- trtek 8. januarja ob 20. v Celjskem domu. Leto XII. Stran 2. »Nova Doba« 30. XII. 1930. Stev. 103. c Silvestrov večer v Ccljskem do- mu priredi tudi letos Soko'lsko dru- štvo. Kdor je že bil na enem teh ve- čerov, ve, da ni dolgočasja. Letošnji spored je prav zanimiv in obsega razne komiične, telovadne in godbene točke. Manjkalo ne bo niti Celjanom prav znanega Strohschneiderja, ki se je Celjanom prav rad odzval. Iz- vajal bo nekaj novih vratolomnih vaj na žicJ. Ocvirki večera bodo ori- ginalni kupleti. Polnočno alegorijo bo oskrbel znani mojster Benčan, ki je za slikanje pokupil že vso barvo po trgovinah. Seveda ne bo manj- kalo tudi plesa. Kajti na Silvestrov večer še stare hiše pete srbijo, pa bi ne mladine, ki se že celo jesen.uči v plesnih sol ah. Rajalo se bo iz stare- ga v novo leto. Upamo, da bomo mogli na tern večerti voščiti srefo vsem Celjanom, ki jim jo prospeh. Sokolstva pii sreu. c Osebna vest. Znani cetjski pisa- telj in odvetnik g. dr. Anton Nova- can, ki je bil imenovan za jugoslo- venskega konzula v Braili v Rumu- niji, je odpotoval 27. t. m. iz Celja na svoje novo službeno mesto. c Lisce so dobile elektriko. Nape- ljava elektriičriega voda v Lisce je bila. nedavno končana in dan pred Božieem so zažarele v hišah v Lis- cali prvikrat električne žarnice. S tern je izpolnjena davna želja Lišča- nov. c Občni zbor invalidov. V torek C. januarja ob 9. dopoklne se bo Vršil v mali dvorani Narodnega doma 11. redni občni zbor krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Celju. Clani so vabljeni, d# se udeležijo občnega zbora v polnem številu. c Dijaški plesni venček državne realne gimnazije se ho vršil v pon- rleljek 5. januarja 1031 ob 20. v Na- rodnem domu. c Podružnica sadjarskega in vrt- narskega društva v Celju je v nedo- Ijo 28. t. in. (iia svojeni rednem let- nem občnem zboru stiglasno skleni- la, da se glasjlo »Sadjar in. vrtn.ar« Se nadaljß izdaja kol, saniostojno glasi- lo, ker je list za prospoh sadjarstva in vrtnarstva kakor tudi za. obstoj sadjarskih društov noobhodno po- treben. :~. ?. ^,s t: Na letošnji pustni torek zvečer, dne 17. februarja, bo priredilo cclj- sko Olepševalno društvo vsakoletno veliko in1 vsem slojem priljubljeno maskerado v prid društveni blagaj- ni. • Vsa cenj. tukajšnja društva vljudno prosimo, da bi' se dobrohot- no ozirala na to prireditev. — Odbor. c Silvestrov večer bo priredila de- lavska telovadna in 'kultuVna zveza »Svoboda« v Celju v sredo 31. t. m. s pričetkom ob 20. v gornjih prosto- rih Narodnega doma. Spored je zelo pester in zanimiv. Sodeloval bo tudi pevski zbor »Svobode*« in dnlštveni jazz-band. c Lovska knjižnica v hotelu Hu- bertus bo odprta odslej vsako sredo od 18.—19.. — Knjižnifiar. c šolski odbor celjske obrtne na- daljevalne Sole bo imel v petek 2. ja- nuarja ob 8. zvečer važno obračun- sko sejo za preteklo Solsko leto 1929- 30 in sicer v klubovi Kobi na mest- nem magistratu. c Humboldtove ustanove. Kakor «mo svojčas poročali, je g. Vekoslav BuČar v Celju javno trdil, da je uži- val g. ing. Santo Levičnik v Berlinu Humboldtovo ustanovo, ki da je do- ločena za prononsirane nemške di- jake, ki1 so1 doma izven Nemčije, .pa študirajo v Nemčiji. Mi smo že te- daj ugotovili, da je bila dotična tr- ditev g. Bučarja neutemeljena, ker je Humboldtova ustanova namenje- na izključno le inomncem nenem- ške narodnosti, in da je bila v zad- njih letih podeljena med drugimi inozemci raznim visokošolcem, ki so vsi I3O mišljenju zavedni Jugoslova- ni. G. ing. Levičnik je vložil zaradi dotične žalitve proti gosp. Bučarju tožbo. Za razpravo je bilo delegirano okrajno sodišče v Mariboru, ki je, kakor smo izvedelii, pred nekaj ča- som g. Bučarja spoznalo krivim pre- stopka po par. 488 a. k. z. in ga ob- sodilo na 200 Din globe oziroma za slučaj neiztirljivosti na 7 dni zapo- ra. Razsodba je postala pravomoč- , na. Ker smo svojčas poročali o ža- litvi, sedaj ugotovimo radi tudi za- (loščenje. <¦ Telefonski proniet Celje—Švica. Pred dnevi je bil otvorjen telefonski promet med Celjem in vsemi centra- lami v švici. c Celjske brivnice bodo na Novo leto ves dan zaprte. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: Dne 23. t. m. 29-1 etni de- lave c Karel Trater iz Lok pri Trbov- ljah, na Božič 671etni- mestnii straž- nik v p. Franc Mihclak iz Celja, 27. t. m. 74-letni dninar Ludvik Länik iz Cehoslovaške in 28. t. m. 77-letni občinski revež Matija Vovk iz št. Vicla pri Planink Dne 26. t. m. je umrla v Mcdlogu pri Celju 77-letna Katai'ina Končeva, vdova po rudar- ju, v nedeljo 28. t. m. pa je umrl v Gaberju 58-letni invalid Josip Le- nart. N. p. v m.! c Nezgoda pri jedi. 51-letni Martin Kraniaršck v Štorah je 28. t. m. pri večerji pogoltnil češpljcvo koščico, ki je obtičala v požiralniku. Ker je bila nevarnost, da se Kramaršek za- duši, so ga napotili v celjsko bolaii- co, kjer so spravili kožčico iz poži- ralnika. c Nesreča pri smučanju. 31-Ictni železniški uradnik Franc Linger i/. Celja je 28. t. m. padel med smuča- njem pri Mariborski koči na Pohor- ju. in si zlomil levo predlaktnico. Zdravniško pomoč je tskal v celjski bolnici, od koder se je podal1 domov na lečenje. c V lastni gostilni zaboden. Dne 27.";\. m. zvečei* je nekdo v temi na- padel 31-letnega gostilničarja Ru- dolf» (irando v njegovi gostilni na Vranskem in mu prizadjal z nožem globoko rano na temenu. Granda se zdravi v coljskil bolnici. ,c Prst mu je zdrobilo. 53-letnemu rudarju Andreju Kozovinc^ v Zabu- kovci pri Za^lrü je padlp 27. t. m. pri delu poleno.ua levo roko in mu zdro- bilo meziiMM-', Ko'zovinc se zdravi v celjski bolr.ici. ; • " c Konj ga je udaril. 38-lethega dni- narja Jožefa Cudo od Sv. Jeronima pri Vranskem je v pondcljek 29. t. m.ipjb.,2. popoldne pri napreganju ^dJorty konj v bradbiTtStiäa je dobil težko poškodbo in so ga morali od- dati v celjsko bolnico. ZA DAME Ci*ep Saten Crep Georgete ' Crep de Chine Nogavice Rokavice ZA QOSPODE Črno sukno Bele srajce Modno srajce Samoveznice Nogavice Vellka izbira, zmcrne cene FRANC KOLBEZEN — CELJE c Tragična smrt v božičnem jutru. Na Uožic oki'og ])ol (J. zjutraj se je ustrelil v svojein stanovanju Za gra- dom 39-1 etni industrijec gosp. Josip Kvača, solastnik tvornice bičevnikov in palic, doma ilz Prage. Gosp. Kva- ča je prebil božično noč V rodbin- skem krogu. Zjutraj je vzel samc- kres, vzel iz njega naboje, nastavil samokres v šali na sence in sprožil. V samokresu je bil še en naboj, Ce- sar g. Kvača očividno ni vedel. Go- spod Kvača je bil na mestu mrtev. Govorice, da grc za samomor, so bi- le neosnovane. c Dve žrtvi napadalcev. Na Štesa- novo popoldne je napadel brez posel- iiil delavcc .losip Bučar na cesti na, Frankolovem 24-letnega orožniškega pripravnika Ferda Potočnika, gojen- ca orožniške šole v Zagrebu, ki je bil o praznikih doma na dopustu. Bučar je udaril Potočnika z želez- nim drogoin in ga težko ranil na, glavi. Kmalu nato je napadel heki Krušič 38-letncga dninarja Miho Po- biir'ka pr;ecl Katoliškim domom na Frankolovem, kjer se je vršila prire- ditev Katoliškega izobrazeval'nega drustya. Krušič je zabodel Pobirka z nožem štirikrat v glavo in dvakrat v levo roko. Pobirkove po'skodbe so težke. Potocnika in Pobirka so pre- peljali v ccljsko bolnico. c Še eden napad z nožem. Na Šte- fanovo okrog 22. je nekdo' napadel j 25-letnega trgovca Josipa Vratanar- ja z Rečice ob Savinjii, ko se je vra- čal domov. Napadalec je zasadil tr- govcu nož v hrbet. Vratanar se zdra- i vi v celjski bolnici. c Krvav pretep v gostilni. 38-1 etni delavec Martin L. iz Gaberja se je javM 2G. t. m. popoldne v policijski stražnici in izpovedal, da je v neki gostilni v najbližji celjski okolici pi-etepel in lahko ranil 28-letnega Jakoba V. iz Polul. Pravil je, da je našel Jakofoa V. v gostilni ifn prise- del k njemu. V. pa ga je začel pso- vati in izzivati, nakar mu je dal L. zaušnico. Ko se je L. preselil k dru- gi mizi, je šel V. po K-literski koza-, rec in ga zalučal v L., ki je prestre- gel kozarec z roko, a se pri tern ra- nil. L. je odpel nato svoj pas, tri- krat udaril ž njim Jakoba V. po gla- vi in ga lahko poskodo'val. Jakoba V. so pre])eljali v bolnico. Ko so ga obvezali, so ga poslali v domačo oskrbo. c Nočni napad na kapucinskem mostu. 2(i-letni crkostavec Emil B. so je vračal 25. t. m. ob treh zjutraj v družbi tovarišev čez kapucinski most domov. Na mostu jib. je nahru- li'l neki slovenski vojak, ki je bil na dopustu. Napadel je Emila B. in ga z bodalom ranil na lcvem sencu, nato ga je pa še sunil v levo nogo. Storilca še niso izsledili. c Sum tatvine. V nedeljo' 28. t. m. je bil v Celju aretiran neki Albin S. iz Maribora, ker je prodajal dobro ohranjeno manjšo rujavo moško obleko za 150 Din. Pravi, da je kupil obleko od neznanega človeka v Ma- riboru za 260 Din. Pri njem so našli tudi usnjat potni kovčeg, ki ga je baje tudi kupil v Mariboru za 35 di- narjev. S. je prispel pred 15 dnevi iz Avstrije in se je potikal v zadnjem času v mar,ibqj\ski. pkolici. Ker je upravičen sum tatvine, so iy.roCili možakarja sodišču, ( Prijava dijakov diplomiranih ve- terinarjev. Mestno načelstvo v Celju (vojaški oddelek) razglaša: Na pod- lag i razpisa ministrstva yojske in mornarice Pov. V. T. br. 174G z dne G. XII. 1930. ter, kpmaiKjaiiLta, vojne-., ga okrožja Celje, Pov. br. 5182 z due 15. XII. 1930. pozivam vse v mestu Celju bivajoče dijake diplomirane veterinarje, ki spadajo po pristo'j- nosti pod vojno okrožje Celje in so odslužili predpisani kadrovskif rok tei" položili izpit za rezervnega vete- rinarskeg'a oficirja, a' niso bili povi- šani v Čiii rez. oficirja, čeravno so izpolnili vse pogoje Cl. 129. toč. 2. za- kona o ustroju vojske in mornarice ter bill tudi na dvomesecni orožni vaji, da se v neki nujni vojaški za- devi osebno zglasijo do vkljuCno 31. decembra 1930. (izvzemši nedelje in praznike) pri podpisanem uradu v sobi št. 2., I. nadstropje in sicer med navadnimi uradnimi urami, to je od 9. do 12. dopoldne. Vsak po pred- njem v poštev prihajajoči mora pri- nesti s seboj vojaške dokumente. Nc- vednost o tern razglasu ne opraviču- jc. c Za najrevnejše učence okoliške deške šole v Celju je bila letos bo- žičnioa 22. t. in. K tej akciji je pri- pomoglo mnogo dobroinikov, ki so prispevali z izdatnimi darovi. Šol- sko upraviteljstvo izreka tem potom velikodušnim dobrotnikom svojo najlepšo zahvalo'. Naklonili so za bo- žičnico: Državna krajevna zaščita dccc in mladine v Celju 5500 Din; po 200 Din: g. Westen in ravnatelj- stvo cinkarne; po 100 Din: ga. Maj- dičeva, Ljubljanska kreditna banka, tvrdka Goričar & Leskovšek, Celj- ska posojilnica, Mohorjeva tiskarna; (i0 Din: g. dr. Juro Hrašovec; po 50' dinarjev: gg1. dr. Goričan, di". Kalan, dr. Steinfelser, lekai-narja Tončič in Posavec, Zadružna gospodarska ban- ka, Hranilno in posojilno društvo, tv. Vošnak, g. Rebeuschegg, ga. Dom. Zamparuttijeva, ga. Roza Zampa- ruttijcva, ga. Ana Plesivčnikova, g. Stermecki, tv. Viljem Brauns. Mest- ni ml in je daroval 40 kg moke, gösp. Gaberc 10 kg, gdč. Pongračičeva pa več pletenin in g. Kirbisch koäaro žemelj; g. Achlcitncr je spekel brez- plačno 400 štruc. Mnogo je še dru- Našim zastopstvom v provinci! Ker smo sklenili z Zvezno tiskarno v Celju dogovor, Vam sporočamo, da se imajo vse potrebne tiskovine naših zastopstev nabaviti v omenjeni tiskarni. Osijek, 27. decembra 1930. Ravnateljstvo Zadruo;e jugoslavenskih pletača. gih dobrotnikov, ki so se z manjsi- mi darovi bodisi v denarju ali blagu spomnili naše uboge šolske mladine in vsem tem še enkrat iskrena hva- la! c Nalezljive bolezni v Celju in celjskem srezu. Po uradni statistiki je bilo stanje nalezljivih bolezni v Celju in celjskem srezu od 8. do 14. decembra naslednje: tifuzne bolezni: v celjskem srezu je ostal edini bol- nik še dalje v oskrbi; Skrlatinka: v celjskem srezu je ostalo iz prejšnje- ga tedna 8 bolnikov, na novo sta obolcli 2 osebi, ozdraveli so 3, ostalo jih je še 7 v oskrbi, v mestu Celju sta ostala od prej 2, ozdravel je 1, ostal je še 1 v oskrbil; davica: v celj- skem srezu jih je ostalo od prej 14, na novo sta obolela 2, ozdravelo jih je 9, ostalo jih je še 7 v oskrbi, v me- stu Celju je ostal od prej 1, na novo je obolel 1, ozdravel je 1, o'stal je Še 1 v oskrbi; krčevita odi-evenelost (te- tanus): v celjskem srezu je obolela 1 oseba in ostala v oskrbi. c Usmiljenim sreem. 100% vojni invalid Matevž Cai'uta iz Gaberja 78 pri Celju, ki je izgubil v bojilh na KoroŠkem' obe nogi, že ni prejel od 1. X. 1929. nobene invalidnine. Vzlic ponövnim prošnjam zadeva še ni re- šena. Cafuta ima ženo z dveriia ma- lima otrokoma, je brez premoženja, živi v veliki bedi, a ne sme prösja- čiii. Obrača se tem pdtom na usmi- ljene ljudi za pomoč, dokler ne bo reäena njegovö, zadova pri invalid- skem RodfisPu. c Davek na saince. Vendar enkrat se je odločilo, da pridejo tudi samci na svoj račun. Zdi se, da jim je'novi davek vlil v žile novih sil in eliergi- je, dase odločijo med davkom in že- no. Skonline po lepem, mirnem Živ- Ij'euju, kjer ne bo več jo'p in hlač brez gumbov, so privedle marsika- terega samca v Sv. Jarem. Učeni možje, ki predpiteujejo davke, so paC videli, da marsikateri noče v zakon, ker je strahopeten in mu ni* za la- vorike z bojnega polja sv. zakona. Ker noče imeti boljše polovice in sain o'stati slabša, mora pač plačati. Kej' je upanje in so vidni izgledi, da bo mnogo samcev prevzelo sladak križ na svoj a raraena, so se naši tiv govci precej dobro založili z vsem, ka,i- spada k nevestini opravi, pa tu- di na zenine niso pozabili. Trgovski dom Stermecki nudi ženinom, ki no- čejo plačati daVka, in nevestam — po davku odrešenim — posebno niz:. ke cene pri nabavi nevestine oprave. Tu se dobi vse od loncev in kozic do žlilc kakor tudi dobra posteljnina in peril o. ROKAVICE CENE NIZKE ! VELIKA IZBIRA PLETENE, TRIKO, PRALNO USNJE, NAPPA itd. DO NAJFINEJŠ1H MODNIH L PUTAN, CEUE Štev. KW. »Nova Doba« 30. XII. 1930. Stran 3. Sokolstvo 01 ajšave pri odsiuževanju kadrskega roka za Clane Sokola Da bi se vsakdo, ki bo prej ali slej potrjeu k vojakom, lahko' poslužil te olajšave, podajamo v naslednjem izvlcček zakona s potrebnimi navo- dili. Po uredbi olajšav pri odsluženju kadrovskega roka, ki je bila razgla- šena v Slu/benem vojnem listu št'. 1. za leto 1930., se lahko člani Sokola kraljevine Jugoslavije poslužijo sle- d.ečih ugodnosti: 1. Odpust iz kaclra pred odsluze- r.jem roka, ki je po zakonu o ustroj- stvu vojske podpisan. 2. Prvenstvo pri napredovanju v kadru po izpolnitvi predpisanib po- gojev. 3. Dopust za udelcžbo na sokolskih zletih, tekmah itd., poleg dopusta, ki je dovoljcn v smislu L1. 57. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. 4. Prvenstvo pri dobivanju daljšo- ga dopusta, predvidenega po čl. 57. proje omenjenega zakona. Vseh teli olajšav sc lahko posluži vsak član Sokola, ki kot tclovadec prebije v Sokolskem društvu ali so- kolski četi najmanj in nepretrgoma pet let in z uspehom dovrši mini- mal no telovadno vzgojo. V dobo ne- prekinjenih 5 let se računa tudi do- ba, katero prebije v katcgorijii nara- ščaja ali dece. Zaradi tega mora vsak Clan Soko- la, kil se želi poslužiti zgoraj navede- nih pravic za časa službe v stalnem kadru, izpolniti sledeče: I. Da, do dneva nabora prebije ne- pretrgano kot telovadec v katerem- koli Sokolskem društvu ali sokolski četi Saveza Sokola kraljevime Jugo- slavije najmanj pet let. II. Da kot teiovadec z uspehom dc- vrši potrebno telovadno vzgojo, to je, da je ves čas posečal telovadbo. Najva.žnejša olajšava, ki ima za vsakega prizadetcga praktičen po- men, jo gotovo ona o skrajŠanju službe v kadru. Po tej uredbi bodo člani Sokola, ki so rekrutirani na polni rok, odslužili tri mesece manj od odrejenega jim polnega roka. Ti clani bodo odpuščeni tri mesece pre- je 'kakor njihovi sovrstniki nečlani, s katerimi so istočasno nastopili ka- drovsko službo. Clani, ki so iz kakršnegakoli raz- loga rekrutirani na skrajšani rok razen dijaškcga, bodo služilli 45 dni manj od odrejenga jim skrajšanega roka. Dijaki Sokoli, ki imajo na podlagi zakona pravico na dijaški rok, a ne polože izpita za rezervne oficirje, oz. tcga iz kateregakoli razloga ne po- lagajo, služijo 45 dni manj kakor predpisanih 14 mesecev. Dijaki Sokoli, ki so položili izpit za rezervnega oficirja za časa odslu- ženja kadrovskega roka, uživajo splošne sokolske ugodnosti kakor prvenstvo v napredovanju, dobiva- nje dopustov za privatne zadeve in za udeležbo na sokolskih zletih, te'k- mah in nastopih. Vs'i! Sokoli, odpuščeni iz kadra tri mesece o'dnosno 45 dni pred potekoni roka, se vodijo po edinicah dalje do dneva izteka odrejenega jim roka za službovanjc kakor na začasnem do- pustu. Na ta način se po zakonu ne smatra, da imajo Sokoli skrajšan rok, temveč le skrajšano službova- nje kadrskega roka. Sokoli uživajo stvarno skrajSano službovanje v ka- dru, akoprav pravno niso na skraj- šanem roku. (Na podlagi tega lahko vsi Clani ene družine dobijo skraj- šano službovanje, ne pa kakor se glase zadevne olajSave po zakonu o ustrojstvu vojske, za one, ki imajo pravico na skrajšan rok.) Kako dobi obvcznik pravico do skrajšanega službovanja: 1. Uprava Saveza Sokola kraljevi- ne Jugoslavije mora 14 dni pred na- stopom službe v kadru javiti imena vseh rekrutovanih Clano'v Sokolov komandantom vojnih o'krugov, v katerili obiuočje je rekrutirani pri- stojen. 2. Vsak Clan Sokola, ki ima pravi- co do skrajšancga službovanja, mo- ra ob priliki nabora pokazati veljav- no sokolsko legitim aci'jo (člansko). Naborna komisija vtiese to v rekrut- ni spiisek v svrho primerjave po se- znamu, ki ga v smislu točke pod 1. dostavi Savez SKJ. Zelo važna je dlajšava o prvenstvu dobivanju dopusta. Po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice se pužčajo vojaki in mornarji po šest- mesečni službi na dopust 15—30 dni. Vsak vojak ima pravico na ta do- pust. Ker se pa ob istem času ne mo- rejo poslati na dopust večje grupe, se puščajo vojaki lc v majhnih par- tijah. Po odredbi o olajšavah Sokola imajo clani prvenstvo pri dobivanju teh takozvanih partijskih dopustov. Na podlagi zakona o ustrojstvu vojske je minister vojske upravieen iz razloga štednje in dr. odpustiti iz kadra prcdčasno večje število voja- kov, s tein da se ti odpuščeni voja- ki smatrajo do dneva, ko jim poteče rok kadrovske službe, kot vojaki na začasnem dopustu. Clani Sokola se imajo v slusiaju, da smatra minister vojske to za po- trebno, da se posluži pravic predčas- nega odpusta vojakov, prvenstvo. V navedenem je razvidno, da se nudijo Sokolom v vojski precejšnje ugodnosti. V interesu vsakega je, da si pravočasno pridobi pravico na te olajšave in preskrbi ob naboru po- trebnc dokumente. x Sokolski znaki in legitimacije. V zadnjem času se opaža, da nosijo mnoge osebe ncupravičeno sokolske znake. Kaj rado se to zgodi pri nabi- ranju darov ali iskanju služb itd. Drustveni funkcijonarji so dobili na- log, da osebe, ki se ne morejo 'izka- zati z veljavno sokolsko legitimaci- jo, prijavijo in jim odvzamejo zna- ke. (Sokolske izkaznice so veljavne lc, ako je v njih potrjeno, da je čla- narina za tekoče leto v redu porav- nanai.) Pozivamo članstvo, da nosi razven znaka pri sebi vedno in brez- pogojno tudi sokolsko legitimaei'jo. x Matrike. Vsa društva se napro- šajo, da pošijejo župi najpozneje do 5. januarja 1931 brezpogojno natančno gtevilčno stanjp, ki ga bo imelo vsako druStvo dne 31. decembra 1930, in sicer: članov..., članic..., skupaj .. .» moškega naraščaja ..., ženskega nara- ščaja..., skupaj... in moške dece . . ., ženske dece ..., skupaj... dece. Kata- strske številke in svoječasno Župi po- slane imenike članstva bo župa po- slala društvom postopoma do srede januarja, ker srno te imenike dobili vrnjene šele meseca oktobra in no- vembra in jih ne moremo v tako kratkem času režiti. Navodila glede upraviiania matrik po novem letu, ka- kor jih predpisuje Savez, bomo objavili v Župnem vestniku januarja 1931. x Sokolski tisk. Z Novim letom priČne izhajati glasilo »Sokolski glas- nik« kot tednk. Letna naročnina mu bo Din 50.—. Bratska društva prosimo, da ob božičnih praznikih in v dneh do Novega leta marljivo pridobivajo nove naročnike. čim več bo naročni- kov, tem lažje bo naše glasilo ustre- zalo zahtevam in potrebam velike so- kolske organizacije. DruStvene funkci- jonarje prosimo, da pridno dopisujejo v »Sokolski glasnik«, da bo Sokolska župa Ceije vsakokrat dobro zastopana. Obenem s pridobivanjem naročnikov za »Sokolski glasnik« pridobivajte med naraščajem in deco naročnike za mla- dinska lista »Sokolič« in »NaSa radost«. Z drav o! Uprava Sokolske župe Celje. Snkno za smučarje kupite že lahko po Din 88—, 124-— in 149 — v trgovini Miloš Pšeničnik, Celje Kralja Petra cesta št. 5 Dopisi ..Gospa mjnistrovka^ v Žalcu Dramsko društvo v Žalcu je upri- zorilo v sredo 17. decembra v Roble- kovi dvorani šaloigro B. Nušica »Go- spo ministrovko« ob gostovanju go- spe Štefke Dragutinovičeve, članice Narodnega gledališča v Mariboiii. Splošno režijo pri vajah je imel režiser g. Rado štokelj, podrobno pa pri general ki ga. štefka Dragutino- vičeva, ki je bila tista privlačna sila, ki je tudi sredi tedna napdlnila Rob- lekovo dvorano. Predštudij je izena- čil nastop poklicne igralke z našilmi nadarjenimi najmlajšimi diletanti, kakor se je sarna izrazila ga. Dragu- tinovičeva. Radi. bi jo še večkrat vi- deli na našem odru v vzpodbudo na- šim domačim igralcem in igralkam, ki jim je bila ta igra najboljša dram- ska sola. Poleg ministrovke, ki je mojstrsko odigrala svoj težavni part in od dejanja do dejanja stopnjevala živčno napetost navdušenega občin- stva, se je posebno ocliikoval stric Vasa (Rado štokelj), ki je podal tip koruptncga strica tako dobro, da mu ne moremo odrekati vi'le igralske sposobnosti. Težko stališče je imel zet ministrovke Čeda Uriševič (g. Fr. Herman), ki je v svoji dovršc- nosti ostal na isti linij^ s poklicno igralko in spretno kljuboval vsem na'kanam prefrigane ministrovke. Sijajno se je uveljavila nova o'drska moč v osebi g. Mirka Zupanca, ki je v fini in kavalirski sormi i)redočil už:i;tka polno dr. Ninkoviča. VeCjo ulogo je imela to pot gdč. Vera Pikllo- va, ki je dobro posnemala nauke svoje gospodinje ministrovke kot služkinja Anka. Izrazit tip priliznje- nega uradnika pa je kara'kteriziral Pera (g. Stanko Lihteneker). Dobro se je držal zopet g. Stanko Audič, ki je dostojno res;kl dvoje ulog kot sin ministrovke Raka, pa tudi tedaj, ko je kot sorodnik ministrovke diktiral ministrovki službc in podpore. Živkina hči Dara (gdč. Štefka Hor- vatova) je bila svoji nalogi sicer kos, a manjka j:i; jasna izgovo'rjava. Manj- še uloge so bile v rokah gg. Rezar- ja, Juga, Stamola in gdč. Vabičeve, Nardaškove in Kvedrove, ki je po- darila v imenu Dramat. društva go- spej Dragutinovičevi na odprti sce- ni lovorjev venec. Iskrena hvala vsem sodelovalcem, osobito pa n.ašemu gostu gospe Dr$- gutinovir-cvi, ki je s tolikim trudom, potrpežljivostjo in veseljem vcepila idealnim diletantom najboljše nauke za lepši razvoj novega odrskega dc- la. Za malo tenarja dobite modro angleško blago za damske plašče pri J. Kudiš, Celje, Kralja Petra c. Žalec. Sokolsko društvo' Žalec pri- redi svoj običajni Silvestrov večer v dvorani br. Fr. Robleka s prav po- strim sporedom. Začetek ob 8. zve- čer. K prireditvi vljudno vabi upra- va društva. Vojnik. V uedeljo 4. januarja ob 2. popoldne se bo vršil v gostilni Ra- tej v Vojniku ustanovni občni zbor živinorejske zadruge za občine Fran- kolovo, Višnjo vas, Vojnik, Novo cer- kev in Sko'fjo vas z naslednjim dnev- nim redom: 1. Konstituiranje občne- ga zbora; 2. predavanje g. inž. Ko- privška o živinoreji; 3. poročilo za- družnega strokovnjaka o ustroju za- druge; 4. sprejem clanov in pravil; 5. izvolitev načelstva in nadzorstva. Vsi interesenti so vabljeni, da se udeleže občnega zbora in s tem po- kažejo, da so zavedni živinorejci. Po yneri izgotouljene oblehe in zimski površniki na obroke pritvrdki IIGA WEISS Celje, Gaberje št. 3. Stran 4. »Nova Doba« 30. XII. 1930. Štev. 103. Kalobje. Pri nas iniamo štiriraz- redno osnovno šolo, prostora pa le xa dva razreda. Pouk se mora vr- šiti dopoldne in popoldiie. V zimskih mesecih so prihajali oddaljenejši otroei' v popolni temi domov. ¦ Treba jo. bilo začeti misliti, kako odpva- viti ta nedostatek. Oblasti so zahte- "vale, da se mora sola razširiti. V ob- čini sanii obstojata dve struji. Ena zahteva, da se naj kar k stari šoli prizidata dva razreda, druga pa, da se naj pri Sv. Jakobu postavi nova dvorazredna sola. 5. t. m. se je se- stala komisija, ki so jo tvorili sreski naCelnik g. dr. Hubad, prosvetni in- spektor g. dr. Kotnik, zastopnik sa- nitetnega referenta g. dr. Svetina in zastopnik banovinskega gradbenega oddelka. Komisija je na lieu mesta pregledala vse prilike in se končno odloeila za novo stavbo pri Sv. Ja- kobu, ki leži v prijazni dolinici ?> km od Sv. Jurija ob novi banovinski ee- sti.Želeti je le, da bi se projekt čim prej uresničil, da ne bo treba hoditi otrokorn v vsakem vremenn po sla- l)ih potih visoko na hrib v solo. Zreče. Tudi pri nas smo obhajali kraljev rojstni dan na način, kakor nam to dopuščajo tukajšnje razme- re. Zbrali sino se 17. t, m. zvečer v dvorani pri br. starešini Davorinu Kračunu. Br. dr. Meja'k nam je pre- daval <> našem kralju in v zvezi s tern obrazložil v kratkih obri'sih zgo- dovino Sokolstva, sokolsko idejo, na- men in nalo'ge Sokolstva ter podal smernic.e za bodoče sokolsko delo. Vefiera se je udeležila tudi večja de- putacija br. Sokolskega društva iz Konjic. Prepričajte se, kakšno angleško blago Vam nudi po nizki ceni J. Kudiš, Celje, Kralja Petra c. 13 Kino Mestni kino Celje. Na Silvestrovo kino zaprt. — Novo leto 1., pet.ek 2., sobota 3. in nedelja 4. januarja: »Ka- petan Dreyfus«. 100% zvočni vele- film. Scnzacijonalna franco'ska vo- jaška špijonažna afera, ki je od leta 1894. do 1906. razburjala vso Evropo in ki se je po zaslugi slovitega pisa- telja Eniila Zole končala v korist nedolžnega kapetana Dreyfusa, ki je bil prej obsojen na dosmrtno depor- tacijo na Hudičev otok, V glavnih ulogah Fritz Kortner (Dreyfus), Gre- ta Moshoim (njegova žena), Heinrich- George (ttinile Zola), Paul Bildt (Ge- orge C.lemeneeau), Oskar Homolka (major Esterhazy), Albert Basser- mann, Fritz Kampers, Ferdinand Bo'nn in Bernhard Goetzke. Film je dosegel doslej po vsem svetu rekor- den uspeh. — Od pondeljka 5. janu- arja dajje se bo predvajal Ufin zvoč- ni velefilm »Zadnja četa«. V glavni ulogi Conrad V e i d t. — Odslej so režijske karte ob nedeljah in praz- nikih (razen za predstavo ob 3. po- poldne) brez itzjeme ukinjene. Književnost k Rabindranath Tagore: Dom in svet. Roman. Poslovenil Vladimir Levstik. tzdala Tisko'vna zadruga v Ljubljani. Strani 2(52. Bros, velja CO dinarjev, v platno vezan 80 Din in v polusnje 96 Din. Svojo novo književ- no akeijo s prodajo knjig na meseč- ne obroke je Tiskovna zadruga pri- čela in pravkar izdala 1. zvezek zbir- ke Sodobni roman: Tagorejev »Dom in svet«. V svojem najboljšem roma- nu »Dom in svet« vam sloveči ben- galski pesnik, ki ga Slovenci pozna- mo samo kot nežnočutnega lirika, z nepozabnimi potezami rise sodobno Indijo, nje slikovito prirodo, origi- nalne ljudi, starinske šege in drama- tično borbo z novimi strujami, ki c V hotelu »Union« v Celjn se toči fino krajinsko yino 1930 po 12, v to- čilnici 10, cviček 1929 po IG, v toCil- nici 14 Din, la belo vino 16, v točil- nlci 14 Din, Jeruzalemec 20, v točil- nici 18 Din. (Jeruz. burgundec stari, specijaliteta 24 Din). Toči se sara- jevsko dvorsko pivo. prihajajo iz Evrope. V romanu na- stopa tudi voditelj nacijonalistične Indije Gandhi. Roman »Dom in svet« je spisan z mojstrsko roko in je poln pisanih dogodkov. Indijska ljubezen se razeveta v njem kakor lotos na svetih vodah Ganga. Bohot'na ekso- tičnost, združena z ljubkostjo pri- povedovanja, mika čitatelja prav do zadnje vrstice. Slovenski prevocl je prvovrsten. Oznacuje ga inie: Vladi- mir Levstik. Oprema romana je od- lična in bo knjiga v najlepši okras vsake knjižnice. Po no'vem letu iz- ide knjiga Zbirke mojstrov: Voltai- rejev »Kandid«. Naročnike na me- sečno odplaeilo sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani. k Zakon o občnem upravnem po- stopanju. Kot 46. snopič zbirke zako- nov je pravkar izdala Tiskovna za- druga novi »Zakon o občnem uprav- nem postopanjuw, ki bo stopil v kratkem v veljavo in po katerem se bodo morali ravnati vsi državni in samoupravni uradi. V isti zbirki sta v zadnji dobi izšla tudi »Zakon o javnih ndtarjih« in »Zakon o zem- ljiških knjigah«. Vsak snopio" se do- bi broširan in v platno vezan. Novosti Mestne knjižnice v Celju Albreht I.: Junaki . Bevk Ft1.: Gosporiiena Irma. Doyle C: Napoleon Bonaparte. Hough E.: Možje. Ilaunig O.: Tatenbach. Kelemina J.: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Kranjc J.: Ljudje s ceste. Lupša F.: V džunglah belega slona. Magajna B.: Primorske novele. May K.: Old Surehand. May K.: Iz Bagdada v Štambul. Merimee P.: Sentjernejska not. Pregelj Iv.: Umreti nočejo. Skolaster H.: V oblasti čarodejev. Tagore R: Dom in svet. Bojer J.: Der neue Tempel. Bojer J.: Volk am Meer. Gunnarson G.: Schwarze Schwingen. Hamsun K.: August der Woltum- segler. Handel-Mazzetti E.: Das Reforma- tionsfest. Hauptmann G.: Die Spitzhacke. Hofbauer J.: Der Marsch ins Chaos. Karlm A.: Drachen und Geister. Keller P.: Das Geheimnis des Brun- nens. Koppen E.: Heeresbericht. Lewis Sinclair: Babbitt. Lewis Sinclair: Mautrap. Lewis Sinclair: Dr. Med. Arrow- smith. Ludwig E.: Lincoln. Mann Th.: Unordnung und frühes Leid. Saiten F.: Simson. Scholochow M.: Der stille Don II. Undset S.: Der brennende Busch. Po svetu s Najdražja vejica na svetu. Ali je §e kaj na svetu bolj malenkostne- ga nego je vejica? In vendar je po- vzroCila napaCno postavljena vejica v ameriških Združenifh državah v enem letu škodo 3 in pol milijona dolarjev. Je zopet amerikanski re- kord: na celem svetu najdražja ve- jica! Zadeva s to vejico je ta-le: Uradnik v vladni palači v Washing- tonu jo moral prepisati zakon za uradni list. Ta zakon je doloCal, da so vse inozernske sadne rastline (v angleškem joziku: all foreign fruit plants) carine proste pri uvozu. Uradnik je bil globoko zatopljen v razmišljanje in. ni napravil med be- sedaini fruit in plants vezalne črti- ce (-), amp.ik vejico. S tem je bila zagrešena n^srcča: vsi inozemski sadeži in it st line so postale carine proste. Ker jr, mogoče po ameriških doloCbah ta' o napako popraviti šele po enem letn bodo utrpele Združene države v t" i'asu škodo 3 in pol milijona d:-* r- r. ¦¦¦¦ samo ;RO SATER JL / odue, ker so MAKSIM GORKI J: Deklica Utrujen od dela sein ležal na tloli ob zidu stare hiSe. Rdečkasti žarki solnca so lezli v glohoko razpoke zi- du in osvetljevali vso nesnago, ki je 7,ašla van jo. Kakor podgane v mi'acni kleti so begali podnevi in ponoči po tej mrač- ni hiši lačni in umazani ljudje, oblečeni v cunje, napol nagk Njih duše so bile mračne in gole, kakor njih telesa. Iz oken hiše je ]>rihajal počasi, ka- kor gost siv dim, enolieni glas živ- ljenja. , Po'znal sem ta glas. Ni me motil. Dremal sem. Ničesar novega nisem pričakoval. Tedaj sem čul nenadoma, v bližini, med gomilami praznih sodov in za- bojev, tanek, mehek glas: »Spančkaj, dete, spančkaj, spančkaj, milica, spančkaj!« Še nikdar nisem Cul v tej hjši ma- tere, ki bi tako nežno uspavala dete. Dvignil som so s tal in pokukal za sode. Na zaboju je sedelo mlado dekle. Svojo temnozlato kuštravo glavo je globoko nagnila in zamišljeno pela: »Spančkaj, dete, spančkaj . . .« Majhne umazane roke so držale v i-dečo krpo zavit ročaj lesene žlice, ki ga je dete ves čas gledalo s svo- jimi velikimi, Žalostnimi očmi. Deklica je imcla lepe, bistre, blage oči, oh, v teh žalostnih oCoh nisem videl mladosti. Ko' sem jili videl, ni- sem voc gledal umazan.ih rok in lie. j Nad njo so kakor oblaki saj in pe- I pela vstajale odvratnc psovkc, krik, pijan smeh, jok. Vse okoli nje je bilo razbito in umazano. Zadnji žarki solnca so kopali ostanke sodov in zabojev. Vsa ta na- vlaka je bila kot ostanek velikega gnijočega organizma, ki ga je uni- čila težka, trda roka bede. Nehote sem napravil kretnjo. Ma- la se je stresla. Opazila me je in oči so se ji zasolzilc v noki neznani sum- nji. Vzkliknila jo v strähn kot miS, ki zapazi mačko. Smehljajo som opazoval njon pla- hi, žalostJii obraz. Stisnila je ustni- ce, da so ji zadrhtele obrvi. Nato se je dvignila, otresla svojo strgano obloko, n*kdaj je bila rdeče barve, vtaiknila pužo v žep in ine vprašala z zvonkim, jasnim irlasorn: »Kaj zijaš vame?« Bila je nežna in suha. Enajsl let, ne veC, je iinola. Pazljivo ino jo gledala, čeprav so ji še vedno drhtele obrvii: »No?«, je nadaljevala po kratkem molku. »Kaj iščeš?« »NiČ, nič«, sem ji rekel. »Kar igraj se! Takoj grem proČA< Tedaj je stopila k meni in na nje- nih lic.ih so bile gube. Jasno in glay- no mi je rekla: »Pojdi z menoj, za tri petake . . .« V prvem hipu je nisem razumel. Samo spominjam se, da sem se zgrozil in občutil v sreu nekaj straš- nega, groznega. Malo se je dvignila proti meni in me oplazila z ramo. Skrila je svoj mali obraz pred mo'jim pogledom in s trudnim glasom, nekako zajedlji- vo nadaljevala: »No? Pojdi! Pojdi z menoj! Nočem iskati moških po ulici. Materin ljub- Cek mi ie zapil obleko . . . Ne morem na ulico . . . Nimam obleke . . . No, pojdi z menoj . . .« Onemel sem, ko da gledam pred sabo smrt. Sunil sem jo proč. Tedaj mi je pogledala v oči. Njen pogled je bil sumljiv, tuj. Njene ustnice so se navlekle tako čudno. Dvignila je glavo, odtrgala svoje oči od mojih, uprla svoj žalostni po- gled navzgor. In jezna mi je rekla: »Kaj se pretvarjaš? Misliš morda, da born kričala, ker sem Še mlada? Ne boj se! Včasih, da, včasih, sem kričala, ali sedaj . . .« Ni izgovorila do konca, samo plju- * nil a je prešerno. Pustil sem jo. V sreu sem občutil strašno bol. In nikdar ne born po- zabil tistega žalostnega pogleda nje- nih bistrih lepih oči. CONAN DOYLE: Lordova osveta Ljubavni odnošaji lady Marion Sannox in kirurga Douglasa Sto'ne- sa so bili javna tajnost. Zato se ni treba čuditi, da je v mestu nastalo veliko razburjenje, ko se je razširila vest, da, je lady Sannox odšla v sa- mostan. I.jjudje so tudi zvedeli, da je slavni kili'ui'g Stones zblaznel. Nekega ju- tra ga je naAcl sluga sedeČega na po- stelji. Buljil je v zrak in so nepre- nehoma krohotal. S svojo veščo roko je kirurg mno- giin ljudem rešil življenje, zato so ga vsi spoštovali. Zaslužil je ogrom- ne vsote in to mu je omogočilo, tla je lahko živel zelo razkošno. Ko je spo'znal lady Sannox, se je na prvi pogled zaljubil v njo do uses. Tcinu se ni cuditi, kajti lady Sannox je bi'la najlepša žena Lon- dona. Lord Sannox je bil miren in tih človek, ki se ni zanimal za drugo, kakor za svoj vrt. V giedališču, ki je bilo edina njegova zabava, se je spdznal z mlado plesalko Marion Dawson. Po dveh meseeih se je z njo poročil. Ljutli jo zaniinalo, ali v(^ lord, da ga žena vara. Čudilil so so, da. ji do- voli ohiskovati ljubiinca in hoditi /. njim na razno prireditve. Ko se jo nekega večera Stones pri- pravljal na obisk lady Sannox, je stopil v sobo njegov sluga in mu ja- vil: »Gospod Hamil Alija iz Smirne želi govoriti z vami.^ V sobo je stopil človek šibke rasti in ukrivljene hrbtenice. Izpod rde- Coga fesa so gledali či-ni las je, ki so prehajali v lepo črno brado. »Žolite, gospod?«. ga je vprašal kirurg. »Prosil bi vas, da greste z menoj. Moja žena umira. Tu imate hono- rai' . . . sto funtov . . . samo prosim, hitro ... !« Sto funtov jo iz)-odno visok hono- i-ar in Sto'nes so je takoj odločil, da odide s Türkoin. To tembolj, ker je bilo do prihoda njegove oboževanke še pol ure. »Kaj se je zgodilo?« »Oh, nekaj strašnega . . . Ali po- znate Almonadesovo iglo?« »No i)oznam je.« : »To je stara, čudno zvita igla. Jaz sein trgovec s starinami in imarn eno izmed teh igel, ki so prava red- kost. Ko sem priše! zvečer domov, sem našel ženo v nezavesti. Ranila si je usta s to iglo. To ni običajna ranica. Igla je strupena in nifhCe ne pozna protistrupa. S hitro operaeijo je J'ahko še rešiti življenje. Strup se izredno počasi širi in če ji odrežete ranjeno spodnjo ustnico, jo bo1 še mogoče rešiti.« »Ce je to edina rešitev«, je rekel Douglas Stones, »je bolje, da iizgubi spodnjo ustnico kakor življenje.« Douglas Stones je izbral o'peracij- sko orodje in rekel: • »Te operaeije ne bo niogoče izvesti brez nai'koze!« »Ni se treba brigati za to! Ničesar ne bo čutila! Prva posledica strupa je popolna nezavest. Sicer sem ji pa itak dal, predno sem odšel po' vas, večjo količino opilja. Toda, gospod, prosim vas, da se požurite.« * Voz je obstal pred nizko hišo. Ne- ka stara ženica je odprla vrata in posvetila z majhno svetiljko. »Kako ji je?«, je vprašal starinar skrbno. »Se vedno spi.« Stopili so v slabo razsvetljeno so- bo. Na nizki postelji je ležala mlada ženska, oblečena v turško nošo. Obraz ji je zakritval gost či-n pajčo- | lau. i Starinar je stopil k njej in ji od- kril lice, a samo toliko, da je bilo videti usta in nežno bradico. »Ne vidim znakov zastrupljenja. Bolje je, da počakamo z operaeijo.« Starinar je žalostno odkimal z ¦ glavo. »Gospo'd, verujte mi, samo nagla operaciija ji lahko reši življenje!« Stones se je obotavljal: Štev. 103. »Nova Doha« 30. XII. 1930. SUrma 5. »Pomisüte na posledice. Njen obraz bo ostal skažen celo življenje.« »Nič zato! Sanio, da jo rešite.« Stones se jo nagnil nad bolnioo' in skozi pajčolan opazil dvoje črnih oči. »Preveč opija ste ji dali.1« »Ne, ravno pravo količino. Ne bo občutila. bolečiin. Rotim vas, ne od- lašajte z operacijo.« »Dobro — toda na vašo odgovor- nost'!« Stones je vzel nož v roke in v ne- kaj trenutkih je bila operacija iz- vršena. Tedaj je nenadomu žena vzklik- nila. Dvignila se je in pajčolan ji je padel z obraza. Stones je odskočil. Moj Bog, poznal je ta obraz. Spo- zna! ga je navzlic skaženiin ustni- cam in krvaveči rani*. Kakor v sanjah je pogledal okrog sebe ... in opazil na mizi starinar- jevo lasuljo in brado. Ob /.idu je slonel lord Sanno'x. Po- rogljiv nasmch mu je krivil usta. Mlada žena je umolknila. Onesve- ščena se je zgrudila med blazine. »Marion je bila potrebna operaci- je«, se je oglasil lord Sannox, »silcer ne fizične, ampak moraine! Vaše zadnje pisino je poinotoma prišlo v nioje roke in vse mi je bilo jasno. Z njo sem že prej obračunal. Rana na ustnici pa izvira od inojega peCat- nega prstana!« Dougias Stones se ni ganil. »Točno ste prišli na sest'anek, go- spod doktor! Mislim, da bo lady Ma- rion zadovoljna z vami'.« » * Sele sedaj je dal Douglas Stones od sebe glas, ki ni bil ne izraz sme- lia, ne izraz joka. Lordov obraz se je zresnil in v očeh mu je zasijala gro- za. Tiho, po prstih, je odšel iz sobe. »Počakajte, da se milostljiva go- spa prebudi«, je rekel še stari ženi- ci, ko je odhajal. »A vi, John«, je po'klical svojega služabnika, »odvedite gospoda dok- torja domov in recite njegovemu slugi, naj pazi na gospoda, ker ga je operacija silno izmučila. Nato pridite po gospo Sanno'x in jo od- peljite domov.1« »A vi gospod?«, ga jo vprašal slu- ga). »Jaz . . . jaz . . . odidem sedaj ta- koj na potovanje. Post'o pošljite za menoj v Benetke, hotel »Roma«. (Prevedel B. R.) 0 medu Imaš-li medu doma? Dr. Amal piše v tedniku »Domeni- ca del Corriere« z dne 9. novembra 1930., izhajajočem v Milanu: Imas doma kaj medu? Ako ne, preskrbi si takoj medu, ker je najgotovejši proizvajalec potu (znoja). Ako pri- defi v zimskem Casu iz mraza s tež- ko glavo in te spreletava po hrbtu kurja koža, če te žge po grlu in se ti zapira nos, lezi v posteljo, daj si prinesti tople vode, v kateri boš sto- pil nekoliko medu. To tekočino pij po požirkih. Kmalu se boš zaCel moč- no potiti. Potenje bo gotovo prema- galo vse te predznake močnega pre- hlada. Med je tudi najboljše sredstvo za pospeševanje delovanja obisti. Ako ti postajajo obisti z leti premalo de- lavne, zaužij ined in obisti bodo de- lovale povoljno. Med je največji proizvajalec leles- ne moči, ker čudovito krepi mišičev- je. Kn hektogram mesa proizvaja 8 kalorij, a en hektogram medu 30 ka- lorij. Med je slednjič najgotovejše sred- stvo za podaljšanje življenja. To so že učili grški modrijan Pitagoras, pesnik Virgil, slavni Montegazza i. dr. To vemo iz izprasevanja ljudi tudi mi zdravniki. Med uničuje glivice (bakterije) bolezni. Po izkušnjah dr. Sacketta v New Yorku uniči čebelni med v 24 urah glivice legarja (tifusa), v 4 dneh po- vzročitelja nalezljive pljučnice, v 10 urah glivice griže (disenterije), vse ostale glivice pa v 1 do 5 dneh. Kdor tedaj uživa pristen med, sine biti siguren, da ne zauživa z medom vred kaii kake bolezni. Nasprotno uničuje zaužiti med v našem telesu kali bolezni, kar ni mogoče trditi o drugi lirani n. pr o mesu, zelenjavi, mleku it'd. (Iz mesečnika '»American Bee Journal«.) Anekdote Sfavni. poljski violinist in prvi mi- nistrski predsednik svobodne Polj- ske. Jgnacij Paderewski, je bil nekoč vpražan: »Kaj mislite o Grünu?« (Grün je bil eden najboljSih gosiaCev svoje dobe.) Paderewski je odgovoriil: »Zeleno je dobro za oči.« * * Paderewski je priiedil koncert y Varšavi. Dvorana je bila razproda- na, po vseh hodnikih so se drenjali ljudje. Oni, ki so sedelt zadaj, sploh niso mogli nič videti, Često tudi niC slišati. Ko je Paderewski igral Beethovnov »Andante«, je nekdo na glas vprašal svojega soseda: »Vi, po- vejte mi, ali svira na gosli ali na pi- halo?'« Napram učenosti je bil Dvorak ze- lo nezanesljiv. Ko je nekoč hotel nekdo posetiti njegovega sina, je sli- šal že na stopnicah velik hrup. Na- šel je Dvofaka mlajšega konSno v stanovanju vsega objokanega, okrog njega pa je bilo vse polno zemljevi- dov. »Kaj se je zgodilo?« »Straäno! Rekel sem očetu, da je na vzhodu prej pol dne kakor na za- padu. Oče pa tega ni hotel verjeti. Ker sem vztrajal pri svoji izjavi, me je potem močno premikastil.« * Slavni češki koinponist Antonin Dvorak je bil zelo vesten človek. Ta- ko je tudi libreto' za »Armido« teme- Ijito preštudiral, da ne bi bilo mor- da v delu kaj nelogičnega. Ko je pri- Šel do mest'a, kjer predpisuje roko- pis jahača, se je zamislil in rekel kritično: »Ali so tedaj že imeli ko- nje?« Paderewski je dobil od neke dru- žine, ki si je domišljala, da je muzi- kalno zelo sposobna, sledeče vabilo: »Moja žena bo svirala in sicer vaše najnovejše kompozicije, moja hčerka bo nato zapela nekaj pesmi, moj sin jo bo spremljal, točno ob 10. zvečer pa bo slavnostna večerja . . .« Paderewski se je zahvalil za po- vabilo s sledečimi besedami: »Pri- dem točno ob 10. zvečer k varn!« Neki kritik je vprašal Paderew- skega, koga smatra za največjega pianista na svetu. »Ne vein natančno . . . drugi je Go- dowski!« * • Angelo Neumann, ravnatelj nem- Skega gledališča v Pragi, je bil ved- no gospodar položaja. Nekof je do- volil neki mladenki iz odlične druž- be, da nastopi na. odru. Uspeh je bil popoln. Gledališče je bilo trikrat po- polnoma razprodano. Končno je pri- šel oče dekleta k ravnatelju in ga je vprašal, kako je s ho'norarjem. Ravnatelj Neumann pa mu je nato velikodušno odgovoril: »Veste, jaz sem imel trikrat razprodano gleda- lišče ... in zato ne bom zahteval no- benega honorarja!« Ali ste že naročnik „MOVE DOBE" ? D. N. Mamin-Sibirjak: Brara Gordejeva Roman. Iz ruščine prevedel J. O. III. Misel na Nemko se je vbila v glavo Amfeje Par- fenovne kakor žebelj. Izpi-va se je Fedot Jakimič ^mejal tej nameri, pozneje pa se je pomračil. Lahko se reče, naj se pozove Nemka v goste, ali z njo mora biti mož, kajti Ceprav je ona Nemka, je vendar ni mogoče kar tako same privesti v tujo hišo. »Nisi si dobro izmislila, Fejuška«, je ugovarjal starec ženi. »Tudi Leonida je treba povabiti.« »Kaj zato, tudi Leonida povabiva. Kaj bi ti imel proti temu? Pojdeš v tovarno in vse se posreči . . . Sina Grišo s snaho povabim in mogoCe pride tudi Nataša v tern času. Napravim tudi brez tebe . . .« »Kakor veš, samo zame bi bilo prenizko, da bi Leonida gostil.« »Pa ga ne gosti, opravimo brez tebe. Odidi kam v zavode — to je tudi vse.« Ta misel je prevzela vso hišo, Nemka Palageja je celo bučala od zadovoljstva: naj mamica Amfeja Parsenovna razveseli svojo dušico. A skrbi niso ve- like: samo obed za goste je treba pripraviti. Ob prvi priliki1 je bilo poslano poročilce. Grigoriju Fedotiču, ki je služil kot upravitelj v Novem zavodu, in hčeri Nataši, ki je bila poroCena s trgovcem Nedošivinom, živečim doma, v Zemljanskern zavodu. Kuharica Lukerja, sobarica Daška in kozak Miška so se tudi vznemirjali, pričakujoč komedijo, ko privedo v go- sposki dom pravo Nemko. To bo radost . . . Nemka Palageja je že 'skočila po opravku k Gordejevim in je samo zakrivala usta z roko, kadar so jo spraševali o Nemki. Iz njenega bučanja in gibov so vsi razumeli samo to, da je Nemka ravno tiako nema kakor Pala- geja, femur so se vsi smejali. Na določeni dan je prišel sam Grigorij Fedo- tič z ženo Tatjano. To je bil rosen mlad Clovek tridesetih let z gosto, rdečo brado in koščenim obliC- jem; bil je podoben materi. Snalia Tatjana je bila mestna in je nosila gosposko obleko in klobuk, Am- feja Parsenovna je po strani pravila o njej, da nori za modo. NataŠa je bila ljubek in raznežen velik otrok. Materi na ljubo je prihajala v rodno hišo v j svilenem sarafanu in z robcem na glavi. Bila je ži- vahna in zgovorna, v svoji trgovski hiši je veljala za pogumno ženko, kateri ni dobro polagati prsta ( v usta. Njen mož je bil preproste narave in se je | vdajal vodki, tako da je Nataša lahko živela po svoji svobodni voljici. Mlada je bila in lepa, a greh ne hodi po gozdu. Sicer pa govorice o Natašinih grehih niso prihajale do gosposke hiše in * Amfeja Parse- novna ni dvomila o svoji hčerki. »Kaj ste si, mamica, izmislili«, je govorila Na- taša, ko je trla orehe. »Slišali smo o Nemki innogo čudnih stvari. Ne vstati ne sesti ne zna, a z moski'mi hodi pod roko kakor s svojim bratom. Kakor da ni v tern oziru pri pravi pametri, mamica. PreveC je preprosta.-K »Preprosto rečeno, neumna«, se je kratko odre- zal Grigorij Fedotič. »Sicer pa velja: vaša popolna volja.« »Že od očeta sem jih slišala radi te Nemke«, je pojasnjevala Amfeja Parsenovna. »Morda nisem prav napravila. Hotela sem samo sebe in vas raz- veseliti.« »V tern ni nič hudega, mamica«, jo je pomirjala Nataša, »ne sne nas . . . Smejali se pa bomo.« Gordejeva sta bila povabljena za večer kot gosta. Fedot Jakimič je namenoma odšel v upravo zavoda, da se ne bi srečal z njima. Amfeja Parsenovna se je zaprla v sobico in je sprejem dragih gostov prepu- st'ila Nataši. Gri'gorij Fedotič z ženo je ostal v lepši sobi. »Kako dolgo ju ni«, je ponavljala Nataša, hodeča od okna do okna. »Večer je že zu naj .v »Po inozemskem običaju«, je rekel Grigorij Fe- dotič. »Za njiju je to važna večerja. Končno pa ni- raam volje, da bi naspro'toval mamici in Leonida Gordejeva se celo spominjam povsem dobro. Kot dečka sva skupaj igrala »babke«*). Gordejeva sta vzrasla v siromaštvu, premoženja ni biilo in celo kruha je primanjkovalo. Včasih sem ukradel ma- mici kos kruha in ga dal Leonidu: na, jej!« »Malo pomenja, kar je bilo1«, je ponižno odgovo- ril a Nataša. »Gordejeva prej nista imel a kaj jesti, zdaj sta učena . . . Očka se razburja radi njiju. Pa zakaj? Boji se, da mu sedeta za vrat . . . Nikon se bo tmdil, da kot glavn'ii upravitelj zavzame očetovo mesto. Pameten je ta Nikon, pravijo.« »Saj še ni pokazal posebnega uma, sestrica, ra- y.en drznosti . . . Za vse to nama ni treba skrbeti. To oče bolje zna . . .« Gosta sta prišla Sele v mraku, okrog devetih, ko je Palageja jcla zažigati voščene sveče v sobah. Na- taša jima je prišla naproti v vežo. »Mamica takoj pride«, je pojasnjevala in se na- menoma obrnila proti Nemki, ki ni ni Cesar razume- la. »Izvolite . . .« Ko je Nemka slekla svoj francoski površnik, je Nataša kar vzdihnila: Nemka je bila oblečena v ne- kako otroško obleko iz musclina in namesto pasa je imela svetlomoder trak. Roke so ji bile gole še Babke = igra s kostmi. preko laktov. Svetli valoviti lasje so bili podvezani z enakim svetlo-modrim tračkom. Najbolj je ujezila Natašo kratka oble'ka. »Glej jo, nesramnico!« si jo nejevoljno miislila Nataša, ko je poljubljala gosta Sam Gordejev je bil vidno razburjen in je odgo- varjal za ženo. Pač pa se je vidno razveselil, ko j( zagledal Grigorija Fedotiča in ga spoznal. »Izvolite, prosim« — je govorila Nataša, ko j« ponudila Nemki divan. »Mamica pride takoj . . .« Nemka je opazovala s svojimi velikimi sivinii očmi lepšo sobo z nekako otroško radovednostjo, po- tem je pogledala moža in se nasmehnila. Imela jo tako lepo in nežno obličje, fin profil iin živordeČo ustnice. Kadar se je zasmejala, sta se zasvetili dvo vrsti belih zob. Bila je bolj majhna, lepe rasti, gibk:-, in živalina, prava krasotica. Ko je Nemka Palageji. prinesla čaj, je Nemka pogledala zdelice, sladkor- nico, podstave'k in se zasmejala. »Kako je ona pri nas vesela, Leonid Zontič«, j*» opomnila Nataša. »Amalija je Cisto otrok«, je ponižno odvrnil Gor- dejev in nekaj pripomnil ženi po nemško. Ona se je zasmejala že docela veselo, se vrgla Nataži o'krog vratu in jo poljubila naravnost na ust- nice. Gregorij Fedotič je ves čas molčal in je vedno pogledoval na vrata, skozi katera bi moral a priti mati. Amfeja Pai"fenovna se je po'javila kot prava kraljica. Sobarica Daška je šla pred njo, da bi ji od prla vrata in starka je vstopila s poeasno resno'stjo. Bila je brokatnem sarafanu in srajci z biseri. Nemka se je hitro dvignila z mesta in se globoko poklonile To je vse spravilo v smeh, Nataša se je celo glasno zasmejala. »Zdravstvuj, dragica«, je ljubko spregovorila Amfeja Parsenovna in poljubila Nemko s tesno stis- njenimi ustnicami. »Sedi in bodi gost!« »Moja žena je zelo vesela, da se lahko seznani z vami«, je odgovoril za ženo Gordejev. »Žal, onu doslej še ne zna po rusko govoriiti.« »Kaj zato, naj goVori po svoje, po nemško«, ji- milostljivo odvrnila starka in opazovala Nomkino noge, ki so gledale izpod obleke. »Kako jo pri tebi imenujejo, Leonid?« »Amalijo Karlovno.« »Tako' . . . Jaz imena niti ne morem naenkrat izgovoriti. Krasna ženka, čeprav je Nemka . . .« Nemko je najbolj zaniinal gospodaričin sarafaiij ki ga je dolgo opazovala in gladila s svojo mehko ročico težko starinsko snoV in zlate našivke. Ta na- ivnost in zaupljiva preprostost sta zelo ugajali starki. »Moja žena se že začenja učiti po rusko«, je po- jasnjeval Gordejev. Stran 6. •Nova Doba« 30. XII. 1930. Stcv. 103. Srečno in veselo NOVO LETO želijo svojim cenjenim strankam, gostom in odjemalcem sledeče tvrdke: Zvezna tiskarna in knjigoveznica, Celje Anton Bremec, trgovina z avtomobili, Celje Manufakturna in modna trgovina Jos. Jelovšek Celje, Aleksandrova ulica 4 F. Meško modni atelje Celje, Aleksandrova 3 Karl Kramer krojač za dame in gospode Celje, Ljubljanska c. 19 Mihael Dobravc slikar in pleskar Celje Slavko Šafar trgovina specerijskega blaga Celje, Kralja Petra cesta 39 Engelbert Mecilošek, r. z. z o. z. izdelovalnica brezalkoholne pijače »Chabeso« Celje — Breg Mestni kino Celje Rafko Rednak tapetar in dekorater Celje, (Pri Kapuc. mostu) Qostilna Sokolski dom Celje — Gaberje Karl Mantel slaščičarna Celje, Oosposka ulica Drogerija »Sanitas« Celje — Ljubljana — Trbovlje Franjo Kunc stavbeno, pohištveno in splošno mizarstvo Celje — Oaberje Qostilna Franc Poderžaj Celje — Breg Ivan Škunca veletrgovina vina Celje, Strossmayerjeva 3 Davorin Qolob modna in manufakturna trgovina Celje, »Narodni dom« Josip Ocvirk trgovina z južnim sadjem Celje, Glavni trg Hotel »Beli vol« Celje, Kralja Petra cesta Martin Špeglič mizarstvo Celje, Kralja Petra cesta 28 Metod Žižka mehanik Celje, Glavni trg 16 Karol in Pepca Perc restavracija »Wilson« Celje, Mariborska cesta Alojzij Bučar zlatar in draguljar Celje »Sana« čokolada, bonboni, keksi Celje, Aleksandrova 2 Goričar & Leskovšek knjigarna in veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi predmeti Celje Štev. 103. »Nova Doba« 30. XII. 1930. Stran 7. Mihael Ožek, avtodelavnica Celje, Levstikova ulica 2 Rozi Zamparutti, delikatesa Celje Ivan Jazbec, tapetar Celje-Zavodna (pri Skalni kleti) Q. Oradt, oblast. konc. instalater vodovodov itd. Celje, Vodnikova ulica 6 Ivan Mastnak trgovina z manufakturo in konfekcijo Celje, Kralja Petra c. 15 Gostilna ,,Pri Angelu" (L. Savodnik) Celje, Prešernova Karol Florjančič Elektrotehnično podjetje Celje Cankarjeva c. 2 A. M. Baldasin tovarna soda vode in pokalic Gaberje — Celje R. Salmič urar, zlatai Celje, »Narodni dom« Mesarija in hotel »Zvezda« (Josip Žumer) Celje, Glavni trg Prostovoljno gasilno društvo v Celju želi svojim dobrotnikom in darovalcem SREČNO NOVO LETO ter sem jim prisrčno zahvaljuje za podporo v starem letu in prosi za na- daljno naklonjenost napram tej dobrodelni in Človekoljubni instituciji Kolodvorska restavracija Zidani most in hotel ,,Union" v Celju Ciril in Anica Majcen Delniška pivovarna „Union" Olavna zaloga v Celju Levstikova ulica Alojz Drofenik modna in manufakturna trgovina Celje - Olavni trg 9 F. S. Lukas 2ganjarna in tovarna likerjev Celje, Kralja Petra cesta Josip Qorenjak mesarija, prekajevalnica in gostiina ' Celje, Kralja Petra c 37 Štefan Ferant urar-zlatar Celje, PreSernova ul. 21 Fr. Dobovičnik manufakturna in modna trgovina industr. preSitih odej in perila Celje, Gosposka ulica M. Oswatitsch veletrgovina s premogom Celje R. Qrobelnik frizerski salon za dame in gospode Celje, Glavni trg Andrej Ušaj gostilna Skalna klet Zavodna- Celje Vinko Kukovec stavbno podjetje tesarski mojster, trgovina z lesom in parna žaga Celje - Lava K. Marš urar Celje, Gosposka ulica Vekoslav Bornšek specerijska trgovina Celje, Prešernova ulica Celjska milarna »Hubertus« želi svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo Novo leto ! Stran 8. »Nova Doba« 30. XII. 1930. Štev. 103. USYANOVUENA UYA 1881. Celjsha posojilnica d. d. v Gelju Gelje ! v lasfni hiši Narodni dom Sprejema hr-milne vloge od vsakogar, jih obre- stuje najugodneje, nudi popolno varnost in iz- plačuje točno. Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja uverenja za izvoz blaga. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg zavo- dovih aktiv po Din 100,000 000 še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo nad Din 14,500.000 - PCDRUŽNICI: MARIBOR Aleksafidrova cesta St. 11. iOŠTANJ (v tostni hlši) Dve kravi montafonskl se prodata vsled pomanj- kanju krme. Eua sveže molzna z 20 I mleka dnevno, ena močno breja, mala viničarska krava. Grajščina Novi kloSter pri St. Petru v Savinjski dol. Kočije, avtomobili bencinski bareli, vreče, papirnate vre- čice, jermeni, transmisijski deli, tele- foni raznovrstni, vse v dobrem stanju ugodno naprodai. VpraSati upravo lista pod »Celje št. 944.« Pisalni stroji znamke „UnderWOOd" se dobe pri Antonu Lečniku, Celje, Glavni trg. Prodaja tudi na obroke. Pri flJffli in olroi je FIGOL zelo zaželjen lek za ČišČenje žclodca In črevesja ter za zdravljenje ledvičnih, jetrnih bo- leznl In hemoroidov, če so v zvezi s slabo prebavo. FIGOL se dobiva vvsakl lekarni, po pošti ga pa razpošilja proizvajalec : Apoteka dr. Semellč, Dubrovnik 2/62. 3 steklenlce s poštnino 105.—, B stekl. 245. -, 1 steki. 40 Din. Največja izbira trpežnega pohištva iz trdega in mehkep.a lesa pri tvrdki yvMARMOR(< Celje, Sp. Hudinja 52 (tik glavne ceste) Najboljše angleško sukno za moške obleke dobite pri J. Kudiš, Celje Učenka pridna in poStena, se išče za šiviljsko obrt. Naslov v upravi lista. V kavarni „MERKUR" v I. nadstropju na novo urejena biljardna soba. FotoPelihan na Novo leto SESnOPRTO Pri Sterniši v Zavodni dobite najcenejSe pohištvo in spioff najboljše mizarske izdelke/vc^a Srečno in vesclo Novo leto želi tvrdka Ivan Ravnikar, Celje Veselo in srečno Novo leto žcli vsem strankam Lipičnik Maks Podjetje za izdelovanje ccmentnih izdelkov. Čret pri Celju. Vsc najboljše v novcm letu 1931 žcli cenj. strankam in znanccm Josip Tomažič civilni in vojaški krojač Celje, Na okopih 5 JAKOB KOVAČ, CELJE dipl. krojaftki salon Razfagova ul 6. priporoča svojo boj?ato zalogo češkega in angleškega sukna ter sukna vseh vrst za zimske plašče, prvovrstne trenchcoate za dame in gospode od 1100 Din naprej. Obleke po meri in najnovejšem kroju. Točna postrežba 10 insolidnecene. 10 Prva največja in najcenejša trgovina RAFKO Ure, zlatnina, srebrnina, očali, SALMIČ °Ptika itd L D* Vsa popravila z irarancijo. CELJE narodni DOM Kupujem zlato in srebro. W^ I T^y ""¦ _. kleparstvo, vodovodne inštala^ije ¦ 1 I % I V strelovodne naprave. liWfl H1 A I IA I f7 si H cclje, za kresuo 4. ri I'VI Illll I 1111 *# VI II Prevzema vsa v zgoraj navedene 1^1 f I I I I I I I Illl # fill stroke spadajoča dela in popravila. 11 till|V/ l/vlZiUll2p^atotn n odn ^ Inserirajte v „NOVI DOBI"! Urejuj» Bm6o PtiuilL — Odgown ta kxnwinfasi^yf ^W4 to Zxeroo Ekftrarpoifthm trtm*. - 0b* ˇ CHtiL = I,; \ t: r ' >t ; ¦¦>li