Št. 125 (15.569) leto UL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA - Drevored 24 maggto 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ 1500 LIR POSTMNA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% Šolniki pred novimi nalogami Marjan Kemperle Težave, na katere je naletel tržaški Sindikat slovenske Sole pri organiziranju letošnjega občnega zbora, na nekakšen naCin odsevajo sedanji položaj zamejskega šolstva. Skupščine ob 40-letnici ustanovitve ni mogel prirediti, kot si je prvotno zamislil, ker mu šolske oblasti tega niso dovolile. Slovensko šolstvo se že vsa povojna leta poteguje, da bi mu priznali avtonomijo upravljanja in odločanja, a doslej so bile vse zahteve na politični ravni presliša-ne. Mnogi šolniki so izrazili marsikateri pomislek, ker se je vodstvo sindikata odločilo, da izvede občni zbor tako kasno, tik pred zaključkom pouka. In vendar: boljšega termina bi skoraj ne moglo izbrati. Italijanska politična barka je zaplula v levosredinske vode. Po napovedih bi morale biti za našo šolo manj razburkane od tistih, ki jih je vzvalovil navidez nebogljeni Berlusconijev minister za šolstvo D’Onofrio. Val, ki ga je on razgibal, je nato odpljusk-nil avtonomiji dveh naših nižjih srednjih šol. Slovensko šolstvo bi moralo biti sedaj deležno večjega posluha. Tega so se gotovo zavedali tudi politični zastopniki manjšine: na ponedeljkovem srečanju so med prednostna vprašanja, ki bi jih morali Cimprej rešiti, vključili kar štiri, ki zadevajo šolstvo: avtonomijo slovenskih šol, priznanje Sindikata slovenske šole, priznanje dvojezičnega centra v Spetru in priznanje Glasbene matice. Ob tolikšni pozornosti se bo danes na Opčinah odvijal letošnji občni zbor Sindikata slovenske šole. V štirih desetletjih je stanovska organizacija naših šolnikov odigrala nezamenljivo vlogo, in to v pogojih, ki so ji biti vse prej kot naklonjeni. Odprtih vprašanj je še veliko; med vsemi je najbolj akutno tisto o »racionalizaciji«, o kateri je tekla beseda na sinočnjem srečanju v Trstu. Ta in tudi ostala niso izključno šolska vprašanja; v večji ali manjši meri zavzemajo politični pomen. Solniki pa morajo o njih povedati svoje. Prav zato je danes pomembno, da se danes šolniki polnoštevilno in aktivno udeležijo občnega zbora in da izvolijo tako vodstvo sindikata, ki bo dalo svoj doprinos pri oblikovanju naše šolske politike na pragu tretjega tisočletja I Deželna vlada prestala I zelo zahtevno preizkušnjo TRST - Deželni svet se je po dvod- pričakovanjih glasovali svetovalci nevni razpravi z večino glasov iz- Kartela svoboščin in Komunistične rekel za federalistično ureditev Ita- prenove. lije, ki nikakor ne pomeni odcepitve Razprava je povzročila nekaj dokaj Severa od Juga. Glasovanje je politic- ostrih polemik v furlanski ligi, ki jo no utrdilo vlado predsednika Sergia je včeraj nepričakovano iz protesta Cecottija, ki sloni na zavezništvu zapustil deželni svetovalec Pierluigi med levo sredino in Severno ligo. Castagnoli, ki je prestopil v mešano Proti večinskemu dokumentu so po svetovalsko skupino. Na 4. strani ■ Vlada skrčila prispevke I za manjšinske ustanove TRST - Deželno odborništvo za bi veljajo tudi v prihodnosti, kulturo je sporočilo, da bo na osno- Slovenske organizacije s tem sk-vi posebnega vladnega dekreta za lepom seveda ne soglašajo in zahte-tri odstotke krčilo državne pri- vajo, naj bi iz varčevalnih ukrepov spevke (osem milijard lir) sloven- izzvzeli manjšinske ustanove, ki se, skim kulturnim ustanovam. V kot znano, soočajo s hudimi finane-tekocem letu naj bi naše kulturne nimi težavami. Varčevalni ukrep inštitucije dobile 240 milijonov lir ne bo prizadel italijanske manjšine manj letnih prispevkov, krčenje naj v Sloveniji in Hrvaški. IZRAEL / V NASPROTJU Z PRVIMI NAPOVEDMI JE ZMAGAL VODITELJ LIKUDA NETANJAHU Obrat v desno S sestavo vlade bodo zaradi razdrobljenosti glasov velike težave - Nekateri že napovedujejo »veliko koalicijo« - Zaskrbljenost v ZDA in drugod po svetu JERUZALEM - Kljub temu da je po prvih projekcijah volitev v Izraelu kazalo, da bo z malenkostno prednostjo zmaga le pripadla premiera Peresu in laburistom, pa se je tehtnica le prevesila na stran voditelja Likuda Benjamina Ne-tanjahuja in njegove stranke. Netanjahuju podporo namenilo 50, 3 odstotka volilcev. Volilna komisija mora prešteti še približno 150 tisoč glasov volilcev, ki v Času vobtev niso bili doma ter 25 tisoč glasov, ki jih niso prešteli zaradi neznanih »tehničnih razlogov«. Volilna komisija še ni preštela glasov vojakov, mornarjev, diplomatov, zapornikov in bolnikov, ki so doslej tradicionalno veC podpore namenili desnici. Zidovski državljani Izraela so Net-najahuju namenili približno 55, 5 odstotka glasov, medtem ko so Arabci večinoma glasovali za Peresa. Ameriški predsednik Bill Clinton, ki je odkrito podpiral Peresa, je napovedal, da se pobtika ZDA do najtesnejše zaveznice na Bližnjem vzhodu ne bo spreminjala. Na 13. strani ITALIJA / ZBORNICA Zaupnica vladi: desnica za dialog o reformi države RIM - V poslanski zbornici se je vCeraj nadaljevala razprava o zaupnici Prodijevi vladi, kateri desnica Kartela svoboščin napoveduje »resno opozicijo«. Umberto Bossi je nastopil v nekoliko bolj spravljivih tonih, medtem ko je komunistični lider Fausto Bertinotti potrdil podporo Prodiju, a ga opozoril, naj se ne dotakne pridobitev socialne države. Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini sta, Čeprav v različnih tonih in z nekoliko različnimi poudarki, napovedala odločno, a resno opozicijo. Predvsem vodja Nacionalnega za- vezništva je izrazil pripravljenost za dialog z večino o institucionalnih reformah. Bossi je bil precej spravljiv in je levosredinski vladi ponudil pogajanja za reformo državne ureditve. "Senator" je stalno omenjal Padanijo in njene predvsem ekonomske zmogljivosti, ni pa se dotaknil zahteve po odcepitvi Severa. Massima D‘Alema je ugotovil, da se z zmago leve sredine nikakor ni podrla Italija, kateri se sedaj odpirajo nove in velike razvojne perspektive, ki jih gre do konca izkoristiti. Na 2.strani SLOVENIJA - EU / SPOROČILO FARNESINE Podpis sporazuma na dnevnem redu zasedanja 10. in 11. junija Podpis ogroža samo zadržanje VB zaradi »norih krav« RIM - Vse kaže, da bodo sporazum o pridruženemu članstvu Slovenije v Evropski uniji podpisali 10. ali 11. junija na zasedanju ministrov EU v Luksemburgu. Tako so sporočiti včeraj iz italijanskega zunanjega ministrstva z ugotovitvijo, da je »italijanska vlada v svoj-stvu predsednika Evropske unije ugotovila, da je slovenska stran sprejela predloge, ki jih je v imenu EU pred časom postavilo špansko predsedstvo v zvezi s prilagoditvijo slovenske zakonodaje na področju dostopa do nepremičninskega trga evropskim standardom«. Podpisu asociacijske pogodbe bo sledila izmenjava pisem v zvezi z obvezami Slovenije, da dovoli vsem evropskim državljanom dostop na slovensko nepremičninsko tržišče v roku štirih let po ratifikaciji pogodbe same in obenem omogoči že po ratifikaciji vsem, ki so najmanj tri leta živeli na ozemlju, ki so sedaj v Republiki Sloveniji, takojšen nakup nepremičnin. Sporočilo italijanskega zunanjega ministra, ki med drugim navaja, da bo do podpisa pogodbe prišlo po ponedeljkovem posredovanju podtajnika Fassina v Rimu, se zaključuje z zagotovilom, da bo vlada z vsem seznanila parlament takoj po sestavi in umestitvi zunanjepolitičnih komisij poslanske zbornice in senata. Ob tem vprašanju se je vCeraj v Ljubljani z novinarji pogovarjal slovenski zunanji minister Thaler, ki je med dragim objasnil podrobnosti pisem, ki jih bo Slovenija izmenjala z EU. Gre za listino, ki vsebuje zgoraj navedene obveze ob ugotovitvi, da gre v obeh primerih za recipročne obveze pod istimi pogoji, kar je sicer v mednarodnih odnosih povsem običajno. Podtajnik Fassino pa je včeraj sprejel zastopstvo ezulov, katerim je, kot piše v uradnem sporočilu zunanjega ministrstva, obrazložil zadnji razvoj dogajanj in se z njimi pogovoril o odnosih med Italijo in Slovenijo, s posebnim poudarkom na vračanju dobrin. Vprašanje odnosov med Slovenijo in EU se torej dokončno razpleta. Edino, kar bi v tem trenutku še onemogočilo podpis je, kot kaže, zadržanje Velike Britanije, ki je zaradi evropskih stališč o »norih kravah« sklenila, da bo bojkotirala vse sklepe EU, kar bi znalo veljati tudi za sporazum s Slovenijo. Na 12. strani Danes v Primorskem dnevniku Skesanec proti Andreottiju Na procesu proti Giuliu Andreottiju je skesani mafijec Gaspare Mutolo pričal iz »varnostne razdalje«. Stran 2 Tretji Trg Gutenberg Tržaški knjižni sejem se bo letos zaCel 6. junija. Letošnji program je pester in vabljiv. Stran 5 V Slivnem obtičal tovornjak Tovornjak z mešalcem za prevoz betona se je zvrnil na bok, beton se je strdil, težkega vozila pa gasilci niso mogli več dvigniti. Stran 5 Italijani ne plačujejo glob Italijani so dolžni državi skoraj tisoč milijard zaradi neplačanih glob. Med prvimi so Tržačani. Stran 9 Utajenih 230 tisoč milijard lir V lanskem letu je bila država prikrajšana za 230 tisoC milijard lir; med utajevalci so na prvih mestih trgovci, mati podjetniki, obrtniki in svobodni poklici. Stran 9 190 km premalo za zmago Fabrizio Gnidi je bil v 12 etapi gira kar 190 km na begu, na koncu 195 km dolge etape pa je bil le tretji. Stran 16 POSLANSKA ZBORNICA / ZAUPNIICA VLADI PREDSEDNIKA ROMANA PRODIJA Kartel napoveduje »resno opozicijo« RIM - V poslanski zbornici se je včeraj brez večjih presenečenj nadaljevala razprava o zaupnici Prodijevi vladi, kateri desnica Kartela svoboščin napoveduje »resno opozicijo«. Umberto Rossi je nastopil v nekoliko bolj spravljivih tonih, medtem ko je komunistični lider Faust o Berti-notti potrdil podporo Prodiju, a ga opozoril, naj se ne dotakne pridobitev socialne države. Pred televizijskimi ekrani so vsekakor nastopili vsi najvidnejši liderji, razpravo pa je sklenil tajnik Hrasta Massimo D’Alema. Silvio Berlusconi in Gianfran-co Fini sta, Čeprav v različnih tonih in z nekoliko različnimi poudarki, napovedala odločno, a resno opozicijo. Predvsem vodja Nacionalnega zavezništva je izrazil pripravljenost za dialog na področju institucionalnih reform, ki zadevajo vse politične sile ter ne samo večino ali opozicijo. Bolj jezno pa je nastopil bivši ministrski predsednik, ki očitno Se ni prebavil grenkega volilnega poraza. Hvalil je enotnost Kartela svoboščin, kar gre tolmačiti kot opozorilo bivšim demokristjanom, naj se ne preveč približajo Lamberto Diniju ali celo Prodiju. ' Bossi je bil, kot rečeno, kolikor toliko spravljiv in je levosredinski vladi ponudil pogajanja za reformo državne ureditve. ”Sena-tur“ je stalno omenjal Padanijo in njene predvsem ekonomske zmogljivosti, ni pa se dotaknil zahteve po odcepitvi Severa, s katero že nekaj Časa razburja javno mnenje. Pokazal je pozornost do nekaterih Prodijevih programskih izjav, za resnične reforme pa je po Bossijevem mnenju potreben pogum. Zanimivo je, kaj bo vodji Severne lige danes odgovoril premier, ki je vCeraj pozorno poslušal vse diskutante. Bertinotti je izrazil zadovoljstvo, ker je Prodi popolnoma iz- ločil iz vladnega programa kakršen koli namig na t.i. predsedniško republiko, komunisti pa niso zadovoljni z ekonomskimi in finančnimi smernicami vladnega programa. Levosredinska koalicija, je Se poudaril tajnik Komunistične prenove, ne more biti družbeno nevtralno zavezništvo, ampak se mora zavzeti predvsem za zaščito interesov ogroženih družbenih slojev in upokojencev. D‘Alema je ugotovil, da se z zmago leve sredine nikakor ni podrla Italija, kateri se sedaj odpirajo nove in velike razvojne perspektive. O programu Prodijeve vlade se je izrazil zelo pohvalno, ministrskega predsednika in tudi Oljko pa je pozval, naj prisluhneta zahtevam in pričakovanju ljudi. D’Alema je izrazil pripravljenost na dialog z opozicijo o reformi države in to je tudi stališče, ki ga je v imenu Ljudske stranke zagovarjal Franco Marini. Beležka Stefanie Ariosto predmet polemične debate RIM - Pred sodnikom za prelimi-marne preiskave Alessandrom Rosa-tom se je vCeraj popoldne nadaljevalo zasliševanje Stefanie Ariosto, ki je glavna priča v preiskavi proti bivšemu rimskemu sodniku Renatu Squil-lanteju. Glavno besedo so tudi tokrat imeli branilci obtoženega sodnika, ki so Ariostovo vseskozi oblegali z vsakovrstnimi vprašanji. Njihovo zadržanje na zadnjem zasliševanju je povzročilo protest javnih tožilcev, ki so očitali odvetnikom, da nezakonito raziskujejo zasebno življenje Ariosto-ve. Predmet včerajšnjega zasliševanja je bila skrivnostna beležka z imeni in naslovi nekaterih ljudi, ki naj bi bili vpleteni v afero dmnevnega podkupovanja rimskim sodnikov. Beležke naj bi skrivnostno izginila oziroma je ni v uradnih sodnih aktih’kar je zelo razjezilo odvetnike. Na zatožni klopi je, kot znano, tudi bivši obrambni minister in vidni predstavnik Berlusconijeve stranke Cesare Previti. Ariostova je medtem v intervjuju tedniku Panorama povedala, da je zelo zadovoljna s potekom in z izsledki preiskave o tej aferi. Razkrila je tudi, da o tem piše knjigo z naslovom »Lev in gazela«, ki bo sredi junija izšla pri založbi Larus. Gre za majhno založbo iz Bergama, ki objavlja tudi knjige bivšega sodnika in danes ministra za javna dela Antonia Di Pie-tra. V knjigi bo opisala tudi ljubezensko zvezo z nekdanjim načelnikom poslanske skupine ”Forza Italia" Vit-toriom Dottijem. NEAPELJ / PROCES GAVA Javni tožilec zahteval štiri leta zapora Bivšega ministra dolžijo, da je sprejel podkupnino - Gava pisno zavrnil vse obtožbe TORRE ANNUNZIATA (Neapelj) - Štiri leta zapora in 10 milijonov lir denarne kazni: takšno kazen je za bivšega notranjega ministra Antonia Gavo (na sliki AP) zahteval javni tožilec Paolo Fortuna. Gavo dolžijo preprodaje nezakonito pridobljenega blaga, v konkretnem pa naj bi od bivšega deželnega odbornika Kampanje Armanda De Rose prejel 300 milijonov lir. Z zahtevami tožilca se je zaključila obravnava, ki se je zjutraj začela z nastopom Gavovih branilcev Carlom Taormino in Eugeniom Gricrijem. Odvetnika sta sodišču predložila pismo bivšega ministra, v katerem zavrača vse obtožbe. Gava se namreč obravnave ni udeležil, na njej pa so predvajali video posnetke soočenja med obtoženim (Gavo) in obtoževalcem (De Roso). Na osnovi dokaznega gradiva naj bi Gava iz rok De Rose prejel 300 milijonov lir, ki sta jih slednjemu izročila gradbena podjetnika Corsicato in Passarelli. Omenjena podjetnika sta si namreč zagotovila dela za izgradnjo bolnišnice v kraju Vico Equense, izročena vsota naj bi bila torej otipljiva »zahvala za uslugo«. NOVICE PALERMO / PRIČEVANJE SKESANEGA MAFIJCA PO VIDEOKONFERENCI Iz požara rešili filipinska otroka MILAN - Gasilci so vCeraj pred plameni rešili dva filipinska otroka (ki imata 3 leta in pol oziroma 22 mesecev); posegli so v Drevoredu Bligny, kjer je v stanovanju petega nadstropja stavbe izbruhnil požar. Otroka, ki sta bila v stanovanju sama (mati je bila a delu, oCe pa po nakupih) in kazala simptome zadušitve, so odpeljali v bolnišnico na preglede, njihovo zdravstveno stanje pa ni zaskrbljujoče. Umor Alpijeve in Hrovatina: v četrtek zaslišanje sultana RIM - Rimski sodnik Giuseppe Pititto, ki raziskuje umor novinarke Ilarie Alpi in televizijskega snemalca Mirana Hrovatina, bo v torek odpotoval v Jemen, kjer bo zasfišal sultana Abdullanija Museja Vusufa, ki je v okviru preiskave vpisan na seznam preiskovanih; kot priCo pa bo zasfišal predstavnika »Shifco« Saida Omarja Mugneja. Zahteva dovoljenja za uporabo Berlusconijevih pogovorov RIM - i - Prokura iz Brescie je pri poslanski zboi rosila za dovoljenje, da bi lahko uporabil: bomici zaprosila za dovoljenje, da oi latiko uporabila telefonska prisluškovanja, ki zadevajo Silvia Berlusconija. Zahteva se uokvirja v sodni postopek, ki poleg Berlusconija zadeva Se njegovega brata Paola, Umberta Improto in Antonia D’Amata, zadeva pa domnevni poseg Berlusconija, da bi Antoniu Di Pietru odsvetoval vstop v politično areno. Videmska univeiza za shuttle VIDEM - Na prihodnjem poletu shuttla Columbia, ki naj bi 20. junija vzletel s Cape Canaverala, bodo eksperimentirah raziskavo Videmske univerze; zadeva pa najvišjo možno moč, ki jo mišica lahko razvija in pa najvisjo možno hitrost, s katero se lahko skrči pred, med in po poletu v shuttlu. Mutola je strah: »Andreotti lahko pošlje mafijske skesance v pekel...« Andreottijev zagovornik je do zadnjega skušal preprečiti pričevanje PALERMO - Včeraj se je končno začelo na procesu proti Andreottiju zasliševanje skesanega mafijca Gaspareja Mutola prek telekonference, ki so jo Andreot-tijevi zagovorniki skušali preprečiti. Sek-sanca so v sodni dvorani v Palermu lahko gledali prek televizijskega prenosa na ekranih, kjer pa ga ni nikoli bilo videti v obraz to iz varnostnih razlogov, zaradi katerih ni niti znano, kje je bil televizijski studio, v katerem je Mutolo odgovarjal na vprašanja. Pred njim sta sedela sodna zapisnicarka in skesancev njegov zagovornik, zaradi Cesar je Andreottijev odvetnik Coppi celo podvomil, da je morda sugeriral odgovore svoji stranki in zahteval, naj se oddalji od Mutola. Kljub tem začetnim težavam in popoldanski nekajminutni prekinitvi prenosa je Mutolovo pričevanje izzvenelo prepričljivo - Andreotti je sicer nasprotnega mnenja: »Mutolo je bil večkrat protisloven...« - predvsem pa je zvalilo na nekdanjega predsednika vlade izredno hude obtožbe. Andreotti je nastopil pri kasacijskem sodniku Corradu Carnevaleju, da bi »udomačil« proces proti mafijskim bo-som, trdi skesanec. Povezava med mafijo in Andreottijem je potekala prek poslanca Salva Lime in zaprte mafijce ni skrbel sodni potek, ker so imeli informacije, po katerih se je Andreotti zavzel za njihovo usodo. Nekoč vsemogočni demokrSCan-ski voditelj je tudi urejeval manjše probleme, kot so bili odstranitev nepriljubljenih funkcionarjev s kvesture in prefekture v Palermu, je še povedal skesani mafijec. Andreotti naj bi nadalje »uredil zadeve« tako, da so oprostili obtoženca umora nekega policista, ker je bil v sorodstvu z znanim mafijcem. Zanimal naj bi se tudi za nakup torbe bankirja Roberta Cal-vija, ki so ga odkrili obešenega v Londonu, v kateri so bili dokumenti v zvezi s stečajem milanskega Banca Ambrosiana. Zakaj pa ni takoj povedal vsega, kar je vedel o Andreottiju, so vprašali skesanca, ki je svoja pričevanja proti nekdanjemu predsedniku vlade iznesel šele po daljšem obdobju sodelovanja z preiskovalci: »Ker lahko Andreotti pošlje skesance v pekel,« je odgovoril Mutolo... TRST - »Lahko se pogajamo o vsem, tudi o racionalizaciji, a le pod pogojem, da nas šolske oblasti priznajo za sogovornika, in da od tega nekaj iztržimo, da bi bila naša šola bolj kvalitetna.« V tem zaključnem stavku posega slovenskega Člana Vsedržavnega šolskega sveta prof. Tomaža Simčiča je zaobjeta srž sinočnjega posveta o »racionalizaciji« šolskih struktur naše narodnostne skupnosti v tržaški občini, ki jo je priredila pokrajinska šolska komisija Slovenske skupnosti. Na srečanju ni bil govor le o omejevalnih ukrepih, kakršne je naša šolska struktura že okusila na svoji koži, temveč tudi o nezavidljivem položaju, v katerem se naše šolstvo nanaša, sodelujoči in udeleženci v razpravi pa so spregovorib tudi o kvaliteti, ki bi morala biti ena od razpoznavnih značilnosti manjšinske šole. Povod veCera je bila »racionalizacija« šolskih struktur, ki jo, vsiljujeta Tržaška občina in šolsko skrbništvo. Seveda z namenom, da bi prištedila na stroških vzdrževanja šolskih poslopij in šolskega osebja. Koordinatorka srečanja Nadja Maganja je že uvodoma omenila, da je slovenska šola v Italiji še vedno pepelka, vprašanje »racionalizacije«, ki vse bolj glasno trka na šolska vrata številnih šol, pa kljub vsemu predstavlja priložnost za poglobljen pogovor o preustroju osnovne šole na Tržaškem. Občinski svetovalec Andrej Berdon je orisal racio-nalizacijski naCrt, ki ga je po navodilih Tržaške univerze izdelala Tržaška občina, in o katerem smo svojcas že obširno poročali. Predstavniki enotnega Racionalizacija« - uvod v razmišljanje o kvalitetnem preustroju naših šol Na slikah: pod naslovom udeleženci sinočnjega posveta; spodaj tajnica SSS Marta Košuta (Foto KROMA) ■ ■ šolskega odbora So pristojni odbornici že predocili, da je ta načrt za manjšino nesprejemljiv. Občina je vsekakor pokazala razumevanje, in svetovala, naj slovenska manjšina pripravi protipredloge k načrtu. Obstaja torej nekakšna občutljivost občinske uprave, ki jo je treba izkoristiti, je svetoval Berdon. »Ko bi imeti na šoli samo eno tako lepo učilnico, kot je Vilfanova dvorana, bi bili zadovoljni.« Zelja openske didaktične ravnateljice Stanke Cuk je že nakazala osrednji problem, s katerim se mora soočati velika večina slovenskih osnovnih šol. Šolska po- slopja so stara, dotrajana, brez ustrezne opreme, skratka, nedostojna za vzgajanje in izobraževanje mladega človeka. Čukova je omenila primer, ki postaja že klasična prispodoba nedostojnosti: le eno od šolskih poslopij openskega didaktičnega ravnateljstva so zgradili po vojni, ostala so še vsa iz avstrijskih Časov. Sole so bile zaščitene: zakaj pa jih niso vzdrževati? se je nemočno vprašala. Zastavila je še drugo aktualno vprašanje: ati je število sol nedotakljivo in se moramo zadovoljiti, da pokrivajo teritorij, ati pa se da na račun manjšega števila šol nekaj iztržiti, da bodo obstoječe šole odgovarjale potrebam modeme vzgoje in izobraževanja? Fhofesorica Marta IvašiC je ugotavljala, da se moramo na šolskem področju vedno le braniti. Potisnjeni smo v podrejen položaj, kar nas v mnogoCem odvrača od vsebinskega vprašanja manjšinskega šolstva. Profesorica je nakazala pot, kako bi se lahko izvili iz take situacije: ovrednotimo svoje izkušnje, je predlagala. Te pa so: bogati stiki šole z okoljem, prostovoljno delo učiteljev, staršev in vaščanov, malo šolo v vrtcih. Treba je torej podčrtati kulturne in družbene argumente za obrambo naših šol. Racionalizacija nima neposredne zveze s kvaliteto pouka, tako kot je zastavljena, pomeni le obu-božanje; na teritoriju bomo imeti manj šol. Ce bo občina s tem kaj prištedila, bi morala le-to investirati za manjšinske šole, je namignila. Tajnica Sindikata slovenske Sole Marta Košuta je spregovorila o delovanju enotnega Šolskega odbora. Bilo je - vsaj v primerjavi s preteklostjo - enkratno: ljudje različnih političnih prepričanj so prvič zaceli enotno razmišljati o naši Soli; sestavili so stališča in jih zagovarjali pred oblastjo, je poudarila. Na srečanjih z ministrom za šolstvo, s šolskim skrbnikom in s tržaško občinsko odbornico za šolstvo se je predstavil kot subjekt, in to vlogo mora opravljati še naprej. Ravnatelj Tomaž SimCiC je udeležence večera seznanil s pismom, v katerem šolski skrbnik odgovarja Tržaški občini v zvezi z njenim racionalizacijskim načrtom. V njem na splošno osvaja stališče, da so slovenske Sole zaščitene, in da bi morebitne ukinitve predstavljale juridicni problem. Predstavnik Vsedržavnega šolskega sveta je poudaril, da potrebujemo nov posodobljen zakon o slovenskem šolstvu, ki naj bi manjšinski šoli zagotavljal avtonomno upravljanje, da bi ne bila več le nekakšen privesek italijanske. Uvodnim posegom je sledila razprava, ki se je zavlekla še za nekaj ur v noc (kar je navsezadnje tudi pokazatelj, da je bilo treba o obravnavanih dilemah končno spregovoriti). Poudarjeno je bilo, da predstavlja sedanji politični položaj v državi - brez pretiranega optimizma -kljub vsemu priložnost, da nekaj dosežemo. Govor je bil o stavbah, ki niso stavbe, paC pa zaklonišča, in o nekaterih skorajda ekstremnih primerih, v katerih je sploh vprašljivo, ali je poučevanje v takih pogojih z vzgojnega in socialnega vidika sprejemljivo (na primer v vrtcu s samimi štirimi otroki, z dvema vzgojiteljicama, postrežni-co in spremljevalko). Omenjena je bila multikulturna značilnost naših šol, in prednosti, ki iz tega izvirajo, a ki jih ne znamo izkoristiti. Slišati je bilo tudi stavek, ki je izvenel kot parola: postaviti izobraževanje v politično areno. Toda: kdo naj odloCa, kakšno bi moralo biti novo zamejsko šolstvo? Eden od odgovorov se je glasil takole: enotni šolski odbor je primeren sogovornik italijanskih političnih oblasti; za stike s šolskimi oblastmi bi bilo treba ovrednotiti deželno komisijo; pri reševanju mednarodnih vprašanj mora biti nujno soudeležena Slovenija. Razprava o slovenskem šolstvu se je torej začela. Le od nas bo sedaj odvisno, ati bomo res postali tisti subjekt, o katerem smo že tolikokrat (samo) govorili. Marjan Kemperle DANES OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE / POGOVOR $ TAJNICO MARTO KOŠUTA Sindikat potrebuje nove, mlade ljudi, da bo kos izzivom sedanjega časa« Slovenski šolniki na Tržaškem se bodo danes popoldne ob 16.30 zbrali na Opčinah na obenem zboru Sindikata slovenske šole. Popoldanski termin predstavlja novost. Doslej so občni zbori potekali dopoldne. Po odločitvi tržaškega šolskega skrbnika to letos ni bilo več mogoče, ker Sindikat slovenske šole ni uradno priznan šolski sindikat. Zato mu skrbnik ni izdal dovoljenja, da bi priredil skušCino med delovnim Časom. Obstajala je sicer možnost, da bi za občni zbor izkoristili ure, ki so namenjene sindikalnim zborovanjem, a na ta način bi bili prikrajšani šolniki, ki delujejo na celodnevnih šolah, ker bi se ga ne mogli udeležiti. Zato je naposled obveljala popoldanska varianta. Tajniško poročilo bo na skupščini prebrala prva tajnica Sindikata Marta Košuta. Pred občnim zborom smo ji zastavili nekaj vprašanj. Kako ocenjujete delovanje Sin- dikata slovenske šole v zadnjem letu? Sindikat se je znašel v velikih težavah, ker je bil ob sindikalna dopusta. To je otežavilo njegovo delo. Ce pa pomislimo, da je sindikatu uspelo vzpostaviti ploden odnos do oblasti, da je bil koordinator in katalizator nekaterih akcij tudi v vsedržavnem merilu in da je tudi v naSi sredi pridobil na ugledu, potem lahko izjavim, da je bila ta mandatna doba za našo organizacijo pozitivna. Sindikat slovenske šole je bil eden od dejavnikov, ki so spodbuditi delovanje enotnega šolskega odbora. Ta odbor je bil ustanovljen že leta 1954, a malokdo je vedel, da obstoja in deluje. V zadnjem letu smo obudili delo Šolskega odbora, vanj smo vključili nove komponente, kot so predstavnik beneške Sole v Spe-tru, predstavnik slovenskih Sol v Vsedržavnem Šolskem svetu in predstavnik deželne komisije za vprašanja slovenske Sole. Šolski odbor je postal dejanski predstavnik slovenskea Šolstva v Italiji. S katerimi vprašanji se je največ ukvarjal sindikat? S tistimi, ki so se sproti pojavljala, ki so nam bila tako rekoč vsiljena: racionalizacija Šolske mreže po sodnem postopku; raziskava Tržaške občine o šolski mreži, ki tudi namiguje na racionalizacijo. V tej mandatni dobi Ste hiti tudi pri ministru za šolstvo. Da, nesli smo mu spomenico, v kateri smo nakazali niz problemov tržaških in goriskih Sol, pa tudi Benečije. Iznesli smo zahtevo po priznanju Glasbene matice, ker smatramo, da je glasbena Sola sestavni del našega Šolskega sistema. Predocili smo mu, seveda, tudi zahtevo po avtonomiji slovenske Sole. Kako so se slovenski šolniki znašli v letošnji sindikalno ne prav rožnati situaciji? Šolsko delo in sindikalno delo bi morali potekati vzporedno. Nasi Solniki gledajo na Sindikat slovenske Sole kot na organizacijo, ki mora biti, mora obstojati, za lastne potrebe pa mnogokrat segajo po drugih sindikalnih organizacijah. To je Skoda, ker zmanjšuje pomen našega sindikata. Sindikat slovenske Sole pa je edhii, ki se popolnoma poteguje za našo Solo. Zato mislim, da bi morali biti naSi Solniki mnogo bolj povezani z njim in bi morali predvsem verjeti vanj. Ze pred Časom ste najavila, da boste odstopila in zapustila vodstvo Sindikata. Zakaj? Ko sem sprejela tajniško mesto, sem jasno napovedala, da se bom po tej mandatni dobi umaknila. Mislim, da morajo sedaj nas sindikat in našo Solo oblikovati mladi ljudje, z drugačno vizijo sveta in predvsem manj obremenjeni s tistim nacionalističnim ozadjem, ki sem ga bila primorana imeti jaz, kot človek, ki je odraščal v prvem povojnem Času.« Pogovor zapisal Marjan Kemperle DEŽELNA SKUPŠČINA / MARATONSKA RAZPRAVA O PREUSTROJU DRŽAVNE UREDITVE Odbor prestal zahtevno preizkušnjo Podpora federalizmu, ne Padaniji Okrepljeno koalicija med levo sredino in Severno ligo - Kritike desnice in komunistov TRST - Deželni svet je po predvidevanjih podprl zahtevo po federalistični ureditvi Italije in po avtonomiji Furlanije-Julijske krajine, a v sklopu enotne in nedeljive Italije. V dokumentu, ki je bil odobren z glasovi Severne lige, DSL, Ljudske stranke, zelenih in republikancev, ni govora o odcepitvi Severa in niti ne o Padaniji, kar je pomirilo tudi desničarsko opozicijo, ki je, skupno s SKP, vseeno glasovala proti večinskemu stališču. Odbor predsednika Sergia Ce-cottija je tako prestal zahtevno politično preizkušnjo, saj je dvodnevna razprava v skupščini okrepila koalicijo med levo sredino in Ligo, Čeprav je predsednikova replika doživela nekatere kritike DSL in Ljudske stranke. Cecotti je potrdil politično zvestobo večinskemu zavezništvu, izrazil pa je veliko zaskrbljenost nad hudimi težavami, s katerimi se sooča Italija. Predsednik upa, da bo Prodijeva vlada (v njej je veC inteligentnih ljudi, je dejal Cecotti) takoj zaCela izvajati nekatere nujne institucionalne reforme, drugače ji bo situacija zbežala iz rok. Kriza je posebno občutena na severovzhodu države, kjer zelo narašča nezadovoljstvo ljudi do centralne oblasti in Liga je odraz tega naraščajočega nezadovoljstva. Treba je odločno ubrati pot federalizma, a z novimi prijemi, pri čemer je Cecotti uporabljal besedo ”post-federali-zem“, te oblike državne ureditve pa resnici na ljubo ni razčlenil oziroma natančneje obrazložil. Izrazil pa je še enkrat upanje, da bo Prodiju uspel napovedani preobrat ter naglasil, da bo deželna vlada nadaljevala na začrtani program- ski poti. Cecotti, kot reCeno, ni povsem prepričal DSL in Ljudske stranke. Tako Renzo Travanut kot Isi-doro Gottardo sta mu namreč v glasovalnih izjavah očitala, da je v repliki nastopil predvsem kot pripadnik Lige in ne kot predsednik Dežele, čeprav bosta obe stranki še naprej podpi- rali lojalno njegov odbor. Večinskega stališča nista podprla Bruno Longo (Ljudska stranka) in Pierluigi Castagnoli (Severna liga). Prvi je bil mnenja, da je odobreni dokument pre-splošen zlasti glede vprašanje enotnosti in celovitosti državnega ozemlja, Castagnoli, ki zapušCa Bossijevo stranko, pa je prepričan, da Liga ne spoštuje obvez, ki jih je svojcas sprejela pred volilci. Večinski dokument je bil na koncu odobren s 33 glasovi Cecottijevega zavezništva, dvajset svetovalcev Kartela svoboščin in Komunistične prenove je glasovalo proti, en svetovalec pa se je vzdržal. Skupščina je pred tem s široko večino glasov zavrnila politična dokumenta, ki so ju predložili komunisti in Kartel svoboščin. r MALA GORA PRI RIBNICI / SPOMINSKO OBELEŽJE NA KRAJU SPOPADA MED PRIPADNIKI ORGANIZACIJE TIGR IN ITALIJANSKIMI OKUPATORJI Školč: Za svobodo se da tudi živeti. Živimo jo skupaj v razumevanju in v sožitju! V nedeljo je bila na Mali gori pri Ribnici svečanost ob odkritju spominskega obeležja v spomin na spopad pripadnikov organizacije TTGR z italijanskim okupatorjem dne 13.5.1941. Po pozdravnih besedah ribniškega župana Jožeta Tanka je na slovesnosti spregovoril predsednik državnega zbora Jožef SkolC (na sliki). Njegov govor objavljamo v daljšem izvlečku. Današnja beseda je v prvi vrsti namenjena spoštljivemu spominu na Danila Zelena, vodjo vojaškega krila organizacije TIGR in njegove kolege, ki so se 13. maja 1941 spopadli z okupatorsko vojsko na Mali Gori. Slo je za prvi spopad slovenskih rodoljubov po okupaciji na slovenskih tleh. To prvenstvo Danila Zelena, Ferda Kravanjo in Antona Majnika krepi v legendarne figure, ki ne utelešajo le poguma in poleta tistih pomladnih dni, ko je bilo treba znati reci »Ne!«. Uteleša tudi trdno odločenost, da za življenjske ideale tvegaš celo samo življenje. Zato razumem to pomenljivo obeležje kot hkratni pomnik in opomin. Ce Zelena njegovi sodobniki pomnijo predvsem kot požrtvovalnega organizatorja tigrovcev na Tolminskem, tedaj nas njegov spomenik danes opominja, da je lahko prav jezik, naš vsakdanji materni in očetov jezik, tisti ideal, za katerega si pripravljen tvegati vse. Kako zlahka je to reci zdaj, ko živimo v samostojni državi! Zdaj, ko smo gospodar, ne le na svoji zemlji, ampak tudi v svoji jezikovni krajini, ki si nadeva ogledalo v besedah. Toda mnogi med vami, ki ste se odzvali današnjemu vabilu, veliko bolje od mene veste, kako težko je bilo ta duhovni pejsaž braniti konec dvajsetih in v tridesetih letih tega stoletja. Asimilacija Slovencev se je na Primorskem dejansko zaCela že pred začetkom fašizma: z ukinjanjem slovenskih šol, z izgonom sloven-skeha jezika s sodišč in državnih uradov, s prepovedmi narodnoprebudnih prire- ditev. Kdor hoče zvezati roke in spodnesti misli, ta vedno najprej skuša zavezati jezik, na silo zapreti usta. In prav proti temu se prične boriti TIGR. Za grozečim imenom, ki naznanja ne-pokorjeno rjovenje slovenstva, se razvija rodoljubna organizacija, ki se že od leta 1927 bori proti fašizmu. Bori se za besedo, za sovobodo in se postavi po robu fašistični politiki raznorodovanja, logiki nacionalne in vsakršne superiornosti. Spominjam se, kako smo se pri uri »spoznavanja druž- be« prav po osnovnošolsko trudili z eno samo potezo zarisati Črto, ki bi segala od Gorice prek Trsta in Istre do Reke - in ki bi bila kar najbolj podobna tigrovi glavi. Zdaj vem, dragi tovariši, da tedaj ta Črta ni potekala na zemljevidu. Bila je v glavah preudarnih žena in mož, mladenk in mladcev, stark in starcev. Tisto, kar je v enoten projekt družilo strmost tolminskih grap, trdnost kraških vrtač, Čvrstost istrskih kleti in neizprosnost jadranske obale, je bilo skupno obzorje: obzorje ohranitve slovenske narodnostne skupnosti. Slo je za življenje ali smrt, šlo je za obstoj naroda. Zato danes tistim dušebrižnežem, ki se sprašujejo o »zverinskem« značaju »teroristične organizacije« TIGR, sporočamo: Kadar je sosed sosedu volk, je treba prebuditi tigre. Zgodovina človeške misli skuša v svojih najmodrejših trenutkih ujeti skrivnost etičnih dilem, s katerimi se človek srečuje v različnih dobah. Včasih pomislim, kako redki so pravzaprav v zgodovini posameznika trenutki, ko so nam stvari kristalno jasne, ko natanko vemo, kaj bi radi. Morda imamo zato vsi skupaj tako radi film, ker nam v estetski užitek ponuja prav takšne vrhunske trenutke etičnih odločitev - ker nam kristalizira trenutke odločitve. Ko danes tu, skupaj z vami, odkrivam spominsko plošCo trem tigrovcem, mi po glavi hodijo besede, ki jih na koncu filma Františka Capa Trenutki odločitve stari brodar izreCe profesorju doktorju. Gotovo se spominjate Staneta Severja, v vlogi doktorja, ki v samoobrambi ubije brodarjevega sina, domobranskega poročnika. Toda pozneje je svoje življenje pripravljen postaviti na kocko, da bi pomagal pri porodu brodarjeve snahe.To je najbolj dramatičen položaj, kar si jih lahko zamislimo: vsi vedo vse, vsem je vse jasno - a od njihovih odločitev so odvisna življenja. V tem odločilnem trenutku stari brodar povesi puško, reCe doktorju »Vi niste morilec« - in ga odpelje čez reko. So taki trenutki, trenutki odločitve - tako v življenju posameznika kot v življenju naroda. Tedaj se je dobro spomniti na zvezdno nebo nad nami in na moralni imperativ v nas. In ko se rojeva novo jutro, prav na obzorju etičnih modrosti vzide najtoplejše sonce. Dragi tovariši, iz vaših trenutkov odločitve se je rodil naš novi dan. Živimo ga tako, kot najbolje znamo. Ne bomo dovolili, da bi zaradi aktualne politike kisli oblaki zameglili zgodovinskega dejstva. Cas je drugačen, tudi bitke se bijejo drugje - toda trenutki odločitve ostajajo. Trenutki, ko je treba pogledati dlje naprej in globlje navznoter. Trenutki, ko je treba zaradi vizije jutrišnjega vsakdana pozabiti na pritlehne spore, kot je treba medsebojna zbadanja zamenjati v vzajemnim, kolektivnim projektom države za novo tisočletje. Ja, tudi danes živimo trenutke odločitve. Živimo jih na meji in na morju, živimo jih v Ljubljani in v Bruslju, živimo jih v parlamentu in pri vas doma. Ko je Zoran Thaler pred slabim letom dni v Ilirski Bistrici govoril ob 50. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom, je v govoru, v katerem se je poklonil prav spominu na tigrovca Danila Zelena, omenil tudi aktualne odnose z Italijo. V svojem značilnem odkritem slogu je poudaril, da so pogovori vedno na nasprotnem koncu, kot spopad. »Do pogovorov,« je dejal, »pride lahko samo med dvema, ki nista gluha in slepa drug za drugega. Pogovor je, Čeprav zna biti naporen in zoprn, ena najbolj plemenitih in človečnih dejavnosti: tisti, ki se pogovarjajo, priznavajo drug drugemu obstoj in samostojno voljo. In ko se dva človeka ali dva naroda tako pripoz-nata, sta na edini mogoči poti k razumevanju in sožitju.« Dovolite mi, spoštovani prijatelji, da zaključim besede ob tej slovesni priložnosti prav z globokim strinjanjem s kolegom in prijateljem Zoranom Thalerjem. Sam pa vam obljubljam, da si bom v svojem delu še naprej prizadeval za spoštovanje takih načel, da nam ne bo treba več nikoli odkrivati spomenikov padlim v boju za svobodo. Za svobodo se da namreč tudi živeti! Živimo jo skupaj, v razumevanju in sožitju! NA TRGU UNITA / OD 6. DO 16. JUNIJA DOLINA / OBČINSKI SVET Vabljiv program tretje izvedbe Trga Gutenberg Doslej zelo uspešen sejem letos organizirata dve »duši« Slika dogajanja in upravnega dela Občinski svet obvezal župana in odbor, naj zavrne skladišče za plin pri Žavljah V tretje gre rado: tržaški knjižni sejem Trg Gutenberg si je v kratkem Času zagotovil tolikšen uspeh, da se mu organizatorji ne bi mogli veC odpovedati, Čeprav so se ob pripravi letošnje, tretje izvedbe pojavili znaki »razvojne krize«. Kot so povedali na včerajšnji predstavitveni konferenci, namenjeni programu pobude, ki bo od 6. do 16. junija, so tokrat organizacijski del razdelili na trgovsko in na kulturno sekcijo. V prvi so s tržaško Trgovinsko zbornico, ki nosi večji del finančnega bremena operacije, Se predstavniki knjigarnarjev in založnikov, v drugi pa pobudniki tržaškega knjižnega sejma, se pravi tržaški sedež Državne knjižnice (kot predstavnica ministrstva za kulturne in naravne dobrine) in študijski center za mladinsko literaturo »A. Alberti«, tokrat pa pri koordinaciji pobud .za šole sodelujeta še združenji La luna a est in Teatro della luna. S tem so skušali uskladiti težnje in poglede tistih, ki pojmujejo knjigo predvsem kot prodajno blago, in predstavnikov kulturnih ustanov, ki se v prvi vrsti potegujejo za promocijo in ovrednotenje branja. Sodelovanje med različnima »dušama«, ki sta se združili v imenu Guten-berga, je zaenkrat privedlo do zavidljivih rezultatov. Se tik pred tiskovno konferenco, je z zadovoljstvom poročala Antonia Ida Fontana, »odhajajoča« ravnateljica tržaškega sedeža Državne knjižnice, so organizatorji dobivati prošnje za sodelovanje na tržaškem sejmu. Precejšen odmev je imela tudi reklamna stojnica, ki jo je v sodelovanju z nekaterimi deželnimi založniki na nedavnem turinskem knjižnem sejmu postavila Trgovinska zbornica. Pomembno mrežo za izmenjavo informacij predstavljajo tudi knjigarne preko svojih združenj in vse kaže, da nameravajo tudi v drugih mestih ponoviti poskus po tržaškem vzorcu. »Skrivnost« za uspeh Trga Gutenberg, ki bo tudi letos za deset dni zasedel središčni Trg Unita, pa nedvomno tiči v sestavi programa. Vabljiv mora namreč biti za širok krog bralcev-odjemalcev, pri Čemer pa kakovostna raven ponudbe ne sme trpeti. Kot je naglasil Livio Sossi (center »A. Alberti«), tržaški sejem skuša ovrednotiti krajevne ustvarjalce (ob piscih tudi ilustratorje), istočasno pa opozoriti na to, kar se dogaja v neposredni bližini. Povedati je treba, da med domače ustvarjalce Sossi vztrajno vključuje tudi slovenske, kot se zavzema za vzpostavljanje vezi z dogajanjem v Sloveniji. Tako bodo v petek, 7. junija, odprli samostojno razstavo ilustracij Vesne Benedetic, v soboto, 15., bodo posebno pozornost nameniti otroški reviji Pastirček ob njeni 50-letnici, med srečanja z avtorji so uvrstiti tudi veCer z Borisom A. Novakom (v torek, 11.), v krog stalnih sodelavk sejma, na katerem vodita delavnice za otroke, pa sodita tudi ilustratorki Jasna Merku in Vesna Benedetic. Program sejma je - kot običajno - zelo obsežen, Čeprav so se tokrat organizatorji truditi, da ga ne bi prenatrpati z raznimi srečanji. Tudi letos so ga tematsko porazdelili, tako bo npr. že drugi dan (v petek, 7. junija) posvečen ženski ustvarjalnosti, kar je novost. Običajen gost tržaškega sejma, ki otrokom in mladini posveča izredno pozornost, pa so stripi: letos bodo stripi imeti glavno besedo v soboto, 8., medtem ko bo naslednji dan zapisan mladinski literaturi. Tretji Trg Gutenberg se bo s krajšo slovesnostjo za-Cel v četrtek, 6. junija, ob 16.30, sledila pa bo prva izmed okroglih miz namenjenih informaciji, ki je tudi med glavnimi temami 'letošnjega sejma. Z otvoritvijo sejma pa se bo od Trsta poslovila ravnateljica Državne knjižnice Antonia Ida Fontana, vendar pa je že na včerajšnji tiskovni konferenci njen naslednik Claudio Caltana zagotovil, da bodo naslednje leto nedvomno priredili 4. Trg Gutenberg. (bip) Po dobrih dveh mesecih se je v torek zveCer ponovno sestal dolinski občinski svet. Dnevni red je bil sicer zajeten, skupina izvoljenih predstavnikov pa je spet dokazala svojo »spretnost« in z napovedanimi vprašanji »uredila« v sorazmerno kratkem Času. Vsebinsko najobsežnejše je kot vselej bilo začetno županovo poročilo. Boris Pangerc je podal sliko najnovejšega dogajanja, bodisi na ravni uradnih občinskih odnosov, kot na področju krajevnega društvenega delovanja. Tako je bil prve dni aprila predan namenu drugi del metanskega omrežja, ki povezuje Obrtno cono s spodnjim delom vasi. Medtem pa se pospešujejo dela za plinsko napeljavo v Dolini in Boljuncu, predvidoma bodo zaključena že jeseni. Začela so se tudi napovedana razširitvena dela na mackoljanskem pokopališču, trajala bodo do avgusta, medtem pa je upati, da bodo prizadevanja za podobne posege na pokopališču v Dolini. Ugodno oceno je župan podal glede letošnje spomladanske odprte meje, ki je bila še posebej pestra, razširjena na mnoge kulturne prireditve in dobro obiskana, kljub slabemu vremenu prvega dne. Med dogodki na društveni ravni je posebej ocenil nedavno praznovanje dveh srebrnih jubilejev, in sicer Mladinskega doma v Boljuncu in zbora slovenskega šopka v Mackoljah. Pohvalno je spodbudil letos začeto pobudo postavljanja maja v GroCani in pa zgledno prireditev, s katero so prejšnji teden pri KD Fran Venturini sprejeti elane pobratenega zbora iz Marzabotta. ~f KROŽEK ISTRIA h Poziv beguncem za gradnjo Evrope Vrstijo se stališča, izjave in ocene nedavnih premikov v odnosih med Italijo, Slovenijo in Evropsko unijo, do katerih je prišlo po nedavnem ljubljanskem obisku italijanskega podtajnika za zunanje zadeve Piera Fassina. Daljše stališče o teh vprašanjih je včeraj izoblikoval kulturni krožek Istria. Vodstvo krožka Istria je prepričano, da je popolnoma propadla politika »vse ali nic«, ki jo žal še danes vodijo nekatere tržaške ezulske organizacije. To politično usmeritev so podpirale in podpihovale tudi nekatere rimske vlade, problemi ezulov pa so ostali še naprej nerešeni. Krožek podpira t.i. Solanov kompromis in priznanje lastninske pravice vsem, ki nameravajo vzpostaviti pozitiven odnos z Istro, Rim pa poziva naj posveti pozornost predvsem politiki odškodnin do beguncev. Krožek Istria poziva nadalje ezule, naj tudi sami prispevajo k gradnji nove Evrope, v pogajanja o teh vprašanjih je treba Cimprej vključiti še Hrvaško, poglobiti in utrditi pa je treba stike in vezi z italijansko skupnostjo v Istri. SLIVNO / POPUSTILO JE CESTIŠČE, VOZILO SE JE PREVRNILO Mešalca betona niso mogli dvigniti V ponedeljek je tovornjak istega podjetja povzročil smrt Fabia Felluge V Sli vnem se je včeraj popoldne pripetila nesreča, ki bi lahko imela tragične posledice: pri gradbišču na robu vasi pred gostilno Sardoč je cestišče popustilo pod težo tovornjaka z mešalcem za beton. Težko vozilo se je prevrnilo na bok (na sliki KROMA), na sreCo pa se vozniku ni zgodilo nic hujšega: 56-letnega Veneri a Pelosa iz Cervinjana ni vrglo iz kabine, sicer bi ga brez nadaljnega stisnilo ob tla s posledicami, ki si jih lahko predstavljamo. Vsekakor so ga reševalci službe 118 odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpel veC udarcev in da bo okreval v dveh tednih. Na kraj so prihiteli gasilci z openske postaje pod vodstvom podčastnika De Rossija. Težkega vozila niso mogli premakniti niti z najveCjim žerjavom, saj je tovornjak z 8 kubičnimi metri betona tehtal veC kot 36 ton. Ker se mešalec ni veC vrtel, se je beton zaCel strjevati: poskusili so ga odstraniti tako, da so izrezali na dnu mešalca odprtino, iz katere naj bi stekela gosta tekočina. Pri tem je nastalo tudi nekaj manjših požarov, plamen-sko rezanje pa je razgrelo pločevino in beton se je dokončno strdil: tovornjak bodo za- to v prihodnjih dneh morali razstaviti na kose. Lastnik vozila je podjetje AdriaStrade iz Tržiča, katerega tovornjak naložen z asfaltom je v ponedeljek povzročil nesrečo na državni cesti 202 pri križišču s cesto za Bazovico, pri kateri je umrl 27-letni Fabio Felluga. Med večjimi pobudami krajevnega prebivalstva je bilo CišCenje vasi v pripravah na prvomajske praznike. Dolinski občinski upravitelji so se sredi aprila sestali z direktorjem tovarne Velikih motorjev dr. Brago-nejem, in mu izpostavili vrsto problemov v zvezi z delovanjem tovarne. Kot pravi vodstvo tovarne, je sicer res, da prihaja do teh nevšečnosti, s stalnim prilagajanjem tovarniških struktur pa so se okoliščine po mnenju dr. Bragoneja le omilile. Medtem časom se je vsaj začasno pridružila občinskim delavcem, nova socialna asistentka, ki bo za dobo šestih mesecev vsak dan na razpolago občinstvu. V okviru javnih del pa je bila podpisana vrsta pogodb, na osnovi katerih se bodo med drugim zaCela popravitve-na dela oziroma bodo izdelani izvršilni načrti, ki bodo obsegati od preureditve cest in javne razsvetljave do ureditve vodovodnega omrežja v Mackoljah in vzdrževalnih posegov v kulturnem centru pri Do-mju, od razširitve pokopališča v GroCani do načrtovanja istega dela za Dolinsko, od raznih popravil v šolskih poslopjih do okrepitve občinske vodovodne mreže. Poleg vrste sklepov, ki zadevajo redno upravno delo Občine, je dolinski svet na torkovi seji odobril tudi resolucijo, v kateri župana in odbornike obvezuje, da se bodo pri vseh pristojnih organih postavili po robu odločitvam glede gradnje skladišča za utekočinjeni plin v Zavljah. (dam) NOVICE Občni zbor Sindikata slovenske šole Jutri bo na Opčinah 40. redni občni zbor Sindikata slovenske šole. Skupščina bo v prostorih Zadružne kraške banke, začela pa se bo ob 16.30 v prvem in 17. uri v drugem sklicu, in ne ob 11. uri, kot je bilo prvotno sporočeno. V nedeljo v Revoltelli mednarodni dan otroštva Deželni odbor Unicef bo pod pokroviteljstvom Tržaške občine v nedeljo 2. junija -ob 50-letnici ustanovitve Sklada Združenih narodov za otroštvo- proslavil mednarodni dan otroštva. Manifestacija bo v dvorani muzeja Revoltella z začetkom ob 10. uri; na njej bodo sodelovati ucenci in študentje tržaških šol. Nastopili bodo tudi učenci osnovne šole J. Ribičiča s spletom slovenskih ljudskih plesov in pesmi, ki ga bo vodila Lučka Križmancic. Danes trije poštni uradi odprti tudi popoldne Poštna uprava sporoča, da bodo danes njeni uradi na sedežih na Trgu Vittorio Veneto 1, v Ul. XXV. aprila 2/b v Miljah in na Opčinah na Proseški ulici 1 odprti do 18. ure, ker danes zapade rok za plačilo davkov Ir-pef, Ilor in še nekaterih drugih. Nova delovna mesta Ravnatelj pokrajiskega urada za delo sporoča, da bodo v ponedeljek 3. in torek 4. od 8.30 do 12. ure v omenjenih uradih sprejemali prijave (na obrazcu C/l) za naslednja delova mesta: -prizivno sodišCe: 2 mesti pomožnega uslužbenca za nedoločen Cas; -glavno tožilstvo: 2 mesti pomožnega uslužbenca za nedoločen Cas; -Podjetje za zdravstvene storitve: 10 upravnih pomočnikov z znanjem stenografije in strojepisja za nedoločen Cas; -Tržaška občina: 2 mesti socio-zdravstvenega služabnika za nedoločen Cas (mesti sta rezervirani za bivše vojake po zakonu 958/86); -Devinsko-nabrežinska občina: 1 mesto strojepisca z znanjem slovenskega jezika in osnovnih računalniških programov za dobo 6 mesecev; -Konzorcij raziskovalnega centra: 1 mesto arhivarja za dobo 90 dni. Miljska občinska uprava pa po odobritvi načrta za socialno koristna dela potrebuje enega geometra ali gradbenega izvedenca, ki je vpisan v sezname mobilnosti za nadaljnjih 12 mesecev, ali pa, da je vsaj 24 mesecev vpisan v sezname za namestitve; interesenti naj se obrnejo v urad za delo v Ul. F. Severo 46 (v sobi A) do vključno 10. junija. Sindikalna organizacija Cisl (s sedežem v Ul. Torre-bianca 37, tel. 630-050) pa obvešča, da je v Uradnem listu št. 41 z dne 21. maja 1996, objavljen posebni javni natečaj za 129 mest uslužbenca pomožnih služb v departmaju za carine pri finančnem ministrstvu (-FjK je namenjenih 20 mest). Prošnje je treba vložiti do 20. junija 1996. Nagradili bodo najlepše pse Bezbolsko športno združenje Alpina-Tergeste prireja v nedeljo s sodelovanjem podjetja Pedegree Pal 1. manifestacijo »El can de Trieste«, na kateri bodo nagradili najlepše tržaške pse. Na tekmovanje jih lastniki lahko prijavijo na bezbolskem igrišču na Opčinah (na državni cesti 202) v nedeljo od 9. do 11. ure. DEBATE / EKONOMSKI KROŽEK GLASBENA MATICA / DIPLOMSKI RECITALI JUTRI Pogoji za uresničitev projekta Trst 2000 Veliko važnost ima znanstveno raziskovanje, toda pritegniti je treba tudi nove vlagatelje Prikupna svežina Tamare Tretjak Ob klavirski spremljavi Claudie Sedmach je izvajala Hindemita, Martinuja in Iberta Otroški sprehod po mestni ulicah Zaključek na Trgu Unita Ob bogati koncertni ponudbi našega mesta ne smemo prezreti sicer manjših dogodkov, ki ravno tako pestrijo naše glasbeno življenje. Ob znanih imenih, ki polnijo velike koncertne dvorane, si v svet glasbe utira pot rod mladih glasbenikov, ki naj bi se kmalu pomeril s širšo glasbeno sceno. Na Tamaro Tretjak mislimo. Flavtistka je v ponedeljek, 27. maja, v sklopu zaključnih akademij Glasbene matice v baziliki Sv. Silvestra imela svoj diplomski recital. Spremljala jo je pianistka Claudia Sedmach. Tamara Tretjak je gojenka razreda Daniele Bmssolo, in obe moramo res pohvaliti. Pri tem pa ne pozabimo na pianistko. Program je obsegal glasbena dela iz 20. stoletja: Hindemitovo in Martinujevo sonato, v drugem delu Ibertov Koncert za flavto in orkester. Hindemitova klena pisava se je lepo spajala s Tamarino prirojeno muzikalno-stjo. Jasno glasbeno misel tega nemškega modernista smo začutili oblikovano povsem naravno in sproščeno, brez intelektualnih dovtipov. Isto smo začutili v dražljivih ritmičnih igrah Martinuja. Sicer se svežina naše flavtistke sprehaja po glasbeni misli z ležernostjo, obvisi nekoliko v zraku, glasbena misel je komaj nakazana. Naglica je spevnost osrednjega adagia nekoliko povlekla za lase, skorajda v andante, a to je le delež mlade, kipeče flavtistkine zgovornosti. Tamara Tretjak je tako potegnila za seboj tudi pianistko in večer je zasijal v sveži prikupnosti, kakor mavrica, ki se je prikazala tik nad baziliko nekaj trenutkov pred koncertom. Ugaja nam zaupanje v lastne zmožnosti, ki ga razkazuje vsak Tamarin gib na odru, pa Čeprav je tudi spevnost osrednjega andante v Ibertovem koncertu zazvenela brez »komplimentov«, prej izklesana kakor oblikovana. Ugaja nam njena utrjajoCa se tehnika, ki se je v ovkimih stavkih spoprijela s hudimi, hitrimi stac-cati - kakor vlak v predor. Tamara Tretjak bo gotovo ena izmed flavtisk, ki nudi na podiplomskem študiju mojstrom, kakršni so na primer Gujot ali Graf, odlično premiso za nadaljnja zvočna in virtuozna iskanja. C.R ZGONIK / DREVI ODPRTJE OBČINSKE RAZSTAVE VIN Poleg žlahtne kaplje tudi domači prigrizek Letos sodelujejo na razstavi tudi kmetovalci - Športne tekme in kulturni spored Po srečanju izpred dvema tednoma z Zupanom Illyjem in ogledu tržaškega pristanišča, so se elani Ekonomskega Krožka odločili, da priredijo diskusijo, na kateri naj bi komentirali izjave župana in spregovorili o bodočnosti Trsta. Člani so sprva na kratko obnovili glavne teme, ki jih je omenil Illy, ki so v večini zajete v dokumentu Projekt Trst 2000. Nato se je razvila diskusija, pri kateri niso manjkale opombe in pohvale na raCun prikazanega projekta. Projekt je precej zanimiv, vendar nekoliko težko uresničljiv. Predvsem zaradi dejstva, da je tržaško mesto nekoliko zaprto do novosti in je zaradi tega vsaka nova ideja slabo sprejeta. Veliko poudarka je na znanstvenih ustanovah, ki pa morajo imeti tržišče, kateremu bi ponu- dile svoje raziskave. Za razvoj Trsta pa je nujno potrebno, da pridejo v mesto novi vlagatelji, nova podjetja, zaradi tega je treba spremeniti opremljenost mesta (izboljšati prevoze, obnoviti trgovine...) in nuditi Cim boljše pogoje. Posebno pozornost pa je treba posvetiti tudi domačim podjetnikom, katere je treba izobraziti, formirati ter pripraviti za nove izzive, ki nastajajo po svetu. Ob koncu so elani krožka povabili prisotne in vse zainteresirane, na srečanje, ki bo prihodnji Četrtek, 6. junija, ob 20.30 v prostorih TPK Sirena, v sodelovanju s podjetjem Mediterranea, z naslovom »Pomorska tehnika in problematika tržaškega pristanišča«, na kateri bosta spregovorila gospod Filipčič in gospod Volpi Lisjak. (E.B.) Z današnjim dnem se začenja v Zgoniku 32. tradicionalna razstava vin, ki sicer letos niti ne bo tako tradicionalna, saj je občinska uprava skupaj s kmetovalci iz celotnega območja občine sklenila, da vnese nekatere novosti in razstavo razširi tudi na druge kmetijske pridelke. Na ta način, kot nam je poudaril podžupan in odbornik za kmetijstvo Rado Milic, ki skupaj z občinskim svetovalcem Giannijem Ro-magno sledi celotnemu poteku priprav, želijo privabiti večje število obiskovalcev in se jim pred- staviti s Cim bolj pestro ponudbo. Kot vedno bodo prisotni vinogradniki z desetimi vzorci belega vina in sedmimi vzorci terana, trije izmed njih pa bodo ponujali sortirana vina z zaščitenim poreklom. Za razliko od prejšnjih let bodo vinogradniki sami poskrbeli za prodajo vina in tako omogočili odjemalcem neposreden stik z njimi. Na razstavi bodo sodelovali trije cvetličarji in sicer janko Škrk, Valter Orel in Zužek-Legiša, ki bodo prostor tudi okrasili. Kmetija Milic ter kmečka turizma Škerlj in Gmden-Zbogar se bodo predstavili s tipično kra-ško surovo in kuhano hrano (kozji sir, mineštra, razne vrste slanine). Prisotna bo tudi kmetija Kraški Čebelar z medom in različnimi medovimi izdelki. Kot druga leta pa bodo sodelovala domaCa društva s svojimi kioski. Danes popoldne bosta na programu mladinski turnir v rokometu in tekmovanje osnovnošolcev Med dvema ognjema. Uradna otvoritev razstave vin bo ob 19. uri, od 21. ure dalje pa bo ples z ansamblom Adria kvintet. Jutri bosta na sporedu mednarodna turnirja v balinanju in v rokometu, zvečer pa bo igral ansambel Keyidea. V nedeljo bo nagrajevanje likovnega natečaja otrok iz vrtca in osnovnih šol zgoniške občine ter nastop folklorne skupine s Krasa. Ob 20. uri bo nagrajevanje vinogradnikov, nato pa ples z ansamblom Kraški kvintet. V upanju, da bo vreme naklonjeno, bodo na letošnjo razstavo vin pester program in novosti s tako razsrjeno ponudbo gotovo privabili v Zgonik veliko število obiskovalcev. (Bis) Oddelek za okolje pri šolskem skrbništvu in nižja srednja šola Bergamas prirejata v sodelovanju s Pokrajino, Občino in Laboratorijem znanstvenega imaginarija »dan za okolje«, ki bo jutri 1. junija. Namen pobude, pri kateri bo sodelovalo okrog 700 otrok iz vrtcev in osnovnih šol, je osredotočiti pozornost upraviteljev na važnost socialnih odnosov in osebnega blagostanja. S preprostim sprehodom po mestnih ulicah, ki bo z zbirnega mesta na Trgu sv. Antona ob 10. uri krenil na Trg Unita, kjer se bo zaključil s številnimi igricami, bodo otroci zahtevah prostore za igranje. Oddelek za okolje pri šolskem skrbništvu zeli s tem simboličnim dnem naCeti tvorno sodelovanje s krajevnimi ustanovami in institucijami, da bi Sola lahko konkretno prispevala za uresničitev takšnih programov, v okviru katerih bi se didaktika o okolju lahko spojila s teoretskim in uporabnim aspektom. Državna srednja šola Bergamas je že pred leti pripravila didaktični program o urbanem okolju, ki ga je koordiniral prof. G. Ferraro. Pri vsem tem gre dodati, da imajo otroci večkrat samo v šoli edino priložnost, da se srečujejo, da se učijo in tudi igrajo; otroke namreč vse redkeje srečujemo na prireditvah, ki niso zgolj šolske. Z jutri j snjo pobudo zato otroci zahtevajo tako mesto, ki naj bo po meri vsakogar, tako otroka kot ostarelih; zavzemajo se za humanejši urbanistični razvoj in za humanejši razvoj trgovine in mestnega prometa. ROVTE-KOLONKOVEC Dramska skupina na gostovanju na Ravanci Po dveh letih se je skupina 60 elanov kulturnega društva in dramske skupine Rovte-Kolonkovec, spet podala v to prelepo vasico pod Kaninom. Prvi stik z Rezijo je društvo vzpostavilo leta 1993, ko je s posredovanjem Zveze slovenskih kulturnih društev imelo v gosteh pevsko skupino Rože Majave, ki so imele celovečerni koncert v društveni dvorani. Leto pozneje so Rovtarji-Ko-lonkovčani vrnili obisk, med katerim sta se društvi pobvratih. Veliko zanimanje sta takrat med elani društva Rovte-Ko-lonkovec vzbudili rezijanska govorica in glasba. Prejšnjo nedeljo, po krajšem sprehodu in dobrim kosilom v domači restavraciji na Ravanci, se je skupina navdušencev napotila v zanimivo dvorano Rozojanskega duma, da bi opremila oder-areno pred nastopom z lepljenko »J’en se smua lete«. Skoda da se je tehnično nekaj zataknilo in ukradlo dobre pol ure. Igra je lepo stekla, kljub temu da je bil igralski ansambel prenovljen in sta nastopila dva nova igralca. (Po 9 uprizoritvah sta zaradi prometne nesreče dva nastopajoča odpovedala, tako da je skupina morala odreči veC vabil). Po uprizoritvi »prekrščene« lepljenke, ki jo je režiral Drago Gorup, so si prisotni si ogledali video, ki ga je pred dvema letoma posnel Sergio Zampieri. Po krajši družabnosti so se tržaški gostje napotili proti Trstu. Za njihovo prijetno počutje je še posebej poskrbela Luigia Negro, odgovorna za rezijansko ZSKD. D. V. NA TRADICIONALNEM SREČANJU Proseški zbor V. Mirka gostuje jutri na Koroškem V Železni Kapli na avstrijskem Koroškem bo jutri tradicionalno, že 24. srečanje pevskih zborov. Poleg domačega zbora Zarje bodo na srečanju sodelovali še zbori iz Stražišča pri Kranju, Brežic in Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela. Zbori so se prvič srečali leta 1973 v Kranju in tam se domenili, da se bodo rotacijsko srečali vsako leto v enem izmed krajev, kjer Zaprtje železniškega prehoda pri Šempolaju •Prihodni teden zaprt železniški prehod pri Šempolaju •Zaradi nujnih del na progi TržiC-OpCine je komisar tržaške pokrajine odredil zaprtje železniškega prehoda na Sempolajski cen-sti. Prehod bo zaprt od ponedeljka do konca vzdrževalnih del. zbori delujejo. Tokrat je na vrsti Koroška, oziroma najjužnejša občina v Avstriji, v vzhodnem delu Karavank, poznana kot trgovsko središče petih gorskih dolin ob cesti, ki povezuje Koroško s Slovenijo prek Jezerskega vrha. Sem bodo v jutri prišli pevci iz Gorenjske, Posavja in Tržaškega, ki bodo gotovo privabih številne poslušalce, da jim prisluhnejo. Slovenska pesem je vedno in tudi bo združevala naš narod, spodbuja prijateljstvo in to tradicionalno srečanje je v teh letih med pevci močno utrdilo vezi, tako da meje, ki jih delijo na tri države, jih ne ločujejo, temveč še bolj zbližujejo. Na 24. srečanju bo vsak zbor zapel po štiri pesmi iz svojega repertoarja. Višek pa bo gotovo skupni zaključni nastop. Pod vodstvom posameznih pevovodij bodo pevci zapeh štiri pesmi, ki govorijo o značilnosti krajev, iz katerih zbori prihajajo. (b.r.) SV. JAKOB / ŠOLA JOSIPA RIBIČIČA Branje je osnova znanja Na prireditvi sodelovali tudi učenci šole Karla Široka Prijetno, zanimivo in tudi poučno. Takšno je bilo letos tradicionalno podelevanje bralne značke v telovadnici šole Josipa Ribičiča (Foto KROMA), ki so se ga poleg učenčev šentjakobske osnovne šole udeležili tudi otroci in učiteljice šole Karla Široka iz ulice Donadoni. Po uvodnem glasbenem nastopu šentjakobskih osnovnošolcev, ki so zapeli splet ljudskih pesmi, je didaktična ravnateljica Stanka Cuk v kratkem, a vsebinsko poglobljenem nagovom, poudarila, da tudi v sve- tu računalnikov in avdiovizualnih sredstev predstavlja branje osnovo za pridobivanje znanja, brez katerega sodoben človek ne more biti kos izzivom Časa. Osrednji gost prireditve, elan SSG Franko Korošec, je mladim poslušalcem, v zanje primernem slogu, razkril, kaj vse je potrebno za uprizoritev gledaliških predstav in kdo vse je pri tem soudeležen. Odgovarjal pa je tudi na številna vprašanja otrok obeh šol, ki so s pozornostjo sledili njegovim besedam. Uspela prireditev se je zaključila s podelitvijo bralnih značk. Prijateljsko srečanje mladih v Zgoniku V veselem vzdušju, ki so ga ustvarili mladi nastopajoči in burkasti razbojnik Cefizelj na begu pred policajem Cene-tom, se je iztekla tudi tretja revija mladih pod geslom ”Vsi smo prijatelji”, ki sta jo že tretjič zaporedoma pripravili kulturni društvi Vigred iz Sempolaja in RdeCa zvezda iz Saleža veliko in pisano okrašeno dvorano Sportno-kultur-nega centra v Zgoniku so napolnili gledalci vseh starosti in z zanimanjem sledili sporedu. Najprej je nastopil zbor Vigred, ki je ob spremljavi nadrejenega mladega pianista Gorana Obada uvedel revijo s pesmijo "Moje roke, tvoje roke”. Ob živahnem povezovanju, za katerega so poskrbeli razburjeni policaj Cene, "podpredsednica” društva Vigred, predvsem pa simpatični Cefizelj, so se nato zvrstile ostale točke sporeda. Trio Patrick, Kristjan in Ivan so na harmoniko in trobento zaigrali narodno-zabavno melodijo; ob mešani glasbi so se nato predstavile telovadke Gimnastike Dom iz Gorice, ki so v živobarvnih oblekah plesno uprizorile zgodbo o Sneguljčici in sedmih palčkih. Za njimi so nastopili Domači glasbeniki s štirimi skladbami na harmoniko in eno na trobento in klavir. Številna plesna skupina Vigred je med eno od svojih treh različnih točk požela aplavz še celo pred koncem nastopa; OS Dutovlje pa se je izkazala ob telovadbi s trakovi in plesu. Nato je bil spet na vrsti zbor Vigred z Goranom ob klavirski spremljavi, zaključno pesem pa so zapeli vsi nastopajoči s publiko vred ter potem stekli na dvorišče, od koder so spustili v majsko nebo grozd raznobarvnih balončkov s sporočilom prijateljstva in miru v treh jezikih. Praznik prijateljstva se je zaključil ob krofih in sadnem soku ter ob želji, da bi se tudi tokrat pismu odzvali novi prijatelji iz daljne dežele, (mia-) OBČIMA ZGOMIK XXXII Razstava Vin m mnjsniMj kmetusikiie |kMH,8r/w => itisuramso 30= JouibrO, 0= Om w iMsSa[lf](m0 SL Jaamfjf)® tl SE® Danes, 31. maja 1996: ob 16. uri: Mladinski turnir v rokometu za I. POKAL KRASA, ob 17. uri - Tekmovanje osnovnošolske mladine “MED DVEMA OGNJEMA" za XVI. POKAL KRASA, ob 19. uri -Otvoritev razstave vin ter od 21. do 01. ure - Ples na prostem ob zvokih ansambla ADRIA KVINTET Jutri, 1. junija 1996, ob 9. uri: Mednarodni balinarski turnir SK KRAS za XXIII. POKAL KRASA - finale ob 18. uri, ob 13. uri -Mednarodni turnir v ženskem in moškem rokometu za II.POKAL KRASA, ob 18. uri - Odprtje kioskov, ob 21. uri - Finalna tekma v rokometu SKC v Zgoniku, od 21. do 01. ure - Ples na prostem ob zvokih ansambla KEVDEA V nedeljo, 2. junija , ob 13. uri: Odprtje kioskov, ob 19. uri - Nagrajevane likovnega tečaja za otroke iz vrtca in osnovnih šol zgo-niške občine, ob 19.30 - Nastop folklorne skupine s Krasa, ob 20. uri - Nagrajevane vinogradnkov in od 21. do 24. ure - Ples na prostem ob zvokih ansambla KRAŠKI KVINTET Ponudba tipične domače hrane Zagotovljen parkirni prostor Vabljenll PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec PRIREDI V HRIBENCI V ZABREZCU jutri, 1., v nedeljo, 2. in v ponedeljek, 3. junija 26. PFiAZHiK mm Jutri, 1. junija od 20. ure dalje ples z ansamblom HAPPV DAV v nedeljo, 2. junija ob 17.30 nastop GODBENEGA DRUŠTVA iz Trebč in folklorne skupine SALTIN iz Sv. Petra pri Sečovljah, ob 20. uri ples z ansamblom ADRIA KVINTET V ponedeljek ob 20. uri ples z ansamblom LONG 2LUNK Vse tri dni bo odprta razstava in domačih vinogradnikov SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO vabi na predavanje kardiologa primarija dr. Borisa Cibica iz Ljubljane ( sicer naš primorski rojak s Proseka) na temo: PREVENTIVA KARDIOLOŠKIH BOLEZNI Danes, 31. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni! VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 31. maja 1996 KOCELJ Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 19.09 in zatone ob 4.17. Jutri, SOBOTA, 1. junija 1996 JUST VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,9 stopinje, zračni tlak 1025,4 mb ustaljen, veter 14 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 20-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Nardone, Giorgia Ingeni-to, Beatrice Ingenito, Owen Bradbury Aranda, Mattia Scandolo in Deborah D’Alessio. UMRLI SO: 48-letni Flavio Marussi, 87-letna Wanda Ciofi, 96-letna Amata Maria Trento, 60-letna Giorgina Zommer, 47-letna Ines Visintin, 85-letni Guido Flumiani. T\ lekarm; Od PONEDELJKA, 27. maja, do SOBOTE, 1. junija 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 421125), Ul. dei Soncini 179 - Skedenj (tel. 816296). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Istrska ulica 18. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 7606477). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.15, 20.00, 22.15 »Pugi-li«, r. Lino Capolicchio. Ob 21.15 srečanje občinstva z režiserjem L. Capolic-chiom in tržaškim boksarjem Tiberiom Mitrijem. EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Le affinita elettive«, r. Paolo in Vitto-rio Taviani, i. Isabelle Huppert. EKCELSIOR AZZURRA - 18.50, 20.25, 22.00 »Doom Generation«, r. Gregg Araki, prepovedan mladini pod 18. letom. AMBASCIATORI 17.30, 19.45, 22.00 »L’eser-cito delle dodici scimmie«, i. Bruce Willis, Brad Pitt, Madeleine Stowe. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Screa-mers - Urla nello spazio«, i. Peter VVeller. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La prossima vittima«, i. Sally Field. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pre-monizioni«, i. J. Goldblum. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fargo«, r. Joel in Ethan Coen. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Giochi di coppia fino allo spasimo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Piume di struzzo«, i. Robin Wil-liams, Gene Hackman. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »lo bal-lo da sola« r. Bernardo Bertolucci, i. Liv Tyler, Je-remy Irons, Cari o Cecchi, Stefania Sandrelli. LUMIERE - 20.15, 22.15 »Pensieri pericolosi«. g PRIREDITVE DIDAKTIČNI RAVNATELJSTVI pri Sv. Jakobu in na Opčinah organizirata GLASBENO SREČANJE osnovnih Sol z likovnim natečajem Dobrodelnega društva Trst. Prireditev bo v telovadnici v Repnu jutri, 1. junija, ob 18. uri. Sodelujeta tudi Glasbena matica s krajšim otvoritvenim programom in Sklad Mitja Cuk z razstavo. Vabljeni vsi prijatelji osnovnošolskih otrok. MACKOLJANSKA podružnica Glasbene Sole vabi na zaključni nastop gojencev, ki bo jutri, 1. junija v župni cerkvi ob 20. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB vabi na 20-letni-co društva in 10. občni zbor, ki bo v nedeljo, 2. junija, ob 10. uri v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 3. junija, ob 20.30 na predstavitev dramskega dela Karla Woityle ZLATARNA. Sodelujejo: prevajalec Klemen Pisk, prof. Niko Jež, teolog dr. Ivan Štuhec, lektor Jože Faganel in Radijski oder. GLASBENA MATICA - Sola “M.Kogoj" Trst vabi na zaključno akademijo, ki bo v četrtek, 6. junija, ob 20.30 v evangeličansko-lu-teranski cerkvi - Trg Panfi-li - Šolski godalni orkester. Vljudno vabljeni! SKD PRIMOREC -Trebče prireja vaški poletni praznik 7. 8. in 9. junija. V petek, 7.junija odprtje kioskov, ob 17. uri glasbeni program - ansambl Status Symbol, soboto, 8. junija nastop telovadne skupine SZ Bor- ritmična telovadba, sledi glasbeni program Kraški kvintet, v nedeljo, 9. junija odprtje kioskov ob 15. uri, razstava zelišč učencev osnovne Sole P. Tomažič - Trebče in ob 17. uri nastop vaške godbe V. Parma, od 20. ure dalje glasbeni program Status Symbol. Pijače in jedi na žaru. □ OBVESTILA SK BRDINA organizira v nedeljo, 2. junija 5. Kraški bike slalom in vzporedni bike slalom trofeja Lea Motorbike, ki bo v Repnu pri nogometnem igrišču s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah danes, 31. t. m. od 19. do 21. ure. Informacije na tel. St. 212859 ali 299573. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da je Se do petka odprto vpisovanje v obmorsko letovanje v Fie-si, ki bo potekalo od 1. do 10. avgusta in je namenjeno otrokom in mladostnikom od 6. do 17. leta starosti ter v poletno središče v Trst, ki je namenjeno otrokom od 3, do 14. leta starosti. Središče bo odprto od meseca junija do avgusta. Podrobne informacije daje uprava doma v Ul. Ginnastica 72, tel. št. 573141. 50-LETNIKI devinsko-nabrežinske občine nameravajo praznovati okroglo obletnico in zato vabijo vse zainteresirane, da se zglasijo na tel. št. 226569 ( v popoldanskih urah) ali 208907 ( v večernih urah). H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst sporoča učiteljem in vzgojiteljicam, da je šolski skrbnik razpisal natečaj na podlagi uradnih listin. Natečaja se lahko udeležijo vsi, ki so že uspešno opravili natečaj na podlagi iz- pitov in uradnij listin oz. usposobljenostni izpit in so od Šolskega leta 1992/93 poučevali vsaj 360 dni. Natečaj je namenjen tudi kandidatom, ko so že vključeni v lestnice in želijo dopolniti točkovanje. Rok za vložitev prošenj zapade za osnovno Solo jutri, 1. junija 1996, za otroške vrtce 10. junija 1996. Podrobnejše informacije dobite na sedežu Sindikata, Ul. Car-ducci 8, Trst, vsak torek od 16. do 17.30, tel. St. 370301. M_____________IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA prireja izlet na Koroško v sredo, 5. junija. Pojasnila in vpisovanje pri Fortuna-tu v Ul. Paganini 2. 60-LETNIKI iz dolinske občine prirejajo izlet v okolico Trevisa dne 9. junija. Ogled vinske kleti, kosilo in družabnost. Zabavali nas bodo Veseli godci. Informacije in prijave: Sergio - Ricmanje (tel. St. 281376) in Justi -Dolina (tel. St. 228254), vsak dan od 19.30 do 20.30. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prireja izlet v Idrijo v soboto, 15. junija. Ogledali si bomo rudnik in mestni muzej, zgodovinski center in kosili v gostilni, kjer nudijo samo domače jedi. V popoldanskem času bomo obikali bolnico Franjo. Prijave in pojasnila nudi Vesna, tel. St. 271862 v opoldanskem času. SLOVENSKA PROSVETA prireja izlet na Dolenjsko ob odkritju spominske plošče prof. Jožeu Peterlinu ob dvajsetletnici smrti. Izlet bo v nedeljo, 23.junija z avtobusom. Prijave v pisarni Slovenske prosvete, Donizettijeva 3, tel. St. 370846. POHIŠTVO JOT POPUSTI DO 50% NA RAZSTAVNIH ARTIKLIH POHITITE Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54390 Včeraj, 30. t. m. sta praznovala Nadja m Sergij Mauri 25- letnico poroke. Vse najboljše jima želijo mama Stana, brat Stojan, Silva in Vasjan H ČESTITKE Danes v Gropadi praznuje 90. rojstni dan AVGUŠTINA KALC. Mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva ji želita nečak Robi in Nadja. MALI OGLASI tel. 040-361888 BORIS IN MILOJKA vabita vse na začetek poletne sezone v Boris sports club -Športni center Brisciki. Končno boste lahko na zunanji terasi poskusili tudi razne jedi na žaru. Toplo vabljeni! OD DANES naprej se bodo odvijali v Boris sports klubu - Športni center BriSčiki dnevi patrona S. Giorgia. Ob pivu veliko nagrad na razpolago. Vsi toplo vabljeni! GOSTILNA PRI OBČINI - Dolina obvešča cenjene goste, da imamo pripravljene tople malice od 9. ure dalje. Po naročilu prinesemo tudi na dom. Tel. St. 228497. Zaprto ob ponedeljkih. DVE motorni kolesi Ciao/Peugeot 103 ugodno prodam. Tel. St. 200834. ZARADI zamenjave poceni prodam soliden prenosni telefon (Mobitel) z usnjenim tokom, polnilnikom, baterijami in priključkom za avto. Tel. St. 0335/6063112. AUDI Coupe 1.8 junij ’91, 60.000 km v odličnem stanju prodam. Tel. St. 421909. PRODAM avto coupe Glas S 1004, letnik maj ’64. Kriz 99. Tel. St. 220363 od 12. do 16. ure. PRODAM mlotko Laika 3,30 m v dobrem stanju, malo rabljena. Cena po dogovoru. Tel. St. 040/229381 v večernih urah. PRODAM opel Astra GTI 1600, rdeče barve, letnik ’92. Tel. St. 040/382474 ob večernih urah. AVTOMOBIL Mercedes 190, garažiran, brezhiben, ugodno prodam. Tel. St. 637530 od 8. do 13. ure, razen nedelje. ZMAGAN avto Fiat 500 bele barve prodam s 20- odstotnim popustom. Tel. St. 040/381794. RUMENE nemške doge prodam. Tel. St. 0038662/510711. PRODAM drva za kurjavo po ugodni ceni. Tel. St. 0481/884161 ob uri obedov. AVTOMEHANIČNA delavnica in avtokaroserija Guštin, Ul. Carsia 45, tel. St. 214522 išče resnega avtokleparja - delavca. NUDIM pomoč starejši onemogli osebi, nekaj ur dnevno, tudi v večernih urah. Tel. St. 573560. ZENA srednjih let z izkušnjami v kuhinji iSče delo v gostilni, restavraciji ali na domu. Tel. St. 0038667/78194. NIŽJA srednja Sola sv. Cirila in Metoda iSCe za didaktične namene rabljen računalnik s procesorjem, najmanj 386. Tel. na St 040/567500 od 8. do 14. ure. PODJETJE išče 12 področnih koordinatorjev do 28. leta starosti za organizirano delo. Mesečna plača 2.000.000 lir. Tel. St. 0421/75468. PROFESOR, astrofizik, na Studijskem potovanju v Miramarskem centru iSče sobo s kopalnico ali uporabo za dobo od 15. junija do 15. julija. Tel. zvečer na St. 040/200159. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST - Ul. Vddirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. OSMICO je odprl Boris Kocijančič v Prebenegu. MEDJA VAS 1 - pri Županovih je osmica. OSMICA je v Dolini pri St. 233- Lauriha. PRISPEVKI V spomin na Mimi Kralj daruje Ediso Sosič z družino 50.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Marije Puntar vd. Ukmar darujejo Slavko, Edi in Veronika z družinami 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob smrti dragega moža in očeta Venčka Starec daruje družina 100.000 lir za FC Primorje, 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk, 100.000 lir za AO Jaka Stoka in 100.000 lir za obnovo prostorov SKD Barkovlje. Nosilci krste pok. Venčka Starec darujejo 200.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ediju v slovo darujejo Marizine prijateljice 80.000 lir za RMV z Opčin. V spomin na Nataleja Budai daruje Marčela Špehar 25.000 lir za cerkev sv. Florijana in 25.000 lir za Zadrugo Ban. Ob 1. obletnici smrti dragega brata Pepija Križ-mančič daruje sestra Danica 50.000 lir za SKD Slovan - Padriče. Franko Uljan daruje 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Edija Peršiča darujejo družini Edi in David Fabčič 50.000 lir , družina Savo Škabar 50.000 lir in Danči z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na pok. Edija Persija darujeta Anica in Marcelo Malalan 100.000 lir za tabornike RMV. V spomin na Edija Persi daruje družina Strain 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na pok. Edija Persi darujejo soletniki 100.000 lir za tabornike RMV. V počastitev spomina g. Vanje Turina in Edija Peršič darujeta Mira in Robi Franco 50.000 lir za SD Polet. V spomin na Marijo in Milana Ukmarja darujeta Violetta in Edi Bukavec 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Družina Businelli daruje 100.000 lir za Godbeno društvo Prosek. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. t Zapustila nas je Stefania Cossutta Pogreb bo jutri, 1. junija, ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo brat Darislav z ženo Violetto, sestri Justa in Gisella, nečaki Livio, Mira, Sonja in Albina z družinami Križ, Pariz, Ljubljana, 31. 5. 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 NOVICE Predsednik republike bo jutri na slovesnosti v Redipugli Predsednik Republike Scalfaro se bo jutri, skupaj z ministrom za obrambo Andreatto, mudil v Redipugli, kjer se bo poklonil spominu tamkaj pokopanih vojakov. Slovesnost se uvršča v niz prireditev ob petdesedetnici proglasitve Republike. Na letališče bo prispel ob 9.15, slovesnost pa bo ob 9.30. Takoj zatem bo poletel v Bari. Slovesnost ob petdesedetnici pa pripravlja v nedeljo, 2. junija deželni odbor VZPI/ANPI in sicer v Palmanovi, kjer bodo tudi odkrili doprsni kip Vincenzu Banfiju Sassu. POKRAJINA / SEJA KLAVRNO PROPADLA Dijaki odgovarjajo na žaljive izjave Včeraj so množično prišli v pokrajinsko sejno dvorano - Nesklepčnost namerna? NOCOJ OB 20 URI Nastop gojencev ŠZ Dom in solidarnostni večer Pravljica, glasba in še kaj Komemoracija ob 24obletnici atentata pri Petovljah Pred spominskim obeležjem pri Petovljah bo danes ob 10. uri komemoracija ob 24. obletnici atentata na karabinjerje. Slovesnosti se bodo udeležiti predstavniki najvišjih vojaških in civilnih oblasti. Pokrajinska uprava je med 9. in 11.30 odredila prekinitev prometa na pokrajinski cesti med Sovodnjami in Petovljami. "Operacijska cona S. Jadran” V knjigami Libreria Editrice Goriziana na Verdijevem korzu bodo danes ob 18. uri predstaviti knjigo Rolanda Kaltenegerja "Operacijska cona Severni Jadran”. Knjiga obravnava dogajanja v našem prostora od razpada Italije do maja 1945. Knjiga je zanimiva, ker obravnava to obdobje z drugačnega zornega kota, to je s strani tistih, ki so vojno izgubiti. Knjigo bosta predstavila Roberto Spazzati in Antonio Šema. Razstava statičnih modelov Člani Model cluba in kluba Euromit 2000 pripravljajo od 11. do 16. junija 5. razstavo statičnih modelov. Razstava bo v mati dvorani UGG. K sodelovanju vabijo vse, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Vabilo so nasloviti tudi modelarjev v Novi Gorici in bližnjih krajih v Sloveniji. Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom tudi po telefonu in sicer na št. 30971, 521686, 535433, 30682 in po telefaksu 531531. Šahovska simultanka V Podturnu bo v nedeljo, 2. junija od 9.30 do 13. ure šahovska simultanka. Igrati jo bodo na trgu pred cerkvijo. Jan Bednarich bo igral proti dvajsetim šahistom. Občinski svet odobril resolucijo proti secesionizmu Po večurni razpravi je goriški občinski svet v sredo, okrog polnoči z večino glasov sprejel resolucijo, ki obsoja secesionistične težnje in se zavzema, da bi parlament čimprej z ustreznimi ukrepi v smislude-deratizma odgovoril na težnje precejšnjega dela vo-lilcev. Dokument obvezuje župana, da to stališče zagovarja tudi na konferenci županov mest severovzhodnega dela države. Osnutek dokumenta je bil predložen že 7. maja, izvirno besedilo pa so na seji v sredo nekoliko uskladiti. Za dokument je glasovalo 22 svetovalcev, eden je bil proti (Tavagnut-ti), misovec Cosma pa se glasovanja ni udeležil. Sinočna seja na Pokrajini je odpadla zaradi nesklepčnosti. Pokrajinski svet se bo predvidoma spet sestal 6. junija. Dijaki, profesorji, predstavniki staršev dijakov industrijskega zavoda ITI, številni predstavniki slovenskih društev in ustanov ter tudi nekateri izvoljeni predstavniki slovenske narodnostne skupnosti so se tako lahko sami prepričati o delovanju skupščine najvišjega izvoljenega organa v pokrajini. Ob prvem sklicanju, dobre četrt ure po najavljenem začetku seje , je bilo v dvorani le nekaj svetovalcev. Zapletlo se je ob dragem sklicanju, okrog 18. ure, na pobudo misovca Cosme. Po nekajminutnem razčiščevanju in preverjanju, so svetovalci zapustili sejno dvorano; med prvimi je odšla predsednica. Novinar, ki je bil prisoten v dvorani, je imel vtis, kot da bi bil proceduralni spodrsljaj nekako zrežiran. Odšli so tudi dijaki in profesorji, ki so disciplinirano čakali kako se bo razvila razprava o žaljivem stališču, ki ga je v dveh časopisih objavil odbornik Tava-gnutti. Sicer pa so dijaki odborniku, ki je dokazal, do kje segajo njegove sposobnosti in vrline javnega upravitelja, odgovorili s pismom, ki ga objavljamo v celoti. "Čutimo se dolžne odgovoriti na nekatere navedbe pokrajinskega odb omika za šolstvo g. Tavagnuttija, v njegovem posegu, ki ga je objavil II Piccolo dne 29.5. 1996. Gre za povsem lažne navedbe, ki nas neposredno zadevajo in glede katerih razpolagamo z objektivnimi podatki. ZAKLJUČNI NASTOPI GOJENCEV CENTRA KOMEL Koncert pianistke A. Pavlovič "Glasbenipoklon" zajema še tri koncerte V glasbeni šoli Emil Komel se je v torek začel niz zaključnih nastopov ob koncu šolskega leta. V torek je s samostojnim recitalom nastopila pianistka Aleksandra Pavlovič, ki je lani in letos dosegla dve pomembni priznanji na mednarodnih tekmovanjih v Parizu in Stresi. Pavlovičeva, ki je študij klavirja začela že v rodni Postojni in nato nadaljevala v šoli Glasbene matice v Trstu, študira v SCGV Emil Komel in se izpopolnjuje pri profesorju Sijavušu Gadžijevu. Program recitala je obsegal skladbe Chopina, Brahmsa, van Beethovna, Šostakoviča in Skrjabina. Naslednji nastop v okviru Glasbenega poklona ob zaključku šolskega leta, tako so namreč poimenovali niz štirih koncertov, bo jutri, ob 20.30, v komorni dvorani centra Komel. V srdo, 12. junija bo-mov Kulturnem domu prisluhnili "Glasbeni slikanici”, v soboto, 15. junija pa, spet v komorni dvorani centra E. Ko- mel, nastopu dua Irina Cavaion (violina) in Valentine Pavio (klavir). Na sliki - foto Bumbaca - Pavlovičeva na torkovem koncertu. 1) Kar zadeva prisotnost dijakov na manifestaciji 25. maja pred sedežem pokrajine, bi želeti opozoriti, da sta med manifestacijo ostala v razredu dva dijaka. Sprašujemo se torej, kako lahko g. Tavagnutti trdi, da se manifestacije ni udeležila polovica dijakov. 2) Ne poznamo točnih podatkov (ki so vsekakor na razpolago na tajništvu DJTZ Galilei), vsekakor pa, kolikor vemo, se za italijanske sekcije zavoda DITZ ni odločila tretjina maturantov nižje srednje šole "Trinko”. 3) Kar zadeva dijake iz Slovenije (opozarjamo, da je Slovenija že več kakor štiri leta neodvisna), menimo da njihova prisotnost ne predstavlja negativnega pojava, pač pa odlično priložnost za širjenje naših obzorij. Želimo nadalje vprašati g. od- bornika, zakaj je v svojem posegu navedel samo primer razreda z najvišjim številom dijakov iz Slovenije. 4) Kar pa zadeva prodajalce malic, bi želeli spomniti g. odbornika, da so za prodajo hrane in pijače na šoti že več let v rabi avtomati, ki pa še ne govorijo, kljub ogromnemu napredku tehnike in kljub temu, da so nameščeni na tehnični šoli. Vprašanje uporabe jezika s prodajalcem matic torej nikakor ne obstaja.Postavlja se vprašanje verodostojnosti vira podatkov, na katerega se je g. odbornik opiral, zaradi česar se zdi res potrebno dobro preveriti ta vir. Čutimo se torej užaljeni in ogorčeni zaradi takega obnašanja pokrajinske uprave in posebej odbornika za šolstvo g. Tavagnuttija.” Občinstvo je v ponedeljek in torek izredno toplo sprejelo komedijo znanega italijanskega televizijskega napovedovalca Mau-rizia Costanza "Izpraznjeno vrni”. Se posebno iskrenega in pristnega aplavza pa sta bila deležna glavna protagonista predstave Isabela in Federico, oziroma Polona Vetrih in Adrijan Rustja. Drevi, ob 20. uri bo v gledališki dvorani Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass, 20) zanimiv šport-no-kulturni večer, ki sta si ga omislila športno združenje Dom Gorica ter uprava doma, s pokroviteljstvom Solidarnostnega odbora za pomoč beguncem BiH iz Gorice. V prvem delu prireditve bo na sporedu zaključna telovadna akademija športno-rit- mičnega odseka SZ Dom, kjer bodo nastopila vsa dekleta, ki se pri društvu bavijo s to športno panogo. Program so poimenovali Sneguljčica in sedem palčkov. Drugi del večera pa je namenjen kulturni ustvarjalnosti. Najprej se nam bo predstavil pevski zbor nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, pod vodstvom dirigenta prof. Stanka Jericija, nato pa otroški pevski zbor kulturne skupine begunskih otrok ” Ikar”. Ob zaključku naj še omenimo, da se bo danes, s pričetkom ob 17. uri vršila v telovadnici Kulturnega doma , prijateljska košarkarska tekma med mladimi košarkarji športnega združenja Dom iz Gorice ter mladinci iz begun- GORICA /VELIKO ZANIMANJE ZA KNJIGO K KONCERTI 5(Hetnica Dijaškega doma V Dijaškem domu (v primeru slabega vremena pa v Kulturnem domu) bodo danes ob 18. uri obeležiti petdesetletnico delovanja. Priložnostni kulturni spored bodo oblikovali gojenci. Na vrsti bodo pevske in glasbene točke, igrica, na ogled bo razstava likovnih izdelkov, natisniti so tudi brošuro. Udeležence bodo pozdraviti ravnateljica doma Kristina Knez, predsednica upravnega odbora Združenja Dijaški dom Aleksandra Devetak in striček Janez (Bitenc). Poleg uradnega dela proslave velja opozoriti na pomen družabnosti, oziroma prijateljskega srečanja, ki se bo zatem odvijalo v prostorih doma na Sveto-gorski cesti. Davek ICI: možen bo višji odbitek Manj premožni občani v goriški občini bodo že letos plačati nižji davek na nepremičnine (ICI). Tako sporoča županstvo, ki pojasnjuje, da bo mogoče namesto dosedanjih 180 tisoč lir odtegljaja na davek, odbiti 300 tisoč lir. Olajšava seveda velja za davek, ki se plačuje od stanovanja, ki ga uporablja lastnik. Olajšava je predvidena za osebe z nizkimi dohodki (ne smejo biti višji od minimalne pokojnine BMPS), in ki nimajo v lasti drugih nepremičnin in za osebe, za katere gmotno skrbi Občina. Občani, ki se nameravajo po-služiti možnosti višjega odbitka, bodo morali vložiti prošnjo na Občini, do 30. septembra. "Pregnani” so po osemdesetih letih doživeli topel sprejem. V mislih imamo seveda predstavitev knjige Vilija Prinčiča, ki je pred kratkim izšla pri založbi Devin in ki so jo v sredo pospremili med bralce. Med udeleženci so biti tudi nekateri od soavtorjev šestinšestdesetih zgodb - pričevanj. Vse so si na prvi pogled močno podobne, saj so biti vsi takratni pregnanci - otroci, nemočne žrtve dogodkov, ki so v celoti spremeniti življenje milijonov ljudi. Vojna in begunstvo sta v kolektivnem spominu ljudi na Goriškem pustila globoko sled. In prav v tem je razumeti izredno zanimanje ob predstavitvi knjige, ki je pravzaprav posebnost in redkost. Posebnost, ker gre za pričevanja, čeprav s časovno odmaknjenostjo sedemdesetih ali več let takratnih otrok - beguncev, redkost, ker smo žal, kot skupnost, v prejšnjih desetletjih zanemariti preučevanje s tragičnimi dogodki prepojenega obdobja.O knjigi, njeni sporočilnosti, nastanku in o različnih aspektih begunstva so spregovirli Aldo Rupel, Drago Sedmak, Andrej Furlan in Vili Prinčič. Prisluhniti smo tudi trem poezijam, nastalih v taborišču Bruck na Litvi, (foto Bumbaca). V sredo bodo knjigo predstavili v Doberdobu. V dvorani Luigi Fogar bo drevi ob 20.30 nastopil Trio italiano na zadnjem koncertu sezone Lipizer. H RAZSTAVE V KATOLIŠKI KNJIGARNI razstavlja kipar Zmago Posega. Razstava je odprta ob urniku knjigarne. '\M PRIREDITVE GLASBENA MATICA GORICA vabi na Večer z glasbo jutri, 1. junija 1996 ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopajo gojenci Sole Glasbene matice. OBVESTILA OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo od 1. junija dalje delovala s sledečim urnikom: ponedeljek in sreda od 15. do 18. ure. DRUŽBA se dobi jutri, 1. junija, ob 19.30 v Sovodnjah. KINO GORICA CORSO 17.30-19.45-22.00 »L’esercito scimmie« delle dodici pr-lB M—m LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldini), C. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALTA SALUTE (Fabris), Ul. Cosulich 117, tej. 711315. POGREBI Danes: 9.30, Aldo Sbogar iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 11.00, Car-mela Bressan vd. Cesselli in splošne bolnišnice v Locnik; 12.30, Lidia Bellini iz Mon-selice v stolnico in na glavno pokopališče. ■FARCO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALY sxl FARCO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMa COSMETICS ITALV DAVČNI PRILIV Začetek leta navrgel Italiji več sredstev kot lani RIM - Davčni priliv se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta povečal za 10, 9 od sto in znašal 76.512 milijard -lir. Od tega je Italija odštela Evropski uniji 2329 milijard lir davka na dodano vrednost in 2194 milijard lir povračil. Priliv davka IRPEG se je povečal za 86, 5 od sto, medtem ko se je priliv IKPEF povečal za 10,1 od sto, kar pomeni v številkah 3135 milijard lir veC kot v enakem obdobju lani. Iz poročila finančnega ministrstva je razvidno, da se je povečal priliv skoraj vseh davkov, zmanjšal se je samo pri davku na proizvodnjo, na potrošnjo in priliv od carine. Zelo pozitivni je prispevek, ki ga ima država od loterije »drgni in zmagaj«, ki je navrgla državi 267 milijard. RIM / ŠTUDIJA Lani utajenih 230 tisoč milijard lir Med utajevalci so na prvem mestu trgovci RIM - V lanskem letu je bilo državni blagajni odvzetih 230 tisoč milijard lir; .med kategorijami, ki so še najmanj zveste finančni upravi se »odlikujejo« trgovci (ki prikrivajo 77,69 od sto dolžnih davkov), mali podjetniki in obrtiki (ki niso vplačali 71,64 od sto davkov) ter neodvisni delavci (s 44,74 od sto neplačanih davkov). Mnogo nižja pa je utaja odvisnih delavcev (13,91 od sto), ki jo gre pripisati predvsem prisotnosti dela na Črno. Taka je cenitev, ki jo je z zapleteo študijo opravil Luigi Bernardi, docent finančnih ved z univerze v Pavii in jo včeraj orisal na zasedanju o davčnih utajah v Italiji in katerega sta se udeležila tudi bivša finanCa ministra Franco Gallo in Augusto Fantozzi. Cenitev davCne utaje je bila opravljena s primerjanjem gospodarskih podatkov »državnega računovodstva« Istat s podatki finančne uprave za leto 1991. Iz raziskave izhaja, da leta 1991 ni bilo plačanih 44, 208 milijard lir davka Iva, 125.865 mi1 lijard lir davkov in prispevkov s strani odvisnih in avtonomnih delavcev ter 10.450 milijard lir davkov s strani »nefinančnih« družb: torej kar 180.523 milijard lir, ki na osnovi projekcij za leto 1995 narastejo na 180.523 milijard lir. Vrednost teh »neplačanih davkov« je enaka, je obrazložil Bernardi, 50 odstotkom prihodkov in kar dvakrat veC od blagajniških potreb državnega sektorja. PET PON TOR SRE ČET 1561 j6 15616 15576 15586 1549,0 10117 10117 10(166 10)7,1 101 NOVICE Več prozornosti glede valute RIM - Čez dva tedna bodo začele veljati posebne norme, ki jih je izdelala Banka Italije glede prozornosti bančnih storitev. Okrožnico so objavili včeraj v Uradnem listu in zadeva med drugim tudi vrsto novosti glede valute, ki jo banke morajo priznati klientom. Občni zbor emisijskega zavoda RIM - V gospodarskem svetu vlada veliko pričakovanje za današnji občni zbor Banke Italije, na katerem bo guverner Fazio podal analizo o finančnem in gospodarskem stanju države. ________SREČANJE PODJETNIKOV NA VOGRSKEM Za globlje stike med sosedi ob meji Namen srečanja je uveljaviti vlogo podjetnikov na obmejnem prostoru NOVA GORICA - ”Med nami ni meja” je naslov srečanja slovenskih tržaških, goriških in beneških podjetnikov s tistimi iz Primorske na slovenski strani meje. Srečanje bo v soboto, 15. junija v dvorcu na Vogrskem. Popoldne je načrtovan tudi ogled prvega Goriškega sejma v Novi Gorici, ki bo odprt prav v tistih dneh. Gre za prvo tovrstno srečanje med predstavniki malega slovenskega gospodarstva v obmejnem prostoru, kajti dosedanji stiki so v glavnem potekali med Trstom in Gorico na eni in Ljubljano na drugi strani. Slo pa je v glavnem za stike med velikimi podjetji trgovskega, finančnega in proizvodnega sektorja. Bolj malo je bilo stikov med malimi podjetniki, ki so že od zdavnaj značilni za razmere na italijanski strani meje, vse veC pa jih je v zadnjih nekaj letih na slovenski strani meje. Stiki so sicer že bili, veliko jih je bilo v letih, ko so veljali in uspevali maloobmejni sporazumi. Bili pa so to v glavnem stiki med uvozno-izvoznimi trgovci. Preskakovanju obmejnega prostora je treba napraviti konec, so vCeraj na tiskovni konferenci v Novi Gorici povedali Rino Velikonja v imenu Gospodarske zbornice v Novi Gorici, ter Mirjam Koršič, Davorin Devetak in Igor Orel, ki so zastopali Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta - Benečije ter Slovensko gospodarsko združenje iz Gorice. Obe združenji bosta namreč soorganizator srečanja z območno Gospodarsko zbornico. Pričakujejo od 150 do 200 udeležencev, ki naj bi zastopali vse sektorje malega gospodarstva, od kovinsko-predelovalnega do lesnopredelovalnega, od bančništva in importexportne dejavnosti pa do gostinstva. V programu srečanja najdemo poročila predsednika Gospodarske zbornice Nova Gorica Mirana Martelanca, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Cuka, ki bo govoril o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, Hadrijana Corsija, predsednika SGZ iz Gorice, ki bo govoril o nalogah slovenskih gospodarskih združenj pri nas. O malem gospodarstvu v obmejnem prostoru bo govoril podpredsednik Obrtne zbornice Slovenije Miro Kljun, o primorskem gospodarstvu v evropski integraciji bo govoril Robert Vidoni, od SDGZ iz Trsta. Za zaključek bo govoril še ekonomist Franjo Štiblar in sicer o gospodarskem položaju Slovenije. Po predavanjih bo prišlo do spoznanja in stikov med podjetniki z obeh strani meje. Povejmo, da so takšni stiki zelo dobra stvar, rezultat podobnega srečanja med Gospodarsko zbornico Nova Gorica in Trgovinsko zbornico iz Vidma, ki je lani bil v Bovcu, je, da je med Primorci in Furlani bilo sklenjenih kakšnih petnajst konkretnih pogodb o sodelovanju. Po pogovorih na Vogrskem se bodo udeleženci podali v Novo Gorico na obisk 1. goriškega sejma. Prireditelj je Obrtna zbornica v Novi Gorici. Kot je včeraj povedala tajnica zbornice Seljakova, je za sejem, ki bo od 12. do 16. junija, doslej prijavljenih kar 186 podjetij, od teh 15 iz Italije. Število prijav je nad vsemi pričakovanji in že vnaprej je uspeh sejma zagotovljen. Na včerajšnji tiskovni konferenci smo Culi še celo vrsto namigov za sodelovanje med slovenskimi podjetniki v primorskem prostoru, še zlasti ker je treba pred očmi imeti možnost vstopa Slovenije v Evropsko unijo, kar ne bo spremenilo samo sedanje realnosti na obmejnem postajališču Standrež - Vrtojba, marveč bo tudi zahtevalo prilagajanje slovenskega gospodarstva evropskim normam. (m.w.) MILAN, RIM IN TRST NA PRVIH MESTIH Italijani so dolžni dižavi skoraj tisoč milijard lir glob zaradi prometnih prekrškov TRST - Neplačanih glob zaradi prometnih prekrškov je v Italiji nekaj več kot 4, 3 milijona v skupni vrednosti 851 milijard lir. Te milijarde so sicer nominalne, saj jim je treba dodati še zamudne obresti, ki so zelo visoke, še posebno zato, ker je del teh glob še iz leta 1988. Dobre štiri petine glob so prisodili mestni redarji, ostale pa sodijo v pristojnost prometnih policistov in karabinjerjev. Čeprav zadnjim pripada le ena petina izdanih glob, je njihova skupna vrednost sorazmerno višja. Avtomobilisti dolgujejo za globe, ki so jim jih naložili državni policisti kar 265 milijard lir, medtem ko občinam dolgujejo »le« 586 milijard. Razlika v višini glob izhaja iz dejstva, da policisti in karabinjerji nalagajo globe predvsem na odprtih cestah in avtocestah, največkrat zaradi prehitre vožnje, medtem ko sodi v pristojnost mestnih redarjev predvsem globa zaradi nepravilnega oziroma nedovoljenega parkiranja. Pri vsem tem pa je najbolj Čudno to, da se ljudje na globe požvižgajo in ne poslušajo opozoril. Spomnimo se samo hrupa, ki je nastal v zadnjih letih v Trstu, ko je županstvo zaCelo pošiljati pozive za plačilo starih prometnih prekrškov. Takrat se je govorilo o nekaj milijardah lir neplačanih glob. Najnovejši podatki kažejo, da sodi Trst v sam vrh tovrstne italijanske lestvice. Po podatkih dnevnika 11 sole - 24 Ore se je lani na Tržaškem zbralo kar 127.228 neplačanih glob v skupni vrednosti 21,5 milijarde lir. K temu je treba dodati še 9.625 glob v pristojnosti prometne policije in karabinjerjev in v skupni vrednosti 2 milijardi lir. Tržaški primer pa je najbrž precej izreden. V navedene številke so namreč zajeti tudi avtomobilisti iz Slovenije in Hrvaške, ki običajno glob ne plačajo, saj med državami ni sporazuma, s katerim bi lahko globo vnovčili s poštno položnico na drugi strani meje. Na prvem mestu med italijanskimi mesti je občina Milan: kar 555.244 zaostalih neplačanih glob ima, v skupni vrednosti 83 milijard lir. Rim je na drugem mestu s 314.779 globami (38 milijard lir), Trst je tretji, na četrtem mestu so Firence s 125.901 globo v vrednosti 214 milijarde lir. V vseh občinskih proračunih so globoke vrzeli, zato so se župani povsod lotili nove oblike izterjave teh dolgov. Svojim meščanom so poslali davčne položnice, v nekaterih primerih za sedaj le za nekatera pretekla leta. DavCna položnica pa seveda ni navadna poštna položnica s pozivom, kajti Ce je dolžnik ne plaCa, mu lahko tudi zarubijo premoženje. V veliko primerih se je prav zaradi tega v občinske blagajne steklo že precej denarja. Marko VValtritsch 30. MAJ 1996 v LIRAH 2 3 valuta nakupni prodajni 9 1 ameriški dolar 1530,00 1576,00 nemška marka 1000,00 1026,00 i francoski frank 294,00 303,00 p E S 1 S holandski gulden 890,00 917,00 belgijski frank 48,20 50,20 funt Sterling 2337,00 2408,00 275 O) irski Sterling 2402,00 2475,00 :B r_ c ^ danska krona 258,00 266,00 »1 ll grška drahma 6,20 6,50 kanadski dolar 1113,00 1147,00 japonski jen 14,10 14,60 8$ švicarski frank 1211,00 1248,00 ?i avstrjski šiling 141,50 145,80 "35 S n o II norveška krona švedska krona 233.00 225.00 240.00 232.00 portugalski escudo 9,60 10,00 - španska pezeta 11,80 12,40 avstralski dolar 1218,00 1256,00 9 madžarski fiorint 11,00 14,00 1 slovenski tolar 11,20 11,70 $ hrvaška kuna 265,00 290,00 30. MAJ 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1534,00 1564,00 nemška marka 1003,00 1021,00 francoski frank 293,00 303,00 holandski gulden 887,00 912,00 belgijski frank 48,31 50,11 funt Sterling 2332,00 2412,00 irski Sterling 2396,00 2491,00 danska krona 257,00 267,00 grška drahma 6,20 6,80 kanadski dolar 1110,00 1145,00 švicarski frank 1214,00 • 1239,00 avstrijski šiling 141,14 145,64 slovenski tolar 11,20 11,50 30. MAJ 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1548,980 ECU — 1912,680 — nemška marka — 1013,600 — francoski frank — 299,380 — funt Sterling — 2382,640 — holandski gulden — 905,730 — belgijski frank — 49,315 — španska pezeta — 12,018 — danska krona — 262,410 — irski funt — 2447,850 — grška drahma — 6,400 — portugalski escudo — 9,833 — kanadski dolar — 1128,250 japonski jen 14,505 — švicarski frank — 1235,720 — avstrijski šiling — 144,050 — norveška krona — 236,990 — švedska krona — 228,560 — finska marka 328,030 12. APRIL 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.5007 1.5047 1.5087 funt Sterling 2.2676 2.2746 22816 irski funt 2.3436 2.3506 2.3576 kanadski dolar 1.1055 1.1095 1.1135 nizozemski gulden 89.387 89.497 89.607- švicarski frank 23.120 123.220 23320 belgijski frank 4.8587 4.8687 4.8787 francoski frank 29.375 29.435 29.495 danska krona 25.850 25.910 25.970 norveška krona 23.078 23.138 23.198 švedska krona 22.345 22.405 22.405 italijanska lira 0.9534 0.9574 0.9614 avstrijski šiling 14.200 14.220 14.240 španska peseta ~ 1.1912 1.1952 1.1992 portugalski escudo 0.9700 0.9730 0.9760 japonski jen 1.3805 1.3820 1.3835 finska marka 31,940 32.020 32.100 TEKMOVANJE V VITTORIU VENETU Lepa uvrstitev tržaškega zbora Jacobus Gallus Na vsedržavnem zborovskem tekmovanju za trofejo Citta della Vitto-ria, ki je bilo v soboto, 25. in v nedeljo, 26. maja v Vittoriu Venetu, je zbor Jacobus Gallus, ki deluje v okviru Glasbene matice iz Trsta, dosegel prvo mesto v katerogiji ljudskih pesmi in tretje mesto v kategoriji poli-fonskih pesmi. Ce upoštevamo, da v tej kategoriji prve nagrade niso podelili (drugo mesto je zasedel zbor Aca-demia ars canendi iz kraja Altivole pri Trevisu pod vodstvom Tarcisia Dal Zotto in Manuele Meneghetto), lahko rečemo, da je tržaški zbor ponovil uspeh izpred štirih let, ko je odnesel prav tako prvo nagrado v kategoriji ljudskih pesmi in drugo nagrado v polifoniji. Zbor je nastopil tudi na zaključnem koncertu najbolje uvrščenih zborov za veliko nagrado, poimenovano po domačem skladatelju Efremu Casagrandeju, ki je bil dolga leta »duša« tega tekmovanja. Za tekmovanje v Vittoriu Venetu je zborovodja Janko Ban izbral šest pesmi, se pravi tri za vsako kategorijo. Na tekmovanju v ljudskih pesmih, ki je bilo 25. maja zveCer, je zbor izvedel furlansko ljudsko nabožno Staimi atenz v priredbi Efrema Casagrandeja ter slovenski ljudski Stoji tam lipica v priredbi Marija Kogoja in Pesmi od ljubezni in kafeta v priredbi Alda Kumarja. V kategoriji polifonskih pesmi, ki je bila na sporedu 26. maja dopoldne, so tržaški pevci nastopili s skladbami Stetit Jesus in medio Jaco-busa Gallusa, A ve, gratia plena Pavleta Merkuja in Orel Marija Kogoja. Tekmovanje je bilo razdeljeno na pet kategorij: za otroške zbore, za moške in ženske zbore v polfoniji in ljudskih pesmi ter za mešane zbore v polifoniji in ljudskih pesmih. Zelo pomembno je dejstvo, da je bil eden izmed avtorjev obveznih pesmi tržaški slovenski skladatelj Pavle Merku, kar je nedvomno lepo priznanje za slovensko kulturno ustvarjalnost v zamejstvu. S tem nastopom se sezona zbora Jacobus Gallus še ni končala. Zaključila se bo namreč konec junina, ko ima zbor v načrtu nastop v kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani in zaključni koncert, (iz) Na sliki zbor »Jacobus Gallus« med nastopom 1. aprila letos (foto Balbi/KROMA). SEŽANA / OB 70-LETNIC1 PESNIKOVE SMRTI Kosovelove pesmi v Merkujev! glasbi Predstavili knjigo Marije Gombač Pesnika glasbe Krasa Ob sedemdeseti obletnici smrti Srečka Kosovela so Primorske novice izdale knjigo muzikolo-ginje Marije Gombač Pesnika glasbe Krasa, v kateri je pesniška ustvarjalnost pri dvaindvajsetih letih umrlega umetnika razbrana skozi glasbeno ustvarjalnost skladatelja Pavla Merkuja, ki je uglasbil marsikatero delo pesnika svoje mladosti, kot ga sam imenuje. Zanimivo knjigo so predstavili v sredo zveCer v Sežani, v prijetno slovesnem vzdušju Kosovelove sobe v prostorih Ljudske univerze, kjer je pesnikov duh prisoten tako v namembnosti dvorane kot v njenem videzu, ki se vizualno navezuje na njegov opus. O knjigi in o njenem nastanku so spregovorili avtorica Marija Golob, skladatelj Pavle Merku, ki je v svojem pričevanju odstrnil globok, pa Čeprav bežen pogled na vojna leta v Trstu, ko je spoznaval Kosovelove poezije, in urednica Meta Kušar; sodeloval je še igralec Jurij SouCek, ki je podal nekaj pesmi in nekaj odlomkov iz pesnikovih pisem, s Kosovelom in Merkujem pa ga druži to, da je tudi sam v mladosti igral violino, kot je pripomnil. Po kratkem uvodnem posegu predstavnice založnika, ki je navedla razloge za izdajo tovrstne knjige v Kosovelovem letu, je na kratko spregovorila še urednica Meta Kušar, ki je poudarila, da se moramo ob knjigi in zlasti na Krasu spomniti, kako veliki smo ob tolikšni raznolikosti slovenskega ozemlja in kulture. Številnim prisotnim se je nato predstavila avtorica knjige Marija Gombač, muzikologinja, ki jo tudi pri nas dobro poznamo, saj je za Radio Trst A pripravila veC nizov umetniško dokumentarnih oddaj o slovenskih skladateljih, posebno zanimive so bile, denimo, oddaje o Mariju Kogoju. Knjiga, kot že sam naslov pove, obravnava Srečka Kosovela, kot se odslika-va v glasbi Pavla Merkuja, išče vezi med davno umrlim primorskim pesnikom in še živečim primorskim skladateljem skozi šestnajst uglasbenih pesmi od prvih poskusov do zadnjih del. Vsebinsko je knjiga ra- zdeljena na tri sklope; v prvem se prepletata opisa življenjskih poti, drugi je posvečen umetniškemu odrazu Merktijeve glasbe skozi Kosovelove pesmi, ki jih je uglasbil, tretji pa opisuje vezi med pesnikom in družino, zlasti sestro Karmelo, pianistko, in odnose med Pavlom Merkujem in Srečkovo družino. Pavle *Merku se je z neposredno sproščenostjo, kakršno poznamo med prijatelji, spomnil prvega spoznanja z avtorico, ko je ha Ljubljanskem gradu sledila lekciji Marijana Lipovška, ki je svoje učence, kot grški filozofi, peljal na lekcijo na odprtem; s še živo Čustveno prizadetostjo se je spomnil svojega učenja slovenščine, med vojno, ko mu je bilo petnajst let, ob branju štirih knjig, med katerimi je bila skromna zbirčica Kosovelovih poezij iz leta 1927. Spomnil se je prijateljstva s Srečkovo družino, svojih prvih poskusov uglasbitve pesnikovih liričnih poezij, medtem ko se je pozneje posvečal razmišljujoči poeziji sonetov. Povedal je, zakaj je nehal: Srečko Kosovel je pesnik mladosti, tudi kadar govori o mračnih, težkih rečeh, je to mlad fant, ki ga je nekoč uglasbil mlad skladatelj. Kot star skladatelj, je rekel Merku, se je posvetil drugemu pesniku, Carlu Betocchiju, ki se je rodil šest let pred Kosovelom; Pavle Merku ga je srečal, ko je bil star sedemdeset let, njuno prijateljstvo je trajalo štirinajst let, do Betocchije-ve smrti. Danes v Sežani predstavitev 2. knjige »pesnikov upora* V Kosovelovi knjižnici v Sežani bodo danes ob 19. uri predstavih drugo knjigo Slovensko pesništvo upora 1941 -1945. Kot je zapisal B. Paternu, gre za posebno ustvarjalnost, ki se je rodila v nenavadno zavezujočih in krutih življenjskih razmerah. Pognala je v času in prostoru, ko je in kjer je rebarbarizaci-ja Evrope 20. stoletja dosegla svoje mračne skrajnosh, hkrati pa izzvala k življenju tudi čudovite moči človekovega upiranja lastnemu in skupnemu poginu. Kot vsako neznosno zlo in trpljenje je tudi to poganjalo privide čisto drugačnega in novega človeškega sveta, vizije, ki so odganjale smrt in pomagale živeti. Od tod do potrebe po pesnenju ni bilo več daleč. Ko so v Kosovelovi knjižnici leta 1987 predstavih prvo knjigo, je bilo ganljivo, koliko še živečih ljudi, ki so pisali pesmi bodisi v taboriščih, zaporih, na bojiščih, se je udeležilo prireditve. Sedaj, ko je izšla druga knjiga so najbrž samo še redki živi. Knjiga Slovensko pesništvo upora je izšla pri Dolenjski založbi, katere predstavniki se bodo udeležili tudi sežanske predstavitve. Poleg dr. Paternuja, bodo pri predstavitvi sodelovah še profesorica Irena Novak - Popov in gledališka igralca Boris Ostan in Janez Škof ter Miloš Mozetič. Predstavitev knjige bo pospremljena z razstavo akvarelov slikarja Ivana Se-ljakae- Čopiča. Prireditev je omogočila Zavarovalnica Maribor, (a.n.) Križanke: Orff za začetek LJUBLJANA / »DVOJNI« JUBILEJ AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA Veliki pevski praznik in spomin na zastavljeno delo API Tone Tomšič vodi tržaški slovenski dirigent Stojan Kuret ki uspešno nadaljuje delo uglednih glasbenikov V prostorih ljubljanskih Križank so na tiskovni konferenci predstavili program 44. poletnega festivala in otvoritvene slovesnosti. Konferenco je vodil Darko Brlek Darko, direktor Festivala Ljubljana, navzoč pa je bil tudi Alojz Zupančič, glavni direktor delniške družbe Imos, ki je generalni pokrovitelj Festivala. Slavnostna otvoritev 44. mednarodnega poletnega festivala se bo v Križankah pričela 1. julija ob 21. uri s scensko kantato Carmina Burana, avtorja Carla Orffa in se bo ponovila 2. julija ob isti uri. V predstavi bodo nastopih solisti Norina Radovan, Sveto MatošiC - KomnenoviC in Joachim Seipp, v izvedbi Zagrebške filharmonije, zbora Ivana Gorana Kovačiča in Baleta SNG L jubljana. Dirigent bo Antonio Guadagno koreograf pa Peter Breuer. Predstavi sta pod patronatom Evropskega združenja festivalov in koprodukciji Landestheater Salzburg, Opera in balet SNG Ljubljana in Festivala Ljubljana. Največji uspeh je Carl Orff s scensko kantato Carmina Burana dosegel leta 1937. Besedilo je našel v istoimenski srednjeveški zbirki. Pesmi, ki vsebujejo reahstične in brezbožne vsebine v treh jezikih opevajo lepoto narave in ljubezen. Frivolna erotika in naturalizem se izmenjujeta z duhovitimi verzi in satiro. Prvi del kantate poveličuje pomlad, drugi prikazuje elementarne človeške užitke in radosti ob vinu, tretji pa govori o ljubezni. Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, je poudaril pomembnost generalnega pokrovitelja, delniške družbe Imos, ki je podpisala pogodbo za 50.000 nemških mark in kritje stroškov promocije ter s tem omogočila, da se bo otvoritev 1. s ponovitvijo 2. julija odvijala, kot se spodobi za mednarodni poletni festival. Prenos bo potekal v živo preko malih zaslonov in radijskih programov. Cena vstopnice bo od 2.500 do 3.500 tolarjev, celotna karta za vse prireditve v okviru 44. mednarodnega poletnega festivala pa 32.100 tolarjev. Cvetka Cvet Proslava sedemdesetletnice Maroltovega Akademskega pevskega zbora in petdesetletnice povojnega APZ "Tone Tomšič” ni bila običajen pevski praznik, temveč izrazito poudarjen spomin na zavestno zastavljeno zborovsko reprodukcijo na ljubljanski univerzi, na njen učinkovit vzpon ter njegovo nadaljevanje po vojni, ki je omogočil prodor v najvišje sfere zborovske kulture. Pri tem pa je že od samega začetka začrtal svojo programsko politiko, ki je že med dvema vojnama zajela ustvarjalnost od ljudske pesmi in najpomembnejših naših skladateljev od Gallusa, Forsterja, preko protestantskih prizadevanj, obdobja "Novih akordov” ter do tedanjih markantnih skladateljskih osebnosti E. Adamiča, A. Lajovica, J. Ravnika, M. Kogoja in S. Osterca (Zenski akademski zbor). Isto pot je nadaljeval povojni-zbor, seveda v novih razmerah in pogledih v smislu razvoja in umetniških pobud ter ustvarjalnih energij doma in v svetu. Kot temelj in izhodišče pa je vse do danes bila lastna ljudska in domača zborovska ustvarjalnost, ki se je Čestokrat ujela med značilne umetnostno nazorske tokove, se v njih oplemenitila, a vedno zadržala duh domače zemlje in sokove njenih korenin. Kakor Moroltov zbor, je tudi povojni "Tone Tomšič” z vsemi svojimi dosedanjimi dirigenti, ki so v zbor tkali svoje poustvarjalne moči in klesali njegov izvajalski profil, njegov izrazni odziv, so istočasno bili tudi pobudniki zborovske produkcije in tega ni malo. Med njimi tudi taka dela, ki so z umetnostno nazorskega pojmovanja in kakovosti pravi mejnik v razvoju zborovske literature. Raveselji-vo je, da je APZ v zadnjem času pohudo za nova zborovska dela še bolj poudaril z dvema natečajema in ta dela tudi izvajal. To je značilno tudi za ta, jubilejni koncert, na katerem so bila prvič izvedena vsa na drugem natečaju nagrajena ali priporočena dela - Ambroža Copija (Vuprem oči, Da hora ta Cani-nova), Blaženke Arnič (Civ, čiv, čiv, - Ona mi je rekla), Nevilla Halla (Mir), Pavla Merkuja (Madrigali della buona morte), Roka Goloba (Kaj se je zgodilo na gradu) in Alda Kumarja (Ma-gdalenca). Dodam pa naj še prvo izvedbo Ježeve Ritmika zarje, ki pa je bila nagrajena na natečaju Radia Slovenije. Prvo izvedbo je doživela tudi Merkujeva Obraz. V prvem delu so bile tri priredbe ljudskih Fr. Marolta (Pisemce, BarCica, Kaj b’jaz tebi dau), J. Gallusa (Musiča nosteamor, Heroe pugnate viri, Alleluia. Cantate Domino canticum novum) in M. Kogoju (Trenutek, BarCica, Orel). Druga pomembnost je bil samostojen nastop moškega pevskega zbora oziroma moški del mešanega, kateremu so v zadnjem Času posvetili izredno pozornost pri tehnično vokalnem izpopolnjevanju, tako da so glasovne skupine dovolj homogene, celota pa uravnotežena in zlita. Ta dosežek prispeva seveda tudi k celotnemu zvenu mešanega zbora in je vsekakor lep uspeh. Sicer pa je zbor bil vokalno tehnično zelo skrbno pripravljen in v celoti glasovno bolj enovito obarvan kakor na tekmovanju v Mariboru, k čemur je prispevala zlasti bolj poenotena sopranska skupina. Predvsem pa je bil opazen poseben mladostni izvajalski navdih v oblikovalnem procesu, ki je odražal prisotnost dojemanja prepričljivo interepretiranih del. Koncert je bil otipljiv kulturni dogodek, tako v program- skem, kakor v kakovostnem reproduktivnem pogledu. Umetnostno učinkovito izvajanje so z izredno naklonjenostjo sprejeli tudi poslušalci - po večini bivši člani tega zbora, morda najbolj kritična pevska tovarišija, ki je doživljala pred njimi v istem zboru pevske preizkušnje pod sposobnimi dirigenti, kakor so bili France Marolt (še jih je nekaj), Radovan Gobec, Janez Bole, ki se je prvi lotil renesančnih skladateljev, pa izreden Lojze Lebič, ki je zboru priboril prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Gorici; svoj pečat je zboru utisnil Jože Fiirst kakor tudi nepozabni interpret Lebi-Cevega dela Fauvel ’86 Jernej Habjanič. Sedanjega dirigenta Stojana Kureta pa potrjuje uspešno artistično delo samo in prizadevanje za novo zborovsko literaturo oziroma vse, kar je na kratko zgoraj navedeno. Pa še zaključek jubilejnega koncerta: z Jenkovo Lipo, ki je postala zborova himna in jo je občinstvo poslušalo stoje. Pa še Gobčeva udarna in zmagovita ”-Zdaj zaori, pesem o svobodi”, ki jo je z zborom tudi stoje pela cela dvorana. Iskreno občuteno in vzburljivo... Ivan Silič LJUDJE IN DOGODKI Petek, 31. maja 1996 ZDA / KENNEDV SPACE CENTER V FLORIDI NOVICE Po desetih dneh v vesolju Endeavour srečno pristal Astronavti so se pritožili nad slabo kvaliteto avtomata za coca-colo MIAMI - Po desetih dneh se je ameriško vesoljsko vozilo Endeavour s šestčlansko posadko srečno vrnilo na Zemljo in pristalo na skoraj 6 km dolgi stezi v bazi Kennedy Space Center v Floridi (na sliki: telefo-to AP). Shuttle je od 19. maja, ko so ga izstrelili, prevozil 6.6 milijonov kilometrov in astronavti so v desetih dneh uspešno opravili vrsto pomembnih poskusov. Med drugim so razgrnili veliko zložljivo plastično anteno, ki so jo napihnili s plinom z visokim pritiskom, in so izpustili majhen satelit, ki se je sam stabiliziral z izkoriščanjem zemeljskega magnetnega polja. Tokrat so vesoljci ugotovili, da ni iz avtomata za coca-colo, ki je stal podlrug milijon dolarjev (več kot 2.2 milijardi lir), pritekla najboljša pijača: »V prvih požirkih je bilo preveč mehurčkov,« so se pritožili. Vesoljsko vozilo Endeavour bodo v prihodnjih dneh prenesli v Kalifornijo, kjer ga bodo temeljito pregledali in tudi posodobili. Predvsem bodo nadomestili veC delov iz novejših materialov, tako da se bo skupna masa vozila zmanjšala za 680 kg. Uredili bodo tudi nove priključke, tako da se bo v prihodnjp-sti Endeavour lahko pričvrstil na druga vesoljska vozila. Prihodnje leto bi morali ravno z Endevourja pričeti sestavljanje stalne vsemirske postaje, ki jo bodo zgradili v sodelovanju z Rusijo, Evropo, Japonsko in s Kanado. Aligator obiskal vesoljce CAPE CANAVERAL - Leto dni potem ko je dvojica zaljubljenih žoln zvrtala celo serijo lukenj v plašču posode za gorivo vesoljske ladjice Disco-very, so imeli ameriški vesoljci spet srečanje z divjimi živali. Tokrat je v poslopje, kjer je parkirana ameriška vesoljska ladjica, pokukal dva metra dolg aligator. NiC Čudnega, saj je Florida, kjer se nahaja Cape Canaveral, domovina aligatorjev in strupenih kaC ter drugih živali, ki živijo v prostranih floridskih močvirjih. Proti tem, oCividno, ne zaležejo niti strohi varnostni ukrepi, ki SCitijo vesoljce in njihove ladje. Tokrat ni bilo škode, sofisticirana tehnologija aligatorja ni pretirano zanimala. Strmoglavilo športno letalo LITTLE ROCK Pet ljudi je izgubilo življenje v letalski nesreči, pri kateri je padlo majhno športno letalo, nesreča se je pripetila v kraju Mal vem, v ameriški zvezni državi Arkansas in sicer kakih 110 kilometrov od glavnega mesta Little Rocka. Po pričevanju krajevnih televizijskih novinarjev, se je letalo vnelo, ko je trčilo ob tla, tako da je trenutno viden le rep. Bivša žena obtožuje Menema BUENOS AIRES - Nekdanja žena argentinskega predsednika menema Zulema obtožuje bivšega moža, da zavira preiskavo o smrti njunega sina Carlosa, ki je bil po njenem mnenju ubit v atentatu. To je povedala danes na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala potem, ko je sodisce zavrnilo njeno zahtevo, da bi truplo ekshumirali in tako zaceli preiskavo o njegovi smrti. Zulema obtožuje predsednika Menema, da skriva okoliščine, v katerih je lani marca pri padcu helikopterja umrl njun sin. Poleg tega je zagrozila, da bo povedala vse okoliščine pogajanj med Mene-mom in nekdanjim predsednikom Alfonsinom. SREDI NEW VORKA Policaj pretepel črnega fanta, ker je bil z belim dekletom NEW YORK - Najprej ga je zmerjal s »Črncem«, potem ga je pretepel z železno palico, tako da je končal v bolnišnici, kjer sedaj leži v komi in to vse samo zato, ker je temnopolti fant bil v družbi belega dekleta. Dogodek se ni pripetil v nekdanji Južni Afriki ali v kaki državi ameriškega juga, temveč sredi New Yorka. Nad mladeničem se je znesel 34-letni Co-stantine Chronis, po poklicu policaj, in sicer po mnenju kolegov in predstojnikov zgledni varnostnik, ki je bil večkrat deležen pohval zaradi svoje umirjenosti in poguma. Tpokrat pa mu je očitno spodletelo: Cronis je ves večer popival s prijatelji v klubu Marakesh, kjer je bil rudi 21-letni Shane Daniels s svojim belim dekletom. Ob Četrti uri zjutraj je Chronisu prekipelo: najprej je Danielsa zmerjal z žaljivko »nig-ger«, trdijo njegovi kolegi policaji, ki vodijo preiskavo, potem se ga je lotil s palico, medtem ko so mu njegovi prijatelji s pištolo v roki varovali hrbet. Ko se je Daniels zgrudil na tla, se je Chronis podal v beg, vendar so ga kmalu izsledili in aretirali. »Chronisu in njegovim prijateljem ni bilo pogodu, da smo se dražili z belimi dekleti,« so po pretepu povedali prijatelji pretepenega Shanea Danielsa, ki je trenutno, po kirurškem posegu, še vedno v komi. ZDA / BOJ PROTI RUŠILNI SILI TROPSKIH CIKLONOV Z novim letalom bodo pravočasno ugotavljali nastanek in smer orkanov MIAMI - Orkani, ki vsako leto pustošijo po ka-raibskih otokih, obalah Mehiškega zaliva in Zda (na slikah: telefoto AP), bodo odslej imeh novega nasprotnika: 43 milijonov dolarjev (veC kot 65 milijard lir) dragega reaktivnega letala vrste Gulfstream G-4, s katerim bodo metereologi nadzorovali nastanek in potek tropskih ciklonov, iz katerih nastanejo orkani. Doslej so jih opazovah s propelerskega letala vrste P3-Orion, ki je sicer lahko priletel v samo mimo jedro veC desetin kilometrov visokega orkanskega stolpa. Novo letalo sicer ne bo vsaj začetno moglo preleteti skozi obroC silnih vetrov in dežja do jedra, bo pa lahko poletel do samega vrha orkana, kjer bodo odvrgli v ustje zračnega vrtinca merilne aparature in tako natančno izmerili karakteristike vetrov, vlage in pritiska. Novi podatki za ugotavljanje nastanka orkanov in verjetne smeri, ki jo bodo ubrali, so izrednega pomena pri vremenskih napovedih, je naglasila dr. Naomi Surgi, ki vodi terenske ekipe pri osrednji ameriški ustanovi National Hurrica-_ ne Center. Pravočasno ugotavljanje smeri, v katero bo krenil orkan, je pomembno, saj stane vsaka milja teritorija, iz katerega se morajo prebivalci umaknih iz varnostnih razlogov, milijon dolarjev (poldrago milijardo lir) in je zato najmanjša napaka izredno draga. Letos predvidevajo, da bo v tropskem pasu Atlan-stkega oceana nastalo 11 ciklonskih viharjev, iz katerih se bo razvilo 7 orkanov, ki bodo dosegli ameriško celino. Lani so zabeležili rekordno Število 19 viharjev in 11 orkanov. SREČANJE ZORANA THALERJA Z NOVINARJI Zdaj je treba prepričati London Odločilen bo sestonek kmetijskih ministrov EU LJUBLJANA - Vršilec dolžnosti zunanjega ministra Zoran Thaler je na včerajšnjem pogovoru z novinarji povzel dosedanja prizadevanja Slovenije v zvezi z njenim približevanjem Evropski uniji in pogajanja med Slovenijo in Italijo, Id Se do konca junija predseduje petnajsterici. Thaler glede na to, da je Italija na torkovem sestanku odbora stalnih članic EU v Bruslju izrazila mnenje, da ni veC ovir za podpis asociacijskega sporazuma Slovenije, pričakuje, da bo naša država na vrhu v Firencah sodelovala kot pridružena Članica. Kljub temu pa v.d. zunanjega ministra ostaja previden pri ocenah, kaj se bo v resnici zgodilo, saj je vsaj do prihodnjega ponedeljka, ko bo v Luksemburgu potekal sestanek kmetijskih ministrov EU, staUšče Velike Britanije do veta pri odločanju znotraj unije -zaradi ukrepov v zvezi z boleznijo norih krav - nedoločeno. Znano je sicer, da Velika Britanija podpira vključevanje Ljubljane v EU, veC kot na dlani pa je tudi dejstvo, da je junijski podpis asociacijskega sporazuma zdaj odvisen od Londona, in ne Bruslja ah Rima, Čeprav britanski veto v tem primeru ne bi bil primerljiv z italijanskim. Slovenska diplomacija bo v prihodnjih dneh kljub temu poskušala London prepričati, da Slovenijo izvzame iz svoje načelne politike do unije. Thaler, ki meni, da bi bilo v luči polnopravnega članstva Slovenije v EU - odločitev o tem bo v Bruslju padla že konec leta - koristno, Ce bi do podpisa pridružitvenega sporazuma prišlo 10. junija, je obnovil nekatere podrobnosti v zvezi s procesom vključevanja Slovenije v skupino pridruženih Članic EU, znane že od 11. aprila letos, ko je parlament sprejel znana stališča o odnosih Slovenije z EU in Natom. Povedal pa je tudi, da bo pridružitvenemu sporazumu dodana izmenjava pisem« med EU in Slovenijo. Pisma po besedah italijanskega zunanjega ministra Dinija vsebujejo »pojasnila o problemu prostega dostopa do slovenskega nepremičninskega trga«. Barbara Surk Slovenija vplačala na fiduciarni računi 47 milijonov dolarjev LJUBLJANA (STA) - Kot navaja zadnja številka Biltena Banke Slovenije, je naša država do konca letošnjega aprila vplačala na fiduciarni raCun BS pri Dresdner Bank v Luksemburgu 147, 3 milijona dolarjev nealociranega dolga. Slovenija je januarja 1994 pri luksemburški banki odprla poseben fiduciarni račun, na katerega nakazuje sredstva za plačilo svojega deleža dolga iz naslova dolgov nekdanje Jugoslavije pri konzorciju komercialnih bank s sedežem v ZDA. Na podlagi pogodbe med BS in Dresdner Bank slovenska centralna banka nakazuje na poseben fiduciarni račun tudi plačila letnih obrokov obveznosti, ki se nanašajo na Slovenijo v zvezi z odgovarjajočimi dolocih osimskega in rimskega sporazuma med Italijo in nekdanjo SFRJ. Do konca aprila je Slovenija na ta raCun vplačala 27,06 milijona dolarjev. Unionist Paisley ostaja neomajen BELFAST (Reuter) - Voditelji severnoirskih političnih strank so v izjavah za javnost na dan volitev v 110-clanski forum vztrajali pri svojih stališčih in niso pokazali nobenih znamenj pripravljenosti na sklepanje koalicij. lan Paisley (na sliki, telefoto: Reuter) , protestantski pridigar in vodja Demokratične unionistične stranke, je izjavil, da ne bo sedel za isto mizo z Gerryem Adamsom, voditeljem irske nacionalistične stranke Sinn Fein. »Ne bom se pogovarjal s človekom, ki se noče odreči umorom,« je povedal novinarjem. Paisley je dodal, da tudi ne bo sodeloval s tistimi unionističnimi strankami, ki so jih ustanovili ljudje povezani s protestantskimi skrajneži, zdaj pa zagovarjajo umirjen pristop, ki naj bi zagotovil nadaljevanje britanske vladavine. Adams pa je povedal, da bodo volitve pokazale, da je Sinn Fein stranka, ki ji lju- dje zaupajo, zato mora biti vključena v mirovni proces. »Dobili bomo mandat za pogajanja, nato pa je vse v rokah britanskega in irskega premiera,« je izjavil ter tako zavrnil zahtevo Londona, da ne sme sesti za pogajalsko mizo, dokler ha ne bo spe£ razglasila premirja. Pozivi Irski republikanski armadi, naj omogoči nadaljevanje mirovnega procesa, so prišli tudi iz Bele hiše. Tiskovni predstavnik ameriškega predsednika Billa Clintona je povedal, da je predsednik zaskrbljen, ker tudi ob zgodovinskih volitvah ni prišlo do vnovične vzpostavitve premirja. Clinton je po pogovorih z britanskim zunanjim ministrom Malcolmom Rifkin-dom sporočil, da sta z gostom poudarila nujnost Irinega koraka na poti k miru, saj bo le tako na pogovorih zastopana tudi Sinn Fein, ki predstavlja pomemeben del severnoirskega prebivalstva. EVROPSKA KOMISIJA ODGOVARJA NA BRITANSKE POTEZE NOVICE Politika nesodelovanja buri duhove BRUSELJ, LONDON (Reuter, B. Ž.) - Besedna vojna med Londonom in Brusljem je vCeraj dobila nov zagon, ko je Evropska komisija britanskega premiera Johna Majorja obtožila, da si je v svoji bitki za odpravo izvoza britanskega goveda in govedine začel jemati talce. Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je dejal, da je britansko stališče obžalovanja vredno in kon-traproduktivno, saj so zaradi tega ostale zadeve, ki so ključnega pomena za Evropo, postale talke takoime-novane britanske politike nesodelovanja. Italijanski zunanji minister Lamberto Dini pa je dejal, da je britanska politika neopravičljiva, in dodal, da je sedaj še nemogoče napovedati, kdaj bo prišlo do popolne odprave prepovedi izvoza govejega mesa. »Upam, da bomo lahko del prepovedi odpravili na srečanju evropskih kmetijskih ministrov, ki bo potekalo 4. in 5. junija v Luksemburgu. Končnega odgovora na drugo britansko zahtevo po oblikovanju umika za dokončno odpravo prepovedi pa za zdaj še ne moremo dati,« je v intervjuju za časnik La Repub-blica dejal Dini. V Veliki Britaniji pa sta včeraj olje na ogenj prilili še dve odločitvi EU. Ribici so ostro protestirah proti odločitvi o 40 odstotnem zmanjšanju ribiške flote, javnost pa je bila vznemirjena tudi zaradi novice, da je Evropska komisija od Velike Britanije zahtevala, naj ji izroči rezultate raziskave, ki je pokazala, da otroško mleko devetih vodilnih britanskih proizvajalcev vsebuje kemikalije, ki imajo škodljive učinke na rodnost. Evropska komisija je omenjeno poročilo že dobila in ga bo po besedah njenega predstavnika Jochena Kuboscha objavila le, Ce ne vsebuje zaupnih podatkov. Komisija je tudi dmge evropske države pozvala, naj sporočijo, Ce so odkrile, da utegne biti njihovo otroško mleko škodljivo. Cme oblake, ki se zgrinjajo nad odnosi med Londonom in Bmsljem, je vCeraj med drugimi poskušal razgnati tudi britanski zunanji minister Malcolm Ri-fkind. Dejal je, da so bile Santerjeve besede pričakovane. Rifkand je zanikal, jda bi bilo zmanjšanje ribiške flote in zahteva po rezultatih raziskave o škodljivosti otroškega mleka evropsko maščevanje Veliki Britaniji. Britanski finančni minister Kenneth Clarke pa je izrazil upanje, da bodo politiko nesodelovanja konCali že naslednji mesec. »Ce od evropskih partnerjev ne bo nobenega odziva, bo naša taktika trajala neomejeno. Vendar je to le malo verjetno,« je dejal Clarke. Oglasili pa so se tudi britanski evroskeptiki. John Redvvood, ki se je lani z Majorjem boril za predsedovanje Konservativni stranki, je na primer evropsko komisarko za ribištvo Emmo Bonino obtožil, da je z odločitvijo o zmanjšanju ribiške flote storila noro potezo, ki bo britanskemu gospodarstvu prizadejala hud udarec. Din-ftrzniT E vEs±Vjk: £ranffurtcrAlliicitu’inc Jh H. C JV ac ur «jt b <3- jv Prišel je čas za popravljanje zgodovine TRST - Nadaljujejo se številne kritike tega, kar mnogi imenujejo »sporazum« med Thalerjem in državnim podsekretarjem v italijanskem zunanjem ministrstvu Fassinom, v resnici pa gre za neke vrste navezavo odnosov, kot je dejal Dini, da bi lahko »pripravili pot« do podpisa pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in EU, piše včerajšnji II Piccolo. Sporazum da ali ne, srečanje Thaler-Fassino je povzročilo vrsto odzivov, nadaljuje tržaški dnevnik, ki omenja ogorčeno izjavo Sardosa Albertini-ja, šefa koordinacije za Istro, Reko in Dalmacijo pri Nacionalni ligi. Nato omenja poslanca gibanja Naprej, Italija! Gualberta Niccolinija, ki je Fassinu zaman skušal pojasniti stališča ezulov in opozarjal, da bo takšno obnašanje Italije oslabilo njeno pogajalsko moC v zvezi z ezuli. Gianfranco Gambassini pa v vlogi predsednika Združenja za prostocarin- sko območje govori o ezulih, ki so jih že enkrat pustili na cedilu, tržaškega Zupana Illyja pa svari pred posledicami, ki bi jih povzročilo »rušenje meja«. Gambassini se boji, da bi popolna svoboda gibanja, študija in bivanja povzročila množično preseljevanje narodov, ker so »na oni strani mladi ljudje, v polnem razvoju in razmahu«, medtem ko vlada v Trstu izrazita demogafska praznina, pa tudi socialno, politično, ekonomsko, institucionalno in morda tudi kulturno nazadovanje. II Piccolo na isti strani objavlja komentar Maura Manzina z naslovom Zdaj, ko so zapreke odstranjene, se lahko popravlja zgodovina. Manzin začenja svoje razmišljanje s trditvijo, da bi bila najvecja napaka, Ce bi se podcenjevalo vsebino »načrta Solana«. Diplomacija, piše Manzin, ni idelologija, in Solanov dokument je uspel poslati Sloveniji dve zelo jasni sporočili: da je dvostranski spor z Italijo evropska zadeva - veliko zaslug za to naj bi imela bivša zunanja ministrica Agnellijeva - in da petnajsterica ne dovoljuje balkanskih igric. In vendar, nadaljuje Manzin, niti Solanov načrt ne bi zadostoval, saj se je Famesina z leti naučila, da ne gre zaupati slovenskemu sogovorniku, ki mu je po Ogleju uspelo zanikati celo odločitev lastnega ministra. Glavni vozel, ki ga je bilo treba rešiti, je bil dostop do lastništva nepremičnin v Sloveniji. Obvezujoče pismo, ki ga bo podpisal Thaler in ki bo postalo sestavni del sporazuma o pridruženem članstvu, Čemur se je Ljubljana do zadnjega skušala izogniti, preprečuje sleherni trik. Odpira se nova pogajalska pot. Zgodovina istrskim beguncem mnogo dolguje. Ta dolg bi lahko poravnala Italija sama, ki bi lahko - to je predpostavka, kot polidarja Manzin - ponudila potrebni denar svojim državljanom, ki imajo pravico do nakupa nepremičnin v Istri. ii m namtino večemp ii$t Mednarodna skupnost ne bo imela stikov s Plavšičevo SARAJEVO (STA) - Mednarodna skupnost ne bo imela stikov s podpredsednico Republike srbske Biljano Plavšič, ki jo je Radovan Karadžič zadolžU za stike s tujino, je včeraj sporočil visoki predstavnik za uresničevanje civilnega dela daytonskega sporazuma Carl Bildt. »Očitno je, da svet ne more pristati na to, da bi sodeloval s Plavšičevo,« je zapisal Bildt v pismu, ki ga je naslovil na predsednika parlamenta Republike srbske Momčila Krajišnika. Neki predstavnik bosanskih Srbov pa je včeraj obtožil Muslimane, da so razstreliti most na severovzhodu države, ki povezuje Republiko srbsko in Federacijo BiH. Razstrelitev mostu je potrdil tudi Ifor. Kot je povedal župan bližnjega Ugljevika, je most stal v bližini vasi Bi-jeljina, kjer so mejo med RS in federacijo nedavno premaknili na škodo slednje, zato naj bi Muslimani most razstreliti iz protesta. ZRJ je medtem obtožila Hrvaško, da ima zaprtih še »nekaj sto« srbskih ujetnikov, s čimer krši protokol o sodelovanju, Id sta ga državi podpisali aprila v Zagrebu, ženevske konvencije in daytonski sporazum. Val atentatov v Baskiji BILBAO (STA) - V več krajih v španski Baskiji je bilo v noči na četrtek pred uradi za zaposlovanje šest eksplozij razstreliva, ki pa so povzročile le gmotno škod. Dve eksploziji sta biti v mestu Bara-caldo, po ena pa v Durangu, Lej oni, Bilbau in Vito-rii. V Baracaldu sta bila v eksploziji poškodovana dva urada za zaposlovanje in dva bližnja lokala ter sedem avtomobilov. V drugih primerih so gmotno škodo utrpeti le uradi za zaposlovanje. Odgovornosti za atentate ni prevzel še nihče, vendar policija sumi baskovsko separatistično organizacijo Eta. Baskovska policija je včeraj deaktivirala še eno bombo, ki je bila nastavljena pred tovarno prehrambenih izdelkov v San Sebastianu. Tovarna je last Francisca Arratibela, ki je bil leta 1994 obsojen na dve leti zapora, ker je bil posrednik pri ugrabitvi nekega madridskega poslovneža, za katero je bila odgovorna Eta. Slovaški predsednik toži premiera BRATISLAVA (STA) - Slovaški predsednik Michal Kovač je proti premiera Vladimirju Mečiarju vložil tožbo zaradi obrekovanja. Nova zaostritev že dve leti trajajočega spora med predsednikoma države in vlade, nekdanjima političnima zaveznikoma, je sledila nedavni Mečiarjevi izjavi, da bi Kovača lahko zaslišati v zvezi s primerom ugrabitve njegovega sina, če ga ne bi ščitila predsedniška imuniteta. Kovačevega sina, Michala Kovača mlajšega, so v skrivnostnih okoliščinah lani avgusta našli vinjenega v avtomobilu v Avstriji, kjer ga je nato policija v zvezi z mednarodno preiskavo o poneverbah aretirala. IZRAELSKE PARLAMENTARNE IN PREMIERSKE VOLITVE Netanjahu za manj kot odstotek pred Peresom Uradni izidi glasovanja bodo znani šele v nedeljo JERUZALEM (Reuter, M. S.) - Voditelj Likuda Benjamin Netanjahu si je vCeraj najverjetneje že priboril zmago na izraelskih volitvah za predsednika vlade, čeprav bodo uradni izidi znani Sele v nedeljo. Čeprav je Se po polovici preštetih glasov kazalo, da si je njegov rival, laburist Simon Peres, zagotovil zadostno Število glasov, da bo ostal na čelu vlade, pa se je kasneje izkazalo, da je Netanjahuju podporo namenilo 50,3 odstotka volilcev. Volilna komisija mora prešteti še približno 150 tisoč glasov volilcev, ki v času volitev niso bili doma, ter 25 tisoč glasov, ki jih niso prešteli zaradi neznanih »tehničnih razlogov«. Volilna komisija še ni preštela glasov vojakov, mornarjev, diplomatov, zapornikov in bolnikov, ki so doslej tradicionalno več podpore namenjali desnici. Peres, ki je očitno izgubil že četrte volitve in zapravil ogromno prednost pred desničarskim tekmecem, kljub temu še ne priznava poraza. »Peres je dejal, da do uradne razglasitve volilnih izidov ne bomo zavzemali nobenih stališč,« je sporočil generalni sekretar Laburistične stranke Nisim Zvili po sestanku Peresa z PORTRET Mladostni Bibi z velikim nasmehom in ostrimi zobmi JERUZALEM (Reuter, J. V.) - Benjamin »Bibi« Netanjahu bo, kot kažejo delni izidi sredinih parlamentarnih volitev, dokazal, da zna z dna hitro splezati na sam vrh. Med predvolilno kampanjo je 46-letni voditelj desničarske stranke Likud zagovarjal upočasnitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Ce bo res premagal 72-letnega Simona Peresa, bo Bibi postal doslej najmlajši predsednik vlade v izraelski zgodovini. »Zmago lahko že okusimo,« je govoril v zadnjih dneh pred volitvami. »Uspela nam je fantastična sprememba v primerjavi s položajem pred petimi ali šestimi meseci, ko so nas že razglašah za politično truplo.« Se novembra lani je moral Netanjahu poslušati očitke, da je kriv za vzdušje, v katerem se je lahko zgodilo, da je židovski skrajnež ubil takratnega premiera Jicaka Rabina. Za Peresom je takrat zaostajal za več kot dvajset odstotkov. In potem je prišel val terorističnih napadov. Februarja in marca so štirje samomorilski napadalci ubili 59 ljudi - Pe-resova prednost se je začela topiti. Netanjahu je ostal modro tiho in opazoval, kako se je njegov zaostanek zmanjšal na samo pet odstotkov. V državi, kjer je vodja vladnega kabineta navadno že dedek ali babica, ni bilo težko označiti Ne-tanjahuja kot človeka brez izkušenj, kar so laburisti pogosto omenjali. Ker je tudi mojster v dajanju kratkih izjav in odgovorov, »soundbitov«, so mu nasprotniki očitali plehkost. »Tega ne želim komentirati,« je odgovarjal Bibi. »Ljudje lahko preberejo moje knjige in moje govore ter se nato odločijo.« Netanjahu ima vse lastnosti, ki jih mora imeti uspešen izraelski politik. Rojen je v Tel Avi-vu (njegov oče je ugledni zgodovinar) in je v letih 1967-1973 služil vojsko v elitni padalski enoti. Maja 1972 je bil ranjen akcijo osvobajanja talcev iz ugrabljenega letala belgijske družbe Sabena. Zaradi zaslug v jom kipurski vojni leta 1973 je bil povišan v stotnika. Netanjahu je sredi 70. let v ZDA študiral arhitekturo in ekonomijo, po vrnitvi v domovino pa je kmalu »zašel« na politične poti. Nekaj časa je služboval na veleposlaništvu v Wa-shingtonu, od leta 1984 do 1988 pa je bil izraelski veleposlanik pri Združenih narodih. Med zalivsko vojno je postal neuradni tiskovni predstavnik Likuda, ker so si ga tuji novinarji dobesedno podajali pri dajanju izjav. Po zmagi laburistov na volitvah leta 1992 je bil izbran za voditelja Likuda in je postal Sele tretji voditelj te stranke po Menalie-mu Beginu in Jicaku Samirju. ministri in predstavniki stranke na obrambnem ministrstvu v Tel Avivu. Do razglasitve uradnih izidov izjav za javnost ne bo dal niti Netanjahu, eden od njegovih svetovalcev pa je ze sporočil, kaj bo voditelj Likuda storil po prevzemu oblasti. »Benjamin Netanjahu se obvezuje, da bo nadaljeval proces miru in varnosti - med Izraelom in vsemi sosedi, tudi Palestinci.« Zidovski državljani Izraela so Netnajahuju namenili približno 55, 5 odstotka glasov, medtem ko so Arabci večinoma glasovali za Peresa. Ameriški predsednik Bill Clinton, ki je odkrito podpiral Peresa, je napovedal, da se politika ZDA do najtesnejše zaveznice na Bližnjem vzhodu ne bo spreminjala. »Počakali bomo na uradne volilne izide ter uradno razglasitev premiera in njegove vlade, Sele potem pa bomo videli, kaj nam je storiti,« je izjavil Clinton. Sodeč po izjavah Neta-njahujevih najtesnejših sodelavcev se mirovnemu procesu ne piše najbolje. Rafael Eitan, vrhovni poveljnik izraelske vojske leta 1982, ko je ta umorila več sto Palestincev v dveh begunskih ta-briščih, je izrazil prepričanje, da je treba vnovič preučiti vsako klavzulo mirovnega sporazuma iz Osla. Ariel Saron, izraelski obrambni minister, ki je izdelal načrte za okupacijo Zahodnega brega, je Arafatu Ze prilepil omako »terorist«. »Izrael je s sporazumom v Oslu usodo svojih državljanov prepustil v roke teroristični organizaciji in teroristom,« je izjavil Saron. Voditelj PLO Arafat naj bi bil zelo razočaran, vendar se je tudi on vzdržal komentarjev do uradne razglasitve rezultatov. Privrženci desničarskega Likuda so pozno ponoči začeli veselo proslavljati Netanjahujevo zmago (Reuter) ANALIZA Prebujanje iz ameriških sanj JERUZALEM (Reuter, M.S.) - Z zmago Netanjahu-ja so sanje o skorajšnjem sporazumu med Izraelom in Sirijo, ki naj bi zaključil prvi krog bližnjevzhodnega mirovnega procesa, ušle iz dosega Clintonove administracije. Se pred dobrim mesecem so bili ameriški pogajalci prepričani, da imajo pogodbo že v žepu. Sirija je začela kazati novo zanimanje za pogajanja, laburistični premier židovske države Peres, ki so mu vse predvolilne ankete javnega mnenja napovedovala prepričljivo zmago, pa je dal jasno vedeti, da je pripravljan s Sirijo izmenjati Golan za mir. Potem so samomorilski bombni napadi Hamasovih skrajnežev izbrisali prednost Peresa. Ameriški pogajalci so zaceli opozarjati, da se bo slika mirovnega procesa ob morebitni Netanjahujevi volilni zmagi radikalno izkrivila. Kot je izjavil Gail Pressbeig iz organizacije »Američani za mir zdaj«, se bodo »pogajanja s Sirijo nadaljevala še naprej, vendar se ne bodo premaknila z mesta.« Čeprav je Clinton še nekaj dni pred volitvam izkazoval izjemno naklonjenost Peresu in njegovi politiki »tveganja za mir,« je bila prva pričakovana reakcija ameriškega predsednika po razglasitvi začasnih izidov napoved, da se bo ameriško iskanje miru nadaljevalo. Ameriški analitiki pričakujejo, da se bodo izraelsko-palestinska pogajanja o končnem statusu Palestinskih avtonomnih območij nadaljevala, čeprav jih bodo Neta-njahujeva trda stališča dodatno zapletla. Večina strokovnjakov je prepričana, da je šel mirovni proces med Izraelom in PLO - v katerem so ZDA z gospodarsko pomočjo avtonomnim območjim odigrale ključno vlogo - predaleč, da bi se ga dalo zavrteti nazaj. Vendar pa se bojijo, da se bodo v pogajanjih med Izraelom in Sirijo pojavile nepremostljive zapreke, ki bi jih bilo mogoče premagati le tako, da bi ena od sprtih strani popolnoma spremenila stališče v zvezi s končnim ciljem pogajanj. Po mnenju ZDA bi sporazum med Sirijo in Izraelom pomenil uvod v sporazum med Izraelom in Libanonom, ki bi zaključil s prelivanjem krvi na Bližnjem vzhodu in končal polstoletni židovsko-arabski konflikt. Zaradi tega sporazuma je ameriški državni sekretar v zadnjih treh letih več kot dvajsetkrat obiskal Bližnji vzhod, ki je postal njegova glavna politična ambicija. Vendar pa Sirija kategorično zavrača vsak sporazum, v katerem ji Izrael ne bi vrnil Golana, glavna točka Naetanjahujevega volilnega programa pa je bil prav Golan, ki naj bi za vselej ostal izraelski. S Sirijo se je pripravljen pogajati le o varnostnih vprašanjih, kot so nadzor nad orožjem in terorizem. Američani so napovedovali, da se bodo sirsko-izraelska pogajanja, ki so se prekinila marca, po volitvah nadaljevala, ne glede na izide. Verjetno res, toda o čem? PRVO SOJENJE OSUMUENCEM ZA GENOCID V RUANDI Resnica o zločinih prihaja na dan Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine pospešeno pripravlja obtožnice ARUSA (Reuter, B. Ž.J - Včeraj se je v Tanzanijskem mestu Aruša začel sodni proces proti Georgesu Rutagandi, prvi osebi, ki je bila obtožena izvajanja vojnih zločinov med državljansko vojno v Ruandi. Obtoženec je včeraj dejal, da ni kriv za sodelovanje v genocidu in zločinov proti človeštvu, za kar ga je obtožilo mednarodno sodišče Združenih narodov. Obtožnica navaja, da je Rutaganda oboroževal hutujske skrajneže - ti so bili predvsem člani skrajne hutujske milice Inte-rahamve - in da je ukazal poboje civilistov, ki so pripadali manjšinski skupnosti Tutsijev ali zmernim hutujskim organizacijam. Poboje naj bi izvajali z mačetami, puškami, granatami in z utapljanjem. Nekatere žrtve so si morale same izkopati svoj grob. Rutaganda naj bi organiziral tudi cestne zapore, na katereih so identificirali Tutsije in jih pozneje pobili. Predsednik sodiSča Lahi Karma je sodni proces na zahtevo Rutagandine-ga belgijskega odvetnika Luca de Temmermana preložil do 3. oktobra. Temmerman je svojo zahtevo obrazložil s tem, da mora najprej obiskati Ruando, kjer si bo ogledal kraje, kjer naj bi obtoženec zagrešil zločine. Tam bo poskušal zbrati gradivo, ki bo dokazovalo, da je Rutaganda nedolžen. »Dokazati želim, da je Rutaganda poslovnež in ne zločinec,« je dejal Temmerman. Podobno obtožnico kot Rutagandi so včeraj prebrali še Jean-Paulu Akajesu, danes pa naj bi začeli še sodni proces proti Clementu Kaji-šemi. Vse tri obtožence so lani priprli v Zambiji in jih 21. maja letos izročili sodišču v Aruši. Mednarodno sodišče Združenih narodov za Ruando so ustanovili leta 1994, da bi raziskalo množične in organizirane poboje manjšinjskih Tutsijev in zmernih Hu-tujev, ki naj bi jih zagrešili pripadniki hutujskih vojaških sil, milic in oboroženih tolp. Delovanje sodišča je bilo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in strokovnjakov za nekaj časa onemogočeno, tako, da so se prvi sodni procesi lahko začeli šele včeraj. Sodišče si prizadeva, da bi mu izročili še okoli deset Hutujcev, proti katerim so že napisali obtožnice. Proti dvajsetim hutujskim skrajnežem pa preiskovalni postopki še tečejo. Sodne postopke proti osumljenim izvajanja genocida in zločinov proti človeštvu so začela tudi ruandska sodiSča. Ta lahko izrečejo tudi smrtno kazen, medtem ko je pred mednarodnim sodiščem najvišja kazen dosmrtna ječa. NOVICE OVSE poziva Albanijo k delni ponovitvi volitev DUNAJ (STA) - Predsednik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, švicarski zunanji minister Flavio Cotti, je včeraj v imenu demokracije pozval albanske oblasti, naj zaradi nepravilnosti na nedavnih parlamentarnih volitvah v nekaterih delih dežele volitve ponovijo. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi ugotovitev opazovalcev OVSE v Albaniji. »Med volitvami je po naših podatkih prišlo do številnih nepravilnosti, ta položaj pa lahko ogrozi možnosti demokratičnega razvoja dežele,« je menil Cotti. Albanska opozicija oporeka veljavnosti nedeljskih volitev in zmagovalcu, Demokratski stranki predsednika Saliha Beri-she, očita poneverbo. Demokrati so prejeli 68 odstotkov glasov in zmagali v 95 od 115 volilnih okrožjih. Nasilje spremlja sklepni krog volitev v Kašmirju SRINAGAR (STA) - Dve osebi sta bili ubiti, več deset pa je bilo ranjenih med včerajšnjim sklepnim krogom prvih parlamentarnih volitev v Kašmirju, ki sta jih vseskozi spremljala nasilje in neprikrit pritisk varnostnih sil na volilce. Več vojakov je bilo ranjenih, ko je njihovo vozilo zapeljalo na mino v pokrajini Udhampur. V Srinagaru, poletni prestolnici edine indijske države z večinskim muslimanskim prebivalstvom, je bila ena oseba ubita, dve pa sta bili ranjeni, ko je policija začela streljati na napadalce, domnevne muslimanske separatiste; neki indijski vojak pa se je med pretepom blizu volišča ponesreči ustrelil. _____PARLAMENTARNE VOLITVE V ČEŠKI REPUBLIKI_ Klaus: socialno skrbstvo spodkopava javno moralo Konservativnemu premiera se obeta nova volilna zmaga PRAGA (Reuter, STA) - Na Češkem bodo danes in jutri potekale parlamentarne volitve, na katerih bo 7,5 milijona volilcev izmed pet tisoC kandidatov izbralo dvesto poslancev. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah ima največ možnosti za zmago konservativna Državljanska demokratska stranka (ODS), ki jo vodi ministrski predsednik Vaclav Klaus. ODS naj bi dobila okoli trideset odstotkov glasov. Največja opozicijska Češka socialdemokratska stranka pa naj bi po napovedih dobila okoli dvajset odstotkov glasov in tako podvojila število svojih poslancev. V parlamentu naj bi se povečalo tudi število skrajnih levičarskih in desničarskih poslancev. Vodilni češki časnik Mlada fronta dnes je včeraj češke volilce pozval, naj za premiera vnovič izvolijo Vaclava Klausa. Kot trdi omenjeni časopis, naj Klausova vlada v štiriletnem mandatu ne bi napravila nobene napake. Kolumnist Jiri Leština piše, da je Klausova velika zasluga, da sta se Češka in Slovaška razdruži-li po mirni poti. »Na koncu svojega mandata Klausova vlada zapušča stabilno republiko, ki jo svet spoštuje in ki kaže znake začetka gospodarske rasti in potrošniškega burna... Sposobnost zmešati izredno okusen cocktail, ki ga sestavljajo gospodarske spremembe in socialna sprejemljivost, je Klausov največji doprinos češki politiki. Ta vlada ni naredila nobene napake,« piše Leština. Svoje dosežke, stališča in nadaljnje načrte pa je v intervjuju za nemški tednik Spiegel predstavil tudi sam premier Klaus. Češka predvolilna mrzlica kaže, da Ljubljani in Pragi ni skupen samo Plečnik (Reuter) Spiegel: Gospod predsednik vlade, skoraj vsepovsod v vzhodni Evropi poteka proces nostalgičnega preobrata v preteklost, nekdanji komunisti imajo čedalje več podpore. Toda to ne velja za Češko - vse namreč kaže, da boste vi, konservativec, po šestih letih na oblasti zmagali tudi na novih parlamentarnih volitvah. Kaj je razlog za to? Vaclav Klaus: Češka republika med ostalimi postkomunističnimi državami v Evropi iz ve C razlogov zavzema posebno mesto. Demokracija je na Češkem zakoreninjena zelo globoko. Naše gospodarske reforme potekajo hitreje kot drugod. In transformacija družbe poteka bolj učinkovito in z manj zapleti. Menite, da imajo Cehi pač boljšo vlado? - To morate oceniti od zunaj. Mi smo po uspehu žametne revolucije takoj razvili 'Azijo prihodnosti: na eni strani smo želeli demokratične institucije, kot so stranke in delujoč pravni sistem; na drugi strani pa brezkompromisno tržno gospodarstvo brez tistega spogledovanja s socialističnimi elementi »tretje poti«, ki so našo zgodovino tako tragično oblikovali. Da bi lahko te cilje uveljavili, smo se borili za podporo prebivalstva - jaz sem v nenehnem predvolilnem boju. Margaret Thatcher, nekdanja premierka Velike Britanije ... - ... političarka, ki jo zelo cenim ... ... je nekoč dejala, da je sprememba planskega gospodarstva v tržno nekaj takega, kot če bi skušali omleto spremeniti nazaj v jajce. Ali se je tudi vam zdelo tako težko? - Mi si nismo delali nobenih iluzij. Nikoli nismo verjeli, da obstaja »-šok-terapija«, ki bi učinkovala prek noči. Idealni tržni sistem je nemogoče »spisati« in ga nato preprosto uvesti. Nikakor pa ga ni mogoče »že izdelanega uvoziti«. Temveč? - Privatiziranje, dere-guliranje in liberalizira-nje je več kot le vaja na področju tržnega gospodarstva; je zapleten in dinamičen proces, ki obsega celotno družbo. Izvajalec reform ne sme dajati nekoristnih socialnih koncesij. Človek se ne sme zadovoljiti s polovičarstvom, temveč mora uveljaviti tudi nepriljubljene in boleče ukrepe. Vaši kritki trdijo, da je privatizacija dokončana le na papirju in da v v nekaterih najpomembnejših gospodarskih panogah še sploh ni potekala. »Big h ang«, veliki pok, naj bi Češko še čakal. - Neumnost. Pri nas je privatizacija gotovo potekala hitreje in na več področjih kot drugod. Mi si sploh ne moremo privoščiti, da bi nerentabilna podjetja subvencionirali iz proračuna. Toda kljub temu je očitno, da se zakon o stečaju, ki ste ga uvedli vi, le redko uporablja, in da je na Češkem veliko manj stečajev, kot na primer na vzhodu Nemčije. - Naše transformacije nočem primerjati s tisto v nekdanji NDR. Tam so spremembe uvozili, in to s pomočjo milijard svojega bogatega zahodnega brata. To je bila alternativa, ki je mi nismo imeli. Vedeli smo, da bo svet lahko zelo malo storil, da bi podprl naše spremembe - in to je bilo dobro. Menite, da so subvencije v milijardnih zneskih, ki z zahoda Nemčije pritekajo na vzhod, napaka? - Nekdanja NDR je verjetno imela največ težav med vsemi nekdanjimi komunističnimi državami v prehodnem obdobju. Prepričan sem, da je ta proces zelo odvisen od tega, koliko moči posamezne države zberejo same. Bankrot je zadnja in najslabša varianta rekonstrukcije države. Pogosto je možno reštiti podjetja s pomočjo zmanjšanja števila zaposlenih in z drugimi bolj inova-tovnimi posegi. Na primer? - Med standardnimi metodami privatizacije smo izbrali neobičajno varianto. Vsak državljan je lahko dobil bone, ki jih je nato zamenjal za delnice podjetij. Veliki skladi, do katerih je pripeljal ta sistem, so zdaj v večini primerov že v lasti bank, in te banke še vedno pripadajo državi. Vaši nasprotniki to imenujejo »bančni socializem«. - Pripravljen sem razpravljati o kritikah, ki gredo na moj račun, nočem pa razpravljati o polemikah. Sicer je res, da štirih velikih bančnih ustanov še nismo privatizirali, ker je v držaA premalo domačega kapitala. Toda načrt bomo kmalu .pripeljali do konca. Privatizacija gospodarstva ne pomeni, da mora vse in nemudoma preiti v zasebne roke... Saj vedno govorite o »čistem kapitalizmu«. Besedice »socialen« ni- kakor nočete videti pred izrazom tržno gospodarstvo. - Res je, da sem za tržno gospodarstvo brez pridevnikov. Ali to ne gre predvsem na račun socialno šibkih? Ali država tukaj nima lastne odgovornosti? - Ze Ludwig Erhard, ki ga zelo cenim, je bil proti zastareli socialni politiki, ki se konča v prera-zdeljevanju. Poudarjal je povišanje družbenega proizvoda: »Bolj ko je uspešna gospodarska politika, manj pomembna postaja socialna politika v starem smislu.« Seveda smo za podporo najrevnejšim. Ali v takem sistemu, ki je usmerjen predvsem k povečanju družbenega proizvoda, ne obstaja nevarnost, da propade na primer javni zdravstveni sistem? - Tudi ta se je pri nas v zadnjih letih izboljšal. Ali res? Številni pacienti se pritožujejo, zdravniki so pred nedavnim stavkali... - Nekaj tisoč zdravnikov, in to le dve uri. Res je, da na Češkem stojimo pred korenitimi spremembami na področju zdravstvenega sistema, ker ga bo kmalu nemogoče plačevati - podobno kot v Nemčiji in v drugih državah. Mi želimo spremeniti strukturo tega sistema, uvesti več lastne odgovornosti pacienta - tako kot v ZDA. Zdi se, da ima tudi varstvo narave za vašo vlado zelo malo pome- prednost pri vseh razumnih ljudeh. Kakovost zraka in vode se je pri nas od konca komunistične vladavine močno izboljšala, četudi imamo zaradi težke industrije še vedno Ašjo stopnjo onesnaženosti kot Nemčija. Toda varstvo narave ne sme postati nova, levo usmerjena ideologija. Zeleni in SPD se bolj zavzemajo za spravo med Bonnom in Prago, kot pa vasi konservativni prijatelji v nemškem parlamentu. Ali si ne želite spremembe v nemški vladi? - O, ne. Tako malo, kot se želim vtikati v nemške volitve, tako malo želim Nemcem, da bi eksperimentirali s socializmom. Toda, ali res vara vtis, da med vami in Helmutom Kohlom ni nobenih težav? Januarja ste bili v Bonnu. Nemški kancler vas ni sprejel... - Ne verjamem, da imava s Helmutom Kohlom probleme. V bistvu so nemško-češki odnosi zelo dobri. Kljub temu pa razumem, zakaj ima gospod Kohl težave s tem, da obišče Prago, preden ne najdemo skupne razlage za preteklost. Po mojem mnenju bi lahko to opravili Ze pred dvema letoma, toda kljub temu do danes še nismo tako daleč. Ali to deklaracijo ovirajo le sudetski Nemci? - Za razumne ljudi, ki nočejo pogrevati starih sporov, vse to sploh ni tako pomembno. Ljudje to razumejo, le nekaj politikov tega ne more dojeti. Želimo gledati v prihodnost. Ne vem, kaj se lahko dogovorimo s tistimi, ki žiAjo v preteklosti. Kako globoko so sovraštva Se zakoreninjena na češki strani, je pokazal primer nemškega dirigenta Gerda Albrechta, vodje čeSke filharmonije, ki so se ga v Pragi očitno znebili predvsem zato, ker je Nemec. - To je bilo iracionalno dejanje, nemški tisk je to pretirano poudarjal. To zame ni očiten primer. Ali je možno, da se vas Helmut Kohl izogiba zato, ker mu niso vSeč vaši pogledi v zvezi z Evropo? - Lahko si predstavljam, da ni preveč navdušen nad njimi. Ker tako hudo kritizirate Maastricht in bruseljske birokrate... - Idilične vizije Evrope, ki so v tako jasni obliki izražene v maastrichtskih dokumentih, so dobile hude razpoke. Mene so oblikovale izkušnje s komunizmom in zato sem zelo občutljiv za centralistične ideje. Integracija zame pomeni odstranjevanje oAr pri gibanju ljudi, blaga, storitev, kapitala. To pa ne pomena, da moramo ustvariti »homo europaeusa«. Evropi nikoli ni dobro delo, če jo je kdo poskušal - pod kakršnokoli ideologijo - združevati. Ste torej »evroske-ptik«? - Ce bi šlo za poskus, da se Evropo zvari skupaj pod nekim ideološkim praporjem, bi to morda bil. Jaz sem »evrooptimist« v zvezi z možnostmi, da bomo dosegli evropsko integracijo in prednosti, ki izhajajo iz nje. Cehi se nočejo kot kocka sladkorja raztopiti v kavni skledi Evrope? - Ne. Obliko in časovni rok tako ali tako določajo državljani, ne pa umetni načrti. Za svojo državo ste vložili prošnjo za sprejem v Evropsko unijo in že vnaprej določate, kako naj bi EU v bodoče izgledala. Malo neneva-dno, se vam ne zdi? - Jaz ničesar ne določam. Mi, Evropejci, stojimo pred velikanskim izzivom: odpraviti moramo nenaravno razpoko, ki ločuje vzhod od zahoda. Reforme pa v tem primeru niso le stvar vzhodne Evrope. Jaz sem mnenja, da tudi v zahodni Evropi ne obstaja optimalen primer za ravnotežje med svobodo in regulacijo. Sam opažam pretirano regulacijo in pretirano kontrolo. Država blaginje s svojimi velikodušnimi denarnimi podporami, ki niso pogojene z učinkom, spodkopava delovno moralo in čut odgovornosti posameznika. Kateri skupini znotraj Evrope se čutite blizu? - Jaz sploh ne skrivam, da so to britanski konservativci. Toda ti stojijo zdaj pred hudim porazom na volitvah. - Za zadnjih sedemnajst let v Veliki Britaniji trdim, da bila morda najuspešnješa v tem stoletju. In za vse to si mora pripisati zasluge konservativna vlada, predvsem pa Maggie Thatcher, ki je izvedla pravo revolucijo. Takrat je bila država bila bolna, zdaj je zdmva. To, da zdaj prihaja v ospredje neka nova generacija, razumem. Toda tudi Tonyja Blaira in njegovega zmernega programa socialdemokratov si ne bi mogli zamisliti, če ne bi bilo politike gospe Thatcher. Zdi se, da na Češkem obstaja neke vrste delitev dela med dvema Vaclavoma: predsednik Havel je odgovoren za moralno plat politike, vi kot premier pa za pragmatično. - Nesmisel. Najvišja morala leži prav v uresničevanju pragmatično možnega, ne pa v morali nedeljske pridige. Midva imava normalen, pragmatičen odnos. Njega ljubijo, vas spoštujejo. Toda celo vaši prijatelji pravijio, da ste arogantni. - Ne vem, ali je to res. Ali želite slišati najno-vejso Salo na vaš račun? - Prosim. Kaj je razlika med božjim očetom in Vaclavom Klausom? Bog si nikoli ne bi upal pomisliti, da je Klaus... - No, ja. S tem lahko živim. na. - Varstvo narave uživa Premier Klaus je prepričan, da bodo volilci podprli njegov zmerni konservativizem NAPOVEDI PRIREDITEV Petek, 31. maja 1996 GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: ponovitev Verdijeve opere »La Traviata« bo jutri, 1. junija, ob 20. uri (red L) ). Dirigent T. Severini. Režija U. Santicchi. Ponovitev v nedeljo, 2.6., ob 16. uri (red G). V ponedeljek, S.junija, ob 18.00 - Za »Uro z ...» - srečanje s Cinzio De Mola. Vstopnice pri pri blagajni Dvorane Tripcovich. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 3. junija, ob 20.30 - M. Kmecl - »Andrej Smole - Znameniti Slovenec*. Prireditelj SSG in Kulturni dom. V petek, 31. t.m., ob 20.30 - »Vsi drugačni, vsi enakopravni« - solidarnostna manifestacija - Akademija SZ Dom (GO). KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: Danes, 31. t.m., ob 19.30 - Peter Turrini »Sauschlachten« (Ljudska igra). Danes, 31.t.m., ob 11.30 - Svetlana Makarovič »Show strahov« - strahosmeSni kabaret za otroke in mladino.Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane. V soboto, 1.6. ob 18.00 .- Little Shop of Hor-ror - otroški mušicah LOČILO V Posojilnici: Danes, 31. t.m., ob 20.00 - Fe-lix Mitterer »Obiski« - tri enodejanke; gostuje gled. skupina SPD Radise. GLOBASNICA Avla ljudske šole:V soboto, 1. junija, ob 20.00 - Jubilejni koncert MePZ Peca ob 40-letnici zbora. ŠENTJANŽ V ROŽ K+k center - SPZ: V soboto, 1.junija, ob 20.00 - Koncert String Quartet - od Straussa do Falca, od Figara do Tretjega človeka. BOŽJI GROB pri PLIBERKU Ljudska Sola: V nedeljo, 2. junija, ob 15.30 -Koncert »Ta drumlca je zvomlana»-MePZ Podjuna, Mladinski zbor Podjuna in OPZ Mlada Podjuna. ŠKOFIČE Nad Posojilnico: V nedeljo, 2. junija, ob 19.30 - pop drama za otroke »Smog on the water». RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella: V Četrtek, 6. junija, ob 18.00 - Volitve v Rusiji 16.6. -Srečanje z novinarjema D. Volčičem in P. Rumizem. Trg Unita: Od 6. do 16. junija bo zaživel »Trg Guttenberg« z neštetimi knjigami, razstavami, srečanji z avtorji, stripi in skeCi. GORICA Kulturni dom Od 6. do 8. junija bo v Kulturnem domu v Gorici - Mednarodni simpozij - Evropska skupnoskVloga in perspektive, ki ga prireja Accademia Europeistica . GLASBA TRST Glasbena matica Sola »M. Kogoj« zaključne akademije po naslednjem razporedu: V četrtek, 6.junija, ob 20.30 v Evangelican-sko-luteranski cerkvi (Largo Panfili) nastop Šolskega godalnega orkestra.. Gledališče Miela Glasbena mladina Italije Koncertna sezona 1996 Koncertna sezona se bo zaključila 13.6. s koncertom Kvarteta iz Veneta ter mezosopra- nistke Patrizie Belloni in pianistke Sabine Arni. ROSSETTI »Nagrada Trio di Trieste«: V nedeljo, 2. junija, ob 20.30 - Zaključni veCer prvega Mednarodnega natečaja za skupine komorne glasbe in klavir. Natečaj traja do 2.6.96 in ga razpisuje Združenje Camber Musič - Trio di Trieste. GOETHE INSTITUT (Ul. Coroneo 5) Danes, 31. t.m., ob 20.30 - Koncert skupine Ensemble Scelsi, v sklopu Trieste Prima.V ponedeljek, 3. junija, bo nastopil Ensemble Acezantez-Zagreb. Krožek Železarne Skedenj (Ul.S.Lorenzo in Selva 162 Danes, 31. t.m., ob 22.00 - Koncert rock skupine »Piramide Euclidea.. BOUUNEC Pivnica III. Generazione Danes, 31. t.m., ob 21. uri - nastop ansambla Xi’An. TRŽIČ Teatro Comunale Mediteranska glasba- Danes, 31. maja in 7. junija bo na sporedu Don Carlos . RAZSTAVE TRST Konjušnica miramarskega gradu Do 30. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Muzej Revoltella Na ogled je ena najlepsih kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala'Manliu Malabottiju. Galerija Tribbio 2 V soboto, 2. junija, otvoritev razstave slikarja Gordona Breckenridge, ki bo trajala do 7.6. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita Na ogled je razstava »Trieste. Realta, imma-gine, immaginazione«. Galerija ISIS Ul. Corti 3/A Na ogled je razstava Aleksandra Starca. Gostilna Stalletta Ul. Giuliani 36 Do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4) Na ogled je razstava Josepha Stabilita. Galerija Bassanese Na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078» BOUUNEC V Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy. GORICA Katoliška knjigarna Travnik Do 21. junija razstavlja kipar Zmago Posega. Ogled po urniku knjigarne. Kulturni dom Do 10. junija je na ogled razstava novogoriškega slikarja E tka Tutte po običajnem urniku: od 9. do 13. ure in od 16. do 18 ob delavnikih in v večernih urah med kulturnimi manifestacijami. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund Razstavlja Herbert Schiigerl. Galerija Carinthia (Stari trg 30) Razstavlja Gottfried Fabian. Galerija pri Joklnu (Badgasse 7) razstavljata. Paolo Pascutti (slike) in Damjan Balbi (fotografije). BELJAK Muzej Mesta Beljak: Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). Galerija Holzer: razstavlja VValter Maisterl. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center Na ogled je Fotorazstava »Asservate-Au- schvvitz, Buchenvvald, Yad Vashem« - Nao-mi Teresa Samon. Od 1. junija bo na ogled razstava slik Kristijana Sadnikarja. TINJE Galerija Tinje Svoje akvarele razstavlja Peter Gsettner. BILČOVS Kulturna delavnica Gasser Na ogled je razstava »Glineno pohištvo za raj« Corneliusa Colige. SPITAL OB DRAVI Galerija Cafe Moser Do 29. junija je na ogled skupinska razstava E.Marchesini, C.Madeyski, S. Fior, L. Pan-gher, R. Mosetti - motivi iz Trsta, Trevisa, Gradeža in Benetk. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061/221-511 Sam Shepard: MISEL LAŽNIVKA Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Danes, 31. maja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Nedelja, 2. junija, ob 20. uri: EMILIJA. Projekt Muzeum. V sodelovanju s festivalom EXODOS in SNG Drama. PREMIERA. Mala drama T. Kempinski: PROČ Samostojni projekt Mete Vranic. Jutri, 1. junija, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950 J. Strauss ml.: NETOPIR Ponedeljek, 3. junija, ob 15. uri. RAZPRODANO! SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12 M. Pograjc: MESTO KJER NISEM BIL Nedelja, 2. junija, ob 18. uri, za IZVEN. Vito Taufer: SILENCE Jutri, 1. junija, ob 16. uri, za IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Danes, 31. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Jutri, 1. junija, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Ponedeljek, 3. junija, ob 20. uri, za abonma MLADINSKI 3 in IZVEN. Mala scena L. VVilson: ZAŽGI! Četrtek, 6. junija, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel.: 061/314-962 Veliki oder Danes, 31. maja, ob 20. uri: Moliere: LE BOURGEOIS GENTILHOMME. Igrajo: LES THEATREUX Filozofske fakultete. V francoščini. Jutri, 1. junija, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič: MEDENA PRAVLJICA, za IZVEN. Nedelja, 2. junija, ob 20. uri: B - Produkcija AGRFT: ANTIGONA 96, za IZVEN. GLEDALIŠČE GLEJ Gregorčičeva 3. Liubliana tel.: 061/126-31-62 Tomaž Štrucl: XANAX Jutri, 1. junija, ob 21. uri, za IZVEN. Nedelja, 2. junija, ob 23. uri, za IZVEN. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2, Ljubljana tel: 061/312-860 P. T. Afričan: EVNUH Jutri, 1. junija, ob 19.30, za IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel.: 064/222-681 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Danes, 31. maja, ob 20. uri, za abonma PETEK 1 in IZVEN. Jutri, 1. junija, ob 20. uri, za abonma SOBOTA 1 in IZVEN. Ponedeljek, 3. junija, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI in IZVEN. Torek, 4. junija, ob 20. uri, za abonma RDEČI in IZVEN. Sreda, 5. junija, ob 20. uri, za abonma RUMENI in IZVEN. SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Ivo Svetina: BABILON Danes, 31. maja, ob 20. uri, za abonente in IZVEN. Opera in balet Nedelja, 2. junija, ob 18. uri: PRODUKCIJA BALETNE SOLE, za IZVEN. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov tra 5 tel: 063/25-332 Eugene Labiche: FLORENTINSKI SLAMNIK Danes, 31. maja, ob 11. uri, za abonma Gimnazija Celje-Center. Danes, 31. maja, ob 17. uri, za abonma Srednja tehnična šola Celje in Gimnazija Lava Celje. GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 tel.: 062/771^494 A. Ayckbourn: POLOVIČNE RESNICE Danes, 31. maja, ob 20. uri. Jutri, 1. junija, ob 20. uri. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica teJ: 065/25-326 A. P. Cehov: TRI SESTRE Gostovanje SNG Drame Ljubljana. Jutri, 31. maja, ob 20.30, za IZVEN. CANKARJEV DOM H RAZSTAVE EXODOSv CD Danes, 31. maja, ob 23. uri: Vlado Repnik/GVR: LAHNO DROBEN PTIC NA DROBNI VEJI (svetovna premiera). Vizualno gledališče, Slovenija. Danes, 31. maja, ob 20. uri: Saburo Teshigavvara: BIL SEM RESNIČEN... DOKUMENTI. Gibalno-tehnološko gledališče, Japonska. Jutri, 1. junija, ob 20. uri, ponovitev v nedeljo, 2. junija, ob 22. uri: Bambalina Titelles: VRT ZEMELJSKIH UŽITKOV. Lutkovno-vizualno gledališče, Španija. Ponedeljek, 3. junija, ob 20. uri: COMPAGNIE MAGUY MARIN: VVATERZOOI. Plesno gledališče, Francija. Do sobote 1. junija, od 12. do 15. ure in od 18. do 21. ure: Enrique Vargas: PREROČIŠČA (svetovna premiera) Antropološko gledališče, Kolumbija. (Stara elektrarna) GALERIJA ŽULA 2 Židovska 2a. Maribor Jože Šubic Slike. Otvoritev razstave bo danes, 31. maja, ob 19. uri (foto). GALERIJA ANONIMUS Prečna 6. Liubliana Marko Jakše HEY, LET’S DANCE, AMIGO. Razstava bo na ogled do 2. junija. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Liubliana James Brown Slike Razstava bo na ogled do 20. junija. KUD FRANCE PREŠEREN Karunova 14. Ljubljana Lidia Asta HOMAGE TO THE MASTERS Razstava bo na ogled do 30. junija. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Liubliana Igor Kregar in Miha Pirnat ml. Akrili in olja. Razstava bo na ogled do 21. junija. MESTNA GALERIJA Mestni trg 5. Liubliana Goran Trbuljak Objekti Razstava bo na ogled do 8. junija. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Ljubljana V galeriji do 4. junija razstavlja akademski slikar Izidor Urbančič. GALERIJA ZAVODA RS ZA TRANSFUZIJO KRVI Slaimerieva 6. Liubliana Jože Ciuha Razstava slik bo na ogled do 3. junija. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana Jiri Bezlaj in France Gruden: Skulpture in slika. Razstava bo na ogled do lOjunija. GALERIJA SKUC. Stari trg 21. Liubliana TIŠINA Tematska razstava del neformalne skupine študentov oddelka za oblikovanje ALU v Ljubljani. GALERIJA CASINO Obala 75a. Portorož Stefan Planinc Slike Razstava bo na ogled do 18. junija. TOM pri ZPMS BREZPLAČEN KLIC ■ VSAK DAN OD 12‘ DO 20~ Pomagajte TOM-u in TOM bo pomagal vašemu otroku! Vaš prostovoljni denarni prispevek bomo namenili plačilu računa telefonskih klicev, saj nas mesečno pokliče kar blizu 900 otrok in mladostnikov iz vseh krajev Slovenije. Žiro račun Zveze prijateljev mladine Slovenije: 50101-678-45223 (pripis „Sklad ZPMS -za TOM", sklic na št.: OO 080-1234. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotan od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10, Liubliana Danes, 31. maja, ob 19.30: ZVOKI SESTIH STRUN: SERGIO & ODAIR ASSAD. Program: F. Sor, J. P. Rameau, D. Milhaud, S. Assad, M. Nobre, E. Gismonti, G. Gershvvin. KRIŽANKE Trg francoske revolucije 7. Liubliana 5. junija, ob 21. uri: VeCer ciganske glasbe: SANDOR DEKILAKA-TOS. 6. junija, ob 19. uri: ROCK FEST SOU 96 Nastopajo: ZABRANJENO PUSENJE in ELVIS J. KURTOVIC (Sarajevo), PERO LOVŠIN IN VITEZI OM'A (Ljubljana), LET 3 (Reka), DEMOLITION GROUP (Krško), HEAVY LES VVANTED (Ljubljana), HIC ET NUNC (Vrhnika). NOVICE KOLESARSTVO / 12. ETAPA GIRA V nedeljo velika nagrada Španije v formuli 1 BARCELONA - Moštvo Benetton, branilec naslova svetovnega prvaka med konstruktorji, v letošnjih šestih dirkah voznikov formule 1 še ni doseglo zmage in upa, da bo imelo več sreče na nedeljski veliki nagradi Španije v Barceloni. Pri Benettonu so optimistični po dobri predstavi Jeana Alesija na veliki nagradi Monaka, ko je nekaj časa celo vodil, preden je odstopil zaradi mehanskih težav. Sef moštva Flavio Briatore je že pred VN San Marina dejal, da bosta dirki v Monte Carlu in Barceloni odločilni za celotno sezono njegovega moštva. LVilliams se želi še bolj utrditi na vrhu. Da-mon Hill je prvi, Jacques Villeneuve pa z zaostankom 21 točk drugi. V angleškem moštvu pričakujejo, da bodo tudi na katalonskem dirkališču, ki leži v hribih 25 km zahodno od Barcelone, potrdili svojo premoč. Vodilni v svetovnem prvenstvu Hill je prevladoval na dirki v Monaku, preden mu je zaradi okvare črpalke za olje odpovedal motor. To je bila prva Renaultova napaka po VN Italije leta 1993, zato bodo njegovi mehaniki mrzlično delali, da se ne bi ponovila. Hill je letos zmagal že štirikrat in v Španiji bi lahko nadaljeval svoj niz zmag. Pravi, da mu je všeč dirkališče, na katerem je testiral pozimi. »Dirkališče je čudovito zato, ker je sodobno. Skoda je le, da je premalo gledalcev, zato je dirka manj odmevna,« je menil Anglež. Michael Schumacher, ki s Ferrarijem še zmeraj lovi prvo zmago, si želi tretji zaporedni pole-position v Barceloru in zmago, vendar bolje kaže Renaultovim motorjem, ki jih imajo Hill, Villeneuve, Aleši in Gerhard Berger. (J. M.) Japonska osvojila pokal Kirin FUKUOKA - Nogometna reprezentanca Japonske je zmagovalka turnirja za pokal Kirin v Fukuoki. V odločilni tekmi za prvo mesto so Japonci s 3:2 (1:2) premagah Mehiko. Gostje z ameriške celine so do 35. minute vodih celo z 2:0, japonsko mrežo pa sta zadela Del Okno (5) in Palaez (16). Za Japonce je še pred odmorom znižal Norishima (35), prebrat pa sta prinesla Miura (46) in Soma (82). Presenetljiv poraz Nizozemk OSAKA - V OsaM poteka še zadnji kvalifikacijski turnir za uvrstitev na olimpijske igre za odbojkarice. V 4. krogu so evropske prvakinje Nizozemke presenetljivo klonile proti Ukrajinkam z 2:3, potem ko so že vodile z 2:0 v nizih. Tako ostaja boj za tri prosta mesta, ki še vodijo v Atlanto odprt do konca. Turnir se bo končal v nedeljo. Izidi 4. kroga: Japonska - Bolgarija 3:0 (11, 9, 3), Ukrajina - Nizozemska 3:2 (-10, -10,11,10,17), Hrvaška - Romunija 3:0 (5, 5, 7), Italija - Tajvan 3:0 (5, 6, 5); vrstni red: 1. Nizozemska (11:4) 6 točk, 2. Japonska (10:4) 6, 3. Ukrajina in Hrvaška (9:5) 6, 5. Italija (8:6) 4, 6. Bolgarija (8:8) 4, 7. Romunija (1:12) 0, 8. Tajvan (0:12) 0. (MAn) Vrh kolesarske lestvice nespremenjen LAUSANNE - Na najnovejši kolesarski lestvici je vrh ostal nespremenjen. Kolesarska lestvica: 1. (1.) Laurent Jalabert (Fra) 2864 točk, 2. (2.) Miguel Ln-durain (Spa) 2099, 3. (3.) Tony Rominger (Svi) 1615, 4. (4.) Abraham Olano (Spa) 1280, 5. (5.) Lan-ce Armstrong (ZDA) 1225. Guidipol90km bega na koncu osvojil le 3. mesto Etapo dobil Fabiana Fontanelli Davide Rebellin še naprej vodi LOANO - Fabrizio Guidi je bil tragični junak včerajšnje etape gira. Pobegnil je že po dveh kilometrih 195 km dolge etape in po 6 km je imel že 38 sekund prednosti. 190 km je bil na begu - kasneje še z manjši skupino drugih kolesarjev -in njihova največja prednost je znašala kar 11 minut in pol. Toda na koncu se je vse končalo s skupinskim Sprintom, v katerem je bil najmočnejši Fabiano Fontanelli pred Davidom Casa-rottom, Guidi pa je bil »šele« tretji. V skupni uvrstitvi še naprej vodi Rebellin. Vrstni red 12. etape od Aulle do Loana (195 ton): 1. Fabiano Fontanelli (Ita-Mg Technogvm) 4 ure 38 minut in 44 sekund (poprečna hitrost 41, 976 km na uro; 2. Gabriele Missaglia (Ita); 3. Fabrizio Guidi (Ita); 4. Denis Zanette (Ita); 5. Davide Casarotto (Ita) +2 sekundi; 6. Mariano Piccoli (Ita) + 3; 7. Mario Traversoni (Ita); 8. Michelangelo Cauz (Ita); 9) Daniele Contrini (Ita); 10) Glenn Magnusson (Sve) vsi v času Piccolija. Skupni vrstni red po 12. etapi (prevoženih 2.098 ton): 1. Davide Rebellin (Ita-Team Polti) 52 ur 8 sekund in 7 sekund (poprečna hitrost 40, 239 km na uro); 2. Pavel Tonkov (Rus) +4 sekunde; 3. Stefano Fausti-ni (Ita) +8; 4. Enrico Zaina (Ita) +13; 5. Francesco Casa-grande (Ita) +16; 6. Leonardo Piepoli (Ita) isti čas; 7. Pjotr Ugrumov (Rus) +18; 8. Ivan Gotti (Ita) +20; 9. Pascal Herve (Fra) +26; 10. Evgenij Berzin (Rus) isti čas 11) VVladimir Belh (Ita) +35 12. Giorgio Furlan (Ita) +42 13. Rodolfo Massi (Ita) +43; 14. Abraham Olano (Spa) +50; 15. Alexandre Cefer (Kaz) +1:04 itd. Fabiano Fontanelli NOGOMET / FINALE EP ZA MLADE REPREZENTANCE Italija naskakuje svoj tretji naslov Toda Španija bo na domačem igrišču zelo trd nasprotnik - Izrazitega favorita ni BARCELONA - Cesare Maldini bo skušal s svojo mlado nogometno reprezentanco Italije danes (ob 21. uri, TV prenos po RAI 1 od 20.55 dalje) po zmagah leta 1992 in 1994 še tretjič zapored osvojiti evropski naslov. Nasprotnik »azzurrov« bo Španija, ki je v polfinalu izločila Škotsko, na svoji strani pa bo imela prednost domačega igrišča in množico na tribunah olimpijskega stadiona v Barceloni. Svoje najboljše igralce imajo domačini nedvomno v De la Peni, Oscarju, Lardinu in Raulu, ki lahko sami odločijo srečanje. Toda Italija ima na svoji strani tudi precej adutov, tako da izrazitega favorita v tem srečanju ni, čeprav italijanski selektor pravi, da so favoriti Spanci. »Za nas je že uvrstitev v finale velikanski uspeh. Toda ker smo že tu, ne bi imel nič proti, če bi Spancem pok-varih slavje, tako kot smo ga pred dvema letoma Francozom, ki so bili takrat prav tako domačini,«pravi Maldini, ki bo bo v napadu potrdil Tottija, saj je Delvecchio poškodovan. V obrambi se bosta v ekipo vrnila Nesta in Cannava-ro, ki proti Franciji zaradi kazni nista igrala, za sredino igrišča pa bodo zadolženi Ametrano, Brambilla in Tom-masi. »Azzurri« bodo prav gotovo zaigrali previdno in skušah udariti, ko se jim bo za to ponudila najugodnejša priložnost, kot je bilo to na torkovi tekmi s Francijo. V primeru neodločenega izida po regularnem delu, bosta ekipi igrali dva podaljška po 15 minut, s tem da bo srečanja takoj konec, če bo ena od ekip dosegla zadetek. Ce tudi po podaljških ne bo zmagovalca, potem bodo o evropskem naslovu odločale enajstmetrovke. DANAŠNJI POSTAVI ŠPANIJA: Mora, Mendieta, Santi, Karanka, Aranzabal, Roberto, De la Pena, Jose Ignacio, Oscar, Lardin, Raul. ITALIJA: Pagotto, Fresi, Panucci, Cannavaro, Galante, Nesta, Ametrano, Brambilla, Tommasi, Totti, Amoruso. SODNIK: Benko (Avstrija) H TENIS / ROLAND GARROS h Thomas Muster in Steffi Graf brez težav naprej PARIZ - Branilca naslova Avstrijec Thomas Muster in Nemka Steffi Graf sta brez težav opravila z nasprotnikoma Parizu. Muster je gladko s 6:1, 6:3 in 6:0 izločil Francoza (171. na lestvici ATP) Gerarda Solvesa. Tudi Grafova jez-lahka ugnala Avstralko Nicole Bradtke s 6:2 in 6:2. Hrvat Goran Ivaniševič je Američanu Davidu VVheatonu nasul 17 asov in ga s 7:5, 6:2 in 6:4 izločil iz nadaljevanja. Izpadel pa je Italijan Andrea Gaudenzi, ki je izgubil z Nemcem Bemdom Karbacherjem s 3:6,4:6,4:6. Meh: 2. krog - ženske: Steffi Graf (Nem, 1) - Nicole Bradtke (Avt) 6:2, 6:2, Iva Majoli (Hrv, 5) - Rita Grande (Ita) 6:3, 7:6 (4), Conchita Martinez (Spa, 3) - Radka Zm-bakova (Sik) 6:3, 7:5, Gloria PizzichM (Ita) - Juhe Halard (Fra) 6:7 (4), 6:4, 7:5, Lindsay Davenport (ZDA, 9) - Sung-Hee Park (J-K) 6:1, 6:2, Kimiko Date (Jap, 7) - Tatjana Ječ-menica (ZRJ) 6:4, 6:2, Amanda Coetzer (JA, 14) - France-sca Lubiani (Ita) 6:4, 6:1; moški: Thomas Muster (Avt, 2) -Gerard Solves (Fra) 6:1, 6:3, 6:0, Goran Ivaniševič (Hrv, 5) - David Wheaton (ZDA) 7:5, 6:2, 6:4, Michael Shch (Nem, 15) - Greg Rusedski (V-B) 6:3, 7:5, 6:3, Marc Rosset (Svi, 14) - Jiri Novak (Ceš) 6:2,6:4,6:3 KOŠARKA / ZA DEČKE Tradicionalni Kontovelov turnir z gosti iz Maribora Košarkarska sekcija pri športnem društvu Konto-vel tudi letos prireja tradicionalni turnr za mlade košarkarje (letos so to letniki 1982), na katerem že od leta 1971 dalje sodelujejo tudi vrstniki Branika iz Maribora. Tokrat so Kontovelci pripravili kar dva turnirja. Prvi bo na sporedu že danes, drugi pa v nedeljo. Danes se bosta ob 15. uri najprej pometih ekipi Konto-vela in Kraškega zidarja iz Sežane, nato bo sledilo srečanje med Borom in Branikom. Ob 17. uri bo tekma za tretje, ob 18. uri pa še tekma za prvo mesto. V nedeljo bo na sporedu troboj. Kontovelu in Braniku pa se bo pridružila Idrija. Prva tekma bo ob 9. uri, ko se bosta pomerila domača ekipa in gostje iz Maribora, nato bo srečanje med obema ekipama iz Slovenije, ob 11. uri pa še tekma med Kon-tovelom in Idrijo. Po končanem turnirju bo nagrajevanje. Povejmo še, da mladi gostje iz Maribora (vsako jesen se Kontovelci podajo na obisk v Maribor) spijo pri družinah Kontovelovih košarkarjev, gostitelji pa jih bodo jutri popeljali tudi na izlet v Benetke. BEACH VOLLEV / TURNIR SE JE ZAČEL PREJŠNJI TEDEN, ZAKLJUČEK 8. JUNIJA MINIBASKET / DVE ZMAGI IN DVA PORAZA Zanimivi boji v polnem teku Od 17. maja dalje je v polnem teku, že tradicionalni, 5. turnir Beach volley-a, ki se odvija na odprtem igrišču kulturnega doma »Andrej Budal« v Standrežu. Povedati moramo, da je letos prvič k organizaciji skupaj s KD »O. Župančič« pristopil tudi OK »Val«. Turnir je namenjen mladinskim, ženskim ekipam, mešanim ekipam 2 + 1 in TOP 12 moški, kjer nastopajo igralci, ki igrajo ali so igrali v A in B ligah v FJK in izven nje. Turnir beach volleya so 23. maja otvorile mladinske moške ekipe, dan kasneje pa so nastopile še ženske mladinske ekipe. Oba turnirja sta sedaj že v polfinalnem teku. Nastopajo v dvojicah, prijavljeni pa so igralci in igralke vseh odbojkarskih društev z Goriškega. Ta del turnirja je nastal kot alternativa treningom v telovadnici po končanih prvenstvih, saj je mladina rada na odprtih igriščih, kjer igra cele popoldneve. Skupaj sodeluje 18 mladinskih ekip, in sicer 10 moških in 8 ženskih. Ze prejšnji petek se je v večernih urah pričel tudi turnir za mešane trojke, ki je razdeljen v 6 skupin, v katerih so po tri ekipe. Ta del bo trajal polnih 14 dni. Najbrž najbolj zanimivi in najbolj pričakovan del celotne prireditve se je začel to sredo. Gre za turnir TOP 12 za moške. V njem nastopajo moške dvojice: De Cecco - Di Lenardo, Giancarlo Populim - Tel, Hlede - D. Petejan, Rovere - Rovere, Gianluca Populini - A. Feri, Beltrame - Berzaco-la, I. Florenin - M. Černe, Rigonat - Relato, Bruno - Marotta, Mene-gazzo - Morsut, Cola -Aizza, S. Černič. - Koršič. Med njimi so igralci VBU-ja iz Vidma, Sloge iz Trsta, Beltrame pa ima za seboj blestečo kariero: igral je namreč pri Pe-trarca Padova v A ligi, nato pri Bellunu, ko je iz Bi lige napredoval v A ligo, sezono 1994/95 je odigral v Bassanu v Bi ligi, zadnjo sezono pa v B2 ligi v Pordenonu. DOSEDANJI REZULTATI Giancarlo Populini/Tel - Černič S/Korsič F 1:0, Hlede/Petejan D - Rove-re/Rovere 1:0, Flore-nin/Cernic M. - Rigonat /Relato 0:1, Bruno/ Marotta - Menegazzo /Morsut 1:0, Hlede/Petejan D - Populini Gianluca/Feri A. 0:1. TOP 12 se bo nadaljeval tudi danes zvečer, finale pa bo na sporedu, kot za vse ostale turnirje, v soboto, 8. junija 1996. SPORED FINALA: ob 19.30 finale za mladinke; ob 20.00 finale za mladince; ob 20.30 fina- le za 3. in 4. mesto »2 +1«; ob 21.30 finale za 1. in 2. mesto »2 +1«; ob 22.30 finale TOP 12 . Sledilo bo nagrajevanje. Vsako popoldne in večer se ob robu igrišča mudi veliko število gledalcev, med njimi je mladina gotovo najbolj številna. Stalno je odprt tudi kiosk pod izkušenim vodstvom elanov društva »O. Župančič«, tekmovalnemu delu pa sledijo odborniki in trenerji OK Val. V petek, 7. junija, ko bodo na sporedu polfinalne tekme, in v soboto, 8. junija, ko bodo na sporedu finalni boji za vse kategorije, so organizatorji in klub »Floridi-ta« poskrbeli za posebno vzdušje ob latinsko-ame-riški glasbi, »padajočemu pivu«, kubanskih koktejlih in seveda »beach volleyju«. Vabljeni pa ste prav vsi! ReP. Namlajši samo enkrat izgubili Na turnirju »Prvi koši« je borovce premagal samo Poggi V zadnjem tednu so Borovi minikošarkarji odigrali še tri tekme zapored (eno redno in dve zaostali), kjer so bili dvakrat uspešni, tretjič pa jim je (morda) zmanjkalo moči. Na prvi zelo važni tekmi so »plavi« proti DLF odigrali odlično srečanje, tako v napadu kot v obrambi in torej zasluženo premagali eno boljših ekip turnirja. Proti Poggiju so bili Cor-battijevi varovanci skozi celo srečanje boljši tekmec in tako bez težav visoko zmagali. V tretji in zadnji tekmi turnirja, ki je odločala o drugem mestu na končni lestvici, so borovci natelteli na res zelo dobrega nasprotnika, ki nedvomno zasluži mesto za nepremagljivimi vrstniki SGT A. Naši so s tem porazom celo zdrknili na 4. mesto. Ne glede na to (saj je mini-basket predvsem zaba- va), so vsi solidno zaigrali. Nedvomno pa je pohvale vreden odlični Ivan Kralj, ki je v treh tekmah skupno dosegel kar 72 točk. Občasno pa so mu preskočili na pomoč še Madonia, Kneipp in Udovič. Rezultati: Bor - DLF 67:58 BOR: Oblak, Morelj 2, Černigoj, Kneipp 9, Fer-luga, Crevatin, Novak 2, Obersnel 2, Coretti, Rebula, Madonia 18, Udovič 8, Kralj 23, Slavec 4, Furlani. Vaditelj: Deli-bašič. Poggi - Bor 44:72 BOR: Oblak 2, Kneipp 12, Morelj, Madonia 18, Filincerri, Slavec 2, Fer-luga, Kralj 25, Rebula, Obersnel, Coretti 8, Černigoj 2, Crevatin. Vaditelj: Corbatti. SGT B - Bor 85:51 BOR: Oblak, Černigoj, Morelj, Furlani, Kralj 24, Udovič 11, Madonia 2, Ferluga 2, Slavec, Obersnel, Kneipp 8, Coretti 2, Rebula in Novak 2. Vaditelj: Corbatti. Turnir Prvi koši Poggi - Bor 41:36 BOR: Malalan, Ferluga 2, Kovač, Indelicato 6, Ukmar, Crevatin 12, Klobas 4, Marconi 2, Nadlišek 4, Ozbič, Batič 6, Ukmar, Trevisan. Vaditelj: M. Jogan. Mlajši bobovci so prav v zadnji tekmi turnirja doživeli svoj prvi poraz proti dobri ekipi Pog-gija. Naši se na dokaj velikem igrišču niso znašli in tako prvo četrtino visoko izgubili. Nato je stopil v ospredje Daniel Crevatin in z dobro igro v napadu so naši le znižali zaostanek na same 4 točke. Minimalno razliko pa so nasprotniki uspeli obdržati do konca srečanja in zasluženo zmagati. Poleg Crevatina moramo pohvaliti še Klobasa in Aleksa Idnelicato. (MAT) REGATA / DREVI START IZPRED SIRENE Ze enajstič tradicionalna nočna regata Trst - Brioni V organizaciji TPK Sirena, JK Vega iz Pulja in Turistične ustanove Vodnjan bo danes v Barkovljan-skem zalivu izpred Sireni-nega sedeža Start že tradicionalne mednarodne regate »Trst - Brioni«, ki bo letos že enajsta po vrsti. Start bo ob 20. uri, jadrnice pa bodo na cilj priplule jutri zjutraj. In prav dejstvo, da gre za nočno regato, daje tej prireditvi še poseben Car. Posadke bodo jadrale na progi Trst, Barkovlje, Fažanski kanal, Brioni. V nedeljo, 2. junija bo start druge regate okoli Brionskega otočja. Regata je namenjena vsem katgego-rijam, letos pa bodo nagrade še posebno mamljive. Na prvi regati bo pokal Marina Veruda prejela najbolje uvrSCena jadrani- ca, pokal Sirena si bo prijadrala zmagovita posadka v najštevilnejšem razredu in nagrado bodo dobili tudi prvi trije uvrščeni v vsakem razredu z vec kot petimi udeleženci. Na drugi regati bo pokal Brioni - regata prijateljstva dobila najbolje uvrščena jadrnica; s pokalom Vega bodo nagradili prvou-vrščeno jadrnico v najštevilnejšem razredu; nagrade bodo dobili še prvi trije uvrščeni v vsakem razredu v z veC kot petimi udeleženci. Pokal Prijateljstva bodo podelili jadranici, ki se je najbolje uvrstila na obeh regatah, pokal Istrske županije pa bo dobila jadra-nica iz najštevilnejšega razreda, ki se je najbolje uvrstila na obeh regatah. RITMIČNA GIMNASTIKA / KRANJ Mlade Borove telovadke se enakovredno kosajo z vrstnicami iz Slovenije Zelo dobri rezultati - Na slovenskem prvenstvu za C program so borovke osvojile pet kolajn Mlade Borove telovadke so se vrnile s petimi kolajnami z nedeljskega državnega prvenstva Slovenije v športno ritmični gimnastiki (C program), ki je potekalo v Kranju in na katerem so nastopile kot gostje. Sodelovale so v treh kategorijah in v vseh treh so se prebile v sam vrh lestvic. Najvecji uspeh so si priborile med narašCajnica-mi, kjer so s postavo Bogateč, Baio, Žerjal in Torre osvojile odlično drago mesto, s katerim so prehitele celo zelo dobro postavo ljubljanskega Narodnega doma, le za dobro točko pa so zaostale za zmagovito Mursko Soboto. V tej kategoriji pa se je med posameznicami spet izkazala Eleonora Baio, ki je z oceno 8.20 osvojila bronasto kolajno, sodnice pa so očitno oškodovale Veroniko Žerjal, ki je za odlično izpeljano vajo prejela oceno 7, 95 (5. mesto med posameznicami), vendar bi s tem, kar je pokazala, zanesljivo zaslužila eno od kolajn. Med mladinkami je Bor nastopil s postavo Mauri, Starec, Dilli. Vse tri so dosegle rezultate nad 7.15 in so društvu priborile bronasto ekipno kolajno, za Narodnim domom iz Ljubljane in Mariborom. Z oceno 7.65 je zelo ugodno presenetila zlasti Meggi Mauri (na sliki), ki je tokrat opravila svoj doslej gotovo najboljši nastop. »Plave« so nastopile s sestrama Mezgec tudi med Članicami. Obe sta stopili na stopničke. Karin je bila z osmico zelo dobra druga in je pokazala s svojo vajo lep napredek, glede na prejšnje nastope. Njen uspeh je s tretjim mestom dopolnila Fjona. Borovke so se tako vrnile domov z odlično organiziranega prvenstva z lepim izkupičkom priznanj in z ugotovitvijo, da se lahko tudi v slovenskem merilu kosajo v svojih kategorijah z najboljšimi ritmiCarkami Slovenije. -boj- TRADICIONALNI ŠPORTNI DAN OSNOVNOŠOLCEV LEPO USPEt Preko sto otrok na športnem dnevu ŠK Kras Odsek za otroško telovadbo pri SK Kras je prejšnji teden organiziral že tradicionalni športni dan, ki se ga je udeležilo lepo število učenčev iz naslednjih osnovnih nižjih šol: Alojz Gradnik Repentabor (AG), Avgust Černigoj Prosek (AC), Albert Sirk Križ (AS), Lojze Kokoro-vec - Gorazd Salež (LKG) in 1. maj 1945 Zgonik (1. maj). 120 uCencev se je potegovalo za medalje v že običajnem Cetveroboju, ki je obsegal tek na 20 m, skok v daljino z mesta, met žogice in poligon s poljubno nameščenim orodjem. Tekmovanje je potekalo ločeno po razredih in spolu. Ponujen Caj, lepo vreme in sodelovanje učiteljev samih pri meritvah oziroma organizaciji nasploh je pripomoglo k uspehu te športne prireditve. Na koncu so se seveda najbolj veselili prvi trije iz vsake kategorije, ki so dobili tudi medalje. REZULTATI 1. RAZRED Deklice: 1. Jasmin Schmelzer (LKG), 2. Marina Salateo (LKG), 3. Sharon Ostrouška (LKG), 4. Lara Simoneta, Saša Reggente (obe LKG), Martina Milkovič, Valentina Vescovi, Alenka Verša (AC); Dečki: 1. Alex Vitez (AG), 2. Matija Ražman (LKG), 3. Ilija Bufon (AC), 4. Aleš Pegan, Martin Genardi ((oba AKG), Matija Rupel, Daniel Atta-nasi (oba AG), Piero Giandon (AS), Peter Lisjak, Manuel Zuppin, Matija Timeus (AC); 2. RAZRED Deklice: 1. Federica Micussi (LKG), 2. Marina Piculin (LKG), 3. Katja Škabar (AG); 4. Anja Zužic, Ivana Mihe, Jana Majovski (vse AC), Ma- ruška Guštin, Veronika Milič (obe AG), Jerica Sirk (AS), Andreja Fameti, Jessica Griggolon, Jamška Majovski, Veronika Milic, Neža Milic (vse LKG); . Dedd: 1. Vasilij Kante, 2. Marvin Pipan, 3. Sandi Suc, 4. Jan Sossi, Leonardo Druscovich, Ryan Starc (vsi AC); 3. RAZRED Deklice: 1. Tereza Pertot (AC), 2. Katrin Sedmak (AS), 3. Sandra Vitez (AC), 4. Mateja Mihe, Francesca Bukavec, Irma Bukavec, Taddea Druscovich, Sara Matiacic, Valnea Milič (AC), Veronika Bogateč (AS), Tadeja Savi, Nikol Rebula, Poljanka Milkovič, Petra Gruden (vse 1. maj); Dedd: 1. Ivan Jevnikar (AG), 2. Andrej Marušič (AG), 3. Danijel Milano (AS), 4. Gregor Košuta (AS), Matteo Turco, Alex Vescovi, To- maž Cefuta, Dejan Kalc (vsi AC); 4. RAZRED Deklice: 1. Jasmina Sossi (AS), 2. Jermila Kodrič (AC), 3. Giorgia Buzai (1. maj), 4. Tamara Cemjava, Martina Lisjak, Federica Ghersinich, Eli-sa Pradal, Nina Luxa, Jana Guštin, Neža Kapun (vse AC), Sara Marži (1. maj), Erika Košuta (AS); Dedd: 1. Mirko Kante (AC), 2. Edvin Stoka (AC), 3. Matej Guštin (Ac), 4. Dimitri Batti (1. maj), Gregor Colja, Andrej Bufon, Martin Majovski, Denis Nanut (vsi AC), Arin Žužek, Gabriele Deste (oba AG), Marko Sedmak (AS) 5. RAZRED Deklice: 1. Ljuba Sancin (1. maj), 2. Zaneta Švara (AG), 3. Vesna Bukovec (AC), 4. Erika Suc, Katrin Stoka, Sara Sardo, Alexia Kobal, Nataša Doglia, Janja Savi (vse 1. maj), Sara Reggente, Nicole Starc, Giada Stocca, Sarah Nanut, Martina Reggente (vse AC), Ivana Sobani, Sara Manola, Kristina Husel, Ivana Škabar (vse AG); Dedd: 1. Matija Sirk (AS), 2. Danijel Piculin (1. maj), 3. Matteo Pipan (AC), 4. Uroš Fabiani, Tomaž Jazbec, Aleksij Budin, Jakob Pernarčič, Danijel Dogha (vsi 1. maj), Omar Turco, Mitja Nabergoj, Jaro Cecchi (vsi AC), Eros Sullini (AS), David Gibi, Mertin Rebecchi (oba AG). ffj.) Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech Danes igra za vas Totocalcio V Firencah je Sofocle Egral glavni favorit V Padovi se obeta skrajno negotova dirka 1. dirka (Firence): Sofocle Egral (1) je eden najresnejših favoritov za zmago. Seveda pa bo moral paziti na Snappi Tria (2), v dobri formi pa je tudi Sole degli Dei (X); 2. dirka (Rim): Plutos Dei (1) je konj, ki ga bo treba premagati. Tega sta prav gotovo sposobna No-rimbo Cem (X) in Rogers Tab (2); 3. dirka (Padova): napoved je tukaj zelo težka, po našem mnenju pa imajo vec monznosti Petrale Pun (X), Parol Effe (2) in Overkam bi (l); 4. dirka (Trst): Lycristy (1) ima dober štartni položaj, kar bo lahko odločilno. Opozarjamo pa še na Mattioci Ok (X) in Olari di Sgreia (2); 5. dirka (Milan): možnost baze s Palinsbumom (2), ki je gotovo najmočnejši. Med protagonisti pa bosta tudi Toninho Doveri (X) in Sciascia (1); 6. dirka (Livorno): Ma-zada (1) ne bi smel imeti enakovrednih nasprotnikov, Čeprav Mirgal (X) in Pago Pago (2) sploh nista slaba. Dirka tris (Padova, ob 23.00) NASI FAVORITI: 6. Pa-rietaria, 13. Oro D’Assia, 12. Rambo Ciak; DODATEK ZA SISTE-MISTE: 14. Sixteen, 11. Or-mehe Etra, 5. Numa Tab. L — prvi 1 drugi X2 2,— prvi IX drugi 2 3. — prvi X drugi 12 4. — prvi 1 drugi X2 5. — prvi 2 drugi XI 6.— prvi 12 drugi X Ancona - Pistoiese 1 Avellino - Pescara x Bologna - Chievo 1 Brescia - Perugia 1X2 F. Andria - Cesena 2 Foggia - Cosenza X2 Verona - Reggiana X2 Reggina - Lucchese 1 Salernitana - Palermo 1 Venezia - Genoa 1X2 Fidenza - Piša IX Maceratese - Riccione 1 Ragusa - Messina X2 Lado Marchi (letnik 1960) se je začel že od mladih nog ukvarjati z nogometom. Prve nogometne korake je opravil pri Juventini in nato igral v vseh mladinskih ekipah pri tem društvu. Ko je opustil aktivno igranje, je postal odbornik, od leta 1986 pa opravlja predsedniško mesto pri tem društvu, ki mu je prav letos uspel veliki met: njegova članska ekipa je namreč iz promocijske napredovala v elitno ligo. Prejšnji teden je Marjan Černič pravilno napovedal 10 izidov. Lado Marchi NOVICE Odbojka: poraz Val Doma v Pokalu Corag Val Dom - Grado 1:2 (8:15,14:15,15:13) VAL DOM: Ambrosi, Bresciani, Gej, Figelj, Sosol, Uršič, Simčič, Cumin, Brisco. V tipičnem srečanju ob koncu sezone so nezbrane valovke prepustile zmago gostjam iz Gradeža. Obem ekipam se je poznalo, da igralke po dolgem tekmovalnem obdobju zdaj mislijo predvsem na počitek. Do konca tega prvenstva Čaka Val Dom še tekma s Staranzanom. Dva poraza najmljaših Gaje Na mednarodnem turnirju »Trst pristanišče Evrope«, ki ga vsako leto organizira nogometni klub Portuale v Brišckih je naša združena ekipa Gaje v kvalifikacijskem srečanju visoko izgubila proti favoriziranemu tržaškemu moštvu San Sergio, ki je bil za naše fante občutno premočan. Istočasno pa gajevci sodelujejo tudi na turnirju Olimpie na Opčinah, kjer je bil njihov nasprotnik Koper, ki tudi ni bil v njihovem dometu, Čeprav je poraz previsok, saj je najprej Spazzapan zadel prečko, nato pa Komnenovic še vratnico.. Gaja - San Sergio 0:4 (0:3) GAJA: Jaš Gregori (Hrovatin), Martini, Longo, Berce, Škabar, Batti, Kapun (Guštin), Cemjava (Primo-si), Giraldi, Pavletič (Komnenovic), Furlan (Strajn). Gaja - Koper 0:6 (0:4) GAJA: Jaš Gregori, Guštin, (Longo), Grgič, Cernjava, (Škabar), Kapun (Martini), Batti, (Berce), Primosi, Strajn, Komnenovic, Hrovatin, Spazzapan. (d. gr.) Bregovi cicibani spet uspešni Breg Grmada - San Giovanni 7:1 (4:1,6:1) Strelci za Breg: Cheber 5, Carli, LovreCiC 2 (1 iz llm). BREG GRMADA: Slavec, Ghezzo, Romano, Merlak, LovreCiC, Cheber, Kraljic, Carh, Di Donato. Mladi Brežani so na najboljši način pričeli drugi del spomladanskega prvenstva, saj so se po zmagi proti San Giovanniju uvrstili v polfinale in imajo tako resne možnosti da ponovno zmagajo turnir v organizaciji Csi-ja. Poleg zadetkov so domačini zapravili še nekaj priložnosti, tako da bi bila lahko zmaga še izdatnejša. (E.B.) Obvestila NOGOMETNA SEKCIJA SD ZARJA prireja nogometni tabor za otroke rojene v letih 1985,86, 87 88 in 89. Tečaj bo od 19. do 28. junija od 9. do 16. ure na travnatem igrišču v Bazovici. Cena teCaja je 50.000, v ceni pa je vldjučeno tudi kosilo. Vpis in podrobnejše informacije po tel. 226483 od 18. do 20. ure. TPK SIRENA bo kot vsako leto priredila dva jadralna teCaja za razred Optimist in sicer od 17. do 28. junija ter od 8. do 19. julija. Za vse potrebne informacije ter vpisovanje je na razpolago tajništvo vsak ponedeljek in Četrtek, od 18. do 20. ure, tel. 422696, Miramarski drevored, št. 32. TPK SIRENA - sekcija športnega ribolova obvešCa, da bo na sedežu društva - Miramarski drevored 32 - vsak četrtek od 19.30 dalje tečaj za spoznavanje metod tehnike in opreme športnega ribolova. Vabljeni začetniki in tekmovalci! JKCUPA prireja za letnike od ’81 do ’89 en popoldanski in tri celodnevne jadralne teCaje - razred optimist in sicer: 1) od 17. do 28.6; 2) od 1. do 12.7; 3) od 15. do 26.7 ter popoldanski od 24.6. do 5.7. V razredu srfa pa dva teCaja in sicer 1) od 8. do 12.7 ter 2) od 15. do 19.7. Informacije in vpisovanja vsako soboto od 16. do 18. ure na sedežu, tel. 299858. SK BRDINA organizira v nedeljo, 2. junija, 5. Kraški bike slalom in vzporedni bike slalom Trofeja Lea Motorbike, ki bo v Repnu pri nogometnem igrišču s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 - Opčine v petek, 31. t.m., od 19. do 21. ure. Informacije na tel.št. 212859 ali 299573. SK KRAS - Odsek za rekreacijo organizira tečaj tenisa za otroke in odrasle. Za vpis in informacije pokličite v tajništvo društva tel. 229477 v dneh: ponedeljek, sreda in Četrtek od 17. do 19. ure ter v petek od 10. do 12. ure. SKDEVTNMTB vabi elane, da se udeležijo 5. Kraškega bike slaloma, ki bo v nedeljo 2. junija v Repnu. Prijave na tel. 2916004 (tajništvo) do 19. ure v petek, 31. t.m. PKBOR vabi elane na sklepno tekmovanje sezone, ki bo v bazenu pri Alturi v soboto, 1. junija, ob 15.30. Razplavanje od 15. ure dalje. SD MLADINA obvešCa elane, ki bi se radi udeležili 5. Kraškega bike slaloma, ki bo v nedeljo, 2. junija v Repnu, da se javijo odbornikom ali na tel. št 213518 najkasneje do 19. ure do petka, 31. trn. SZ BOR - Gimnastični odsek priredi svojo tradicionalno sklepno akademijo v soboto, 1. junija, ob 20. uri v Borovem športnem centru. SPDT prireja v nedeljo, 9. junija, avtobusni izlet na Matajur ob 25. srečanju obmejnih planinskih društev. Prijave na ZSS-DI (tek 635627). Petek, 31. maja 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20.4: Instinktivno boste Čutili, da potrebujete počitek, zato se boste odrekli tečnim obveznostim in dopustili svojemu bitju notranjo obnovo. Nikar med vikendom ne pokvarite te pridobitve. BIK 21.4- 20.5.: Preobremenjevati se boste z novimi banalnimi nalogami, vendar boste Mjub temu našli kakšno minutko za svoje vzvišene dlje. Če boste tako počasni, boste marali zamenjati vrstni red, DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Zazdelo se vam bo, da je težava, pred katero se boste znašli, prezapletena za vas utrujen um. Motite se; če je že kaj zapleteno, je to vas pristop, temelječ na neučakanosti. RAK 22. 6. - 22. 7.: Vaše počutje bo nihalo natančno tako, kot se bo spreminjalo obnašanje ljudi, od katerih ste psihično odvisni. Ko boste dosegli neodvisnost, bodo po vasi melodiji plesali drugi. LIV 23. 7. - 23. 8.: Brskali boste po možnostih za rešitev potapljajočega se projekta, ampak vaš um je trenutno preveč upehan, da bi vam uspelo; privoščite si raje izdaten podtek, pa boste rešitev sanjali. DEVICA 24 8. - 22. 9.: V vajeti vam bo uspelo ujeti tudi tisto, kar se vam je doslej trmasto izmikalo: namreč svoje blodne misli, s katerimi ste želeti prehiteti svojo bojazen pred neuspehom. TEHTNICA 23.9. - 22,10.: Začeti hoste razmišljati o tem, kako bi v svoje življenje vnesli nekaj sprememb. Ni nujno, da so korenite; zadostuje priprava terena in izbira ustreznega semena, pa bodo dozorele same. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: bgladili boste večino problemov, ki so se vam nakopičiti minulo obdobje in poravnati vedno dolgov, ki so vam grenili noti. S preostankom boste opravili tedaj, ko bodo dozorele češnje. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Danes se ne bo zgodilo nič omembe vrednega - vsaj ne na zunaj. V notranjosti boste namreč doživeli vrsto prijetnih premikov, Id se bodo sčasoma vse bolj stopnjevati. Konca preprosto ni. KOZOROG 22. 12. - 20,1.: Zajel vas bo sveži val energije, ki vas bo včasih ponesel celo preko meja zmogljivosti. Nic hudega, če toste le toliko modri, da se boste znati ustaviti ob pravem času na pravem mestu. VODNAR 21.1. ■ 19. 2.: Pokati boste od dobrega razpoloženja, vendar vam bo nekdo grdo pokvaril notranje vzdušje. Ko se boste spraševati po vzroku, nikar ne pozabite, da zavistnih ne boli samo tuje imetje. RIBI 20.2. - 20.3.: Izvlekli se boste iz svoje lupine ter pokukali v svet z očmi modrijana, ki obvlada prav vse pasti človeške duševnosti. Vse dokler vam nekdo ne bo nastavil trdega oreha. Tudi iz dimnikov tobačnih tovarn $e valijo strupeni plini V Vietnamu se je na seznamu večjih onesnaževalcev okolja znašla tudi tobačna tovarna v mestu Bien Hoa. Oblasti se doslej še niso resneje lotile perečih ekoloških problemov, ki so posledica pospešene industrializacije države. (Foto: Reuter) Pravoverne muslimanke se tudi v vročini zavijejo v črnino lene in hčere uradnikov na iranskem veleposlaništvu v bangladeškem glavnem mestu Dhaki se lahko na ulice podajo le, če so oblečene v skladu s strogimi verskimi predpisi. Morebitna vročina jih pri tem ne sme motiti. (Foto: Reuter) Lopata je kot nalašč za predvolilni boj llie Nastase, ki se bo na nedeljskih volitvah potegoval za službo župana Bukarešte, se je za svoj predvolilni boj oborožil tudi z lopato. Z njo je pomagal urediti nek mestni park. (Foto; Reuter) Župnike na Tirolskem izbirajo na volitvah INNSBRUCK - Občinski svetniki v treh tirolskih vaseh Niederndorf, Niederndorferberg in Ret-tensschoess v tirolskem okrožju Kufstein so si sami izvolili duhovnega poglavarja skupne župnije. VVerfenski župnik Peter Rabi je s soglasno podporo vseh svetnikov premagal svojega kolega iz Bad Duernberga Augusta Fuscherbergerja. Te neobičajne volitve je omogočil privilegij iz leta 1786, ki ga je leta 1994 potrdil tudi pristojni nadškof Georg Eder. Volitve so organizirali zaradi pričakovane upokojitve sedanjega župnika Johanna Schil-lingerja. Svoje versko poslanstvo je začel leta 1958, ko so tudi njega občinski svetniki izvolili soglasno. SKANDINAVSKA KRIŽANKA >x ZAPISEK, ZAZNAMEK STROJ, NAPRAVA OBLIKA IMENA RONALD KDORLOVi KRTE OTAKAR (KRAJŠE) LUTECIJ EKVINOKCIJ SKAT Z DOLGIM IZRASTKOM NA GLAVI NEKD. ŠVED. ALPSKI SMUČAR (INGFMARI REKA, KI TEČE SKOZI ESINOV ITALIJI JANEZ TRDINA GL. MESTO ŠVICAR. KANTONA AARGAU >x TRDA KOVINA SINJE BARVE (Os) KDOR SE POKVARI SKLADIŠČE OROŽJA >/ SLOVENSKI GLEDALIŠKI IGRALEC (IVO) EMIL NOLDE AM. DRAMATIK (ARTHUR) PRIPADNIKI NEKD. RUS. STRANKE SR PODOLGOVAT PLOD NEKATERIH RASTLIN BOLEZENSKA ZELJA RO SPANJU NADLEŽNA ŽUŽELKA, KI BOLEČE PICI OKROŽJE NA J. MADŽARSKE PRAOČE HAMITOV UGODEN TRENUTEK OBRABLJENOST NOŽA DANSKI OTOK MESTO V NILOVI DELTI IZCRKNATTA MESTO NA JUGU FRANCIJE (IZ CRK SEAL) MUSUM. PRAZNIK ANGL. PLEM. STOPNJA FRANCOSKI SANSONJE PREBIVALCI BOLGARIJE IRANSKA POROCEVAL. AGENCIJA PRESTOLNICA STARE ASIRIJE LJUDO- ZERSTVO PISARNA OSEBNI PRAZNIK PRITRDILNICA GOROVJE NA SV. SKOTSKE PRVI SLOV. LETALEC KONTAKT NEM. PISAT. !WILHELM) ŠAHIST PIRC GRŠKA BOGINJA NESREČE TIRIAC MUSLIMAN. M. IME IIZCRKFAIRI ŠVEDSKO SMUCISCE SLIKAR VANDER NEER MLAČNA ZLEZAZ. PREŽVEKO- VALCEV DRŽAVNA BLAGAJNA MENIČNO JAMSTVO SLOVENSKI PISATEU (FRANCE) IGRALKA TURNER PISATEU GOVEKAR NEKD.NIZOZ. KOLESAR SIBIRSKA REKA Z' MESTO V NIGERIJI PREDLOG PRED NEM. RODBIN. IMENI MESTO V PIRENEJIH ALEŠ (KRAJŠE) GRA Z ŽOGICO IN PALICO ZMIKAVT OBRI MADŽARSKA ČEPIČA IRSKA PLANŠAR IVAN LEVAR ARZEN JUZNOAM. DRŽAVA Z GL. MESTOM LA PAZ SREZAJ V BARU POMLADNA SETEV KOMAR MRZLICAH PERZIJSKA KRALJICA, REŠITELJICA JUDOV PREBIVALEC ATIKE o TV SPORED Petek, 31. maja 1996 19 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 Kotiček: Pravljice iz mavrice 20.30 TV dnevnik ® RAI 1 6.3t) 9.35 10.30 12.25 12.35 13.30 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti (vodita Luca Sardella, Janira Majello), vmes (11.30) dnevnik Letno poročilo guvernerja Hance d’ Italia Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury, Michael Callan) Dnevnik, 13.55 rubrika 14.10 15.55 17.30 17.50 18.00 18.10 .18.50 19.35 Style, gospodarstvo Film: Costa Azzurra (kom., It. ’59, i. A. Sordi, E. Martinelli, G. Ralli) Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera, vmes informacije o prevoznosti cest Variete: Luna Park (vodi Paolo Bonolis) Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Nogomet: EP Under 21 (finale) Dnevnik Aktualne teme v oddaji Cliche ( vodi Carmen La-sorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Kultura News Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Q Aktualno: 11 mattatore ■ ('59, V. Gassman, M. I Bonfigli, P. Ferrari, 8.) m Dokumenti RAI 2 RETE 4 Oddaja za najmlajše, Nad.: Piccolo amore, 6.30 vmes risanke Jeffersonov!, 8.00 nan. Nan.: Blossom, 8.45 Avvocati a Los Angeles, Družina Drombush 9.00 Un volto, due don- Potrebujem te ne, 10.00 Zingara, 10.30 Dok.: Senzafilm Renzo in Lucia, 11.45 La Rubrika o zdravstvu forza deli’ amore, vmes Dnevnik 2 (11.30) dnevnik Variete: I fatti vostri Nan.: Hiša v preriji Dnevnik, navade in druž- Dnevnik ha, rubrika o branju knjig Rubrika o lepoti Variete: I fatti vostri Nad.: Sentieri Nad.: Quando si ama, Film: Souvenir d’ Italie 15.10 Santa Barbara (kom., It. '57) Dnevnik Aktualne teme Giorno Aktualna odd. o lakoti v per giorno - Dan za dnem svetu; Cibolandia. Zgo- Dnevnik Tg4, vreme dovina prehrane bogatih Variete: Game Boat in revnih, vmes (17.00) Nan.: 11 cliente (i. JoBeth dnevnik VVilliams, J. Heard) Variete: C’ era una volta Film: Dovevi essere mor- Rubrika o knjigah ta (srh., ZDA ’86, i. Mat- Dnevnik in šport tew Laborteaux), vmes Nan.: Ispettore Tibbs (23.30) dnevnik Šport in predstavitev Tg2 Film: Una sera di maggio Variete: Go-Cart (dram., It. ’55) VeCerni dnevnik Tg2 tlEl! Variete: I-fatti vostri II TG2 Dosje Dnevnik, rubrika Neon @ CANALE5 gledališče in vreme Dokumenti: Zgodbe Na prvi strani PonoCi, na trgu Italija Variete: Maurizio Ccstan-zo Show (pon.) A RAI 3 Televizijsko sodišče: Forum (vodita Rita Dalla Chiesa, San te Licheri) Dnevnik TG 5 Dnevnik Sgarbi quotitiiani Videosapere: Robinson Nad.: Beautiful (i. Ron in Petek, Vstop prost, Fi- Moss, S. Flannery) lozofija, Zdravje, Me- Nan.: Robinsonovi - (i. dia/Mente, Islam, Digi- Bill Cosby, M. Jamal talna knjižnica, Znanst- VVarmer) veni dnevnik, Pozor na Variete: Časa Castagna kritika (vodi Alberto Castagna) Dnevnik 3 Otroški variete Bim Bum Aktualno: Telesogni, Bam in risanke 13.00 Kljub vsemu, moja Nan.: 11 villaggio dei cor- Italija, 13.35 VideoZorro šari, 1730 risanke Deželne vesti, dnevnik Kviza: Ok, il prezzo e Aktualno: Articolo 1 giusto (vodi Iva Zanič- Šport: tenis chi)!, 19.00 La mota del- Dnevnik, deželne vesti la fortuna (vodita Mike Aktualno: 10 minut (vo- Bongiorno, A. Elia) di Daniela Brancati) Dnevnik TG 5 Variete: BI ob Variete: Striscia la noti- TV film: Un killer per tre zia (vodita Lello Arena voci (dram., ZDA ’94, i. Enzo lacchetti) JoBeth VVilliams, S. Zim- Variete: Tutti in piazza balist, K. Bernsen) (vodita Gerry Scotti, Alba Dnevnik, deželne vesti Parietti) Aktualni odd.: Linea 3, Večerni dnevnik TG 5 23.50 Reperstory Variete: Maurizio Costan- Dnevnik, pregled tiska, zo Shovv, vmes (0.00) nočna kultura in vreme nočni dnevnik Tg5 Fuori orario Sgarbi quotidiani HKi Nogomet: Ajax-Koma Striscia la notizia ITALIA 1 6.10 9.05 9.15 10.30 11.30 12.25 12.50 14.10 18.00 18.30 19.05 20.30 22.30 23.00 23.30 23.40 0.45 1.50 Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Aktualno: Secondo noi Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans SPort: L’ Italia del Giro Nan.: TJ. Hooker Odprti studio, Šport studio Avtomobilizem Fl: VN Španije - poskusne vožnje Kolesarska dirka 79. Giro d’ Italia (13. etapa), 17.00 Studio, tappa (vodi Rai-mondo Vianello) Nan.: Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Secondo noi, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch (i. David Hasselhoff), 20.00 Gli amici di papš Križarjenje Film: Un angelo da quat-tro soldi (fant., ZDA '90, i. P. Hogan, G. Heston, L. Kozlowski, D. Seale) Šport: Giro Sera Variete: 8 mm Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Street Justice Italija 1 šport Nan.: Venerdi 13, 3.00 j Baywatch # TELE 4 13.30 14.55 16.00 17.55 19.30, 22.00, 0.10 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Nan.: Nice Friends, 16.30 The Cat Glasba: Slot Machine 20.30 22.00 23.30 TV film: Chicago Story Gospodarstvo Odprti prostor (•) MONTECARLO 13.00 13.30 14.00 16.05 18.00 20.15 20.30 22.45 1.45 20.00, 22.30, 1.05 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Nan.: Gospa in prikazen Film: II viaggio indimen-ticabile (pust., VB ’51) Variete: Tappeto volante Tenis Aktualno: Primo piano Film: Tarzan 1’ uomo scimmia (pust., ZDA ’81) Film: La zingara di Alex (kom., ZDA ’77) Nan.: Charlie’s Angels 8r Slovenija 1 H Koper Videostrani Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 12. del Denis pokora, 5. del ameriške nanizanke Zlata šestdeseta leta slovenske popevke, 7. oddaja: Nostalgija z Lidijo Kodrič . Pretrgana zavesa, ameriški film Poročila Kolo sreče, pon. tv igirice Exodos, kronika Terra X, 10., zadnji del Capriccio op. 134 - naši baletni umetniki: Iko Otrin Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper TV dnevnik 1 Lahkih nog naokrog Fallerjevi, 25. del nem- ške nanizanke Hugo, tv igrica Risanka gratij TV dnevnik 2, vreme, šport m Sorodneduše, 12. del angleške nanizanke Poglej in zadeni - R3R! TV dnevnik 3, vreme Hss Meso, italijanski film tr Slovenija 2 9.00 9.50 10.20 10.50 11.15 12.40 14.20 14.50 T5.20 15.55 18.00 18.45 19.25 20.05 20.20 20.35 21.30 22.30 22.55 23.15 23.40 Euronevvs Poslujemo - Financiranje novega posla, 4. del V žariSCu Znanost od blizu, 13. del Povečava: Cannes '96 & Milena Dravid & Frantisek Cap: Vrata ostanejo odprta, igrani cb film Sorodne duše, 11. del Življenje pri viru življenja, japonska dok. oddaja Veliki dosežki slovenske kirurgije, 19. oddaja Košarka NBA, 6. tekma finala po konferencah: Utah - Seattle, posnetek Po Sloveniji Planet Šport Denis pokora, 6. del V žarišču Forum Pesek časa, 3. del Studio City Novice iz sveta razvedrila Zavrtimo stare kolute Kolesarska dirka Giro d'I-talia, posnetek Teniski turnir Roland Garros, dnevni povzetek 16.00 16.30 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 22.00 22.15 Euronevvs Meridiani, aktualna oddaja Peter Pan Club, otroška oddaja Slovenski program Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik - Vsedanes Benetke - oddaja ob 200-letnici padca Beneške republike Obmorske pesmi 1796 - Začetek konca Beneške republike, 1. del Vsedanes - TV dnevnik 1796 - ZaCetek konca Beneške republike, 2. del OtO Hrvaška 1 7.30 8.15 10.00 10.05 11.00 11.10 11.30 12.00 12.20 12.45 14.20 14.35 15.05 15.10 15.40 15.50 16.15 16.30 16.45 17.45 18.05 18.50 19.15 19.30 20.10 20.45 21.45 22.15 22.35 23.05 TV koledar Santa Barbara, 1268. del ameriške nadaljevanke Dobro jutro Poročila Izobraževalni program: Edukon, Verski leksikon Angleščina Zgodbe o lisici, 11. del Dnevnik Ljubezen, 256. del nadaljevanke Christine, ponovitev fr ancosko-nemškega barvnega filma Otroški program Velika pristanišča Poročila Klavirska umetnost na Hrvaškem Verski leksikon Angleščina Zgodbe o lisici Ali ste vedeli? Hrvaška danes Marija pri Hrvatih, 7. del dok. serije Kolo sreče Pol ure kulture Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik Javna zadeva Aplavz, prosim! Moja zgodba o Hrvaški: Izginula generacija, dokumentarna oddaja Dnevnik Slika na sliko Vrhunski posnetki, Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.40 Petkova centrifuga; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 22,00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8,05 Izobraževalni program; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; \^13.05 Moteti; 13,40 Srečanje tamburašev v Ajdovščini; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.20 Opera: Genovefa; 19.30 Orkestrov portret; 20.00 Koncert; 22.15 Igra; 23.05 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.40 Povver play; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Povver play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasb. odd. Muzak; 19.30 Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večer z M. Vuksanovičem. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7,15, 12,30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.00 Glasbene želje; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E, Galletti; 10.40 Souvenir d'ltaly; 11.00 Parlamenta sette; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Male istrske zgodbe; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Discoteca sound; 19.15 Sigla singel; 20.00 Prenos RMI. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Radio-Kamera-Ek-ran; 9.15 Odprta knjiga: Smrt v Benetkah (Prip. Ivo Barišič, r. M. Sosič, 20. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Mala knjižna polica; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Slov, lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasb, kronika s Hrvaškega; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; 19,20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10,00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevofcd 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA r . . SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 05.15 in zašlo ob 20.45 Dan bo dolg 15 ur in 30 minut. -d! Luna bo vzšla ob 19.06 in zašla ob 4.23. PLIMOVANJE Danes: ob 3.34 najnižje -60 cm, ob 9.56 najvišje 30 cm, ob 15.14 najnižje -23 cm, ob 21.17 najvisje 56 cm. Jutri: ob 4.07 najnižje -66 cm, ob 10.34 najvišje 34 cm, ob 15.54 najnižje -22 cm, ob 21.51 najvišje 57 cm. V—--------------------- ' '"..ATENE 18/31 . . BIOPROGNOZA Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuden. TEMPERATURA VODA i TEMPERATURE IN POSTAJA stC POSTAJA stC | VIŠINE SNEGA V GORAH Mura Gornja Radgona 11,4 GradaSčica Dvor 8,3 500 m Li 23 Sava Radovljica 8,6 Savinja Veliko Sirje 13,0 j 1000 m 17 Sava Šentjakob 10,0 Soča Solkan 11,3 1500 m 14 Sava Hrastnik 11,7 Idrijca Podreteja 9,6 | 2000 m 11 Sora Suha 11,5 Vipava Dolenje 9,5 2500 m 8 Ljubljanica Moste 12,7 Jadransko morje Koper 16,9 | 2864 m 6 Snežna odeja je dokaj seseoena in na zmehčana, v višjih legah pa ponoči zamrzne, tako da zjutraj in del dopoldneva drži Človeško težo. Na območjih, kjer so Se večje količine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost minimalna, 1. stopnje. SVET / SLIKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Na zatožni klopi zaradi umora zulujske princeze JOHANNESBURG - Pred južnoafriškim sodiščem se zagovarja skupina 9 ljudi, ki jih dolžijo, da so 25. aprila letos umorili nekaj pripadnikov zulujske kraljevske družine, med temi kraljico Ma-mathe in njeno hčer Nonhlanlo. Državni tožilec trdi, da ima priče, ki so sledile dogodku in ki so videle, da je eden od obtožencev, 44-letni Dorris Ngodhozi, pil kri smrtno ranjene princeze Nonh-lanle, ki jo je zadelo kar pet krogel. Ngodhozi je namreč zelo verjetno sledil nekemu staremu krvoločnemu plemenskemu obrednemu postopku. Skupina je napadla sedem pripadnikov zulujske kraljevske družine, med katerimi je bila tudi kraljica mamathe in njena hci Sibusile. Obe sta v napadu bili ranjeni, medtem ko so drugo prince-zo Nonhlanlo hladokrvno ubili. Njeno truplo so odkrili dan kasneje na polju v neposredni bližini palaCe, kjer se je umor pripetil. Skupina domnevnih morilcev zanika sleherno odgovornost, medtem ko državni tožilec trdi, da so hteli kaznovati kraljevo družino, še zlasti kraljico Mamathe, ker je povabila na neki kulturni dogodek pripadnike Afriškega kongresa, s katerim je zulujska stranka Inkatha sprta. Ugonobili bodo 3 milijone kokoši CIUDAD MEXICO -Mehiške kmetijske oblasti bodo v prihodnjih dneh ugonobile kar 3 milijone kokoši, ki živijo na polotoku Jukatan. za ta korak so se odločili, ker so ptice bolne za ptičjo gripo in je nevarno, da se bolezen razširi tudi na druga območja Mehike. Do danes so že likvidirali 600 tisoč ptic, v prihodnjih dneh pa bodo na vrsti nadaljnji trije milijoni. Ukrep je seveda hud udarec za kokošjerejce, vendar je nujno, poudarjajo kmetijske oblasti, da se poseže korenito in hitro, saj je v nevarnosti vseh 18 milijonov glav perjadi, kolikor jih redijo na območju Juka-tana. Kokošja gripa baje ni nevarna za ljudi. Zarjavela nevarnost V Veliki Britaniji so dvignili na površje trup nekdanje nemške podmornice, kije bila strah in trepet britanskega in zavezniškega ladjevja na sploh, za časa druge svetovne vojne, danes se ne zdi kdo ve kako nevarna Top gun Piloti ameriške vojne mornarice so pripeljali svoje smrtonosne ptice v nevado iz Kalifornije. Glavna baza mornariškega letalstva bo poslej v Nevadi. LONDON - Krajica Elizabeta je konCno slavila: od večrak sta princ Andretv in Sarah Ferguson uradno ločena. Londonsko sodišče je vCeraj izreklo dokončno razsodbo, tako da si odslej razsipna Sarah, ki jo kraljica ne more trpeti, ne more več lastiti naslov »kraljevska visokost«, čeprav ostaja še vedno jorška kneginja. Nekdanji mož, ki je baje še vedno zaljubljen vanjo, ji je odštel ob ločitvi kar čedno vsoto 5 milijard lir, iti pa ne bodo zadostovali niti za kritje njenih dolgov. Andrevv in rdečelasa Fergie sta se poročila pred desetimi leti in od začetka je bilo videti, da gre za pravo pravljico, kot se je takrat zdelo tudi za poroko med Charlesom in Diano. Kmalu pa sta oba zakona šla pozlu in v začetku letošnjega leta je kraljica Elizabeta zelo odločno postavila Andrevvu in Charlesu najodločnejšo zahtevo, naj se končno s svojima ločenima soprogama začneta pogovarjati o razparakiS tem se je kraljica rešila samo enega dela skrbi, saj ostane še vedno odprto vprašanje odnosov med Charlesom in Diano, pri čemer gre seveda tudi za vprašanje nasledstva na britanskem prestolu Velika muca se pelje na sprehod Teša je sibirski tiger, ki ga njegov gospodar pelje povsod, saj živita skupaj, odkar je velika mačka imela tri tedne