PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini At>b- postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XIX. St. 223 (5598)
TRST, petek 20. septembra 1963
ZAČETEK SPLOŠNE DEBATE V SKUPŠČINI OZN
Gromiko predlaga konferenco na vrhu med državniki članic razorožitvenega odbora
Skupščina mora izkoristiti ugodno ozračje in iskati nove sporazume - Naloga OZN je, da pospeši likvidacijo kolonializma - Adenauer ovira reševanje najvažnejših vprašanj - Brazilski delegat napovedal nadaljnje napore za razglasitev neatomskega področja v Latinski Ameriki
PREDSEDNIK SFRJ V BRAZILIJI
Razgovori Tito-Goulart Sestanek s Kennedyjem bo 17. okt.
Zaključek 52. konference Medparlamentarne zveze Prihodnja konferenca bo v Kopenhagnu
*°v.iets'ka vlada predlaga v okvi-V raz°rožitvenega načrta, naj bi “aržali raketne in protiraketne «strelke ter protiletalske sile do «onca razorožitve, To je nova oncesija v zvezi z lanskim predlogom.
Dodal je: «Dokler ne bodo me-vst ''i so se ustvarile v Evrom, stevši _me<p med obema nemški-l113 državama, pravno določene Podpisom mirovne pogodbe, bo nad v-ako hišo stražil duh nove Pine. kajti revizija meja bi potuhnila vojno.»
.sovjetski minister je izjavil, da s nošama OZN ne bi izpolnila svoje dolžnosti do narodov Sve-a- če ne br pozvala vseh vlad sveta, naj izkoristijo ugodn^ -e
llll|"""|l|llllll,,||1|||M)llllll||ll|)||||||„ll||,
Kennedy imenoval posebno .kpisijo za Birmìnj;}ìam
c Washington, ia. — Predsed-n,k Kennedy je imenoval poseb-n° komisijo, ki se bo trudna, da se omili napetost , med belci in črnci v Birminghamu ob sodelovanju s krajevnimi belci in črn« r'- Komisija bo morala koordinirati delo s pravosodnim min strom ln sodelovati z belinu in črmtin Političnimi, verskimi, gospodarski-' ni1 in sindikalnimi voditelji.
Danes je Kennedy sprejel črn-skega voditelja Martina Kinga in druge voditelje, v ponedeljek ' bo sprejel aelegacijo belcev tbrminghama.
NEW YORK, 19. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je bned današnjo splošno debato v skupščini OZN predlagal konferenco na vrhu med državniki osemnajstih držav članic razorožitvene konference; konferenca na vrhu naj bi bila leta 1964.
Gromiko je izjavil, da Je so-' vjetska vlada mnenja, da je Potrebno sporazumeti se z a-fheriško vlado o prepovedi postavljanja vesoljskih naprav na tir okoli Zemlje, ki bi imele jedrsko orožje na krovu.
lajavi! je zatem, da so mo-sikov-. ' sporazumi dokazali, da ima-)<? velesile možnost hoditi po pra-Vl poti za utrditev miru, im da sovjetska vlada odločno zavrača tezo o neizbežnosti nove vojne.
Izjavil je dalije, da je sovjetska' .vlada pripravljena nuditi gostoljubnost konferenci o razoro-v Moskvi, in na tej konfe-re-nci bi morali razpravljati o splošni in popolni razorožitvi ter P vseh ukrepih za nadaljnje zman.išanje mednarodne napeto-_Zatem je Gromi" o izjavil, da
Letala «Miji-21» bodo izdelovali tudi v Indiji
Novi delhi, 19. — indijski minister za proizvodnjo in za o-orambci jR sporočil, da bodo v •ttatji izdelovali nekoliko spremenjena sovjetska letala «Mig "h1"- . Pri čemer bodo izkoristili sadnja tehnična odkritja na tem fktorju. Minister pa ni hotel po-\boati, koliko bo znašala sovjet. _ 8 finančna udeležba pri tem načrtu.
ozračje, ki je nastalo z moskov-skim sporazumom, ter naj sklenejo sporazum o nadaljnjih ukrepih za mednarodno pomirjenje. Dodal je, da bi sklenitev nenapadalne pogodbe med NATO in državami varšavskega pakta «ogrc-la mednarodno ozračje», in da je S-ovjetska zveza pripravljena nuditi skupno z zahodnimi državami potrebna jamstva za brez-atomska področja, ki bi jih even-tualno določili na podlagi regio-nalnih sporazumov.
Dalje je sovjetski minister Izjavil, da je častna zadeva za Združene narode, da storijo vse mogoče, da bo ob 21. obletnici njihovega obstoja leta 1965 osovraženi kolonialistični sistem popolnoma izginil s sveta.
«Vedno poudarjamo, je dodal minister, dejstvo, da mora nem-ška zvezna republika vzporedno z nemško demokratično republiko in vzporedno z zahodnim Berlinom po njegovi spremembi v svobodno mesto, aktivno sodelovati v mednarodnem življenju in prispevati k razvoju mednarodnega sodelovanja in utrditvi miru. To, kar mi vedno pobijamo, je dodal minister, je sedanja militaristična in revanšistična o-rientacija Zahodne Nemčije, in njeni poskusi zastrupljanja odnosov med državami, in dejstvo, da ne dopušča sporazuma o najvaž-nejših mednarodnih vprašanjih,»
Nato je Gromiko izjavil, da socialistične države ne bodo sprejele ideoloških kompromisov in ne zahtevajo pod grožnjo orožja, naj Se njihovi ideološki nasprotniki odpovedo svojim idejam. «Orožje, ki naj se uporabi, je dodal, niso divizije vojakov, temveč množice knjig; niso jedrske bombe, temveč sposobnost za večjo proizvodnjo in pravičnejšo distribucijo.»
«Perspektive razvoja sovjetskega gospodarstva, ki jih je začrtal, program KP SZ za prihodnjih dvajset let, je dodal sovjetski minister, so v skladu s politiko miroljubnega sožitja med državami z različnim socialnim sistemom, in ta politika se bo spremenila v števila in v proizvodne načrte.»
Sovjetski minister je poudaril tudi važnost, ki sta ga imeli za ameriško politiko in za razpoloženje ljudi rešitev karibske krize in sklenitev moskovske pogodbe.
Gromiko je pozval skupščino naj se v večji meri zavzame za odpravo kolonializma. Pripomnil je, da so v zadnjih letih sicer glede tega napredovali, vendar pa je potrebno storiti mnogo več in hitreje za več kot 50 milijonov ljudi, ki še živijo v kolonialni suž. riosti. Pri tem je omenil zlasti portugalske kolonije v Afriki in Južno Afriko.
Na kratko je govoril tudi o LR Kitajski in je pripomnil, da «dolga kršitev zakonitih pravic Kitajske v veliki meri škoduje ugledu in oblasti OZN in je zaradi tega pbtrebno kolikor mogoče hitro sprejeti LR Kitajsko v OZN z odstranitvijo predstavnikov Cangkaj-škove klike, ki ne predstavlja nikogar».
Na koncu je Gromiko znova pozval na miroljubno sožitje, ki naj temelji na prepričevanju in na zgledu, tako da ne bo nihče upo-
rabil sile in da se bodo vsi mednarodni spori reševali s pogajanji. Sovjetskemu ministru so vsi dolgo ploskali razen albanskih delegatov.
Jutri bosta govorila ameriški predsednik Kennedy in japonski predstavnik.
Prvi je v okviru splošne debate govoril brazilski zunanji minister Joao Augusto de Araujo Castro, ki je predlagal pododboru jedrskih strokovnjakov odbora osem-najstorice, naj postopoma iri zaporedoma rešijo vprašanje celotne prepovedi jedrskih poskusov. Dodal je, da bodo Brazilija, Cile, Ekvador in Mehika nadaljevali napore za sklenitev soglasnega sporazuma, ki naj določi Latinsko
Ameriko za neatomsko področje. Pripomnil je, da namen teh držav ni, doseči, da bi proglasila to področje za neatomsko skupščina OZN, temveč da nameravajo skleniti pogodbo, na podlagi katere se države Latinske Amerike obvezujejo, da ne bodo izdelovale, vskla-disčevale in sprejemale atomskega orožja.
Za brazilskim predstavnikom je govoril kanadski ministrski predsednik Lester Pearson, ki je predlagal, naj vlade sprejmejo ukrepe, združijo sredstva in določijo koordinirane metode za ustanovitev in opremo kolektivnih sil OZN, ki bi bile pripravljene za nastop na vsako zahtevo za po-
moč pod zastavo Združenih narodov. Predlagal je, naj Varnostni svet znova prevzame svojo prvotno vlogo. Izrekel se je proti sankcijam in izključitvam samo zaradi tega, ker en član Združenih narodov vodi politiko, «ki jo imajo ostali za negativno». Zatem je Pearson izjavil, da OZN ni edini instrument mednarodnega sodelovanja in da ne more nadomestiti nacionalne zunanje politike in tudi ne dvostranske diplomacije. Na koncu je pozval države članice, naj tudi finančno podpirajo OZN, kajti v nasprotnem primeru ne bo mogla izpolnjevati svojih obveznosti in bo kompromitiran tudi njen obstoj.
BEOGRAD, 19. — V palači Planalto, v glavnem mestu Brazilije, sta danes predsednik Tito in Gculart s svojimi bližnjimi sodelavci izmenjala poglede o gospodarskem razvoju na svetu in gospodarskem sodelovanju med obema državama. Po uvodnih besedah obeh predsednikov so njuni sodelavci
nadaljevali razgovore o teh vprašanjih. Po informacijah iz dobro obveščenih krogov so današnji razgovori pokazali, da so pogledi Brazilije in Jugoslavije na svetovna gospodarska vprašanja zelo podobni in to daje osnovo za trajnejše sodelovanje obeh držav.
Kaže, da je Brazilija, ki je doslej drago plačala svoje nezadostno gospodarsko razvitost in ki je zadnje čase čutila posledice diskriminacijskih gospodarskih tendenc, pripravljena pridružiti se ostalim nevezanim državam v borbi za enakopravnejše gospodarske odnose na svetu. Fričaku. je se, da bo jutri, 'ko se bo razprava nadaljevala o svetovnih političnih vprašanjih, ponovno
NOTRANJI MINISTER RUMOR O JUŽNI TIROLSKI
Italija bo obnovila pogajanja z Avstrijo ko bo prenehala teroristična dejavnost
Minister je za obdržanje prefektov in proti razorožitvi policije; poudaril je nujnost radikalne reforme finančne ureditve države in dežel - Vodstvo PRI o levem centru
RIM, 19. — Poslanska zbornica je danes odobrila proračun ministrstva za obrambo z 210 glasovi proti 154 (25 poslancev se je vzdržalo), proračun notranjega ministrstva pa z 209 glasovi proti 155 (vzdržalo se je prav tako 25 poslancev); senat pa je odobril proračun ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za zunanjo trgovino.
Po zaključku splošne razprave o proračunu notranjega ministrstva je govoril notranji minister Rumor, ki je poudaril med drugim nujnost »radikal-
ne, organske reforme v okviru finančne ureditve države in de-„ žel», da bi dokončno rešili tudi finančno vprašanje krajevnih samouprav (občinskih in pokrajinskih uprav), hkrati pa je zagovarjal tezo, da so prefekti še vedno potrebni; odklonil je možnost razorožitve policijskih sil, češ da ta zahteva ne upošteva stvarnosti: tak Ukrep predpostavlja «idealno stanje, ki ga pri nas še nismo dosegli».
Minister se je nato zadržal na pobijanju mafije na Siciliji in dejal med drugim, da so od 1. julija do 15. t.m. 600 oseb opozorili; 300 so jih predlagali za prisilno bivališče, od teh 272 pod nad-zorstvom; zaplenili so 84 pušk, 60 pištol, na stotine ročnih bomb in ogromne količine streliva in razstreliva; odvzeli so šofersko izkaznico 192 osebam, 124 osebam orožni list, 113 osebam pa so prepovedali nositi orožje.
Končno se je minister zadržal obširno na vprašanju Južne Tirolske im teroristične dejavnosti v bocenskl pokrajini. Pri tem je dejal, da je italijanska vlada pač morala zahtevati odložitev sestanka med zunanjima ministro-ma obeh držav spričo ponovnega vala teroristične dejavnosti v bo-censki pokrajini in spričo okoliščine, da je avstrijska vlada odklonila tehnično sodelovanje pri
"»■III..11111,1,..................llimilllMIIIIIl!.I.Illlllllllll.Hlinili».Iltll.Illlllllll.im
JSovi protesti proti Globkeju Adenauer se je vrnil v Bonn
Vprašanje socialističnih poslancev trem ministrom
RIM, ib — Kakor včeraj nekateri komunistični poslanci in sena-'Ofji, tako so danes socialistični poslanci Luzzatto, Ballarini, Minasi, frenelli, Lami, Mauro Ferri in Greppi vložili v poslanski zbornici vprašanje zunanjemu ministru, notranjemu ministru in pravosčdne-tPu ministru, «na podlagi, kakšne ocenitve se Je dovolil prihod v Ita-b)? Hansu Globkeju, ki Je bil obsojen kot vojni zločinec pred nemškim sodiščem in ki je označen kot krivec za nacistične zločine tudi v škodo italijanskih državljanov, proti, kateremu je treba na podlagi ita-ujanskih zakonov in mednarodnih obveznosti kazensko postopati, in kakšne ukrepe nameravajo ministri sprejeti s tem v zvezi».
Združenje Italijanskih družin mučenikov padlih za svobodo domovine (ANFIM) pa je objavilo izjavo, v kateri poudarja, da «navzočnost hfteifašističnih elementov ali njiho-neposrednih derivatov na odgovornih mestih demokratičnih vlad Postavlja nasproti spomin in opo-thin obiska prvega predsednika nemške zvezpe republike prof. Teo-uora Heussa v ardeatinskem mavzoleju, ko je bil na uradnem obisku v Italiji, ter poveličuje njegov veillki moralni ih civilni pomen, po katerem bi se morali navdihovati in ravnati vsi tisti, ki jim je pri srcu nadaljnja usoda demokratičnih režimov kulturnih držav in narodov».
Adenauer je odpotoval danes o-Poldne z letalom iz Rima. Na letališču sta ga pozdravila podtajnik Ji predsedstvu vlade Mazza in podtajnik v zunanjem ministrstvu ^torchi, rnons. Cardinali pa je
kanclerja pozdravil v imenu vatikanskega državnega tajništva. S kanclerjem so odpotovali tudi njegova hči ter državni tajnik Globke, Carstens in von Hase in ostali člani spremstva.
Pred odhodom Je Adenauer priredil v rezidenci zahodnonemškega poslanika kosilo na čast italijanskemu predsedniku republike Segniju. Zvečer je kanoler prispel v Bonn.
«Pravda» obsoja kitajske napade na Indijo
MOSKVA, 19.	— Moskovska
«Pravda» objavlja danes dolg u-vodnik, v katerem obrazložuje sovjetsko stališče do spora med Indijo in Kitajsko' ter izraža upanje, da se bo spor mirno rešil.
List poudarja, da je sovjetska vlada v času napetosti na indij-sko-kitajski meji in pozneje med oboroženim spopadom večkrat izrazila iskreno željo, naj bi se spor mirno rešil na podlagi, ki bi bila sore,jemljiva za obe strani, ter nadaljuje: «Kitajski voditelji pa so pokazali nezadovoljstvo z miroljubnim stališčem Moskve. Njihov smoter je verjetno bil, rešitev spo-ra z vojaško akcijo proti Indiji in upali so, da bodo v ta namen dobili sovjetsko podporo. Ce je bil to njih pravi smoter, se razume njihovo ogorčenje. Vendar pa sovjetska vlada, in to kljub vsemu, kar se govori v Pekingu, je vedno storila vse in bo še vedno
storila vse mogoče, da odstrani ognjišča mednarodne napetosti, namesto da bi jih podpihovala, zato da s tem prispeva k okrepitvi splošnega miru.»
Zatem očita Kitajski, da ni storila nič za mirno rešitev spora po svoji enostranski razglasitvi ustavitve sovražnosti lanskega oktobra. List pravi dalje, da je bilo posredovanje izvenblokovskih držav na konferenci v Colombu povsem razumno, in ugotavlja, da je Indija tedaj izrekla pripravljenost začeti pogajanja s Pekingom. «Toda pekinška vlada, dodaja list, ni do sedaj sprejela nobenega konkretnega ukrepa, ki bi šel dlje od navadnega že formuliranega na-čela.»
«Razen tega, dodaja list, se je kitajska vlada obnašala nerazumljivo, ker potem ko je v jeseni 1962 pozvala afriško-azijske nevtralne države, «naj bi posredovale in dajale pobude za začetek kitajsko-indijskih pogajanj, ni ,u-porabila dobrih uslug držav, ki so ponujale posredovanje, ko se je ta pobuda materializirala».
«Pravda» ugotavlja, da Kitajska še dalje obtožuje Indijo «ekspan-zionističnih teženj», kar pa prav gotovo ne dokazuje miroljubnih teženj pekinških voditeljev, ter izraža bojazen, da bi se utegnil obmejni spor nenadoma znova razplamteti.
«Ni nobenega vprašanja, ki se ne bi moglo mirno rešiti in brez prelivanja krvi,» poudarja «Pravda» in zaključuje: «Sovjetska vlada se odločno izreka za mirno rešitev spora in želi, naj se kolikor mogoče hitro odstrgni ognjišče napetosti na tem delu sveta.»
preganjanju teroristov, ki izkori-ščaja avstrijsko ozemlje za svojo dejavnost na ozemlju bocenske pokrajine. Nova pogajanja med Avstrijo in Italijo glede tega vprašanja pa so danes nemogoča zaradi izjav in stališč avstrijske vlade v zvezi z oprostilno razsodbo na razpravi protj karabinjerjem v Tridentu. «Italijanska vlada je vedno pripravljena na obnovitev pogajanj in na rešitev spornih vprašanj glede Južne Tirolske (kakor je to dokazala z imenovanjem «komisije 19» tudii kljub prvemu valu teroristične dejavnosti v bocertskd pokrajini leta 1961), vendar pa je za nadaljevanje pogajanj potrebno, da tudi avstrijska vlada zavzame u-strezno stališče.» Edini pogoj italijanske vlade za obnovitev pogajanj z avstrijsko vlado je prenehanje teroristične dejavnosti v bocensloi pokrajini.
Ko je govoril po zaključku sploš. ne razprave o proračunu ministrstva za kmetijstvo, je minister Mattarella napovedal, da bo ministrstvo predložilo parlamentu v zahtevanem roku gospodarsko-fi-nančno analitično stanje upravljanja glede obvezne oddaje žitaric, ki je poverjeno Federconsorzi in agrarnim konzorcijem, in sicer do 31, decembra 1962 in ne le do 30. junija lani, kakor se je zahtevalo. Pri tem se je minister dotaknil škandala Federconsorzi in 1000 milijard in je dejal, da «ne more izginiti to, kar ne obstaja; ker država ni izdala niti lire za uprave, ki jih še ne krijejo likvidacijski zakonski ukrepi, ni mogla izginiti nobena vsota. Pač pa obstaja dolg države nasproti Federconsorzi za poslovanje, ki ji ga je država naložila na podlagi zakonskih določil».
Minister za zunanjo trgovino pa je v svojem govoru dejal med drugim, da se je italijanski izvoz povečal predvsem z deželami Vzhoda, razen s Češkoslovaško in Kitajsko, in da se je zmanjšal izvoz na področje evropskega skupnega tržišča, predvsem izvoz v Zahodno Nemčijo. Deficit trgovinske bilance je pripisati pretežno zmanjšanemu izvozu prav v to državo. Podoben je pojav glede izvoza v države EFTA, zlasti v Anglijo in Dansko, medtem ko se je znatno povečal izvoz v ZDA. Kar zadeva pripombe senatorja Banfija, da bi Italija morala navezati trgovske stike s Kitajsko, je minister dejal, da nima nobenega predsodka glede razvoja trgovinskih odnosov s katerokoli državo na svetu in da je pripravljen odpotovati na Kitajsko ali v katerokoli državo, «če bi to dopu-ščala splošna politična usmerjenost vlade in parlamenta».
Danes se je sestalo vodstvo PRI, kateremu je Reale poročal o političnem položaju, La Mal£a pa o stanju italijanskega gospodarstva. po seji so izdali sporočilo, v katerem se poudarja med drugim, da politika levega centra ne pomeni toliko nujnosti zaradi sedanjega stanja v parlamentu, «ampak edini zgodovinsko možni odgovor na velika politična in socialna vprašanja dežele; pomanjkanje take politike ali njen propad bi povzročil resno stanje v demokratični uredit-vi Italije». Kar zadeva predlog o javnem finansiranju strank, je vodstvo mnenja, da je ta predlog sicer načelno sprejemljiv, vendar pa da ga je treba povezati z «dejansko kontrolo nad vsemi viri finansiranja strank in stranskih organizacij, ker bi sicer ta predlog — brez stroge kontrole — ne dosegel smotra, ki *i ga zastavlja».
Poročilo komisije za predor
pod Rokavskim prelivom
PARIZ, 19. — ,V Parizu in v Londonu so objavili danes poročilo francosko-britanske komisije, ki je imela nalogo proučiti razne načrte za povezavo Anglije s celino. Komisija se izreka za načrt za 'zgraditev podvodnega tunela, ki bi povezoval Anglijo s celino samo po železniški progi. Komisija pravi, da je ta načrt zadovoljiv s tehničnega vidika in da mu je treba z gospodarskega vidika dati prednost pred obdržanjem in razvijanjem sedanjih sredstev za komunikacije po Rokavskem prelivu. Dokončno odločitev morata sprejeti obe vladi.
Prvotno so bili predloženi štirje načrti: 1. Železniški in cestni most, ki pa bi oviral pomorski promet. 2. Železniški in cestni tunel, ki ne bi oviral pomorskega prometa. 3. Kombinacija mostov ob obeh celinah s tunelom v sredini Ro-kavskega preliva, ki bi dopuščal kanal več kilometrov za ladje. 4. Izključno železniški tunel s posebnimi vagoni za prevažanje vozil. Zmogljivost za prevažanje vozil na štiri kolessl, bi znašala 7.000 vozil na uro.
Tunel bi bil dolg 52.450 kilometra, od katerih 36.400 pod morjem. Eno končno postajo bi zgradili v Franciji blizu mesta Sa-gatte, drugo pa v Angliji blizu mesta Westenhangen. Delo bi trajalo pet let.
Vlaki za prevažanje avtomobilov bi vozili v presledkih 5 ali JO minut s hitrostjo sto kilometrov na uro. Za potnike se pred-
videva odhod treh ali štirih via-kov na uro. Vožnja bi trajala 40 do 45 minut, vožnja vlakov za avtomobile pa 65 minut.
Vlaki za potnike bi vozili s hitrostjo 112 kilometrov na uro in dosegli bi tudi hitrost 148 kilometrov na uro. Za 1980 se predvideva promet 1800 avtomobilov na uro v vsako smer.
prišla ao izraza enakost pogledov obeh držav.
Tuji in domači novinarji so se po ietnih počitnicah, ki so bile letos zaradi skopske katastrofe in drugih važnih dogodkov (obisk Hruščova in medparlamentarna konferepea) za vse zelo kratke, danes ponovno zbrali v dvorani protokola na redno tedensko Kun-čevo tiskovno konferenco, ki bo v bodoče ob četrtkih namesto ob petkih.
Na vprašanje novinarjev je Kunc dejal, da si bosta Tito in Kennedy na sestanku 17. oktobra v Washingtonu izmenjala poglede v vršti vprašanj, ki zanimajo obe državi, in je izrazil prepričanje, da bo ta izmenjava misli na najvišji stopnji prispevala k pozitivnemu gibanju na splošnem področju miroljubnega sožitja med državami in narodi.
V	odgovoru na vprašanje o odnosih Jugoslavije s skupnim evropskim tržiščem je zastopnik državnega tajništva obvestil novinarje, da je Jugoslavija pred enim letom predlagala omenjehi organizaciji razgovore na tehničnem področju zaradi rešitve vprašanja trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in skupnim evropskim tržiščem. Septembra lani pa je Jugoslavija prejela od organizacije pozitiven odgovor s pripombo, da ji bo dodatno ^sporočen datum za začetek razgovorov. Jugoslavija dp danes ni prejela ustreznega sporočila, je izjavil Kunc, in dodal, da je rešitev vprašanja trgovinskih odnosov Jugoslavije s skupnim evropškifn tržiščem še vedno pereče’.
V	zvezi z zgraditvijo hidroenergetskega objekta na Donavi je Kunc pojasnil, da bosta hidroenergetski sistem gradili samo Jugoslavija in Romunija, medtem Ko se bo plovni sistem gradil s sredstvi vseh podonavskih držav.
Kunc je nadalje obvestil novinarje, da jugoslovanska vlada še ni imenovala opazovalca v SEV, ker še niso rešena zadevna tehnična vprašanja.
Na vprašanje novinarjev, koliko inozemske pomoči je doslej prispelo za obnovo Skopja, je Kunc dejal, da vrednost pomoči znaša več milijonov dolarjev, in je obljubil, da bo na prihodnji konferenci dal podrobnejše podatke. Dodal je, da Jugoslavija visoko ceni solidarnost, simpatije in prijateljstvo, ki so prišli do izraza v mnogih dr-žavah ob katastrofi, ki je zadela Skopje. «To je dokaz humanosti in manifestacija mednarodne solidarnosti,» je izjavil Kunc.
52. konferenca Medparlamentarne zveze je končala danes delo v plenarnih sejah z razpravo o vprašanjih zastopstva gospodarskih in socialnih interesov v parlamentu. Štirinajst govornikov iz raznih držav, med njimi tudi Vida Tomšič v jmenu jugoslovanske nacionalne skupine, je v razpravi v razpravi v glavnem prikazalo metode dela parlamentov mnogih držav. Govorniki so opozorili na potrebo uskladitve dela parlamenta z današnjim življenjem in s hitrimi družbenimi spremembami. Konferenca je prav tako izvolila za nove člane izvršnega odbora Medparlamentarne zveze zastopnike Velike Britanije, Sovjetske zveze in Tunizije. Popoldne je konferenca nada-' ljevala delo v komisijah, medtem ko bo jutri glasovala o predloženih resolucijah in končala svoje letošnje zasedanje. Njeno prihodnje zasedanje bo' prihodnje leto v Kopenhagenu.
B. B.
Italijanski partizani prispeli v Beograd
BEOGRAD, 19. — Po šestdnevnem potovanju po Jugoslaviji so prispeli danes v Beograd italijanski partizani, ki so se 13. septembra udeležili proslave ustanovitve italijanskega partizanskega bataljona «Garibaldi» v Splitu. Razdeljeni v dve skupini na poti proti Beogradu, so obiskali nekatere u-pomiške kraje, bojišča in spomenike ljudske revolucije v Bosni in Hercegovini in črni gori. Generalni tajnik Zveze združenja borcev NOV Jugoslavije Ivan Božičevič je gostom priredil danes v hotelu «Metropol» kosilo. Popoldne pa »o si bivši itialijanski partizani ogledali muzej na Kalemegdanu.
Prizor s protlbritanskih demonstracij v Djakarti
Ikeda ponuja posredovanje v sporu okoli Malezije
Nove demonstracije proti Indoneziji v Kuali Lumpur ■ Izjave Sukamo - Filipini obsojajo prenagljenost malajske vlade
DJAKARTA, 19. — Predsednik Sukamo je objavil izjavo, v kateri pravi, da bo indonezijska vlada jamčila varnost britanskih državljanov v Djakarti in ne bo dovolila drugih nasilnih dejanj prebivalstva.
Nato pravi, da vlada sicer ob-
soja včerajšnje napade na britansko poslaništvo in na britansko innovino, vendar pa v celoti razume jezo ljudstva zaradi dejanj tistih, ki so navdihnili ustanovitev Velike Malaje. «Včerajšnja nasilna dejanja, nadaljuje izjava, pomenijo odgovor Malaj-cem, ki so zažgali indonezijsko poslaništvo v Kuali Lumpur, poteptali indonezijsko zastavo in žalili indonezijskega državnega poglavarja.»
Na koncu pravi izjava, da med neredi ni bilo človeških žrtev in da bo vlada sprejela nadaljnje ukrepe za zagotovitev varnosti.
Vso noč so krožili po mestu kamioni, polni vojakov. Stanovanja britanskih državljanov so za-stražili.
Danes so začeli evakuirati britanske državljane iz Djakarte. Prva skupina 128 Britancev je že prišla z letalom v Singapur. V to mesto je prišlo tudi 55 avstralskih državljanov. Iz Djakarte bodo evakuirali predvsem žene in otroke britanskih diplomatov in poslovnih ljudi in tudi nekatere funkcionarke britanskega poslaništva.
V Kuali Lumpur )e večja skupina demonstrantov zasedla rezi denco indonezijskega pollahika. Tu so zažgali sivko predsednika Sukarna ter so pridržali kot tal-
ce tri Indonezijce, Ko je prišla policija, so zagrozili, da bodo poslopje zažgali, če jih bodo skušali izgnati. Demonstranti so zapustili poslopje” in izpustili talce šele potem, ko je prišel sam predsednik vlade Rahman skupno z zunanjim ministrom in se z njimi pogajal cele tri ure.
Filipinska vlada Je sporočila, da je odpoklicala vse svoje diplomatske in konzularne predstavnike iz Malaje, ker so tamkajšnje oblasti sklenile prekiniti diplomatske odnose s Filipini. Filipinsko zunanje ministrstvo obsoja «prenagljeno pobudo» malajske vlade in dodaja, da bo filipinski predsednik čakal povratek državnega tajnika za zunanje zadeve v Manilo, da zavzame dokončno stališče glede morebitnega priznanja Malezije kot nove države Zunanji minister je sedaj v New Yoncu na zasedanju skupščine OZN in so ga poklicali v Manilo.
Sporočilo poudarja, da je važno, da Malezija izreče pripravljenost, prevzeti obveznosti, ki jih je podpisala Malaja in ki težijo po mirni rešitvi ozemeljskih sporov, zlasti kar se tiče filipinske zahteve po severnem Borneu.
Predsednik japonske vlade Ikeda, ki se pripravlja na prijateljsko potovanje na Filipine, v Indonezijo, Avstralijo in Novo Zelandijo, je izjavil, da je Japonska pripravljena
DUBROVNIK, 19. — V Dubrov-niku se bo jutri začela 11. konferenca, katere se bodo udeležili številni znanstveniki, ki se boxe proti zlorabi znanosti v vojne na. mene, in drugi borci za mir. Kon. ferenca bo v petih skupinah razpravljala o sledečih temah; prvi korak v razorožitvi, nevarnost širjenja jedrskega orožja, nejedrska področja, vloga nevezanih dr. žav v splošni razorožitvi in pod. zemeljske jedrske eksplozije.
ponuditi posredovanje za rešitev spora o Maleziji,, če bodo tri prizadete države to zaprosile. Toda tudi če ne bo naprošena, bo Japonska, kot članica azijske skupnost) storila vse mogoče, da olajša rešitev spora.
Ikeda je izjavil, da je namen njegovega potovanja, okrepiti prijateljske odnose s Filipini, z Indonezijo, Avstralijo in Novo Zelandijo in da njegovo bivanje na Filipinih in v Indoneziji ne pomeni, da bo zavzel stališče za eno od teh držav v sedanjem sporu.
V Manili je ameriški poslanik izročil danes filipinski vladi pismo ameriške vlade, ki se tiče pobude za rešitev spora v zvezi z ustanovitvijo Malezije. V Djakarti pa je ameriški poslanik imel razgovor s predsednikom Sukarnom, katerega je zaprosil, naj sprejme ukrepe za zaščito tujih državljanov, kar mu je Sukamo obljubil.
Našli so
podmornico «Nercido»
BEOGRAD, 19. — Potapljači športnega združenja «Molnar» iz Splita so našli italijansko podmornico «Nereide», ki so jo 5. avgusta 1915 potopile avstrijske podmornice blizu otoka Pelagruž.
Posadka podmornice je štela 17 mož, od katerih se ni nobeden rešil. Podmornica leži 125 metrov pod morsko gladino, 250 metrov daleč od obale.
Mednarodna javnost Je te dni uprta predvsem v New York, kjer se je začelo zasedanje glavne skupščine OZN. Včeraj je v okviru splošne debate govoril sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je predlagal, naj bi v Moskvi sklicali sestanek državnih poglavarjev držav razorožitvenega odbora. Poudaril je, da je dolžnost OZN, da izkoristi jasnejše ozračje za iskanje nadaljnjih sporazumov. Gromiko je tudi poudaril, da bo vedno nevarnost vojne, dokler ne bo sklenjena nemška mirovne pogodba. Obsodil je revan-šistično dejavnost Nemčije in A-denauerjevo oviranje mednarodnega sporazumevanja. Pripomnil je, da Adenauer vsaklkrat nastopi proti sporazumevanju, ko se pokaže taka možnost.
Stari Adenauer, ki bo moral ▼ kratkem zapustiti mesto kancler-' i, pa še nadalje Izziva, kakor se to pokazalo pri obisku v Rimu, mor je pripeljal s seboj tudi vojnega zločinca Globkeja, ki ga je nedavno obsodilo neko vzhodnonemško sodišče na dosmrtno ječo.
Spor Indonezije in Filipinov z Malajo in Veliko Britanijo zaradi razglasitve malezijske federacije se še vedno zaostruje. Ameriška vlada je včeraj posredovala po svojem poslaniku v Djakarti in v Manili, naj bi preprečili nadaljnjo zaostritev. Predsednik japonske vlade Ikeda pa je izjavil, da jr pripravljen posredovati pri treh vladah, da bi se sporazumele.
Zanimiv je članek moskovske «Pravde», ki obsoja kitajske napade na Indijo in pravi, da sovjetska vlada želi, da bi se spor rešil s pogajanji.
Veliko zanimanje vlada tudi za potovanje jugoslovanskega predsednika Tita v države Lajlnske A-merike in predvsem za napovedani sestanek s Kennedyjem. Včeraj sta imela Tito in brazilski predsednik Goulart daljši razgovor, med katerim se je pokazalo, da obe državi podobno gledata na svetovna gospodarska vprašanja. Brazilija je že dovolj občutila gospodarsko diskriminacijo in gospodarski pritisk razvitih držav ln zato je pripravljena sodelovati z nevezanimi državami za enakopravne gospodarske odnose. V Beogradu so včeraj javili, da se bo maršal Tito sestal 17. oktobra s Kennedyjem, in so poudarili, da bo sestanek prispeval k splošnim prizadevanjem za krepitev miroljubnega sožitja.

Vreme včeraj: najvišja temperatili* ra 23.4, naijnlija 21.4, ob 19. uri 22.2; vlage 83 odst., zračni tlak 1012 raste, veter 2 km severozahodni k, nebo 9 desetin poblačeno, padavin 0.9 mrn, morje skoro mirno, temperatura morja 2.2.8 stop.
žaški dnevnik
Danes, PETEK, 2». septembra
Brane
Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 18.09. Dolžina dneva 12.22. Luna vzide ob 8.07 in zatone ob 19.38
Jutri. SOBOTA, 2i. septembra
Matej
PO TRIDNEVNA PREKINITVI nFI A NA VSEH GRADBIŠČIH
Z zborovanjem in povorko po mestu so gradbinci zaključili stavko
Na Trgu Garibaldi so zbranim delavcem govorili voditelji obeh sindikalnih organizacij - Miren potek povorke s transparenti
Opolnoči se je zaključila tridnevna stavka gradbenih delavcev, ki je popolnoma uspela. Stavke se je u-deležilo vse tri dni okrog 95 odstotkov vseh gradbenih delavcev, ki jih je na našem področju okrog 8.000. Danes se vrnejo delavci na delo, čeprav še nič ne kaže, da bo spor rešen, ker nočejo delodajalci odjenjati od svojega nepopustljivega stališča glede osnovnih delavskih zahtev.
Včeraj predpoldne je bilo na Trgu Garibaldi veliko zborovanje, na katerem sta za Novo delavsko zbornico CGIL govorila tajnik Gerii in tajnik sindikata gradbincev Del Conte. Po zborovanju so šli delavci po mestnih ulicah, da bi seznanili vse meščanstvo s svojimi zahtevami in borbo. Delavci so nosili transparente z napisi in povorka je potekala v popolnem redu in miru.
Na zborovanju Je prvi spregovoril Criscenti in nakazal osnovne zahteve, zaradi katerih delavci stavkajo. Predvsem je poudaril, najbolj važno zahtevo, to je da se zagotovi delavcem osnovna plača skozi vse leto, to je tudi za časa slabega vremena in pozimi, tako da bi dobili vsaj 80 odstotkov plače.
Zaradi neugodnih pogojev delavcev trpi sploh gradbena Industrija, saj bežijo delavci iz tega posla in Je zato tudi mnogo zaostalih del. Tako ne prihajajo razna podjetja niti na dražbe za javna dela, ker ne razpolagajo z zadostno delovno silo. Druga zahteva se tiče skrčenja delovnega urnika od 48 na 40 ur na teden. Nadalje zahtevajo delavci: zvišanje odpravnine od 6 na 10 plačanih ur za mesec dela. določanje akordov po pokrajinah, določanje nagrad po podjetjih, demokratizacijo gradbene blagajne, spremembo kvalifikacij, priznanje sindikalnih pravic, spopolnitev vsedržavne kolektivne pogodbe s pogajanji po pokrajinah, zvišanje plač za 20 odstokov itd.
Delavci so postavili te svoje zahteve že v maju, nato so v juliju dvakrat stavkali. Sledila so pogajanja, ki so se razbila, nakar so delavci sedaj že četrtič stavkali, Criscenti se je dotaknil tudi izgovorov delodajalcev, da ne morejo u-goditi delavcem. Pri tem se sklicujejo celo na inflacijo lire, češ da so delavci krivi za naraščanje cen. Nadalje je ha kratko obravnaval tudi vprašanje nezgod na delu in končno pozval meščane in delavce drugih kategorij, naj bodo solidario z gradbinci.
Za njim Je spregovoril tajnik Delavske zbornice dr. Novelli ter izrazil solidarnost vseh strok z gradbinci. Poudaril je borbenost delavcev gradbene stroke in dejal, da morajo gradbinci doseči iste prave-ce, kot so jih dosegli kovinarji s svojo dolgo borbo. Cilji te borbe so zelo važni, ker ne gre le za kak
povišek mezde, marveč za to, da se priznajo tudi tej stroki bolj človeški pogoji ter da se sklene zanjo res sodobna delovna »pogodba, ki bo ščitila vse plati delovnega odnosa. Na koncu je poudaril, da si delavci ne smejo delati utvar ter da bo borba zelo ostra. Z enotnostjo in strnjenostjo pa bodo končno le upognili delodajalce.
V imenu Nove delavske zbornice je njen tajnik Albino Gerii izrazil vso solidarnost gradbincev ter nato obširno obravnaval zlasti stanovanjsko vprašanje, sploh ter špekulacije z gradbenimi zemljišči. Delodajalci trdijo, da ne morejo priznati delavcem njihovih • zahtev, v resnici pa so naj večji dobički ravno v gradbeni industriji, kamor se stekajo kapitali, saj špekulirajo gradbeniki in hišni lastniki s pravo «lakoto» stanovanj. Trditve delodajalcev pobijajo tudi statistike. Medtem ko se je proizvodnost dela v industriji na sploh podvojila, se je v gradbeni industriji potrojila. Gradbeniki pa bi hoteli kot ostali industrije! zaporo nad plačami, medtem ko se višajo cene.
Gerii je tudi dejal, da je gradbena industrija razdrobljena v preveliko število malih podjetij, kar onemogoča stalnost dela in s tem tudi ugoditev zahtevi po minimalni mezdi za vse leto. Spričo tega bo
treba tudi gradbeno industrijo racionalizirati.
Zborovanje je zaključil tajnik gradbincev Delavske zbornice Del Conte, ki je brisal žalostne razme-
re, v katerih živijo gradbeni delavci, ki so nekateri parije delavskega razreda. Orisal je tudi vzroke bega delavcev iz te stroke in vzroke pomanjkanja vajencev.
Z zborovanja gradbenih delavcev na Trgu Garibaldi med govorom tajnika Nove delavske zbornice Gerii ja
NEZADOVOLJSTVO IN RAZBUHJENJE SLOVENSKIH STARŠEV V SESLJANU
Nerazumevanje nadzornih oblasti za ustanovitev otroškega vrtca
Občinski svet v Nabrežini je že pred meseci odobril sklep za ustanovitev otroškega vrtca v Sesljanu - Število otrok je zadostno
Kakor smo že poročali, je nabre-žinski občinski svet pred nekaj meseci odobril z večino glasov sklep, da se v Sesljanu odpre z novim šolskim letom otroški vrtec za slovenske otroke Iz Sesljana ln Vižo-velj. Sklep bi moral odobriti pokrajinski upravni odbor. Občinska uprava je čakala na odgovor, da bi začela z deli za preureditev prostorov, kjer bi bil novi otroški vrtec. Starši otrok iz Sesljana in Vižovelj so z velikim veseljem pozdravili sklep občinskga sveta in so čakali na ugoden odgovor pokrajinskega upravnega odbora. Prepričani so bili, da bodo z novim šolskim letom lahko pošiljali svoje otroke v novi otro ki vrtec, toda višje oblasti nimajo dovolj razumevanja za potrebe slovenskih staršev in niso še odobrile omenjenega sklepa občinskega sveta. Zaradi tega so slovenski starši iz Sesljana ih Vižovelj, ki imajo otroke za otroški vrtec, zelo razburjeni in so te dni poslali svojo delegacijo na prefekturo.
Pokrajinski upravni odbor, kakor smo izvedeli, formalno sicer ni zavrnil sklepa občinskega sveta glede otvoritve novega otroškega vrtca v Sesljanu, ampak je odgovoril občinski upravi, naj zadevo dobro prouči češ da niso stroški za novi slovenski otroški vrtec v Sesljanu upravičeni in da bi bil ta otroški vrtec v veliko breme občini, ki ima pasiven proračun in velike stroške za šolstvo. Po ovinkih je torej pokrajinski upravni odbor povedal, da ne odobrava omenjenega sklepa
občinskega sveta. Zaradi tega so predstavniki občinske uprave te dni posredovali na prefekturi, da bi dosegli odobritev za otvoritev slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu, toda odgovorili so jim kot jim je sporočil pokrajinski upravni odbor.
Izvedeli smo, da se bo v prihodnjih dneh sestal na izredni seji na-brežinski občinski svet, ki bo razpravljal o tej zadevi in prav gotovo zavzel odločno stališče, kakor so ga zavzeli predstavniki občinske uprave med razgovorom na prefekturi.
Dejstva so jasna. Slovenski otroci v Sesljanu in Vižovljah nimajo svojega vrtca, medtem ko tam deluje otroški vrtec za italijanske o-troke, in sicer v ribiškem naselju. Otrok je dovolj, da bi lahko odprli otroški vrtec. Pri tem pa moramo še poudariti, da je slovenski živelj na tem področju najbolj izpostavljen italijanskemu prodiranju in pritisku, torej narodnostno najbolj ogrožen. Občinska uprava je zaradi tega dolžna, da ga podpira in se zavzema za njegove pravice in narodni obstoj. Prav tako pa je ima tako dolžnost višja oblast. Vsako opravičilo je jalovo, ker imamo dokaze, da delujejo italijanski otroški vrtci v slovenskih krajih, kjer Je znatno manjše število otrok. Zakaj torej dvojna mera in ugovori o občinskem proračunu, stroških itd.? Ce občinska uprava vidi potrebo in hoče zadovoljiti zahtevam občanov glede otvoritve otroškega vrtca, ne vidimo razloga, da bi se temu lah-
.............................................................................................................iiiiniiimiiiiimiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiMitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHulitmiiminMiiltiiiiiiiiiiiiilHiimiiiiiiliiiiitimiiiiiiii........
V SOBOTO BO DAN POSVEČEN ITALIJI
Tržaški gospodarski predstavniki Posredovanje okoliških županov na uradnem obisku velesejma v Zagrebu pri predstavnikih parlamenta
Danes bo na gospodarski zbornici pomembno zasedanje industrijcev, ki ga priredi italijansko- jugoslovanska trgovinska zbornica
Sobotni dan na velesejmu v Zagrebu bo posvečen Italiji in je ob tej priložnosti napovedan obisk ministra za zunanjo trgovino Trabuc-chija, katerega bosta spremljala predsednik inštituta za zunanjo trgovino dr. DairOglio, tajnik tega inštituta dr. Groja in druge osebnosti. Italija je na velesejmu zelo močno zastopana, saj razstavlja v posebnem italijanskem paviljonu 45 podjetij in od tega 5 iz elektrotehničnega sektorja, 26 strojne industrije, 2 kemijske, 4 industrije po-trošnih dobrin, 3 tekstilne in 4 iz raznih industrij.
To je že tretji italijanski paviljon, ki je zgrajen na zagrebškem mednarodnem sejmu, saj sta bila prvotna paviljona premajhna. Italijansko razstavo ureja inštitut za
S povorke gradbenih delavcev v Ul. sv. Spiridiona, kjer je sedež združenja industrijcev
«iiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitlitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinsniMinnniiiiiiiliiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Včeraj kar štiri nezgode na delu
Delavki je električni voziček poškodoval stopalo, delavcu pa je mehanična pila ranila prst na roki
Sinoči okrog 20. ure so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico 25-letno tekstilno delavko Bruno Galazzojevo por. Bonin iz Ul. Duca d’Aosta 4, ki je uslužbena v Tržaški predilnici. Zdravniki so ji ugotovili verjetni zlom desnega stopala ter jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v tridesetih dneh. če ne bodo nastopile komplikacije. Galazzojeva se je ponesrečila okrog 19. ure, ko je stala pri nekem stroju. Tedai je neki delavec privozil mimo električno vozilo za prevoz statev ter zavozil s kolesi na Galazzojevo nogo.,
Žrtev nesreče na delu je bil včeraj okrog 10. ure 31-letni mehanik Rino Scanziani iz Ul. S. Zenone 6. V delavnici «Panfili» v Ul Corti 1, kjer je zaposlen, je upravljal mehanično pilo. Naenkrat je pod stroj nerodno vtaknil desno roko in se ranil na kazalcu. Z avtom RK so, ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti mesec dni na ortopedskem oddelku.
Na isti oddelek so včeraj sprejeli 21-letnega delavca Antonia De-ancovicha iz Ul. Vecellio 2. Tudi on je postal žrtev nezgode na delu. V tovarni «Italcementi» je Deancovich nakladal vreče cementa. ko je žerjav dvigal tovor vreč, je Deancovich nerodno vtaknil levo roko med vreče in jekleno žico, ki mu je zaradi pritiska poškodovala kazalec. Delovni tovariši so Deancovichu priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK, s katerim so ga prepeljali v bolnišnico. Okreval bo v enem mesecu.
V pristanišču Duca d’Aosta se je včeraj okrog 11. ure ponesrečil 50-letni delavec Antonio Gar-dossi, uslužben pri podjetju «Sca-ramella». V skladišču «71» je Gar-dossi nakladal na železniški vagon zaboje z južnim sadjem, ko ga je naenkrat neki zaboj zadel v obraz. Gardossi se je ranil po nosu in čelu ter zadobil tudi hud udarec. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč, Okreval bo v nekaj dneh.
zunanjo trgovino (ICE), ki je s po- vanja o temi «Mestna enotnost za močjo risb, panojev, slik in druge-	-
ga materiala prikazal pomemben italijanski gospodarski razvoj.
Danes bo na sedežu Gospodarske zbornice Hrvaške od 9. ure dalje zasedanje posvečeno industrijskemu sodelovanju med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji. Do tega zasedanja je prišlo na pobudo industrijskih podjetij, ki pa jo je podprla italijansko - jugoslovanska trgovinska zbornica in to pobudo tudi uresničila Na zasedanju bodo govorili predvsem o razlogih, ki so privedli jugoslovanske kupce strojev in strojne opreme, da so v določeni meri znižali obseg uvoza italijanskih izdelkov, zaradi česar je med drugim tudi prišlo do resnih posledic za italijansko-jugoslovan-sko trgovinsko bilanco. Med temi razlogi navajajo na prvem mestu izčrpanje srednjeročnih kreditov, ki jih je Italija odobrila za dobavljanje strojev, strojne opreme in v številnih primerih za dobave popolnih tovarn in da je normalni postopek mnogo dražji. Seveda pa gre tudi za druga gospodarska vprašanja, ki bodo predmet razgovorov in katera bodo nato predložili v razpravo in odobritev predstavnikom obeh vlad?
V bistvu gre za težave, ki jih ne bo težko premostiti, saj je v letošnjem razdobju trgovinska bilanca med Italijo in Jugoslavijo drugačna, kot je bila v vsem povojnem razdobju. Italijanski izvoz v Jugoslavijo se je namreč znižal, medtem ko se je jugoslovanski izvoz okrepil, tako da znaša pribitek trgovinske bilance v prvih štirih mesecih letošnjega leta 12 milijard 965 milijonov lir v jugoslovansko korist. Strokovnjaki so mnenja, da se bo ta pribitek v prihodnjih mesecih še občutno okrepil s povečanim italijanskim uvozom kmetijskih pridelkov, zaradi vladnih določil, da sé ta uvoz'okrepi in delno tudi iz sezonskih razlogov.
Tako na današnjem zasedanju kot na jutrišnjem bodo prisotni predstavniki tržaške delegacije italijan-sko-jugoslovanske trgovinske zbornice predsednik dr. Eugenio Vatta in podpredsednik Dušan Košuta, prisoten pa bo tudi načelnik oddelka za zunanjo trgovino tržaške trgovinske zbornice dr. Maurel.
Danes skupščina mestnih sekcij PSI
Danes ob 20. uri bo na sedežu tržaške federacije PSI v Ul. Mazzini 32 skupščina mestnih sekcij stranke. Govoril bo pokrajinski tajnik Arnaldo Pittoni o perspektivah za preokret na levo na občini in pokrajini.
Interpelacija sen. Bonacinc ministru za delo
Senator PSI Ercole Bonacina je vložil na ministra za delo in javno skrbstvo interpelacijo, v kateri vprašuje, zakaj INPS restriktivno izvaja predpise o dokumentaciji delovne dobe za tržaške delavce do leta 1928. Zavarovalna ustanova namreč sprejema samo originalne dokumente in ne priznava notarskih aktov in podobnih dokazov. Tako stališče je še zlasti škodljivo glede izvajanja zakona od 1. februarja 1902 št. 35, saj v mnogih primerih ne obstajajo več delodajalci, ki so o-hranili zapiske o tedanji zaposlitvi delavcev.
Zborovanja KPI «Za rešitev Trsta»
Tržaška avtonomna federacija
KPI bo priredila naslednja zboru-
rešitev Trsta»;
Petek, 21). septembra: ob 18. uri na Trgu Garibaldi. Govorila bosta občinska svetovalca Claudio Tonel m inž. Antonino Cuffaro.
Sobota, 21. sept.: ob 10.30 na Trgu Ponterosso. Govorila bo Jole Burlo ;
ob 19. uri na Trgu sv. Jakoba. Govoril bo senator Vittorio Vidali.
Ponedeljek, 23. sept.: ob 17.30 na Trgu sv. Antona. Govoril bo pokra-janski svetovalec dr. Paolo Sema.
Škatla konserviranih rib jo je premamila
Samo 400 lir je bila vredna škatla konserviranih rib, ki si jo je poželela, in ko je mislila, da je nihče ne vidi, jo je spravila v torbico. Tako se je 50-letna Maria Maffei por. Modugno od Zgornjega Sv. Ivana 999 znašla v rokah policije. Pred dnevi je namreč Maffeieva šla v trgovino Super-coop v Drevoredu 20. septembra, vzela voziček in obhodila razstavljeno blago. Zaželela si je tudi omenjeno škatlo konserviranih rib, ki jo je spravila naskrivaj v torbico. Pri tem pa jo je opazil u-službeneCj ki jo je nato ustavil pr.i blagajni. Maffeieva se je najprej izgovarjala, da je konservi-rane ribe kupila v neki drugi trgovini, toda agentom letečega oddelka policije je potem vse povedala. Prijavili so jo sodnim oblastem zaradi tatvine.
ZA ČIMPREJŠNJE IZGLASOVANJE DEŽELNEGA VOLILNEGA ZAKONA
Na sestanku s komunističnimi občinskimi svetovalci je tudi župan dr. Franzil zagotovil svoje posredovanje
V sredo so se sestali miljski župan Pacco, nabrež.inski župan Skerk, dolinski župan Lovriha, zgoniški župan Pirc in repenta-borski župan Purič. Razpravljali so o nujnosti čimprejšnje odobritve volilnega zakona avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine v parlamentu. Zupani so. ugotovili, da so jiristojne državne osebnosti zagotovile, da bo omenjeni zakon že v tem tednu vpisan na dnevni red poslanske zbornice za razpravo in odobritev, tako da bo lahko sprejet najkasneje do konca tega meseca preden zapade mandatni rok sedanji Leonejevi vladi.
Ker pa doslej osnutek volilnega zakona za izvolitev prvega deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine še ni bil vpisan na dnevni red poslanske zbornice, so župani petih tržaških okoliških občin poslali predsednikoma poslanske zbornice in senata ter parlamentarnim skupinam KPI, PSI, KD, PSDI in PRI brzojavke, v katerih jih pozivajo, naj se zavzamejo, da bo zakon izglasovan v obeh vejah parlamenta do konca tega meseca in da se volitve za izvolitev prvega deželnega sveta v naši deželi razpišejo že letos.
Včeraj dopoldne pa so bili pri tržaškem županu dr. Franzilu tudi predstavniki komunistične skupine občinskih svetovalcev, ki so mu predočili vprašanje nujnosti izglasovanja deželnega volilnega zakona. Zupan jim je zagotovil, da bo posredoval pri pristojnih vladnih in parlamentarnih krogih
za čimprejšnje izglasovanje tega volilnega zakona.
Zaradi neokusne zabave se bodo zagovarjale pred sodiščem
Telefon pač ni igračka za molenje telefonskih naročnikov in tako početje je kaznivo. Tega so se sedaj zavedle tudi štiri mladoletne frizerske pomočnice, ki so sé posluževale telefona, da šo motile 49-letino Marijo Di Gioia por. Vendote iz Pendice Scogiet-to 14. 18-letni Jjiliani P., 16-letni Mariji D.M., 16-letni Ardei C. in 15-letni Virginiji M. je bilo .v veliko zabavo, da so pogostokrat zavrtele telefonsko številko omenjene gospe Di Gioieve, ko pa se je Di Gioieva oglasila, so se ji mladenke smejale, tu pa tam izrekle kako besedo in potem naglo zaprle aparat. Večkrat se je dogodilo, da je namesto Di Gioieve odgovoril njen oče in tedaj so ga nadobudne telefonistke tudi ozmerjale. To je trajalo skoraj štiri mesece, končno se je Di Gioieva naveličala tega in obvestila policijske agente s komisariata na Trgu Dalmazia, ki so po predhodnem dovoljenju sodnih oblasti postavili Di Gioiev telefon pod kontrolo. Tako so agenti prišli na sled štirim mladenkam, ki so uporabljale telefon frizerskega salona, kjer so bile u-službene. Prijavili so jih sodišču zaradi motenja. Vse štiri so na začasni svobodi.
ko upirala višja oblast, ker ne gre za nepotrebne stvari in stroške, ampak za vzgojo otrok in obstoj narodne manjšine.
Spričo tega zahtevamo in pričakujemo, da bo pristojna oblast dobro razumela zadevo in odobrila sklep nabrežinskega občinskega sveta, da se v Sesljanu odpre slovenski otroški vrtec.
Zasedanje zavarovalcev
Včeraj se je pričelo v prostorih zavarovalne družbe «Assicurazioni Generali» četrto zasedanje mednarodnega združenja «Austin», ki se ukvarja s proučevanjem aplikacije zavarovalne vede na osnovne veje zavarovanja. Otvoritvene ceremonije so se udeležili poleg kon-gresistov tudi predstavniki mestnih oblasti z županom Franzilom vred ter predstavniki krajevnih zavarovalnih družb.
Uvodni govor je imel osrednji ravnatelj «Assicurazioni Generali» dr. Fabio Padoa, ki je poudaril važnost študijev in raziskav «Austin» za napredek zavarovalne tehnike. Nato je spregovoril Mr. Beaid, predsednik «Austin», ki je orisal namen zasedanja. Nato je pozdravil udeležence zasedanja župan dr. Franzil, za njim pa je na kratko spregovoril profesor tržaške univerze Bonifacio, ki je tudi ravnatelj inštituta za zavarovalne študije. Končno je v slavnostnem delu zasedanja spregovoril še prof. De Mori, predsednik italijanskega inštituta zavarovalcev iz Rima.
Nato se je pričel delovni del zasedanja, ki se ga udeležuje okrog 80 zavarovalcev iz držav Zahodne Evrope in ZDA. Razni strokovnjaki so prebrali poročila o statističnih proučevanjih o tem, kako pogosto se dogajajo razne nesreče, ki pridejo v poštev za zavarovanje, Zasedanje se bo nadaljevalo danes zjutraj in bo trajalo do sobote.
Praznik grozdja
V nedeljo 29. septembra bo tradicionalni praznik grozdja. Na Trgu Unità bodo postavili kiosk za prodajo grozdja. Razpisali so tudi natečaj za nagrade prodajalcem. V dolinski občini bodo dali v prodajo 7 stotov namiznega grozdja po 100 lir za kg. V načrtu so tudi razne prireditve z nastopi godb in folklorističnih skupin.
S Obrtniki iz miljske občine so se včeraj sestali na skupščini in izglasovali .resolucijo, v kateri izražajo željo, da bi se odlok predsednika vlade v zvezi z nedavno povodnjijO opiral na zakon,' ki predvideva vrsto ukrepov v korist oškodovancev javnih nezgod.
SPDT priredi v nedeljo 22. t.m.
planinski Izlet na Višarje In Lovca ter za tiste, ki bi to želeli, tudi k Belopeškim jezerom. Tu se bomo srečali s člani bratskega koroškega SPD Iz Celovca.
Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 29. IX. 1963 Izlet v Postojno z ogledom Postojnske Jame, Predjamskega gradu In Črne jame. Vpisovanje pn Draščko-vlh.
Opozarjamo slovenske planince na to prvo povojno srečanje zamejskih planincev iz Avstrije In Italije.
Odhod za izlet v nedeljo 22. t.m. bo ob 5.30 od začetka Ulice Fabio Severo.
Običajni zamudniki pohitite, ker Je še nekaj sedežev na razpolago.
iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTriiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimi n uiiiiuiinniiiimiiiniii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
V prostorih kvesture je oskrunil spominsko ploščo padlim Ggentom
Obsojen podčastnik zaradi povzročitve smrtne prometne nezgode - Skupina tihotapcev pred prizivnim sodiščem
Kazensko sodišče (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar De Paoli, obramba Aleffl) je včeraj v odsotnosti obsodilo 37-letne-ga radiotehnika Alda Bottacina iz Ul. Rota 3. Bottacln, ki je imel že opravka s pravico, je bil obtožen upiranja javnemu funkcionarju, žalitve ter motenja javnega miru, ker je bil pijan. Bottacina so agenti letečega oddelka aretirali 6. januarja letos v baru «Sergio» v Ul. F. Severo, kjer je pijan grozil 33-letni Bruni Filippijevi vd. Aigins iz Ul. Madonnina. Ko so ga spravili v policijski voz se je Bottacin začel upirati in groziti agentom, ki so ga spremljali, ko pa so ga pripeljali na kvesturo, je obtoženec opljuval spominsko ploščo padlim agentom. Agenti so bili prisiljeni Bottacina zapreti v celico, tam pa si je v napadu histerije Bottacin slekel srajco in se hotel zadušiti. To mu je preprečil agent, ki ga Je ravno teda) opazoval skozi okence. Bottacina so potem peljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v oddelek za slaboumne.
Bottacin je na kvesturi priznal samo, da je bil pijan, toda sodišče ga je včeraj spoznalo za krivega vseh treh obtožb in ga obsodilo na sedem mesecev zapora In 30.000 lir globe.
Na kazenskem sodišču se je včeraj zagovarjal tudi 23-letni podčastnik Lorenzo Serena iz Brescie, pripadnik drugega konjeniškega regimenta «Piemonte)), ki je bil obtožen nenamernega umora. 23. decembra lani, se je Serena peljal z avtom Fiat 500 po Miramarskem drevoredu proti Trstu. Z njim se je peljala tudi 30-letna Lucia Crescia-ni iz Ul. Orazio 3. Tisti večer je pihala močna burja in nenaden sunek je zanesel Serenov avto, zaradi tega je Serena Izgubil nadzorstvo nad avtom in silovito treščil v drevo ob cesti. Pri nesreči je Cre-scianova bila na mestu mrtva, Se-
rena pa se je laže ranil in dobil hud živčni pretres. Včeraj se je zagovarjal, da tisti večer ni vozil več kot 50 km na uro in da je držal krmilo z obema rokama, toda ni vedel, da so sunki burje tako nevarni. Sodišče Je mladeniča spoznalo za krivega in ga obsodilo na štiri mesece zapora, na plačilo 30 000 lir globe ter na odvzem vozniške Izkaznice za dobo desetih mesecev. Obramba Fischer, Tamaro.
* * *
Na prizivnem sodišču (predsednik Roatti, javni tožilec Marši, zapisnikar Parigi, obramba Vinciguerra, Santoro in Annoscia) pa je bila včeraj razprava proti trem osebam, ki so bile obsojene zaradi tihotapstva. Kazensko sodišče v Gorici je namreč lani 27. novembra obsodilo 27-letnega Giuseppa Mora z Lonjerske ceste 22 na dva meseca zapora in 8 milijonov 690 tisoč lir globe ter na zaplembo vtihotapljenega blaga in ukradenega čolna, dva soudeleženca, in sicer 32-letno Nidio Novello Franceschini por, Birsa od Zgornje Magdalene 135 in 35-let-nega Giovannija Piccionija iz Ul. Cologna 66, pa je sodišče oprostilo z dvomljivo formulo. Prizivno sodišče je včeraj po pregledu razlogov, ki jih je predložila o-bramba, razveljavilo prejšnjo obsodbo kar zadeva Mora in vrnilo akte državnemu tožilstvu, proti
IŠČEMO RAZNAŠALK0 ( CA)
ZA OKRAJ SV. JAKOB
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Trst, Ul. Montecchi 6, tel.95-823
Franceschinijevi in Piccioniju pa je prekinilo sodni postopek do nove razglasitve sodbe. Prizivno sodišče se je namreč odločilo spre-meniti obsodbo kazenskega sodišča, ker je bil Moro obsojen na podlagi obtežilne okoliščine, ki mu je javni tožilec ni prisodil, in sicer da se je poslužil motornega čolna osebe, ki ni imela nič skupnega s tihotapstvom.
Lanskega 8. majo okrog 21.30 so linanearji, ki so patruljirali v bližini obale pri Brojenci, opazili motorni čoln, ki se je bližal obali z ugasnjenimi lučmi. Cjeprav so financarji začeli sumljiv motorni čoln zasledovati ga niso mogli ujeti. Naslednji dan pa je neka druga patrulja financarjev opazila v sesljanskem portiču neki avto, v katerem so bili trije moški in ženska. Med temi je bil tudi neki Augusto Zotti, Piccionijev prijatelj. Prav tedaj so na odprtem morju pri Panzanu našli zapuščen motorni čoln, v katerem je bilo 158 kg cigaret. Izkazalo se je, da je čoln last Franeeschini-jeve, ki pa je povedala, da je motorni čoln izročila Moru z namenom, da ga proda. Tudi Piccioni se je posluževal motornega čolna za vodno smučanje, toda ko so preiskovalni organi poiskali Mora in Piccionija, sta ta dva izginila neznano kam. Nekaj časa potem se je pojavil Moro. Povedal je, da je tedaj hotel preizkušati motorni čoln, sredi odprtega morja pa je srečal ribiško ladjo. Clam posadke so Mora prosili naj jim prepelje nekaj blaga, o katerem sam ni vedel ničesar, na neko dogovorjeno mesto. Privolil je, blago so naložili, toda Moro se je tega posla zbal in je raje dosegel obalo in potem prepustil motorni čoln morskemu toku.
Mora so potem obsodili zaradi tihotapstva, kot rečeno pa je včeraj prizivno sodišče razveljavilo prejšnjo obsodbo.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
19. septembra 1963 se Je v Trstu rodijo 6 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 67-letni Giuseppe Va-scellari, 63-letna Raffaella Beqevol, 62-letni Carlo Mauri, 60-letnl Catol-do Salice, 77-letnl Carlo Viviani, 78-letna Domenica Ruzzler, 77-letna Carla Vogrioh vd. Ipavic.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, istrska ul. 43; Pizzul-CIgnola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26.
Šolske vesti
Na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu«
ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra 1963.
Navodila glede vpisovanja so r»z' vidna na zavodovi oglasni deski.
Na državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom v Trstu se vpisovanja za šolsko leto 1963-64 vrše vsak dan od 10. do 12-ure v tajništvu zavoda v Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1963.
Državna nižja industrijska šola s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan) opozarja, da je vpisovanje za I. razred enotne srednje šole ln za II. In III. razred Industrijske Sole do vključno 25. t.m. Za I. razred je potrebno predložiti sledeče dokumente:	rojstni list, potrdilo 0
precepljenju ter spričevalo V. razreda osnovne šole.
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne Sole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje za ll. In UL razred ter za I. razred enotne srednje Sole nadaljuje do 25. septembra 1963 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I. razred enotne srednje šole morajo predložiti naslednje dokumente:
1.	Rojstni Ust lz anagraf. urada.
2.	Potrdilo o precepljenju.
3.	Potrdilo o zdravih očeh.
4.	Zadnje šolsko spričevalo.
Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole.
Vpisovanje v slovensko učiteljišč« v Trstu se je začelo ln bo trajalo do 25. septembra. Pojasnila daje tajništvo zavoda.
Vpisovanje v osnovne šole na Tržaškem bo od ponedeljka 16. do 21-septembra t.l.
Razna obvestila
V	nedeljo 22. septembra bo v Ljudskem domu v Križu tradicionalni praznik tiska s pričetkom ob 15. url.
Na sporedu so razne šaljive tekme z nagradami ln zanimiv kulturni spored: domače prosvetno društvo «Vesna» priredt namreč Košuto-vo «Kriško asmilco» In nastopijo tudi «Veseli rudarji» Iz Idrije.
Ob 16.30 bosta govorila sekretar Federacije KPI, Paolo Sema in pokrajinski svetovalec Franc Gombač.
Posloval bo dobro opremljeni bar.
V	Jutranjih urah priredi odbor Ljudskega doma tekmo v ba linčanju z lepimi nagradami. Prebivalstvo vabljeno k udeležbi!
Nazionale 16.00 «Blónde, rosse, brune...» Metrooolor. Elvis Presley. Joan O’Brien.
Arcobaleno 16.00 «Le folli notti del dottor Jeryll». Technicolor. Jerry Lewis.
Excelslor 15.30 «Là rimpatriata» — Walter Chiari, Lettela Roman. Prepovedano mladini.
Fenice 15.30 «Colpo grosso al Casino» Jean Gabln.
Grattacielo 15.30 «La grande fuga»-
Technicolor.
Superclnema 16.00 «Rocambole» Technicolor.
Alabarda 15.45 «Notti nude». Cinemascope technicolor. Prepovedano mladmi. Zadnji dan.
Filodrammatico 16.30 «Il vagabondo della foresta». William Holden. Zadnji dan.
Aurora 16.30 «E |.l vento disperse la nebbia». Prepovedano mladini.
Cristallo 16.30 «Che fine ha fatto Baby Jane» Bette Davis. Prepovedano mladini.
Capitol 16.30 «Dlciotto con 11 nonno».
Garibaldi 16.00 «Il sentiero degli »-manti». Technicolor. John Gavin.
Massimo 16.30 «Capitani di ventura». Zadnji dan.
Impero 16,00 «I misteri di Parigi»-
Moderno 16.00 «La carica dei 12» Barvne slikanice. Zadnji dan.
Astoria 17.00 «La voce nella foresta». Technicolor.
Astra 16.30 18.45 21.45 «L’uomo di Alcatraz».
Vittorio Veneto 15.45 «Lassù qualcuno mi ama» Paul Newman, Anna Maria Pierangeli.
Abbazia 16.00 «La giungla del quadrato» Tony Curtis.
Marconi 16.30	«11 segugio» Henri
Salvador, Valeria Fabrizi.
Ideale 16.00 «Biancaneve e 1 sette nani». Barvne slikanice.
KINO NA PROSTEM
Marconi 20.00 22.00 «Il segugio» — Henri Salvador, Valeria Fabrlzl.
Paradiso 20.00 «La dove il sole brucia». Technicolor. Pat Wayng.
Skedenj 20 00 (v dvorani ob 16.00) «Homlcidal» Patricia Breslln.
Muc na Ifnèù
predvaja danes 20. t. m. ob 18. uri film:
iia
mlm
I GIALLI N. 2 Dl EDGAR WALLACE
(Detektivke št. 2
Edgarja Wallacea)
DEUTTO PER DUE LA CHIAVE DEL MISTERO
(Zločin za dva)
(Ključ skrivnosti)
Igrajo:
BERNARD LEE MOIRA REDMOND PAUL DANEMAN BERNARD ARCHARD
KINO <R0SANDRA> B0LJUNEC
Cinemascope technicolor
predvaja danes 20. t. m. ob 20. uri film:
SEGRETO DI M0NTECRIST0
(Montekristova skrivnost)
Igrajo: RORY CALHOUN, PATRICIA BREDIT, JOHN GREG-SON in PETER ARNE
OBVESTILO
KINO SKEDENJ
obvešča, da bo v soboto in nede Ijo 21. in 22. t. m. predvajal JUGOSLOVANSKI film:
ob 16. uri
BORIS IL LEGENDARIO MACEDONE
(KAPETAN LES)
PO PLEBISCITARNEM IZIDU NEDELJSKIH VOLITEV V ALŽIRIJI
’	‘ -------------------J—---
Ben Bela za sebe pravi: «predvsem semborec

Doslednost od samega začetka upora - Vztrajnost in nepopustljivost tudi v francoskih zaporih - Množice so ga vzljubile - Odločnost proti očitkom
ALZIR, septembra. — Ime Ben ®e*e. ki ga je alžirsko ljudstvo Minulo nedeljo izvolilo za prve-8® predsednika republike, je neločljivo povezano z osvobodilnim “Porom, borbo in prvimi uspehi alžirskega ljudstva po uspelo zaključeni vojni. Prvi predsednik Alžirije, ki je star 44 let, si je dobro zapomnil, kako je kot o-trok siromašnih staršev gledal svojce in tudi druge Alžirce, kako so od zore do mraka delali n® posestvih kolonov za borno skorjo kruha in peščico odpadlih °ljk. Dneve in dneve je gledal Množice Alžircev kako so se one-Mogli ip iačni potikali p«> ulicah Orana, Alžira in drugih mest, v katerih je tujec na ukradeni zeMlji užival v izobilju. Zato se ie lotil upora v trdnem prepričanju, da se ta krivica more in ludi mora popraviti.
Komaj je vrgel s sebe uniformo francoske vojske, v kateri se j* v Italiji in na drugih bojiščih boril proti fašizmu, je Ben Bela prešel v ilegalo, kajti zavezniška zmaga ni alžirskemu ljudstvu prinesla niti ' najmanjšega olajšanja. Z drugimi voditelji upora je Ben Bela začel zbirati osvobodilne čete v Alžiriji in or-Sanizirati v tujini, predvsem v arabskih deželah, široko politič-n°, Materialno in moralno pod-P°ro borbi Alžirije za neodvisnost.
Kot «sovražnik Francije številka ena» je v oktobru 1956 prišel P° znanem zajetju letala v fran-ooski zapor, toda tudi od tod je ®en Bela nadaljeval borbo, vzdrževal zveze z voditelji revo-Uc'je, vodil in zdržal gladovno stavko in postal simbol odpora Proti nečloveškim postopkom ko-onialističnih oblasti nasproti al-irskim patriotom. Ko mu je bi-o pred podpisom evianskega sporazuma ponujeno, naj gre iz zapora, je odgovoril: «Sel bom, 0 bo iz zapora izpuščen posled-«ji alžirski patriot».
®en Bela je eden od sestav-•javcev programa FLN, ki je bil gansko leto sprejet v Tripolisu *n v katerega so bili vneseni napredni sklepi o temeljiti agrar-n> revoluciji, o enakopravnosti rned žensko in moškim in prve SMernice alžirske poti v sociali-zeM Vsi oni, ki so od tod spremljali krizo v vodstvu FLN, so Se prepričali, da je , Ben Bela “spravil vse, kar je mogel, da
*	Preprečil njeno poslabšanje in cel° to, da bi se ta kriza spre-Menila v državljansko vojno, kar Mu je ob podpori ostalih vodite-•iev istih idej končno tudi uspelo.
P tej krizi, ki je brez dvoma Prizadejala Alžiriji veliko škodo, er je izločila in pasivizirala del vodilnih kadrov FLN, je bilo tJM°go napisanega in rečenega.
°da prav stališču Ben Bele, ki 1* vse patriote čistih rok pozval
*	sodelovanje v novo ustanov-ieno vlado in pri tem poudaril, a so deželi potrebni vsi njeni
sinovi, se je treba zahvaliti, da riža ni revoluciji prizadejala večjih udarcev. Njemu so se pridružili iz «nasprotnega tabora» v,i oni, ki so svoje osebne inte-rese ter ambicije znali podredijo najvišjim interesom vsega judstva. Končno so se tudi mno-Ri drugi, ki so v začetku oči» tali političnemu biroju, «da vsi-■iuje ljudstvu svojo hegemonijo», Pozneje znašli na Ben Belovi strani in mu pomagali, da bi se dežela čimprej izvlekla iz prvih jn največjih težav zmešnjave, v ateri so Alžirijo zapustili kolo-nialisti in oasovski teroristi.
Ko je pojasnjeval ljudstvu ,.e-Posredne naloge za obnovo de-*ele, za vzpostavitev notranjega reda, za obdelovanje zapuščenih dobrin in druge naloge, je Ben Bela v letu dni večkrat prepotoval Alžirijo vzdolž in počez. Ljudske množice so ga iskreno sprejele, posebno po dekretih iz letošnjega marca o nacionalizacij in izročitvi kmetom ter delavcem v upravljanje okoli milijon In pol hektarov plodne
zemlje ter nekaj stotin industrijskih in drugih gospodarskih objektov. Ben Bela je bil pobudnik in vztrajni branilec teh sklepov tako pred nekaterimi svojimi ministri, ki so ga kritizirali, da je «z nacionalizacijo preura-njen», tako tudi pred francosko vlado, ki ga je obtoževala, da je «kršil evianski sporazum in napadel osebno lastnino francoskih državljanov» Ob podpori naprednega krila svoje vlade in prepričan v dober odmev dekreta med ljudstvom, je ostal v svojin sklepih vztrajen ne glede na to, da so se odnosi med Francijo in Alžirijo tedaj napeli do skrajnih meja. Ben Bela je francoski vladi dokazal, da je podržav-ljenje zapuščenih posestev in p°d-jetij bilo izvršeno na temelju zakonov iz francoske revolucije, ki so še danes v Franciji veljavni in ki so tudi v Alžiriji v ve-
ljavi, ker niso v nasprotju z dosežki ljudske revolucije.
Ben Bela je v mladi državi že od prvih dni začel borbo proti birokratizmu, špekulantom in domačim fevdalcem «ki bi se hoteli vriniti ljudstvu na vrat in zavzeti mesta pognanih kolonov». Osebno je odstranjeval funkcionarje, ne glede na njihove prejšnje zasluge, v kolikor so ti s svojim obnašanjem pokazali, da so jim osebni interesi bližnji od interesov naroda. Raznim špekulantom, ki so,si kopičili «grešno salo, vtem ko so njihovi bratje v krvi umirali za svobodo», Ben Bela obljublja «shujševalno kuro», da bi se jim to salo raztopilo.
Na konferenci FLN je organizacijski sekretar Hadži B*>n Ata opisal kandidata za prvega predsednika republike kot človeka,
v katerem so se strnile lastnosti «hrabrosti, odločnosti, politične budnosti in discipliniranosti, toda predvsem humanosti dobrega srca». Ko je odgovarjal na te in podobne sodbe, ki jih je moral tega dne slišati o sebi, je Ben Bela rekel: «Predvsem sem borec». In to Ben Bela je zaris. In ne le borec za svobodo ;n napredek Alžirije, pač pa tudi iskren pobornik miru in miroljubne koeksistence. Kot dosleden borec proti kolonializmu se je Ben Bela v Adis Abebi posebno zavzel za pomoč vsem narodom, ki se še borijo za nacionalno svobodo, predvsem za narode Afrike. Njegova izvolitev za predsednika republike Alžirije bo torej brez dvoma pomenila nadaljnji velik korak v smeri razvoja in napredka te male toda junaške dežele.
" H. D.
Veronique Vendei je mlada francoska igralka, ki je pred kratkim končala svojo vlogo v filmu «Beckett». Po zgie du Brigitte Bardot jo kličejo sam o V. V.
.....................................................................................mmtiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinii.......nmmimiiMMmnuiiimumi, iiiimiiiiiiiiimmiiiini......................m..................................................„„„„„„„.....................„„„„„........minil,,.......mniiiiiiinmimiiiii.........muiim
ČLOVEK SE DOLGO NE BO SPOZNAL NITI SAMEGA SEBE - ——-  «■     	—.______
Kaj so one čudne sposobnosti
ki jim pravimo šesti čut
Slepi deček, ki vozi kolo - Najbolj znani sesti čuti, za katere je tudi odkrit nekakšen organ - Domneve za središče šestih čutov
So ljudje, ki morejo najti izgubljene predmete s takšno gotovostjo, da človeka kar preseneti. Neka ženska, po poklicu biologinja, je z lahkoto in zelo hitro našla izgubljeno zapestnico na nekaj kilometrov dolgi peščeni obali. Mnogi takšni ljudje so znani tudi v znanosti, toda znanosti še ni uspelo odkriti izvora teh sposobnosti. Znanstvena raziskovanja sedaj sugerirajo možnost odkrivanja teh doslej neod,-, kritih notranjih «sprejemnikov», v katerih naj bi se nahajal naš Sesti čut, točneje naši šesti čuti. Nedavna raziskovanja o funkcijah živčnega sistema jn možganov nakazujejo možnost odkritja teh skritih mest.
Pri «nižje razvitih bitjih» so čutila sluha in vida mnogo bolj razvita kot pri človeku. Tako
je n.pr. nazvočna piščalka, ki je človekovo uho niti ne zazna, za uho psa povsem jasna. Sova, ki čepi na nekem visokem drevesu, prav lepo in jasno vidi miš, ki teka po travi globoko pod drevesom. In to sredi noči.
So pa tudi primeri, ki se ne morejo pripisati našim normalnim čutom in čutilom.
Prijatelji psov bi n.pr. mogli povedati marsikatero čudno zgod-Jo o sppsohnosti,., p.stjy, da se vrnejo na dom, ko so že vsi verovali, da so izgubljeni. Nedavno se je neki pes vrnil 120 km daleč na svoj dom, ki je bil na drugi strani zaliva, pa čeprav so psa čez zaliv prepeljali z letalom in tako ni mogel videti, kam ga vodijo. Pes je enostavno zaliv preplaval. Za to je potreboval dva dni.
^SSSSST	:	'.'O:. ;.,j
Med mnogimi jug. podjetji, ki gra de v tujini, je tudi podjetje «Geol-straživanje» iz Beograda, ki vrta studence v Sahari
...................„„„„„„„....umu........................................................................umni........»
zadeve. Lepe možnosti za ureditve družinskih neprijetnosti,
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Skušajte biti s sodelavci ih podre-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zani-M>vo vest, ki vas bo spravila iz ^sakdanje monotonije. Dan bo ze-;? Primeren za obravnavanje dru-Mnskih problemov.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Težave, •j* katere boste naleteli, nišo nepremostljive. Čustveno razpoloženj? bo takšno, kakršno niste Pričakovali.
Dvojčka (od 21.5. do 22.6.) Nekoliko napetosti bo na delovnem Mestu, kjer boste morali popusti-^u^>kušajte rešiti nesoglasje v
, RAk’ (od 23.6. do 22.7.) Z ose-?®Mi, ki delajo z vami, boste pri-do prerekanja. Pazite na svoje Mvce. Zadoščenje v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Preveč *t« napadalni, kar kvari vaše po-
HOROSKOP
sle in življenje v družbi. Odpovedati se boste morali nekemu potovanju.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Delo bo težavno, čemur pa boste bolj sami krivi. V sporu, ki bo nastal z ljubljeno osebo, ne rinite predaleč.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dan bo vsekakor pozitiven. Tudi nepredvidene napake boste z lahkoto popravili.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) S pedantnostjo si boste pomagali pri razčiščenju neke že izgubljene
jeniml vljudni, ker vam bo to koristilo. Nekdo se znaša nad vami.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preveč ste tenkovestni in neodločni. Slabo razpoloženje v družini bo vplivalo tudi na vas.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Trdno se držite svojih načrtov in ne popuščajte pred tujimi kritikami. V novih prijateljstvih ne idite predaleč.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dobro pretehtajte vsak svoj sklep, da bi se vam kje ne zaletelo. Ne bi bilo napak, če bi se nekoliko odpočili.
I Doslej ni še nikomui" uspelo pojasniti, kateri čut pomaga psu, da se vrne domov. Leta' 1950 je nemški zoolog Carl von Frisch ugotovil, da čebele najdejo pot do cvetov odnosno do panja tudi na razdaljo 6 do 7 km in to s pomočjo. sončnih žarkov.
Ribe nikoli ne trčijo med seboj, niti ponoči in takoj bodo pobegnile, brž ko bo ribič na obali napravi le majhen gib, brž ko bo stresel jjep.el, ^ r svoje pipe. Za to ima znanost svojo razlago, kajti mnoge ribe imajo "ob stra-neh občutljive organe, ki registrirajo tudi najmanjše tresljaje v vodi.
Po mnenju biologov je fizična narava pri vseh živih bitjih ista. Človeško bitje dejansko ima vse čute in vsa čutila kot živali, kot ptice in ribe. Mi že vemo, da naša opažanja niso plod le konvencionalnih «petih čutov» odnosno čutil. Ti čuti imajo svoje zunanje sprejemnike: oči, ušesa, nos, jezik in kožo. Toda ostajajo mnoge vrste opažanj, ki imajo notranje «sprejemnike.» Tu bomo skušali prikazati samo najbolj znane.
Cut toplote: Občutje toplote ali pomanjkanje tega občutja nam omogoča ločeni sistem živcev, ki ga imamo v hrbtenici, od koder se širi do kože, v glavnem po sredini telesa.
Čut teže nam omogoča, da določimo težo stvari, ki jo držimo ali nosimo.
Cut ravnotežja nam daje občutek o položaju navzgor, ali navzdol, «pove nam o našem položaju. Ti «sprejemniki» so sestavljeni iz dveh koščenih bobenčkov, ki vsebujejo zrnca kalcija. Ta dva bobenčka sta za ušesi, na vsaki strani po èden. Gibi glave premaknejo ta zrnca, ki udarjajo ob občutljive dlake v bobenčku, te pa «poročajo» živčnemu sistemu, koliko je glava izven svojega normalnega položaja.
Cut bliiine nas opominja o prisotnosti trdih predmetov tudi brez določenega fizičnega kontakta. To je misteriezno čutilo, katerega «sprejemnikov» doslej še niso odkrili. Primer tega čuta se najbolje kaže pri slepih ljudeh, ki jim to čutilo omogoča, da občutijo objekte, ki: jih ne vidijo.
Znano je, da je naših pet «normalnih» čutov v stanju, da se v raznih okoliščinah nenavadno razvijajo. Nikakega razloga ni, da bi podvomili v to, da bi se razvila tudi manj razvita čutila. Glede tega se navaja primer nekega slepega dečka, kateremu največji užitek je bil, voziti se s kolesom. Med vožnjo je puščal razne krike in poslušal njih odmev. Deček je tako razvil neki svoj poseben Čut, da bi ga mogli primerjati netopirju, ki prav tako leti in ne zadene nikamor in to loveč odmeve svojih krikov. Na osnovi teh principov so znanstveniki tudi izdelali tudi radar. Ta čut je pri netopirjih razvit verjetno iz nekega čuta za bližino.
Tudi določene intuicije se pojavljajo kot’ nekakšni čuti, ali bolje kot plod čutov. Neki profesor z Rockfellerjevega inštituta v ZDA
opisuje neko vrsto intuicije kot naglo dedukcijo trenutnega opazovanja, podobno znanju, ki ga more zdravnik pridobiti ko s prvim pogledom na pacienta, že ve, kakšno je pacientovo stanje. To je podobno tistemu, kar se dogaja, ko človek na prvi pogled oceni vrednoto, vrlino ali napake neke druge osebe. Zdi se, da je to odvisno cd vaje številnih človeških	in istpogsnega
naglega dodajanja dokazov.
Neka "druga 'vrsta intuicije, ki je neodvisna od opazovanja in razmišljanja, je intuicija, ki jo že omenjeni profesor označuje takole: «Ta vrsta intuicije nas vodi k našemu cilju, ko ne vemo, kako naj bi to dosegli, celo niti kje se ta cilj nahaja. Ta vrsta je tako blizu predvidevanju, ki jo lahko vštejemo v vršo šestih čutov. Zahvaljujoč tej vrsti čutov-intuicij je prišlo že do marsikaterega znanstvenega odkritja».
O teh čutih in čutilih more znanost za sedaj le ugibati. Kot jo znano, ima človek dvojne možgane. Mali, notranji možgani so primitivni in so dediščina iz dobe, ko smo se razvijali iz naših živalskih prednikov. Izven skorje malih možganov pa so novi možgani, ki sestojijo od preko 10 milijard živčnih celic. Skozi te možgane izhajajo celotni kompleksi idej in misli, ki se med seboj na vse mogoče načine prepredajo. Mali mozeg, ki je debel komaj kot prst, je sprejemni center, ki sprejema prihajajoče vtise in jih koordi-"Hira ter pošilja v center za spoznavanje. V svojih misterioz-nih globinah ti mali možgani ustvarjajo tudi sanje, vizije, instinkte in občutja. Obstajajo hipoteze, da bi mali možgani mogli hiti sedež šestih čutov, ki so pri civiliziranem človeku nekoliko otopeli, ki pa še niso povsem zamrli. Ti šesti čuti, kot se zdi, od časa do časa pri primitivnih ljudeh oživijo, bolj opazni so tudi pri otroku ali pri odraslih ljudeh, ki se nenadno znajdejo v težavah.
Sele ko bo znanost dvignila zaveso s te tajnosti naše primitivne pretleklosli, bomo mogli povedati kaj konkretnejšega o teh svojih sposobnostih. Samo dejstvo, da šesta čutila obstajajo, krepi naše zanimanje da zvemo o njih čim več in da jih po možnosti čim bolj razvijemo.
(Popular Science)
Še popolnejši novi «Cadillac»
Medtem ko se tehniki evropskih avtomobilskih tovarn ubadajo z raznimi tehničnimi izpopolnitvami osnovnega pomena, kot na pr. z boljšimi zavorami in podobnim, se pri ameriškem podjetju, ki izdeluje vozila «Cadillac», ukvarjajo z avtomatičnimi termičnimi in svetlobnimi napravami. Avtomobili «Cadillac», ki bodo prišli v promet v oktobru, bodo opremljeni z napravo, ki bo avtomatično urejala toploto v vozilu in z napravo, ki bo prav tako avtomatično prižgala luči, ko bo postalo temno, da bo razsvetljava potrebna. Koliko glob bo s tem prihranjenih.
OB GLOBKEJEVEM OBISKU V RIMU
Zločinci na svobodi njih žrtve v zaporu
«Naložite krematorijsko peč! Ko boste s tem opravili, da mi izginete od tod!» je 17. avgusta 1944 ukazal esesovec v koncentracijskem taborišču v Buchenvoaldu.
Poljski taboriščnik, ki je slišal ta ukaz, je slutil, da se pripravlja nekaj kritičnega. Skrivaj je stopil iz svoje barake, se neopazno umaknil spet na dvorišče krematorija in se skril v kupu pepela. Okoli polnoči so na dvorišče krematorija prišli Stabsfuehrer SS Otto, Oberscharsfuehrer SS Werner Berger. Obersturmfuehrcr Gr is, Hauptsturmfuehrer Smidt, Command-fuehrerja WarnStedt in Stoppe, Rapportfuehrer Hofschulte ter taboriščni zdravnik Schindlauski. Kmalu po polnoči sta Warnstedt in Stoppe odprla vrata v taborišče in na dvorišče spustila luksuzni avtomobil. Iz avtomobila so stopili trije moški v civilu. Eden od njih, oni v sredini, je imel široka ramena in obrito glavo. Skriti taboriščnik je videl, kako je slednji šel skozi živi hodnik, ki so ga ustvarili esesovci, v krematorij.
Malo pozneje so odjeknili trije streli. Nato še eden. Cez pol ure so esesovci spet stopili na dvorišče, Commandfuehrerja pa sta se zadržala v krematoriju, da sežgeta umorjenega.
«Veš, kdo je bil ta?» je taboriščnik slišal, kako sprašuje Hofschulte. «To je bil poljski komunistični vodja. Telman» je odgovoril esesovec Cria.	.
Te noči je, bilo .prekinjeno življenje Ernsta Telmama, ki so ga nacisti nad enajst let držali v zaporu. 18, avgusta zjutraj je poljski taboriščnik našel v krematorijski peči žepno uro. Po barvi pepela sodeč, so umorjenega sežgali v obleki.
V dobi buchenwaldskega procesa, ki ga je izvedlo ameriško vojaško sodišče, je Poljak Marijan Zgoda, biuši zapornik v Buchenwaldu, povedal vse, kar je bil te noči videl. Pripoved Zgode je bila zabeležena na. magnetofonski trak. Dva esesovska krvnika, Otto in Berger, ki sta sodelovala pri tem umoru, živita sedaj v Zvezni republiki Nemčiji, ne glede na to, da sta že v začetku 1962 bivši zapornik Ludwig Landwer kot tudi nedavno umrla vdova po Errnstu Telmanu, Rosa Telman, obtožila esesov-ca Otta in Bergerja.
Kdaj bodo vendar krivci prišli pred sodišče? Nihče cd njih ne le da ni zaprt, pač pa ni nihče od njih bil niti eno uro v preiskovalnem zaporu! Zato pa je tožitelj Ludwig Landwer, bivši poslanec komunistične partije Nemčije — v zaporu. Bivši zapornik v Buchenwaldu Kurt Winckler iz Stuttgarta je ob času izjavil, da je vrhovni sodnik v Buchenwaldu, ki je sankcioniral vsako kazen, ki je bila v taborišču izvršena, in je potemtakem odgovoren tudi za zločinski umor Telmana — von Waldek sedaj veleposestnik v državi Hessen. Esesovec Otto pa je sedaj profesor zgodovine na ženski katoliški šoli. Ko je njegova služba v taborišču postala preveč znana, so ga začasno odstranili s tega položaja. Danes morda spet predava. Alfred Berger pa je danes uradnik.
«Andere Zeitung» — Hamburg
ZA POTREBE TURIZMA
Mednarodno letališče pri Labinju
Predsednik gospodarske zborni, ce za puljski okraj Milan Lovrečič je 17. t. m. na tiskovni konferenci izjavil, da je bil ustrez nim republiškim in zveznim or ganom predložen predlog za grad njo letališča v Istri. Novo letali šče bi bilo treba gradita v bil žini vasi Dubrava v neposredni okolici Labinja, Po le približnih proračunih pa bi morali vanj v posameznih etapah vložiti od se» dem do osem milijard dinarjev. V tem kraju je namreč teren zelo primeren za gradnjo 2200 m dolgega vzletišča odnosno pri-stajališča, to se pravi, da bi mogla tu, na tem letališču pristajati in z njega vzletati tudi najsodobnejša potniška letala.
Z gradnjo tega letališča bi s« močno povečal turistični promet na vsem področju Severnega Jadrana, predvsem zaradi dotoka turistov iz Skandinavskih držav, ki za sedaj, zaradi razdalje in zaradi pomanjkanja primernih letalskih zvez, ne prihajajo na to področje v večjem številu.
Kot se je zvedelo izven te u-radne izjave, ki jo je dal pred. sednik gospodarske zbornice Milan Lovrečič, so nekatere letalske družbe močno zainteresirane za ta objekt in čeprav neuradno, vendarle obstajajo predlogi za to, da bi po izgradnji letališča določene družbe za svoje potnike-turiste zasedle večje število hotelskih kapacitet v Severnem Jadranu skozi vse leto.
Novo letališče, ki bi ga zgradili v bližini Labinja, bi povezovalo področje Severnega Jadrana v radiusu 90 km, potniki pa bi na periferna področja mogli prihajati z avtobusi ali tudi z manjšimi letali, ki bi mogla pristajati na že obstoječih pomožnih letališčih.
Po besedah Milana Lovrečiča obstaja objektivno upanje, da bo predlog o gradnji letališča v Labinju sprejet in da se bo gradnja mogla začeti po vsej verjetnosti že leta 1964.
Milan Lovrečič je novinarjem še povedal, da je investicijski program za gradnjo turističnih objektov za leto 1963—1964 v glavnem že dokončan in tudi sprejet. Investicije, katerih znesek znaša več milijard dinarjev, se bodo izkoristile na vseh področjih Istre, predvsem v Fulju, Rabcu, Rovinju, Poreču, Umagu in Novem Gradu. Od 25 do 30 odst. celotno odobrenih sredstev se bo porabilo za komuna-lije, za trgovine in ostale stranske dejavnosti turističnega gospodarstva, s čimer se bodo izpopolnili in dokončali že obstoječi objekti ter turistična naselja, celotno turistično gospodarstvo pa bo s tem dobilo večji del tega, kar mu je nujno potrebno za povečanje rentabilnosti od turističnega prometa. z. K.
PREJELI SMO
L’ASSEMBLEE FEDERALE de la Republique socialiste federative de Yougoslavie. Izdalo Zvezno tajništvo za informacije. Beograd 1963.
\/ fc#
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.3z : Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45:	Naš juke-box;
12.15: Pogled na svet; 12.30; Iz glasbenih sporedov; 13.30: Solisti z orkestri; 17.00: Ansambel Carlo Pacchiori; 17.20: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve, 18.30: Iz del dunajskih klasikov; 19.05: Harfistka Pavla Petrič-Uršič ; 19.15; Zlato, tisočletni vladar sveta; 19.30:	Lahka glasba; 20.00:
Šport; 20.30:	Gospodarstvo in
delo; 20.45: Orkester p. v. Alberta Casamassime; 21.00; Koncert operne glasbe; 22.00: Uporni Beatniki:	«Nova Apokalipsa»;
22.20: Jazz koncert; 23.00: Glasba za lutnjo.
Trst
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.15:	Orkester tedna;
13.40: Glasbena komedija: «Le cantatrici villane»; 14.40; Pianist Franco Russo.
PETEK, 20. SEPTEMBRA 1963
10.00: Operna antologija; 10.30: Realnost fantazije; 11.00: Sprehod skozi čas; 11.30: Koncert; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke "novosti; 15.30:	Glasbeni carnet;
15.45: Glasba in turizem; 16.00: Program za najmlajše; 17.25: Mozartove in Ghedinijeve skladbe; 18.00:	Vatikanski koncil;
18.10; Lahka glasba; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: E. Calandra:	«La bufera»; 21.00:
Mednarodni glasbeni quiz; 22.00: Knjige tedna; 22.10: Simfonična glasba.
II. program
Koper
6.15:	Jutranja	glasba; 7.00:
Prenos RL; 7.15 : Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Zbor Moravskih učiteljev; 14.00: Melodije; 14.30: Operetna promenada; 15.30" Markovičeve Pesmi in plesi iz Medjimur.ja ; 16.00: Glasbeni program; 16.30: Jugoslavija v svetu; 16.40; Operne skladbe; 17.40:	Na programu
Christian Freyi 18.00:	Prenos
RL; 19 00:	Orkester Gleason;
19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Jackson; 22.40: Nočni koncert; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.50: Strani iz albuma; 9.15: Pesmi;
8.00: Jutranja glasba: 8.35: Poje Jolanda Rossin; 9.00:	Ital.
pentagram; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Zvočni trak; 14.00: Pevci; 14.45: Za prijatelje plošč; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.35; Koncert v miniaturi; 16.00:	Rapsodija;
16.35:	Plošče; 16.50:	Jesenske
pesmi; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Anton Cehov: «Zaročenka»; 18.35:	Vaši izbranci;
20.35: Festival neapeljske pesmi; 21.00: Glasba; 21.35: Znanstvena oddaja.
III. program
18.30:	Gospodarska rubrika;
18.40: Ital. periodični tisk; 19.00: Crocejeve skladbe; 19.15: Angleška kultura; 19.30: Vsakove-černi koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Dvorakove skladbe-21.20:	M. Bontempelli :	«Valtv
rta»; 22.35: Franckove skladbe.
Slovenija
4.00:	Dobro jutro; 8.05:	Iz
starejše slov. glasbene literaturo;. *L)0: Iz filmov in revij; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Koncertno dopoldne; 10.15: Zabavni zbori; 10.35:	Naš podlistek;
10.55: Nova popevka; 11.00: Po-
zor, nimaš prednosti; 12.05: Za. bavna glasba; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Domači napevi; 12.45 : Vesele pesmi iz Dalmaci je; 13.15: Obvestila; 13.30: Orke ster RTV Ljubljana; 14.05: Radijska šola; 14.35:	Glasba iz
sončnih dežel; 15.20:	Zabavna
glasba; 15.15: Napotki za turiste: 15.40: Zborovske skladbe; 16.00- Vsak dan za vas; 17 05: Dragulji iz oper; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18,1° Popevke in plesni ritmi; 18.Ì5-Iz naših kolektivov; 19.05: Glfs-, bene razglednice; 20.00: Po tipkah in strunah; 20 15: Zunanjepolitični pregled; 20.30: Komorna dela F. Schuberta; 21.00: Orkester Roberto Rossi; 21.15: Oddaja o morju; 22.15: Mladim plesalcem: 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Bela Bartok in . os;p Slavenski.
Ital. televizija
18.00: Program za najm’ajse. 19.00: Dnevnik; 19.15: Le lande di Cesare Pavese; 19.55: Vati kanski koncil: 20 15: športne ve sti; 20.30: Dnevnik; 21.05: An ton Cehov: «Živci»; 22.00: Ot voritvena svečanost za IV sredozemske igre; 23.05: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: Sejem sanj; 22.20: Plesna šola; 22.45: XVI. sejem v Bocnu.
Jug. televizija
17.30: Ruščina na TV; 18.00" Poročila; 18.30: Mehika — poljudno znanstvena oddaja; 19.00: TV obzornik; 19.15: Dokumentarni film; 19.30: Koncert violinista Vladimira Škerlaka; 20.00: TV dnevnik; 20.30: TV biro; 21.00: Ekran na ekranu — filmski mozaik; 22.00: Simon Jenko — oddaja iz serije «Slovenski pesniki»; 22.30: Poročila.
ODGOVOR GORIŠKEGA ZUPANA PSDI
Vojaške služnosti so v oviro pri izdelavi regulacijskega načrta
Najmanjša stanovanja so manj potrebna kot pa komfortna in večja ■ Podaljšek Ul. Roma postavlja nove probleme
Goriški župan dr. Poterzio je te dni poslal pismen odgovor na interpelacijo PSDI poslancu Zuccal-liju in Candussiju glede gradnje ljudskih hiš in mestnega regulacijskega načrta.
V svojem odgovoru omenja štiri predloge in zahteve, ki jih postavlja interpelacija. Pri prvem, ki govori o nezadovoljivem odgovoru župana na vprašanje glede najmanjših stanovanj, župan ugotavlja, da to vprašanje ni tako nujno, ker da je manjše povpraševanje po takih stanovanjih kot pa po stanovanjih za številne družine, ki sii želijo primerne udobnosti. Mladi pari hočejo večja stanovanja v predvidevanju porasta družine, starejši zakonci pa imajo druge možnosti stanovanjske ureditve. Občinska uprava sodeluje z raznimi zavodi, ki se ukvarjajo s stanovanjim vprašanjem ter z gradnjo stanovanj za občinske u-službence prispevajo k rešitvi stanovanjske krize. (V zadnjem času gradijo še 18 takih stanovanj v Drevoredu 20. septembra).
Na očitek, da se zavlačuje razprava o mestnem regulacijskem načrtu, odgovarja župan, da je v posebnem odboru za regulacijski načrt udeležena tudi PSDI, da so odborniki poslušali poročilo urbanista prof. Piccinata, ki izdeluje ta načrt ter so vsi člani tega odbora s poročilom in njegovimi smernicami v celoti soglašali. V zadnjem času pa je prišlo pri tem do ovir, predvsem zaradi vojaških služnosti in v zvezi z gradnjo avtomobilske ceste. Da bi jih odstranili, so občinski upravitelji stopili v stike z vojaškimi, krogi, z upravo državnih cest in imeli sestanke z jugoslovanskima predstavniki. Priznati je treba, da je vprašanje avto ceste izven razprave vendar v zvezi z regulacijskim načrtom, da ga pozneje ne bo treba zopet spreminjati.
Kar se tiče predloga, naj bi pre-po\edali nekatere gradnje, je to po mnenju župana v nasprotju s potrebo, da se da spodbuda privatnim graditeljem. Občinski odbor mora delati v okviru vsakdanje realnosti in torej ne sme že v kali zadušiti maloštevilne in lene pobude na tem področju. Po-mapjkljiva zakonodaja glede gradenj ne dovoljuje prepovedi že izdanih dovoljenj in zato je treba že prej zahtevati določene popravke pri predloženih načrtih za nove gradnje. Pri tem je edini pripomoček zakon za upoštevanje re-
.....................................
VERDJ. 16., 19. in 22. uri: «1* grande fuga», barvni film v cinema-skopski tehniki.
CORSO. 17.15: «Le folli notti del dr. Jerryl», J. Lewis in Sevens. Ameriški barvni film.
VITTORIA. 17.00: «La signora dal cagnolino», J. Savina in A. Bata-lov. Crnobeli ruski film.
CENTRALE. 17.00: «Cervello che non voleva morire», H. Evers in W. Leight. Ameriški čmobeli film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dam in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-rišjo dnevno temperaturo 25,2 stojta j e ob 12. uri in najnižjo 15 sto->inj ob 0.30 uri. Povprečna dnevna daga je dosegla 82 odstotkov.
gulacijskega načrta.
Glede podaljška Ul. Roma pravi župan, da je prof. Piccinato bil proti temu delu, ki so ga soglasno zahtevali občinski svetovalci. S tem pa so nastali novi problemi gradnje poslopij ob tej ulici, pri čemer je treba zopet računati samo na zasebno pobudo. Z novimi problemi pa so potrebne tudi nove rešitve in novi načrti.
Pismo se zaključuje s pozivom, naj interpelanti podprejo z dokazi nekatere svoje trditve, ki da ne odgovarjajo dejstvom.
Solidarnost PSI z delavci v CRDA
Tiskovni urad goriške federacije PSI sporoča, da se je včeraj sestal pokrajinski izvršni odbor stranke ter proučil položaj v Tr-, žiču, ki je nastal v zvezi s pro-
testnim gibanjem delavcev v CR DA. Pri tem ugotavlja, da nosi krivdo za to vodstvo CRDA, ki hoče za vsako ceno splaviti ladjo Poseidon pred odločitvijo glede 330 delavcev, ki so bili premeščeni v Trst.
V	poročilu se ugotavlja, da tako zadržanje ni primerno za neko podjetje z državno udeležbo in ni v skladu z navodili, ki jih je dal minister Bo.
V	poročilu se navaja nadalje, da je poslanec Loris Fortuna postavil ministru Boju vprašanje, če mu je znano o nevarnem položaju v Tržiču zaradi premestitve 330 delavcev v Trst ter zahteva, naj vlada sporoči svoje mnenje in naj nujno sprejme potrebne ukrepe ter pristane na sindikalne zahteve. Senator Bonacina je tudi imel v sredo prvi razgovor z ministrom Bojem o tej zadevi in se bo danes ponovno razgovarjal z njim o tem problemu.
VLOM V GOSTILNO PRI RDEČI HIŠI
Vlomilci so odnesti za nad 160.000 lir vrednosti
Prišli so ponoči skozi straniščno okno in tako tudi odšli
Ko je včeraj zjutraj gospa Viktorija Mervič, gostilničarka pri Rdeči hiši, odprla svoj lokal, jo je čakalo neljubo presenečenje. Predali, kjer je hranila kolkovane papirje, znamke in kolke so bili odprti in vsenaokrog je bilo vse v neredu. Ko je pregledala tudi drugod, je u-gotovila, da ji je zmanjkalo tudi precej tobaka, cigaret in drugih tobačnih izdelkov. Po prvih njenih u-gotovitvah so neznanci odnesli za kakih 160.000 lir raznega blaga.
Takoj je obvestila policijo, ki je ugotovilo, da so neznanci vdrli ponoči v lokal skozi dvoriščno okence, pri katerem so upognili železni križ. Tako so se splazili v stranišče in od tu jim je bil lahek vstop v točilnico, kjer so se založili z zgoraj navedenim blagom in po isti poti zopet odšli.
Policija je takoj uvedla preiskavo in išče sledove, ki bi pomagali odkriti nepovabljene nočne goste.
Tudi včeraj stavka CRDA
Ker je vodstvo CRDA tudi včeraj skušalo odrediti splavitev ladje «Poseidon», je prišlo v ladjedelnici v Tržiču do ponovne stav-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiffiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Konj se je nenadoma splašil in povlekel s seboj mešetarja
Beguncema je izvabil dinarje, da jih bo menjal, pa je z denarjem izginil
Med raznimi obtoženci, ki so se morali včeraj dopoldne zagovarjati pred okrajnim sodnikom v Go. riqi, je bil tudi 49-letni Alojz Komel iz Gorice, Rafut št. 45.
V obtožnici je rečeno, da je dne prvega maja letos nekaj po 18. uri prišel neki človek iz Gradiške k njemu in hotel videti konja z namenom, da bi ga kupil. Ko so konja pripeljali na dvorišče soseda Lebana, so ga tudi preizkusili in pri uzdi ga je držal Leopoldo Chittaro ter ga vozil sem ter tja. Potem pa- da je stopil Komel v hlev po bič in z njim ošvrknil konja. Ta se je zaradi tega splašil, zdirjal proti cesti in povlekel za seboj na vajetih tudi Chittara, ki je pri tem dobil poškodbe, zaradi katerih se je moral zdraviti kakih 20 dni in je bil tudi 5 dni v bolnišnici.
Chittaro je spričo tega vložil pri policiji ovadbo proti Komelu in zahteval odškodnino. Pri včerajšnji razpravi je Komel trdil, da kcnja ni udaril z bičem, ampak r’a se je splašil medtem, ko je on šele šel po bič v hlev. Chittaro pa da se je sam ponudil, da bo držal konja ter trdil, da je mešetar in da bo on prodajal konja kupcu.
Sodnik je odločil tako, da naj Komel plača 26.000 lir in pa sodne stroške.
# $ *
Pri drugi razpravi je sedel na zatožni klopi 36-letni Celso Stanič iz Anhovega ob Soči, ki pa stanuje sedaj v Marianu, Ul. Manzoni 41.
Tožila sta ga Ivo Varga in Anton Obrovac Ta dva sta v začetku marca skrivaj prišla čez mejo blizu Šempetra, da bi na tej strani poskušala, kakšno je življenje beguncev. V gostilni «Alla Pesa» v Ul, Randàccio sta se 11. marca srečala s Staničem, ki jima je obljubil, da bo ugodno menjal di-
narje. Varga mu je izročil 16.300 din, ki so bili last obeh beguncev. Vendar pa sta zaman čakala, da se bo Stanič vrnil in ko sta se naveličala čakati, sta zadevo prijavila na kvesturi.
Vendar pa so včeraj razpravo proti Staniču odložili, ker je branilec odv. Ppftelili ugotovil nekatere pomanjkljivosti pri proceduri.
Drž. tož. odv. Livio Pernot; sodnik dr. Fabiani; branilec Gustavo Portelli,
w%f:: m *•»***
Deklica se je porezala s steklom
Včeraj dopoldne okrog 9. ure so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolninšlco v Gorici 9-let-no Carolino Barbera iz Gorice, Ul. Baiamontl 14. Zdravniki so ji ugotovili precej globoko rano na levem podlaktu ter so jo pridržali na zdravljenju. Deklica je povedala, da se je vrezala s kosom stekla, ko se ji je v roki razbila steklenica.
Nezgoda redovnice v umobolnici
Včeraj dopoldne nekaj pred 11. uro je prišla po pomoč v civilno bolnišnico redovnica Sandrina Batistini, ki je v službi v pokrajinski umobolnici. Redovnica je namreč padla v kuhinji in si pri tem zlomila levo roko v zapestju, pridržali so jo za 30 dni na zdravljenju.
Trčenje dveh avtomobilov na Majnici
Včeraj popoldne nekaj po 17. uri se je peljal 20-letni Franco Batistuta iz Romansa z avtom fiat 1100 iz Gorice v smeri proti Fari. Se preden je prišel do gostilne «Al fogolar» pa mu je privozil nasproti z avtom Ford Tau-nus 56-letni Fermando Moretti iz Arezza. Med obema voziloma je prišlo do trčenja, pri katerem sta
utrpela oba avta precejšnjo škodo. Pri trčenju je bil ranjen tudi Moretti, ki so ga odpeljali v go-riško bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve stegnenice, udarec na glavi in pretres možganov ter so ga pridržali za 60 dni na zdravljenju.
Na kraj nezgode je prišla cestna policija iz Gorice, ki je napravila zapisnik vendar pa ni mogla točno ugotoviti, kako in zakaj je prišlo do trčenja.
Sovodenjc se je ponesrečil v Novi Gorici
Včeraj popoldne nekaj pred 17. uro je prišel po pomoč v goriško bolnišnico 35-letni Aleksander Moro iz Sovodenj št. 27. Zdravniki' so mu ugotovili precejšnjo rano blizu levega gležnja in rano na desnem stegnu. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. Moro je dobil navedene poškodbe pri cestni nezgodi v Novi Gorici.
Pri nogometu se je ponesrečil
Včeraj popoldne nekaj po 14. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško bolnišnico 10-letne-ga Roberta Susterini > iz Gorice, Ul. Rastello 70. Zdravniki so mu nudili pomoč, ker je imel deček rano na desnem kolenu.
Susterini je povedal, da se je ponesrečil pri brcanju v Ul. Torriani.
Z gobami se je zastrupila
Nekaj po 13. uri včeraj so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 31-letno Filomeno Oriolo iz Gorice Ul. LunghTsonzo 111, ki je čutila velike bolečine v želodcu. V bolnišnico so jo sprejeli na opazovanje ker sumijo, da se je žena zastrupila z gobami, ki jih je užila pri kosilu in med katerimi so morda bile nekatere tudi strupene.
ke. Zupan Romani pa je odšel v Rim, da bi posredoval za takojšnjo rešitev zadeve 330 v Trst premeščenih delavcev, zaradi katerih je prišlo do sindikalnega gibanja in do stavke.
* * *
Minister za državne udeležbe Bo je 7. septembra sprejel v Trstu predstavnike tržiških delavcev, premeščenih tržaške ladjedelnice, ki se že toliko časa borijo proti premestitvi. Minister je takrat obljubil, da se bo za stvar pozanimal in je sedaj sporočil, da je navezal stike z IRI. Na podlagi tega je vodstvo CRDA zagotovilo, da je pripravljeno preklicati premestitev tistih delavcev, ki imajo največje težave, da pridejo na delo v Trst iz svojih krajev. Nadalje je pripravljeno vključiti v dnevno izmeno tiste delavce, ki so v drugih izmenah, . ter opozoriti družbo Screw Bolt na premeščene delavce, ki bi jih lahko zaposlili v tej novi panogi proizvodnje IRI in Finmeccanica. Te predloge bo minister Bo sporočil tudi ministrstvu za delo, na katerega sedežu se bodo 25. t.m. sestali predstavniki delavcev in CRDA za proučitev spora.
Izgubljeno-najdeno
V uradu mestnih stražnikov v Gorici, Ul. Mazzini 7, hranijo naslednje najdene predmete:
Dve moški in dve ženski kolesi, moški dežnik, štiri pare naočnikov za vid in tri pare za sonce, žensko zapestno uro, dva mošnjička z nekaj denarja, vsoto denarja, dragoceno žensko zaponko, tri ženske torbice (dve iz ličja in eno usnjeno), plastičen ovoj za dokumente s potrdilom za moped, moško volneno majo, razne predmete, ki so jih našli v Ribijevem avtobusu, in nekaj svežnjev ključev.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega od navedenih predmetov, ga lahko dobi v omenjenem uradu med uradpimi urami.
Uspel izlet p.d. «Skala» po Sloveniji
.. Prosvetno društvo «Skala» iz Gabrij je priredilo v nedeljo enodnevni avtobusni izlet v Slovenijo. Zgodaj zjutraj so se ustavili v Postojni, kjer si je večina ogledala znamenito jamo. Peljali so se skozi Ljubljano in se ustavili na kosilu v Kranju. V Begunjah jih je pričakal vodič in jih vodil po kraju, kjer . so okupatorji mučili in ubijali slovenske rodoljube. Vaščani so položili k spomeniku lep venec ter se poklonili žrtvam z enominutnim molkom. Na povratku so se ustavili v Ljub. Ijani, kjer se je skupina razšla. Nekateri so šli k sorodnikom, drugi pa so si ogledali slovensko prestolnico. Ob 23. uri so sedli v avtobus in se odpeljali domov. K uspehu izleta je pripomoglo tudi izvrstno vreme ter vzgledna točnost vseh udeležencev.
Vpisovanje v slovenske šole
Vpisovanje otrok -v slovenske osnovne iole na Goriškem se zaključi 27. t. m.
Do 25. t. m. se nadaljuje tudi vpisovanje v srednje šole.
Starši vpišite pravočasno svoje otroke in vpišite jih v slovensko šolo, kamor edino spadajo in kjer bodo imeli od pouka v materinščini največjo korist in Jamstvo, da postanejo značajni in vredni člani človeške družbe.

V SOBOTO IN V NEDELJO V POKRITEM BAZENU
Mornar in Korčula
na turnirju v vaterpola.„
za trofejo Bradaschia
• Edera-Jug v. plavalnem dvoboju
V	našem mestu so turnirji v vaterpolu, ki so vredni tega Imena, zelo redki. V prihodnjih dneh pa bomo končno le lahko prisostvovali spopadom v vodi v tekmovanju, ki ga bo priredila v večernih urah sobote in nedelje US Triestina. Gre za turnir za «Trofejo Bradaschia», kjer bosta od italijanskih moštev nastopila domača Triestina in Jant-zen Camogli, od jugoslovanskih pa Korčula in splitski Mornar.
Triestina in Mornar sta največ ja favorita za osvojitev trofeje. Tokrat si Ifo zmagovalec turnirja dokončno osvojil lovoriko, ki bo po-stala njegova trajna last. V prvem turnirju je zmaga pripadla Triestini, v zadnji izvedbi pa splitskim vaterpolistom, ki bodo letos skušali zaigrati odločilno karto. Nagrada je preveč vredna in priložnost edinstvena, da bi si jo zapravili. Zaradi tega smemo pričakovati sicer lojalne, a ostre borbe pred plavajočimi mrežami, med katerimi se bodo kre-tali, posebno v jugoslovanskih vrstah, nekateri državni reprezentanti.
V	soboto bo v pokritem bazenu tudi plavalni dvoboj med domačo Edero in dubrovniškim Jugom, ki prihaja v Trst z zelo močno žensko ekipo. Kot se vidi, izreden dogodek, ki bo privabil na rob
ekipno, drugo pa posamezno.	bazena prav vse ljubitelje plavanja in vaterpola.
SREDOZEMSKE IGRE
Skoraj vsi udeleženci že zbrani v Neaplju
V soboto slovesna otvoritev IV. izvedbe
NEAPELJ, 19. — Mesto Jod Vezuvom je že praznično razpoloženo: v soboto bo v Neaplju svečana otvoritev IV. Sredozemskih iger, kjer se bodo zbrali najboljši športniki držav ob Sredozemskem bazenu. Del atletov je že v Neaplju, kjer vestno dokončujejo zadnje priprave za nastop.
Številni radovedneži dan za dnem sledijo s tribun raznih športnih ob-
OD 21. DO 24. T. M.
Tržačan Gregori s štirimi rojaki na kolesarski dirki po Srbiji
Včeraj Je odpotovala v Beograd petčlanski kolesarska ekipa, ki se bo od 21. do 24. t. m. udeležila dirke po Srbiji. V ekipi so Gregori, Dean, Plett, Bottega in Gheller, to je kar trije, ki so se udeležili dirke po Jugoslaviji.
Dirka po Srbiji se bo začela 21. t. m. v Beogradu, od koder se bodo kolesarji pognali proti cilju v 118 km oddaljenem Kragujevcu. V nedeljo 22. bosta dve poletapi na 152 km dolgi progi Kragujevac Smederevo, v ponedeljek bosta prav tako dve poletapi Smederevo - Kraljevo, v zaključnem dnevu pa se bodo morali udeleženci na 92 km dolgi progi Kraljevo - Titovo Užice pomeriti v borbi s kronometrom. Prvo poletapo (36 km) bodo vozili
jektov njihovemu trudu in čeprav jih še ne razlikujejo. Jim s ploskanjem privoščijo zadoščenje, katerega morda med tekmovanjem ne bodo deležni.
Vsi stadioni, bazeni in telovadnice so ves dap zasedeni. Atleti do skrajnosti izrabijo njim določeni čas za trening, ker vedo, da se bodo morali ob napovedani uri umakniti in prepustiti prostor drugim.
V preteklih dneh so prispeli v Neapelj nogometaši Španije, ZAR, Turčije in Tunizije, dalje celotna reprezentanca Maroka, veslači Turčije in ZAR, italijaaski plavalci in kolesarji ter številni posamezniki. Največ dela pa so imeli organizatorji danes, ko so se zbrali v mestu skoraj vsi udeleženci od Francozov, Jugosli
sr ‘
k .____
gometaši, vaterpolisti, boksarji, košarkarji in hokejisti. Lahko še reče vsi Italijani, ki bodo nastopili v raznih panogah Sredozemskih ‘*er-
FIRENCE, 19. — Danes Je odpotovala v Neapelj italijanska nogometna reprezentanca, ki bo nastopila na Sredozemskih igrah. Tehnični komisar še ni najavil reprezentance, vendar predvidevajo, da bo italijanska enajsterica igrala v naslednji postavi: Rado. Noletti, Potetti, Sacco ali Cera, Bercellino I., Rosato, Leonardi, Lodettl, Petronl, Giannini in Volpato. Galluzziju pa bodo ostali na raz.
Bravi, Magnaght, Brizi,
Dori In Bercellino II.
• * *
NEAPELJ, 19. - Jutri bodo v okviru Sredozemskih iger naslednje izločilne nogometne tekme B skupine:
v Beneventu ob 15. uri LIBANON-SPANIJA
v Caserti ob 15. uri MALTA-ZAR.
* * *
NEAPELJ, 19. — Na teniškem turnirju Sredozemskih iger bo na-alcev. Prireditveni od-nosilce skupin, ki so
ŠPORTNA TV
RIM, 19. — Televizija bo ves teden prenašala prizore iz Sredozemskih iger, ki bodo v Neaplju od 21-do 29. t. m. Nedeljski «športni popoldan» se bo začel s prenosom v Evrovizljl dogodka v Neaplju. Ob 19.15 bo na prvem kanalu registriran prenos nogometne tekme. Ob 22.30 bo na drugem kanalu v Evro-viziji prenos športnega dogodka Sredozemskih Iger.
Prenosi Iz Neaplja bodo kakor sledi:
v ponedeljek 23. t.m. — na prvem kanalu — od 17. do 17.30, od 22.05 do 22.20 in od 23.30 do 24.;
v torek — na prvem kanalu —
izpolago še Zoff, Brizi, Ferrarlo,
stopilo 288 igri bor je določil naslednji:
-LE
SINGLE — Santana (Španija), Pletrangeli (Italija), Couder (Španija), Jovanovič in Pllič (Jugoslavija), ArlUa (Španija) in Kaloghe-ropulos (Grčija).
DOUBLÉ — Pletrangeli - Sirola (Italija), Jovanovič-PUič (Jugoslavija), Santana-Arllla (Španija), Cou-der-Arilla A. (Španija).
NEAPELJ, 19. — Nocoj so objavili razpored turnirja v vaterpolu, ki bo potekal kakor sledi: 22.	t. m. ob 21. Jugoslavija-Malta, ob 22. Italija-Francija 23.	t. m. ob 21. Jugoslavija-ZAR, ob 22. Italija-Malta 24.	t. m. ob 21. Francija-Malta, ob 22. Italija-ZAR 25.	t. m. ob 21. ZAR-Malta, ob 22. Jugoslavija-Francija 26.	t. m. ob 21. Jugoslavija-Italija, ob 22. ZAR-Francija.	v sredo — na prvem fanalu — od 16.45 do 17.30 in od 21.55 do 22.45; v četrtek — od 15 do 17. ure na prvem kanalu in od 22.55 dalje na drugem ; v petek — na prvem kanalu — od 15. do 18. in od 22.30 dalje; v soboto — od 15. do 18. na prvem kanalu, v večernih urah pa na drugem.
ŠZ BOR-ATLETIKA	
Jutri bo na stadionu Valmaura atletsko tekmovanje za člane in mladince. Sodelovali bodo tudt atleti iz Celovca, ttrnlk:	
15.00 — zbor sodnikov in tekmovalcev	
15.30 — 400 m zapreke skok v daljino • met kopja	— TRETJAK IVO
16.00 — 800 m	— ŠVAB DUŠAN
16.15 — skok v višino 16.15 — met krogle 16.30 — 200 m	— SEDMAK EMIL
17.30 — 3.000 m met diska	- SEDMAK EMIL, HRVAT NEVO
17.30 — švedska štafeta (400 x 300 x 200 x 100)	
	
ATLETIKA	NOGOMET
RIM, 19. — Italijanska atletska zveza je dopolnila žensko reprezen f.anco, ki bo 22. t. m. nastopila v Milanu v troboju s Francijo in Ju goslkvljo. V italijanski reprezentan cl bo nastopila v metu diska tudi članica tržaške Glnnastice Marcel la Škabar. * * * RIM, 19. — V soboto in v nedeljo bo v Rimu IV. predolimpijski moški miting v atletiki, katerega organizira AS Roma. Predvidevajo, da se bodo tekmovanja udeležili	BUKAREŠTA, 19. - V prvem kolu turnirja za evropski pokal prvakov je Dinamo iz Bukarešte premagal enajsterico Moto Jene (Vzhodna Nemčija) 2:0 (0:0),
	boks
	HONOLULU, 19 - Svetovni prvak lahke kategorije Carlos Orti z je sinoči v dvoboju, ki ni veljal za svetovni naslov, premagal v sedmi rundi s tehničnim k. o. filipinskega prvaka Peta Acero
	TENIS
vsi najboljši italijanski atleti, še posebno, ker bo miting služil za pregled sil, ki bodo predstavljate Italijo na «Sredozemskem mitingu» v Neaplju. Čeprav so minimalne norme za nastop zelo ostre, se je k tekmovanju prijavilo 50 klubov z 278 atleti.	MELBOURNE, 19. — Avstralski teniški igralec John Fraser je moral ponovno prekiniti udejstvovanje in vse kaže, da se bo moral odpovedati igranju. Fraserju se je ponovno pojavila bolečina v hrbtenici kot posledica že stare poškodbe, ki Avstralcu onemogoča sproščeno igro.
_____----JOŽE VERGA N:--
OrfMAREZIG
«(»MADRIDA
70.
Drugi dan smo sklicali sestanek komande bataljona in komandirjev čet. Na njem smo kritično pregledali delo bataljona v zadnjem polletju, razpravljali o partizanskem gibanju v Franciji, Jugoslaviji in Italiji in se pogovarjali o položaju na bojiščih. Menili smo, da se vojna bliža koncu. Po katastrofi pri Stalingradu se je nemška armada naglo umikala iz Sovjetske zveze, zavezniki so pometli Italijane in Nemce iz Afrike, zasedli Sicilijo, se izkrcali v Južni Italiji in prisilili Italijo h kapitulaciji. Vsak čas lahko pričakujemo tudi izkrcanje v Franciji. Predvidevali smo tudi, da bodo zahodni imperialisti podprli degoliste. nas pa bodo skušali razorožiti.
Na sestanku smo sklenili tudi, da ostanemo v taborišču druge čete in bomo kontrolirali železniško progo in obe glavni cesti, ki vodita iz Perigueuxa v Bergerac in iz Perigueuxa v Mussiden m Villamblard. Za prvo četo in štab bataljona smo sklenili, naj ostane v okraju Lot et Garonne.
GESTAPO NA PREŽI
Nekaj dni zatem sem imel opravek na štabu bataljona. Za spremstvo sta šla z mano Raimond Turchi in Alberto Rivo.
Mimogrede smo se ustavili v restavraciji partizanske mame v Eyrenvillu. Restavracija je v bližini železniške postaje in ob križišču štirih cest. Med temi je bila tudi široka asfaltirana cesta, ki pelje iz Perigueuxa proti Toulousu. Jeannette Coq je bila naša zvesta obveščevalka. Marsikomu je že rešila življenje in tudi meni. Za nas so bila vrata njene hiše odprta ob vsaki uri, podnevi in ponoči.. Čeprav je imela že nad 70 let, nam Je še vedno pletla nogavice in puloverje. Tudi tisti večer nam je odprla stranska vrata in postregla s toplo kavo.
V daljavi je brnel avtomobil, Jeannette je odhitela vznemirjena k oknu.
«Kako, Jeannette,» jsem jo vprašal, «nocoj ste nekam nemirni?»
«Ni več nekdanjega miru pri nas, ni ga več,» je ponavljala. «Noč in dan krožijo tod okoli tovornjaki, polni vojaštva, pa tudi oklopnjaki. Med njimi pa švigajo v avtomobilih gestapovci.
Pred Štirimi dnevi so se pripeljali v avtomobilu štirje gestapovski ofioirji. Posedli so in naročili dva litra vina. s seboj so imeli velike kose salame in kruha. Ko so se najedli, so naročili še tretji liter. Potem so me povabili, naj prisedem. Eden izmed njih Je znal malo francosko in me je vprašal, če prihajajo v gostilno tudi partizani — banditi. Odgovorila sem mu, da nisem videla še nobenega.
.Jožeta Vergana pa vendar poznate,’ mi je rekel, 'saj je bil še pred štirinajstimi dnevi pri vas!’
Mogoče Je bil, sem odgovorila, tu je pač gostilna in mnogo ljudi prihaja in odhaja. Kdo pa jih vprašuje po imenu? Postrežem jim in drugo me ne zanima.
Tedaj Je segel v aktovko in potegnil iz nje kakih 50 slik
Ta poglejte, če koga poznate.’
Pregledala sem slike in spoznala kakih 12 ljudi, trdila pa sem, da ne poznam nikogar. Tudi tvoja slika je bila vmes in prav to so mi neprestano molili pod nos. Jaz pa sem stalno trdila, da te ne poznam.»
Hoteli smo oditi, toda potisnila nas Je spet na stole:
«Lačni ne pojdete od hiše!» Je rekla in nam šla pripravljat večerjo.
Ko smo odhajali, je previdno odprla stranska vrata in
rekla:
«Malo še počakajte, da pogledam, če Je zrak čist.»
Sla je do postaje in se kmalu vrnila.
«Vse v redu! Pa srečno!»
Lepo smo se ji zahvalili in se odpravili v noč.
Iz Eyrenvilla do komande bataljona Je bilo kakih 16 km partizanske poti. Iz nizkih oblakov Je narahlo, a gosto pršilo. Tema je bila kot v rogu, da si videl komaj za ped pred seboj. Poti so bile razmočene in noge so se vdirale do gležnjev v blato V taborišče smo prišli šele proti Jutru. Kaka dva kilometra prej nas je ustavila naša patrulja in nas pospremila do komande, ki je imela svoj sedež v nekem zapuščenem hlevu.
Kmalu so poklicali pomočnika komandanta bataljona Liz-zica in komandanta čete Francoisa. Poročala sta o situaciji v tem okolišu m omenila, da so ujeli tri sumljive ogleduhe.
Dal sem jih privesti in začelo se je takoj zasliševanje, že na prvi pogled Je bilo poznati, da so to propalice, ki bi za denar izdali še lastno mater.
Najprej so vse trmasto tajili, v navzkrižnem ognju naših vprašanj pa so padali v protislovja, se zmedli in naposled vse priznali. Zbirali so podatke o partizanih, Jih pošiljali monsi-gnorju Toricelliju v Agen in prejemali za izdajstvo plačo od Nemcev. Nismo se marali dolgo trapiti z njimi in smo Jih poslali kar «v 13 bataljon».
že prej smo Izvedeli, da mislijo Nemci «prečesati» ta del pokrajine in prav ti ogleduhi bi Jim bili morali prinesti še zadnje podatke o našem natančnem položaju, o številu borcev in o vrsti našega orožja.
Zdaj -smo se moral! odločiti, ali sprejmemo boj z Nemci ali se umaknemo Imeli smo samo 60 borcev ln malo munici-je. Po poročilih naših obveščevavcev pa so nas NetnCi name-
ravali napasti z velikimi silami jn tn nas bili po številu m orožju močno prekašali. Odločili smo se torej, da se umaknemo na nove položaje v okolico Villeneuva ob Loti.
Nekaj dni zatem sem prejel poročilo, da je naša četa napadla Nemce na glavni cesti med Bergeracom in Perigueuxoni-Nemci so imeli tri mrtve.
Deset dni kasneje pa mi je komisar sporočil, da so imeli hud spopad z Nemci med Mussidanom in Villamblardom, nekako v sredini poti, ki drži iz Perigueuxa v Bergerac. V pismu mi Je sporočil takole:
«V tem spopadu so imeli Nemci velike izgube, toda tudi mi smo izgubili svoje štiri najboljše borce, šest tovarišev pa je bilo ranjenih. Borba je trajala nad dve uri. Nemci so bili v veliki premoči m smo se morali umakniti. Najhuje je bilo, da nis.no mogli odnesti mrtvih tovarišev Med padlimi sta dva Španca, Pepito in Anton, ter oba Poljaka, ki sta pobegnila iz nemške vojske, Pavel in Jožef. Izgubili smo tudi en mitraljez. Posrečilo pa se nam je rešiti vse ranjene tovariše.»
Poročilo me je pretreslo. Z vsemi padlimi so me družile tesne vezi prijateljstva. Nikdar več jih ne bom videl.
Sklical sem sestanek čete in smo se prav prisrčno oddolžili spominu padlih.
Po sestanku sem se odločil, da obiščem taborišče naše druge in tretje čete. Poklical sem še Rajmunda in Alberta ih se odpravil na pot.
Na večer naslednjega dne smo prišli do Campsegreta, kjer je stanoval brat Milko z družino. Hiša je stala na samem io je bila oddaljena še kakih 10 km od taborišča naše druge in tretje čete. Jaz sem vstopil, moja spremljevalca pa sta ostala zunaj na straži.
Na velikem odprtem ognjišču sta sedela brat in njegova žena. okrog njiju pa se je motalo sedmero otrok. Najstarejša je imela komaj 13 let. Ko sem vstopil, so otroci zagnali vrišC in planili proti meni. Vedeli so, da ne prihajam nikoli praznih rok.
Svakinja je takoj vrgla nekaj polen na ogenj in začela pri' pravljati večerjo.
(Nadaljevanje sledi)
_______	'	.	’ -	_________________ '	__________ *_________ ___________1	•	■	'	1	■ ■	_ '	.	*	'	■ '	1	v ,	_
UREUNISIVO:	TRST - UL MONTECCHl 6 II TELEFON 93XU» IN 94«:«- Foštni predal 559 - PODKOŽNIH GOKIGA: Ulic» S Pellico lil. lei 33-82 - UPKAVAi TRSI - UL SV FRANČIŠKA 4t. 20 - Tel St 37-33»	- NAROČNINA: mesetna 65L 111 - Vnaprej: četrt-
letna 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna «400 lir — SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din. polletno 960 din četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiski Trst 11 5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3 -1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Gene oglasov Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 130, (tnančno-upravni 200, osmrtnica ISO Ur — Mali oglasi 4(1 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. "
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst