• -m
Knjižnica liceja
Ljubljana
Posamezne Številk Navadne Din 1‘-ob nedeljah Din 2*-
»TABOR- izhaja vsak dan, razi nedelje in praznikov, ob 18, ur datumom onslednjttra dne ter st* meječno po pošti D 18’—-, za ii zemstvo D 20’	,	dostavljen	nad«
D ltf*—, na izkaznice D 18* > inserati po dogovoru.
Naroča se pri upravi »TABORA", MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. ,4.
Leto: V.
Maribor, sreda 6. februarja 1924.
Posamezne številke; Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din. 2*—.
UREDNIŠTVO sc nahaja v Mari« boru, Jurčičeva ul. št 4, I. nad-
stropje. Telefon interurb. št. 27«5.
ae nahaja v Jurčičevi uličic st. 4, pritličje, desno. Tele-- on št. 21. — SHS poštnočekovni račun štev. 11.787.
Na naročila brez denarja ae ne ozira. —• Rokopisi sc ne vračajo.
Številka: 30.
Ostra borba v narodni skupščini.
Proračun in vprašanje prevzetih
BEOGRAD, 5. febr. Današnja seja narodne skupščine je pričela ob pol 20. uri dnp- Med vlogami Sta dve zahtevi ministra pravde za izročitev posl. Radiča radi prestopka po § 103 in 92 kaz. z.
Po krajših odgovorih nekaterih ministrov na razna vprašanja je prešla skupščina na dnevni red: h generalni debati o proračunu. Prvi je govoril za muslimanski klub dr. Behinen, . kj je obširno utemeljeval odklonilno stališče jugoslov. muslimanske organizacije. Kritizira fa-kozvano redukcijo uradništva vočigled zvišanju postave glede izdatkov v skoro •vseh ministrstvih. Graja zanemarjanje ljudskega šolstva in izigravanje v ustavi predvidene brezplačnosti Ijudskošolskc-ga pouka z raznimi taksami. V Bosni je ljudstvo poleg občinskih davščin za javna dela še obremenjeno z delom v naravi, kar pomeni dvojno obremenitev.
Graja, da tvorijo izdatki za armado petino celega budžeta- Ostro sc pritožuje proti separatizmu, ki ga izvaja vlada s tem, da zanemarja ostale pokrajine in favorizira Staro Srbijo.
Za njim govori bivši finančni minister dr. Kumanudi. Ostro kritizira izvajanja fin. ministra in na podlagi številk dokaže neresničnost njegove teze, da še nobena vlada niti v najboljših časih ni imela tako sijajnih finančnih uspehov ka-kor. radikalski režim tekom zadnjega leta. Nevarno je,, da sc je lanski proračun enostavno spremenil v letošnjega. Tudi preložitev proračunskega leta od 1- jul. na 1. aprila bo povzročila zmedo. Kritizira posamezne postavke in povdarja, da proračun v celoti ni realen- Proračun tudi ni uravnotežen, ker dohodki ne morejo kriti izdatkov. Ako vzamemo za podlago glede dohodkov najboljši
Radičevi pogoji za sodelovanje z opozicijo.
BEOGRAD. S. febr. V tukajšnjih in- javnega življenja. Samo če sc eden ali formiranih krogih trde, da je Radio po drugi teh pogojev izpolni, je Radič pri-dr. Lorkoviču stavi! zahtevo, da ali naj pravljen sodelovati z opozicijonalnim da Davidovič garancije, da bo odločal on blokom. Čc ne, bo napravil aranžman z in njegova skupina o demokratski poli- radikali, tiki ali pa naj se Pribičcvič umakne iz
H3-—
železnic* — Poraz vlade v odseku.
lanski mesec, september, ki je nesel 800 milijonov dohodkov, vidimo, da sc izdatki, predvideni v proračunun, ne morejo kriti. Minister sam je naznanil naknadne kredite in tako sam ovrgel svojo tezo o realnem, nravnoteženem proračunu. 'Tudi ne gre, da sc krijejo izdatki za vojsko in železnice iz rednih dohodkov. Po izkušnjah mnogih strokovnjakov se morajo taki izdatki kriti iz kreditov. Tudi je čudno, da je vlada, ne da bi imela za to v kateremkoli finančnem zakonu pooblastilo, prevzela južno železnico in pričela s 1. jan. 1924 odplačevati tozadevne obroke. Ti izdatki so sc najbrž krili iz prebitkov od dohodkov železnic. To je pa protizakonito, ker se smejo dohodki železnic porabljati samo v investicijske svrhe. Govornik se dotakne vprašanja orijentske železnice in zahteva v svrho razgovora o tej zadevi tajno sejo- Opozicija hrupno podpira to zahtevo.
Minister Kojič v imenu vlade odklanja predlog za tajno sejo. Opozicija predlog sicer umakne, izjavlja pa. da vlada nosi polno odgovornosti, če se bodo v javni seji. razpravljale stvari, ki niso za javnost.
Minister Kojič povzame besedo in govori o zadevi orijentske železnice.
Seja še traja.
Beograd, 5. febr. V včerajšnji seji zakonodajnega odseka je prrTaizpravi o vladinem predlogu glede centralne uprave doživela vlada pri glasovanju poraz ker je ostala v manjšini s 1 proti 6 glasovom. Z opozicijo jo glasoval tudi Nemec Moser. Nepričakovani poraz je v vladnih krogih povzročit veliko razburjenje.
RADIKALSKI VELJAK "	’	DATL
Beograd, 5. febr. Tiivši minister dr. Jankovič je vložil tožbo proti uredniku
NA DA L.IEVAN.TE KONFF^ENCF. OPOZICIJSKIH ŠEFOV.
.i-	.	Beograd, 5. febr. Dnn.es sc uadalju-
Republike« dr. Tkomeu.Ta jo pa našlo- JC v&raj za^a konferenca med Davi-,,il dokaz resnice. Pri včerajšnji razpra- doviče*. Korošcem in Spali«. Včeraj vi je dr .Jankoviču postalo vroče m jo poiwIdwe ■}„ M] 5z(to|) kl.atH{ komteni,ko
ponudil toženemu poravnavo. Pr. Ikon,« bi pa ne govori ničesar v vsebini razgo-pa pnnuoibc m sprejel in jo izjavvt, da VoroV. vztraja na izvedhii- dokaza resnice.
P
PRAZNOTA V DRŽAVNIH W \G A J-
nah.
Za uradnike ni denarja.
AVSTRIJSKI KANCELAR V BUKAREŠTI.
BUKAREŠTA, 5. febr. Včeraj sta avstrijski državni kancelar Seipel in zunanji Minister Griinborger konferirala z
* a *	I\WiriCI	H	ČUH	Z
Beograd, 5. fclvr. Včeraj popoldne rumunskim min. p red s- Bratranu in zun. od 3. do 4. ure sc j*o vršila v stanovanju ministrom Ruco. Ob 1. uri pop. sta bila bolnega min. preds. Pršiča konferenc a °')a sprejeta v avdijenci pri kralju in pomiri 5 str o v o parlamentarnem položaju in tcm Prltcgnena k dineju v kraljevi palači.
zlasti o izplačilu Tiradah p1«8. Fimn- '	Angleško-ruska konferenca,
cm minister je izjavil, da praznota v dr- mnr/ c * ,	>	,	,
žavnih blagajnah no pripušča takojšnjo- ,	f*hr.’% Londona poročajo,
ga izplačila uradniških plač. Ministri *0	& v!adapsk,,ica.tira"
se razšli, ne da bi prišli do rezultat«,	konferenco. Pred skl,
ZDRAVNIŠKO MNENJE Q VENIZE-LOSU.
ATENE, 5- febr. Včeraj se je vršil konzilij Venizclosovih zdravnikov s profesorjem Vanuctom, ki je prispel semkaj.
Zvečer je bil o zdravstvenem stanju min. breds. Venizelosa izdan bulletin. ki v svojih zaključkih prihaja do zahteve, da Mora Vcnizelos uživati popolen mir in sc ^ «ne baviti z ivJadnimi posli,.
gleško-rusko konferenco. Pred sklica njem pa bo vprašala za mnenje Zedinjene države, Francijo in Italijo.
BORZA.
CuriK, 5. febr. (Izv.) Sklepni tečaj, Pa-riz 26.60, Beograd (1,77. London 24.74,
'■,iga 16.65, Milan 25.15, Nmvjnork 574.50, Dunaj 0.0061.
Magreb, 5. f,-'V. Pariz 305-400, Švicu 14.85—14.95, London 368J,':• 571.15, Dunaj 0.11975-0.12175, Pja 249.fD, Milen 371^-^,“ Now ork Sar—St,.
Tliiiis Wooirow Wiisen.
Maribor, 5. februarja.
Teden dpi po pogrebu ruskega diktatorja Lenina jo božja dekla, smrt ustavila »ico bivšega predsednika Zedinjenih držav, svetov, 110znanega ameriškega državnika Wilsona.
V lotih 1917—1919, ki so prinesla zlasti Evropi ogromne izprememibe, je bilo najpogosteje slišati dve imeni: Wilson ini Lenin. Umrla sta skoraj ob istem času — eden na oni, drugi na drugi strani zemeljsko krogle. Oba sta so zadnja leta umaknila v zatišje: Lenin kot zmagovalec, M ilson' kot premaganec. Dasi ši nista stala nasproti kot rivala, sta bila de faeto. predstavite]ja dveh docela nasprotnih smeri socialno-političnega razvoja. Leninu je bil \Vilson predstavite! j bnržcazij,e in kapitalizma. Njegove najbolj idealistične zasnove so komunisti proglašali za maske, s katerimi si hoče meščanski razred ohraniti oblast, nad proletarskim' razredčim V TVilsonovih očeh pa jo bil Lenin predstavtitelj suro ve’sile, ki naj preobrazi svet brez ozira na človeka in njegovo preteklost, in ki naj ne upošteva te<fa, kar je človeštvo doseglo na trnjevi poti svojega razvoja. Če sprejmemo tezo, da je politično, kulturno, socialno' in versko živijejVje le odraz gospodarskega boja, tedaj sta v bistvu hotela oba osrečiti človeštvo:	Wilson	je kot zastopnik
dosedanjega razvoja stremel po pojmi nem priznanju človeških pravic, hotel je tako državo, ki bi kolikor le mogoče vse ljudi osrečila, smatral pa je, da se mora 'človeštvo sistematično razvijati v to smer. Lenin je kot predstavite! j načela razredno tvorbe priznaval samo pravice •večinskega razreda in' jo hotel vos razi voj družbe in kulturo podrediti enemu razredu, dokler ne bi izginila vsa nasprotja in’ bi bili! vsi ljudje enako srečni. Ta cilj pa jo imela doseči socialna revolucija. AVilsonova. smer je hotela, u-stvariti socialno enakost s svobodo, Leninova pa svobodo z enakostjo. Življenje pa je dokazalo, da se ne posreči noben eksperiment, ki nima dovolj pripravljenih pogojev. Komunist Lenin in idealist Wi1son sta bila proglašena za utopista, razmere pa so ostale take, kakršne v danih razmerah morejo biti. Rusija se :nii izprani on ila v pravljično deželo enakosti in ljudske sreče, ampak je padla še nižje kot je bila in teror bolj-ševikov se prav nič ne razlikuje od terorja carja — absolutista. Tudi Wilson nli dosegel tega, kar 'je hotel: razočaran se je vrniti iz Pariza v Ameriko, kjer so mu lastni voliici dali nezaupnico.
\Vi Lson in' Lenin. kil sta v razdobju nekoliko dni zapustila svet, sta si bila vseskozi antipoda. Witson je zrasel v hiši kirščaskega duhovnika in’ se je navzel anglosaško kulture, ki ima izmed vseh najbolj idealistično obeležje. Postal jo profesor zgodovine in državnega, prava, avtor filozofskih in zgodovinskih spisov. V politiko sc je razvil v zrelejši dobi in' sicer v miljeju, kjer ni bilo treba demokracijo šele uvajati, ampak je rasla iz samih tal. Kot zgodovinar je dobro poznal počasnost j,n težave človeškega. razvoja in je bil trdno uvorjen, da je pot evolucije in neprestanega presnavljanja najbolj a kot h končnim ciljem. Vzgojen je bil v puritanskem ozračju, v veri v Boga in v zmago dobrega nad slabim', v spoštovanju človeka in njegovih' pravic. Vse to-je storilo, da je, bil AVilson v velikem mOmridu, ko so Ra valovi zgodovine zanesli na eno najodličnejših mest sveta, takšen, kakor ga poznamo. — Kako drugačna je bila Leninova, življcilsika pot! Baten je bil na
veliki ravnici med Evropo in Azijo, kje* so se stoletja prelivali barbarski naro* dii, v primitivnem' agrarnem' miljeju, .v, državi, kjer so bile potrebne krvave žrt« ve, da je car samotsiln,ih privolil v naj-enostavnejše človeške pravice. Že kot deček je Vladimir Iljič slišal, da so mu brata obesiti, ker je bil dober revnim1, zatiranim ljudem, ker se je boril zoper, nasilja in krivice. Tako sta toraj tekli živi jenski poti obeh državnikov, ki so ju na areno svetovnih dogajanj vrgli isti viharji; tekli »ta vsaka v Svojo smer. In v velikem zgodovinskem trenutku je bilo slišati alternativo: Ali Wiil. soir ali Lenin?
Danes so so razmere vsaj za silo uh stalile in zato je ta alternativa domala že pozabljena. Le pa že primerjamo oba državnika, ako stavimo kontraste, dal bolj spoznamo kVilsonovo politično im soh cialno fiziognomijo, tedaj moramo reči, da je bilo v Wilsouu veliko več pozitivnega nego v Leninu. Wiilson je bil idea-1 ist, a je stal na realnih tleh: Lenin' ja bil materi j ali st, a po svoj.i veri v revolucijo mistik. Wilsonov vpliv na razvoj dogodkov je bil blagodejen. Njega so zlasti mali narodi občutili kakor balzam! svojim' ranam1. Njegove besede in njegovo aktivno delo jo vzbujalo vero v mirovne in buinnamtame ideale človeštva; Kljub temu. da ni dosegel tega, kair je hotel — a kdo 'jc dosegel, saj je življe-nje večen kompromis — je s svojimi! težnjami vlival nade v boljšo bodočnost narodov in človeštva.	;
Wilson je inicijator in’ organizator1 Društva narodov. Kot zgodovinar se ja dobro zavedal, da Društvo narodov« prva meddržavna, vseskozi mirovna avtoriteta s pravico 'kontrole in’ z obvezni-mi razsobnmi — ne bo takoj izpočetkai postala tak faJktor, kakor ga narodi itB države potrebdjejo. Z Društvom’ narodov, čigar avtoriteta je bila kratko pr©3 Wi]sonovo smrtjo ojačena s progral-mom! nove angleške vlade, pa si je Wdi-son postavil zavidanja, vreden spomenik. Prejalislej se bo človeštvo iztreztfi-lo _ in' marsikateri ideal ki so ga zastopali le filozofi, bo postal realnost. V tej dobi, ko 'm nad Evropo in vsem1 ostalimi od čudežnih uspeliov tehnike zbližanim svetom vladalo znosnejše ozračje, ko Bo rtfed narodi' več pristnega, ne lažnjivegal iifferuaeionalri-esra duha. v tej dobi Bo Wilso#f veljal ko* 'ujvečji državnik krvavih let 1914—1920.	'	1
\VilSortu zamerijo, da je bil slafi, Morda jo imel v odločilnlih trenutkh re« premalo osebne energije. Nesporno ie, dal ni poznal evropskih problemov tako temeljito, kakor jih mora poznati državnik, ki jih hoče rešiti. Marsikaj mu očitajo. kakor sc pač očita človeku, z.aikaj errare hnmannm cst! Objetivna sodba) jo pridržana bodočnosti. Vsakdo pa mora priznati že sedaj, da 'je imel Milsou! mnogo dobre volje, da realizira svoje zasnove. Toda vojna se jo po krivdi nemških militaristov nadaljevala vsaj za e-no leto predolgo. (Mij ki smo se osvobodili avstro-ogrske državne basi i le, snih srečni, da je bilo tako, zakaj še 1. 1917 je bil Wilson z vsemi drugimi državniki vred za ohranitev habsburške monarhije.) V ogromnem labirintu problemov) nri bilo mogoče najti poti, ki bi vso zadovoljevala. Znano je, koliko realnih sili so je postavilo proti Wilsonovim zasnovam' na mirovni konferenci. V Franciji so Wiksona proglasili za germanofila, v lastni domovini pa so mu zamei-ilt, kor -je pomagal ustvarili vcrsaillsko mirovno pogodbo. V Italiji so teptali po njegovi sliki, ker je izkušal skrčiti kremplje rimskega impmijalizina, V Jugoslaviji pa je n.ie^o*-- uopularnošt bledela, ker nam ni d ■*	iu	Trsta,
(s&ari
*T Ano E c.
SSSm
«*Sw.
■JV MaidJibtra1, duo C. 'februarja 192-f
Karkoli; še jc Wilsoif dotaknil stoletnih jptroblemov, povsod je bil nekdo nozado-vtoljert, nekdo pa razočaran. Toda fcom1-•ipromisi, ki so bili storjeni, dokler jo W11boiS še nekaj vpliva na mirovni konferenci1, so bili relativno dobri. WjI-sonOvt vpliv ni bil nikjer škodljiv m ! nikdar popolnoma pristranski.
Zdravo pa je bilo tudi Wilsonovo na-i oelo, ki1 ga je v Ameriki politično pokopalo: Amerika se ne sme izolirati, am-| pa,k mora aktivno sodelovati pri reševa-I njn najbolje perečih problemov človeštva! Monrejeva doktrina je Wilsona ; premagata'; koristi imajo pač anuariškll i velekapitalisti, Evropa pa trpi škodo. ,Wii‘lsonov padec je pomenil zmago tajne ‘diplomacije in zmago velikih 'kapitalističnih trustov, ki so ves čas z mržnjo opazovali profesorja, - ideologa Wilso-; na, kako se v imenu Amerike zavzema i za načela svobode in pravice, in! katerim'( je bil toliko časa dober, dokler so potoki; evropske krvi pokrili blagajne ameri-i iških trustov ifi milijonarjev.	!
VVilson jc edini anferiškl državnik, ki bo ostal trajno zapisan! tudi v zgodovini našega naroda'. Njegovo ime je v drugi polovici 1. 1918 šlo od ust do ust; njemu se je vzklikalo v slehernem našem kraju, kamor so prodrli valovi narodnega osvobojcuja. Ml dotlej nismo imeli stikov « svetovnim' življenjem, zlasti s svetovno politiko. Prvemu srečanju je mloralo nujno slediti razočaranje. Navdušenje je zmeraj enostransko in varljivo. Ko se je začenjalo izlvlapevati in ilco se je V vsej svoji neizprosnosti pojavljala realnost, rezultanta neštetih nam! nezniatnih in deloma -celo nasprotnih či-niteljev, je tudi Wiilsoniova glorija izginjala. Kdo ve, ali ni sirno bili največ somi 'krivil Prepustimo končno sodibo bodočnosti.
Wiilscrt je imel srečo, da je prišel v zgodovino mnogo čistejši, večji in bogatejši nego Lenin!. Njegov grob ne bo nikdar pozabljen! Sila mečev ‘bo strta, sila duha in idealov nlikoli!	I-us.
!
Resolucije zbora zaupnikov JDS za ljubljansko oblast z dne 3. februarja:
meni te v, ki je najhujši protivnik državne zavesti.
4. Samouprava,m naj, se zagotovi financ ijelin a samostojnost s tem, da se jim d ode le realni davki, do izenačenja davčnih sistemov pa zlasti one davke, ki pošto j,e Te v dotiičnih pokrajinah, t. j. v Sloveniji dehodarina in posebne trošarine 11 a žganje in vino.
5. Eksistenci minimum! prti dohodari-ni naj se zviša na 15.000 Din.
6. Zakon o taksah je povsem' nestro-kovrijiaško izdelan in’ je nujno potreben' pregleda po strokovnjaški komisiji, ki na j iz n jega popravil oči vidne pogreške in pa. pretiranosti, ki ..bodo pač ubile promet, a državi ne bodo nesle nič.
7: Kukih naj se popolnoma odpravi.
8. Kot najbolj uspešno sredstvo proti draginji se. priporoča.* da država, vsem produktivnimi slojem1 omogoči delo z dodelitvijo čim! cenejšega kredita. Misel, da se osnujejo z drž. pomočjo zavodi' za kredit obrtnikom' in 'kmetom, pozdravljamo. Samo zahtevamo, da se organizacija prevede tako, da bo kredit izdaten, uprava pa okretna in nepristranska in da bodo naše oblasti, ki so gospodarsko močno razvite, temu primerno uvaževa-me. Narodna banka naj deluje povsod na pocenitev kreditov.
1.	Protest z ozirom ha sporazum r, Italijo.
Zbor zaupnikov JDS obsoja, da je vlada sklenila sporazum z Italijo, ne da bi predhodno zaslišala mnenje Narodne skupščine. Obžaluje posebno, da vlada v tem sporazumu ni izposlovala našim' meodrešenim rojakom! zagotovila, da preneha barbarska raznarodovalna politika v Julijski Benečiji, zlasti popolna brezpravnost našega jezika v uradih irt šolah.
Zahteva, da se izgradijo ha lastnih tleh za našo prekomorsko trgovino potrebne pristaniške naprave na Sušaku.
Slovenija naj se pa, kakor je bilo pri likom' podpisa nesrečne rapallske .pogodbe slovesno zagotovljeno, zveže z direktno železnico z morjem. Tačas pa naj se ; Sloveniji S primerno prometno, zlasti ; pa tarifno politiko omogoči, da lm ime-;tla s SmiaVcomi naglo ih konkurenčne ! zveze.
Protestira proti temu, da se v trgovski: pogodbi z Italijo namerava dovoliti ! tej državi ekonomsko ekspanzijo v naše i kraje. Zlasti odločno ugovarjamo, da bi se smeli italijanski prekupcii svobodno /gibati v naših krajih, kjer ubijajo do-| mačo legalno dn davkoplačujočo trgo-
! V5no’	j	9.	Da se regulira dotok tujega kapi-
i II. Organizacija in’ politična resolucija.' tala, ne da bi pri tem trpela nasa gospodarska neodvisnost, naj vlada poleg zakonov za pospeševanje industrije in obrti predloži zakonske določbe o varstvu nacijonalne posesti.
(Smo jo objavili včeraj).
III. Cerkvenopolitlčna resolucija.'
Z ozirom' na potrebno izgradnjo
zll-
kohedajstva v zmislu čl, 12. Ustave irt j bližnja pogajanja za konkordat s Sveto! stolico zbor zaupnikov:
1. zahteva, da se osigura popolna rav-j ho pravnost našega jezika v cerkvi z u-ftiedbo bogoslužja v narodnem' jeziku;
|;	2.	da se Sv. Stolica opozori, da njena'
•ftaznarodovalna politika v Julijski Benečiji vzbuja nevarnost za verski mir;
3. da «e v cerkve no-pol iti enem zakorto-Havstivu zajamči verska .stvoboda in! mir. Uprava cerkvenim potrebam služečih i zakladov, imetij' in dohodkov naj se iz-! troši po demokratičnih načelih voljenim zastopnikom' prizadetih vernikov.
IV. Gospodarska resolucija.
Zbor zaupnikov JDS 1. usvaja v polni meri gosp .
V.	Resolucija o likvidaciji izrednih vojnih in povojnih mer.
Ker se gospodarske razmere pomalem ustaljujejo, zahteva, zaupniški zbor JDS da vlada likvidira razne vsled vojnih in povojnih težav nastale probleme:
1. Predvsem zahtevamo, da se reši bivali disko vprašanje v zmlislu zakonskega načrta, ki ga je 1. decembra 1922. predložil Narodni Skupščini tedanji mi-
! nister za soc. politiko dr. Žerjav.
2. Vprašanje agrarne reforme se no more več dalj zavlačevati, ker negotovo stanje ogromno škoduje, ampak se mora rešiti v zmislu določb Ustave.
3. Država naj konečno reši vprašan je vojnih posojil, kjer se mora na vsak ne-
primerna od-
, . čin ozira bi na nedolžno prizadete zavo-
v polni meri gosp,...._n!vi ^ ustanove in mladoletnike. Po mirov-
program, ki so ga trgovske in obrtniške | ni po.ffodt>i prevzeti dolgovi a. o. monar-
komore postavile na svojem kongresu, Wje morajo redno pri2natli z izpla6j.
27 januarja t. L v Zagrebu. Zlasti po- ]om zaosrtalih am,itet.
udarja zahtevo ^t-uuovitve Pnvredne- . „	,	.	Vl1	,
„	• r	Omm,	ki	so	oškodovani	vsled	ra-z-
ga &a\eta v amism ol. 44. ustave;	,.v	*	..	.	, a ,	,	.
0	, ,	XT i • hoiiiosti konverzije kronšKin terjatev m
2. zahteva, da so nemudoma Narodni; zadpžanja pologov v inozemstvu, v košku psoma predloži zakon o popolnem iz-- likw se nj dosegla J]jih	v	med-
enaeen.iu direktnih davkov.	j	narodnih pogodbah, gre
3. Dokler se ta zakon ne provede, naj • škodiniina,
j 5. Vlada naj skliče komisijo gospo-odpravi 30% linearno povišanje Ji- domkih strokovnjakov, da izdelajo za-rcfctnih davkov, ki samo potencira ikonski načrt za likvidacijo vseh vojnih postoječe neenakosti in jo posebno j in' povojnih izrednih odredb in predte-pra hišnem davku v Sloveniji za pri-, gujo za prehod potrobijo a.l;eije države zadete naravnost uničujoče breme; J in drugih činiteljev.
h) naj se direktni, davki kantingentirajo 5	6. Potrebna jc tudi likvidacija	voj-
Po davčnih pokrajinah, da se s temi; 31 ih škod, rekvtizidj in dajatev v preji izloči občutek ncenakoinjernih obre-j[	krajih,	Pri	tem)	ipaj sp-M polni
se
a)
nieri upošteva tudi one našo državljane, ki so utrpeli vojno škodo na ozemlju današnjo Italije. V svrho zadovoljive rešitve tega vprašanja, naj naša vlada to zadevo spravi na razgovor oh priliki trgovskih pogajanj s kraljevino Italijo. Želimo, da se vojne škode v starih gra-nicah poravnajo, a v interesu ura v no tel ženja budžeta, kii mera biti. sposoben, da na.se vzame regulacijo prejemkov državnih uslužbencev, kakor tudi, da se odpravi državni ideji tako opašem občutek, da ena pokrajina riosi preveč bremena za drugo, jc, da se likvidacija celokupne vojna škode v starih granicah izvrši posebnim ra v'j ei i.n enkrat za vselej pokrije iarednini1 potom.
VI.	Resolucija v korist javnih nameščencev.
Zbor zaupnikov
1. izreka svoje nezadovoljstvo, da se je po koalicijski vladi izdelani zakoh! o civilnih činovnikih irt ostalih državnih nameščencih po radikalski vladi skvaril v bistvenih točkah. Zahteva revizijo tega zakona irt njemu sledeče razvrstitve-ne naredbe ter čimprejšnjo vzprejetje •modernih pragmatik za ostale panoge državnih nameščencev, zlasti tudi za že-lezmičarje;
2. zahteva, da se v imenovanem zakonu uvedene temeljne plače s pritiklinami nemudoma izplačajo Tačun.ši oni 1. oktobra 1923., kakor veleva njegov člen 249. Obenem' zahteva, da se odpravi neenako postopanje z upokojenci in' se jim priznajo enalke temi ja e pokojnine v vsej državi, draginjske doklade pa, da se izenačijo z aktivnimi;
3. zahteva, da vlada, uvažuje, ko je naša valuta že dalj časa ustaljena, izda novo uredbo o draginjskih dokladah, ki bo stavila javno nameščenstvo glede notranje izdatnosti prejemkov na predvojno stanje. Smatra, da so sedaj uvedem davki in davščine ob pravilnem, enakomernem izterjevanju v vsej državi, tudi če se odpravijo najnovejše pretiranosti, zlasti ako se uvede pošteno gospodarstvo in štednja, zadostni, da se pokrijejo za to regulacijo potrebne svate. Pripravljeni pa smo zagovarjati vsalco res le za ta namen sklenjeno pravično na vse dele države razdeljeno breme, ki bi. spravilo z dnevnega reda sramotno bedo javnih nameščencev;
4. glede redukcij protestiramo proti strankarstvu, s katerim so jih izvaja, in proti ukinjenju produktivnih in! koristnih naprav in zavodov, zlasti za pospeševanje našega gospodarstva. Naj bi so takoj sprovedlo samoupra-i«, kjer bi se moglo velik del nedolžno uničenih eksistenc zaposliti;
5. zahteva, da demokratska stranka ob vsaki novi politični kombinaciji stavi za predpogoj ureditev gmotnega problema javnih nameščencev.
VII. Resolucija zoper zlorabo javiie
ob'asti v strankarske ali korupt.no
svrhe.
Žalostni pojavi korupcije v državni upravi kategorično zahtevajo, da se obenem z regulacijo prejemkov javnih nameščencev s posebnim zakonom proti korupciji zaostrijo pogoji dejanskega stanu zločina zlorabe javne oblasti, podkupovanja in sprejemati ja poklonov od strani javnih funkcijonarjev in uvedejo najtežje kazni. Tozadevna obsodba po rednih sodnijah naj. se vrši tudi na zasebno obtožbo.
V izvrševanje načela v čl. 107. Ustave naj se predloži zakon, po kojem se na javno in zasebno obtožbo s strogimi zapornimi kaznimi kaznuje po sodniji vsaka. zloporaba oblasti javnih državnih in samoupravnih nameščencev v partijske svrhe kakor tudi vplivanje starešin na podrejene uslužbene.
Isto tak o naj se predi ož e zakoni, 's katerimi se ustanovo pogoji in1 predpiše postopek za- odškodninsko odgovornost države in javnih teles in' njihovih nameščencev "za vsako nezakonito postopanje v zmislu Čl. 18. Ustavo.
S tem zakonom naj se odredi tudi dejanski stan da stroga kazen zn zlorabo vere v zmislu čl. 12. Ustave.
VIII. Socijaluo-politična resolucija.
Zbor zaupnlilkov .TDS
1.	ugovarja razpustu' nuhilstrstva za »dolialua .politiko, ozirpnta M skr^jpem
slučaju naj po kot celota združi z ministrstvom za narodno zdravje;
2.	zahteva, dn vlada in dotične avtonomne uprave energično pritisnejo na čini največjo slednjo .in zmanjšanje re-
žij v socijalno-zavarovalnih
1:1), po-
sebno v »Sredtišnjcin uradu za zavarovanju delavcev v Zagrebu? i'1 »Pokojninskem zavodu v Ljubljani?, in predloži na podlagi doseženih izkušenj potrebno novelo soci jakno- zavarovalnih zakonov;
3.	protestira odločno proti teinu, da hoče vlada vendar enkrat začete Studila« odredbe ljubljanskega in zagrebškega ravnateljstva zavarovalnega zavoda iz strankarske mrzil,je preprečiti in z razpustom ravnateljstva odvzeti še poslednji ostanek kontrolo interes:rani h krogov. Zahteva, da se nemudoma razpišejo volitve ravnateljstev sredtišnjega in o-fcrožnega urada za zavarovanje deiav. cev.
IX.	Resolucija o »Kmetijski družbi«.
Zbon* zaupnikov JDS protestira proti vmešavanju vlade v samoupravo »Kmetijske družbe«, ki. jo sikuša umetno spraviti v klerikalne roke. Zahteva, da se brez odloga skliče občni zbor »Kmetij-ske družbe«.
Politične vesti.
* Beseda o koritih. »Straža« ne more živeti, ne da bi v vsaki številki napravila kako 'lopovščino. Tako v zadnji št. od 1. trn- psuje zopet dr. Žerjava, češ da si je hotel pri »Kmet- družbi« zopet napraviti novo korko, iz katerega bi zajemal za demokratsko stranko. Kdor ,vc, da je demokratska stranka glede volitev na občnem zboru Kmetijske družbe vkljub temu, da ima tudi ona med delegati veliko pristašev, prepustila SKS popolnoma prosto roko in da je SKS postavila v, kandidatne liste skoro izključno same svoje pristaše, kdor dalje ve, da je demokratska stranka izdala na svoje pri-stašc-delegate, naj volijo listo SKS, bo seveda primerno sodbo imel o »Stražini« infamiji. Baš v tem slučaju se je pokazala resničnost pregovora, da lopov misli o drugih tako, kakoršen je sam. Ker bivši podpredsednik družbe klerikalni profesor Jarc že leto dni dolguje Kmetijski družbi precejšnje zneske za razno blago, katero morajo drugi člani družbe takoj plačati, seveda klerikalci takoj mislijo tudi o drugem, zlasti če je to politični nasprotnik, da hoče imeti korito. — »Straža« naj raje pove, ali jc prof. Jarc že plačal pri družbi naročeno in izročeno mu blago, potem šele naj očita komu drugemu koritarstvo.
* Rusko-rumunska pogajanja. Iz Bukarešte javljajo, da je rumunska vlada pristala na predlog Rusije, naj bi se rusko-rumunska konferenca vršila na Dunaju.
* Pred novo evropsko konferenco. Iz
Londona javljajo, da vodita Macdonald’ in Poincare pogajanja o sklicanju nove konference za rešitev visečih vprašanj v Evropi. Macdonald dela tudi na to, da bi se sklicala posebna angleško-ruska konferenca. Ruska vlada je preko svoje misije v Londonu izjavila, da želi sodelovati na bodoči evropski konferenci.
Dnevna kronika.
— 109. letnico rojstva bii-lkupa Jos. Ju-raja Strossiuayer,ia in obenem 50-letnico zagrebškega vseučilišča eo 4. trn. slk>vc«- * no praznovali v Zagrebu.
— Jadranska Banka, Beograd. Ovih’ dana vodjeni sm pregovori u cilju ostva-renja nže poslovno veze »Jadranske Banke« u Beogradu sa »Srpskom: Bankom« u Zagrebu, »Hrvat. Slav. Zcm. Hi pot. Bankam« u Zagrebu i ,,Podonavskimi Trgovačkim! A. D.« u Beogradu. Pregovori »n žakl.i učeni Vsa po voljnim rezultatom, koji osigurava »Jadran«koj Bam-ci« potrebna sredstva za uspješan razvi-tak njenih poslova.
— Vpokojitve. V področju Slovenije so od ministra prosvete upokojeni na lastno prošnjo sledči gg. učitelji: Fr. Finžgar, ravnatelj mešč. šolo v Dol. Lendavi, Janko Cvirn, naduč. v L skovcu, Ignac Grosslinger, nadučitelj Pušča-vS, Anton Gsclmarf, naduč. pri Sv. Martinu pri Vuhredu,‘-.Milm Vauhnik, naduo-v Hočah, Jos. Vesjak, naduč. v Hajdini* Ant. Glagjer, piadpč, pri Sv, Primožu
y. Maribora; dne. 6. februarja 1924.
- ■	■	I	■	■ ■	..... ■	■	■	-■
Poli., Davorin Lesjak, nč. v Rušah, Mart. Rutnovc, učitelj v Slov. Gradcu, Fr. Witz-maun, učitelj V K’linici na Poln, Marija Klemenčič, učiteljica v Mariboru.
— Uradni list št. 8. od 1. tm. prinaša kraljevo uredbo o vojaški disciplini.
— Koliko je komunistov v Jugosla viji? Glasom statistike, objavljene glasilrilh kiom*n«S*tičnc stranke v Jugo slavi ji, je v naši državi 95 komunastie inih organizacij 7. .350(1 elani. Zelo so splahnel i!
— Sav07, d ob rov olj cev za Slovenijo je imel .3. tnt. v Ljubljani oibčni zbor, ki je izrekel težko obsodim n ml sedanjim režimom, ki napram dobrovoljccm' ni izpolnil niti ene obljube. Za predsednika je bil izvoljen' Franjo Peric, za podpred isednike dr. Pivko, prof. V ugaja, in’ dr. Marušič.
— Ponovna omejitev priseljevanja Zedinjene države. Parlamentarna odbor za priseljevanje v Washingtonn je izdelal poročilo o omejevanju priseljevanja v Zedinjene države. Kvota priseljencev se za to leto zniža od •‘>57.000 na 169.000.
— Visoki gostje v Zagrebu. Danes 5, tm. prispe v Zagreb v spremstvu princese Olgo in dvornega ministra .Tanko vdča princ Pavle, ki bo zastopal na nocojšnjem sijajnem' akademskem' plesu kralja kot pokrovitelja prireditve. Danes prispe v Zagreb tudi minister pro svete Trifunovič ter rektor beograjske univerze dr. Gavrilov.ič. Princ Pavle bo Stanoval v banskih dvorih.
— Uboj ruskega kneza v Novem Sadu. Ni še dolgo, kar je Kus Prihodčenko u-
' bil v Novem Sadu 6 oseb, pa že poročajo o novi tragediji ruskega begunca. V soboto je bil v Petrovaradinu ustreljen ruski knez Nikola Vohkonskii. Knez je bil nastavljen jnri prvi ar mi jaki oblasti v Novem Sadu. V soboto se jo vračala iz Petrovaradina v Novi Sad 15-letna, deklica Katica Milič. Pred grajskimi vrati jo je ustavil dežurni stražnik in ker je deklica ihtela, jo jo pozval na policijo. V tem trenutku je prišel mimo knez Vol-konski in dejal, da bo on <xlve>del deklico na policijo. Tam je dal dežurnemu kaplarju častno besedo, da bo spremljal deklico domov. Knez pa jo je odvedel na svoje stanovanje. Medtem so prišle starejše sestre Katico iskat in ko so izvedele na policiji, da jc od.tTa s knezom Vol-konskim, se jc kaplar skupno 6 sestrama napotil v njegovo stanovanjc. Volkou-eki je pravkar odhajal z malo Katico. Kaplar in knez sta se začela prepirati, -naposled jc kaplar spravil kneza na policijo. Tu sc je prepir poostril i;n je prišlo celo do pretepa. V tem jc prihitel iz sosedne sobe žaudar Andrija Horvat in čez nekaj časa sprožil samokres v kneza. Velkonskij j« padel smrtno zadet. Kaplarja in Horvata so aretirali.
— Smrt dr. Derschattc. Znani bivši avstrijski nem&ko-naci jonului poslanec im) kasneje železniški minister dr. Julij Derscliatta je umrl dne 3. tm. na IJtina-ju v starosti 72 let. Bil je zagrizen nasprotnik Slovencev in Jugoslovanov sploh.
•— D’ Anuurizio — »grof reški«. \% Ritna ix>ročajo, da namerava italijanska vlada podeliti D’ Animiral ju naslov — »grof reški«.
»T A B O R«.
StraiJ 3.'
ustanovitev nove krajevne organizacije Demokratske stranke. G. Kejžar iz Ma ribora je v lepem govoru naslikal polo žaj, potrebo organizacije in naloge stran kinih organizacij- Izvolil se je odbor, katerem so zastopani vsi stanovi in ki daje garancijo, da se bo organizacija le po razvijala.
Občni zbor kraj. org. JDS v Središču ob Dravi jc 10. tm-
Ustanovni občni zbor kraj. org. JDS v Rušah je 10. tm.
V Št. Jurju ob j- ž. sc je vršil 3. tm občni zbor tamošnje kraj- organizacije ob lepi udeležbi članov iz trga in okoli ce. G. prof. Mravljak jc poročal o po položaju in o nalogah strankinih organi zacij, -nakar se jc izvolil nov odbor, ki nam daje poroštvo za to. da im tudi Št, Jurij zopet oživel v strankinem delti.
Shod v Križevcih v nedeljo 3. trn. po mnši pri Hauptmanu se jc vršil ob lepi udeležbi — domačini so cenili udeležbo v obeh gostilniških sobah na najmanj 300 oseb. Shod jc vodil predsednik demo kratslkc krajevne organizacije g. Haivpt man. Politični položaj jc v obširnem go voru pojasnil oblastmi tajnik JDS Spin dl er. Zborovalci, med katerimi so bili zlasti tudi zastopani pristaši SLS, iso mirno in z zanimanjem poslušali stvarna izvajanja in ni padel med celim zbo rovarjem niti on medklic. Soglasno so bile sprejet« resolucije p roti kuiuku proti davčna politiki sedanje vlade, proti kršenju zalkonov s strani vlade; zlasti se je povdarila tudi zahteva, da se izpla čnjo vojna posojila, katera e o bila svoj čas s strani oblasti vzeta nedoletni deoi brez privoljenja varuhov, v takratni valuti.
Občni zbor kraj. organizacije JDS Križevcih se je vršil takoj po 'javnem zborovanju minolo nedeljo in sicer Sokolski dvoran i ob udeležbi krog 50 so mišljeniikov. Po poročilih predsednika pripravah za obe. volitve so se izvršile volitve odbora. Potrjen je bil v celoti na zadnjem občnem zboru izvoljeni odbor z g. Igo Hauptmanom na čelu, pritegni li so se pa še zastopniki delavstva : vseh treh opekarn in en zastopnik inva iidov. Organizacija so lej>o razvija.
JDS.
Občni zbor kraj. organizacije JDS v Mariboru se je vršil v pondeljek 4. tm-,v mali dvorani Narodnega doma. Po poročilih dozdajnega Predsednika g. dr. Li-polda, tajnika g- Fr. Voglarja in blagajnika g. Kejžarja se je storil sklep, da se krajevna organizacija pretvori v višjo organizacijo, ki naj tvori vez med posameznimi Gosp. in Pol* društvi v Mariboru. V tem smislu so bili voljeni v odbor predsedniki, podpredsedniki in tajniki vseh treh Gosp- m pol. društev v Mariboru; dalje so člani odbora vsi v Mariboru bivajoči člani oblastnega odbora stranke ter vsi strankini funkcionarji v obč. odboru. Novi odbor si je izvolil za predsednika g. dr. Boštjančiča, aa podpredsednika g- dr. Kaca, za tajnika gv O. Megliča in za blagajnika g. Iv. Kejžarja. Nato je odbor imel takoj daljšo sejo, v kateri je razmotrival pereča vprašana občinske politike.
Na Pragerskem se je izvršila v nedeljo 3. tm. na sliodu zaupnikov iz cele
Marcd^o gledališče.
Predstava 111. Sezona 1953-24. Abonemmt B. V torek 5. februarja 1924 ob 20. uri.
MERCADET
Komedija v troh dejanjih. — Spisal: H. lialzac. Prevel: Joško Kovii. — Režira,: ,o>ko Kovič.
O S E 13 E:
Mercadet.................Orom
Gospa Mercadet.........Šturinova
Julija njena hči.........Kraljeva
Minard, tn-ovski pomočnik ..... Železnik
Verdin ( MerradeJ-jeva Mericourt ( prijateha Goulard l ,,	,	.-.	.
Pi*rquin Marcadet-jevi
Violette ( l,Pn,k‘
Justin, sluga...............
Thsrese, sobarica . . .
Virginie, kaharica . . .
De la Br.ve (Godeaul .
Dejanje se odigra v Parizu po' Men adet-ju. ___________
čas: Konec 18-10 leta.
Rasbergcr
Tepavac
Zehrer
Tovornik
Kovič
Harastcn ič
Savinova
Petkova
Skrbinšek
Med Izvajanjem vstop ni dovoljen.
REPERTOIRE:
Torek, 5. febr. »Mcrcadct«, Ab. B. — Premijera.
Sreda, 6. febr. Zaprte.
Četrtek, 7. febr. »Onstran življenja«. Ab. D.
Petek, 8. febr. »Mercadet«. Ab E.
Mercaoet. Danes, dne 5. febr. sc vrši premijera duhovite Balzacove komedije »Mercadet«. Komedija sc odlikuje po svojem nenavadnem sujetu; predmet vsega dejanja in nehanja je trgovski svet:	špekulanti,	upniki, prefrigani in
predrzni do skrajnosti • . borza, menice, protesti itd. itd. In med vsemi temi se suče genij - špekulant — Mercadet, kateremu ni nihče kos . . Premijera sc vrši za ab. B.
Film.
v.
Mestni kino. »Grozote v Numidiji«, epoha velezanimive pustolovščine »Tapnstveno bodalo«, v 6 činih, v glavni
«	,	•--------------- ^	losi	Edi F olo, sc predvaja. v torek src-
spodnjepolskavskc občine pri .Gerielju I do iu četrtek. k	-	-i,-
Mariborske vesti.
Maribor 5. februarja 1954 m Nadaljevanje S. redne seje mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v petek dne 8. tm. ob IV. uri. Nada ljuje se dnevni red- prve seje.
ni Glasbeni Matici na ljubo preloži g. Šlachtu svoj običajni domač bal iz sre de na četrtek. Tudi gledališče bo zaprto ta večer. Radi točnega začetka — ozirati se moramo na zunanje goste — naj •se oddaje obl uk a vsaj pol ure pred začetkom v garderobo. Pater K. Kolb jc pel včeraj prvič v zboru in sicer krasno.
ni Namesto venca na greb umrlega sina g. nadučitelja v Krčevini Miroslava Pučolika jo darovalo učiteljstvo osn šote v Krčevini »Učiteljskemu domu« v Mariboru 100 D. Istotako je darovala s Učit. domu« namesto
ske vojaško godbe pod osebnim vodstvom g. dr. Čerina, narodne dame so preskrbele dober prigrizek, tudi vinska kapljica je bila -izborna. Med rnnogo-brojnim občinstvom je bilo tudi mnogo nemških Obrtnikov in trgovcev.
SEJE OŽJEGA ODBORA MARIBORSKE OBLASTNE ORGANIZACIJE JDS sc vrše redno vsak prvi četrtek v mesecu ob 17. uri pop.	,
Objave.
§ Trgovski venček. Veselični odsek Pomočniškega zbora trgovskega gremija v Mariboru se obrača posebno na gg. t-r-:-ovce. industrijce in obrtnike s prošnjo, da sc zanesljivo odzovejo vabilu in po-
doma« namesto venca na grob u- sc ti jo trgovski venček, kateri sc vrši ¥ mrle bivše tovarišice Mici Verhovniko-1 soboto dne 9. tm- v vseh prostorih Gotzo-vc v Prevaljah ga. A. Kožuhov«, učit. v ve dvorane. Posamezni odseki se trudijo Mariboru 50 D. Srčna hvala!	z vso požrtvovalnostjo, da se bode za-
iti Planinski ples v Mariboru jo, kakor moglo nuditi cenj. obiskovalcem prijetne lanski, tudi lotos sijajno uspel. Videl si | urce. Plesalce bo splošno priljubljena
nu m jem zastopnike vseli slojev ir. raznih oblasti. Dvorana je bila okusno o 'knšena, zabava domača, neprisiljena. Upamo, da bo podružnica Slov. plan. dr. tudi z gmotnim uspehom' zadovoljna.
godba »Drava« pod vodstvom kapelnika g. Skačeja pod milo donečimi zvoki zvabila v plesno vrvenje. Za okrepčila bodo skrbeli šotori z najboljšim vinom in jestvinami- Tudi za abstinente in kadilce bo-
ni Mestno kopališče ostane tekoči te-1 Preskrbljeno. Vsakovrstne slaščice na
razpolago. Umetniška soba naj ostane za vsakega ^'crivnost- Kdor se hoče letošnji predpust / Jobro zabavati, naj ne zamudi Trgovskaf ;a venčka!
S Zdravniško društvo v Mariboru ima svoj III. redni občni zbor v soboto dne 16. februarja 1924 ob 6. uri zvečer v hotelu Meran v Mariboru. Vsi kolegi se naprošajo, da se tega sestanka sigurno u-svoje člane in industrijce, ki so s tem I ^ležijo. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika prizadeti, da mn javijo ta nedostatek, f d"Jega ornega zbora- 2 Poročilo odda ukrene gremij na merodajnih mestih |	jPSSSfe	c)	bla
v odpravo tega nedostatika (potrebne ko-
den radi čiščenja parnega kotla zaprto.
m Zamudno dostavljanje pošte. Pre-I jeli smo: Trgovski gremij dobiva pritož-] be, da se dostavlja v nekaterih uticah trgovcem in imlustrijcemi v zadnjem času jutranja pisemska pošta šele po 10. uri, v nekaterih slučajih celo šele proti 12. | uri. kar zelo oviira poslovanje dotičnih podjetij. Vsled tega poziva gremij vse
rake, ker ni izključeno, da »e je pojavilo to zamudno dostavljanje vsled redukcije) dveh pismonoš na tuk. glavni pošti.
m Odsek amater fotografov SPI) v |
Mariboru (0A8PD) bo tudi letos priredil celo, vrsto lepih izletov v širšo in bližnjo okolico. Kot prvega ima na sporedu izlet na Urško, ki sc vrši dno 16. febr. Zbirališče: glavni kolodvor.-Odhod j v soboto ob 19.58 do Guštanja, Sestop v Slov. gradeč. Oprema: zimska (krplji, derezi, kuhalo, cepin, svetiljka i. dr.), je-1 stvhie. Izlet vodi načelnik. V ta namen sc vrši v petek 8. tm, ob 2o. uri v gostilni EColakaiecht, Vetrinjska utica, sestanek, na katerega so turisti vabljeni. Prcdna-j znaniilo tur: Pohorje — Kozjak — Julijske Alpe Bohinjsko pogorje Kara-1 kretnice. Naenkrat nepričakovano signal
gajnika, d) knjižničarja, e) revizorjev. 3-Volitev novega -odbora. 4. Priglašeni glavni predlogi. 5. Slučajnosti.	{
§ »Oko vlaka«. Kateri potnik ali trgovec si ne bo pač pri čitanju gornjega r>a- ‘ slova tri glavo? Oba se vsedeta v brzo-vlak, da 'dosežeta z 90 km hitrosti na uro svoje namembno mesto; potnika sama, kakor tudi od njih nabavljeno blago, katero reprezentira milijonske vrednosti, so poverjeni v prvi vrsti »očesn vlaka«. Kdo pa je to »oko vlaka«? Strojevodja! V njegovih rokah leži usoda potnikov, njemu so poverjene milijonske vrednosti, katere mora on prepeljati v namembne postaje. Veliko postaj je že pasiralo »oko vlaka«, vse jc bilo v redu. pač pa v zadnji postaji bi bilo skoraj šlo šijako* Brzo-vlak je že vozil z zmanjšano brzino čez
vamke — Golte — Savinjske Alpe — Celjsko gorovje. — Izleti bodo odslej objavljena v »Taboru« pod »Tori stika in šport« ter v izložbi trgovin gg. I. Baloh na Grajskem trgu iu Fr. Majer na Glavnem trgu. — Itotter.
m Tedenski Irka/ o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 27. jan. do 2. febr.: griža: nov 1, ostane I
na »stoj«. Kaj se je zgodilo? Hvala Bogu nc veliko, Odbor društva stro-jevodie je ustavil tovariša, da mu da navodila, da povabi svoje potnike, dobrotnike In prijatelje kategorije strojevodje k družinskemu večeru, ki se vrši dne 9. februarja 19?4 v Gambrinovi dvorani v Mariboru. Uvoz prost! Prihod ob 20. uri. Prostovoljni prispevki v svrho kritja
škrlatinka: ostalo 7, ozdravljen 1, ostane stroškov se hvaležno sprejmejo.
m Poskušan samomor. V pondeljek 4. tm. so prepeljali v tuk. javno bolniico posestnika in sodarja Karla Ciringerja iz Razvanja, starega krog 40 let. Ustrelil sc jo v glavo, ker so ga dolžili tatvine. Zdravniki upajo, da ostane žfiv.
m »Perun«. Danes zvečer ob 20, uri v| Narodnem domu občni zbor.
m \Villede Mnrgilles, največja muzi-] alična senzacija/ igra 32 inštrunientovi gostuje v Klub-bar«.
Celjske
vesti.
Gospodarstvo.
g Nova obrtniška zadruga v Mariboru. V nedeljo se je ustanovila v Mariboru zadruga urarjev, zlatarjev, optikarjev in pasarjev, ki so bili dozdaj člani kovinarske zadruge. Nova zadruga obsega celo mariborsko oblast. Na ustanovni občni zbor so prišli sami Slovani. Za predsednika je izvoljen g- Fr. BureŠ, za njegovega namestnika g- Lešnik iz Celja.
g Sejmsko poročilo. Maribor, 1. febr. Na današnji svinjski sejem se je pripeljalo 112 svinj in 2 kozi: cene so bile sledeče: Mladi prašiči 3—4 mesce stari komad 650—800 D. 5—7 mes. 1000—1125, 8—10 mesecev 1250—1325, 1 leto 1750 do 1875 D; 1 kg žive teže 22—25 D, 1 kg mrtve teže 26.25—30, koze komad 375 D, g Novosadska blagovna borza 4. tm. _	.	.Pšenica	baška 342.5—347-5. Turšiča: za
Smrtno poncsm-il ,jc dno 1. hm. na o- februar 242.5—260, stara 260; sremska ...	,	rt.,...	t-—i	Fižol: baški beli 685. pisani 545,
Moka: »0« 530, »6« 325, »7« 285.
g Občni zbor Sadjarskega društva za Slovenijo. V soboto, dne 2. tm'. ob 11. uri so je vršil v veliki dvorani vinarske in1 sadjarske šole II. občni z!>or »Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slove« ni jo«. Namesto zadržanega predsednika g. kmet. svetnika Rohrmnnmi ja tm*H-
Ccijsko mestno gledališče pripravlja za predpust gledališki kabaretni večer v veliki dvorani Narodnega doma 7, zelo zanimivim v spored o 111. V prvi polovici toga meseca sc vprizori tudi opora »Seviljski brivec«.
krajni cesti na Bregu pri Celju Karl Pušnik, 27-lctni voznik pivovarno v Laškem. \ ozil jc težko otovorjen voz v Žalec, prišel pri tem pod obe kolosi ter vsled težkih notranjih poškodb kmalu nato izdihnil. Voz mu jo zmečkal prsni koš.
Obrtni ples v Celju dno 1. tim jo bila lepa manifestacija pridobitnih slojev.
M.ladipa je plesala med zvoki ljubljan-1 sedoval II. podpredsednik g. Humek P
SSaSI,
»t a b o n*.
sdravil je mnogoštevilne udcleženco ia '(delegate podružnic, predvsem! pa g. olkr. 'glavarja dr. Vončino ter g. ravnatelja Žmavca, Nato je g. dr. Vončina sporočil .udeležencem! pozdrave velikega župana dT. Ploja. Zelo mnimitviO poročilo je podal tajnolk društva g. &kulj. Društvo izdaja svoj strokovni list, prireja predavanja in tečaje, društvene izlete itd. Sedaj šteje društvo 2131 članov. V 24 podružnicah je včlanjenih 935 članov. Sadjarsko društvo je storilo od dneva ustanovitve do danes mnogo za prospeh te važne narodno-gospodiarsko panoge, le žali, da ni moglo z ozirom na finančno plat uresničiti vseh svojih namenov. To leto se ustanovi na inici jativo društva: v Mariboru vrtnarska šola, spojena z velepodjetjem Džamouja. Sprejetih je bilo več predlogov: članarina ostane v dosedanjem iznosu, društvo ostane nerazdeljeno. Izvoljen je -bil stari odbor z malenkostno azpremiembo. Občni zbor Sadjarskega društva je bil brez dvoma lep dokaz požrtvovalnosti našili sadjarjev.
Kratek glasovir (StulzflUgel)
za 10.000 Din na prodaj. — Einspielerjeva ul. 20.-	234
„AGFARIA“ Maribor, Aleksandre va c. 57, prodaja: Moko la banatsko, labolka, lepa namizna od 50 kg naprej po najnižiih dnevnih cenah. I»ta tam se kapice fižol po najvis jih dnevnih cenah. 207 10—8
Kupim športni mizarski stolček :(Diletnnte—Hobclbank). Ponudbe na upravo ,Tabora" Tod ,R. M“	857 2-2
vlečena z umjem ali plalnom. Ponudbe ra upravo 4 3—2
4 litre dobrega mleka na
dan želi dobivati na dom rodbina v Maribora, iz snažne kmečke hiše. Kje, se izve v upravi „Tabora". * 3—3
Prodam dobro ohranjeno kolo s pomožnim motorjem D. K. W« po ugodni ceni. Haslov v upravi. * 2—2
Občni zbor Vinarskega odseka.
Maribor, 3. januarja.
Dan„j se je vršil ob 12- uri v Narodnem domu ob nekoliko pičli udeležbi občni zbor Vinarskega odseka Kmetijske 'družbe za Slovenijo. Zborovanje je otvo-ril in vodil g. vin- ravnatelj Puklavec.
Predsednik je omenil pred prehodom na dnevni red zelo važno dejstvo, da se ima v smislu rimskega pakta skleniti med kraljevino Italijo in našo kraljevino splošna trgovska pogodba. Dolžnost Vinarskega odseka je, da zavzame v tej zadevi svoje stališče. Ravno tako se vrše v Beogradu priprave za sklepanje ■splošne trgovske pogodbe z Avstrijo. Z ozirom na vinsko krizo, ki že dve leti >ogroža obstanek našega vinogradništva, zahteva Vinarski odsek od vlade, da se pritegne v komisijo za sklepanje trgovske pogodbe z obema imenovanima državama vinarskega strokovnjaka iz Slovenije.
Dodatno se je razvila zanimiva debata, v katero so posegli g. posl- Žebot, gg. Mijo vic, Petovar in Kene. Posl. Zehat je opozoril, da minister Kojič abso- tožil svoje mesto v odseku. Popoldan se Jutno vztraja na svojem stališču, češ, da Je vršiila interna soja odseka.
pripadniki prečanskih krajev nimajo dovolj avtoritete in odločnosti, zastopati naše interese napram premaganim državam- Dosedaj da so imenovani samo u-radniki-cksperti za sklepanje trg. pogodbe z Avstrijo. G. Mijovie je predlagal, da odpošlje Vin. odsek svojega zaupnika kot »tihega družabnika« komisije ekspertov, in sicer na svoje strt c-
G. Lovro Petovar je stavil predlog, zadevajoč dvolastnike, ki so avstrijski državljani in ki streme z vso silo za tem, da jim avstrijska vlada izposluje carine prosti uvoz pridelanega vina. Doslej so	.
namreč plačevali polovico carine. — Knpim skailjo za gosli, pre Predlog gre za tem, da se odpravi vsako diferenciranje na škodo naših vinogradnikov. Tudi to vprašanje je sprejelo temeljito debato.
Nato se je vršil občni zbor. Prcdsed-nilk jc ugotovil, da j-e imel odsek od- dneva ustanovitve (27. jul. 1919) 12 konferenc in tri občne zbore. Odsek jo priredil 1. 1921. svojo razstavo na ljubljanskem velesejmu, v letih 1922 in 1923 pa o priliki Obrtuo-iudustrijske izložbe v Mariboru,
Blagajniško stanje odseka izkazuje v 1. 1923 84.371 D dohodkov ter 62.000 D izdatkov. Preostane 21.691’90 D gotovine.
Inventar je ocenjen na 3455 D. Skupno premoženje znaša 30.42].50 D. Poleg tega ima odsek svoj propagandni fond za izdajo posebne brošure, namenjene predvsem1 za inozemstvo. Vin. odsek jc položil v ta 'sklad 20.090 D, razni razstavlja, lei vin 9970 D, imirib. okr. zastop 5000 D itd. Skupna svota znaša, 35.250 D.
Tretja točka občnega zbora, predlagana s strani predsedstva, se jo glasila: razpust Vin. odseka v prid »Pokrajinskega saveza viinogradara za Slovenijo«, naikiomtev enkratne dotacije a aneslcu 2500 I) Sadjarskemu društvu, o stalo premoženje in prop. fo-ml pa pripa-deta polkrajitiski, zvezi. Pjx>ti temu predlogu sc je oglasilo več govornikov,manj kalo tudli ni braniteljev. Po daljši debati :.ie odredil predsednik glasovanje o predlogu g. Kosarja, da se razpust o-dgodi za ono leto. Kor je bil na ta način z 11 proti 8 glasov zavrnjen s strani predsedstva forsirani predlog, je smatral predsednik to glasovanje kot nezaupnico ter je od
r'V Mariboru, dne ff. fcTrtrarTe 1924,
Razpis sSužbe.
za svoj ambulatorij išče Protituberkulozna liga v Mariboru. Mesečna plača Din 1400 in eventudne stanovanjske ugodnosti. Prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico in izpričevali o naobrazbi kakor tudi o morebitnem dosedanjem službovanju je poslati do 15. februarja t. 1. na naslov ambulatorija Protituber-238 kulozne lige v Mariboru, Stolna ulica. s-2
BHMHHHnnHHHanBnHmNinHnHisBD&iasiHH
•	----------——	ta
Juriš doktor
7. bo!j*o prakso, z znanjem slo' veniime, s? bič ne in nemščine ter slrojepisja iJCe primerno mesto kot odvetniški koncipijent ali koreapondent v nekem indu-str jskem podjetju. Ponudbe pod »Doktor* na upiavništvo lista. 267 2—1
D k ANTON MULEJ
odvetnik
Maribor, Aleksandrova c. 30
Mala oznanila.
PohiStvo
lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalegi Šercer in drag. Vetrinjska ni. 2. 106
Igralea na glasovir išče za ob nedeljah in praznikih J »Kavarna Premenada".	I
PohIStvo radi selitve cen o na prodaj. Podoficirska Sola, Stritarjeva nliea 30.	265
Mludeničn se odda postelja.
KoroSka cesta 50, I. nadstr. 266
Srbohrvaščino poučuje strokovni učitelj. VpraSati Koroščeva ul. 7, vrata 2. 270 2—1
Kupim enodružinsko vilo s prostim stanovanjem, ako mo (roče v bližini glavnega kolodvora.
Iščem v najem dva lokala za pisarne, ako mogoče v bližini glavnega kolodvora. Naslov v upravnistvu,	209	2__1
3£e3©tč3
Več voznikov
se sprejme za takojšnji prevoz večje množine okroglega lesa irfc gozda do Drave Pol zelo ugodna Marfboska lesna Industrija
KoroSka cesta 43.	563	3	—	2
_______________________________ I
iBBBNUMnnaffaHnamgiaiigBBntguBnnfflsiiHBiKBiiia
Gaterist
za polni jarmenik išč* se za takojšni nastop. Ponudbe na »Drava* lesna ind. d. d. Maribor. 251 3—3
J0BS0BBSHB S A IVI O
v nevi trgovini
S. Veselinovič fi Ko.
Maribor, Gosposka ulica 26
dobite lepo darilo,
ako kuphe blago za 500 Din, in več. - •	128-
Can« brez konkurence.
Proda se
trgovina živežne stroke
z pripadajočo malo fino gostilno ter takojšnjim stanovanjem. Podietje se nahaja na brezkonkurenčnem mestu v Mariboru ter je izborno upeljano. Vodi se lahko od par oseb ter je prometa okr. pol milijona kron mesečno. Trgovina je dobro založena z približno 800.000 kron blaga ter 10 polovnjakov vina, dosti kletarske opreme, posode, ves trgovski in gostilniški inventar itd. Proda se iz družinskih razmer vse skupaj kakor je, za 1,500.000 kron. Odda se eventuelno tudi samo trgovino za en milijon kron z blagom. Proda se samo za gotovino oziroma bančno garancijo. Cenjene ponudbe pod »Podjetje* na upravništvo tega lisla. 271
KRINUS“
I. jugoslovanska izdelovalnica in barvarna krzna v Ljutomeru,
najmodernejše urejeno, jako dobro vpeljano krznarsko podjetje z vsem inventarjem, sirovinami in izdelki vred
se proda
na prostovoljni javni dražbi v moji notarski pisarni dne 10. februarja 1924 ob 13. uri.
Natančnejša pojasnila se izvedo v moji pisarni.
255 5—5 Dr. Ivan Stojan, notar v Ljutomeru.
D. S. Merežkovaki:
Julijan Odpadnik.
(Dalje.)	(40;
f — Sc tako mlad prejmeš, moj ljubljeni bTat, sijajno cvetje svojega carskega rodu.
V tem hipu je šlo od •legije do legije »ahosno vzklikanje. Konstanci j u se je zmračil obraz: vzklikanje je prestopilo določeno mejo; nemara se je Julijan pri-feupi'1 vojakom;
— Živel Cezar Julijan! — so vpili bol.rinbolj glasno Sn se niso dali utišati.
Novi Cezar jkril je odvrnil z bratskim smehljajem,
Legijon&rj.i so udarili s ščiti: ob kolena, izražajoč na ta način svoje veselje.
Jiilijamu se je zdelo, da so na njeni izvršuje cesarjeva volja, temveč vo-
bogov -------------------
-cnstanoij je vsak večer posvečal četrt ure snaženju in negovanju ?V; to je bila edina zabava, ki si jo dovoljevali smerni, vzdržni itn skoraj bolj proeti nego razneženi! car.
nilfmfr maiL^f" S?* * ^ 1 P°Uci * ^istopH * starodavni za-
kaaoicf™’ ,Je Ktavi Konstantina V-likcga rialmrumu«, vprašal Baaovoljrieffa obraza narircornnka k; ca n*n • i i i i	•
• v •	*	•	.	60	JC	nahajala	vsokMar	le v ecsarievi
jsmst ■"**« s"?	-	s«
lupil om na Kristusov monogram, ki je
— Kaj omaslis, ah bo kmalu premagal, bil postavljen iz. samih draguljev in je
.	.	*•	Mešeni	v	svitu	večno	luči.	Konstanci j jo
— Zdi so mii, ~ jo odvrnil Kvzchij, jel moliti. Opravil je v<e predpisano
— da dobimo prejikomogočc vest o porazu in Julijano vi smrti.
Bi zares obžaloval, — jc rekel Kogi-stancij. — Sicer pa sem storil vse, kar je bilo mogoče; naj pripiše krivdo samemu sebi!
Cesar se je nasmehnil in je opazoval, z, glavo nekoliko ob strani, pravkar opiljene nohte.
— Premagal si Mnksencija, — je šepetal evnuh, — premagal si Vetranioua, Konstanca,.Gala, premagaš tudi Julijana. In tedaj bo sfoprav en pastir in ona čreda. Bog ini — ti!
Pa, da . . Toda razen' Julijana imam' še Atanazija. N« bom imel miru, dokler tudi on ne pride v moje roke, živ ali mrtev.
— Julijan jo nevarnejši od Atanazi-I jo, pa si mu danes nadel cesarski škr-lat! — O, modrost božje Previdnosti! Ne-u rnlj iv a pota hodi, da umiči vse sovrage tvoje Večnosti. Slava Očetu iu Sinu in' Svetemu duhu zdaj in na vse veke!
— Amen, — jc zaključil cesar. Končal .ic posel z nohti in odložil zadnjo krtači-
molitvc i* do/pceno število poklonov do tal. K Bogu se je obračal z neomajno vero v srcii, kakor ljudje, ki nikoli ne dvomijo o svojih, krepostih.
Ko jc minulo tričetrt ure večerne molitve, je vstal lahkega srca.
Evnuhi so ga slekli. Legel se je v veličastno posteljo, ki so jo nosili srebrni kerubini razprostrtih poroti.
Konstanci j je zaspal z nedolžnim smehljajem na ustnah.
oo.
XVII.
V enem izmed najživahmjših porti-' kov v Atenah je bil razstavljen Ansi,noji n' kip — »Zmagovalec Oktavi j z glavo mrtvega Bruta«. Atenčani so pozdravljali hčerko senatorja Helvidija Priska kot prcporoditeljico starodavne umetnosti.
Posebni uradniki, ki so morali na skrivaj opazovati duševno razpoloženje v državi in ki so jih zbog tega nazivali »preiskovalci«, so ovadili nadrejenim o-blastim, da bi kip utegnil vzbujati svobodoljubna čustva; v mrtvil Brutovi glavi so razpoznavali poteze .Tulijanove glave in videli v tem zločinsko cikauje na nedavno Galovo usmrčenje; v Okta-viju pa so uganiti podobnoujt s Konstau
Gale?
oijem.
oficijcv podpisani! ukaz. da naj Re kip ne samo odstrani z razstavišča, ampak’ v navzočnosti cesarskih uradnikov raz--"bije in’ uniiči.
Arsinoja ga je hotela skriti. Tlorten-zij sc jo tako prestrašil, da. ji je žugal, češ, še sam jo izroči ogleduhom.
Njo je obvlada! takšen' gnus nad človeško nizko to, da je dovolila delati vse, kar se jo Hbrtctizijii zljubilo. Nato so kip razbili kunvenurji.
Arsinoja je talko j odpotovala iz A tori. Varuh jo je pridobil z,a svoj načrt: spremljala ga je v Iti m, kjer so mu prijatelji! že zdavnaj obiiubili službo cesarskega k veste) ja.
Naselili so se nedaleč od palot.iuske-ga holma. Dnevi so ja minevali v brezdelju. Umetnica sc 'je preverila, da ni mogoča p aiinja velika Irt svobodna umetnost.
Arshiojn sc je Spominjala svojega razgovora z Julijamrni v Atenah; to je bila edina' vez, ki jo je še spajala z življenjem. Pričnkovnnje v brezdelju ji jo presedalo- do grla in postalo neznosno. V trenutkih obupa ji je prihajala želja, da bi odpotovala v fiallijo k mlademu Cezarju; ž njim si jc hotela priboriti
I oblast alj pa poginiti v boju.
Zadeva se je razpletla in sc je napo-j Toda ob tem času jc težko zbolela. Vi sled razvila v preiskavo zaradi razžalc-, dolgih, tihGi dneh okrevanja jo jc tolažil
njen muhasti, na.izvcstcjži jej častilec Auatolij, ecnlurij dvornih ščtln-
n.ia veličanstva; še malo, in bi bila do- J j n zabavni šla v roke Pavla K a ton o. K dospel iz dvorne
srooi
pisarne od magistraI noscev in sin bogatega trgovca iz Roda.
Wl»k i, WAWJ: Konzorcij	Od»ovor»i	or^nik:	Kudolj	Ozln. -	Uok««'
d. <L