Siev, 154. T MIlani, f torek flns li. Jnlija 1922. Leto L. Naročnina za državo SHS: sa celo leto naprej Dtu.lZO"— za pol leta M ». » BO-— sa četrt leta n • • m 30-— sa en mesec m .. „ 10*— za inozemstvo: celoletno.....Din. 2<6-— mesečno ,,,,, M 18*—. = Sobotna Izdaja: —s v Jugoslaviji. . . Din. 13'— v Inozemstva ... „ 35'— Posadim Stev. 75 par. sa Cene lnseratom:^ Knostolpna petltna vrstit malt' oglasi po K 4'— ln K 6 —. veliki oglasi nad 45 mm višin« po K 8 —, poslana itd.! po K 12 —. Pri večjom naročilu poprort.''. Izhaja vsak dan lzvzemSl ponedeljka in dneva po praz. nikti ob 5. uri zjutraj. Mesečna priloga; Vestnik SKSZ. Poštnina plačana v lotom __Uredništvo je ▼ Kopitarjevi allol itev. 8/Itt. Rokopisi se ne vračajo; neirsnklrana plsmc sa ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je t Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 zr naročnino tn št 349 za oglase, zagreb 18.011, snrajev. 7563, praške tn dnnaj. 24.797 Fašisti proti goriški c!ele!i. Kakor je znano, je goriški deželni odbor, v katerem se Slovenci nahajajo v manjšini, sklenil z ozirom na dogodke v kobaridskem okolišu resolucijo, s katero je ostro obsodil oskrunjenje vojaškega spomenika na Krnu kot zlodejstvo nekaterih zločincev, obenem pa tudi enako ostro ožigosal »nasilstva, izvršena na osebah in imetju v Drežnici in Kobaridu«, ki jih je označil za vandalizem nad nedolžnimi državljani in za onečaščenje kulturnega simbola slovenskega. Deželni odbor je odločno protestiral proti namenu nekaterih političnih skupin, ki hočejo odgovornost za oskrunjenje krnskega spomenika navaliti na korporacije in državljane, ki obsojajo oni čin in niso v nobeni zvezi z njim in ki branijo v polni zavesti, da s tem pomagajo domovini in njenemu mirnemu in civilizatornemu uveljavljanju v njenih novih pravičnih mejah, krajevne posebne uredbe, ohranitev samouprave, in ki se bore za njihov nadaljni razvoj. V znak ostre obsodbe vandalizma, izvršenega na krnskem spomeniku, je daroval deželni odbor goriški 8000 lir v korist vojnih sirot goriške dežele, enako 8000 lir pa kot prvo pomoč nedolžnim žrtvam krivičnih represalij v občinah krnskega pogorja. Pretekli so skoraj že trije tedni po oskrunitvi krnskega spomenika in 14 dni je že minilo po fašistovskih grozodejstvih na Kobaridskem, ali državne oblasti šc danes niso dognale, kako je nastala ona poškodba na spomeniku in kdo jo je zakrivil. Aretirali so šest oseb, med njimi dva pastirčka, ki sta našla pri spomeniku shranjeno spominsko knjigo; ali dognano pa le ni, ali je v resnici kdo poškodoval spomenik s hudobnim namenom, ali če ni nastala poškodba morda po streli. Spomenik stoji čisto na vrhu Krna. Vrh spomenika je tvorila kovinasta zvezda, težka bakrena spominska plošča pa je bila pritrjena na spomeniku kaka dva metra od tal, brez odvoda k zemlji. Lahko je, da je strela udarila v zvezdo in jo pokvarila ter preskočila na izolirano ploščo in jo odtrgala. Vkljub tej na dlani ležeči možnosti oblasti še do danes niso odredile strokovnjaške preiskave, pač pa drže v zaporu ljudi, iz katerih hočejo izsiliti priznanje, da so oni oskrunili spomenik! Kakor so orožniki in vojaki mirno gledali, kako so fašisti počenjali svoja grozodejstva, tako tudi sedaj oblasti mirno gledajo, kako se naše nedolžno ljudstvo še vedno razkričava kot tolpa zločincev, proti katerim je dovoljeno vse, kar si kdo domisli. Orožniki so mirno gledali, ko so fašisti v Kobaridu zakurili grmado okoli lipe na trgu in kakor divjaki plesali okoli grmade in vlačili na vrvi okoli nje Volaričev kip, ko so zažigali cerkev in streljali v hiše uglednejših tržanov. Gledali so mirno, ko so v Drežnici pretepli naše ljudi in jim zažigali hiše. Nihče ni genil niti s prstom, da bi preprečil ta grozodejstva! Ravno tako oblasti niso genilc s prstom, ko je pred dnevi prišel v Gorico fašistov-ski poslanec Giunta in vkljub vsem vladnim prepovedim sklical fašistovski shod, na katerem se je sklenila resolucija, ki pravi: 1. da je deželni odbor pokazal očitno solidarnost z odgovornimi moralnimi povzročitelji oskrunitve na Krnu; 2. da sc izraža v sklepu deželnega odbora sovraštvo, srd in balkanska zlobnost slovanskih elementov in nekaterih takozvanih Italijanov proti plemenitim fašistovskim oddelkom, ki so šli maščevat krnske mrliče, in 3, da podpirajo nekateri italijanski listi delo slovanskih krogov, kateri hočejo polagoma in z rafinirano premetenostjo ustvariti sovražno razpoloženje proti državi. Resolucija poziva vlado, naj posveti svojo pozornost sramotnemu zadržanju goriškega deželnega odbora ter naj deželni odbor — odstavi. Če pa ostanejo šc nadalje taki ljudje na svojih mestih, bodo fašisti primorani delati na lastno pest in bodo v ta namen uporabili vse sile bojnih oddelkov III. conel Ali je mogoče, da bi se kje na svetu v kaki civilizirani državi mogla skleniti taka resolucija?! Kje je mogoče, da bi kaka politična organizacija na javnem shodu in v javnem časopisju grozila vladi, da bo z oboroženimi oddelki preko vseh zakonov ona odstavijala zakonita javna oblastva, ako se vlada ne pokori njenim zahtevam?! Kje na svetu bi se našla vlada, ki bi mirno trpela, da se mečejo v svet take grožnje, ki ogrožajo življenjske koristi cele dežele ter imetje in življenje neštetih državljanov?! In vse to je naperjeno v prvi vrsti proti našim ljudem, proti našemu narodu proti njegovemu imetju in življenju! Ali bomo tudi mi mirno gledali, kako se ogroža in uničuje obstanek naših krvnih bratov onstran meje? Ali bomo ludi mi mirno gledali, kako bndo fašisti vdirali v goriški deželni odbor in uničevali ž njim edino javno oblastvo, kjer je še nekaj pravice za naš narod, in kako bodo potem divjali po deželi, pustošeč slovenska polja in požigajoč slovenske vasi ter z gorjačami, samokresi in bombami ubijajoč naše brate?! Ne! Vsa jugoslovanska javnost mora kakor en mož vstati proti tem divjaškim fašistovskim nakanam! Od Triglava do Balkana, od Mure do Vardar-ja in Bojane naj gre en sam klic: N c dopuščamo, da bi naši bratje izkrvaveli pod fašistovskim terorizmom! In nc samo z besedo, temveč tudi z dejanji jim je treba priskočiti na pomoč. Saj vemo, kje jc Lah najbolj občutljiv. Nobene pare več za laško blago! Noben jugoslovanski trgovec in industrijalec na tržaški vzorčni sejem, nobenemu Lahu prostora za razstavo na ljubljanskem! Proč od Trsta, proč od Italije z našim denarjem! Kdor sc nc drži tega gesla, je izdajalec naših smrtno ogroženih bratov! Tak mora biti naš odgovor na faši-stovske grožnje! Belgrad, 10. julija. (Izv.) Danes dopoldne jc imel sejo finančni odbor. Nadaljevala se je razprava o ameriškem posojilu. Ob tej priliki jc ponovno govoril v imenu Jugoslov. kluba posl. dr. D u-1 i b i č , ki jc ostro kritikoval to posojilo. Naglašal je, da posojilo za sedaj še ni tako nujno potrebno, da bi se moralo skleniti za vsako ceno. Glavni del posojila jc namenjen za zgradbo jadranske železnice in ta stvar ni tako silno nujna, da bi sc nc moglo počakati 1 ali 2 leti, ko bodo morebiti razmere ugodnejše. Poudarjal jc, da ni pametno sklepati v sedanjem težavnem finančnem položaju tako veliko posojilo pod tako neugodnimi pogoji, pod katerimi postanejo posojilodajalci tako močen činitelj v inozemstvu, ki bodo diktirali interesentom, da naj dinar pada in ne raste. Oni imajo v naši državi porabiti največji del posojila in z ozirom na to bodo storili vse, da se poslabša kurz dinarja. Njihov trud bo stremil predvsem za tem, da bodo dobili za dolarje čimveč dinarjev. Pa tudi z druge strani posojilo ni umestno. Mi namreč dobimo 25 milijonov dolarjev, kar predstavlja po današnjem kurzu 560 milijonov dinarjev. Ako bi se za dolar dobilo kakor pred letom dni 40 dinarjev, bi vlada dobila 280 milijonov dinarjev, kar bi ne bilo dovolj niti za polovico del, če sc upošteva, da šc nc bo kmalu padla draginja mezd, materijala in živil. Govornik je tudi naglašal, da nismo v tako ugodnem položaju, da bi mogli kar 560 milijonov dinarjev porabiti za najnujnejše poprave prometa. Ako se ludi sklene posojilo, bomo dobili od 25 milijonov dolarjev efektivno samo 10 milijonov dolarjev, od ostalih 15 milijonov dolarjev pa oomo izgubili tri milijone na kurzu, 2 milijona na izplačilu obresti za prvo leto, l milijon dolarjev pa na provizijah in ostalih stroških. — O isti stvari jc govoril tudi posl. Stanovnik, ki je izjavil, da se zakon o državnem posojilu ne more sprejeti, ker bi bil na škodo vsej državi iu bi bil v trenutno korist samo enega dela. Ako pa sc sklene posojilo, naj bi se primerno porazdelilo, da bi bilo trajne koristi za vso državo. Nadalje je govornik obrazložil, da vlada nc vrši svojih obveznosti napram prečanskitn krajem. Vlada noče priznati vojnih posojil, ki so jih naši državljani podpisovali, prisiljeni od avstrijskih oblasti. Vlada noče niti izplačati 20% odtegljaja pri žigosanju bankovcev. Grajal jc vlado, da sc premalo ozira na Slovenijo. Končno je zahteval, naj se zgradi zelo važna železniška proga Črnomelj —Vinica — Roka — Sevnica—Št. Janž, kakor tudi nekatere ccste v Sloveniji in da naj regulira ljubljansko barje. — Za njim je govoril posl. Gjonovič, ki je nastopil proti temu, da bi bil sprejet zakon z dvema pogodbama, Zahteval je, naj se sklene samo ena pogodba. Glede prve pogodbe z družbo za zgradbo jadranske železnice je izjavil, da se niti nc ve, s kom se sklepa pogodba in kdo jc v tej družbi. Nadalje je poudarjal, da je posojilo za sedaj neprimerno in da bo slabo vplivalo na naše razmere. Popravila prometa v sedanjem času so predraga, zlasti ako bi se za to porabilo celo posojilo in ako se morajo plačati v dolarjih. Kritikoval je, da se daje podjetnikom 9% zaslužek, ker je to pri ogromnih delih prevelik dobiček. Končno je zahteval, naj se v zakon vsaj vstavi, katere proge se bodo gradile. — Zadnji je govoril posl. Nedeljkovič proti posojilu, nakar se je seja zaključila, ker se jc sestala narodna skupščina. Seja narodne skupščine. Belgrad, 10. jul. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je govoril radika-lec Tajsic, ki je napadel ministra Trlfko-viča in Markoviča radi pravilnika o industrijskem fondu, ki da je sestavljen na ta način, da se podpirajo banke. Napadel je tudi zemljoradnike in končno govoril o hrvatskem vprašanju ter reagiral na dr. Truinbieev govor. Za njim je govoril posl. Uroš Brlele o strankarskem režimu v Vojvodini. Končno je govoril posl. Pečanac o hrvatski narodni ideji. Med drugim je rekel, da Hrvati niso želeli zedinjenja na podlagi narodne misli, ker Hrvati sploh niso imeli narodne ideje in so bili samo orožje v rokah avstro-ogrsko politike. Končno je izjavil, da je bila Jugoslavija teza bivše avstro-ogrske monarhije, ki je hotela v okviru monarhije združiti južne Slovane. — Seja se nato prekine ob eni uri popoldne. Belgrad, 10. jul. (Izv. Ob petih popoldne se seja narodne skupščine nadaljuje. Govorita socialist dr. Milan Sekulič in potem radikalec dr. Velizar Jankovič, bivši finančni minister in sedanji podpredsednik finančnega odbora, ki sc ne strinja s politiko finančnega ministra, niti z delovanjem večine finančne odbora. Kritizira finančno politiko vlade in delovanje finančnega odbora. Proračun jc nerealen pri iz- datkih. Postavlja se na načelo varčnosti, ! ki se pa ne izvaja. Proračun je sutno šte-: vilčen, ne vsebuje pa ravnotežja, ki ga ni | mogoče doseči brez novih neposrednih davkov. Brez ravnotežja pa ne moremo popraviti valute. Lo z notranjim naporom vseh državljanov bomo mogli doseči zaupanje v inozemstvi!. Kljub vscnnt temu pa je tak proračun še vedno boljši kakor nobeden, in boljši kakor provizorij. Zaradi tega bo glasoval za proračun. — Besedo povzame zemljoradnik Jovau Popovic, za njim pa demokrat Laza Popovic, ki izjavlja, da bo glasoval ki proračun. — Socialist dr. Milan Korun izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. Seja se je končala ob devetih zvečer. PEČIČ — MARINKOVIČEV NASLEDNIK. Belgrad, 10. julija. (Izv.) Demokratski klub je na svoji današnji večerni seji sklenil, da prevzame dr. Dragulin Pečič resort ministrstva za notranje stvari, VSI REVEŽI — SITI. Belgrad, 10. jul. (Izv.) Danes je minister za socialno politiko odgovoril na vprašanje posl. Brodarja ter izjavil, da je vEkouom« v Ljubljani prejel milijon dinarjev državno podpore za razdelitev koruze in moke med siromašno prebivalstvo. Ravnotoliko jo prejela tudi Zadružna zveza v Celju. O tem sc jc žc v časopisju precej pisalo. Nikaka tajnost ni bila več, da jc imel demokratski klub v Belgradu dolge seje zaradi Andjeličevega članka v »Beograjskem Dnevniku«, kjer je nastopil proti klubovi politiki. Sedaj je nastopil Andjelič v »B. Dnevniku« dne 5. julija odkrito in imenoma proti Pribičcviču, ki da so ga demokrati isti. Pavle Andjelič jc splošno prav ugledna in simpatična osebnost v skupščini. Med vojno jc bil vojni ujetnik na Madžarskem in jc po prevratu organiziral srbske ujetnike ter jih vodil iz ujetništva domov. Spoznal je pri tem razmere v bivši monarhiji na licu mesta in sc jc vrnil v domovino z učvrščenim prepričanjem, da je za procvit Jugoslavije neobhodno potreben sporazum med Srbi in Hrvati in popolna enakopravnost vseh plemen (ne samo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak tudi Nemcev, Madžarov, Ar-navtov in ostalih) in vseh konfesij. Saj jc videl v Avstro-Ogrski, kam vodi politika hegemonije. S temi nazori je pa prišel hitro v konflikt s — Pribičevicem, ki je koncem leta 1918. dal zapreti Radiča, kar je bila po Andjeličevem mnenju »prva i največa po-litička pogreška«. Zato se je obrnil 22. decembra 1918 (po srbskem starem koledarju) na ministra Ljubo Davidoviča in je protestiral proti temu, da so Radiča zaprli, ter napovedal slabe posledice tega koraka. Sreski načelnik je pa to pismo prestregel, ga izročil vojnemu poveljstvu in Andjelič je bil obtožen, da pripravlja revolucijo, A stvar se je zopet poravnala in Andjelič je bil izvoljen za poslanca v ustavo-tvorno skupščino kot nasprotnik radikal-cev, o katerih trdi, da so 1. 1908. prenehali bili načelna stranka, jc vstopil v demokratski klub in bil vsled političnih razmer prisiljen, da vztraja v stranki, dasi sc s številnimi koraki radikalsko-demokrat-ske koalicije ni strinjal. Sedaj pa pozivlje v »B. Dnevniku« vse, ki jim je do tega, da bodo v naši državi za vse enake pravice in enake dolžnosti, naj se koncentrirajo. Upa, da bodo k novi skupini, ki hoče ohraniti čista načela prave demokracije, pristopili tudi mnogi Hrvatje, »koji su siti svoga g. Radiča, kao što smo mi siti našeg g. Pribi-čeviča i njegovog radikalskog separatizma: isključivosti«. Imamo torej odkrilo bojno napoved Pribičcviču in njegovemu sistemu. Priprave za prevrat v Berlin, 10. julija. (Izv.) Iz Pariza poročajo: »New York Herald« objavlja senzacionalne podrobnosti o pripravah za obnovo monarhije v Rusiji. Žc dclj časa se opaža živahno potovanje med Rusijo in Francijo. Položaj Rusije se slika kot tako grozen, da Trockij nc more več računati na pomoč Francije. Favorit tega gibanja je veliki knez Nikolaj, ki se sedaj nahaja v Cannesu. Vidi sc, da bo z boljševiško vlado pri kraju, kakor hitro ne bo več Ljenina. Čudno se zdi, da spravljajo generala Brusilova, o čigar zvestobi do sovjetske vlade so že večkrat dvomili, s predstoječim pučem v zvezo. »New York Herald« objavlja pismo, ki ga je general Brusilov poslal dne 19. junija velikemu knezu Nikolaju in ki sta mu ga dostavila dva vsega zaupanja vredna Francoza, čiju imeni imenujejo. General slika v tem pismu žalostni položaj Rusije in pravi, da so v rdeči armadi mnogi elementi za prevrat. Predvsem jc pripravljenih za vstajo mnogo organizacij v vzhodni Rusiji. General vprašuje velikega kneza, ali bi bil pripravljen, cla se v danem trenutku postavi na čelo gibanju. General Brusilov Erosi nadalje v tem pismu velikega kneza likolaja, naj mu pošlje podatke o ruskih krogih, ki so znani velikemu knezu in ki bi bili pripravljeni podpirati tako vstajo kot zaupniki. V tem pismu pravi general Brusilov, da bi se morda dale uporabiti tudi čete vojske generala Wrangla. Proti krivim geslom. (Govor dr. Brejca na orlovski slavnost i v Tržiču dne 2. julija 1922.) (KonecJ Medtem, ko je na vzhodu zavladalo krvavo geslo komunizma, pa slepomiši po naših krajih drugo goljufivo geslo, ne radikalno, bolj potuhnjeno, v svetohlinski plašč popularnosti zavito, pa nič manj nevarno in pogubno. No njegove sadove v polni meri okušamo dan na dan zlasti v Jugoslaviji. To je namreč geslo našega 1 a -ži-demokratizma! Kaj je demokracija vam je znano. Vlada ljudstva! Pravi To hočejo vse resnično ljudske stranke. Ljudstvo naj odloča v vseh javnih zadevah; ljudstvo naj določa državno obliko, notranjo uredbo države, njega zakone in gospodarstvo. Povsod naj pride do veljave resnična ljudska volja in ljudsko mišljenje. Ljudski glas — božji glas. Država, ki je tako urejena, je res demokratična država. Kako pa je pri nas? Noč in dan se goni demokrat lajna in se naglasa, da imamo demokrat, urejeno državo. Pa — ali res vlada ljudstvo pri nas? Katero pa? Ali srbsko, ali hrvaško ali slovensko? Ne eno, ne drugo ne tretje. Ljudstvo voli sicer svoje poslance, toda narodna skupščina je brez vsake moči, zgolj glasovalna mašina, mari-jonetno gledališče. Vso moč ima pri nas v rokah mala skupina ljudi, ki so znani pod imenom belgrajske žlahte ali porodice. Če bi imelo res ljudstvo vajeti v rokah, bi bil velik del tega nemogoč, kar se sedaj pri nas godi: Korupcija bi ne cvetela, kakor prej niti v Turčiji; ljudstvo bi se ne dalo iz-žemati do onemoglosti; država bi ne bila molzna krava za gotove kategorije državljanov; ljudskih žuljev bi ne zapravljali na lahkomiselni način; svoboda tiska, zborovanja in združevanja bi se spoštovala; ustave ne bi bilo treba sklepati s kupljenimi glasovi; občinski volivni zakon, ki je dal ženam volivno pravico, bi se ne pre-kliceval; sploh bi bil nemogoč vsak volivni zakon, ki bi skušal voljo ljudstva pokoriti in izid volitev v korist nekih strank »korigirati«; zapostavljanja kat. Cerkve in zatiranja njenih naprav bi ljudstvo ne dopustilo; ne bi bilo treba vladati z bajoneti in batinami, itd. itd. Ali ni očitno in vsakemu jasno, da je demokratično geslo tukaj samo slepilo, samo lim za lahkoverne kaline, samo gledališka maska za spretne in drzne izkoriščevalce ljudstva, Hvala Bagu, da je blesk tega laži-demokra-tičnega gesla že močno obledel, da ljudstvo vedno bolj spoznava, kaj se v resnici skriva za njim in da ni več daleč čas, ko ga bomo položili v grob k njegovemu očetu liberalizmu s pobožnim vzdihom: hvala Bogu, da ga Je že enkrat vrag vzeli Škodo pa,kijojeinjoboše naredil, bomo še dolga leta popravljali za njimi S temi vzgledi, ki sem Vam jih tukaj predočil, sem Vam hotel na kratko dokazati in pokazati, kako pada človeštvo iz ene katastrofe v drugo, kako ne more najti nobenega miru več, odkar se da od špekulativnih lažnjivih gesel in laži-prerokov voditi, in da ne bo zopet prišlo do umirjenja, dokler se ne povrne k spoznanju, da nobena ideja ne d r ž i, ki se ni ukresala ob ognjišču kršč. resnice, in da nobena zastava ne vodi k zmagi, ki ni bila blagoslovljena v kršč. požrtvovalnosti in ljubezni. Prazni so vsi poskusi, osrečiti človeštvo na kteri-koli drugi podlagi kakor na podlagi kršč. načeJL Teh se je tedaj treba držati, po njih se ravnati, potem nam bo zopet bolje na svetn. Zastavi pa, ki smo jili danes poSastfli, ti dve zastavi nam pa predstavljata ona praktična gesla, ki se jih moramo predvsem oprijeti. Zastava sv. Jožefa nas kliče h kršč. delu, zastava Orla pa je simbol, znak reda in discipline. Delo in red: ti dve kratki besedici današnji svet mrzi, vendar vebujeta ves in edini praktični program za rešitev iz današnje svetovne mizerije. Brez dela in reda je vse zaman; nobena fraza, nobeno geslo, nobena svetovna konferenca ne pomaga nič. Delati je treba, vsi moramo zopet delati, potem bo prišlo zopet blagostanje, z njim pa mir in zadovoljnost, in veselje do življenja v nas, potem bomo živeli kakor se ljudem spodobi in ne kakor roparske živali; potem be bodo začeli vračati zlati predvojni časi, po kojih se celemu svetu toži. Končam. Smatram pa za svojo dol-nost, da poprej še Vam, ki proslavljate danes 25 letnico društva sv. Jožefa, in Vam, ki ste ob 15 letnici društvenega obstoja blagoslovili svojo orlovsko zastavo, izrekam gorko priznanje in čestitam na dosedanjem delu za probujo naroda in kršč. prosveto. Kličem Vam: Na pravem potu stel Vztrajajte! Bodite ponosni na svoj kršč. program, visoko dvigajte svoji zastavi: zastavo dela in zastavo reda, in pogumno jih branite vsikdar proti vsakomur v trdni zavesti: da samo v kršč. geslih dela in reda je člo ve štva spas! Shod obrtnikov v št. Vidu pri Ljubljani. Obrtni shod, ki ga je sklicala šentviška Obrtna zveza v nedeljo 9. t. m. v Št Vidu, je pokazal obrtnikom z bengalično lučjo pot, ki edina vodi iz neznosnega stanja, v katerem se nahaja sedaj danes mali obrtnik. Ta pot je organizacija in bratska vzajemnost. Kapit^izmu se je pod sedanjim režimom posrečilo, da je stisnil v svojo grabežljivo pest vse pridobitne stanove. Posebno kruto je pritisnil na malega obrtnika, tako da danes še komaj, komaj diha. Uboga para mali obrtnik je razdvojen, razne stranke ga imajo za igračo in ga poznajo samo ob času volitev in plačevanja davkov. Nobeden ga ne vpraša, kadar se delajo obrtni zakoni ali se reorganizira bolniška blagajna. On mora molčati in plačevati, ker je pohleven in neorganiziran. Mlada, žilava obrtna zveza v št Vidu je dala incijativo za sestanek obrtnikov z namenom, da se izreče glasen memento vladi in tistim faktorjem, ki jih redi obrtnik s svojimi žulji. Shod se je popolnoma posrečil. Našemu vabilu so se odzvali zastopniki obrtnikov iz Ljubljane, Dobrove, Komenda, Kamnik, Dob pri Domžalah, Kranj, Bled, Radoljica, Novo mesto, Sv. Jurij pod Ku-mom, Šmartno, Ježica, Črnuče, Brezovica, Preska idr. Do 150 zastopnikov je prisrčno pozdravil načelnik šentviške obrtne zveze g. Fr. Zavodnik, na kar je prevzel predsedstvo shoda g. Fr. Brenk, ki je takoj dal besedo g. nar. poslancu Škulju, kateri je živahno pozdravljen v navdušenih in prisrčnih besedah kazal obrtnikom rešilno pot, ki je v organizaciji, samopomoči in v medsebojnem zaupanju. Njegove resnične in iskrene besede so padale kakor udarci na trda srca in jih mehčale, da je vsak nehote priznal: Sami smo krivi, da je tako, treba bo poprijeti drugače! Gospodu po- slancu Škulju iskrena hvala za reB prijateljske besede, ki niso padle na nerodovitna tla! Za njim je povzel besedo g. predsednik J. 0. zveze Iv. Ogrin iz Ljubljane, kateri je obSirno razločil položaj v okrajni bolniški blagajni, katera je postala v zadnjem času predemet špekulacije in intrig. Vsi protesti, ki se zadnje čase naslovljajo na ta račun, bodo najbrž brezuspešni, ker smo zamudili mnogo. Malega obrtnika nobeden ne upošteva, oe ni organiziran. Rav-notako je bilo takrat, ko so kovali zakon o delavskem zavarovanju. Vlada je imenovala v glavni odbor svoje ljudi, ki se na stvar niso razumeti. Zato so skrpucali delavski zakon, od katerega ne bodo imeli nobenih koristi ne delavci ne mojstri. Zahtevo po zavarovanju obrtnikov je vlada ob tej priliki popolnoma prezrla. G. Ogrin je konečno pozval navzoče gg. zastopnike, naj obrtnike organizirajo, ker šele potem smemo upati, da se bodo naše pritožbe upoštevale. G. predsednik je za svoja izvajanja žel veliko priznanje. Nato je nastopil g. Rebolj iz Kranja, ki je navdušeno vnemal navzoče obrtnike na delo za obrtni napredek, na kar je prebral tajnik ostro resolucijo, ki med drugimi odklanja tak zakon za delavsko zavarovanje in zahteva takojšnjo decentralizacijo okr. bolniške blagajne. Resolucija, ki je bila soglasno in navdušeno sprejeta, se pošlje vladi In Jugosl. klubu. G. poslanec Škulj je obljubil, da se bo ob vsaki priliki zavzemal za težnje obrtnikov. Po dobro uspelem shodu se je vršil na vrtu gostilne pri Cebav še prijateljski razgovor, pri katerem so se napravili važni načrti v korist zatiranemu obrtnemu stanu. Resolucijo objavimo o priliki. ZA URADNIŠKE ZAHTEVE. Belgrad, 10. jul. (Izv.) Posl. Gostinčar ,fe posredoval pri ministru Trifkoviču, naj bi se čimprej uveljavila službena pragma-tika za privatne uradnike in uslužbence. Ob tej priliki je pojasnil izpremembe, ki jih je predlagala osrednja uradniška zveza za Slovenijo. Obenem je zahteval, naj se ukinejo vse točke zakona o draginjskih dokladah, proti katerim so protestirali vsi javni uslužbenci. ZA NADZORSTVO FILMOV. Belgrad, 10. jul. (Izv.) Posl. dr. Dulibič jo vložil vprašanje na notranjega ministra radi nemoralnih filmov v kinematografih, nad katerimi se ne vrši zadostna cenzura, ter je zahteval, naj se filmi strogo cenzurirajo, da se onemogoči sistematično zastrupljevanje ljudstva. IZGON MAŽARSKIH PODANIKOV. Belgrad, 10. jul. (Izv.) Jugoslovanske oblasti so začele kakor v Belgradu, tako tudi v Vojvodini izganjati mažarske podanike. Ta odredba se mora smatrati kot re-presalija za šikaniranje našega življa po madžarskih oblastih. Tako je bilo v Novem Sadu izgnanih več tovarniških ravnateljev, ki niso jugoslovanski državljani. Iz Subotice so izgnali na Mažarsko okoli 100 rodbin. GRŠK0B0TXJARSKA KONVENCIJA 0 IZSELJEVANJU. Belgrad, 10. jul. (Izv.) Iz Aten poročajo, da je minister za zunanje posle predložil parlamentu zakonski načrt o grško-bolgarski konvenciji o izseljevanju po mesecu novembru leta 1919. ZAKON ZA OBRAMBO NEMŠKE REPUBLIKE. Berlin, 10. jul. (Izv.) Pravni odbor državnega zbora je sprejel zakonski načrt za obrambo republike. Zakon bo veljal pet let. Odbor je odklonil predlog levičarjev, naj se odpravi smrtna kazen, ki jo doloSa ta zakon. Zaradi tega ostane smrtna kazen. EVAKUACIJA VZHODNE SIBIRIJE? Riga, 10. julija. Čitski radio javlja, da je komandant japonskih oddelkov na dalj-njem vzhodu izdal proglas, v katerem javlja, da bo japonske čete do konca oktobra evakuiral iz Sibirije. Do takrat ostanejo Japonci popolnoma nevtralni in bi stopili iz rezerve le, ako bi boljševiki prekršili sklenjeni sporazum ter začeli izkvarjati prometna sredstva. Politične novice. -f Koncentracija naprednih siL Tako imenujejo demokratski listi zbor zaupnikov JDS za ljubljansko oblast, ki se je vršil preteklo nedeljo. Koncentracija naprednih sil se je izvršila na ta način, da so biti izvoljeni v predsedstvo in nacel-stvo sami mladodemokrati, dočim stara struja, ki sploh ni bila na zbor povabljena, ni dobila nobenega zastopnika. Izvoljeni so v predsedstvo dr. Žerjav kot predsednik, dr. Puc kot I. podpredsednik, Ciril Pire, Josip Turk, Luka Jelene, glavni tajnik je Jug, Iv. Klepec, namestnik, blagajnik Mam, namestnik Sterlekar; v na-čelstvo dr. Novak, Ivan Mohorič, dr. Ple-melj, zdravnik Avramovič, Mačkovšek, Štembov in dr. Kramer. Pet odborniških mest je ostalo sploh nezasedenih in jih bo načelstvo spopolnilo s kooptacijo, samih mladinov seveda. Tako je stara struja iz demokratske stranke popolnoma izločena, kar pomeni »koncentracijo vseh naprednih sil...« Dr. Kukovec je zagovarjal revizijo strankinega programa na levo in se zavzel za boj proti »reakciji in konser-vatizmu«. Tega stališča pa dr. Žerjav ni sprejel in tudi v resolucijah ni opaziti prav, nobenega preokreta na levo, posebno ne* kar se tiče delavstva. Tu čujemo namreč samo o nekaki »reformi« okrajne bolniške blagajne, ki so jo mladodemokrati itak že izvršili s tem, da so uvedli reakcionarno pariteto med delavskimi in delo-dajalskimi zastopniki. Tudi o stališču napram mezdnemu vprašanju se tozadevna resolucija izraža jako previdno in tajnost-no, češ, da naj se delavstvo glede svojih gmotnih stremljenj tudi — podpira, »kjer gre za pravično plačilo dela!« To je pristno reakcionarno. — Dr. Žerjav je izjavil, da sedanji režim ne odstopi, da vlada ostane gotovo na krmilu in da hoče na vsak način izvesti parcelacijo Slovenije in Hrvatske. Jeseni pričakujejo volitev v oblastno skupščino. Izvršeni izstop stari-nov iz stranke je imenoval minister »konsolidacijo stranke«. Nato se je pečal seveda s »klerikalci«, jim očital deloma materializem in cinizem, deloma pa dvoličnost, končno pa se lotil svojega najbolj priljubljenega predmeta, cerkve. Trdil je, da katoliška cerkev v Jugoslaviji uživa »prednostno stališče!« Če to ni cinizem, ne vemo, kaj je še cinizem na svetu. Ker se cerkev Zerjavovim diktatom ne ukloni, je napovedal boj proti davku, ki ga plačuje cerkvi ljudstvo v zlatul Kaj je minister s tem mislil, pove resolucija, ki protestira zoper postopanje okrajnih glavarstev, katera zadržujejo odkup bere. Dr. Žerjav bi želel, da bi se duhovščina popolnoma proletarizirala, ker mu je celo njen sedanji mizerni gmotni položaj presijajen. Seveda, če bi duhovščina zapustila SLS, ji Žerjav obeta zlate gore. Na to meri njegov vzklik, da »duhovščina nosi v svoji obleki mir in vojno.« Tako je Žerjav pokazal svoje konjsko kopito, za kar mu moramo biti prav hvaležni. Uradnikom obljublja demokratska stranka gibljive draginjske doklade na podlagi življenjskega indeksa I Na to bodo uradniki čakali Hermann Wendel: Von Belgrad bis Buccari. V Frankfurtu a/M. je izšla nova knjiga znanega potopisca Hermanna Wendla, 'ki je nedavno opisal vtise svojega potovanja po Jugoslaviji v knjigi »Von Marburg bis Monastir« in ki sedaj v novi knjigi opisuje vtise s svojega drugega potovanja preko zapadne Srbije, Bosne, Hercegovine, Dalmacije, Črne gore nazaj do Bakra. Pot, ki jo opisuje pisatelj, vodi preko pokrajin, ki so za Jugoslavijo izmed najbolj značilnih, ker se v njih stekajo vplivi raznih režimov, pod katerimi je živel stoletja razcepljeni jugoslovanski narod, ter vzhodne in zapadne kulture tekom teh stoletij, ki so zapustili neizbrisne znake. Herman Wendel je dober opazovalec ter objektiven sodnik in z zadoščenjem čita bralec njegovo obsodbo berlinskih humorističnih listov in dunajskih karikaturistov, ki so jim Jugoslovani, predvsem med Srbi oboževani kralj >mučenik« Peter L, čegar slika, kako se vozi z volovsko vprego preko albanskih gorn, je razširjena v tisočih izvodih po srbskih kmetskih hišah, bili samo predmet bedastih in zlobnih šal. Ta odkritost vzbuja simpatije in gotovo je, da more taka knjiga ogromno pripomoči k omilje-nju sovraštva, ki ga je vzgojila imperialistična politika Avstrije in Nemčije med germanskim in slovanskim plemenom, ker predstavlja inozemstvu razmere in njihove vzroke, kakršni so. Hermana Wendla vodi pot iz Belgrada preko Obrenovca, Valjeva in Užic, kjer naleti na gimnazijca iz Čuprije, ki odkloni ponujeno cigareto. Fant je namreč predsednik treznostne zveze na gimnaziji. Izmed 600 gojencev jih pripada zvezi 162. Pisatelj pravi: »Jugoslovanska inteligenca je bila doslej naklonjena vinu in ne vodi. Sedaj prospeva tudi tu nov, krepak rod.c Z Višegradom se odpira tujcu bosanski izlamski svet in pot ga privede po železnici v Sarajevo. Pisatelj presoja popolnoma objektivno bosanske razmere in je njihovo bistvo hidi dobro zadel. — O muslimanskem ženskem vprašanju pravi med drugim: »Avstrijsko gospodstvo je pomagalo ovekovečiti suženjsko vlogo muslimanske ženo; zakonsko pravo je spadalo pod šeriatski zakon in ne civilni zakon... Toda to ne more obstati. Avstro-ogrska Bosna je bila kolonija, del Orienta, ki so ga dunajski mogočnjaki umetno varovali; jugoslovanska narodna država je Evropa, in splošni evropski razvoj odločuje... že se pojavlja nov rod muslimanov, sicer še majhna četa, da dvigne ženo iz nižin in ji odpre vrata v življenje, k delu, k socialnemu sodelovanju.« 0 avstrijskem kulturnem delu v Bosni navaja primer, da je vsekakor v Srbiji imelo 2264 prebivalcev ljudsko šolo, v Bosni pa šele 4052 prebivalcev. Učitelji so bili slabšo plačani kol orožniki. Avstrija je dopustila, da je poljedelec tudi nadaljo nosil srednjeveško breme kmetslva. Kmet ni delal zase, temveč za bega ali ago. Zato se ni brigal za zboljšanje poljedelstva. Pridelalo se je v Bosni le 245 kg žita letno na prebivalca, a v Srbiji 378 kg. Bosna je vedno moraal uvažati žita, dvainpol milijona hektarjev polja ni moglo dati kruha Vy4 milijona prebivalcem. Na hercegovin-skih krašnih gorah okoli Mostarja so pa Avstrijci gradili raje utrdbe, namesto da bi jih pogozdovali. Dubrovnik! Republika, ki se je znala vzdržati ves srednji vek do Napoleona. Njene trgovske ladje so tekmovale na vseb morjih s španskimi, holandskimi, francoskimi in angleškimi. Po odkritju Amerike so plule njene ladje pod zastavo sv. Blaža tudi do novega sveta. Iz vseh znanih delov sveta se je stekalo zlato v njegovih palačah. Kar je mrtvega v Dubrovniku, kamenje, arhitekture, cerkve, hiše, preteklost diši po zapadni latinsko-beneški kulturi, toda življenje v vseh oblikah, čustvovanje, dela, zgodovina, sedanjost in prihodnjost je popolnoma jugoslovanska. Na otoku Lok ni mu, v nekdanjem znamenitem samostanu, pozneje letovišču avstrijskih nndvojvod, je sedaj državno zdravilišče za deco. V Dalmaciji je agrarno vprašanje bolj zapleteno kot v Bosni in Hercegovini. Poljedelec ne razlikuje prostovoljnih pogodb in kmetskih odnošajev. Zemljo obdeluje in zato jo smatra za svojo po pregovoru: Zemlja je božja in težakova. Vse drugo mu ni mar. Lastnik pa dostikrat sam ni premožen. Oropan najemnine in zemlje bi moral beračiti. V okolici starega Dubrovnika imamo kolone, na Rabu kmet-stvo, v okolici Zadra gospoščino, v splitski okolici težaščino; vsako posebej je nekaj zase, vendar pa različno od drugega, kmet pa je v vseh slučajih najemnik in nc lastnik zemlje, ki jo obdeluje. Veliki gospodje v Belgradu in Splitu govore o pretresih zadeve in o novih zakonih, kmet pa čaka in upa. Toda, če mu bo čakanje predolgo, ali ne bo vstal? Iz Kotora, kjer so sc uprli 1. februar ja 1918 mornarji na avstrijskih bojnih ladjah, gre pot preko Lovčena v Črno goro Med onimi »v gorah« je marsikak razboj nik, ki se imenuje za pristaša dinastij« Petroviča. Tudi črnogorska legija v Gaeti vzdrževana z italijanskimi lirami, je posla la marsikaterega drznega človeka v Črn< goro, da bi hajdukoval. Toda to hajduštv« nima z rešitvijo črnogorskega vprašanj* nobene zveze. Črnogorsko vprašanje te melji v pustem gorovju, v skalah, na nero dovitnosti zemlje. K prirodni nerodovitno sti je prišla vojna, ki je uničila malenkosl do sodnega dneva, če bodo demokrati do j takrat vladali. O Kamenarovičevih od- | kritjih je govoril prof. Reisner, žalibog j •>Narod« ne poroča, kaj. Zbor je ostro ob- [ sodil tudi pojave nediscipline v stranki in svaril pred vsakim ccpljcnjem, ki sc jc pa itak že izvršilo. Gospodje so čakali cepljenja v SLS, pa so ga zdaj sami doživeli. Mogoče se razcepijo še enkrat ali pa še dvakrat in trikrat, medtem ko bo SLS stala neomajana kakor stolp. Več nc rečemo, ker nimamo navade sami sebe hvaliti kakor JDS. 4- Shod SLS v Slovenjgrudcu. Shod v nedeljo 9. julija v Slovenjgradcu je bil prava manifestacija za politiko SLS. Načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca so zborovalci navdušeno pozdravili in njegova izvajanja burno odobravali, tudi navzoči pristaši drugih strank. V enour-nem govoru je obravnaval ideje, ki dajejo pravec politiki evropskih držav, pa ne kažejo pričakovannih uspehov, ker ne temeljijo na ljubezni do Boga in do bližnjega, marveč se po eni strani naslanjajo na silo brezdušnega kapitalizma, na drugi strani pa zgolj na moč fizične revolucije. Ta ideologija rodi imperializem in goji militarizem. Govornik je obsodil politiko sedanje vlade napram Bolgariji, ki Bolgarijo odbija. Tudi s tega stališča je izprememba režima potrebna. Združenje z Bolgarijo jc potrebno, da ae v zunanji politiki osamosvojimo in ne bomo več igrača ene ali druge velesile. Na naslov upravnih absolutistov, ki delajo krivice uradništvu, ki ne pripada vladnim strankam, in našemu ljudstvu, je naperil obljubo, da bode vsak tak krivec po zaslugi kaznovan. Urednik Srno-dej je govoril o avtonomističnem programu in o državnih nalogah, ki čakajo zaman rešitve pod sedanjo vlado, ki ne kaže nobenega resničnega socialnega smisla in razburja ljudstvo s kulturnobojnimi načrti. Njegovim izvajanjem so zborovalci krepko pritrjevali. K besedi se je še oglasil urednik Radešček, ki si je pošteno privoščil politiko SKS. Soglasno so bile nato sprejete sledeče resolucije: Zborovalci, SLS zbrani na političnem shodu v Slov. Gradcu dne 9. julija 1922 izjavljamo: 1. neomajno vztrajamo pri svoji zahtevi po reviziji vstave v avtonomističnem smislu in zahtevamo najširšo avtonomijo nedeljene Slovenije; 2. zahtevamo izenačenje davkov po celi državi in protestira-~/ioti sramotnemu odtegovanju zadostnih sredstev za bolnišnice; 3. protestiramo najodločneje proti razkristjnnjenju šol in šolstva in izjavljamo, da si brezverskih šol nikdar ne bomo dali usiliti; 4. Zahtevamo takojšnji razpis novih volitev v narodno skupščino; 5. odobravamo politiko Jugoslovanskega kluba in izrekamo poslancem .lugosl. kluba, zlasti njegovemu načelniku dr. Korošcu svoje popolno zaupanje. -f Radič in dr. Ritig. Poročila zagrebških listov o prostaškem govoru Radiča pri pogrebu Mirka Krpica v Zagrebu so spravila Radiča vendarle nekoliko z ravnotežja. V »Slobodnem Domu« skuša svoj govor omiliti; ker pa vsak ptič poje, kakor mu jc kljun zrastel, se Radič tudi v tem svojem zagovoru zelo neokusno zaletava v »gospodsko popovsko društvo« in smeši dr. Ritiga radi njegove izjave proti Radičevemu govoru v »Katoličkem Listu«. »Narodna Politika« pa konstatira, da je bilo poročilo o Radičevem govoru resnično in ga Radič ne bo mogel utajiti, ker so ga tisoči Zagrebčanov slišali, ki sc ie danes nad Radičevim govorom škanda-lizirajo. V uvodniku imenuje »Narodna Politika« Radiča demagoga, ki nima nobenih državniških sposobnosti. -f- Avtonomna organizacija goriških Slovencev. Skupni odbor politič. društva »Edinost« v Trstu je vzel ustanovitev samostojnega političnega društva »Edinosti« v Gorici na znanje in sprejel sklepe za bodoči občni zbor društva. Dnevne novice. — Osebna vest. Dr. Korošec se danes odpelje za delj časa v inozemstvo in se vrne po orlovskih slavnostih v Brnu, ki se jih namerava udeležiti. — f S. Hildegarda Pocivavšek. V ur-šulniskera samostanu v Škofji Loki je dne 10. julija umrla č. s. Hildegorda Pocivavšek. Pokojnica, doma iz znane Počivavško-vo rodbine iz Trbovelj, se jc po dovršenih študijah v cvetu življenja posvetila redovnemu žvivljenju. Ko se .je pred štrimi leti vrnila iz noviciata, je začela delovati kot vaclniška učiteljica v zavodu. Bila je izvrstna učiteljska moč. A le malo časa ji je bilo mogoče, da je kot učiteljica in vzgojiteljica koristila mladini. Rahlega zdravja že izza otroških let, je kmalu resno obolela. Po dvoletni mučni bolezni, ki jo je prenašala z veliko potrpežl jivostjo, je včeraj ponoči mirno v Gospodu zaspala. Bila je v 27. letu starsti in v 4, letu redovnih obljub. Pogreb bo danes ob 18. uri. — Odkritje spominske plošče dr. Janezu Mencingerju. V nedeljo 9. t. m. se je v Brodu pri Bohinjski Bistrici vršila prisrčna slavnost: odkrili so na rojshii hiši dr. Janeza Mencingerja spominsko ploščo, katero so dali njegovi rojaki na lastne stroške napraviti in vzidati. Darove, ki so prispeli iz Slovenije in k znašajo doslej 20.000 K, so pa naložili kot dr. Janez Mencingerjevo spominsko dijaško ustanovo, prispeli iz Slovenije in ki znašajo doslej hvaležno sprejemajo. Posebej so naproše-ni tisti, ki so prejeli nabiralne pole, da jih čimpreje z nabranim zneskom vrnejo pripravljalnemu odbora. — Dopoldne so se v Brodu pričele zbirali od vseh strani množice ljudstva iz Bohinja pa tudi iz oddaljenejših krajev. Korporativno so došle požarne brambe iz Boh. Bistrice, Nemškega Rovta, Nomenja, Češnjice, Srednje vasi in Sare Fužine. Slovensko Matico je zastopal ravnatelj dr. Jos. Tominšek iz Maribora, društvo slov. leposlovcev urednik Franc Albrecht, Iv. Zoreč in Petruška, odvetniško zbornico dr. Danilo Majaron. Do-šla so nadalje zastopstva krške mestne občine, krajnega šolskega sveta, C. M. podružnice v Krškem, kat. del. društva in društva tovarniških mojstrov z Jesenic in mariborskega profesorskega društva »So-čo3> iz Ljubljane, Sokol, itd. Ob 10. dopoldne je v podružnici Sv. Magdalene na Brodu daroval sv. mašo prijatelj pokojnega pisatelja msgr. Tomo Zupan. Pri maši je lepo prispevala šolska mladina pod vodstvom nadučitelja Fr. Silvestra. Ob 12. so topiči naznanili pričetek slavnosti. Rojstna hiša dr. Mencingerja je bila prav okusno okrašena, tudi vsa vas Brod je bila v zastavah, mlajih in slavolokih. Slavnost je otvoril s kratkim pozdravom bohinjski predsednik pripravljalnega odbora Janez Rozman. Nato je imel slavnostni govor ravnatelj dr. Jos. Tominšek, ki je opisal slavljenca kot zvestega Bohinjca, kot človeka, moža, pisatelja in preroka jugoslovanske svobode. Po govoru je padlo zagrinjalo in prikazala se je okusno izdelana mramornata plošča z napisom: »V tej hiši se je rodil dne 26. marca 1838 dr. Janez Mencinger, pisatelj, buditelj slovenskega naroda in glasnik Bohinja.« Ploščo je prevzel v varstvo sedanji lastnik hiše, slavljenčev nečak Janez Mencinger. Nastopil je nato slavljenčev sin dr. Janko Mencinger, odvetnik v Krškem, ki je podal več zanimivih anekdot in potez iz življenja svojega očeta. Hotelir Alfonz Mencinger se je v imenu pripravljalnega odbora zahvalil za obilno udeležbo, posebno Goričanom. Cela slavnost jo bila zelo prisrčna in je dokazala, da take slavnosti prav lepo uspejo tudi brez običajnih veselic. — Jugoslovanska zveza za tujski promet v Sloveniji priredi v proslavo bivanja Njegovega Veličanstva kralja dne 13. jidija 1922 na Bledu v dvorani Zdraviške-ga doma ob pol 11 dopoldne slovesno no imetje, maloštevilno živino, prinesla invalide, vdove in sirote ter onemogočila izseljevanje. Tu ne preostane drugega, kot vzeti puško v roke in iti v gore! Gradite este, mostove, železnice! Dajte Črnogorcem dela in kruha! Naselite jih v Metohiji ali na Kosovom polju, kjer čaka rodovitna zemlja orača, iu črnogorsko vprašanje bo [rešeno. — lz Dubrovnika plove parnik ob dalmatinski obali proti Splitu, kjer živi ned zidovi starodavne Dioklecijanove pa-Pače celo mesto. Po izgubi Reke je Split imjbolj pripravna luka, ki naj bi izgrajena ivorila Jugoslaviji obmorska vrata v svet. V Šibeniku tožijo seljaki, da jc mnogo fina in malo kruha. Kleti so polne, toda f'ihčo ne kupuje. V Dalmaciji se pridela [leselino vsega vina v Jugoslaviji, 50 do 60 poč hektarov jo posajenih s trto, po tr-fcatvi potrebujejo sodov za več kol pol milijona hektolitrov. Res mnogo vina in ma-)I" kruha v Dalmaciji! Dalmacija ni bila nikdar italijanska, i ludi za beneškega gospodstva ne. Ako pri-T^rjamo prebivalstvo bivšega zadrskega hrlnega okraja in nc samo mesta Zadra, e Potem vidimo, da je v tem okraju skoro TO.OOO Jugoslovanov in 11 ln pol tisoča Ita- lijanov. Zato je italijanski imperijalizem neumljiv. Reka je z modernimi pristaniškimi napravami in dobrimi železniškimi zvezami naravna svetovna luka Jugoslavije. Kljub temu je tudi tu posegel vmes rimski imperializem. Reka pri tem krvavi, jugoslovanska pomorska trgovina pa si mora iskati poti preko nedostopnega in malega Bakra. Z Bakrom so konča Wend1ov potopis, Živahno pripovedovanje, hitro menjajoče so slike, ki jih razvija pred očmi bralca, pravilno presojanje razmer dela knjigo zanimivo, ker pograbi pisatelj vsako stvar pri jedru samem. Zato imenujo tudi pisatelj sam to knjigo »Eine unphilosophische Reise durch Westserbien, Bosnien, Hercegovina, Montenegro und Dalmatienc. Knjiga ima tudi lepe in značilne ilustracije. Založila in tiskala jo je Franfurter Socie-tiits-Druckerei, G. m. b. H., Franfurt a/M. Broširana stane 40 Mark. Knjigo moremo naši inteligenci le priporočati, zlasti oni, ki sama ni imela prilike, da bi so natančneje spoznala z južnimi kraji našo dovo-vine. P- skupščino. Ob pol 5. se vrši čajanka za povabljene goste. — Gmotne razmere bolnih in starih duhovnikov. Prejeli fmo: Pred kratkim sem obiskal boluega, blizu 70 let starega župnika-soseda. Opešal je. Več no more s postelje, ne v cerkev, ne v šolo, ne k lx>l-nikom. »Prijatelj! Svetuj mi, kaj mi je storiti? _ Kam naj se obrnem?« — me vpraša gospod. Težko vprašanje — še težji odgovor! Kam naj se obrne brez sredstev — s 700 K na mesec ne more v pokoj. — K um? In to mož, ki je delal čez 40 let, mož iz premožne hiše doma. Naše duhovniško plačo — posebno pokojnino — so evropejski škandal! — Umrla je dne 19. junija v Tomaju na Krasu ga. Ana Simonič, mati g. kaplana Adolfa Simoniča ter ge. Mije Marinček, soproge ravnatelja trgovske šole v Celju. N. v m. p.! — Na pariški diplomaticni šoli je bil diplomiran 6. t m. gospod Sava Katnik, naš tržaški rojak. — Društvo konceptnih uradnikov politične uprave v Sloveniji ima v Četrtek, dne 13, julija 1922, ob štirih popoldne izredni občni zbor, na katerega vabi vsa člane in prijatelje društva — odbor, (K) — Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da sc vrši javna odborova seja v sredo, dne 12. julija t. L, ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. — Razpisano jc mesto podkovskega mojstra na državni podkovski šoli v Ljubljani; podrobnosti so navedene v razpisu v »Uradnem listu«. štajerske novice. š Velika pevska prireditev »Pevske zveze-x bo letos v Celju dne 23. julija. Ob 10. dopoldne služba v mestni župni cerkvi z govorom in slovenskim petjem. Pelo bo nad 200 pevcev. Po maši v Unionu občni zbor s predavanjem o zgodovini slovenske pesmi. Popoldne ob 3. uri velik koncert v Unionovi dvorani. Nastopili bodo zbori: Celje, Dobrna, Ljubljana, Rimske Toplice, Teharji, Trbovlje, Vojnik; najprej posamič, nazadnje vsi skupno s štirimi pesmimi. Vdeleženci naj se priglase takoj »Pevski zvezi« v Ljubljani (Ljudski dom) za polovično vožnjo in skupno kosilo, če ga žele. Priglasi se bodo sprejemali samo do torka 18. t. m. Vsem prijateljem lepe slovenske pesmi kličemo: dne 2.3. julija na svidenje v Celju! š Srbska vojna siročad v M ari bom. Maribor, 9. julija. Danes dopoldne se je pripeljala srbska vojna siročad v Maribor. Siročadi, katero j c iz Celja sem spremljala vojaška godba, je bil vodja bivši vojni minister general Rasič. Siročad (obstoječa iz 30 dečkov in 30 deklic), je bila na tukajšnjem glavnem kolodvora pozdravljena od pukovnika Gras-kiča, ravnatelja Pleskoviča, nadsvetnika Kr-ševana in več druge odlične gospode, kakor tudi od tukaj bivajoče vojne siročadi. Po pozdravu jc bila na kolodvoru pogoščena in potem z vojaško godbo in mnogo ljudstva spremljena v vojaško realko, kjer se je popoldne vršila kaj zabavna ljudska veselica. Za prireditev te lepe in krasne veselice }e mnogo prispevalo tukajšnje mestno električno društvo, prostovoljni vatrogasci, Glasbena Matica, Drava, Češki klub, kakor tudi druga tukajšnja gospoda brez razlike narodnosti. Prenočila je na prostem in jutri se poda v Falo, kjer si ogleda elektrarno in odkoder se vrne jutri in sc pelje v Ljubljano. Gospodarstvo. g Cene žita v Češkoslovaški. Cene žitu so bile zadnje dni v Pragi sledeče: pšenica 320 —340 čsl. kron, ri 272—275, ječmen 230—250, oves 200 do 300, koruza 220 čsl. kron. g Nesposobnost monopolske uprave. Povodom razprave o interpelaciji posl. Brkiča glede uvoza 400 vagonov soli iz Rumunije je dne 6. t. m. govoril v narodni skupščini tudi poslanec Ž c b o t, ki je ostro kritiziral upravo monopola, ki prekupujc sol. Ona je kriva, da vlada pri nas občutno pomanjkanje soli. Monopolska uprava je nalašč onemogočila prečanskini trgovcem in zadrugam uvoz soli, tako da trpe radi tega veliko škodo ljudstvo in trgovci v Sloveniji in Hrvatski. Končno je naglašal, da jc to vedno tako, da podjetja, ki jih prevzame vlada v svoje roke, silno po-dražujejo blago. Zahteval je, naj se monopol na sol ukine, ker koristi samo monopolsklin svetnikom. g Novi agrarni nakoni. Ministrstvo za agrarno reformo pripravlja 13 novih agrarnih zakonov, od katerih so najvažnejši sledeči: zakon o plača-nju pristojbin dobrovoljcev in Izseljencev za dodeljeno jim zemljo; o predaji zemljišč veleposestnikov v četrtletni najem; o postopanju pri delitvi državnih posestev v svrho agrarno reformo; o brezobrestnem posojilu društvom naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev in drugih interesentov; o državnem nadzorstvu in upravi veleposestev; o izvedbi razlastitve veleposestev v javne svrhe In o zgradbi uradniških stanovanj in Triov. g Rusko finance na konferenci v lTMi?n. Pred komisijo za krodito je izjavil Lllvinov, da je vrednost ekonomsko moči ruskega naroda 150 milijard rubljev v zlatu ter da so razno ekspodicijo oškodovale Rusijo za 40—50 milijard mark v zla- tu.Krediti, rut katere roflektlra Rusija, bodo pripadli vsem federativnim državam Rusije. Francoski zastopnik je predlagal, naj Litvinov sporoči svoj načrt v vseh podrobnostih pismeno. g Sladkorna industrija v Čehih lepo ntpeva. Češka družba za sladkorno industrijo jc končala s 30. junijem poslovno leto 1921. Imenovana doba je bila za sladkorno družbo jako ugodna. Govori se, da bo delniška družba na občnem zboru, ki sc ima vršiti jeseni, določila dividendo, ki bo znašala 110 čK na; delnico. Definitivna višina dividend se bo ugotovila, ko bodo bilančna dela končana. A kakor se čuje iz zanesljivih virov, bo čisti dobiček znašal toliko, da bo izplačala z lahkoto celo 150 čK na vsako dclnijo. Ako pomislimo, da bo odpadlo od čistega dobička več milijonov čK še na druge dotacije, potem se pokaže, kako si kopičijo delniške družbe milijonske zaklade. Zmeraj večji je prepad med bogastvom in siromaštvom. BORZA. Zagreb, 10. jul. (Izv.) Devize. Dunaj 0.8575 do 0.375, Berlin 15.50—17.25, Budimpešta (1—6.50, Bukarešta 49-50, Italija 372-380, London 372.50 —385, N'e\vyoi'k 83.75—84.15, Pariz 670—67«,), Praga 182-188, Švica 1550-1625. - Valute: Ameriški dolarji 83—83.75, avstrijske krone 0.40-0, češkoslovaške krono 178—180, napoloondori 225 do 0, nemške marke 16—19, italijanske lire 370 do 372.50. - Beograd, 10. jul. (izv.) Devize. Berlin 16.70, Budimpešta 6.50, Bukarešto 49, Italija 878, London 380, Pariz 673, Praga 178, švic* 1585. — Valute: Nemške marke 16.75. Curih, 10. jul. (Izv.) Berlin 0.96, Newyork 522.75, London 23.24, Pariz 40.65, Milan 22.925, Praga 11.10, Budimpešto 0.40, Zagreb 1.575, Bukarešta 3.45, Varšava 0.10, Dunaj 0.0226, avstrijske krono 0.025. Berlin, 10. jul. (Izv.) Dunaj 2.18, Budimpešto 39.20, Milan 2327.05, Praga 1153.55, Pari« 4114.85, London 2347.05, Newyork 527.88, Curih 410.087-35. Praga, 10. julija. (Izv.) Dunaj 0.1525, Ber-hn 8.525, Rim 187.25, avstr. krone 0.18, itaL lire 184.25, Budimpešta 2.675, Pariz 299, London 184.25, New York 44.98, Curih 858. Dunaj, 10. julija. (Izv.) Devize: Zagreli 75.47—75.53, Belgrad 301.88—301.72, Berlin 47.70—47.80, Budimpešta 17.67—17.73, London 112.975—113.025, Milan 1117.70—1118.30. New York 25.494—25.506, Pariz 1984.50--1985.50, Praga 581.90—582.10, Sofija 159.95— 160.05, Curih 4868.75—4871.25. — Valutef amer. dolarji 25.344—25.356, bolg. levi 153.9S —154.05, angleški funti 112.775—112.825, francoski franki 1974.50—1975.50, italijanske Ure 1109,70—1110.30, jugoslovanski dinarji 301.68 —301.72. romunski leji 145.94—146.06, švicarski franki 4858.75—4861.25, češkoslov krone 581.65—581.85. Ljubljanske novice. lj Posel poljskih trgovskih visokoiolcev * Ljubljani. V soboto zvečer je prišlo 25 poljskih trgovskih viiokosolcev iz Varšave nenadoma r Ljubljano na poučno potovanje po Jugoslaviji. Klubu trgovskih akademikov v Ljubljani sc je kljub temu vendar posrečilo, kolikor mogoče olajšali bivanje naših poljskih bratov v Ljubljani, Lična stanovanja je poljskim gostom naklonil ravnatelj akademskega kolegija g. profesor Jeran, V nedeljo zjutraj sta dva odbornika omcnjegii kluba spremila poljske akademike na Bled. Vso pot so gostje občudovali krasoto naše Gorenjska, najbolj pa jih je očarala divna Vintgarska .soteska. Navdušeni nad gorenjsko prirodno lepoto so prispeli na Bled, ki so si ga natančneje ogledali. Zvečer so se v najlepšem razpoloženju vračali proti Ljubljani, prepevajoč vso pot poljske narodne pesmi. Včeraj dopoldne so si ogledali vsi važnejša ljubljanska industrijska podjetja, o terih so se, kot sinovi države z visoko razvito industrijo, zelo laskavo Izražali. Ob 13. sc jc vršil v hotelu Union slavnostni obed, ki so sc ga v obilnem številu udeležili vladni, trgovski in trgovsko-šolski zastopniki. Vsa prireditev sc jc * govorom predsednika kluba trgovskih akademi« kov g. Toša, ki je naglašal važnost poseta poljskih tovarišev za prisrčne in koristne gospodar« ske odnošaje med Jugoslavijo in bratsko Poljsko, izpremcnila v pravcato slovansko manifestacijo. Za predsednikom kluba sc jc oglasil k besedi zastopnik pokrajinske uprave za Slovenijo dr. Stare, ki jc v svojem govoru poudarjal potrebo zbližauja gospodarskih odnošajev med obema slovanskima državama. Kot tretji jc govoril dvorni svetnik dr. Marn kot šef vsega slovenskega trg. šolstva, ki je v daljših besedah očrtal razvoj in pomen tesnih vezi med Jugoslovani in Poljaki. Za temi so sc vrstili še razni trngi govori, kakor; g. dr. Plessa kot zastopnika trgovske zbornice v Ljubljani, g. dr. Brilcja kot zastopnika mestne občine Ljubljana, g. dr. BhSma kot ravnatelja trgovske akademije v Ljubljani, ki je v prisrčnih' besedah očrtal zgodovinski razvoj Poljske na političnem, posebno pa na gospodarskem pol|u ier napil poljskim bratom. Prisrčen vtis na poljske goste je napravil govor. g. profesorja dr. Molcia, ki jih jc pozdravil v poljskem jeziku. Govorila sta tudi dva poljska akademika, ki sta sc z ginlji-vimi besedami zahvalila slovenskim gostiteljem za prisrčni sprejem ter napila naši mladi kraljevski dvojici. Po obedu »o gostje v spremstvu naših odšli še v Strojne tovarne in na Grad, da rf-dljo lepo panoramo mesta In okolice. Zvečer se fe vršila v Unionu prijateljska večerja, nakar »o nas poljski bratje med gromovilimi živijo klici zapustili in se odpeljali proti Zagrebu, odkoder gredo preko Bakra, Splita, Dubrovnika in Sarajeva v Belgrad. Upamo, da jih bodo z enako fn še večjo prisrčnostjo sprejeli tudi naši južni bratje. lj Umrli so v Ljubljani: Marjana Pcfcrlin, kočarjeva žona, 70 let. — Valentin Požar, knjigovezov sin, 5 let. — Josip Zuljant, dninar, 48 Nt. — Antonija Kotnik, delavka, 30 let. — Justina Zakrajšek, mizarjeva hči, 1 dan. — Fran Frelih, rcjcncc, 3 leta. — Pavel Kotnik, pomož. uradnik, 23 let. — Ana Koporc, služkinja, 55 let. — Marija Pcčnik, posestnlca, 46 let. — Uršula Kočevnik, služkinja, 41 let. — Alo|zija Kotar, poljska dni-narica, 47 let. — Marija Čcinovar, zasebnica, 63 let. — Pranja Mrčun, služkinja, 25 let. —> Lovi« Oztnec, občinski ubožec, 36 let. — Neža Rupar, služkinja, 24 let. — Valentin Čehun, delavec, 29 let. — Angela Noše, dninarica, 25 let. — Eraa Toman, vadniška učiteljica v pok., 78 let. li Christolov učni zavod v Ljubljani p redi prihodnji četrtek, dne 13, julija t. i. ob tri-četrt na devet dopoldne v šolskih prostorih na Domobranski cesti št. 7, povodom zaključka šolskega leta javno stenografsko tekmo, h kateri se vljudno vabijo starši gojenk in gojencev ter prijatelji stenografije. lj Policijska kronika. Brzojavni drog se jc v nedeljo popoldne vnel na Dolenjski cesti. /Posredovala je požarna bramba. — Vlomljeno •ie bilo 8. t. m. pri Anžiču v Štcpanji vasi. • .Vlomilci so odnesli veliko zlatnine, vredne več tisoč dinarjev, in 150 dinarjev denarja. — Usiniljenki sestri Lovrencija Zakšek in Si-donija Peterca sta našli na njivi za Bežigradom v žitu dve novi sprednji kolesi tovornega voza. — Lovrenc K .,.. je v Šolskem drevoredu tako neprevidno vozil, da je prevrnil neki voziček, vsled česar je bila poško-do vana 12letna Josipina Plevnik z Jcžice. — Jakob Mrzlikar na Viču izposojuje kolesa. Dne 9. julija ie posodila njegova žena kolo mizarskemu pomočniku Jožefu Iljašu. Ko je Iljaš vrn il kolo, je pa Mrzlikar zapazil, da je ,(bii zamenjan na kolesu novi plašč s starim, tudi popolnoma nova zračna cev je bila zamenjana s staro. — Posestnici Mariji Sitar v Zgornji Šiški je bilo izkopano na njeni njivi .25 kg krompirja. — Palica, vredna 100 kron, je bila ukradena hlapcu Francu Kavčiču. — Iz Ljubljanice so v Mostah potegnili v nedeljo ob osmih zjutraj utopljenko, katero ie prinesla voda iz Gruberjevega prekopa. Utopljenka jc bila stara 20 do 25 let, srednje po- ■ - ■ - - - ■ ■ — stave, črnih, kratko postriženih las. Oblečena jc bila v svileno obleko in tenke noga-' "-----~ ~ mrtvašnico v Štcpanji čena ic ona v svileno vice. Prenesli so io v vasi. Dijaški vestnik. Vse tovariše abiturijente-Razorašc opozarjamo ponovno na abiturijenlski sestanek, ki se vrši v soboto, dne 15. julija t. 1., popoldne ob treh v škofijskih zavodih (Št. Vid nad Ljubljano) o priliki organizatornega tečaja O. P. in duhovnih vaj. Na dnevnem redu je tudi pomenek in poročilo o ekonomskem vprašanju v prihodnjem vseučiliškem študijskem letu (za Ljubljano). Ker so na dnevnem redu še druge važne zadeve, pričakujemo polno-številne udeležbe. — S. S. S, v Ljubljani. Orlovski vesfsiik. ~ Izletnikom, v Brno. Po posebnih informacijah načelnika Pripr. odbora, ki je bil v zadevah izleta zadnje tedne v Brnu, Belgradu in Zagrebu, potekajo priprave ugodno. Priglašenih je že 1052 izletnikov (nad polovico je Hrvatov), ki so večinoma že vplačali denar. — Do 15. jul. mora vsak izletnik poslati denar Pripr. odboru (Ljubljana oz. Zagreb) i. s. oni, ld so se pravočasno priglasili za III. razr. in skupno hrano po 1300 K, samo za vožnjo v III. r. 700 kron, v II. 1400 K, v I. 2200 K; samo hrana stane dnevno 100 K. Prepozno (po 15. jun.) priglašeni po 100 K več. Po 15. jul. priglašeni (oz. še ne plačani) se ne morejo več prevzeti (morda kateri izjemoma in za večjo vsoto), kor je za on vlak že itak skoro preveč priglašenih. V Zid. mostu se združita posebna vlaka iz Ljubljane in Zagreba (odhod 9. avg. ob 4. uri pop.) v enega, ki doseže Brno 10. avg. zvečer. Na Dunaju se presede. Izletniki v Prago (morajo imeti osebni potni list) se odcepijo na Dunaju in se vozijo čez Prago (tam imajo čas od četrtka pop. do sobote zvečer) v Brno (le na ta način imajo pol. vožnjo. — Potne liste si oskrbite takoj sami in jih pošljite Pripr. odboru, ki bo oskrbel avstr. in čsl. vizum. — Odseki, ki niso še priglasili imen izletnikov, naj takoj pošljejo imena (roj. leto, kraj, stan, ali je telovadec, ima kroj, nar. nošo. Orlovska prireditev v Semiču, Prihodnjo nedeljo, dne 16. t. m., se vrši skupni zlet novomeškega in črnomaljskega orlovskega okrožja v Semič. Spored: Zjutraj budnica. Ob pol 7. uri sprejem belokranjskih odsekov na kolodvoru. Od 7. do 10. ure tekma. Ob 10. uri sv. maša na terasi poleg novega Društvenega doma. Ob tri četrt na 12. uro sprejem novomeškega okrožja na kolodvoru. Po kosilu skušnja za telovadbo. Ob 2. uri slovesne litanije v cerkvi. Ob 3. uri javna telovadba po godbi. Govori br. J, Pire, Po telovadbi ljudska veselica, srečolov, zvečer umetni ogenj itd. Igrata semiika društvena in godba kraljeve opere iz Ljubljane, ki igra pri sv. maši in priredi zvečer koncert. Orel v Horjulu priredi v nedeljo dne 16. julija popoldne ob treh odsekovo javno telovadbo na vrtu posestnika Jakoba Logaria v Horiulu. Pri prireditvi bo svirala orlovska godba iz Mengša. Ljubljančanom se nudi prav prijetna prilika za izlet v Horjul, ker je ugodna zveza z vrhniškim vlakom ki odhaja Bo 1. uri iz Ljubljane in pride okoli 2. ure na 'renov grič, odkoder je eno uro pešpoti do Horjula. Zvečer odhaja vlak z Drenovega griča ob tričetrt na 9. uro. Vabimo vse domačine, okoličane in Ljubljančane, da posetijo v čim večjem številu našo orlovsko prireditev, ki bo proslava petnajstletnice odsekovega obstoja. Seja vaditeljskega zbora Orliške podzrez*. sc vrši v sredo, dne 12. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih O. P. Udeležba obvezna za vse vadi-teljice. Mefieorologično poročilo. ljubljena 306 m n. m. viš. Strojepisni papir: The Rex Co., Ljubljena Kontoristinjo « večletno prakso sprejmemo v lesno trgovino v Ljubljani. Ponudbe s priloženimi izpričevali, zahtevki plače in čas nastopa je poslati na poštni predal 153, Ljubljana. Bombaževa predilnica in tkalnic^1 Tržič išče za takojšnji vstop perfektno stenofipistHijo (začetnice so izključene) 7 dobro trgovsko izobrazbo. Prosilke iz tekstilne stroke imajo prednost. Pogoj: znanje slovenskega in nemškega jezika. - Ponudbe s curricu-lum vitae in službenimi zahtevki naj sc vpošljejo direktno na zgo-rajšnji naslov. Qlll7lrinin za vsa hišna opravila OllUftIIIJU ki bi znala obenem tudi priprosto meščansko kuhati, išče mestna učiteljica. Biti mora poštena, pridna in zvesta ter stara od 30 do 40 let. Nastop službe takoj. — Naslov pove iz priiaznosti upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 2777. 31 letni vdovec-obrtnik bi se želel v svrho ženitve seznaniti 7. vdovico brez otrok, koja bi imela kako obrt. Dopise prosi s sliko na upravništvo SLOVENCA pod »SREČA«. 2779 Zobozdravnik Ar k FRAUNSEIS ne ordinira od 13. julija do 30. julija. Ca« opaio-vania Uai o-metei t mm Termometer v O Pulbrom diterenon T 0 Nebo, vetrov: Paaavinu t mm 9.,7. 21 h 736-1 25-6 3-5 jasno jzah. 10./7. 7 h 740-5 22-4 3-8 d. obl. jvzh. 0 10./7. 14 h 740 25-5 4*8 d. obl. jug Gozdarski uradnik išče skromno mesečno sobo cvenl. s hrano. Ponudbe na Slovenca pod »GOZDARSKI URADNIK«. 2734 14 letni deček, tT^S starišev želi učnega mesta v kaki večji trgovini, tudi na deželi. Naslov pove uprava lista pod številko 2695. Starejšo gospo (vzgojiteljico) po možnosti učiteljico, sprejmem za dobo šolskih počitnic k štirim otrokom. Honorar mesečno K 1000,- ter hrana. Naslov pove upravništvo lisla pod št. 2707. : Razno perilo : a dame, gospode in dcco priporoča tvrdka L a E SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG št 10. | g zelo lep, pripraven za društva, se ceno proda. — Naslov pove uprava pod štev. 2780. upr 7. živim in mrtvim inventarjem, lepim gozdom in travniki, kupim. Lega kjerkoli v Sloveniji. Cenj. ponudbe s podrobnimi podatki na lista pod Arondirano posestvo 2742. III A.IITO III BENCIN PNElJMATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Le prvovrstno blago in delo po sob'd-nib cenah nudi JUGO-AUTO d. i o. z. v Ljubljani. 3 prikrojevalce, izvežbane, prvovrstne, trezne moči sprejmemo. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna »Frande-Ljubljana, Emonska cesta 8. Isto-tam oddamo zanesljivim krojačem proti kavciji DELO NA DOM. Spretni, zanesljivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno. 256l Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Iščem DRUŽABNIKA s primerno vsoto gotovine za izdelovanje črev in topljenje loja. - Ponudbe na upravo SLOVENCA pod-. »DRUŽABNIK«. 2778 Več tesarjev takoj sprejmemo za priprosto delo na akord. Prosto stanovanje. Ponudbe na Podjetje inž. Dukič & dr. Ljubljana, Bohoričeva ulica 20. — — 2716 PISALNI STROJ zn. Adler«, dva KONJA, KOČIJA, DIRA s kaso-nom, BREK, centrif. SESALKA in drugo. Ponudbe pod: »Priložnost« 2759 upravi SLOVENCA. Kupim njivo, travnik, zemljišče ali posestvo med Ljubljano in Vižmarji. — Ponudbe na upravništvo --SLOVENCA« z navedbo cene pod »POSESTVO«. Kupujem: rezan in tesan bukova drva in V stalno službo sprejmemo: izprašanega STROJNIKA za centralno kurjavo, kateri sc obenem razume tudi na elektriko. Pismene ponudbe na upravništvo SLOVENCA pod šifro: »STROJNIK 2773«. Vrlo kavarniško blagajni- noplsn iščOrient< d. d.. Sodna ulica 3, TeL 463. Raminger R-, Cesta na jui. železnico 7—9. STAVBENO PODJETJE: Viiintin Ivan, Ljubljana, Vodmatsld trg 7. STAVB. IN GVLANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje št 2. STEKLAR: Bajielj Jožef, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6/11. SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti Jugoslovanska tiskarna T Ljobljani. TOVARNA PEČI IN ŠTEDILNIKOV: T, Heuffei-a nasl. Žunič, Glince 258 pri Ljubljani. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: MikuS Ll, Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZNI NO IN CEMENTOM: Erjavec & Tnrk pri »zlati lopatic, Valva- zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta Stev. 2L IJRARSKA POPRAVILNA DELAVNICA? Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino St. 10. (Ceno in točno.) ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin. Sv. Petra cesta 17. o JC 'A • Beograd, Doforačlna nI. 12. Oddelek za vse vrste industrije solnčnikov in dežnikov. Ima v zalogi vse potrebščine in vse posamezne dele za izdelovanje dežnikov. Dolnje palice v vseh debelostih, neizdelanih in politi-ranib. Najugodneje cene. an ■minam Darujte za gladujoče u Rušili! Vodstvo parobrodov amerikanske vlade je posetilo osobito pazljivost kuhinji, katere sličnost se dobe samo v največjih svetovnih hotelih. Velike, dobro zračne posamezne in skupne sobe in prostori za odpočitek so poleg pazljive postrežbe in največjega komforta, prednost teh parobrodov. Zahtevajte od spodaj označenega naslova plovne listine in paroplovne načrte. UNITED STATES LINES Berlin W 8, Unt. d. Llnden 1. — Zagreb, Viator Konačište, Mibanovičeva ulica ter vse večje potne pisarne. — .Generalno zastopstvo: Nord-deutscher Lloyd, Bremen. Izdata konzorcij >Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani,