Štev. 166.
0 UMUjgnl, g sredo, dne 22. lullln 190B.
Leto xxxui.
Velja po poŠti:
na celo leto naprej K 26'— *a pol leta „ „ Vi'— sa četrt leta „ „ 6*50
en mesec
2-20
V upravništvu: a celo leto naprej K 22 40 1V20 5-60 190
a pol leta
l po
* ietrt leta „ » en mesec ,,
,ft
?a poJIlj. na dom 20 H na mesec.
nsamezrte 5tev. 10 h.,
SLOVENEC
Inserati: Cnostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 f-za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... S „ za ve? ko trikrat. . 8 V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelj« In praznike, ob pol 6. ur' popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez
—- dvoriUe nad tiskarno). — Rokopisi s#-
* vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona i lev. 74,
Političen list za slovenski narod
Clpravnišivo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
v--Vsprejema naročnino, inserate !n
reklamacije. UpravnISkega telefona Jtev. 188.
Današnja številka obsega 8 strani. '^C
Slovenci in pravosodno uprava.
Govor poslanca »Slovenskega kluba « dr. Hočevarja v seji državnega zbora dne 25. junija 1908.
(Konec.)
Graško višje sodišče zlorablja načelo o notranje uradnem jeziku.
Graško višje sodišče, pri katerem igrata prve gosli višja deželna sodna svetnika Pevetz in Nernanič, zlorablja umetno sestavljeno načelo o notranje uradnem jeziku in pošilja na Kranjsko v obliki tajnih odlokov in dekretov in najrazličnejših razsodb ukaze, po katerih se smatrajo za notranje uradne take zadeve, ki ne spadajo v notranje uradni jezik in se morajo zato nemško voditi.
Predsedstvo višjega deželnega sodišča služi popolnoma nemškonarodnim stremljenjem, ne da bi se oziralo na to, da tako le škoduje mirnemu, smotrenemu pravosodju, Slovence pa po nepotrebnem žali in ogorči, ker načrtoma omejuje uporabo slovenščine. Za nasilno sredstvo smatramo ukaz graškega višjega deželnega sodišča, da morajo dopisovati sodišča nemško občinam, dasi ni Nemca v občini in nihče nemščine ne razume. Ni li to nezmiselna, naravnost anakronična zahteva? Da to lažje doseže, noče dovoliti predsedstvo višjega deželnega sodišča kljub neprestanim zahtevam, da bi pripravili slovenske vzorce razven spornih zadev za dopisovanje z občinami, ker hočejo prisiliti sodišča, da bi se posluževala zgolj nemških vzorcev.
To se godi na Kranjskem!
V nasprotju s sedanjo navado se je ukazalo, naj se rabi izključno nemšč. za ta-kozvane dovolilne beležke, dasi za to ni stvarnega razloga in se ne more prištevati k takozvanemu uradnemu jeziku. Ta stvaren pritisk višjega deželnega sodišča služi le politiškim namenom in mora napraviti sodnika v njegovem težkem poklicu negotovega in ga mora korumpirati. Uspeh značilnega pritiska po višjem deželnem sodišču se vidi v sadovih, o katerih je ljubljansko deželno sodišče mislilo, da jih mora vzgojiti. En tak sad, akt U 254/7, okrajno sodišče Logatec, priporočam justičnemu ministru, naj ga natančno prouči in naj primerno pouči, naj tudi pod pritiskom
graškega višjega sodišča nobeno sodno predsedstvo ne vpliva na obroke pravnih lekov, če se gre tudi za nemškonarodne alire.
Manjka mi časa, da bi zadostno osvetlil postopanje graškega višjega deželnega sodišča nasproti Slovencem. Glede na navedeno trdim, da se vleče liki rdeča uit v vsem delovanju graškega višjega deželnega sodišča tendenca, da izpodrivajo iz zgolj narodnih in iz nestvarnih razlogov slovenščino iz uradne vporabe pri kranjskih, štajerskih in osobito pri koroških sodiščih, kljub po postavah in odlokih zajamčeni enakopravnosti.
Na eni strani naj bi nas raznarodovala šola, osobito na Koroškem, na drugi strani pa urad, sodišče. Še bolj hočejo omejiti naše že itak zelo zmanjšane meje. Vse nas opominja, da moramo biti previdni iu pripravljeni na odločno obrambo proti trajnim. vehementnim kršitvam enakopravnosti našega jezika v šoli in v uradu po vseh pokrajinah, kjer stanujejo Slovenci.
Zahtevamo, naj se imenujejo pri slovenskih sodiščih slovenski sodniki in da naj prenehajo vedna zapostavljenja slovenskih uradnikov, ki jih niti Nemci mnogokrat ne morejo opravičiti. Zlomiti se mora končno tudi zistem, da so zaprta višja sodna mesta slovenskim sodnikom pri graškem višjem deželnem in pri dunajskem najvišjem sodišču. Dokler so podrejena graškemu višjemu deželnemu sodišču slovenska okrajna sodišča in slovenski sodni dvori, toliko časa zahteva že pravično pravosodje, da se imenujejo na višja mesta tudi slovenski sodniki, ki so jim znane razmere slovenskega ljudstva. Pred vsem zahtevamo, da smo zastopani tudi v predsedstvu graškega višjega deželnega sodišča, kateremu je podrejenih nad milijon Slovencev! Ce se ne ustreže našim skromnim in upravičenim zahtevam, bomo energično dvigniti glas »Proč od Gradca« in ne bomo odnehali, dokler ne dosežemo namena! (Bravo! Bravo!) Zahtevamo, da se sodi v Gradcu slovensko, dokler je graško višje sodišče naša višja inštanca. Ce primerjamo stališče in postopanje graškega višjega sodišča, moramo priznati, da izpolnjuje veliko bolj dostojno in stvarno svojo vzvišeno nalogo tržaško višje deželno sodišče. Nihče pa ne more trditi, da se zato maja avstrijska država in si škoduje pravici v svojih temeljih, ker dobe v svojem materinem jeziku pravico Slovani
in Italijani, ki stanujejo v področju tržaškega višjega deželnega sodišča.
Pravosodna uprava naj se ne boji tako nas Slovencev in našega jezika. Mi smo lahko ponosni na to in sodimo, da dvignemo lahko iz tečajev celo avstrijsko državo. Morebiti se pa boji sodna uprava graških in celovških svetnikov? Pravosodna uprava naj nam že da našo pravico in naj nas ščiti proti nasilstvu uradništva, ki krši prisego. Saj ne zahtevamo drugega. nego kar smo že imeli in kar nam pripada, dasi se nobenemu Nemcu ne skrivi las. —
Urediti in izvesti bi morala pravosodna uprava jezikovne razmere na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem po enakih načelih, ki so že določena v obstoječih postavah in odlokih. Kar zahtevamo, ni nič novega. Upamo, da bo pravosodna uprava močnejša kakor pa politi-kujoči svetniki podrejenega mu graškega višjega sodišča.
Pravosodna uprava pa mora biti tudi dosledna in naj ne igra nojeve politike in se skriva za izgovor, češ, da ni kompetent-na, da razsoja v jezikovnih zadevah. Krepko in močno naj razveže gordični vozel! Saj se ni treba vedno tresti iz strahu pred nemškimi nacionalci! Vsi pravično misleči ljudje, in celo Nemci, bodo to odobravali in pozdravljali mir v sodnih sobanah.
Saj je že čas, da pričnemo koristneje delati, kakor pa večni naporni narodni boji! Čas splošne, enake volivne pravice ni več čas za predpravice kakega naroda v škodo drugemu narodu.
Neenakopravnost Slovencev pri najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru na Dunaju.
Končno hočem še omenjati zelo pekočo rano, ki nas boli že desetletja.
V postavi s 7. avgusta 1850. drž. zak. št. 325, ki določa organizacijo najvišjega sodnega in kasacijskega dvora na Dunaju, slove § 27 sledeče (čita):
»Redni poslovni jezik najvišjega sodnega in kasacijskega dvora je nemščina; predava naj se zato nemško, sklepi naj bodo redno nemški. Osobito naj se pišejo posvetovalni zapiski nemško. Če se pa razpravlja v kakem drugem nenemškem jeziku, pa mora izdati najvišji sodni dvor svoje razsodbe z razlogi v onem jeziku, v katerem se je razpravljalo pri prvi inštanci in v nemščini.«
Po § 28 se pa določa (čita):
»Za zdaj in dokler se drugače ne določi. se izjemoma dovoli, da se sme predavati v civilnopravnih in kazenskih zadevah iz kronovin, ki dozdaj niso bile podrejene dunajskim senatom najvišjega sodnega dvora, tudi v jeziku, v katerem se je vodila obravnava.«
.lasno je besedilo navedenih paragrafov. Nikakega dvoma ne dopusti, da mora izdati najvišji sodni dvor v slovenskih pravnih zadevah slovensko rešitev.
Navedeni visoki zavod, najvišja inštanca v civilno-pravnih in kazensko-prav-nih zadevah, najvišje mesto judikature, če-stiti dvorni svetniki najvišjega sodišča kršijo prisego in postavo. Na stotine in na tisoče prošnja in pritožb in ugovorov se je vložilo glede na to najvišjemu sodišču. A čuvaji postave so nasproti nam gluhi, ne drže se onih postav, po katerih so organizirani in poklicani, da nam sodijo pravico.
Ni li sramota za nas Slovence, da edin avstrijski narod ne dobimo od tega sodnega dvora nobene slovenske rešitve? Ni li sramotno za najvišji sodni dvor, da vedo-ma krši postavo le, da ustreže kaprici nemškega ljudstva ali pravzaprav njegovim šovinistiškim voditeljem.
Kako je to smešno, če nastopijo v razpravi, tri stranke: Hrvat, Italijan in Slovenec. Rešitev najvišjega sodišča dobi Hrvat v hrvaškem, Italijan v italijanskem, in edini Slovenec pa — v nemškem jeziku!
Proč zato s takimi krivicami! Ne merite nam pravice z različnimi posodami! (Živahno pritrjevanje in ploskanje. — Govorniku častitajo.)
Neka] o kmetijski družbi.
Piše se nam z dežele: Občni zbor kmetijske družbe je zopet enkrat pokazal pravo barvo naših liberalnih kmetov, ki so pa v resnici vse kaj druzega, nego kmetje; vsaj je mnogo takih vmes, ki niti pedij zemlje ne posedujejo, oziroma ako imajo kako njivico ali vrtič, stavim, da marsikdo med temi navdušenimi kmeti jeseni sejane pšenice od rži ne razloči. To vam je res prava kmečka frakarija! Občni zbori v preteklih letih nam kažejo, kako je ta kmečka frakarija, sestavljena iz raznih »ljubljanskih srajc«, potem nekaj učiteljev prvakov ter nekaj do vratu zadolženih naprednih kmetovalcev, delala zgago vsaki še tako pametni ideji, če je ista imela
LISTEK.
Kapitan Sharkey.
Spisal C. Doyle. Posl. J. K. (Iz knjige: The green Flag.)
(Dalje.)
Craddocka so vrgli torej, pobitega in ranjenega na duši in na telesu v temno shrambo za jadra in ga okovali, da se ni mogel ganiti niti z rokami, niti z nogami, toda njegova severna kri mu je močno plala po žilah in njegov silni duh si je želel samo, to da bi umrl tako, da bi se nekoliko spokoril za svoje hudobno življenje. Celo noč je ležal na dnu ladje in poslušal šumenje vode in škripanje ladjinega ogrodja, kar mu je pričalo, da je ladja na morju in urno leti. Zgodaj zjutraj je prilezel nekdo k njemu v temi čez kupe jader.
»Tu imate rum in piškote,« je rekel njegov bivši pomagač. Podal sem se v smrtno nevarnost, gospod Craddock. ker sem vam prinesel to.«
»Vi ste me zapeljali in vjeli v to past!« je vpil Craddock. »Kako se boste zagovarjali za to, kar ste storili?«
»Kar sem storil, to sem storil, ker so mi nastavili nož med lopatice.«
»Bog vam odpusti to strahopetnost, Joshua Hird. Kako so vas vjeli?«
»No, gospod Craddock, gusarska ladja sc je vrnila isti dan, ko ste nas zapustili. Približala se nam je, in ker nas je bilo tako malo iu so najboljši možje bili z vami, smo se mogli le slabo braniti. Nekaj so jih poklali, in ti so bili najsrečnejši. Ostale so pobili pozneje, .laz sem si pa rešil življenje s tem, da sem podpisal pogodbo.«
»In mojo ladjo so potopili?«
»Da, potopili so jo, in potem se je vrnil Sharkey s svojimi možmi, ki so nas opazovali iz gozda, na ladjo. Njegova glavna jadrnica je počila in so jo popravili na zadnji vožnji, zato se mu je zdelo sumljivo, ko je videl, da je bila naša nepoškodovana. Potem je nastavil past vam. ki ste ga lovili.«
Craddock je zastokal.
»Kako da nisem opazil popravljene glavne jadrnice?« je mrmral. »Toda, kam plovemo?«
»Proti severozahodu.«
»Proti severozahodu! Torej plovemo nazaj proti Jamajki.«
»S hitrostjo osmih vozlov.«
»Ali ste slišali, kaj nameravajo z mano?«
»Nisem slišal. Toda, ako hočete podpisati pogodbo . . .«
»Dosti, Joshua Hird! Prevečkrat je bila moja duša v nevarnosti.«
»Kakor hočete! Storil sem, kar sem mogel. Z Bogom.«
Vso noč in ves prihodnji dan je letela Happv Delivery proti zahodu, a Stephen Craddock je ležal v temni shrambi za jadra in potrpežljivo odstranjal okove z rok. Eno si je oprostil, akoravno si je polomil pri tem nekoliko gležnjev, toda druge ni mogel izvleči, kakor je hotel, ker njegove noge so bile pretrdno okovane.
Uro za tiro je poslušal šumenje vode in vedel je, da plove ladja z vsemi jadri, v katera so se opirali pasatni vetrovi. Torej morajo biti že skoraj vsak hip zopet na Jamajki. Kakšen načrt le ima Sharkey v svoji glavi in kako upa porabiti njega. Craddock je stisnil zobe in prisegel, da ne mara, akoravno je bil nekoč prostovoljno podlež, vsaj nikdar postati po sili.
Drugo jutro je opazil Craddock, da so zmanjšali število jader in da se je ladja počasi obračala pod lahkim poševnim vetrom. Različno nagibanje shrambe za jadra in glasovi s krova so ga natančno poučili, ker je bil jako izkušen v tem, kako se giblje ladja. Ker niso naglo vozili, je vedel, da je že blizu obale in da že išče končno mesto, kjer se vsidra. Torej so dospeli do Jamajke. Toda kaj pač počno tu ?
Nenadoma je nastalo na krovu veselo vpitje in potem je zagrmel top nad njegovo glavo in od daieč onkraj vode so zagrmeli
topovi v odgovor. Craddock je sedel in napenjal ušesa. Ali je ladja v boju? Izpro-žili so samo en top, a odgovorilo jih je mnogo in vendar ni slišal nikakega pokanja, ki bi pričalo, da so kaj zadeli.
Ako ni bila bitka, torej je bil pozdrav. Toda kdo bi pozdravljal gusarja Shar-kevja? Samo gusar bi storil to. Craddock je torej zopet legel, zastokal in zopet poskušal sneti okove, ki so mu spenjali roke.
Toda nenadoma so se začule drsajoče stopinje in komaj je imel toliko časa, da je vtaknil svojo prosto roko v okove, in že so se odprle duri in vstopila sta dva gusarja.
Ali imate kladivo, tesar?« je vprašal nekdo, v komur je spoznal Craddock Gal-lo\vaya. »Odbijte mu torej okove z nog. Na rokah mu jih raje pustite — je bolj varno.«
S kladivom in dletom mu je odkoval želez je.
Kaj nameravate storiti z menoj?« je vprašal Craddock.
Pojdite na krov in tam boste videli.«
Mornar ga je prijel pod pazduho in ga surovo vlekel k odprtini na krov. Nad njim se je razprostiral košček modrega neba, in nad sabo je zagledal dve zastavi, toda ta pogled mu je kar zaprl sapo, kajti pod Ifrit-sko zastavo ie plapolala gusarska — častitljiva zastava nad gusarsko.
le majhen stik s S. L. S. Sicer je na zadnjem občnem zboru ta frakarija glasovala za gospoda poslanca Povšeta, toda ali menite. da je storila to kot priznanje zaslug tega moža? Nikakor ne! Ta družba nima nikogar, ki bi ga mogla kandidirati na predsedniško mesto, sicer pa spoznava tudi svojo indolentnost, in to je še nekaj vredno od nje. ker se zaveda, da ji je v kmetijski družbi obstoj le ob roki S. L. S. mogoč! Doslej je bilo tako, zanaprej bodi drugače. Pristaši S. L. S. pokažimo, kaj zmoremo; naprej na delo za kmetijstvo, toda ne več za štafažo naši kmečki fraka riji! Družba, ki prireja že dolgo vrsto let važni občni zbor v mesecu juniju ali juliju, ko ima kmet največ dela, taka družba je vse kaj druzega, nego kmetijska družba. Upoštevajmo pa tudi to, da se občni zbor vrši vedno le v četrtek na ljubo nekaterim učiteljem agitatorjem!
Tovariši kmetje, tudi to si zapomnimo, da pri naši kmetijski družbi deset do dvajset učiteljev, ki so ob četrtkih prosti, več šteje, nego nas tisoč in tisoč, ki vsled obi-lega in trudapolnega dela v tem času ne moremo iti od doma.
Naših poslancev dolžnost bodi, da varujejo koristi ogromne večine pmetiškega ljudstva pri tej zahtevi. Te za kmečki stan nezdrave razmere naj se korenito odpravijo.	Posestnik.
Iz beneške Slovenije.
Strela je ubila na gori Guarda v Reziji 83 ovac nenadoma. Tiščale so se skupaj pred nevihto in tako so vse poginile. Bile so deloma iz Solbice, deloma iz Učje; dotični gospodarji so na škodi za kakih 1300 lir.
Potres, o katerem vam je brzojav poročal, je bil precej občuten v Reziji, kjer je razrušil več dimnikov in poškodoval marsikak zid. Središče potresa, ki se še zdaj na lahkem oglaša, stoji za Možnico (Moggio) proti severu v nekdaj slovenski dolini Aupa. Otidi je napravil silo škode, po celem železniškem kanalu.
Samoumor. Ustrelil se je pri Codroipu na Furlanskem beneški Slovenec Miha Bukovac iz Srednjega pri sv. Lenartu; umrl je pa v videmski bolnici, kamor so ga prenesli. Bil je priden in pošten delavec. Nesrečnežu se je gotovo zmešalo. Na vprašanje, zakaj se je ustrelil, je odgovoril: Storil sem to, da pridem preje v nebesa.
Tatje v cerkvi. V Ronco so se tatje čez noč vtihotapili skozi zvonik v cerkev ter pokradli precej zlatnine in srebrnine pri oltarji Matere božje. O hudobnežih ni sledu; pa skoraj gotovo so kaki tuji brezvestni pohajači, "kajti našemu ljudstvu ne pride niti na misel tak zločin.
Župnijski izpit za šentlenartsko župnijo je napravil tamošnji duhovni oskrbnik č. g. Ivan Petričič. Kakor se sliši, se je mladi in vzorni duhovnik ondi vsem priljubil, ljudstvu in kaplanom.
Vreme in letina. Hvala Bogu, po suši smo vendar dobili obilo dežja, ponekod pa še nekaj toče po vrh. Ljudje mirneje gledajo v prihodnjost, kajti polje obeta dobro. Drugače pa je škoda po suši povzročena že tako silno občutna, ker po naših gorah bo še menj sena kot lani, in marsikdo bo moral kaj živine prodati. Pri vas, kakor vidim, v takih slučajih priteka vlada na
pomoč; pri nas se na tako malenkostne vsakdanjosti ne ozira!
Naši bogoslovci in semeniški dijaki so se ravnokar povrnili vsak na svoj dom. Pridni so bili vsi in, poleg šolskih predmetov, so se vsi v prostih urah z veseljem vadili v slovenščini, tudi oni, ki so v izpostavljenih Terskih krajih, kar se sploh doslej še ni godilo.
Laški turisti pogostoma prihajajo na naš prekrasni Matajur. Izlet je izmed naj-simpatičnejših in se prav lahko izvrši. Celo Tržačanorn je jako priljubljen. Slovenci pa ga zanemarjajo, kakor sploh vse naše kraje, kjer je vendar treba s slovenskim nastopom okrepiti slovenski značaj dežele; saj tolik naval Lakov ni gotovo v korist narečju, šegam in prostodušnosti našega ljudstva.
Neko] novic ln mi liberalni učitelj.
(Dopis iz Lesc.)
Zdi se, kakor bi živa duša ne vedela za Lesce. Nikdar nobenih poročil ni slišati v »Slovencu«, nikdar nobenih novic, kakor bi naša vas ne eksistirala.
In vendar je pri nas toliko novega. Zida se pri nas nova pivovarna. Zida jo neki Bavarec. Imenuje se Zimmermann. Ima pa veden stik s svojim očmom gosp. Steinerjem. Kako in kaj vse mislita napraviti, o tem se govori različno. Tudi sam Zimmermann včasih pove po petih minutah drugače, kakor je govoril pred petimi minutami. Tako se vsaj govori po Lescah. Govori se tudi, da je bil pri sklepanju pogodbe za vodo in svet jako previden.
Ljudje so splošno mnenja, da za tovarno je prostor, kjer zida, premajhen, in sploh precej skeptično opazujejo celo zidavo. »Prej ne verjamem, dokler ne pijem črnega bavarskega«, katerega bode baje kuhal tovarnar, se je izrazilo parkrat nekaj vaščanov. Sicer je pa tovarnar jako prijazen z ljudmi in jim rad odgovarja na razna vprašanja. Pa tudi rad sam malo popraša, če le ni drugače. Drugod se ljudje hudujejo radi podražitve piva, v Lescah pa si ljudje namigujejo in spravljajo to podražitev v zvezo s kartelom alpskih pivovarn in novo bavarsko pivovarno.
Tudi sam Zimmermann je zvedel o tem, in kaj si je mislil, ve le 011 sam, zakaj »prebrisan je«, pravijo ljudje. Vsekakor bo pokazala prihodnjost, kaj bode.
Imamo tudi nov vodovod. Voda je še precej dobra, le škoda, da smo na skrajnem koncu vodovoda, ko bi lahko vodovod šel skozi Hlebce v Lesce in ne po ovinku čez Radovljico iu še le potem v Lesce. Ljudje nekaj govore o nesarnostoj-nosti župana Žarka, ki je baje ves pod Vilfanovo komando. Hudomušniki so mu obetali ped lipo spomenik. Mogoče o njem v drugo več.
Lopisnik teh vrstic ij bil priča, kako so tud: 1 eščani zavedni. Bilo i? v torek dopoldne, ko so se peljali skozi Lesce na vozu trije Italijani in jo zavili na kolodvor, iz kolodvora zopet skozi vas na Bled. Peli so italijanske pesmi, upili »eviva« in se precej »prijazno« obnašali. Leščani niso črhnili niti besedice. Da bi se pa kaj takega zgodilo v Italiji, da bi tam kak Slovenec upil »živio«, bi jako težko zdrav prišel domov. V Lescah se lahko vse naredi. Saj pravim: Leščani smo precej komodni.
Za trenotek je Craddock začudeno obstal, toda gusarja sta ga sunila surovo od zadaj in ga gnala po stopnicah. Ko je stopil na krov, je obrnil svoje oči na glavni jambor in tudi tu je vihrala britska zastava na rdečim praporom in sploh je vse okrašeno z zastavicami.
Torej so jim odvzeli ladjo? Toda to je bilo nemogoče, kajti na krovu je bilo polno gusarjev, zbranih v gručah, ki so veselo mahali s svojimi klobuki. Najbolj spredaj je stal pomagač, ki se mu je izneveril; ta je stal na prednjem delu ladje in divje mahal s svojimi rokami. Craddock je pogledal čez ograjo po morju, da bi videl, koga pozdravljajo, in hipoma je opazil, kako kritičen je trenotek.
Okoli pristanišča, miljo daleč, so stale bele hiše in trdnjavice portroyalske, in iz vseh so molele zastave. Na desni pred njimi je bil vhod v mesto Kingston. Samo četrt milje od njih se je borila mala ladjica s slabotnim vetričem. Na njej je vihrala britska zastava in bila je vsa okrašena. Na krovu je bilo videti gosto množico ljudi, ki so pozdravljali in mahali s svojimi klobuki, in škrlatasta obleka, ki se je bliščala na ladjici, je pričala, da so biti tudi častniki iz garnizije na nji.
Še en hip in Craddock je urno razumel in izprevidel vse. Sharkey je igral v svoji vražji zvitosti in predrznosti, ki je bila zanj jako značilna, vlogo, ki bi jo bil igral Craddock, ako bi se bil vrnil zmagovit. Njemu na čast so pokali topovi in vihrale zastave. Da pozdravijo njega, se je bli-
žala ladjica z guvernerjem, poveljnikom in poglavarji otoka. Še deset minut, pa bi bili v dosegu ladjinih topov in Sharkey bi bil izvršil najpredrznejšo stvar, ki se je kdaj posrečila kakemu gusarju.
»Potisnite ga v ospredje,« je zavnil gusarski kapitan, ko se je prikazal Craddock med Gallowayem in tesarjem. »Odprite odprtine in bodite pripravljeni pri topovih. Se dve sto sežnjev, pa jih dosežemo.«
»Oddaljujejo se,« je rekel krmar. »Zdi se mi, da so nas zavohali.«
»To se lahko hitro popravi,« je rekel Sharke.v in obrnil svoje motne oči na Craddocka. »Stoj tu — prav tukaj-Ie, kjer te lahko spoznajo, in mahaj jim s klobukom. Hitro, ali pa si mrtev! Zbodi ga palec globoko, Nedg. No, ali boš mahal s klobukom? Zbodi ga še enkrat. Hej, ustrelite ga, primite ga!«
Toda bilo je prepozno. Ker se je zanašal na njegove okove na rokah, ga je Galloway izpustil za hip iz rok. V istem hipu je Craddock sunil tesarja in med točo krogelj je skočil črez ograjo in plaval na vse pretege. Zadeli so ga znova in znova, toda treba je mnogo revolverjev, da se ubije tako odločnega in silnega moža. ki je sklenil še nekaj storiti, predno umrje. Bil je izboren plavač in vkljub rdečemu traku, ki je nastajal za njim v vodi, se je urno oddaljeval od gusarske ladje.
Dajte mi mušketo!« je kričal Shar-key in divje klel.
Lesce, kedaj se izbudiš iz spanja! Treba bode malo več zavednosti. Da, zavednosti, da se ne bomo pustili teptati in vlačiti za nos. Da, Leščani, za nos se pustite vlačiti. Hočete dokaza? Za danes enega:
Pošiljate otroke v šolo. Ali veste, komu so vaši otroci izročeni? Ali veste, kaj se godi z vašimi otroci? Ničesar. Eno leto je minulo, odkar je vaš liberalni učitelj opustil očenaš pred poukom. Eno leto, in vi niste vedeli za to! Cegavi so otroci? Kedo ima oblast do njih? Vi ali učitelj? Moli se mesto očenaša kratka pesmica baje iz abecednika. Stariši, ali vam je to všeč? Očenaš in pesmica? Gospod učitelj! Ste li vi kompetentni izpuščati očenaš pred poukom? Kdo vam je dal to oblast? Pokadilo se vam bode pod nos. Leščani, stariši, pokažite, kako je treba to obsoditi! Sicer so tla v Lescah postala zadnji čas že malo vroča za vas. Leščani! Učitelj je liberalec. Ali veste, kaj je to? Vprašalo se je pred kratkim nekatere, ki se jih smatra za liberalce, kaj hočejo liberalci. No, in poglejte! Ni spravil nobene besede ven. Torej liberalec je, pa ne ve, kaj hoče, rav-notako, če bi bil človek lačen, pa ne ve, kaj mu je! Da pa spoznate, kaj je na tem, vam izvedem le par stvari. V programu liberalcev je razven drugih reči tudi sledeče: svoboden zakon, svobodna šola. Vsak, kedor se priznava za liberalca, jc kriv, da se to izvršuje in bodisi vedoma ali nevedoma podpira te težnje, da bi bil zakon svoboden t. j. da bi se lahko ženili ljudje kar tako, popuščali žene in otroke, če bi se jim zljubilo, in se zopet oženili. Dekleta in žette, ste vi s tem zadovoljne? Ste zadovoljne, da bi se iz vas norčevalo? In to hočejo liberalci.
Vede pa podpira te težnje g. učitelj — liberalec. On je bil lansko leto v Radovljici, ko so imeli liberalni učitelji shod. Tam se je sklenilo odpraviti verouk iz šole. On je to slišal, in pokorni sluga dela liberalcem tlako. V Lescah se ne upa še tako očito nastopiti, ampak prvi korak do izvršitve tega programa je že napravil. Pokazal sem Vam ga preje. Izpustil je očenaš pred poukom. Počasi bodo storili liberalni učitelji še drugi korak: nesli bodo križ iz šole, tretji korak bode---
Možje, protestirajte! Občinski odbor in krajni šolski svet imata besedo.
Leščani, zasledujte razmere v Lescah!
Iz Reške doline.
Znamenita desetletnica. O desetletnici »Gospodarskega društva« v Trnovem smo že poročali, sedaj pa podajmo nekoliko zgodovine in razvoj društva v teh desetih letih. Pred kakimi 17 leti se je vršil v Trnovem »katoliški shod«, gotovo prva podlaga za krščanskosocialno gibanje v naši dolini. Bili so tedaj težavni časi za krščanskosocialne organizatorje. Naravnost občudovati moramo začetnika vsega tega gibanja, vztrajnega tedanjega kaplana v Trnovem, č. g. Alojzija Rudolfa. Velika večina posestnikov v naši dolini je bila tedaj še v rokah famoznih »kraških oderuhov«, v katerih sponah je tedaj tičala naša dolina. Bilo je pač tudi nekaj odločnih mož, ki so stali ob strani g. Rudolfa, a kaj pomaga vsa odločnost, ko se pa masa ljudstva ni mogla gibati, ni mogla storiti korakov niti v svoj blagor, ko je tičala kakor vrv na vratu oderuška roka. Vsakemu gibanju so se stavile ovire od vseh strani. Vsa županstva so bila v liberalnih rokah. Ko se je vršil imenovani »katoliški shod«, je tedanji župan v Trnovem, U., nalašč napravil ples in godbo na pihala naročil v gostilno, ki je stala ravno pred nosom zborovanja. (Shod se je vršil na prostem.) Tedanji bistriški notar pa je hujskal in organi-zoval med bistriškimi in trnovskimi mogotci liberalni fanatizem. Surovost liberalne bande na shodu je marsikomu odprla oči in pristaši katoliške narodne stranke so rastli. Kmalu potem se je ustanovila hranilnica in posojilnica (I. 1894.), ki je rešila naše posestnike iz rok brezvestnih oderuhov. Tudi naši liberalci so uvideli pomen posojilnic in spoznali so, da svojega denarja kmalu ne bodo imeli kam izposoditi, zato so še istega leta ustanovili v Trnovem posojilnico. Toda naši zavedni možje. na čelu jim g. Rudolf, so šli dalje; spoznali so, na si naše ljudstvo more pomagati le, če se tudi liberalnim trgovcem, ki so delali z ogromnimi dobički, iztrga iz krempljev, zato se je leta 1898 ustanovilo v Trnovem »Gospodarsko društvo«. Gospodarsko društvo jo podrlo visoke cene blagu, liberalni trgovci so pa pihali jeze, ker so morali tudi oni, hočeš nočeš, popustiti cene, če niso hoteli, da jim vsi odjemalci uidejo v društvo. — Tedanja liberalna svojat se je pa hotela maščevati na drug način, in neko noč so pobili g. Rudolfu na stanovanju vsa okna, in g. Rudolf se ima zahvaliti le srečnemu naključju, da ga niso pobili. Sodišče je kaznovalo radi tega le dva krivca, a jih je bilo več. Neki rezervni
poročnik je povrhu bil degradiran. Ker je bil orožniški postajevodja v Bistrici nepristranski, so mu pa neko noč nametali v stanovanje odprtih steklenic s črnilom in triu vse onesnažili. -S takimi sredstvi se bori liberalizem proti ljudskim koristim. No, izzvali so našo ljudsko sodbo, in ta jih je obsodila: občina za občino je padla v roke naše stranke, le v Bistrici še kimajo za bankerotnim in surovim liberalizmom. Zakaj se nekateri vendar drže, da so izobraženi .... Tako je bilo torej žitje in bitje tedanjih časov. Da se je po »Narodu« prelilo črnila iz Bistrice na cente, je skoraj nepotrebno pripomniti. Društvo je po »Narodu« propadlo vsaj vsak mesec enkrat, a vendar stoji še, vedno močnejša trdnjava proti izkoriščevalnemu liberalnemu kapitalizmu. Od 15. julija 1898, tega dneva se je društvo otvorilo, pa do konca 1899, je znašal promet 244.396 K 89 v, i. 1907 pa 343.619 K 17 v. V teku 10 let se je prejelo za blago 1,336.870 K, izdalo pa 1,205.987 kron. Skupni denarni promet je znašal 3,706.801 52 v. Lepe številke! — Ce vzamemo prejemke za blago in vzamemo, da so naši liberalni trgovci delali pred ustanovitvijo Gospodarskega društva vsaj s 30 odstotki, tedaj dobimo, da je ostalo v rokah kmetov-konsumentov nad 400.000 K! Toliko so trgovci manj zaslužili, ali bolje povedano, manj odrli naše ljudstvo. A, ker bi trgovci v sedanji draginji delali s še večjimi odstotki, lahko rečemo, da so naši kmetje boljši za pol milijona kron!— Okoli 700 udov je zbranih sedaj v okrilju Gospodarskega društva. Vse liberalno hujskanje ga ni moglo podreti, nasprotno: Gospodarsko društvo se vedno bolj krepi! In možje-kmetje, oklenite se še v obilnejšem številu društva, saj je v korist članov, če jih je zbranih večje število, ker društvo dobi ceneje blago, in če ga ceneje dobi, imajo potem dobiček tudi člani, ker ga tudi oni cenejše dobe! — To je kratka zgodovina naše organizacije. Iz Trnovega je izšla zadružna misel tudi v druge kraje naše doline. V Šmihelu se je tudi osnovalo »Gospodarsko društvo« in tudi hranilnica in posojilnica. Tudi v Knežaku, na Pivki, se je osnovala posojilnica, in vsi zavodi dobro uspevajo! Liberalizem, ali po novem »neodvisni kmetje«, je pa sedaj brezpomemben. Vse njegovo življenje je zaznati le v vpitju in psovanju v »Notranjcu«, ki je še bolj brezpomemben, kakor tisti brezpo-membneži, ki se zbirajo okrog njega. Sicer se ta zakotna cunja vsiljuje v vsako vas — pošiljajo ga zastonj — a koncentriran je le v vaseh Trnovo-Bistrica, drugod se ga vsakdo sramuje imeti, in kdor ga ima, ga skriva. Da bi liberalci v naši dolini sedaj razbili, ali pa vsaj nagajali pri kakem shodu, so preredkoštevilni. Nekdanje oblasti n: več. — L. 1897. je pa tedanji kaplan č. g. Fr. Oranič postavil temelj za izobrazbo v naši dolini. Začel je podučevati petje in ustanovil potem »Katoliško izobraževalno društvo v Trnovem«, ln le g. Oraniču moramo biti hvaležni, da se je tako zgodaj začela širiti izobrazba po naša dolini.
Nesrečen konsum. »Rešitelji ubogega ljudstva«, naši odvisni kmetje, se v zadnjem času strahovito zaganjajo v Gospodarsko društvo. Smejemo se tem smešnim možicem, ki zbirajo zadnje ostanke svoje nekdanje moči in se zaletavajo v društvo. Utapljajo se, in zato hočejo s krikom dati še zadnja znamenja, da niso še utonili. Pustiti jim hočemo to veselje; kdo ne bi umirajočemu pustil to veselje, če bi, recimo, imel še to željo pred smrtjo, da bi ga pustili rjoveti alj pa magari psovati vsakega, ki bi stal ob njegovi smrtni postelji. Tudi mi tako puščamo veselje onemoglim »Notranj-čevcetn«: naj psujejo, saj jih itak zagrnejo kmalu valovi emancipacije naših krščanskih mož od liberalnega terorizma. Dokazali smo pa že s 500.000 K. ki j,ih imajo liberalni trgovci manj v žepu, da ni čuda, če imenuje »Notranjec« Gospodarsko društvo »nesrečen konsum«, saj nesrečen je res. a ne za kmete, pač pa za liberalne magnate, iz katerih poleg učiteljev obstoji »notranjska kmetska stranka«, ni čudno, če je za »blagor kmetov« tako vneti »Notranjec« priskočil na pomoč, da bi se Gospodarsko društvo uničilo, onim, ki ga vzdržujejo in podpirajo. A pomagal pa jim »Notranjec« ne bo, berejo ga tisti, ki vanj pišejo, ti pa Gospodarskega društva itak ne podpirajo.
K ilustraciji Ribnikarstva. Ribnikar-
stvo se hoče v zadnjem času ugnezdjti v notranjsko javnost. Tudi »Notranjca« ure-jeju en tak Ribnikar, »veliki organizatori-čni talent« slovenskega zadružništva. Smešno se nam zdi, da ta fant neprenehoma kriči o izboljšanju kmetskega položaja potom zadružništva. Pokazali smo, kolike koristi je ravno za kmetski stan Gospodarsko društvo v Trnovem — med katerega člani so tudi nekateri pametni liberalci — in čujmo, s kakim navdušenjem je priskočil Ribnikar na pomoč tistim magnatom, ki hočejo društvo uničiti, da bi potem delali dobičke. Malokdaj izide v zadnjem času »Notranjec«, da ne bi hujskal proti društvu,
Priloga £66, 6 te v. «,Slovenca" dne 22. julija 1908,
da ima falzificirane bilance, da je banke-rotno itd. Treba bo, da enkrat temeljito posvetimo ribnikarstvu, (kakor ga je označil sam dr. Tavčar), ki je zaneslo spor v družbo sv. Cirila in Metoda, dela zgago v Kmetijski družbi in drugod, toda, če misli, da bo na Notranjskem podiralo, kar so drugi z muko sezidali, se pa moti! Notranjci bomo obračunali ž njim, da bo veselja plesal, a kaj, ko se ta »učenjak« nikoli javno ne pokaže v naših krajih.
Občinski snet ljubljanski.
Ljubljana, 21. julija.
Draginja.
Začetkom seje stavlja občinski svetnik Mayr nujni predlog, ki zahteva, naj se stopi v dogovor z mesarsko zadrugo, ker znižanje cen mesu še vedno ne odgovarja razmeram. Draginjskemu odseku se naroča, naj prouči draginjsko vprašanje in naj napravi sedanjim neznosnim razmeram konec. Govornik navaja, po kakih cenah se prodaja meso. Glava solate stane 16 do 20 vin. Se v Londonu se ne plača za glavo solate 16 vin. Paradajzarjev je v Trstu 5 za 2 vin., tu pa stane eden en vinar.
Zupan Hribar na to poroča o korakih, ki jih je storil magistrat glede na draginjo. Govoril je od 6 ure 10 min. do 7. ure 8 minut. Navajamo le glavne stvari z ozi-rom na omejen prostor. Do mesarske zadruge se je obrnil za znižanje cene mesu že 4. junija. Padla je le cena živine zadnje vrste. Draginjski odsek ie imel o draginji posvetovanje. Obširno poročilo je sestavil gosp. komisar Semen, ki izvaja med drugim, da so mesne cene v Ljubljani višje kakor v Gradcu in na Dunaju. Zupan pripomni k Semenovemu poročilu, da se draže živila, ker so vsi delavci dražji. Kakor hitro se zvišajo plače drž. uslužbencem. grejo kvišku cene živilom. Res ni. da bi imelo kako mesto svoj mlin. Dunaj ima pri mesnici stotisoče izgube. Prodajali smo mleko, a končali z deficitom 8000 K. lio-teio bi se, da bi občina prodajala poceni živila, v drugem oziru bi pa ne smela povišati doklad. Lahko je odpirati široko usta takemu demagogu, a pove naj, kje je kaka zlata žila, da bi jo občina odprla. Cena se je znižala le teletom, ne pa pitanim volom. Prešiči so sedaj tako dragi, kakor so bili. Načelnik mesarske zadruge mu je rekel, da misli, jeseni bodo padle zopet cene živini. Ne more priporočati, da bi se nominirala maksimalna tarifa. Glede na telečje meso priproča, naj se naznani klavcem, če ne nastavijo teletini cen 1. vrste po kg z I K 40 vin.. II. vrsti z I K 20 vin. in lil. vrsti z 1 K 8 vin., naj bi plačali od vsake stojnice 20 K najemnine. Glede na cene prešičevemu mesu se ne more ničesar storiti, ker so cene primerne cenam prešičem.
Zelenjava je letos silno draga. Res, da je suša in da ni vlade, res pa je tudi, da so cene zelenjavi pretirano drage iu da občinstvo kolikor morejo skubejo. To se omeji le po tržnici, ker le potem se lahko naroča cenena zelenjava iz Italije.
Zupan prečita na to dvoje resolucij soc. dem. strok, organizacije glede na draginjo. Ko prečita resolucijo o soc. dem. železničarski skupini, pravi, da sta si podobni kakor jajce jajcu. Zahtevajo, naj bi ustanovili pivovarno. Ali spada pivo k potrebnim stvarem? Dandanes se je pričela velika protialkohOlna akcija. Kdor želi piti Pito, ga mora plačati. Blaznost bi bila, če ustanovi občina pivovarno. Velikanske izgube imata dunajska in praška. Ce bi ustanovila občina pivovarno, bi morala stopiti v kartel. ker bi bila drugače uničena. Dr. Triller zahteva bolj radikalnih sredstev, kakor nujen predlog. Pogrešamo pri mesarjih razsodnosti. Zamera gori ali doli. Predlaga, naj se določajo v smislu obrtne novele cene mesu. Glede na prodajo telečjega mesa naj se pa sklene, da če ne bodo hoteli prodajati mesa po cenah, ki jih priporoča draginjski odsek, naj se jim odpovejo stojnice. Razprave se udeleže Hanuš, Velkavrh, Pavšek, podžupan, ki pravi, da mesarji niso v tako dobrem položaju, kakor se jih slika. Občinski svetnik Ušeničnik se strinja z izvajanji dr. Trillerja in pristavlja, da ie gospod Kozak jako premeten mož. Dr. Triller: »On ne, drugi«! Obč. svetnik Likozar: Naravnost nesramno je, kako prodajajo teletino. Skrivaj jo dajejo gostilničarjem po 60 do 65 kr. Zupan: Bojim se, da oškodujete z drakonič-nimi sredstvi ljub. mesarski trg, ki je imel do zdaj izborilo meso. Kaj mislite, da bo kaj na boljšem občinstvo? S tem delate le škodo našemu mestu.
Pri glasovanju obvelja predlog dr. Trillerja.
Ostali dnevni red.
Občinski svet se pridruži resoluciji osrednjega urada za stanovanjsko refor-
mo radi peticije na gosposko zbornico v zadevi dednega stavbnega reda. Ker še ni rešena pritožba občinskega sveta glede na nemško dopisovanje c. kr. sodišč mestnemu magistratu, ki leži še pri justičnem ministrstvu, se zaradi novih slučajev vloži pritožba na justično ministrstvo in na višje graško deželno sodišče. Potrdi se pogodba med zakupnikom »Svicarije« gosp. Kendo. Pogodba se sklene za 15 let. K stroškom za šolsko zastavo III. mestne ljudske šole prispeva občina 200 K. Za revizijo neobdavčenih psov se dovoli več policijskim stražnikom nagrada 100 K. Zidarska in tesarska dela v Švicariji se po-dele tvrdki Supančič za 79.886 K 30 v., kleparska Lenček za 1.670 K 5 v., krovska tvrdki Korn za 8.042 K 99 v., vezi tvrdki Stupica za 11.761 K 40 v. Dovoli se za zgradbo Svicarije naknadni kredit 40.000 kron. Zupan poroča, da ni imela uspeha akcija o premestitvi smodnišnice na ljubljanskem polju. Pri komisiji o zopetni zgradbi po eksploziji svoj čas razrušenega skladišča je ugovarjal zastopnik občine, tehniški zastopnik okrajnega glavarstva je zahteval, naj se napravi okolu nameravane zgradbe nasip. Vojna uprava je vložila prošnjo, naj bi pokrila ljubljanska občina stroške za nasip. Sklene se, da se prošnji ne ugodi in da občinski svet obža-ljuje, ker se niso premestile smodnišnice. Dovoli se Vaclavu Drapelnu in Ivanu Kuncu porazdelitev stavbišča v Gradišču na dvoje stavbišč. V ubožnici na Karlovski cesti sc napravi še ena kopelj. Kjipi se hiša Marije Turkove na Radeckega cesti za 14.000 kron. Podvoji se električni kabelj na Sv. Petra in na Poljanskem predmestju. Stroški bodo znašali za 830 metrov dolg kabelj 7.200 kron. Akumulatorska baterija se zavaruje do 14. julija 1918. za 3.550 kron na leto.
Zupan naznani, da je to zadnja seja pred počitnicami. Sejo bo sklical med počitnicami le v nujnih slučajih.
Itelnouejsa politična poročila.
Antimilitaristična propaganda na Francoskem.
Pariz, 22. julija. Hervejevi antimili-taristiški nauki se na Francoskem vedno bolj razširjajo. Na kongresu federacije livarjev, kateri pripada 56 sindikatov, so antimilitarizem postavili na dnevni red. Neki delegat je dejal, da so se sedaj Hervejevi nauki obravnavali preveč teoreti-ško, prišel je čas, da se jih začne praktiško izvajati. Da bo akcija proti militarizmu uspešna, bo sedaj livarska organizacija pobirala v to svrho od vsakega člana 5 cen-tirnov na mesec več. Sklenila se je ostra resolucija proti vojaštvu. Vladni »i c m p s « zahteva energičnih korakov proti anar-histiškemu gibanju, ki se je pojavilo v »Splošni delavski konfederaciji«.
Svobodna šola.
Pariz. 22. julija. Zdaj je na Francoskem izbruhnil boj državne (brezver-ske) šole proti svobodnim, to je od katoličanov samih ua lastne stroške vzdrževanim šolam na vsej črti. Francija ima sedaj 66.444 državnih šol. Med temi pa je glasom pravkar objavljene statistike 12.389 takih, ki imajo samo 13—14 učencev, torej še toliko ne, kolikor jih zakon najmenj zahteva (20), da se osnuje šola. Vzrok temu je dvojen: Otrok je na Francoskem ponekod sploh že silno malo, drugič pa jih svobodomiselci s silo, iti tudi če jih je v kakem kraju le 12, tirajo v državno ljudsko šolo, oziroma jo nalašč ustanove, da ne bi otroci šli v katoliško zasebno. Za eno samo šolsko zgradbo izdata vlada in občina po 29.448 frankov. 186 milijonov frankov se izda na leto za laiške šole, 19 milijonov frankov pa za učitelje na malih šolali od 12 otrok. Laiška šola požre silno denarja, uspehov pa ima silno malo, k večjemu da še bolj podivja mladino.
Italija proti Franciji.
R i m, 22. julija. »Tribuna«, ki je priznano oficiozna in ima zlasti od ministrstva za zunanje zadeve točne informacije, graja v dopisu iz Tangera »izzivajoče vedenje« Francije v Maroku in grozodejstva francoskih vojakov. Italija s Francozi, s katerimi je dozdaj fraternizirala, najbrž zato ui zadovoljna, ker Francija ne podpira italijanskih teženj v Tripolisu.
Revolucija v turški armadi.
Carigrad, 22. julija. Upori v solunskem armadnem zboru, v Drinopolju in nekaterih maloazijskih garnizijah vzbujajo seveda veliko pozornost. Razločevati je treba med upori in malimi disciplinarnimi pregreški. »Mali« disciplinarni pregreški so v turški armadi nekaj vsakdanjega. V obče je turški vojak zadovoljen s svojo usodo, živi cele mesece brez plače, iu umazana ter razcapana montura ga nič ne
moti. Drugače pa častniki, ki so služili v evropskih armadah, pa pridejo domov z modernimi nazori. Ti povzročajo navadno nezadovoljstvo in »male« upore. Vlada ponavadi te stvari odpravi na sledeči način: Vojakom pošlje nekaj zaostale mezde, kolovodje pa pošlje v Azijo ali pa vtakne za nekaj let v zapor. Položaj v Drinopolju pa je drugačen. Tu zahtevajo častniki in vojaki, da se izpustijo vodje reformnega gibanja iz zaporov in grozijo s pravo vojaško revolto. V Solunu pa ie upornost med ondotnim armadnim zborom tudi politiš-kega značaja, ker delajo zgago takozvani »mladoturki«. Turška vlada zdaj dela na to, da upor potlači. Prvega armadnega zbora (Carigrad) nočejo zato porabiti, ker mora ta ostati vedno okoli sultana, pač pa IV. (Erzerum), V. (Damask) in VI. (Bagdad), torej vsegaskup 100 bataljonov I. linije, 100 bataljonov 2. linije, 50 eskadro-nov in topništvo. Bataljone so zelo hitro mobilizirali. Sicer pa turška vlada nikakor noče boja, temveč bo le izkušala izvršiti garnizijsko izpremembo. Prevelikega pomena se uporu v drinopoljskem in solunskem armadnem zboru ne srne pripisovati, kakor to delajo francoski in angleški listi, ki prorokujejo razpad Turčije. Mir se bo kmalu povrnil, kajti v Carigradu so navajeni teh epizod in tudi vedo, kako jih spraviti vsaj začas iz sveta. Vojaki se tudi ne upirajo sultanu, padišahu, kateremu so brezmejno udani. Turški vojak je fanatičen mohamedanec, vztrajen in hraber, in ni misliti, da bi se vzdignil proti lastni domovini, ki je ravno zdaj v tako kritičnem položaju.
AVSTRO-OGRSKA.
Gosposka zbornica
je včeraj presenetila javnost. Odgodila je na jesen postavo o trgovskih nastavljen-cih in pa izpremembo postave o delavskem nezgodnem zavarovanju. Proračunska komisija je sklenila nadalje, da vrne poslaniški zbornici melioracijsko postavo. Odobrila je le postavo o povišanju dežel-nobrambovskih novincev, o podporah rezervistom in o alkoholnem kontingentu za 1908'1909.
Češki deželni zbor
bo sklican 10. septembra. Zboroval bo najbrže le do 23. septembra. Nemci nameravajo ustanoviti skupno nemško stranko v češkem deželnem zboru.
Gessmann
opusti svoje nameravano budimpeštansko popotovanje.
Rauch
se je mudil 21. t. m. v Budimpešti, kjer je konferiral z Wekerlom in Josipovičem.
Trgovinska bilanca meseca majnika 1908.
Uvozilo se je meseca majnika v našo državo blaga za 213,700.000 kron, izvozilo pa za 200,200.000 kron. Od januarja do konca majnika sc je uvozilo blaga za 1.057,500.000 K. izvozilo pa za 930,600.000 kron.
NASIJU
napravijo v Trapaniju sijajen sprejem, ko se povrne v mesto. Socialisti mu pa nameravajo prirediti demonstracijo.
MLADOTURŠKO GIBANJE.
V	solunskem vilajetu so mladoturki ranili podpolkovnika Nazirna v Solunu, usmrtili pa nekega kavalerijskega nadpo-ročnika v Serresu in mutesarifa v Dibre. V Serresu so 4 mladoturški častniki usmrtili svojega polkovnika, ki je imel 32 ran.
PODALJŠANJE OBSEDNEGA STANJA
V PETERBURGU.
V	Peterburgu in okolici so podaljšali obsedno stanje za 6 mesecev. V harkovski guberniji so odpravili vojno in proglasili obsedno stanje.
USTAJA NA PORTUGALSKI KOLONIJI.
Guverner portugalskega otoka Timor je proglasil, da je otok neodvisen. Mozani-biški guverner je dobil ukaz, naj pošlje vojaštvo in križarico pred Timor, kjer naj bombardirajo glavno mesto.
ZOPET BOJ V TEBRISU.
Dne 21. t. m. se je bil zopet boj v Tebrisu med revolucionarji in šahovimi pristaši.
Dnevne novice.
+ Vsa društva, ki so naznanila udeležbo v Škofjo Loko, naj pridejo z zastavami. Vsa naša društva, ki svoje udeležbe še niso priglasila, pa prosimo, da store to takoj.
+ Pevsko društvo »Ljubljana« ie pristopilo vsled soglasnega sklepa pri seji JI. t_. m. kot član »S. K. S. Z.« z ustanovnim* 50 K. Novemu članu naše kršč.-soc. organizacije želimo prospeha in vedno večjega tuipre-dkn!
+ Za Školjo Loko prijavljena društva. Do danes so prijavila svojo udeležbo za Škofjo Loko sledeča društva: I. Akad. društvo »Zarja« v Gradcu, 2. aka-demičiio društvo »Danica« na Dunaju; 3. S. K. S. Z. v Ljubljani; 4. katol. slov. izobr. društvo iz Srednje vas'i v Bohinju; 5. katol. slov. izobr. drnštvo v Dobrepoljah; 6. katol. del. društvo na Jesenicah; 7. slov. katol. izobr. društvo Št. Pavel pri Preboldu, Štajersko; 8. katol. slov. izobr. društvo v Žužemberku; 9. katol. izobr. društvo v Preski; 10. katol. delavsko društvo v Preski; II. S. K. S. Z. v Gorici; 12. katol. slov. izobr. društvo v Št. Lenartu; 13. katol. slov. izobr. društvo v Kamnjah, Goriško: 14. bralno društvo za ljutomersko okolico v Ljutomeru; 15. katol. slov. izobr. društvo v Starem trgu pri Ložu; 16. slov. katol. izobr. društvo v Št. Petru na Krasu; 17. katol. izobr. društvo sv. Jožefa v Tržiču; 18. slov. katol. izobr. društvo v Borovnici; 19. izobr. društvo »Kranj« v Kranju; 20. kmetsko bralno društvo v Št. Ilju v Slov. goricah; 21. slov. katol. izobr. iu podporno društvo v Mengšu; 22. slov. katol. izobr. društvo v Breznici; 23. zveza slovenskih mladeničev v Mariboru; 24. S. K. S. Z. v Mariboru; 25. slov. katol. izobraževalno društvo v Studcnicali: 26. katol. izobr. društvo v Št. Rupertu; 27. katol. izobr. društvo v Križali pri Tržiču; 28. katol. izobr. društvo v Radovljici; 29. katol. izobr. društvo v Celju; 30. katol. delavska družba v Idriji; 31. slov. katol. izobraževalno društvo v Gor. Logatcu; 32. slov. katol. izobr. društvo v Dol. Logatcu; 33. S. K. S. Z. v Celovcu; 34. Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu pri Ljubljani; 35. katol. slov. izobr. društvo v Škofji Loki; 36. katol. slov. izobr. društvo v D. M. v Polju; 37. kat. slov. izobr. društvo v Horjul ju; 38. katol. slov. izobr. društvo na Vrhniki; 39. katol. slov. izobr. društvo na Viču pri Ljubljani; 40. katol. slov. izobr. društvo v Vipavi; 41. društvo »Kamnik« v Kamniku; 42.katol. delavsko društvo v Mirni pri Gorici: 43. slov. katol. izobr. društvo v Cerknem na Goriškem; 44. moška Marij, družba v Metliki; 45. katol. izobr. društvo v Trbovljah; 46. katol. slovensko izobr. društvo v Podgori pri Gorici; 47. katol. slovensko izobr. društvo v Smartnem. Goriško; -18. katol. slov. izobr. društvo v Rihemberku, Goriško; 49. katol. slov. izobr. društvo v Sv. Ferjanu, Goriško; nO. katol. slov. izobr. društvo v B11-kovu, Goriško; 51. slov. katol. izobr. društvo v Olševku.
; Svobodomiselni nemški učitelji so zborovali 20. julija v Lincu. Na zborovanju je govoril neki Moravetz, ki je dejal, da je vera stvar čustva, da se sploh ne da poučevati, da klerikalizem v Avstriji goni državni ustroj, da so najhujši nasprotniki kle-rikalizma učitelji, da so kmetje praznovernj in da v samostanih duševne zaklade obdržijo zase in jih ne razpečavajo med ljudstvo. Kakor se vidi, bi bilo tudi za svobodomiselne učitelje dobro, ako bi svoje duševne zaklade zase obdržali, da ne bi nujali svetu tako žalostne slike svoje grozne siromaščine na duhu, kot jo je gospod Moravvetz. K večjemu bi ga v tem prekosila kaka žlahtna glava od naše »Jugoslovanske učiteljske zaveze«. Na vsak način se iz linškega shoda razvidi, kako solidarno in trmoglavo dela avstrijsko liberalno učiteljstvo na to. da šolo in mladino raz-kristjani ter fanatizira proti cerkvi. Ker naša »Zaveza« stremi po svojih pravilih, svojem nastopu in vseh svojih članih za istimi cilji, je naravno, da mora ljudstvo, zlasti pa naša mladina pričeti proti njej najostrejši boj, kjerkoli in kadarkoli nastopa kak njen član.
+ Slavni Velehrad je obiskalo letos 160.000 romarjev in turistov. 25. in 26. t. m. se na Velehradu vrše velika slavlja.
Konierenca za povzdigo gospodarskega stanja Istre se je vršila preteklo soboto pod predsedstvom cesarsk. namestnika v Trstu. Udeležili so se je Italijani in Slovani. Baje bosta italijanska in slovanska zadružna organizacija v nekaterih zadevali postopali skupno, kar bo v veliko korist deželi.
— Ceno meso imajo na Dolenjskem po krški ravnini in soseščini. Letošnja košnja je bila namreč vsled dolgotrajne suše silno pičla in kmet bo le z največjo težavo preredil svojo živino čez zimo, če se ota-va bolje ne obnese. Živina je vsled teli neugodnih razmer takorekoč na pol zastonj in že za to ui nikakih kuupcev. Po štajerskem vzorcu so pričeli naši kmetje živino doma klati in prodajati meso svojim sosedom. seveda s privolitvijo politične oblasti. Meso se seka po 36 krajcarjev ali 72 vinarjev kilogram in speča se čudovito hitro, ker imajo skoro pri vsaki hiši mla-tiče ali druge delavce. Mesarjem sicer ta novotarija ni všeč, ali vse nič tie pomaga, kajti znižati so morali ceno govedini in teletini na 88 vinarjev ali 44 krajcarjev, kar
jc pač velika razlika med prej in sedaj. Vsled teh razmer je tudi cena perutnine znatno padla.
—	Stavka na Sorškem polju. Včeraj je bil pri ravnatelju stavkarski odbor in poslanec Gostinčar, ki so izročili ravnatelju iznova spomenico, ki navaja nedostatke in razne šikane, kakor tudi plačilno razmerje delavstva. Ravnatelj je izjavil, da se glavna direkcija vpira splošnemu zvišanju plač. Izrekla se je nada, da se kmalu in ugodno konča stavka. Delavstvo trdno skupaj drži. Tovarniško nadzorovalno osobje pa pridno »žlajfa« ob pijači.
—	Vinska letina na Dolenjskem obeta biti jako ugodna, če je ne pokvari še kaka uitna. — V šentjernejski okolici imajo še precej vina na prodaj, katerega bi radi spečali v denar. Vinotoči pod vejo prav vrlo uspevajo, ker se toči res izborita kapljica in to samo lastnega pridelka za ponižno ceno 56 do 60 vinarjev za liter.
—	Otto Pfleiderer, znani protestan-tovski učenjak, profesor na berolinskem vseučilišču, je 20. t. m. umrl. Pfleiderer je zlasti raziskoval /godov.»n verstev tu verske modro^iovje Bil 'e liberalni prote-staut-racionaiist 'ti v tem smisli je tudi -r:-i <..'.:ii postanek krščanstva. Nabral jc v dolgi dobi svojega pisateljevanja mnogo verskozgodovinskega materiala, zato se zlasti Pfleiderer v vseh delih te vrste zelo citira. Rojen je bil 1839. v Stettinu. Njegovo zadnje večje delo je »Das Ur-christenthum, seine Schriften und Leh-ren« (druga izdaja 1902.).
—	V Konjicah je pomožni kurjač Jakob Pučnik pri premikanju stroja prišel z levo roko med natolčnike tako, da mu je odrezalo štiri prste.
—	Novo cerkev v Bos. Brodu blagoslovi dne 15. avgusta t. I. dr. Šarič, sarajevski pomožni škof.
—	Nesreča pri razkladanju vozov. Na postaji Ratkovica pri Požegi sta bila ubita delavca Ivan Rendulič in Ivan Antunovič, ko sta razkladala težke hrastove hlode.
—	Čipkarsko šolo ustanovi v Primo-štenu v Dalmaciji nadvojvojJinja Marija Jožefa.
—	Madžarska gimnazija v Osjeku.
Ogrska državna železnica zgradi v Osjeku poslopje za madžarsko nižjo gimnazijo.
—	Hranilnični ravnatelj zaprt. Državno pravdništvo je dalo zapreti ravnatelja srbske hranilnice v Trpinji pri Vukovarju, Stevo Veselinoviča. Isti je poneveril velike vsote ter hudo oškodoval kmečko ljudstvo iz okolice.
—	»Nada Albanije«, glasilo Albancev, ki je izhajala nekaj časa v Dubrovniku in v Trstu, potem pa prenehala, je začela zopet izhajati v Rimu. Urejuje jo Nikola bey Ivanav.
—	Električna razsvetljava v Zagrebu.
Dne 18. t. m. je bil zagrebški Markov trg prvič električno razsvetljen.
—	Upniki Zottijeve newyorške banke,
ki je padla v konkurz, naj naznanijo čim prej svoje terjatve c. in kr. avstro-ogr-skemu generalnemu konzulatu v Ne\v-Vorkti. Prijave moraio biti lastnoročno podpisane in podpisi potrjeni od kakega severoameriškega konzula. Zottijeva banka je mnogo poslovala z Dalmacijo in avstrijskim Primorjem sploh.
—	Vojaki iz bosanske okupacije, iz Šempasa: Na Goriškem, posebno v Gorici in v vipavski dolini, živi še precejšnje število tovarišev-vojakov iz bosanske okupacije. Nekateri teh so se dogovorili, da bi letos praznovali svojo tridesetletnico v proslavo cesarjevega jubileja. Naročili so sotovarišu iz bosanske okupacije Martinu Štrukelj v Šempasu, da vodi priprave za namenjeno slavnost, ki naj bi se obhajala dne 16. avgusta t. I. Pričakujemo krasne veselice v velikem obsegu pod milim nebom, na katero že danes opozarjamo vse še žive sobojevnike.
—	Dijaška veselica. V nedeljo, dne 2. avgusta priredi goriško katoliško-narodno dijaštvo veselico v Devinu o priliki, ko tam otvori »Slovenska dijaška zveza« ljudsko knjižnico. Uljudno vabimo slavno občinstvo, da se rodoljubnemu prizadevanju slovenskega dijaštva odzove z obilno udeležbo. Podrobni program sledi.
Nekaj ponarejenih cekinov (20 K) kroži okoli. So precej spretno narejeni, pa nekoliko lažji od pravih, nimajo tako jasnega zvoka in napis okolu denarja je z nekoliko manjšimi črkami izvršen ter nekoliko višje nad, oziroma pod robom kakor pri pravem.
Ogenj je izbruhnil včeraj v Celovcu v nekem premogovnem skladišču na dr-žavnoželezniškem kolodvoru. Ogenj so kmalu pogasili.
—	Za goriško nadškofijo sta letos le dva slovenska novomašnika, Avguštin Zobec in Ivan Kos.
—	Dva nevarna tata je prijela policija v Gorici. Pišeta se Valentin Kristan iz Voj-ščice. 26 let star, in Filip Tavčar iz Ivani-grada. 21 let star. Pri njih so našli razno orodje, katerega sta rabila pri tatvinah. V
neki stranski ulici ob Tekališču so bila vrata odprta; ponočni čuvaj je slutil tatove, in redar Humar je šel s svojim tovarišem iskat jih. Skrila sta se tam v bližini na travniku, nakar sta prijela oba tatova. Oba sta bila že večkrat kaznovana.
—	V goriško bolnišnico so pripeljali iz Bohinjske Bistrice 141etnega Josipa Bucika ž Bleda, ki se uči pri nekem tamkajšnjem vozarju. Deček je rezal les ter si pri tem odrezal tri prste na roki.
—	Premeščen je aspirant državnih železnic Rajko Beslan iz Gorice v Kranj.
—Italijanski konzul — avstrijski župan. Danelon, italijanski konzul v Poreču, je umaknil svojo ostavko kot župan istega mesta. Torej bo zopet avstrijski župan in italijanski konzul v isti osebi. Le v Avstriji mogoče!
—	Slovenski organisti in pevovodje! Društvo je pričelo delovati, odbor razpošilja društvena pravila in pristopnice, katere naj blagovoli vsak podpisati. Tovariši organisti in pevovodje! Edino to društvo ima res pravi stanovski namen. Zatorej naj nobeden stanovski tovariš ne izostane. Veliko se jih je že vpisalo, a še ne vsi. Tovariši zavedajte se svoje dolžnosti, da bodemo tudi mi združeni v lepi organizaciji, kakor že davno pred nmai drugi stanovi!
—	Nečloveški mož. V Trniču pri Sv. Marjeti na Dravskem polju je kmet Jožef Ktmajec imel ženo bolno na trganju že od jeseni lanskega leta, tako da ni mogla nič vstati s postelje. Vendar ji mož ni preskr-bel nobenega zdravnika. Nihče ni stregel bolnici, ki je ležala v lastnem blatu na slami, ki je tekom mesecev vsa zgnila. Ko so te dni orožniki prišli v sobico, kjer je re-vica ležala, morali so se vsled groznega smradu sprva odstraniti, kajti prostor je bil vedno zaprt, ležišče je bilo pa podobno gnojišču. A ne samo to, da je Kunajec tako zapuščena, mož jo je vrhtega še pretepal, da bi se je preje znebil. Nečloveškega moža so zaprli, revico pa oddali v bolnišnico. Bila je le še malo pri življenju. Kakor se čuje, je imel Kunajec z neko drugo žensko ljubavno razmerje in ta ženska je bila vzrok vseh muk Kunajčeve.
—	Organistom in pevovodjem! Prihodnji četrtek, dne 23. julija, ni sestanek našega društva, ampak le občni zbor podpornega društva cerkvenikov, ne pa or-ganistov, kakor je bilo naznanjeno v »Slovencu« in »Domoljubu«. Toliko v pojasnilo. Josip Siherl, tajnik.
—	Liberalci za »povzdigo« tujskega prometa. Bohinjci smo prišli do prepričanja, da je edino slovenski list »Slovenski Narod«, ki dela zoper povzdigo prometa tujcev. Ali ni zadosti, da nas bojkotirajo nemški časopisi? Lansko leto je bil ministrski predsednik baron Beck pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru dalj časa. Ali je bilo potreba njega radi tega napadati, ker je bil pri maši? — Letos ga ni in ga ne bo, dasi Bohinja prehvaliti ni mogel. Kdo ga je upeljal v hotel Triglav? Oni, ki ga v »Narodu« najbolj napadate — župnik Pi-ber. — Kdo torej dela reklamo? Z zabavljanjem se ne dela! Letos pišete po neraz-krinkanem pisaču čez našo vodo. Kar »a je najgrje, najbrže zavijate besede o osebah, ki pridejo v Bohinj. Ali se ne pravi to tujce odbijati od nas? Ni čuda, da je letos komaj četrtina toliko letoviščarjev ob tem času, kakor lani. Ali res nimate toliko premisleka, da to vsem škoduje? Pri nas ve to vsak pastir. Gostilničarji, .izvoščeki in drugi, zapomnite si ta »napredni« list, ki vas gospodarsko uničuje.
—	Oklic iz Postojne. Dne 9. avgusta t. I. vršila se bo občna slavnost za Postojno in vso ostalo Notranjsko. Praznoval se bo jubilej 601etnega vladanja cesarjevega. Veliko nas bo, ki nas bo združilo cesarjevo geslo »viribus unitis«; sešli se bodo stari vojaki, ki so prelivali kri za dom, cesarja. Vsak bo svoje sodruge našel v gotovih vrstah. Gasilci bodo gotovo v gostih trumah prišli, zaostali pa nikakor ne bodo vojaški sobojevniki, ki so verno stali na braniku za dom in cesarja prišli bodo sobojevniki maršala Radeckega, kolikor jih še premore kremenita naša Notranjska.
V številnih vrstah bodo nastopale naše krasotice od povsodi, kjer sc mili jezik slovenski govori, da jih vidimo v pestrih narodnih nošah. Na noge torej, bodisi veteran, gasilec ali kdorsibodi, da nas bo kot listja in trave, da osvedočimo svojo uda-nost preljubljenernu cesarju-jubilantu! Pogled na to mnogobrojno, veselo množico iz vseh slojev bo gotovo veličasten. Da se bo služila sv. maša na prostem, povemo že zdaj; da bo svirala vojaška godba, tudi ni tajnost, dostavimo pa, da bo tudi svetovno znana postojnska jama vsakomur pristopna. Vse dame v narodnih nošah imajo prost vstop; veterani (dosluženi vojaki), gasilci v uniformi, plačajo samo 25 h vstopnine. Čisti dohodek ima blag namen: Polovica je odmenjena »Rdečemu križu«, polovica pa jubilejskemu fondu cesarjevega 60letnega vladanja za uboge vdove in sirote gasilcev. Torej na svidenje dne 9.
avgusta v Postojni! — Podrobni spored razposlal se bo v kratkem.
—	Nevihte. V mnogih krajih na Češkem je divjala nevihta in so se utrgali oblaki. Več krajev je poplavljenih. — Na Ogrskem v okraju Haceg je voda odnesla za 300.000 K lesa. — Na Rumunskem je bil ustavljen železniški promet. — Okoli Je-katerinburga na Ruskem so nalivi poškodovali rudokope za zlato in platino. — V VVienerneustadtu je strela ubila dva moža.
—	Umrl je v Rojanu blagajnik ondot-ne čitalnice Matija Znideršič.
—	Umirovljen je ravnatelj tržaške gimnazije dr. G. Heigl. Ob tej priliki mu je podeljen naslov vladnega svetnika.
—	Iz Senožeč. Huda suša, ki je pri nas skozi dva meseca vladala, je končana. Dobili smo pretečeni teden obilo blagodejnega dežja, in upati je, da si bodo vsaj jesenski pridelki opomogli, ako ne bo druge nezgode. Glavnega pridelka sena bilo je komaj eno tretjino, po bližnjih vaseh pa še manj, kakor v dobri letini. Kmetje se vprašujejo, kaj bo, in gledajo z bojaznijo v bodočnost. Vsled pomanjkanja sena bi vse rado živino prodalo, ki je 30% ceneja, a mesar se zato nič ne zmeni, ter prodaja dalje meso od 1 K 36 v do 2 K 50 v, tako, da ima dobička najmanj 100%. Tudi naš mogočni župan se za to pretirano visoko ceno mesa nič ne zmeni, in se mu kar nič ne smilijo revni pa bolni ljudje, ki morajo v potrebi kak četrt ali pol kilograma mesa kupiti, a dobijo le loj in kosti, dočim se bolje situiranim slojem vse boljše meso dražje proda. Pod prejšnjim županom se je mesarju postavila tarifa za jneso, ali bi to sedaj ne bilo mogoče? — Škrlatica, ki se je tukaj pri otrocih pojavila že pred kakimi tremi meseci, ponehuje. — V nedeljo je priredilo senožeško liberalno bralno društvo veselico z igro, petjem, krokanjem in nazadnje neizogibnim plesom,v obokanih, zaduhlih prostorih pivovarne.Vtej veselič-ni dvorani, kakor zunaj pred vratmi, bilo je videti tudi vse polno šolskih otrok, vzlic temu, da je zavzemal ob vhodu častno mesto blagajničarja nadučitelj sam. Ta mož, ki je doslej mirno služboval po Gorenjskem ter kaj rad in sladko občeval z duhovniki, je takoj ob svojem prihodu v Senožeče pokazal svojo ultraliberalno barvo s tem, da je posetil le liberalne korifeje in liberalne krokarje, in je le po sili in težko ogovoril kakega svojega dobrega, pa starega znanca, ki ni liberalnega mišljenja, iz strahu, da bi ga kdo liberalnemu štabu ne ovadil. Da, da, nadučitelju Paternostu notranjski zrak, pa še bolj notranjski liberalizem, bolje ugaja, nego gorenjska pristnost, tako se je čestokrat sain izrazil. Se-nožeškim liberalcem pa je tak marljiv so-trudnik dobrodošel, ker jim točno in kaj rad v vsem ustreže. Omenjeno bodi, da se je plesalo celo noč, a še bolj pilo in pelo po senožeških ulicah do ranega jutra v veliko zabavo onim, ki spati ne morejo, in take prireditve smatrajo liberalci za izobraževalne. Med prireditelji veselice ni bilo baje niti enega domačina, pač pa le učiteljstvo in oddelek finančne straže se-nožeške. Za vsak ples se je plačalo 10 v, ni nam pa znano, ali je plesne groše pobiral tudi nadučitelj Paternost.
—	Važno za konjerejce. C. kr. ministrstvo za doniobrambo namerava v me-se septembru tega leta (bržčas 12. septembra) v Št. Jerneju na Dolenjskem za vojaštvo konje-remonte nakupavati. Kakor je znano, plačevalo se bode tri- do štiriletne konje, kateri imajo sposobnost za vojaštvo, po 700, 800 do 850 K, tudi več. Konjerejce. kateri imajo sposobne konje, na to opozarjamo že sedaj, da konje do tega časa primerno pripravijo, da bodo v dobrem stanu, dobro podkovani ,in da jih morda v lastno škodo poprej ne prodajo. Ker je znano, da vsak konj z dobro hojo korakoma, kakor v teku največ pridobi, treba je že sedaj konje večkrat, in sicer tudi neoprežene, prepeljavati, ker se je že pogosto pri enakih prilikah opažalo, da naši konjerejci ne znajo konj prepeljavati. Dan sejma za remonte se bode pravočasno objavil.
—	Srce do bližnjega imajo pač res rdečkarji! Celo Zagorje in okolica je polna hvale pokojnega posestnika Jakoba Hra-stelja, ki jc 10. junija nesrečno padel z je-senovega drevesa in se ubil. Nihče ne ve nič slabega o njem. Vse sočustvuje s prizadeto rodbino, ki je izgubila takega moža. da mu ni enakega daleč naokoli. Le socialni demokratje se vesele. Pa to bi jim že ne bilo toliko zameriti, saj je bil rajni v politiki njim skoziinskozi odločen nasprotnik in steber krščanske organizacije v Zagorju. A podlo jc to, da so hoteli celo terorizirati posestnika, pri katerem je nastanjena »Ljudski hranilnica in posojilnica«, naj ne pusti izobesiti žalne zastave! Pač čudno, da bi društvo niti po svojem načelniku ne smelo žalovati. Tak terorizem je pa že preostuden!
—	Prostovoljno gasilno društvo Vič-Glince priredi v nedeljo, dne 26. t. m., v
proslavo 60-letnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franc Josipa I. vrtno veselico na novo urejenem vrtu gosp. Ivana Jeba-čina (prej Traun), katere čisti dobiček se porabi v plačilo nove mehanične lestve, katera bode isti dan cenj. posetnikom veselice na ogled postavljena. Natančni vspored veselice se prijavi prihodnji teden.
—	Ob prilik gradbe šentjanške železnice se nam poroča: Pretrgali so nam najboljše travnike in njive. Za železniški nasip so kopali zemljo kar tik proge in sedaj se bode v tistih globinah zbirala voda, v kateri se bodo zaredile žabe, cele čete komarjev in druge nadležne golazni. Plačevali so nam zemljišča po nezaslišano nizkih cenah, 5 do do 15 krajcarjev štirjaški meter, ko so vendar vzeli včasih ravno sredino in posestnikom otežkočili obdelovanje tako, da bode marsikateri moral sedaj od polovice travnika ali njive voziti pridelke proti severu, od druge polovice proti jugu na čisto drugo cesto. Prevoze čez železniški tir so delali silno neradi, in če so katerega naredili, so ga naredili tako, da bodo imeli posestniki polovico daljši pot in bodo komaj polovico tega, kar so prej nakladali, zamogli speljati. Naravnost nespametno pa je, kako je stavbeno vodstvo šentjanške železnice naredilo pri vasi Dule, nekako v sredi med Trebnjem in Mirno. Pri političnem obhodu so obljubili vaščanom, da bodo naredili prevoz naravnost čez tir, kakor je bila poprej občinska pot. Nasip pa je nastal na tistem kraju okrog pet metrov visok. Mesto da bi naredili pod tirom pot, so pa napravili ob tiru kake sto metrov daleč pot, potem precej velik ovinek in nato pa čez tir in od tira je sedaj pot tako nizdol, da bode težko z dobro naloženim vozom priti do vasi.
—	Zahvala. Občina Bled izraža tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ob priliki velike nesreče, katera jo je zadela dne 29. junija t. I., pomagali bodisi pri ga-sitvi, bodisi z darovi za pogorelce. V prvi vrsti se zahvaljujemo gospodu deželnemu predsedniku baronu Schvvarzu za njegovo brzojavno izraženo sočutje in obljubljeno posredovanje za državno podporo, vi-sokorodnemu gospodu dvornemu svetniku grofu Chorinskyju, ki je takoj prihitel in ljubeznjivo tolažil obupane vaščane, kakor tudi g. okr. glavarju pl. Deteli. Nadalje se zahvali velecenjenim gg. častnikom in moštvu, ki so dve noči in en dan neumorno delali, da so zadušili v razvalinah in v gozdu tleči ofenj. Osobito se zahvaljuje častitim gasilnim društvom, ki so z veliko hitrostjo prihitela na pomoč iz Zasipa. Ribnega, Gorij, Radovljice, Breznice, Boh. Bele, Begunj, Save, Javornika, Jesenic, Hrušice, Boh. Bistrice, Kranja, in tudi domačemu gasilnemu društvu. Zlasti pa ne smemo pozabiti naših častitili letoviščarjev, ki so z občudovanja vredno pridnostjo neumorno gasili in bili v lep vzgled domačinom. Istotako se zahvali vsem drugim, ki so pri tej priliki na kakor-šenkoli način pomagali nesrečnim pogo-relcem. — Zupan Fran R u s.
Štajerske novice.
š Občina Pleterje pri Brežicah je dne 18. julija 1908 setavila imenik tukajšnjih posestnikov, oškodovanih po suši na senu, otavi, detelji, krompirju in koruzi. Sklenila se je v tem oziru prošnja za odpis davka in podporo za seno. Prošnja in imenik sta se predložila okrajnemu glavarstvu Brežice.
š Staritrg pri Slovenjemgradcu. Štiri-desetletnico mašništva je slavil 19. julija 1908. preč. gosp. kanonik Anton Šlander. Slavljencu so priredili farani spontanno prisrčne ovacije. Novo pokopališče se bo blagoslovilo dne 2. avgusta 1908., staro pa opustilo.
š Rečica v Gornjesavinjski dolini. Prihodnjo nedeljo, dne 26.. t. m. bo tukaj novo mašo pel Franc Krische iz ljubljanske škofije. —
LJubljonsKe noto
lj Pozor na shod »Slovenskega katoliškega delavskega društva« danes ob sedmih zvečer v prostorih S. K. S. Z.
Ij Ljubljanske udeležnike za Škofjo Loko opozarjamo, da se blagovolijo zgla-siti v trafiki g. Šoultala ali pa v delavskem konsumnem društvu na Kongresnem trgu.
li Predloga, da podaljšajo davčne olajšave za Ljubljano, jc bila v včerajšnji seii gosposke zbornice sprejeta.
li Ljubljanski občinski svet in draginja. Včerajšnja seja ljubljanskega občinskega sveta je bila velezanimiva. Značilno je. da je podlegel nasproti dr. Trillerju župan. ki se je celo uro trudil prepričati občinski svet, naj se ne nastopi z vso odločnostjo proti mesarjem. Zupan je doživel včeraj nezaupnico, ker so bili nasproti njegovim nasvetom sprejeti Trillerjevi pred-
logi. Pričakujemo, da se z vso eneržijo hitro in nemudoma izvede, kar je glede na znižanje cen mesu včeraj sklenil občinski svet.
lj Krakovci in Trnovčaril naj si dobro zapomnijo, kar je v včerajšnji seji govoril o draginji zelenjave župan. Kdo pa je kriv, da je pomorila suša zelenjavo? Ne li morebiti prepoved škropljenja? Zakaj pa domača zelenjava druga leta ni bila tako draga? »Someščanje« še zdaj ni preklican, če je že prav poteklo tistih štirinajst dni. Najlepše pa je, da hoče župan s tržnico uničiti naše Krakovčane in Trnovčane na korist Lahom! Krakovci in Trnovčani naj si to dobro zapomnijo!
lj Kako Ivan Hribar skrbi za lastne uradnike. Veliki slovan Ivan Hribar je bil v Pragi, in tiste dni je bilo veliko veselja med brati Čehi. Velik »šajn« je v.isel nad starodavnim mestom in kogar si vprašal, kaj ta magična luč pomenja, odgovoril je: »To je svit modre glavice velikega človekoljuba in nadslovana Ivana Hribarja«. — Doli v beli Ljubljani pa so tisti čas stopili skupaj delavci, Ivanovi najboljši služabniki in podaniki med štirimi stenami^ banke »Slavije« ter s preudarkom ,in ponižno po-vešeno glavo spisali milo prošnjo za povišanje svoje borne plače. S krvavečim in bojazni polnim srcem so podpisali to uda-no prošnjo; spogledali so se, in bili so enih misli, — kdo bo nesel to težko, z bridkostmi napolnjeno pismo na pošto? Oglasil se je junak ... in se obsodil, stopal je krepko, sokolsko, pred trušco pa se je hitro prekrižal ter porinil pismo v črno globino. Grozni dnevi trpljenja in pričakovanja sledili so za uboge, nad svojimi policami sklju. čene uslužbence banke »Slavije«. Bližal se je z naglimi, ali prenaglimi koraki dan, ko zašije ona magična luč zopet nad belo Ljubljano ... in takrat bodo nastopili dnevi polnega kesanja in trpljenja. — Ivan je prejel ono težko pismo, raz katerega je še v Pragi kanila kaplja potu onega nesrečneža, ki je pismo oddal. Ivanu se je zablisnilo slovansko oko, izginila je vsa milina iz njega, jezno je vtaknil prošnjo v žep ter storil sklep, svojim uslužbencem dati primeren, oster ukor za to nesramno, prosjaško pismo . . . Vse je bilo tiho v uradu banke »Slavije«, nihče ni upal kih-niti, kajti skozi stisnjene špranje vrat šeia Ivana silili so njega srditi pogledi . . . Poklical jih je, in prišli so eden za drugim s povešeno glavo, vsacega posebej je Ivan pošteno obdelal in mu zagrozil, da Bog obvaruj, priti še enkrat s prošnjo, saj draginja ni tako velika, in od lakote gotovo ne poginejo, dokler jih živi zarja modrosti in slovanske ljubezni Ivanove. Zopet je bilo vse tiho, le solze obupanih in trpečih so kapale vroče v umazane tintnike. Zdajci pa se prikaže zopet Ivan in v rokah drži velikanske črne »bukve« in prične z gromečim glasom: »Vsak od vas, predrzni jastrebi, mora se, ko pride zjutraj v pisarno, podpisati v to knjigo, da vidim, če je prišel pravočasno ... ob 8.Miri in 1 minuto se knjiga zopet uradno zapre. Kdor bi se pre-drznil priti prepozno, plačati mu bo kazen v znesku 25 h, kateri znesek bo služil našim uradnikom v Pragi kot draginjska do-klada.« — Završalo je po uradu in vsi so se globoko poklonili velikemu modremu slovanu, ter v duhu sklenili, da bodo od sedaj naprej hodili vsi po osmi uri v pisarno, samo da pomorejo bratom Cehom do zdatne draginjske doklade. — Tako se je zgodilo v letu draginje 1908, ko je bil Ivan Hribar župan stolnega mesta Ljubljane in reprezentant bogate banke »Slavije«. — Bog ga živi!
lj Razburjenje ined uradništvom »Kreditne banke«. »Kreditna banka« ima velikanske dobičke, osobito dobro so plačani ravnatelji. Vzlic temu pa nočejo prav nič izboljšati plač bančnemu uradništvu. Urad-ništvo je upravičeno zato zelo vznevolje-110, najbolj se pa jezi na župana Ivana Hribarja, ker ve, da ima On pri banki glavno besedo in da se ravno zato ne povišajo plače uradništvu.
lj K znižanju cen govejemu mesu. Ker so tukajšnji mesarji z dnem 15. t. m. cene govejemu mesu vseh treh vrst znižali za 8 vinarjev pri kilogramu, kar velja tudi za one mesarje, ki prodajajo goveje meso na stojnicah ob zidu Mahrovc hiše na Vodnikovem trgu, se kupujoče občinstvo opozarja, da z ozirom na to, da se čujejo pritožbe o nerednostih pri prodaji tega mesa, vsak slučaj prekoračenja določenih cen od strani imenovanih stojničarjev takoj naznani mestnemu magistratu v uradno postopanje. Cene govejemu mesu na stojnicah so sedaj sledeče: Meso I. vrste I K 14 h, II. vrste 1 K, III. vrste 90 K.
lj Shod proti draginji. Sinočnji shod, ki ga je priredila na vrtu »Narodnega doma« socialna demokracija, je obiskalo kakih dva tisoč ljudi. — Predsedoval je Petrič. Kocmur poroča o sinočnji seji občinskega sveta. Anton Krinstan dokazuje, da je nastop soc. demokratov proti draginji ž c imel dobrih posledic, kajti občinski
svet se je moral pečati s tem vprašanjem. Potem polemizira proti ljubljanskima dnevnikoma. Ni mu všeč, da je »Slovenec« imenoval zadnji shod v areni »Narodnega doma« nabor za soc. demokracijo in da je izrekel dvom o govornikovi narodno-gospodarski učenosti. Še vedno trdi, da je poslanec Gostinčar kriv, da se železničarjem niso zvišali zaslužki, da se ni znižala cena sladkorju itd. Cena mesa da je od tistega časa tako visoka, ko so zaprli srbsko mejo. Radi tega da pojdejo kmetje na kant, ker ne sme k nam krma iz drugih krajev, kjer je imajo dovolj. (No, Srbija je baš te dni prepovedala izvoz krme. Op. ur.) Klerikalce treba pognati tje, kamor spadajo! Omenja dragih stanovanj. Kičmarji so veliki oderuhi in tatovi, ki kiadejo ljudstvu denar pri pivu, sodovici, vinu itd. Opozarja na delovanje drugih občin. Celje ima svoj mestni mlin, ki dobro upliva na cene moki. O županu Hribraju izraža bojazen, da bo v prihodnji seji si-stiral današnji sklep občinskega sveta. Končno vabi ljudstvo, da pristopi soc. de-mokraškemu konsumnemu društvu, ki ima že 300 članov. Natakar Zargi pravi, da krčmarji niso svojim uslužbencem prav nič poboljšali plač, dasi so podražili pivo. Krčmarska obrt propada, ker je med vsemi ljubljanskimi gostilničarji le pet takih, ki so se te obrti učili. Drugi razlog propadanja je gospodarska odvisnost krčmarjev od pivovarnarjev. Nato napade prav neokusno svoje konkurentinje, ter zahteva, da se odpravi ženska postrežba. Poslušalci ugovarjajo, in predsednik mu vzame besedo. Kocmur protestira proti nesramnemu napadu na tobačne delavke, ki da morajo ob nedeljah iskati zaslužka kot natakarice, ker v tobačni tovarni ne zaslužijo toliko, da bi zamogle živeti. Graja zaduhle prostore tobačne tovarne; umrljivost je grozno visoka; vsaka tretja delavka je jetična. Očita »gospodom«, ki s prsti kažejo na padla dekleta, da je marsikdo med njimi kriv, da je kako dekle izgubilo čast. Pozna »gospode«, ki igrajo velike vloge, dasi imajo po 20 do 30 nezakonskih otrok, za katere se ne zmenijo. Kritizira ljubljansko občino, ki svoje delavce med vsemi podjetniki najslabše plačuje. Očita poslancu Gostinčarju, da je na shodih lagal, ko je psoval in obrekoval socialne demokrate. Graja »Našo Moč«, ki je pisala, da so poslanci Schraffl iu drugi židovske barabe. Dokler ljudstvo veruje takim ljudem, da ne bo boljše. Opozarja, da dr. Tavčarja danes niii v seji občinskega sveta ni bilo. Zupan Hribar je danes -ekel, da v Ljubljani draginje ni, na Dunaju pa je »jamral« o strašni ljubljanski draginji. — Predsednik obžaluje napad na tobačne delavke. — Anton Kristan predlaga resolucijo, ki poziva občinski svet. da z ■jzirom na splošno draginjo ustanovi socialno komisijo, li kateri naj pritegne tudi zastopnike konsumentov; ta komisija naj bi se bavila tudi z vprašanjem o ustanovitvi občinskega mlina, mesnice itd. Resolucija je soglasno sprejeta. Predsednik zaključi zborovanje ob 10. uri. — Vtis je bil, da je demagog Tone Kristan strahovito slab govornik, bodisi glede nastopa, bodisi glede na vsebino, kajti narodnogospodarske stvari so mu Hekuba.
lj Umrl je sinoči ob 9. uri Adolf Kopriva, uradnik v Zagorju ob Savi, brat rajnega mestnega fizika Koprive.
lj Umrla je danes ponoči v bolnišnici vdova pismonoše, Ljubljančanom znana Marija Lipoglavšek. Naj v miru počiva!
lj Čast. gosp. župnik Ivan Kranjec iz Amerike se mudi še teden dni v Ljubljani. Kdor znancev želi z njim govoriti, naj se potrudi v hotel »Union«.
lj Ogenj. Danes popoldne je pričela goreti hiša pokopališkega vrtnarja Luke Tomažiča v Tomačevem št. 53, poleg novega pokopališča. Na lice mesta sta prihiteli požarni brambi iz Stožic in Ljubljane. Vendar ste dosedaj radi pomanjkanja vode in velike vročine požar le malo omejile. Tomažič je bil zavarovan pri »Croa-tiji«.
lj Delavsko gibanje. Včeraj se je na tukajšnji južni kolodvor pripeljalo iz Amerike 21 Hrvatov in Slovencev. V Ameriko se je peljalo 5 Hrvatov in 3 Slovenci.
lj Konec pasje kontumacije v Ljubljani. Dne 22. aprila t. 1. vpeljana trimesečna pasja kontumacija za mesto Ljubljana in okrožje štirih kilometrov je z današnjim dnem razveljavljena, ker se v tem roku ni pojavil nikak slučaj pasje stekline.
lj Dvanajst klopij so postavili v krasnem kostanjevem drevoredu na Opekarski cesti. Skrajni čas je že bil. Sedaj pa prosimo še nekoliko več razsvetljave, so-sebno v stranskih stradonih. Žarnic je sedaj gotovo odveč, ker je po mestu vpeljan plin.
li Kapelnikom na novo se sriujočega koncertnega orkestra »Društvene godbe« je imenovan Vaclav T a I i c h , absolvirani praški konservatorist, bivši učenec slavnega mojstra Ševčika. F.no leto je bil kon-
certni mojster in solist berolinskega fil-harmoničnega orkestra, eno leto pa kapel-nik orkestralnega združenja v Pragi. Prvič bo v Ljubljani dirigiral koncert »Društvene godbe« jutri zvečer (četrtek) na vrtu hotela »Ilirija«.
lj »Društvena godba ljubljanska« priredi jutri zvečer na vrtu restavracije pri »Levu« (Marija Terezije cesta) društven koncert. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 h. Začetek ob 8. uri zvečer.
lj »Društvena godba ljubljanska« kon-certuje jutri zvečer pod osebnim vodstvom kapelnika Vaclava Talicha na vrtu hotela »Ilirija«. Vstopnina prosta. Začetek ob 8. uri zvečer.
lj Izgubljeno in najdeno. Branjevec Jožef Kopač je izgubil rjavo denarnico z 20 kronami denarja in ključek k uri. — Slikar Anton Stiplošek je izgubil dva bankovca po 10 kron. — Časnikar Franc Pire je izgubil riavo denarnico s približno 25 kronami in nekaj pisemskih znamk. — Gospa Viktorija Luhnova je izgubila zlat uhan z rubini. Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno, oziroma najdeno rumena ročna taška, zlata ženska ura, siv površnik in dežnik. — Postrešček Franc Bre-gar je našel zlat prstan z večimi kamni. — Kramarica Marija Pipanova ie našla zlat prstan.
lj Izgubljeno in najdeno. Trgovec g. Matko Arko je izgubil cekin, katerega je imel kot obesek. —- Pravnik g. Viljem Muc je našel zlat prstan in ga oddal pri magistratu.
Rožne stvari.
Napad z melinitom.
V Devi so odpuščeni delavci razstrelili hišo nadpaznika Krausa. Kraus in njegova rodbina ie nevarno ranjena.
Zemlja posula
je neko hišo ob Bazelski cesti. Usmrčeni so trije otroci in neki 191etni mladenič.
Velika nesreča na Amurju.
Na Anuirju pri Harkovu je prevrgel vihar neko ladjo. Utonilo je 84 jetnikov, 6 vojakov in krmar.
Kako je kardinal Manning postal abstinent. Veliki konvertitManning, ustanovitelj, vodja, agitator in glavni govornik lige »Roman catholic total abstinence lea-gue of the Cross«, je enkrat opominjal nekega delavca, naj se ne opija, ker se s tem spravi v nesrečo. Delavec mu je odgovoril: »Pa saj tudi vi pijete, samo da je vaša pijača dražja od moje.« Manning je rekel na to: »Pa od sedaj zanaprej ne bom več pil.« In ostal je mož-beseda do smrti.
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
telefonska In brzolavna poročilu.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj, 22. julija. Gosposka zbornica je zakon o podržavljenju severne železnice sprejela.
VLADARSKI SESTANEK.
Berolin, 22. julija. 11. avgusta se sni-deta v Friedrichshohe pri Homburgu nemški cesar Viljem iu angleški kralj Edvard.
VOJAŠKE HOMATIJE V TURČIJI.
Solun, 22. julija. 5000 Albancev koraka proti Skoplju.
Carigrad, 22. julija. Sultan je odredil, da se ima povišati 550 častnikov v 1. in 2. armadnem zboru, da pomiri razburjene duhove.
Carigrad, 22. julija. Danes so tu zaprli 6 dam iz najboljših carigrajskih krogov.
PO SLOVANSKI KONFERENCI.
Praga, 22. julija. Poljaki iti ruski delegati so izdali oklic na češki narod, kjer se mu zahvaljujejo za prisrčni sprejem.
ZEPPELIN.
Friedrichshafen, 22. julija. Grof Zep-pelin se bo s svojim zrakoplovom vzdignil v zrak šele po 14 dneh.
BANKEROT.
Solingen, 22. julija. Tukajšnja banka, ki obstoji že 80 let, je bankrotirala. Akcijski kapital 3 in pol milijona mark je popolnoma izgubljen.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Tropava, 22. julija. Pri Jagerndorfu sta trčila skupaj dva vlaka, osebni in tovorni. Mnogo vozov je razbitih, mnogo oseb težko ranjenih.
ZLOČINKA.
Freiberg (Saksonsko), 22. julija. Jutri bodo tu obesili županovo hčer Greto Bayer, ki je na nečlovešk način umorila svojega ženina.
DEFRAVDACIJA.
Miskolcz, 22. julija. Tu je blagajnik hranilnice Farkas poneveril 134.000 kron in pobegnil v Ameriko.
TRŽNE CENE.
Budimpešta 22. julija.
Pšenica za oktober......11*35
Rž za okt..........9'43
Oves za okt.........8 39
Koruza za maj 1. 1909 ..... 7 30
Koruza za julij........ 7 62
Efektlv: 19 višje.
IVIeteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2m, srednji sraSni tlak 736-0 mm
3
21
22
Cm tpi-
iOTMJ*
9. »reč
7. ijutr. 2. pop
StuJ. taro-motrm
733 0
352
33 6
Tam;*-rmtur.
C. ltlju
18-5
16-2 27-2
V.tr.vi
Neb.
sr. zah. del. jasno
si. jjzah.
Jasno
lis
02
Sredica včerajšnja temp. 18-8«, norm. 19 9».
ummit Toplice
nn Kranjskem, dol. žel. postala Straža-Toplice.
Akrato-vreiec 38« C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno
977 12-8 ZdraviliSka uprava.
Radi preureditve prodajalne proda tvrdka Ant. Krisper, Ljubljana, Mastni trg, po zelo nizki ceni več
steklenih omar
M
Kupci naj si blagovolijo vse to ogledati istotam.	i6-o 3-2
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-brnini itd.
Drag. Heger
Krap, juvelir in graver.
Oslek I. Ktpoclnski al.4, (Sition.)
SANAT6GEN
prepotrebno krepllno in osveievalno sredstvo za vsakogar k se tu i utrujenega in bednega, kakor sploh
za nervozne In slabotne.
Od nad 7600 protesor|ev In zdravnikov sijajno potrjen. Dobi se v le karnah in drogerijah
HroSure r»zpo5ilJ» l'r»nko la /..»tonj ll»uerA C0., Berol*n, 8W. 48. «l»n. z.HtopSt,u t. Br.dr, Dunaj, 1., Flel«eliiii»rkt I 1728 8-1
Posestvo
Čez 70 birinov posetve, v ravnini, dobra zemlja, '/4 ure od postaje Pliberk, Spod. KoroSko, h kateremu spada vač travnikov in nad 20 oralov gozda, se po ceni in pod lahkimi pogoji glede plačitve takoj proda.
Več pove županstvo Bistrica pri Pliberku na KoroSkem ali ,,Hranilnica in posojilnica v Šmibelu pri Pliberku".	1757 3-2
C. kr. ministrstvo za deželno brambo.
K dep. XII, štev. 1530 iz 1908.
1758 1 -I
Objava
glede dobave posteljnih predmetov za c. kr. deželno brambo -	potom splošne konkurence.	.
t
Ministrstvo za deželno brambo namerava zagotoviti dobavo:
1800 garnitur kompletnih postelnjakov, sistem Hoerde.....			cene je postaviti za garnituro	
1000	komadov	slamnic.................		komad
500	»	vzglavnic................		
5700	11	rjuh..............		
2100	11	poletnih odej............	?) r) ti	kg
1500	91	zimskih odej............	»1 ?) i)	
70	ti	postelnjakov iz kovanega železa z žično mrežo		„ komad
500	99	dvojnatih rjuh.............		
200	99	velikih vzglavnic z žimo.........		
2500	11	prevlek za vzglavnice z žimo........		
250	11	žimnic ..............	V V V	i} m
potom splošne konkurence ter v svrho vlaganja »pismenih ponudeb" razpisuje tem potom javno razpravo.
Interesentom, ki se zanimajo za ta razpis, naj služi sledeče v ravnilo:
1.	K ofertni razpravi se popuste le solidne, povsem usposobljene osebe in zavodi in sicer glede onih za dobavo razpisanih predmetov, katere izdelujejo v svojih tovarnah (delavnicah) bodisi popolnoma ali pa s priskrbo pritiklin. Ponudniki, katerih podjetja ne leže v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru, so načelno izključeni od dobav. Za izdelavo dobavnih predmetov se smejo porabiti le take materijalije in pritikline (surovine in pomožne snovi), ki izvirajo iz kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru. V izjemnih slučajih se mora za vporabo inozemskega materiala pravočasno izposlovati dovoljenje ministrstva za deželno brambo.
Da se omogoči udeležba pri dobavah za erar širšim krogom, se bode oziralo pri sicer enako ugodnih ponudbah v prvi vrsti na take indu-strijce in obrtnike, ki še niso člani konsorcijev za zalaganje oblačilnih in opravnih predmetov c. in kr. vojne ali c. kr. deželne brambe.
2.	Oferentje, ki ministrstvu za deželno brambo niso že znani iz prejšnjih dobav, morajo s spričevali dokazati svojo solidnost in usposobljenost.
Za izdajo takih spričeval so pozvani:
a)	za tvrdke, ki so protokolirane v trgovskem registru, trgovska in obrtna zbornica, v katere okraju se nahajajo tvrdke ;
b)	za one oferente, ki niso protokolirani pri trgovskem sodišču, politično oblastvo prve instance, v čegar okolišu se nahaja bivališče
ponudnikovo.
Teh spričeval za izdajo pozvani organi ne izroče strankam, marveč jih pošljejo neposredno ministrstvu za deželno brambo.
Ponudniki morajo torej v svrho izdanja takega spričevala pravočasno vložiti prošnjo pri pristojni trgovski in obrtni zbornici (političnem oblastvu prve stopinje) ter natančno navesti :
ime in priimek (besedilo tvrdke),
poslovno podjetje in bivališče,
za izvršitev ofertne razprave pozvane domobranske oblasti (v tem slučaju ministrstvo za deželno brambo),
dan razprave in
množino ter kakovost dobavnih predmetov.
Odlok, ki ga dobe na to prošnjo podjetniki, se mora priložiti ponudbi.
3.	Podjetniki se smejo radi prepustitve vzorcev in popisov obrniti na domobransko monturno zalogo na Dunaju, kateri je naročeno, da izroči vzorce proti plačilu in posodi popise.
V cenah, ki jih morajo plačati podjetniki za te vzorce, so všteti poleg neposrednih nabavnih stroškov še režijski izdatki.
4.	Dostava predmetov domobranski monturni zalogi se mora izvršiti v rokih, ki se dogovore mej to in dobaviteljem, in sicer tako, da se dopošlje vsa nabavna množina najkasneje do konca novembra 1908.
Posebno je paziti na to, da se strogo drži konečni rok, ker se mora sicer brezpogojno postopati v smislu določil § 14 posebnih pogojev, ter se more dovoliti podaljšanje roka le v posebnega ozira vrednih okolnostih in sicer potom prošnje, ki se mora pravočasno predložiti ministrstvu za deželno brambo.
b. Pismene ponudbe, ki se morajo sestaviti natančno po določbah §§ 1 do 3 posebnih pogojev iz 1. 1899 in po spodaj navedenem vzorcu, ter kolekovaji, opremiti s prilogami ter zajamčiti s pripadlim vadijem, ki se mora vložiti pri c. kr. nižjeavstrijski deželni glavni blagajni na Dunaju, treba doposlati neposredno vložnemu zapisniku c. kr. ministrstva za deželno brambo, in sicer najkasneje do 20. avgusta 1908 ob dvanajstih opoldne.
6.	Vadij morajo ponudniki pravočasno položiti — če le možno ne šele v zadnjih dneh pred potekom roka za vlaganje ponudeb_pri c kr
nižjeavstrijski deželni glavni blagajni na Dunaju ter prinesti seboj vložnico.
Vložnico, to je natančen seznamek kot vadij vloženih vrednostnih papirjev, oziroma če se vloži vadij v gotovini, vložnica o dotičnem znesku, mora preskrbeti vlagatelj sam in pred položitvijo vadija pri blagajni, dati v likvidacijo pri domobranskem glavnem računskem oddelku, Dunaj, Vll/2, Mariahilferstrasse 24 (Stiftskaserne), 2. stopnjice, III. nadstropje.
Zunaj bivajoči ponudniki morejo vadij z označeno vložnico vred, brez poprejšnje likvidacije, tudi naravnost po pošti poslati na c. kr. nižjeavstrijsko deželno glavno blagajno na Dunaju.
Odposlati pa treba pravočasno in sicer tako, da dospe vadij še pred potekom roka za vlaganje ponudeb pri imenovani blagajni.
Na vadije, ki se prilože ponudbam na ministrstvo za deželno brambo, se ne ozira.
7.	Ministrstvo za deželno brambo si pridrži neomejeno izbiro med posamnimi ponudniki
8.	V ostalem se opozarja na določila posebnih pogojev iz leta 1899, tičoča se dobave izgotovljenih oblačilnih in opravnih predmetov za c. kr. deželno brambo potom splošne konkurence.
Te „posebne pogoje" je možno kupiti pri c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju.
Ofertni formular.
(1 K kolek za vsako polo.)
Jaz N. N., stanujoč v (kraj, okraj, dežela), izjavljam in se zavezujem s tem, da bom dobavil v smislu pogodbe nižje navedene predmete za c. kr. deželno brambo, natančno oziraje se na dobavne pogoje; tekom določenega roka na podlagi objave dep. XII, št. 1530 od julija 1908 na c. kr. domobransko monturno zalogo na Dunaju, v spodaj navedeni množini.
Dobavni predmeti			Cene v kronski veljavi				
Število		Oznamenilo	za	K	h	beri kron	vinarjev
Dobaviti k c. kr. deielnobrambeni monturni zalogi na Dunaju.							
	komadov		1 komad				
	itd.		itd.				1
Obenem potrjujem, da sam si ogledal vzorce *, da sem se tudi natančno poučil o njih materialu in izdelavi, da so mi natančno znani dobavni
pogoji in da se istim podvržem v vsakem oziru.
Za resnično izpolnitev te ponudbe jamčim z glasom istodobno pod posebnim zavitkom poslane položnice c. kr. nižjeavstrijske deželne glavne blagajne na Dunaju položenim desetodstotnim vadijem K . . . ., obstoječim iz......(vrednostnih papirjev, gotovine), ki odgovarja dobavni vrednosti .... K ... v.
Izjavljam, da se izrecno odrekam pravici odstopiti od ponudbe in v § 862 obč. drž. zak., dalje v členih 318 in 319 avstr. trgov, zakona nahajajočim se obrokom za sprejetje svoje obljube, ter dajem pravico c. kr. domobranski upravi, ako bi imela kaj zahtevati od mene (nas) po tej pogodbi, da se brez posredovanja sodišč poplača potom borzne prodaje mojih (naših) kavcijskih vrednosti.
Spričevalo o zalagalni zmožnosti bo istodobno naravnost na c. kr. ministrstvo za deželno brambo poslala trgovinska in obrtna zbornica
(politično oblastvo) v.......ter je tu priložen uradni odlok o prošnji za izdajo takega spričevala.
(Eventuelno za družbe: Kot zastopnik družbe, na katerega naj se naslovč vsa naročila in naročbe od strani deželnobrambene oblasti, in ki bo sprejemal in kvitiral plačila zasluženih zneskov v imenu družbe, je določen N. N. v N.)
Zgoraj v dobavo ponudeni predmeti se bodo izdelali v moji tovarni (ali delavnici), ki se nahaja v N. (ulica, hiš. štev.) in je vsak čas odprta
za kontrolo domobranski upravi.
Lastnoročni podpis (ime in priimek) ponudnikov z navedbo njegovega (njihovega) značaja.
Datum.
* Opozarja se, da je velike važnosti, ako se ponudnik pred napravo ponudbe prepriča (z vprašanjem pri domobranski monturni zalogi) jeli še veljajo morebiti od poprej znani vzorci ali so se nadomestili z novimi, ker bi se brezpogojno zavrnila dobava po starejših vzorcih.
Formular za ovitek ponudbe.
Na c. kr. ministrstvo za deželno brambo
na	Dunaju.
Ponudba N. N., bivajočega v N., za dobavo oblačilnih in opravnih predmetov za c. kr. deželno brambo potom splošne konkurence, na podlagi objave dep. XII, štev. 1530 od julija 1908.
Formular za ovitek za vložnico vadija.
Na c. kr. ministrstvo za deželno brambo
na	Dunaju.
Vložnica o .... K (v vrednostnih papirjih, gotovini) k ponudbi N. N. glede dobavitve oblačilnih in opravnih predmetov za c. kr. deželno
brambo potom splošne konkurence na podlagi objave dep. XII, štev. 1530 od julija 1908 Dunaj, v juliju 1908.
Od c. kr. ministrstva za deželno brambo.
Hiša
Rožni dolini.
s 3 sobami, 2 kuhinjama, 2 kolarnicama in pralnico se proda iz proste roke.
Več se poizve pri lastniku Cesta pod Rožnik 6t. 72 v
1767 2—1
Deček,
ki je dovršil ljudsko šolo, želi vstopiti v trgovino z ma&anim blagom.
Naslov pove uprava „SIovenca\ 1768 3-1
Proda se recept za fini
s zeliščni liker, s
Pisma pod „liker" na upravništvo tega lista. 1745 3-3
Odvetnifika pisarna dr. Mat. Protnerja in dr. Fr. Brnčiča
v Trstu, Via Nuova 13, sprejme s 1. septembrom ali tudi prej	1738 3-2
koncipijenta
ki razume italijansko, in spretnega
stenografa.
Stenografi-strojepisci imajo prednost.
Singerjevi šivalni stroji
kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se jpoznajo po tem znaku.] 693 37
Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati ie rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Siager, kaj« naiih šivalnih strojev ne oddajamo prekupovalcem, marveč jih občinstvu naravnost prodajamo.
Singer Co.» akc. dražba za šiv. stroja
Ljubljana, S*. Petra oeata ita«. 4.
IVANPEHOOV
pidiiu. uiiiiHttn msaw«L
naznanja prečistiti dal predstojnHma In irtuti «sol znano
podotarsko dsitroafco
umrlega g. And. II o vi aha,
Kolodvorske ulice itev. 20.
Priporofan se In zacota#ua. d« hod«« vestno tz*ifM«l svoj p«fclk ta prosta za zaupanje. Wkmm lOtetncga prafctkaef* deta pri rajnkem f. Rovleka pridobil sen. si telita spKtaostf, da se bode v pe#w*B#s ravno Nfco solidno in koftor Mofotc po nkfci eoaf taMovato, kakor sc i« dooodol m
Samo še do 1. avgusta
60°|0 nižje
pri seh poletnih predmetih, kakor tudi: batist za dame, platnina, kostumi iz svitlega blaga, pigue in platnena krila, dalje bluze s čipkami in iz batista, iister za gospode in dečke ter perilno blago za obleke kakor tudi blago za lahne poletne obleke.
»Angleško skladišče oblek"
O. BERNATOVIC
1326 40

Predstave se vrftijo v delavnikih od 5. do O. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do O. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
s s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s
Danes v sredo nov spored. ia
168
lfeak četrtek in eoboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-■ a žani ceni. i i
zidarske strojne opeke,
Ponudimo vsako poljubno množino:
12H2 18
_____ . ., ■ . . - „ . . PorHand-cement najboljše vrsfe.-
zarezane strešnike (sistem marzola) pečj štedilniki i« drutfi stavb ma»»riiai
(za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varne proti nevihti.	»l«Ulinilll IP OTU^i SiaVD. mafeNJcKI.
F. P. VIDIC &. Komp., Ljubljana.
sir domnčeen Izdelka
ki ga ima vedno v zalogi v poljubni množini, najboljši kakovosti ter ceneje kot kjerkoli drugod, priporoča velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in okolici	1672 ^
velespoštovanjem
Mlekarska zveza v Ljubljani.
= Hlebi so od 13 do 35 kg- težki. — Cenik na zahtevo brezplačno in franko.
Solidna postrežba!	Izborno blago!

v najboljših letih, igče službe pri kaki večji župni cerkvi. Naslov pove upravništvo »Slovenca".	i763 3_2
m
zidana hiša in nekaj zemljišča v Krtini pri Domžalah. Hiša ima lepo lego ter je pripravna za trgovino, gostilno, kakor tudi za vsako drugo obrt.
Tretjino pogojne cene bi bilo plačati takoj, ostanek pa v letnih obrokih.
Natančneje se poizve pri dr. Pirou, odvetniška pisarna v Ljubljani. 1257 24—19
Relifni križevi pot za farno cerkev Homec pri Kamniku.
Dragotin Hrovat
1548
Stob-Domžale
10—5
se toplo priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in prijateljem ===== umetnosti za izdelovanje ■
altarjev, križevih potov, podob in vseh v to stroko spadaj očih del, kakor tudi v prenovljenje starih altarj e v,
podob itd.

Prodajalca
pridna in zanesljiva, želi nastopiti službo v trgovini mešanega blaga, najraje kje na deželi. — Naslov pove upravništvo „Slovenca".	1719 5—3
C. kr. oblastveno potrjeno t* 58 ucilišce za Krojno risanje
branja <Jesifi
Ljubljana, Stari trs 1128.
e Dobi se tudi kroj do životal meri. e
tlcenca
sprejme A. Sušnik, trgovina z železnino in špecerijskim blagom v Ljubljani, Zaloška c. 21. 1644 2-2
Elektriška družba A. E. G. UNION.
Tehnična pisarna Ljubljana, Knaflove ulice st. 5.
>11 1» » w ■ 1 1 1 ■ > 1 1 r —	. ir> — v u liuV»_«ruii.iriir»M_ij-»i.iq
Popolne elektriške naprave
vsake vrste za razsvetljvo in prenos moči. Dinamo, elektromotorji,
ventilatorji i. t. d., za enakomerni, izmenični in vrtilni tok. Stroji za vse industrijske svrhe. Inštalacijski materijal,
žarnice, obločnice.	1754 3—2
Velika
I..
t«
zaloga oblek
za gospode in dečke.
Stalne, na vsakem predmetu označene ===== cene. =
A. Kune, Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
Priznano najboljša
delavnica::
za izdelovanje oblek po meri.

Velika zaloga domačega in pristno an-
:: gleškega blaga. ::
595 42
tropinovec kranjski brinjevec
Odlikovano * Parizu.
se dobi v sodih od 60 litrov
naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifikarni sadja
IM. Rosner & Co.,
Ljubljana,
Spod. Šiška, poleg Kosler-jeve pivovarne.
I
I
?&(trai>i«t:
fng* > ut.|a!.l(ial: Oribta II, Mala (Itn, Cl.it. .liti IT, Ba4on, Bm, tfeika Upa, Cetta Kaaulaa, Ha« Ti ki Sancfeig, HMlia«, Koti JIHar riiaa M»»v» Ia Likeia«.
M«i)alaia« aa Dums)*:
L WallB.ll. 1, n. Tib.rilrmi t, ID. Oaiaigam 77 (vafal Ruavcfa), IU. Ll-ninut 27, 17 Vlilur Baaplilran« II, T. Blblabr...iritr«ii« H a, n Ham|i«ador(enti. 81, TU. Marlaklltrilrant 7«, VIII. L«rth«nl»liltrilr»iit Ul IX Alirritrim 19 XVIII. Vlkrla(.rilran. II XIX. Dlbllafii Oaaptilr. M, XIX. naaplrtraiia M.
Moajalnlinr- dslniftka družba « m
E R C U B" -
J&ira&J, L, Wollze!l« I.
Ake »-npltal M 90.000.00U Ka««r naklad K 8,0)0.000
Najkalantmajži
mmkiap m prodaj«
vrat ran t, drlavnih p»pUr]«v. akcij, prioritet, MHtavaic, daviš, valut L« denarja.
Kamenjava in eskomptirai^je
isirabanih aaatavnic in obligacij, aračfc in kuponov.
Fodfuinica
i w Spljati8» i
Deiai&fea glavnioa I I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjev« uilce šrev. 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po --- Kupuje ia prodaja vrednostne papirje vseh vrst po kulantnem kurz m.__
:st> s
s w CteBmrcMui,, g
I Reseurvme fond ? > ■ i K 300.009», » s i
Izdajatelj: Dr. Ignacij 2iinik.
Tisk -Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: ivan Štefe.