260. Številka. Trst, v torek 27. decembra 189S. Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja dvukrat na dan, razun nedelj in praznikov, zjutraj in zveiVr oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. uri zjutraj. Naročnina znaS« : Obe izdan ji na leto . . . gld. 21* — Za samo večerno izdanje . „ 18*— Zr pol leta, četrt leta in na meaec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trutu zjtitranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. 870. 4 nvč. V edtnofltl Je m«8! OfflMi w računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. 1 Poslana, osmrtnice in javne /.nhvale. domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejem« uprarniStvo. Naročnino in oglase l je plačevati loco Trst. t'rednl3tvo in tiskarna se nahajata v I ulici Carintia Stv. lk>. rpravni&tvo, od-pruvniStvo In sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo Stv. 3, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Častiti našim n naročnikom! Prosimo častite svoje naročnike, da pravočasno obnove naročnino za prihodnje četrtletje, oziroma da poravnajo zastalo naročnino. Uprava „Edinosti". Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Petrograd 25. Kongres staroruskih klimato-logov, balneologov iu hidrologov seje včeraj otvoril v navzočosti častnega predsednika, velikega kneza Pavla Aleksandrovima, prineczinje Evgcnije Ol-denburške in poljedelskega ministra. Kongres hode trajal do 28. decembra. Pctrograd 25. Društvo rudečega križa or-ganizuje akcijo v pomoč onim, ki trpe vslcd slabe letine. Dosedaj se je izdalo podpore kakih 800.000 rubljev. Drnštvo ima drugih pol milijona rubljev že na razpolago. Carigrad 25. »Agencc de Constatinople« je pooblaščena zagotoviti, da je izmišljena vest nekega parižkega lista, da so štirje palačni tajniki pobegnili v Genevo; nadalje da so popolnoma ne-opravičeua poročila iz Yemena, na podlagi katerih so prinesli parižki listi tako pesimistiška poročila o položen ju. * Washiligtoil 25. Ameriški členi mirovne komisije so se iz Pariza vrnili semkaj in so predsedniku Mac Kmlcju izročili mirovno pogodbo. Pričakuje se, da se mirovne pogodba predloži senatu takoj ko se sestane kongres. Kajira 2t>. Tukaj so so odredile najstrožje previdnostne naredbe vsled slučajev kuge v Indiji in v Madagaskaru. Pariz 25. Parlament se snide dne 10. ja-nuvarja. Madrid 25. V Santandru so listi prenehali izhajati, ker je cenzura prestroga. Pariz 26. Porotniki so obsodili gospo Paul-mier, ki je septembra meseea obstrelila urednika lista »Lanterne«, Oliviera, da mora plačati istemu 15.000 frankov odškodnine. Loildoil 25. Parnik britansko-indijske družbe, »Golconda«, ki je priplul ponoči v Plvmouth, je naznanil, da ima na krovu osebo, ki je bolana na kugi. Bolniku so prevedli na kopno. S severa. v. Filižamo se svršetku letu 1898. — bližamo se pa tudi početku 1. 1809. Mislite, da je to kaj novega ?! Prav nič! To se godi že od začetka sveta. Naše časopisje se bo »oziralo« na minulo, prošlo leto ter vsklikalo: To leto je bilo za nas Slovence pomenljivo. Na Trsatu smo se priznali za »Planinske Hrvate«, se združili z briti Hrvati, ustanovili smo »Našo stražo«, proslavili smo cesarja-vladarja, plakali na smrti oesaricc-vladarice. Na žalost smo se včasih malo sporekli — drugače pa je vladal mir po prekrasni, mili slovenski domovini. Mi smo vršili svoje dolžnosti na splošno za- dovoljstvo, obveščali smo svoje čitatelje o vsem, kar-koli se je le dogodilo novega. Zvesto smo spremljali Dreyfusovo afero; natanko srno poročali o bojih na Kubi, o spremembah v vojnem mini-sterstvu kitajskem in japonskem ; pozabili tudi nismo na Menelika in na razmere v srednji Afriki. Ume se pa samo ob sebi, da smo z največo brigo pisali o naših notranjih stvareh . . . Kdor je pazno čital naš list, rc je gotovo uveril, da vedno poročamo vestno in natančno itd. Tako sc bodo hvalili naši listi. Vsi so bili vestni, natančni in marljivi. Vsi so zadovoljevali časnikarskim dolžnostim in — čitateljem svojim. Vsi so bili vedno najbolje obveščeni, vsi so prvi poročali o — vsem . . . Vidite, g. urednik, tako-le bo! Mislim, da Vi ne bodete mej njimi in da ne bodetc hvalili svojih — grehov. I Vi ste često zabredli mej »vestne, natančne in marljive«, dal Bog, da nc bi nikdar več! Vi na periferiji slovenstva ne potrebujete toliko »vestnosti«, kakor temeljitosti ! Kes je, da morate voditi konkurencijo z raznimi elementi, kjer morate biti večkrat »vestni«, »natančni« in »marljivi«, ali ne pozabite nikdar biti: temeljiti. No, upam, da bodete. Mi tu na Severu gledamo na Jug, Čitamo, kar prihaja od Juga, ali — kar ne moremo biti zadovoljni! »Siiden« je napisal v 1i>. svoji številki mej drugim tudi sledeče: Uber die hoho Verdienstlichkeit des Herrn von Kallay kann wohl kcin Z\veifel bestehen. Einzclne seiner administrativen Massnahmen mogen der Kritik Raum bieten, im Ganzem und Grossem hat Herr von Kallav fast immer das Richtige ge-troffen. Das grosse Stiick C u 11 u r a r b e i t, das er in Bosnien durchgefnhrt, steht auf europaeischen 'Boden in der Geschichtc unserer Zeit unerreioht da. e. t. e.« Dr. Potočnjak je lani v saboru hrvatskem, povodom adresne debate, izgovoril besed o upravi gospoda Kallaya, ki povsem v drugačni luči kažejo upravo v Bosni in Hercegovini. (Gospoda dopisnika prosimo najuljudneje, naj nam oprosti blagohotno, ako z ozirom na naše tiskovne razmere nismo priobčili od besede do besede, kar je ozirom na omenjeni govor dra. Potočnjaka napisal o upravi g. Kallaya v zasedenih pokrajinah.) Dobro je to stališče dra. Potočnjaka, ker temelji v prirodnem pravu naroda, kateri jedino ima pravo upravljati s samim seboj. Bosna je bogata dežela. Na njeni račun se šopiri po Ilidžah, po Sarajevu »bosanska kraljica«, na ujeni račun se gostč razni kavaliri v hotelih sarajevskih . . . na njeni račun gladuje tisoče siromašnega ljudstva. Gladuje?! Ah, ne! Kdor je lačen, že dobi toliko, da ne umre, kdor pa s tem ni zadovoljen, eto mu Zjenice! Herr von Kallav hat noch immer das Richtige getroften. Za kogar ni ta svet, pak naj si izbere drugi. Kdor je letos čital »Dubrovnik«, temu je popolnoma jasno, da je res, kar piše »Siiden«. Bog pa nas očuvaj takega kulturnega dela! V istini se ne more to »kulturno delo« prispodobiti nikakemu kulturnemu delu !! Ustanoviti 10 trgovskih šol, par gimnazije v in realk, nekoliko ljudskih šol, to ni bilo nič težkega. S čim se je trebalo boriti ? Z ničim! Razpisauje par štipendijev — hm, kdo je pa dal ves ta denar? Kdo? Oni siromašni, oni bedni srbsko-hrvatski narod! (Primeri: Andrija Prkačin, liisto Zelenković in rodbina, Jova Joki<$ itd.) K, da, ranogokdo je videl boaansko-hereegovinski del v jubilejni razstavi, videl pa ni sirotinje, na katere račun pokazuje g. Kallav svojo »kulturno misijo«. Kalav — kakor piše dalje »Siiden« — se v resnici more primerjati angleškim kolonijalnim politikom, n. pr. tam onim v Irski, v indiji pod Hiraalnjem .. . No, kdor čita pomno »Siiden« in kdor promatra pomno »Jug« — ta 'že ve. pri čem smo. Dobro se še spominjam članka : Die Aspirationen der Rechtspartci — — Bliža se konec leta. Kallav pravi lahko: loh bin ein onglisoher Colonialpolitiker ge-\vorden. Na svidenje, g. urednik, v bodočem letu. A. K. G. DOPISI. Iz Kastva, 23. decembra 1898. (Izv. dop.) Občinski zastop v Kastvu je imel dne 21. decembra izredno sejo. Sklepi tega našega delavnega, požrtvovalnega, rodoljubnega, podjetnega občinskega zastopa so že poznani dovolj čitajočemu občinstvu iz tiskanih poročil, ki se dele med prebivalstvo, da isto ve, kaj in kako se dela v občini za blagor občine in ob-činarjev. Znameniti sc sklepi tega zastopa, storjeni v seji dne 20. septembra povodom grozne nesreče, ki jc zadela Njegovo Veličanstvo in prejasno vladajočo hišo Njegovo. Znameniti so sklepi, storjeni v seji dne 28. novembra t. 1., ko se jc določilo 40.000 gld. in žrtvovalo v dobrodelne namene, ustanovljenjem štipendijalnega zaklada od 2000 gld. dne 20. septembra, a drugih 4000 gld. za drugi Stipendijaini zaklad za podeljevanje štipendijev trojici najmar-ljivejih od najbolje učečih se dijakov na srednjih in viših šolah, pripadnikom občine Kastav. Določen je kapital 20.000 gld. kakor ubožni zaklad, iz katerega se bodo delile podpore siromakom občine. Odpustilo se je na tisoče zaostalih interesov, vse. globe in zaostale pristojbine. Dne 21. t. m. se je zbral naš občinski zastop, smatrajoči za svojo dolžnost, tla zopet dokaže, kako mu je na srcu briga in skrb, * da sc našemu narodu v Istri, Hrvatom in Slovencem, zagotovi kulturni napredek, oziroma vzgoja njihove, naše decc, v materinem hrvatskem jeziku z ustrojenjem državnega gimnazija z hrvatskem naučni m j e t i k o m. Pozuavši o silnem vrišču in kriku, ki so ga zagnali Italijani v Istri in izven nje proti osnutju tega za nas toli važnega in potrebnega kulturnega zavoda; videči, kako se pouličnimi izgredi, protestovanjem, žalijo Hrvatje in Slovenci, 8/h prebivalstva v Istri, se svojimi 184.000 prebivalcev proti 114.000 Italijanov in odpadnikov našega naroda; videči, kako hočejo in si domišljajo, da takim za vratni m in nemoral-n i m postopanjem prestrašijo vlado, da ista odstopi od svojega namerjanega in zakonitega sklepa, kakor so bili vspeli —žalibog! — povodom sličnih izgredov proti dvojezičnim napisom, je občinski »Mtop v Kastvu storil nastopni jednoglasni sklep: l*rt»tostujo so najsvečaneje proti vsakemu tuli neumestnemu in za nas hrvatsko-slovenuki narod .žaljivemu tor obžalovanja vrednemu postopanju, potekajočemu v svetinje naroda, v čast, ponos in dostojanstvo istega. Doznuvsi, da je visoka cesarska vlada odločila ustrojiti državni gimnazij v mestu Pazinu z hrvatskim poučnim jezikom ter otvoriti ga početkom šolskega leta tWM>/HH>0 ter tako zadovoljiti nujni potrebi in davni želji hrvatskega in sloven-shega prebivalstva Istre, ponovno izraženi tudi od občinskega zastopa kastavskega, izražujc svoje posebno zadovoljstvo in odločuje jednoglasno, da se ta izjava s primernim priznanjem naznani visoki cesarski vladi ter drugim korporacijam, interesovanim v predmetu. Tudi to pot kličemo našim protivnikom najodločneje in svečano: Timeo Danaos dona ferren-tes! Živel na mnoga leta rodoljubni, umni in požrtvovalni občinski zastop z omiljenim, zaslužnim občinskim glavarjem, gospodom Mirkom Jelušičem! Politični pregled. TRST, 27. decembra 1898, Ali je mogoče ? Neka ugledna oseba nam je zatrjala včeraj, da so gled«? vprašanja pazin-skega gimnazija na našem tržaškem namestništvu jeli nekako — kako bi rekli ? — omahovati, ter da ni izključeno, da se bode priporočalo iz Trsta ven, naj se ugodi protestom Italijanov. Da povemo rcsmeo: mi se kar nič, nismo za-začudili temu, kar nam je pripovedal mož. Če so že stari, muzikanti, zakaj naj bi ne bila tudi muzika stara prejšnja. Stari muzikantje se ne odušev-Ijajo radi za novo muziko. Tolikokrat so že odje-njali pred argumenti z laške ulice, da se res ne moremo Suditi, ako mislijo v Trstu na kapitulacijo. Čudili pa bi se, Sudom bi se čudili, ako bi kapitnlovali tudi na Dunaju. Sicer smo navajeni tudi temu, da radi delajo na Dunaju, kur priporočajo v Trstu — in tudi če je to greh —, ali to pot je vendar pravica toli jasna in krivica toli očitna, da bi res ne mogli drugače, nego čuditi se in — izvajati posledice. A ker so za to poslednje v prvi prsti poklicani naši poslanci, in ker je že tako, da so v tej državi možne tudi take stvari, ki se zde neverjetne in na katerih strmi priprosta človeška misleča pamet, poživljamo poslance, naj stoje puško ob boku, kajti, ako ne bi izvajali posledic po taki neverjetnosti, potem naj se ne bodo čudili, ako bode narod izvajal poslediee nasproti njim. X položaju. Zadnja »Soča« piše med drugim o zadnjem zasedanju državnega zbora: »Slovani so ves ta čas vlado podpirali in za vse to, kar je sploh dovršila, se ima zahvaliti le njim. Med temi so bili tudi slovenski in hrvatski poslanci. Logično bi človek mislil, da vsled tega vlada kaj da tak<5 zatiranima jugoslovanskima narodoma, toda — nič! Pač, še hujše je postopa 1 a z n a m i k 1 j u b u podpori J u g o s 1 o -n o v ! Kam plovemo po tej poti ? Maši poslanci so — kakor znano — zahtevali pojasnila od vlade, kaj prav za prav misli z nami! Po pojasnilu si potem uravnajo svoje post« >panje! Čakanja je dovolj, obljube, garancije niso nič vredne, dejanj ni, — kaj ostane še drugega, nego o b s t r u k c i j a! ?« Poleg te rezolutne besede »Sočine« pa bodi navedeno tu, kako sodi o našem položaju list »Siiden«. o katerem sodijo, da ima zvez z našimi poslanci. Ta list piše namreč: »Bilancija naroda — in to treba povdariti prav v tem trenotku — se na sploh ne kaže ravno neugodno. Mnogo, jako mnogo treba seveda še storiti, toda ni smeti pričakovati, da drevo pade na jeden mah; pred vsem pa ni smeti podcenjevati moč nasprotnikov. Proti nam ne stoji le narodni nasprotnik v sklenjenih vrstah, ampak tudi predsodki v odločujočih pol iti-š k i h krogih! Zajedno pa delajo ovire tudi predsodki in uplivajo škodljivo tudi predsodki v lastnem taboru. V teh dveh zadnjih ozirih se je seveda v zadnji čas dokaj zboljšalo. V državnih uradih sc množe uradniki naše narodnosti, in eosebno neka- tera nameščanja in premeščenja so jako zadovoljila v jugoslovanskih krogih. I >ve dalmatinski železnici, za katere so dalmatinski poslanci prosili že HO let, sta konečno vendar zagotovljeni, pristaniška dela v Trstu se pričenjajo in marsikaj druzega! Toda to so le etape, so pridobitve trenotka. Neprestano delovanje naših poslancev nam je v pomirljivo jamstvo, da jugoslovanske zahteve ne utihnejo več ter da se uresničevanje istih vrši korak za korakom. Viribus unitis! S tem zvišenim geslom našega cesarja pošiljamo našemu jugoslovanskemu svetu prisrčen bratski pozdrav za Božič in novo leto«. Tako, sedaj so čuli čitatelji dva nasprotna si glasova. Sedaj pa naj sodijo! Toda tudi mi bi si dovolili par besed, ker »Siiden« že omenja za nas toli važni predmet, kakor so imenovanja in premeščanja uradnikov. Opozarjamo najprej na naš članek, ki smo ga priobčili te dni pod naslovom »Politika in personalije«. Mi vsaj, ki živimo in se borimo tu — kakor opaža »Siiden« — na licu mesta pod neposrednjimi utisi narodnega oplojevanja, ne opažamo nikjer kakih ugodnih posledic vsled onih sprememb v personalijah, o katerih spremembah meni spoštovani list, da so vzbudile zadovoljstvo v jugoslovanskih krogih. Mi vemo le jedino, to da na vseh važnih mestih sede še vedno možje, ki gradijo kar cele barikade ovir proti vsaki tudi najnezuatneji zahtevi po narodni pravici; v najboljem slučaju so ti možje ledeno hladni za vse naše ubupne klice. Kavno gled<5 na personalije — vsaj tu pri nas na Primorskem — se položenje naše ni spremenilo. Pri poznano bodi, da je tu pa tam morda kaka častna izjema, ali na sploh smemo pač reči, da je birokracija — proti nam! Prav v zadnji čas smo dobili tu v Trstu in v Gorici kričečih dokazov, da duh protislovenski deluje z nezmanjšano silo v onih, ki nam režejo narodni in politički kruh. Mi smo uverjeni, da n. pr. finančni minister Kaizl daje dobrih ukazov za izvrševanje jednakopravnosti v njegovi stroki, vendar se je dogodilo prav te dni, da je davčna administracija v Trstu celo upravi našega lista poslala laški spis. GospAda: ako se drznejo kaj taeega na tak naslov, kaj in kako se godi z ubogim kmetom, ki si ne ve pomoči!! Ponavljamo še enkrat, da so zastonj vse ministerijalne naredbe in vsi ukazi, dokler se o nameščanju in premeščanju uradnikov ne bode postopalo drugače l Mi smo gotovo hvaležni na vsaki osebni spremembi nam na dobro, ali naše prepričanje je tako, da se taki posamični dobri slučaji kar potapljajo v morju splošne nedobrohot-nosti in animoznosti. Sprememba mora biti splošna in radikalna, popred ne bode bolje. Zal nam je, da moramo oporekati spoštovanemu listu ali kar je, to je: ravno glede personali} ■— torej skoro bi rekli v odločilnem pogledu — je naša bilancija taka, če že ne slabša, kakoršnja je bila v prejšnjih letih. Sodba O Bismaroku. Najznameniteji poljski novinar, pl. Kozmian, je priobčil v »Prze-glondu polskem« jako zanimiv spis pod naslovom »Poljak o Bismarcku po njega smrti«. Med drugim piše, da je bil Bismarck kraj vse svoje veličine vendar strašno jednostranski in v nekem zmislu omejen v svojih ciljih. Sosebno pa treba povdariti, ako se hoče Bismarcka prav soditi, da ni nikdar imel sovražnika, ki bi mu bil dorasel. Koje Bismarck stopil na pozorišče, je bil Cavour že mrtev, Palmerston se je bližal svojemu koncu, Napoleon je bil že obnemogel fizično, Gladstonu pa je bilo tuje ono polje, na katerem je deloval Bismarck. Bismarck ni nikdar prebil skušnje nesreče, on ni imel nikdar prilike, da bi se v nesreči pokazal večega, nego je nesreč a'. To je enkrat poštena beseda. Tega itak ne taji nikdo, da Bismarck ni bil velik mož in geni-jalen človek. Ali v dokaz, koliko se pretiruje v slavospevih pokojnemu železnemu kancelarju, je navel Kozmian jako važen moment, dejstvo namreč, da Bismarck je bil toli velik, ker so bili drugi toli majhni! Veličina Bismarcka se je dvigala ob pri-tlikavosti sodobnih mu državnikov. Domače vesti. Božični prazniki so bili krasni, divni, kakor ni bilo pričakovati po neprijaznem vremenu, ki se je bilo pojavilo v soboto. Oba praznika je bilo aieer občutno mrzlo, ali vreme vendar tako lepo, kakor more sploh biti lepo notri sredi zime. Leirenda. Kadar hočejo trditi, da so cerkvena sporočila v nasprotstvu z zgodovino, tedaj nam govore o legendah. Tako je storil tudi »Pieeolo della Sera« od minole sobote. Govorć o Božiču in o rojstvu Kristovem, pripoveduje o — leggenda eristiana! Tako delajo oni, včasih bolj odkrito, včasih zopet med vrstami, ali vsikdar zistematično na dušenje verskega čuta! In takov list je glavno glasilo mesta, ki je po ogromni večini katoliško, vsaj po imenu! Demonstracija od minole nedelje. Z govori gospodov Benussi, Venezian, Hortis, Boniciolli se hočemo baviti posebej. Vse drugo — ali vsaj blizu vse — kar se je godilo izven gledišča, spada v rubriko za — humoristične stvari, kakor je razvidno iz notice, ki jo priobčujemo na drugem mestu. Gospoda so minole nedelje forcirali kolikor se je le dalo, ali dogodilo se jim je, kakor se dogaja vsikdar, kadar hoče kdo z uporabljanjem kričečih barv slikati nekaj, česar ni: mesto slike jim je nastala — karikatura. Le par resnih dejstev hočemo konstatovati tu. Od demonstrantov so bili nad polovico mlečnozobi dečaki! Kdo so bili dobršen del druge polovice, pa je razvideti iz dejstva, da od one petorice, ki jih je zaprla policija, sta bila 2 italijanska podanika. Dva od petih! Sedaj pa pomislimo, da žiyi v Trstu do JJ0.000 takih tičkov iz kraljestva, in takoj si lahko napravimo račun o razmerju, v katerem so se neavBtrijski podaniki udeležili te grde demonstracije proti — kulturi. In če še pomislimo, da so se najprisrčneje ovacije vršile pred — italijanskim konzulatom, potem so vsi računi jasni do zadnje pičice, tako jasni, da bi mogli govoriti le o nečuvenem škandalu, ako bi take manifestacije uplivale na odredbe avstrijske vlade! Velikanska (?) demonstracija! V nedeljo je bila torej tista »memorabile« demonstracija v gledišču »Politeama Roseetti«, katero sta tolikim ropotom naznjevala »Piccolo« in »Indipendentc«. Že opoludne je bilo opaziti na Acquedottu nenavaden aparat »angeljev varuhov« in pa precejšnjo množico radovednežev. Ko je bilo četrt čez poludne, so se odprla postranska vrata rečenega gledališča: odprt je bil vhod na »grozno« židovskoliberalno demonstracijo. Gospod Raškovid & comp. so delili Že pro-ftli torek vstopnice svojim somišljenikom. »Pro-gresso« je pa iste delil — oficijelno šele v soboto in v nedeljo. Agitacija je bila, kakor da bi šlo za priro-ditev viharja ki naj odnese vse Thunovo minister-stvo. Zato sc je pa tudi zbralo v gledališču vse, kar je liberalnega. Pardon! Notar Piocoli in odvetnik dr. Daurant nista bila v gledališču, nego sta nadzorovala Acquedotto in ljudi, ki so bili tam! Vsa priredba te demostracije je morala napraviti na vsakogar le-ta utis, da je tržaško libe-ralstvo na uprav slabih nogah! In res: ako nimajo ua razpolago kaj bolj resnih mftž, nego so bili po veliki večini oni, ki so prihajali — mlečnozobi dečaki — potem piskajo gospoda na zadnjo svojo piščal. Junakov je bilo vmes, to se ne da tajiti! Videli smo n. pr. cele tri brate Bataglia, ki so kar vsi trije za enega dobrega, toda peli pa so, peli, in pa še kako korajžno! Osobito se je odlikoval oni Bataglia, ki ima prodajalnieo v ulici Cordaiuoli slcoro nasproti krčmi Lenčkovi in ki posrebruje tudi mnogim Slovencem različne predmete. Ta je kaj lepo pel »Nella patria de Roa-setti« !! . Ko se je dovršil ta »velikanski« protest, se je kar vsulo iz gledališča, toda ue mirno, kakor znamo mi Slovenci, ampak tulć kakor lačni volkovi so se razhajali naši »dragi« sosedje ! Italijanski konzulat jim je bil tako svet, da so se kar trumoma odkrivali, ko so šli mimo njega!!! Za konzulatom je prišel naš dragi župan Dragotin itd.! Redarstvo, pod vodstvom redarstvenoga pod-ravnatelja Budina, je skušalo razkropiti demonstru-joče, toda ni se mu posrečilo povsem. Glavna četa je šla po Corsu, kjer je nesramno žvižgala pod sedežem delavskega društva »Unione operaia trie-i stina« ! Uprav komičen je bil prizor, ko se je nad nekdanjo Spangerjevo prodajalnioo pokazal na balkonu neki zakrivljen nos, kateremu je druhal klicala evviva Salata! Ker so bili demonstranti že gladni, je bilo povsem umestno, ko je neki delavec še dodal kri-čaje: »E polenta,1!« Rad bi vedel, je-li bil ta Salata oni slavni istrski Salata, ki bi v svojih »zgodovinskih« »dokazovanjih« rad kar na salati pojedel naš slovenski jezik v cerkvi ! Drugi komični prizor je pa bil malo nižje, ko je neka hišina tresla prah iz navadne cunje. Liberalna »armada« je menila namreč, da jih hišina pozdravlja. Ustavili so se torej in tulili tako, da je morala še stara kuharica na okno, in tresli sti obe (vsaka se svojo brisalko) od samega smeha, videči ponorele krive nosove!!! Na borznem trgu je bilo konec tuljenju, ker je tam redarstvo zaprlo prehod in jelo postopati nekoliko energičneje. Tam smo opazili našega »Brivca«, ki je pro-motrival te znorele viteze »avite oolture« ter se ironično smejal, ko so rudečkaiji tulili pesem »zalege nacional« ! Sreča, da pride k malo čas, ko bodemo imeli »Brivčev večer«, kjer »Brivca« obrijemo, drugače ne bode varen, ker so si ga Lahi že kazali: »Vara Brivec!!« Kakor vidite, smo imeli dovolj »heca«, skoraj toliko, kakor na dan — pusta! Ozlrom na sedanjo gonjo Italijanov proti osnutju hrvatskega gimnazija v Pazinu nam piše prijatelj iz Istre: Nadejati se je, da sedaj odpro svoje oči tudi slepci ter svoja ušesa tudi oni, ki so bili gluhi do sedaj. Sicer pa naj le besnč! Slovan gre na dan in njih je vendar le strah ! Naša je bodočnost, ker nmo tu, ker smo večina in ker se od dne do dne množi število onih, ki se zavedajo, da imamo pravico do življenja. Cim so se nasprotniki postavili proti kulturnemu stremljenju naroda, postala je k u 1-t u r a naša zaveznica. In kultura je zmagala povsodi, ustvarivši takozvane civilizovane kraje! Tako mora zmagati tudi v nas! In to kmalo, kajti tega si vendar ne moremo misliti, da bi jedino v nas ob zatonu [stoletja prosvete zmagovali sovražniki civilizacije. Zadnji!!! Dne 21. januvarja bode torej zadnji ples naših slovenskih društev v gledališču »Politeama Rossetti«! Od strani vodstva še nismo prejeli nikakega »ultimatuma«, toda čitali smo nekje o tem. Poznajoči sedanje razmere — verujemo! Dne 21. prihodnjega meseoa se torej zberemo vsi na velikem plesu »Delalskega podpornega društva«, da se poslovimo od tega nam tako priljubljenega gledališča! To gledališče ni naša last, to je last naših srečnejših sosedov, toda do sedaj smo je dobivali, da-si smo morali plačevati mnogo več, nego plačujejo istomišljeniki njegovih lastnikov. Težko nam je, ko si mislim, da naši »dragi« sosedje postopajo z nami huje nego se črnimi divjaki (istim se odstopajo naša gledališča, ako le plačajo!) ter da nam kljubujejo na vse mogoče načine, ker se boje — naše kulture, pojavljajoče se v plemenitem stremljenju po poštenem napredku. Vodstvo gledališča pa opozarjamo vendar, naj dvakrat premisli, predno definitivno sklene, da nam ne da več v najem svojega gledališča, ker mi bodemo znali izvajati posledice in te ne bojo v korist temu gledališču in — italijanstvu! Kakor »Tisoč In ena noč« ! Ko sem te dni govoril z nekim členom »Sokolovega« odbora, mi je isti pripovedal, kaj se vse pripravlja za »Silvestrov večer«, ki bode v redutni dvorani gledališča »Politeama Rossetti«. Poslušati tega gospoda ali čitati »Tisoč in ena noč«, zdolo se mi je — vse eno! Tam se bode tamburalo, pelo, igralo, plesalo in Bog si ga vedi še kaj ! Samo velikanska »opera« bode vredna, da si jo ogleda vsakdo — pardon: da jo posluša! Kaj pa še le cela tolpa ciganov, ki bode pela tam! Tn pa grozno dragi dobitki, ki se bodo delili onim, kateri zadenejo — loterijo !! Z navadnega družinskega večera, vtegue ta zabava postati — velikanska, osobito ako pomislimo, da je čisti dohodek namenjen v zamašitev dveh lukenj, ki se nahajajo — ena v »Sokolu«, druga v »Kolu«!! Sklenil sem, da pojdem prav gotovo, ako me Bog ohrani pri dobrem zdravju. Tako, mislim, Btore tudi drugi ? Na vsaki način se bodemo videli vsi (razun, ako bi prišel morda tudi kak slej>ec) ter skupno zapodimo to leto, ki nam je prineslo toliko obljub ter da okrepčani na duhu in telesu dočakamo novo leto od katerega zahtevamo - dejanj! Pevsko društvo »Adrija v Barkovljah priredi — kakor vsako leto — tudi letos zadnji dan leta »Silvestrov večer« s petjem, igranjem na glasovir, igro in šaljivo tombolo in sicer v novi, veliki dvorani »Narodnega doma«. Obširneji vspo-red prinesemo prihodnjič. Za zastavo pevskega društva „Kolo" je daroval g. Ivan Balanč 2 K. ker se ni mogel udeležiti velikega koncerta ; gospici Seme in Košir sti nabrali mej »Kolaši« v hfttelu »Nazionale 4 K. 30 st.; gospod firnest Bevk je nabral v klubu slovenskih trgovskih pomočnikov K. Prej izkazano 272 K. 04 st., skupaj 2H2 K. 24 st. Vsim darovalcem srčna hvala, kakor tudi nabiralkama in nabiralcu. „Plesni venček". Veselični odsek »Delalskega podpornega društva« bode imel svoj prvi plesni venček dne 7. januvarja pr. 1. v dvorani Malli ul. Torente 16. Ženski podružnici sv. Cirila In Metoda T Sežani so darovali nadalje v proslavo cesarjevega jubileja gg.: Jožef Vran v Tomaju 3 K, Jožef Mikuš, župnik 2 K, Pegan 2 K, Mihael Grmek 1 K, Ivana Kcnda 1 K, vsi v Avbcru. Prvo slovensko umetniško razstavo hočejo prirediti v Ljubljani in sicer prihodnje jeseni. V ta namen objavlja gospod Alojz G a n g 1, aka-demični kipar in profesor na o. kr. obrtni šoli v Ljubljani, poziv do vseh slovenskih kiparjev, slikarjev in arhitektov na udeležbo na tej razstavi, da izvesta naša ožja domovina in ostali izobraženi svet, nimamo-li mi Slovenci kakor taki kaj svojih upodabljajočih umetnikov in umetnic. Oastno predsedništvo dotičnemu odboru, ki se sestavi v svoj čas, je prevzel gospod župan ljubljanski, Ivan Hribar. Kako nedolžno! »Piocolo« poroča, kako jo neki 37-Ietni Rudolf Rossi v neki gostilni upil: Viva Trieste italiana! Neki Liker je grajal Rossija radi tega vsklika, zbok česar je navstal prepir v katerem je Rossiju — tako pripoveduje »Piccolo« — v š 1 o nekaj besed, katere se jc smatralo žaljivimi za glavarja države. Rossija so odveli v zapore v ulici Tigor, a mej potoma je zopet ponovil iste besede. Kako nedolžno je to pripovedavanje: »gospod« Rossi je le »baje« izustil te besede, in če jih je, so mu le »všle«, ni slednjič se tudi tiste besede le »smatralo« žaljivimi. »Gospod« Rossi mora biti torej najnedolžneji človek na svetu. Pa čudno smolo mora imeti ta gospod »Rossi« sicer bi mu tiste besede gotovo — ali prav gotovo — ne bi bile ušle kar dvakrat v gostilni in pozneje — to je že najbolj grda smola! — redarjem v lice, Izvestni naši Italijani so že tako nesrečni, da jim tako rado uhaja, kar — mislijo!! Nqjvredneje voščilo smo prejeli od poznanega slovenskega rodoljuba : Novo leto, Zdaj pričeto, Vir naj pravi bo svobodi; Žar resnice, Žar pravice, Mir — zavladaj med narodi! Glede pravilne pisave Imen. Knezoško-fijski urad celovški je v cerkvenem listu izdal oziroma obnovil odlok c. kr. ministerstva za notranje stvari od dne 3. junija 1890, po katerem se izpiski iz matic (krstni, poročni in mrtvaški listi) morajo popolnoma vjemati z izvirnikom in se ne sme ničesar prenarediti v pisavi. O novih vpisih v matice pa sme stranka zahtevati, da sc njeno ime vpiše pravilno slovenski. Slovenci, poslužujte se te pravice in pišite slovenska imena slovenski ! Sprememba v koroškem nemškem novinstvu. Dnevnik »Karntuer Zeitung« bodo v novem letu izhajal samo trikrat na teden. Nemško-nacijonalne »Freie Stimmen«, ki so doslej izhajale po trikrat na teden, bodo izhajalo odslej samo po dvakrat. »Kmetski List«, ta volk v ovčji obleki, ki je hotel pohrustati koroške Slovence, pa najbrže preneha izhajati. Skoda ga ne bode! Illldo opekla se je minoli petek posestnica Marijana Pavlin v Vrtojbi. Omenjeno ženo je metala božjast. Ta bolezen jo je vrgla zadnjič na ognjišče, kjer je ravno gorel ogenj. Domači so bili odšli v cerkev in torej ni bilo nikogar blizo, ki bi jej bil priskočil na pomoč. Našli so jo hudo opečeno po vsem životu in so jo v brezupnem stanju prevedli v bolnišnico v (ioriei. Ponesrečena jc mati štirih otrok. Jubilejni darovi družbi sv. Cirila In Metoda: Poslali so dalje: 0. g. prof. dr. Svetina pri Ljubljančanih nahranili in deloma že objavljenih 53 gld. K) kr, — Gorenjski Begunjci b gld. — S Prema č. g. župnik Nikolaj Križaj 5 gld. in g. trgovec Valentin Repinc 1 gld. — C\ g. Vid Janežovič, kapelan v Oadramljah, 1 gld. — (\ g. Martin Narobe, župnik v Zapogah, 1 gld. — Iz Hrušiče pri Podgradu 7 gld. 30 kr. in sicer so darovali gg. dekan Rogač in kapelani Logar, Klun in Strnad po 1 gld., nadučitelj Vajšel in S. J. po 50 kr. drugo pa Mohorjani in tarokisti.— (»rajski Mohorjani po č. g. župniku Janezu Oblaku 0 gld. (K) kr. — Moška podružnica v Kamniku K) gld. kot dar ondotne okrajne posojluico. — 0. g. Rozman iz Rakitne 2 gld. — 0. g, Franc Gartner, mestni kapelan v Ormožu, 12 gld., katere je nabral na odhodnici občepriljubijenoga g. kontrolorja Fr. Kranjca — Č g. Karol Ćik, kapelan v St. Jerneju, kot odkupino od novoletnih voščil 1 gld. — Iz Žaline K ghl. 50 kr., in sicer »o darovali gg: Josip Novak 5 gld, Josip Ja-vornik 3 gld. in Josip Svetina 50 kr. — Gdč. Franica Burkeljčeva v Radečah 3 gld,, 2 gld. je iz nabiralnika, po kroni sta pa darovala gg. žel. uradnika Tomee in Knajzel. — Po slavni »Goriški tiskarni« zhirko 10 gld. 50 kr., podarjeno od sarajevskih Slovencev, zbranih na »Oditfevem« večeru — Gg. profesorji kranjske gimnazije H gld. 60 kr. katere so podarili: dr. Fr. Pernć 2 gld., dr J Žmavc 1 gld 80 kr. A. Dokler, Fr. Novak, Mil. Pajk, dr Jos. Tominšek in X po 1 gld. — Moška podružnica v Idriji 38 gld. 36 kr. — Po gdč. učiteljici Reziki Stric v Gorjah 4 gld. 35 kr., kntere so dali: č. gosp. župnik J Ažman 1 gld., č. gosp. kapelan Godec 50 kr, iz nabiralnika pri Moravcu 2 gld. 30 kr. in pri Črnetu 55 kr. — Slavno uredništvo »Slov. Naroda« v Ljubljani zbirko 485 gld. 77 kr. — Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Popravek. V črtici »Tragedija človeška« v sobotnem večernem izdanju se je v 25. vrsti od zgoraj urinila tiskovna napaka. Mesto »edini sin« mora biti »stareji sin«, kakor so 5. čitatelji gotovo že opazili. Loterijske številke, izžrebane dne 24. t. m.: Dunaj 3 i 55 37 83 Gradec 53 84 45 55 39 Različne vesti Grofica Thun, soproga ministerskega predsednika grofa Thuna, je dno 24. t. m. umrla po daljši, mučni bolezni. Pokojnica je sestra češkega poslanca princa kneza Schwarzenberga. Rodila se je 1. maja 1854; z grofom Thunom se je poročila dne 1. maja 1874. Grofica Thun je bila blaga žena, ki je storila mnogo dobrega trpečemu človeštvu. Njena dobrodelnost je bila v obče znana in smrt plemenite žene obžaluje vsakdo, ki jo je poznal, lilag jej spomin! Pogreb umrle grofice so je vršil včeraj ob 2 uri popoludne ob veliki udeležbi občinstva. Mej udeležniki so bili nadvojvodinja Marija Terezija, nadvojvoda Rainer, minister za vnanje stvari grof Goluchovski, minister za ukupne stvari, Kallav, ministri avstrijski in diplomatski zbor. Truplo pokojnice so po severni železnici odpeljali v Tetschen na Ocško, kjer jo polože v rodbinsko rakev. Napad na urednika. Iz Zagreba sc poroča, da je dno 23. t. m. zvečer deželni poslanec dr. Ljudevit Sohwarz, pristaš madjaronske stranke, napal urednika »Domovine« in ga s pestjo udaril v obraz, potem pa nekatere okoli stoječe pozval za priče, da ga je napadel dejanski. Vzrok rekontru so bili napadi v »Domovini« na čast d.ra Sehwarza. Cerkev se je podrla. Strašna nesreča se je dogodila v cerkvi v Se\virnju okraja KoBtroma. Ravno moti boijo !*lnžlx> seje p««»lrl J<>1 cerkvenega oboka, kar je povzročilo neopiacn strah. \'se je drlo proti ichodu. 1'adlo kamenje je ubilo osem oseb, ranilo pa dvajset, med katerimi jih je osem težko ranjenih. \ rhu tega je poškodovanih osem g«>spej vsled gnječe na izhodu. Iz domovine reklame. V Ameriki je neki mladi trgovec obesil nad svojo prodajalnico tablo«naslednjim nadpisom: >I>o sedaj sem mogel prodajati dobro blago po tako nizki ceni samo zato, ker nisem bil oženjen ter mi ni bilo treba trositi za ženo in otroke. Smatram za svojo dolžnost, da obvestim občinstvo, da to v bodoče ne bode več tako, ker se nameravam oženiti. Vsled tega opozarjam občinstvo, naj si nabavi pri meni blaga še sedaj, ko še nisem oženjen«. Odkritje spomenika Adamu Mickiewiczu v Varšavi. Dne 24. t. m. se je v Varšavi poljskemu pesniku Mickievviczu slavnostno odkril spomenik. Slavnost je bila kratka, govor jo bil dovoljen. Neredov so ni zgodilo nikakih. Spomenik je stal 260.000 rubljev; ta svota se jc nabrala v 50 dneh. Izkopnine na Grikem. Pred kratkim so v Sparti kopali na prostoru, ki ga je kupilo grško arheologično društvo. O tej priliki so našli dragocen starinski mozajik, ki predstavlja prizor iz trojanske vojne z Ahilom v sredi. Mozajik je ohranjen prav dobro in je umetniške in arheologiške vrednosti, Avstrijsko starinarsko družtvo, ki obstoji v Atenah od začetka tega leta, jc sklenilo, da od prihodnjega tedna naprej prične izkopavati blizo Suđene (pri Kalavrvti) in sicer z namenom, tla odkrije stari Luhra. Upati je, da bode imelo izkopavanje imelo dobrega vspeha. Kakor poroča list »Hestia« so pri Klasoni izkopali starinski grob, v katerem so našli dve tabli z nadpisi. — Francozka šola je sklenila, da zbere vse grške nadpise iz krščanske in srednjeveške dobe, ki se nahajajo po Grški in še večinoma niso objavljeni. V ta namen je poslalo ministerstvo za ve-ronauk okrožnico vsem civilnim in duhovskim oblastim v deželi, s katero se pozivajo iste, naj kolikor največ mogoče pripirajo to podjetje. Nesreča na železnici, iz Varšave brzojavljajo z dne 24. t. m.: Osebni vlak iz Moskve v Varšavo je pri postaji Bojari trčil ob tovorni vlak. Osem vagonov je bilo zdrobljenih, 5 oseb ubitih in 13 ranjenih. Zamuda vlaka — kažnjiva. Italijanski minister za javna dela je zbornici poslancev predložil načrt zakona, po katerem se naj vsaka znatneja zamuda vlaka kaznuje kakor prestopek proti javni varnosti. Denarne kazni plačajo železniške družbe, oziroma ravnatelji istih. Načrt zakona je nastal vsled tega, ker je v Italiji v zadnji čas največ nesreč na že-lezničah nastalo vsled zamude vlakov. Neštevilne pritožbo so bile brez vspeha, zatorej hoče vlada s zakoni z boljšati obrat na železnicah. Božična riba za papeža. Iz Rima poročajo, da so neapeljski ribiči svetemu očetu darovali veliko živo ribo v lepi posodi za vodo. Papež se je neki zelo razveselil darti pobožnih ribičev. Ukradene deklice. Pred kratkem so Aruavti zopet ukradli tri ddklice v Istoku v Srbiji in zahtevajo za odkup veliko svoto denarja, katero sta-riši deklet ne morejo plačati. Tako izpolnuje Turčija obečane reforme! Barbarska Rusija in Madjari. Ogerski list »Bud. Hirlap« piše, da izvestni ogerski listi pač nimajo povoda nazivati Rusijo »barbarsko«, kajti, tako konštatuje imenovani list, v Rusiji se objavlja v enem letu več znanstvenih del, nego se je v Ogerski obelodanilo v vseh 50 letih. Koledar. Danes v torek 27. decembra: Ivan, ev.; Fabijola, vd. Jutri v sredo 28. decembra: Nedolžni otročiči. Solnčni: Izhod ob M. uri 13 min. Zahod „ 3. „ 50 .. Lunin : Izhod ob 3. uri 23 Zahod ,, 7. „ 51 min. Ta je 53. teden. Danes je 3(»0. dan tega leta, imamo torej fte 5 dni. Življenje in smrt. L'mrlo je mlatio dekle. Komaj se je započelo zavedati življenja in — Azrael jo je zazibal v večno spanje. Dušica dekleta je tužno obletavala zemljo in obžalovala smrt. »Kaj žaluješ?« jo je vprašal neki mimoidoči duh. »Žalostna sem, ker bodem morala zapustiti zemljo, kajti tu je lepo, oh, tako lopo !« »O nespametna duftica ! Saj nisi umrla, slekla si le staro obleko in oblekla drugo, ki je mnogo lepša od prve. Mrtvi so oni, ki no mislijo in ne ljubijo, temveč delujejo le za minljivost in minljivost deluje na njih. Pusti mrtve, naj obžalujejo mrtve, ti pa živi z živimi ! Ljubezen in misel sti dušna vez in oni, ki so ljubijo resnično, ostanejo vedno med seboj. Smrt čaka na smrt in življenje išče življenja! Oni, katere si ljubila, so ti bodo približevali z dobrimi deli, ti pa bodeš za-njo molila .. . Poglej to mesto! V onih palačah, ki za-temnujejo horizont, ležijo mrtvi, kateri se pomikajo v propast ter so podobni človeku, ki je živ zakopan!... O dušica, dušica! Jokaj nad temi mrliči, ki še trpijo, ki mislijo, da so živi, v resnici pa so le trpeče lešine. Zato pa nikar ne žaluj, ko prideš k pravi zavesti, zahvaljevala se bodeš Vsemogočnemu, da te je rešil zemlje in na nji vlada-joče smrti .... Pridruži se mi in jaz ti pokažem tajnostno pot, ki vodi k večni ljubezni, vesoljnji popolnosti in nebeški slavi!« Pogledala ga jo. Iz njegovega astralnoga obličja je sevala rajska ljubezen. Naslonila je glavico na njegova prsa, potem pa sta sc združeno podignila v sinjo in neskončno vsemirje. A nton Zaje, Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Praga 27. Govori se, da so bode cesarsko sporočilo, katerim sc odpre deželni zbor češki, razlikovalo od sporočil drugim deželnim zborom v zahvalo za manifestacije povodom cesarskega jubileja. Razlika bode v tem, da bode v sporočilu deželnemu zboru' češkemu tudi odstavek o postulatih naroda češkega zlasti o razširjenju deželne sa-in o u p r a v o. Državnega prava češkega pa cesarsko sport »čilo — kakor se govori — ne bode omenjalo. Budimpešta 27. Sekundanta Bantty-jeva, Fejervari in (Jajari, sta pozvala na dvoboj oba sekundanta poslanca Horanskv-a, Maroliv-a in See-mera. (Horansky je bil namreč pozval na dvoboj ministerskega predsednika Banffy-ja. Toda do toga tlvoboja ni prišlo, ker so si sekundanti prišli v navskrižje, iz česar pa sc je izeimila nova »častna« afera med sekundanti samimi. Op. ur.) Budimpešta 27. Današnja seja zbornice poslancev ni bila tako burna, kakor se je pričakovalo. Bi všega predsednika Scilagyja je opozicija pozdravljala viharno. Prodno je zbornica prešla na dnevni red, je vprašal poslane Bolgrf, katera posebna svojstva delajo grofa Soecheuyja sposobnim za urad ministra »4 letere«. Ko je Banffy odgovarjal, so ga pazno poslušali poslanci vseh strank. Rekel je na kratko, tla rečeni minister ima vse potrebno sposobnosti za svoj urad, sicer pa da je to prerogativa krone, tla si izbere ministre po svoji volji. Madrid 27. Ministerski svet se je bavil z fi-nancijclnim položenjem, da reši najnujneja vprašanja, sklenil pa ni ničesar. Broj 3031 Oglas dražbe. Usljed zaključka obćinskog zastupstva javlja se ovim, .ovec, Ljubljano, Line, Olomue, Reichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troSkov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku lu/00 provizije, tnkaso vseh vrst pod najumestnejSimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pitma na katerokoli mesto. Vloftki v pohrano. jentajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sre-" mi denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna iz v italijanski' je naknznice narodne banke italijansk frankih, ali pa po dnevnem kursu. URAR sposoben v popravljanji! vsakovrstnih ur, so priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolico. Friderik Colja, razna&alec „Edinosti" in vratar, Via Solitario it. 8. ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Ataaniro Levi Minzi v Trstu Via Ribo liro 21 in IMazza Rosario 3 (Šolsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka, Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se. stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to račun i 1 stroške. t r: rt