Poštnina plačana t gotovini Leto Xm., štev, 2g Upravmištvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta ŠL 13. — Telefon št. 245.">. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. - Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana ŠL 11.842. Praha čdslo 78 ISO \Vien št. 105.241. Ljubljana, sobota 30. januarja 1932 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 23— Din, za inozemstvo 40.— Dm. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon ŠL 3122, 3123. 31?4 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje. Kocenova ul. 8. Telef št. 190. Rokopisa se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Nova avstrijska vlada Sestavljena je iz krščanskih socialcev in • —^____ ki ima v vladi podkancelarja in notranjega ministra ster, M bo šele imenovan iz vrst Land- svojih rokah celokupno var- Dunaj, 29. januarja s. Zvečer ob 19.15 so biJa končnoveljavno zaključena pogajanja za sestavo nove vlade. Zvezni kancelar dr. Buresch je v načelstvu krščan-sko-socialne stranko poročal o svojem dogovoru, Id ga je sklenil z Landbun-dom.. Po tem sporazumu bo imel Land-buncl v vladi dva svoja zaupnika, in sicer podkancelarja inž. Winklerja in drugega. zaupnika v osebi primernega uradnika za bodočega notranjega ministra. Drugi zastopnik Landbunda v vladi bo lahko imenovan šele jutri ali pojutrišnjem. Kot najresnejši kandidat za to fihesto se imenuje generalni ravnatelj ra celokupno varnostno službo, sekcij-fdri načelnik Mell, ki bo že v februarju dosegel po zakonu določeno starostno mejo, ko bi itn k moral izstopiti iz državne službe. Posli notranjega ministrstva, ki bodo najbrž razširjeni tudi na trgovsko - politično sekcijo zunanjega urada, bodo po imenovanju drugega ministra zastopnika Landbunda razdeljeni med njeea in podkancelarja Winkler-ja. Potemtakem bo imel notranji mini- bunda, v nostno službo. Sicer so ostali po izločitvi dr. Scho-bra in dr. Schiirffa vsi dosedanji ministri na svojih mestih. Zunanji urad je prevzel zvezni kancelar dr. Buresch sam. Na novo jc vstopil v vlado tirolski krščanski socialec dr. Kurt Schusch-nigg. Vojno ministrstvo je zopet prevzel Karel Vaugoin, ki je bil to pot petnajstih imenovan za vojnega ministra. Nova vlada je sestavljena naslednje: zvezni kancelar in zunanje zadeve: dr. Buresch; podkancelar: inž. Franc W i n k 1 e r ; finance: dr. Emanuel W e i d e n h o f-fer; prosveta: C z e r m a k ; poljedelstvo in šume: dr. D o 11 f u s s: trgovina: Edvard Heinl; pravosodje dr. Kurt Schusch- nigg ; vojna: Karel Vaugoin. Nova vlada se bo najbrž v torek predstavila Narodnemu svetu. izvolitev stalnih odborov Včeraj sta Narodna skupščina in senat izvolila svoje štiri stalne odbore Beograd. 29. januarja, p. Davi je imel poslanski klub sejo, ki je trajala tri ure in so bili na njej določeni kandidati za štiri stalne skupščinske odbore. Takoj za tem se je ob 12.30 pričela seja Narodne skupščine. Predsedoval je predsednik dr. Kosti Kumanudi. Najprej so_bili frečitani in odobreni zapisniki prejšnjih f'-.nakar je predsednik sporočil, da sta na-Toiina poslanca Kosta Timotijevie in Milan S monovk1, ki sta bila izvoljena za senatorja, odložila poslanski mand;>t. Stvar je bila izročena verifikacijskemu odboru, ki bo določi! namestnike. Narodni poslanec Sava Savi; č je obvestil pismeno Narodno skupščino, d.'; 'o pod;«! ostavko na čast predsednika delniške družbe »Zvečan«. Tudi ta stvar je bila izročena verifikacijskemu odboru. Skupščina je nato prešla na dnevni red, na v .1'tev stalnih skupščinskih odborov. Predsednik je sporočil, da obstoji za vsak odbor po ena kandidatna lista in da se bodo vršile volitve zalo z vzklikom. Tajnik dr. Jevremovič je prečita! kandidate za vse štiri stalne skupščinske odbore, kakor tudi imena njihovih namestnikov. Administrativni, imunitetni in odbor ra prošnje in pritožbe imajo po 21 članov in <*nako število namestnikov; finančni odbor pa ima Bi članov in prav toliko namestnikov. Skupščinski odbori čland administrativnega odbora so: M> ♦jutai Jeftič, Omar Kajmakovič, Mvlivoje fcaLovic, Pero Raj.ič, dr. Savo Radove, Jo-flp Antunovič, Miirvoj Lončarič, dr. Sve-tišlav Mihajlovič, Emil Kržič, Miloš Katic Dracfiša Željkovuč, G jura čirič, Vasilije Trtic. A ca Aksenbijevie, Bora Hrist<č, G juro Savi c, feo Bogdamovnč, dr. Stjepan Ba-čič, dr. Ivan Lončarevič, Anton Ceier, Josip Benko. w Člani imunitetnega odbora: Jovan jpva-Tiovič, dr. Stjepan Kneževič, Sorgiijs Uru-'••aio,' dr. Vladimir Stanišič, Milan Božič, Mihajlo Jeftič, dr. Milan Sekulič, Radovan Jeftič, G joka Matic, dr. Štefan KrafL dT. Hi lan Topotič. Mirko Orosevič, Todor To--:rč, Milisav "Stojadi.no vič. Jevta Popovi č, !:. ' Vlada Milan ček, dr. Matija Peric, dr. L i ude vi t Auer, dr. G joka Prša. Č:ani odbora za prošnje in pritožbe: Jur-i.i Dubokovič, Gaivrilo Miloševič, Mita »mitrijevič. Živ ko Danilo vič, Milan Zdrav-• ovič, Jovan Dovezensiki, dr. Stane Rape, v«m Prekoršek, Milan Popovič, Rista Gju-fcič, Vitomir Vidakovič, Boža Gkviički, Milan Topalovič, dr. Tošo Rajič, Aleksa Obradovič. Stevao Kačanski, dr. Gaivrilo Szanto, dr. Milan Grba, dT. Milan Sijič, Dragotin Perko in Lovro Kneževič 0!ani finančnega odbora: dr. Ninko Pe-ri č, dr. G juro Ostojič, Milorad Kostič, Kosta Aleksič, An dr ja Ku jun d'žič, Saiih Baljič, dr. Marko Kožni j, ur. Iliija Šumen-kovič, Gavro Trpkovič, Dimitrije Popovič, Marko Petrovič, Boža Jeličič, Vlada Miteiič, Milan Stojanovič, Milan Gjuko-vič, Bogoljub Kuj-undtžič, Pavao Matica, dr. G juro Šarim in. Viktor Pogačnik, Mfflao Dobrovič, dr. Milan Metikoš, dr. Ante Kuntarič, Ivan Mohorič, Lovto Petovar, I:-/a Mihajlovič, dr. SvetMav Popovič. Ko-Popovič, Joca Pelič, dr. Slavko Seče-'av in Miiutin Stanojevič. Narodna skupščina je z vzklikom e>o-asno sprejela predložene kandidatne M-*te posameznih kalnih odborov. Predsednik dr. Kumanudi je pozivai lavo Ij ene narodne posuance. naj se popoMmo sestanejo in konstituirajo ter javijo konstituiranje predsednikvu Narodne SKupšČl-ne, nakar je zaključil sejo Narodne skupščine ter sporočil, da se bo vršila prihodnja v sredo 3. februarja ob 10. dopoldne z dnevnim redon.: Določitev dnevnega reda. Večina narodnih poslancev je nocoj odpotovala v svoje sreze. Seja senata Beograd, 29. januarja, p. Davi ob 11. je sestal senat na svojo prvo redno *>eJo. Po prečitanju zapisnika prejšnjih a©j Je bi>l odobren dopust posameznim senatorjem ter je bilo vzeto na znanje konstituiranje Narodne skupščine. Nato ie v zdi senat k znanju sporočijo ministrstva za poljedelstvo, da je senator Milivoj Jovan®- AMERIKA GROZI JAPONSKI Zaradi zasedbe šanghaja je zavladala velika napetost tudi med Japonsko in Ameriko - Nova huda preizkušnja za Društvo narodov vič (Slan upravnega odbora državne razredne loterije. Zadeva je bila izročena ve-rifiikacijskemu odboru. Senatu je bilo poslanih veliko število prošenj, med l-aterl-113 sta zlasti važni vloga Udruženja državnih in privatnih uslužbencev iz Ljubljane in enakih organizacij iz Maribora, ki zahtevajo znižanje stanovanjskih najemnin. Se>nat je nato prešel k volitvd članov stalnih senatnih odborov. Ker je bila tudi v senatu za vsak odbor postavljena le ena kandidatna lista, so bil! tudii tu izvoljeni člani z vzlklikom in soglasno. Finančni od-bor ima 15 članov, ostali trije «>a po 11 članov. V administrativni odbor ®o bit! tevolj-emi: Milan Popovič, Krsta Radirrojevič, Franjo Kutailjevič, Mate Popovič, Ljud Gaj. dr. Jamko Rajar, Krsta Smiljanič, Potar Ko-stič, dr. Momčilo Ivfeovtič, Dimitrije Drago-vič, Sefetdin Maihmud Begovnč. člani imunitetnega odbora: dr. Josltp §1-lorič, dr. Zvcmimir Mažuranič, Acto AH-begovift, dr. Vladimir Ravnihar, Pavle Vujič. Dtenitride Ilidžanovič, dr. Marko Ko-strenčič, Stjepan Jankovič, dr. Janko R a.-j a r, Krsta Radovanovič in dr. Mita. Mi-tič. člani odbora za prošnje »n pritožbe: Marko Radulovič, Stdepam Miihaildžič, Toma Kovačevič, dr. Džafer Suiejraanovič, dr. foak Aikalaj, Gavrilo Peroviič, dr. Jo^iP Kraft, Atanaispjje šola, dr. Valentin Ro-ž i č, Krsta Sjaiijenič in dr. Ivan Gmajn-er. člani finančnega odbora: dr. Koeta Kovačevič, Benjamin šuiperina, Milan Simo-novič, dr Stanko Sverljoiga, dr. Lfiirboiair Tomasič, Osnian Vilovič, dr. Vlada Andrič, dr. L"roš Desnica, Spira Hadži Ristič, dr. Daka Popovič, dr. Miroslav P loj, dr. Anton Frangeš, dr. Aletosa Stanišič, Bogdan Gavrilavtlič in M.iljntim Petrovič. Predsednik senata dr. Paiveiič je nato pozval ia voljene člane senatnih odborov, maj se takoj sestaneoo in komstitiulraijo, nakar je zaključil sejo senata ter sporočil, da bo prihodnjo sejo, na kateri se bo določal dnevni red, sklical pismeno. Konstituiranje odborov Beograd, 29. jan. p. Takoj po zaključeni seji senata so se sestali izvoljeni odborniki stalnih senatnih odborov ter se konstituirali. Adminstrativni odbor si je izvolil za predsednik Kosto Radovaniča, za podpredsednika Ivkoviča in za tajnika Miljutina Drasoviča. Imunitetni odbor je izvolil za predsednika dr. Jos;pa Šiloviča, za podpredsednika dr. Marka Kostrenčiča, za tajnika pa dr. Stjepana Jankoviča. Odbor za prošnje in pritožbe je izvolil za predsednika Marka Raduloviča, za podpredsednika dr. Atanasi-ja Šolo, za tajnika dr. Ivana Gmajnerja. Finančni odbor, ki se je konstituiral šele popoldne, je izvolil za predsednika dr. Benjamina Šuperino, za podpredsednika dr. Da-ko Popoviča in za tajnika dr. Vlado Andriča. Beograd. 29. januarja, p. Danes popoldne so se sestali posamezni odbori, izvoljeni na dopoldanski seji Narodne skupščine in so se konstituirali takole: . _ . Administrativni odbor: predsednik Vasilije Trb;č, podpredsednik dr. Ivan Lončare-vič, tajnik dr. Omer Kajmakovič. Odbor za prošnje in pritožbe: predsednik Juraj Dubokovič. podpredsednik Gavro Miloševič, tajnik Miloš Dragovič. Finančni odbor: predsednik dr. Ninko Peric, podpredsednik dr. Slavko Šečerov, tajnik dr. Ante Kuntarič. imunitetni odbor se ni zbral v zadostnem številu in se bo konstituiral na prihodnji seji. Fašistični zakon o vojni disciplini Rim, 29. januarja AA. Uradni list je objavil zakon o disciplini med vojno. Odredbe toga zaikona določajo, da bodo morali, kadar pride do vojne, vsi 'italijanski držav ljami. moški in ženske, od 16. do 70. leita pomagati pri obrambi države. Zakon tudi določa stroge kazni za vse osebe, ki se ne bi temau zakonu pokorili«. Nov letalski releord Pariz, 29. januarja AA. Letalec Penrfot je'postavil nov svetovni rekord. Dvignil se je z vodnim letalom s tovorom 600 kg &S00 m visoko. Šanghaj, 29. januarja d. Vsem diplomatskim protestom v zasmeh in čeprav so Kitajci sprejeli japonski ultimat, prodirajo Japonci dalje na kitajsko ozemlje in so po kratkem, a ostrem bombardiranju zasedli Šangliaj. Nad mestom je bilo proglašeno obsedno stanje. Kakor se zatrjuje, nameravajo Japonci zasesti vse strategično važne točke na kitajskem ozemlju. Tudi v Har-binu se vrše borbe med japonskimi in kitajskimi četami in je padlo dosedaj na obeh straneh 180 mož. Na južni progi vzhodno-kitajske železnice je ustavljen ves promet, da bi se na ta način preprečilo nadaljnje prodiranje Japoncev. Japonci so v zadnjih treh dneh izkrcali na kitajskem ozemlju močne oddelke svojih čet ter koncentrirali v kitajskih vodah velike oddelke vojne mornarice. Danes so odplule iz Tokia še 4 križarke in 14 torpednih rušilcev. Postopanje Japonske, ki sliči vojni okupaciji brez vojne napovedi, je vzbudilo v mednarodnih diplomatskih krogih veliko vznemirjenje. Posebno v Ameriki so silno razburjeni zaradi položaja na Daljnem vzhodu in smatrajo, da je vojna neizogibna. V ameriških vladnih krogih računajo s tem, da bodo Japonci izvedli blokado Šanghaja in drugih trgovinskih središč, kar pa smatrajo Američani za nedopustno in istovetno z vojno napovedjo. V takem primeru Amerika ne bi mogla ostati ob strani in M morala aktivno poseči v razvoj dogodkov. Zunanji minister Stimson je v tem smislu že interveniral pri japonski vladi. Odgovor japonske vlade še ni znan, vendar pa je značilno, da je ameriška vlada odposlala danes v Šanghaj pod poveljstvom kontreadmirala Taylora štiri torpedne rušilce ter da bo v prihodnjih dneh krenil v kitajsko vodovje še en oddelek ameriške vojne mornarice. V ameriških vladnih in diplomatskih krogih z napetostjo pričakujejo odgovora angleške vlade na zr in jo ameriško noto, v kateri predlaga Amerika skupno akcijo Anglije in Amerike v japonsko-kitajskem konfliktu. V ameriških krogih so precej vznevoljeni, ker Anglija še ni odgovorila in očitajo angleški vladi, da vso stvar zavlačuje, kar ima lahko hude posledice tako za angleške kakor za kitajske interese na Daljnem vzhodu. Zasedba šanghaja in nadaljnje prodiranje japonskih čet na kitajsko ozemlje je napravilo zelo mučen vtis tudi v krogih Društva narodov. Svet Društva narodov je zaradi tega odgodil današnjo dopoldansko sejo ter se je sestal šele popoldne. Kitajski zastopnik je zahteval striktno izvajanje določb pakta Društva narodov, po katerih bi moralo Društvo narodov izvršiti energično intervencijo v tem konfliktu in če bi bilo potrebno, proglasiti tudi bojkot nad Japonsko. Zasedba šanghaja Šanghaj, 29. januarja Šanghajski župan je včeraj proglasil obsedno stanje. Nalo so inozemske koncesije mobilizirale svoje čete, ki so zasedle meje. Listi poročajo, da je šanghaiski župan sprejel vse japonske zahteve. Zato so upali, da ne bo pršlo do nemirov. Vendar se je to zgodilo. Zadnja poročila pravijo, da so nedisciplinirani kitajski vojaki zasedli šanghajsko predmestje Cape j. nakar je japonski admiral Širosava objavil proglas, kjer pravi, da bo poslal v zaščito japonskega prebivalstva v Capeju vojaštvo. Po objavi tega proglasa so japonske vojne ladje opolnoči obstreljevale kitajske položaje. Kitajci so se uprli in bitka je trajala vso noč. Bojev so se udeležila tudi japonska letala. Japonci so obstreljevali utrdbe Woosung in jih davi porušili. Japonski admiral trdi v proglasu, da je moral zaradi nemirov, ki so izbruhnili izven koncesij, zaščititi japonske prebivalce. Poudaril je, da je proglasitev obsednega stanja v Sanghaju najboljši dokaz za to, da so Japonci v nevarnosti. Listi pa poudarjajo, da je šanghajski župan proglasil obsedno stanje po japonskem ultimatu in da je hotel tako ugoditi Japoncem, ki so zahtevali, naj se zaščitijo njihovi rojaki. Kitajska zahteva striktno izvajanje pakta Društva narodov Ženeva, 29. januarja. AA. Zastopnik Kitajske v svetu Društva narodov, Yen, je dal spričo dogodkov v Šanghain izjavo, da bo Kitajska zahtevala Izvedbo členov 15 in 16 pakta DN In si pridržala pravico, da se sklicuje tudi na vse ostale člene, tako n. pr. na člen 10, ki pravi, da so člani ND obvezani, da medsebojno spoštujejo terito-rijalno Integriteto, in na čl. 15, ki pooblašča svet, da odredi vse potrebno, ne da bi poprej zahteval pristanka prizadetih strank. Kitajski zastopnik Yen je izročil tajniku DN pismo v katerem zahteva izvajanje omenjenih členov. Zastopniki Francije, Italije, Nemčije in Anglije skupno z Drummondom se zdaj posvetujejo. kako naj na to nismo odeovore. Huda obtožba DN Ženeva, 29. januarja. AA. Evropski za-stopnikkuomintanga Ctn je dal izvajo, v. kateri ostro napada Društvo narodov, ki se je pokazalo neaktivno in brez moči za ureditev spora, dočim se japonska akcija nadaljuje ne samo v severni Mandžuriji, temveč že celo v osrčju Kitajske. In vendar, nadaljuje Cin, je Društvo narodov posredovalo v tem sporu že takoj ob njegovem začetku. Društvo narodov je v tej aferi zgrešilo svoj namen, ki obstoji v tem, da uredi vsak spor, ki utegne gražati mir, in da pridobi spoštovanje mednarodnemu pravil. Zato se Kitajska, ki ima že tako v svoji notranji upravi velike težkoče, deloma politične, deloma socialne, in ki se je zvesto držala mednarodnih obvez, zateka k apelu na ves svet. naj ji pomaga. Izjava nadalje obtožuje DN, aa je s svojim nastopom favoriziralo japonski napad. Japonska ie prekršila mednarodne pogodbe, zlasti pogodbo devetih velesil in Briand-Kelloggov pakt. Vznemirjenje v ženevi 2eneva, 29. januarja, č, Japonsko-kitajski spor pred Društvom narodov je zavzel povsem nov značaj. Kitajski delegat pri svetu DN je predložil danes dopoldne generalnemu tajniku noto, v kateri zahteva kitajska vlada, naj Društvo narodov postopa po členu 10 in 15 pakta o Društvu narodov. V noti naglašajo Kitajci, da ie položaj tako opasen, da so prisiljeni na vsak način razčistiti celotno vprašanje. Kitajska je obnovila svoje pritožbe tudi po členu M. pakta Društva narodov. Člen 10. določa spoštovanje in ohranitev teritoriialne integralnosti posameznih držav, člen 11. pa da mora Društvo narodov postopati tako, da se obe prizadeti stranki izključita in smatrata kot stranki, katerih soglasje s sklepi Društva narodov ni potrebno. Spričo te note Je nastalo v krogih Društva narodov veliko razburjenje. Ce bo svet Društva narodov sprejel kitajsko noto, bo moral poseči po sankcijah. ki jih določa 16. člen pakta o Društvu narodov. Sklenili so, da se bo zasedanje sveta Društva narodov, ki bi se moralo zaključiti to soboto, podaljšalo za nedoločen čas. Tako bo bržkone Društvo narodov zasedalo še tedaj, ko se bo pričela razorožitvena konferenca. Ni izključeno, da bodo sklicali tudi plenum Društva narodov na zasedanje, kakor to določa člen 15. pakta o Društvu narodov. Poostritev kitajsko-iaponskega konflikta pa bo po mnenju Društva narodov katastrofalno vplivalo tudi na bližnjo razorožitveno konferenco. Vsekakor so zmanjšani izgiedi na uspeh te konference. Skupna akcija Amerike in Anglije London, 29. januarja. AA Na seji ministrskega sveta, ki se ie vršila danes dopoldne, so največ razpravljali o dogodkih v Šangliaiu. Vendar se zdi. da ni razloga, da bi se pospešil povratek Macdonalda v London. Ministrski predsednik se zdaj mudi na Škotskem in se vrne jutri. O vseh dogodkih ga ministrski svet redno obvešča. Newyork, 29. januarja. AA Listi naglaSa-jo veliki kontrast, ki se kaže v energičnem nastopu ameriških Zedinjenih držav in angleški miačnosti v kitajsko-iaponskem spo ru. Posebno poudarjajo, da se je Stimson spustil v diplomatsko bitko z Japonsko. London, 29. januarja. AA. Razpravljajoč o položaju na Daljnem vzhodu pripominja »Manchester Guardian«: Če naj služi bojkot iaponskih izdelkov za upravičen vzrok za okupacijo Šanghaja, pa vendarle ne vi dimo upravičenega razloga za japonsko invazijo v tako velik del Kitajske. Novo prodiranje Japoncev utegne pospešiti angleško ameriški nastop, toda sedanjih dogodkov bi se bili lahko ognili, če bi bila Anglija že takoj v začetku pristala na skupni nastop, ki so ga predlagale Zedinjene države. Ameriška intervencija v Tokiju Tokio. 29. januarja, č. Japonski zunanji minister Yoshishava je včeraj sprejel ameriškega poslanika v Tokiju Korbetta. Razgovor med obema diplomatoma je bil zelo izčrpen. Ameriški poslanik je vprašal zunanjega ministra, kako si predstavlja nadaljnji razvoj dogodkov v Šanghaiu. Opozoril ga je, da japonske operacije na Kitajskem škodujejo ameriškim interesom in da bodo morale Zedinjene države bržkone seči po gospodarskih sredstvih, da prilijo Japonce k miru. Kntahi za tem razgovorom je bila izdana poluradna izjava, da bo japonska vlada v primeru ameriških represalij gospodarskega značaja prekinila diplomatske odnošaje z Zedinjenimi državami. Medtem je prišla vest, da so ameriške oblasti na Filipinih odredile oddelku ameriškega brodovja v Manili, da odpluje proti Šanghaju. Iz Manile ie odplula ena kri-žarka v spremstvu štirih rušilcev. Anglija zahteva pojasnila London, 29. januarja AA. Angleška vlada je japonski vladi izrazila upanje, da japonske čete ne bodo nastopile v mednarodnih koncesijah brez poprejšnjega posvetovanja s prizadetimi vladami. Obenem je obvestila ameriško vlado o tej akciji in jo naprosila, naj pokrene slično akcijo v Tokiu. Prav tako je naprosila japonsko vlado v Tokiu, naj ji pojasni zadnje dogodke v šangbaju. Japonsko pojasnilo London, 29. januarja, s. Japonski zunanji minister je poveril diplomatskim zastopnikom Japonske v inozemstvu nalogo, naj izjavijo pri vladah, kjer so akreditirani, da je Japonska prisiljena uvesti obrambne mere, da bi zaščitila svoje državljane. V Tokiju vlada veliko razburjenje za:adi stališča, ki ga je zavzela Amerika, kjer s® razpravlja o gospodarskem bojkotu in prelomu diplomatskih odnošajev z Japonsko. Tokio, 29. januarja, s. Japonska vlada namerava naložiti sovjetski vladi vso odgovornost za nadaljnjo škodo japonskih državljanov v Harbinu, ki je nastala zaradi tega, ker je sovjetska Rusija odklonila uporabo vzhodno-kitajske železnice za prevoz vojaštva. Čete bodo sedaj transportirali po zračni poti. Sovražnosti v šanghaju ustavljene Washington. 29. januarja, s. Japonci i« Kitajci so se zedinili. da bodo od dane* opoldne dalje ustavili v Šanghajn vse vražnosti. To vest potrjujejo oficijelno tudi v Londonu. Sklep Društva narodov Ženeva, 29. januarja, e. Svet Društva n,-v-rodov je popoldne malo po 16. uri sestal k javni seji. Pred to &ejo se je vršila tajna seja, na kateri fe je razpravljalo o kitajj-skem predlogu slede uporabe čl. 15. pakta Društva narodov v kitajsko-japonskem sporu. Svet DN je priznal upravičenost kitajsk« zahteve. Ukrepi, ki jih .ie uvedel svet Društva narodov po čl. 11. istega pakta, ostanejo r veljavi, kar velja predvsem za mednarodno preiskovalno komisijo, ki jo je imenoval svet Društva narodov. Zaradi nove situacij« ee je svet odločil, da bo pozval komisijo, naj nemudoma odide na pozorišče spora zaradi ugotovitve dejanskega položaja. Komisija bo potovala zaradi tesa po najkrajši smeri, in sicer preko Sibirije ter bo najprej preiskala dogodke v šanghaju. V komisiji bod«» razen zastopnikov Anglije, Amerike, Francije. Italije in Nemčijo sodelovali tudi zastopnik Španije in Norveške. Odmev poSjsko-ruskega pakta v Berlinu Praga, 29. (januarja. AA. >Prager Presse« prinaša članek k Varšave, ki trdi. da rusko - poljski pakt o nenapadanju, ki je bil pred kratkim v Moskvi podpisan, ne bo stopil prej v veljavo, dokler ne sklene Rusija podobnih pogodb tudi z drugimi državamU Vsekakor je ugodni zaključek sovjetsko-poljskih pogajanj napravil velik vtis v političnih krogih v Berlinu. Pogodbi priplujejo tem večji pomen, ker je bila podpisana teden dni po sklenitvi rusko - finskega pakta, kar se zdi. da bo prejudiciralo tudi ns sklenitev ni«ko - romunskega pakta o nenapadanju. V teh treh paktih vidijo v Berlinu prvo fazo na poti k sklenitvi francosko-ruske pogodbe. Španski jezuiti se preselijo v Ameriko Madrid, 29. jan. s. Zadnjo nedeljo irda-na naredba o razpustu jezuitskih redov j« biLa izvršena popolnoma mirno. Jezuiti, ki so nastanjeni po raznih samostanih in poslopjih, so zapustili svoia bivališča, nc da bi bilo kjerkoli prišlo do incidentov. Rim, 29. jan. č. Jezuitska kurija pri Vatikanu je odredila, naj se jezuitje. ki »o bili pregnani iz Španije, naselijo v -Ain«-rki. Belgiji in Holandiji. Odgoditev parlamentarnih volitev v Franciji? Pariz, 29. jan. č. »Le Matin« poroča, da bodo francoske parlamentarne volitve, ki bi se morale vršiti sredi aprila, odgodene bržkone do 22 ali 29. maja. Francoski vodilni politiki hočejo namreč počakati, da, se evropske razmere razčistijo in da a* razjasni položaj v Nemčiji, tako da bi s« mogla ustvariti francoska politična linija za nadaljnja štiri leta. »Le Excelsior« pa pravd, da so govorice o odgoditvi parlamentarnih volitev neosnovane. Brezposelnost na Poljskem Varšava, 29. januarja A A. Po najnovejših statističnih podatkih je število brezposelnih delavcev na Poljskem v primeri s stanjem prejšnjih let lami znatno ipaidlo. Medtem ko se je druga leta število bre?!-fposelnih v drugi (polovici nov. znatno zvišala se je lani v nor. število brezposelnih povečalo samo za 5000, predlanskim pa sa je v isteon času povečalo za 56.000. Ukinitev mandata nad Irakom ženeva, 29. jan. AA. Svet DN je nai ipredlog angleške vlade proglasil, da je potolkel mandat v Iraku. Mandat bo efektivno potekel, čim bo iraštka vlada podpisala izjavo, ki jo bo predložila mandatna komisija. Muslimanska cerkev na Poljskem Varšava, 29. januarja. AA. Poglavar muslimanske cerkve na Poljskem, muftija Sinkivijec. je izjavil da je bila nova ustava muslimanske cerkve na Poljskem sestavljena v tesnem sodelovanju z zastopniki drugih ver, ki so z zakonom dovoljene. Nova ustava je v skladu z interesi in s potrebami poljskih muslimanov. Na Poljskem je sedaj 6.000 muslimanov. 17 džamij in 18 muslimanskih duhovnikov, ki prejemajo plačo od poljske države. Rusko poljski pakt Vest, da je parafiran nenapadalni pakt med Poljsko in sovjetsko Rusijo, je v tem trenutku prav gotovo presenetila. Predvsem zato, ker se je prvi poskus zbližan ja med romunskim in ruskim stališčem v težji, da se sklene sli-čen pakt tudi med tema dvema državama, končal z neuspehom, in sicer v taki obliki, da je kazalo, kakor da je zadeva odložena za daljšo dobo. Kajti da obstoji najtesnejša zveza med rusko -poljskimi in rusko-rumunskimi pogajanji, o tem gotovo ne bo mogel nihče dvomiti; prav s tega vidika pa moramo doseženemu diplomatskemu uspehu pripisovati tem večji pomen. Izven vsakega dvoma je, da je pakt med Rusijo in Poljsko velik dogodek. Prav tako gotovo je, da ga moramo računati predvsem kot uspeh francoske diplomacije, kot njeno delo. Pred poldrugim mesecem so desničarski krogi v Franciji razkrili, da je francosko-ruska pogodba o nenapadanju že sestavljena, a da se podpiše šele, ko se doseže sporazum za sklep sličnih pogodb tudi na vzhodu, v prvi vrsti med Rusijo in Poljsko ter Rumunjio. Prvi pogoj je sedaj dosežen. Spričo ravezniškega razmerja, ki vlada med Rumunijo in Poljsko, in med obema ter PVancijo, ne more bi M nikakega dvoma, da se bodo sedaj vsi v poštev prihajajoči faktorji potrudili v največji meri, da zbližajo tudi rusko in romunsko stališče. Še več moremo reči, ne more se skoro dvomiti, da se bo končno ta uspeh dosegel. Zakaj če je bilo mogoče izgla-diti nasprotja med Parizom, Varšavo in Moskvo v toliki meri, ne bo nemogoče doseči isto med Bukarešto in Moskvo, kljub besarabskemu problemu. V pol-uradnih navedbah se že napoveduje nekaj takega; nekatere vesti vedo namreč povedati, da Poljska ne bo dala končnega podpisa pod pakt z Rusijo, dokler se ne bo slična pogodba sklenila tudi s strani njenih zaveznic; besarab-?ko vprašanje naj bi se pač pustilo nerešeno. Drugače tudi biti ne more in s povjetske strani se že sedaj napoveduje, da se more skleniti tak pakt le, ako se vprašanje posesti Besarabije sploh ne načenja niti ne omenja. V koliko se bo skušal pakt raztegniti tudi na baltiške države, je še neznano; zelo pa je verjetno, da gredo prizade- vanja tudi v to smer, kar moremo sklepati že iz dejstva, da sta sličen pakt pravkar podpisali Finska in Rusija. 2e z dosedanjimi uspehi so se znatno ublažila nasprotja na vzhodnih mejah in se je ustvarilo dobro razpoloženje za temeljito pomirjenje, če se ni doseglo že to samo. Tak razvoj je v interesu Francije in Poljske ter vseh držav, ki so s svojo politiko navezane na prijateljstvo teh dveh držav. Zato je umlji-vo, da z najnovejšimi uspehi francoske diplomacije niso zadovoljni ▼ Nemčiji, kjer že ves povojni čas skušajo kovati kapital iz nasprotja med Rusijo in an-tantnimi zapadnimi in srednjeevropskimi državami. Ako skušajo danes v Nemčiji zmanjšati pomen paktov z nagla-šanjem, da Rusija ne garantira poljskih zapadnih meja, je to pač prazno besedičenje, zakaj v tej smeri se pogajanja niso mogla vršiti in če bi se vršila in morda uspešno zaključila, bi to pomenilo, da je nastalo pravo zavezniško razmerje. Na to pa današnji pakti sploh ne merijo. Po sklepu nenapadahrfh pogodb bo morala sedaj tudi sovjetska Rusija priznati, da evropske države ne mislijo na nikako restavracijsko vojno, ki bi imela za cilj nasilno odstranitev boljševizma. Nihče, kdor trezno motri mednarodno politiko, že dosedaj ni mogel verjeti na take fantastične projekte kakor so jih sovjetski časopisi včasi slikali svojim pristašem, ali sedaj je demanti izrečen tako rekoč tudi uradno. Dalekosežnosti celotne diplomatske akcije morda danes niti še ne moremo presoditi. Morda se pripravlja v celoti preorientacija francoske politike napram sovjetski Rusiji in se pripravlja drugačno razporeditev sil v Evropi. Ali prezgodaj je še za taka ugibanja, kakor tudi za razglabljanje o vprašanju, v koliko je francoska diplomatska akcija združena tudi s finančno - gospodarskimi načrti, odnosno če se morda podpira tudi s tega vidika. Ravno tako je trenutno še nemogoče presoditi, v koliko je na rusko odločitev vplivala kriza na Daljnem vzhodu ali pa Zedinjene države, ki so na razvoju te krize enako in-teresirane kakor Rusija. Za jasnejšo presojo v teh smereh pa se bodo gotovo že v kratkem odprli jasnejši pogledi. Ogromna udeležba na vsesokolskem zletu v Pragi Dosedaj jc prijavljenih samo iz ČSR nad 150.000 Sokolov Praga 29. Jan. h. ČOS Je poslala pred kratkim vsem župani vprašalne pole o udeležbi Da IX. vsesokolskem zletu. Iz vprašaln;b pol, ki so jih župe že vrnile ČOS, je razvidno, da se je dosedaj prijavilo za Blat nad 90.000 članov in članic, 28.000 naraščaja občnega »pola ki nad 26 "ieoč Sokolov-didakov, predvsem iz srednje češke, tako da se bo skupno udeležilo sle ta c&olii 150.000 Sokolov. H skupnim vajam je priglašenih 2S.000 Članov fes nad 23.«0n člamk-, po 13.000 moškega In ženskega naraščaja ter končno 12.000 dijakov Ja 14.000 dtjakkrf. V soteotekth tarojte je prijavljena udeležbe nad 30.000 moških tn nad 16.000 žensk. V sprevodu bo korakalo nad 50.000 Sokolov, bi jih bo spremljalo nad 50 godb. V »kupnih prenočiščih bo stanovalo 64 000 udeležencev, skupno hrano pa bo dobivalo nad 30.000 Sokolov. Zdravnikov bo na zletsi na razpolago 300. V p*4-merl z zlatom iz leta 1926 Je za letos prV-javy«nna skupne vade 5000 članov hi 8000 članic več, naraščaja netooffllko manj, Soli»lov-dhlaltov pa tudi 5000 več. Stanje rusko-rumunskih pogajanj Sovjetska vlada odklanja zahtevo Rumunije, da naj Rusija jamči nedotakljivost sedanjih njenih meja Riga, 29. Jsmnerj* AA. O etantn poga-3arij med sovjetsko Rusijo Rivmunljo so biti s poučene rumuneike strani objavljeni tile podatki: 1. Sovjetska Rusija r,a.Mera od Rumunl-aaj podpišaratroaktivne pridržke o ve- Ijaivi Brtamd-Kelloggovega pakta in Utvii-novega protokola. 2. Sovjetska Rusija je odklonila obojestranska jamstva o nedotakljivost; seda- njih meja. ta mesto tega. povoja dbnoHUrr pogodbe o mirnem reševanja sporov. 3. Sovjetska Rusijja odklanja RnmumtS pomirirtveoi postopek za ureditev nvnrefett-nib sporov, kar je že dovolila r »vodih drugih štirih paktih o nanapadamja. 4. Sovjetska Rusija odktamtJa nnonsko zahtevo, da naj prepove prevratno organizacije na svojem ozemlju. Kraljev dar zagrebškim novinarjem Zagreb, jan. n. Kakor mano, priredijo 1. februarja zagrebški novinarji svoj ples. Nj. Vel. kralj je po maršala tu dvora poslal zagrebškim novinarjem prispevek 10.000 Din. Nagrade dnevničarjev kraljeve civilne hiše Beograd, 29. jan. A A. Na osnovi 5 165 uradniškega zakona je predsednik ministrskega sveta predpisal uredbo o višini nagrad dncvTjičarjev civilne hiše Nj. Vel kralja. Glavne kontrole. Državnega sveta iti pisarne kraljevih redov: Čl. 1. Dnevnic a rji. ki vršijo shižbo zv»-ničnika brez ozira na kvalifikacijo, se postavljajo z začetno mesečno nagrado d*« 1100 Din. Cl. 2. Dnevničarii, ki vršijo službo služit, elja se postavljajo z začetno mesečno nagrado do 930 Din. Cl. 3. Dnevnica rji s strokovno-tehničnimi tn obrtniškimi kvalifikacijami se postavljajo z začetno nagrado mesečno 12 Din, če vršijo službo, ki odgovarja omenjenim kvalifikacijam. <"'1. 4. Dnevničarji s popolno fakultetno izobrazbo se postavljajo z začetno mesečno nagrado do 1400 Din, če vršijo službo, ki odgovarja omenjeni kvalifkaciid Čl. 5. Po vsakem drugem letu nepretrgane in brezhibne službe se mesečna nagrada lahko poviša in to: a) dnevničarjem iz čl. 1. za 50 Din, b) dnevničarjem fz čl 2. za 40 Din, c) dnevničarjem iz čl. 3. za 60 Din, d) dnevničarjem iz čl. 4. za 80 Din. Čl. 6. Dnevničarji, ki se na dan stopanja v veljavo te uredbe nahajajo v državni shižbi, obdržijo dotedanjo nagrado. Roki. omenjeni v čl. 5., se morajo računati od dneva postavitve in to od najvišje začetne nagrade za dotično vrsto službe. Čl. 7. Ta uredba stopi v veljavo z dnom razglasitve v »Službenih novinah«. Demanti tendencijoznih vesti Beograd. 59. januarja. AA. Glede m sofijskega dopisnika »Timesa«, objavljeno dne 25. t m, ki naj bi bil ix poučenega vira zvedel, da namerava jugoslovenska vlada na sedanjem zasedanju Društva narodov načeti vprašanje makedonskih revolucijonar-jev, kar bi imelo za neizogibno posledico diskusijo o celotnem makedonskem vprašanju, in da je ta vest naletela na odločen odpor v Franciji in Veliki Britaniji, kdo pooblaščeni z merodajne strani izjaviti, da je vest izmišljena in brez vsake stvarne podlage. Upokojiter Beograd, 29. januarja AA. Z ukazom NJ. VeL kralja je na predlog prosvetnega ministra upokojen s pravico na pokojnino po letih službe banski šolski nadzornik prosvetnega oddelka kr banske uprave v Ljubljani v 6. skupini Fortunat Lužar. »M 2« izgubljena London. 29. januarja. AA. Podmornico »M II« so iskati vso minulo noč. Sno® je admiraliiteta objavila poročilo, kjer prarvi, da je vse upanje, da bi rešili podmornico, zaman. Ob 5. uri zjutraj je admiral it eta javii!a, da je stvar, ki »o jo opazili blizu PorClaTbd Billa, stana potopljen« ladija. Pozneje so našli potapljači deti zastave, ki naj bi bila od podmornice. Rešilna akcija se nadaljuje. Delo je skrajno ote&ko-čeno. ker leži v teh krajih na dnu morja nad 200 starih potopljeni! ladij. Zastavo, ki so jo našli potapljači, preiskujejo v ladjedelnici, aLi ni od potopljene podmornice. Csl. trgovinska bilanca Praga, 29. Januarja AA. Po uradni statistiki je Češkoslovaška leta 1931 uvozila blaga za 11 milijard 7£9 milidotnov Kč, te-vozdia pa za 13 milijard 140 milijonov Kč. Bratstvo med avstrijskimi in bolgarskimi fašisti Dasi italijanski fašisti in med njšmri tudi sam Mussolini neprestano naglasa jo da je fašizem tako pristno italijanski, da je vsako posnemanje fašizma in njegovih metod v drugih narodih nemogoče, so vendar nastale tudi med drugimi narodi organizacije m formacije, ki so 6i vzele za zgled italijanski fašizem in njegove metode in jih danes italijanski fašizem z vsemi močmi podpira v njihovih stremljenjih ter sklepa z njimi pobratimstva. Taka fašistična organizacija so hitlerjevci, narodni socijalai, v Nemčiji in Avstriji, na Bolgarskem pa tako imenovana »Rodna za-štita«. Zveze med hitlerjevoi in Italijan-filam fašizmom niso nikaJia tajnost več. Splošno znano je romanje hitlerjevcev v Rim. še bollj pa njihovo sta "išče napram nemški narodni manjšini v Južnem Tirolu pod Italijo. Avstrijsko rodo'jubno društvo »Andreas Hofer« oh vsaki priliki proglaša hntkrjevce za izdajalce n-emštva, ker eo za ceno podpore s strani italijanskega fašizma izdali nemško narodno manjšino pod Italijo in jo prepustili brezobzirnemu raznarodovanju. Na drugi strani pa so tudi zveze med boLgan-fco »Rodno zaštito« in italijanskim fašizmom popolnoma očitne. »Rodozaštitniki« se vedno udeležujejo vseh italijanskih fašističnih prireditev in manifestacij ▼ Sofiji, italijanski fašisti pa •o tvda stakni gostije »Rodne zaštite«. Da *e pa s tretjo potezo dovrši en;it{okniki trilkot, ki nvu je vrh v fašističnem Rimu, •o se sedaj pobratila še bitlerjevci z rodo-zaštktmiki. Vodja avstrijsMh hfftferjeveev A. E. Frauenfeld se je pred kratkim mudil v Sofiji kot gost »Rodne zaštite«. V svojem glasilu »Der Kamplruf« opisuje sedaj svoje sofijske vtiske. Kar načudrti »e ne more, kako bolgarkn narod ljubi nemški narod in »e navdušuje za Hitlerjev pokret. »Bolgare x vso pravico imenujejo baHkan^fce Pruse«. Prav posebno navdušeno pa piše Fraiuenfeld o svojem sprejemu pri bolgarskem metropolitu Štefanu. Pripoveduje, kako je poltjuibljala metropolištu roko žena ministra, takoj za njo pa umetnica, in kako ars fcudfi »črnosrajčn.Tci« — rodozaštit-niki nosijo fašistične črne srajce — pristopali k metropolitu, mu poljuMiali roko in £»e potem poljubiti z njim tudii na usta. Mi tropolit je prijatelj »Rodne zaštite.« a ko je ugledal Fraiue-nfelda v rjavi srajci, je dejal, da pričakuje od nove močne Nemčije po'ožaj v Evropi, ka tudi Bolgarija omogoči boljžo bodočnost Zelo ®o navduSili Frauerafelcfca t»B(fi m>-fijs-lci ognjegasci, kerr je njihov poveljnik »absolutno za Hitlerja«. Silno zadovoljen je tudi z nemško šolo v Sofiji, v kateri je samo 100 nemških afrrok. bolgarefcih pa 600. Ons boltganskn oro'ad5nci, ki so lana potovaii po Nemčiji, nosijo sedaij doma znaike nemških narodnUh socijalcerv. Po kinematografih v Sofiji se prikazujejo skoraj izključno nemški filmi in Fraiuenfeld : vprašuje, sla se nem^ca filmska industrija zaveda velike naloge, ki jo čaka tu. Vrhu-nec navdušenja pa je pomenila za aivstrij- 1 rfcega hi-tlerjervca tovamška »'avnost »Rod- : ne zašttte« njemu v čast. Godba je igrafa bolgansko, nemško in fašistično him- ! no, nakar bo nastopila dekleta iz »ragulb- J I jan lih krajev« v nerodni noši. V6e prebifcro sta minoila hitlerjervcu Frauenfeldu dva dneva v Sotip ob raznih pogovorih, intervjuvih in obiskih. In slovo je bJk> siilno tožfeo, saj ae je poslavljal od »starih tovarišev in zavemikov te svetovne vojne, s katerimi nas vežejo nove voTJi rfcupne usode«. Tr-tcot r temenom ▼ Rimo J« talko dovršen: r fifonpBMjn objemo so »e našli nemškfi, italijanski u: bolgansOri fašisti! Tragedija sibirskih Beguncev Obupna prošnja na patrijarhe vseh pravoslavnih cerkva — Begunci bi se radi naselili v Jugoslaviji Reški škof Sam nmrl Reko, 29. jan. ž. Tu je umrl ▼ sredo prrt reška škof msgr. Izidor Sain, rodom iz No-vega Grada ob za pa dni istrski obali. S*ar je bil 63 let Pokojnik se je kot 151etw deček preselil v Genovo ter »topil v benediktinski samostan, kjer je tudi dokončal študije. Poraeje je bil premeščen v Rim, kjer je ostal do leta 1926. Ko se je papež leta 1925. na zahtevo reških fašističnih oblastev ustanovil novo škofijo na Reki, ld je obsegala ves del vzhodne Istre, pripadajoč poprej senjski škofiji, je imenoval za prvega reškega škofa msgr. Saisa, ki je bil sreda leta 1926. na Reka posvečen in ustoličen. O pokojnem Škofu pffie reško fašistično gksfk) »La Vedetta d' ItaKa«: »Prvemu italijanskemu škofu na Reki. ki ga je postavil papež, da tako realizira stoletne asphacij« reških patriotov m vernikov, so bila vsi globoko vdani. Doumel je že takoj spočetka, da je rtalijanstvo tesno združeno s fašizmom. In sam je izjavil z zadoščenjem, da ga v Rimu imenujejo »vatikanskega fašista«. V reški škof:ii, ki obsega velik del hrvatskega ozemlja, je bilo v zadnjih letih skoro povsod uvedeno latinsko in italijansko bogoslužje. Nameščenih je bfk> mnogo italijanskih duhovnike* in ustanovljeno semenišče, v katerem vzgajajo duhovniški naraščaj, Iri je v pretežni večini hrvatskega pokolenja, v docela italijanskem in fašističnem duhu. Francija zbira svoie zlato Pariz, 29. januarja AA. Zadnji izkaz francoske Narodne banke izkazuje 70 milijard 689.175.133 frankov zlate zaloge. Stanje se je v primeri s prejšnjim tednom spet povišalo, ker j« francoska Narodna banka spravila domov večje količine svojega zlata, ki ga je imela v inozemstvu. Ujeti sovjetski kurirji Bukarešta, 29. januarja. A A. Rumunsku obmejna straža je opazila štiri sovjetsko kurirje v trenutku, ko so stopili iz čolna ob Dnjestru na rumunsko ozemlje. Stražniki so tni kurirje ujeli, enega pa so med begom ubili. V Španiji zopet mir Madrid, 29. jan. AA. Po vsej državi vlada sedaj red in mir. Po poročilih z dežel« se j« prebivalstvo pomirilo in ljudstvo odobrava ukrepe za vzpostavitev miru. V nekih manjših krajih še niso bili urejeni socijalni spori, kar pa ne vpliva na položaj ▼ celoti. Iz železniške službe Beograd, 29. januarja p. Z rešitvijo ministra za promet sta premeščena gg. Anton Razpotnik, prometnik, iz območja su-bottške železniške direkcije v Kranj in Ig- | nac Irkič, uradnik subotiške direkcije, k j strojnemu oddelku direkcije ▼ Ljubljani. Beograd, 2S. januarja. Te dni se je oglasila pri paitrijarhu Vair-navi denutacija zve/e ruskih književnikov in novinarjev, ki mu jc predloživa klic na pcm-oč. ki so ga poslali v svet ruski kmetje. večinoma iz Sibirije, ki so v teku zadnjih treh let prebežaiii na kitajsko ozemlje. Kitajske ob'n~ti treh vzhodmih pokrajin s o ai hele^e okoli 60.000 takih beguncev. ki sj prithcž.ili čez mejo brez listin in so .se .sedaj v zelo težavnih razmeraii naselili oh vzhodni kt.ijsfka železnici v pod-ročiu Harhlna, 1 lajiara in Trorečja 'Njihov k,fic na pomoč 6e obrača na patriarha pravo^avnih cerkva in v prvi vnsti na pa-trijarha srbske pravc^la-v-ne c-ertcve ter pra-vi med drugem: »Protibožanska protSnarodna oblast komuniisitiične stranke, ki se je ustalila v naši domovini, je ustvarila nevzdržljive pogoje 7-3 vse. ki žive v Rusiji. Sovjetska oblast prejamia kmete, odvzema nrrr. pri-padaroca ž^rla. prepoveduje jvn jemati vodo iz javnih vodnjakov, oiini jih v suž-nost in na prisilno delo. meče j!'h v zapore brez krivde, samo /ato, ker pripadajo pra-vo«'aftTTw cerkvi. Imetje cerkva, ( njihove zgodbe požirali z bleščečimi očmi. Dobršen kos sta Schanzer in \V eliser izreza-sa iz cele pogače, ga filmsko z vel .ko teatrsko rutino priredila, RaLph Benaitsky pa ga je zabelil s sijajno muzikaimo »šfageareko« spretaontjo, z gasbo od »včeraj m danes«. »Trije mušketirji« so napolni in naipolnjujejo nenehoma operetne hiše in uverjon sem, da bomo enako polnih tudi našo opero; in ncmaTa je to prav, saj je naše življenje itak samo neskončna mitze-rija in je potrebno kdaj pa kdaj sprošču-jočoga in poživljajočega »?meha. Ž-ivahna, kaleldoskopsiko mavrična Jpr* je prava raid'ost za sodofbnega. diuliovite in-vencije polnega režiserja. Aiko ima teater na razpolago denar, vse tehnične pripomočke, volijo in smisel, utegne narediti iz »Treih miuefcetfrjev« mikaven komad prve vrste. Mnogo tega je dala g. Kreftu v njegove živodelavne, spretne ter vešče roke naša gledališka uprava. Zajemai je tu res lahiko, kajti igra nudi ekoro neskončne možnosti inscenacije; popolnoma tfatrska je in teatru so odprte duri za uresničenje vseh mogočih zamistekov — mnogo širših kot v samem življenju. G. Kreftu se je stvar vpnvv moji-ltnsko posredila. zahtev režijske kmjtige je nanizal lastnih čarovnij in duhovitosti celo kopo. PosluiSl se je, menda prvikrat pri nas, proj-ksiTanih dekoracij, ki razbremenjujejo tehniško osobje, pospešujejo zaradi svoje preprostosti igro in odpirajo, zlasti v kombinaciji e stalnimi dekoracijami, čisto rova, ne-slutena pota bodoči odrekli dekoraciijskl tehniki. Kreft je vidi v vso igro kinemato-grafeko brzino, izpodbudil ves igiralski aparat k smiselnemu, sodwivljajočemu delu, dodali domačih ocvirkov, klasično »la-toTOČiino« (oritpomogei je menda tudi gospod Štritof z zelo posrečeno »zidano ma-relo«) itd. itd. in razigrano občinstvo ni vedelo, kdaij je bila ura skoro po!dvanajstih. Za naše gledališče torej tudi prvovrstni »šlager«. Pri »Treh mušketirjih« je Bode'ovwfo flkoro vse, kar premore naž solistični, zborovski in baletni Ansambl. In vsi od prvega do zadnjega, so bi K kakor i e redkokdaj več kot na svojem mestu. Ga. Poličeva, dostojanstvena recimo, slovenska kraljica, mladi Povhe. prava komod i jan tška kri, izvrsten Ludvik, bi je tudi pd imor.itno, g. Magofiič. krasna kardina'ska fUjura. vzoren krraiec, ga. Ramšakova, živahna sveto-hHnska Manon, vsi trije mušketirji: PeČek, Zupan. Goetič. dragocene, nepozabne figure, tako da ne vem. kdo izmed njih zasluži paVno. Ga. G jungjen ac-Garvolla seveda potolče vse sfcurvoj, njeni talenti so neiz-čnpni. G. Simonoič je bil navihan 6lašč-čar. Ako bi ja. Kogejeva prinesla še svcio čarobno idrščlno v k>ro, bi br'?a nedosežna Oatherine; g. Spanova je bila ljubezniva Miotte, g. Mohorič dober tip nekdanjega francoskega dvornega patra. g. Smrkoljeva izvrstna, "zapeljiva Aminta. dalje Ivelja, Sekula. Mencin z gospo itd. itd., publfka, balet, konji in kaj vem še vse z dr. Švaro kot dirigentom in imenitno zvenečim or-ktstrnm. n^se in vsi po v četrtek triunifirali in bodo še mno2>ekrnt. Tak je pač tok in tek čaKfl: hrezuspešno. bržčas tudi nespametno bi bilo postavljati se mu po robu. In tako torej: »Trije mušketirji« — naprej! —č. Ravnatelj Jugostampe Avgust Scholtz umrl Zagreb, 29 jan. n. V pretekli noči je umrl ravnatelj »Jugostampe« Avgust Scholtz v starosti 45 let. Bil je eden izmed najboljših tiskamiSkih strokovnjakov Ln glavni pomočnik pokojnega ravnatelja To-nija Schlegla. Nekaj časa je bil tudi aktiven rtovinar in je sodeloval pri redakciil »Riječi«. »Novosti« in lista »Zagreber Ta«-blatt«. Pokoinik je bolehal na jetiki in so ie sest tednov zdravil tudi na Golniku Ko so se pri tuberkulozi pojavile komplikacije, je bolezni podlegel. Njegovi sorodniki so prejet mnogo sožalnih brzojavk. Naloga novega kluba elektro-inženjerjev Ljubljana, 29. Jannari*. V okrilja OnMlanske sekcije Udružerj« Ju^oslovenskih inženjerjev in arhitektov s« je ustanovil 26. t m. klub elektro-inienjer-jev. Ustanovni sestanek, katerega se J« udeležilo veliko število elektro-lnženjerjev, j® otvoril v imenu pripravljalnega odbora univerzitetni docent inž. Venče Koželj, ki Je utemeljil ustanovitev novega kluba Prvotno se je predvideval skupni klub strojna in elektrotehničnih inženjerjev, vendar je v pripravljalnem odboru prodrlo mišljenje, da je za obe stroki piodnejše, če se osnujeta dva ločena kluba. Tudi razvoj sličnih društev v Inozemstva je povsod prinesel potrebo po ločitvi, saj zahteva današnja doba vedno večjo specializacijo. V praksi imata seveda obe stroki nebroj stikov in Je zato želeti, da se čimprej ustvari klub strojnih inženjerjev, s katerim bi klub elek-troinženjerjev tesno sodek>vaL Pri nas se industrializacija in elektrifikacija dežele naglo razvijata, ln v dravski banovini imamo že toliko elektrolnženjerjev, da bo klub gotovo zmožen življenja Njegov namen i« obravnavati vsa vprašanja elektrotehnične stroke, podpirati čim oravilnejši razvoj elektrotehnike v naši državi, skrbet? za elektrotehnično terminologijo, sestavljati varnostne predpise, pospeševati normalizacijo in ščititi stanovske potrebe članov. Tako bo novi klub lahko izdatno poživil delovanje ljubljanske sekcije ndruienja na področju elektrotehnike. Za tem je predsednik RuWjansi© sekcija g. inž. Janko Mačkovšek pozdravil ostano-«ttev novega kluba ter izrazil upanje, da mu bodo kmalu sledili drugi strokovni klubi. Poudaril je, da se je v zadnjih Iet4 ljubljanska sekcija večkrat morala baviti % elektrotehničnimi vprašanji, ki jih bo v bodoče lahko obravnaval klub. Po odobritvi smern e za ustroj kluba je bil izvoljen z* častnega predsednika vseuč. proi. dr. iehr-Milan Vidmar. Odbor tvorijo predsednik nr.iv. prof. inž. Juro Horvat, podpredsednik inž. Anton Ditrich, tajnika inž. Drago Mat-tanovicb in inž. Branko Vajda ter blagajnik inž. Franc štrajnar. Predsednik g. inž. Horvat Je ▼ svoj en* govoru izvajal, da se je že nekaj časa čo-tila potreba po strokovnem klubn eiektro-inženjerjev, ki ga čakajo velike naloga spričo dejstva, da je v naši državi elektrotehnika prav za prav šele na začetku razvoja. Klub bo obravnaval vprašanja iz prakse, zanimati se bo moral tudi za vzgojo naraščaja, ki se mora spraviti ▼ sklad z zahtevami prakse. Trenutno najbolj pereče vprašanje je pa zaposlitev mladih inženjerjev, česar se moramo lotiti z vso energijo. Treba bo najti novih možnosti zaposlitve, da se omili težavni položaj inženjer-skega naraščaja. G. inž. Mačkovšek Je omenil, da se i« ljubljanski sekciji prijavilo precejšnje število nezaposlenih inženjerjev, med temi razmeroma največ elektrotehničnih. Ce je t» nezaposlenost res posledica hiperprodukci-ie, bi bilo treba gledati na to, da se mladina usmeri v poklice, ki nudijo boljše izglede za zaposlitev tako da bi se za gotov študij odločili samo tisti, ki jih predmet res veseli Na pretfog g. m ž. Bedjanfča }e bfl določen poseben odbor pod predsedstvom g-inž. Franca Miklavca, kjer se naj pretresa vprašanje zaposlitve elektroinženjerjev. G. inž. Horvat je še omenil k temu, da po njegovem mnenju še ni nastopila hiperpro-dukciia v stroki. Nezaposlenos inženjerjev izhaja od tega, ker so mnoga mesta, ki bi jih uspešneje vodili inženjerii, zasedena od ljudi z nižjo strokovno izobrazbo, v nekai primerih tudi od inozemcev. — Nato je bfl sestanek zaključen. (B. V.) Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa danes: Pretežno vedro, mestoma visoki oblaki, ponoči hladno, zjutraj megleno, podnevi toplo. Dunajska vremenska napoved ca soboto: Nobene bistvene spremembe. Jutranja slana ia megla po dolinah. Tragična smrt velikega učenjaka Življenje ia delo pro£. dr. Gjorgfa Joanovica Beograd, 29. januarja. Kakor smo že javili, si je vzel življenje ▼ svojem stanovanju v Beogradu redni profesor medicinske fakultete in učenjak svetovnega slovesa, dr. Djordje Joanovič. Stanoval je v poslopju patološkega instituta skupaj s svojim prijateljem prof. Dra- t- i ____ I_______.;/. i« matP.rift. gol ju bom Jovanovičem in njegovo materjo. Zvečer pred svojim tragičnim koncem je prišel v skupno obednico ves potrt m za-roišl i en, ko je bil drugače vedno veder ra šaljiv. Zjutraj, ko je prinesla ob običajni uri čaj, ga je postrežnica našla mrtvega. Žalostna vest se je z največjo naglico raz- 1*1111 RHla po Beo2radx; in ko so kolegi tn pr«-Wel)i prihajali na stanovanje, j« tam Se bodnijska komisij* opravljala svoje žalost-ao delo. Našli niso ničesar razen pisma, katero je nesrečni učenjak dan prej pisal svojemu bratu v Banat. Pismo ni dovršeno šn tudi ne v zvezi z obupnim činom- Dr. Diordje Joanovič se je rodil 16. >a i,S7l na Din a ju, kjer se je tudi izso-ai trs je ž« 1895 postal asistent zavoda za patološko histologijo in baktenologijo 1900 • e postal izredni. 191«? pa redni um verzi te>-v* profesor splošne in eksperimentalne Patologije. Ko je bik ustanovljena medicin-«' začela organizirati nova jugostovenska medicinska fakulteta v Beogradu, je profesor Joanovič odšel tja in stavil svoje imenzno znanje na razpolago mladi instituciji, ki J* prav" zaradi njega pridobila na ugledu m upoštevanju. Znanstveno njegovo delo more pravtem« presojati l« ožji krog njegovih stanovskih tovarišev; ta njegovo, iz dobrega srca izvirajoče javno delo pa mu mora b'ti hvaležna predvsem naša akademska mladina, za katero je skrbel kot predsednik podpornih fondov Vsa naša domovina pa mu mora biči hvaležna zaradi tega, ker je aktivno posegel v boj proti bolezni, pod katero je oijo vsi sloji našega naroda, proti raku. Po njegovi inicijativi in pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja se je osnovalo centralno društvo proti raku, ki j« že sedaj ustvarilo mnogo koristnega, ki pa bo moglo šehe v bodočnosti pokazati svoj blagodejni vpliv na naše zdravstvo. Kjerkoli smo Slovenci srečali profesorja Joanovica, vselej in povsod smo spozna« v niem poleg odličnega učenjaka tudi anr* patično, z vsemi darovi človekoljubnosti obdarovano osebnost. Ko smo slovenski dijaki na Dunaju ali pozneje v Beogradu polagali strokovne izpite, nas je bodrilo prijazno Joanovičevo oko, ko smo sodelovati z niim pri sejah glavnega sanitetnega »v-o-ta ali pri razpravah drugih naših mediem skih institucij, smo vedno v njem občudovali pronicno bistrovidnost, spojeno z no-ko dobrodušno, mirno uravnovešeno«jo. S smrtjo profesorja Joanovica smo izredno veliko izgubili: naša medicina svoJ«g* prvega mojstra, naša akademska mlade? svojega odličnega dobrotnika, naše ljudstvo svojega najboljšega socialnega zd^v- Dr. A. JL nika. 80leinlca dvornega svetnika Julija Pol^i Kamnik, 30. januarja. V ss-jožjera rodbinskem krogu praznuje *0-letn>ieo rojstva dvomi svetnik g. Juri) Pol ©c. Kremi k, duševno čil kakor malokdo - mnogo mlajših letih in duhovito dovti-rcn kakor nekdaj, praznuje danes _ to ob-•«i-n.ioo mož, kn je bii vse svoje življenje goreč, odkrit racijonalist in borec za pravice slovenskega jezika. Rojen Ljubljančan je g. jubilant obfc*» gimnazijo v Ljubljani, študiral pravo na Dunaju m služboval nainrej kot avskul-tant v Ljubljani, od 1. 1877. pa kot soditi >.-istav v Logatcu in Kamniku. Kot okraj-ri sodnik je bival od 1885 na Brdu. od 1890 do 1897 pa v Kamniku. Iz Kamnika ie bil ♦.■t sodni svetnik m kasneje kot nadsvet-r.ik pr deželnem sodišču. Kot predsednik kazenskega senata je ▼ politično najbolj razburkanem času pokazal svojo možatost -n značaj, ko je ob hudih posledicah krvavih dogodkov v sentembru 1908 mnogo pripomogel da so bile obsodbe proti slovenskim demonstrantom kolikor mogoče mile. Leta 1911 je kot dvorni svetnik stopil v nokoj. Pn prevratu se ie v februarju 1929 preselil v Kamnik k svojemu sinu zdravniku. JuVknt je bo kot drogoSoflec sklon® iskreno prijateljstvo z Jankom Kersnikom in le prezgodnja smrt slovenskega pisatelj« je pretrgala to Intimno pfijatieljsko vez. Kot gimnazijec in visokošolac je vse počitnice preživel na Brdu. Vzpodbujajoče i« vpliva! na Kersnikovo p;<*ate1jsko delovanje. Ko j« bil 1. 1R73 zsnlenjen »Slovenski Na^od«. ker je objavil Kersnikovo »Muhasto pismo«, je mladi msatelj izgubil pogum in šele na prigovarjanje g. Polca je nadaljeval z duhovitimi »Nedelisk!mi pismi«. ki so vzbuiali veliko nozomost med -Nirodovimi« čOatelji. Kadar ie bil Kersnik izven Ljubljane. mu je posilil snovi a ta pisma g. Polec. V letu 1875. je g. olec predal dražbi »Omegovcev«, v ka--eri so bili še dr. Skofič. poznejši notar KrižnvJi in Kersnik. Člani te družbe so rap;sali vel:ko število ostrih nobenih člankov ra Jurčcev »Slovenski Narod« in razpravljali o vseh važnih vnašanjih v tedanjem slovenskem živPenju. Ko te _ bival kot ok.rotni sodnik na Brdu. je v prmtelj-ski družbi s Kersnikom navala zasnova fns-rikatere Kersnikove povesti. V najburnejših či bolni pomočnik izročil NarociHa sta mu še, da prideta čez 14 dni zopet. Med tem časom pa ie pomočnik očarova2 in povprašal pri boln>i3ki blaigajsii. kako to. da ©o ma podali zdravnike r,a dtem. Izka^lo se ja naposled, da sta pomočnika ob%kni!a dv« s'eipamja in ga oskuibi-k za d-enar. fc « ff&l« težko prislužil ——aaB— Nerazdeljene Stari so darovali Sonde, mladi pa ne pišejo Beograd, 27. januarja Srbska danožljbvost nasproti beograjskemu vseučilišču in njegovemu dijaštvu ie naravnost neizčrpna. Bili so in jih je še danes vedno nekaj, ki velik del svojega imetja, če že ne kar vse, zapuščajo vseučilišču za njegove Lastne potrebe ali za podpiranje učeč s se mkdine. Ravno na praznik veli kega prosvetiteija sv. Save, se najbolje vidi, s kako ljubeznijo misli rodoljubni Srb na bodočnost naroda, katero vidi v njegovi prosveti. Vidi se pa tudi, da današnja mladina, žal, skoraj ni vredna tolike Iju-t ezni. V sredo m «e na beograjskem vseučilišču delilo svetosavske nagrade, a velik del nagrad se sploh ni podelil, ker ali predloži- , društva medicincu. Nagrada 1090 Din na dela niso zaslužila nagrad, ali pa ni bilo ] goslovenske sekcije ženske predloženih del za aotične nzgrade. Od šestih kraljevih nagrad so se podersle samo štiri, po ena ra pravno, agronomsko, medicinsko in teološko fakulteto, dočim na filozofski in tehnični fakulteti nobeno predloženo delo ni dobilo nagrade Iz zadužbin-e Luke Celoviča-Trebinjca sta »e podelili po dve nagradi na filozofski, pol jedel sko-gozdarski in bogoslovni ter ena na pravni fakulteti. Tehn:čna fakulteta ni dobila nič. Nagrade so po 500, 1000 in 1500 dinarjev. Iz fonda Marka StojanovS* »» bile podeljene štiri nagrade po 500, KiOO ra 1500 Din (filozofija, pravo, tehnika). I« fonda Milutina in Stane Jovanovič tri nagrade pravnikom po 500 in 1000 dinarjev. Iz fonda Stane Bogojevič nagrada 2000 dinarjev agronomu. Nagrada 15X) D n Save-za činovniških nabavljačkih zadruga d.j.1-ku gozdarstva. Nagradi po 1000 Din Srt>-skega pol j opri vred ne ga društva dijakom* agronomije in gozdarstva. Iz fonda Franj« Všetečkega nagrada 1000 Din agronomu. Nagrade velikobečkerečke sladkorne tovarne: dve po 1000 D n filozofoma, dve pravnikoma po 2000 in 30j0 Din. Nagrada 1009 dinarjev Jugoslo v en s-keg a zdravn:škega tav mirovne ligo pravniku. Nagrada 12C0 Din Zveze zavarovalnic nravniku. Dve nagradi A-rse Ll.rča tx> 10K) Din dvema medicincema. Iz fmČA Alekse Ilica nagrade teologom: 3 po 1000. 3 po 500 in 5 po 400 Dn. Nagradi po 500 dkarjev episkopa Dimitrija Brankoviča m beograjske saborne cerkve dvema teologoma. Slednjič so bile podeljene še tri nagrade iz zasebnih ustanov, dve po 500 ena po 400 Din, filozofu, tehniku in pravniku. Lovi na tatave v —^ Lepi uspehi policije — Drobne zanimivosti Beograd, 29. Januarja. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba »Fran* Josefove« prenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisuieio »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščeniu srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer ziutrai. opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« erenpfca se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Beograda policija sme biti ponosna, da je t preteklem letu imelo zelo lepe uspehe pri lovih na tatove. Dočim Je v splošnem število tatvin lani znatno padlo nasproti prejšnjim lotom, je policija po-lovila skoraj dvakrat toliko tatov kakor predlanskim. Vseh skupaj sta bili lani pri-javlc-eni 1702 tatvini. Tatov pa je policija vtjela 74«. Tatovi so seveda kradli! v»e, kar Jim Je prišlo pod rofke, naj so bile nogavice, ki so se sušile na dvorišču, ald pa celi zaiboji blaga. Največ se ie kradlo v poletni dObi, ko ima prebivalstvo odprta okna Sicer je kraja ob belem dnevu poleti precej tvegana in marsikateri tat, ki je skočil skozi okno v hišo, je šol iz nje z železnimi zapestnicama! na rokah, toda komur se je posrečilo, Je gotovo dob.ro opravili. Procefl se je kradlo tudi v tramvaju in v kinematografih, glavnem področju ženanjev, ki pa gotovo niso bi'11 posebni specijaMstI, ker je policija vse polovila. Največji del lanskih tatrvln gre na račun _ domačih poslov, zlasti služkinj (nad 50%). Resnica je, da so bile to večinoma le majhne tatvine. MaTlca si Je »izposodila« goapefftae čevlje, Milfka rokavice, nogavice, Ruž ca krilo itd. Pri teh tatvinah n1 šlo za vookllcne« tatove ln tatice, ki ukTa dene stvari prodajajo in se z izkupičkom preživljajo Tam, kjer le Slo za večje tat vine. je bila služkinja največkrat samo pomočnica pravega tatu. Vzlic temu pa Je za beoera^ske služkinje, ki skorad nikdar niso Srbsja.nke, temveč skora.1 izključno le yprečanke<, Svabice. Hrvatice itd. doslS žalostro. da Mh obremeniuie v enem letu skoraj 900 tatvin. No, kar se tiče naš.h d.efclett, ni m<=>d onimi zasnamovankaaol menda niti ene! Marsikatera tatviSna pa Sla oa re^m breizposeinosti Tako je n. pr. neki Llčan ukraidel metlo izpred trgovine in jo takoj nato prodal za 2 Din. r^a bi si kunil kruha. Metla stane 5 Din, Ličar pa je dobil zanjo 20 dra i in izgnali so ga za ve-ino iz prestolnice! VeMikfh v pravem pomenu besed® nt bilo. Kar je bilo izdatnejšega, so b5!t vsepovsod udeleženci stari znanci poLicl-j«. Neioletnikov je biio, toda znatno manj kakor v prejšnjih letih. In kradli so skoraj iraklijučno moški. Ce bi ne bi'o tatic med služkinjami, bi jih sploh ne bilo. Ropov Je bi'1o samo š-ost "n je samo eden ostal nerazčiščen, namroč nanad na neko Rusinjo, kateri je neznanec ob 9 zvečer skoraj sred! mesta iztrga! torbico iz rok in izginil. Odnesel je 1000 be!g;;skih frankov in nekaj drobiža v dinarjih Gospo, ki je bila v družbi svoje hčere je na.mr^J udaril po glavi Ker ga nana>denki nikakor nista mogli omisati — nanadel ju je od za iaj — ma policija ni mogla pr-'.i na sle*. Zanimiv je bil 'primer bivšega kočiia*a Prepvca, k je vlomil v n^ko mol-a rs ko prodajalno, da bi izpraznil blagajno Ker železni blagajni ni bil kos s svojim nezadostnim orodjem, jo je hotel — raztopiti. Zakuril je v spodnjem 1e!n hla?ai!j*» ir. od tega ognia so se vnele tudi dmsre s^-vaT' v prodaralni Os°nj ie priva.b i 1 jnr*l in seveda tudi orožnike, ki so rešim vlomilca tz ognja in ea snravill na varno Z niim se je beearra'ska kriminalna kroni V a obogatila tako tudi z edinim zločinom sv:>-je vrste, zlohotnim požigom. Črno-bela reduta 6. febr.! PODPIRAJTE DOMAČO OBRT Union Homače we • Imenovanje t državni službi. Strokovni učitelj Gabrijel Janežič je imenovan za upravnika zavoda in šole za slepe otroke ▼ Kočevju. ♦ Ne podpirajmo nasprotnih nam tujcev. Preieli smo: Iskal sem te dni po naših knjigarnah reprezentančno knjiuo O uorah, da bi jo poklonil prijatelju, navdušenemu *1-pincu za «od Domača dela kakor tudi Ku-$»yi«i že ima. zato sem moral poseči po kakem drugem delu. Tako mi je pr šla v roke sijajno opremljena knjisa »Fels und Firn«, ki ie izšla 1 1929. v Monakovem (Bergvur-laa R Rother), in bi se bil kljub visoki ceni ('225 L> n) brezdvonmo odločil zanjo, da nisem n;i letel med množico zares lepih člankov in umetniških prispevkov na prav nelep napad \Vutteia v članku »Der Karnt-ner Freiheitskampf 1918 —1919.« (str. 243). V tem članku, ki b, spadal kvečjemu v kak zakoten l stič. nikakor pa ne v tako reprezentativno delo, potvarja avtor z neverjetno drznostjo resnico o slovenskem Korotanu; trdi, da se je le 9 občin priključilo majski deklaraciji, imenuje nekatere koroške voditelje »landlreinde Fiihrer«, očita nam zem-ljolačnost (Landhunsjer), našo vojsko pa označuje ta >ju<_'oslaw sche Bandenc. Seveda tudi bridko vzdihuje, da smo »ukradli Mežiško dolino« b da je general Master zahrbtno pourabfl Maribor. Odgovor na tako žaijivost založbe ie samo erabna; — Sv. Janez ob Batmiiiskenn Jezeru —5, vreme Jasno, sneig &r«ž 20 eni snega, šminka idealna, drsalce na jezeru zelo dobro; — Bled —3, vr*«Jie Jh«io, snega 10 cm, smuka dobra, drsališče na Jezeru pripravljeno; — Mrzii studenec _15, vreme jasno, 5 cm prslča, na sta-t poillaigi, smulka idealna; — Zelenje a —2. 70 aru snega, deloma srej deloma pršlč. dnin k a dobra; — Sv. Križ snega 20 cm. vTt^me jaisno. sneg deloma srem, deloma pršič. strnika dobra; — Cerknica —8, vreme ja-^no sneg po dottni po večini »kopnel. aa Slivnici in na severnih pobočoih dftiooia poledenel, deloma poraben sneg, smuka doloma dobra; — Nova vas na Blokah —12 3Tetž, 20—25 cm, jasno, smuka prvov rst.na; _ Sodra.žiea in Travna gora —10. vreme jasno, snega 18 em, sren. smuka iobra; — Pohorje —4 do —6. malo ve-trimio. 9tar«ga snsga od 20 do 35 em, smuka od Klopnega vrha dalde dobra Vremensko poročilo s Kofc 1500 m od t9. t. m. Temperatura ob 7. zjutraj —4 C, ob 14. +35 C, nebo jasno, snega 20 cm, sren, smuka dobra. Izgledi za nedeijo dobri! Vremenska napoved Meteorološkega zavoda v Ljubljani Steviikt za označbo kraja pomenijo: 1 Cas opazovanja 2 stanje barometra. 8 temperatura 4 relativna vlaga v %. 6 »mer in brzina vetra 6 oblačnost l_10 T rrsi.a Dadav-in. 8 padavine v mm. — Temperatura prve številke Domenijo najvišjo. dru^e najnižlo temperaturo. 29. januarja Ltfubijana 7, 780.3, —5.0. »0. tiho, megla —, _; Maribor 7. 777.8. —2.0, 70, NW4, —, —; Zagreb 7 778.5, —3.0, 80. tiho, 0, _, B*k op tje 7. 776.8. —0.3. 70. NW2. 4, _, _; Spil* 7. 773.2. 10. 30. NT34. 4, _, Kiimhor 7. 771.5 12.0. 50, WNW2. 2. —. Temperatura: Ljubljana —0.6, _6.0; Maribor 5.0. —5.0; Zagreb 6.0. —3.3; Beograd 3.0. —6.0; Sarajevo —1.0, —9.0; ©koplje 8 0. —6.0; SipHit 17.0. ».4; Kumfaor 13.2. 11.0 Solnce vzhaja ob 7.24. zahaja db 17.8. Lrfina vzhaja ob 23.59. zahaja ah 10.4. • Strossmayerjev dan na Sušakn. Trgovca akademija na SušJcu priredi 4 februarja Strossmayerjev dan Prijave udeležencev za ta dan so izredno številne Med drugimi je prijavilo svoj prihod na Sušak nad 200 dijakov iz Zagreba, Beograda. Ljubljane in drugih mest. * Nakup zlatega in srebrnega denarja. Občinstvo se opozarja, da kupuje Narodna banka poleg predvojnega srebrnega denarja tudi vse vrste zlatnikov starih in novih izdaj Kupovanje zlatnikov tn predvojnega srebrnega denarja vrši Narodna banka v splošnem interesu, ker e temi zlatniki fcrepn svojo zlato podlago. Krepitev zlate podlage, za katero danes stre-m jo skoraj vsi emisijski zavodi, pa je velikega pomena za denarno po i ti ko, ki jo je dolžna izvajati Narodna banka. Zato se priporoča vsakomur, da zlatnikov in srebrnikov ne hrami doma, Km več jiih proda Narodni banki Ovomaltine bi morali jemati za zajtrk matere, otroci, re-konvalescenll, ljudje v starejši dobi življenja m vsi oni. katerih organizem potrebuje okrep-člla, da more odoleti vsem tegobam vsakdanjega dela. Zdrava krepilna brana Ovomaltine vsebuje ? svojih topljivih zrncih najžlahtnejše snovi slada, svežih jajc, svežega mleka katerim je zaradi bolj-Sega okusa dodan k&kao. Na zahtevo pošljemo vzorec brezplačno. Cena male škatljice Din 16.—. Dobiva se povsod. Dr. A. Wander, d. «L, Zagreb. daje moA. • SPD javlja, da so odprte tn esiarbova-ne naslednje koče m domovi: V Triglavskem gorovju stara Aljaževa koča (ne-ocikrbovana) m Erjavčeva koča na Vnsiou (odprta tn oskrbovana ob nedeijaih in praznikih in dnevi prod nedeljami in pravniki); v Karavankah Vadvazorjeva koča pod Stolom in P.anzt»i in Škodljivcev k\rlturnih rastlnn v denarju od 100 do S000 Din. • Druitvo železniških upokojence* c4>-veSča svoje ftone: 0/W v listih glede prijav za prejemanje dragimjskih doklad »e tiče onih upokoioncev, ki prejemak) svoje pde umrla včoraj ga. Marija Ravnikarjev a, ma ti »Jutrovege« sotmdn '.ka, absolviiranega pravnika g. Srtaneta Ravnikarja. Pogre-b blage pokcčnrice bo v neda na Sarkiča ki je progi od a val kompozicijo vaigonov Ker Sarkič ni opazil iz P al'da prihajajočega vlaka, ga je stroj zgrabil m hudo poškodoval Prepeljan je bil v mestno boi\ne grome ts>tj:;ka iz Hudiinje, da je zaibodel z nožem hua.pea Lam-prota Alojizija v levx> frfraai prsi, pn čuner se je zapioiil nož v 1-ovi srčni prek^.t ter je Lam prot Alojzdij v toku pol ure iizJtrvaval Za-a :<šane so bil« številne priče že v preiskavi in deloma tudi na razpravi. Obtoženec sam je dejanj« skt**tno priznal, nagovarjali se j«, da ga je poškodMvani i-WAail m hotel z zaprtim nožem nJariti, pn čemur sta se začela prerivati m v tem je Lampreta zabodel. Glede na številne olajšfikie okol-nosti tn ker obtožene*: še niti ni dcsegel 18. let starosti, je 9odišče obtod^lo Mrz-dovn9ka Alojzija na 18 mesecev strogega zapora, v kazen pa se mu šteije preiskovalni zapor od 15. decenubra 1931 da'1'je do dneva raz,prave. Senatu je predsedovali sodnik odcnjžnoga sodišča g Brečko Franc, obtožon.-a je zagovairjal g. dr Mej*tk Er-viin, advJ.ait v Konjicah. Obtoženec je kazen siprejed. * Zena a sekiro obdelala moža. V nekem hotelu v Ljuibljajiski ulici v Zagrebu se je nedavno nastanila zakontka dvojea Petruiševič irz Skoplja. Hotetki uslužbenci so otpa.zili. da moj možem tn ženo ne vlada dobno raz:pal-oženje. Le malo sta govori«. 2ena Marija Peitruševiči«va je vidno etaroiša kaikor njen mož Bila jc zamišljena in je na vprašair.ja le kratko odgovarjala. Zvečer je mo/ prvi legel v posteljo m PRISTNI CVIČEK" tn izvrstna štajerska ter dalmatinska vina dobite samo v gostilni CE11NE, Zagreb, Radi če va ulica 1, dvorišče. 2078 Železničarski ples V „UNIONU" 1. FEBRUARJA 1932. Brata Naglič EKSPORT ČEVLJEV Žiri nad SkoSjo Loko Najtrpežnejši smučarski čevlji ln Rojzerics. Zahtevajte cenike! Trgovci popust! Pri nerednem Iztrebi lani« telesa vzemite edino neškodljivo naravno sredstvo 1905 Neda - sadne kocke Dobijo se v vseh lekarnah ln drogerijah. Danes v UNIONU BOHEMSKI KARNEVAL Konkurenca mask. Sprevod mask točno ob 21.30. Darila za najlepše maske •o razstavljena v trgovini Nobiese A leksandrova cesta. — Vstop ni vezan na oosebn a vabila. Članske vstopnice samo v predprodaji v kavarni »Evropa«. krnaJu zadremal. Zena pa je skovala grozen načrt. Vzela je iz svojega kovčega malo sekirico in z njo večkrat moža udarila po glavi ter mu prizadejala dvara st hudih poškodb Bil je sicer operiran vendar je njegovo stanje zelo kritično. Pri za-s.fiševanju je žena izjavila, da je ranila moža v tuamoobrambi Njen zagovor pa ne drži, ker je po po"kodibah jasno razvidno, da je mož ležal v postelji in spal. ker bi se sicer branil z rekama, na katerih pa nima poškodb. Preiskava 6e še nadaljuje. * OOieKe in KloOuke Kemično cisit. uarve plisira In lika tovarna JOS. REICH. Iz Lfublfane o— Slavni violinski virtuoz Vaša Prihoda koncertira v Ljubljani v petek 5 februarja ob 20. v un.o.K>Kn dvorani. Za s*, oj jjnjibiju:« ki koncert si je isabral na^ediiji spored: Braiims. So«iata v d-molu za v-io-lwno iin k-avir. Bach: Adagio m fuga iz so-ruute v g-molu za vio^.UiOoio. Čajkovski: Viofeički koncert op 35 v d-duru. ta io-l-ino in ktaivir. MtMidelssohn-Pnhoda: Pesem brez besed, K. Strauss-Prihoda: Valček po motivih opere »Kava .Lr z ro^o, Sa-rat«ate: Fantazija na moteve iz opere •Carmen« za vuolino in klavir. Na klavirju spretni ja umetnika pianist Emerilk kris Spored je prvovrsten, vreden tako velikega umetnika kt-kor je Vaša Pnhoda. Kea že 5 let ni biio koncerta tako znamenitega violinskega vir?uo/a, kakor je Pri V/da v Ljubljani, iano prepričani, da se ho p n. obč.insi-vo od^vai.o vabilu v velikem števi lu in napo.nilo union»ko dvorano Sedcit so od daneo naip«rej po ot>ičajn,:h konct-rtniih cenah v predprodaji v Matrični knjigarn'. u— Guslar Barjaktarovič pri g. banu. Včeraj dopoldne je g ban dT Marušič sprejel manega guslarja M.iovana Barj k taroviča. M adi gnjis'!ar, ki ima za seb^j pra* kipe uspehe, je g. buna po/xiraviil kol sin Črne g*ure, vee vdan siiavru giuslarsiki tradi-oijn in veličini narodne pesma. Opiisal je g. banu. kako je pred dvona mesecema Hodil po turneji v naših krajlih hi kako lej^ uspehe je nato imel tudi v Avstr ji. f"«-šlcuslovaški ai Nemčiji. G. ban je gusla*->u čestital, mu nakoruil lepo darilo ter mw je v popotno knjigo, v kateri je že ninog^ lepih besed odinomih rmxž, zapisal naslednje: »Na^idna pesem je vedno bala eden najiTnočnejšiih faktorjev v zgodovinskem sertinljenju nairoda po svobodi, uedtnjenju «n napredku, kakor tiudl pobuda za inorailr »o življenje. Zaradi tega smo dolžart zahvalo naSin narodnim pevcem, ki te ltspe tradicije naših pi\xkirllkov na«.lai'.juje;o.a — Guslar Ba.rj.uk tarovič bo o!>irf.*il še nekatere na&e kraje en šole, nakar 6e vrirc domov, v Črno goro. u— Taubor v Elitnem klmi MatloJ. Vsa LAiibljama pocaia hs ceni zlati t«nor naOrveč-joga unuiAkega pove a Riichanla Tauibtvja Njogov lirični glas ipiiide zilaSLi do veljave v opereftt »Dežela emehljaja<, tal jo je u^kasbti Pramc L*ihflr ju a t nailaAč za svojega prijatelja TaAill>«rja. S to opureto Je dožHlijal Ri!chaixl Taulber veLUkanske tri-umfe na odrlih t B«nltlnu, na Duciaču in sla-IniMč tulibo, bo predvajala ZKD svojim prSjatalunm v Elitnem kinu Matici danes ob 14.15 in Jutri ob 11. url dopoldne ob globoko znižanih cenah. Krasno muizrlkakno delo, v katerem be-nljira sloriitl kralj Umor^ov, naj ai VBalkdo ogSe-da u— Društvo »Pravnik« Je hnelo v četrtek ob 18. občni abor. ki: se ga je udeOežilo epo Število naših najodlnčnejSib juirristov. Podpredsednik dvomi svetnik g. Bo/nidar Bežek se >e spominjal neprecmljivih za slug dolgo'"tnega predKedritika in častn-c-sja fliana dir. Danila Majacona, fcar spomin so prisotni primerno počastili. Iz unjiniiške-ga poročila g. dT. Rudolfa Sajovioa s^edi, da je bilo v društvu organrziiranih ob končal preteklega leta 692 re-lnah Sanov Prispele eo spomenice konigresa in jih čKm lahko dobe pri knjižničarju dr Lučovniku. Za novega predlsed. j« bil »zvoljen proirek-tor g. umrv. prof. dr. Metod Dolenc, v o^ta^i odbor, kii se je takoj konstituiral, pa gg. podpreJis e Jn fk dr. Rudolf S? jovne. blaga.iniik dir Ignac Rtitfar tajnik dr Hin-ko Lučovniik, knfžnioar dr Boris Furlan, uredinik »Slovenskega Pravnika« je dT Ru-dnVf Saijovic. odborniki pa gg Rožidat Be-žtk. dr. Mirko GrasselU dir. H.ibert Sou-vain. dT. Anton Urbanec dr. Josip Krevelj. dir. Joso Hrašovec iz Celja dr. Ivan .lantfč n Maribora ter Anton Kudar iz Novega mesta. n — Redni občni fb«r linhliancke sekcije rdruienja nniv. izobraženih ien bo v nedeljo 7. februarja ob 10. v posebni sobi kleti »Emone«. u— Društvo »Soča« bo počastilo dTevi oh po! 21. v salonu pri »Levu« 50 letnico *mrti istrskega preporodi tel ja Škofa Jurija Dobrile Večer bo otvorii! predisedn k doktor Dinko Puc, sledilo bo predavanje profesorja Bao;ča. za tem deklamacije ir te-cHaove. vmeis pa nastopi oddelek pevskega zbora »HuigoMna Sattnerja« iz Most pod vodstvom učitelj« Rumnika. Sočam«— Primor'Li in prijatelji društva udeležite se po^noštervilno te svečanosti Od tov odbor-mikov naj nShče ne izostane! Vstop je prost. u— ft^koslovenski obe« v Lnhlanl. V pondčll. dne 1 6nora o osm6 večer ve Zvezde pfednASka spis pi Rfiženv Cernč z Pra-hv na zaiimavč th«»ma: »žena v nArodohos-podžfst\i«. Druhft Cftst večera vfeno-vftna bude posmetnč vznomlne vel'V«sho Slovana, zesnulčho dra. Schelnera. DonfAme, že se členstvo tohoto večera v hojnč mife ^častni. u— Turisto\'SkJ klub »Skala« v Ljubi Jani olvveAČa članstvo da bo izlet v Luč»* in na Koroš'co v dneh 30 t m do 2 februarja Skurvni od.bod članstva bo dan<* Z vWcom oh 13 40 preko Celja do postaje Smartneafl ob Palci in z namočenim avtom dalje v Moviirje l^etniVn prenoče V ne.de*k» »jotirai * «vtrvT>oihfWn do Loč ln takoj dalie pr«ko Lmflke koče na Koro#oo. Se«tor> v Lučeh v ty>rek 2 febnwria po-vratek z vlakom, ki pride v Ljubljano ofa 10 zvečer Članstvo se opozarja, da pnde pravočasno na koodvor zaradi izpolnnve uverenja Koča na Korošici n: oskrbovana. Hrano je ponesti s vendair pa ;e za torek naročen obed pri Plan+nšku, tako da za zadnji dan lastna prehrana lahko odpade. u— Izlet na Bled. K ziniskosportiniin prireditvam, ki se vrže na Blt»lu, voz; mo-derui avtobus ob 8 uri zjn.traj izpred kavarne »Evrope«. Prevozina cena si«n in tjja 60 Din Prioave dan«s do 5. ponoldne V restavraciijii Frltz v Tavčarjevi ulici 4, aili pa [H> teleror.u št. u— S. J. S. U. »Preporod« prtreinJ Naax>finega dama prt^iavance obvezno za vse člane Govori/l bo tov. Gerlalj o eoei-jalnem položaju študenta. K-eir je prt>'.a«var nije izibrano take, da bo zanimalo dijake, uiparno, da se ga boovanje bo danes io v pori eni elrje«k, obakrat od 17. do 19. f >M !«-dikic. Tečaj je namenjen r prvi vristi mostnem uslužbenkaiiu tn soprogam me nO-lh »GaSperč^k Išče stanovale«. I«jo je ti assl u« lir al po^volaicjoia nov acisamubel. Med pavKarnl Igra djAiš^ven! salon«'*«! or« kester. K o4t.:'i'm1 u«1ra."jejr1 in Kaipitel;sk) U'!icd se je odigral ▼ četr« sdk mailo pred po!d>n<*n zaniunrv pruMtt* Lz J'Ug«o-iliov«a ns,ke tli k _tnnc je šepnil delavec Jo i v Maxn. kri je takoj upa^il, dia se je polastil njegovega kolesa ne/aian tat ln res se je nr-iio bai opravljal na keio Eavia proti Krekovi.m tr^a. Mam }c pričel takoj na ves glas vpiti: »Prrmrte tatu!« Tedaj sc je tat pognai v dir. Mam oa je hitel za njim ter ga opazni zavdti v Kanete jbiko uiiiieo. Z vpitij eni je spourt opozarjal l'jiud.'i, ki so tnu poanagad^ ptregamj*it! tn>-ia. Za zadeve sc j« z-amEmad hjdi niti^id straiiiiiJc, ka jc e £oavt>\jtu iiaMCMoa in se nemu^it-tna Dudl soju; pv/ia'1 aa zatie-dovanje. V' Kaipiteljski ulioi ga je siedetjaO ujesi v ofc«bo AJbenta V., fnj -S-ni rovalmega ageiita, doma u D. M ▼ Polju. Afcbort, kj se jc poi/ikvsžl žjal na policiji, da je namera/v*! k«*lo samo preizikuBirtii, če dtublro teče . . u— Pretep v gostilni. V Kon?t«tt&.orflS jp>-etrkni na (Jelovišlid cesti sta ec » četrtek r>'ečar sprla želiezmičmr France te St Vida ter delavec Aniton iz Jezerske ulicc. A«to«i se je med prepirom tako zelo nazfc^jri. da je pograbil Fraaioeta in ea « fako silo pai>» n& pri vranih na hodni, da jc pa>d« in doibrl hude poškodbe na no^ah m na hrbtu. Raziburijnvi Tone se bo moral zafjjvarjstd na prist o j n em m esru u— Nakupovaici starih oblek — tatovi. Svoročaicio je v Ljubljaaai kar trn-? icix> tu* kupovaicev stari1!; ob«'ek, le so pnhatjati k nam feveSsie iz Be dnš pa sita biia v pmdwtret'|ju neke hiše spet zasotena dva tal a možafitar-Ja, ki sta oči vidno stikala za obtleko in bi je 9eve>da ne plačala. marveč enorta.vno ukradla. Ker >e imela polici'« z Ktm ta-j kirrni tujimi nakupovalen starcih obdk irrn-r slabe takušnje. jih je skuro že večino ks-grvaiU 'jz Ljiibljane. Po tem odilclcu po^-ei-je ®o tatvine po stR-novanjcih znatno rx»nehat! e, zinak, da so bili bjiš tj nakupovaici najbolj nevarni tuji lastnini. u— Črno-bela reduta. Vaitdlla <« koletno najelltnniSo ipre^Vmistno so z današrajčm dnem oiooa'a,Tia. V?ftr!Vtm so priložena navollila za rediato. PossBohemskl karneval SK Ilirije^ Pod to devlao prlreoa SK Ilirija te eflJo vrsto let svojo običaono vsakoit-tno ma^ika-ra/lo, k1 tu-<4i vedno nanolnl dvorano Saj je pa tudi na mažkara-H zbrana v®a snort-' na družna, pja pridero števitai ortjatelfl kluba, ljubitelji snorta in ml a-Vi,ne. IjO-tošnda ma^karada bo dre^n ob 20 v Und-onu. Prireditelji »o poskrbeli za okusno ta de viol odgovarjajočo dekoracijo da r»a bodo zadovoljni predvsem plesalci, bosta peskrboM golbl Sonny-boy in Wh«te-biue, za lačne in žerjne pa bo na raznolaso se-dom paviljonov, kje.r bodo post.rež-ftnl s vsemi dobrotami Opozarjamo vse poeetnl-ke, da je skunem sr»re>vod mask točno nb pol 10. Najieo&a maska prejme naprad-j, ocenila jo bo žirida. fci Jo tvorilo aikaiHem- Prl pnk\*arfenem ln prenapolnjenem f.s-lodrn. nragl In početnlh čirih v telodcu bo trajno ozdravil SALVACTD. Dobiva bo v vseh lekarnah. 167Z Od neGdaf lepe so CfablianGe slovele, kdor plesati z njimi zeli, poseli naj na pustno soboto 6. febr. (Deli/ci predpustni ples Sckda L na TABORU •k* »likar prol VavpotiC, aikad aiLkar Tratnik, prof ^»pajoie lin drugii Goto v v Je, da bo današnja prireditev prav zabav-M to da pridejo vsi na svoj račun Doli au«rt rsakogar je. da posuti prireditev. sai j« oJhd čist! dobiček namenjen * korist naprav kluba, ki je letos »nova dokazal gvoio velikopoteanost in talci jati vnost z zgradbo smučarskega doma v Planici. u_ Na pustno nedeljo bo tradkMonaiaa BlaWSeva ma&karada t vsuh prostorih Unl- ona . »i— Opozarjamo cenjene poSetmke planinskega plesa da je na razpolago se ne-k*. lož Oni ki « hočejo planinski dwin-daj v dvorani nemoteno gledati, naj * lože pravočasno naroče v p**ini,i bfU, palača Grafike. , _ . u_ X otroSM rlngaraja Atene bo na urednico ob 16 r velik, dvorani U-iluna Opozarjamo cenjene mamice, da si za to iwm*lflev preskrbe pravočasno prijavnice, katere tedaja ob delavnikih pisarna Atene. Dunaijska c. 1 a/IL od 8—12. ta o J 15.—19 ure , , . a— Pustni ple« Sokola II. ▼ Kaatfn! bo •a pustni toreik 9. februarja Za prijetno ea.ba.vo bo skrbel >Jonny-jaziz<. a »Preporod« Ima danes ob 20 »vo*.M.om ob 20.30 t vseh gornjih prostorih Narodn^a doma. Mestna elektrarna v Celju Drtibtva.lstvo, (ta bo električni AhEJo 31 t m. od 8 sjutrad do 14. uiktojem. Gremij trgovcev v Celiju ap-osarja ®*r,e da vložilo prvlobnin.ske prijave naj-do 5. februarja, rentmVnske prlja-U pa najpozneje do 15 februarja pri obvešča toli f ne GLEDALIŠČE UTJBIJAMSKA HRAMA Začetek ob 20 Sobota, 80.: Trije vuški svetniki. Izven. Globoko znižane cene. Uedelja, 31. januarja ob 15.: Z^prav!]iv«a Izven Zn žane cene. - Ob 20.: Kevn« ko cerkvena miš Izven. Znižale cene. LJUBLJANSKA 01'liRA Začetek ob 20 Sofc^tau no.: Carine«. D Debut gd& Anlle Mezetove. Sedelia, 31. lanu a rja ob 15.: Viktorija »n njen huzar. -Izven. Znižane cene. — U& 20.: Trije mušketirjL Izven. * Ljubljanska dram*. Velezabavna komedl- fe »Trije vaški svetniki« se uprizori danes po Globoko znižanih cenah. Sedeži so od -0 I/in" navzelo! Zasedba običajna, rez ja Lipa-Siova. - Raymundova pravljična Mira »/-a-pravljivec« se uprizori jutri prvič kot popoldanska ljudska predstava. Pravljico prepleti K> razne glasbene točke, predvsem pevskft-ki i»b poio Medvedova ter gg. Debevec, Kralj Plut in Sanrin. Pri predstavi sodeluje del opernega orkestra. - »Revna ko cerkve-aa miš«, ta izredno privlačna in zabavna komedija, ki ie pri dosedanj h uprizoritvah žela obilo priznanja b odlično zabavala ne-de'«ko občinstvo. ?e ponovi jutri zvečer po znižanih cenah. Poleg se Nablocke. ki je kreirala i vso svoto toplo ljubeznivost^ n velikim igralskim znanjem glavno nastopajo v komediji med drugim1: ga. Mira Danilova, gg. Gregorin. Drenovec, Zelez-mik. Gradiš in drugi. Režijo vodi g. prof. gest Cene so znižane. Ljubljanska opera. Repriza Bizetove »Lar-aien< bo danes ob 20. Vsa zasedba kakor pn dosedanjih predstavah, v ulogi M-oaele -s nastopi prvič na nnšeni odru mlada nadarjena pevk« gdč Anita Mezetova. Preletava je za red D. - Jutri ob 15. se ponovi »Viktorija 'n njen huzar«. Za predstavo veljak) znižane operne cene. Ob 20. pa je prva repriza ogrete »Trije mušketirji«, ki je do scdfl pri premiieri v četrtek v resnia «ep uspeh. Za reprizo »Treh mušketirjev« veljaj običajne operne cene. 8ENTJAK0B8K1 GLRDALISK1 ODER Začetek ob 20.15 Nedelja, 81. |anuarja: Zadeva Kaiser. Torek, 2. februarja: Svetnik. * Šentjakobski oder r Ljubljani bo uprizoril v nedeljo izvrstno veseloigro »Zadeva Kaiser«. ki ie polna imenitnega humorja in duhovitih zamislekov. Kreacja a. LavriČa parna zasluži, da si občinstvo ogleda predstavo. — Na svečnipo bo pa na Šentjakobskem odru priljubljena burka - satira »Svetnik«, ki ie znrma po zvočnem filmu i Deviški Jakob«. Naslovno ultogo kreira prvak šentjakobskega odra odo na tem zborovanju razpravljali o važnih zadevah ln težavah vojnih Invalidov, vabi mariborski odboi; Združenja vojnih Invalidov svoje članstvo, da se udeleži zbo-•ovanja v čim večjem številu. Na predvečer bo ob 20. v dvoraui Zadružne gospodarske banke delegatska konferenca, na kateri bodo sestavili resolucijo, ki Jo pred-ože na zborovanju in vpošljejo vsem me-rodajnim oblastvom. Vojni invalidi, pridite vsi I a— Včerajftnj! ribji trg Je bil zelo slabo založen Prodajati so le male morske ribice po 14 Din za kg. a_ Lutkovno gledaliSče Sokola v Studencih priredi dan t« Im Jutri ob 17. predstavi »Zaklad« ln »GaAperček afcraši«. Prijatelji ©kremo vabljeni! a— Nezgoda na ulict Včeraj Je doletela pekovskega mojstra Jožo Novaka lz Gornjega grada, ko se je mudil po opravkih v Mariboru, nesreča. Na poledeneli ulici je padel ln si zlomil desnico nad laktom. Moral je v tukajšnjo bolnišnico po pomoč. a— Prepoved zahajanja v krfme. Okraij- no rsodiišče v Mariboru je prepovedalo Ko-vaCLu Francu, rojenemu 1 1900 v Creta. p rs to jn emu v Slivnico pri Mariboru, *am-čfcernu de'avcu. stanu točtimu v Creti. zahajata v kreme za dobo 1 leta. to je od 10 t m do 10 januarja 1933 Po zaikonu se kazrvuie vsakdo, ki ve za razilačemo prepoved pa vendarle poetreže taki osebi z opojilom. a_ S policije. Včeraj Je polletja aretirala nekega Otona, fci en sumijo, da je v zadmjem času na debelo kradel kolesa Zadnje čase je Milo pokraden,h več kole« te v ože mariborskega okrožmega sodišča ta lz veže boimiSke blagajne Ker nI teb tatvin konca, bi tudfi kolesarjti lahko malo bolj paziilli na svo'a kolesa, ne pa da Jih tako brez skrbi puščajo ta gredo po opravkih a_ Zasačen tihotapec. 2e ▼ mralra Je predvčeraišnj1.m ustavil stražnik na Vodnikovem tTgu sumljivega moškega z naba sanim nahrbtniikom. ki se Je v himu. ko Je zasliAal stražnika snustlil v beg Ob Dravi Je stražnik dohitel možakarja ta med njima *e je vTiel boj Le s težavo ga Je srtraS-nik uenal iu od vedel n« policijo, kjer so ueotovlll njegovo taie ta prelskaM na-hrbtnUk. v katerem so na A H poleg drugega tihotapskega blaga torti 2 kg saharina. 17 H»j»«iNi?Va h— Kinematografske predstave drev^ ne bio, ker nastop« v Narodnem domiu zmerni telepat im girafolog Svenigali « «voJ;.m medijem. Film »Temipo« se bo predvaja,! jiutri ie ab 14. in o4> 20. ter na evefinioo ob 20. Z Jesenic Sokolski oder uprizori » nedeljo ob 20. sijajno kmetsko burko »Trije vaški svetniki« Kdor želi smeha in zabave, naj pride! Sodeluj« društveni orkester a— Pevski odsek delavskega izobraževal nega društva »Svoboda« iz Ptuja priredii drevi ob 19. v dvorani g Ivana Mraza v Studencih pri Mariboru pevski koncert. Na sporedu so delavske in druge umetne pa tudi nekaj narodnih pesmi Prijatelji lepe pesmi se vljudno vabijo k ob lni udeležbi. It Trbovelj t— Himen. Danes se poročita g. Ivan Zahrastnik, načelnik Sokola v Radečah, in gdč. Ivana Naglavova. agilna vaditeljica trboveljskega Sokola. Mlademu, narodnemu par_ žeiimo mnogo sreče' t— Srečke državne razredne loterije so došle. Lastniki naj jih pravočasno zamenjajo. t— Kino Sokol predvaja drevi ob 20. 100% zvočni film »Ljubavni avtomat«. t— Našla se je na cesti med Prelogar-jem ln Germom zračna črpalka (pumpa) od bicikla. Lastnik jo dobi v podružnici »Jutra«. Iz Koniic nj_ Podružnica Sadjarskega Jn vrtnarskega društva v Konjicah bo imela v nedeljo 31. t. m. v deški osnovni šoli ob orni »bor, ki bo po otvoritvi vinske razstave, n« kateri bodo razstavljena tudi jabolka prizna- ALI STE NERVOZNI? ALI NE ČUTITE, DA-U STE ZADOSTI MLADI? Uporabljajte >ELIT in po 4 tednih boste mi hvaležni. Pelithe, nova metoda fizikalne terapije odpravi prerano staranje na znanstveno preizkušen način s tem, da poživlja delovanje endokrinih žlez. Trajna mladost je v vaših rokah. Brez operacije! Trajen uspeh! Zahtevajte brezplačno literaturo od zastopstva društva Pelithe, Beograd, Cika Ljubina VIL 104 nih domaSil vrot. Ob tej priliki bo predaval o sadjarstvu sreski kmetijJci referent g. Nemec Ivan. 'i Prekmor|a pm— Zimski kmetijski tefaj ▼ Bogojini je te dni otvorl sreski kmetijski referent s. Lipovec ob navzočnosti zastopnika srbskega načelnika g. Zorna, šolskega upravi-telja g. Benkovifa, župana občine Bogojine :n drugih. V tečai je vpisan b 56 kmetskih fantov iz občin Bogoiine. Ivancev, Bukov-nice. Strehovcev in Filovcev. Poleg tega pa prihajajo na posamezna predavanja tudi drugi kmetovalcu Ci0§p0dar§f¥0 Naša lanska trgovinska bilanca aktivna prilagodilo danim Generalna direkcija carin je sedaj obj«- I vila tudi glavne podatke o našem uvozu v decembru (o izvozu v decembru emo že po- I ročal ), tako da nam je sedaj mogoče podati pregled o gibanju naše zunanje trgovine v pret. letu. Naš uvoz se je zadnje mesece hudo skrčil. Dočim sino v septembru uvozila še za 442 milijonov Din in v oktobru za 393 mitpo-nov. je uvoz v novembru padel na 308 miliionov, r decembru pa na 297.9 milijona Din. Ker ie lani r decembru znašal naš uvoz 522.5 mil«iona Din, znaša torej nazadovanje v primeri z lanskim decembrom 224.5 milijona Din ali 434/o. Po količini se je depeni-berski 'zvoz zmanišal od 121.158 na 86.983 ton. torei za 35.175 Ion ali 29 Aktivnost v decembru 84 milijonov Din. Zaradi hudega skrfenja uvoza je bila naša trgovinska bilanca lani navzlic slabemu it-vozu (382.1 miiiiona Din) aktivna, in sicer za 84.1 milijona Din. Kakor znano. «110 tudi v novembru imeli aktivno trgovinsko .bilanco: v tem mesecu je znašala aktivnost 40.9 milijone Din: tako ie v zadnjih dveh mesecih pret. leta ziašal naš izvozni presežek 125 miMionov Din. V preteklem letu je bfla naSa trgovinska bilanca aktivna sa 0.7 milijona Din. Proti vsemu prčakovanju pesimistov k lani naša trgovinska bilanca ni poslabšala; nasprotno statistika je zabeležila relo malenkostno aktivmmt » višini 0.7 milijon« Din » primeri » pasivnostjo v I. 1930. v višini 180 milijonov Din. V posameznih mesecih pret. leta se le naša trgovinska bilanca gibala takole (v milijonih Din): januar februar marc april maj junij iul'j avgust september oktober november december 1931. 1930. 1929. 1928. 1927. Ce primerjamo saldo lanske treovinske bilance s nrejšniimi leti. vidimo, da rezultat ni tako elab. Res ie izvoz silno nazadoval, kar težko občuti vse naše gospodarstvo: na drugi strani pa moramo tudi ugotoviti, ia je zmanjšanje kupne moči naroda povzročilo še večje skrčenje uvoza. Naše gospodar- izvoz uvoz 884.1 410.3 — 26.2 333.1 888.3 — 55.2 441.9 543.2 — 101.3 429.5 461.6 — 32.1 376 9 303.5 16.6 350.3 3<*4.7 — 84.4 351.3 388.1 — 36.8 584.4 388.8 4- 195 6 430.6 442.3 _ 11.7 387.3 303.0 _ 57 8"> 4 308.5 4- 40.9 882.1 207.9 4- 84.2 4800.9 4800.3 + 11.7 6780.0 6960.1 — 18«.» 7921.7 7591.7 + 327 0 6444.7 7835.3 — 1390.6 6400.2 7286.3 — 886.1 stvo se je avtomatično razmeram. Gornje številke bi morale dati povod za premišljevanje tudi našim sosedom, zlasti onim, ki so našemu izvozu stavili vedno večje ovire. Uspelo jim ie skrčiti uvoz iz naše države, istočasno pa morajo spoznati, da so od paralelnega skrčenja našega uvoza sami najbolj prizadeti Od leta 1928. se je naš uvoz skrŠM za preko 3 milijarde Din, v primeri z letom 1930. pa znaša nazadovanje 2160 mil'k>nov Din. Do tega nazadovanja uvoza pa ie prišlo ne da bi naša država postavila v zadnjih letih uvozu nove pomembnejše ovire. Razvoj naše lanske trgovinske IrTenee nam mora vcepiti novo zaupanje » bodoč-no«?t. zlasti pa nas mora utrditi v spoznanju, da se nam tudi od strani razvoja trgovinske bilance ni bati za stab lnost našega dinarja. Na te mspoznanju ne bodo mogle bistveno tudi nič spremeniti kakršnekoli korekture v pogledu pravilne ocerrtve vrednosti izvoza ali pa uvoza, ki so pri vsaki taki statistiki možne. ^ Tudi ▼ nekaterih drugih drŽavah ka*» razvoj trgovinske bilance nepričakovane rezultate. Nemčiji je uspelo povečati alt tivnost svoje trgovinske bilance od 36 im lijonov mark v L 1929. odnosno 1642 >m lij.mov v L 1930. na 2967 tnil jonov v letu 1931. V trgovinski bilanci Italije ae * zmanjšala pasivnost od 5227 na 1584 ar tijouov lir. Od držav, ki zaznanmieio zmanjšanje aktivnosti odnosno povečani« pasivnosti je omeniti predvsem Franci lo Francoski izvoi je lani padel od 42.83 im 30.42 milijarde frankov. Ker pa ae im« ni v enakj meri zmanjšal Izkazuie tru»» vinska bilanca ponovno povečanje paaiv-nnsti od 9.68 na 11.78 miHiarde franic^« Francoski izvoz je lani kril komaj 72 stotkov uvoza (1. 1930 82 odst.). Pos*b šala se je zlasti tudi trgovinska bilanca Zedin jenih držav. V dveh letih je amori yd izvoz padel pod polovico (za 54 odst l Leta 1929. je znašal 5248, leta 1930. 3841 lani pa le Se 3424 milijonov dolarjev: izvozni presežek pa j« istočasno nazadoval od 847 odn. 783 na 334 milijonov dolar >ev. Pasivnost angleSke trgovinske bilan ce. ki je bila glede na strukturo angleške ga gospodarstva vedno zelo visoka, je 9» lansko leto os-tala nespremenjena m je znašala kakor leto prej 473 milijonov funtov. Pri tem pa je izvoz padel od 571 na 389 milijonov funtov, tako da je lani pasivnost celo znatno padla pod vrednost izvoza. Končno se je poslabšala tudi aktiv-nost češkoslovaške trgovinske bilance, lo s-cct od 1759 milijonov Kč ▼ 1. 1930. m 1361 milijonov Kč v preteklem letu. = Povsod nove uvozne omejitve. Devizne omejitve se v Srednji Evropi vedno bolj izkoriščajo kot sredstvo trgovinske politike. V več ali manj izraziti obliki služijo razen za zaščito valute posredno tudi omejitvi uvoza. Ta tako zvani mrzli protekci-jonizem se je najbolj uveljavil v Avstriji. Sedaj si je ta nevara sistem osvojila tudi Češkoslovaška, ki je poostrila svoje devizne podpise v tem smislu, da sme češkosl. Narodna banka prodati devize za uvoz blaga, ki ni neobhodno potreben, le na podlagi dovoljenja posebne komisije pri finančnem ministrstvu, ki ima odločati o tem, v koliko je dopusten uvoz takega blaga. Lista blaga, za čigar uvoz daje Narodna banka devize le na podlagi posebnega odobrenia komisije v finančnem ministrstvu, je zelo obširna in obsega poleg kolonijalnega blaga in južnega sadia tudi številne druge kmetijske Droizvode. kakor govejo živino, svinje drobnico, konje, perutnino, maslo, meso sir, vino. grordie in številne industrijske predmete. Češkoslovaški agrarci pa s temi ukrepi še niso zadovoljni in zahtevajo. da se sploh prepove uvoz vseh onih kmetijskih proizvodov, ki iih ima Češkoslovaška v dovoljni meri. Tako naj bi držav prepovedala uvoz goveje živine, masla, mleka in drugih živinskih proizvodov. — Ti ukrepi češkoslovaške so neugodno vplivali na trgovinska pogaianja z Madžarsko. ki se vlečejo že več mesecev. Kakor poročajo iz Budimpešte bo madžarska vlada uvedla slične omejitve in uvozne ore-novedi za blago, ki ni neobhodno potrebno. . — NavfHr svetovni krizi «• Je 1«ni pave-fai češkoslovaški i«vo« čevljev. Izvoz čevljev ie zadnia leta postal t Češkoslovaški največia aktivna postavka v zunanji trgov- Pri«tooaite k s družbi ni. Tudi t lanskem letu se je PeSkoslovaSki izvoz čevljev povečal, ln sicer za 5 na 19 milijonov parov, odnosno od 790 na 920 milijonov KČ. Od lanskega skupnega »zvoza čevljev odpade na izvoz tvrdke Th. Bafa ▼ Zlinu 17 milijonov parov v vrednosti 814 miliionov Din. Zaradi povečanja zaščitnih carn se je sicer izvoz čevljev v nekatere evropske države zmanišal, zato pa se je precej povečal izvoz v druge države, zlasti t izvenevropske. = Dobave. Direkclia državneea rudnika Kreka spreiema do 4. februarja ponudbe glede dobave železne in pocinkane pločevine. _ Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 6 februarja ponudbe glede dobave pisarniškega mater iala (papir, kopirni papir, traki za pralne stroje itd.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. februarja ponudbe glede dobave 1 gumijeve cevi. 200 kg železne žarene S'ce, 100 kg viiakov z maticami in ICO kom .drv stauferievih mazalic ter glede dobave 20 komadov spiralnih svedrov. Direkcija državnega rudn ka Seniski Rudnik sptejema do 15. februarja ponudbe glede dohave 5000 kg olja za mazanje iamsk:b vagonov. (Predmetni oglasi so na vno«1ed v Zbornici za TOI.) Borze 29. januarja. Na ljubljanski borzi so bili tudi danes de-vzni tečaji v glavnem nespremenjeni, le de-viza Bruselj se je nadalje nekoliko okrepila. London je bil prav tako za malenkost Čvr-6teiši. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri večjem povpraševanju nadalje prilično čvrsta. Za kaso se je trgovala po 223. 224 in 226. za februar pa po 222 in 223 (beograjski tečaji so šli še nekoMko višje). Promet ie bil zabeležen še v 7°/o Blairovem posojilu po 46, 45 75 in 45.50 in v 8% Blai-rovem posojilu po 51. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2261.35 — 2272.71, Bruselj 78319—787 13. Curih 1096.15 do 1101.65. London 194 47—19G.07, Newyork kabel 5617.73 — 5645.99. NewTork ček 5595.73—562399, Pariz 221.11-222.28. Pm-aa 166.38—176.24, Trst 280.94—283.34. Zagreb. Amsterdam 2261.35 - 2272.71, Bruselj 783.19 - 787.13, London 194.47 do 196.07, Mtfan 280.94 - 283.34, Newyork kabel 5617.73 — 5645.99. Newyork ček ^"95.73 do 5623.99. Pariz 221.11 - 222.23. Praga 166.38 — 167.24. Curih 1096.15 — 1101.G6. Turih. Beograd 9.05. Pariz 20.175. London 17.765. Newyork 512.50. Bruselj 71 47. Milan 25.68. Madrid 42.70. Amsterdam 206.40. Ber^ lin 121.15. Stockholm 99, Oslo 96.50, Koben-havn 97.75. Softia 3.71. Praga 15.18, Varšar va 57.40, Bukarešta 3.05. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda za kaso 225 — 228, za februar 220.50 do 224.50. za marc 218 den., 7% investicijsko 55 50 — 57, VI• agrarne 28 — 30, 6% begluške 36.50 - 37.50. 8°/. Blair 50 - 51-50, 7% Bla':,r 45.75 — 46.25, TU Drž. hipotek. banka 46.25 _ 47. „ _ _ Beograd. Vojna Skoda 227, 225, 226, 228 zaklj, za februar 222, 223, 224, 226 zaklj^ 7*/« investicijsko 56.75 zaklj., 4% agrarne 29 den., 6"/« begluške 36. 36 50, 37 zaklj, 8% Blair 52.50 zaklj.. 7% Drž. hipotek, banka 46.50 zakli.. Narodna banka 4950 zaklj. Dunaj. Bankverein 11.45, EskomjrtegeseTl. schaft 113, Dunav - Sava - Jadran 14.75, Sta a tsei sen ba h ngesel Ischa f t 16.70, Trbovlje 31.25, Alpine - Montan 11.70. Blagovna tržiSča LE& + Ljubljanska bori« (29. L m.) Tendenc« za les aLaba. Povpraševanje je za bukov« naravne neobrobljene plohe (In IU 16 cm navzgor, in sicer 2 vagona v debelini 28 mm 'n v dolžini od 2 m navzgor, 1 vagon v debelini 38 mm. od 2 m navzgor ia 2 va-itona v debelini 58 mm, od 80 cm dolžan« navzgor) bi za 50 m8 bukovih obrobljenih desk (27, 38, 78 in 98 mm, od 16 cm širine in od 2 m dolžine navzgor). ZI TO + CMeago, 29. januarja. Začetni tečaff? Pšenica: za marc 55.50. za maj 58.25, za julij 58.50, za september 59.875; koruza: m marc 38, za mai 40.375. za julij 41.875, ta september 43.125; ri: za maj 46.25; oves t za maj 25.875. , „ + VVinnipeg. 29. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 62.25, za julij 63.50, za oktober 64.87. . ___ + Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 35 vagonov Rž: baška 160 - 165. _ Oves: baški, sremski. banaški 125 - 130 Ječmen: baski in sremski. 63/64 kg 122.50 - 127.50; baški in sremski. pomladni. 67 68 ka 150 - 160. Koruza: baška in banaška 70 — 72; okolioa Sombor 72 — 74; baška in sremska za maj 81 — 83, sremska 72 — 74; sremska za mare - maj 81 - 83; srem&ka 72 _ 74, sremska pariteta Sid 75 - 77 - Moka: baška in banatska >0gg< in >0g< 3*) — dbO; »2< 340 _ 360; >5« 305 - 310; >6< 255 do 265; »7< 190 — 200: >8< 122 50 - 127.50. — Otrobi: baški in sremski 85 — 90, hanatskl 80 — 85. 4- Somhorsfea blagovna borza (29. L m.) Tendenca nespremenjena Promet^ 28 vag. Oves: baški. sremski. slavonski 125 — lo0. Jermen: baški, sremski, spomladni. 67'68 kg 150 - 160. Ri: baška 152.50 — 157.50. Koruza: baška 68 — 70; za marc - maj 80 do 82.50- baška sušena 76 - 78. Moka: baška »0g< in »0?2« 360 - 3S0; »2« 340 lo 360; »5< 305 - 315; »6< 255 - 265: »7< 190 do 200; »8< 122.50 - 127.50. Fižol: baški (uzančni) 187.50 - 192.50. + Budimpeštanska lerminska borza (29. t m) Tendenca slaba, promet omejen. Pšenica- za marc 12.68 - 12.70, za maj 13.40 do 13.42; rž: za marc 1464 — 14.65; koruza: za maj 14.85 — 14.88. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna «tpv?!ka 2.— Din. trn*' -j- V, ••.1 '•"•'■ . i V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 3. uri zjutraj po dolgi, težki bolezni Bogu vdano umrla naša srčno ljubljena, dobra mama, stara mama itd., gospa Mafija Mavnifcar Pogreb blagopokoine bo v nedeljo ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti Breg št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 1. februarja ob pol 7. v stolnici. V Ljubljani« dne 29. januarja 1932. 2aluio£e rodbine: Ravnikar, Sirca, Lumpert. \ KULTURNI PREGLED „Dan knjige" v Beogradu Beograd, 27, januarja. Danes, na dan sv. Save se zaključuje S14an kniiee« v umetniškem paviljonu »Cvi-fS^SSčJ Snoči je prireditveni odbor dal v paviljonu čajanko, ki so se je udeležili številni predstavniki književmskih. političnih in gospodarskih krogov. Izžrebali so se dobitki razstavne loterije, seveda zbirke in posamezne knjige. Danes se razstava zaključuje. Uporabil sem zadnji dan, da si razstavo ogledam nekoliko natančneje, obenem pa tudi poizvem, kak uspeh Ni^še^dolgo ,kar sem čital v nekem italijanskem listu precej zlobno pisan opis naše prestolnice in njenega življenja. Za merilo njenega kulturnega življenja je italijanski publicist vzel — izložbena okna knjigarn, o katerih je porogljivo zabeležil, da poleg zelo redkih domačih piscev, bele-tristov in znanstvenikov, kriči iz njih naj-navadnejši »šund« in da sta kot najznamenitejša pisca najizdatneje zastopana De-kobra in Pittigrilli. — Laški publicist je debelo pretiraval, kajti izložbena okna beograjskih knjigarn kažejo veliko bogastvo najboljših del domače in tuje, lepe m znanstvene književnosti, poleg teh pa seveda tudi tisto, kar ljudstvo dejanski — čita, »šund«. Ce bi italijanski publicist bil obrnil stvar tako, mu ne bi dal prav samo jaz, temveč predvsem tudi beograjski knjigarnarji sami. In da je res tako, pričuj izjava, ki mi jo je dal danes najmarljivejši sedanji beograjski knjigarnar-založnik: »Toliko, kolikor se je prodalo teh nekoliko dni »dneva knjige«, se ne proda vse leto v vsem Beogradu!« A na razstavi »dneva knjige« ni bilo nič takega, kar bi le količkaj dišalo po »šundu«. Namen »dneva knjige« Je bil predvsem bi menda tudi načelno izključno propagan-dističen. Da se je »dan knjige« sam po sebi izpremenil v »sejem«, s katerim so prireditelji izredno zadovoljni, je gotovo hvale vredno in izpodbudno. Na razstavi sem sam opazil, kako so se temu ali onemu začudeno širile oči, ko je ugledal pred seboj knjigo za knjigo, o katerih kljub svoji, vsaj navidezni književni »vaspitanosti« ni imel niti pojma. Takoj ob vhodu na levi strani so Imeli svoj oddelek najmodernejši, »nadrealisti« s svojimi deli in časopisi. Poleg njih je bil oddelek današnjega največjega beograjskega knjigarnarja-založnika Geze Kohna, dalje je bilo na isti strani razstavišče knjigarne Rajkovič in Cukovič, v levem čelnem kotu pa Srpske Matice. Tu so se tudi razkazovali časopisi (rev.), med njimi edina slovenska, odlično opremljena »Arhitektura«. čelno stran so zavzemale »Srpska književna zadruga«, beograjska »Akademija nauka«, dubrovniške knjigarne in iz-dajateljstva ter Zagrebčani. V majhni omari je bil nameščen edini slovenski oddelek razstave s prav tako edino zastopnico naših slovenskih izdajateljskih podjetij, ljubljansko »Učiteljsko tiskarno«. Naštel sem tu kakih 45 avtorjev, med katerima sta Gangl in Rape zastopana menda najizdatneje. Gotovo je tu bila vsa mladinska književnost, ki je izšla v »Učiteljski tiskarni«. (Zakaj se niso odzvala tudi druga založništva? Op. ur.) Zagreb so zastopala Stlrl založništva: Celap, Kugli, Vasič ln »Zabavna biblio- Na desni strani je Imela svoj prostor beograjska A M. Popovičeva »Francusko-srpska knjižara«, poleg nje S. B. Cvijanič (založnik Stanojevičeve »Narodne enciklopedije) in končno M. J. Stefanovič in drug, glavni založnik mladinske književnosti, slasti otroških knjig s slikami, zemljevidov, jtenskih učnih slik itd. Nekdanje »srbske Atenec, Novi Sad, nI bil zastopan, če izvzamemo »Srbsko Matico«, prav tako tudi ne Sarajevo in Split. V mali stranski dvorani je bila razkaza-na najstarejša srbska knjiga. Vsi razstavljeni izvodi so last beograjske »Narodne biblioteke« ali pa vseučiliške knjižnice. Ker bo ogromne vrednosti, so bili pod steklenim, zapečatenim pokrovom. Tu si videl .prve hebrejske knjige, ki so se tiskale v državni tiskarni (1837), ki bo letos praznovalo svojo stoletnico. V sosednji omari je bilo deset prvih srbskih knjig, tiskanih istotam: 1. Gavrilo Kovačevič: »Pesma o slu-čajnoj buni Srba proti v daija (dakija)« 1832; 2. Jovan Stejič: »Sabor istine i nauke«, 1832; 3. Dimitrije Tirol: »Političesko zemljeopisanije«, 1832; 4. Laza Zuban: >Bračni poklon mladima supružnicima, za-ručnicima i onima koji misle to da budu«, 1833; 5. Dimitrije Davidovič: »Zabavnik« za 1833. godinu; 6. »život i priključenija Dimitrije Obradoviča narečenago u kalu-djerstvu Dositeja«, n. izdanje, 1833, izdajatelj Gligorije Vozarovič, prvi beograjski knjigovez, knjigarnar in izdajatelj; 7. Milan Vidakovič: »Istorija slaveno-serbskago naroda«, 1833; 8. Hrisant Pavlovič: >Aritmetika ili nauka čislitelna«, izdaj. Hristo-dul Kostovič, 1833; 9. Georgij Zorič: »Ru-kovodstvo k aritmetika« za knjažesko srbske škole, 1833; 10. Sava Popovič: »Sud izobraženi umora«, I. čast, 1833. Vse te knji-knjige so tiskane s tedaj po knezu Milošu trdovratno vzdrževanem ruskem pravopisu ▼ srbsko-rusko-cerkveni jezikovni mešanici: Razstavljeni so bili tudi prvi srbski listi. Prvi, »Novine Srbske«, so izšle na Dunaju 30. septembra 1791. Dalje časopisi in almanahi. Največja dragocenost pa je gotovo prva srbska tiskana knjiga: »Osmo-glasnik (oktoih)«, tiskan po prizadevanju Gjurgja Crnoeviča na Cetinju 1483. leta. Tej sledi še par drugih, ki so se tiskale tudi na Cetinju, med njimi evangeliji. Pozneje so se srbske knjige tiskale v »grško-iliričeski pečati Pana« Teodoreja v Benetkah, v »glavni grkski valahijski vostočnih jezikov privileg. tipografiji« Štefana No-vakoviča na Dunaju, med njimi Relkovi-čev »Satir« leta 1793. Na Dunaju so jih tiskali tudi mehitaristi, Johann Spirer in Martin Christian Adolf, v Lipskem (»u Li-piski«) Brestkopf in Herschel, Kari Tauch-nitz in Georg Wisand, v Sanktpeterburgu »Tipografija rossijskago bibliojskago ob-ščestva«, pozneje pa v »Narodni štampa-riji« na Cetinju. Zelo veliko srbskih knjig se je tiskalo v Budimpešti v tamošnji vse-učiliški tiskarni. Vse to velja ra zadnji desetletji 18. in prva tri desetletja 19. stoletja, ko »knjaževske« tiskarne v Beogradu ge ni bilo, odnosno ni še mogla zmagovati vsega dela sama. Razstava teh knjig je bila nedvomno za jjsakega posetnika morda še zanimivejša Važno kulturno vprašanje: reforma šolstva Srednje Sole In njihovi absolventi — Izvajanja odličnega češkega strokovnjaka Ob Hanku prof. Gjaje >Za našo srednjo šolo«, ki ga je priobčilo »Jutro« v prevodu dne 20. januarja, sem se spomnil članka, ki ga je priobčil pod gorniim naslovom v božični številki »Narodnich listu« dr. Otokar Matoušek Članek 9e bavi e:cer s čsl. srednio šolo, velja pa v marsičem tudi za naše srednje šolstvo. (Opomba prevaialčeva). Za reformo srednje šole Pred dvajsetimi leti ni nikdo dvomil, da so naše šole slabe. Avstrija, ki je nekdaj imela odlične tipe šol, se v 20. stoletju ni povzpela nad krpanje, ^n danes, trinajst let po vojni, ko je ves svet — tudi revne države okoli nas — (da ne govorim niti o Ameriki), ko je ves svet ustvaril šolo novega življenja? Ne morem re#. toda kdaj strinjam z nazori prof. Kadneria? toda kdaj more kdo reči proti njegovim besedam: »... nekoristni predlogi in podneti, prazne vladne obljube ;n odvisne ankete, a proti temu v celoti neveliko število novih orga-ni7^čnih uredb« —? Očita se. da gre vedno še boli za politiko nego za važno reformo. Morda stvar ni tako zla. Vsaj ne boli zla nego svojeglavnost in nebrižnost. Nebrižnost je težak greh, katerega je v vel:ki meri zagrešila nesposobna uradna organizacija Za reformo šole je obstajalo navdušenje; danes za njo ni več zanimanja — in to ie najhu''e Ne veruite, da so ameriške šole tako krasne, kakor se pripoveduje o njih. Hodil sem po niih celo leto ter proučeval, toda z odprtimi očmi. Vsaka ie drugačna, popolnoma drugačna — to zavisi od ravnatelja in supervisoria. Nekatere so revne, nekatere lene. nekatere strašne, toda teh slabih ni malo. Samo da se da v njih delati, misliti; zmožen človek se uveljavi. K sitnostim ne more prit': Američani dobro poznajo nečednosti uradov ter so se pobrigali za to. da nimajo šole s politiko ničesar opraviti. Danes se moramo odločit? za resnično reformo. Imamo n. pr. še klasične gimnazije, žal ne v muzejih, nego v mestih. Da jih povečajo dijaki često le prisiljeni — enostavno zato, ker v okoFci ni drugega tip« šole, — se najbolje vidi iz naslednje statistike: od 19 gimnazijcev, ki so 1. 1923/24 vstopili na filozofsko fakulteto, je študiral klasične predmete samo 1, ostali moderne jezike, zgodovino in zemljepis ter podobno. Na prirodoznansko fakulteto je šlo enako število ljudi (19) iz klasične gimnazije; študiral' so v glavnem — matematiko, d-alie .pTirodopis, zemljepis, kemijo, telovadbo. Ali ni mučno, da so bili prisiljeni hoditi osem let v šoio, ki jim ni mogla ustrezati nit' najmanj? Reformiramo: mesto okostenelih tipov gimnazije in realke ustvarjamo bastarde, nesposobne polnokrvnesa življenja; in ker vemo, da ne zadovoljujejo, delamo nadaljnje reformirane križance. Medtem so drugod zgradili zdrave tipe moderne šole z možnostjo volitve po zmožnosti dijakovi. Pri nas slišimo o njih kritike; toda ne poznam niti enega človeka, ki jih je sam spoznal v njihovi razumni provedbi (to seveda ne pomeni samo poldnevuega poseta na taki šoli!) in ki bi jih zavrgel. Bil sem do srca prizadet, ko mi je odličen strokovnjak v tujini dejal, da je bil disgustiran po šolah, ki jih je snoznal pri nas. Še sedaj mi zveni njegov »dissgusted« v ušesih. In kolikokrat sem odtlej stiskal pesti, ko sem sedel s svojimi slušatelji pri pouku v naših šolah. Ali premorejo absolventi takšnih Šol v ž vljenju to, kar premore tak-le Američan? Nekateri predmeti so odtujeni današnjemu življenja Ko » uvedli v Ameriki pred dvajsetimi leti možnost delne volitve predmetov, se je pokazalo, kako so stari predmet', tuji današnjemu življenju, popolnoma izgubili svoje dijake. Prvi so izginili klasični jeziki. Mislim, da se jih danes ni treba več bati — de mortuis nil n'«i bene. Isti odstotek je izgubila matematika. Pri nas je doslej ostala, umetno vzdrževanje; ni težko najti pohvalno besedo o njenem pomenu, 'prav tako. kakor za klasične jezike. Nepravilno bi bilo trditi, da je brez pomena — gotovo ne. Vendar ostaja za dijake strašilo in v svojem današnjem razsegu problematična vzgojna potreba. Potem je izginjalo — ne tako močno, vendar očitno — zanimanje za zgodovino. Pridobil je interes za ž:ve jezike. Ne bom o tem tratil besed: toda ko bi si mogel še danes izmenjati to znanje letnic, kdaj je bila kakšna pruska vojna, tedaj bi to storil mnogo pod režijsko ceno — in četudi le za to, da bi znal v redu pisati na pisalnem stroju ali da bi se mogel doumeti s kakšnim drugim Evropcem. A končno, kar je močno Izgubilo interes _ še bolj nego zgodovina — je bil priro- dopis. Umrl popolnoma. JVfesto njega so vzrasli drugi predmeti: o življenju, o zemlji itd. _ psihološki bližji modernemu človeku. Samo poglejte, kakšno je zanimanje za prirodo! Današnji dijak teži za tem, da bi razumel motor, radio, elektriko — toda če bodete ž njim razpravljali o dreanju ebonitne palice z lisičjim repom, tedaj ga boste težko pridobi V zase? Reformiramo — toda tako. da bi bilo to od one v veliki dvorani; v mali dvorani se je zares trlo občinstva, ki je moglo videti po stenah tudi slike prvih oračev srbske književne ledine in tudi Beograda pred sto in več leti. • • • Povprašal sem gospo predsednico »dneva knjige«, kako je zadovoljna z moralnim in materijalnim uspehom razstave. Odgovorila mi je, da oba presegata vse pričakovanje. Z diiaštvom vred je posetilo razstavo okoli 10.000 oseb. a knjig so prodali za kakih 50.000 Din. Ce je g. Kohn ob tej priliki pristavil, da se toliko ne proda vse leto v Beogradu, je treba to Iziavo razumeti tako: da toliko domače knliževnosti ne gre v d°nar vse leto v Beosrradu. zakaj — bil je dan naše knjife«. Zadovolji so bili celo »nadrealisti«. Rekli so mi. da imajo sicer prečei omejeno število kntifr. ali so tudi teh prodali — nad pričakovanje. Kaj naj poročam o uspehu naše slovenske knjige na beograjskem »dnevu knjige«? Hm! Nisem vprašal, ker mi ni bilo treba vprašati. Videl sem omaro in v njej ni bilo — vrzeli niti danes., ko je bil »dan knjige« zaključen! dobro pred dvajsetimi Teti, pred veliko miselno revolucijo svetovne vojne. Reformiramo tako, da šiloma izposlujemo dodatek ure tu s tem, da jo odvzamemo drugod, kar pa je naposled daleč od onega — glavnega. \ med tem so drugod — po tolikih poizkusih na nižji srednji šoli — zamenjali zoologijo, botaniko, f ziko itd. za »*n.lošno vedo o priredi« z vsemi onimi velikimi nasledki, -az-umljenimi od detinske duše. Ali se ni treba skoro resignirano zjokati, ko vidite pro-vaiati reformo prirodnih ved ter veste, da nobeden prirodopisec. ki jo provaja, niti ne sluti, kako strašno drugačen je že v<»s svet prirodnih ved v moderni šoli, medtem ko se pri nas šiva in krpa?! Kot vrhunec reforme se predlaga možnost prirodopisnih praktčnih vaj, ako se jih hoče kdo udeleževati. V tujini pa so med tem že davno razumeli, da ne gre. na koncu srednje šole prilepiti praktične vaje v eni stroki, marveč da mora ves prirodonism pouk prevevati dijakova aktivnost. Rekel sem. da je v Ameriki mnogo slabih šol — in pri tem vztraiam proti našim entuz:jastom — toda v vseh menda dijaki delajo! Pri nas pa diio kakor v kinu ter gledajo, kaj jim učitelj predvaja. Od predmetov na višji srednji šoli morem presojati boli strokovnjaško le geologijo in zem"epis, toda zašel bi preveč v de,-tajle. — Ne gre v ostalem za poedinosti. Reči morem, da sem zares skoro nesrečen, ko sliš:m kritiko strokovnjakov, ki .prihaiajo k nam, ali pa če slišim le besede ameriških študentov, ki so se prišli semkaj izštudirat, ako imajo prMožnost spoznati šole v deželi Komenskega. In to je najstrašnejše za človeka, ki bi hotel sam delati z vso dušo, — če bi to pri nas šlo... Klavrni rezultati preizkušnje srednješolskih absolventov Gotovo imamo tudi dobre in slabe šole. Gre pa za povprečnost — ln ta je žalostna. Ne izgovarjajmo se s frazo: ameriška šola nauči dijaka malo znanja, še manj kakor naša, toda naša šola ne da dijaku skoro ničesar drugega — ameriška šola pa ga nauči gibati se v svetu samozavestno, napravi ga človeka, sposobnega za življenje. Sprejemni izpit, izbira dijakov? Fraza: saj je statistika pokazala, da nI padel m.ti 1% priglašenih učencev! Formalna naobrazba? Kultura? Hodim kro? šale: skoro vsak dan mora tam šolski sluga častiti z zida risbe, k.i bi bile vredne paleolitskega človeka. Nikdar — ponavljam: niikdar v Ameriki ntisem videl ničesar takega. To je kos kulture: ln na njem ima Sol a veliko zaslugo, tem bolj občudovanja vredno, ker dela z deco zamorcev, z deoo izseljencev najnižjega nivoja! Zatekamo se k frazam, k papirnatim dokumentom, ne moremo .pa se odločati, da bi si pošteno ogledali dejstva. Nedavno sem podal sliko znanja Btm-dentov, prihajajočih Iz srednje šole naravnost na prirodoznansko fakulteto. Letos (= 1931) so biLi ti Izpiti ponovljeni in rezultat je bil popolnoma enak. Navesti hočem nekoliko vzgledov, mislim, da je to stvarna ln zato važna kritika, kakšen maiterial prihaja na visoko šolo. Bile »o napravljene preizkušnje inteligence, t. J. prirojene nadarjenosti ('ta nima seveda skoro ničesar opraviti t znanjem s katerim se pomotoma često zamenjava!), goljufanja (o tem raje ne * »ni pisal), znanja jezikov ter znanja t raznih strokah Antropološki ln zdrav«t"=-*ii spregled je .prevedel g. prof. dr. Mat leg it a s sodelavci. Navesti hočem le nekoliko primerov o poznanju Imen znamenitih oseb — za vzgled! Pripominjam izrecno, da govorim samo o čeških študentih, Oii-kako o tujcih ali o slušateljih, ki ne znajo dobro jezika Bil je dan seznam petdesetih imen ta naloga Je obstajala r tem, pripisati k vsakem karkoli, kar bi pomenilo, da ima študent o njem vsaj pojem Zadostovalo Je n. pr., če bi bilo poleg besede »Kolumbus« napisano »Amerika« aH »odkrltelj« ali kaj podobnega, torej merilo gotovo več nego zmerno. Rezultati so popolnoma podobni kakor lami.: Eno edino ime so poznali v»I shr§ate!Ji _ Komensky. Imena Edison ml poznaj 1 študent. Ako (pomislimo, da Je bilo to t dneh, ko so o umirajočem geniju plsaM vsi listi, moramo osupne, tndi nad tem. (V ostalem se je krila s klamrnim efektom ostalih izpitov tudi inteligenca. Ce bi smel. tedaj bi takemu človeku, gotovo visoke šole ne priporočal, sicer pa niti srednie!) Čudno je, da so se mogli najti 4 slušatelji, ki niso poznali Imen kakor Newton. Beethoven. Michelangelo, Rous-sean. Pasteur. Fibloh — to Je neznanje, ki gotovo ne cre toliko na rovaš »redni« šole kolikor nezmožnosti študentov. Gali-lea ni poznalo 6 študentov Na veliko čudo so znano ime Gebauer .pustili neizpolnjeno .le — 3 študenti: znanle je seveda le Droblematično. ker Je zvezano menda le z naslovom šolske knjige — slovnice češkega .jezika Hujše Je splošno nepoznani« ton en. Tako fcirca) (polnih 80 odstotkov študentov vobče nil poznalo imen Carnesrfe, Momm-sen; 65% ml poznalo Savanarolle, Pesta-lozTiija, Mendela; 60% nI poznalo Velas-queza, Rodlna, Malthusa; 56% ni poznalo imena slikarja Slaviička, politika Sladkov-skega. odkrltelja tečaja Pearyja Itd. Gotovo nreseneča, ako vstopi na prirodoznansko fakulteto 35% študentov, ki nimajo pojma o imenih kakor iuinnš ali Presl, Ponavljam _ to Je splošno uezna-nje in zanj n.l izgovora Morda bi se pokazalo, da imajo dijaki nekaterih šol več znanja, drugih mani — toda v celoti Je to povprečno znanje, tal ga daje naša srednja šola svojim absolventom, ki bodo študirali univerzo — morda svojim najboljšim absolventom. Mogel hi navesti izbor pozornost vzbujajočih odgovorov nekaterih slušateljev. Tako ne morem zamolčati. da nimam velikega spoštovanja pred znanjem univerzitetnega šitudenta, k! sodi, da Je Lind-bersrh prem den t Združenih držav, drusi Je prisodil to funkcijo Franklinu. Parlčf je - prfc _ Hiraov predhodnik. Ltanč nro-slul matematik, Velasquez šnansku pustolovec, Tycho de Braehe zvezdoslovec 19 stoletja Roibeepifrrre je — baje — »znan Iz tridesetletne vojne«. Rembrandt Je god-benl skladatelj. A Einstein Je po mnenju treh študentov ustanovitelj razvojne teorije, a po mnenju enega celo —- »ponilaje-valne teorije«..a Filozof Locke — ameriški rekorder Očitno je, da tudi naše osnove šepajo daleč za časom. In razen tega, da matu-rltetno izpričevalo, katero se prezentira četudi izkazuje petioe ali morda le troj ke. mi prepričujoč dokaz zmožnosti absol ventov: Nimam namena, da bi navedel tu kakšno Je znanje v posameznih pred metih Revno! — Samo še en odgovor, katerega gotovo nismo pričakovali, ki pa je — bajS — pravilen in gotovo vreden omembe: Kdo Je Locke (angleški filozof 17. stoletja)? Odgovor: ameriški rekorder na 200 yardov. To Je torej znanje Študentov. Napravili sem majhen poskus, zaenkrat le v nekoliko slučajih: dal sem ista vprašanja, katera so dobili slušatelji lani pri vstopu na fakulteto, istim slušateljem. Pokazalo M Je, da znaoo danes odgovoriti na mnoga vprašanja katerih n^so znala — vprašanja resničnega, življenega življenja — toda da že ne znajo več odgovarjati na stvari, katere so znali lani — stvani šolskega pomena, zlasti zgodovine. To je eno teto po maturi; kaj bo dalje? Ali je Imelo smisel da so se na srednji šoli učili tako podrobno, tako odveč, tako nepotrebno? Ko pa jih nismo naučili te?a, kar potrebuje človek danes za življenje? Težka krivda je na naših mertodah hi na nezmožnosti, reformirati jih Enako težka je na vzgoji učiteljev, srednješolskih profesorjev, ki je enako zastarela kakor ves naš ostali sistem. To pa bi bilo poglavje zase. (Prevedel A. J.) R. L. Stevenson Mojster avanturističnega romana — Od Edlnbnrga do groba na samoanskem otoku, sredi džungle in oceana — Prevod Stevensonovega romana »Ugrabljen" v slovenščino Te dni se bo pojavila na slovenskem knjižnem trgu nova, obsežna knjiga: VI. Levstika prevod Stevensonovega romana »Ugrabljen«. Knjiga bo izšla pri »Tiskovni zadrugi« kot prva letošnja novost njenega lepega, mnogo obetajočega založniškega programa. V teku leta izide še en Steven-sonov roman, »Catriona«, ki je nadaljevanje romana »Ugrabljen«. To obsežno delo pripoveduje o prigodah in doživljajih Davida Balfourja na njegovem begu preko škotske. Roman se dogaja v 18. stoletju. Cisto poseben svet nam obuja Stevenson s čudovito lahkoto in gibčnostjo svojega pripovedovanj?' Svet, o katerem bi rabili preveč medlo besedo, če bi rekli, da je romantičen. Takšno življenje in takšna pustolovstva so bila mogoča samo ob času, ko omika še ni pomehkužila ljudi, ko je v Škotih živelo še obilo srednjeveškega duha, razodevajočega se v barbarski odločnosti, le malo brzdani življenjski bujnosti in v brezpogojnem osebnem junaštvu. Pustolovni roman je imel v angleškem pisatelju R. L. Stevensonu enega najpopolnejših oblikovalcev. Čitatelj, ki išče v knjigi samo »zabave«, ne bo razočaran odložil njegovih knjig, prav tako zadoščajo čitatelju, ki išče umetnostnih kvalitet in strogo literarnih odlik. Stevenson je v angleški književnosti ime, ki stoji poleg Ky-plinga, Conrada, VVellsa in drugih njim enakovrednih. Ni torej odveč, če »Tiskovna zadruga« odkriva slovenskemu čitatelju kar dva večja romana Stevensona, pisca mojstrske povesti »Otok zakladov«, ki je že prevedena v slovenščino. Ob tej priliki utegne zanimati življenje tega pisatelja. Za pisca tolikih pustolovskih zgodb je sicer nekam revno; v njem zaman Iščeš velikih, razburljivih dogodkov. Za nas, ki smo vajeni vsakdanjega malomeščanskega življenja, pa je vendarle že samo po sebi zanimiv roman. Bernhard Fehr ga v zgoščeni obliki opisuje tako-le: Robert Louls Stevenson se Je rodil dne 13. novembra 1850. leta v Edinburgu kot sina Tomaža Stevensona, ki je bil po poklicu graditelj pomorskih svetilnikov. Ta poklic je bil namenjen tudi sinu. In res ga vidimo 1. 1867. na tehnični visoki šoli rojstnega mesta, kjer naj bi se vzposobil za graditelja. Toda štiri leta pozneje je zamenjal tehnične študije s pravoznanstvom. Kmalu na to je postal odvetnik. Nagib do pisateljevanja pa se je oglašal že dolgo pred tem, in kmalu je izrinil vse drugo Doma se je čutil samo med pisatelji, ne pa med tehniki in paragrafarji. Ni pa bil nikdar trdnega zdravja; počasi je glodala v njem jetika in ga pognala iz domovine v kraje ugodnejšega podnebja. Takrat Je bival pretežno na Francoskem: zdaj v Parizu, v Fontainebleau, zdaj v Monastieru, Nemoursu, Cernayu la Ville, v sloveči umetniški naselbini v Barbizoni ali pa v Grezu. Ko je napravil daljšo turo s čolnom po francoskih rekah, se je bil 1. 18 76. vrnil v Grez. Tu je spoznal Mrs Osbourne, damo z dvoje otrck. Bila je iz Kalifornije in je pravkar doživela polom svoje zakonske sreče; ker pa je bila dovolj premožna, se je preselila v Francijo, da bi otroka dobro vzgojila. Stevenson se je bil kar s prvini pogledom zaljubil vanjo. Ko se je malo pozneje vrnila v domovino, da bi dosegla ločitev nesrečnega zakona, je krenil za njo in se je ž njo poročil 1. 1880. V zakotnem, okuženem rudarskem kraju, 50 milj severno od San Francisca, je prebil ž njo rahlemu zdravju škodljive medene tedne: spomin na nje izpričuje knjiga »Tie Siiverado Squatters« (1883). Posihmal je stalno izpremlnjal bivališče: Edinburg, London, Pari z, Davos, škotska, Rivijera, Bournemouth. S smrtjo njegovega očeta (1887) se je pretrgala zadnja vez, ki ga je dotlej spajala z domovino; preselil se je z materjo in rodbino v Ameriko, živel mimogTede ob jezeru Saranac, nastopil dve leti trajajoče potovanje po Južnem morju, dokler se ni slednjič — 1. 1S90. — stalno naselil na samoanskem otoku Upolu. Tu je na svojem posestvu Vailima, (t. j. dežela peterih straj) preživljal štiri poslednja leta svojega življenja. Domačini so ga silno čislali in imenovali Tusitala«, t. j. pisec povesti. Bil je priljubljen kakor noben belec na tem otoku. Ko ga je dne 4. decembra 1894. leta, že precej oslabelega od neozdravijene tuberkuloze, zadela kap, ni bilo žalovanja na otoku kraja ne konca. Domorodci so ga vsega obsuli s cvetlicami in njegovo truplo sami prenesli po ozki stezi, ki so jo pred leti dali izkrčiti skozi pragozd otoški poglavarji, da bi pesniku omogočili redne izprehode na vrh brega, kjer je najrajši počival in se naslajal s pogledom na ocean in otok. Tu so položili v zemljo Stevensonovo truplo in ko glavar tega kraja je odredil, da na ta proi,.^. aa sme nihče s puško, nihče naj v bližini M strelja živali in zlasti ne ptic. Dobri, pri-rodni ljudje so hoteli ljubljenemu »tutS-sali« zagotoviti stalni ptičji »orkester« na mestu, kjer ga je pokojni pesnik za življenja tako rad poslušal... To je življenjepis moža, ki je umel s svojim peresom oživiti svetove, nad katerimi pozabiš vse nadloge svojega ča^a: čitas in živiš z njegovimi osebami, deležen pisateljeve buine fantazije in globokega gieda«-nja v tajne človeških strasti. Štefan Zweig mobilizira razum V pariških »Les Nouvelles Littčraires« je izšel Lefevreov razgovor s Štefanom Zvveigom, kd je nedavno prispel v Pariz. Ko sva se zadnjič sestala — pravi Le-fevre Zvveigu — sva še lahko govorila samo o literaturi, toda danes, v tej krizi ki se širi po svetu, je književnost za večino ljudi drugovrstnega pomena. Krivda pa mi samo na krizi m.ti samo v čita tel jih, marveč tudi v pisateljih. V vseh slovstvih — tako v Franciji kakor drugod — smo imeli v prvem desetletju po vojni književnost egotizma in introspekoije, nezdravo slovstvo, v katerem ne najdeš nc globokih čuvstev množice niti enakih čuvstev resnične elite — nobenih znakov dobre voli« narodov, ka so po tolikem trpljenju hoteli zo radi ti svojo srečo na trajnem miru. Skoraj v vseh knjigah tega razdobia se opisuje osebna kriza, ne čuti pa se kriza SVZweig je ma to odgovoril, da nI več časa ozrnafci se nazaj: danes je treba misliti, neprestano misliti, kaj bi štorih, da bi ljudem vrinili zaupanje v blagotvorno moc razuma. Vsak izmed nas nai bi na svojem področju in po svojih močeh storil, kar more, da se vzpostavi prepotrebno zaupa nje, ki bo edino omogočilo zgraditi nov red. Kajti vsi vemo, da gmotna, gospodarska kriza ni mič drugega kot vzmet moralnega nereda, kriza zaupanja. Nato je Zweig izjavil, da sedanja kriza n,j elementarna; njo lahko obvlada človeški duih in sicer s svojim razumom Razum je treba mobilizirati ta takšno veliko akcijo. Vsi. kii mislijo in ustvarjajo, naj se vzbude iz svoje ravnodušnosti in omejenega egotizma. Vsak duhovni stvarjalec bi moral pripomoči v današnjem nevarnem času, da bi se ustvarilo novo zaupanje med narodi, razredi ter socialnimi in političnimi skupinami; slehm bi moral delovati zoper kaotično m protinazumsko stanje stvari. Z\veig v svojem interviewu apelira na vse intelektualce vseh jezikov, vseh dežel, vseh strank, na vernike in nevernike. optimiste in pesimiste, nacijonaliste in inter-nacijonaliste. da pripomorejo k ozdraviie-nju sedanie moralne psihoze v Evropi-Na vprašanje ali bi kazalo sklicati velik kongres evropskih intelektualcev, ki bi pre-| diskutiral položaj, odgovaria Zweig: — Nikakor ne Kongresi se začenjajo z navdušen.-mi nagovori in končujejo z banketi: za nj'nje) ter jutri ob 9.30 (tele in prosto drsanje). — Malo drsališče bo danes rezervirano samo za tekmovalce. Mednarodno tekmovanje v Grftndefaai- du v Švici. Ker bodo v dneh od 18. do 22. februarja kombinirana tekmovanja za evropsko akadem. prvenstvo, pozivamo vse one akademike smučarje, ki reflektirajo na udeležbo, da tekmujejo pri mednarodnem tekmovanju za državno prvenstvo 7. in 8. februarja v Mariboru. To bo obenem izbirna tekma za določitev naše reprezentančne ekipe za Švico. Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov pri LNP. Delegirajo se v nedeljo 31. januarja: igrišče 2SK Hermes prijat. Hermes : SK Hrastnik g. Lukežic; v Domžalah na igrišču SK Domžale: prijat. SK Korotan : ŠK Domžale g. Breskvar, ki naj se pri SK Korotanu informira, kdaj prične tekma. Opozarja se klube, da imajo v prijavah navesti tudi čas (pričetek) tekme. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija), jutri dopoldne ob 10. bo na igrišču cross-country tek. katerega naj se udeleže: Lej-ka, Majhenič, Senčar. Osterman, Vrečko, Pikč. Treninga naj se udeleže tudi smučarji dolgoprogaši, ki ostanejo v Ljubljani. NSK Sparta. Jutri ob 7.15 na gTavr,em kolodvoru: Humar, Vii.ko, Otič. Viaija. Voffard, Milan. Janez, Vrhove. I. in 11. Klančar. Edo, Čemažar, rezerva Kahne. Podobnik in Petrovič naj prineseta opTe-mo Otiču. TSK Slovan. Današnja odborova ee»ia odoade. Dobrodelna akcija SK Domžale. Da tudii po svoji moči otdpomore twr ublaži bedo btrezposelndm, bo S. K. Domžale priredil v nedeljo nogometno tekmo proti S. K. Korotanu m Ljubljane. Pri tekmi ee bodo pobirali prostovoljni prispevla za breziposeline. Z oziram na človekoljubni namen, naj poseti prireditev občinstvo v kar največjem številu ter prispeva k akoiji in pomaga najbednejšim. Mož, ki je pospešil konec vojne Angleški policijski narednik Ernest J. Rollings, ki je po angleških poročilih pospešil konec svetovne vojne s tem, da Je kot vohun kradel načrte Hindenburgove ofenzive, Je bil te dni povzaignjen v plemiški stan. Radio Izvleček iz programov Sobota. 30. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17: Salonski kvintet. — 18: Zumberaški uskoki. — 18.30: Stroj in sodobni človek. — 19: Angleščina. — 19.30: Tipi sodobne mladine. — 20: Prenos onerete rčeški muzi-kanti« iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila. Nedelja, 31. jannarja. LJUBLJANA 8: Živinoreja — 9: Espe-rantsko predavanje. _ 9.30: Cerkvena glasba. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Umetnost in znanost pri Lisi narodov. — 11: Salonski kvintet. — 12: C as. poročila in plošče. — 15: Spevoigra >Darinka<. — 17: išramelkvartetc. — 20: Muzika 40. pešpol-ka >Tri Bartsch R. H.: Der grosse tmd der klefa* Klaus. Roman. 12484 n. Flake Otto: Christa. E3n KJnderroman. 12487 n. Brod Mai: Štefan Rott. Roman. 12488 n. Frank Leonhard: Von drel Milllonen Dret. Roman. 12489 n. Hauser H.: Feldwege nach Chicago. Roman. 12494 n. Rohden P. R,: DeanokraUe tmd PartdL 12527 z. TnchoIsky K.: Lerne lacben otme so tra^ nen. 12590 n. Wolff Th.: Vom lacbenden Denkeok 12570 s. Bengt Berg: Der L&mmergeier hn Himalaja. 12572 z. Holitscher A.: Ein Mensch gans freiat Roman. 12574 n. Eddington A. S.: Steme tmd Atoma. 12542 z. Mlchaelis K.: Blbl und die Versdnrorenen. 12554 n. Sf. Zoščenko: Uradna oseba Timofej Vasiljevič je že dva dneva tekal po velikem mestu in iskal svojega recaka Sergeja Vlašova. Tretjega dne, ko je že hotel odpotovati, ga je vendarle odkril, in sicer čisto slučajno. Stopil je bil v cestno že-lezr co. Ni se bil niti dobro usedel in a j da je segel v žep in vzel iz njega v-čič za pet kopejk — kar se ozre po ideh, pogleda kvišku in začuden ugo-vi, da stoji pred njim — kdo? Njegov nečak Sergej Vlašov. V lastni osebi! Zadeva ga je vprav osupnila. Ser-gej — pa sprevodnik! 5Ali se ne motim?« se mu je iztrgalo iz grla. »Ali si res ti, ki sem te tako dolgo iskal?« Sprevodnik je sramežljivo brskal po bloku voznih listkov in rekel: »Samo trenutek potrpljenja, striček. Dovoli mi, da poprej razdelim vozovnice.« »Dobro, dobro, le stori svojo dolžnost. Saj se mi ne mudi.« Pri teh besedah je Timofej Vasiljevič pokazal s prstom na sprevodnika in se obrnil k občinstvu: »Da veste, tale je moj nečak. Pravi nečak, sin mojega brata Petra. Sedem dolgih let ga nisem videl«. Z žarečim obrazom je meril svojega nečaka od nog do glave in veselo pristavil: »Serjoša, povsod, kjer sem te iskal, so me zavračali, češ, preselil se je, a ne vemo kam. Jaz pa nisem nehal pripovedovati: Njegov stric sem, da veste. Ampak ljudje — nihče me ni maral poslušati. Jej, kako sem vesel, da sem te našel tu kot sprevodnika!« »Da, da, sprevodnik sem,« je dejal v zadregi Sergej. Sopotniki so pri teh besedah postali pozorni, zakaj sprevodnik jih je izrekel s posebnim poudarkom. Vsi so se ozrli proti stricu, ki mu je obraz kar žarel od sreče. Usta in oči so se mu razširila. O, in kako je znal stric očko-vati s potniki! Nečaka pa bi bil najrajši kar živega snedel, tako dobro se mu je videlo, da ga je naposled našel. Sprevodniku je bilo nekam čudno. Bil je uradna oseba; vedel je, kaj mu veleva dolžnost, toda proti stricu si vendar ni upal nastopiti s trdoto, ki mu jo je narekovala služba. »Tako, tako,« je dejal stric, »torej si sprevodnik.« »Da, striček, sprevodnik...« je odvrnil Sergej. »Glej ga, kdo bi si bil mislil kaj ta- kega! Tekaš tako-le po mestu, sprašuješ po njem, a nihče ne ve zanj. Slučajno stopiš v cestno železnico, se ozreš po ljudeh, hočeš plačati sprevodniku — pa stoji pred teboj — kdo? On! Kosmata kapa, ta je pa dobra!« Sergeju je postalo še nerodneje. Začel je prestopati z noge na nogo. Naposled pa seje ohrabril in rekel: »Striček, brez zamere, dati. ti moram vozovnico. Kam se pelješ?« Timofeju Vasiljeviču so se napela lica. Potrepljal je Sergeja po sprevodni-ški torbi in sladko golčal: »Kaj res misliš, da bom plačal? Bog varuj! Če bi bil stopil v drug voz, ne rečem nič; ravnal bi se po drugih. Saj mi ni do tistih piškavih kopejk. Toda tu je drugače, golobček. Sicer pa — peljem se samo do postaje.« »Dve progi daleč,« je zamrmral Sergej in preščipnil listek. »Kaj pa to? Menda le ne misliš resno?« »Tako in nič drugače,« je odvrnil sprevodnik. »To je moj kruh, v cestni železnici sem uradna oseba. Nihče se ne sme voziti brez listka.« Timofej Vasiljevič -se je vzgrlznfl y ustnico. Na mah pa se je premislil in nahrulil nečaka s sirovim glasom: »Kaj pa prav za prav misliš? Mar boš ravnal z nwnoj kakor z drugimi? Sorodnika hočeš odreti? Sram te bodi! Sedem let se nisva videla in čisto po naključju sva se bila našla. Glej ga, zdaj pa misli, da je prišel pravi trenutek, ko mi pokaže svojo moč. No, nikar mi ne dajaj znamenj z rokami! Ali misliš, da me je sram ljudi?« Timofej Vasiljevič je začel vrteti nov-čič za pet kopejk med prsti, nato pa ga je spustil v žep. »Gospoda, kaj pravite k temu*« se je obrnil sprevodnik k potnikom. »Kaj sodite o tem, kar ste pravkar videli in slišali?« Stric pa ni mogel na to molčati in mu je segel v besedo: »Tudi jaz vas vprašam, kako sodite o tem? Njegov stric sem, on pa moj nečak. Slučajno stopim v njegov voz, pa pride in zahteva denar. In to celo potem, ko mu pojasnim, da se peljem samo dve postaji daleč. Ali ste že kdaj slišali kaj sličnega?« »Oprostite,« je mencal sprevodnik v nerodni zadregi, »tu ni razlike med sorodniki in tujci. Na cestni železnici mora vsak plačati voznino. Cestna železnica ni moja last.« »Kaj, ti me boš učil spodobnosti in dostojnosti? Ali ni tvoja dolžnost, da stopiš k meni in rečeš: Striček, vtakni svojih pet kopejk v žepek in se mirno pel ji z menoj, dokler ti drago! Ko sem se peljal z vlakom v mesto, nisem niti najmanj poznal sprevodnika, pa mi je rekel: Timofej Vasiljevič, prosim izvolite... V veliko čast mi je... Itd. In ta ni bil niti moj sorodnik, ampak navaden rojak. Ti pa, ki si moj nečak, mojega brata sin, si drzneš terjati me za voznino. Nalašč ne plačam!« Sprevodnik si je otrl potne srage, ki so se mu bile nabrale na čelu in je potegnil za vrvico, da je zazvonilo spredaj v vozu. Železnica se je ustavila. Rekel je stricu: »Tako, zdaj pa prosim, da ostavite voz.« Obraz, ki ga je bil pri tem naredil je bil tako resen, da se mu ni dalo ugovarjati Timofej Vasiljevič je spoznal, da se je položaj spremenil. Sklenil je roke nad glavo in že je hotel seči z roko v žep po pet kopejk. Toda iznova je izpustil novčič in jezno izjavil: »Ne! Tako daleč še nismo! Da bi jaz plačeval voznino svojemu lastnemu nečaku — nak! Rajši izstopim!« Svečano in ogorčeno je vstal s klopi in šel proti izhodu. Potem se je še enkrat ozrl po vozu in ljudeh, ošinil Sergeja s srditim pogledom, pljunil na tla in se odpravil dalje. Iz življenja in sveta Daljno vid pod vodo Bliža se čas, ko bomo gledali podmorske čudeže na platnu S potapljaškimi zvonovi je mogoče prodreti le v omejeno globino in tudi s posebnimi pripravami, n. pr. s kroglo, ki jo je uporabljal ameriški raziskovalec prof. Beebe, je možnost proučevanja morske globine še vedno omejena. V splošnem so učenjaki uporabljali duhovite aparate za lov posameznih globokomorskih bitij, a to ni moglo dati pravega vpogleda v življenje na dnu morja. Sedaj pa je izumil ameriški raziskovalec dr. Hartmann umno pripravo za direktno opazovanje tega življenja, ne da bi bilo treba raziskovalcu potapljati se v globino. Hartmann je montiral v močno jekleno kroglo znano snemalno aparaturo za gledanje v daljavo, tako zvani televizor. Okoli snemalnih leč in na krogli sami so montirane močne refiektorke, ki osvetljujejo okolico skozi kremenčevo steklo. K televizorju in od njega vodi močan kabel, ki prenaša potrebni električni tok. Opazovalec sedi lepo na kopnem ali na ladji in opazuje s sprejemnim aparatom slike podmorskega življenja. Te slike lahko poljubno snema tudi s kinematografsko kamero, ki je vdelana spodaj v krogli in ki jo ima v oblasti s pritiskom na električni gumb. V krogli sami so še avtomatične priprave za izenačevanje notranjega in zunanjega tlaka, dalje motor, ki poganja vijak na spodnjem delu krogle, da se more ta dvigati in padati. Prve poskuse bo izvršil Hartmann v Sredozemskem morju, in sicer hoče ugotoviti v globini morja ostanke nekdanje zveze med Afriko in Evropo in ostanke nekdanjih mest, ki so baje izginila s to kopno zvezo na morsko dno. če se poskusi posrečijo, bo mogoče tudi širši javnosti gledat: podmorske čudeže na filmskem — platnu. Šaljapinov povratek v Rusijo Med moskovsko vlado in šaljapinom je prišlo do sporazuma. Sloviti basist se bo vrnil v Rusijo, kjer se bo stalno naselil. £e 18. februarja bo pel na domačih tleh naslovno vlogo »Borisa Godunova«, ki jo šteje med svoje najveličastnejše kreacije. šaljapin kot Don Quijote Po časopisnih vesteh Je bil Šaljapin sam. ki je dal pobudo za povratek ▼ domovino. Vložil je prošnjo na movskovske oblasti, ki so mu dale zagotovilo, da mu bodo vrnile državljanstvo, a tudi naslov »ljudskega umetnika-: in njegovo staro hišo, ki jo je sovjetska vlada po njegovem odhodu iz Rusije zaplenila. Razorožitvena konferenca 35 let v Arktidi V VTtnnipeg (Kanada) je prišla po 35-letnem prebivanju v Arktidi na kratek od-počitek ga. Stringerjeva, žena nadškofa v Rupertovi deželi. Svojemu možu je sledila v kanadsko ledno puščavo že koj po poroki. Bila je prva bela žena, ki je stopila na Hershelov otok, kjer ni imela svoje postaje takrat niti Družba Hudsonovega zaliva niti kanadska policija. Z možem sta si zgradila najprvo enosobno kočo iz ilovice, pozneje sta naročila v San Franci-scu leseno kočo, ki so ji domačini dali ime »velika hiša«. Prešlo pa je 17 let, preden je prvi domačin, Eskim, prestopil v krščansko vero. Ga. Stringerjeva opisuje Encime kot ljudi, ki so videti na zunaj zelo divji, ▼ resnici pa dobrodušni. Z veliko spretnostjo izdelujejo čolne, pri čemer ne rabijo žeb-ljev, in vsakovrstne posode iz rogov. Njih žene so spretne šivilje in izdelujejo obleke s pomočjo zakrivljenih nožev silno hitro. Pri svodih oblekah pazijo tudi na to, da so prikrojene po modi — Bog si ga vedi, odkod prihajajo modne vesti do njih. Sna-ženje domov ne prireja Eskimkam nobenih velikih skrbi. Kadar je v koči le preveč umazano — zgradi gospodar enostavno novo kočo, kar ne traja več nego uro. Jezik je delal spočetka precej ovir, potem pa so začeli domačini obiskovati šolo, ki jo Je nadškof osnoval nalašč zanje. Cigareta z bacili kuge V Bostonu sta se primerili dve nesreči, ki ju je zakrivila lahkomiselnost zdravnika in bolniške strežnice. Bolničarka je položila tlečo cigareto za trenutek med stekleničke. Ko jo je nesla spet k ustom, ni opazila, da je cigareta vlažna. Napravila je nekaj dimov in kmalu nato začutila, da se je loteva nerazpoloženje. Morala je v posteljo in preiskava je ugotovila, da se je nalezla kuge. Napori zdravnikov, da bi jo izlečili, so se izjalovili. Bolničarka je Čez nekaj dni umrla in kugi je podlegel tudi zdravnik, ki jo je negoval V tem poslopju na Wilsonovem nabrežju v ženevi se bo sestala 2, februarja razorožitvena konferenca Zanimivosti iz znanstvenega , sveta 3000 posnetkov na sekundo Hucqučard in Magnan sta zgradila kinematografski aparat ki omogoča 2000 do 3000 posnetkov na sekundo. Normalno število posnetkov je, kakor znano, 24 Kon-strukterja pa nameravata zgraditi še aparat, ki bi posnel do 10.000 slik na sekundo. To bi omogočajo n. pr. snemanje letanja žuželk v vseh podrobnostih. Kaj je z »morsko kačo«? Ravnatelj londonskega akvarija Gould je proučil vsa razpopoložljiva poročila o morskih kačah. Devet desetin teh poročil je izločil, ostalo jih je kakšnih 30 iz zadnjih 20 let in ta se mu vidijo verjetna. Po natančnem primerjanju vseh teh preostalih poročil je prišel do prepričanja, da morska kača re3 eksistira, in sicer mora biti kakšen pleziozaver ali njegov potomec, ki se sprehaja po morju z dvema drugima neznanima pošastima. Absorbirani Roentgcnovi žarki Roentgenovi žarki imajo zmožnost, da prodirajo tudi skozi neprozorna telesa. Pred kratkim pa je znani fizik Ray odkril zanimivo dfejstvo, da se del prvotne frekvence takšnih' žarkov, če gredo skozi absorbirajočo snov, deloma zmanjša. Iz absorbirajoče snovi izstopajo žarki z normalno in drugi z zmanjšano frekvenco. Ray razlaga ta pojav tako, da so zadnji žarki oddali nekaj svoje energije atomom absorbirajoče snovi. K odstopu avstrijske vlade Dr. Karel Buresch, dosedanji zvezni kancelar, ki je dobil mandat za sestavo nove vlade. Zemski ostanki Blasca Ibaneza španski pisatelj Biasco Ibanez je umrl pred leti na francoski Rivieri v Mentonu, kjer so ga tudi začasno pokopali. Pisatelj je v oporoki izrecno določil, da se noče vrniti v domačo zemljo pred spremembo državne oblike. Zdaj. ko je novi režim popolnoma siguren, so pokojnikovi prijatelji odprli Ibanez-ov grob in veleli prepeljati pisateljeve ostanke v Valencio. Prevoz v Španijo bo oskrbela posebna delegacija in Ibaneza bodo pokopali v republikanski Španiji z največjimi častmi. »Nil, življenje reke« Znani pisatelj Emil Ludwig, avtor »Napoleona« in velikih življenjepismh romanov Goetheja, Lincolna in drugih velikih mož, je odpotoval v Sudan, kjer hoče zaključiti svoje študije o Nubiji in Abestni-ji. Ko se vrne v Evropo, se bo lotil pisanja dela, ki mu že dolgo leži na srcu, a se doslej ni mogel lotiti njegove iavr-i šitve. Naslov knjige bo »Nil, življenje re-| ke«. Egiptski kralj Fuad je sprejel Emila j L •• - • -ST1 : »Mama, midva se igrava poroko!« »Kje pa je Tinček?« >Leži pod zofo, štorklja ga Se nI prino« tla!« X O. Canrood 25 Ma meji sveta Nazadnje Je izpregovoril: >Ce ima kapitan Rifle prav, je maralo idej.de tamla pasti v vodo.« Pokazal ie na določeno mesto. Alan je vstal. »A tam zdaj ne more več biti,« je dodafl Olaf. V srcu je bil trdno prepričan, da ie prav tam — spodaj, na dnu tnorja. Obrnil ie svoj motorni čoln in zavil proti obali. Izspod sence gora se ie kake tri ali štiri milje od njiju zableščal beli pesek. Cez četrt ure se je začrtala na drevju in Skalovju vijuga dima. »Tam stanuje Mc Cormiak,« je pripomnil Olaf. Alan ni ničesar odgovoril. Skozi Olafov daljnogled je videl Ško-ftovo domačijo. Olaf mu je M zatrdil, da pozna Sandy Mc Cormick siehsmi morski tok in vrtinec petdeset milj daleč na okoli in da bi mogel z zavezanimi očmi najti Mary Standishevo, če bi jo zaneslo ca suho. In Sandy ju je prišel pozdravit, ko je Ericksen na plitkem kraju spustil sidro v vodo. Skočila sta iz čolna, voda fro Je segata, do stegai, in zabredla na suho. Med hišnimi vrati je Alan zagledal žensko, ki ju je začudeno gledala. Sandy sam je bil mlad ta rdečeličen, bolj dečku podoben kakor možu. Podala sta si roke. Nato je Alan poročal o tragediji, ki se je bila zgodila na »Nomi«, in jima razložil svojo nalogo. Krčevito se js trudil, da bi govoril mirno, in mislil je, da se mu je to tudi posrečilo. Res je bilo, da njegov hladni, trdni glas ni izdajal razburjenja. A vendar! McCormick, ki se je moral težko berili za obstanek, je začuden prisluhnil, ko mu is ponudil nagrado za mje-gove usluge. Petdeset dolarjev za vtsak dan in razen tega še pet tisoč dolarjev, čs najde dekletovo truplo! Za Alana so bil številke brez vsakega pomena. Z denarjem nI bil stfskač, in če bi rekel deset tisoč aH dvajset tisoč dolarjev, bi se mu bfla »dela tudi ta vsota popolnoma ne važna. V Notni mu je težak) v bankah več bo todiko dena«a, in če bi bilo treba, bi bil prav tako drage volje ponudil svoje črede severnih jeleov. Na Olafovem Mcu je McCormick opazil izraz, ki mu je nekoliko pojasni, kako in kaj. Alan Holt ni bil zblaznel. Bil je v takem stanju, v kakršnem bi bil tudi vsak drugi, če bi izgubil tisto, kar mu je najdragocenejše na svetu. In ko je McCormick zatrjeval, da bo storil za obljubljeni denar vse, kar more, se je nehote oziral na ženico, ki je stala med vrati. Alan io je pozdravil. Bi3a je tiha, prelestna, na oko kar dekliška ženica. Resno se je nasmehnila Olafu, podala Alanu roko, in njene sinje oči so se razširile, ko je slišala, kaj se je bilo zgodilo na Normi. Alan jih je pustil same in se vrnil na morski breg. In ko si je tlačil pipo in jo prižigal, je Šved povedal mladi dvojici, kar je slutil in domneval — da pomsni to dekle, ki morje najbrže nikoli ne bo vrglo njegovega trupla na obalo, Alanu začetek in konec sveta. Tisti dan so preiskali mnogo milj obale, med tem ko je Sandy Mc Cormiok z majhnim, Okretnim motornim čolničkom švigal med otoki na jugu in vzhodu sem tsr tija. Bil je spreten razširi« valeč novic in je tudi s škotsko zvitostjo izkuša/1 napeljati dobro kupčijo zase. V kakih desetih hišah je pustil podrobnosti o dekletovem utopu in ponudbo pet sto dolarjev tistemu, kdor najde njeno truplo; s tem j3 dosegel, da se je še pred večerom udeleževalo iskanja kakih trideset ljudi, moških, dečkov in žensk. >In ne pozabite,« je Sandy zabičil vsakemu posebej, »mogoče je, da jo vrže morje na suho med jutrišnjim in pojutrišnjim dnsm — če jo bo vobče vrnilo.« Večerni mrak prvega dne Je zalotfl Alana kakffli deset mSj daleč od njegovega izhodišča na ofoaK. Bil ji sam, zakaj Olaf Ericksen je bil odšel v nasprotno smer. Ta Alan, ki je noco/j gledal, kako se je solnčna obla potapljala v morje, med tem ko so zlaito se iskreča pobočja gorž za njim odbijala poslednja žairke njenega bleska, je bil čisto drugi človek, komad še podoben samemu sebi. Bilo je, kakor da bi bil prestal težko bolezen in kakor da bd mu bito iz zemje njegove ljubljena dežele preželo duha in telo novo umevanje življenja. Obup se je zrcalil na njegovem obrazu, a vendar je bil zdaj blažji na pogled. Trde in trmaste črte se niso več krivenčile okoti njegovih ust, oči niso več skrivale njegove žalosti in v njegovem držaniu je bilo nekaj, kar je kazalo, da je globoka strast očistila njegovo notranjost. V somraku, ki je postajal čedalje globlji, se je vrnil proti koči, neprestano se oziraje po Mary Standishevi. Vsaka milja je stopnjevala njegova čuvstva, ki so se bila oo rodila iz smrti in o katerih je vedel, da ga ne bodo nikoli več zapustila, m bilo mu je, kakor da bi mu ob rahlem šumenju morja noč sama šepetala na uho, da morje ne vrača svodih mrtvih. Olaf, Sandy Mc Cormick in njegova žena so bili v hiši, ko je o polnoči potikal na vrata. Ves upehan je bil. Teh sedem mesecev, ki jih je bil prebil v Združenih državah, ga je bilo pomehkužilo --tako se je izgovoril. Nič ni vprašal, ali so drugi kaj opravili. Tudi tako je vedel vse. Oči žene so mu s skoraj materinskim sočutjem vse povedale, kakor hitro je stopil v kočo. Pripravila mu je bila večerjo in kavo, in Alan se je posilil, da je jedel. Sandy je poročal o tem, kar je bil ukrenil. Olaf je kadil svojo pipo in izkušal veselo •in tepodbudno govoriti o krasnem vremenu, ki se je obetalo za jutrišnji dan. 0 Mary Standishevi ni nihče govoril. Alan je čutil prisiljenost, ki je vladala v izbi, in vedel, da Je vse to samo zaradi njega. Ko se je najedel, si je prižgal pipo in rekel Eli eni Mc Cormickovi, kako silno ga je presunil pogled na gore za reko Evakom in kako srečna je ona, ki ima svod docn v tem rajskem kotičku. Prestregel je njen pogled, ki mu je povedal mnogo takega, česar ni izrekla z besedami. Kraj je bil kaj samoten za žensko brez otrok in Alan je jel smehljaje se govoriti s Sandyjem o otrocih. Otroke bi morala smeti — cel trop otrok. Sandy je zardel m Olaf je buhnil v grmeč hrohot. A ž ženinih lic je izginila rdečica, nekam zresnila se je. Ko se je ozrla na Sandyja, je bilo v njsnih očeh tiho koprnenje, ki jo je izdajalo. _ E Š I T E V VAŠIH L A ti Gospodične lEepni model »Handbag« Dia % Vporabljajte redno zjutraj in zvečer električni glavnik >White« in ▼ enem tednu bodo vaši lasje popolnoma spremenjeni. Mila električna struja, ki prihaja izpod lasišča, regenerira korene in uČini, da poraste jo novi lasje. Vaši lasje bodo kmalu zopet bleščeči, mehki in valoviti in to kot učinek elektrici-tete, brez nevarnosti in brez električnih drgetov. TeBkI model »Standard« Din 200.-ii m m 129- Danes n! več mogoče tt! na ples brez elegantnih čeveljčkov. — Vsak moški obrača pozornost na Vaše nožfce. Želimo, da v naših čeveljčkih vzbncffte splošno pozornost ta smo zato pripravili za Vas nove modele Iz svilenega atlasa, crčpe de china hi raznih brofcatov, ld Jih barvamo v enakem tonu, kot le Vaša obleka. Vrtto 5485-80 Idealni čevlji h erfcpe de china za ple« ln salon. Imate li prhljaj? Otvoritev gostilne! Vljudno naznanjava cenjenemu občinstvu, zlasti pa znancem in prijateljem ter ljubiteljem sprehodov v lepo Kolezijo in v Mestni log, da sva danes v Kolezijski ulici štev. 19 v najini novi hiši, s prav lepimi prostori, OTVOKILA GOSTILNO. Postregla bova vedno z najboljšo pijačo iz najboljših kleti naših goric ter z izvrstno kuhinjo ter z mrzlimi jedili. Priporočava se za mnogobrojen obisk IVANKA In FRANCE SLOVSA gostilna, Kolezijska ulica štev. 19. 2070 ;- v i7v 't-:' Prhljaj povzročitelj večine bolezni lasišča izgine v nekoliko dneh in se nič več ne vrne, ako redno vporabljate električni glavnik >White«. Ali vam postajajo lasje sivi? Sivi lasje dobe zopet svojo prvotno prirodno barvo. Ali vam izpadajo lasje? Na redMh hi golih mestih, ako imate še korenine in ako zares redno vporabljate električni glavnik »White«, vam bodo korenine ponovno oživele in vaši lasje na novo po- r&stiL i,250,000 električnih glavnikov „Whitew se 5e nahaja v vporabi po vsem svetu ln dospelo je že fta tisoče oduševljenih zahvalni«. JAMSTVO! Ne stane vas nič, samo da glavnik doma preizkusit«. Ako niste v teku osmih dni popolnoma zadovoljni e glavnikom, nam ga lahko vrnete in mi vam izplačamo po polen znesek. Ali vam moremo staviti ugodnejšo ponudbo? Ako električnega glavnika »White« ne morete dobiti pri svojem stalnem dobavitelju, tedaj izvolite izrezati priloženi kupon_ in ga nam poslati z odgovarjajočim zneskom in Din 15 za poštnino. Mi vam bomo po prejemu denarja takoj odposlali zahtevani modeL BSgS •^»iSffS' Z glavnikom dobavljena baterija traja več mesecev. Rezervna baterija za eden in drag model stane 15 Din. Električni glavnik »White« prodajajo drogerije, parfumerije, lekarne in frizerski saloni Pozitiven dokaz! Gospodična D. ft. iz Siska nam piše: >Izvolite mi poslati dve bateriji za žepni glavnik »Handbag« katerega sem pri vas kupila. Čutim, da mi glavnik >Whi-te« deluje, ter ga hočem vsakomur toplo priporočiti« NAROČILNICA: Gospodu Hinko Mayer i drug, parfum, oddelek, generalnima zastopnikoma za električni glavnik >WHTTE« Zagreb, Praška ulica 6. Pošljite ml po povzetju z baterijo ln natančnim nar ▼odilom za vporabo .... komadov električnega glavnika »White« model »Standard« po Din 200.—. .... komadov električnega glavnika »White« model »Handbag« po Din 100.—. (Nepotrebno prečrtati.) Naročam ta glavnik pod pogojem, da mi boste, ako bi me tekom sedmih dni glavnik popolnoma ne zadovoljil potem ko vam vrnem glavnik, moj denar popolnoma povrnili. Ime ■•■■••»■**■•■■■•••• Naslov ELEKTRIČNI GLAVNIK „WHITE" + Potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj dobri soprog, brat, stric in svak, gospod OBČINA EV KRAJEVNI SOLSKI SVET V BRASLOVCAH sporočata žaloaRno vest, da je bivši župan in mnogoletni svetovalec in član krajnega šolskega sveta, gospod Vincenc Brišnik posestnik In gostilničar v Braslovčah dne 28. t. m. nenadno preminuL Braslovfia, dne 29. januarja 1931. Vincenc Bri posestnik in gostilničar, bivši mnogoletni iupan in načelnik krajevnega šolskega sveta, soustanovitelj in bivši načelnik gasilskega društva, soustanovitelj Hranilnice in posojilnice v BrasJovčah in član njenega načelstva itd. vCeraj dne 28. t. m. ob 18.10, previden s sv. zakramenti, v 72. letu, za vedno zaspal v Gospodu. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 81. t. m. ob 10. dopoldne po končani sv. maši. Braslovče, dne 29. januarja 1932. 2alnjo2a soproga In ostali sorodnik! HRANILNICA IN POSOJILNICA V BRASLOVCAH naznanja žalostno vest, da je njen ustanovnik in zvesti član načelstva, gospod Vincenc Brišnik posestnik In gostilničar v Braslovčah dne 28. t m. preminuL Braslovče, dne 29. januarja 1932. PH flt|NTtta alatiaska pate tra ieltiu tel« praktična alotljiva postelja t U pečino im madracoa — praEtiiaa za vsaka bila. bolela, aa putpfaia o»o-bc in nočna alulba. Sla-M Dia 19t.—. Razpoii. lian poitoa ia icletai-coa po povsatf«. fx£3 rrr Lesena alalinaka patent a« telo • praktična atol-IjiTa, postela • tapecira-■ha nadracoa. _ Staoe Dia spal/ni patent fotelj stane o m 1300 LtegastaM praktitaa aa teianie » ia teden je. Sta-•• Dia IIU, Po lam lam Cisto taksno perja k« po Dia M— tisto balo foij« kf po Dia IM— ia čiati pak k| po Dia iSO—. C^ROZOVl«. ZAGREB Um tt. IIL Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo mizarskih del za objekt III. v Beethovnovi ulici v Ljubljani. Proračun, razpis in načrti se dobijo od 1. februarja dalje med uradnimi urami pri podpisanem zavodu v Gledališki ulici 8 v Ljubljani. Oferte je vložiti do 10.\februarja 1932 do pol 12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Pokojninski zavod za nameSčence v Ljubljani Cene malim oglasom ženitve tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega i n reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto»Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki«• in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod"tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova, ^si ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina■ za šifro ali za dajanje naslo\'a pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, }e Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo j>a Din 15.—% Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je v poslat i v pismu obenem z naročilom. Službo dobi VuU beetda 50 p»r: u dafeflie nvl-or« ali ia Iifro pa S Dia. (1) Brivskega pomočnika 4-obr«?* delave«, ki razu ■s« bubi striženje in ondu branje. po dosrovoru sprej me Jože Vašel, Ljubljana. .Petra cci?4 Štev. 2S49-1 Trg. učenca »prejmem. Nasior t o le*« t kak! restavra-cijski kuhinji. Na-stop takoj. Peiimdbe s sliko na IvoieJ »Union* y Celju. S-I Učenca ki tebi večelje do kleparske obrti, sprejmem takoj • hrano m stanovanjem v hiši; drugo po dog-ovom. — Koujr.«!sko '®oorazb.-> sprejmem ▼ trgovino i mešanim bla «->m " na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek ».lutta« poi »A. V. 500c. 2733-1 Pek. vafenca s -»so o*krl>o v hiši sprej-Ke Jo^ko 7.ijo, Medvode. 2S&4-1 Hišnika IrttDCfCi io po^teeesa •rv"«»jsnem takoj. >a»iov v ©elastična oddelku »Jutra« 25t>0-l Penzljonista Rč>«ai. k: b: bil ♦prarljati pos-ie ▼ gostil-tt-šketn hlevu. Ponudbe na »»las. oddelek »Jutra« ped >PeiK!!jonift *>;«. fJrHskega pomočnika ■^•»j**®** prostetra, kurje-t egu ja solidnega — ter vajenca • pripTočHoTn uinjt »preja« teko; rin, Kamnik. Martin Gju-SS73-1 Manuiakturista »mnoi?ojne?a iščem sa Koče-vj-e. Prednost hnajo domačini. Ponudbe na osrl. ♦ddelek »Jutra« pod šifro »Manufaktnri>t«. 2938-1 Vaaka beseda 50 p*r; » da jen j« na«4ova aH i» Iifro p« 3 Din. (2) Kot gospodinja prem k samostojnemu sr*-spclu ali gospe, ki ini »dsto-pi prazno sot-o in kuhinjo. Ponudbe ca oddelek »Jutra« pod iifro »V sredini L;ub!jane«. Mehanik 11 a t j i o j e d Seij tehtnic in kljn«l-.wničar išče službo. Ponudb« pod »Vesten dvm 8 Din. (4) CAMERNIKOVA šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. % Prva »Dlastveno koncesijo mrana. prosp kt 15 zastonj - piž ti te ponj! Učence sprejema vsak čas. 251 Katera šivilja perila b: poučevala dve gospodični dvakrat na teden S. uri zvečer. Naslov je pustiti v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Večerne ure«. 2!Kil-4 Kdo; i i č e tasiuika, plača za vaško besedo 50 par; ta naslov ali šifro S Din. — Kdo* B a d i zasiuJok, pt ca vs.iko beseda 1 Din, ta dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (8) Zaupnike ta pftsmrtnineko tA^arova-nje se »prejme t vseh krajih dr.ivsk? banovine. Ponudbe aa oglas, oddelek rjutra« pod »Zavarovilni zaupnik«. 2%5-3 Zastopnike za dravsko bar.ovino, preti fijesni plači in proviziji, za prodajo »Raso?ix« pre-parata za britje brez britve ln mila ter aparata, išče »Rasofis«, Ljubljana, Kolodvorska 2«. 29G4-3 -Pfioiilam Ogaaai tri*, tnačaja po 1 Dia beseda; za da jan;« naslova ali ta šifro 9 Din. — Oflaai socialnega tnačaja vsaka be^^da 50 par; »a dajanje BAsl-onra aM za šifro T>» 3 Din. (6) Stroj za r««zainje šunke, »lame it<3., masiven, najboljše vrste, neizra.bljiT, zelo dobro ohranjen, po izredno nizki c-eni naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za delikate so«. 2(5(99-6 Fotoaparat prodam. K as lov pove oddeielc »JutTa«. Preproge na vpogled Banov'nska tkalnica preprog Sarajevo (ročno delo) Orijentalski in svileni per-zerji in bosanske preproge Drž. uradniki in oficirji dobe na 18. mes. obroke. Pregled »Bradford«, šelen-burgo>-a 7/1, Ljubljana. £955-6 A&to+ftioto Veaica beseda 1 Din; ca dajanje naalova ali z» šifro pa 5 Din. (10) Renault zastopstn-o. Cesta na Ro4-hik. št. 19, nudi prvovrstne luksuan« in tovorne avtomobile, nbot-ome briz-galne vseh tip, najceneje po olajšanih plačilnih pogojih Velika zaloga rezervnih delov in- rabljenih, dobro ohranjenih avtomobilov raznih znamk. 90-10 Tovorni avtomobil enotonski. rabljen, z novo pnevmatiko, takoj »porab lji-v, radi dobave večjega za. 10.(*i0 Din proda ga-riga »Cit.roen«, Ljubljana, Gosposvotska cesta št. 13 (Kolizej). 2125-10 Motorno kolo tnalo T->ieno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »E. R.« 2791-10 Kolesa za besedo. Oglasi •»- eijalnega saačaja po 50 pait beseda. ta dajanje naslona ali Ta šifro S Din, oziroma 5 Din. (M) Moško kolo sa 400 Din naprodaj v gardunobi pri Fljovcu. 2974-H1 Kupim Železno blagajno veliko, ngodno proda Heller. Ptnj, Vo-š- nja-kova alio.a. 2S9(>-6 Tvrdka F. I. Goričar t Ljubljani, Sv. Petra cesta 29 naznanja, da je znatr.o znižala cene zimskemu in letnemu perilu za gospode in dame, no-ea-vioam, žepnim robcem itd. 2S52-6 Fotoaparat Ptipcile J;j, 6-9 in p^ve-čevalnik naprodaj v Mali čolnarski ulici 10. 8SS3-« Volno za modroce zelo poceni prodaja Šega, Cankarjevo nabrežje št. 5/1 707-6 Vinske sode nrarp.ne, hrastove ln dobro ohranjene od 20 hI do 50 hI vsebine, približno 12 kom. ugodno prodam. Našlo? t ogl. odd. »Jutra«. 1845-6 Čebelnjak dobro ohranjen, t opeko krit, ena 1 m široka žele*na vrata, ona 2 mi m š!rok» žetezna Trata io ielezco f.ioo prodam. Poiz-vs se * Ce-rnetovi ulici iiev. 32/1 2798 a Oglasi trg. tnačaja po 1 Dia beseda; ta dajanj« naslova aii ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega enačaja vsaka beseda 50 par; ta dajanj« naova al« ta &Mro pa 3 Dia. (!) Venecianko polnojarmeiiik, v dob ram stanju kupi Ambrtie Janet parni strojar, to k reči — poi-ta Puoonci. Prekjnnrje. 35S9-7 Gig t aP Vre« vprežne «fprrtnc kupim. Pnmidbe s cen-o na Mflw: Podboj, Stožl-ce it, 423, posta Ježica. 3011-7 Edgar Ric« Burrough«; Tarzan, kralj džuisglr 110. čez nekaj minut se je pridružil ostalim članom opičjega rodu. Ves ponosen Jim Je razlagal podrobnosti svoje pustolovščine in se tolikanj hvalil in napenjal prsi, da so ga celo največji sovražniki spoštovali. Dobra Kala je kar plesala od radosti nad junaštvom svojega rejenca. Vsaka bsseda 1 Din; za lajanj« naslova »!i ta šifro pa S Dim. (16) Tihega družabnika s cea 40.000 Din kapitala iščem za trgov-ino mešanega blaga, na prvovrstnem prostoru r bližini Ceija. Dopise na oglai-v, oddelek »Jutra« pod »Promet«. 2908-16 Posest Vsaka beseda 1 Din; ta dajanj« naaiova ali sa šifr« pa 5 Dia. (90) Trg. hiša v Ptuju sredi mesta, ■ hleri, re-mizami za vo«ove, prodajalno, prikladno za rejo oorutain-e ali izvoano tvrd ko vsak« vrste, ugodno naprodaj. — Ponudbe pod »Geschaftshans« na oglas, oddelek »JutTa«. 5898-20 Siavbišče [KKteni prodam za barako v Bolfenkovi ulici št. 34 na Studencih pri Mariboru 3002 20 Prehrana Kdor nudi prehrano plača » vsako besedo 1 Dia; kdor išče prebrano pa u besedo 50 par; za dajanje naslova »M šifro 3 Din. Miroma 5 Dja. Q4) Brhko dekletce šestletna sirota, razumna, krepka in zdrava, se odda dobrim ljudem za svojo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2988-14 Lokali VsaJia besed* 1 Din; ta dajanj« naslova ali ta šifro j oddam na Mestnem trgu 17. 2865-19 Zračno skladišče popolnoma suho, v izmeri najmanj 400 ms, najraje v bližini kolodvora iščem. — Ponudbe z navedbo najem-n;ne na oglasni oddelek »Jutra« poo-dično, t ali brez oskrbe. Elektrika in klavir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2829-23 Sobo oddam s 1. febmsrjem boljšemu gospodu v centru mesta. Naslov pore oglas, oddelek »Jutra«. 2834-23 Sobo z 2 posteljama posebnim vhodom in elektriko oddam. Naslov pove oglasni o-uUolek. »Jutra«. 2892-23 Parketirano sobo lepo in veliko, prazno ali >preraljeD0. s hrano oddam čistemu zakonsketnn paro orea otrok 6 1. februarjem Poizve se r Cernetovi ol. št. 321. 2799 23 Sobo covooipremljeno, • posebnim vbodom, parketi in elektriko oddam 2 gospodoma po 150 Din v Ger-bičevi ulici 19. 2935-33 Vsaka beseda 50 par; sa dajanj« naslova ali ta šifro 3 Din. (31-®) Stanovanje suho in čisto, obstoječe iz 1 sobe in kuhinje, išče miren zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna mirna stranka II«. 2928-31/a Stane. arije 2 ali 8 sob ln pritiklin, v Šelen-burgovi, Prešernovi ul. ali Aleksandrovi in Dunajski cesti do Evrope, iščem s 1. ali 15. marcem. Ponudbe na oglasni oddeje-k »Jittra,« pod »Primerna cena«. 2800-31/a Stanovanje eno- ali dvosobno iščem za takoj v Sempeterskem okraju. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod >Min.a stranka 10«. 2858-21/a Vsaka beseda 1 Din: ta dajaaje naatova aH ta šifro pa S Dia. (31) Dvosob. stanovanje i vsemi pritikiinami oddam za 400 Din v St-n-ri-eah št. 140, o-b Dunajski ce?ri. 2759-21 Dvosob. stanovanje prvovrstno, s kopalnico in pritikiinami oddam takoj ali p(*zuej-e v novi hiži na Tržaški cesti — nasproti mitnice, za hišo dr. Kanca £927-21 Ob Tivoliju krasno stanovanje 3—1 sob komfort, pritikline, balkon in vrt. Tel. 3129. 2748-21 Stanovanje « 6 sobami in vsemi pritikiinami oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2796-31 Petsob. stanovanje s pritikiinami, t bližini H. drž. gimnazije oddam Vselitev po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2827-21 Stanovanje tri. ali štirisobno, 5'sto, event. z vrtom iščem. Novo pohištvo. RaJon Mirje, Bleiiveisora in Emonska cesta. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nedaleč univerze«. 2944-21/a Stanovanje 2 sob išče boljša stranka (gospa z odraslim sinom) za maj ali prej. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra ood »Bližina c-cntra«. 29S4-21/* Za maj išče tdravnik privatno stanovanje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tri osebe«. 298!»-21a EB23335S1 Vsaka beseda 50 par: m dajanj« naslov« aii sa šifro 3 Diu. (23) Prazno sobo veliko 7 m!, s separatnim vhodom, na Miklošičevi eesti takoj o d J a m. Naslov povc oglasni oddelek »Jutra«. 2822-33 Sobo z 2 posteljama v sredini mesta takoj oddam. Kapiteljska ul 3/1. 2845-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2920-33 Sobo lepe is solnčno »d d a m enemu ali dvema boljšima gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2S36-33 Gospoda kot sostanovalca sprejmem na Dunajski cesti št. 9/H levo 5 vrata. I.stotam se poizve za lepo dvosobno staaovanje na Dunajski c. — £0 minut od oeotra. 2033-23 Lepo sobo f. vhodom iz stopnji« oddam na Sv. Petra cesti št. 64/11. 2943-23 Sobo v sredi mesta oddam 2 gospodoma. Naslov pov o oglasni oddelek »Jutra«. 2953-23 Opremijeno sobo lepo in solnčno, sredi mesta takoj oddam. Naslov v o^lasnum oddelku »Jutra« 2954-2-3 Mirno in čisto sobo s peseb. vhodom in elektriko oddam dvema go-s podoma ali gospodičnama v Fiorljaneki ulici št. 3/11. 2950-23 Opremljeno sobo v I. nadstropju takoj oddam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 2957-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam po nizki c-eni pod Rejnikom, cesta I št. 22/11 — pred Koknanovo vil.i, ce. s t* na levo. Opremljeno sobo v sredini mesta oddam s 13. februarjem v najem solidnemu gospodu. Naslov v o^lasuom oddelku Jutra 2970-23 Sobo z 2 posteljama in souporabo kuhinje ali brei oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2972-25 Separirano sobo t elektriko, v centra me sta oddam boljšemu go-soodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 297fi-33 Prazno »obo a centralno kurjavo hi uporabo kopalnice — ter opremljen kabinet z domačo brano oddam s februarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3012-23 Veliko prazno sobo * posebnim vhodom ln uporabo kopalnice oddam bii zu opere. Nae:ov v oghis. oddelku »Jutra«. SU10-23 Preprosto gdč. sprejmem po nizki ceni na stanovanj«, event. s hrano na Kongresnem trgu. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. £993-33 Opremljeno sobo gospodu oddam na Sv. Petra cesti, št, ili. 2977-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam s 1. februarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 297S-23 Opremljeno sobo 6 strogo separiranim vho dom. blizu tramvaja in kolodvora takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2981-23 Sobe išče Vsaka beseda 50 por; n dajanj« naslova ali ta šifro 3 Dia. (38«) Sobo prazno ali opremljeno, v centru meeta išče preko odsotna dama. Ponu dbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Center«. 2785-33/» Izgubljeno G. Trampuš Dvignite poštno ležeče — ker ulic« ne vem. 2958-34 Bačl Dvignit« pisrno ▼ oddelka »Jutra«. 29."»-2 4 Živali Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« ca«!r»va ali ta Šifro pa 5 Din. (27) Bober reks krnica, čistokrvnega tam*« prodam. Naslov j>ove ogl. oddelek »Jutra«. 2&42-27 Jazbečarje čistokrvne, t rodovoiM, 8 mesece stare, prvovrstnih lovskih starcev, proda Lam-"Dert. Ljubljana, Gradišče št. i7. 2946-27 Kanarčke tzborne harcerje-vrvime po znižani ceni prodaja H. Subič, Dalmatinova ulica št. lftTI. Samci 140, sa-niioe 40 in par 150 Din. 2975--T 31 Vsaka beseda 1 Din. ia dajanje caadova al! ta šifro t» S Dib. (29) Elektromotor 7 Hi', 230—380 volt, vrti ini tok, kupim. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod ».Plačam tako;«. 2024-29 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro p« 5 Din. (37) Vsaka beseda 50 p«r: m da.i&nje naslova ali m šifro p» 8 Din. (88) ki Dama je Izgubila zia* nban v datnsko-frizerskem saio-nu Stane Rakar. Prešernova št. 7, ga dobi nazaj i stota m. 2931-28 Glasbila Vsaka besed« 1 Din; za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (26) Kratek črn klavir (1.65 m) in pianino, »t>a skoraj nova ugodno prodam. Naslov pov« oglasil oddelek »Jutra«. 2945-26 Dopisi Vsaka beseda 2 Din: za dajanj« naslova »li Sifr« pa 5 Din. (24) Trajne kodre 'Datierwel!en) po najnovejšem sitemu in najnižji reklamni ceni izvršuje Avgust Tač-ek, Celje, Gosposka ulica 13, 16. 2869-24 Telefon 2059 PREMOG suha drva Pogačnik, Bohoričeva štev. 5. Kurja očesa Najbolj?« sredstvo proti k u r; mu oč <-s.om »CSa ven« je maat Dobite t lakaraah, drogs- rijah aii naravnost iz ivor-nice in glavnega skladišč* Čuvajte »e ponaredb! 15 M. Hrnjak lekarnar — Sisak Dobro nemški v par mesecih NEMŠKI DEKLIŠKI DOM (Deutsches Tdchterheim) G raz, Klosterwiesgasse 34. — NaJboljSe reference. — Zmerne cene. 2084 Sostanovalca s hrano ali brez sprejmem k solidnemu gosp-odu sredi mesta. Nadov p>ove oglas, oddelek »Jutra«. 2915-23 Sostanovalca »oretmem v Skofji ulici št 13, Trata 16. 2930-33 Sobo Z OM ali dvema posteljama poceni oddam. Elei trika, vodovod. Na Ko deljevo 13 (nasproti Leo nišču). 2655-23 Za Jugoslavijo oddamo samoprodajno pravico patent, predmeta za vsakdanjo rabo (novost), ki ga kupi vsak trgovec, agilneran ' GLAVNEMU ZASTOPNIKU samo takemu, ki razpolaga z glavnico, za dobavljalno skladišče. Ogled vzorcev v soboto od 9. dalje, Hotel »SLON«. Dr. Urbaeh. 2087 V globoki žalosti javljamo pretužno vest, da nam je predragi, skrbni soprog, oče, stric, tast, svak, gospod ALEKSANDER POTRATO železniški uradnik v pokoja po težki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, nenadoma preminul. Dragega pokojnika bomo pripeljali na mestno pokopališče v Skofji Loki, od koder se bo vršil pogreb v soboto, dne 30. januarja ob pol 15. uri. 2091 Kranj, dne 29. januarja 1932. Žalujoči ostali. Iz življenja na deželi ST. VID NAD LJUBLJANA. Proeretni odwk Sokola priredi r nedeljo ofe pod 20» t dvorana g. Kratkega predst-asvo >Radi&a^-ne kure«, burke s petjem v treh derjaaigatv. Igra je precej težavna za podeželske odre, a igral«i so ee je z rso vnemo poprijeSt, zato bodo vloge gotovo dobro rešili Zabat-ve ln smeha željnim ljudem bo % ustreženo. ŠENČUR PRI KRANJU. Tufo»JMa gasilska godba je prtrocKa t nedeljo 24. toga meseca koncert. Dogodek, da bi vadim godba, obstoječa iz kmečkih fantov trt mož, priredila koncert, jc res redek! Ko»v= cent je lepo uspel, s čimer je podan dokAta, da na>ša gruda m vas imata še dosit- zdra-^-ja v eebi. Ta tihi kulturni dogodek naš« vasi zasluži ja^io pri-znamje, aiasti še za^ to, ker so gasilci vse instrumente kupili in plačal' v teku 2 let z lastnim delom tn požrtvovalnostjo. Da ie naia god^oa jman« in uveljavLjena, pričajo njeni nastopi pri rasnih priredStvah. Pos^i-hno rada se posl-i>-žujejo naše dobro izvevfoane god^e on>»-štva v kamnnškem ?rm DnFŽiini 2S pr*^ ir/fouišenih in. požrtvovalnih mož dda naštf• čestitke! Vse prazna«je kapeiniku g. Ma*« rieu, zaslužnemu nftčemaiu g. Martin«: SušniJcu in vsemu gasiiskenvu odboru! BLED. Blejski Sokol prireBled<, vlada velv»-ko zanimanje. Iz raznih krajev naše banovine in iz Zagreba je najavljenih mnog«* gostov in tekmovalcev. BOHINJSKA BTŠTR1CA. Sokol opriw>rt r. nedeljo 31. t. m. v svoiem domu Adamičev« dramo iz kmečkega življenja v 4 dejanjih« >0čimt. Vabljeni. DOL PRF HRASTNIKU. Podružnica Km*-tijske družbe in Sadjarskega in vrtnarska ga društva v zvezi s kmetijsko nadaljevalno in gospodinjsko prirejata s-rokorna predavanja, ki se vrše vsako nedeljo po prvi maši na Dolu. Preteklo nedeljo je prede val g. Vardjan, strokovnjak iz kmetijske šole ▼ Št Juriju ob južni železnici, in sicer dopoldne o škodljivcih sadneca drevja, popoldn« pri občnem zboru Olepševalnega društva pa o gojitvi cvetlic. Za obe predavanji, batu*-rima je sledilo navzoče občinstvo z največjo pozornostjo, je žel gosp. predavatelj obalo zasluženega priznanja. — V nedeljo 31. t m, bo takoj p° P1"71- niaši predavanje gosp. ini. Cerjaka iz šumarstva, nakar bo predaval a, dipl. atrr. Jamnik o travništvu. Pridite! SV. JEDERT NAD LAŠKEM. V redr-fjo 31. t. m. s prioetfcom ob 16. priredi tukajšnji Sokol igro »RokovnjatS«- v prostorih tukajšnje osnovne žofie. Oder je n« novo okusno prc-irejetn, za kar g»re ?raliv a-la -vsem narodn ozavodTiim daTovailoani, kf bo priepevalii za preureditev d-enarna aJil mi3'teriijaljia sredstva. PiJAGERSKO. Pripravljalni odbor za ustanov te v javne knjižnice priredi na Fvečnict* ob 7. zvečer v vseh prostorih gostilne g. Luršaka veliko maškarado, katere čisti dobiček je namenjen nabavi knjig. Za izvrstna zabavo je vsestransko poskrbljeno. * VOJNIK. Prav gotovo ne bo nikomur žal, če vsaj za par ur pozabi gcsopdairsko krizo, a to bo, ako pose t i na Svečnico ob 15. aka-demijo. ki jo priredi meščanska šola v dvorani. Na sporedu je zabavna tri-deianika »Vraže« in 6 lepih pesmi. Zelo zanimiva bo povsem nova scenarija. Prect* prodaja vstopnic je pri g. Brezovniku. GORNJA RADGONA. V sredo pw sveendci bo v Gornji Radgoni veliik živinski in kramarski sejem. — Glede na to. da so vsa ostala društva 6-voje običajne pred-puistne prireditve letos opustila, je zaprosilo gasilsko društvo za dovoljenje - raija-nja na pustni torek. Prireditev ee bo vršila v veliki dvorani goriijeradgonsikeg.a gxadu. VOJNIK. Dne 23. t m. so uprizorile go-jenke gospodinjskega tečaja v Vojniku dobro uspelo igro >Boj za doto«. PreseneVla nas je sigurnost v nastopu in dobro podajanje ulog. Praznoverna teta je bila čez vsa naravno podana. Vse priznanje tudi petju gojenk, s katerim 60 nas res prijetno po-kratkočasilel To ie dokaz, da je vodstvo tečaja v pravih rokah. PONIKVA OB JUŽNI ŽELEZNICE Naši diiletanSi se letos pridno udejstvujejo-Na Štefanovo je uprizoril Sokol »Krst Ju-govičev«, na sveenieo pa priredijo naši' vrii gasilci gasilci«) akademijo s skrbno zbranim (sporedcm. Akademija 6e uprizori ▼ šoli in bo skromn maoifRacija ga^idtfce mistli na Ponikvi ob vstopu društva y 10. leto. šMARJETA PRI NOVEM MESTU. Mlada sokol-fca četa je priredila 24. t. m. igro »Pred vaškim znamenjem«, ki je i-av dobro uspela. Igralci in igralke eo prav lepo rešili svoje vloge. Naj\^eč zasluge za lepo podanje igre gre učitelju g Ladu Mi-helidu, ki je igro zrežiral. V pomoč sta mu biLi tudi učiteljici gdč Vardjanova in Svetfcova. Upamo, da 6e četi v kratkem posreči priti do lastnega odra in ai >ko olajšati delo ni stroške ob prireditvah iger. Igra ie bila nrecei dobro obokana. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.