Se vrtcem in jaslim obeta večerni delovnik? V torek v Trstu predstavitev nove sezone SSG V Števerjanu se začenja Likof
Kot Charles Schulz,
Gian Luigi Bonelli ali Miki Muster
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 128 (21.365) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
šepet
ulice
Montecchi
/
21
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004
PETEK, 5. JUNIJA 2015
1,20 €
771124 666007
50605
/T» • •
Tujct so tudt nosilci razvoja
Marko Marinčič
Problem migrantov ima vsaj dve plati. Eno dobro poznamo, saj so je polni televizijski ekrani. To je beda beguncev, ki prihajajo čez Sredozemlje, je problem namestitve in humanitarne pomoči, s katerim je tudi tesno povezano vsaj dvojno izkoriščanje. Matteo Salvini to tragedijo mojstrsko izkorišča v politične namene in je s prilivanjem olja na strah in nezaupljivost ljudi potegnil na deželnih volitvah kar čeden kapital glasov.
Druga oblika izkoriščanja je materialna. Taborišča za Rome in sprejemni centri za begunce so dobičkonosen posel. »Z njimi služiš bolje kot z drogo«, so se bahali člani mafijske tolpe, ki je v Rimu služila milijone tudi na koži Romov in priseljencev. Sodstvo je včeraj z zapornimi nalogi za 44 oseb razkrilo še en del te kriminalno-politične gnojnice, ki povezuje črne skrajneže, rdeče zadruge, navadne kriminalce v navezi s politiki desne in leve sredine.
Potem pa je tudi druga plat prisotnosti priseljencev, kot so včeraj na milanskem expu opozorili na predstavitvi dosjeja fundacije Migrantes/Caritas. Iz njega izhaja, da so priseljenci v Italiji tudi nosilci gospodarskega razvoja, ki prispevajo 8,8 odstotkov državnega bruto proizvoda oziroma 123 milijonov evrov državnega dohodka. In to kljub temu, da ostajajo diskriminirani na trgu dela, kjer so njihove plače občutno nižje. Če je povprečna mesečna plača italijanskega državljana 1326 evrov mesečno, zaslužijo priseljenci iz držav Evropske unije v povprečju 993 evrov, tisti iz izvenevropskih držav pa še manj, 942 evrov.
Mnogi med njimi so pripravljeni poprijeti za nekvalificirana dela, v katerih je po podatkih Ca-ritasa zaposlenih skoraj 36 odstotkov vseh tujcev in le 7,8 odstotka italijanskih državljanov. V kmetijstvu so včasih tujci pri nabiranju sadja ali paradižnikov plačani le en evro na uro.
Po drugi strani pa je v Italiji tudi vse več tujih podjetnikov. Po podatkih zveze Unioncamere za leto 2013 se je število teh podjetnikov povečalo za 4,5 odstotka oz. na 316 tisoč podjetij.
Priseljenci, ki jih je ob koncu lanskega leta bilo v Italiji 4,92 milijona in naj bi letos presegli mejnik 5 milijonov, torej niso le humanitarni problem (beguncev je manj kot 5 odstotkov vseh priseljencev), so tudi vse pomembnejši sestavni del naše družbe in gospodarstva, ugotavlja Caritas.
ČEDAD - Hvalevredna pobuda
Vlak povezovalec ljudi in narodov
Večjezičnost na novi železniški postaji
TRST - COOP
Izbrali kupce za 34 trgovin
ČEDAD - Vlak kot sredstvo za povezovanje ljudi in različnih predelov teritorija, obenem pa tudi za promocijo jezikovnih in kulturnih posebnosti ozemlja. To je smisel pobude Deželne agencije za furlanski jezik Arlef in podjetja FUC-Societa Ferrovie Udine Cividale (Železnice Videm Čedad), ki sta včeraj na železniški postaji v Čedadu podpisala namenski dogovor. Ob koncu srečanja, ki so se ga med drugimi udeležili tudi predsednica Dežele Debora Serracchiani, župan Čedada Stefano Balloch in podžupan Vidma Carlo Giacomello, so tudi uradno odkrili novo trojezično tablo z imenom postaje v italijanščini, furlan-ščini in slovenščini (na sliki), ter tablo tablo za dobrodošlico ob vhodu na postajo, na kateri je napis, poleg v omenjenih jezikih, še v nemščini in angleščini.
Na 2. strani
TRST - Sodni upravitelj Delavskih zadrug Maurizio Consoli je našel kupce za 34 trgovin, za katere bo iztržil dobrih 58 milijonov evrov, kar je več od predvidenega, zaradi tega pa na Tržaškem in Goriškem ne bodo zaprli nobene trgovine in bodo ohranili skoraj vsa delovna mesta. To izhaja iz včerajšnjega sporočila, s katerim je Consoli javnost obvestil, da je v sredo stekel postopek za ugotovitev najboljših ponudb za nakup trgovin in nepremičnin Delavskih zadrug. Izbrane ponudbe so za ponudnike obvezujoče in ko bo tržaško sodišče registriralo dogovor z upniki, bodo podpisali kupoprodajne pogodbe. Največ trgovin bodo prevzele zveza zadrug Coop Consumatori Nord Est ter verigi Aspiag-Despar in SGI (Conad).
Na 6. strani
GORIŠKA - Madžarski predsednik Ader na obisku
Spomin in opomin
Ogledal si je muzej na Debeli griži, v družbi Boruta Pahorja je obiskal Cerje in solkansko vojaško pokopališče
GORICA - Madžarski predsednik Janos Ader se je včeraj mudil na Goriškem. Dopoldne je bil na zasebnem obisku v občini Zagraj, kjer je obiskal Debelo grižo, nato pa si je v okviru delovnega obiska v Sloveniji v spremstvu predsednika Boruta Pahorja ogledal pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju ter solkansko vojaško pokopališče. Obisk je bil posvečen spominu in opominu na dogodke prve svetovne vojne ter krepitvi dialoga med narodi. »Smo del srečne generacije, ki živi v miru in v združeni Evropi. Svoje sinove in vnuke moramo pripeljati v te kraje, da se ohrani spomin na to, kar je bilo«, je med drugim dejal madžarski predsednik.
Na 14. strani
REFORMA UPRAV
Osemnajst občinskih zvez v FJK
TRST - Deželna vlada je na predlog odbornika Paola Panon-tina odobrila »zemljevid« bodočih medobčinskih zvez. Vsega skupaj jih je osemnajst, ena več kot v prvem Panontinovem osnutku. Vlada FJK je razdelila gornjo vzhodno videmsko pokrajino na dve zvezi: na unijo Trbiža in Kanalske doline ter na severno Furlanijo.
Na Tržaškem so potrdili tako imenovano Julijsko zvezo, ki zaobjema vseh šest občin, to se pravi Trst, Milje, Dolino, Repen-tabor, Zgonik in Devin-Nabreži-no. Deželna uprava je na Goriškem potrdila dve medobčinski uniji in sicer za spodnje in gornje Posočje. V primerjavi s prvim osnutkom je spremembo na lastno zahtevo doživel le Zagraj. V unijo spodnjega Posočja so uvrstili Doberdob, Gradež, Foljan-Redi-pulja, Tržič, Ronke, Zagraj, Škoc-jan, Špeter ob Soči, Štarancan in Turjak, vse ostale goriške občine pa bodo sestavljale zvezo gornjega Posočja.
Na 3. strani
Prečnik: na delu lisice, kune in podlasice
Na 5. strani
Solo - nova zgoščenka Aleksandra Ipavca
Na 12. strani
V Tržiču za devet milijonov javnih del
Na 14. strani
Mladinci Olympie uspešno začeli pot na državnem prvenstvu
Na 20. strani
Ponovno odprtje
GOSTIŠČE MUČNO MAGIJO
Romans ob Soči, Ulica Trieste 52/A Vabljeni na okusno hrano in svežo pijačo v naravnem okolju ob jezeru.
Specialitete na ogljenem žaru: balkanska kuhinja, meso, zelenjava, sveže ribe.
Primerno tudi za večje skupine, parkirišče zagotovljeno.
S predložitvijo tega oglasa prejmete 10% popust na celotno naročilo.
Odprto ob petkih od 18:00 do 22:00, ob sobotah in nedeljah od 12:00 do 22:00
2
Petek, 5. junija 2015
ALPE-JADRAN
ČEDAD - Slovesnost na železniški postaji
Vlak jezikov zanimiv in dobrodošel projekt
ČEDAD - Vlak kot sredstvo za povezovanje ljudi in različnih predelov teritorija, obenem pa tudi za promocijo jezikovnih in kulturnih posebnosti ozemlja. To je smisel pobude Deželne agencije za furlanski jezik Arlef in podjetja FUC-Societa Ferrovie Udine Cividale (Železnice Videm Čedad), ki sta včeraj na železniški postaji v Čedadu podpisala namenski dogovor. Ob koncu srečanja, ki so se ga med drugimi udeležili tudi predsednica Dežele Debora Serracc-hiani, župan Čedada Stefano Balloch in podžupan Vidma Carlo Giacomello, pa so tudi uradno odkrili novo trojezično tablo z imenom postaje v italijanščini, furlanščini in slovenščini, ter tablo za dobrodošlico ob vhodu na postajo, na kateri je napis, poleg v omenjenih jezikih, še v nemščini in angleščini.
Srečanje je vodil Maurizio Ionico, edini upravitelj železniškega podjetja, ki letos slavi 130-letnico ustanovitve in katerega najbolj poznan vlak je tako imenovana „litorina", ki vozi med Čedadom in Vidmom. Med drugim je Ionico poudaril, da podjetje beleži dobre poslovne rezultate in stalno rast števila potnikov, obrestuje pa se tudi projekt Mi-cotra oziroma povezava z Beljakom in možnost prevoza kolesa na vlakih. Podjetje pa želi v bodoče povezati celotno večjezično deželno ozemlje in ustvariti železniško povezavo od avstrijskega Beljaka do Trsta, za kar upajo, da bodo pridobili potrebna evropska sredstva.
O samem dogovoru med Arlefom in FUC je podrobneje spregovoril predsednik Deželne agencije za furlanski jezik Lorenzo Fabbro. Arlef bo poskrbel za to, da bodo v naslednjih mesecih napisi, obvestila (tudi zvočna), skratka vse, kar zadeva storitve podjetja FUC, večjezični.
V sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo so že prevedli in posneli nekaj obvestil tudi v slovenščini. »Gre za pametno in izvirno marketin-ško potezo in istočasno za izvajanje jezikovne politike, ki jo med drugim načrtuje tudi deželna vlada. Na enostaven način se ovrednotijo in poudarjajo jezikovne in kulturne posebnosti našega teritorija. FUC pa bo tako dosegel zvestobo krajevnih uporabnikov, celotno območje pa bo za turiste še bolj privlačno.« Fabbro je izrazil tudi upanje, da bi zgledu FUC sledili tudi drugi.
Župan Čedada Balloch je poudaril, da je ta pobuda skladna z vizijo, ki jo ima tudi njegova uprava, in sicer da je treba ovrednotiti različne jezike in kulture, ki zaznamujejo ozemlje, saj so ti veliko bogastvo. Kar zadeva železniško povezavo med Čedadom in Vidmom, pa je poudaril njen pomen iz turističnega vidika, pa tudi z vidika povezovanja območij, kot so okolica Manzana, Čedad ter Nadiške doline, ki bodo z novo deželno reformo krajevnih uprav predvidoma del iste medobčinske teritorialne unije, v kateri bo imel prav Čedad središčno vlogo.
Podžupan Vidma Giacomello pa je izpostavil pomen povezave med Čedadom in Vidmom za tiste, ki se dnevno vozijo iz enega kraja v drugega v službo, v šolo ali na univerzo, poudaril pa je tudi njen turistični pomen in prispevek k spodbujanju različnih vrst turizma, tudi kulturnega in kolesarskega.
Zanimiv projekt "Il tren des Leng-his_Il treno delle Lingue_ Der Zug der Sprachen_ Vlak Jezikov_The Train of Languages" je pohvalila tudi predsednica FJK Serracchianijeva. Poudarila je, kako je ta pobuda lep zgled sistemskega povezovanja, saj po eni strani valorizira jezike, ki se govorijo v naši deželi, obe-
nem pa promovira tudi samo podjetje. »Na tak način se še bolj poudarja več-jezičnost našega teritorija, jeziki, ki se tu govorijo, so bolj vidni in ustvarjamo kulturo z našim jezikovnim bogastvom,« je
povedala predsednica in dodala, da se ji zdi zelo zanimivo, da je vlak v tem primeru postal sredstvo za promocijo jezikov. »Vlak ni samo prevozno sredstvo. Ko potujemo, spoznavamo krajine, de-
Levo večjezični napis ob vhodu v čedajsko postajo in desno trijezična tabla ob tirih
foto novi matajur
le teritorija, in torej tudi kulture in identitete krajev, po katerih vlak vozi. Na tak način pa smo tudi mi in ves deželni teritorij s svojimi znamenitostmi bolj vidni in prepoznavni.« Serracchianije-
va se je tudi strinjala, da je lahko kolesarski turizem, ki je marsikje v Evropi zelo razširjen, oblika turizma, ki ima pri nas izreden potencial in jo je treba boljše izkoristiti. (T.G./NM)
RIM - Predstavitev znamenitosti glavnega mesta Slovenije
Na prireditvi slovenskega veleposlaništva tudi ljubljanski župan Zoran Jankovic - Pozornost milanskemu Expu
RIM - V italijanskem glavnem mestu so sinoči predstavili turistične, kulturne in druge znamenitosti Ljubljane. Navzoč je bil tudi župan Zoran Jankovic, medtem ko je predstavitev v zgodovinskem kompleksu Vittoriale uvedel slovenske veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič.
»Spoznajte Ljubljano. Manjše glavno mesto po velikosti, vendar z veliko zeleno dušo, ki nikogar, ki mesto obišče, ne pusti ravnodušnega. Vsak gost najde v mestu nekaj zase. Kulinarična izkušnja, vikend oddih, trajnostno naravnane športne aktivnosti ali sama podoba in vzdušje mesta.
Ljubljana je junija 2014 v Kopenhagnu prejela naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. Naziv vsako leto prejme mesto z visokimi okoljskimi standardi in z zavezo k ambicioznim ciljem za nadaljnje okolj-ske izboljšave in trajnostni razvoj,« je bilo slišati na predstavitvi.
Nagrado Turizem za jutri 2015/Tourism for Tomorrow 2015 je Ljubljana prejela v kategoriji turističnih destinacij, ki jo podeljuje svetovna organizacija World Travel & Tourism Council. Nagrado so prejeli na podlagi uresničevanja načel trajnostnega turizma.
Utrinek s predstavitve slovenske prestolnice Ljubljane, njene kulturne in turistične promocije v razstavnem kompleksu Vittoriano v Rimu
EVROPSKI PARLAMENT - Na predlog slovenskih evropskih poslancev
Nagrada Državljan Evrope Dragu Jančarju in Tomu Križnarju
BRUSELJ - Letošnjo nagrado Državljan Evrope bosta iz Slovenije prejela pisatelj Drago Jančar in mednarodni aktivist in človekoljub Tomo Križnar. Nagrado bosta od predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza prejela na slovesnosti v oktobru, so včeraj sporočili iz pisarne evropske poslanke iz Slovenije Tanje Fajon.
Toma Križnarja je za nagrado no-minirala Fajonova (SD/S&D) s podporo kolega Igorja Šoltesa (Verjamem/Zeleni). Pod nominacijo Draga Jančarja se je podpisalo ostalih šest slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu - Milan Zver (SDS/ELS), Lojze Peterle (NSi/ELS), Ivo Vajgl (Desus/ALDE), Romana Tomc (SDS/ELS), Franc Bogovič (SLS/ELS) in Patricija Šulin (SDS/ELS).
Vseh nagrajencev je letos 47 iz 25 držav članic. Osrednja tema nagrade za to leto je bila mednarodni razvoj in boj proti revščini. Za nagrado je bilo skupno nominiranih 74 oseb.
Drago Jančar
arhiv
Tomo Križnar
arhiv
Evropski parlament nagrado Državljan Evrope podeljuje od leta 2008, namenjena pa je posameznikom ali skupinam, ki so si posebej prizadevali za vzajemno razumevanje in tesnejše povezovanje narodov Evropske unije, bili aktivni na področju čezmejnega sodelovanja
ali se vsakodnevno ukvarjali z uresničevanjem načel Evropske listine temeljnih pravic v praksi.
Lani sta na predlog evropskih poslancev iz Slovenije nagrado prejela Alojz Rebula in Spomenka Hribar, leto prej pa pisatelj Boris Pahor.
Vlada odstopila nekdanjo
srednjo tehniško šolo
• i * * * primorski univerzi
KOPER - Vlada je na včerajšnji seji sprejela sklep o brezplačni ods-vojitvi nepremičnin nekdanje lokacije Srednje tehniške šole Koper v korist Univerze na Primorskem (UP). V omenjene prostore se bo preselila fakulteta za management, obenem pa se s tem rešuje tudi prostorska problematika pedagoške fakultete. Predmetne nepremičnine v naravi predstavljajo šolsko stavbo, delavnice, telovadnico in del skupnega dvorišča Srednje tehnične šole Koper. Kompleks šole je že bil v postopku javne dražbe, vendar se ni prijavil noben dražitelj, so navedli na ministrstvu.
S preselitvijo fakultete za management v kompleks nekdanje srednje tehniške šole pa se dolgoročno rešuje tudi prostorska problematika pedagoške fakultete, ki bo lahko na Cankarjevi ulici v prostorih, ki jih bo izpraznila FM, izvajala svojo dejavnost brez potrebe po najemanju dodatnih prostorov.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 5. junija 2015
ŠPETER - 30 let dvojezične šole, najpomembnejše ustanove Slovencev videmske pokrajine
3
Temelj obstoja in razvoja Slovencev na Videmskem
Danes z začetkom ob 17. uri praznovanje v špetrskem kulturnem domu
ŠPETER - Danes praznuje špetr-ska dvojezična šola, temeljna ustanova Slovence videmske pokrajine, svojo tridesetletnico. Kot je znano, je bila šola ustnovljena kot zasebna in je bila šele po dolgih letih podržavljena.
Praznovanje obletnice se bo začelo ob 17. uri v špetrskem kulturnem domu, kjer bodo v centru SMO odprli dokumentarno razstavo. Napovedani so nastop pevskega zbora Fajnabanda in pozdravi gostov. Ob 18. uri bo v večnamenski dvorani nastop otrok iz vrtca s predstavo Pesmi iz gozda, nakar bosta sledila nagovora bivše dolgoletne rav-neteljice Žive Gruden in nekdanjega deželnega šolskega ravnatelja Bruna For-teja. Ob 19. uri se bodo na dvorišču Študentskega doma predstavili učenci osnovne in nižje srednje šole.
Obiskovalci prireditve si bodo lahko ogledali tudi razstavo izdelkov extempora »Po stezi Pavla Petriciga«.
DVOJEZIČNA ŠOLA - Ocena predsednika SKGZ Rudija Pavšiča
Najboljša naložba
TRST - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza se veseli tridesetletnice ustanovitve, delovanja in nenehne rasti dvojezičnega šolskega središča v Špetru v Benečiji in čestita vsem, ki so zaslužni za uresničitev velikega in uspešnega izobraževalnega načrta, ki je bistveno obogatil stvarnost Slovencev na Videmskem.
V sporočilu v imenu krovne organizacije predsednik Rudi Pavšič ugotavlja, da je »Zavod za slovensko izobraževanje takrat odprl vrata izvirnemu modelu šole, metodološko in vsebinsko pionirsko vzgojno in izobraževalno pot, ki je slonela na izbiri, da se ponudi beneškim otrokom možnost spoznavanja sveta in svojega okolja ter pridobivanja znanja v dveh jezikih, v italijanščini in slovenščini«.
Pobuda je bila sad številnih razprav, razmišljanj in soočenj v okviru šolske komisije SKGZ videnske pokrajine, ki jo je vodil prof. Pavel Petricig, ter bogatih didaktičnih izkušenj, pridobljenih zlasti v popotresnem obdobju, ko je Zavod razvijal vrsto dejavnosti namenjenih najmlajšim (pošolski pouk, tečaji slovenščine, narečni natečaj Moja vas, poletna letovanja Mlada brieza, Barči-ča moja).
Okolje je bilo za to dovzetno, ugotavlja Pavšič, saj so na terenu vse bolj vidno in ustvarjalno delovala slovenska kulturna društva. Zato je tudi na šolskem področju prišlo do kakovostnega kulturnega skoka, potem ko je bilo slovensko izobraževanje beneških otrok na goriških šolah stalnica v vsem povojnem času.
Kljub določeni previdnosti v deželnih slovenskih krogih so ustanovitelji dvojezične šole lahko računali tudi na solidarnostno pomoč in podporo slovenske manjšine, v prvi vrsti Slovenske kulturno-gospodarske zveze, piše v sporočilu njen predsednik. Neznank je bilo mnogo tudi zaradi takratne neugodne politične klime, kot je dokazala kasnejša zahtevna in dolgotrajna pot do priznanja dvojezične šole. Prvi pomemben dosežek je bil uspešen priziv na predsednika Republike Italije.
Tako v pripravljalnem delu (določitev vsebine in metodologije pouka, evidentiranje in oblikovanje učnega ka-
dra... ) kot v vztrajnih političnih prizadevanjih za priznanje in pri vodenju same šole je imel vodilno vlogo prof. Pavel Petricig, ki je zbral okrog sebe številne kvalitetne sodelavce. Njemu naj gre vse naše priznanje in naša zahvala, sporoča Pavšič in poudarja, da je med Pe-tricigovimi sodelavci odločilno prispevala (tudi s strokovnega vidika) k uspehu šole dolgoletna ravnateljica središča prof. Živa Gruden. V italijanskih krogih pa je bila zlasti v začetnem obdobju Pe-tricigu v pomembno strokovno in politično oporo profesorica videnske univerze prof. Silvana Schiavi Fachin.
K uspehu šole je seveda prispevalo tudi učno osebje, ki je sprejelo nemajhne izzive in je bilo v letih do po-državljenja večkrat neposredno prizadeto zaradi finančnih težav, ki so pogo-
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič
fotodamu@n
sto pestile šole. Pavšič poudarja, da so protagonisti šole, ki so zagotovili njen uspeh in njeno stalno rast, prav gotovo starši, ki so zaupali svoje otroke izobraževalni ustanovi, četudi v začetnem obdobju vrsto let ni bilauradno priznana, ampak so pozitivno ocenili njen izobraževalni model. Kasneje pa so si s
svojo vztrajnostjo, in odločnostjo priborili nadgradnjo osnovne šole, odprtje nižje srednje šole. Ko so morali učenci in dijaki iz varnostnih razlogov zapustiti svoj stari sedež, pa so dosegli, da je dvostopenjski zavod našel novo skupno domovanje.
Rudi Pavšič še poudarja, da je šola nedvomno največji kapital, v katerega je vredno in potrebno z dobrim kvalitetnim pedagoškim delom še naprej vlagati. Čaka nas veliko izzivov: v prvi vrsti, da se špetrski model šolskega pouka razširi v druge doline Videmske pokrajine in da se za vse mlade, ki zapuščajo dvojezično šolo, poskrbi za razne pošolske dejavnosti. Le tako se bo celovito uresničil sen, ki ga je pred nekaj desetletji zasledoval prof. Pavel Petricig, zaključuje predsednik SKGZ.
TDD predstavlja: Erik Valenčič o slovenski skrajni desnici
TRST - Drevišnja poglobitev slovenskega deželnega novinarskega oddelka RAI okrog 20.50 po tretji televizijski mreži RAI 3 bis TDD Predstavlja bo posvečena skrajnežem, ne le na Bližnjem Vzhodu. Gost oddaje bo novinar Erik Va-lenčič, ki je o skrajnežih veliko poročal s številnih poti od zahodne Sahare do Afganistana in Slovenije. Zelo odmeven je bil namreč njegov zadnji skoraj enourni dokumentarec Koalicija sovraštva, v katerem je veliko skrb vzbujajočih podatkov o širjenju desnih skrajnežev v matični domovini, tudi v podmladku Janševe Slovenske demokratske stranke. Z Valenčičem se bo pogovarjal Fabio Gergolet. Ponovitev oddaje bo v sredo, 10. junija, pred poročili okrog 20.05. Režiserka oddaje bo Loredana Gec.
15. spominski Pohod po tigrovski poti
OCIZLA - Športno, kulturno in turistično društvo Zveza Ocizla prireja že 15. tradicionalni pohod po ti-grovski spominski krožni poti, ki bo potekal v nedeljo, 7. junija. Pohod-niki se bodo ob 9. uri zbrali na Ka-lu v Ocizli na začetku vasi, kjer jih bo pozdravil in nagovoril slavnostni govornik poslanec državnega zbora Janko Veber. V kulturnem programu pa bodo nastopili Fantje izpod Karlovce, Brkinska godba 2000 in vaška mladina. Sledil bo pohod po krožni poti s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Pot je označena in traja približno tri ure. Po pohodu bo druženje ob domači joti za vse pohodnike. (OK)
Knjiga Slovensko
istrsko izrazje
KRKAVCE - Založba Libris in Hiša Vrešje (Živi muzej Krkavče) prirejata jutri ob 20.30 ob izviru vode v Hiši Vrešje v Krkavčah predstavitev knjige Suzane Todorovic Slovensko istrsko izrazje v zaledju Kopra, Boršt, Krkavče, Tinjan. Avtorico in njeno delo bo predstavila Ingrid Celestina. Večer bo povezoval Aljoša Pucer. (OK)
REFORMA LOKALNIH UPRAV - Sklep deželne vlade na predlog odbornika Panontina
Osemnajst občinskih zvez
V Julijski uniji vse tržaške občine, goriške uprave v dveh enotah in ena zveza za območje Čedada in Nadiških dolin
TRST - Deželna vlada je na predlog odbornika Paola Panontina odobrila »zemljevid« bodočih medobčinskih zvez. Vsega skupaj jih je osemnajst, ena več kot v prvem Panontino-vem osnutku. Vlada FJK je razdelila gornjo vzhodno videmsko pokrajino na dve zvezi: na unijo Trbiža in Kanalske doline ter na severno Furlanijo (območje Gumina in sosednjih občin). Edina občinska uprava, ki se je odrekla vključitvi v medobčinsko zvezo, je Ligna-no Sabbiadoro, na Goriškem pa so Zagraj uvrstili v unijo južnega Posočja. TRŽAŠKA POKRAJINA Na Tržaškem so potrdili tako imenovano Julijsko zvezo, ki zaobjema vseh šest občin, to se pravi Trst, Milje, Dolino, Repentabor, Zgo-nik in Devin-Nabrežino. Sedaj so na potezi občinski odbori in občinski sveti, da se o tem izrečejo oziroma, da se poslužijo raznih možnosti (tudi združitev občin), ki jih določa reforma lokalnih uprav.
GORIŠKA POKRAJINA Deželna uprava je potrdila dve medobčinski uniji in sicer za spodnje in gornje Posočje. V primerjavi s prvim osnutkom je spre-
Deželni odbornik za krajevne uprave Paolo Panontin
membo na lastno zahtevo, kot omenjeno, doživel le Zagraj. V unijo spodnjega Posočja so uvrstili Doberdob, Gradež, Foljan-Redipulja, Tržič, Ronke, Zagraj, Škocjan, Špeter ob Soči, Štarancan in Turjak, vse ostale goriške občine pa bodo sestavljale zvezo gornjega Posočja.
VIDEMSKA POKRAJINA Glede narodnostno mešanih občin, kjer se izvaja zaščitni zakon za Slovence, ni prišlo do sprememb v primerjavi s prvim predlogom deželne uprave, seveda če izvzamemo Kanalsko dolino. Zveza občin Nadiških dolin vključuje Čedad ter vse občine tega območja, v unijo Ter-skih dolin pa so med drugim vključili Tipano, Bardo, Fojdo ter Čento in okoliške uprave.
Novost zadeva Trbiž in Kanalsko dolino, v to zvezo ob narodnostno mešani občinski upravi Naborjet-Ovčja vas sodi tudi Rezija. Ah-ten so vključili v medobčinsko zvezo, kjer je po številu prebivalcev največja občina Gumin.
Včeraj odobreni načrt občinskih unij bo stopil v veljavo po obveznem mnenju skupščine lokalnih avtonomij, ki ga bo ocenila v prihodnjih dneh. Deželni svet se je pred nekaj tedni zavzel za časovno nekoliko bolj postopno izvajanje reforme z namenom, da bi posamezne občine bolj poglobljeno razmislile o prihodnosti. Dežela je prejela številne predloge za »preskok« občin iz ene občinske zveze v drugo, sprejela pa jih je le štiri.
S.T.
TRŽAŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA OBVEŠČA
Camera di Commercio
NA VOLJO JE SLOVENSKA RAZLIČICA SPLETNE STRANI TRGOVINSKE ZBORNICE V TRSTU
Trgovinska zbornica v Trstu se je opremila z dodatnim informativnim orodjem, ki omogoča komuniciranje z uporabniki neposredno v slovenskem jeziku. Po prvi, krajši verziji, ki je na spletu od leta 2008, smo pred nekaj dnevi objavili obsežnejšo slovensko različico spletne strani zbornice, ki je v celoti skladna z italijansko z vidika grafične podobe in prve ravni vsebin. Stranje dostopna z naslova http://slo.ts.camcom.it ali z domače strani italijanske različice, če odkljukate »slovenščina«. Nova spletna stran se torej pridružuje slovenski različici spletne strani podjetja Aries, ki je v stalnem posodabljanju, in številnim papirnim publikacijam v slovenščini, ki so izšle v zadnjih letih (na primer Vodnik storitev podjetja Aries in
Trgovinske zbornice, ki pa sta že pošla). Tudi to pobudo so omogočila sredstva iz Zakona št. 38/2001, s katerimi med drugim zagotavljamo delovanje Slovenskega jezikovnega okenca Trgovinske zbornice. Okence, ki ga usklajuje podjetje Aries, zagotavlja slovensko govorečemu prebivalstvu možnost pisnega in ustnega sporočanja v slovenščini z zbornico in s podjetjem Aries. Za izboljšanje jezikovne in funkcionalne interakcije je okence priredilo več dogodkov, med katerimi naj omenimo predvsem dva letna tečaja slovenščine za notranje osebje in jezikovno podporo pri dejavnostih gospodarske animacije, za katere si bo zbornica nadalje prizadevala, da jih organizira na čim bolj inovati-ven način.
< <
SREČANJE ZA PREDSTAVITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA PROTI PONAREJANJU SIAC-SISTEMA INFORMATIVO ANTI CONTRAFFAZIONE ZA OPERATIVNO ZAŠČITO BLAGOVNIH ZNAMK.
NAGRADA ZA PREDANOST DELU IN ZA GOSPODARSKI NAPREDEK
Odbor Trgovinske zbornice je odobril razpis za leto 2015 za »Nagrado za predanost delu in za gospodarski napredek«.
Kot v preteklosti smo pri razpisu, ki združuje dve načeli, upoštevali obe plati, in sicer predanost delu in gospodarski napredek, natančneje za naslednje kategorije: A zaposlenci v odvisnem delovnem razmerju; B zaposlenci v odvisnem delovnem razmerju, ki so postali podjetniki; C samostojni podjetniki in osebne družbe; D kapitalske družbe; E družbe, ki so jih ustanovili mladi; F družbe, ki so jih ustanovile ženske.
Prošnje, za katere lahko uporabite namenske obrazce, je mogoče vložiti do 30. junija 2015 Uradu za protokol Trgovinske zbornice na Borznem trgu 14; izbirate lahko med naslednjimi načini:
•	Ročna vloga Uradu za protokol med delovnim urnikom za javnost (od ponedeljka do petka 8.30-12.00; v torek in sredo tudi 14.00-15.30);
•	Priporočeno pismo (upoštevali bomo poštni žig pošiljke);
•	Po faksu na številko 040 6701321;
•	Preko certificirane elektronske pošte na naslov cciaa@ts.legalmail.camcom.it (ta možnost je dovoljena samo v primeru, da je pošiljatelj opremljen z naslovom certificirane elektronske pošte).
Kot običajno bodo nagrade podeljene med javno slavnostjo. Za dodatne informacije:
Generalno tajništvo - Urad za stike z javnostjo URP, tel. 040 6701232 - 261, affari.generali@ts.camcom.it.
Gospodarski subjekti vse bolj občutijo potrebo po prizadevanjih za zagotavljanje zakonitosti in proste, transparentne komercialne konkurence, žal pa rast »industrijskih« spretnosti pri ponarejanju spodbuja komercializacijo ponarejenih izdelkov na svetovni ravni.
Novi informacijski sistem proti ponarejanju - Sistema Informativo Anti Contraffazione SIAC, ki ga financira Evropska komisija in gaje Ministrstvo za notranje zadeve dodelilo Finančni straži, je izredno učinkovit operativni sistem proti ponarejanju; nastal je iz potrebe, da se združi moči vseh institucionalnih komponent in subjektov, ki so dejavni v boju proti ponarejanju.
SIAC je bistvu spletna stran, ki podaja posodobljen prikaz dejanj akterjev na trgu ponaredkov in gospodarskim subjektom daje različne možnosti: podjetja lahko s preprostim brezplačnim postopkom za akreditacijo vzpostavijo neposreden stik z oddelki policije, ki so pristojni za nadzorovanje trga; sporočijo jim lahko informacije o lastnih proizvodnjah in koristne detajle, ki omogočajo, da nemudoma razumemo, ali imamo opravka s ponarejenim izdelkom; podjetniki lahko tudi pridobijo informacije o zaplembah ponarejenih izdelkov z njihovo znamko po vsej Italiji in o zadevnih upravnih postopkih v teku.
Trgovinska zbornica bo v sodelovanju s Finančno stražo in lokalnimi združenji podjetnikov in potrošnikov v petek, 26. junija ob 10.00 uri, v Rdeči dvorani svojega sedeža predstavila konkretno delovanje informacijskega sistema proti ponarejanju - Sistema Informativo Anti Contraffazione SIAC lokalnim podjetjem, ki so vložila prošnjo za zaščito svoje znamke.
Ú
Ta stran financira italijanski zakon št. 38/2001.
Kontakti:
Posebno podjetje/Azienda speciale Aries - Borzni trg 14 - tretje nadstropje - soba 306 ponedeljek- petek, od 9.00 do 13.00 ali po dogovoru Tel. 040 6701 336 - faks 040 365001
e-mail: slo.sportello@ariestrieste.it - slo.okence@ariestrieste.it
/	KULTURA	Petek, 5. junija 2015
5
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
VZGOJA IN VARSTVO - Občina Trst je starše povprašala o delovnih obveznostih
Večerni delovnik vrtcev in jasli odvisen od ankete
Vse pogosteje se dogaja, da morajo starši na delovnem mestu preživeti večji del dneva. Večkrat tudi do poznih popoldanskih ur, saj mnoga delovna mesta zahtevajo več kot osemurno prisotnost oziroma odsotnost od otrok. To realnost še posebej močno doživljajo prebivalci večjih mest v Italiji, kjer so javni vzgojno-izobraževalni zavodi že pred leti začeli uvajati podaljšani delov-nik. V Milanu ali Bologni denimo ni nič neobičajnega, če starši po otroka pridejo ob 19. uri.
Kako pa je z javnim varstvom otrok pri nas? Večina občinskih jasli in vrtcev svoja vrata zapira med 16. in 17. uro. Letos spomladi so starši občinskih jasli in vrtcev izpolnjevali anketo, s katero je Občina Trst želela preveriti, ali tržaški starši predšolskih otrok potrebujejo podaljšano javno varstvo. O rezultatih preiskave smo povprašali občinsko odbornico za šolstvo Antonello Grim, ki je pojasnila, da so podatki še v obdelavi in da zaenkrat ni znano, če pri nas beležijo povpraševanje po popoldanskem varstvu. Grimova je sicer poudarila, da se tudi pristojno tržaško od-borništvo zaveda, kako močno so se
spremenile do sedaj ustaljene delovne obveznosti, z njimi pa tudi potrebe po varstvu otrok. Prav zato so med starši izvedli anketo, katere namen je bil ugotoviti, ali starši predšolskih otrok v Trstu potrebujejo poznopopoldansko in večerno varstvo ali ne. Na vprašanje, če držijo namigovanja, da bodo v novem šolskem letu začeli z eksperimentalnim uvajanjem daljšega in fleksibilnega de-lovnika v enem od občinskih vrtcev, je Grimova odgovorila, da je ta ideja zaenkrat še v fazi usklajevanj in dogovarjanj. »Razmišljamo o tem, da bi podaljšani de-lovnik uvedli v enih občinskih jaslih, vendar pa še ni jasno, v katerih. V kolikor bo do tega prišlo, bomo upoštevali pravice zaposlenih vzgojiteljev in pravice otrok. Vzgojitelji bodo v tem primeru delali v izmenah, otroci pa v varstvu ne bodo smeli preživeti več kot deset ur, kar določa tudi deželni odlok,« je razložila občinska odbornica in v isti sapi dodala, da je v tej zadevi njihova primarna skrb vzpostavljanje ravnovesja med obveznostmi staršev in potrebami otrok.
Na odgovore, če bomo v Trstu dobili vrtce s podaljšanim javnim varstvom, bo torej treba še malo počakati. Prav ta-
PREČNIK - Škoda zaradi divjadi
Lisice, kune in podlasice so si privoščile več kokoši
V zadnjih časih se - tudi zaradi krvavega dogodka v Podlonjerju, kjer je merjasec hudo ranil krajana in ubil njegovega psa - veliko govori o prekomerni naseljenosti divjih prašičev v tržaški pokrajini, kjer povzročajo že veliko škodo domačim kmetovalcem in so se zaradi njihove prisotnosti dosedanje navade krajanov že začele spreminjati. Vendar so divji prašiči, pa tudi šakali, o katerih je prav tako govor v zadnjih časih, le del vprašanja prisotnosti divjadi na naših tleh, saj se morajo prebivalci predvsem na kraških območjih soočati s pojavom tudi »tradicionalne« divjadi in plenilcev, ki prav tako povzročajo škodo.
Tako so v naše uredništvo v prejšnjih dneh poklicali nekateri krajani Prečnika, kjer so pred dvema tednoma razsajale lisice, kune in podlasice, ki so v nekaterih vaških kokošnjakih povzročile prave pokole. Tako je lisici uspelo se pritihotapiti v kokošnjak vaščana in tam pomoriti kar petnajst od šestnajstih prisotnih kokoši (ena se je rešila, ker je skočila na višjo točko, kamor lisica ni mogla seči), preden je lahko gospodar priskočil na pomoč in jo pregnal. Pred njegovim prihodom je lisica spravila vse pomorjene kokoši na kup, ni pa jih pojedla.
Lisica ni menjala navad: še vedno si privošči kokoši
arhiv
Drugi vaščan pa je v istem obdobju imel opravka z manjšima zverema - kuno in podlasico, ki sta ponoči izkoristili tudi najmanjšo luknjo, da jima je uspelo priti v kokošnjak, kjer sta tudi povzročili precejšnjo škodo, pri čemer pa je bilo opaziti razliko: medtem ko je kuna pomorila in tudi pojedla kake tri ali štiri kokoši, ostalih podlasica ni pojedla, ampak se je obnašala kot pravi vampir - kokoši je zgrabila za vrat in jim izpila kri. Rezultat vsega tega je, da vaščan, ki je prej razpolagal s 23 kokošmi, jih ima zdaj 15, saj jih je po zaslugi kune in podlasice izgubil osem. Zdaj je prizadeti gospodar dodatno za-gradil kokošnjak in upa, da bo to držalo stran zveri, vendar se mora poleg le-teh bati tudi jelena, ki je že obiskal njivo, kjer je posadil krompir, peso in druge povr-tnine in se zdaj boji, da mu bo divjad uničila vse. Škode doslej ni prijavil, ker dvomi, da bi zaradi pomorjenih kokoši dobil omembe vredno odškodnino. Primerov, kot sta zgoraj omenjena, je še in še, a ostajajo neznani, ker ljudje o njih ne govorijo, pravijo v Prečniku, kjer vedo povedati tudi kako pikro in polemično o tem, da so divje živali zaščitene, medtem ko človeka ne ščiti nihče. (iž)
ko na odzive sindikatov, ki so se v vseh mestih, kjer je bil do sedaj podan predlog o daljšem delovniku vrtec, uprli z argumentom, da vrtci in šole ne smejo postati parkirišče za otroke. V tem argumentu je morda kanček resnice; bržkone se bodo našli starši, ki bodo podaljšani delovnik vrtcev zlorabili. Našlo pa
se bo veliko več takih staršev, ki jim bodo podaljšani delovniki občinskih vrtcev olajšali življenje; začenši s koncem vsakodnevnih dilem, kje in kdo bo čuval otroka, ko smo v službi. Tako kot se spreminja doba dojemanja delovnih obveznosti, se spreminja tudi potreba po javnem varstvu ... (sč)
£Primorski
~	dnevnik
FERNETIČI - Izročitev
Goljuf v Trstu
Slovenski policisti so italijanskim kolegom pri Fernetičih izročili 61-letnega italijanskega državljana Paola Trevisana, ki so ga sredi aprila aretirali v Ljubljani. Trevisan je serijski goljuf, ki je v Furlaniji-Julijski krajini opeharil mnogo ljudi in za sabo pustil milijonske luknje, denar od njega zahtevajo ljudje v Trstu, na Trbižu in na raznih koncih Furlanije. V Trstu, kjer je vodil nepremičninsko agencijo, naj bi neki ženski odnesel 600 tisoč evrov.
Trevisan je doma iz kraja San Vito al Tagliamento, več let je živel v Tavagnaccu pri Vidmu. Nazadnje je pobegnil v Slovenijo, nakar je videmsko državno tožilstvo pod vodstvom Raffaeleja Tita razpisalo evropski nalog za prijetje. Aprila letos so ga slovenski policisti v sodelovanju s preiskovalnim oddelkom karabinjerjev in z mednarodno policijo Interpol prijeli v nekem stanovanju v Ljubljani, kjer je bil v najemu. Zdaj so ga vrnili v Italijo, kjer mora prestati 7 let in 4 mesece zapora zaradi namernega stečaja, goljufije v oteževalnih okoliščinah, povzročitve hudih telesnih poškodb in še drugih kaznivih dejanj. Trenutno je v tržaškem zaporu.
Ukradla sta moped
Policisti so v noči na četrtek prijeli dvojico tatov. Bolgarska državljana sta v Ul. San Giacomo in monte ukradla moped, opazil pa ju je krajan, ki je poklical policijo. Ustavili so ju na Trgu Sansovino in ju ovadili.
BRIŠČIKI - 13. junija dan odprtih vrat z OGS in Občino Zgonik
Vabljeni v jamo
Na sporedu dejavnosti za odrasle in otroke različnih starosti, za nekatere pobude potrebna predhodna prijava
Maria Cristina Pedicchio in Monica Hrovatin, levo velik kapnik v Briški jami
fotodamj@n
do raziskovalci inštituta poskrbeli za vodene oglede skozi štiri poglavitne dejavnosti inštituta: morsko biologijo, biofiziko, seiz-mologijo in oceanografske ekspedicij. Zadnja etapa sprehoda pa bo seveda obisk Briške jame, ki ga bosta dopolnjevala še vir-tualno in multimedijsko gradivo. Ogled jame bo brezplačen, prav tako pa bodo oddane sobotne vstopnice jamčile brezplačen ogled jame do konca meseca.
Vodene obiske bodo dopolnile še delavnice v sodelovanju z znanstvenim središčem Immaginario Scientifico. Namenjene so predvsem otrokom od 5. do 15. leta starosti. Prva bo z naslovom Potep med stalagmiti na vrsti med 10. uro in 14.30, na-
Nova izvedba dneva odprtih vrat ali v angleški različici Open day Državnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS bo letos potekal v znamenju znanosti, turizma in teritorija. Pobuda, ki je namenjena obiskovalcem vseh starosti predvsem pa osnovnošolskim otrokom bo potekala v soboto, 13. junija, od 10. do 17. ure v Briški jami. Ob glavnem pobudniku OGS in že omenjeni Briški jami sodelujeta še italijansko planinsko društvo Societa Alpina delle Giulie in Občina Zgonik.
Ravno v občinski sejni dvorani v Zgo-niku pa je potekala tiskovna konferenca, kjer so sodelujoče ustanove predstavile pester program dneva odprtih vrat. Vsaka bo po svoje krila tri glavne sklope, in sicer znanost (OGS), turizem (Briška jama) ter ozemlje (Občina Zgonik). Pobudo je pozdravila tudi županja Monica Hrovatin, ki si želi tovrstnega sodelovanja z državnim inštitutom tudi v prihodnosti, saj ta deluje tudi ozemlju zgoniške občine in sestavlja z Briško jamo odlično vizitko, ki jo je treba primerno ovrednotiti.
Občina bo na sobotni pobudi prisotna s stojnico, kjer bo gostila domače pridelovalce. Gostje bodo lahko okusili dobrote zgoniškega ozemlja, medtem ko bo znanstveni del kril OGS. Kot je dejala predsednica OGS Maria Cristina Pedicchio bo-
menjena pa je predvsem otrokom od 5 do 10 let. Za isti starostni razred pa bo od 12.30 do 16.30 potekala delavnica o spoznavanju koral. Za mlade med 11. in 15. letom pa bodo na voljo dve delavnici: Skrita plastika in Lov na mikro plastiko ob 10., 12. uri in še ob 14.30 ter 16.30 ter delavnica z naslovom Petrolej: geološka mineštra ob 11. uri in 15.30.
Za udeležbo na vodenih ogledih in delavnicah je potrebna predhodna prijava na openday2015@inogs.it ali preko tel. št. 340-7546609. Vodeni obiski bodo startali vsako uro od 10. do 12. ure in od 14.30 do 16.30; voden obisk bo trajal približno 15 minut. (mar)
»Nihče ne skrbi za onesnažene jame«
»Raje ne naredijo ničesar, kot da bi odkrivali, kaj so ljudje odvrgli v 250 jam tržaške pokrajine. Če se ne bo nič zgodilo, bodo naše jame morda začele resno ogrožati podtalne vodotoke,« opozarja Furio Premiani, predsednik tržaške jamarske zveze. Njegov klic na pomoč zadeva številne kraške jame, ki so jih ljudje v več desetletjih spremenili v divja odlagališča. Premiani opozarja, da Občina Trst, Dežela FJK in agencija Arpa zvračata odgovornost med sabo. 1. avgusta 2014 je tržaški občinski svet sprejel sklep, ki namenja 30.000 evrov raziskavam o onesnaženih jamah. Tržaška jamarska zveza je novembra pisala odborniku Umber-tu Laureniju in se ponudila, da izvede popis kakih 50 votlin, a se ni nič zgodilo. Laureni je pojasnil, da je za raziskave pristojna Arpa, ki pa se še ni premaknila, čeprav se je decembra za to pobudo zavzel tudi pokrajinski svet.
6
Petek, 5. junija 2015
TRST
/
DELAVSKE ZADRUGE - Izbrali kupce med ponudniki
Za 34 trgovin 58 milijonov in ohranitev delovnih mest
Največ trgovin bodo prevzeli Coop Nordest, Aspiag-Despar in SGI-Conad
Sodni upravitelj Delavskih zadrug Maurizio Consoli je našel kupce za 34 trgovin, za katere bo iztržil dobrih 58 milijonov evrov, kar je več od predvidenega, zaradi tega pa na Tržaškem in Goriškem ne bodo zaprli nobene trgovine. To izhaja iz včerajšnjega sporočila, s katerim je Consoli javnost obvestil, da je v sredo stekel postopek za ugotovitev najboljših ponudb za nakup trgovin in nepremičnin Delavskih zadrug. Izbrane ponudbe so za ponudnike obvezujoče in ko bo tržaško sodišče registriralo dogovor z upniki, bodo podpisali kupoprodajne pogodbe.
Izbrali so ponudbe za nakup 34 trgovin in nepremičnin, med katerimi so tudi notranje galerije v trgovskem središču Tor-ri d'Europa v Trstu, skupna vsota, ki jo bodo ponudniki plačali, pa znaša 58.754.910 evrov, katerim je treba dodati še blago v trgovinah in osrednjem skladišču. To pomeni, da bo iztržek za kar poldrugi milijon večji od predvidenega, poleg tega bodo skoraj v celoti ohranili delovna mesta.
Enajst trgovin bo prevzela zveza zadrug Coop Consumatori Nord Est (vključno s hipermarketom v centru Torri d'Eu-ropa ter supermarketi v ulicah del Rivo in Cavana in na Trgu Stare mitnice v Trstu in tremi trgovinami v pordenonski pokrajini). Osem jih bo prevzela veriga Aspiag Despar (v ulicah Teatro Romano
in Koch ter na Trgu San Giovanni v Trstu, pa tudi v Miljah in Gradežu), sedem pa veriga SGI (Conad) (med temi supermarketi GranDuino v Devinu ter v Ul. Morpurgo v Trstu, pa tudi v Gorici, Červinjanu in Avianu). Trgovino v Gradišču bo prevzelo podjetje Brumat srl, tisto v kraju S. Qui-rino pa Coop Casarsa, medtem ko bodo
Supermarket GranDuino v Devinu bo prevzela družba SGI (Conad)
arhiv
drugi trije podjetniki prevzeli pet trgovin na Tržaškem in eno v Krminu. Za preostali dve trgovini oz. nepremičnini, za kateri so prispele tri ponudbe, bodo v juniju opravili dodaten razpis, v prihodnjih dneh pa bo na vrsti posvetovanje s sindikati, ki ga v slučaju prenosa lastništva predvideva zakon.
DEVIN - Deveti festival Vitovska in morje
Danes začetek s posvetom o mladih
Degustacije v hotelu NH se je udeležilo veliko pokuševalcev
fotodamj@n
V Devinskem gradu se bo danes začel že deveti festival Vitovska in morje, ki ga prireja Društvo vinogradnikov s Krasa in bo potekal do sobote. Na letošnjem festivalu sodeluje 23 vinogradnikov in vinarjev s slovenske in italijanske strani Krasa, ki bodo svoja vina ponujali v pokušnjo, medtem ko bo 25 tržaških gostincev ponujalo prigrizek.
Uvod v letošnji festival je predstavljala pokušnja desetih vitovsk vinogradnikov s tržaškega in slovenskega Krasa, ki jo je v sredo v hotelu NH v Trstu vodil svetovni pod-prvak sommelierjev Dennis Metz. Danes pa bo v konferenčni dvorani Devinskega gradu ob 17. uri uradno odprtje manifestaci-
je, še prej, ob 15. uri, pa bo simpozij z naslovom Zgodbe malih vinogradnikov na Krasu in v Italiji - Možni scenarij vinogradništva za nove generacije. Na njem bodo ob predsedniku Društva vinogradnikov s Krasa Mateju Škerlju in podpredsedniku deželne vlade FJK Sergiu Bolzonellu govorili še evropski poslanec Herbert Dorfmann, mladi vinogradniki Carlotta Rinaldi, Patrik Uccelli in Gabrijel Cernigoj ter državni skrbnik za vodič Guida ViniBuoni dItalia Touring Club Mario Busso in podpredsednik deželnega združenja sommelierjev Roberto Filipaz, medtem ko bo dogodek povezovala strokovnjakinja in poznavalka vinske kulture Aurora Endrici.
GLEDALIŠČE - Tact od 7. do 14. junija v SSG
Ko mladi gledališčniki združijo znanje in moči
Dinamično in večdnevno dogajanje na različnih prizoriščih, skupaj z delavnicami, bo bistvo 2. gledališkega festivala Tact (TriesteActFestival!). Letošnji festival bo postregel z enajstimi predstavami, ki jih bo uprizorilo enajst različnih skupin, v katerih nastopa 120 mladih gledaliških igralcev iz osmih različnih držav. Delavnice bodo potekale na različnih koncih mesta, večerne predstave, razen ene, pa bodo mladi igralci odigrali v Slovenskem stalnem gledališču.
Festival, ki bo trajal od 7. do 14. junija, so njegovi snovatelji (C.U.T. - Centro Universitario Teatrale Trieste - Univerzitetno gledališko središče Trst) predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji, ki sta se ga udeležila tudi občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim in župan Roberto Cosolini. Po besedah Grimove je gledališki festival za mlade postal družabno, umetniško in mednarodne stičišče različnih pogledov, idej in dobrega gledališča. Zupan Co-solini pa je izpostavil tri aspekte festivala Tact; druženje mladih ljudi, preseganje klišeja o zaprtosti Trsta in prepletanje slovenskega in italijanskega Trsta. V nadaljevanju je besedo prevzel Marco Palazzoni, predsednik centra CUT, ki se je SSG zahvalil za gostoljubje in pohvalil njegovo tehnično opremo, s katero bodo poskrbeli za angleške in italijanske nadnapise. Zahvalil se je tudi Rossettiju, ki bo gostoval eno predstavo, in sicer v sredo, 10. junija (ob 21. uri). Predstavil je tudi izdaten program, ki predvideva gledališke delavnice v dopoldanskih urah in gledališke predstave zvečer. Nastopili bodo mladi gledališčniki iz Italije, Slovenije, Avstrije, Litve, Makedonije, daljne Argentine ter s Hrvaške in Poljske. Palazzoni je poudaril, da bodo vse gledališke predstave brezplačne, sam festival pa ni tekmovalnega značaja, saj je njegov osrednji namen izmenjava znanj in izkušenj.
Uvodni ponedeljkov večer v SSG (ob 18.30) bo zaznamovala predstava Necker, ki jo bo uprizorilo zagrebško gledališče Theatre Punkosipak. V torek (ob 21. uri) sledi predstava I giganti del-la montagna, ki jo bo uprizoril tržaški C.U.T. V sredo bo živahno v Rosseti-ju, kjer bo skupina iz Trenta uprizorila igro E guerra. V četrtek, 11. junija, bodo v SSG (ob 18.30) nastopili igralci ljubljanskega Gledališča Glej, ki bodo uprizorili predstavo z naslovom Thursday (Četrtek). Do sobote bodo v Kulturnem domu nastopili še mladi gledališčniki iz Argentine, Litve, Makedonije in s Poljske, celoten festivalski program pa najdete na spletni strani www.cutrieste.com. Naj ponovimo, da bodo vse predstave vstopnine proste, gledališke delavnice in seminarje pa lahko obiščejo tudi občani in občanke, ki jim je ta umetniška zvrst pri srcu. (sč)
SVETI IVAN - Poklon »drevesu mušljev«
Sredi krožišča kraljuje leseni kip
Novega kipa so se poleg župana še posebno veselili najmlajši
fotodamj@n
Pri Svetem Ivanu je bilo včeraj praznično. Pred županom Robertom Cosolinijem, odbornikom za javna dela Andreo Daprettom in številnimi krajani so otroci odkrili leseni kip školjke in prodajalke mušljev, ki je pred mnogimi leti imela svojo stojnico pod tamkajšnjim drevesom. Staro platano so morali naposled posekati, na predlog samih domačinov pa je kipar Edoardo Coral v trdo deblo vklesal umetnino, ki bo odslej kraljevala sredi Rotonde.
Tajci uvedli »Trst mozaik kultur«
S tajsko kulina-riko, plesom in masažami se je začela prireditev Trst mozaik kultur, v okviru katere bo do nedelje mogoče spoznavati v Trstu živeče etnične skupnosti. Čeprav je tajska skupnost izredno majhna (približno 10 ljudi), je uvedla letošnjo prireditev. Danes zvečer se bo na »Kratkem mostu« predstavila afriška skupnost, zvečer pa bo v kavarni Eppinger mogoče okušati ruske jedi.
Sindikat Fiom nezaželen?
Kovinarski sindikat Fiom-Cgil je včeraj sporočil, da naj bi družba Fincantieri ovirala njegovo sindikalno dejavnost. »Večkrat so nam onemogočili deliti letake pred vhodom tržaške palače Marineria, prepovedali so zborovanja (tudi ob navzočnosti našega državnega koordinatorja). Danes je vodstvo Fincantierija odločilo, da Fiom v palači Marineria ni zaželen,« piše v sporočilu za javnost. Odgovorni za ladjedelniški sektor Sasha Colautti je bil pisno zaprosil za vstop v sindikalno dvorano, da bi se pogovoril o pogajanjih o dopolnilni pogodbi, ki se bodo nadaljevala 8. in 9. junija. A naposled ni smel vstopiti, kar je po mnenju sindikata nedopustno.
Predstavniki Fioma so včeraj delili letake in zbirali podpise na vogalu med ulicama Udine in S. Anastasio, aktivno se zavzemajo za odločnejšo politiko na področju zaposlovanja in spodbujanja podjetništva.
G5Z z DAgostinom
»Popolnoma soglašava s smernicami komisarja Pristaniške oblasti Zena D'Ago-stina glede mednarodne prostocarinske cone in njene zaščite,« sta v tiskovnem sporočilu zapisala tržaška občinska svetnika Gibanja 5 zvezd Paolo Menis in Stefano Pa-tuanelli. Slednja trdita, da je prvih 20 členov 8. priloge k pariški mirovni pogodbi še mogoče izvajati, kar je potrdilo tudi Deželno upravno sodišče, zakon 84/94 pa jasno določa, da je za organizacijo prostocarinskih con pristojno ministrstvo za transport. Tozadevnega odloka pa ministrstvo ni nikoli izdalo. G5Z je zaradi tega že leta 2013 pozvalo vlado, naj izda odlok, »naš predlog pa je levosredinska večina zavrnila, ker ni razumela njegovega pomena. K sreči se D'Agostino strinja z nami,« je izjavil Menis.
General na obisku
General armadnega korpusa Giuseppe Mango, meddeželni poveljnik finančne straže za severovzhodno Italijo (to mesto je prezvel 16. marca), je bil včeraj na obisku v Trstu. Sprejeli so ga na deželnem poveljstvu finančne straže pri Sv. Andreju, z njim so se sestali tudi predstavniki krajevnih uprav.
/
KULTURA
Petek, 5. junija 2015
7
DEVIN - Jadranski glasbeni festival
Bogato grajsko glasbeno poletje
Koncerti od 7.6. do 18.7. - Tudi Mozartova opera
Devinski grad bo čudovito prizorišče koncertov, ki bodo skupaj z mojstrskimi tečaji poživili poletje od 7. junija do 18. julija: že tretje leto so italijansko društvo Mozart, Jadranski zavod združenega sveta (čigar profesor glasbe Stefano Sacher je duša pobude), Luther College iz ameriške zvezne države Iowa ter Devinski grad skupaj zasnovali IMFA-Mednarodni jadranski glasbeni festival, ki bo privabil ugledne docente in študente iz Italije in tujine. Adam Zukiewicz in Luca delle Donne za klavir, Tarn Travers in Dawn Dongeun Wohn za violino, Spencer Martin za violo, Tullio Rondon za čelo, Andrew Whitfield in Lucy Thrasher za solopetje, Stefano Sacher in Steve Smith za kompozicijo bodo vodili tečaje, ki jih bo od 12. do 14.junija dopolnil tudi pianist Roberto Plano, zelo bogat pa je program koncertov, ki jih bodo oblikovali docenti in študentje. Prvi nastop bo 11. junija v Avditoriju ZZS ob 20. uri, 13. junija ob 11. uri pa bodo učenci nastopili v Viteški dvorani grada. Roberto Plano bo imel klavirski recital 14.junija ob 20. uri v Avditoriju, naslednjega dne pa bo ob isti uri na vrsti elektronska glasba. 20. junija bo na gradu ob 11. uri koncert komornih arij, 27. junija pa bo v Avditoriju koncert, na katerem bodo predstavili svoja dela udeleženci tečajev za kompozicijo.
Iz Devina se bo festival razširil na bližnjo okolico: 18. junija ob 18. uri bo koncert v arheološkem muzeju v Ogleju, 24. junija ob 18. uri pa v Piranu, v Tartinijevi hiši. 25. junija ob 17. uri bo komorna vokalna glasba zazvenela v tržaškem glasbenem muzeju Schmidl, 29. junija pa bodo mladi glasbeniki (stari od 17 do 23 let) nastopili v Radovljici na Gorenjskem. Na Devinskem gradu bodo tri glasbene matineje ob 11. uri, in sicer 4., 11. in 18. julija: oblikovali jih bodo klarinetist Wang Yu ter pianista Luca Sacher in Paolo Zentilin, zaključni nastop tečajnikov pa bo v devin-skem Avditoriju 30. junija ob 20. uri.
Društvo Mozart , ki ga je na predstavitvi zastopal predsednik Dario Marin, je v sodelovanju z društvom Piccolo Festival, ki ga vodi Gabriele Ribis, zasnovalo tudi zelo širokopotezen načrt, ki se bo (ob naklonjenih vremenskih razmerah ) udejanil 5. julija ob 21. uri na gradu Sv.Justa (v primeru dežja pa v dvorani Tripcovich): po dolgih desetletjih bo grajsko dvorišče ponovno gostilo opero, in tokrat kar Mozartovo umetnino Don Giovanni. Predlog je tržaška občinska uprava z navdušenjem sprejela, pri postavitvi bo sodelovala karseda mednarodna zasedba: igral bo orkester mariborske Opere, ki ga bo vodila ameriško-slovenska dirigentka Tara Simoncic, režiser bo Davide Garattini, pestra bo tudi pevska zasedba. Društvo Mozart, ki svoje sile usmerja predvsem v promocijo mladih glasbenikov, bo tudi letos organiziralo simpatično družabno srečanje: Mozart barbecue v Brdarjevi hiši v Devinu, kjer bodo jedi na žaru spremljale glasbene poslastice. Podrobne informacije so na voljo na spletni strani www.mozart-ts.org.
Katja Kralj
Včeraj danes
Danes, PETEK, 5. junija 2015
VALERIJA
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 23.04 in zatone ob 9.12.
Jutri, SOBOTA, 6. junija 2015
NORBERT
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,1 stopinje C, zračni tlak 1020,5 mb ustaljen, vlaga 49-odstotna, veter 7 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje C.
U Kino
CI3 Lekarne
Od srede, 3., do nedelje, 7. junija 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-
Nagrada De Bortoliju
Novinar in pisatelj Ferruccio De Bor-toli je letošnji prejemnik nagrade Friu-ladria za pričevalce zgodovine v okviru mednarodne novinarske nagrade Marco Luchetta (v sodelovanju z banko Friuladria). Nagrado so v prejšnjih letih prejeli Gianni Mina, Giovanni Floris in Lilli Gruber. De Bortoliju jo bodo izročili 2. julija ob 18. uri na notranjem dvorišču deželne palače na Velikem trgu, v okviru srečanj L.INK.
Danes dan okolja
Na Velikem in Borznem trgu, pri Sv. Jakobu, pri Melari, Sv. Sergiju, na Pro-seku in v Bazovici bo danes potekal bogati program tretjega svetovnega dne okolja. Osrednji dogodek bo ob 11. uri, ko bodo otroci na sedmih trgih sočasno zapeli pesem La ballata delTorto. Celotni program je na spletni strani Občine Trst.
Živalska sobota
Ustanova za zaščito živali Enpa vabi jutri od 10. do 18. ure na sedež v Ulici Marchesetti 10/4, kjer bo na sporedu »živalski dan za odrasle in malčke«. Program vključuje: vodene oglede oaze na Frnedu s prostovoljci, ki negujejo in hranijo tamkajšnje živali (vsako uro); izmenjavo sličic iz albuma mladičev; nagrajevanje najbolj zvestih članov; koncert za živali (ob 15. uri) z društvom Stella Artis; nagrajevanje v okviru fotografskega natečaja (ob 17. uri).
M. Antonietta v Trstu
Drevi bo v Etnoblogu nastopila Maria Antonietta, mlada kantavtorica in vzhajajoča zvezda italijanske neodvisne scene. Z njo bo igral bend Che-wingum, s katerim je posnela ploščo Maria Antonietta loves Chewingum.
praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Fury«.
ARISTON - 16.30, 18.45 »E' arrivata mia figlia«; 21.00 »Qapulcu voices from Gezi«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Basta poco«; 18.00, 21.30 »Il fascino indiscreto dell'amore«.
FELLINI - 17.00 »Mia madre«; 19.30 »Il racconto dei racconti«; 21.45 »The Tribe«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.10, 18.15, 19.45, 21.45 »Youth - La giovinezza«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 18.00, 20.20, 22.10 »Eisenstein in Messico«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.00, 20.20, 22.00 »Sei vie per Santiago«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.00 »Dežela jutrišnjega dne: Svet onkraj«; 17.30, 20.00, 22.25 »Pobesneli Max: Cesta besa«; 18.40, 21.10 »Pobesneli Max: Cesta besa 3D«; 18.30, 20.50 »Prava nota 2«; 18.00, 20.15, 22.30 »Prelomnica Svetega Andreja«; 16.45 »Spuži na suhem 3D«; 15.50, 18.15, 19.40, 20.40, 22.00 »Vohunka«; 16.30 »Vroči pregon«; 16.20 »Zvončica in legenda o Nikolizveri«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 21.15 »Le regole del caos«; 16.30 »Il libro della vita«; Dvorana 2: 18.10, 22.00 »Tomorrowland - Il mondo di doma-ni«; 16.30, 18.30, 20.15, 22.00 »Insi-
dious 3«; Dvorana 3: 16.30, 20.00 »Pitch Perfect 2«; 16.30, 18.45, 21.15 »La risposta e nelle stelle«; Dvorana 4: 18.10 »Lo straordinario viaggio di T. S. Spivet«; 20.00, 22.00 »San Andreas«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.25, 19.05, 21.45 »Fury«; 16.40, 19.10, 21.40 »Le regole del caos«; 17.00, 19.10, 21.20 »Insidious 3«; 16.35, 19.00, 21.25 »Youth - La giovinezza«; 16.25, 19.00, 21.35 »Tomorrowland - Il mondo di domani«; 16.40, 19.05, 21.30 »San Andreas«; 16.15, 18.15 »Accidental Love«; 20.15 »Subsonica day«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »San Andreas«; Dvorana 2: 17.20, 19.45, 22.10 »Fury«; Dvorana 3: 18.00, 21.00 »La risposta e nel-le stelle«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Le regole del caos«; Dvorana 5: 17.20, 19.50 »Youth - La giovinez-za«; 22.00 »Pitch Perfect 2«.
S Izleti
45. Praznik vina
od 5.do 7.6.2015 park Hribenca v Zabrežcu
'aCentin Vodnik^
h sbvensftp kuCturno društvo v (DoRni
Odrasla skupina MOSP
danes 06 21.00
v društveni dvorani z veseloigro
11 AM.:
Brane pri nas
Junijski večeri 2015
boto, 13. junija, na Krvavcu. Predviden je prevoz z avtobusom. Za informacije in prijavo do ponedeljka, 8. junija, na tel. 040-413025 (Marinka).
SPDT vabi člane, da se udeležijo 44. Srečanja obmejnih planinskih društev, ki bo v nedeljo, 14. junija, na Vrhu pri Gorici v organizaciji Slovenskega planinskega društva Gorica. Iz organizacijskih razlogov prosimo za potrditev prisotnosti na srečanju do vključno sobote, 6. junija, na tel. 040-413025.
LETNIKI 1950 IN 1951 občine Dolina in Vzhodnega ter Zahodnega Krasa, organiziramo v soboto, 27. junija, enodnevni izlet v neznano. Priporočamo, da vzamete s sabo telovadne copate. Za ostale info in vpisnino na tel. 333-1157815 (Ladi), 347-4434810 (Livio), 339-7064120 (Milan).
SKD RDEČA ZVEZDA organizira enodnevni izlet na Blejski grad s kosilom v soboto, 27. junija, z odhodom ob 9.30 iz Zgonika. Info in prijave do 15. junija na tel. 340-8940225 (Madalena) ali skd.rdecazvezda@gmail.com.
EXPO s Kru.tom od 25. do 27. septembra: avtobusni izlet z dvodnevnim doživljanjem Svetovne razstave, na soboto tudi v večernih urah, ko se vrstijo številne prireditve in koncerti. Tretjega dne sledi vodeni ogled Bergama, antičnega centra in novega dela mesta. Informacije, program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, (2. nadstropje) tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
S Poslovni oglasi
PRODAM STANOVANJE ulica Papaveri, Opčine.
Tel. 3400503429
DSMO K. FERLUGA, KD Istrski grmič Škofije in KD Hrvatini vabijo na Pohod prijateljstva v nedeljo, 7. junija. Zbirališče ob 8.30 na trgu pri cerkvi na Škofijah. Povzpeli se bomo po trasi slovenske transverzale na južno stran Hrvatinov do Cerejev, kjer je predviden krajši postanek. Nadaljevalo se bo po Graničarski poti do Starih Milj. Predvidene so 3 ure hoje. Info na tel. št. 347-5853166.
KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita v petek, 12. junija, na avtobusni izlet v Labin: ogled mesteca in njegovega zanimivega muzeja, kosilo, nato spust do morja v Rabac z možnostjo sprehoda po obmorski promenadi. Info v večernih urah na tel. 040-225468 (Vera).
SPDT se bo udeležilo Srečanja slovenskih planincev, v organizaciji Planinske zveze Slovenije in PD Kranj, v so-
PRODAM hondo HRV sport, letnik 2000, v odličnem stanju. Tel. št.: 3358172480.
PRODAM sliko Stanota Žerjala velikosti 120 x 90. Motiv: Cesta skozi gozd proti jezerčku. Cena po domeni. Tel. št.: 040-272701 (ob uri obedov).
SMART FORTWO bele barve, l. 2014, s popolno opremo, prodam za 8.900 evrov. Tel. št. 335-8045700.
V	MAČKOLJAH damo v najem na pol opremljeno stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, dveh dvoposteljnih sob, dvojne kopalnice in shrambe. Tel. št.: 348-3667766.
V	MAVHINJAH prodajamo staro hišo, sestavljeno iz dveh zgradb ter z dvoriščem. Potrebne obnove. Tel. št.: 348-6500067.
Turistične kmetije
BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v
Volčjem Gradu je odprta vsako soboto in nedeljo.
Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245
Hi Osmice
BORIS IN MARGARET MIHALIČ z
družino, vabita v osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. št.: 335-6067594.
BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta odprla osmico v Prebenegu. Tel št.: 040-232223.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450.
NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica.
OSMICA ŠVARA je odprta v Trnovci 14. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040200898.
OSMICO je Skupek odprl v Koludrov-ci. Tel. 040-2296038.
V	PRAPROTU je osmica odprta pri Frančkotu in Bobotu Briščku. Tel. št.: 040-200782.
V	ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293.
Loterija 4. junija 2015
BITA LJUDSKI DOM KRIŽ od
petka do nedelje, spet odprta pizzeria.
Obenem: iščemo pomoč pri strežbi za poletje.
Tel: 040/2209058 - 348/9234060
0 Mali oglasi
1. MAJA se je na Opčinah izgubil majhen psiček svetlo rjave barve. Najditelju bogata nagrada. Tel. 040-213856.
GOSPA Z VEČLETNO IZKUŠNJO išče delo pri negi starejših oseb 24 ur na dan. Tel. št.: 00386-40432304.
GOSPA z 10-letno delovno izkušnjo pri isti družini išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 040-225968 (ob uri obedov).
IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040-327251.
NA OPČINAH prodamo stanovanje. Tel. št. 040-213385.
PO UGODNI CENI prodam kletke za kokoši ali zajce. Tel.: 331-7114399.
PODARIM simpatične tigraste muce. Tel. št.: 339-5472406.
Bari	38	2	14	45	74
Cagliari	9	66	88	78	87
Firence	26	39	27	69	59
Genova	43	42	62	17	88
Milan	50	82	17	26	90
Neapelj	38	79	31	35	88
Palermo	2	43	64	70	51
Rim	13	32	84	51	56
Turin	12	46	41	5	35
Benetke	13	15	18	36	76
Nazionale	16	81	74	2	45
Super Enalotto Št. 67
14 17 23 45 87	88 jolly 46
Nagradni sklad	15.875.291,57 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
6 dobitnikov s 5 točkami	27.512,76 €
447 dobitnikov s 4 točkami	374,60 €
20.798 dobitnikov s 3 točkami	15,98 €
Superstar	14
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
2 dobitnika s 4 točkami	37.460,00 €
101 dobitnikov s 3 točkami	1.598,00 €
1.607 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
9.170 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
18.130 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
B
Petek, 5. junija 2015
TRST
/
Draga
Jasmin,
minilo je 30 let,
odkar si privekala na svet.
Zato ti danes želimo
obilo zdravja in koš sreče,
saj si ti naša najsvetlejša zvezda
posebne sorte.
Mama, tata in brat Erik
□ Čestitke
Danes naša LARA praznuje svoj 6. rojstni dan. Da bi zdrava in vesela rasla v objemu staršev, sestrice Martine in nonotov, ji želita nona Marina in dedek.
Ü3 Obvestila
AŠD SK BRDINA vabi vse člane na redni volilni ob čni zbor danes, 5. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva na Opčinah, Repentabrska ul. 38.
SKD SLOVENEC vabi v park Hribenca na 45. Praznik vina od danes, 5. do 7. junija: razstava vin, enogastronomski kioski in ples z ansambloma Venera in Olapa iz Brega.
TPK SIRENA, v sodelovanju z ZSŠDI, vabi na predstavitev knjige »V šoli jadranja - Jadranje na Optimistu«, ki bo danes, 5. junija, ob 18.30 na društvenem sedežu, Miramarski drevored 32.
UČENCI OŠ GRBEC - STEPANČIČ,
bodoči šolarčki OV iz Škednja in učitelji, vas toplo vabijo na zaključno prireditev, ki bo danes, 5. junija, ob 14.00 v Ukmarjevem domu v Škednju.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 6. junija, ob 9.00 odhod avtobusa s Padrič za nastop, ki bo ob 11.00 na proslavi v Ankaranu.
ZELENA VREDNOST - AcegasAp-sAmga in Rajonski svet za Zahodni Oras prirejata zbiranje vrtnih odpadkov (trava, vejevje, listje, lesni pepel, slama, žagovina, zemlja idr.) v soboto, 6. junija, od 10. do 13. ure in od 14. do 19. ure v Orižu, na sedežu civilne zaščite. Vsak bo prejel vrečo 8 kg komposta.
PLAVALNI KLUB BOR organizira intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4 do 8 let v bazenu Bianchi v Trstu drugi, tretji in četrti teden v juniju. Info in vpis na tel. 040-51377 (ob delavnikih v popoldansko-večernih urah), 334-1384216 ali urad.bor@gmail.com.
SPLOŠNO KMETIJSTVO: v teku so vpisovanja na 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije. Tečaj v priredbi Ad Formanduma se bo pričel 8. junija in se bo odvijal ob ponedeljkih in sredah od 18. do 22. ure v Trstu. Za informacije tel. 040-566360 ali info@ad-formandum.org.
AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp od ponedeljka, 15. do srede, 24. junija. Oamp bo potekal v telovadnici openske srednje šole in je namenjen deklicam in dečkom med 6. in 13. letom. Prijave in informacije do 10. junija na tel. 040-635627 ali slo-ga.info@gmail.com.
OBČINA DOLINA obvešča, da je do torka, 30. junija, potrebno predložiti prošnjo za koristenje šolskih kosil za š.l. 2015/16. Za občinski šolski prevoz pa najkasneje do srede, 10. junija, s predhodno prijavo za koristenje storitve. Obrazci in informacije na www.sandorligo-dolina.it in na Uradu za izobrazbo in šolske storitve na tel. 040-8329281, 040-8329239, po fa-xu na tel. 040-228874 ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it.
SPDT, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira od ponedeljka, 29. junija, do sobote, 4. julija, planinski tabor za otroke na Planini pri Jezeru nad Bohinjem. Informativni sestanek za starše in prilika za vpisovanje bo v
sredo, 10. junija, ob 18.00 v Borovem Športnem centru na Stadionu 1. maja, Vrdelska cesta 7. Za ostale info na mladinski@spdt.org ali katjasta-rec@yahoo.it.
OBČINA DOLINA obvešča, da bodo do 12. junija (od ponedeljka do petka, 10.00-12.00; ob ponedeljkih tudi 15.00-16.30) potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve vpisovanja v občinski športni center - kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z AŠD Breg, ki se bo odvijal od 15. do 26. junija za otroke od 6 do 14 let in od 29. junija do 3. julija za otroke od 3 do 14 let. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-dolina.it. Info na tel. št. 040-8329281/239, scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it.
ASD CSD SOKOL, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja kamp mini-volleya za punčke in fantke letnikov 2008/2004 v nabrežinski telovadnici od 15. do 19. junija od 8.30 do 13.00. Za info na tel. 348-8850427 (Lajris) ali 040-200941; csdasdso-kol@gmail.com.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ organizira pod pokroviteljstvom MIBACT - Nadzorništva Dežele FJO v bivših kuhinjah Mira-marskega gradu glasbene poletne centre od 15. junija do 3. julija. Predvidenih je veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6. do
14.	leta. Info in vpisnine: na tel. 3497730364 (Desire) ali 347-1621659 (Mojca), info@accademialiricasanta-croce.com.
NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do
15.	junija. Prijave in info na tel. 0402171044, 334-1258848 (Ester) 3332939977 (Roberta).
NOGOMETNI KAMP od ponedeljka, 15. do sobote, 20. junija, organizira na Proseku F.C. Primorje, namenjen letnikom 2002-2008. Urnik: 8.00-17.30. Poskrbljena malica, kosilo in razne dejavnosti. Info po tel.: 329-6022707 (Roberto), 333-4239409 (Aleksander).
SOMPD VESELA POMLAD vabi vse otroke od 5. do 11. leta na celodnevni poletni center Smrkci ustvarjajo (likovna delavnica, plesne urice, igre na prostem, družabne igre, glasbene in kuharske dejavnosti). Od 6. do 10. julija od 8. do 16. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska cesta 35. Prijave do 15. junija na vesela.po-mlad@yahoo.it; 335-7869448.
TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padri-če organizira od 15. junija do 3. julija začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. 389-8003486 (Mara).
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne tečaje za otroke od 6 do 14 let: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Info in vpisi v tajništvu kluba, Mira-marski drevored 32 (ob torkih 10.0012.00; ob petkih 18.00-20.00), tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it.
UMETNIŠKA ŠOLA SINTESI (ELIC) vabi na otroške likovne delavnice »Barve našega sveta« z Leonardom Cal-vom: od 15. do 18. junija 9.30-12.00 in od 22. do 25. junija 9.30-12.00 na sedežu v Ul. Mazzini 30 (5. nadstropje). Od 29. junija do 3. julija 9.3012.00 v Miljah. Info in prijava na tel. 040-9882109 ali 338-3476253.
ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA obvešča, da so na razpolago še nekatera mesta za poletni center »Poletni čas« za otroke od 3. do 12. leta, ki bo v Dolini od 15. junija do 4. septembra. Za info na tel. 348-0459772.
ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 15. do 19. junija; od 22. do
26. junija; od 29. junija do 3. julija; od 6. do 10. julija; od 13. do 17. julija; od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.0018.00 v tajništvu na sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org.
ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata za srednješolce celotedenske tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic od 13. do 18. ure: tečaj »Zabave na morju« od 6. do 10. julija in od 13. do 17. julija; tečaj na jadralnih deskah od 15. do 19. junija in od 20. do 24. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yc-cupa.org.
NŠK sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 17. junija, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu na Oddelku za mlade bralce v Narodnem domu v Trstu, Ul. F. Filzi 14.
ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo. Na voljo so tri mesta. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 360 ur. Rok prijave do 19. junija do 14. ure. Informacije na sedežu ZSOD v Ul. S. Francesco 20 (II. nad.) tel. 040635626, trst@zskd.eu ali na ARCI Ser-vizio civile, Ul. F. Severo 31, tel. 040761683.
KULTURNI DOM FERRIZ OLIVARES in
Umetniška šola UNINT prirejata »Trst en plein air - Pejsaž« tečaj slikanja z akvareli ob vikendih: 20. in 21. junija ter 27. in 28. junija 9.00-12.00 in 15.30-18.30. Info na tel. 0409882109 ali 338-3476253.
NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Olein. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na info@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA
od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3 do 13 let. Vpis do 11. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na in-fo@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno.
SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija namenjen otrokom od 6 do 10 let. Info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org.
POLETNA DELAVNICA (petja, plesa, gledališča, spoznavanja glasbenih instrumentov in ustvarjanja ročnih del) za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo, v organizaciji SOD Vi-gred, bo od ponedeljka, 6., do petka, 10. julija, v Šempolaju. Prijave v društvenih prostorih: tajnistvo@skdvi-gred.org ali tel. 380-3584580.
POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk, od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira tečaj plavanja za začetnike od 3 do 6 let, v okviru poletnega centra v Grljanu, od ponedeljka, 20. do petka, 24. julija, v jutranjih urah. Omejeno število mest. Info in prijave: center.harmonija@gmail.com ali 320-7431637.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo v kratkem začela redne izkope posmrtnih ostankov iz desetletnih grobov na polju B občinskega pokopališča v Sesljanu in polju D občinskega pokopališča v Devinu. Odor želi shraniti oz. premestiti drugam posmrtne ostanke svojcev, naj se najkasneje do 30. novembra zglasi pri občinski Davčni službi in službi za storitve na ozemlju, v Nabrežini Oam-nolomih 25, ki je na razpolago vsak dan od 10.00 do 12.00 ali na tel. št. 040-2017310.
H Prireditve
OD BUZETA DO TRIGLAVA - SOD
Rdeča zvezda toplo vabi danes, 5. junija, ob 21.00 v društvene prostore v Salež, na ogled dokumentarca o pohodu Od Buzeta do Triglava. Pohod je organiziralo društvo Oraški gadje z Gorjanskega prejšnje poletje.
SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi na 1. Junijski večer danes, 5. junija, ob 21.00 v društvenih prostorih. Nastopa odrasla skupina MOSP-a z gledališko predstavo »11 A.M. Branč pri nas«.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 6. junija, ob 18.00 v Finžgar-jev dom na četrto predstavo iz niza »Z gledališčem v poletje«. Mladi igralci Slovenskega odra (Radijski oder) bodo nastopili z igro Čarobno ogledalo. Besedilo in režija: Lučka Susič. Od 17.00 dalje bo na sporedu animacija za otroke!
MOŠKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE sporoča, da bo na sedežu do sobote, 6. junija, na ogled razstava stripov Remigija Gabellinija »Tolminski punt 1713«. Urnik: od 18. do 20. ure ob prireditvah ter ob petkih, sobotah in nedeljah.
SKD LIPA BAZOVICA vabi na ogled razstave slik »Oamnite pastirske hiške na B'zovskem in v okolici«, v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Urnik razstave: v soboto, 6. junija, 19.00-21.00 in v nedeljo, 7. junija, 19.00-20.30.
ZAIGRAJMO SKUPAJ NA PROSEKU: GD Prosek vabi na koncert Pihalnega orkestra Oomen, v sklopu poletnih glasbenih večerov, na sedežu Rajonskega sveta 1. okraja za Zahodni Oras v soboto, 6. junija, ob 20.30. V primeru slabega vremena bo koncert v Oulturnem domu.
KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 7. junija, ob 18. uri na koncert ZPZ Ivan Grbec, ki ga vodi Silvana Dobrilla »35 let pesmi in prijateljstva«. Gost večera s šaljivimi prizori bo gledališka skupina Dekani.
SKD LIPA iz Bazovice organizira v nedeljo, 7. junija, ob 20.30 na M'zarju koncert »Pesem na M'zarju« posvečen 70 - letnici osvoboditve. Sodelujejo OPZ Slomšek, MePZ ter MoVS Lipa in glasbena skupina Ovce.
SPD KRASJE vabi v nedeljo, 7. junija, ob 18. uri v Ljudski dom v Trebče na srečanje otroških zborov. Nastopajo OPZ Mini Venturini, otroška skupina Vesela pomlad in OPZ Orasje.
UNINT - Šola umetnosti vabi na ogled razstave velikana fotografije S. Salgado »Profumo di sogno« z umetnikom Leonardom Calvom v nedeljo, 7. junija. Za ostale info na tel. 338-3476253.
DSI vabi v ponedeljek, 8. junija, v Pe-terlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na predavanje zgodovinarke Lilijane Zni-daršič na temo »Pogled v tržaške arhive ob 507. obletnici rojstva Primoža Trubarja«. Začetek ob 20.30.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 8. junija, ob 20. uri na prostor pod vrtcem v Šempolaju na Zaključno prireditev. Sodelujejo pevska, plesna in glasbena skupina Vigred, mladinski orkester godbe Nabrežina, razni mladi glasbeniki ter ansambla To smo mi in Rock n'Bndimi.
ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA vabi na predstavitev projekta »Digitisk - Digispomin« v ponedeljek, 8. junija, ob 11. uri v dvorani T. Tessitori v Deželni palači, trg Oberdan 5. O projektu digitalizacije časopisov Novi glas, Oatoliški glas, Novi list, Slovenski Primorec in Demokracija, ki so odslej dostopni na spletnem portalu dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije), bodo spregovorili: Peter Černic, predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva, predstavniki Nuk-a, časnikarja Miro Opelt in Saša Rudolf. Pokrovitelj predstavitve: Dežela FJk.
KULTURNI DOM FERRIZ OLIVARES -MFU: vabi na »Dobrobit in pravica do zdravja«, predavanje s praktičnim prikazom Metode Ferriz - Ferriere v torek, 9. junija, ob 19.30. Info na tel. 040-9882109 ali 338-3476253.
SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine: »Zaplešimo« v sredo, 10. junija, ob 18.00. Sodelujejo društvene plesalke, gostje in napovedovalka Špelca Če-belca.
NŠK IN KRUT vabita na predavanje Adriane Hovhannessian o Armencih v Trstu, ki bo v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20, v četrtek, 11. junija, ob 18. uri. Pogovor bo vodil Aljoša Fonda.
KULTURNI DOM FERRIZ OLIVARES -MFU: vabi na predavanje »Vzgajanje otrokovega talenta za bodočnost v mi-roljubju. Empatija misli Marie Mon-tessori in Davida Ferriz Olivaresa« v petek, 12. junija. Info na tel. 0409882109 ali 338-3476253.
V GALERIJI V TRSTU, Trg Piazza Vecc-hia 6, razstavljata slikarja Evgen Pan-crazi in Maria Pancrazi do petka, 12. junija. Urnik: ob delavnikih 10.0012.30 in 17.00-19.30; nedelja 10.0012.00. Petek popoldne in ponedeljek zaprto.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v soboto, 13. junija, ob 20.30 v cerkev sv. Ivana na koncert zbora arhitektov Slovenije ArhiVOX, ki ga vodi Jelena Susnik.
REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB -
ZSKD in JSKD vabijo na koncerte 21. revije: v soboto, 13. junija, ob 20.30 na Kontovelu oz. v primeru slabega vremena v Kulturnem domu Prosek Kontovel (nastopajo GD Prosek, PO Breg, PO Ricmanje in KPG Sežana).
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi ob zaključku sezone na zabavno kraško muzikomedijo »Utrinki«, v izvedbi skupine KUD Grešni kozli. Z glasbo in številnimi prizori bosta publiko zabavala Matej Gruden in Iztok Cergol. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29, v nedeljo, 14. junija, ob 18. uri.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v petek, 19. junija, ob 20.30 na »Svet je bratstvo in ljubezen«, pozdrav poletju, ob petju, glasbi in degustaciji s presenečenjem. Nastopa ZVS Barkovlje, vodi A. Pertot, sodelujejo mladinci in mladinke Glasbene kambrce, Tomaž Baldassi ter Willy Perko in Walter Starc.
FOTOVIDEO TS vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča v prostorih gostilne v centru Zgonika in Nataše Peric v Ljudskem domu v Križu.
Prispevki
V	spomin na drago teto Albino Boga-tec darujeta Franja in Linko 50,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke.
Ob obletnici smrti Ivanke Guštin por. Simoneta daruje Zmaga Lorenzi 20,00 evrov za AŠO Oras.
V	spomin na drago sosedo Oristino Uk-mar - Oberdank darujeta Rosanna in Franco 30,00 evrov za Oulturni dom Prosek Oontovel.
V	spomin na drago sestro in teto Vilmo Grilanc vd. Antoni darujeta Lidia in Maja z družino 100,00 evrov za Oulturni dom Prosek Oontovel.
V	spomin na Ladija Pertota, Stanota Škabarja in Bernardko Gulič Drago daruje družina Bizjak 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Stanota Škabarja darujeta Anica in Albin Škabar 30,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Colu.
V	spomin na drago Oristino Ukmar daruje Berta z družino 30,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Stanota Škabarja daruje soseda Marica Purič 20,00 evrov za Pokrajinsko združenje sorodnikov duševno prizadetih - AFASOP.
V	spomin na soseda Stanota Škabarja darujeta Marica in Roberta 40,00 evrov za Pokrajinsko združenje sorodnikov duševno prizadetih - AFA-SOP.
prej do novice
www.primorski.eu1
/
KULTURA
Petek, 5. junija 2015
9
ŠOLSTVO - Danes zadnje srečanje v Nabrežini
Bralne značke za učence in dijake
Desno Tadej Golob na šoli na Katinari;
spodaj z leve nabrežinski šolarji, Sten Vilar z učencem, dijaki nižje srednje šole na Katinari
fotodamj@n
Tudi v preteklem tednu so se na slovenskih šolah na Tržaškem zvrstila številna zaključna srečanja v okviru letošnje Bralne značke, na katerih so na svoj račun prišli tako svetoivanski in katinarski ter open-ski in proseški nižješolci in nabrežinski osnovnošolci. Tako so v sredo potekala kar tri srečanja: na sedežu Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in pozneje še na njeni katinarski podružnici se je z dijaki srečal pisatelj, kolumnist in alpinist Tadej Golob, medtem ko so se učenci osnovnih šol Večstopenjske šole Nabrežina, ki obiskujejo prve štiri letnike, zbrali v občinski telovadnici v Nabrežini, kjer jih je zabaval animator Sten Vilar, ki je med slovensko mladino v Italiji že dobro znan.
Letošnji spored srečanj Bralne značke pa je v petek dopoldne predvideval obisk znanega pisatelja, dramatika in esejista Toneta Partljiča s srečanjema najprej z dijaki openske NSŠ Srečka Kosovela in nato še z njihovimi vrstniki proseške NSŠ Frana Levstika. Partljič se bo na Tržaškem mudil tudi v tem tednu, ko se bo danes dopoldne v dvorani Igo Gruden v Nabrežini srečal z učenci petega letnika osnovnih šol nabrežinske večstopenjske šole in dijaki NSŠ Iga Grudna.
Dobrodelne tisočinke
V času davčnih prijav različna društva in ustanove opozarjajo občane, da lahko namenijo 5 tisočink svojega davka od dohodkov (IRPEF) za njihovo delovanje.
Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta opozarja, da je tudi samo ena izmed slovenskih ustanov, ki so na seznamu možnih prejemnikov 5 tisočink. Kdor bi se odločil, da svojih 5 tisočink nameni SDD, bi tako pomagal njegovemu človekoljubnemu delu, zlasti v korist študirajoče mladine.
Na davčni prijavi (ali na obrazcu za izbiro namembe 5 ti-sočink, če ne predstavimo prijave) se je treba na 3. strani podpisati v temu namenjeni pravokotnik, ki govori o podpiranju prostovoljnega dela. Spodaj pa je treba zapisati še davčno številko SDD, in sicer: 80011090323.
PROJEKT COMENIUS - Zgoniška osnovna in nabrežinska nižja srednja šola
Zamejski šolarji v Toulousu
Zaključno srečanje projekta Ko bobneči topovi govorijo s šolarji iz belgijskega Antwerpna in francoskega kraja Muret pri Toulousu
Maja so se trije učenci zgoniške osnovne šole L. Kokoravca - Gorazda in 1. maj 1945 in štiri dijakinje nižje srednje šole Iga Grudna iz Nabrežine udeležili zaključnega srečanja projekta Comenius, ki se je odvijalo v kraju Muret pri Toulouse v Franciji.
Pri dvoletnem projektu so poleg Večstopenjske šole Nabrežina sodelovali še šoli iz Antwerpna - Belgija in iz Toulouse -Francija. Projektu je bil naslov When roaring cannons speak (Ko bobneči topovi govorijo) in je obravnaval temo prve svetovne vojne. V dveh letih se je zvrstilo šest srečanj, dve v vsaki državi, vsakokrat z udeležbo osmih dijakov vsake tuje šole. Pogovorni jezik je bil večinoma angleščina, včasih pa tudi francoščina, italijanščina, slovenščina in španščina.
Gostujoča šola je organizirala dejavnosti, pri katerih so sodelovali udeleženci vseh treh šol. V Franciji so bili deležni zelo toplega sprejema, francoski kolegi in dijaki šole so se izkazali za zelo gostoljubne in prisrčne.
Prvi dan je bila na vrsti kuharska delavnica, pri kateri so dijaki sami pripravili vojaški obrok z recepti iz vseh treh držav. Druga skupina udeležencev je poskrbela za okrasitev in pripravo jedilnice v restavraciji šole. Delavnici je sledilo prijetno in doživeto kosilo v postrežbi di-
Učenci iz zgoniške in dijakinje iz nabrežinske šole v francoskem Toulosu
jakov gostujoče poklicne šole. Istega dne je potekala tudi umetniška delavnica pri kateri so narodnostno mešane skupine oblikovale lepljenko z ilustracijami sodelujočih učencev in dijakov, ki je predstavljala vojake v prvi svetovni vojni pri umetniškem ustvarjanju. V popoldanskih urah so mladi udeleženci izdelovali zmaje in jih preizkušali.
Drugi dan je bila na sporedu predstavitev načrtovanih dejavnosti in izdelkov vseh treh šol, na kateri so mladi učenci in dijaki predstavili razne umetniške izdelke
na temo vojne. Prisotne so ganili predvsem mladi Francozi, ko so na kreativen način zapeli La Marseillaise - Marsiljezo. V popoldanskih urah so si ogledali muzej letalstva, saj je Toulouse mesto z letalsko industrijo, ki je predvsem znana po izdelovanju letal Airbus.
Tretji dan so se vsi sodelujoči podali na celodnevni izlet v srednjeveško mesto Carcassonne in si tam ogledali grad z obzidjem. Zelo živahno in doživeto je bilo zvečer, ko je skupina okcitanskih plesalcev in glasbenikov uvedla mlade in sta-
rejše v okcitanske plese, pri katerih so se vsi zelo zabavali.
Na dan odhoda je bilo vsem težko, pri slovesu pa soo si obljubili, da se bomo še kdaj srečali.
Udeleženci srečanja v Franciji so mnenja, da je slednje bilo zelo uspešno in da so taki projekti izredno pomembni pri rasti oz. vzgoji mladih evropskih državljanov. Na svoji koži so mladi spoznali, kako važno je poznavanje tujih jezikov pri sporazumevanju v evropskem in mednarodnem kontekstu.
DOLINA - Učenci na 37. srečanju šol, poimenovanih po Vorancu
Prežihovci v Mariboru
Tereza, prva v Novem mestu!
Dolinski učenci so uprizorili igrico Majde Mihačič
Bogovi so letošnjo 37. snidenje Pre-žihovcev maja v Mariboru zalili z obilnim dežjem, a niso zaradi tega skvarili razposajenega vzdušja in veselega razpoloženja. Vsi smo otroci enega sveta, je bila vodilna misel, o kateri so Prežihovci iz Bistrice, Doberdoba, Doline, Ljubljane, Maribora in Raven peli, plesali, recitirali ter zabavali publiko v dvorani osnovne šole Prežihovega Voranca v Mariboru. Dolinski otroci so v izvirni igrici, ki jo je za to priložnost ustvarila Majda Mihačič, le pričarali sonce iz lepenke, ki ne ve, kako bi ukrotil kregajoče se celine. Ampak jih na koncu prisili k spravi želja po miru otrok celega sveta.
Prežihovci 4. in 5 .razreda iz Doline se za nepozabno izkušnjo iskreno zahvalili mariborski ravnateljici Janji Bukovec, sodelavcem, gostiteljem in spremljevalcem. Nasvidenje prihodnje leto v Ravnah!
Velik uspeh dijakinje oddelka za gradnje, okolje in ozemlje tehničnega zavoda Žige Zoisa na mednarodnem finalu v risanju z računalnikom Cado-lympics v Novem mestu! Tereza Sta-var je osvojila 1. mesto, dobro pa sta se uvrstila tudi druga dva predstavnika šole, Petra Grgič in Enrico Albanese.
Tekmovanja so se udeležili najboljši dijaki iz zamejstva, Hrvaške in Slovenije. Vajo je pripravila prof. Ivana Juric in je bila zahtevna, saj so dijaki ob poznavanju računalniških ukazov morali razumeti tudi kompozicijo risbe.
To je že druga uveljavitev dijakinje Zoisa v nekaj tednih. Konec maja se je namreč Tereza« Stavar prebila na 2. mesto na italijanskem državnem tekmovanju. Tekmovanja v Roveretu, ki se ga je udeležilo približno 1200 dijakov iz 19 dežel Italije in približno 100 višjih srednjih šol.
Na šoli Zois si prizadevajo, da bi nudili dijakom čim več izvenšolskih iz-
Tereza Stavar
kušenj in priložnosti, da se soočajo z vrstniki, ki obiskujejo druge šole. Zavod s težavo krije stroške podobnih pobud, letos pa se morajo zahvaliti pro-seškemu podjetju Interland S.r.l. za gmotno podporo. (W.M.)
10
Petek, 5. junija 2015
TRST
/
SPOMIN - Med 3. in 4. junijem 1925 umrla Martin in Angel Gruden
Devetdeset let od ribiške tragedije, ki je pretresla Nabrežino
Te dni je minilo 90 let od družinske tragedije, ki je v času, do katere je prišlo, pretresla nabrežinsko skupnost in se je dlje časa zarezala v spomin svojcev. V noči med 3. in 4. junijem 1925 sta v hudi nevihti na morju izgubila življenje Martin in Angel Gruden, oče in sin, ki se z nočnega ribolova, kamor sta se odpravila, nista nikdar več vrnila.
Devetinpetdesetletni Martin in njegov najstarejši sin, tridesetletni Angel (imel je še brata in dve sestri), sta bila iz družine Martinčevih, ene od rodbin, ki so se preživljale z ribištvom in kmetijstvom. Tisto sredo sta v večernih urah z brago-cem brez motorja (v naših vaseh tedaj še niso premogli veliko več od ribiških plovil na vesla) odšla na morje lovit sardele. Edinost je poročala, da je bil dan zelo vroč, prav to pa je ustvarilo pogoje za neurje v Tržaškem zalivu. Vihar se je razbesnel iz-nenada, silovita tramontana pa je presenetila tudi več drugih ribičev, predvsem iz sosednjega Križa. Tržaški časnik je izrazil domnevo, da naj bi nabrežinska ribiča, ko se je začela nevihta, namesto, da bi se brž umaknila, začela šele vleči polno mrežo rib v čoln. Razburkano morje je nato začelo premetavati plovilo, ki se je naposled prevrnilo. Moška sta bila nazadnje prepuščena valovom, s katerimi pa sta izgubila boj za življenje. Ostali ribiči so se pravočasno rešili. Angel je zapustil družino z dvema otrokoma, najmlajši je bil star komaj deset mesecev.
Nagrobnik Martina Grudna v Gradežu
Martinovo truplo so našli v Zdobi, na drugem koncu zaliva, in ga skladno s tedanjo prakso pokopali na najbližjem pokopališču - v Gradežu. Truplo sina Angela pa so opazili delavci nekega tovornega čolna šele deset dni po nesreči v bližini Brojence; pokopali so ga naslednji dan v domači Nabrežini. Napis v sloven-
MAČKOLJE - Zaključil se je 53. Praznik češenj
Vedno novi obiskovalci, pa tudi struktura in navade
Ustaljene predstave o obiskovalcih šager držijo vse manj, saj se populacija, ki se odpravi na tak vaški praznik, spreminja po sestavi, številu ter dnevih in urnikih obiska. Tako razmišljajo v Mačkoljah, kjer se je v torek zaključil 53. Praznik češenj v organizaciji Slovenskega prosvetnega društva Mačkolje in kjer so doživeli najbolj množičen obisk ravno na najbolj nepričakovan dan - v ponedeljek, ko se je na prireditvenem prostoru Na Metežici kar trlo obiskovalcev.
Organizatorji so s potekom praznika vsekakor zadovoljni, saj so od petka do torka doživeli množičen obisk, za kar je prav gotovo pripomoglo tudi lepo vreme zadnjih dni. Vsak večer je bil na voljo ples z ansambli Klapa z Brega, Alter Ego, Ne-bojsega in Kraški muzikanti, v nedeljo in ponedeljek pa je bil na sporedu tudi popoldanski glasbeni program s skupinama Domači zvoki in Rock n'Bndime. Dokončen obračun bo treba še opraviti, predvsem glede količine prodane hrane in pijače, že zdaj pa je mogoče govoriti o trendih, ki govorijo o spremembi strukture populacije gostov, njihovih okusov in navad. Tako so kot že rečeno zabeležili množičnejši obisk v ponedeljek (čeprav bi si to lahko razlagali z dejstvom, da je bil v torek državni praznik), medtem ko je bilo manj ljudi ob koncu tedna, ko bi morala po ustaljenih običajih šager biti prisotna mlajša populacija.
V Mačkoljah so letos opazili ogromno število družin, ki so na praznik prišle že v popoldanskih urah, se tam povese-lile, povečerjale in se še pred pozno uro odpravile proti domu. »Klasičnih« ponočnjakov ni več toliko, tudi obnašanje obiskovalcev je bolj zmerno, kulturno in dostojno, prav tako se opaža zmanjšano uživanje alkoholnih pijač, čemur je verjetno prispeval poostren nadzor pristoj-
nih organov glede vožnje pod vplivom alkohola. Kakorkoli že, obiskovalci zauži-jejo manj vina, med alkoholnimi pijačami raje sežejo po pivu, precej pa gre vode. Prve analize poteka letošnjega praznika bi lahko pokazale tudi na dejstvo, da si ljudje lahko zopet privoščijo malo več.
Nedvomno pa velja povedati, da Praznik češenj privablja vedno nove obiskovalce in se glas o njem širi tudi preko ožjih krajevnih meja, če je res, da je bilo med letošnjimi obiskovalci tudi precej takih, ki so prihajali iz osrednje Italije in so se v naših krajih mudili na podaljšanem vikendu. Sprememba strukture populacije obiskovalcev praznika in tudi dejstvo, da gre mimo vasi tudi večje število turistov, pa organizatorje postavljata tudi pred določen izziv, zaradi katerega bi lahko v prihodnosti poskrbeli tudi za drugačne prijeme. Za katere oz. kakšne prijeme bo šlo, pa se bodo morali seveda dogovoriti med pobudniki Praznika češenj. (iž)
ščini na nagrobniku še zdaj, tako kot v času fašizma (ko so tudi na pokopališčih umaknili več slovenskih napisov), spominja na nesrečo na morju, sploh pa izpričuje globoko navezanost nanj. Na Martinovemu nagrobniku v Gradežu pa so izklesali napis »pescatore di Nabresi-na«, čeprav je že nekaj let veljala nova to-ponomastika, ki je uvedla dikcijo Aurisi-na. Pozneje so Martinove posmrtne ostanke prekopali.
Na dogodek močno spominja odlomek iz Bevkove povesti Kamnarjev Jurij iz leta 1930, ki se dogaja prav v Nabreži-ni. Tudi v njej opisuje avtor, seveda v ro-mansirani obliki, družinsko tragedijo na morju, ki je zahtevala življenje dveh ribičev, očeta in sina. Truplo enega od po-grešancev so našli prav tako v bližini Gra-deža več dni po nesreči. France Bevk se je navdihoval po resničnih dogodkih, o katerih je zvedel nekaj let prej na licu mesta. Povest je odlična freska dogajanj po prvi svetovni vojni na tem delu Krasa.
Tri četrt stoletja po nesreči, leta 2000, je bila postavljena na osrednjem trgu v Nabrežini plošča v spomin na smrtno ponesrečene pri delu. Pobudniki postavitve tedaj niso pozabili navesti, da so bili med ponesrečenci v občini De-vin-Nabrežina, poleg kamnarjev, železničarjev, delavcev papirnice in drugih, tudi delavci tradicionalno primarnih dejavnosti, kot sta ribolov in kmetijstvo.
Ivan Vogrič
ŽALNA SEJA - Pobuda Slovenske skupnosti
Odvetnik Jože Škerk
je imel še veliko načrtov
Sinočnjo žalno sejo je uvedel deželni tajnik SSk Igor Gabrovec fotodamj@n
Slovenska skupnost se je sinoči na svojem sedežu spomnila nedavno umrlega odvetnika Jožeta Škerka, ki je bil njen prvi deželni poslanec. O pokojnem družbenem delavcu so spregovorili deželni tajnik SSk Igor Gabrovec, odvetnik Peter Močnik ter Hadrijan Corsi, Saša Rudolf in Rafko Dolhar, Škerkovi sopotniki v slovenski stranki in njegovi prijatelji.
Gabrovec je povedal, da je Škerka spoznal šele v zadnjih letih, ko se je nekajkrat odzval na njegova istočasno prijazna, a tudi vztrajna vabila na pogovore, ki so bili vedno iskrena soočenja. Začelo se je z običajnim »gospod Gabrovec« z ene in »doktor Škerk« druge strani. Nazadnje sva se nazivala z bolj prisrčnimi »dragi Igor, dragi Jože«.
»Vedno nepredvidljiva in po svoje hudomušna usoda ga je vzela v visokih, pravimo jim zrelih letih. Njegovo
srce in misli pa so bile še vedno iskrivo polne načrtov, idej, novih razstav in novih društev, novih izzivov in novih skrbi. Vedno na novo in znova poln energije, pa čeprav so mu leta že ukrivila telo in pešala sta mu tako vid kot sluh. Ni pa pešala iskriva luč v njegovih očeh, ki so v soboto v njegovem telesu ugasnile. Hočemo pa verjeti, da se je njegovo bistvo le preprosto izselilo iz izmučenega telesa. In biva nekje, drugače. Spomnil se ga bom kot očaka, ki je trdno verjel v načrte, ki si jih je postavljal in razvijal v starih letih z isto vnemo bojevitega mladostnika. Če ne drugo zaradi tega naj bo vsem nam vzornik vsakič, ko nas življenjske, poklicne, osebne težave znova in znova spravljajo na kolena. Vedno znova vstanimo in glejmo pred sabo. Tak je bil naš Pepi iz Bajte pri Trnovci,« je med drugim povedal Gabrovec.
DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL - Zaključni dan
Zabavne igre in še pet Pepelk
V dijaškem domu so se zabavali tako otroci kot odrasli
fotodamj@n
Šolsko leto se počasi bliža koncu in po šolah in vrtcih se vrstijo zaključne prireditve. Petkovo popoldne je bilo veselo in pestro tudi v Slovenskem dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu, ko je bil na vrsti pravi zaključni praznik, na katerem so sodelovali vsi gojenci, vzgojitelji in družine otrok.
Osnovnošolci s starši in sorodniki, nižješolci in višješolci so, razdeljeni v dvanajst skupin, merili moči v šestih igrah: z žogicami so skušali zadeti odcejalo na glavi višješol-ca, ciljali so posode s fotografijami vzgojiteljev, sestavljali so vzgojiteljev obraz, odraslega so oblekli v poletne obleke, lovili so ribice v morskem tunelu in sestavljali sestavljanke. Skupine, ki so zbrale največ točk, so bile bogato nagrajene, spominček pa so dobili tudi tekmovalci vseh ostalih skupin.
Otroci, ki so med šolskim letom obiskovali gledališko delavnico, so za zaključek pripravili posebno predstavo, na kateri so nastopili tudi vzgojitelji. Pod mentorstvom Petre Križmančič so uprizorili predstavo 5 pepelk, znano zgodbo o Pepelki avtorja Žarka Petana. Kraljevič Dario se je zaljubil v Pepelko iz knjige pravljic. Dvorni minister pa tega ni takoj razumel in je sprožil preiskavo Pepelke v kraljestvu, a nobena Pepelka ni bila prava. Tako sta se dvorni minister in kraljevič Dario odpravila v knjigo pravljic, da bi poiskala pravo Pepel-ko. Na koncu je kraljevič Dario le našel svojo Pepelko in se z njo poročil.
Večer je sklenil ravnatelj dijaškega doma Gorazd Pučnik, ki je pozdravil vse starše in gojence ter se zahvalil vsem zaposlenim in zaželel, da bi vsi skupaj še v prihodnje lepo sodelovali. (and)
Slovenska arhitektura
V nedeljo ob 11. uri bo na Postaji Rogers (na tržaškem mestnem nabrežju, Gru-mula 14) govor o sodobni slovenski arhitekturi. Gost bo arhitekt Miha Dešman, ki bo govoril o različnih generacijah slovenskih arhitektov, o Ravnikarjevem odnosu do Plečnika, o eksperimentalnem značaju slovenskih stvaritev. Dešman je bil v letih 2003-2006 predsednik ljubljanske zbornice arhitektov, prejel je več priznanj, poučuje na Univerzi v Ljubljani.
Nacistični zločini v Trstu
Danes ob 17.30 bo v dvorani Pianigiani združenja Acli (Ul. san Francesco 4/1) predstavitev knjige Giorgia Liuzzija Violenza e repressione nazista nel Li-torale Adriatico 1943-1945 (Nacistično nasilje in represija na jadranskem Pri-morju 1943-1945). Z avtorjem se bosta pogovarjala Paolo Pezzino z univerze v Pisi in Claudio Silingardi.
Nekoristnost komunizma
Bar Knulp vabi danes ob 18. uri na predstavitev knjige L'inutilita del comunismo. Ob avtorju Franku Ferlisi-ju bo navzoč Sergio Mauri.
Mala revija v Trebčah
Otroški zbor Krasje je ob sobotah celo sezono pridno vadil v Ljudskem domu v Trebčah z izjemno dirigentko Petro Grassi, kateri je večkrat priskočila na pomoč tudi Veronika Grassi. Otroci so delali z veseljem in navdušenjem, letos so veliko napredovali. Trenutno šteje skupina 30 pevcev, med letom so večkrat nastopili, sezono pa bodo sklenili v družbi pevskih prijateljev. V nedeljo bo namreč SPD Krasje gostilo v Trebčah pevce otroške skupine Vesela pomlad, ki jo vodi Andreja Štucin Cergol, in člane otroškega zbora Mini Venturini, ki ga vodi Neda Sancin. Tri pevske skupine bodo skupaj oblikovale Malo revijo v poklon staršem, prijateljem in ljubiteljem petja. Nastop bo v Ljudskem domu ob 18. uri.
/
ITALIJA, SVET
Petek, 5. junija 2015
1 1
ITALIJA - Včeraj še 44 aretiranih in 21 preiskovanih
Nov val aretacij med rimskimi politiki
Kriminalci, politiki in funkcionarji služili na koži Romov in priseljencev
GRČIJA - Odložili vračilo 300 milijonov IMF
Dolg naj bi poravnali šele ob koncu junija
Aretacija 44-letnega deželnega svetnika Luca Gramazia, nekdanjega vodje svetniške skupine Ljudstva svobode, ki naj bi bil glavna vezna nit med vodjo rimske mafije Massimom Carminatijem in politiki desne sredine
ansa
ATENE - Grčija Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) danes ne bo vrnila 300 milijonov evrov. To so namreč grške oblasti včeraj sporočile vodstvu sklada. Vse svoje predvidene junijske obveznosti do IMF v višini 1,6 milijarde evrov bodo tako združili v eno plačilo ob koncu meseca, kar je sicer možnost, ki so jo predhodni dogovori že dopuščali. Rok zanj je po novem 30. junij, so včeraj sporočili iz IMF.
Atene se z mednarodnimi upniki - Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in IMF - glede programa reform, ki bi državi odklenil vrata nove tranše pomoči, pogajajo že štiri mesece. Grčija ima v že dogovorjenem programu pomoči z EU in IMF še 7,2 milijarde evrov, a jih mednarodni posojilodajalci ne nameravajo izplačati, dokler se grška vlada ne zaveže k zanje dovolj ambicioznemu svežnju reform.
Pogovori grškega premierja Alek-sisa Ciprasa in predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v sredo
zvečer niso prinesli preboja, sta pa strani na štiriurnem srečanju dosegli določen napredek na poti do dogovora glede grških reform v zameno za preostanek finančne pomoči. Pogajanja z evropskimi partnerji in posojilodajalci se tako nadaljujejo, odločitev Grčije pa v proces vnaša novo dinamiko.
Grčija je posojilodajalcem v minulih dneh poslala predlog reform, ki ga je Cipras označil za "edini realističen načrt na mizi", medtem ko so bili pogajalci nasprotne strani do njega precej bolj skeptični. Mednarodni posojilodajalci so medtem predstavili svoj načrt reform, ki so ga spisali brez Grčije na srečanju v Berlinu v ponedeljek.
Pogajanja pozorno spremljajo na borznih tržiščih. Tečaji delnic na pomembnejših borzah po Evropi so se danes znižali, indeksi so izgubili tudi več kot odstotek vrednosti, tečaj evra glede na dolar pa je po jutranji rasti popoldne padel nazaj na izhodiščno raven. (STA)
RIM - V Rimu in drugod po Laciju, na Siciliji, v Abrucih in Emiliji Romagni so včeraj v okviru preiskave Mafia Capitale zaradi korupcije in poneverjanja javnih sredstev za oskrbo beguncev v različnih delih države aretirali 44 ljudi, preiskava pa poteka še proti 21 osebam, katerih stanovanja so preiskali. Prav tako so karabinjerji preiskali sedeže nekaterih zadrug in podjetij, ki naj bi bili vpleteni v kriminalne posle.
Včerajšnji val aretaciji je drugi v obširni preiskavi proti mafijski združbi, ki jo je organiziral in vodil desničarski skrajnež Massimo Carminati v sodelovanju z voditeljem zadrug v politični sferi Demokratske stranke Salvatorejem Buzzijem.
Aretirani pripadajo desni in levi sredini. Najvidnejše ime je Luca Gramazio, deželni svetnik in še prej vodja občinske svetniške skupine Ljudstva svobode za časa župana Giannija Alemanna. Gramazio, ki je sin nekdanjega parlamentarca MSI in nato AN Domenica, naj bi bil povsem podrejen Carminatiju in vezna nit med njim in politiko. V zapor so včeraj odvedli še bivšega predsednika rimskega občinskega sveta Mirka Corattija in bivšega odbornika Da-nieleja Ozzima (oba sta člana DS in sta odstopila že decembra po prvem valu aretacij) in tri občinske svetnike. To so Massimo Caprari (Demokratični center), Giordano Tredicine (DS) in Pierpaolo Pedetti (Forza
Italia). Z njimi so v zaporu ali hišnem priporu nekateri sodelavci, funkcionarji občine in drugi osumljenci.
Vsem očitajo, da so ustanovili kriminalno združbo, ki je pridobila finančne koristi iz najrazličnejših umazanih poslov z rimsko občino in drugimi javnimi upravami in še posebej z izkoriščanjem begunskih ustanov, za katere so prejemali javna sredstva. V okviru prvega dela preiskave Mafia Capitale so že decembra aretirali več oseb, članov kriminalne združbe, ki je obogatela s korupcijo in pranjem denarja na račun javnih sredstev. Špekulirali so z romskimi taborišči in upravljanjem begunskih centrov ne samo v Rimu in Laciju, ampak celo na Siciliji, kjer so njihove mafijske lovke segale do upravljanja velikega zbirnega centra v Mineu, in drugod po Italiji. Lani je Italija za oskrbo beguncev namenila 630 milijonov evrov, letos pa naj bi se ta sredstva po oceni vlade zvišala na 800 milijonov evrov. Del teh sredstev gre v žepe kriminalcev in sko-rumpiranih politikov.
Nove aretacije so sprožile politično polemiko. Gibanje 5 zvezd zahteva odstop rimskega župana Ignazia Marina, ki si resnici na ljubo močno prizadeva, da bi iz uprave odstranil nepoštene politike in funkcionarje, v vrtincu polemik pa se je znašel tudi predsednik Demokratske stranke Matteo Orfini, ki je tudi komisar rimske stranke.
KRIZA V UKRAJINI - Sklic nujne seje
Varnostni svet ZN o obnovitvi spopadov
NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov se bo danes sestal na nujni seji zaradi obnovitve spopadov na vzhodu Ukrajine, v katerih je bilo v zadnjih 24 urah ubitih več kot 26 ljudi in zaradi katerih je februarsko premirje znova močno ogroženo. Zasedanje VS ZN je zahtevala Litva, potem ko je ukrajinski predsednik Petro Porošenko objavil, da je na vzhod Ukrajine prišlo več kot 9000 ruskih vojakov. Zasedanje naj bi se začelo ob 15.30 po srednjeevropskem času, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal litovski diplomat.
Po besedah Porošenka, ki je včeraj v nagovoru parlamentu predstavil položaj v državi, so prorouski separatisti sprožili novo ofenzivo proti ukrajinski vojski. Še posebej hudi boji naj bi potekali pri kraju Marjin-ka zahodno od Donecka, Porošenko pa je opozoril pred nevarnostjo popolne invazije Rusije vzdolž celotne skupne meje.
Razmere so se po navedbah Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) sicer nekoliko umirile, so pa v tej organizaciji, ki nadzira izvajanje februarskega dogovora iz Minska, potrdili, da so prorouski separatisti na območju Donecka premaknili težko topništvo. Vrnitev težkega orožja na frontno območje bi bilo po oceni Ovseja močan udarec mirovnemu načrtu iz Minska.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem v Moskvi izjavil, da je mirovni sporazum za vzhod Ukrajine stalno ogrožen zaradi dejavnosti Kijeva. Ta se po njegovih besedah izogiba izpolniti obveznost o vzpostavitvi neposrednih pogovorov s pro-rouskimi separatisti.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je na drugi strani odgovornost za ponovno eskalacijo nasilja pripisal Rusiji, ki da upornikom dobavlja najbolj moderno orožje. (STA)
BOSNA IN HERCEGOVINA - Jutri enodnevni obisk papeža Frančiška
Papež Sarajevu prinaša sporočilo miru in sožitja
SARAJEVO - Papež Frančišek bo jutri na enodnevnem obisku v BiH. Geslo obiska je Mir z vami, poudarek pa bo na ekumenskem in medverskem dialogu. V Sarajevu se bo sveti oče sešel s političnimi in verskimi voditelji BiH, na stadionu Koševo pa daroval mašo. Udeležila se je bosta tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter koprski škof Jurij Bizjak. Tretje potovanje kakega papeža v BiH bo v soboto trajalo skupaj 11 ur.
Frančišek se bo ob prihodu najprej sešel s člani predsedstva BiH, na čelu katerega je trenutno Srb Mladen Ivanic. Na programu ima tudi srečanja s škofi, redovniki, bogoslovci in mladimi ter eku-menske in medverske pogovore s predstavniki drugih religij. Glavni dogodek bo ob 11. uri maša na olimpijskem stadionu Koševo, ki so ga med obleganjem Sarajeva med vojno v BiH v 90. letih minulega stoletja spremenili v pokopališče več tisoč ljudi. Zaradi triletnega medvojnega obleganja in več kot 10.000 smrtnih žrtev je Sarajevo simbol krvavih bojev v BiH.
Papež osem mesecev po obisku v Albaniji, nekdaj prvi ateistični državi sveta, znova potuje v državo, ki je še vedno v težavni fazi izgradnje. V BiH od day-tonskega mirovnega sporazuma, sklenjenega leta 1995, v dveh entitetah živijo muslimanski Bošnjaki, pravoslavni Srbi in katoliški Hrvati. Katoličanov je med 3,8 milijona prebivalcev po različnih podatkih med 430.000 in 460.000.
»Trenutno stanje države je še vedno težavno. Za seboj ima dramatično vojno in številne napetosti med muslimanskimi, pravoslavnimi in katoliškimi prebivalci. Gospodarstvo je na tleh, pri obnovi je treba storiti še veliko, socialni konflikti vzniknejo vedno znova,« je pred obiskom izpostavil tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi.
Verjetno je prav zaradi krvave zgodovine BiH geslo Frančiškovega obiska Mir z vami. V poslanici pred obiskom je sveti oče izpostavil, da v BiH prihaja, da bi v veri okrepil katoličane, da bi podprl ekumenski in medverski dialog, predvsem pa, da bi dal spodbudo mirnemu sožitju v državi, piše na spletni strani Svetega sedeža. V BiH je pripravljen priti kot brat in glasnik miru, je še sporočil papež in izpostavil, da želi vsem izraziti spoštovanje in prijateljstvo. »Vsakemu posamezniku, družini, skupnosti želim oznaniti Božjo milost, nežnost in ljubezen,« je navedel.
Sarajevski nadškof, kardinal Vinko
Papež Frančišek
ansa
Puljic upa, da bo Frančiškov obisk tudi prispeval k temu, da se BiH v mednarodni skupnosti potegne iz pozabe. Daytonski sporazum sicer govori o enakopravnosti, ki pa je v BiH po besedah Puljica niso uresničili. V trenutnih razmerah v BiH se politiko vedno znova dela na račun malih in šibkih, je še poudaril Puljic. Mednje naj bi na poseben način šteli tudi katoličani. Teh je bilo pred vojno v BiH 830.000, danes pa je ta številka skoraj pre-polovljena.
Tiskovni predstavnik Vatikana je sicer pred obiskom papeža poudaril, da Medžugorje oz. tamkajšnje prikazovanje Device Marije v papeževih govorih in pridigi v BiH ne bo igralo nobene vloge. Marijinega prikazovanja v Medžugorju, kamor vsako leto roma okoli dva milijona vernikov, Cerkev uradno ni potrdila. Preiskave o prikazovanju in romanjih v Medžugorje se po besedah Lombardija trenutno nadaljujejo v kongregaciji za doktrino vere, potem ko je prikazovanja preiskovala in lani zaključke preiskave Vatikanu predala posebna komisija pod vodstvom kardinala Camilla Ruinija.
Frančišek bo v BiH na svojem osmem potovanju v tujini, sicer pa bo to tretji obisk kakega papeža v tej državi. Papež Janez Pavel II. je BiH prvič obiskal slabi dve leti po daytonskem sporazumu, aprila 1997, nato pa še leta 2003, ko je med drugim v Republiki srbski hrvaškega intelektualca Ivana Merza razglasil za blaženega. Frančiška bosta v BiH spremljala kurijska kardinala Kurt Koch in JeanLouis Tauran, ki sta v Vatikanu pristojna za ekumenizem in medverski dialog.
Za udeležbo pri maši, ki jo bo na Ko-ševu daroval papež, se je po poročanju
hrvaške tiskovne agencije Hina prijavilo okoli 65.000 vernikov, sicer pa naj bi Sarajevo pripotovalo okoli 100.000 obiskovalcev in predstavniki kakih 400 medijev. Maše in nekaterih drugih srečanj se bosta prav tako udeležila visoka predstavnika slovenske Cerkve, ljubljanski nadškof in metropolit Zore ter koprski škof Bizjak. Nekaterih dogodkov ob papeževem se bo po navedbah MZZ udeležil slovenski veleposlanik v BiH Iztok Grmek.
Med obiskom, med katerim se bo Frančišek v papamobilu po poročanju Hi-ne tudi popeljal po sarajevskih ulicah, bodo vladali poostreni varnostni ukrepi, prav tako bodo po mestu postavljali zapore.
Varnostnim službam BiH naj pomagali tudi pripadniki FBI, Cie in drugih tajnih služb, avtobuse z romarji pa bodo policistom BiH pomagali pregledovati kolegi iz Hrvaške. Na delu bo po napovedih 2000 policistov in drugih pripadnikov varnostnih sil. (STA)
I
_
ZLATO
(999,99 %%) za kg
33.599,25
-7,82
SOD NAFTE
(159 litrov)
62,16$ -2,57
EVRO
1,1317 $ +1,60
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
4. junija 2015		
valute	evro (povprečni tečaj) 4. 6. 3. 6.	
ameriški dolar	1,1317	1,1134
japonski jen	140,47	138,46
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,467	27,460
danska krona	7,4599	7,4597
britanski fun	0,7354	0,7275
madžarski forint	312,30	311,35
poljski zlot	4,1692	4,1261
romunski lev	4,4285	4,4288
švedska krona	9,3396	9,3890
švicarski frank	1,0551	1,0427
norveška krona	8,7370	8,7145
hrvaška kuna	7,5605	7,5555
ruski rubel	62,1695	59,7700
turška lira	3,0377	2,9824
avstralski dolar	1,4618	1,4321
braziljski real	3,5498	3,4937
kanadski dolar	1,4089	1,3856
kitajski juan	7,01 77	6,9026
indijska rupija	72,4362	71,1522
mehiški peso	17,5812	17,2326
južnoafriški rand	13,9625	13,6489
12
Petek, 5. junija 2015
KULTURA
/
SSG - V torek predstavitev v tržaški palači Gopčevic
Kaj prinaša nova sezona?
Med koprodukcijami tudi Cankarjeva Lepa Vida - Tržaški teater medtem odprl Drama festival
Katera doživetja čakajo obiskovalce Slovenskega stalnega gledališča v sezoni 2015-2016? Katere predstave bo ustvaril domači ansambel, katere bodo na tržaški, goriški in beneški oder pripotovale iz Slovenije, kateri režiserji bodo v prihodnjih mesecih ustvarjali v tržaškem Kulturnem domu? O tem bo v torek ob 11. uri govor v dvorani Ba-zlen palače Gopčevic ob tržaškem kanalu. V stavbi, v kateri domujeta tudi občinsko odborništvo za kulturo in gledališki muzej Schmidl, bodo namreč predstavili vsebine nove sezone in tako tudi začeli s predprodajo abonmajev.
Program nove sezone je trenutno »top secret«, nekaj informacij pa je le prodrlo. Na primer ta, da bo SSG v novi sezoni ustvarilo predstavi v kopro-dukciji s tremi slovenskimi gledališkimi hišami. Z Mestnim gledališčem ljubljanskim bota na veliki oder postavila dramo Peer Gynt ; besedilo Henrika Ib-sena v prevodu Milana Jesiha bo reži-ral umetniški koordinator SSG Eduard Miler. V koprodukciji s Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in
Ssg je v Drami nastopilo s predstavo Trst, mesto v vojni
arhiv
Prešernovim gledališčem Kranj pa bodo ustvarili dramo o hrepenenju »par excellence« - Cankarjevo Lepo Vido v režiji Mihe Nemca. Na sporedu naj bi bili tudi Molière, Shakespeare, Maja-kovski, Baricco in druga pomembna gledališka imena.
Ssg je medtem v torek uspešno nastopilo na ljubljanskem Drama festiva-
lu s predstavo Trst, mesto v vojni. Dvojezični predstavi v režiji Igorja Pisona, ki je uspešno povezala slovenski teater, Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine in društvo Casa del lavoratore tea-trale, je namreč pripadla čast otvoritvene predstave. Pison in Eduard Miler pa sta bila na Drama festivalu tudi gosta niza pogovorov z ustvarjalci. (pd)
SREČANJE - Ob izidu dveh knjig
Ustvarjalno sodelovanje
Pogovor z Miroslavom Košuto in Marjanom Kravosom
NOVA ZGOŠČENKA - Podvig tržaškega harmonikarja
Solo Ipavec
V	domačem kraju, med prijatelji, na tistem odru, ki je bil nekoč videti tako visok (dvorana pa tako velika...): ta okvir si je Aleksander Ipavec zaželel za krstno predstavitev svojega prvega solo cedeja. Zato je izbral Finžgarjev dom na Opčinah, da bi po štiridesetih letih ponovno stopil na tisti oder, kjer se je vse začelo. Tistih časov se zelo dobro spominja tudi župnik Franc Pohajač, ki je bil takrat mentor otroške glasbene skupinice, v kateri je Ipavec »začel prijateljevati z glasbo«, zato je s posebnim zadovoljstvom uvedel tudi koncertni večer, na katerem je nekdanji deček zaigral kot uveljavljen koncertant.
V	vseh teh letih ga je harmonika spremljala skozi številna srečanja, doživetja, srečne in bolj žalostne trenutke življenja, med katerimi so nekateri zbrani v glasbenem potovanju, ki ga je zdaj zapisal na CD. Naslov Solo je hkrati dejstvo, občutek, oznaka. Avtorske skladbe so nastale v različnih obdobjih, nekatere so bolj znane v priredbah za komorne ali orkestrske zasedbe, a so bile izvirno napisane za harmoniko solo. Sam jih je Ipavec tudi predstavil svojemu občinstvu, ker gre za zelo osebne zgodbe, katerim je v sproščenem tonu dodal še druge anekdote, na primer o študiju harmonike s Sta-netom Maličem (ker doma ni bilo prostora za klavir) ali o zadimljeni sobi, kjer sta se oče in stric pogovarjala in prepevala ter je zdaj, v stilizirani obliki, postala podoba na platnici cedeja. Od ljubezenske izjave v obliki tanga do šaljivega portreta nagajivih malih učencev na Glasbeni matici v Špetru, od skladbe, ki je nastala na valu vtisov ob padcu meje med Slovenijo in Italijo, do kontaminacij »balkanskega bluza«, je njegova glasba vedno pripoved o meji, neizogibnih stikih med različnimi kulturami, žanri, tradicijami, ki zaznamujejo obmejnega človeka. Zato je Ipa-vec najraje svobodni interpret te identitete in lastnega doživljanja teh barv in vetrov, bolj kot drugih skladateljev. Z iskanjem najprej ritmičnih spodbud, se njegov navdih sprehaja med Argentino in Balkanom, skozi Francijo ali Italijo, kot potrjuje tudi novejša Suita štirih elementov, glasbena kulisa življenjskih izkušenj, ki opisujejo elemente z impresijami in podobami, katerim je Borut Čelik dodal ambientalne efekte.
S harmoniko in z besedami je Ipo pripovedoval o sebi, neposredno in srčno, tako kot je brezkompromisno avtentičen CD, ki bo predstavljen tudi v Martinščini (jutri) in na Topolovem (10. junija).
ROP
Aleksander Ipavec je svojo zgoščenko Solo predstavil v sredo na Opčinah
fotodamj@n
Miroslava Košuto (v sredini) in Marjana Kravosa veže dolgoletno poklicno in ustvarjalno sodelovanje
fotodamj@n
Prijeten junijski večer in lokacija s pravim kraškim pridihom kot je osmica Fabec v Mavhinjah, sta bila lep okvir literarnemu srečanju, katerega gosta sta bila pesnik in pisatelj Miroslav Košuta ter ilustrator, pravzaprav grafik, Marjan Kravos - Panči. Trža-
Danes festival Godibodi
V sodelovanju s Mladinskim Centrom Podlaga bodo danes ob 21. uri v amfiteatru sežanskega Kosovelovega doma gostili festival avtorske in etno galsbe Godibodi. Nastopili bosta skupini Smaal Tokk in Bas in Glas. Smaal Tokk bo predstavila primorski gangsta rap, začinjen s kritičnim pogledom na socialne, družbene in politične aktualnosti. Dvojica Glas in Bas pa se predstavlja s pretežno liričnimi besedili in s pomočjo raperske ter gledališke govorice osvetljuje mnoge problematike, ki povečini izhajajo iz rutinskih družinskih odnosov. Ob slabem vremenu bo koncert v Srednji dvorani Kosovelovega doma. Vstopnina znaša 5 €. Dodatne informacije dobite na tel. št blagajne 00386 5 730 2010 ali na www.kosovelovdom.si
KOSTANJEVICA - Cikel Glasba z vrtov svetega Frančiška
Zari Percussion duo
Cikel Glasba z vrtov svetega Frančiška, ki ga organizira Kulturni dom Nova Gorica v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico, se je nadaljeval s koncertom Zari Percussion dua, ki ga sestavljata Tržačana Alex Kuret in Denis Zupin. Študijske obveznosti na konservatoriju za glasbo Tartini v Trstu so ju v duo združile leta 2012. Od takrat se redno udeležujeta mednarodnih in državnih tekmovanj. Njuna energija je nalezljiva in igra prepričljiva, zato s tekmovanj prihajata najpogosteje z najvišjimi priznanji in nagradami. Le-te pa jima omogočajo številne nastope in koncertne priložnosti po Sloveniji in Italiji.
Repertoar za tolkala je razmeroma mlad, zato pa toliko bolj aktualen in zvočno privlačen. Za nastop v dvorani Frančiškanskega samostana sta se glasbenika odločila, da bosta pripravila izbor skladb, ki bo namenjen izključno izvedbi za dve ma-rimbi. Program je vključeval dela sodobnih skladateljev, od najmlajšega Tomasza Go-linskega, poljskega skladatelja rojenega leta 1986, pa do najstarejšega, rojenega leta 1961 v Franciji, Emmanuela Séjournéja. Glasbenikoma, ki sta se urila v razredu priznanega tolkalista in profesorja na tržaškem
Na Kostanjevici sta tokrat nastopila tržaška tolkalca Alex Kuret in Denis Zupin
matej vidmar
konservatoriju Fabiana Pereza Tedesca, je profesor posvetil skladbo Zari. Skladba je tolkalcema pisana na kožo. Profesor dobro pozna njune izvajalske adute in jima je tako posvetil delo, ki jima resnično ponudi možnosti izraziti vse njune interpretativne odlike. Zvočno prepričljivo delo, ki je ustvarjalo napetost od prve note in se pre-lilo v bohotno strastno igro v srednjem delu, sta podala suvereno.
Nastop je bil skozi cel koncert dober, skozi skladbe sta se podajala lahkotno. Zaznati je bilo medsebojno zaupanje, ki izhaja iz resnega in profesionalnega pristopa k
interpretaciji, to pa jima omogoča sproščenost v izvajanju. Tolkalni večer sta zaključila s posebnim delom Octabones izraelskega skladatelja Adija Moraga. To je skladba, ki jima je posebej pri srcu, saj jo pogosto vključita na tekmovalne nastope in z njo prepričata marsikatero žirijo. Tako sta s tem izvajalsko zapletenim delom, ki pa nudi veliko slušnih užitkov, sklenila goriški nastop. Dodatno noto simpatičnosti nastopu dua Zari Percussion doda tudi povezovanje Ale-xa Kureta, ki z zanimivim opisom približa poslušalcem vsako skladbo in skladatelja.
Metka Sulic
ška ustvarjalca veže dolgoletno prijateljstvo in ustvarjalno sodelovanje, tokrat pa sta prijetno pokramljala z novinarko Poljanko Dolhar o delih Dnevnik o lastovičjem gnezdu ter Zapisih na zarošeno okno, ki sta nastali izpod Košutovega peresa, obogateni pa s Kravosovimi ilustracijami. Knjigi je založila založba Mladika, vsi trije pa plodno sodelujejo že od leta 2011, ko je ob Košutovi 75-letnici izšla pesniška zbirka Drevo življenja.
Deli sta si vsebinsko popolnoma različni, kot je dejal Košuta, pa ju veže skupen odnos do življenja in jezika. Dnevnik o lastovičjem gnezdu je sicer dnevniški zapis, ki ga je avtor posvetil »pobudniku« Alojzu Rebuli. Prav slednji je Košuto spodbudil, naj poskusi pisati dnevnik, ki je s prihodom lastovic v hišo na Kontovelu prerasel v poetično metaforo življenja. Opazovanje lastovk je tako porodilo zanimiv pomladanski dnevnik dogajanja v ptičjem gnezdu. Avtor pa je prisotnim zaupal, da ne bo več redno pisal dnevnika, saj trdi, da rednost ne spada med njegove najboljše vrline.
Nekakšen Košutov dnevnik, ki se razteza za celih šestdeset let, pa je tudi zbirka govorov, časopisnih člankov, spisov, intervjujev, portretov, ki skupni prostor najdejo v Zapisih na zaro-šeno okno. Na prvem mestu pa je tudi tokrat ne samo lepa, temveč skrbno iskana beseda, saj si Prešernov nagrajenec za življenjsko delo ob vsaki novi izdaji želi, da bi bil vsak njegov zapis čim bolj preprost, a oseben.
Prav tako skrbno svojo pot išče grafik Marjan Kravos - Panči, ki pa nerad nastopa in tudi malo razstavlja predvsem v našem prostoru. »Raje delam zase in za ljudi, ki gotovo cenijo mojo ustvarjalnost,« je trdno prepričan Panči, ki je na svojevrsten način pristopil k poetični vsebini prijatelja Miroslava. Grafik je prisotnim dejal, da predvsem v Dnevniku o lastovičjem gnezdu ni želel pasti v banalnost realistične ilustracije, iskal je simbolistične prijeme z željo, da bi se na čim boljši način približal občutkom zgodbe. Košuta je z njim zelo plodno sodeloval, podobno kot z drugimi ilustratorji; med temi je v Mavhinjah posebej izpostavil Klavdija Palčiča, predvsem njegove interpretacije otroških prizorov.
V uri trajajočem pogovoru sta se gosta večera dotaknila tudi sodelovanja v Slovenskem stalnem gledališču, kamor je Kravos prišel predvsem na Ko-šutovo željo. Zapisi na zarošeno okno pa so služili tudi kot iztočnica za dodatno kritično razmišljanje o zamejskem prostoru, mladih, novem pristopu do grafike, pa še o Košutovem krstnem imenu Angel. Junijski večer se je po uradnem delu še nadaljeval ob kozarcu domačega vina in kraških dobrotah. (mar)
/
KULTURA
Petek, 5. junija 2015
13
GLASBA - Junija v Sloveniji cela vrsta zanimivih koncertov
Slavni Bob Dylan v ljubljanskih Stožicah, še prej Body Count, Cetinski, Mamma mia
Ameriški kantavtor bo nastopil 25. junija (že četrtič v Ljubljani) - Parni valjak na koncertu radia Capris v Kopru
V pričakovanju raznih glasbenih festivalov, ki so v poletnih mesecih zlasti med mladimi zelo priljubljeni, bo junija meseca nekaj zanimivih koncertov, med katerimi velja posebej poudariti nastop Boba Dylana v ljubljanskih Stožicah BODY COUNT
Če obstaja bend na svetu, ki uteleša pojem rap-metala, potem je to gotovo losangeleški kolektiv Body Count, katerega je pred nekaj desetletij osno-
Body Count, 7. junija v Ljubljani
val raper Ice T. Ta skupina bo nastopila v nedeljo, 7. junija v ljubljanskih Križankah. Ko so Body Count, ki so do zdaj zamenjali večino članov (nekateri so preminili zaradi bolezni, drugi kot žrtve spopadov tolp), v začetku devetdesetih posneli zloglasni EP Copkiller, je meja dobrega okusa in iskrenih čustev bila premaknjena precej visoko. Body Count so osvojili svet z albumoma Body Count in Born Dead. V času, ko je Los Angeles gorel zaradi rasnih nemirov, so Body Count peli o zatiranju, nemožnosti razvoja manjšin, peli so o smrti najbližjih, o prevarah in iluzijah. Bend je ostal svojevrsten kult; nikoli niso sklepali kompromisa, nikoli si niso dovolili, da bi jim kdo drug diktiral, kaj naj počnejo, kako naj igrajo in
o čem naj pojejo. Letos so se vrnili z albumom Manslaughter, zasedbi pa se je kot kitarist pridružil Juan Of The Dead, oziroma kultni thrash metal bojevnik Juan Garcia. TONY CETINSKI
Tri dni kasneje bodo Križanke znova v centru pozornosti z že običajnim gostom ljubljanske scene. V sredo, 10. junija (ob 21. uri) bo v Ljubljani nastopal Tony Cetinski s svojim Velikim poletnim koncertom. Gre torej za koncert enega največjih hrvaških estradnikov, kar je že samo po sebi doživetje. V poletno gledališče Križanke se vrhunski hrvaški pop in crossover zvezdnik vrača po petih letih. Tonyjevo bogato glasbeno kariero zaznamujejo številni glasbeni nastopi, albumi in hiti. Ljubezen do glasbe, energični nastopi in vokalne sposobnosti navdušujejo udeležence njegovih kon-
Bob Dylan bo nastopil 25. junija v ljubljanskih Stožicah
VELIKI KONCERT RADIA CAPRIS
Po sedmih letih se vrača največja koncertna zabava na Obali - veliki koncert Radia Capris, ki bo v, 12. junija, na Titovem trgu v Kopru. Zvezda večera bo ena najbolj popularnih skupin nekdanje Jugoslavije, Parni Valjak, a na odru se jim bodo pridružila še mnoga imena primorske pop-rock scene, in sicer Rudi Bučar, Zmelkoow, Slavko Ivančic, Danilo Kocjančič Friends, Ne me jugat, Stino in
Tony Cetinski, 10. junija v Ljubljani
certov. Slišali boste njegove odlične vokalne interpretacije iz starega in novega repertoarja. Tony Cetinski je v bogati glasbeni karieri večkratni dobitnik hrvaških glasbenih nagrad Porin. Je največkrat predvajani hrvaški izvajalec, pohvali pa se lahko tudi s sodelovanjem z nekaterimi svetovno znanimi zvezdami, s tenoristom Josejem Carrerasom, Placidom Domingom in drugimi. .
Parni Valjak, 12. junija v Kopru
Žiga Rustja. Koncert bosta odprli dve lokalni, še neuveljavljeni skupini, ki bosta izbrani preko posebnega natečaja. MAMMA MIA
Muzikal Mamma mia! oživlja glasbeno zapuščino legendarne skupine ABBA. Vse od premiere leta 1999 na West Endu v Londonu, si ga je v več kot 40 državah in 170 mestih po vsem svetu ogledalo prek 54 milijonov gledalk in gledalcev. Romantično zgodbo polno optimizma in življenjske energije, ki se odvija na grškem otoku, pod režiserskim vodstvom Juga Radi-vojevica, na odru izvaja 41-članska zasedba: Alenka Godec, Simona Vodopivec Franko, Damjana Go-lavšek, Uroš Smo-lej, Gojmir Lešnjak
- Gojc ter mnogi drugi. Abbine uspešnice bodo od 15. do 18. junija v Križankah, pod dirigentsko taktirko Patrika Grebla, prvič zadonele v slovenskem jeziku, za kar je z odličnimi prevodi poskrbel glasbenik in kantavtor Tomaž Domicelj.
BOB DYLAN
V Ljubljani bo 25. junija že četrtič nastopil Bob Dylan, eden največjih glasbenikov vseh časov, a prvič v dvorani Stožice. Bob Dylan je eden najpomembnejših in prepoznavnih glasbenikov 20. stoletja, ki je s svojimi odličnimi albumi in številnimi že skoraj pona-rodelimi skladbami narekoval ne le glasbeni, temveč celoten družbeni tempo 60. let 20. stoletja in ohranil status vrhunskega pisca glasbe in besedil vse do danes, ko ima za sabo kar 36 studijskih albumov in preko 120 milijonov proda-
Alenka Godec v muzikalu Mamma mia
nih plošč. Zadnji album Shadows In The Night je album priredb pop standardov in je že v prvem tednu prišel na vrh britanske lestvice. Bob Dylan je s tem podrl dva rekorda - pri 73. letih je najstarejši glasbenik, ki je prišel na 1. mesto britanske lestvice, hkrati pa je že neverjetnih 49 let od njegovega prvega albuma na 1. mestu - Freewheelin' Bob Dylan iz leta 1965. (I.F.)
LJUBLJANA - Razstava o legendarni skupini
Zgodba o Buldožerju
Prepovedano plakatiranje na ogled v Kinu Šiška in Galeriji Photon
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
V Kinu Šiška in Galeriji Photon v Ljubljani je na ogled razstava ob 40-le-tnici legendarne glasbene skupine Buldožer. Daljnega leta 1975 so namreč izdali svoj debitantski album Pljuni istini u oči, ki je bila ena prvih dolgome-tražnih LP-izdaj v Sloveniji in prvi domači rock album s popolnoma avtorsko glasbo. V naslednjih dveh desetletji delovanja so sledili še plošče kot so: Zabranjeno plakatiranje, Živi bili pa vidjeli, Izlog jeftinih slatkiša, Rok end roul (mini LP), Ako ste slobodni veče-ras, Nevino srce in Noč.
Dasiravno gre za slovenski bend pa so svoje pesmi praviloma vedno izvajali v srbohrvaškem jeziku, kar je še dodatno botrovalo, da je Buldožer predstavljal enega najbolj prepoznavnih, ne zgolj na slovenskem, temveč na celotnem prostoru nekdanje Jugoslavije.
Novo- valovski pristop, ki ga vpelje prav Buldožer, je pomenil skrajen odklon od tedanje popularne in tudi rock glasbe. Njihove plošče so se, dasiravno označene kot šund, ki kvari mladino, prodajale v dvajset tisoč in več nakladah. To kar je bil Frank Zappa na svetovni glasbeni sceni, je bil Buldožer na takratni jugoslovanski sceni. S svojimi nastopi v živo, na katerih so poleg same glasbe vključevali še teatralne, performativne ter literarne elemente in so postali integralni del njihovega celostnega izraza, so polnili koncertna prizorišča.
Sol Invictus
Faith No More
Alternative
Reclamation Recordings, 2015 Ocena: ★★★★★★★
Slike z razstave o Buldožerju Zabranjeno plakatiranje
rosa
Buldožerji so s svojim celostnim delovanjem gradili temelje t. i. kontrakulturi. V svojem ustvarjanju so z veliko mero humorja in ironije pod vprašaj postavljali rigidni ideološki ustroj, moralizem malomeš-čanstva in trdno zasidrane družbene konvencije, zlasti v (popularni) kulturi in umetnosti. O aktualnosti benda tudi dandanes ilustrativno priča njihov že domala ponarodeli zafrkljivi verz: novo vreme- novo stanje - staro sranje.
Razstava v Kinu Šiška in Galeriji Photon se osredotoča na vizualni
segment delovanja skupine. Prikazane so dokumentarne in režirane fotografije, video posnetki in grafični izdelki, ki so pomembno soustvarjali njeno celostno podobo. Razstava, ki jo spremlja tudi publikacija, zaobjame tudi širše dogajanje na kulturno-ume-tniškem ter pop-kulturnem področju v Sloveniji v 70. letih, torej v času in kontekstu, iz katerih je izšla tudi skupina Buldožer.
Na ogled je vse do 12. junija (Kino Šiška) oziroma do 17.julija (Photon), ob določenih terminih pa obstaja tudi možnost vodenega ogleda. (RoŠa)
Ameriški bend Faith No More se vrača z novo ploščo in to po dolgih osemnajstih letih. Nov album nosi naslov Sol Invictus, izšel pa je pred tremi tedni za manjšo neodvisno glasbeno založbo Reclamation Recordings. Skupina Faith No More je med osemdesetimi in devetdesetimi leti veljala za eno izmed najbolj inovativnih glasbenih zasedb. Bend in njegov karizmatični lider Mike Patton sta namreč ustvarila poseben sound, ki so ga sestavljali tako rok kot metal glasba, funky, new wave, pank, hard-kor, soul in še marsikaj. Faith No More so v tistih letih izdali šest plošč, doživeli svetovni uspeh in se leta 1998 nenadoma razpustili. Člani ben-da so se nato osredotočili na samostojne glasbene kariere. Med njimi izstopa prav gotovo Pattonova, lider benda je namreč ustanovil kar nekaj drugih skupin in sodeloval z veliko drugimi.
Bend se je leta 2009 vrnil na svetovno glasbeno sceno, danes pa ga sestavljajo že omenjeni pevec in lider, kitarist Jon Hudson, basist Bill Gould, pianist Roddy Bottum in bobnar Mike Bordin. Fantje so po skoraj dvajsetih letih posneli novo ploščo Sol Invictus in to v samozaložbi, saj je založba Reclamation Recordings last basista Billyja Goulda. Plošček sestavlja deset komadov, traja pa malo manj kot štirideset minut. Za novo ploščo ameriškega benda je v zadnjih mesecih vladalo veliko pričakovanje. Nekateri glasbeni kritiki so Pattonu in ostalim očitali, da se vračajo na oder le iz ekonomskih razlogov. Koncerti skupine so baje dokaj manj kvalitetni, kot so bili nekoč, a pustimo to. Plošča Sol Invictus je »močna« in iz glasbenega zornega kota zahtevna. Tu mislim na primer na drugi single Superhero, na pesmi Separation Anxiety, Black Friday in res svojevrstno Rise Of The Fall. Tu pa tam lahko prisluhnemo tudi bolj umirjenim skladbam, kot so na primer From The Dead, Sunny Side Up in uvodna Sol Invictus. Zadovoljivo.
1 4 Petek, 5. junija 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Včeraj dopoldne lažni bombni alarm
Grožnja z bombo izpraznila sodišče
Uslužbenci goriškega sodišča so dober del včerajšnjega dopoldneva preživeli na prostem. Tako kot njihove videmske kolege pred desetimi dnevi jih je iz sodne palače spodil bombni alarm, ki se je - kot se pogosto dogaja - izkazal za lažnega, a je kljub temu imel konkretne učinke tako na delovanje sodišča, kjer so obravnave ponovno stekle šele v popoldanskih urah, kot tudi na promet, saj je bila Ulica Sauro zaprta skoraj dve uri.
Anonimen klic, ki mu je sledila takojšnja evakuacija, je goriška policija prejela nekaj minut pred 11. uro na interventno številko 113. »V sodni palači je bomba,« je v italijanščini in brez posebnega naglasa dejal moški, ki je nato prekinil telefonsko zvezo. Kmalu zatem se je začela evakuacija: uslužbenci, sodniki, odvetniki, obtoženci, priče in vsi ostali, ki so včeraj dopoldne bili na sodišču, so se zbrali na ulici, kjer so sopari navkljub ostali skoraj dve uri. Na kraj so najprej prihiteli policisti, karabinjerji in gasilci iz Gorice, sledili so jim še policijski pirotehniki iz Vidma in posebna enota ka-rabinjerjev iz Padove z izurjenim psom, ki se je zaradi obiska madžarskega predsednika republike že zjutraj mudila na Goriškem. Preiskava prostorov je trajala skoraj dve uri, predstavniki sil javnega reda, ki jim je pomagal devetletni nemški ovčar Alesi, pa niso našli nobenega eksplozivnega telesa. Tako so okrog 12.40 ponovno odprli za promet Ulico Sauro in omogočili uslužbencem sodišča, da so se vrnili na delovno mesto.
»Sodelovalo je okrog trideset karabi-njerjev in policistov. Preiskavo prostorov smo namreč želeli opraviti v čim krajšem času in omogočiti, da bi dejavnost sodišča ponovno stekla,« sta povedala vodja letečega oddelka kvesture Claudio Culot in kapetan goriških karabinjerjev Lorenzo Pella ter izpostavila, da so imeli zaradi prometne zapore polne roke dela tudi mestni policisti. »Največ nevšečnosti je bilo v ulici XXIV Maggio, večje prometne težave pa smo pre-
prečili,« je povedal poveljnik Marco Muz-zatti. Bombni alarm je škodo povzročil tudi trgovcem in drugim podjetnikom, ki imajo sedež nasproti sodišča. Dokler ni bila zapora preklicana, stranke niso mogle do njih, saj je bilo območje pred sodiščem zavarovano in neprehodno. Nadpovprečno število gostov pa so imele kavarne v bližini, kjer je med dveurnim čakanjem poiskalo osvežitev kar nekaj ljudi.
Evakuacija je prekinila več obravnav, ki so včeraj dopoldne potekale na sodišču, med temi tudi zadnjo obravnavo v postopku zoper podjetnike iz Tržiča, ki naj bi izkoriščali tuje delavce. Da je bil bombni alarm povezan s tem ali kakšnim drugim procesom, ni mogoče izključiti, predstavniki sil javnega reda pa so izpostavili, da so lahko povodi za tovrstna dejanja zelo različni: včasih zadošča že šolska naloga ... (Ale)
Zapora pred sodiščem
TRŽIČ - Občinski odbor odobril program javnih del
Devet milijonov naložb
Nov sedež civilne zaščite bo vreden 1.200.000 evrov, milijon namenjajo obnovi ulic
Tržiški občinski odbor je odobril nov triletni načrt javnih del, v katerem je predvidenih devet milijonov evrov naložb. Skoraj milijon evrov namenjajo obnovi ulic in javne razsvetljave, 1.800.000 evrov bo šlo za gradnjo novega vrtca Collodi, 300.000 evrov bo potrebnih za gradnjo slačilnic ob hokejskem igrišču. V gradnjo novega sedeža civilne zaščite bo občina vložila 1.200.000 evrov, medtem ko bo za prenovo Ulice Agraria šlo 850.000 evrov. »V programu javnih del odgovarjamo na številne zahteve teritorija, pri čemer imam še zlasti v mislih novo šolo v Ulici Isonzo, prilagoditev šole Giacich pro-
tipožarnim predpisom, ki je vredna 331.000 evrov, in obnovo Ulice Taglia-mento, za kar bo potrebnih 140.000 evrov. Za vzdrževanje raznih šolskih poslopij bo šlo 125.000 evrov, pomembna pridobitev bodo tudi slačilnice ob hokejskem igrišču, na katere čakajo že vrsto let,« pojasnjuje tržiški občinski odbornik za javna dela Massimo Schiavo. »V čim krajšem času bomo sestavili seznam ulic, ki so najbolj potrebne prenovitvenih del, takoj zatem se bomo lotili njihovega asfaltiranja. Začeli bomo v Ulici Agraria,« pojasnjuje občinski odbornik za tehnične službe Fabio Gon in poudarja, da bodo obnovili tudi stano-
vanjski blok v Ulici Rossetti v Pancanu (1.650.000 evrov) in parkirišče pod hribom za mestom (258.000 evrov), razširili bodo pokopališče (200.000 evrov) in uredili novo vodovodno napeljavo v sprejemnem središču ob Prelosnem jezeru (100.000 evrov). Za vzdrževanje športnih objektov bo šlo 142.000 evrov, za kulturne objekte 200.000, za posege na področju okolja 602.000 evrov in za socialne službe 214.000 evrov. Skupno so predvidene naložbe vredne 9.215.000 evrov. »Potrdili smo trend iz zadnjih let, ko smo imeli na voljo okrog deset milijonov evrov,« razlaga občinski odbornik za proračun Francesco Martinelli.
bumbaca
GORIŠKA - Obisk madžarskega predsednika Janosa Aderja
»Za mir se je treba boriti«
Obiskal Martinščino in Debelo grižo - S slovenskim predsednikom Pahorjem sije ogledal pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju
KARABINJERJI
V goriški pokrajini aretirali 28 ljudi
Karabinjerji goriškega pokrajinskega poveljstva so v zadnjem letu aretirali 28 ljudi, med katerimi je bilo 14 italijanskih državljanov, ovadili pa so jih kar 570. Okrepili so nadzor nad teritorijem, v 93.000 urah opravljene preventivne dejavnosti pa so pregledali 66.307 vozil in 87.547 ljudi. Obravnavali so tudi 143 prometnih nesreč: dve sta imeli smrtni izid, 90 pa je bilo nesreč z ranjenci. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so goriški karabi-njerji v dvanajstih mesecih odvzeli 85 vozniških dovoljenj, pet voznikov pa je ob vozniško bilo zaradi vožnje pod vplivom drugih opojnih substanc. Veliko pozornosti so posvetili tudi varnosti na delovnem mestu; preiskali so 87 gradbišč in podjetij. Zaradi raznih kršitev pa so ovadili na prostosti 33 ljudi in naložili za 230.298 evrov kazni.
Podatke o delu, ki so ga ka-rabinjerji opravili v minulem letu, je goriško poveljstvo posredovalo medijem ob priložnosti 201. obletnice ustanovitve karabinjerjev. Obletnico bodo obeležili danes dopoldne s svečanostjo, ki bo potekala v vojašnici Cascino v Gorici, kjer ima sedež 13. regiment karabinjerjev Furlanije Julijske krajine. Vojaške slovesnosti se bodo udeležili predstavniki vojaških in civilnih oblasti, sorodniki karabi-njerjev ter pokrajinski predstavniki združenj ANC in ONAOMAC. Ob tej priložnosti bosta poveljnik 13. regimenta, polkovnik Claudio D'Angelo, in pokrajinski poveljnik karabinjerjev, podpolkovnik An-tonino Minutoli, izročila priznanja najbolj zaslužnim karabinjerjem.
Madžarski predsednik Janos Ader se je včeraj mudil na Goriškem. Dopoldne je bil na zasebnem obisku v občini Zagraj, nato pa si je v okviru delovnega obiska v Sloveniji v spremstvu predsednika Boruta Pahorja ogledal pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju ter solkansko vojaško pokopališče. Obisk je bil posvečen spominu in opominu na dogodke prve svetovne vojne ter krepitvi dialoga med narodi. »Smo del srečne generacije, ki živi v miru in v združeni Evropi. Svoje sinove in vnuke pa moramo pripeljati v te kraje, da se ohrani spomin na prvo svetovno vojno. Opomniti jih moramo, da mir ni dan enkrat za vselej, zanj se je treba boriti,« je dejal Ader. Predsednik si je najprej ogledal muzej prve svetovne vojne v Martinščini, nato je položil venec k spomeniku padlim vojakom 4. Honved pe-špolka in obiskal še Debelo grižo, kjer je nedavno ob navzočnosti italijanskega predsednika Sergia Mattarelle potekala svečanost ob stoletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno. Ustavil se je pri spomeniku padlim italijanskim in madžarskim vojakom, ki so se na goriškem Krasu »pobratili v smrti«, pred
Madžarski predsednik v muzeju na Debeli griži (levo) in na Cerju s Pahorjem (desno)
bumbaca, k.m.
odhodom pa si je ogledal še topniške kaverne, ki jih je pokrajina obnovila v okviru projekta Kras 2014+. Aderja so spremljali deželna odbornica Sara Vito, zagrajska županja Elisabetta Pian ter predsednik in podpredsednica pokrajine Enrico Gherghetta in Mara Černic.
Aderjev obisk se je nadaljeval v Sloveniji. V spremstvu predsednika Pahorja je obiskal pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju, nato pa še solkansko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne. »Madžarski predsednik je prvi predsednik kake tuje države, ki je obiskal Cerje. Je prvi, ki se bo odpravil po poti miru. Veseli in ponosni smo, da predsedniki sosednjih in upajmo, da v prihodnosti tudi predsedniki drugih držav, obiščejo ta
spomenik in opomnik, ki skuša ljudi navdahniti z idejo miru in sodelovanja,« je povedal Pahor in dodal, da je Ader na Cerje prišel tudi zaradi številnih madžarskih žrtev, ki so, tako kot pripadniki drugih narodov, tragedijo prve svetovne vojne plačali s svojim življenjem. »Naša skupna odgovornost je, da se spomnimo vseh, ki so izgubili
življenja v teh bitkah, ter da skupno sporočilo prenesemo tudi našim vnukom: da se to, kar se je zgodilo v prvi svetovni vojni in nadaljevalo v drugi svetovni vojni, ne zgodi nikoli več,« pa je poudaril Ader. V nadaljevanju obiska na Goriškem sta predsednika obiskala še Solkan, kjer sta se mimo solkanskega mostu sprehodila do vojaškega pokopališča iz prve svetovne vojne. (ur, km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 5. junija 2015
15
NOVA GORICA - Turistični vodniki
»Enostavno ne bomo več konkurenčni«
Na Novogoriškem je okrog 40 posameznikov, ki izvajajo občasno lokalno turistično vodenje, še dodatnih 20 ljudi pa se zanima za pridobitev tovrstne licence. Toda vsem skupaj bo, kot kaže, načrte prekrižal novi pravilnik o osebnem dopolnilnem delu, ki bo stopil v veljavo čez slab mesec dni. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je namreč seznamu del, ki se lahko opravljajo kot osebno dopolnilno delo, dodalo nova, izbrisalo pa je občasno lokalno turistično vodenje skupin in posameznikov ter prevoze na tradicionalen način.
Skladno z novim pravilnikom bi bili lokalni vodniki, ki to delo opravljajo občasno, torej po novem pri-morani registrirati status samostojnega podjetnika ali opravljati storitev v okviru podjemne pogodbe. »Kar pa je neumnost! Ukinitev te postavke v pravilniku znižuje število lokalnih vodnikov, saj si ti statusa ne morejo več urediti na zanje primeren in finančno vzdržen način. Te ljudi pa potrebujemo, saj je občasno lokalno vodenje osnova za razvoj turistične ponudbe,« je včeraj na seji sveta severne Primorske regije opozoril Črtomir Špacapan, direktor Regijske razvojne agencije severne Primorske.
Še večje ogorčenje je novi pravilnik, ki stopi v veljavo 1. julija, požel med lokalnimi turističnimi vodniki, ki to dejavnost opravljajo le občasno in so jo imeli doslej registrirano v sklopu del, ki se opravljajo kot osebno dopolnilno delo. »Pa saj ne služimo ne vem kakšnih zneskov. Tu gre za kakšno uro ali dve vodenja turistov med vikendi. Najbolje, da ostanem doma, na takšen način ubijajo voljo ljudi, ki
Vodeni ogled kavern na Sabotinu
foto k. m.
bi radi delali,« je včeraj za Primorski dnevnik povedala Irena Komel, turistična vodnica iz Nove Gorice, ki bo konec meseca morala zapreti dosedanji status osebnega dopolnilnega dela. »Kar se tiče občasnega lokalnega vodenja, je bil ta status za nas idealen,« poudarja Komelova, ki bo primorana odpreti bodisi status samostojne podjetnice ali pa delati preko avtorskega honorarja. »Oboje pa je drago. Stroški se nam bodo povečali do te mere, da na trgu enostavno ne bomo več konkurenčni. Poudariti je treba tudi naslednje: agencije nerade obračunavajo avtorske honorarje, ker imajo s tem še one dodatne stroške. Zato marsikatera agencija lokalnega vodnika po avtorski pogodbi sploh ne najame!«
Da izbris postavke iz omenjene-
ga pravilnika predstavlja hud udarec za razvoj turizma, saj še dodatno zmanjšuje možnosti za legalno delo lokalnih vodnikov in otežuje normalno delovanje in razvoj turističnega gospodarstva, opozarjajo tako na RRA za severno Primorsko kot na Razvojni agenciji ROD Ajdovščina in Občini Brda. Župani so na včerajšnji seji sveta regije zato podprli sklep z zahtevo, da resorno ministrstvo ponovno vključi občasno lokalno turistično vodenje skupin in posameznikov ter prevoze na tradicionalen način v seznam del, ki se lahko opravljajo v okviru osebnega dopolnilnega dela. »Zahtevamo, da se ta pereč problem uredi najkasneje do 1. julija, ko bi sicer pričel veljati nov pravilnik,« so v sklepu navedli župani. (km)
ŠTEVERJAN - Od danes do nedelje Likof
Začetek z aperitivom, jutri pester program
V	Števerjanu se danes začenja Likof. Ob 19. uri bo aperitiv z ocvrtimi prigrizki, ki jih bo pripravila gostilna Tre amici iz Gorice. Za glasbeno popestritev bo poskrbela skupine Lune Troublante. Jutri ob 17.30 bo uradno odprtje kioskov s prihodom voza z vinom in češnjami ter srečanjem z vinarji. Med 17.30 in 20.30 bo otroški program v znamenju milnatih mehurčkov, skupinskih iger in likovne delavnice. Med 18.30 in 20.30 bo razvedrilni program z gastronomskimi dogodki, degustacijami ter s srečanjem z vinarji in kuharji, ki ga bo vodil Evgen Ban. Ob 18.30 bo vodena degustacija v vinogradu za začetnike, ob 19. uri pa bo eko-ve-čerja v vinogradu z vini Vinoteke števerjanski griči. Ob 19. uri bo de-gustacija piv pivovarne Antica Conte iz Gorice. Ob 19.45 bo vodena degustacija v vinogradu ob sončnem zatonu, primerjali bodo stare letine vin Collio Bianco. Ob 20. uri bo nagrajevanje natečaja Uni Wine, ob 21. uri bo nastopila skupina Daniele Stallone & his Loud Roll Shuffle Band.
V	nedeljo, 7. junija, bo odprtje kioskov ob 11.30. Ob 11.45 bo Kava s knjigo. Med 11.30 in 19.30 bo potekal otroški program. Med 12.30 in 19.30 bo potekal razvedrilni program, ki ga bo spet vodil Evgen Ban. Ob 12.30 se bodo na osrednjem števerjanskem trgu zbrali ljubitelji Vesp in se podali na vožnjo po Vinski poti. Potekal bo tudi natečaj Pripelji dekle na Vespi. Ob 15. uri bo srečanje z vinarji, ob 16. uri bodo nagradili udeležence natečaja za osnovnošolce Mizica pogrni se. Ob 18. uri bodo ponovili vodeno degustacijo za začetnike, ob 19.45 pa bo degustacija starih letnikov v vinogradu. Ob 19.30 bo za brazilsko glasbo poskrbela
skupina Denise Dantas 4et. Na osrednjem števerjanskem trgu se bodo skupno zvrstili štirje kuharski šovi s priznanimi kuharskimi mojstri. Prvi bo na sporedu jutri, ostali trije pa se bodo odvijali v nedeljo popoldne. Svoje kuharsko znanje bodo z obiskovalci delili Michela Fabbro iz goriškega Ro-senbara, Vincenzo Gargiulo iz restavracije Alle Vigne z Jazbin in Chiara Canzoneri iz goriške restavracije Hendrick's.
Na Likofu bo jutri in v nedeljo mogoče okusiti tudi jedi, ki jih bodo pripravili gostinci iz Štever-jana in okolice. Na voljo bodo dobrote iz turistične kmetij Mauro Rosolin, podjetja Coooking Paola iz Gorice, gostilne Koršič iz Štever-jana, turistične kmetije Stekar iz Števerjana in restavracije Alle vigne z Jazbin. Novost letošnje izvedbe je tudi brezglutenski in vegetarijanski meni, ki ga bo pripravila ekipa podjetja Cooking Paola. Podrobne informacije so na voljo na spletni strani www.likof.org.
GORICA - Odbor #noBiomasseGo
Zahtevajo sklic omizja in zamrznitev postopkov
GORICA - Aldo Cazzullo na zgodovinskem festivalu
V primežu kalupov
Za »zapoznel« zaključek vojne naj bi bila kriva Jugoslovanska armada, ne pa nemška vojska, ki se ni hotela predati
Odbor #noBiomasseGo je včeraj odposlal deželni odbornici za okolje Sari Vito in predsedniku pokrajine En-ricu Gherghetti zahtevo po sklicu omizja, v okviru katerega bi prisluhnili opozorilom in pripombam združenj in organizacij, ki si prizadevajo za zaščito okolja in zdravja ljudi. Člani koordinacije zahtevajo, da naj se v goriški občini čim prej opravijo analize kakovosti zraka, kar še zlasti velja za Štan-drež, Sv. Ano, Rojce in območje ob že obstoječima termoelektrarnama na biomaso v ulicah Ressel in Gregorčič v štandreški industrijski coni. Člani koordinacije so hkrati prepričani, da je
treba opraviti temeljito študijo o učinkih, ki bi jih na okolje imeli obrat za predelavo aluminija in dve termoelektrarni na biomaso, ki ju podjetje Rail Services hoče zgraditi v Tržaški ulici. V pričakovanju na rezultate raziskave pozivajo pristojne oblasti, naj zamrznejo postopke za pridobitev dovoljenj za obratovanje vseh novih industrijskih obratov v središču mesta. Koordinacija je vložila tudi zahtevo po preverjanju vseh aktov, ki jih je doslej sprejela pokrajinska uprava v okviru postopkov za izdajo dovoljenj za obratovanje obeh termoelektrarn na biomaso in obrata za predelavo aluminija.
Zaključna razstava mestne galerije
Z drevišnjim odprtjem razstave domačega goriškega umetnika Klem-na Bruna novogoriška Mestna galerija zaključuje letošnjo razstavno sezono. Brun se s serijo risb človeških figur vrača k praviru, k počelu. »Obvladanje prostoročnega risanja po modelu je osnova vsakega nadaljnjega študija, uvod v spoznavanje anatomije in perspektive ter kompozicijskih načel, skratka, učenje likovne abecede, brez katere ni
moč formulirati smiselnih izjav,« je zapisal likovni kritik Brane Kovič v uvodnem eseju v katalogu. Klemen Brun, rojen leta 1974 v Šempetru pri Gorici, je obiskoval zavod Max Fabia-ni v Gorici, zatem je študij nadaljeval na beneški akademiji lepih umetnosti, kjer je leta 2001 diplomiral iz slikarstva. Organizira in udeležuje se različnih umetniških kolonij ter razstavlja tako doma kot v tujini. Živi in ustvarja v Novi Gorici. Razstava bodo odprli drevi ob 20. uri, umetnika in njegovo delo bo predstavil likovni kritik Brane Kovič. Na ogled bo do 24. junija. (km)
»Naj moja kri nečemu služi.« Tako se je glasil naslov posega, ki ga je minulo nedeljo v okviru festivala eStoria suvereno izvedel novinar Aldo Cazzullo. Predstavil je in jih zgodovinsko okviril pisma nekaterih na smrt obsojenih ali tragično preminulih Italijanov v letih 19431945. Izbrana vsebina je iz dveh vzrokov sodila v festivalski spored: ker poteka letošnji maj v duhu 70-letnice zaključka druge svetovne vojne in ker so v uporu sodelovali predvsem mladi ljudje, ki so darovali življenje za prihodnost, ki naj bi bila drugačna od časa, v katerem so sami živeli.
Izmenično z razlago predavatelja je vsebino pisem občuteno in brez pateti-ke prebirala Alessandra Marc, za kar jo je zavzeto nagrajevalo s ploskanjem okrog sto štirideset poslušalcev in poslušalk. Predavatelj je na začetku izpostavil nekaj miselnih iztočnic, kot je na primer nujno zavedanje, da so sčasoma postali pisci pisem staršem, svojim otrokom ali življenjskim partnerjem heroji, v času težkih izbir pa jih je okolje obsojalo in prepuščalo usodi, ki jo je krojilo nasilje. Nadalje: sedaj se moramo sramovati odnosov in pogojev, v katerih živimo, če le pomislimo na strahovite žrtve in napore, ki so bili potrebni, da se je družba rešila pritiskov in krivic, ki so vladale v obdobju med dvema svetovnima vojnama. Naši dedje so se morali boriti proti lakoti, naši očetje so kot glavno skrb
imeli študij in usposabljanje, mi pa moramo spet skrbeti, da ne bodo naši otroci živeli v revščini.
Italijanska »resistenza« je bila raznolika po sestavi in izvoru. Sodelovali so organizirani komunisti, meščanski srednji sloj s prostimi poklici, cehovsko vzeto železničarji in zdravniki, kmetje na podeželju, ženske in pubertetniki, politično nezgrajeni mladeniči, zajeti vojaki, ki se iz nemških taborišč niso hoteli vrniti, ker bi morali sodelovati v fašistični milici Sa-lojske republike, orožniki, duhovniki in redovnice. Med vsemi temi je bilo tudi dva tisoč Judov.
Slišati je bilo pričevanja trinajstletnega dečka, ki se je vključil v partizansko enoto, častnika, ki ni sprejel nemške ponudbe o vrnitvi v Italijo, ker ni hotel zapustiti svojih vojakov, orožnika, ki se pogovarja s svojim rabljem, političnega ujetnika, ki piše bratu o grozodejstvih nacističnih stražarjev nad sovjetskimi ujetniki, italijanskega prebežnika iz nemške vojske k partizanom, še žive stoletne de-portiranke, ki družini obljublja, da se bo iz ujetništva gotovo vrnila, obsojenega komunista, ki se v pismu zahvaljuje fašističnemu častniku, ker ga je med sodnim procesom branil in izpostavljal njegovo poštenost.
Med izvajanjem se Aldo Cazzullo ni izognil krajevnim dogajanjem, pri čemer je padel v oblikovane kalupe povezane s Toplim vrhom (furlansko Porzus)
in razlago, da se na vzhodni meji osvoboditev ni uresničila 25. aprila 1945, ker so se spopadi in zapleti nadaljevali zaradi »znanih dogajanj povezanih s prihodom Titove vojske v Julijsko krajino«.
Se pravi, da je za »zapozneli« zaključek vojne kriva zavezniška Jugoslovanska armada, ne pa nemška vojska, ki se ni hotela predati. Medtem ko je v Ca-serti premirje začelo veljati že ob koncu aprila, je nemški Armadni zbor na Primorskem in Notranjskem podpisal kapitulacijo šele 7. maja v Ilirski Bistrici. Očitno so te »podrobnosti« zanemarljive in je pomembnejši halo efekt s trditvijo, da je Tito hotel zasesti ozemlje do Tilmenta. Ni čudno, če je neka anketa med mladimi v Srednji Italiji izpostavila prepričanje, da se je pokol Ardeatin-skih jam dogodil v Julijski krajini (sic!). Takšne so posledice retorike povezane z Dnevom spomina...
Zaključek srečanja je bil spodbuden za mlade, ki naj se znebijo vtisa, da so se rodili v zgrešeni državi. Če so v prvi svetovni vojni zmagali dedje in so v drugi zmagali očetje (Italija pač vedno zmaguje, op. kronista), ne smemo zavračati sedanjega izziva in se moramo upreti razsu-lu. Nevarnosti ne predstavlja goriška manifestacija CasaPound, temveč neznanje, površnost, družbena odtujenost. Severovzhodni del države je zopet postal prepletanje raznih kultur in povezovalna zadrga med Vzhodom in Zahodom. (ar)
16
Petek, 5. junija 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Festival In/Visibile Cities
Beli revolver, mesto in vojna
Sredi Travnika, v bližini Pacassije-vega vodometa, kraljuje velikanski revolver. Ni pištola, temveč pravi kavboj-ski revolver bele barve. Vrti se včasih desno, včasih levo in zdi se, da zasleduje mimoidoče z ustjem svoje cevi. Prvi trenutek zajame opazovalca rahla tesnoba, hip zatem pa vsaj dobro seznanjeni s sporedom festivala In/Visibile Cities pomislijo na izbrano okvirno vsebino. Prireditelji, člani Združenja Quarantasette-zeroquattro, so za letošnjo vsebino izbrali naslov »Mesto in vojna«. Tisti revolver nekako ponazarja njihovo izbiro.
Vsekakor bo občanom in zunanjim obiskovalcem ostalo v spominu predvsem tisto orožje, kajti nobena od ostalih točk, kjer se odvijajo zelo raznolike dejavnosti, ni tako izrazita čeprav zanimiva. Takšnih točk je kar enajst, med njimi grad, Raštel, Trgovski dom, Bratinov dvor. Soprirediteljev je kakšen ducat. Glavni meceni so EU, dežela FJK, goriška občina, Republika Slovenija, Republika Hrvaška, Istrska regija in podjetje AcegasApsAmga, manjših je še ducat.
Uradni začetek petdnevnega festivala so priredili v sredo kasno zvečer sredi Travnika. Glavni direktor Alessandro Cattunar je več kot sedemdesetim poslušalcem obrazložil vsebino in sporočila nenavadne manifestacije, ki se je udeležujejo kot dejavni ustvarjalci umetniki, informatiki, fotografi, animatorji obeh spolov iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Nizozemske, Anglije, Španije, Grčije, Srbije. Vsakdo je prinesel svoja znanja in izkušnje, da jih primerja in prepleta z ostalimi. Vsem pa so skupni predlogi podo-življanja mestnih jeder, ki v obilni večini primerov ostajajo »nevidni« ali neprivlačno sivih samim prebivalcem, kaj šele prišlekom in obiskovalcem. Čas je, da prevetrimo pristope in načine »pripovedovanja« na primer Gorice. Odrasle so nove generacije uporabnikov, ki jih razlaga sredi trga v obliki predavanja ne le dolgočasijo, temveč povsem odvračajo. Na razpolago je raznolika tehnologija, ki omogoča približati na nov način vsebino muzejev, arhitekturo stavb, zgodovino dogodkov. Seveda je potrebno obvladovati tehnologijo in dodati ustvarjalnega duha.
V slovenščini je govoril Borut Jerman, zastopnik združenja PINA iz Kopra, ki je glavni vsebinski sodelavec, medtem ko je za tehnične namestitve odgovorna videmska zadruga Puntozero. Publiki je posredoval zadovoljstvo, ki preveva vse mlade ne glede na jezik in geografski izvor in kljub velikemu miselnemu ter fizičnemu naporu zadnjih dni pred začetkom. Napovedal je večerna dogajanja na Travniku, sicer pa se bo vse ostalo dogajalo na različnih mestnih lokacijah, tudi v opuščenih večjih trgovinah in obrtniških delavnicah.
Zupan Ettore Romoli je v pozdravnem nagovoru izrazil ponos nad dejstvom, da se nekaj zelo sodobnega in raziskovalnega dogaja v mestu, o katerem imamo pogosto občutek odmaknjenosti in otrplosti. Iskreno se je zahvalil prirediteljem. Predsednik Trgovinske zbornice Gianluca Madriz je pozval pobudnike, naj postane Festival In/visible cities vsakoletni dogodek tudi z namenom povezovanja narodov in jezikov, kakršnega je doživel med svojim predvčerajšnjim obiskom Zagreba. Direktor Alessandro Cattunar je pred zaključkom predstavitve pozval Goričane, naj se vključijo v dogajanja, ker predpostavlja večina pobud interakcijo med nameščenimi »projekti« in obiskovalci ali enostavno mimoidočimi. Odprtje festivala je predvidevalo ogled na prostem filma o Nori Gregor, a so vrtenje celovečerca premestili
iz tehnično varnostnih vzrokov v novo-goriško gledališče. Za gledalce iz Gorice je bil na razpolago avtobus, ki jih je odpeljal s Travnika in pripeljal nanj. V gledališču je čakalo okrog sto dvajset gledalcev iz Nove Gorice, z avtobusom se jih je pripeljalo sedemindvajset. Nič kaj obetavno. (ar)
Revolver na Travniku (desno);
odprtje festivala (spodaj)
bumbaca
Na festivalu In/Visible cities sodelujejo kot ustvarjalci tudi malčki iz goriškega otroškega vrtca Rin-garaja. Na Travniku je vsak festivalski večer ob 21.30 projekcija vi-
dea, ki sta ga izdelala Matthie Ter-cieux in Edouard Souillot. Otroci iz vrtca Ringaraja so se v preteklih tednih dvakrat odpravili v pokrajinsko mediateko Ugo Casiraghi, kjer so iz
lepenke ustvarili svoje mesto. Umetnika sta njihove stvaritve digitalizirala in jih skupaj z drugimi uporabila v videu, v katerem je zaživelo otroško digitalno mesto.
GORICA - Javno nastopanje
Koristni napotki tudi za maturo
Dijaki 5. razredov goriških višješolskih zavodov Ziga Zois in Jurij Vega so se konec maja udeležili delavnice javnega nastopanja, ki jo je vodil Denis Hilčer, trener in »coach« z dolgo kilometrino, kot se temu danes reče. »Naš namen je bil, da od tega srečanja odnesemo čim več, saj smo dobili nekaj koristnih napotkov za nastop pred maturitetno komisijo in tudi za druge nastope, ki nas še čakajo v življenju. Slednje je namreč polno preizkušenj, izpitov, govornih nastopov in od nas bo odvisno, kako uspešni bomo,« pravijo dijaki in pojasnjujejo, da se je predavatelj posvetil tudi posameznikom, saj so bile skupine majhne. »Vzdušje med udeleženci je bilo prijetno, prijateljsko in sodelovalno. Seznanili smo se z osnovami nebe-sedne in besedne komunikacije, z zaznavnimi kanali in s pomenom struktur, pa tudi z nekaterimi tehnikami sproščanja, ki nam bodo koristile, ko se bomo soočali s tremo ali pa ko bomo začutili, da naš nastop ne poteka
Udeleženci delavnice v slovenskem šolskem središču
foto m. k.
po želenih tirnicah. V veščinah nastopanja smo se namreč preizkusili tudi sami. Seveda marsikaj ni bilo tako lahko, kot se je zdelo na prvi pogled, saj bo potrebne še veliko vaje, preden
GORICA - Skavti
Praznovanje bo v nedeljo doseglo višek
bomo postali vešči govorci. Toda vsaka pot se začne s prvim korakom. Dobrega javnega nastopa pa se lahko naučimo prav vsi,« zadovoljeno poudarjajo udeleženci delavnice.
Med vzgojnimi organizacijami, ki so v zadnjih desetletjih najbolj zaznamovale mlade rodove slovenske narodne skupnosti na Goriškem, ima brez dvoma posebno mesto skavtska. Njeni zametki segajo v prva 60. leta, ko se je nekaterim mladim porodila želja, da bi - po zgledu tržaških rojakov - tudi v mestu ob Soči postavili na noge izkušnjo, ki bi se navdihovala v načelih in metodi ustanovitelja svetovnega skavtizma Roberta Baden-Powella.
V zadnjih mesecih so se goriški skavti že spomnili 50. obletnice svojega neprekinjenega delovanja na Goriškem oziroma 50-letnice moškega skavt-izma na Goriškem, ki ima izvor na sestanku 7. junija 1964. Glavno praznovanje okroglega jubileja bo zato potekalo v nedeljo, 7. junija 2015, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
Ob 16.30 bo v atriju Kulturnega centra Lojze Bratuž uradno odprtje dokumentarne razstave o skavtizmu na Goriškem: na ogled bodo tematski panoji o skavtizmu kot gibanju in skavt-izmu pri nas, dalje o nastanku organizacije, o pobudniku in prvem duhovnem vodji msgr. Kazimirju Humarju, o metodologiji, o Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je nastalo v tesni povezavi z goriško organizacijo; na hodniku bodo »spominski panoji« s fotografijami, dokumenti, članki, v vitrinah pa bodo razstavljeni skavt-ski kroji, značke, vozli in drugi predmeti, ki so tako ali drugače povezani s skavt-skimi veščinami in življenjem. Ob 17.30 bo na ploščadi pred Športnim središčem Mirko Špacapan glavni zbor, sledili bodo dviganje zastave, pozdrav načelnikov in gostov ter klici vodov. Ob 18. uri bo pod lipami, tik ob glavnem prizorišču, zahvalna sveta maša, ki jo bo daroval sedanji duhovni asistent msgr. Renato Podbersič ob somaševanju drugih duhovnikov in nekdanjih spremljevalcev. Nato bo čas za večerjo, druženje, ogled razstave in filmov, ki jih bodo predvajali v bližnji komorni dvorani centra Bra-tuž. Ob 20.30 bo na nogometnem igrišču taborni ogenj z bogatim sporedom, ki ga bodo sooblikovale različne generacije goriških skavtov. Program se bo končal okrog 22.30.
Na praznovanju bodo na voljo spominske majice in posebna izdaja glasila Planika, ki so jo pripravili fantje in dekleta iz noviciata. Pripravljalni odbor sporoča, da bo v primeru grdega vremena slavje - predvideno od 17.30 dalje - potekalo v telovadnici.
Seks in ljubosumnost v Kulturnem domu
V goriškem Kulturnem domu bo v ponedeljek, 8. junija, ob 20.30 zadnja predstava letošnjega Komigoja, in sicer komedija »Seks in ljubosumnost« v režiji Jaše Jamnika in v produkciji Šenjtakobskega gledališča iz Ljubljane. V glavnih vlogah nastopajo Srečko Kermavner, Katarina Batagelj Gla-van, Silvija Jovanovič, Boris Car, Bojan Vister, Katarina Lukšič, Tjaša Va-lentinčič Novak in Mirjam Sedmak.
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 5. junija 2015
17
V	Tržiču našli pogrešano najstnico
V	sredo zvečer so v Tržiču našli 16-letnico iz kraja San Dona di Piave, ki so jo pogrešali od ponedeljka, 1. junija. Najstnico so izsledili v zasebnem stanovanju, doslej še ni pojasnila, zakaj se je oddaljila od doma. V ponedeljek se je 16-letnica okrog 17. ure odpravila na srečanje s prijateljicami. Noč na torek naj bi prespala pri prijateljici v Caorlah, vendar je tam zatem ni bilo. Zaradi tega je njena družina v sredo vložila prijavo o izginotju. Karabinjerji iz San Donaja so preverili vse sledi, ki jih je mladenka pustila na spletu, tako da so se v sredo zvečer njihovi kolegi iz Tržiča odpravili do stanovanja, kjer je 16-letnica res bila. Zgodba se je tako srečno zaključila.
Ipavec v Martinščini
V	gostilni Al Poeta v Martinščini bo jutri ob 21. uri predstavitev prve zgoščenke harmonikarja in skladatelja Aleksandra Ipavca. Med koncertom bo igralec Gabriele Benedetti prebiral poezije Marka Kravosa; vstop bo prost. Informacije po tel. 0481-99903.
Mednarodna razstava
V	palači Attems Petzenstein na goriškem Kornu bodo jutri ob 17.30 odprli razstavo del 70 odraslih slikarjev in 27 mladih ustvarjalcev iz šol v Italiji, Avstriji in Sloveniji, ki se udeležujejo pete izvedbe bienalnega likovnega natečaja, posvečenega spominu goriškega podjetnika Daria Mu-litscha. Ustvarjali so na prosto temo in na temo prve svetovne vojne v sodobnem imaginariju. Skupno je prispelo 205 del odraslih slikarjev - iz Italije in še nekaterih držav - ter 50 del študentov. Izbor slik, ki bodo do 21. junija na ogled v Attemsovi palači, je opravila prva žirija, ki so jo sestavljali umetnostni kritiki, druga žirija pa je med temi, ki so prestali prvo selekcijo, izbrala zmagovalce. Razglasili jih bodo ob jutrišnjem odprtju, ko bodo tudi predstavili zajeten katalog z reprodukcijami vseh razstavljenih del.
Glasba v Taboru
Danes in jutri bodo v Taboru pri Dornberku potekali XII. glasbeni večeri Tabor 2015. Današnji program se pričenja ob 20. uri s polaganjem cvetja ob 70. obletnici osvoboditve pri spomeniku padlim v Dornberku. Ob 20.30 sledi koncert Pihalnega orkestra Ma-rezige na trgu pri zdravstvenem domu v Dornberku. Jutrišnji program, ki vključuje večer zborovske glasbe, se bo od 20.30 v taboru odvijal na treh prizoriščih, program bodo oblikovali akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ženska vokalna skupina Vikra, Primorski akademski zbor, mešani pevski zbor Vox Carniola Jesenice, Goriški komorni zbor in spremljajoči program. Ob 23. uri bodo na osrednjem trgu združeni zbori zapeli Vstajenje Primorske. (km)
Gravner v Milanu
Na razstavi Expo v Milanu so med vrhunske proizvode Furla-nije Julijske krajine vključena tudi vina Joška Gravnerja z Oslav-ja. Od leta 2001 jih prideluje izključno z uporabo amfor, ki prihajajo iz Gruzije.
GORICA - Jutri med 10. in 12. uro
Glasbena matica odpira vrata novim gojencem
Odprta vrata in poskusne lekcije so brezplačne, koristne promocijske pobude, ki jih goriška Glasbena matica namenja otrokom (in njihovim staršem), ki razmišljajo o študiju glasbe, a bi potrebovali podrobnejše informacije, kot tudi neposrednega stika z raznimi glasbili. Šola vabi jutri, 6. junija, od 10. do 12. ure, na Dan odprtih vrat, ki se bo odvijaj na sedežu Glasbene matice v Gorici (Korzo Verdi 51). Profesorji šole
bodo na voljo za informacije o pouku in bodo zainteresiranim predstavili razna glasbila, ki spadajo v družine godal, brenkal, tolkal, pihal in trobil. Junija bo šola nudila tudi brezplačne poskusne lekcije iz vseh glasbil. Prijave bodo sprejemali na Dnevu odprtih vrat, ob delavnikih (od ponedeljka do četrtka) pa v tajništvu šole od 11. do 13. ure (tel. 0481 531 508, naslov elektronske pošte gorica@glasbena-matica.org).
SOVODNJE - Jutri med 8. in 13. uro
Vrača se sejem
Na voljo bodo domači pridelki in dobrote z raznih kmetij
V Sovodnje se jutri vrača kmetijski in obrtniški sejem, ki je nastal na pobudo Stefana Bina in Nives Pel-lizon s kmetije La Pernice rossa in ob sodelovanju LAS Kras. S sejmom si prizadevajo za ovrednotenje krajevnih proizvodov v sodelovanju s kmetijami iz Sovodenj in iz bližnjih vasi na Krasu in v Brdih ter iz bolj oddaljenih krajev v Sloveniji in Venetu. Sejem bo potekal enkrat na mesec med 8. in 13. uro, posvečen bo prodaji najboljših pridelkov in iz-
delkov sodelujočih kmetij, ki bodo ponujale olivno olje, vino, med, su-homesnate izdelke, sir, zelišča, rože, sadje, zelenjavo in jajca. Ne bodo manjkale razne vrste kokoši in zajcev. Otroci se bodo lahko pozabavali na poniju. Sejem bo zatem ponovno 18. julija, 8. avgusta, 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; prirejajo ga na travniku ob gostilni Francet. Več informacij je na voljo na telefonski številki 39 333-4318338 (Stefano Bin - Nives Pellizon)
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039.
DEŽURNA LEKARNA V MORARU
LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335.
^ Gledališče
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU V NOVI GORICI: 5., 11. in
13. junija ob 20. uri filozofska komedija »Neumnost« (Rafael Spregel-burd). 6. junija ob 20. uri »Preobrazba« (Franz Kafka), nastopa Hrvaško narodno gledališče Split (s slovenskimi podnapisi). Informacije na blagaj-na@sng-ng.si ali po tel. 0038653352247; več na www.sng-ng.si.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 »Fury«; 20.45 »Cristiada«.
Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.00 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »E' arrivata mia figlia«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »San Andreas«. Dvorana 2: 17.20 - 19.45 - 22.10 »Fu-ry«.
Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »La risposta e nelle stelle«.
Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Le regole del caos«.
Dvorana 5: 17.20 - 19.50 »Youth - La giovinezza«; 22.00 »Pitch Perfect 2«.
fi Razstave
MUZEJ AŠD SOVODNJE v Sovodnjah je odprt vsak torek in četrtek 18.0020.00.
V	GORICI: v palači Attems na Kornu bo v soboto, 6. junija, ob 17.30 nagrajevanje in odprtje razstave 5. mednarodnega slikarskega natečaja Dario Mulitsch; na ogled bo do 21. junija od torka do nedelje 10.00-17.00.
V	GRADU KROMBERK je na ogled razstava z naslovom »Sem puško zagledal in jokat začel (96. pehotni polk iz Karlovca na soški fronti)«.
V	KRMINU: na sedežu društva Societa Cormonese Austria v Ul. Matteotti 14 je na ogled razstava na temo italijanske vojaške okupacije Krmina od leta 1915 do 1917; do avgusta vsak dan 9.00-19.00.
ZDRUŽENJE ANDOS iz Gorice vabi na ogled skupinske razstave članic, ki sodelujejo na tečaju slikarstva pod vod-
stvom Rosanne Braida z naslovom »Bacche e frutti« v trgovini La Viola-ciocca na Trgu Sv. Antona 3 v Gorici. Ob razstavi bodo potekala predavanja: 5. junija ob 20.30 »Frutti e bacche graditi agli uccelli«, Enrico Rossi; 12. junija ob 20.30 »Bacche e frutti nell'arte«, Fulvia Zorzut. V GORICI: v galeriji Kosič, Raštel 5-7/Travnik 61 (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava likovnih del, ki so nastala na 22. Mednarodni likovni delavnici »Slovenija odprta za umetnost 2014« na Sinjem Vrhu; po urniku trgovine do 6. junija.
Čestitke
Danes praznujeta v Doberdobu zlato poroko GABRIJELA in PEPE. Tople čestitke jima pošiljajo vsi Jo-vaneževi.
Pred 50 leti sta stopila na skupno življenjsko pot GABRIJELA in PEPE iz Doberdoba. Še na mnoga skupna leta vama želimo sosedje »s ped hriba«.
~M Koncerti
»JAZZ & WINE OF PEACE SCONFI-NANDO 2015« v Krminu: danes, 5. junija, ob 21.15 na Trgu Liberta bo koncert kvinteta Saya; v soboto, 6. junija, ob 21. uri bo v parku koncert skupine Metronomes. Vstop prost. SNOVANJA 2015 v organizaciji SCGV Emil Komel: danes, 5. junija, ob 20.30 bo skupina Girotondo d'Arpe predstavila glasbeno potovanje skozi ljudsko tradicijo južne Italije in južne Amerike »Mirando al sur...«. Koncert bo v prenovljenem Sedeje-vem domu v Števerjanu v sodelovanju z enogastronomskim praznikom Likof 2015 FESTIVAL DVORNE GLASBE: 7. junija ob 21. uri v goriškem gradu bo koncert z naslovom »Veri dulcis in tem-pore«, nastopa ens. La Doss'aura.
H Šolske vesti
POLETNI KAMPI V DIJAŠKEM DOMU: od 15.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9: za vse želje in starosti: jezikovni tečaji angleščine in španščine, košarkarski tabor (v sod. s ŠZ Dom), tečaj fotografije (v sod. s Skupino 75) in vi-deoklipov; gledališče, ples in glasba (priprava pravega muzikala), vsakodnevno kopanje v Sesljanu (za srednješolce), adrenalinski park in druge ekskurzije, predvsem pa veliko zabave, v prijetni družbi. Iz Sovodenj in Doberdoba urejen prevoz. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495, od 13.00 do 18.30. www.dijaskidom.it PIKIN KAMP ZA OTROKE OD 4. DO 6. LETA V DIJAŠKEM DOMU: kamp ludoteke Pikanogavičke, od 29.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9. Program: angleščina, ples in glasba, ekskurzije, animacija, ustvarjalne dejavnosti. Urnik od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; s poklicnimi vzgojiteljicami, v var-
nem okolju, s sveže pripravljeno hrano. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495. www.dijaskidom.it
3 Obvestila
AŠZ DOM prireja do 12. junija mesec odprtih vrat za učence osnovnih šol, ki želijo poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Vadbe v mesecu ma-ju-juniju bodo brezplačne (obvezno zavarovanje); informacije po tel. 3292718115 ali na domgorica@gmail.com (David Ambrožič).
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 3339353134 (Elena).
OBČINA SOVODNJE vabi občane, naj se udeležijo razstave olja, kruha in gu-bance. Svoje izdelke naj interesirani prinesejo v Ronk na Peči v soboto, 20. junija, od 15. do 16. ure. Pridelovalci olja pa naj prinesejo vzorec na občino do 15. junija v urnikih vložišča.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je odprta ob ponedeljkih 10.0013.00, ob torkih in četrtkih 16.1518.45, ob petkih 8.30-10.30.
ALCI obvešča, da bo v soboto, 6. junija, v Tumovi dvorani v KB Centru v Gorici od 15. do 18. ure na sporedu junijsko srecanje Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.00-13.00) ali SMS po tel. 327-0340677.
KRUT obvešča, da se bliža odhod na skupinsko obmorsko letovanje v Špadice pri Poreču od 20. do 30. junija. Člani z goriškega se za vse informacije in poravnavo salda lahko zglasijo v pisarni na Korzu Verdi 51/int., v torek, 9. junija, med 9. in 12. uro, tel. 0481-530927, ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo davčno okence na sedežu občine, zaradi bližajočega se roka plačila davkov TASI in IMU in nudenja informacij ter pomoči pri izračunu le teh, odprto ob naslednjih dneh in urnikih: v torek, 9. junija, in v torek, 16. junija, od 8.30 do 10.30.
0 Prireditve
IN/VISIBLECITIES - mestni multime-dialni festival poteka do 7. junija z delavnicami, s posveti ter srečanji v raznih goriških lokacijah in z umetniškimi inštalacijami od 21.30 dalje na Travniku, v dvorcu Bratina, za pokrajinsko mediateko, v Raštelu, v grajskem naselju v galeriji Bombi, na Trgu Sv. Antona, na Korzu Verdi, v Ul. Garibaldi, Trgovskem domu in po ulicah v centru mesta; več na www.in-visiblecities.eu.
V KANALU: v soboto, 6. junija, bo ob 11.13 prispel muzejski vlak. Tokrat bo dogajanje na železniški postaji pope-
stril harmonikaš Vid Zabar, možen bo ogled muzejske zbirke predmetov iz 1. svetovne vojne, na voljo bo promocijski material in ponudba izdelkov in pridelkov lokalnih ponudnikov; informacije po tel. 003865-3981213, tic.kanal@siol.net.
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v sklopu niza »Srečanj pod lipami« v ponedeljek, 8. junija, ob 20.30 gost večera Karl Bonutti, univerzitetni profesor in veleposlanik Republike Slovenije ob izidu njegove knjige »Med izbiro in zgodovino -Spomini goriškega Slovenca«. Pogovor z avtorjem bo vodil urednik Goriške Mohorjeve družbe Marko Tavčar. Prirejata KC Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič.
V	TRŽIČU: v občinski knjižnici v Ul. Ce-riani 10 bo 11. junija ob 18. uri v sklopu »Knjižnih četrtkov« predstavitev knjige »Gorizia nella Grande Guerra« Roberta Covaza.
OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2015 - Junijski večeri: 7. junija piknik na sedežu ribiškega društva Vipava; 10. junija ob 20.30 na sedežu društva v Gabrjah predvajanje dokumentarca »Ujeta voda«, Anje Medved in Nadje Velušček (projekt Living fountains); 11. junija ob 20.30 v centru KŠD Danica na Vrhu zgodovinska razstava in predstavitev knjige »Vrh 1915-2015«, prireja KD Danica; 16. junija ob 20. uri na Frnaži v Rupi (v primeru slabega vremena na sedežu društva) literarni večer s pesnikom in novinarjem Jurijem Paljkom; 20. in 21. junija šagra na Peči; 21. junija ob 9. uri na Vrhu pri Jamarski koči predstavitev delovanja Kraških krtov in ogled jame Kraljice Krasa ter arheološke jame »Pogriže«; 21. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut v So-vodnjah slavnostna seja občinskega sveta s kulturnim programom in podelitvijo priznanj; ob sv. Ivanu kreso-vanje na Largi na Vrhu v organizaciji PD Vrh sv. Mihaela; 27. junija tekmovanje v ribolovu v organizaciji ribiškega društva Vipava.
V	ŠTANDREŽU: društvo Skultura 2001 ter otroci in vzgojiteljice otroškega vrtca iz Štandreža vabijo na svečano predajo vodnjaka na Trgu Sv. Andreja v ponedeljek, 8. junija, ob 10.30. Vodnjak je umetniško delo iz kamna kiparja Franca Kocjana in skupine kamnosekov iz Manč (Ajdovščina).
0 Mali oglasi
V	OKOLICI GORIŠKE železniške postaje damo v najem stanovanje z dnevnim prostorom, dvema spalnicama in kopalnico. Tel. 0481-522206 ob uri obedov ali pustiti sporočilo.
Pogrebi
DANES V GRADIŠČU: 10.00, Lino Blason (iz tržiške bolnišnice) na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 12.00, Paola Spal-luto (iz Trsta) v baziliki Sv. Ambroža in na pokopališču.
1 8 Petek, 5. junija 2015
APrimorski
r	dnevnik
Hitri Gatlin v Rimu
RIM - Justin Gatlin je na sinočnjem mitingu Pietro Mennea za diamantno ligo v Rimu v teku na 100 metrov zmagal v času 9,75 sekunde, kar je le za stotinko slabše od letošnjega najboljšega rezultata na svetu, ki ga je sam Gatlin dosegel v Dohi. Američan je na mitingu v Rimu zmagal tretjič zapored. V troskoku je Kubanec Pedro Pablo Pichardo dosegle odlično znamko 17,96 metra, kar je njegov tretji najboljši izid sploh.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Nowitzki spet za Nemčijo
BERLIN - Nemški košarkarski zvezdnik Dirk Nowitzki se bo po štirih letih vrnil v nemško reprezentanco na letošnjem evropskem prvenstvu, ki bo potekalo od 5. do 20. septembra, potekalo v štirih državah, Franciji, Hrvaški, Latviji in Nemčiji. Prav dejstvo, da bo ena od štirih skupin prvega dela evropskega prvenstva potekala v Berlinu, je bil eden od razlogov, da se je 36-letni košarkar ameriške profesionalne ekipe Dallas Mavericks vrača v reprezentanco.
NOGOMET - Pred jutrišnjim finalom lige prvakov med Juventusom in Barcelono
Favoriti so Katalonci
BERLIN - Barcelona in Juventus bosta jutri ob 20.45 v Berlinu igrala finale lige prvakov. Tako eni kot drugi bi z zmago v finalu pobrali trojček v tej sezoni, torej ob evropski kroni še domače prvenstvo in pokal. Vloga izrazitega favorita po mnenju večine pripada Kataloncem, pri Juventusu pa imajo svoje zamisli. Barca bi z zmago ponovila trojček iz leta 2009, ko jo je še vodil Pep Guardiola, in bi postala prvi klub v zgodovini, ki bi dvakrat osvojil vse pomembne lovorike v sezoni.
Juventus, stara dama italijanskega nogometa, pa bi ob zmagi sploh prvič pobrala trojček trofej. Juventus je dvakratni evropski prvak (1985, 1996), kljub temu, da je na poti do finala izločil madridski Real, pa je vloga favorita namenjena Barceloni. Velik delež pri tej vlogi ima napadalni trio Lionel Messi, Neymar in Luis Suarez, ki so za mnoge nezaustavljivi.
»Moramo se zavedati, da se bomo znašli v težkih položajih, ampak tudi v takšnih, ki bodo lahko v našo korist. V Berlin ne potujemo le na izlet.
To je finale in pomeriti se z najboljšimi na svetu je pač pri tem nekaj normalnega. To nas ne bi smelo kakorkoli iztiriti, saj imajo moji fantje pravi karakter,» meni trener Allegri.
Žal na tekmi ne bo prišlo do težko pričakovanega dvoboja med Lusiom Suarezom in Giorgiem Chiellinijem. Branilec Juventusa je namreč poškodovan in bo moral izpustiti tekmo v Berlinu.Suarez in Chiellini sta bila v središču zanimanja na lanskem svetovnem prvenstvu v Braziliji, ko je Urugvajec v ramo ugriznil Italijana. Suarez je bil kaznovan s štirimi meseci prepovedi igranja, tako da je za svoj novi klub Barcelono, kamor je prestopil iz Liverpoola, lahko zaigral šele konec oktobra.
Chiellini ima težave z mišico na levi nogi, svoje mesto v ekipi pa bo prepustil Andrei Barzagliju, ki se je pred kratkim po poškodbi vrnil v ekipo, ali Angelu Ogbonni.
Na drugi strani Barcelona, ki igra v izjemni formi, vloge favorita ne jemlje tako, kot da je zmaga že v njenih rokah. «Pripravili se bomo dobro, tako kot na vsako tekmo. Poskušali bomo držati žogo in pritiskati na Juven-tusove igralce, ko bodo oni pri njej. Zmaga bi pomenila trojček za nas in to je nekaj, kar vsakogar vznemirja. To se je namreč zgodilo le enkrat v zgodovini kluba in pove, kako težko je to doseči,» poudarja trener Barcelone Luis Enrique.
Temu nekaj skrbi povzroča poškodba Andresa Inieste, a strateg Ka-taloncev pravi, da bo izvrstni vezist na-red do finala. S tem bi - ironično - lahko preprečil prijatelju in soigralcu Xaviju, da je prav igranje v finalu njegov zadnji nastop za Barcelono pred odhodom v Katar.
»Sem sem prišel pred 25 leti in niti v najbolj norih sanjah se nisem predstavljal stvari, ki sem jih izkusil. Jaz sem tisti, ki mora biti hvaležen. Zelo sem srečen,« pravi Xavi.
Chiellini zaradi poškodbe ne bo igral. Odpadel je tako dvoboj s Suarezom, ki je Italijana na SP v Braziliji ugriznil v ramo (na fotografiji)
ansa
Pokal prvakov oz. ligo prvakov je doslej osvojilo 21 klubov. Prvič so tekmovanje organizirali leta 1956, na finalu v Parizu pa je slavil Real Madrid, ki je bil letos tudi branilec lanskega naslova, a ga je Juventus izločil v polfinalu. 10 zmag: Real Madrid 7 zmag: Milan 5 zmag: Liverpool, Bayern München 4 zmage: Ajax Amsterdam,
Barcelona 3 zmage: Manchester United,
Inter Milano 2 zmagi: Benfica Lizbona, Nottingham Forest, Juventus, Porto
1 zmaga: Celtic Glasgow, Feye-noord Rotterdam, Aston Villa, Hamburger SV, Steaua Bukarešta, PSV Eindhoven, Chelsea, Crvena zvezda, Olympique Marseille, Borussia Dortmund.
TENIS - Ženski del Roland Garrosa
Finale Šafarova - Serena Williams
Lucia Šafarova
ansa
Capello bo tožil Rusa Tolstiha
MOSKVA - Fabio Capello bo zaradi klevetanja tožil nekdanjega predsednika ruske nogometne zveze Nikolaja Tolstiha. Capello je na čelu ruske reprezentance od leta 2012, Tolstih pa ga je obtožil, da ima poleg ruske zveze skriti dogovor in pogodbo s še eno nogometno sredino. Capello je v nemilost pri nekdanjem predsedniku prišel potem, ko je razkril, da mu ruska zveza ni izplačala vseh plač. Višina njegove plače je razburila rusko javnost, nakar je vodstvo zveze zneske italijanskemu strategu, ki je pred tem vodil izbrano vrsto Anglije, prenehalo izplačevati.
»Ne vemo, zakaj se Capello ni pritožil prej, da mu dolgujemo denar. Prav gotovo je imel še eno pogodbo z neko drugo ekipo, ki mu je letno navrgla 10 milijonov evrov. Kako si lahko trener neke reprezentance to privošči,« je med drugim za spletno stran LifeNews dejal Tolstih, ki je moral v nedeljo po nezaupnici odstopiti s položaja predsednika ruske zveze.
Tolstih ni razkril, kje je dobil informacije o vzporednem Capellovem dogovoru, Italijana pa je pred odstopom še pozval, da se dobita in razčistita zadeve, a se Capello vabilu ni odzval. Capello je zaradi klevetanja zato že zagrozil s tožbo. Njegova letna plača na čelu zbornaje komande naj bi bila okrog sedem milijonov evrov.
Sassari povečal prednost
SASSARi - V četrti tekmi polfinala končnice košarkarske A1-lige je Sassari z 80:67 premagal milanski Armani in zdaj vodi s 3:1 v zmagah. Do uvrstitve v finale mu manjkal le še ena zmaga. Peta tekma bo jutri v Milanu
PARIZ - Čehinja Lucie Šafarova je v prvem polfinalnem dvoboju odprtega prvenstva Francije v Parizu s 7:5, 7:5 premagala Srbkinjo Ano Iva-novic, ki je v Parizu slavila leta 2008. Njena tekmica v jutrišnjem finalu pariškega turnirja bo prva igralka sveta Američanka Serena Williams, ki je bila s 4:6, 6:3, 6:0 boljša od Švicarke Ti-mea Bacsinszky.
Ivanoviceva je bila v prvem nizu že vodila s 4:1 in 5:2, vendar se je Ša-farova vrnila v igro, osvojila pet iger zapored in povedla z 1:0. Sedma igralka sveta je bila v drugem nizu na robu poraza, saj je Čehinja na svoj servis povedla s 5:3. Tokrat je bila srbska igralka tista, ki je odbila napad in po četrti zaključni žogici izenačila izid na 5:5. Toda Šafarova se ni predala, svoji nasprotnici je že v naslednji igri odvzela servis ter v nadaljevanju dvoboja po nekaj manj kot dveh urah le izkoristila tretjo zaključno žogo za svoj prvi finalni nastop na grand slam turnirjih.
Drugi polfinalni dvoboj se je začel s presenečenjem in zmago Timee Bacsinszky v prvem nizu. V njem je Švicarki, ki bo 8. junija dopolnila 26 let uspevalo prav vse. Toda šest let starejša prva igralka sveta, ki je v Parizu zmagala leta 2002 in predlani, se je kot v drugem nizu le prevzela vajeti igre v svoje roke, prevladovala v servisu in drugi niz zanesljivo dobila s 6:3. Še bolj prepričljiva je bila v tretjem, v katerem svoji nasprotnici ni oddala niti igre.
Danes bosta na sporedu moška polfinalan dvoboja Djokovic - Murray in Wawrinka - Tsonga.
NOGOMET
Mihajlovic že sestavlja ekipo Milana
MILAN - Bo Siniša Mihajlovic prekinil neugodno tradicijo tujih trenerjev na klopi Milana. Bo uspel tam, kjer je spodletelo Liedholmu, Tabrezu, Terimu, Leonardu in nazadnje See-dorfu? Temperamentni Srb, ki se je v sredo na večerji pogovarjal s Silviom Berlusconijem, še ni podpisal dveletne pogodbe, a že snuje moštvo, njegovega predhodnika Filippa Inzaghija pa so dali v ... zmrzovalnik. Niso ga še odstavili, sporočili pa so mu, da ne bo več vodil članskega moštva. Vrh vsega ima blagajnik kluba še vedno «na grbi« tudi Seedorfa, ki mu pogodba zapade šele leta 2016.
Mihajlovic, ki je v minuli sezoni uspešno vodil Sampdorio, je od Ber-lusconija zahteval jamstva, da bi imel Milan konkurenčno moštvo. Dobro obveščeni viri pravijo, da sta se pogovarjala o Sorianu in Obiangu, ki ju je Mihajlovic imel v službi v Genovi,pred-sednik pa naj bi tudi obljubil, da se ne bo odrekel De Jongu. Aktualna je tudi vrnitev Ibrahimovica, a je vprašanje, kako bi se ta razumel s strogim Srbom. Odšel prostovoljno EMPOLI - Maurizio Sarri, že tro leta uspešen trener Empolija, zapušča toskanski klub. Pravi, da nima drugih ponudb in da bo morda eno leto miroval. Kot Ancelotti.
Colantuono v Vidmu Vodstvo Udineseja uradno sporočilo, da bo moštvo v novi sezoni vodil 52-letni Stefano Colantuono, ki je razdrl pogodbo z Atalanto.
NOGOMET
Chuck Blazer
priznal
korupcijo
NEW YORK - Glavna priča FBI na zaslišanju vrha Fife v New Yorku Chuck Blazer priznava, da je izvršni odbor krovne nogometne zveze pri dodelitvi svetovnih prvenstev 1998 in 2010 prejel podkupnine. Poleg tega je sam skupaj z drugimi sprejel denar v povezavi z dodeljevanjem televizijskih pravic pri različnih turnirjih Gold Cup med letoma 1998 in 2003. Danes 70-letni Blazer je bil dolga leta član izvršnega odbora Fife in velja v zdajšnji preiskavi za krovno pričo v procesu ameriških oblasti proti funkcionarjem Fife. Blazer, ki boleha za hudo obliko raka, je svojo krivdo priznal že leta 2013, nato pa proti plačilu varščine v višini 10 milijonov ameriških dolarjev lahko užival prostost. Njegovo pričanje v teh dneh poteka iz bolnišnice v New Yorku.
KAJAKAŠTVO - Primorec Nejc Žnidarčič je na evropskem prvenstvu v spustu na divjih vodah v Banja Luki osvojil bronasto odličje. Z največjih tekmovanj ima že 15 kolajn.
ODBOJKA - Moška ekipa Prate iz Pordenona, ki je bila še lani nasprotnik Sloge Tabor v B2-ligi, je izpadla iz končnice za napredovanje v A2-ligo. Obtičala je na pragu finala.
/
ŠPORT
Petek, 5. junija 2015 1 9
KOLESARSTVO - Miha Peterlin, na Giru slovenski maser Avstralca Michaela Matthewsa
»Skrbiš za logistiko, si mamica, psiholog in še marsikaj drugega«
Večerna masaža je le konec napornega dneva, polnega zadolžitev - Občudoval Polanca
Uspeh kolesarja temelji predvsem na kakovostni kolesarski ekipi. Ta pa ni zgolj tista, ki pritiska na pedale. Brez ustrezne pomoči maserjev v tem vztrajnostnem športu res ne gre.
V profesionalnem okolju so dobro poznane spretne maserske roke Mihe Peterlina iz Ivančne Gorice. Dolenc je član osebja avstralske ekipe Orica-GreenEDGE, ki je letos na etapni dirki po Italiji že odnesla nekaj uspehov. O Avstralcih pa Peterlin tako pravi:»Prej sem bil v nemški ekipi, kjer nič ni bilo prepuščeno naključju. Bilo pa je veliko bolj napeto. Med Avstralci je vzdušje v ekipi veliko bolj sproščeno in prijetno, ampak moraš biti vajen takega načina dela. Veliko dela je na ramenih maserjev.«
Kako vas je pot zanesla vse do avstralske ekipe?
Začel sem pri nekem lokalnem klubu leta 2007, nato sem dve leti sodeloval s slovenskim kontinentalnim klubom Adria Mobil in slovensko reprezentanco, kasneje pri nemškem Milramu, sicer moji prvi izkušnji med ProTour klubi. Sodeloval pa sem še z ameriškim moštvom, zdaj pa sem že štiri sezone v štabu avstralske ekipe Orica-GreenEDGE.
Nedvomno veliko potujete. Lani ste bili prisotni na vseh treh velikih etapnih dirkah. Kateri pa so vaši letošnji nadaljnji načrti?
Letos sem bil že novembra in decembra na trening kampih v Avstraliji, spremljal sem ekipo na dirki v Maleziji in še v Baskiji. Na Giru pa je bil plan, da Michael Matthews in Simon Gerrans odstopita po dveh tretjinah etap, tako sem šel tudi sam prej domov in se trenutno pripravljam na odhod v Korejo.
To se pravi, da najbolj masirate ravno ta dva kolesarja, ki sta med drugim letos oblekla rožnato majico na prvih etapah, ali pa se posvečate tudi drugim članom ekipe?
Masiram vse, vendar najbolj se posvečam Matt-hewsu. Slednji bi moral z ekipo nastopiti tudi na prihodnji etapni dirki po Sloveniji, na kateri sem zraven že vrsto let, nazadnje pa je pokrovitelj vsilil moštvu dirko po Koreji, ki ni najbolj primerna za pripravo na Tour. Matthews bo zato ostal v Evropi, sam pa bom moral po planu v Azijo.
Lahko opišete svoj delavni dan na večji etapni dirki?
Skupaj z ostalimi maserji vstajam zelo zgodaj. Običajno smo štirje maserji, ki si med sabo delimo naloge. Skrbimo od hrane do pijače, v bistvu vse kar bodo kolesarji porabili na progi. Eden se posveti samo polnjenju bidonov, sicer jih lahko pri-
Med masiranjem Michaela Matthewsa
pravi tudi do 300 na dan. Ob tem poskrbimo tudi za hrano osebja.
Takoj po startu etape se tretjina osebja že odpravi v hotel v bližini cilja in pripravi sobe kolesarjem, ostali pa delimo »lunch-pakete« in bidone na trasi. Sledi pa gotovo večerna masaža. Nismo pa samo maserji. Rekel bi, da smo prave deklice za vse. Maser si mogoče dve uri, v preostalem času skrbiš za logistiko, si mamica, psiholog in marsikaj drugega.
Imate kakšno posebno anekdoto o komaj zaključenem Giru?
Teh je zelo veliko. Vedno se zgodi kaj nepredvidljivega, kar želiš obrniti v šalo, saj okrog tebe je toliko stresa in je najboljše, da raje razbremeniš situacijo. Na neki etapi letos smo se posluževali enega moštvenega avtobusa za prevoz kolesarjev v cilj, drugega pa za njihov prevzem v cilju. Vso opremo smo pozabili na prvem avtobusu. Padli so trije kolesarji Orice in v cilju nismo imeli drugega kot nekaj brisač. Veliko je improvizacije pri tem poslu, stalno moraš razmišljati in najti najustreznejše rešitve.
Kljub improvizaciji pa ste na letošnjem Giru dosegli kar nekaj uspehov v prvem tednu, celo trije vaši kolesarji so oblekli rožnato majico, slavili ste v moštvenem kronometru, Matthews je
»V profesionalnih ekipah ni več sistemskega dopinga«
osvojil tudi etapno zmago. So vas ti uspehi v prvem tednu presenetili?
Iskreno povedano sem upal še na kak drug uspeh. Lani je bil naš začetek celo boljši. Kar pa se tiče letošnjega Gira bi lahko boljše speljali še kakšno etapo, vendar so bile te težje od pričakovanega. Res pa je, da naša ekipa trenutno ne razpolaga s kolesarjem, ki bi se lahko kosal za končno zmago na veliki etapni dirki, mogoče največ na tedenskem tekmovanju.
Katerega kolesarja najbolj cenite?
Gotovo Kanadčana Svein Tufta, ki je lani oblekel roza majico v Belfastu. On je res izredna osebnost, sicer pa jih bo kmalu dopolnil 39. Je izreden specialist za vožnjo na kronometer. Pred Girom je grdo padel, tako da smo ga letos močno pogrešali.
Ste v stiku tudi z drugimi slovenskimi kolesarji?
Seveda. Videvamo se zjutraj na startih, kjer se zakriči marsikatero slovensko besedo. Zelo sem se veselil etapne zmage Polanca, kar je v mojih očeh največja zmaga slovenskih kolesarjev na daljših etapnih dirkah in to predvsem, ker se mu je posrečilo na gorski etapi.
Miha Peterlin
Ali je svet kolesarstva v zadnjih letih čistejši kot pred leti? Je mogoče uvedba biološkega potnega lista otežila te, ki so si pomagali z jemanjem nedovoljenih poživil ali to še delajo?
Vstopil sem v profesionalno okolje leta 2010 in nisem videl ničesar, nobenih igel, neobičajnih nadomestkov ali podobnega, kar je prej tudi krožilo. V naši ekipi je pristop do te tematike zelo strog, še sam sem dvakrat letno testiran.
Prepričan sem, da profesionalne ekipe nimajo več tega sistemskega dopinga, je pa pri kontinentalnih ekipah in takih manjših vse bolj vprašljivo. Imaš lahko fante, ki niso najbolj »inteligentni« in na račun pogodbe, predvsem izven nadzora, bi lahko doma naredili nekaj nedovoljenega.
Lahko dodam, da je pred mojim odhodom po dveh tretjinah Gira celotna ekipa opravila že 5 ali 6 jutranjih proti dopisniških kontrol. Dvomim, da je še kak šport bolj nadzorovan.
Boste ekipo spremljali na Touru?
Letos, po šestih letih, prvič upam, da ne bom šel na Tour, tako si bom lahko privoščil malo počitnic, ni pa še popolnoma dorečeno.
Vuelta, Tour ali Giro, katerega zberete in zakaj?
Prijaznejši mi je Giro. V Italiji je dobra hrana, dobri so tudi hoteli, vse je bolj sproščeno. Tour je fizično napornejši. Vuelta pa je z dolgimi trans-ferji zelo dolgočasna, tudi veliko manj gledalcev je ob progi.
Malo za šalo malo zares. Ste kdaj slišali za športnega delavca in predsednika Zsšdi Ivana Peterlina?
Mislim, da sem o tem bral. Vem, da so Pe-terlini tudi v Trstu. Spraševal sem svoje stare starše o njih, tako da vem, da s tržaškimi Peterlini nismo v sorodstvu.
Andrej Marušič
JADRANJE - Razred optimist
Tinej Sterni (Sirena) je na državnem finalu nabiral dragocene izkušnje
NOGOMET - Jutri
Finale lige prvakov na Padričah
Finale lige prvakov bodo meddrugim predvajali tudi na Padričah v športnem centru Gaje. Večerni nogometni spektakel bo stekel v sklopu medvaškega malonogo-metnega turnirja v organizaciji padriško-gropajske skupine Luna Puhna. Tekme bodo jutri in pojutrišnjem, nastopalo pa bo deset ekip. Poskrbljeno bo tudi za glasbo in topel prigrizek.
V Zgoniku vneto igrajo šah
Prejšnji teden so na zgoniški osnovni šoli imeli šahovski turnir, na katerem je nastopilo kar 54 otrok z nabrežinske, šem-polajske in zgoniške šole. Po predvidevanjih so se na prva mesta uvrstili izkušeni učenci šole 1. maja 1945 iz Zgonika Martina Gruden (6/6), Ivana Grilanc, Stefano Taucer (oba 5/6) in Kasia Vodopivec (4/6), pohvalo za prizadevnost pa zaslužijo tudi vsi ostali. V okviru vaškega praznika pa je bil v Zgoniku v nedeljo turnir, na katerem je zmagala Lejla Juretič (6/6) pred Ladijem Brescianijem, ki je osvojil isto število točk, a je izgubil v neposrednem dvoboju.
V soboto, 19. junija, ob 16. uri bo podoben turnir na Proseku. (Marko Oblak)
Osemdeset najboljših mladincev v otroškem razredu optimist se je od sobote do torka borilo v Pescari na drugi (in zadnji) kriterijski regati za nastop na svetovnem in evropskem prvenstvu. Med njimi je bil tudi član Sirene Tinej Sterni, ki si je od članov slovenskih klubov edini priboril pravico za nastop na državnem finalu. Na SP se je uvrstilo najboljših pet posadk, na EP pa še pet jadralcev in tri jadralke. Sterni je nastope zaključil daleč od vrha, na 57. mestu: v prvih štirih plovih je občutil velik pritisk, slabo startal in dosegal uvrstitve v drugi polovici lestvice, zadnji dve regati pa je izpeljal v slogu svojih sposobnosti in osvojil 7. in 10. mesto, čeprav je potem utrpel diskvalifikacijo.
»Že z uvrstitvijo na zadnjo kriterij-sko regato smo dosegli zastavljeni cilj, tako da si tu rezultatskih ciljev nismo postavljali. Regata v Pescari je bila pomembna predvsem za nabiranje izkušenj: Tinej je bil med mlajšimi mladinci, v tej starostni kategoriji lahko tekmuje še tri leta,« je ocenil trener Robert De Lucia. »Svoj maksimum je že dosegel na prvi selekciji, kjer si je v močnem vetru priboril uvrstitev,« je še dodal trener. Za Sireno je
bila že sama uvrstitev na drugo državno kriterijsko regato pravi uspeh, saj že desetletje ni imel klub uvrščenih optimistov na tej ravni.
Delovanje pri Sireni se bo z zaključkom šolskega leta še okrepilo, otroke v otroškem razredu čaka niz regat, kjer bodo med drugim tudi nabirali kilometrino pred drugo kriterijsko regato za nastop na državnih prvenstvih.
Kotalkarji Poleta uspešni
Opensko kotalkališče Pikelc je bilo v preteklih dneh prizorišče dveh tekem najmlajših. V torek je openski klub Polet organiziral prvi deželni pokal CONI, na katerem so nastopili tekmovalci iz cele dežele v štirih mladinskih kategorijah. Vsako društvo je lahko prijavilo le enega tekmovalca za vsako kategorijo. Za Polet je natopilo pet tekmovalcev (na fotografiji). Zmago si je v deželni konkurenci priboril Kevin Zeni med najmlajšimi A; bronaste so bile Sani Gregori (najmljaše A), Sara Hlabjan (najmlajše B) in Sofia Novi (naraš-čajnice), Giulia Convicini pa je bila 5.
Konec maja pa je Polet gostil tudi Mladinske igre, na katerih je nastopilo 50 nadebudnih kotalkarjev in kotalkaric iz Trsta. Člani Poleta so osvojili kar osem kolajn: pri najmlajših deklicah so na zmagovalni oder stopile tri kotal-karice iz društva Polet. Najvišjo stopničko je zasedla Perin Rossella, sledita Aleksandra Zenič in Lisa Emili. Pri začetnicah je na zmagovalno stopničko stopila Angelina Spera, Luka Peca pa je zmagal v kategoriji upi, Sara Hlabian med cicibankami B, Jihan Heibi pa pri najstarejših deklicah. Sani Gregori je osvojila drugo mesto v kategoriji cicibanke, četrta je bila Rachele Hrovatin.
Društvo Polet se je obakrat izkazalo kot odličen gostitelj in organizator.
20
Petek, 5. junija 2015
ŠPORT
/
ODBOJKA - Državni finale mladincev v Abanu Terme
Olympia najmanj že v osmini finala
Prvi dan dosegli dve prepričljivi zmagi
Mladinci Olympie so odlično začeli svojo pot na državnem finalu prvenstva under 19 v kraju Abano Terme. Po prvem dnevu so nepremagani, z dvema zmagama pa so se že uvrstili v osmino finala, ki bo danes popoldan. Še prej se bodo v dopoldanskih urah s prvakom Ladja MRoma pomerili za prvo mesto v svoji kvalifikacijski skupini in boljše izhodišče v nadaljevanju prvenstva.
V prvem včerajšnjem srečanju so goriški fantje zelo prepričljivo strli odpor moštva Santa Croce, prvaka Toskane, ki ga trenira nekdanji dolgoletni prvoligaš in re-prezentant Marco Bracci. Premoč naše ekipa je bila očitna, tako da je lahko trener Marchesini uvrstil na igrišče skoraj vse svoje fante. Začel je sicer s postavo, v kateri so, poleg standardnih B-ligašev Jerneja Terpi-na na krilu in Samuela Princija na podajal-skem mestu, igrali še korektor Bossi, cen-
UNDER 12 - Trst
Na Velikem trgu bo v nedeljo zelo živahno
V	nedeljo, 7. junija bo na Velikem trgu v Trstu zaključna faza tržaškega prvenstva v skupni ženski in moški kategoriji under 12. Finalne tekme se bodo odvijale v okviru 5. mednarodnega dneva mini odbojke - memorial »Emilio Fel-luga«. Poleg sklepnega dela v tej kategoriji bodo na trgu (v primeru slabega vremena se bodo vse dejavnosti preselile v športno palačo Palachiarbola) igrali tudi najmlajši odbojkarji, saj je predviden tudi turnir v mini odbojki.
V	teku prvenstva under 12 so se ekipe, ki so bile porazdeljene po skupinah, srečevale od polovice novembra do konca aprila enkrat mesečno. Vsakič so bile po dveh mesečnih srečanjih glede na rezultate tekem sestavljene nove skupine. Po tem sistemu so sedaj, v končni fazi, sestavili posebno skupno lestvico. Na podlagi te lestvice so oblikovali nove skupine, v katerih se bodo ekipe v nedeljo bojevale za končno uvrstitev. Za končno prvo mesto (skupina 1) se bo med sabo pomerilo prvih pet ekip na lestvici. Ekipe od 6. do 10. mesta (skupina 2) bodo igrale za osvojitev šestega mesta, v skupini 3 za 11. mesto itd. V prvih štirih skupinah je 5 ekip, v vsaki od zadnjih dveh pa po šest (skupno je 32 ekip).
Od ekip naših društev je po en predstavnik v vsaki izmed prvih pet skupin. Najboljše se je odrezala starejša ekipa Sokola, ki je na skupni lestvici zasedla 4. mesto in je bila zato uvrščena v skupino 1. Z uvrstitvijo v to skupino se bo tako lahko potegovala za osvojitev končnega prvega mesta. V skupini 2 bo nastopal Breg, ki je bil na lestvici deveti. V skupini 3 bo igral Bor, v skupini 4 (za 16. mesto) Sokol B, v skupini 5 (za 21.) pa Kon-tovel. Končna uvrstitev je sicer za vse naše ekipe bolj postranskega pomena, saj so si kot bistveno zadale cilj, da vsi otroci čim več igrajo in se zabavajo.
Sredi mestnega središča se torej v začetku junija obeta pravi odbojkarski praznik, ki se bo začel ob 10. uri in se bo nadaljeval vse do 15. ure. (stc)
tra Cobello (oba sta v minuli sezoni kot posojena igralca branila barve tržiškega Fin-cantierija v Tržiču) in Manfreda, drugo krilo Corsi in libero Š. Čavdek.
Dosti bolj zahtevna je bila popoldanska tekma proti Vibo Valentii. Mladinska ekipa kalabrijskega A2-ligaša je dopoldne po vodstvu z 2:0 po petih setih klonila pred ekipo MRoma. Čeprav je njihove igralce zaradi napornega jutra proti koncu tekme proti Olympii zajela določena utrujenost, niso prav ničesar podarili našim fantom, saj so v 4 setih z napakami poklonili le šestnajst točk (5, 5, 4, 2), vse druge si je morala Olympia priigrati s svojimi močmi. Odbojkarji Vi-ba so svoje servise osredotočili na Jerneje Terpina, z namenom, da bi ga iztirili, a je Števerjanec - skupaj z liberom Štefanom Čavdkom, odlično sprejemal, na mreži pa je bil razred zase (tako kot že na dopoldanski tekmi) in je na koncu »pridelal« kar 40 točk. Posebno v tretjem, ključnem setu, je bil njegov doprinos odločilen. A ni bil edini protagonist. Z dobrimi odstotki sta napadala oba centra, Corsi je bil zelo učinkovit v uvodnem in sklepnem setu, Waschl pa se je izkazal na servisu.
Čeprav Olympia na prvenstvu v primerjavi z lanskim nastopom na sklepni fazi prvenstva nastopa na papirju oslabljena, je prvi dan prvenstva v Venetu igrala še bolj suvereno kot lani, ko je na koncu presenetila z osvojitvijo visokega končnega 6. mesta.
»Smo izkušenejši. Fantje so igrali zelo samozavestno, z zmagovalno miselnostjo, zelo konkretno, iz težkih situacij so se hitro pobrali. Čeprav v petih različnih klubih, so prav vsi igrali v minuli sezoni na dokaj visoki ra-
Jernej Terpin 63 točk v enem dnevu!
fotodamj@n
vni (od B do D-lige, op. ur.) in to se pozna,« je prvi dan ocenil vodja odprave v Abanu Terme Andrej Vogric.
Nagrada za včerajšnji zmagi je bila po tekmi sprostitev v hotelskem bazenu, a danes jih čakata novi bitki, predvsem popoldanska na direkten izpad. Odločala bo o tem, ali se bo Olympia do nedelje borila za uvrstitve od 1. do 8. mesta ali se bo vrnila domov. A minimalen cilj je že dosežen. (ak)
Olympia - Lupi Santa Croce 3:0 (25:18, 25:20, 25:16)
Olympia: Terpin 23, Cobello 9, Manfreda 5, Bossi 7, Corsi 6, S. Komjanc 2, Princi 2, Russian, Lupoli, Pahor 0, Waschl 1, Š. Čavdek (L), A. Čavdek (L2).
Olympia - Tonno Callipo Calabria 3:1 (25:15, 22:25, 26:24, 25:18)
Olympia: Terpin 40, Cobello 7, Manfreda 10, Bossi 7, Corsi 9, S. Komjanc 0, Princi 2, Russian, Franzot, Pahor 0, Waschl 5, Š. Čavdek (L), A. Čavdek (L2).
Ostala izida: MRoma - Tonno Callipo 3:2 (22:25, 26:28, 25:16, 25:16, 19:17), MRoma - Lupi Santa Croce 3:0 (25:23, 29:27, 26:24). Danes: ob 8.45 Tonno Callipo - Lupi Santa Croce; ob 10.45 MRoma - Olympia
Val Arcobaleno za deželni
in pokrajinski naslov
V nedeljo bo v Červinjanu deželni finale v ženski kategoriji under 13. Nastop na finalu si je prislužila tudi ženska ekipa Val Arcobaleno, ki je sicer v goriški pokrajini zasedla drugo mesto, je pa bila med ženskimi ekipami najboljša. Prvo mesto je osvojila druga ekipa Vala - Val M, ki pa so jo v celoti sestavljali fantje. Ob 15. uri se bo Val Arcobale-no v polfinalu pomeril z videmsko ekipo Rizzi Volley. Drugi polfinale bosta igrala tržaški Coselli in ekipa Assio Fiu-me Veneto. Ob 16.30 bo na vrsti še finale za 3. mesto, ob 17.30 pa finalna tekma za osvojitev deželnega naslova.
Ze jutri pa bo v športni palači v Krminu sklepna faza goriškega pokrajinskega prvenstva under 12. Mešana ekipa Arcobaleno Mavrica bo proti ekipi Estvolley branila prvo mesto, ki ga je v rednem delu dosegla, ne da bi izgubila set. Obe finalistki sta gladko zmagali na polfinalni tekmi proti ekipi Fin-cantieri Femm. oz. Millenium Azzurra, ki se bosta ob 16.30 pomerili za tretje mesto. Finalna tekma za prvo mesto bo ob 18. uri.
ŠD SOKOL - Pestra ponudba in novi načrti
»Summersokol« na prenovljenem zunanjem igrišču v Nabrežini
Na odprtem igrišču v Nabrežini se v prihajajočem poletju obeta dokaj pestro dogajanje. Ob dveh igriščih odbojke na mivki bo kmalu nared prenovljeno košarkarsko igrišče. Odbor Ašd Sokol se je namreč odločil, da bo že dotrajano košarkarsko ploščad obnovil z novo podlago in jo obenem povečal. Prejšnje dimenzije nikakor niso ustrezale današnjim merilom sodobnega košarkarskega igrišča, ki je bilo postavljeno v povojnih letih z udarniškim delom, v zadnjih letih pa sploh ni bilo več izkoriščeno.
Po novem bo obloženo s tarta-nom (poliuretanski material podoben podlagi atletskih stez op. av.) postavljena pa bosta tudi nova koša, ki jih je Sokol pridobil s prispevkom Pokrajine Trst. Nabrežinski odborniki bodo poskrbeli, da bo igrišče opremljeno tako s črtami košarkarskega kot odbojkarskega igrišča.
Sokol je za obnovo igrišča uporabil lastna finančna sredstva. Za potek del so skrbeli sami odborniki, na pomoči je priskočilo tudi gradbeno podjetje Bizjak.
Po zaključku del bo igrišče v juniju spet služilo svojemu namenu. Pri Sokolu napovedujejo turnir 24 ur košarke med 10. in 11. junijem, ob tem
Igrišče pokrili s posebno prevleko
pa si želijo uresničiti ambicioznejši turnir, in sicer pravo košarkarsko Summer League, ki bi se odvijala dvakrat tedensko v juniju in juliju.
Še pred košarkarskim 24-urnim turnirjem bo v soboto, 13. junija, na sporedu 12-urni turnir odbojke, med 26. in 27. junijem pa še tradicionalni 24-urni turnir odbojke na mivki z mešanimi trojicami. V avgustu pa napo-
Sokol, po tekmi še »fešta«
Košarkarji Sokola bodo danes odigrali zadnjo tekmo play-outa. Ob 20.45 jih čaka v Nabrežini še zadnja letošnja tekma proti Spilbasketu: od strejših igralcev bosta prisotna Hmeljak in Doljak, glavno breme pa bodo nosili mladi igralci U19 in U17. Po tekmi bodo na konec prvenstva in dosežen obstanek v ligi nazdravili na zunanjem igrišču v Nabrežini. Tam (ali v telovadnici, lokacijo bodo potrdili danes glede na vremenske razmere) bo ob 17.00 zaključna prireditev vseh otroških skupin Sokola.
fotodamj@n
vedujejo nov odbojkarski turnir v sklopu praznovanj vaškega zavetnika sv. Roka.
Poleg odbojke in košarke se bo v ponedeljkih in četrtkih med 20 in 21. uro odvijal tudi tečaj Zumbe. Pri Sokolu pa že razmišljajo tudi o postavitvi stalnega bara ob igrišču, kar bi dodatno poživelo dogajanje na športnem dvorišču. Športnim navdušencem pa je na voljo tudi telefonska številka 3382094794 od 15. do 23. ure, preko katere lahko rezervirajo peščeni odbojkarski igrišči, na novi spletni strani www.asdsokol.com s klikom na zavihek Summersokol pa so na voljo dodatne informacije in možnost rezervacije prenovljenega košarkarskega igrišča. (mar)
□ Obvestila
ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata za srednješolce celotedenske tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic od 13. do 18. ure: tečaj »Zabave na morju« od 6. do 10. julija in od 13. do 17. julija; tečaj na jadralnih deskah od 15. do 19. junija in od 20. do 24. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 15. do 19. junija; od 22. do 26. junija; od 29. junija do 3. julija; od 6. do 10. julija; od 13. do 17. julija; od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 040-2171044, 3341258848 (Ester) 333-2939977 (Roberta). ŠD JUVENTINA organizira v soboto, 13. junija, od 10.00 dalje na igrišču Juventine v Štandrežu turnir 12 ur nogometa&greenvolley. Novosti: turnir v igri zadeni prečko in beer pong. Zvečer zabava z DJ Bestcompany Tour. Vpis do 7. junija. Info: Maja 3290913340 in Nikol 3297864633. MLADINSKI NOGOMETNI KAMP SOVODNJE 2015 na nogometnem igrišču v Sovodnjah in sicer od 15.6. do 19.6.2015 v jutranjih urah od 08.30 do 12.30 ure. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.2001 do l.2010. Prijave (do četrtka 11.6.2015) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039 - 3283674301 (Rudi Devetak), 0039 - 3297411459 (Ljubica Butkovič), 0039335312083 (Aleksij Soban), 0039 - 3346691042 (Edi Pavletič), 0039-3897977416 (Luka Cijan), 00386 - 40607320 (Rok Černe). FC PRIMORJE v sodelovanju z ZŠSDI organizira od ponedeljka, 15. junija do sobote, 20. junija nogometni kamp na Proseku. Namenjen je otrokom od letnika 2002 do 2008. Urnik od 8. do 17.30, poskrbljeno za malico, kosilo in razne dejavnosti. Vse informacije na tel.: 329-6022707 (Roberto) oz. 333-4239409 (Aleksander). AŠD ZARJA IN Š.C. MELANIE KLEIN od 22. junija do 3. julija prirejata Nogometni kamp za osnovno - in srednješolce. Vpisovanja na: www.melanieklein.org ali v društvenem uradu ( ul. Cicerone 8 ) ob ponedeljkih od 15. do 19. ure, ob sredah od 9. do 13. ure in ob četrtkih od 14.30 do 18.30. Info na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, 3457733569 Število mest omejeno.
AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp od ponedeljka, 15. do srede, 24. junija. Kamp bo potekal v telovadnici openske srednje šole in je namenjen deklicam in dečkom med 6. in 13. letom. Prijave in informacije do 10. junija na tel. 040-635627, sloga.info@gmail.com. PLAVALNI KLUB BOR organizira intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4. do 8. leta starosti v bazenu Bianchi v Trstu drugi, tretji in četrti teden v juniju. Za informacije in vpis pokličite na 04051377 (ob delavnikih v popoldansko-večernih urah) ali na 3341384216 oziroma pošljite sporočilo na elektronsko pošto: urad.bor@gmail.com.
AŠD POLET, ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL in ZSŠDI organizirajo košarkarski kamp v Prosvetnem domu in na Pikelcu na Opčinah. Prva izmena od ponedeljka, 22. junija do petka, 26. junija 2015, druga izmena od ponedeljka 29. junija do petka 3. julija 2015. Kamp je namenjen dečkom in deklicam letnikov 2002 in mlajših. Info: Damjan Košuta -348/3342397 ali Erik Piccini - 340/4685153, email: poletkosarka@libero.it TPK SIRENA v sodelovanju z ZSŠDI vabi na predstavitev knjige v šoli jadranja - Jadranje na Optimistu, ki bo danes ob 18.30 na društvenem sedežu, Miramarski drevored 32. AŠD SOKOL, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja kamp minivolleya za punčke in fantke letnikov 2008 do 2004 v nabrežinski telovadnici od 15. do 19. junija od 8.30 do 13.00. Za info na tel. 348-8850427 (Lajris) ali 040-200941; csdasdsokol@gmail.com. ŠD BREG v okviru praznovanj ob 50-letnici društva bo v soboto, 20. junija (od 17.00 dalje), organiziral »revival« vseh nogometašev, ki so kdajkoli igrali pri Bregu. Za informacije in prijave: 3488833730 (Paolo) in 3358194395 (Livio). 27. junija pa bo v Dolini prijateljski nogometni turnir s pobratenim Kočevjem. TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padriče organizira od 15. junija do 3. julija začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara). AŠD SK BRDINA vabi na udeležbo rednega volilnega občnega zbora danes ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva na Opčinah, Repentabrska ul. 38.
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 3339353134 (Elena).
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6. do 14. leta starosti v terminih: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob torkih od 10.00 do 12.00 ter ob petkih od 18.00 do 20.00, tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it in www.tpkcntsirena.it.
ce
ontecchi
5	Torek, 9. junija 2015
Št. 23 (4)
Šepetajo: Barbara, Daniel, Denis, Luka, Martina, Mateja, Nika, Tjaša in Vesna.
sum@primorski.eu
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»Kolko bo trajalo? Sem pozabla knjigo!«
(udeleženka pokrajinskega kongresa SKGZ)
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
Kdo je tvoj junak?
Nekateri jih radi prebirate med odmori ali kar na skrito pod šolsko klopjo, drugi po njih sežete komaj je le mogoče. Nekaterim drugim so všeč, a ne ravno pretirano. Težko pa bi rekli, da se ni vsak izmed nas prej ali slej vsaj enkrat soočil s stripi. V Trstu s polno paro deluje Akademija stripa, grafične umetnosti, oblikovanja in mode: njen predsednik Mario Cerne nam je predstavil razvejanost pobud in nas popeljal v svet stripov. Šumovci smo nato navdušeno začeli brskati po svojih osebnih arhivih in spletu in za vas pripravili izbor stripov...Gradiva je bilo toliko, da smo morali seznam znatno skrčiti. Kdo ve, mogoče se bomo kmalu spet razpisali o tej temi.
Kako bi nam opisali Akademijo stripa, grafične umetnosti, oblikovanja in mode v Trstu (Accademia di Fumetto, Arti Grafiche, Design, Moda di Trieste)?
Akademija združuje gojence različnih starostnih skupin in narodnosti, različnih zanimanj in zmožnosti. Umetnost stripa predstavlja univerzalno, čisto posebno, multidisciplinarno govorico, ki se naslanja tako na risane podobe kot na pisane besede. Preko učenja te umetnosti gojenci odkrijejo svoje vrline in močne točke, naučijo se spoštovati tako lastno delo kot delo drugih. Medsebojno soočenje pomeni osebno, kulturno in umetnostno rast. Strip je hkrati vizualna in literarna komunikacija. V akademiji skušamo ponujati kvaliteten pouk in didaktične vsebine, s katerimi spodbujamo gojence, da svobodno in brez strahu izražajo svojo željo po pripovedovanju.
Katere tečaje ponujate?
Tečaji stripa za otroke, mlade in odrasle ter tečaji japonskih manga stripov, zgodovine in scenografije stripov sodijo že v ustaljeno ponudbo ustanove. Zadnja leta smo umetniško ponudbo želeli dopolniti še s tečaji risanja na področju mode, risanja živih modelov, ilustriranja, risanja aktov in zgodovine umetnosti.
Kaj pa druge aktivnosti?
Od samega začetka (2005) aktivno sodelujemo z društvi in odbori staršev, ki so dejavni na teritoriju. Prirejamo pobude v povezavi s šolami celotne Tržaške pokrajine, organiziramo delavne prakse in seminarje v povezavi s specifičnimi didaktičnimi projekti. Ravno te dni zaključujemo dva ključna projekta, in sicer o italijanski ustavi in o stoletnici prve svetovne vojne. Obenem smo z javnimi ustanovami, kakršni so italijansko Ministrstvo za kulturo, Dežela FJK, Občina Trst, Tržaška univerza, SISSA, ICGEB, soudeleženi pri udejanju raznovrstnih kulturnih pobud. Prisotni smo seveda tudi na manifestacijah v deželi, ki so izključno vezane na področje stripa.
Prejšnji konec tedna (1. in 2. junija) smo prvič priredili štirindvajseturni maraton v risanju stripov v prostorih krožka Etnoblog na tržaškem nabrežju. Udeležilo se ga je več kot 40 risarjev in avtorjev stripov. Letos poleti pa kot vsako poletje so na voljo krajši intenzivni tečaji stripa.
Kakšna je didaktična oz. vzgojna moč stripov?
Izredna. Istočasno gledaš in bereš. Strip je pronicljivo didaktično sredstvo: na začetku je ideja (čustveni trenutek), kateri sledi sinteza subjekta (zmožnost obnavljanja), razčlenjen vpogled nad dogajanjem (scenarij), pisanje (torej slovnica, besedoslovje), natančnost in risalne tehnike za pripravo posameznih vinjet, ki niso banalni, puhli, prazni štirikotniki, imeti morajo neko sporočilnost. Posameznik tako razvije svoje ročne in tehnične sposobnosti ter hkrati razume pomen svobode ustvarjanja, kar je najvažnejše, saj tako razvije tudi miselno prožnost in se nauči ostalim brez sramu sporočati bistvo svojega značaja. V stiku smo z različnimi tržaškimi založniškimi hišami, ki izdajajo dela v obliki stripov. Tisti, ki se kakorkoli izkažejo, imajo tako možnost, da se stripe tudi objavi.
Kateri nasvet bi dali mlademu ustvarjalcu/mladi ustvarjalki stripov?
Glavno besedo imata na italijanskem tržišču stripov založniški hiši Bonelli (Tex, Dylan Dog itd.) in Disney. Če želiš delati na tem področju se moraš znati prilagoditi njunim založniškim zahtevam. Nujen predpogoj sta seveda talent in tehnična spretnost. Zelo znana pa sta še francosko-belgijsko tržišče in tržišče ZDA, kjer je na uspeh naletelo veliko italijanskih avtorjev. Ustvarjanje stripov zahteva stalen trud, določeno mero skromnosti, požrtvovalnost, zmožnost kritičnega ocenjevanja lastnega dela, željo po preizkušanju samega sebe in radovednost.
Šum... svetuje
Od Asterixa do Zvitorepca
Astérix (René Goscinny in Albert Uderzo): Rimljani vztrajno, a neuspešno oblegajo galsko vas. Neprestane dogodivščine nenavadnih prebivalcev skupnosti, kjer se vsako ime konča s pripono »ix« spada že v samo klasiko.
Peanuts (Charles Schulz): ironično inteligentni Snoopy, njegov najboljši prijatelj Woodstock, Linus s svojo večno spremljevalko (odejo), s srečo neobdarjeni Charlie Braun, umazani Pig Pen...I<do je vaš najljubši junak? Šumovci bomo nepristanski: Schulzove stripe obožujemo. Z Walt Dineyevimi stvaritvami sodijo v pravi »must«.
Sturmtruppen (Bonvi): nemški vojaki na bojnih poljih druge svetovne vojne nočejo podati samo animilitarističnega sporočila,
ampak so istočasno spodbuda vsem, da slepo uboganje ne pripelje nikamor. Bonvijevi vojaki so nesposobni in naivni, rdečo nit pa seveda sestavlja ironičen pogled.
Tex (Gian Luigi Bonelli, Aurelio Galleppini): v današnjih časih kdaj pa kdaj potrebuje-
Ji mo pogumnega in skoraj popolnega junaka, kakršen je Tex Willei; ki se je za zmago pravi-/ ce pripravljen posluževati tudi ne ravno najbolj ortodoksnih metod. Podobno kot strip Dylan Dog (Tiziano Sclavi) predstavlja priljubljeno čtivo levih intelektualcev.
Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika (Miki Muster): skok v zlata leta slovenskega umetniškega ustvarjanja in hkrati aktualne ter za vsako starost primerne zgodbe. O Mikiju Mustru, letošnjem Prešernovem nagrajencu, so mdr. dejali, da si je vseskozi prizadeval za rušitev katerekoli vrste meje.
Manga ali iz daljnega vzhoda
Bleach (Tite Kubo): Najstnik Ichigo Kurosaki lahko vidi duhove in se z njimi pogovarja. S tem darom ga je obdarila Rukia Kichuki, ki se v prvi vrsti bori proti prevladi hudobnih duhov. Skupaj ščitita ljudi pred zlom in spremljata preminule v onostranstvo.
One piece (Eiichiro Oda): je s prej omenjenim eden izmed najbolj priljubljenih in prodanih manga stripov. Monkey D. Rufy, mlad sanjavi gusar je kot otrok po pomoti pojedel sadež hudiča Gom gom, zaradi katerega se prelevi v »človeka iz gume«: njegovo telo lahko dobi najrazličnejše oblike, ni pa več sposoben plavati. Kljub temu pa si je zadal cilj, da postane kralj gusarjev.
Saiyuki (Kazuya Minekura): menih, opica, duh rek in voda ter prašič, čudežna legenda in nepredvidljivo potovanje. Štiri heroji, ki so hkrati antiheroji. Zapleteno vsebino je težko na kratko podati, je pa morda tudi zato dodaten razlog za branje.
Zgodba treh Adolfov (Osamu Tezuka): Japonski novinar Sohei Toge se leta 1936 udeleži olimpijskih iger v Berlinu, kjer preko tajnih dokumentov izve, da je Hitler judovskega porekla. Istočasno se pred bralcem zvrstita še zgodbi drugih dveh Adolfov: Adolfa Kaufmanna, mešanih japonskonemških korenin, člana tajne policije Gestapo in Adol-fa Kamila, ki se kljub svojemu judovskemu nemškemu poreklu ima za Japonca. Je Hitler res imel judovske predhodnike? Tezuka odgovor prepušča bralcem. Ne samo obsodba nacizma in rasističnih teženj, temveč podrobna analiza človekove temne plati.
Za sladokusce (a ne samo)
Watchmen (Alan Moore): v alternativnem svetu, kije zelo podoben našemu, živi skupinica superherojev, ki so ravno tako zelo podobni navadnim ljudem. Ti nimajo nobene posebne nadnaravne moči, do izraza pridejo tako njihove slabosti kot vrline. Moore pronicljivo analizira človeško nevrozo iz različnih zornih kotov.
Incal (Alejandro Jodorowski): za ljubitelje znanstvene fantastike. V distopičnem svetu daljne bodočnosti umirajoči marsovec pokloni detektivu skrivnosten predmet Incal. Po njem pa stremi cel kup pripadnikov različnih skupin. Nenavadna pustolovščina je neizbežna...
Bone (Jeff Smith): prava mešanica ironije in epskega pripovednega sloga. Tri majhna bela bitja sovi Fone Bone, Phoney Bone in Smiley Bone. Potem ko so bili izgnani iz rodnega mesta Boneville, njih po težki hoji po puščavi znajde sam. Kaj vsega jih bo doletelo?
z dolgimi nose vsak izmed
Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se
Razstave vabijo v Zagreb
Mesto Zagreb v svojem kulturnem utripu trenutno vabi na dve pomembnejši razstavi: ena je razstava Bauhaus - mreženje idej in praks, posvečena predvsem umetnikom iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so se šolali v tej znameniti šoli arhitekture, druga pa je razstava francoskega kiparja Augusta Rodina, ki v hrvaško prestolnico privablja še širši krog publike. Za mesto sta razstavi pomembni, ker se v mestu nekaj dogaja. Turist, ki se pelje mimo Zagreba ali načrtno obišče mesto, ima poleg zagrebških znamenitosti tudi alternativno kulturno ponudbo. Mesto s takimi dogodki zaživi in živi.
Res je, da je Zagreb, ki je nenazadnje hrvaška prestolnica, težko primerjati s Trstom, mestom, ki danes leži nekje na robu Italije. Investicije v kulturo, ki si jih lahko privošči prestolnica, si jih pač lokalna skupnost
ne more privoščiti Zato pa so tu alternative, s katerimi lahko tudi manjše mesto zaživi in potem naprej ži-
vi. Razstave predstavljajo tisti ščepec kulture, ki se mora za to, da privabi širok krog ljudi, morda najbolj potruditi. Velike razstave, kot so tiste, ki si jih lahko ogledamo v dunajski Albertini, kjer vedno naletimo na kaj zanimivega ali razstave, kot je bila potujoča razstava Pi-cassa, na ogled pred približno letom dni v Zagrebu, zahtevajo velike investicije, predvsem velike stroške za zavarovanje razstavljenih umetnin. Katere so torej alternative za manjša mesta, kot je Trst? Lahko rečemo, da letošnja tržaška ponudba razstav ni ravno pestra. Razstava o zgodovini Trsta z naslovom La grande Trieste 1891 - 1914, v katero je usmerjena velika pozornost, je razstava za (italijanske?) Tržačane, ki zadovoljni od-
krivajo slavno zgodovino svojega mesta (predvsem italijansko, saj je večkulturna plat Trsta postavljena bolj na stranski tir). Odlična kulturna ponudbo za turista, ki obišče Trst, pa je bila na primer lanska razstava svetovno znanega sodobnega umetnika Jannisa Kounel-lisa. Tudi razstave v muzeju Revoltella in ostale razstave, ki so privabljale bolj lokalno publiko, so bile v mestu dobrodošle. Letos pa je vsega tega nekoliko manj, kakor da bi za Trst nekako zadostovala razstava La grande Trieste. Kar pa je dovolj morda le za Tržačane, ne za Trst.
Kaj pa Ljubljana? Zakaj Ljubljana ne ponuja takih razstav kot jih ponuja na primer Zagreb? Stroški so seveda tudi za Ljubljano veliki. A v Zagrebu niso nič manjši. Morda pa bi se na meddržavni ravni s skupnimi močmi in premostitvijo mej, marsikaj dalo narediti in v tej smeri obogatiti kulturno ponudbo dveh mest, ki jih danes ločuje le sto kilometrov in fizična meja, ki je kmalu ne bo več. Kultura potrebuje sred-
stva in investiranje v kulturo je drago. A Slovenija potrebuje to investicijo, kakor jo potrebuje Zagreb, ki v njo vlaga. In kakor jo potrebuje Trst, čeprav morda v drugačni obliki.
22
Petek, 5. junija 2015
MNENJA, RUBRIKE
/
ŽARIŠČE
Evropski volilni maj
Julijan Cavdek
Z nedeljskimi volitvami se je sklenilo mesec trajajoče obdobje pomembnih volilnih preizkušenj, kjer je bila tematika članstva v Evropski uniji med glavnimi temami. Izidi tudi kažejo, da se kritike na računa EU vse bolj krepijo. Niso več le slogani posameznih političnih voditeljev, vse bolj postajajo tudi konkretni programi bolj ali manj novih političnih organizacij in gibanj. Seveda je v takih primerih večkrat zelo težko razbrati, koliko gre za resnične in izvedljive programe, koliko pa za tematike, ki padejo na temo populizma, ker so v tistem trenutku aktualne. Prav slednji vidik je še najbolj kritičen, ker obljublja volivcem stvari, ki jih je v resnici zelo težko izvesti. V mislih imam npr. opustitev evra in po-vratek na liro, razvojno finančno politiko brez pozornosti na urejenost državnih proračunov, populizem na račun sodobnih tokov priseljevanja, ipd.
Volilni maj je uvedla Velika Britanija, kjer je s presenetljivo gladko zmago slavil dosedanji prvi minister in prvak konservativne stranke David Cameron. Tories Davida Camerona so dosegli zgodovinski rezultat in osvojili absolutno večino v parlamentu. Med zmagovitimi točkami, ki so Cameronu omogočile zmago, je referendum o članstvu Velike Britanje v EU. Edina stranka, ki je še slavila na angleških tleh je SNP (Schottisch National Party), ki zagovarja neodvisnost Škotske, nima pa protievropskih teženj.
Angliji je sledila Poljska, kjer je 10. maja na predsedniških volitvah zmagal kandidat konservativne stranke Zakon in pravičnost Andrzej Duda, ki je z 51,55% prehitel dosedanjega predsed-
PISMA UREDNIŠTVU
Spomin na odvetnika Jožeta Škerka
Pri Jožetu Škerku sem bil prvič pomladi 1982 s svojim tastom Evge-nom Pahorjem, ko sva šla na kratek sestanek zaradi pravnih poslov. Kasneje sva se srečala v njegovi pisarni leta 1997, ko sem začel odvetniški poklic v Trstu in sem začel delovati z njim, ker me je prosil za nadomestitve na sodišču v Trstu, da bi hitreje izpeljal delo v svoji pisarni.
Veliko mi je pomagal z nasveti v prvih letih mojega poklica, osvetlil njegov univerzitetni študij, sklicujoč se na posamezne izpite v vojnih letih, ko ni bilo luči in elektrike v Trstu in je moral prestati izpit z svečo zvečer. Vse to mi je pripovedoval Jože. Dajal mi je tudi pravde iz priposestvovanja, ki jih ni uspel zaključiti, jaz sem mu napisal zaključni spis za njegovo pravdo glede odškodnine in zavarovanja ter mi bil zelo hvaležen.
Podpisal mi je tudi prvi moj priziv na kasacijsko sodišče, ker nisem bil še takrat habilitiran za vrhovna sodišča ter sva ga zmagala! Tista razsodba je bila mejnik priznanja rabe slovenskega jezika glede globe. Stranka je bila Živka Marc. Razsodba je potrdila prvič na vrhovnem civilnem sodišču tako imenovano "Tutela minima", ki jo je v ustavni razsodbi št. 28/1982 prvič dosegel prijatelj in profesor Samo Pahor! To glede profesionalnih dosežkov!
Bil sem tudi na njegovem domu, govorila sva o zdravju, slikarstvu, literaturi, načrtih, srečevala sva se z bratom Dariom na raznih otvoritvah razstav ter ogledu Fabiaanija na njegovem domu...
Hvala Jože, bil si svetovljan, narodnjak, odprt, prijateljski do mene, zato se ti zahvaljujem!
Prijatelj in kolega Renco Frandolič
4 fc
nika Bronislawa Komorowskega (48,45%). Duda je dohitel Komorow-skega in ga nato premagal z agresivno volilno kampanjo proti vladnim ukrepom in z obljubo po spremembi odnosa med Poljsko in EU, da bodo poljski interesi bolj upoštevani. Dogodek bo prav gotovo pogojeval volilno kampanjo za jesenske parlamentarne volitve. Kot zanimivost je potrebno tudi upoštevati, da tako stranka Davida Camerona kot stranka Andrzeja Dude imata svoje poslance v isti poslanski skupini Evropskega parlamenta.
Po Angliji in Poljski, kjer so slavili konservativci, je bila na vrsti Španja, kjer so potekale upravne volitve. Tudi tukaj je vladalo veliko zanimanje, ker se je na volitve predstavila tudi levo usmerjena stranka Podemos, ki je vezana na gibanje Indignados. Podemos je dobre rezultate zabeležila tako na lanskih evropskih volitvah, kot v Andaluziji. V Evropskem parlamentu ima pet poslancev, ki so člani Konfederal-ne skupine Evropske združene levice -Zelene nordijske levice. Na koncu je španska Ljudska stranka ohranila šibko večino, vendar je med glavnimi poraženci. Uveljavitve alternativnih koalicij, v katerih je imela glavno vlogo stranka Podemos, so spremenile sedanjo špansko politično sliko in prepričljivo zmagale v Barceloni. Partido Popular bo s težavo ohranil tudi občino Madrid, kjer ima relativno večino, nima pa absolutne in je tudi brez možnosti povezav.
Kot zadnja je bila na vrsti Italija, kjer so v nedeljo potekale deželne in občinske volitve. Rezultati so znani: Demokratska stranka je osvojila pet dežel,
Trst središče FJK, Slovenci v mestu
»Trst središče dežele, Slovenci v središču Trsta« se lepo sliši. Izrečeno s strani SKGZ zveni celo revolucionarno. Navsezadnje tudi demagoško. Dosedanje ravnanje te krovne organizacije ni bilo usmerjeno v obrambo ravni varstva, ki jo je določil Posebni statut z dne 5.10.1954 in jo je potrdil 8. člen Osim-ske pogodbe iz leta 1975. Tudi ni bilo opaziti prizadevanja za uveljavitev enakopravnosti, ki izhaja iz 2., 3. in 6. člena ustave, še bolj jasno pa iz 3. člena deželnega statuta, ki je bil določen z ustavnim zakonom št. 1 z dne 31.1.1963. Ne pomnim, da bi bil kdaj slišal ali bral, da se je kdo iz SKGZ po letu 1982 potegoval za to, da bi na osnovi izredno ugodne razsodbe Ustavnega sodišča (št. 28) poskusili doseči še kaj drugega. Enako ne pomnim, da bi se v času priprave "zaščitnega zakona" v XIII. zakonodajni dobi (9.51996-29.5.2001) kdo iz vrst SKGZ skliceval na nadvse ugodni razsodbi Ustavnega sodišča iz let 1992 (št. 62) in 1996 (št. 15).
Njihovi najboljši prijatelji so imeli več kot celo leto dni časa, da upoštevajo v obrazložitvi svojega osnutka zaščitnega zakona (št. 3730 z dne 5.6.1997) zaključke treh razsodb Ustavnega sodišča o tem, kaj je "tutela minima", ki izhaja iz neposredne operativnosti 6. člena ustave in 3. člena deželnega statuta. Toda o tem ni ne duha ne sluha. Kot ni ne duha ne sluha o pojmu "sentenza monitoria". Tako je parlament Italijanske republike s predpisi, ki so v nasprotju z določili Posebnega statuta iz leta 1954 in Osimske pogodbe iz leta 1975, kakor tudi v nasprotju s 2., 3. in 6. členom ustave ter s 3. členom deželnega statuta, uzakonil rasno diskiminacijo, ki odreka ali omejujejo
dve sta šli desni sredini, visoka je bila neudeležba, pridobili sta Severna liga in Gibanje 5 zvezd, zelo je padla Forza Italia, občutno manj glasov od pričakovanih je prejela Demokratska stranka. Od pomembnih razlogov za tak razplet je bil tudi odnos do Evropske unije. V deželi Veneto je bila celo izvoljena predstavnica gibanja za osamosvojitev od Italije, ki ima v svojem programu tudi določene kritičnosti do EU. Kritičnost do EU pa sta najbolj izkoristili Severna liga in Gibanje 5 zvezd.
Zmagovalce zgoraj omenjenih volitev združuje kritičen odnos do EU, sicer v različnih tonih in pristopih. Kljub ideološki razlikam se čuti, da je EU pod udarom zaradi proračunskih in finančnih togosti. A vendar je vprašanje, koliko si bodo upali, ko bodo in če bodo na vodilnih mestih. Cameron, ki je Angležem obljubil referendum o članstvu Velike Britanije v EU, je takoj po volitvah začel vrsto srečanj z glavnimi evropskimi predsedniki vlad, da bi si pripravil ugoden referendumski teren. Za ostale pa verjetno velja primer Grčije, kjer je zmagala Siriza, ki pa nima drugih poti kot nadaljevanje tega, kar je izvajala prejšnja grška vlada. Manjša togost v proračunskih pravilih, razvojne gospodarske politike in gotove socialne storitve so uresničljive, če slonijo na urejenih proračunih. V tem zgledajo Nemčija in ostale severne države nekoliko trmaste in nesolidar-ne, ni pa jim mogoče oporekati, da so bile sposobne ob času izvesti reforme, ki izhajajo iz raznih evropskih listin in pogodb, kar jim danes omogoča razvojno prednost in predvsem političen vpliv znotraj EU.

jezikovno enakopravnost "nelle zone centrali delle citta di Trieste e Gorizia". Novi pokrajinski predsednik SKGZ pa nastopi z geslom "Slovenci v središču Trsta". Jakob Ukmar, ki je 31. maja 1931 (pred 84 leti v IX. letu fašistične ere) nastopil v škedenjski cerkvi z zgodovinskim govorom o krščanskem sožitju med narodi, ima dobrih sto metrov dolgo ulico skoraj 6 kilometrov od središča Trsta še dober kilometer vzhodno od Kolonkovca.
Toda njegove besede morajo najti mesto tudi v središču Trsta. Ukmar-jev govor bi moral poznati Roberto Co-solini, poznati bi ga morale tudi Maria Teresa Bassa Poropat, Debora Ser-racchiani in seveda Adelaide Frances-ca Garufi. Sploh ne bi škodilo, ko bi ga poznali vsi občinski odborniki in svetniki, vsi pokrajinski odborniki in svetniki ter vsi deželni odborniki in svetniki. Dobro bi bilo, ko bi bil vsaj izvleček tega besedila stalno izpostavljen v vežah sedežev deželnih, pokrajinskih, občinskih in državnih oblasti. Dom Jakoba Ukmarja je leta 1991 izdal 1000 izvodov tega besedila v italijanščini in v slovenščini. Ob 85. obletnici tega pomembnega besedila bi bilo primerno, da se ponatisne in razdeli vsem dijakom višjih srednjih šol. Mogoče bi se dalo dobiti sredstva iz kakega evropskega sklada tudi za prevod v furlanščino in v druge evropske jezike.
Samo Pahor
MANJŠINA V OČEH MLADIH
Premalo izkoriščamo možnost javne rabe jezika
Objavljamo še osmi in zadnji prispevek skupine mlajših raziskovalcev in novinarjev na okrogli mizi Manjšina v očeh nove generacije, kije bila na Opčinah 10. aprila na pobudo Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Deželnim sedežem RAI za FJK.
V svojem prispevku se bom dotaknila teme uveljavljanja pravic Slovencev v Italiji, ki izhajajo iz zakonskih določil, predvsem iz zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001. Spregovorila bom o odprtem vprašanju osvešča-nja pripadnikov slovenske manjšine in javnosti o možnostih rabe slovenščine v javni upravi. Po približno petnajstih letih od uvedbe zaščitnega zakona lahko rečemo, da se je v zadnjih petih letih ustalil dvojni sistem javne rabe slovenskega jezika v stikih med javnimi ustanovami in javnostmi. Prvi sistem zadeva sedem dvojezičnih občin s slovenskim in italijanskim jezikom poslovanja in osebja na Tržaškem in Goriškem (Dolina, Zgonik, Repentabor, Devin Nabrežina, Števerjan, Doberdob in Sovodnje ob Soči), ki so pred uvedbo zaščitnega zakona izvajale storitve ustnega in pisnega sporočanja z javnostmi v slovenskem jeziku na podlagi določil Zavezniške vojaške uprave iz povojnega obdobja, manjšinskih pravic iz Posebnega statuta Londonskega memoranduma in od leta 1992 naprej tudi svojih statutov. Drugi sistem je novejši in zadeva odprtje namenskih jezikovnih služb za slovenski jezik v različnih vrstah javnih uprav najprej na podlagi okvirnega zakona o varstvu zgodovinskih jezikovnih manjšin v Italiji 482/1999 in nato z zaščitnim zakonom 38/2001 od leta 2011 naprej. To je bila novost predvsem v tistih javnih ustanovah, ki slovenščine pred tem v svojem poslovanju niso uporabljale ali so jo le v ožji obliki, kot so npr. občine Tržič, Ronke, Trbiž, Podbo-nesec, Tipana, Bardo, Srednje ali Naborjet-Ovčja vas ali pa pokrajini Trst in Gorica. Namenskih jezikovnih služb za slovenski jezik je bilo npr. leta 2013 28, in sicer poleg 17 občin in dveh pokrajin še v dveh gorskih skupnostih na Videmskem, v dveh podjetjih za zdravstvene storitve, v tržaški trgovinski zbornici in v Deželni agenciji Furlanije Julijske krajine o varstvu okolja ARPA.
Najprej gre poudariti, da je ta sistem privedel do kulturnega preskoka v smeri sprejemanja prisotnosti slovenščine v institucionalni rabi, ki je še posebej izrazit v slovenskih občinah v videmski pokrajini in sploh v občinah, ki niso tradicionalno dvojezične. To pomeni, da imamo danes določen potencial javne rabe slovenskega jezika, ki je premalo poznan in ga premalo uporabljamo. Lahko zaprosimo za dvojezično izkaznico, lahko pa tudi za druge dokumente, predvsem anagrafska potrdila v dvojezični obliki. Več javnih uprav ima take obrazce že prevedene, druge pa lahko prevedejo, če za to zaprosimo. Kljub tem se zdi, da raba »novih« jezikovnih storitev ni imela zaželenih učinkov. Med pripadniki slovenske manjšine je ustvarila vtis, da se raven zaščite dejansko ni zvišala in da je pravna zaščita nekoristna. Gre za aktualno vprašanje, ker gre - z izjemo dvojezičnih občin na Tržaškem in Goriškem - za jezikovne storitve, kot so dvojezični obrazci, za katere mora zaprositi pripadnik slovenske manjšine sam. Aktivna vloga govorcev slovenskega jezika v rabi predvidenih pravic v odnosu z javno upravo je temeljna, saj se pravice ne izvajajo samodejno. Če to zanemarimo, se pravice porazgubijo, predstavniška in politična telesa manjšin, ki te pravice zahtevajo na kolektivni ravni, pa izgubijo pogajalsko moč. Zato morajo biti pripadniki manjšin osveščeni o tem, da morajo v javni upravi zaprositi za slovenski obrazec ali dokument, ker jim ga krajevna uprava ne ponudi samodejno. Nepovpraševanje po prevedenih obrazcih lahko privede do tega, da javna ustanova obrazcev ne bo več prevajala.
Zdi se mi, da osveščanje pripadnikov slovenske manjšine o možnostih rabe slovenščine v javni upravi deluje bolj slabo. Veliko odgovornosti je na posamezniku, opažam pa premalo angažiranosti in pobud s strani manjšinskih organizacij, kot so krovne organizacije ali slovenski mediji. Zato
se mi zdi primerno, da bi znotraj skupnosti razvijali oblike osveščanja javnosti o rabi slovenščine v javni upravi, na primer v obliki delavnic ali informativnih srečanj v šolah ali društvih. Kje najdemo namenske jezikovne službe za slovenski jezik in kaj nam nudijo? Kako lahko opravimo določen postopek v javnem uradu v slovenskem jeziku? Kako lahko občino zaprosimo, naj nam pošilja račune v dvojezični obliki? Kako si uredimo dvojezično izkaznico? Kaj se zgodi, če javni upravi pišemo v slovenščini? Medijsko informiranje, recimo v obliki tedenske rubrike ali radijske oddaje, bi bilo prav tako dobrodošlo. Tudi informativna gradiva v tiskani obliki in spletni različici lahko pripomorejo k temu, da se posameznik laže znajde. Upoštevati moramo, da so uporabniki manjšinskih pravic, ki zadevajo dvojezično dokumentacijo, tudi mladi iz mešanih zakonov in neslovenskih družin, ki so vključeni v naše okolje zaradi šole ali športnih in drugih dejavnosti. Javna raba slovenščine ni le pravica Slovencev oziroma tistih, ki se tako opredeljujemo, ampak tudi možnost izbire za vse, ki živijo na slovensko govorečih območjih. Tudi Neslovenci lahko zaprosijo za dvojezično izkaznico, če so s to možnostjo seznanjeni.
Lepo bi bilo, seveda, ko bi nas v vsakem javnem uradu najprej vprašali, v katerem jeziku želimo izvesti postopek. To bi bila tudi najbolj učinkovita oblika širjenja javne rabe slovenščine. Ker trenutno ni tako, je treba to prakso uveljavljati. Obnašanje in zgled vsakega od nas je najbolj učinkovita oblika vsake družbene spremembe, naj se trenutno zdi še tako komplicirana ali nepravična. Če v sebi čutimo potrebo po uveljavljanju lastne kulturne in jezikovne samobitnosti, se moramo obenem zavedati, da je uveljavljanje javne rabe slovenščine danes tudi ali predvsem naša odgovornost, odgovornost vsakega posameznika. Ta »boj za svoje pravice« je postal veliko bolj individualiziran, manj množičen, manj ideološki. Kjer lahko uporabljamo slovenščino, jo prosim upora-bljajmo. Mogoče bomo na tak način pridobili na pogajalski moči s sogovorniki v javnih upravah, da nas bodo v prihodnosti v javnih uradih vprašali, v katerem jeziku si želimo izvajati postopek.
ZAIRA VIDAU je zaposlena je na Slovenskem raziskovalnem inštitutu SLO-RI v Trstu, kjer je tudi predsednica znanstvenega sveta. Sodeluje z Univerzo na Primorskem, Fakulteto za humanistične študije. Doktorirala je iz Politologije in etničnih študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njeni raziskovalni interesi vključujejo pravno varstvo in politično participacijo narodnih in jezikovnih manjšin v Italiji in Evropi, s posebno pozornostjo na slovenski narodni skupnosti v Italiji; javni rabi manjšinskih in regionalnih jezikov ter upravljanju različnosti v javnih upravah na večjezičnih in večkulturnih območjih, s poudarkom na javni rabi slovenskega, furlanskega in nemškega jezika v deželi Fur-laniji Julijski krajini; nacionalizmih in nacionalnih državah; medkulturnem izobraževanju in komunikaciji; mladinski participaciji in društvih v slovenski narodni skupnosti v Italiji.
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 5. junija 2015
23
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.45 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.40 Nad.: Che Dio ci aiu-ti 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Film: Verso l'Africa (dram.) 0.05 Tv7
RAI2
6.00 Nad.: Lena 7.00 Nad.: Streghe 7.40 Nad.: Il tocco di un angelo 8.25 Serija: Il no-stro amico Charly 9.5013.30 Rubrike 10.45 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.45 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: Ghost Whisperer 16.15 Serija: Cold Case 18.05 Šport 18.45 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Serija: Rex 22.55 Serija: The Good Wife 0.00 Senza peccato
RAI3
6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Film: Le baccanti (fant.) 11.45 Kilimangiaro Album 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.20 Nad.: Terra Nostra 16.05 Film: La mia leg-ge (dram.) 17.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.30 Serija: Il candidato -Zucca presidente 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Gazebo
RAI4
e Bullik (krim.) 16.15 The Cooking Show -Il mondo in un piatto 16.45 Nad.: Tutti paz-zi per amore 17.45 Novice 17.50 Nad.: Bat-ticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Provaci ancora prof! 21.20 Nad.: Mai per amore 23.10 Serija: Sulle tracce del crimine
_RETE4_
6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.10 Film: Il campione (dram.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Submerged - Allarme negli abissi (akc., '05, i. S. Seagal)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Vivere fino alla fine (dram.) 16.10 Amici fase serale 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Amici - Prime Time
_ITALIA1_
6.55 Risanke 8.30 Nad.: Smallville 10.15 Serija: Chuck 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.50 Serija: The Big Bang Theory 15.45 Serija: The Vampire Diaries 17.35 Serija: Dr. House -Medical Division 19.25 Serija: C.S.I. - Mia-
12.00 Heroes 12.45 19.25 Doctor Who 13.35 19.15 Rai Player 13.50 20.10 Star Trek Enterprise 14.35 90210 1 5.20 Heartland 16.05 Streghe 17.35 Novice 17.40 The Lost World 18.25 Andromeda 21.10 Film: L'isola dei sopravvissuti (triler) 22.55 Wonderland 2015 23.20 Anica - Appuntamento al
21.10 Film: Harry Potter e il calice di fuo-co (fant., '05, i. D. Radcliffe)
_IRS_
12.55 Film: Viuuulentemente mia (kom.) 14.55 Film: The Martins (kom.) 16.40 Film: Canone inverso - Making Love (dram., It., '99) 18.45 Supercinema 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Ballistic (akc., '02, i. A. Banderas)
23.25 Film: The Heartstopper - Il pote-re del male (horor)
_RAI5_
14.20 Le Alpi viste dal cielo 15.20 Viaggio al centro del pianeta 16.25 I buongustai dell'arte 17.25 Tutti i segreti di un'opera d'arte 18.20 Novice 18.25 Dialoghi dal Salone del libro 18.55 This is Opera 19.55 Divini devoti 20.35 Rai Player 20.45 Memo -L'agenda culturale 21.15 TuttoDante 22.35 Dok. film: La pianista bambina 23.50 David Letterman Show
RAI MOVIE
13.45 17.15 Rai Player 13.55 Film: Un bi-glietto in due (kom., '87, i. S. Martin) 15.35 Film: Un americano in Cina (kom.) 17.10 Novice 17.25 Film: Cime tempestose (dram.) 19.15 Film: Per vivere meglio, di-vertitevi con noi (kom., It., '78) 21.15 Film: La vendetta del dragone (dram., '09, i. J. Chan) 23.20 Film: La febbre del sabato sera (muzikal, '77, i. J. Travolta)
RAI PREMIUM
11.35 Nad.: Un posto al sole 12.4019.20 Rai Player 12.50 Nad.: Terapia d'urgenza 13.45 19.30 Nad.: Terra Nostra 14.30 Anica - Ap-puntamento al cinema 14.35 Film: Armen
22.50 Film: Bullet (dram.)
LA7
7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Navarro 16.20 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Il meglio del Paese delle meraviglie 22.40 Bersaglio Mobile
nedetta 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Providence 17.00 19.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Serija: Josephine, ange gardien
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 8.30 21.00 Ring 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Gior-gia 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour
_LAEFFE_
11.4518.35 Bourdain: Cucine segrete 13.35 20.00 Il cuoco vagabondo 15.40 Chef Sara in Europa 17.35 Jamie: Menù in 30 minuti 19.35 Novice 21.00 Film: Piccole donne (dram.) 23.10 Nad.: Annika - Crime Reporter
_CIELO_
12.00 Junior MasterChef Australia 14.15 Junior MasterChef Italia 16.00 Buying & Selling 17.00 Case in rendita 18.00 Fratel-li in affari 20.00 House of Gag 21.00 Quattro matrimoni in Italia
DMAX
12.30 19.30 Rimozione forzata 14.10 Cat-tivissimi amici 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turtleman 16.50 A mani nude nella palu-de 17.45 Airport Security 18.35 Affari a quattro ruote
LA7D
6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menù di Be-
21.10 River Monsters 22.001 mostri del-la palude 22.55 Alaska: le regine dell'oro 23.45 Most Shocking
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 Kviz: Vem! 11.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 11.55 Sam Sebastian: Šesti čut 12.20 10 domačih 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.00 Otroški program: OP! 16.20 Osmi dan 17.30 Nad.: Presneto štirinajsto 17.55 0.25 Dnevnik 18.20 Nad.: Fina gospa 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.10 Polnočni klub
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.30 Moja soba 8.55 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.50 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.5019.10, 0.05 Točka 13.45 Dok. film: Priletni parazit ali kdo je Marko Bricelj? 15.25 Žogarija 16.00 Ugriz-nimo znanost 16.35 Slovenci v Italiji 17.15 Dok. serija: Razkrivanje preteklosti 17.40 Mostovi - Hidak 18.15 Dok. odd.: Življenje s popusti 20.00 Dok. odd.: Oštevilčeni 20.55 Nan.: Da, gospod premier 21.30 Nad.: Broadchurch 22.20 Film: Tretji človek (triler)
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Film: Bravissimo! (kom.) 17.10 Dogodki 17.25 Sredozemlje 18.00 Firbcologi 18.25 Bukvo-žerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.55 Primorska kronika 19.00 22.10, 23.40 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.10 Dok.: K2 20.40 Najlepše besede 21.10 Predstava: Če namesto Ostrž-ka... 22.25 Iz arhiva po vaših željah 23.10 Feelthe90 23.25 Avtomobilizem
_POP TV_
7.00 Risanke 8.05 10.00, 11.10, 12.20 Tv prodaja 8.20 Nad.: Moje srce je tvoje 9.00 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.15 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.25 15.00 Nad.: Dubrovniška zora 12.35 Serija: Lepo je biti sosed 13.35 MasterChef Slovenija 17.00
I P.IS
Petek, S. junija Iris, ob 16.40
VREDNO OGLEDA
Canone inverso
Italija 2000
Režija: Ricky Tognazzi Igrajo: Hans Matheson, Melanie Thierry, Gabriel Byrne in Lee Williams
Zgodbo je Ricky Tognazzi povzel po istoimenskem romanu Paola Mau-rensiga. Protagonist dela je Jeno, ki konec šestdesetih let pripoveduje o sebi in mlajšemu dekletu, ki ga spozna povsem naključno. Jeno je bil namreč posebno glasbeno talentiran otrok: samouk, je igral violino na domači kmetiji, ne da bi pri tem sploh poznal not. Z glasbo je spremljal zadnjo pot prašičev, ko so jih peljali na zakol. Prav zaradi neizmernega talenta, mu je naposled uspelo priti tudi do ugledne glasbene šole. Tam se je bratsko spoprijateljil s sošolcem, za katerega pa je na koncu izvedel, da je bil v resnici njegov pravi brat.
18.55, 22.05 Novice 20.00 Film: Počitnice za odrasle 22.40 Eurojackpot 22.45 Film: 007 - Živi in pusti umreti (akc., '73)
_KANAL A_
7.0018.00 Svet 7.55 Risanke in otroške odd. 9.00 Pazi, kamera! 9.3012.25, 12.40 Tv prodaja 9.45 Serija: Posel mojega življenja 10.40 Nad.: Potop ladje Laconia 12.55 16.15, 22.00 V živo iz hiše Big Brother 13.25 17.05 Serija: Komisar Rex 14.25 Film: Policijska akademija 1 (kom.) 16.35 Serija: Novo dekle 18.55 Top Gear 20.00 Big Brother 22.30 Film: Alfie (rom.)
PLANETTV
9.55 Kosmika Tv 11.00 Tv prodaja 11.35 Nad.: Sulejman Veličastni 13.55 Ellen 14.55 Nan.: V kritičnem stanju 15.50 21.00 Bar 16.55 Nan.: Preiskovalci na delu 18.00 Nan.: Ljubice 19.00 Danes 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 22.00 Nan.: Ray Donovan 22.55 Bar doma 23.25 Film: Rdeči boogie ali Kaj ti je deklice (dram.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 11.15 Nataša Kramberger: Kuba - moja osebna reportaža; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Atilij Kralj: Uače naš - 13. del, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 8.00, 17.30 Vreme; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Popoldne na RK; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Secret Disco; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 14.35, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00 Pairapappa; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state frschi; 18.00 Il suono nell'im-magine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sono-ricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
XPrimmH
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo
manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24
Petek, 5. junija 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
1020
Nad zahodno in južno Evropo ter nad Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka. Zelo oslabljena hladna fronta se zadržuje na območju Alp. V višinah doteka s šibkim severovzhodnim vetrom nad naše kraje topel in prehodno nekoliko bolj vlažen zrak.
Po nižinah in ob morju bo vreme jasno do delno oblačno. Pihal bo šibak burin, predvsem na vzhodu. V gorah bo zjutraj delno oblačno, popoldne pa spremenljivo.
Danes bo povsod sončno.
Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 27 do 30, na Primorskem ob šibki burji do okoli 32 stopinj C.
Povsod bo prevladovalo pretežno jasno vreme, le v popoldanskih urah bo v gorah delno oblačno. Zjutraj bo ob morju pihal burin, čez dan pa šibak veter. Vroče bo.
Jutri bo sončno in poletno vroče.
¡2 Sonce vzide ob 5.17 in zatone g ob 20.50
Dolžina dneva 15.33
Luna vzide ob 23.04 in zatone ob 9.12
z 1986 - Ponoči se je ohladilo in a meja sneženja se je ponekod spustila pod 1000 m (Lisca, Rateče, Podkraj). V sredogorju je tudi čez dan deloma še snežilo. Naslednje jutro je bilo na Rogli (1335) 23 cm, na Krvavcu (1740 m) 10 cm, na Voglu (1535 m) 8 cm in na Kumu (1218 m) 4 cm snega.
Danes: ob 5.44 najnižje -54 cm, ob 12.18 najvišje 30 cm, ob 17.56 najnižje -9 cm, ob 23.18 najvišje 35 cm.
Jutri: ob 6.21 najnižje -50 cm, ob 13.08 najvišje 29 cm, ob 18.49 najnižje -6 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje C.
500 m............24
1000 m ..........21
1500 m...........17
2000 m...........12
2500 m............9
2864 m ........ 3
UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost do 8 in v gorah 9.
Skrajni podvig ameriškega »železnega kavboja«
SALT LAKE CITY - Ameriški triatlonec James Lawrence se pripravlja na nevsakdanji podvig. V 50 dneh namerava premagati 50 ironmanov v 50 različnih zveznih držav v Združenih državah Amerike. Prva preizkušnja ga čaka 6. junija na Havajih. »Ne nameravam odnehati, načrta B pri meni ni,« samozavestno zatrjuje 39-letni Železni kavboj, kot je vzdevek Lawrenca. Vzdevek Železni kavboj se ga je prijel, saj med tekmami nosi barvni kavbojski klobuk. Je lastnik dveh svetovnih rekordov, zdaj namerava k svojemu imenu dodati še enega. Pri norem podvigu, kakor so ga številni označili, bo imel podporo številnih pokroviteljev, Lawrance pa se bo spopadel s 50 ironmani (3,86 km plavanja, 180,25 km kolesarjenja in 42,2 km teka), kar pomeni, da bo skupaj v 50 dneh opravil z več kot 7000 miljami oziroma 11.265 kilometri.
Kje so iskali odgovore na razna vprašanja, ko še ni bilo Googla?
NEW YORK - Newyorška javna knjižnica je nedavno objavila kartice iz svojega arhiva, ki nazorno kažejo, kako je bilo mogoče v časih, ko še ni bilo spletnega brskalnika Google in drugih, poiskati odgovore na razna vprašanja. Je pa zato bil potreben obisk najbližje knjižnice ali vsaj telefonski klic. Lani je nek arhivar, ko je pospravljal mizo, odkril škatlo z napisom Zanimiva vprašanja, v njej pa so bile kartice s vprašanji z datumi od 40. do 70. let minulega stoletja. Najdejo se tudi vprašanja, kot so: Kaj pomeni, če te v sanjah preganjajo sloni? Kdaj pojejo drozgi?, Koliko so tehtali Napoleonovi možgani?
GOSTINCI
Al FIORI
ANTICA GHIACCERETTA AL CAVALLUCCIO CAFFE CARDUCCI MARITANI CAFFE SAN MARCO CAFFE VATTA
GOSTILNA KOBJEGLAVA - KRALJESTVO PRŠUTA
GOSTILNA ŠPACAPAN GRAN OSTERIA TRE NOCI HARRY'S BAR
LIBERTY LABORATORIO ARTIGIANALE ANGELINI RISTORANTE EGO RISTORANTE DAMA BIANCA RISTORANTE - GOSTILNA KRIŽMAN RISTORANTE - GOSTILNA PAHOR RISTORANTE - GOSTILNA SARDOČ SALUMARE - II laboratorio del pešce TRATTORIA - GOSTILNA ALLA POSTA TRATTORIA - GOSTILNA BAK TRATTORIA - GOSTILNA DEVETAK TRATTORIA - GOSTILNA GUŠTIN
TRATTORIA MONTECARLO TRATTORIA NERO DI SEPPIA TRATTORIA - PIZZERIA BITA SALUMIFICIO SFREDDO
RAZSTAVLJALO
MILIČ ANDREJ-ZAGRSKI AZ. AGRITURISTICA - TURISTIČNA KMETIJA DREJČE (Andrej Ferfoglia) FRANC FABEC
AZ. AGRICOLA- KMETIJA VI DALI LENARD
VINARJI
BAJTA FATTORIA CARSICA - KRAŠKA DOMAČIJA
BOLE ANDREJ
CASTELLO Dl RUBBIA
CERNIGOI GABRIJEL - GABI VVINES
COLJA MATEJ - CVVINA COUA
ČOTAR BRANKO &VASJA
ČOTOVA KLET
GRGIČ IGOR
KOCJANČIČ RADO
KOŠUTA MARTIN
LUPINC MATEJ
MILIČ STANKO
STEMBERGER VVINES
ŠKERK
ŠKERLJ
VINAŠTOKA
VI NA VRABEC
VINAKRAS SEŽANA
VINARSTVO ŠIRCA-KODRIČ
VINARSTVO EMIL IN KEN TAVČAR
VINSKA KLET LISJAK
ZIDARICH BENJAMIN
GOSTI
CARLOTTA RINALDI PATRICK UCCELLI CATERINA GATTI
FATTORIA - KMETIJA ZIDARIČ ŠUC ERIKA
APICOLTORI - ČEBELARSTVO SETTIMI &ZIANI
APICOLTORI - ČEBELARSTVO J AKNE
ILLYCAFFe
PURESS.OIL
ACQUA DOLOMIA
QB - OUANTOBASTA
ART HROVATIN
CONSORZIO - KONZORCIJ "OLIOTERGESTE D.O.P"
COLOMBIN & FIGLIO S.p.A.
G.A.C. - GRUPPO di AZIONE COSTIERA

PROVINCIA * TRIESTE
ZKB<&
italesse
Du
<q[7
f.b. sr distnbutore ho.re.ca Trieste e Gorizia