22
Politični pregled.
Ulični napisi v Ljubljani. — Zadnjikrat smo omenjali v našem uvodnem Članku razsodbe upravnega sodišča, s katero se je izreklo, da je član XIX. državnih osnovnih zakonov samo načelo, katero po uveljavi se le s posebnimi zakoni in naredbami. Povedati moramo, da se ta razsodba tiče uličnih napisov v Ljubljani. Kakor je znano, je mestni svet ljubljanski bil sklenil napraviti jedino slovenske ulične napise. Deželna vlada kranjska je pa dotični sklep razveljavila, češ, da nasprotuje članu XIX. državnih osnovnih zakonov, katerega mnenja je pa bilo tudi ministerstvo notranjih stvarij. Stvar je prišla pod upravno sodišče, ki je izreklo se, da ima tukaj mestna občina ljubljanska popolnoma svobodno voljo sklepati, ker posebnih postavnih določil ni in član XIX. je pa samo načelo. Po tej razsodbi lahko v Ljubljani občina nabije jedino slovenske napise, Praga pa tudi jedino češke; ali v Brnu, Ce-lovci, Celji, Opavi in Liberci pa tudi zanaprej ostanejo jedino nemški napisi, v Tistu in Gorici pa laški. Pridobitev se nikakor ne more imenovati posebno velika.
Isterski deželni zbor. — Laška večina v isterskem deželnem zboru se tudi letos brani poskrbeti za slovanskega stenografa. Govori slovanskih poslancev niti ne pridejo v ste-nografični zapisnik. Deželni glavar ni niti pustil Spinčiču pre-Čitati dotičnega   predloga.
V dolenjeavstrijskem deželnem zboru je bilo več hudih debat. Schulvereinu je ta zbor dovolil 3000 gld. podpore. Krščanski socijalisti so z vso odločnostjo tej podpori ugovarjali, pa liberalna večina se za vse te ugovore ni nič zmenila.
Ogersko. — Ogerska liberalna stranka je jela razpadati. Štirnajst poslancev je že izstopilo iz te stranke, pa se govori, da jih še več izstopi. Nekateri mislijo, da se celo popolnoma razbije, ali mi nismo taki optimisti in vzlic vsej agitaciji duhovščine, je še vedno mogoče, da vlada zmaga s svojimi cerkvenimi predlogami. Sicer pa ima vl^da močno oporo v volilnem redu, kateri daje velik vpliv nižjim plemenitašem, ki že težko čakajo civilnega zakona, da bi se ženili z bogatimi Židinjami.
Moravski deželni zbor. — V tem deželnem zboru so minoli teden Mladočehi predlagali, da naj se vlada pozove, da odpravi izjemno stanje v Pragi. Ta predlog pa ni bil zadostno podpiran, da bi prišel v parlamentarno razpravo. Zanj niso bili niti Staročehi. Mladočeški listi se zaradi tega močno jeze in govore o konci češke koalicije, ker sodelovanje obeh čeških strank ni več mogoče. Obžalovati bi bilo, če se nad takimi stvarmi slovanska koalicija razbije. Konservativni veleposestniki so predlagali, da bi se premenil volilni red za ne-fidejkomisna veleposestva, tako da se vpelje proporcionalno zastopstvo. Stvar je lepa in opravičena Liberalci so je pa vendar odklonili in konservativni listi so zaradi tega malo potrti. Nam se pa zdi, da se tisti konservativci, ki so prisegli na koalicijo, nimajo dosti pritoževati. Po koalicijskem programu morajo mirovati velika politična vprašanja. Tako vprašanje je pa ta volilna reforma Vodja konservativcev v državnem zboru je tudi rekel, da se mora varovati politična posest sedanjih strank. Liberalci so pa le varovali politično posest, če so omenjeni predlog zavrgli, kateri meri na to, da bi jih spravil ob večino v deželnem zboru. Pravično liberalno postopanje nikakor ni, ali to se pa ne more reči, da ne bi bilo popolnoma v smislu koalicije.
Češki deželni zbor. — V češkem deželnem zboru skrbe Mladočehi, da politična vprašanja ne zgino z dnevnega reda. Tako je dr. Herold predlagal, da se osnujejo šole za narodne manjšine Po tem predlogu bi se morali "popisati otroci po Darodnosti in če je v kakem kraji zadosti za šolo godnih otrok kake narodnosti, tedaj se zanje osnuje šola, naj že kdo zanjo prosi ali ne. Stariši, ki naznanijo napačno narodnost svojih otrok, naj se kaznujejo Ta predlog pa najbrž ne dobi potrebne večine. — Mej češkimi veleposestniki se je pojavil razkol, ki utegne zanje še osodepolen postati. Okrog sedemdeset skoro samo neplemenitih veleposestnikov je osnovalo svojo stranko, katera se hcče strogo držati starega češkega programa. Govori se pa, da se pri tem ne ostane, temveč se baje še konservativno veleposestvo še dalje razcepi. Osnuje se neki nova skupina pod vodstvom grofa Harracha. Ce se to zgodi, bode knez Schvvarzenberg s svojimi pristaši prišel v manjšino in to bode hud udarec za koalicijo. Govori se pa, da si knez Schwarzenberg in tovariši s tem pomagajo, da se pridružijo levičarjem, če se to zgodi, potem iz koalicije nastane le velika liberalna stranka.
Državno sodišče je zavrnilo pritožbo nekaterih slovenskih dijakov, ker jim je vlada prepovedala osnovati slovensko katoliško akademiško društvo „Danica" s slovenskim poslovnim jezikom Mi smo o svojem času bili izrekli svoje mnenje, da pritožba ni zakonito utemeljena, ker na Dolenjem Avstrijskem ni slovenščina državni jezik. Tega mnenja je tudi bilo državno sodišče. Vsa ta razsodba v narodnem oziru nema dosti pomena, ker od kakega dijaškega društva na Dunaji pač nima posebne koristi pričakovati niti cerkev niti narod. K večjemu se bi razkol še zanesel mej dijake, ker bi jih že zavleklo v politiko v letih, ko je želeti, da se uče in za drugo javno življenje dosti ne brigajo V utemeljevanji smo pa vendar nekaj opazili, kar se nam zdi jako pomenljivo. Državno sodišče omenja koliko Slovencev je na Dunaji in sklepa, da je to število premajhno, da bi se moglo trditi, da je slovenščina v deželi navadni jezik. To. da se je vzel v poštev samo Dunaj ne pa vsa Dolenja Avstrijska nam kaže, da so gospodje pri upravnem sodišči tega mnenja, da se ima ravnopravnost izvršiti po okrajih, ne pa po celih deželah.
Nemčija. — Kakor znano, je nemška vlada svoje dni, ko je moledovala pri poslancih, da bi glasovali za znano vojaško predlogo, obljubovala, da bode stroške za to reformo pokrila iz davkov, katere bo naložila bogatinom Na to je pa nemška vlada, kakor se vidi. pozabila. Predložila je namreč državnemu zboru predlogo, po kateri naj bi se obdačil tobak. Ker v Nemčiji ni tobak državni monopol in se z izdelovanjem cigar in pridelovanjem tobaka bavijo po največ revneji ljudje in se tako prežive, zadeli bi stroški za vojaško predlogo tudi nižje ljudstvo, torej reveže. Poslanci se bodo gotovo vedeli upreti vladi zaradi te nove predloge.
Italija. — V Italiji se prav pridno nabirajo darovi za sorodnika žrtev pri Aigues Mortesu vsled znanega pretepa mej laškimi in francoskimi delavci. Nabralo se je že 100.000 frankov. Nekateri listi nočejo nabirati darov. Vojni minister je prepovedal vsako nabiranje darov mej vojaki. Nabiranje darov ne izvira toliko iz dobrosrčnosti do nesrečnih sorodnikov padlih delavcev, kakor iz namena demonstrovati proti sodnemu opro-ščenju onih francoskih delavcev, ki so laške delavce v pretepu potolkli.
Francija. — Minoli teden vršile so se volitve edne tretjine francoskih senatorjev. Značilno pri teh volitvah je to, da so zmagali republikanci in to vkljub silni agitaciji od strani monarhistov, socijalistov in drugih. Kakor pri volitvah v poslansko zbornico, tako se je tudi sedaj pokazalo, da je republikanska idejo neiztrebljiva na Francoskem. — Anarhist Vaillant, ki je vrgel v poslanski zbornici bombo, obsojen je na smrt. Ko se je proglasila sodba zaklical je: Živila anarhija!
23