St. 241 FaiiBiai iiaou i umu (um tmro m n
V Trsku, v C«trtak 12. oktobra IMS
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLVII
Izhaja, izvzemii pondeijek. vsak dan zjuttji ▲siSkega it 20. L nadstropje. Dopisi platna se ne sprejemajo, rokopisi se ne Anton Gerbec. — Lastnik tiskarja ena£a za mese: L 7.—, 3 mesece L Za inozemstvo mesečno 4 Ure več. —
sdnlfttvo: ulica sr. FrauH«r-ttljajo Ud; ISk
U L 33.— io celo leto L 60.—. ednlitva in uprave it- 11-57-
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se ra£una}o v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naro£ntua in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ultca sv. FrančiSka AsISbega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Samoobramba Wilhelma II.
Konec svetovne vojne je pometel z naj-oddičnejšimi predstavniki poraženih držav. Razočarano ljudstvo je kar črez noč zapo-dlilo vso veliko gospodo, ki je vodila tako nesrečno politiko, ter ni prizanašalo niti avstroogrskiin in nemškim prvakom. Znam, in mogočni ministri so morali sramotno pobrati šila in kopita in postiti politiko novim močem. novim revolucionarnim strugam. Oba cezarja osrednjih vlasti sta črez noć prišla ob cecarstve je spoštovanje, šla je slava in nikdar vec se ne povrne.
Osramočeni in vrženi mogotci so stali p. ed vsem svetom kot krivci vo^ne nesreče krivci poraza in ponižanja nemškega naroda. Ti «upokojeni» geopedje so se zelo ne-raJi udali svoji usodi in težko jim je bilo prilagoditi sc novemu položaju. Posebno pa jih je peke! pečat sramote ljudskih trinogov iti upropaščevaloev naroda. Zato ni čuda, da so se skušali in se še skušajo oprati pred svojo in tujo javnostjo. Zato so začeli prianjati izpod peres teh gospodov najramovrstnejii memoiri, v katerih branijo s^be in svoje delovanje ter dokazujejo,; da je nekdo drug zagrešil nekaj, sicer da bi bila stvar drugače izpadla i. t, d.
Svoje spomine je pisal tudi bivši nemški prestolonaslednik. V teh spominih je okrcal, četudi z vso spoštljivostjo in obzirnostjo, svojega očeta. Skoraj v istem času so izšla tudi še neobjavljena Bismarckova de-a. v katerih Bismarck hudio kritizira svojega očeta. Skoraj v istent času so izšla tudi še neobjavljena Bismarckova dela, v katerih Bismarck hudo kritizira svojega \ladarja, ki ga je odstavil. Kakor znano se Bismarck in Villielm II. nista mogla.
In končno se je oglasil tudi Wilhelm II., bivši nemški cesar, ki živi sedaj v pregnanstvu na Holandiskem, da bi opravičil svojo politiko, se opral krivde in obcLolžitev takih meredajnih dolžnikov, kakor sta zlasti orestolonasMnik, sin njegov in pokojni szelezni kancler* Bismarck.
Zanimivo je dejstvo, da je začel bivši lemški vladar priobčevati svoje spomine v .aznlh največjih svetovnih listih. Tako bodo ti spomini, ali kakor jih imenuje Wil-helm II. cEreignisso und Gestalten-* (dogodki in osebe) izhajali v odlomkih v velikih časopisih Evrope in Amerike, presno jih bo izdalo kakšno založništvo v obliki knjige. Čemu se je odločil bivši nemški cesar za tako potr ni težko uganiti. Prvič bedia na ta način mogli narodi vseh velikih cLržav istočasno brati spomine moža, ki je bil nekoč astrah Evrope*, časopisje je tudi dostopno najširšim slojem, medtem ko zahteva prevod knjige časa in je knjiga dražja. Tudi je mnogo ljudi, ki se velikih zvezkov boje in jih ne berejo. Drugič pa je Wil-helm gotovo za težek denar predal časopisom pravico prve objave in ko bodo izšli ti spemmi v knjigi, bo prejel zopet konorar od založnika. Slabo se namreč Wilhelnu ne godi, vendar pa so njegova gmotna sredstva omejena z ozirom na njegovo razvejenost in na izobilje ki razkošje, ki je v njem živel do svojega padca na stroške nemškega ljudstva.
Na; se očita Wilhelmu II. karkoli, ven-diar omalovaževati ga ni mogoče in v zgodovini mu je zagotovljen trajen spomin, če dober ali slab, to je drugo vprašuje. Saj je stal Wilhelm II. kmalu po ervojem nastopu na cesarski prestol takorekoč v ospredju evropske politike. On je rmel svojo politiko in ker se je v svoji brezmejni osabno-sti in nadutosti smatral za maziljenca božjega je tudi rabil brezobzirno svoj jezik. Večkrat je oa s svojim jezikom kompromitiral ali uničil delovanje svojih najboljših diplomatov. Mnogim je še v spominu, kako je zdajpazdaj s kakSnam svojih improviziranih temperamentnih govorov razburil evropsko javnost. Kolikokrat je «zarožljal ^ sabljo >, kolikokrat je vzbudil samocibo-ževanje lastnega naroda, to je znano. Wil-helm II. je bil glavtna oseba, ki je izzivala Anglijo. Posebno je v spominu njegov nau-tični f^ovor v Hamburgu, v katerem je napovedal indirektno boj Angležem: «naša bodočnost je na vedah* (1900). In istočasno, ko se je sestala mirovna konferenca v Haagu (1899) je Wilhelm v Wiesbadenu proslavljal «bmšeni meč». In v tem početju so ga podpirali mnogi znameniti možje. L. 1393. je kancelar Biilov v svojem progra-matičnem govoru v državni zbornici izustil te-le krilate besede: «Ne merem© umeti, kako mora katerakoli država reči: svet ni več na razpolago». A Mommsen. znameniti zgodovmcpisec, znan zlasti po svoji «Geschichte Roms», se je zaničljivo izrazil o haaški mirovni konferenci, da je ta konferenca < tiskovna napaka zgodovme».
In kakšno vlogo je igral Wilhelm v svetovni vojni? Kolikokrat se je pustil oboževati i.i proslavljati odi naroda posiebno pa od vojaštva, ki je videlo v njem božjega poslanika. In če so morale kdaj nemške napadalne čete izvojevati kakšno silno težko in krvavo bitko, tedaj je nastopil Wilhelm in stopil me-ll svoje izdane čete, ki so šle z navdušenjem v najbolj morilni ogenj. Pod vtisom velikih vojaških zmag se je nemško ljudstvo tako zaverovalo v svojo veličino in v veličino svojega vladarja, da je bilo čaščenje Wrlhelma že pravo maliko-valstvo. In ni čuda, če je ves sovražni svet videl v nemškem cesarju in v rodbini Ho-henzollercev največjo oviro za svetovni mir. Odtod zahteva Združenih držav, da se zavezniki ne smejo nikoli pogajati s Hohen-podlerci, dokler bodo ti vladali ne ome priti
do mirovnih pogajanj. To stališče enteate je silno bodlo Wilhelma IL in če se je vojna nadaljevala do popolnega poraza, gre pri tem krivda tudi nemški vladarski hiši, zakaj Hohenzollerci so vedli, da jih more le popolna zmaga nad sovražniki rešiti.
Prišel pa je poraz Nemčije in torej poraz Wilhelima. Wilhelm je izgubil krono in slavo in začel pisati spomine, kakor mnoge padle veličine. Wilhelm pričenja z Bis-marekom in pravi uvodoma: Politična veličina princa Bismarcka in njegove neprimerne zasluge za povzdigo Prusije in Nemčije so tako važna zgodovinska dejstva, da ga ni politika, ki bi o tem dvomil. Zatorej govorice, da nisem jaz priznaval politične veličine Bismarcka, spadajo med neumne legendie. Nasprotno je rets. Častil sem ga kot kakega boga. In drugače ni moglo biti. Vsi možje sedajnje generacije smo ga smatrali za največjega državnika njegovega časa m smo bili ponosni, da je to Nemec. Toda tudi monarhi so ljudje iz dejanj drugih ljudi. Človeško je razumljivo, ako sem prestal oboževati princa Bismarcka, ko je začel svoj boj proti meni, toda moje občudovanje do velikega državnika je ostalo neporušeno.
Ko sem bil še pruski princ, sem si večkrat pomislil: Da bi veliki kancler žiVel še mnogo let, da bi mi bila dana možnost vladati skupno ž njim. Od druge strani pa me ni moglo to spoštovanje do princa pripraviti do tega., da bi tediaj, ko sem potstal cesar, prevzel odgovornost za prinčeva politična dejanja, ki so se mi zdela zgrešena. Po moji sodbi je bil Berlinski kongres 1887 političen pogrešek, istotako kulturni boj proti katoličanom, tudi ustava cesarstva je bila prikrojena po izvanredini postavi kanclerja: njegovi veliki škornji niso bili prikladni za vsakega. Nato je prišla zakonodaja za zaščito delavstva. Globoko sem
obžaloval spor, ki je nastal med nama, toda jaz sem moral iskati pot »prave v svoji notranji in	politiki. Zatorej se nisem mogel odločiti za boj proti- socialni demokraciji, ki ga je zahteval princ. Toda vse to ne more zmanjšati mojega občudovanja Bismarckove politične veličine. On bo veljal vedno za ustvaritelja nemške države m ni ga človeka, ki bi bil napravil za svojo deželo kakor on.
Moj tragičen položaj glede Bismarcka obstoji v tem, da sem bil iaz naslednik svojega deda m sem takorekoč preskočil eno generacijo. In to je težavno. Imel sem opraviti s starimi možmi, ki so živeli bolj v preteklosti nego v sedanjosti, m ki niso ustvarjeni za bodočnost.
V	1. 1886. sera en* T osebno zadoščenje, ko mi je Bismarck poveril delikatno misijo s tem, da me je poslal v Brest in je rekel o meni: Ta bo nekoč sam svoj kancter». Torej me je princ vendar-le že tedaj upošteval. Ne gojim sovraštva napram njemu zaradi izdanja tretjega zvezka njegovih spominov. Vendar pa ni bil sedanji čas primeren za objavo teh spominov. Sam Bismarck bi se obrnil v grobu, če bi vedel, v kakšnih časih je izšel ta zvezek in kakšen učinek je imel.	*
Dalje očita Bismarcku. da si ni v zunanjem ministrstvu vzgojil naraščaja, ampak samo vestne uradnike, nesposobne za sodelovanje. Waheim pravi, da je stal princ kot kaka granitna skala na travniku, čo jo premakneš, dofciš spodaj nič drugega kakor črve m usaJile korenine.
V	bistvu se dajo te izjave bivšega nemškega cesarja reasumirati v tem, da so povzročila vsa nesporazumljenja med njim in Bismarckom le njima različna politična zaziranja, ne pa osebni motivi, ne različnost temperamentov. V enem prihodnjih člankov piinesoano nadaljevanje isposiujftov o Bismarcku, ki ©o zanimiva z ozirom na Rusijo in na tedanjo rusko politiko Nemčijo, ki jo je vodil Bismarck.	____
ItaSlJa
Izjave ministrskega predsednika Facte nasproti poročevalcu «Stampe»
TURIN, 11. Z ozirom na razna in različna tolmačenja njegovih izjav o priliki razgovora s tajnikom fašjev Bianchijem, je smatral ministrski predsednik Facta za um-estno, da poda nekaj pojasnil.
Vlada ne bo odstopila preko parlamenta
«Veliko netočnih stvari se je trdilo te dni — je rekel Facta poročevalcu «Stajn-pe» — in druge s>o se predpostavljale*. Minister ne more razumeti, kaj je neki do-vedlo nekatere do tega, da so mislili, da bo vlada odstopila preko parlamenta. Edino parlament je poklican, da sodi njegovo delo. Sicer pa niso bili incidenti zadnjih dni nič težji od dragih in nikoli še ni nobena vlada dezertirala radi takih incidentov. Ostal bo na svojem mestu ter vršil j svojo dolžnost. Razsodba, ali naj vlada ostane ali ne, je, kakor rečeno, stvar parlamenta. Za hip ukrepamo, kar zahteva moment. Za južni Tirol bo sklenil ministrski svet potrebne mere v torek. Sicer pa vlada tam zopet mir.
Javni red — Factove metode proti prelivanju krvi
«V tem hipu se ne smejo primeniti nikakršni izredni ukrepi — je nadaljeval Facta. Glede govorice o vpoklicanju dveh letnikov je minister rekel, da bi moralo že javno mnenje zavračati take nespametne in alarmantne vesti. ^Prepričan sem, da se ne bo izvršil noben nepremišljen čin, toda ako bi se skušalo — kar pa jaz izključujem — v Rimu ali drugje naložiti vladi na nezakonit način, naj stori kak sklep, ki ga vlada noče storiti, tedaj bi oni, ki bi vzeli nase odgovornost za sličen atentat na javni mir, našli vse pripravljeno za popoln neuspeh njihove namere».
Kar se tiče metod v notranji politiki — je rekel Facta —. zasleduje vlada iste metode kakor doslej. Izbral je pot pomirjenja duhov. Bodočnost bo pokazala, da je ta pot prava. «One, ki mi nasvetujejo nasilne reakcije in krvave represije, bi hotel opozoriti, ali niso naše metode boljše od prelivanja krvi, raztegnjenega na kolektivnost. I$aj se dene jo na vago resuitati teh dveh nasprotnih si metod, in videlo se bo, na kateri strani je dobiček*. To je rekel Facta «magari za ceno. da se mu bo kdo čudil*.
Kdaj se skliče parlament, dotoci vlada in nihče drugi
Tudi v vprašanju, kdaj naj se skliče parlament, ostane minister Facta zvest svojim načelom. Čudi se, da so se našli ljudje, ki so verjeli, da si bo pustila vlada narekovati, kdaj naj skliče zbornico. Vlada, ki bi si pustila dopasti tako ponižanje, bi ne zaslužila svojega imena. Vse bo torej ostalo v «okviru zakonitosti in normalnosti». Na poročevalčevo vprašanje, ali se tedaj zbornica ne bo sklicala pred časom, je začudeno odgovoril Facta: «Pred časom, pravite. Kdaj je neki to: .pred časom', ko pa ta čas še ni določen*. Kdaj se ima sklicati parlament — je dodal minister —■, to bo določila vlada v sporazumu s predsednikoma obeh zbornic, toda ne pod pritiskom s katerekoli strani
Volilna
Čim pa bo zbornica sklicana — je nadaljeval minister —t je predvsem potrebno.
da izreče vladi zaupnico. Ni namreč izključeno, da pride v razpravo volilna reforma, in vpričo tako važnega predmeta je jasno, koliko je vladi na tem. da izreče zbornica prej svoje mnenje o njej, preden stopi pred tako važno vprašanje. Razprave se bodo lahko vršile na podlagi predloga o volilni reformi, ki ga je izdelala parlamentarna komisija. Vlada sama ne bo predložila nobenega načrta.
Kongres itaK>žaskih liberalcev
BOLOGNA, 11. Kongres se je zaključil z glasovanjem za sledečo resolucijo: «Kon-gres potrjuje zvezo liberalnih in demokratičnih sil na podlagi načel orisanih v pro-gramatičnem načrtu ter izjavlja, da je ustanovljena italijanska liberalna stranka*. Resolucija je odnesla 44.426 glasov; 21.001 se jih je vzdrževalo glasovanja, 1360 je bilo odsotnih. «11 Resto del Carlino» obžaluje, da je kongres krenil na nepravo pot, ko je izključil iz stranke različne struje ter se omejil na tisto strujo, katero vodi Sa-landra. Tako bo ta stranka, ki bi bila lahko ena najmočnejših, imela le kakih 30 poslancev in približno 60.000 organiziranih članov. Med tem ko vse druge stranke črpajo novo življenje m silo iz nasprotstev med različnimi strujami, je kongres sklenil, da naj se liberalna stranka omeji na eno samo strujo. List obžaluje, da edini govornik, ki je toplo zastopal združitev vseh liberalnih sil, Giovanni Borelli, ni našel ni-kakega odmeva med- kongresisti.
Fašisti zasedli okr. bolniške blagajne na Goriškem
GORICA. 11. Danes predpoldne so faši-stovs'ke naskočne čete zasedle okr. bolniške blagajne v Tolminu, Gorici, Kor-rainu, Gradiški, Tržiču in Červinjanu. V Gorici so poleg bolniške blagajne zasedli tudi blagajno za socialno skrb. Incidentov ni bilo. Uradi eo zasedeni po fašistih, ki čakajo na ukrepe vlade.
Pretep med socialisti in fašisti T B« sili ca ti
RIM, 11. Iz BasHicate poročajo o hudem pretepu med socialisti in fašisti. Metalo se je kamenje, rabile so se palice in revolverji. En socialist je bil ubit. Na mestu se zbirajo fašisti iz soseščine. Reški legionarji zasedli delavsko zbornico t P&lermu
PALERMO, 11. Skupina reških legio-narjev je zaseetta sedež delavske zbornice. Oblastveni organi pa so legionarje pregovorili, da so zbornico izpraznili. Prostori so sedaj zasedeni po javni sili.
Shod fašistov t Neaplju
NEAPELJ, 11. Za 24. t. m. se pripravlja tukaj velik shod fašistov. Kakor se napoveduje. bo prtilo v Neapelj kakih 35 tisoč fašistov. Zastopani bodo tudi bocenski fašisti. Udeležmki se bodo pripeljali v Neapelj s posebnimi vlaki, ki iih bodo vodili fašisti. Glavna politični govor bo imel poslanec Mussoiim v gledišču San Carlo. Po mestu se bo vršil velik obhod.
Fasisti zažgali in opasto&Ii zadrugo
TARANTO, 11. Iz Costallaneta poročajo: Da maščujejo dva tovariša, ki sta bila ranjena v pretepu s socialisti, so fašisti napadli delavsko zbornico ter opustošili in zadEtfali zadrugo. Iz Taranta so odšla v Castenaneto varnostna ojačen ja.
CATANZARO, 11. Kakih 30 komunistov« po večini mJadoletnih1 je igralo v
bližini pokopališča. Nenadoma pa se je pojavila skupina fašistov, ki so komuniste pozvali, naj se razidejo. Nastal je vsled tega hud pretep, v katerem sta bila dva komunista ranjena, eden od teh težko.
Sestanek sindikalnih levic za Delavsko zvezo ter za enotno revolucionarno fronto
MILAN, 10. Sestanek sindikalnih levic, ki sta ga sklicala komunistični sindikalni odbor in komunistični železničarski odbor, je imel popolen uspeh. Po kratki debati je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da morajo ostati sindikalne organizacije delavcev proste vsakega upliva in nadziranja s strani buržuazijske države in strank delodajalcev. Njihov program mora biti boj za o-svoboditev delavcev od kapitalističnega izkoriščanja, njihove vrste morajo biti odprte vsaki propagandi revolucionarnih idealov proletariata. Enotna fronta za obrambo in odpor proti raznovrstnim pojavom buržoatzijske ofenzive se mora vzdrževati v bliki Delavske zveze (Alleanza del lavoro).
Sklenilo se je, naj se v vseh sindikatih predložijo temu primerne resolucije.
Jugosiavifa
Predzgodovina sporazuma z Radićem
BELGRAD, 11. Listi se še vedno bavijo z vestjo o sporazumu z Radićem. «Vreme» javlja o pogajanjih poslanca Ar.gjelića s Stjepanom Radićem te-le podrobnosti: Za sporazum med Belgradom in Radićem se j"e delovalo že delj časa. Prvaki hrvatskega bloka so dobili pooblastilo, da sklenejo sporazum na plenarni seji, ki je bila 23. in 24. septembra v Zagrebu. Pogajanja z An-gjelićem so vodili Stjepan Radič. dr. Ante Pavelić in dr. Mate Drinković. Sporazum je bil definitivno sklenjen na seji centralnega odbora hrvatskega bloka pretekli četrtek popoldne. O tem sporazumu je za javnost sestavljen tudi poseben komunike, ki bo najprvo objavljen v Belgradu, nato pa v Zagrebu. Objavil bo ta kemusnike p osi. Pavle AngjeKć. Z objavo pa bo najbrže počakal dotlej, da o sporazumu referira demokratskemu klubu na zboru z dbe 10. oktobra.
«Vreme» piše, -da se je sporazum s hrvatskim blokom sklenil brez revizije ustave. Nova vlada s širokim programom bi se naj osnovala pod predsedništvom Ljube Davi-dovića. Glavna naloga te vlade bi bila, da spremeni zakon o administrativni razdelitvi države in o samoupravi. Nadalje bi imela izvršiti agrarno reformo in iz\*esti več zakonov na korist kmetom in delavcem. Revizija ustave bi se izvršila šele. ko bi se pokazala zanjo ugodna prilika.
č'čerin o vnaeji poStiki Rusije
PRAGA, 10. Kakor znano, se je Čičerin nedavno na poti iz Nemčije ustavil tudi v Varšavi, kjer je imel važne pogovore 3 poljskimi merodajnimi politiki. Kakor poročajo poljski listi, ni dosegel Čičerin, kar je-želel. Mogoče je tudi, seveda, da je Čičerin nameraval doseči vse kaj drugega, nego je posedal, in da je tudi svoj cilj dosegel. «Kuryer Poranny» na vsak način piše: «Zdi se, da uspehi obiska boljšcvi-škega komisarja ne odgovarjajo njegovim pričakovanjem po ponesrečenih berlinskih poizkusih. Buržtsjskemu zastopniku prole-tarske republike sta se popolnoma ponesrečili i priganjanje odgovornih faktorjev Poljske k zavzetju točno določenega stališča nasproti dogodkom na Balkanu, i prizadevanje, da bi otipal niti, ki vodijo do jedra bukareških pogajanj. V svojih pogovorih s Čičerinom so naši vladni zastopniki samo poudarjali, da zasledujejo zelo pozorno dogodke na Balkanu, in sicer ne samo iz ozira nasproti,sosedom, temveč tudi radi tega, ker sta Braila in Galac poljski tranzitni pristanišči. Razen tega je poljska vlada prepričana, da ne bo dal položaj na bližnjem vzhodu povoda za kak oborožen spopad. Gospod Čičerin ni torej izvedel v Varšavi nič novega; njegov obisk ni bil nič drugega nego širokopotezen, toda ponesrečen <£bluff». Zanimive pa so na vsak način izjave, ki jih je dal Čičerin dopisniku aPrager Presse».
Glede mednarodnega položaja mu je izjavil, da se razvijajo odnošaji ruske vlade nasproti zapadnim vlastem na podlagi vzajemnega zavarovanja in vzajemnih gospodarskih koristi. Ruska vnanja politika gre za tem, da ustvari mirovne in prijateljske odnošaje z onimi državami, ki se zanimajo za obnovo Rusije in za izkoriščanje njenih naravnih bogastev. Spričo gospodarske in politične vzajemne odvisnosti vseh držav zahteva Rusija v svetovnem prometu zase mesto, ki ji gre.
Rusija zasleduje z velikimi simpatijami boj turškega naroda za njegovo popolno politično in gospodarsko neodvisnost. Mi smo prepričani, da bo junaški boj turškega naroda končno končal z vzpostavitvijo svobodne in suverene turške države na vsem ozemlju, kjer prebivajo Turki.
Kar se tiče Poljske, mora imeti popu-stitev napetosti v političnih odnošajih na zapadu najboljši vpliv na turško-poljske odnošaje. Upamo, da bo poljska vlada zavzela v vzhodnem vprašanju zmerno stališče, ker njene tesne vezi z Romunsko bi jo znale prisiliti, da do gotove mere sodeluje pri reševanju te krize.
Izvrševanje pogodbe v Rigi zadeva ob velike ovire, gre pa vendar naprej, in nesporazumljenja se bodo razoršila,
Sodelovanje Romunske pri konferenci za razorožitev bi bilo najboljše sredstvo za razpršitev vseli skrbi, ki so nastale z ozirom na romunsko politiko v Rusiji. Vedenje Romunske po konferenci v Genovi in njeni vojaški ukrepi niso mogli odstraniti teh skrbi. Sodelovanje Romunske pri konferenci za razorožitev bi znatno zmanjšalo te skrbi.
Glede rusko*-čehoslovaških odnosajev je izjavil Čičerin: Z gospodarskega stališča bo Čehoslovaška zelo koristna za Rusijo. Mi smo že sklenili z njo trgovske dogovore, Obveza k vzajemni nevtralnosti, ki je bila Sprejeta v nedavno sklenjeno pogodbo med Rusijo in Čehoslovaško, je izvrstna podlaga za vzpostavitev prijateljskih odnosajev medi tema dvema državama, Naša želja je, da odstranimo vse še obstoječe neprijetne razmere in da ustvarimo črni najbolj prijateljske odnošaje med Rusijo in Čehoslovaško.
Ruska vlada odpovedala pogodbo z Urquardtom?
RIGA, 11. Iz Moskve brzojavijajo, da jc sovjetska vlada uradno objavila listino, podpisano od Lenina, s katero se razveljavlja dogovor, podpisan v Berlinu od Krasina in Urquardta. Kot vzrok za razve-Ijavljenje tega dogovora navaja sovjetska vlada dejstvo, da Velika Britanija ni vzpostavila rednih in prijateljskih odnošajev s Krasinom in da ni priznala Krasinu pravice, da bi se udeležil razprave o vzhodnem vprašanju.
V Moskvi sc govori, da se vsled razve-ljavljenja tega dogovora pričakuje Krasi-nova demisija.
L. Urquardt, ena najbolj znanih oseb v angleških industrijskih in finančnih krogih, je ravnatelj rus k o-azijske družbe, ki je bila pred vojno eno najbolj močnih tujih kapitalističnih podjetij v Rusiji. Po vojni je vodil boj proti sovjetski vladi na čelu «Zveaze angleških kapitalistov, razlaščenih od Rusije«. Po večletnem boju se je vendar posrečilo doseči med sovjetsko vlado in Ur-quardtom sporazum, s katerim se je mdi-r-ektno priznala popolna suverenost ruske vlade. Eventualni spori med Rusko-azijsko družbo in državnim «trustom» ruskih privatnih podjetij bi se morali po tem dogovoru predložiti v razsodbo sovjetskih sodišč, ravno tako tudi spori glede delovne zakonodaje. Pogcdnika (Urquardt in ruska država) se zatečeta k arbitraži In v slučaju spora glede tolmačenja posameznih določeb dogovora. Nacionalizirana ruska podjetja niso bila dana v last Urquardtu, temveč samo izposojena njegovi družbi z a dobo devetdesetih let. Ruska oTŽava ima pravico do razveljavljenia pogodbe po določenih pogojih. Riiskc-azijska družba bi morala po tej pogodbi odstopili ruski državi T5% svojih produktov, ruska držć.va pa bi nasprotno morala pomagati pri obnavljanju* podjetij z vplačili v gotovem in z državnimi boni z zapadljivostjo v 15 letih.
Gospodarska važnost tega dogovora je bila velikanske važnosti toliko za Rusijo, kolikor za Urquardtovo družbo. Podjetja, ki jih je bila ta družba vzela od Rusije v najem za dolgo dobo 90 let, so zaposlovala pred vojno 50.000 delavcev in obsegala ogromne in bogate rudnike bakra in zlata, gozdove in polja.
Z odpovedjo pogodbe se je sicer Rusija — če odgovarja tozadevna vest resnici — osvobodila izkoriščanja od tuje kapitalistične družbe, spričo dej-stva pa, da ne razpolaga z ljudmi, ki bi mogli s tako gotovostjo lotiti se dela, kakor ti tuji kapitalisti, je obenem obsodila nekdaj cvetoča podjetja na še nadalnje hiranje. Zanimivo pa je na vsak način, da ruska vlada ni odpovedala le pogodbe zaradi kakih predsodkov proti kapitalizmu, ki jih ima vsak dan manj. temveč zaradi tega, da to odpoved izkoristi v — vzhodnem vprašanju. Ruska vlada stoji namreč na povsem pravilnem stališču, da se ne bo dala od Anglije na eni strani (gospodarsko) neusmiljeno izkoriščati, na drugi pa (politiško) še bolj neusmiljeno prezirati.
Boksarska
Po aretaciji angleškega poveljnika Neata
SOFIJA, 11. Bolgarska brzojavna agencija objavlja to-Ie poročilo: Bolgarska vlada se je opravičila pri medzavezniški kontrolni komisiji zaradi incidenta v Plovdivu, kjer je bil angleški poveljnik Neate po pomoti za dve uri aretiran. Vlada je razen tega strogo kaznovala krivce in odstavila od službe policijskega prefekta v Plovdivu, policijskega komisarja v delu mesta, kjer se je izvršila aretacija, in uradnika, ki je izvršil aretacijo. Odpustila je razen tega za en mesec iz službe garnizi>skega poveljnika polkovnika Stojanovega. Vkljub temu se preiskava še nadaljuje, in bodo krivci izročeni sodniji. Naglasiti pa se mora, da se je aretacija izvršila le pomotoma, ker je poveljnik Neate prišel ponoči v bližino policijske vojašnice, kjer je bil aretiran po patruli. ki je smatrala, videč tam ob oni uri neznanega človeka, da dela po dobljenih ukazih. Na drugi strani je bil poveljnik bolgarskega vrhovnega štaba že prej opozoril člane medzavezni-ške kontrolne komisije in bi se bili ti mo« rali dati spremljati, da preprečijo eventualne incidente. Poveljnik Neate je pa vkljub temu odklonil ponud io mu sprem* stvo in izjavil, da prevzame sam odgovor« nost za to. Dogodi je vkljub vsemu temu zelo neugoden in vrhovni štab je po ukazu bolgarske vlade obnovil odločna navodila^

V Trate, dbe 12. oktobra 1927,
da dovole člancm kontrolne komisije frovsod prcvst prehod in da ran dafo vse irv-formacije, ki jih žele.
Vzhodno vpraianlo
Sporazum med zaTezsrškimi in turškimi generali dosežen — Besedilo zavezniških V pogojev, predloženih Izmet paši
PARIZ. 11. Agencija «Havas» javlja iz Carigrada, da se je v Mudaniji dosegel in podpisal sporazum med zavezniškimi in turškimi delegati. »Associated Presse® javlja, da so bili zavezniki predložili Izmet paši te-le pogoje: 1.) Grki bodo zapustili Tracijo v približno 15 dneh; 2.) grška civilna oblastva in orožništvo bodo morali oditi čim prej; 3.) po odhodu grških oblaste v, bo centralna uprava poverjena zavezniškim oblastvom, ki jo bodo istega dne izročila turškkn oblastvom; 4.) izročitev oblasti v vsej vzhodni Traciji bo morala biti dokončana najkasneje tekom tridesetih dni po odhodu grških čet; 5.) civilna obJastva angorske vlade bodo podpirali
_____/vr/%7nlslri	ic t V Štf»-
nacionalistovski orožnieki cddelki v šte vilu neobhodno potrebnem za zagotovitev
•	. r	tU	Iljeil BđViu iidJtiicii JCI vi« unui«»i na. "»
spoštovanja zakonov ohranrtev reda m>J ^^ ^^ vzajemnosti in du-iavne varnosti. Določitev števila častnikom	^„v.^	r^m^nimi nn.
dedovali zgodovine zadnjih petdesetih let, ako mislijo, da se dajo iredentizmi odpraviti s par izjavami. Iredentizmi so posledice in vzroki sn znano je, da nehajo posledice delovati samo tedaj, ko nehajo delovati vzroki, ki jih porajajo. Ženevski gospodje pa so se postavSi ravno na nasprotno staw iišče, postavili so kip na glavo. In tako so pokazali tudi v vprašanju zaščite manjšin, da so veliki hinavci, kajti za tepce jih vendar ne moremo držati!
In čim konkretnejše je vprašanje, s katerim se morajo ženevsiki gospodje baviti, tem večjo oblast ima nad njimi teta hinav-Ščina. Ako pa hočemo videti tudi simpatično stran ženevskega mednarodnega zbora, je v sled tega ne smemo iskati v posameznih političnih komisijah, kjer prevladuje spletkarjenje z interesi, temveč se bomo obrnili tje, kjer se govori o obstraktnejših in idealnejših vprašanjih. Taka simpatična komisija je bila na letošnjem občnem zboru Društva narodov takoimenovana učenjaika komisija. Ta komisija je nova in je začela letos prvič poslovati. Ustanovljena je bila na predlog Francoza Leona Bourgeoisa in njen glavni namen je. da pripravi tla za
,avne varnosti, i^iocuev	— ševnega sodelovanja med posameznimi na
in mož bo prepuščena nacionalistom- toda j	fe
Vojna je zahtevala od človeštva tudi v tem cziru ogromne žrtve in je povzročila
s pridržkom, da zavezniki odobre njen sklep; 6.) operacije za umik grške vojske in prenos civilne uprave se bodo izvršile pod vodstvom medzavezniških misij; 7.) poleg teh misij bo Tracija zasedena po zavezniških oddelkih, ki bodo iznašali največ sedem bataljonov in bodo jamčili za izvrševanje zakonov in vzdrževanje reda; ti bataljoni bodo pod poveljmštvom medzavezniških misij; 8.) zavezniške misije in zavezniški oddelki se bodo umaknili 30 dni po odhodu grške vojske. Lahko se bodo umaknili tudi prej, samo če bedo zavezniške vlade spoznale, da so bile ukrenjene zadostne mere za spoštovanje zakonov in ohranitev reda ter za zaščito neturškega prebivalstva. Če bo turško orožništvo poslovalo redno, se bodo torej medzavezniške misije in medrzavezniški oddelki lahko umaknili še pred potekom tridesetdnev-nega roka; 9.) vse čete angorske vlade se bodo morale čim prej umakniti iz zone, zasedene po zaveznikih. Novi nevtralni zoni pri Čanaku in Jsmidtu bosta omejeni po mešanih komisijah- sestavljenih, od po enega častnika vsake zavezniške vojske in od enega častnika angorske vlade; 10.) na ca-rigrajskem poluotoku se bo ozemlje, zasedeno po zaveznikih, razprostiralo na vzhod po črti od gotove iečke na Črnem morju do 7 km severezapadno cd Podime, skozi Istrangijo, Murtekli. Šineki pa do Kali-kratija. Vsa ta mesta so vsebovana v zoni; 11.) na galipoljskem poluotoku je zona zavezniške zasedbe ta-lc: ves poluotok južno od črte Bala-Burnu-Bulair-izliv Ghkika. Ti kraji so vsebovani v nevtralni zoni; 12.) angorska vlada se obvezuje,- da bo spoštovala te zone, dokler se zavezniške čete ne umaknejo in ne zasede teh zon turška vojska; 13.) angorska vlada se obvezuje, da ne bo dovažala vojske v Tracijo in da ne bo nabirala in vzdrževala v vzhodni Traciji do ratifikacije mirovne pogodbe nikake vojske; 14.) ta dogovor bo stopil v veljavo tri dni po podpisu.
Venizelos prevzel zastopništvo Grčije v ZEpsdni Evropi
PARIZ. 11. * Journal;> javlja iz Londona, da je Ven iz e I os obvestil lorda Curzona, da je sprejel imenovanje za izrednega grškega poslanika v Evropi.
Sultan def. nitivno odstopil
LONDON, 11. cMorning ?osU javlja iz Carigrada, da je sultan definitivno odstopil in da je angorska narodna skupščina sklenila sprejeti njegovo demisijo.
Volitve v grško poslansko zbornico po rešitvi nae'c-iioiiiih vprašanj — Lneaovanje generalnih gebernaterjev v Epiru in Msce-dosin
ATENE, 11. Ministrski svet je sklenil, da se bc^Io vršile volitve v poslansko zbornico šele po reHKi nacionalnih vprašanj.
Listi javljajo, da sta bila generala Joan-nene in Moscopuloc imenovana za generalna gube rna tor ja v Epiru in Macedoniji.
Kristjani so začeli zapuščati Kospuli. Grški jconsulct je izdal 34 tisoč potnih listov.
U imttifgv Kulturne
Kljub vsem uspehom, ki Jih je dosegel letošnji občni zbor društva narodov in ki jih radi priznavamo tudi mi, moramo vendar naglasiti, da je imela teta hinavščiua tudi leto? glavno besedo in da nosijo skoraj .vsi sklepi posameznih komisij vidne znake Ušesnega pretežnega vpliva' na razne •rešitve*, ki so jih dosegli ženevsiki mednarodni gospodje. To velja predvsem glede /vprašanja razorožitve, ki ga je pustil vi-poki zbor tam, kjer je bik) prej, in podal stean novo dokazno snov tistim, ki trdijo, da je društvo narodov izvrstno zatočišče in pdebno skrivališče mednarodne hinavščine.
boljše ni bilo niti z vprašanjem zaščite narodnih manjšfei. Kakor amo že poročali, eo sl&vili nekateri teh gospodov v tem ©žiru par zelo simpatičnih predlogov, ki so Ifcili tudi sprejeti. Toda vsa njihova lepota je na isti plenarni seji, na kateri so bili sprejeti, izpuhtela in pravi nameni ženevskih «me<hiarod«ih» gospodov so stopili pred evropsko javnost in predvsem pred javnost prizadetih manjšin v vsej svoji grdobi. Ti «prijaielji» m «zaščitniki» narodnih manjšin so v svojih govorih strašno grmeli preti iredentizmu ubogih manjšinskih raj. Švicarski zastopnik Motta je izjavil, da mora bitf vfletn iredentizmom konec, da jih Društvo narodov ne bo trpelo. To je vse
Mi nasjproti lepši m boljši bodočnosti le tedaj, ko stopi v njihovih medsebojnih od-nošajih na mesto eovreSfcra »spoštovanje, a na mesto medsebojnega nezaupanja medsebojno odkritosrčno izpoznavanje, Vsled tega upamo in voščhno, da bi se vsaj en del načrta ženevske učenjaške komisije čim prej izvršil. Obenem pa je tudi želeti* da bi vsaj na tem polju vladala popolna enakopravnost med malimi in velikimi narodi.
Dnevne vesti
NAŠIM NAROČNIKOM!
V kljub smotrn opominom na pasici ali drugače, je med naMmi naročniki Se mnogo takih, ki niso poravnali zaostale naročnine. Ker ima upravniitvo s terjanjem le nepotrebne troske in zamudo časa, se obračamo tem potom do vseh naročnikov, ki nimajo poravnane naročnine v naprej, da to store čim prej, ker bi bilo v nasprotnem slučaj« npravništvo primorano »staviti nadaljnje pošiljanje ftsta.
POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST» V GORICI, Danes, 12. oktobra 1922. se bo vršila v prostorih tajništva seja širšega društvenega odbora ob 9. uri zjutraj s sle-dsečfan dnevnim redom: 1.) Poročilo ožjega odbora; 2.) Poročilo delegatov Narodnega Sveta; Z.) Kmetijska zadruga in zamenjava denarja« 4.) Slučajnost. — Na sejo so vab-
kom in pa za to, da obiščejo kongresisti razne, Govorice o falimentu Zvezne hranilnic« kraje, tudiv Ljuol*mi in Zagrebu, V teh me-'(Cassa di rrsparmio federale), o katerih
"[smo včeraj poroča b', so bile prenagljene.
^ 1 Pin slrari ip tnKVrn Ha in r !>T m « I« I« TM >r nvl n
--- - rc-- I jeni tudi državni poslanci — Radi važnosti občutno sKodo na poliu obcecloveskega	,—k	.
naperedka. Duševna vzajemnost med narodi je bila popolnoma odpravljena za dobo več let in se dc dandanes še ni mogla vzpostaviti v svojem prejšnjem obsiegu. Veliko je temu kriva gotovo tudi sedanja svetovna gospodarska kriza, ki ni mogla ostati brez posledic niti na tem bolj abstraktnem polju, toda na drugI strani pa se je bil začel pojavljati pri zmagovalcih tudi nekak duševni imperializem, ki ni nikakor skrival svoje želje, naj bi se premagana Nemčija izključila cd svetovne ali vsaj evropske duševne vzajemnosti in odi sodelovanja na polju kulturnega napredka. Ta duševni imperializem pa se je kmalu izkazal za veliko neumnosi, ki je bila nastala ob času vojne pod vplivom sovraštva, a se seveda ni morala obdržavati. Vsa Evropa, ves svet tvorj tudi v kulturnem cziru nekaik sistem, iz katerega se ne more izločit?, delo nobenega nareda, ne da bi trpel občutno škodo svetovni sistem sam. Kulturni bojkot je nemogoč tudi proti kakemu malemu kulturnemu narodu, a tem manj seveda proti taki kulturni sili, kakršno predstavlja na vseh poljih človeškega napredka nemški narod.
Učenjaška komisija Društva narodov ja to dejstvo pcpolncma upoštevala in je dala svojemu naziranju viden izraz s tem, da je povabila k sodelovanju tudi nemškega učenjaka Einsteina, kljub temu da njegova domovina še ni članica Društva narodov. S sodelovanjem najznamenitejših učenjakov, med katerimi naj omenimo še1 znanega francoskega filcGofa Bergteona, ki je bil predsednik te komisije, je bil izdielan načrt za kulturno zbližam je med posameznimi narodi ki obenem tudi za preuredijo mednarodnih kulturnih stikov. Ta načrt, ki je bri sprejet na plenarni seji, nc predvideva samo popolne vzpostavitve mednarodne vzajemnosti na znanstvenem in kulturnem polju, temveč vsebuje tudi predloge, ki gredo za tem, da se duševni stiki med narodi poenostavijo in olajšajo, V tetn po*-gledu omenimo predlog, ki tvori bistvo vsega načrta in ki predvkfeva ustanovitev ene ali dveh ogromnih mednarodnih knjižnic, kjer bi bili zbioni absolutno vsi znan^ stveai spisi vsake vrste in z vseh polj znao-sivenega delovanja. Ogromni stroški, ki bi jih zahtevala v začetku ustanovitev take knjižnice, b« s»e razdelili sorazmerno na vse države sveta. Vsaka država bi imela v svojem proračunu posebno postavko za to mednarodno zakladnico vesoljne znanosti. Največ denarja bi zahtevala ta svetovna ustanova v začetku, ker bi bilo treba zgraditi primerno pcsftopje in nakupiti dosedanja di^a. Pozneje pa bi bili stroški mnogo manjši, kajti posccneane države bi naložile s pceebnnr? zakoni vsem svoj&n založnikom, da morajo poslati svetovni biblioteki brezplačno po dva alt tri izvode vsake svoje publikacije. Vs« nadaljnji stroški, ki bi jih zahtevalo vz-drževanje ene ai* dveh svetovnih knjižnic, pa bi ne bili ošč v primeri z c0-OTnninii koristmi' ki. bi jih črpala iz take ustanove vesoljna človeška znanost. K temu naj se dodajo še velike olajšave za učenjake same, ki morajo sedaj potovati cesto cd ene knjižnice do <iruge, kar je zvezano z veltkjmi nepr&kairc m z nepobrebno potrato časa. Vse te in še druge neprilike ki ovire bi bile z novo msdnarcdno uslaaiovo popolnoma odpravljene.
Med drugimi točkami, ki jih vsebuje ta načrt za obnovitev in preureditev me dna-rotioih duševnih stikov, naj omenimo že predlog, da bi se izmenjavanje učenjakov, ki je bilo do sedaj v navadi le med nekaterimi državami, pospločrlo po vnaprej določenem načrtu. Taki cirooKojerab učenjaki bi imeli po drugih crcavah predvsem znanstvena predavanja o svoji lastni državi in o svojem narodu. Na ta način bi se narodi medsebojno izposnali, ~ na kar polaga učenjaška komisija Društva narodov veliko važnost, in to po vsej pravici, kajti medsebojno izpozmavanje je predpogoj vsake prave vzajemnosti. V isti namen bi se ustanovile tudi mednarodne štipendije za profesorje in nadarjene dijake, držali bi se mednarodni feriaini tečaji itd.
Prizadevanje ženevskega zbora za kulturno in duševno zbližanje narodov bo z veseljem pozdravil vsak misleči človek. Čut kulturne vzajemnosti ki medsebojne odvisnosti v duševnem o žiru bo brez-dvemne utrdil tudi čut mednarodnega bratstva. Po zadhji vojni razmesarjenemu člo-
tepo in tt*di potrebno bi bSc, toda gospodje (veštvu je potrebno skupno sodelovanje v Ds'^itvu narodov sc molnn aH no n'^so ^odi^Avmh ^lav^pv vo>.h narodov k« bodo
seje je potrebno, da se je udeležijo vs' člani širšega društvenega odbora in državni poslanci. — Vodstvo Političnega društva "Edinosti* v Gorici.
Proglas jažnotirolekih poslancev na svoje voHce. Po odhodu 4aJfe*ov iz Boze na eo izdali kižnotirolski necniki poehmei sledeči proglas; «Rojaki! R«sni dogodki zadnjih dni nalagajo naar svobodno izvotjeahn poslancem dolžnost, da v tej uri i z pregovorim o odkrito besedo na svoje rojake. Ob priključitvi Južnega Tirola h kraljevini Italiji ie le-ta sikozi usta svojih poklicanih zastopnikov dala svečano obljubo, da se bo naša narodnost ohranila nedotaknjena, obljuba, Id je bila tudi pozneje vedno zopet obnovljena v napobveznejši obliki. Zaupajoč v to besedo smo zni vstopili v rimski parlament z izjavo, da imamo resno voljo mirno sodelovati kot odposlanci svojih rojakom, ki so nam z ogromno večino poverili to trnjevo službo. Od prve ure svojega delovanja smo zastopali pri vsaki priliki prepričanje, da zamore »amo dopustitev avtonomnih ustanov v okviru kraljevine nuditi zaščito naših manjšinskih pravic, na£ih obneslih se občinskih uredeb, naše mladinske vzgoje, Šeg in navad in po&ebno tudi jamstvo za našo gospodarsko povzdifco; to je moral biti torej tudi prvi cilj naše politike, V tem stremljenju za vtonomnims ustanovami smo imeli za seboj ne samo privoljenje tedanjih vlad ampak, kar je še več, tudi načeleo s oglašanj« egremne večine prebivaklva novih pokraijn ter njegovih vooečih, uplivnih politikov. Med tem je v kraljestvu raslo število tistih, ki nočjo ničesar več vedeti o ohranitvi južno tirolske svoje-vrstnosti ki ki so zahtevali čim bolj hitro in brezobzirno asimilacijo ali z drugimi besedami italejanizacijo naše dežele. S celo vrsto nas žalečih odredeb je vlada skušala zadovoljiti naše narodne tlačitelje; vse, kar smo mogli proti temu storiti, smo skušali storiti z zakonsttmi sredstvi. Zastonj so biU naša napori, zastonj pa je bilo tudi stremljenje vlade, da z najdakskosežno uslurnostjo napram željam skrajnih nacionalističnih krogov te razoroži. Neprestana popustljivost vseh oblastev je morala nasprotno vzbuditi pri naših nasprotnikih čut vsemogočnosti, kateri je ko-nečno dovede! do USistcvskega naskoka na Bočen.
Mi vsi smo začetkoma miftliK, da vlada v resnici sina več tiste moči, Id je potrebna, da ščiti veqrvo zakona tudi napram fašistom; kakor pa kaže sedaj razvoj dogodkov v Tri-dentu, 4o ne odgovarja rcsn^ci, ampak če In državni Činitelji resno nutopafi, bi bilo v Boze mi kakor v Tridentu zelo lahko, obrez uspe-siti nakane fašistov ter prepreči nasilno zasedbo iole m mest« hiše. Izjave, ki jih ie v Tridentu da) gospod generalni komisar fašistom. dokazujejo brezdvomno, de ima nositi, gotovo ne v irujinanjši meri, vlada odgovornost za vse, kar se >e pri nas zgodilo in kar še lahko sledi. Zagotovila 'dana nam v Rimu v nc?obvez8-ej&i obliki še v zadnjih dneh pred sovražnim navalom, se bosta pod vsakim pogojem vzdržali red in mir ter preprečile ped vsako ceno nasilne zasedbe, torej niso bila resno sššJjcne sli pa niso bila vzeta za resna od onih. kt so bili poklicani, da jih izvršijo. Resnično mi okno torej zakrivili dogodkov, katere se danes najostreje obsoja to-Kko v znatnem deka italijanskega, kolikor v celokupnem inozemskem tisku. Imamo torej popolno pravico in resno dolžnost, da proti nasilju, ki se nam je storiio, svečano prosve-duietno ter zahtevamo od vlade, da se našemu narodu v Južnem Tirolu da popolno zadoščenje.
Rojaki! Na&h poštenih namenov ne more menjati vsa teža časa.
Še enkrat pcosvljarao pred narodom Južnega Tirola, kaj je bila vodilna misel naše politike: hočemo in smo vedno hoteli mimo sožitje nemškega in italijanskega preb:valiva ter smo tudi danes pripravljeni odkrito sodelovati pri tem spornem delu. Toda to sodelovanje zamore biti le tako med prostimi in enakopravnimi opirajoče se na medsebojno spoštovanje kt spoštovanje zakonov, nikoli pa tako med tkčitetji in dsečasi Tudi državljanu nemške narodnosti nora biti dana pravica, da goji svoj jezik in prosveto, ne da bi bil radi tega žigosan kot sovražnik države ter brez zaftčHe izpostavljen nasilnostim. Lahko pridejo sad našo deželo še hujši časi in težje preizkušnje. Prenašajte jih mirno in z zaupanjem! Zmkmj gotovo bo priiel zopet dan, ko se bo vladi spominjalo: svojih svečanih obljub ter sama ponudila roko za mirni sporazum. Do tedaj držimo trdno skupaj ter se ne damo zavesti v obrani naših najvišjih dobrin in v vztrajnem delu za vse, kar lahko prinese ljubi domačiji mir in razvoj.
«V Jugoslaviji se Ufioe: 22vio Italije!«. To je nasiov brzojavke, ki jo je priobčil včerajšnji -Piccolo de Da Sera» in katero je prejel iz Rima. Brzojavka se glasit «Te dni je priMa iz Jugoslavije italijanska deteg&cijfe M'odzavez-ntfMcega stalnega odbora, ki je Šla tje, da se udeleži dfcla Konference za proučevanje vprašanj, tičočih se vojnih invalidov. Treba je pribiti — pi5e «Moodo» —, da je bila italijanska defegsaija ves čas svojega' bivanja v Jugoslaviji predmet najbolj obzirnih skrbi ne samo s strani obtastev, temveč tudi s strani j prebivalstva. Seje za dela se niso žavale j «asoc v Beltfradu. temveč z jnodrlai sreudar- i
stih so bili Italijani 6prejeti z veliko pnsrč-nostjo. Jugoslovensko vnanje ministrstvo je " dalo delegaciji na razpolago posebne oprav-nike. Na zaključnem banketu, ki se je vršil v Belgradu in kateremu je predsedoval zastopajoč ministrskega predsednika minister za uk, je imel načelnik naše delegacije prof. Galeazzi navduešn govor, kateremu je odgovorilo pritrjevanje vseh številnih povabljencev ob klicu: «Živio Italija?*, zaklicanem od Agata-noviča: enega najbolj vplivnih poslancev Jugoslavije. Iz vtisov, ki jih je dobila t^kom svojega kratkega bivanja v kraljestvu 6HS, sklepa naša delegacija, da bo bodočnost lahko pledovita na dobrih sadovih v italijansko-jugoslo venskih odnosa jih na vseh poljih delovanja obeh držav.»
Pričakujemo, da bomo vpričo take gostoljubnosti Jugoslavije nasproti italijanski delegaciji dosledno deležni Slovani v Italiji kake nagrade, kakor smo točno podvrženi «repre-saijani:>, kadar se zgodi kakemu Italijanu v Jugoslaviji kaj neprijetnega ali pa se kaj sličnega le poroča od tam. Sic^r nikakor še ne zahtevamo, da bi se klicalo v Rimu «Viva la Jugoslavia!*, dasi bi tudi mi, Slovani Italije, lahko pričakovali precej cd take spremembe v javnem mnenju. Zadovoljimo se z manj, ker smo skromni.
Zadeva «Forda«. Generalni civilni komisa-riat javlja: Včeraj je imel odbor javnih skladišč pri generaloezn civilnem komisariatu sejo, na kateri se je razpravljala prošnja predložena od Ford Motor Company, da bi se ji oddal v najem hangar št. 69 v prosti luki Duca d'Aosta. Predsedoval je v odsotnosti gen. civ, kamisarja cav. dr. Diem. Odbor je smatral za absolutno potrebno, da podpira začetek novega ind-ustrijalnega podjetja v Trstu ter je izrazil svoje prepričanje, da bi idealna rešitev obstojala v tem, da se odstopijo poslopja bivšega Lkyydovega arsenala, ki sedaj niso v rabi in so zelo primerni v to svrho, samo če bi se raztegnilo nanje območje proste luke, ter je povdarjal velike neprilike, ki bi bile zvezane z oddajo takega hangarja kakor je oni št. 69 za netrgovske svrbe. — Odbor pa je pozval javna skladišča in generalni civilni komisariat, da z vsemi mogočimi sredstvi pospešujeta sklep pogodbe, katera bi Fordu omogočila takojšnjo ustanovitev mehanične delavnice s tem, da se Fordu odstopijo primerni prostori eventuelno poslopja, katera naj se izberejo izmed onih, ki bedo predlagana od javnih skladišč.
Vprašanje vojnih odškodnin ju^oslovenskih državljanov. Včerajšnji »Slov. Narod> ima sledečo vest: Ministrstvo za socialno politiko je prevzelo nalogo, da zbere vse podatke, ki se nanašajo na škodo, katero so pretrpeli ju-goslovenski državljani za časa vojne na ozemlju, ki je bilo po rapallski pogodbi ze-dinjeno z Italijo, kakor tudi na škodo, prizadeto j ugaslo venskim državljanom na ozemlju italijanske obupacije vsled političnih represivnih mer in političnih izgredov. Oškodovane osebe, katere tega še niso storile, naj predlože točno in vestno sestavljene sodno ali po lastnoročno podpisanih pričah overovljene in z vsemi dokaznimi podatki in listinami opremljene prijave najdalje do 15, oktobra t. L, in sicer za Slovenijo in za Hrvatsko in Slavonijo, Istro in Medjunurje dotičnim pokrajinskim upravam v Ljubljani, oziroma v Zagrebu, oddelek za socialno politiko, a v Srbiji, Črni gori in Vojvodini naravnost ministrstvu za socialno politiko.
Objavljamo to vest v vednost tistim jugo-slovenskim državljanom, ki žive v Italiji.
Rok do 15. oktobra je na vsak način tako kratek, da bo gotovo vsakemu nemogoče izpolniti pogoje, ki jih zahteva ministrstvo
-vari je toKko, da je ravnatelj zavoda, Berkovich, Špekuliral na račun zavoda na baisse dinarja za ultimo tega meseca ter se je prestrašil sedanjega napredovanja df-narjevega tečaja. Vcled tega je pobegnil. Vodstvo hranilnice je dobilo piano ravnatelja, v katerem poroča o svoji špekulacij* ter izjavlja, da imenuje za svojega zastopnika odv. Leitenbuiga. Vodstvo zavoda jo izjavilo omenjenemu odvetniku, da ne priznava špekulacij ravnatelja, ter je sklenih> izročiti vso stvar kraljevi prokuri. Vodstvo je izdalo na vsak način zatrdilo, da obstoj zavoda ni ogrožen, tudi če bi prevzel nase obveznosti izhajajoče iz ravna-teljevih špekulacij.
Povprečni tedenski izdatki delavskih družin v Trstu za mesec september leta 1922. znašajo, izraženi z indeksom 107 01, Kot podlago za izračunanje teh indeksov za posamezne mesece so vse občine v kraljestvu vzele mesec julij 1920. številko 100. Te številke pa nikakor ne pomenjajo svote izdane za vsak tedsn. temveč služIjo edine za to, da se iz njih razvidi padanje ali naraščanje cen v času. Indeks za mesec september se je v primeri z indeksom o<ref šnjega meseca zvišal od 105'77 na lOTOK Ta povišek, kateri je nekoliko manjši od 2%, je večinoma pripisati temu, da stremijo cene navzgor. Večje valovanje cen s-* opaža v živilih, dočim ostajajo izdatki za kurivo, razsvetljavo in slično skoraj ne-izpremenjeni. V naslednjem podajamo indekse po posameznih mesecih od julija 1920. do septembra 1923.: Julija 1920 j* znašal indeks 1C0-julija 1921. 10895 julija. 1922. 103.92, avgusta t. 1. 10577, dpuL bra t. L pa J07'01.
, Izjava. Ker je naše poročilo v .Edinosti* z dne 29. avgusta 1922 o zamenjavi denarja, kakor nam javlja Zadružna Zveza v Gc; ki. oudrio pri posameznikih vas, kakor d < bi bita ona kriva, da se ni zamenjal ves zaciružm denar naglaeamo, da nisnao v omenjenem poročilu imeli najmanjšega namena dvigniti direktno ali indirektro kakoršnegakol'i očitka proti postopanju sestrske Zadružne Zveze v Gorici, katera je po vsej pravici varovnla svoje interese, borvč se za, zamenjavo denarja ter jo /kot tako ne zadene nikaka krivda, če se ves denar našega zadružništva zamenjal. Toliko v odstranitev vseh tualnih ne sporazumi jenj.
Zrdružna Zveza v Trstu.
«Lepa Vida- v Skednju. Na splošno željo občinstva p°^cvi domači Dramatični kvo-žek» v nedeljo, 15. t. m., ob 5 popoldne krasno uspelo Vošnjakovo dramo "Lepo Vido ki je bila pravo presenečenje našemu Ijud-stv u. Kdor ni imel prilike viditi primorsko dramo, se mu nudi priliita, da se vživi par ur v «Vidinoi> življenje. Dejanje s« vrši v Trstu ob morju hi na morju. Scencrija je napravljena v duhu igre, kakršne ni še videl slov. odtr. Torej v nedeljo vsi k »Lepi Vidi . Otrokom brez spremstvi starišev je vhod prepovedan.
Slovenci v Sirunjanu. Napovedano romanj« rojanske Marijine družbe in sploh Slovence* iz Trsta in okolice na 8. t. m. se je izvr&ilu prisrčno in kar najlepše. Nepričakovcno veliko število romarjev — okoli 800 — je spravilo vodstvo v skoraj neprijetno zadrege, kci drugače krepiti parnik «Nazario Sauro» je bH
vi
even-
za socijalno politiko. Svetujemo vsekakor dobesedno nabit. Tako je odpotovala vclffe*
prizadetim, da se takoj prijavijo, bilo tudi z jednostavnim pismom, pri pristojnih oblaslvih ter zahtevajo primeren rok za predložitev potrebnih listin. Oni jugoskrvenski državljani, ki so predložili prošnje za vojno odškodnino pri italijanskih oHastvih, naj to javijo jugoslovanskim obJ&stvGtn in naj omenijo, Če so eventuelno optirali za italijansko državljanstvo.
Pozdravi naših lantov, ki so šli pod orožje.
Iz različnih krajev Italije nam prihajajo pisma naših fcntov, ki so pod orožjem. Kljubu temu, da fe tis i a gotova voja-ška tradicija, ka se je crc'j i' ib. v pogovorih in pripovedovanjih pri cgr/iič'j, pod lipo in v gostilni, pretrgana, in kljub lemu, da naši vojaki služijo v mestih in v armadi, s katerimi nas ne vežejo še nikake tradicije, nam vendar veje nasproti iz vseh pisem tisti veseli' in korajžni duh, ki je vedno dičil našega fanta-vejaka. Pritožb m. Hvalijo bučne sprejeme, ki so jih doživeli. Edino neki vojak iz Novare hvali snažne, dobre postelje ter dodaja *če bi bila taka hrana, bi ostali tudi 15 mesecev,« Dvojno srečamo pa v vseh pismih: Prvič pozdrave vsem »vojcem, priia^ teljem, znancem in posebej zaročenkam. Vojak iz Bolcgne dodaja: »Obenem se priporočamo defeletom za zvestobo!® Drugič čitamo iz vseh listov Željo po čtivu. To željo je treba izpolniti. Poeebacp sedaj v začetku mora biti fantom zelo hudo, ker ne smejo zapustiti vojašnic, dokler ne dobe najnujnejšega poduka o obnašnniu vojaka. Fantje prosijo za liste in knjige. Citiramo par stavkov iz nekega piftna: • Življenje je -vojaško. Domotožja imamo na cente. Zatorej prosimo slavno uredništvo, da bi nam poslalo tu pa tam kako «Edinost» gratis in pa kako kmjgo. Drugi iz Intre ob Lago Maggiore piše: «Do sedaj se ne moremo pritoževati, le dnevi eo strašno dolgi, in kar je še najtežje, da nimamo nikakega siovenskga čti-va, zatorej prosimo, ako bJ nam hotel kdo odstopili kako knjigo a£ prečitan časopis, bi mu bili od srca hvaležnih Uprava »Edinostih bo pošiljala nekaterim vojakom hst zastonj, toda to ima svoje meje. Moramo se obrnili na rado-darnost naše javno«ti, kateri priporočamo naše fante vojake za denarne darove za na-ročbo časopisov in za knjige.
Evo imena vojakov, ki so posiaK pozdrave: Tone Ivančič, Krobelj Franc, Benčič Franc, Ulian Miroslav, vsi Intra 5. Reg. Alpini 7. comp. Rafael Pertot, Barkovlje, Andrej Obersnel, Divača; Roman Vrtovec, Vel. Žablje, Petean Franc, Peč, Sovodnje, Miroslav Urdih, Miren, Franc Rust, Šturje, Ivan VeKšček, Solkan, Kazimir Čuk, Gorica, Ivan Rutar, Volče, Marij Režman, Divača, Jožef Gorkič, Vrtojba, Peter Simoneti, Podpora, vsi v Bologni, IV. ba-taglione genio. 2. comp. telegr.. Gleščič Filip, FajcUga Josip, Kramar Ignac, Lavrančič Anton, Lapajne Avguštin, Moderc Anton, Zorž Mirko, Minart Andrej, vsi 6S Reg. fant. III. comp. Novara; Kovič Branko iz Sv. Ane, Krali Zorko. Trebče, Kale Just, Grooada, Berdon Mirko, Ricmanje, Uniek Josip S. M. M. Zg. Vičič Mirko, Opčme, Hrovatin Anton, Opčine vsi Firenze 6. comp. san. , Fiiippini Jožef, Spezia 2. reg. ari. da costa, batt 1 v imenu tovarišev.
družina v kateri so bile zastopane več .ili manj vse okoličanske vasi med petjem in molitvijo in spremljana nekaj časa od rahlega dežja proti svojemu cilju.
Veselo, razposajeno vriskanje parnikove sirene je naznanilo Strunjancein na5 prihod in glej, že je stalo malo odposlanstvo na najvišjem vršiču nad morjem, ob velikem križu, znamenju svetišča -od morske strani, ter nar» mahalo v pozdrav.
Slovesno so nas sprejeli gostoljubni oo. frančiškani cb zasilnem potnoiu: res, da spadajo v laško tridenlinsko hišo in ne razumeji kaj dosti našega jezika, pa so bili vendar ves čas med nami ob prihodu, med sv. opraviti in ob odhodu — in kdo ni Čutil v srcu nekaj blagodejnega, res krščanskega, vkTcČ, kako se je poslavljal od nas oni stari, drobni, sre-brnolasi, častiiljivi oče predstojnik in kako nara je mahal v pozdrav, stoječ na skrajnem, v morje šlrlečein tramu, dokler nas ni vzeli daljava?
Vreme jesensko-čudno; vendar prišli sine suhi -fn ko se js med sv. opravilom do dobre zlilo, je prisijalo ravno ob koncu zlato soince ki nas je potem rado imelo do večera. Lahkr šino si torej ogledali romarji čarovito okolico, ki nudi posebno od gori omenjenega kriia razgled, da ga ni lepšega v našem zalivu.
Med slovesno sv. mašo, ki jo je pel ob asistenci treh domačih duhoviiikov-romurjcv msgr. Brunoii Kratzig, je stopil na prižnico biser naše duhovščine g. dr. Ukmar ter nam ju podal razlago tonedeljskega evangelija v tako globokih, jasno začrtanih, po domače izraženih in praktičnih mislih, da smo bili naravnost elektrizirani in je bil užtek opazovati skrajno pozornost vseh romarjtv skozi celo uro govora.
Čast rojanskim pevkam, ki so pokazale v cerkvi in na paraiku, kako cenijo naše ljubke pesmi in koliko jih znajo, lako so nam krajšale čas, da smo, bi rekel, prihiteli do velikega trga, ob čigar vznožju rmo vtihmli, čuteč, da smo prišli od dema na tuje . .. Lepri je bilo. In Še to zadoščenje imamo, da miki Slovenci prvi, ki smo po vojski na novo otvorili to božjo pot in prišii tja v takem številu in v tako discipliniranem redu.
♦ *V kraljestvu palčkov*. Šentjakobska Čitalnica vprixori v kratkeo ta umotvor naSih tržaških umetnikov. Pravljična igra se je pri nas šele v zadnji dobi pojavila in zanima vsakega, kateri sledi napredku na tem polju umetnosti. Imena, kakor Ribičič, kateri je to igro spisal in Grbec ki jo je spretno ugiazbrl. nam jamčijo za popoln uspeh. V tehničnem oziru bo tudi igra v s« zadovoljila. Mladi en-semble ie izvrstno izvežban, pelje in orkester so kos svoji težki nalogi, odnosne kulisa so bile z velikimi denarnimi potežkočami nabavljene, ter po zaslugi kulisnega mojstru gosp. Bizjaka popolnoma odgovarjajo duhu igre. Čarobna razsvetljava bo globoko učinkovala na vse prisojne. Kratko: po dosedanjem delu sodeč, bo igra podana v zadovoljstvo 1 vseh. Ogledajte si jo!
«Orgijaxskft Šola», Odbor «.Glasbene Matice» j« sklenil na svoji seji dne 4. t. m., <1^ se otvori v Trstu s tem šolskim letom OJ*
V Trsftfr One 12. oktobra 1922.
^EDINOST*

gljarska Šola in tečaj za zborovodje. V Ta namen je sestavil učiteljski zbor «Gf. M.* učni načrt, katerega snov je opredeljena v tri letnike. Poleg glasbenih predmetov se bodo poučevali ludi vsi oni predmeti, ki vzposobljajo tfo$enca za tajniške posle pri županskih uradih. V prvem letniku so sledeči predmeti: klavir, elementarna glazbena teorija in knjigovodstvo; v drugem letniku orgije, klavir, harmonijo: lov je, knjigovodstvo in drugi, v tajniško stroko spadajoči posli; v tretjem let-aiku orgije, klavir, improviziranje, kontrapunkt, praktično poučevanje zborovega petja (dirigiranje), Gregorjansko petje, liturgika, cerkvena in splošna glasbena zgodovina. Razen šole bo nudilo gojencu obilo poučnega tudi naše mesto s svojimi opernimi predstavami, mnogovrstnimi koncerti in predavanji naših domačih predavateljev.
Slovenska javnost bo gotovo z veseljem pozdravila to važno kulturno podjetje. Saj je nam vsem znano, da samo potom naraščaja lahko dopolnimo naše, v nekaterih strokah zredčene vrste. Smeio torej pričakujemo moralne in gmotne podpore od naših narodnih voditeljev, posebno pa od čč. duhovščine in od občinskih svetov vse Julijske Krajine.
Vpisovanje v ogljarsko šolo se vrši vsako nedeljo v mesecu oktobru od 9—12 v prostorih «Tržaškega podpornega in bralnega društva^ v ulici Torre bianca št. 39, I. nad. (levo). Začetek pouka prve dni novembra.
Šolsko vodstvo «G. M.t»
Otvoritvena predstava «Dramatičnega krožka» v Skednju. Tukajšnji D. K. je otvori! letošnjo sezono, 1. oktobra t. 1. z dr. VoŠnja-kovo dramo «Lepa Vida-, Mislim, da mi ni treba še posebej govoriti o drami sami, saj ni tako globoko in komplicirano delo, da bi bilo treba za to kakega komentarja, kakor tudi se mi ne zdi umestno govoriti o podrobnostih, kar se tiče igralcev, temveč bi jih samo rad opozoril na nekaj glavnih pogreškov.
Na splošno je krožku ta prireditev dobro uspela. Glavne uloge so bile v dobrih rokah. Tako smo videli moško glavno ulogo v rekah g. Dolzana, ki jo je dobro podal. Le ko bi imel g. Dolgan glas nekoliko bolj v oblasti. Napaka pri njem — kakor tudi pri vseh drugih — je ta, da začne vsakokrat premočno, kar mu ovira vsako nadaljno stopnjevanje,
Gospića Fonda je dobro podala ulogo Vide, aH na marsikaterem mestu je preveč deklamirala in drugič je pri njej ista napaka kar se tiče glasu, namreč, da začne premočno in ne pride do nobenega stopnjevanja. Radi teh vzrokov sta bili prvi dve dejanji precej medlL Še najbolje je igral g. Štepančič (v ulogi Alberta). Igral je mirno in naravno; videlo se je, da se je poglobit v svojo ulogo. Druge moške uloge itak niso imele nobene posebne važnosti, zato nočem govoriti o njih, ali naj omenim samo to, da so bile precej dobro podane.
Kar se pa tiče drugili ženskih ulog, moram Droeniti, da so bile klavrno igrane. Mati je skozi cel čas svejega nastopa samo deklamirala kar se je godilo tudi pri gospodični, ki re igrala ulogo grofice. O kakem poglabljanju sploh ni gevora. Da se pa to dogaja je D. K. sam kriv, namreč radi tega, ker menjuje od predstave do piedstave. Kaj doseže s tem? Nič drugega ne, nego samo to, da se osobje ne more privaditi odru in če tega ni, je nemogoče, da bi se mogel igralec poglobiti v svojo ulogo, kajti to se šele tedaj zgodi, ko je igralec na odru popolnoma udomačen.
Drugič naj bi še omenil, naj bi D. K. nekoliko bolj pazil pri izbiranju osobja. Nekateri sploh ne spadajo na oder.
Končno, naj bi bil D. K. nekoliko bol, ob-xiren pri izbiranju del. Lotil naj bi se takih stvari, ki nimajo toliko gromov in bliskov, bark in verand! Taki oderni efekti prijajo očesu, nič pa nam ne dajo za dušo in motijo misel drame, da ne pride do tistega izraza, do katerega bi morala priti.
Tu naj opozorim D. K., da je bilo tretje dejanje in četrto, mnogo boljše javno radi tega, ker se vrši v preprostejšem kraju, namreč v sobi in ne moti ne misli ne igranja nobena zunanja efektna slika.
Hkoccu b* krožku priporočal, naj bi bolj pazljivo delal in se nekoliko bolj potrudil, paziti bi bilo treba tudi nekoliko bolj na ftmiz^kanje. ker izgovor da so v D. K. sami diletanti, ne drži, kajti tudi diletant ima pravico do izboljšanja.
Mi vemc, da nam D. K. da laliko boljše stvari, in lahko tud- bcljpe poda. Upamo, da nem to v bodoče stori, da bo krožkova stopnja med dramatičnimi: krožki v Julijski Krajini, v resnici odgovarjala tisti, ki je bila omenjena v reklamni notici v »Edinosti^
< Razvaline življenja^. To mojstrsko delo uprizori v kratkem Šentjakobska čitalnica. Finžgar nam tu srečno oriše zle posledice pijančevanja, ki človeka ponižajo na stop' njo živali. Ker je vsebina danes aktuelnega pomena, mislimo, da si bo občinstvo to pretresljivo dramo ogledalo.
Kdor za „Š6LSK0 Hfflvr a« Ml eaj Slovenec se ne mm!
DruStveM vesti
Slovensko planinsko đnafttvo t Trstu je
nameravalo napraviti preteklo nedeljo izlet na Goleč (pri Volemku) nad Velikim Repnom. Izlet se pa ni mogel napraviti radi slabega vremena; le 7 članov Planinskega društva se ni ustrašilo vremena, a je moralo zato v Velikem Repnu čakati na lepo vreme. Opozarjajo se člani Planinskega društva in prijatelji, da se bo ta izlet vršil, če bo vreme ugodno, prihodnjo nedeljo, to je 15. oktobra 1922. Sestanek bo na Opči-nah pri štaciji openskega tramvaja ob 8*4-Izletniki naj se pripeljejo ali z openskim tramvajem, ki gre iz Trsta ob 7 in pol, ali pa naj pridejo peš na Opčine. V ostalem je program neizpremenjen, kakor je bil zadnjič naznanjen.
** Šentjakobska « Čitalnica » naznanja, da je odprla pred časom zopet svojo knjižnico,! ki posluje redno vsako nedeljo od 10. do 11.! ure zjutraj v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu.! Član knjižnice je lahko vsakdo. Vpisnina znaša i 1 liro, ter 1 liro za mesečno vporabo knjig.! Knjižnico priporočamo zlasti naši mladini,! da se ji ne bo treba v dolgih jesenskih veče-j rih dolgočasiti, ko ima na razpolago za malo i sveto denarja lepih poučnih in zabavnih knjig. Darovane knjige se sprejemajo istotam in v istem času.
Članstvo pevskega društva «Uirija» in šentjakobska Čitalnica priredi v nedeljo celodnevni izlet v Brezovico, da se navžije svežega zraka in si ogleda divno jesensko naravo. Odhod ob 5'15 in 5'25 s postaje Sv. Andreja odnosno Sv. Ane do Herpelj. O-bod se lahko naroči do petka pri društvenih odbornikih. Kdor tega ne želi, naj si napolni nahrbtnik. Povratek z večernim vlakom. V slučaju slabega vremena se vrši v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu plesna zabava v korist Solnega društva.
Srednješolsko društvo «Zora». Danes ob 5. j uri redni društveni sestanek. Po sestanku odborova seja. Ker so na dnevnem redu važne j točke, udeležile se polnoštevilno.
Predsednik.
Organizacija Oskrbnic vojnih sirot. Seja se bo vršila v soboto, 14. t. m., ob 17.
Slov. ak. fer. društvo «Balkan». Danes
ločno ob 20.30 sestanek. Uro prej odborova se;a.	Odbor.
MDP Sv,	Jakob. Ženski odsek ima danes točno ob 8. uri redni sestanek. Vsled zelo važnih točk so naprošene vse tovarišice k udeležbi. Načelništvo.
Pevsko drnštvo «Kolo» sklicuje za v nedeljo, dne 22. t. m., svoj redni občni zbor z navadnim dnevnim redom. Opozarja se že se- j daj članstvo za gotovo in polnoštevilno ude-1 ležbo.	Odbor. 1
Ukradeno perilo. 39 letni delavec Anton Justin iz Relte je zapustil pred včerajšnjim zapor v ulici Coroneo, kjer je presedel kazen radi tatvine.
Včeraj se je pa zopet tako daleč spozabil, da je ukradel na istrsk? cesti neki perici z voza omot perila. Ko je bil s plenom na varnem, ga je stlačil v vrefco, Potem je vrgel breme na ramena in jo mahnil proti Sv. Ivanu, Tam pa je zašel v roke moža postave. In tako je mož zopet končal v zaporu.
Nenadna start. Včeraj zjutraj je umrla nenadne smrti v svojem stanovanju v ulici de Ha Lcggia 68 le t na vratarica Marija K osma h. Zadela jo je kap. T
Nesreča na parniku, Včeraj zjutraj so pripeljali v mestno bolnišnico delavca Angela Sparagna, starega 41 let, stanujočega v ulici Concordia št. 21. Sparagna je padel pri dehi na parniku *Artelli» v novi prosti luki tri metre globoko. Dobil je težke zunanja poškodbe.
Velika tatvina na južnem kolodvoru. Včeraj zjutraj, kmalu po prihodu vlaka iz Zagreba je bil aretiran na južnem kolodvoru neki mednarodni žepar po imenu Amerigo Mossari, star 35 let, ker je ukradel baronu Daonrsu Hellmann, ko je ta stopil z vlaka, listnico s 3000 lirami. Baron je dobil svojo listnico nazaj, Mossari je pa bi odpeljan v zapor.
Velika tatvina v manufakturni trgovini. V noči od torka na sredo so odprli »neznanci^ s ponarejenimi ključi manufakturno trgovino Aurelrje Miloh v uHci della Guardia št. 27. Ukradli so najrazličnejšo bilago v vrednosti nad 6000 lir.
Tatovi v trgovini delavske zadruge. Dva kraljeva stražnika, ki sta patrulirala včeraj t po nočf po ulici S. Marco, sta slišala močan ropat, ki je prihajal iz bližnje trgovine delavske zadruge. Šla sta tja. Nevarnost so pa gostje v trgovini pravočasno zavohali ter zbežali ... praznih rok.
Razpečevalec ponarejenega denarja. Včeraj je bil aretiran pri Sv. Jakobu neki razpečevalec ponarejenega denarja, ki se imenuje Ru^gero Sinigaglia, star 21 let, stanujoč v ulici S. Marco št. 33. Zapknili so mu 50 ponarejenih dvoHrskih bankovcev.
Pod splašenega konja je prišel včeraj zjutraj na Garibaldijevem tekaliŠču 12 letni Marijan Rasinger, stanujoč v ulici Madonnina št. 5. Dobil je težke po&kodbe. PrepeljaK so ga v bolnišnico.
Prazen sod, vreden 300 lir je bil včeraj po noči ukraden Antonu Bernobiču, lastniku skladišča vina v ulici del Lazzaretto vecchio štev. 5.
Telesni plod v Bošketu. Neki gozdni čuvaj je našel včeraj zjutraj v Bošketu, med grmovjem omot. Radovedno ga je odvil ter našel v njem človeški telesni plod moškega spola.
Nesreča z razstveljivo saovfo. Včeraj zjutraj so pripeljali v bolnišnico kmeta Matijo Briščeka, starega 46 let, stanujočega v Bri-ščekih pri Opčinah. Kmeta je ranila po nesreči razstreljiva snov po rokah.
Iz Nemčije in ki so bili sporočeni vsem županstvom z okrožnico deželnega odbora z dne 10. oktobra 1921 št. 11691-21, na katero se deželni odbor tudi sedaj sklicuje.
Prošnje za priznanje prešičev se morajo predložiti deželnemu kmetijskemu uradu v Gorici, Via Triesie 43, potom davčnega oddelka pristojnega civilnega komisariata najkasneje do 15. oktobra 1922.
Za vsa nadaijna pojasnita, se prizadeti lahko obračajo naravnost na deželni kmetijski urad v Gorici.
Iz Štanjela. Domače pev. in bralno društvo «Štanjel» priredi v nedeljo, 15. <t. m. veselico s petjem in igro. Prireditev začne ob 3. uri popo., v prostorih grajske dvorane. Vrši se ob vsakem vremenu.
Opatjc selo. Občni zbor našega pevskega in bralnega društva «Kras» se bo vršil dne 15. oktobra t. 1. Na dnevnem redu so tudi volitve novega odbora. K polnoštevilni udeležbi vabi vljudno	Odbor.
Es trislkega življenja j-v«s»i z Goriike&a
Čudeč samomor. V Trstu si je vzelo že mnogo ljudi življenje. Toda do sedaj si ni vzel Še nihče življenja na tak grozen in pretresljiv način, kakor si ga je vzel ravno včeraj neki nevrasteničen starček.
Evo poročilo žalostnega IcGraka:
V tretjem nadstropju hiše št, 4 v ulici Alessandro Volta je stanoval 60!etni delavec Ivan Bratassevich. Starček je bil nevrasteničen, in v tej svoji neodravljivi bolezni Se je pogostoma pritoževal proti svojim sosedom, znancem in prijateljem, da ni več daleč oni dan, ko si bo vzel življenje. Prijatelji in sosedje so ga sicer tolažili, naj potrpi nekoliko, saj ni bolezen tako nevarna, kakor si jo sam predstavlja; toda te besede ga niso prav nič potolažile: vztrajal je vedno pri svojem. In včeraj zjutraj okoli 10. ure je izvršil svoj žalostni sklep.
Nekje v svoji kuhinji je našel dolgo, tanko vrv. En konec vrvi je močno privezal ob ckno; na drugem koncu je pa napravil zanko fer vtaknil vanjo glavo. Nato si je prereza! z rjavo briivijo žile na obeh rokah. Potem je pa skočil s krvavima rokama in z zanko okoli vrata na okno, raz katero je skočil na ulico. Vsled telesne teže se je vrv, na katero je bil obešeu, utrgala. Na ulico je treščil z glavo ter si razbil črepinjo. Vrhu lega si je zlomil še obe roki. V hipu se je nabralo okoli njega mnogo radovednega ljudstva.-Nekdo je telefoniral na rešilno postajo. Kmalu je dospel zdravnik na lice mesta; toda ni mogel drugega ugotoviti, kot da je nesrečni delavec mrtev. Mrliča so pogrnili, da ga ljudje ne gledajo, dokler ni prišla preiskovalna komisija, polem so ga prepeljali v mrtvašnico.
Kokoši v vreči... Neki brigadir orožnikov je aretiral včeraj zjutraj pri Sv. Ivanu nekega sumljivega mladeniča, ki je nosil na ramenih v vreči breme* Brigadir je bil radoveden, kaj nosi mladenič v vreči. Zato je tudi pogledal v vrečo. V njej je zagledal dve ubiti kokoši, nekoliko srajc in par rjuh. Vprašal je mladeniča, kje je dobil vso to blago. Nagovorjeni je sprva trdil, da je dobil blago v dar od nekih sorodnikov v vasi Sales; potem pa je priznal, da je ukradel kokoši v Salesu, srajce in rjuhe je pa vzel neki perici. Končal je v zaporu. Imenuje se: Miroslav Rebula, star 25 let, stanujoč v Rocolu.
Komunisti oziroma «Delc» ima navado, da cc more molčati in polni svoje predale z dolgoveznimi odgovori v eni in isti malenkostni stvari kar na cele Kine. Zdaj so na vrsti Renče in menda Dornberg. Dornberg ima na vesti, da je tam Čitalnica uprizorila znano Finžgarjevo enodejanko «Vse naše-. Na plakatih je stalo, da ta igra smeši tisto preprosto naziranje o boljševizmu oziroma komunizmu, da je treba samo jemati, a nič delati. Radi tega se je že enkrat dopisnik v «Delu= razburil, a dopisnik »Edinosti* mu je odgovoril, da bi moral biti pravi komunist šele hvaležen, če kdo smeši « preprosto«, .t. j. napačno naziranje o komunizmu, ki ga je polno med ljudstvom v tem tudi «Delo=> ne bo tajilo. Pa ne! «f)elo» ni zadovoljno. «Buržuj» nima prav, če ima tudi prav. Zopet pride v «Dek>:> dolg dopis, v katerem trdi, da vabilo ni trdilo, da osmeši le preprosto naziranje o komunizmu, kar je bila «a nič delati« podčrtano. Prav dobro. Po jasni logiki bi bil tedaj znak pravega komunista, da nič ne dela. Tega niti mi ne verjamemo, ki smo «zagrizeni buržujn> in mislim*, da se za tak način obrambe dopisniku komunizem ne bo nič kaj zahvalil. Seveda možno je zdaj, da bo «Delo» prineslo članiek, v katerem bo dejalo, da oči-lamo delavcu nelogičnost, ko smo vendar mi »buržujia krivi, da se ni imel kje izšolati in poučiti v logiki. Vemo pa, da bi morali pri c Delu» samem« poznati toliko logike, da bi podobnih žalitev na proletarce in komunizem ne spuščali v svet.
O Renčah je dopis obljubljen. Smo prav radovedni nanj. Gorostasnih trditev ne bo manjkalo. Nazadnje bo slovenski «buržuj=> kriv, da se je Mussolini sploh rodil. Pred laškim buržujem pa rešpekt, ker ima moč v rokah! Jugoslovenskega si «D«lo:> že še privošči včasih.
Prešiči na raetm vojne odškodnine. Deželni cdbor naznanja vsem županstvom, da dospejo v najbližji prihodnjosti z Ogrske dovozi goveje živine in prešičev, ki se porazdelijo med kmetovalce na račun vojne škode.
Za nakazovanje te živine vojnim oškodovancem veljajo isti predpisi, ki so se izdali za razdeljevanje živine, ki je prišla
Pri pošilfatvi po pošti naj se pošlje denar vnaprej, ker so stroški po povzetja neprimerno višji.
Poštnina (priporočeno) do 2 knjigi L 2, do 4 knjig L 3; (navadno) do 2 knjig L 1, do 4 L 2 itd.
Novo! Kunaver: -Kraški svet in njega po-
javi*. Vezana s krasnimi slikami naših jam in kraških pojavov sploh. Cena 15.20.
«Prosveta». Izšla je 8. štev. cProsvetea ii» sicer slavnostna številka v proslavo 20letnice Akademičnega ferjalnega društva -Adrija v Goriic, Uredil in sestavil jo je g. Josip Pavlin z sledečo vsebino:
1. Nekoliko uvoda. 2. Postanek in razvoj »Adrije* do izbruha svetovne vojne. 3 Oiiv-Ijenje «Adrije» in njeno delovanje po vojni 25. III. 1921—6. VIII. 1922.) 4. Društvena kronika. 5. Imenik bivših in sc ^njih članov n.kaA. fer. društva «Adrija» v Goric: Opozarjamo vse g. štarejšine društva, posebna pa dijake-akademike na to vrlo zanimivo številko. Uredništvo in upravništvo -Prosveten se nahaja v Gorici, Corso Verdi št. 37.
Občinsko gledališče Verdi. (Gostovanje Eleonore Duše.) Ko se je prav v zadnjih letih preteklega stoletja začul — najprej v Miin-chenu — klic «prcč od naturalizma*, sc je začelo po vsej zapadni Evropi, najbolj pa v Franciji gledati na izvožena pola s kritičnej-5rm očesom m se je splošno občutilo, da nt odgovarjal več naturalizem potrebam nove: dobe. Baš v Franciji, kjer je tekla zibelka le j smeri, je ta klic našel najboljše umevanjc in mlada generacija je kar črez noč zavrgla Zolaja ter postavila Huysmansa na oltar. Vse mogoče se je začelo očitati dosedanjemu naturalizmu, da je nizka umetnost, umetnost materializma, umetnost, ki se prilizuje okusu mase. Za prelio-3 se je začrtala paralelno zemlje trdi poti nekaka zračna črta — duševni naturalizem, ki je s svojo mladostne silo po vlekel za seboj vse, kar je bilo dobre volje.
Ta nova doba je grebla po najtemnejših ko tih človeške duše, obsodila je • buržujr^, Id
se mirno, brez duševnih bojev skuša prilagoditi formam človeške druf*«. Tip, ki čuje vse dolgo noč, ki se bori zoper dvome, ki mu raz* «Svetopisemske kateheze« za prvi razred T***fo bolno dušo, ki gleda v svet skozi očaL* ljudskih šolsote dni izšle v tiskarni «Edž- j pobarvana s pozensčeno aRrm. eno humani-nost» v Trstu. Razdeljene so na tri odde&e:*<j! }unak mc^rae evropske h-0 trcedmem Bogu, O Bogu Stvarniku, O Bogu ■ {erature Posebna paznja ,e bila posvečen. Ođrešen&u. V prvem Sddelku razlagajo te-1 *orm. izražanja v jezaku se ,e iskala nov,h meljne nauke o Bogu. najvažnejše molitve in vse lepših oblik, puščajoč pri tem v nemat poglavitne verske resnice, ki jih mora otrok tvarmo. In ce ne bi prav nič ostalo od te dobe.
Vesti Iz Istre
Poziv na skupštinu učiteljskog društva za pol. kotar Volosko-Opatija. Budući da nije bilo moguće pravodobno objaviti taj poziv u društvenom glasilu, to se članovi ovim putem pozivlju, da izvrše svoju dužnost te da već jednom u potpunom broju prisustvuju skupštini, koja će se održati u Matuljima dne 15. oktobra 1922. u 2 sata poslije podne sa slijedećim dnevnim redom: 1.) čitanje i odobrenje zapisnika posljednje skupštine; 2.) priopćenja predsjedništva; 3.) izvještaj o ovogodišnjoj deleg. skupštini; 4.) izvještaj o novčanom stanju društva; 5.) upiti o školskim poslovima te razjašnjenje i rasprava o njima; 6.) slučajnosti. — Odbor.
Književnost In umetnost
najprej znati, v drugem oddelku se pripoveduje o stvarjenju nevidnega in vidnega sveta, v tretjem oddelku pa o Jezusu Kristusu. Najprej je podana razlaga snovi nato pa ponovitev iste v obliki vprašanj in odgovorov.
Kateheze so prav jasne, logične in natančne • ter bodo zelo vstrezale vsem
njena trajna vrednost leži baš v tein, da je obogatita jezik, povlekla iz njega velikanske zaklade ter ga pomladila.
Take prilike je srečal d'Annunzio v času svojega največjega ustvarjanja. Njegova tragedija «La citta morta>, podana v nedeljo a
ki se peča?o z slovilo umetnico Eleonoro Duše v vlogi Ane, versko odgojo otrok. Dobe se'v trgovini Stoka ^ ^ v katerem se je porodila^ Jezik. ki v Trstu in v knjigarni KTD v Gorici. Izvod stane 3 lire.
se ne samo govori, ki je ob enem muzika, slikarstvo, skulptura v eri podobi, ki poje
«... -m	i t rt" •» t « himne in visoke pesmi, ki izzveneva siinfo-
Knr-ge «Goriške matice* za I. 1923. Letos, .-e Jn koraIe ki toži z £asom mehke vijoline,
" __ J —	/ jua« X ! . _ M« M A a M	M M A I /t /T«*	l/Mtl đK A •	I	'	'	.	.««»11	»
izda * Goriška matica> naslednje knjige:	I grmi na pozaunah, se "prilizuje, kakor nežne
1.	Koledar zal. 1923. Koledar bo v nekoliko {fjavte spomladi. V takem jeziku se trpinčijo večji obliki od lanskega, ter bo lis&an z večji-J tri duše jn vsa njih teža tišči na srcc slepe mi in bolj jasnimi črkami in bo bogato ilu- ! Ane, te sužnje bolesti, ki vidi, 1 ar je zastrlo strovan. Poleg zanimivega berila mu bo pri-! zjravj močem. Leonarco. ki je nekoč z mislijo dejana posebna priloga zemljevida novega | onečastil svojo sestro Bianko Marijo, se ob-Primorja v slovenskem jeziku.	i sotlif da bo vedno obračal oči le v temno
2,Dr.	Gradnik. »Zlata srca». Gradivo je'osrčje zemlje, ker smejo gledati zvezde le či-
• a _ — M t_____ il _ -	■*---1M n »£rr oH Al n 1 I r>t/% aA« i i «1 rf/VlTM' t 4"fc IniKpin'i svni.^Sn moža
aij, ^nnstu in r ntnau^au iu ui.;.	at j>	----i-------
3. Dr. Pavlica: Strahova knjiga. Po tej bo- jevanja. TJtisnila si jc v spomin pot gali knjigi bo naše ljudstvo prav rado seglo. V j denca Perssia teža srmbola živW v ^rn, njej najde krasne nauke za modro in vzorno puščavi Argohd". Zdi se >i da bi lahko sama življenje. Knjiga je neizmerne važnosti poseb-|šla to pot.tja m naza, m ko s* prv.c zau^ no za današnji svet, ki hrepeni vedno bolj po temu svojemu instinktu gre tja s slutnjo slabem, a preSira in zanemaVja kar je resnično j grozne resnice v srcu, pade pred svojo mrtvo
I prijateljico na tla in takrat ^spregled..=, I n studencu, kamor so hodili ti nesrečneži na božjo pot, ki jim je dajal krepila za težko življenje, tam je smrt Bianke Marije prinesla novo bolest tudi Ani, ki se bi rada odrekla onemu, ki je tako ljubila, da bi le rešila, kar se bi rešiti dalo.
Eleonora Duše, ki je z neko silo zadrževala v sebi začetkoma svojega nastopa veličino svojega talenta, je postopoma trosila zaklade svoje duše, dokler ni v četrtem dejanju dosegla «ne — mislil bi — nedosegljive višine, ki je jasno kazala neizmerno silo njenega: ustvarjanja. Tisti pogovor z Alessandrom, ki daje slutrti hudo uro, ki se bliža z neizprosnimi naglimi koraki, tista «druga stvar , ki začne žgati še hujše kot »prva* njeno od bolesti prenapolnjeno srce, to jc bil prizor, ki bo ostal vsem v trajnem spominu. Bilo je loUko tistih trenutkov, ki omamljajo, ki vržejo mirni tok predstavlajnja iz normalnega tira. liakor da bi se najbolj skrivnostna pesnikova ir.isel z nekako sugestijo odražala v duri velike umetnice, bistro ofco Eleonore Duše ni spregledalo prav nič tistega, kar je bilo zapisane tam med vrsticami tiskanih besed.
Vredna sovrsinica Dusine Ane je bila Ba-ni ni jeva kot Bianka Marija, ki je tako na-ravno-mehko podala ulogo nežno ljubeče
d°Nasiovne strani vsem knjigam je narisal naš | studencu, kamor so hodili ti nesrečneži na,
rojak A. A. Bucik
Naročnina za vse tri knjige /inaša 4.— L. To je izredno nizka cena, katero zmore vsakdo. (Kdor hoče imeti knjige trdo vezane, naj doda za vsako knjigo še 1.50 L.)
Poverjeništvo Goriške matice a za Trst.
Važno! IzMa je knjižfcat, ki vsebuje vsa navodila in določbe za prejemanje invalidske pokojnine oziroma vzdrževalnih prispevkov starišem, sirotam in vdovam po vojakih, ki so v vojni padli ali izginili. Knjižica ima za prilogo tudi vzorce za vse potrebne sluča je prošen j. «Knjižic a za invalide» stane L 2'50, po pošti 30 stotink več. — Pri pošiljatvi po poŠti naj se nakaže denar prej. Tudi po povzetju se ne bo pošiljalo, ker so troski nerazmerno večji. Knjižica se naroča pri pol. društvu «Edinost» v Trstu.
♦ Pri društvu <--Fro«veti» v Trstu, via Fabio Filzi i0/1 se lahko naroče sledeče knjige:
Murnik: Ženini naše Koprnele, ^ L 2.40; Orel: Pasti in zanke, L 2,60; Zoreč: Zmote in
konc gospodične • Pavle, L 2.40; Gradnik:_________
Pol bolesti br€ft L 3.40, v platno vezana selsirei ki ne pozna drugega uživanja, kakor L 4.40; S. Sardenko: Dekliške pesmi, L 6.—; žrtvovanje za svojega brata, ki je »morda res Boris Miran (Stritar): Strunam slovo, bro-
širana L 3.40, v platno vezana L 5.—. Vodnik Anton: Žalostne roke, L 4.40; Tolstoj: Spoved, L 4.60.
istotam se lahko naroči "Zemljevid slovenskega ozemlja» (1.35 m X 1 m) merilo 1: 200.000 (1 cm 2 km). Cena 8.40.
žrtvovanje za svojega brata, Ki je bolan«. Leonardo (Benessi) jc bil v svojem prvem nastopu posebno dober. Ravnotako je znal Alessandro (Bertramo) mestoma pogoditi svojo ulogo. Tudi Bardazzijcva je bila v ulogi dojilje popolnoma na mestu.
Jutri Galiarati-Scoltijeva drama Cosi sia».
PODLISTEK
Igralec, ki dobiva.
Spisal Mavricij Jokai
Jz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial	12
Ljudje pa lovijo ribe. V vsej poeziji velja fcajveč realnost. Ob takem času je žetev pod yodami. — Zaljubljenci pa, ki sede paroma v kakem čolnu, znajo čas uporabljati še umne je. Kar si sami ne povedo drug drugemu, jim pove zazibavajoča pokrajina, v zlato meglo taviti otoki, obrežne oljke, blaga .tihota — in oni to razumejo.
Morda je tako srečen tudi tisti par, kš se vozi v vitkem čolnu ob obrežju po rožnati gladini. — Le dvoje jih je: en moški pa ena ftenska. Moški vesla, ženska sedi v ozadju barke, pod rucnenšm šotorom, ki je razpet na Itari drogove. — Moški je gospod Metel, naš znanec.
Obraz in postava ženske, zdelo se je, da sta pripadala kateri izmed tistih hladnokrvnih boginj, o katerih bajka klepeče, da so se dale kvečjemu enkrat iznenaditi v kaki slabosti. JDiana in Minerva ie utegnila biti njena pra-
1 babica. — morda še bolj prav v grški izdaji: Artemida ali Palada Atena, zakaj njen pretil je bil bolj helenski kot pa rimski. Tisti nos, ki tvori z ravnim čelom skoraj eno črto, s tenkimi, fino urezanimi...., tiste klasične obrvi, dolge, ozke in ravne; tista krasna usta, tisti polni, okrogli, nekoliko naprej moleči obradek, porcelanasta posojna polt in p« tisti vranje-črni gosti lasje! Le oči so modre. — Kolikor se vidi rasti, je tudi ta kipu primerna. Zelo mlada je ie; ni ie dolgo, da je sezula otroške čreveljčke, — Moški poje lepo barkarolo (čolnarsko pesem); v veslanju dela kratke odmore. Besedilo je tole: «Prtdi, blaga sapa, smukni skoz lino, povej moji ljubici, da je ona najlepše dekle!« — Dekle strmi v globoko vodo. ki je zdaj tako sinja kakor ultramarin. Skalnato obrežje je vse vidno 40 črevljev v globino.
Enkrat se odpro njene ustnice v smehljaj, tako da se zabHščite skoz kovaldnordečo vrzel dve vrsti pristnih biserov. — V prozorni sinji vodi, ki je taka, kot da bi bila preottr-njeno nebo, jrfava delfin okrog čolna. To je morski bajac (gkimač), o katerem je izza pradavnih Časov znano, da je ljudem dober prijatelj, ki gre včasih igrat h kopajočim se otrokom, vzame ljubljenca na hrbet, ga odnese in zopet prinese nazaj. — Metel meče v vodo koš&eke žemlje, namočene v vina; delfin jih krvi in skače še botf veselo za čolnom.
Če pa Metel zdaj za zdaj piska kak napev na flavto, se pritisne delfin k čolnu in drži svoj komični nos i z vode; tako posluša melodijo, da bi mu človek lahko praskal glavo. — «Simon!» ga zakhče Metel. In nato se oglasi delfin s stokajočim, tulečim glasom. Ve da je to njegovo ime. — Ribiči navadno tako ki'-če jo, kadar lovijo lune, in delfini jim pomagajo poditi tune v mreže — kakor vižli (sledni psi). — V dekletovih laseh pe bila na pol razcvela rumena roža. Ko se je nagibala iz čolniča, je pala cvetlica v vodo. Delfin jo je urno trk>vil, a potem tudi urno izpuhnil Iz gobca z mogočnim vodnim žarkom, tako da jc dekle lahko ulovilo rožo med tem, ko je letela. — V cvetni čaši je bila lupina drobne, škorpionu podobne živalce. Spotoma je bila v njo zašla iz delfinovega grla, — «Pogha: na morskem dnu imam častilca!* je dejalo dekle. Temu sta se oba tiho smejala. In znova se je oglasila barkaroia: «Pridi, blaga večerna sapica!» In prav dobro je bilo ponavljati ta poziv; zakaj ta veter je zelo potreben tistim, ki hočejo še nocoj priti v Kraljevico. Veslo je počasno orodje. — In poziv jc zalegel —— ona proga nad Bakrom, ki je imela barvo pšeničnega cveta, se je jela širiti, morska gladina se je začela gubančiti, tiste številne pisane barve, preo-brnjena podoba belih oblačkov so izginile z nje, — m večerna sapa je prišla. — Tedaj je "Metćl odložil vesla, potegni! oboje trdoglatih
jader gori na drog ter odpel rumeni baldahin; veter je posegel v platno (jadra), ga napihnil in potlej je čolnič sam odr sebe letel po morju.Metel je lahko prisedel k deke tu. — «MiHora! Ali se ti ne bi zdelo lepo,» jej je dejal, objemajoč njen tilnik, «če bi jaz zdaj s svojim pasom nama obema prepasa! vratove, potlej prevrnil čoln ter bi oba lepo doli šla v tale prozorni svet, kjer stanuje tvoj prvi in edini častilec?« .Dekletovo obltčjie se ni spremenilo, niti za senčico po tem izrednem vprašanju. Nekoliko je o njem premišljala ter le zatezajoč odgovorila na nje: «Jaz bi rada še živela,* — «Še celo v Frankopanskem gradu?» — »Tudi ondi.s> — «Samotna živeti? Tako živeti, kakor sem jaz vpričo tebe povedal? Sama zase, na samoti, na obiskovana od nikogar, ne tolažena, ne ljubljena?» — *A tudi ne vznemirjena.»
«Dolgo, morebiti nekaj let?» — »Utegnem — saj sem še mlada.* — «V samostanu, kjer boš čisto sama^s — «Saj si mi priskrbel dobro družico.® — «Tcrej si prizadevajvab
Rekši je zopet prijel za vesla, da bi se Čoln hitreje pomikal, — Po dolgem molku, ki ga je -enolično pljuskanje vesel na minute pretrgo-valo, je dekle zopet spregovorilo:
♦Metel, povej mi, zakaj sva postala nana-gloma taka nesrečneža?» — -Hočeš-li zve-,> — »če bi vedela, zakaj, bi bila morda mirnejša, boli pomirjena.» — -Pazi da dobro
razumeš! Spominjaš se tistega našega lepega: gradu v Slavoniji, kjer si preživela svoja otroška leta?» — »Slišala sem dostikrat oct matere, da je bilo ono naše posestvo le zastava (zalog), o kateri teče nekaka pravdi*. >
—	Odkupna pravda s strani prvotnega lastnika. A tedaj ee lahko slišala od naše inatere tudi to. da imamo na drugi strani mi v Banatu svoje prastaro posestvo, ki ga je naš dedekj zastavil za to posestvo smo tudi mi nadaljevali pravdo. Obe pravdi sta napredovali v enakem Stadiju, iz ene apelacije v dru^o. Ob« sta stali pred poslednjo instanco, pri -tabli (sodišču) sedmorice® sta razsodbi čakali le razglasitve. Ena sodba se je glasila nam v prid. druga nam v škodo.* — Tedaj bi bil dobitek izravnal izgubo!* — »Tvoj račun je pravilen. Kolikor dobimo od zmagovitega lastnika posestva, ki je v naši zastavni posesti, kot zastavno odkupnino, prav toliko moramo plačati tistemu posestniku, ki je dolžan (obvezan) izročiti nam naše prvotno posestvo, t odaf to pot je prišlo nekaj vmes.* — »Kaj *acega?»
—	Metel je vzel iz žepa denar. Dandanašnji težko da je tak denar še v prometu. V nasj mladosti je bil še zelo popularen novec: zval se je -črevljarski tolar». Tol&ien je bil kako* tolar; na eni strani \e bil dvoglavi orel, na drugi pa «30 krajcarjev*. Bakren jc bil.
(Dalje].
IV-
JEDINOST*
V Trstu, dne 12. oktobra 1922.
Seškova razsUra pri St. Jakoba. Pod okri-| optika 78. 4. Lesna mdustn»a 77, 5. Tkalska
(em < Odvade* je prirednt g. Sesek razstavo pvojih slik. Razstavil je okob 20 sEk in nekaj pkic. 2e površen pogled po teh slikah nam •»ove, da je slikar še mlad, še nerazvit samouk, Iri se še išče. Razen par tiho£tžj je razstavil skoro same pokrajine, v vseh letnih časih, vse impresionistično podane. On je poet fctrv, no6e nam nič povedati, ne rešuje tež-Jkih problemov, spravlja nas le v rahla razpoloženja svojih pokrajin.
Zaradi tega je jasno, da se ne spušča na modernejše, ekstrem ne jše poti. Vendar pa kažejo zadnje njegove stvari osvobojevanje od /tujih uplivov in korak na poti navzgor. Najboljša slika v tem stilu je «Pred nevihto». ki napravi v zamolklih barvah poseben utis. — Na splošno priča ta razstava, da je Sešek krepak slikarski talent, od katerega lahko še marsikaj pričakujemo. Upamo, da mu da ta razstava poguma in zavesti, da ne omaga sredi poti — Razstave, ki je bila odprta samo en dan, je obiskalo okoli 100 ljudi; razproda ji i h je bilo 5 slik. -
Za Aškerčev spomenik. Od odbora za
Aškerčev, spomenik v Ljubljani smo prejeli poziv, iz katerega posnemamo:
Narodu!
Pred desetimi leti je nagloma odšel •večnost naš pesnik Anton Aškerc. Ob pogrebu njegovih zemeljskih ostankov je ves .naš narod na dotlej najsijajnejši način izrazil, da se zaveda, koga je izgubil. Kot ustanovitelj slovenske moderne poezije je spesnil balade in romance, ki so po svoji vsebini in obliki vrhunec naše epske umetnosti. Bil je prvi slovenski poet, ki je zajemal globoko ne le iz zgodovine našega naroda, nego je črpal iz povestnice skoro vseh svetovnih narodov. Nihče ni razširil obzorja slovenske poezije tako mogočno kakor Anton Aškerc. Bil je prvi poet našega delavstva in našega kmeta- njunih fcorb. trpljenja in "triumfov; bil je poet naših narodnih, socialnih in verskih mučeni-kov in junakov, iz kojih žrtev in krvi sta nam zrastli svoboda in ujedinjenje; bil je pcet-filczof naših dvomov in hrepenenj, naše ljubezni in nade, naše mržnje in osvete. Kakor slavec je urnel zagostoleti o sladkih čustvih ljubeče mladenke, kakor z bičem in škorpijonom je znal usekati, kakor vihar zagrmeti. Bil je velik pesnik v vsakem oziru, velik kot Slovenec, kot Jugoslovan. kot Slovan, kot ćlovek-borec-mi-slec.
Rusi, Švedi. Čehi, Jugosloveni so prevajali Aškerčeve pesnitve; tudi v nemških prevodih so izšle njegove balade in romance. In še izidejo.
Lirik, epik, dramatik, esejist, kritik:, urednik, potopisec. prevajalec in odličen novinar je bil Anton Aškerc. Obogatil je slovenski jezik z novimi- narodnimi izrazi in oblikami, obogatil slovensko poezijo z novimi td«;ami in pesniškimi formami, obogatil slovensko slovstvo notranje in zunanje, navzgor in na šir kakor nihče pred njim in za njim. Štirinajst knjig je podaril narodu, od' rojstva nesrečen in beden, a do svoje prezgodnje smrti neomahljivo plcdo-vit, energično vzpodbujevalen in sredi najtemnejšega narodovega robstva brez prestanka junaško odkritosrčen in bojevit.
Strašna vihra svetovne vojne je bila tikraiu smrtni boj prepotentnega German-sćva. V tej vihri smo pozabili tega glasnika svobode.
Ob desetletnici Aškrčeve smrti pa se je ras narod spomnil svoje dolžnosti. Sklenil je postaviti velikemu Aškercu v Ljubljani dostojen spomenik.
Vso jugoslovansko javnost poživljamo, da zbira prispevke, prireja koncerte, slav-nosti, dramatske predstave in veselice v korist Aškerčevemu spomeniku!
Denarni prispevki naj se pošiljajo na naslov blagajnika dr. Verkcslava Kisov ca, ravnatelja Slavenske banke v Ljubljani.
V Ljubljani. 15. septembra 1922.	Triocovlch . . .
Odbor za Aškerčev spomenik v l_jvifc>-, Atnpel^a ....
Ijani. — Pokrovitelj in častni predsednik: Cement Dal :atia .Minister Ivan Hribar, pokrajinski namestnik v Ljubljani. Predsednik: Dr. Gojmtr Krek. rektor univerze v Ljubljani. Podpredsednik: Fran Govekar, magistralni avstrijske krone nadsvetnlk v Ljubljani. Tajnik: V. M. Za- ^oslovaske^krone^ . lar, sekreter na filozofski fakulteti v Ljuib- |ej i Ijani. Blagajnik: Dr Vekoslav Kisovec, ban.- marke. • ••••••
čni ravnatelj v Ljubljani. Odborniki: Dr. dolarji ..«••••
Ivan Lah. pisatelj in licejski profesor v jjjjjjjf	' ' '
Ljubljani. Rasto Pustoslemšek, glavni ured- ^greški funti papirnati iiik c S lov Naroda» v Ljubljani Dr. Milji!-1 angleški funti, zlati . tin Zarnik, magistralni ravnatelj v Ljubljani. Dr. Niko Zupanič, kustos muzeja v Lju-b-ljani.
industrija 301, 6. Konfekcija 151, 7. Galanterijsko blago 118. 8. Usnjarska obrt 112, 9. Steklo porcelan in slično 103, 10. Umetnine 32, 11. Kemični izdelki 76, 12. Živila 132, 13. Goveda IS 14. Igrače 44, 15. Grafična umetnost, papir 160, 16, Dragulji 32, 17. Različno 154.
Obiskovalcev je bilo mnogo, največ iz bližnjih držav; toda tudi iz oddaljenih držav je prišlo veliko število obiskovalcev m sicer: Iz Argentince 6* Avstralije 6, Anglije 72, Alžira 18, Sev. Amerike 53, Bolgarske 18, Belgije 52, Brazilije 6, Danske 49. Egipta 5, Estonske 10, Francije 112, Finske 5. Nizozemske 47. Irske 3, Italije 72, Japonske 2, Jugoslavije 62, Kanade 7, Le-tiške 9, Luksemburške 6, Litve 5. Ogrske 60, Norveške 13, Maroka 3, Poljske 40. Perzije 2. Reke 2, Grške 12. Rumunske 110, Rusije 3. Švedske 32, Španske 49, Švice 80. Turške 14, Ukrajine 5 in Urugvaja 2. Važnost praškega velesejma se lahko sodi tudi po tem, da so se ga udeležile uradno trgovska misija ukrajinske sovjetske republike, trgovski oddelek letiškega poslaništva, trgovska misija Tunisa in zapadne Afrike ter predsedništvo republike Paraguaj. Število zaključenih poslov se ne more ugotoviti, ker je vodstvo samo pri prvem vele-sejmu delalo statistiko o poslih in potem ne več. Po privatnih informacijah pa se da sklepati, da sklenjene kupčije sicer ne do-sezajo obsega velesejmov. da pa so vsega uvaževanja vredne. Ni bilo navala, toda v vsaki skupini so se sklenile kupčije in nekateri razstavljalci so dobili več povpra«. ševanj nego so pričakovali.
Do prihodnjega velesejma, ki se bo vršil od 12 do 20 marca 1923., bodo mogoče odstranjene nekatere težkoče. ki danes Še zadržujejo razvoj Čehoslovaške. Tedaj šele se bo lahko cenila, važnost praškega velesejma ne samo za češko industrijo in trgovino, ampak tudi za izmenjavo blaga v srednji Evropi in celo po vsem svetu. j
DAROVI
^Šolskemu društvu* je daroval g. Kure t Jakob iz Sv. M. Magd. Zg. 5 L in 5 L kot pristopnino, gospica Danica Marvin 15 L kot dar in 5 L kot pristopnino.
O priliki veselice podružnice «Šol. društva» pri Sv. Ivanu so preplačali vstopnino gg.: Dovgan 5 L, Venhirini 5 L, Verčcn 5 L, N. N. 1 L, Zorman 5 L, Gregorčič 5 L, Schmidt 7*40 L, Brana 2'40 L, dr. Šlavik 7 40 L, Toni ažič 2 40 L, Čok 240 L, Cok 2'40 L, Negcde A. 7*40 L, Nego de J. 10 L, N. N. 4 L, Stepanr čič 2'40 L, Jaklič An,f. 7 40 L, Košir 2'40 L, Sosič And. 15 L, dr. Pretner 2'40 L, Godina St. 2'40 L, Perto»t, učitelj 7'40 L, Gustin I. 5 L, Rebek 10 L, Zelezr.ik 5 L, S. M. 10 L.
Za podružnico ^Šolskega društva* so darovali: g. Placer 10 L in gosp. Stare 10 L.
Za «Šolsko društvo«: g. dr. A. v priznanje za zasluge izkazane mu po drž. poslancu g. dr. J. Wilfanu daruje 50 lir. Kuret Jakob iz Sv. M. Magd. 10 lir; Maroni Danica Trst, članarina 5 lir, dar 15 lir; č. g. Jakob Soklič, kaplan v Skednju 5 lir pristopnine in 50 lir kot dar; Bizjak J. Divača članarina 5 lir; Marjo Raženi daroval hranilno knjižico Trg. obrtne zadruge z vloženim zneskom 34 lir 30 stot.; Sežančani so o priliki veselice 6. avgusta nabrali darov 406 lir 40 st.
Bog daj mnogo posnemovalcev!
Darovalcem iakrena hvala! Naj bi dobili mno«2o posnemovalcev.
HKA.pri postaji Volčjadraga, z njivo in bres-kovhn vrtom, pripravna za vsako obrt in trgovino, se proda. Andrej Uriič, št. 322.
1880
na
ŠIVALNI STROJI «Singer» ae prodajajo obroke, kupujejo se stari, sprejemajo se popravila. Coroneo I.	1882
PRODAJALKA, izvežbana v trgovini z mešanim blagom« z dobrimi spričevali, iSče službe v kaki večji trgovini, najraje na deželi. Naslov pri upravniŠtvu.	1883
EGIPTOVSKI profesor grafokogije pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 13 do-19 v Trstu, via Carducci 24, Vr	1714
NAJNOVEJŠE sredstvo za pripravljanje sira se dobi v lekarni v II. Bistrici.	28/7
ZLAT« srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
1721
IŠČE SE družabnik za industrijsko podejtje v svrho povečave - istega. Naslov pri upravniŠtvu.	185S
Steklene šipe
vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3. (Hotel Europa) telefon 44-23. 18
AMBULATORIJ
u spolfiftt stfllKItn«, kalna in olro3k« bolezni	44
D.ra G. & A. De Leo
Specialista spopolnjena na pariški kliniki
Moderno zdravljenje sifilitične bolezni, zoženja in
vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifilitlčnih okuženj
Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Gorica« Plazsa Nlcol6Tomniaseo (Piazzutia) 8
za
ZDRAVILA, zagotovljena, prvovrstna, ljudi in za živino. Sibje olje najboljše. Švedske kapljice. Balzam in obliz za kurja očesa v lekarni v Sežani.	83'6
BUKOV GOZD za izsekanje se kupi, po možnosti ob vozni cesti. Ponudbe pod «Bukev» na upravništvo.	1872
VELIKA dvonadstropna trgovska hiša s krasnimi lokali, skladišči, gospodarskim poslopjem, velikim dvoriščem in dobro vpeljano, dobičkonosno industrijo, se osled izselitve takoj proda za nizko ceno Din. 625.000. Kupcu so takoj na razpolago vsi zgoraj imenovani prostori s stanovanjem. Pismena in ustmena pojasnila daje Ant. GuStin, Ljubljana, Rožna ulica št. 39.	1873
APNENICE, tri peči, blizu postaje Bivie-Na-brežina, se oddajo takoj v najem. Pojasnila pri upravništvu.	1881
KRONE srebrne in zlate« plačuje po. najvtitfih cenah Pertot, Via S. Frar.ceeco 15, U. 19
POZOR! Krone, bisere, ziaio, platin m zobovje po najvišjih cenah plačne edini grosist B«I-?eli Vita, via Madonnin* 1Q. L	82
KRONE, goldinarje plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plačevati. Pondares 6, I. nadslr., desno.	57
Horziia
" Tečaju
Jadranske banka CosuIIeti .... Dalrnatfa . . . • GeroHmich . • Likera Trlcstina L!oyd . • • • « Ltusino . . . • VartlnoUch . • . Oceania . . • • Premuda • • • •
Trst, dne 11. oktobra 1922.
•	•••••••■•••a 1
. . ...........3S8
320
•	.•«••>•••••• 1S20
i • •••■•«••«•• 44-»
123--'
•	•••»*•••«••• -*
•	•••«•••••*•• 1-7 -
•	14*'
•	•••••••••••• Sfil)
••••••••••••a Cb-
•
30*)
Cen: cnt-S^a lato .
Tcia v&Iaia o& tršašlran	trgni
ogiske krone ........... —.87.--.95
....	—.(/3«/. 03",
....	80.-,— 81.—
....	35.80.— 36-20
....	14.50.- 15 —
.... - 80.--.87
....	23.40- S3.55
....	177.—.—17750
....	437.—.—440 —
....	103.80.—104.20
....	111.25.—113.25
POHIŠTVO za kuhinjo ki scrbo prodam. Via
Giuliani 33, pritličje, vrata 2.	. 1871
!kdor hoče kaj kupiti	m
kdor hoče kaj prodati	|
kdor isče službe, itd.	0
• inseriraj v »edinosti«	®

V. Mednarodni vzorčni sefcm v Pragi. Predpogoji za letošnji praški velesejem (3. do 10. septembra) so bili kaj neugodni. Že več nego leto dni traja kriza v čehoslo-vaiki industriji, ki ne more razpečati svojih pridelkov a ta kriza se je v zadnjem času v^led zboljšanja čehoslovaške krone na inozemskih trgih še poostrila.
Kljub temu se je češka industrija častno odzvala vabihi sejmskega odbora in pokazala na sejniu vso svojo sposobnost. Dobro spričevalo je na vsak način, da so tudi tisti obiskovalci sejma, ki vsled valutne krize ne morejo za sedaj kupiti, zahtevali informacije in oferte za poznejše čase.
Udeležba na sejmu je bila velika. Oglasilo je 2.796 razstavljalcev, ki so zahtevali 30.742 mJ prostora. Vodstvo sejma je zamoglo pripustiti samo 2.186 razstavljalcev ter jim odkazati 19.320 m1 prostora. Po državah je razstavljalcev: Iz Čehoslovaške 1980, iz Italije 6, Francije 27, Anglije 7, Nemčije 57. Nizozemske 5, Ukrajine 39, Švice 8, Jugoslavije 5. Avstrije 28, Fu m unske 1. Belgije 5, Amerike 5, Španske 5, Grške 1 in Švedske 7.
Glede strok, v katere so spadali razstavljeni predmeti« nam podaja statistika sledeče Številke:
1. Gradivo 71 razstavljalcev, 2. Kov in-stvo 521, 3, Elektrotehnika, mehanika in
Poslano*}
„la Coopsrativa EdilizSa deasa Re^aene GtaUa" C. E. R. O. (Stav-binska zadruga za Julijsko Krajino) naznanja tem potom, da niso več člani uradništva gg. Orfiolani Josip, Lenati David; Cos-fnsfz Bvaei, Furlan Anion in Sestan J&8o]Zi| in nimajo vsled tega nič skupnega s to zadrugo.	(656)
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja niftvo U t>liko kolikor mu zakon veleva.
Mali oglasi
ŠTVILJA izvršuje vsakovrstna dekt po zelo nizkih cenah. Vi^ Stoppani 5, vogal Molino grande.
GLAVNATO ZELJE NA PROOAJ. Več tisoč glav zeljt lastnega pridelka ima na prodaf Fr. Arko v Postojni.	1884
SPALNE SOBE od L 1800.— naprej v skladišču pohištva via UcKne 25. r	1885
V LJUBLJANI se proda1 novo zgrajena eno-nadstropna hiša, pripravna za vsako obrt ah tovarno. ' Pojasnila daje Andrej Rutar, notar v Ljubljani,	1886
NOVE POSTELJE L 60.-—. ponoćne omarice L 50.—, chiffoniers 220.—, popoln« sobe L 900.—, vzmeti« žimnice in drugo pohištvo po zelo ugodnih cenah v via Fonderia 3.
1887
Odliogi M priM ulsHou
JUŽNI KOLODVOR. Odhodi.
0.40 (ekspresni) v Ljubljano, Beograd, Bokarost. 5.— (osebni) v Št. Peter, Ljubljano, Duna-j. 5^35 (direktni) v Benetke čres Červjcjan »6.10 (c) v Gorico, Videm, Besetke. . 6.40 (o) v Pcrtoguaro in Benaike. 7.— (dkektni brzovl.) v Št, Peter, Ljubliano, Gradec. Dunaj. Reko. 9.— {direkinij v Št. Peter, Ljnbljano. 10 — (o) v Benetke in Milan preko Čorvinjana. 10.55 (o) v Gorico, Videm Benetke.
12.—	(o) v Portogruaro (zveza, za Videni . 12.30 (o) na Reko in Postojno.
13.—	(direktni) na Dunaj čre» Videm in Trbiž. 15.50 (o) v Benetke črez Červinja«.
16.25 (o) v Videm in Benedie.	y
16.40 (o) v Št. Peter. Ljiibljaaio, Dunaj. IS.— (dšraktni brzovl.) v Bcnzlke črez Cervlnjan, Belonio.
IS.20 (o) v Tržič (zveza za Vrdeai). 18.40 (o) na Reko in v Pasio^no.
19	45 (d. br.) do Divače-Porfojnc.
23.40 (ek«prosa]i) v Beaetke. Milan, Pariz.
23.55 (o) črez Červmjiin v Eenetke.
Prihodi.
0.40	(direktni) iz Benetk, Červi^ana 5.10 (direktni) « Bukarešte, Dunaja. Postojne.
6X13	(o) iz Benetk in Čorvkrjana.
7.31	(o) tz Postojne, $t Petra. ?r ;
S.35	(oj iz Vidma in Kravsna
9.35	(diraktni) iz Dunaja in Pactojno.
10.25	(o) iz Benetk« červinjuna.
10.55	(o} iz Vidma, Goaace.	'
11.25	(direktni) iz Rima. Turina, Benetk, Vklaca.
12.22	(o) iz Dunaja, Ljubljane, Postojne.
15.10	(direktni) iz Vidma, Gorice, TrtMa.
15.—	(tlir.) iz Rima, Florence. Bolonje, Benetk.
16.25	(ek&pre&nl) tz Pariza, BenetV.
16.45	(direktni) iz Reke, Postoje. 17.15	(o. b) iz Benetk-Vidma. 18.30	(o) iz Tržiča").
10 3 > (o) iz Reke. ŠL PeU-a." „ */ 20.20 (cj iz Benetk, Ćervinjaoa. "
20	45 (fckspr.) iz Bukarešta, Beograda, Ljublfane. 21.20 (direktni brzovl.) iz Pra^e, Dunaja, Ljubljane. Št. Petra.
22.55 (o) iz Benetk In Vidma.
23 40 (o) iz Dunaja. Ljubljane, Postojne, Št. Petra Reke.
23.55 (ek&pr.) iz Pariza. Milana, Benetk. *! Ne vera ob nedeljah.
") Vozi tudi ob aedef-j-ah samo od 2. Julija do 24. septembra.
POSTAJA PRI SV. ANDREJU (driama).
Odhodi.
5.15 (o) v Her^elfe, Kanfanar, Pulo. 5.25 (brzovl.) v Gorico, Dunaj. Monakovo. 5^35 (mešani) v Koper, Poreč. 6.10 (o) v Gotico, Podbrdo. 8.55 (meš.) v Koper, Buje. 11.05 (o) v Gorico, Podbrdo. 12.35 (brzcvl) v Herpelje. ICanfanar, Pulot 13 — (meš.) v Koper, Buje, Poreč.
16	02 (brzovl.) v Gorico, Podbrdo. ,
17	25 (n) v Gorico. Podbrdo.	^ 18.-— (o) v Herpelj«, Kanfanar, Pulo. 19.25 (meč.) v Koper, Buje*). r
Prihodi
7.30 (meš.) k Hctpelj.	^
7.44 (o) e Goric«. B2E (meš.) iz Buj. Kopra*). -v'' 10.— (o) iz Ptde. Kani&nara. HfllrpeSf.
12.34	(meš). iz Poreča, Buj, Kopra. 12.40 (brzovL) ie Podbrda. Gorice.
15.46	(o) iz Podfarda. Gorica.
15.52 (brzovl.) i* Pule, Kanfanara. HtpoiL 16.58 (meš.) iz itaj, Kopra. 21.30 (o) iz Pdebnhl, Gorice.
21.35	(meš.) iz Poreča, Buj. Kopra. 22.05 (o) iz Pule, Kanfanar a. HenpeJf. 23.50 (brzovl.) m Podbrda, Gorice. ^ *) Ob nedeljab do rad
Srebrne Krone In zlato plačujem po ntMih cenah
V Trstu
registrovAR* zadr. s neomejenim jamstvom
DHcfl Mer Lulgl ta Poiestrino it 4,!.
5 01
jI
vloge, vezane na trimesečno odpoved po 5Va% ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 , po 67»7o ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja lekcče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04.'	Tel. št. 16-04.
Trst Plazsa daribsMI šL Z
8 (prej Barriera) ODVETNIKA
Iz Trste, via Fflb!o Fiizi it. H/L (tel. 26-50) sprejemata
svoje klijente iz sežanskega okraja
vsakd soboto
gg^8- pri AMFU v SEŽANI
registrovana zadruga z omejenim poroštvom«
uradu|e v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
Sprejema nuvadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za Čekovni promet, ter jih obrestuje
uuejimim* m ^ M O
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Ornđns m za stranke od 9 đo 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaort
Mali m tlsteto Mi točno in solidno fi i\mm s§ m$ y ulid k Froonška Mm i 28
_____________
v9a dea Rettorl 1 In
via HaEcanton 7-13
Absolutno konkuren*
Delilna šlnenlca L 15,000.003 Eszsm L 5,100.000
DuniiJ,	TMST, Zsdar. (>)
Afilirani zavodi v Jugoslaviji:	8»a»ka, SdOgrad in
niene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, LJubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku In Zagrebu.
Afilirani zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stade Bank.
IzvrSuie vse banSne posle.
iT PREJEMA VLOGE ^m
do ferasUse k»JHtce io na iek^l rstan ter Jiii oflrsstiUe po 4%.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
== Daje v najem varnostne predale (safes) -
Zavodov! uradi ▼ Trstu: Via Cassa dl Rtoparmlo štev. 5 — Via S. Nlcol6 štev. 9u
Telefon St 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.