gagr* 3 nč«
127. številka.
(▼ Trat«, t soboto zjmtraj dne 23. oktobra 18»7.)
Tečaj XXII.
„JSDIMfOBV"
Uhaja po trikrat na teden v fteetlh likanjih ob torkih, i«|»|klh
tn Kofrotnla. Z jutranjo izdanjo izhaja ot R, ur> zjutraj, večerno pa ob 7, ari veder. — Obojno ladanje atane;
in Jertstunesao . f. 1.—, ievsn Avstrija f. i.SO at tri m«8«to, . . 3.— . n , 4.80 ■a pol let«, . , . ft,— . s » n va« i«to , , „ 12.— „ ■ „18.—
Nartftatie j« plačevati eaprej aa •areika hm priluiene BP7©onlne •« sprava aa ezlri.
fcuanlČBe ite*ilke le dobivajo v pro« lajalnieafc tobaka v Iratu po S nvi. izven Irata po 4 nvd.
EDINOST
Oglaat M rainne p« tarifa v petita; aa aaalove s debeli«! črkaai ae plaJajt proator, kolikor obsega oavadmik vrati«.
Poslana, oamrtnioe in jame zahvale, do* oglaat itd. ae računajo po poredbi
Tai dopiai naj ae poiiljajo uredniitvu alioa Caaeraa it. 13. Vaako piamo nori biti frankovano, ker nefvankovana ae a« sprejemajo. Rokopiai ae ne vračajo,
NesoČnino, reklamacije in oglaae aprv jena upravniilvo ulica Molino pic-oolo hit. 3, II. nadat. Naročnino in oglaat je plačevati loco Trst. Odprte rekle*« eije ao proste poAtnina.
SI
'„r 0«»a*M J*
Bližajoči se preobrat in - Italijani.
Res: malo ja dejst« v, ki bi tako drastično označevale sodanje leauiedene parlamentarne odao-laje v Avstriji, nego je uprav dejstvo, da se to* liko govori lavno o naših Italijanih. Cel6 neko posebno ulogo uo jim boteli nadeti izvestni ,,dobri prijatelji44. To je zopet jedna tistih slovitih avstrijskih neverjetnosti. Ne prihaja nam na misel, da bi hoteli zahtevati od parlamenta in eksekntive, naj jednostavno prezirata italijanski živelj, ali mu cel6 delata krivico. Da-si bi ravno ne bilo kako posebno čudo, ako bi tudi mi dajali Italijanom milo za drago, ako bi jim vračali prav s tisto mero, s katero merijo oni nam. Oni so proglasili nas politično in narodno brezpravnimi, kdo bi oatn torej ■ogel šteti v zle, ako bi hoteli uveljaviti načelo: zob za zob 1 Oni in le jedino oni, nasi Italijani, so uveljavili v teh pokrajinah politiko na podlagi teorije o kladivu in nakovalu. Razmere so jim bile toli ngodne, da so mogli hitro pograbiti po kladivu, a nam je ostala nloga nakovala. Žalostna u-loga l Gorje onemu, ki jo mora igrati 1 A stokrat gorjć onemu, ki je zgubil nado, da bi se kedaj še mogle razmere premeniti tako, da hi nasprotniku padlo kladivo iz rok in da bi on sam nehal biti nakovalo. Igraje ulogo nakovala bliža se brznimi koraki onemu stanju, ko sploh ne bode mogel i« grati nikake uloge več! To je mrtvaški vzduh ... to je politiSko in narodno grobovje.
Tako daleč še nismo mi avstrijski Slovani. Nasprotno: mi ne gojimo le tolažilne nade, marveč smo trdno uverjeni in smatramo le vprašanjem časa: kedaj prenehamo biti nakopal t In ta trenotek se bliža orjaškimi koraki, fe vere nam ne more porušiti niti oblika, v kase pojavlja sedaj nemški fanatizem. Narobe: ravno to besnenje, to divjaško pojavljanje nemškega fanatizma smatramo znakom, da se bližamo koncu nemškega nadvladja, da so šteti dnevi tužne dobe, ko smo bili le nakovalo. Sedanji divjaški dogodki v parlamentu pričajo v prvi vrsti o tem, da propo-vedniki teorije o kladiva in nakovalu sami slutijo,
PODLISTEK
-- 8
Metod.
Halomestna notela. — Spisal: Srćun. Ustnice trgovca Ziperleina »o zadrhtele; obledel je. Začudeno je pogledal Metoda, a kmalu je dobil njegov obraz isti izraz kakor poprej. Zasmejal se je.
„Ha, ha, Metndek, li res? Hočeš se ustreliti ? No veš, kdor največ govori o samokresih, o uničenju samega sebe, ta se ne usmrti nikdar l Ha, ha, Metod l No, to ti povem na samem: le pravi svoji Anici, da se ustreliš, ona ti bode verjela, še cel6 jokala, a meni ne pravi kaj takega l" ,Dubro, oče, budemo videli l* Metod je odšel počasi iz sobe. ,Ha, kaj namerava storiti?" je dejal gospod Ziperlein sam pri sebi. .Ustreliti se?... No, morda je moguče l Fante je nepremišljen in vročekrvn... A le ničesar se ne bati, Ziperleiu! Kaj se bojiš za svojega sioa! Ne boj se, ukrotil si druge, močneje in lahkomiselneje, nego je Metod l.. Ne, ne, ne bojim se!.., Vem, da me hoče le prestrašiti, a ga ne, moj Metodek, svojega očeta!... Takoj jutri Dojdem k Stiletovim, takoj jutri l" V tem je ustopil sluga
da ne bode več možno izvrševati te teorije v zmi-sln, da le Slovan mora biti nakovalo. V tej slutnji, razvnemajoči njih absolntistiško nrav, so posegli po zadnjem sredstvu: po škandalu. S tem priznavajo, da so pri kraju se svojo latinščino. Škandal za* more provzročiti nekoliko nečasti kraja, kjer se je vršil, ali na pelitiškem polju ne more zaustaviti procesa, v katerem je gonilna moč logika dejstev. To je tako kakor z bolnikom na smrtni postelji. V zadnjih hipih še ima često toliko moči, da imajo dovolj posla Injim po več postrež-
nikov---potem še nekoliko hipov in —
plačati je moral dolžni trebat beli ženili
Tadi avstrijski Nemci bod« morali plačati tribut dejstva, ki so ga ustvarili Slovani se svojim prebujenjem, se svojim napredkom, dokazom svoje usposobljenosti za krepko in častno tarodno življenje l Temu dejstvu bodo Nemci morali plačati dolžni tribut; odpovedati se bodo morali nadvladju, vreči od sebe kladivo in postaviti se v vrsto z drugimi, kakor nič manj vredni od drugih, a tudi nič več l Ta tribut bodo morali plačati, da Be Avstrija povrne sama sebi In svoji veliki nalogi.
ZNesecivred bodo morali dati kladivo iz rok tadi njih italijanski zavezniki I
Sedanji — kakor jetrekel dr. Herold v parlamenta — zgodovinski boj praviee proti krivici je le pripravljateli za ta veliki trenotek, ko se državno življenje v Avstriji preosnaje od vrha do tal. Kdo pa je toli najiven, da bi mogel misliti, da se taki veliki preobrati morejo izvršiti brez sunkov, »tresljajev, in brez odpora od strani onih, ki vedo, da se bodo morali odreči marsičemu, kar so uživali svobodno in do dna, a ni bilo njih!!
Tako si tolmačimo mi sedanje katastrofe v parlamenta. Stari obrabljeni program in stara, za državo pogubna politiška načela se bližajo — ob groma in treska — svojemu porušenju; in novat pomlajevalna načela pravice, jednakosti in svoboda naznanjajo svoj prihod. Še gromi in treska, a že se vspenja tam gori na obzorju mavrica, oznanjevalka boljših dnij.
#
* *
Vzlic vsemu Šarlatanstvu svojemu slutijo Italijani, da se bližajo veliki dogodki. Očevidno je, in vse njih dosedanje omahovanje kaže na to, da Italijani ne bi hoteli podreti vseh mostov za seboj. Vsaj jeden mostiček bi si hoteli ohraniti, ali vsaj kako brv, preko katere bi mogli danes ali jutri od obrežja onih, ki zginjajo, pa do obrežja onih, ki prihajajo. Le tako si moremo tolmačiti dejstvo, da so Italijani zasnovali na Dunaju politiko, ki je zgolj nedoslednost in protislovje, ako jo primerjamo z njih postopanjem med nami, ta v deželi. Doma najskrajneja stranka, uvrstili so se gori med srednje stranke; doma držeči se stališča neizprosnega non possumus, hoteli bi na Dunaju igrati ulogo aposredovateljev*; doma najstrastneji sovražniki Slovanov, iščejo na Dunaju — in naj taji „Piccolo" kolikor hoče — zvez ali vsaj prijaznih odnošajev z vsemi Slovani, izvzemši le njih najožje sodeželane naše narodnosti.
To vedenje Italijanov je le znak slutnje o dogodkih, ki se bližajo. Ta slutnja jih sili tudi, da skrbe za to, da se mnogo govori o njih. In svet res govori mnogo o njih. Vabijo jih sem in vabijo jih tja. Mogoče pa je tadi, da jih ne vabijo toliko, ampak da Italijani sami na proračunjen način vz< bnjajo dozdevnost, kakor da jih vabijo. In ako ne oni sami, pa ,dobri prijatelji". Na vsaki način si pripisujejo važnost, kakoršne nimajo ni po svejem številu, še manje pa po svojem mišljenja, a naj* manje po svojih zaslugah za državol
Rekli smo, da bi nam ne bilo šteti v zlo, ako bi nas popadla skomina — ko pride trenotek, da prenehamo biti nakovalo — da bi sami popadli po kladiva in bi jeli na italijanski koži izvajati njih lastno teorijo o kladiva in nakovalu 1 Ali mi ne storimo tega, ker nam ne dopušča tega naša blaga nrav. Ali proti tema protestujemo, da se jim v teh tre-notkih pripisujejo čednosti, katerih nimajol Čednosti, ki naj bi jih usposobile za sod< j nike, ki naj bi jim dale pooblastilo za lekcije o zahtevah pravičnosti. Lekcije dragim in — nami Italijanskemu življa bodi vsa pravica, ali italijanskim zastopnikom ne moremo priznati ni pravica
.Nekdo vam je prinesel denarja". „Ne bode me, ne bode 1" je mrmral Ziper-lein ter dejal slugi: ,Le naj pride I"
Sluga je odšel. Trgovec je stopal po sobi, mćl si roke, veselo se nasmihoval ter govoril:
„Hm, hm, lepega denarčka!.,. A ukrotim ga, tega Metodka! No, sicer pa saj kaže s svojim ravnanjem, da je pravi Ziperlein... Noben iz naie rodbine se ni dal lahko ukrotiti. A jaz ga, jaz, Ziperlein Ziperleina!."
V tem je ustopil prijavljeni.
Čez štiri tedne sta bila zaročena Strletova TonČika in Ziperleinov Metod. Vse je završil stari Ziperlein. Gospod Strlć je bil veleposestnik in je z veseljem sprejel Ziperleinovo snubitev; TonČika je bila grda, in bila je 2e nevarnost, da ostane devica. Pa tadi Tončika je bila vesela, kajti ni je mikal deviški stan. Metod je svojo bodočo ženo videl le jedenkrat, ko gaje oče Biloma sprovel k Strletovim. Tončika se je čudila, zakaj je njen zaročenec ne obiskuje; svojo nevoljo na tem je izrazila trgovcu Ziperleinu, toda Metod je samotaril ukljab očetovim očitanjem. Hodil je okolo in se ni zmenil za govoričenje svojih prijateljev, ki so ga
deloma blagrovali, deloma pomilovati. Le včasih se je britko nasmehnil in dejal:
,Ah, vi ne veste, kako mi je!" „No, no," so dejali njegovi prijatelji, katerim je bilo znano, da ljubi Anico, ,saj ne bode tako hudo 1 — Anica pozabi tebe, ti pa njo. Bode že kako, bode že, Metod !•
Tudi Anica je izvedela o Metodovi zaročitvi. Ta novica jo je pretresla zelč. Izneveril se jej je torej, a vendar ni mogla niti misliti si svojega ljubljenca kakor soproga drnge. Neznosna misel I Metod jo je tolažil, kadar sta bila skopaj, ter jej zatrjeval, da se ne oženi s Tančiko nikdar.
sNe buj se, Anica," je dejal, ko spozna moj oče, da se ne dam pregovoriti, že odjenja! In ako drugače ne, pojdem sam k Strletu in mu povem vse nakane svojega očeta. Strlč bode toliko pameten, da razdere poroko. Ne, ue, Anica, kolikokrat sem že pravil očetu, da druge n*, raznn tebe! In videli bodemo, kdo zmaga! Ali on ali jaz? Hal Videli bodemo!
Anica se je delala kakor da mu zaapa, a v srca je vendar nosila bdi. Izprevidela je, da se ne bode mogel ubraniti zveze s Tončiko. Vendar pa se je kazala potolaženo in ga je še sama hrabrila.
(Pride še.)
* *
tii spoRobm-fcti za posredovanje med naiai in Nem^i ! Ljudje, ki doma mečejo cele rodbine na cesto, ako ie glavar teh rodbin čital slovenski list; ljudje, ki razveljavljajo mandate brez vsacega razloga ter gonijo tz dvorane zakonito izvoljene zastopnike aašega naroda ter kršijo s tem parlamentarno načela ; ljudje, ki izjavljajo slovesno, da nikdar n e bodo izvrševali ustavnih zakonov, rtko bi bilo to v prilog sodeželanom slovenske narodnosti in ki še pristavljajo cinično, da jih v ttm njih sklepu ne morejo motiti vsa ministarstva in vsa sodišča; ljudje, ki so v deželnem zboru istrske« obnovili iu tudi praktično izvrševali sklep, ki je bil pr<>giasen nezakonitim celo od prestola doli — da se t*ki ljudje vsiljujejo in od izvestuih krogov tudi pripozuajo poklicanimi (zbok namišljene jim .zmernosti*), da posredujejo, da igrajo nlogo nekakih sodnikov ter učiteljev o politički vstrplji-vosti: to je toli odurno, dA, to je jedna tistih avstrijskih specijalitet, tiitih neverjetnosti.
Verjamemo radi, da prede Italijanom ob sedanjem pol oženju, da jim gre za kožo. Ali pa jim je tega treba bilo ? Ne. Da niso nikdar vihteli kladiva, ne bi se jim trebalo bati sedaj, da utegnejo postati nakovalo. Da so bili pravični z nami, ne bi jim trebalo, da igrajo sedaj toli vmesno nlogo, ne bi jim trebalo igrati uloge neodkritosrč-nih Ijadij — hinavcev. V prijateljskih odnosajih z najbližjim sosedom bi gledali lahko, na koli nečasten način jemlje slovo od življenja — nemški centralizem, grešnik: židovski liberalizem 1!
DOPISI.
I* Trete. (Ne morite ptičev!) Že dlje časa nam je tičala beseda v peresu, a nismo je hoteli prvi spregovoriti, ker si nismo hoteli navaliti sovraštva — sovražnikov. Danes pa, ko je spregovoril tudi tržaški .Tagblatt" resno besedo o tej stvari, hočemo tudi mi na dan s svarilom, na dan z vročim klicem prošnje: ,u e morite ptičev!*.
Še v veči meri pa velja naš klic onim, ki kupnjejo umorjene ptice! Baš v teh dneh je na tržaškem trgu na stotine teh ubogih pevčic na prodaj ; kakor kostanj ali pečena jabolka so nabrani na nitih in prodajalke jih ponujajo se svojim hreščečim glasom, kakor drugo blago. Toda, ako gleda človek, hočemo reči: človek v pravem po-nuno besede, ne morda krvoločna zver v podobi človeka, ako gleda človek ta sejm z umorjenimi pticami, tr a se mu srce od bole.ti in — jeze, Na stotine in stotine koristnih ptic, koristnih ptic pravimo nalašč, da ne bi se nam od kake strani očitaln sentimentalnost, visi ondi podavljenih in kuharice jih kupujejo in nosijo domov, kakor bi bile te ptice venci — fig! Ali pa ti ljudje nimajo prav nobenega pojma o tem, koliko škode se godi poljedelstvu s tem, da se je polovilo na tisoče ptic, ki so še prud kratkim časom lovile škodljive inr« če<e po drevju in nasadih?
Seveda „milostiva* in .milostivi' so ukazali kupiti ptic, da si privoščijo nekaj pikantnega iz kuhinjskega repertoarja in nista niti zmožna pomisliti, kakov greh delata s tem, da podpirata ta nečloveški, ta ostulni lov na uboge pevčice. Ako pa sedita ta .milostiva* in .milosti»i* v poletnem ča*u zunaj .ua deželi* v hladni senci košatih gojzilov in žgoli nad njima v vejevji prhutavapev-Čicn, tedaj si najbrže ne zatiskata uše3 ta .milostiva* iu .milostivi*. Ne! celo dobro jimadćneto sladko žgoljeuje v gojzdnem hladu. Ali pa tudi v iiit-oi hipu mislita na to, da morda čez dobrih par mesecev pogoltneta v svoji gizdavi žrešnosti baš toisto ptičico, katera jih zabava se svojim milim žgolj^njei« ? Najbrže tega ne mislita, ker sta — pretopa!
Toda, ako ju spomniš danes na ta tete a tete s prijazno pevčico, kaj bi ti odgovorila k većemu? „Saj je zdaj mrtva, saj je nič ne boli I" Da, tako govori človeška biezsrčnost, ona brezsrčuost, ki ne prizanaša niti svojemu bližnjemu-človeku ! In to je značilna točka, ki spominja celo na politične odnošaje tu v Primorski. Nehote si delamo sledečo primero : ako bi to ljudstvo ne bilo toli brutalno, da mori te nedolžne živalice, ki ne sauao, da raz-vesfcljujejo se svejim žgoljenjem človeško srce, marveč mu čistijo poljske in vrtne pridelke — (torej vsakdanjo hrano ! — od škodljivih mrče30V.
^ .bu torl4udsi|o ue bi^t Uk^brjjtalno, tedaj bi izvestno ne moglo biti tako brutalno v političnem pogledu ua&proij onemu bližnjemu v deželi, katerega ne varuje ista vrhovna moč, katera brani brutalnega nasprotuika.
Menimo, da smo govoiili razločno in k sklepa ne moremo druzega, nego staviti do občinstva sledečo prošnjo in človekoljubno svarilo: ako se ie nahajajo take bestijalne kreature, ki nimajo najmanjšega čuta za uboge ptice in jih morć samo radi tega, da si prislužijo par okrvavljenih novcev, katere morda v kakem slučaju celo zakadijo na - cigaretah, ako nadalje še ni zakona, ki bi strogo kaznoval lovce tičev. tedaj storite konec temu barbarstvu Vi, ki ste dosedaj knpovali to krvavo blago.
Začnite pa ve ženske, ki se sicer še ponašate s plemenitim čntstvom, ako se Vam sme verjeti v tem oziru! Ne kupujte več teh podavljenih sirot in skoro odnehajo od svojega nečloveškega posla tudi brezsrčni — morilci krilatih, ljubih stvaric!
PoHtiiko vesti.
V TRBTO, dne 22 oktobra IM7.
Državni zbor. Včerajšnja seja je bila precej mirna. To pa vsled nepričakovanega dejstva, da se je sklenil nekak kompromis med predsedništvom in obstrukcijo. Tu pa smo sedaj na nejasnem : ali je ta kompromis sklenila večina, ali pa predsedništvo na svojo roko. Kompromis pa je bil ta le: po 6. glasovanja manjšina ni zahtevala nadaljnih glasovanj, večina pa je morda obljubiti, da bode seja trajala le do 5. ure. Vsled tega kompromisa je bila seja še precej mirna, izvzemši prasko med Čehom Stranskim ;n pa Nemci. Stransky je opo-zoril namreč, da na neki peticiji proti jezikovnim naredbam ni nikakega podpisa in vsled tega peticija in prišla na glasovanje. To je razburilo Nemce. Posl. Heeger je menil namreč, da zadošča že to, da je on, Heeger, izročil peticijo.
Potem so srečno prešli na dnevni red: v razpravo o obtožbi ministrov. Govoril je Schdne-rerjanec T ii r k. Govoril je strastno, fanatično. Mož je drzen v svojih trditvah, kakor je drzen bivši kolega njegov, prosluli g. Iro. Tudi Tttrk je prav po turško tajil jednostavno, vsem vidno in poznano notoriško resnico. Tajil je nadvladje Nemcev v Avstriji. Slavil je Nemce radi uslug, ki so jih sto* rili hiši Habsburgov in v svojem nemškem fanatizmu je zagrešil najdebelejo breztaktnest in brezobzirnost do krone. Skl ceval se je namreč na neki nasvet, ki ga je baje dal cesarju Franu Josipu pokojni nemški cesar Viljelm I. Namreč : da naj nikdar ne ustvarja žrtev mej Nemci Avstrije I To je bilo prehudo tudi predsedniku, ki je naprosil tega nemškega Turka, naj ne vlači krone v debato. Razume se ob sebi, da se Turk jako malo briga za take lekcije. No, dobro mu je zasolil češki poslanec Horic«, vfkliknivši, da vnanji Nemci se nimajo prav nič vtikati v naše razmere. Potem je govornik Tiiik ljuto napadal grufa Badenija. Očital mu je, da ni nikak državnik, ampak le rafiniran birokrat. Sumničil je nadalje avstrijsko čut-s.vovanje Poljakov. Ta je res lepa: ljudje, ki sleheini hip uhajajo in iščejo svoie sreče onkraj mej države, taki ljudje so še toli drzni, da sumničijo lojalnost druzih.
Turk je očital tudi Badeniju, da se postavlja med Nemce in k;\>no, potem pa ja vsklikuil: „Nam je dolžnost do naroda sveteja, nego dvlžnost do krone 1 Avstrijska vlada mora protežirati Nemce proti slovanski nevarnosti".
Za tem je u&padal nemške konservatice in je proslavljal — .heroično prikazen Bismarckovo*. Spomnivši se izreka Bismarckovega, da se Nemci boje le Boga in nikogar druzega, se je spominjal tudi onega druzega nemškega velikana, ki je vskliknil: Tu sem, Bog mi pomagaj, jaz ne morem drugače! Tako da vsklikajo tu ti sedanji Nemci 1 Ttirk je zaključil z grožnjo, da v sedanjih Nemcih je še starega germanskega junaštva in to junaštvo bodo še občutili Slovani!
Strašen heild je bil Turku v plačilo. Razprava o zatožbi ministrov se je prekinila-
Posl. Huffman n Wdlenhof se je izpod-tikal na državnoprarnem zavarovanju, ki ga je izrekel novoizvoljeni češki poslanec Heller. Predsednik je odgovoril, da so take izjave v navadi
že od leta 1879. sem, ko so se Cehi povrnili v državni zbor.
Na neko vprašauje radi dogodkov v tiati viharni ponočni seji je odgovoril predsednik, da poslancem vendar ne more dovoliti, da bi rabili klopi iu Črtalnike v svrhe demonstracij.
Danes bode menda govoril ministerski predsednik grof Badeni.
Gosposka zbornica je v seji dne Si. t. m. Bprejela pogodbo mej Avstro-Ogersko in Italijo glede medsebojne brezplačne podpore siromašnih bolnikov. Po jedui dopolnilni volitvi v delegacije se je seja zaključila.
K položaju. Poročevalec nekega budimpeštanskoga lista išče prilike, da govori o sedanjem položaju z raznimi poslanci in členi raznih strank. Sedaj je prišel na vrsto naš slovenski poslanec, grof Alfred C o r o n i n i. Njega izjave so tem zanimiveje ozirom na včerajšnjo govorico, da se je doseglo sporazumijenje med vlado iu Jugoslovani. Gledč nagodbenega provizorija je rekel grof Co-roniui, da se njegova stranka še ni odločila. Sploh se vara oni, ki meni, da pojdejo Jugoslovani čez drn in strn za vlado in da bodo kar jednostavno glasovali za vse predloge. Razmerje med večino in vlado še ni jasno in dokler vlada ne spolni naših želj&, ne mora biti govora o tem, da bi podpirali provizorij. Naše težnje so kulturelne in materijalni nravi ; naša stranka sili posebno »a to, da bodi enkrat konec prednostim, ki jih uživajo Italijani v primorskih pokrajinah in da se enkrat spolnijo opravičene aspiracije Slovanov, sestavlja-jočih pretežno večino. Grof Coronini se nadeja, da vlada ne odkloni teh želja, kajti od tega je zavisno, da-li se mi priključimo večini in kako stališče zavzamemo v tem vročem strankarskem boju. Šanse za nagodbeni provizorij so itak neugodne v tej polovici države in vlada naj pom sli na posledice, ako se provizorij ne sklene pravočasno. Ker pa je misliti, da je grof Badeni na jasnem o teh posledicah v politiškem, gospodarskem in državnopra?-nem pogledu, sklepati je torej, da najde kakov izhod iz te resue in mnčne palitiške situvacije. ,
Tako sodi grof Coronini. Drugače sodijo ob« strukcijoniati; le-ti so uverjeui, da preprečijo vspreje« nagodbenega provizorija, kajti pripravljenih da imajo 300 interpelacij, o katerih hočeje zahtevati glasovanje po imenih o vsaki posebej. Na ta način bi bilo seveda nemogoče, da bi se provizorij vsprejel o pravem času. Samo glelajo naj obstrukcijonisti, da sem jim ne izjalove računi, u. kem drugem uioviu n. uLg^ejo pokazati manje nerodne nasproti vse zanikajoči obstruk-ciji. Je neka točka na črti državnega interesa, od katere dalie ne razumejo več šale dotrni krogi.
Ker je ogerska zbornica v s p r e j e 1 a p r o* v i z o r i j, »kličejo se delegacije ža početkom novembra. Do tedaj se nadejajo, da prične tudi avstrijski parlament razpravo o provizoriju.
Posl. Š u kije je že prijavil predsedništvu zbornice, da se je ustanovila nova skupina pod imenom .Zveza poslancev, ki ne pripadajo nobenemu klubu". Glavni namen tej skupini je ta, da bodo njeni čieai primarno zastopani v odsekih. Čudna družba pa j«a to. Tu so se združili n. pr.: demokrat in čudak Kronavvetter, vladni pristaš Šuklje, češki radikalec Vašaty itd. Srba Kvekvid in Svamek se še ninta izjavila.
V ogerski zbornici je bila due 21. t. m. razprava pogodbenem provizoriju o katerem je izjavil Košut, da odločno odklanja ct*l<5 jednoletno podaljšanje pogodbe. Poslanec grof Apponyi pa smatra za konstitucijonelno dolžnost, da se skrbi za skupne stvari, brez ozira na notranje stališče v Avstriji. Njegova stranka stoji na temelju pogodbe z let.; 1867 in se noče dotikati vprašanja'zaupnosti, da-si nima zaupanja do vlade. Minister baron Banffy je izjavil da se pogodba zamore izvršiti le mej obema zbornicama. Izključeno pa je, da bi se izvršila ista ua podlagi avstrijskih naredeb za silo. Predloga se je sprejela z veliko večino.
Različne vesti.
Mestni zasiop triaiki — pogorela
Predvčerajšnjem je državno sodišče na Dunaju zavrnilo pritožbo občine tržaške proti naredbi nameaU ništva, s katero je ta oblast unifiila sklep občinskega zastopa glede razve I javi jenja volitve Nabergojeve
K stvari se povrnemo ia. Pripomnjeno pa bodi takoj živim zadoščenjem, da se sleherni pravico- in svobodoljub mora le veseliti na tem konečnem porazu odurnega samosilja politiikega.
Odlična poroka. Danes zjutraj ob 6. uri vršila se je v UUajšoji cerkve Sv. Antena novega poroka gespeda Kornelija Gornpa, sina slovenskega mecena g Josipa Gornpa z Reke, z dra-testno gospodično Albert in o de Vol p i, hčerjo gospe udove Emilije de Volpi, roj. de Conti-Cedassamare. Poroko je blagoslovil gosp. državni poslanec, prof. Vekoslav Spinčid. Poroki prisustvovala h ta kakor svedoka le brat novopo-ročenke, gosp. odvetnik Dr. Anton de Volpi, in gospod oče novoporočenca. Vršila se je torej na tihem in v uajožjtm domačem krogu. Odlični dvo-jioi in njiju s postovi; 11 m družinam najudaneje naše Čestitke. Dal Bog, da bi ta zveza ljubezni bila izvorom &rere nuvoporočencema in našemu milemu narodu, ki št'je gosp. Kornelija Gornpa odličnim sinom svojim, obetajočim, da postane vrednim naslednikom srojoga gospoda očeta. Jamstvo za iz-polnenje te n*šrj želje nam je lepo premišljeni ukrep novoporočencev, da hta si izbrala našega dičnega prvaka, gosp. Vekoslava Spinčida, da bla-loslovi njiju srčno a vezo.
Tržaški magistrat naznanja,(da.računski sklepi občinske uprave tržaške za leto 1896 so na upogled vsaki <3an od dne 25. t. m. do dne 7. novembra od 9. ure dopjludue do 2. me popoludne v mestni hiši, II. nadattopje, soba štv. 12. V istem času je na upogled v ravnoisti sobi prvotna lista za iz-žrebanje porotnikov v svrhe reklamacij.
Sti s'ciavi ga de esaer dapertuto i primi Vi mislite, da se je bil tako izrazil kakov .negro% ki se potika po beznicah starega mesta ? ! Kaj še l — Enako se je biia izrazila oseba, o kateri ne bi bili mislili nikdar, da stoji na tako nizkem t.nivdV Ta le dogodek nam je nova priča o žalostnem vzg jtivaiuein načinu, ki vlada po naših občinskih šolali,jraalih in srednjih. Ako ne poskrbe merodajui krogi za preosnovo vzgojevalmtga ziste-ma, ako bodo še nadalje dopuščali vodi, da dere po strugi, odmerjeni po sedanjem zistemu ; ako bodo še nadalje stali križem rok, utegnemo še doživeti časov lombardo beneških. Vsa znamenja kažejo na to. Dal da bi se motili I Sedaj ud remi V neki tržaški cerkvi (Imena in kraj zamolčimo, ker pobijamo le ziatem in ue osebe) nahajajo se v pastirski službi 3 pomožni duhovniki. V .si trije so hudi Lalije, eden bolj rudeč, uego drugi. Župnik je prav dobi a duša, on je naš rojak: le škoda, da je gospod že prileten, vsled česar u*a preveč besede um- njena gi spod«. Ako nas ne vara spomin, so ta trojica po rodu Istraui in jeden njih Je doma celo iz glasovitega Pirana. Toiej: quid boni et justi ex Pyrriiauo ! — smelo bi se vprašati. Nekdo teh poučuje celo krščanski nauk v n-ki občinski soli. Omenjeua trojica če le more zabavlja na Slovence iu t* o vsaki priliki, samo aa si hladi zvojo jezico proti nam. Uprav istega duc, ko je počil glas, da je imenovan škofom trž. koperskim prevzv. uisgi. Šterk, nahajal se je edt-u teh gospodov službeno v zakristiji cerkve. Mi imamo toliko krščanske ljubezni v sebi, da hočemo za-molčati ime, ker nas zanima le dogodek. Nekdo je pritekel v *al*ristijo in uaznanil, da je škofom imenovan ta iu ta ut aupra. Da bi ne bil nikdar storil legal Našega reterenda je ta novica tako hudo spekla in razjarila, da je počol tekati po zakristiji s. jo slednjič ohladil jezo nad svojim triangolom, za'ora&vši ga tje, kjer nima Bog svojih, kakor pravi uarodua prislovica. In o tej priliki je bil izustil besede, ki ae nahajajo na č<du tega poročila. Taki s^duhovni iz moderne ital. šole. Da, ali hočete, da bi trn rodil liaoue 1 Varate se. Tu treba radikalne preustroj it ve in sicer takoj, da ne bo prepozno.	Odnošaj.
Nov poštni urad. Dne 1. novembra t. 1. se otvori nov poDtn; urad v Zametu, politični okraj Volovsko, s pismenim in vozuopoštnim prometom ter nabiralnico poštne hranilnice. Zvezo bode imel tudi s pošin m uradom v Kaetvu, in sicer jedeu-krat na dan s poštnim selom.
Redni ubčni zbor pevskega druitva .Hajdrih" na Prošeku se je vršil v nedeljo dne 17. oktobra t. 1. Neumorni predsednik g. Alojzij G ori u p je pozdravil krepkimi in jedrnatimi besedami mnogo-brojue navzoče drustvenike. Omeujal jf, da čaka društvo in nj'ga prihodnji odbor težka naloga,
ker se ima obhajati prihodnje poletje društvena desetletnica in razvitje nove društvene 'zastave; upa pa, da društvo tadi to 'epo in redko slavnost, prvo svoje vrste v tržaški okolici, izvrši kakor vse doslej: v čast in ogled društva ter nam dragega naroda slovenskega.
Iz tajnikovega poročila smo razvideli, kako je društvo napredovalo, koliko veselic je priredilo. Tudi poročilo hvali pridnost in vneto delovanje sotrudnikov, a tudi graja nemarnost posamičnikov. Poročilo omenja tudi zadovoljstvom, da je društvo letos v prvo ustanovilo ženski zbor, ki šteje 8 vrlih pevk, da tekmuje sedaj v zboru 29 moških in 8 ženskih glasov, V podporo je v društvu tudi 21 podpornih društvenikov. G. denaroičar nam je naznanil, prebravši letni račun, da v društveni blagajni nekaj črez 2 gld. prebitka. A bilo bi ga lahko več, ako bi vsaki družbenik vršil svojo dolžnost do društva.
Prihodnje poletje, kakor je omenjeno že zgoraj, slavilo bode našo društvo svojo desetletnico in razvitje društvenega praporja. V ta namen se je volil odsek 20 udov, ki ima pripraviti vse potrebno t častno izvršitev te slavnosti. Priprave se prično koj po sestavi odbora m odkazanju delokroga posamičnim odbornikom. Zastavo-trobojnico napravi c. kr. obrtna strokovna šola v Ljubljani pod nadzorstvom ravnatelja Iv, Š u b i c a.
G. tajnik je predlagal, naj nudi društvo svojim udom poleg gojitve narodnega in umetnega petja, tudi dobrega in zabavnega čtiva z ustanovitjo narodne knjižnice, kajti slednja širi členom duševno obzorje, pridobljeno znanje, vzbuja veselje do čitanja ter povspešuje morallčno naobrazbo. V ta namen naj se odbor obrne uljudno prošnjo do£uaših literarnih zavodov in rodoljubov, da blagovole podariti nekaj knjig, ki jih imajo v svojih zalogah.
Ta predlog je bil sprejet navdušeno.
Volitev v društveni odbor se je izvršila z večine jednoglasno in so bili izvoljeni: Alojzij G or i u p predsednikom, g. Janko Štrukelj tajnikom, g. Anton Nabergoj blagajnikom gg. Ivan Balanč, Matija Kalin ml., Ivan Verša, Andrej Škabar odborniki; gg. Matija Kalin st, Štefan Cibic in Martin Bukavec namestniki; gg. Valentin Cibic, Aloizij Nabergoj in Martin Lukša pregledovale! društvenih račuaov.
Shod tržaških pometačev. Javni shodi tržaških mestnih pometačev (zimski oddelek) so se pričeli. Kdor želi vedeti, kaki so ti shodi, naj se požuri te dni v Trst, onda se prepriča. Vendar mu svetujemo, naj se dobro opravi za vsaknjak« even-tuvaluosti, sosebno da vzame saboj precej velika očala. To pa radi varnosti za oči.
Shod je velikansk, na vseh koncih in krajih mesta zboruje. Od jutra do večera vidiš — ako imaš nekoliko domišljije in brez te itak ne smeš v Trst. Domišljija in iluzija, to so glavna svojstva za življenje v Trstu in pa — denar I Brez denarja ne smei v Trst, ker ,pod sv. Justom* ni več tako, kakor je »nekdaj* bilo. Torej, ako imaš količkaj domišljije, vidiš od jutra do večera fanatistične prikazni kretati se po ulicah. To so ti pravcati oijaki z dolgimi razkuštranimi lasmi, divjim izrazom v licu in mežikavimi očmi, pravcati strah prebivalstva tržaškega.
Od kodi prihajajo ti orjaki in od česa se redć, ni natanjčno zuano, le to je gotovo, da ino-r^o biti krepkega plemeua, kajti njihova pluča pričajo o tem ; pluča, iz katerih dihajo prav po triton-ski gromovn* in besno'ifo. K'^ar je zade! njih dih obrniti se mu je v stran, zatisuiti oči in prijeti se za pokrivalo, sicer se lahko kaj pripeti, ker šale ne poznajo ti orjaki. Vsled t^ga javna slika mesta te dni spominja nekako zelo na sliko v Dantejevem peklu, kjer silni vihar meče duše sem in tija, kakor tržaška buija slavno pocestno občinstvo in če kedaj, opravičeno je sedaj domnevanje, da je Trst sam na sebi košček Dantejevega pekla.. .
V očigled otvoritvi.teh javnih shodov koneč-no Se dostavljamo, in sicer v tolažilo tržaškega cestečistilnega budžeta, da je predsednik tem shodom velečastiti gospod — Jurij Burja. Punc-tum.	m..
Demonstracija v Gradcu. Mi nolo sredo zvečer so nemški vseučiliščni dijaki v Gradcu . uprizorili vseučiliščnemu profesorju dru. Frischaufu .mačjo godbo*, ker baje sovražno postopa proti „Nemško-avstrijskemu planinskemu društvu". Policija je z golo sabljo planila mej demonstrante in jih 12
aretovala. Na to so se vlekli razgrajal pred policijo in so tirjali, naj se aretovani spuste n* svobodo. Toda policija je spraznila prostor se silo. Potem so tevtonski razsajnlci korakali vso noč po me9tu in .prepevali" nemške nacijonalne popevke. Aretovane so po zaslišanju na zapisnik zop^t izpustili.
Jeden aretovancev je bil mej rabuko se sabljo ranjen. — K temu pojavn »ermanofilske blaznosti si ne moremo kaj, da n* bi dostavili kaj pripomb. Čemu so demonstrovali nemški dijaki aa tak surov način? Dr. Friachanf je Nemec, in ni »akrivil druzega, nego da je naklonjen slov. planinskemu društvu, delujočemu v — slovenski domovini ! Ako bi dr. Frischauf povspeševal težnje nemškega planinskega društva po naši domovini, torej, ako bi hotel delati krivico tudi on, kakor jo delajo somišljeniki demonstrantov, tedaj bi mu izvestno priredili ti divjaki — dijaki smo hoteli reči — slavnosten banket mesto ,mačje godbe* in slavili bi ga v blestečih govorniških tiradah
Torej krivico, krivico in nič ko krivico zastopa ta propaganda in to se imenuje — kulturno ljudstvo: Herreuvolk 1 Pfui na tako „kulturo",na tako — — „gospodo" 1
Izpred sodiiča. Žalostna slika: dva nadsedem-desetletna moža na zatožni klopi, a poleg njiju dva zdrela moža v dobi 56, oziroma 37 let. Vsi so is Vodic, občine Materijske. Dobili so: 37 L Anton Poropat 2 meseca, ker je pretepel svojega lastnega očeta. 71 1. Anton Poropat in 56 1. Matija Ribarić po 1 mesec, a 731etni Jakob Ribarić 6 tednov, ker so krivo pričali. 221etni Josip Ben-čič iz Trsta je dobil 8 mesecev radi zloči na tatvine.
Učenje ruskega jezika. Prejeli smo z Dunaja nastopni poziv: Ruska znanost ima na le v slovanski, temveč tudi v svetovni kulturi jedno iz prvih meBt. Znanje ruskega jezika javlja se torej najboljšim sredstvom za pridobljenje višega nao-brazovanja, in ako pripoznavajo, potrebo ruskega jezika Francozi, Nemci, Angleži in drugi kulturni narodi, predstavlja se za Slovane, ia za vsakega izmed slovanskih narodov posebe, naravnost noob-hodnim naučene ruskega jezika.
Kakor jezik z bogato literaturo najštevilnišega in najsilnejšega is slovanskih narodov ima ruski jezik xa seboj svojstva, da postane obči jezik vza-vzajemuega razumljenja Slovanov med seboj in mogočna vez njih duševnega zjedinjenja. Seznanjenje s proizvodi ruskega duha more le blagodejno kazati se na domačih literaturah pojedinih slovanskih narodov. V ruski misli, iduči s slovanskega Vstoka, se vsekako prerodi starajoči se Zapad.
No, izjičenja ruskega jezika ni treba želeti le z idejalnega stališča, ne le radi tega, da bi se naslanjali s prekrasnim ruskim govorom, z deli ruskih genijev ter oduševljali se z vzletom ruske misli, temveč radi tega, ker se kaže kakor potreba praktičnega življeuja. Z rasen jem pohtiške mogočnosti ruskega, <naroda*stopa ruska trgovina in ruska obrt v, borbo z drugimi narodi ter podreja svojemu vplivu in gospodarstvu najbliže pa naj-oddaljeniše dežele zemeljskega površja.
Jezik, katerega etnografska last se razprostira od Vstoka do Urala in Kavkaza, katerega gospodstvo seza do Vladivostoka — ta jezik ima visok kulturni pomen, sedaj in v bodočem.
Gledč na to občo važnost ruskega je/.ika osnoval se je na Dunaju odbor, z ciljem, vstvariti ,Kružok Ijubit'H ruska»o jazyka v Vžiifi'. Občni zuor se soide 19. oktobra u. št. v restavraciji Richetrjevi, III Rennweg 1 ob 8. uri zvečer.
Prvi literatunio-muzikaliii večer krožka Hode 24. oktobtra u. št. v dvorani „Ressource" I. Reichs-rathstrasse 3.	Od začasnega odb;ra.
Političen napad v Sredcu. .Bosanska Pošta' poroča, da je pred nekaterimi dnevi v Sredcu napadlo pet Črnogorcev Petra Ivanoviča, kateri živi v Sredcu in je pretendent na črnogorski prestol. Ta napad je baje političnega pomena. Peter Iva-notič je potomec stare vojvodske rodbiue črnogorske, ki živi v razkolju se sedanjim črnogorskim dvorom. Njegovi sorodniki ignorujejo Črnogoro in žive kakjr iiseljeaci v iuozetn tvu. Peter Ivanovič je dovršil častniško šulo v Odesi, je služil za tem v iztočuo-rumeljskem domobranstvu, ter je bil po pridružen ju Rumelije k]Bolgarski dodeljen 1. Aleksandrovem polku v Sredcu. Sedaj je bolgarski častuik izven službe in stavbeni poljetuik. Brat
njegov pa tiči v ječi n* Cttinjn, ne i!a bi bil stavljen pred sodbo.
To je napotilo Ivanoviča, da je v sredskih listih Cesto ojstro napadal kneza Nikolo in »njegovo brezvestno samovlado". Pred nekateriai mteeci je Ivanovič dobil od svojih prijateljev v Črnigori svarilno poročilo, saj bode oprezen, sicer ga doleti nesreča.
In res, ko je Ivanovič necega dne sedel v kavarni „Odesa* ter pil kavo, stopil je v kavarno Črnogorec Joka Knsavič in prišel k njemu za mizo. IvanoviS ga je pozdravil prijazno in mu ponudil kave. Drugi dan je dobil Ivanovič od Kusaviča pismo, v ksterem ga ta vabi na poset v svojem stanovanji. Ivanovič, spomnivši se svarila svojih prijateljev, je odklonil povabilo in sporočil Euia-viču, da ga počaka v kavarni. Ivanovič je vzel saboj v kavarno več prijateljev in se oborožil samokresom. Na pragu kavarne ga je Čakal Kosavič ter mu zaklical: „Čemu grdiš ti našega kneza?" ter zamahnil, da bi ga udaril po glavi. Peter Ivanovič je skečil v stran, zgrabil samokres in je grozil Kusaviču s6 smrtjo, ako ne gre preč. Na to so priskočili štirje Črnogorci, in sicer Jovan Akma-novič, Marko Kuaavac, Filip Marinovič in Mile Brailovič, oboroženi z handžari in samokresi. Prijatelji Petrovi so priskočili in pričel se je boj, grmeli so samokresi, bliskali se noži in konec je bil, kadar je bil Peter Ivanovifi izdatno ranjen in prenešen v bolnico. Ostale je odvedlo sredsko redarstvo v zapor, kjer so jih zopet izpustili po posredovanji raskega poslaništva. Sedaj se vrši preiskava.
Amerikanska posebnosti. Iz Amerike se čuje vedno kaj posebnega, seveda malokedaj, in to zlasti v poslednjem času, kaj posebno dobrega.
Med amerikanske posebnosti spada vsakako tudi to, da so imeli nedavno temu svoj posebni kongres pohabljencev, katerega kongresa se je udeležilo šest tisoč pohabljencev in ki je trajal jeden celi teden. Ta kongres je imel pa svoj posebni praktični namen; namreč namen preskrbijo-vauja tacib, ki so se pohabili v službah v tovarnah ali ua železnici, ali sploh in za katere treba skrbeti za njihovo vzdrževanje. Ti pohabljenci se bodo vzdrževali na jako originalen način ; dobivali bodo namreč delo v tovarnah za izdelovanje umetnih rok in nog in sploh delov telesa, katere so potrgali ljudem stroji. Tega kongresa se je udeležilo tudi veliko število zdravnikov, ki imajo (skupno s podjetniki tacih tovarn) nemal dobiček od izdelovanja umetnih delov telesa. —
Rojaki! Bpomnlifl
družbe sv. Cirila in Metoda.
Gledališko pismo.
V Ljubljani, 14. okt. 1897.
(Dalje)
Doktor P. polije takoj domov slngo, naj prinese samovar, starinar pa pridrži nova gosta, češ: danes imamo itak sejo, gospoda naj kar ostaneta! Hohnjajoči trgovec pa je najboljil prijatelj stari* narja. Plesnjivi samec se je o sejah zagledal v prijateljevo hčer ter jo snubil. Starinar mu jo obljubi, hči Ljndmila pa vpraša trgovca, je li zna plesati — polko? Ker se izkaže, da trgovec ne zna polke, se mu Ljudmila v obraz zasmeje ter ga odslovi. Vendar trgovec ne izgubi poguma, kajti preverjen je, da je Ljadmila šn premlada, da bi pojmila, kolika sreča jo čaka ob — njegovi strani. Še večkrat hoče prihajati na staiinarske seje, da se ga dekle privadi še bolj ter se polagoma ogreje zanj. — Ko pa spremi starinar goste za hip skozi vrata, priplazi se — pri bele« dnevu
in skozi okno! — v sobo ,bog iz mašine"--
tat, ki se skrije za staro Saro. Tedaj se vrne gospodar, društveniki posedejo okoli mize, sluga prinese doktorjev samovar, Ljudmila doneie .Štefan" vina, nova člena se slovesno predstavita in seja se začne z debate, ali je samovar pristen ali ne. Pri tem ima poetični vpokojeni notar Veselica govor, sestavljen iz samih znanih, a silno izveriženih stihov Gregovčiča, Stritarja, Prešerna, Levstika 1.
dr., konfuzni mizar govori patetično, da ga živ krst ničesar ne rainme, hohnjajoči trgovec pa pritiska na parlamentarizem. Notar Vernik končno sijajno .dokaže', da je samovar res pristen, res Napoleonov. Gostje so v tem popili ie dva .Štefana0, Veselica je izdeklamoval na tisoče stihov, doktor Planiniek se je polteno naljubimkal, mizar in trgovec sta se parkrat sporekia, skriti tat pa je slišal, da je vreden tisti samovar toliko in toliko tisočakov. Tedaj pa pridivja strašno našemar-jens, vsa zeleno oblečena, s črnimi naočniki oborožena Veseličina žena, prava Ksantipa, katero sprejme njen mož iznova s ploho stihov; žena pa
z--dežnikom razpodi vse društvo, t. j. 5
mož in Ljudmilo...... — V tem hipu ukrade tat
samovar in izgine pri belem dnevn zopet lepo skozi okno. V tem hipu pa se tndi društvo vrne zopet k seji, toda — samovarja ni najti. Hitro se razširi vest po vsem mestu, da je izginil dragocen samovar in da dobi najditelj samovarja takoj 100 gld. Od vseh stranij der6 ženske skupaj s samo-varji, zahtevajoče 100 gld., a noben ni pravi. Mej tem pestita notar in doktor ubogega starinarja, češ: samovar je bil vreden 20.000 gold. Doktor hoče odškodnino in dobi jo v — Ljudmili. Starinar mn da hčer, v tem pa pridirja stihotvorec Veselica s pravim samovarjem. Neki kmet ga je našel na cesti ter ga podaril Veselici. Doktor podari starinarju samovar, ki je trdno prepričan o prisotnosti samovarja tudi še tedaj, ko mu poredni doktor pove, da je vprizoril .vso spletko" le zato, da je dobil Ljudmilo.
Že iz te vsebine je razvidno, da je snov prastara in že neštetokrat obrabljena. Razvidno pa je tndi, kako nerodno se zapleta in razpleta dejanje, kako prisiljeno je zvezana vsa intriga. .Deus ex machina" ne nastopi samo jedenkrat, nego kar večkrat. Priplazi se tat — slučajno po dnevu — slučajno baš k seji — sliši slučajno vso laž o samo varju — ga Veseličina Esantipa slučajno reši — slučajno izgubi na cesti samovar — kmet ga najde in ga da slučajno baš Veselici. Koliko neverjetno-stij in prisiljenostij! K temu se pridružujejo še tipi, ki so vse prej nego resnični, ki pa so naj-zopernejše karikature. To so zlasti Veselica, ki govori vedno samo v stihih, starinar, ki je zabit in lahkoveren, kakor nihče na svetu, to sta notar in zdravnik, ki se vedeta kakor dva zelena fantička. Veseličina Ksantipa razvija neverjetno energijo ter služi dramatiku le za to, da spodi druitvo
iz sobe in da more---tat ukrasti samo in baft
le zarjaveli samovar I
Murnik je prilepil na glavo dejanja se dve postranski: snubljenje hohnjajočega trgovca in ljubezen Ljudmile z doktorjem. Ti dve dejanji sta grupirani okoli glavnega momenta, okoli seje, ?amo radi tega, ker se je zdelo dramatiku, da je snov sicer premalo zanimiva. Bistvene zveze pa ni mej posameznimi prizori prav nikake.
Umljivo je torej, da si je občinstvo početkom ob izvrstni dispoziciji obljubljalo najboljšega razvoja. da se je smejalo trgovcu, starinarjn, Veselici in mizarju, da pa se je končno razočarano sačelo dolgočasiti, ko so začeli nastopati figure k la Veseličina žena, mestne punice, tat in take nepotrebne pritikline. Veselica je poatal kmaln neslanež, Veseličina žena in tat sta se izgubila, ostale osebe pa se niso vedele dejati kam.
R. Murnik je velenadarjen pisatelj iu ženija-len mojster slovenskega jezika. Ima pa v svojih spisih nekatere napake, ki provzročajo, da se njegovih humoresk literarno izobraženi Čitatelji naglo naveličajo in ki so zakrivile tudi propad njegove glume.	(Pride še.)
N^Jnovejie vesti«
Dunaj 22. (Zbornica poslancev). Početkom seje je bilo jedno glasovanje po imenih. Potem je zbornica prešla na dnevni red, to je, nadaljevala se je razprava o zatoibi ministrov, govori nemški naprednjak dr. Schticher.
Dunaj 22. Pododsek proračunskega odseka je vsprejel včeraj vladuo predlogo o kreditih v blaženje bede, s to spremembo, da je svoto povišal od 8 na 9 milijonov. Finančni minister je pritrdil povišanju za kakih «55 000 gld. Poročevalcem je bil izvoljen posl. Janda.
Budimpešta 22. Govorć o vsprejetju nagodbenega provizorija v zbornici ogerski, opominja „Pester Lloyd" še enkrat opozicijo v avstrijski zbornici, naj ne spravlja v nevarnost ekzistenčnib
interesov države in naj ne zavlačnje bojana polje, ki mora ostati nedotaknjeno od narodnega boja.
Červlnjan 22. Na današnji dopolnilni volitvi aa deialai zbor goriški je bil izvoljen Evgen conte VaUntinia mesto obolelega Lovisonija. Od 215 je bilo oddanih 85 glasov, vsi za Valentinisa. (Ali ni mala demonstracija v tej pičlosti oddanih glasov? Op. nredn.)
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljan
(Dunajska cesta) katere io bile odlikovane z NajviSjim priznanjem Nj. c. In k. Via. prejasne gonpe prestolonnalednice-udove nadvojvodmje umr Štefanije "M Steklenica velja 20 kr.
Tvgovlaike braojavke ln V3ail.
Badlmpeita. Plenim znjesen 12.10 12 16 Pfieniea »a •pomlad 1898 11.76 do 11.76 Oves za jesen 6.15 6.26. — Rž za jesen 8.45 8.60. Koruza za oktober 18»?. 4.50- 4 66 PAenica nova od 78 kil. f. 12 60—12.70 jd 7» tcilo
12-76	12 8& od 80 kil t. 12.90—13 05, ort 81. kil. f. 18-05
13-10	od 89 kil. for. ——.—. *.^.raoi 6*30 9.— probo 615' 64»
Pienica: »redno ponudbe, omenjeno povpraševanj«. — Prodaja 18000 mt. st. mirno po stalnih cenah. Ri 10 nvč. ceneje. Vreme: lepo,
Praga. Nerafinirani sladkor for. 11.50 do 11 56. Za notranji trgovini t Centrifugal f. 36.60 Concasse i. 871/. Četvorni f. 38 — v glavah t. 38 25 38 60
Ham. Kava Mantoa good *varit«« >,* okfar. 40 26 ■a februar 40.75
Har.iburg. 8»nto» good ta december 32.75 sa mare
.»»»mro r.K oktobnr 82.60, 38.50. za maj 33.76. mirno.
■Jak« ban« aa. «*ctobr« mar
danes	včeraj
Državni dolg v papirja .... 102.10	102.10
,, „ v srebru . . . .102 2»	102.16
Avstrijska renta v zlatu . . . 12310	123.10
, , t krourtb . , . 101.60	101.60
Kreditne akcije.......361 26	349.60
London lOLst....... 11965	tl9.85
Napoleoni.........9.52'/.	9.63
20 mark ... U.74	11.74
100 itaij. \\f ... 46.10	46.10
11111
Zaloga pohištva in tapetarij
I lastnega izdelka, v ulici Cordaiuoli št. 2, (nasproti I :	pivarne „Aurora")
kompletne zakonike sebe in jedilnice, žel«no pohištvo In kuhioako pohištvo po Izvanrednih cenah. Prevzemljem | Inareibe v vsaki stroki. Uđftni ^ ^^ Torret
OOC
3CE
Cassa di Risparmio Triestina
(Tržaška hranilnica)
Sprejemne denarne uloge v bankovcih od 50 ni. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 — 12. ure opotadne. ObreBti na
knjižice...........3°/
Plačuje vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora se odpovedati 8 dni in zneske preko 1000 gld. pa 6 dni.
Eskomptuje menice domicilh-snc na
tržaškem trgu po .......
Posu ju je na drž. papirje avstro-ogerske
do 1000 gld po......... 4*/.
Vifije zneske od 1000 do 6000 gld. po 51/,0/, Daje denar proti vknjiženjn na posesti v Trstu.
Obresti po dogovoru.	2—24
Trst, dne 5. maja 1894.
3'/.
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
(Jain« ielesnio« (Postaja južne žeieinice.) Od dni 1. maja 1997. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.26 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— B omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono, 9.56 „ poštni vlak na Dunag, aveza s Pešto in Zajrebom 12.50 popol. omnibus v Kor ni in.
4.40 6.25 8.06 805 8.46 10.-
omnibus v Nabrežine, Videm, Rim. postni vlak na Dunty, zveza z Reko. brzovlak na Dooaj, zveza s Pešto, Reko brzovlak t Kormin. mešani vlak v Nabmžino, Videm, Rita. mešani vlak do Miirzzuschlnga. Lokalna vlaka ob praznikih.
2._ „ v Gocioo, Kormin, Cervinjan.
4.25 » v Nabrežino.	.
Tedenski vlak* 7.50 popol. (sredaji ekspros v Oetende-DOHOD:
6.55 predp. mciani vlak iz Mttrzauschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milan«, Vidma, Nabrekne. 8.35 „ brzovlak is Kormina, 9.25 „ brzovlak s Dunaja. 10.25 „ poštni vlak s Dunaja, zveza z Reko. 10.37 „ brzovlak is Rima, Benetk. 11.20 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popoL poštni vlak s Dnnaja. 7.46 „ omuibuB is Verone, Kormina, Nabrežine. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine 8.6S „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani raanaSalec lista „Edinost,*-ki je zajedno URAR. priporoča se toplo p. 11. občinstvu za popravljanje vsakovrstuih ur. Udanii Friderik Colja, vratar hiSe St. 8 via Solitarioi
Lastnik kensoreij lista .Edinost'. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Doleic ▼ Trstu.