Oldest Slovene H In Ohio ^®st Advertising Medium JJME XIX. _ leto xix. POZABILA ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI •*«?? Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) OCTOBER 27, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 254 T^otek ameriške predsedniške volilne borbe '■$ v " Ji^endiranja u C ^^alist V ° izogibata, nasprotno. ^iežeig P°''tičnih vpra-amendi- igra v ^sevpit. strank. % n f Landon, skrb- mC ^ k* ^ tN«alskih Veli]. zakonov, za-%i ],• ° ^^Jiiiiianje med J*KJbof so- i^ttiii javne zade-"^^eljuje dr. Har- Voditelji A. D. F. bodo branili "new-dealsko" socialno zakonodajo pred republikanskimi napadi. Landon kriči, da New Deal grozi z uničenjem ameriški ustavi, domovom in businessu. WASHINGTON. Ameriški*" demo-da so V "^dn ■ molče proble-, Landon sta ^ d ^aiiQon. sta ' ®dbot^ izogneta do, ,, strank ^ fofn, da bi bi- Hali _ ^ko bi odprto ^.mendiranju u- s . ""lan Tu izbegava-No vodi od- amendiranje I Rh . vztraja, potreb- ^ do f ^ mogo- , n'"Mame„taine L , >0 ^ potrebna za e-blagosta- fskiii "delavskih '3etn katerega f sedanju kongre- ^ Elmer A. '"nesete. ; Z le ^"^'šČe Se ni- zado ' J'^zveljavljenjem l'hi.= JOiejših zakonov ifksh .-J J ^dn-^v leta. N J^onih, ki se na-^e,- delovnika prija-molči IJ ™ se naha-t ^'^žnih delav-najbrž ča- nVvf T ■— - najvaž- ■ v interesu L W ^ elavstva bi vsaj V," za svojo toA^ ^ predsednika i ^tOMH ^j&vo, ki dti t ^ \ i ^ slepo drvi ^ strn Ai '"»k PW ' ki ^ w hn ^P^^zori samost. t V "ove natega za unijski voditelji se pripravljajo, da bodo ta teden nastopili v obrambo zakona o socialni zaščiti, katerega napadajo zveze tovarnarjev in republikanska visoka komanda, katere zmešani odmev je republikanski predsedniški kandidat Landon. Ameriška delavska federacija pripravlja posebno svarilo za svoje člane, naj se ne dajo potegniti za nos zavajalni propagandi, ki jo delodajalci tlačijo v v plačilne koverte delavcev, češ, da je Rooseveltova administracija naložila davek na njihove mezde. A. D. F. bo pojasnila svojim članom, da je ta '(javek' samo delavčev prispevek v novi starostno - pokojninski sklad. Daniel Tobin, podpredsednik federacije je to republikansko-kapitalistično trganje new-dealskih poskusov na polju socialne zaščite že zavrnil po radiju. Takisto je odločno odklonil to propagando John L. Lewis, načelnik Odbora za industrijsko organizacijo. Pričakuje se, da bodo unijski voditelji odgovorili na napade na zakon o socijalni zaščiti enako kot Roosevelt, namreč, da kapitalisti nasprotujejo temu zakonu samo zato, ker bodo morali prispevati v ta sklad tudi oni. Če bi zakon zvrnil celotno breme na ramena delavcev, bi ne ugovarjali. (Med delodajalci, ki strašijo svoje delavce, da bodo njihove mezde obdavčene, če bo Roosevelt ponovno izvoljen, je tudi Fisher Body Co. v Clevelandu.) BALTIMORE. — Republikanski predsedniški kandidat Alf M. Landon je včeraj obdolžil voditelje "New Deala", da imajo v načrtu uničenje ameriške ustave in da nameravajo spremeniti ameriško vladno obliko, "diktaturo po tujem vzorcu, ki bo nadzorovala naše domove, delo in business." Landon je dejal, da predsednik Roosevelt morda ne ve, kam vodi njegova pot, zato pa to toliko DELAVSTVO ZA ŠPANSKO VLADO PARIZ. — Socijalistične in komunistične mednarodne organizacije so se sporazumele za složno podpiranje španske ljudske vlade, proti kateri se je za-rotil mednarodni fašizem, da jo uniči. Komunistična mednarodna zveza strokovnih unij in Socialistična delavska intemacio-jnala sta sklenili, da bosta zahtevali od pridruženih unij sirom sveta, da skušajo preprečiti pošiljanje orožja in drugih potrebščin španskim upornikom. Kaj določa zakon o socialni zaščiti? Nič revolucionarnega in zelo pomanjkljiv je, toda boljši kot miloščina, katero ponuja Landon. zameno NACIJI DOBE KONCESIJE V ETIJOPIJI BERLIN. — Iz nemškega zunanjega ministrstva je prišla vest, da je Italija obljubila na-cijski Nemčiji lep kos etijopske pogače. Mussolini je obljubil Hitlerju, da bo pustil Nemcem koncesije, katere so dobili v I Etijopiji, dokler je bila še sa-I mostojna država, obenem pa j bodo lahko dobili nadaljne kon-j cesije za ekonomsko izkorišča-j nje Etijopije. Mussolini in Hitler se očividno čedalje bolj razumeta. PRIZNAL UMOR SVOJE ŽENE RICHMOND, Ky. — Oblasti okraja Madison so naznanile, da je 43-letni Park Deney iz West Alexandrije, O., priznal, da je umoril svojo ženo, katere razmesarjeno truplo, od katerega so bile odrezane roke in glava, so našli 18. septembra na neki farmi v tukajšnji bližini. WASHINGTON. — Kaj določa. zakon o socijalni zaščiti, ki ga republikanci zadnje čase tako srdito napadajo? Ali je res navadna sleparija, kakor trdijo kapitalisti, republikanci in njihov odmev Landon^ Poglejmo. Zakon določa, da bodo morali delavci prispevati v starostno - penzijski sklad tikom prihodnjih treh let 1 odstotek od svojih mezd. Ta prispevek bo potem postajal stopnjema viš-iji, dokler se ne bo .1 1949 zvišal na tri odstotke, na kateri višini bo potem obstal. Delavec, ki zasluži recimo 100 dolarjev na mesec, bo plačeval zdaj v ta sklad 1 dolar, čez 12 let pa 3 dolarje. Delodajalec bo moral prispevati enako vsoto kot delavec za vsakega posameznega delavca. Delavec bo nato upravičen do dosmrtne pokojnine po doseženem 65 letu svoje starosti. Delavčev prispevek odraču-na delodajalec od njegove mezde ter ga izroči zvezni vladi. Denar gre v zvezno blagajno, toda zakon določa poseben starost-no-pokojninski rezervni fond, v katerega pojde vsako leto določena vsota denarja, kar bo postavilo ta sklad na ^dravo podlago. PrizadAi 80 %a Mielavci razen hišnih uslužbencev, dninarjev, uslužbencev zvezne, državnih in občinskih vlad in u-službencev ustanov, katere poslujejo v verske, miloščinske, znanstvene, literarne ali izobraževalne s vrhe. Slednji pa zato niso deležni pokojnine. Delavec, ki izgubi delo, neha plačevati v ta sklad, ne izgubi pa pravice do denarja, ki ga je že vplačal. Po doseženem 65. letu dobiva pokojnino na podlagi tedenske plače ali mezde, kate-(Dalje na 3. str.) Zanimiv odmev iz Little Fallsa, N. Y. Frank Petavs iz Little Fallsa v državi New York, originalna slovenska korenina, ki je znan rojakom v raznih naših bolTvIdo'njego^MnUmni sveto-'^^^^l^inah v rmjmanj petih dr-valci, ki delajo premišljeno in po načrtih. Ce bo Roosevelt ponovno izvoljen, straši Landon, bo zategadelj vse zlodej poci-tral; profitnemu motivu bo od-klenkalo, business se bo moral podvreči diktatom iz Washing-tcna, ki bo tudi diktiral, kaj! žavah naše republike je poslal te dni našemu uredniku sledeče zanimivo pismo: "Že dolgo pazno zasledujem delovanje Cankarjeve ustanove in reči moram, da me iskreno veseli, da ste jo ustanovili. Nekaj takega smo resnično potre- kul- M >^"50 i,, ^"^bra, ima Fr. Nikola šu- \ «i Tri • ^ ^ je prva vlo Sv^° Is^hko pokazal Wnost. Ta ^ » "Veli Javi v vseh re- g, da sq pe- : P" "<« 'Smo lahko, dč t JI Pri opero so v •iiu Makovec sme kdo delati, koliko in za ko-l^ovah, namreč mesečno liko in ameriške svobodščine in|t"™o revijo, v katero bodo na-ameriški način življenja bodo šli:slovenski pisatelji v A-rakom žvižgait. Zato naj ame- lahko pisali v duhu Can- riški volilci volijo zanj, ki bo Carjevih del. Tudi jaz sem vam "ohranil ameriško ustavo i,% a- vsem, ki ste to prepotrebno de-meriški sistem svobodnega u- 1» ^apočeli, iskreno hvaležen. In dejstvovanja" nedotaknjenega :^egem tudi. da jih je lahko oziroma da ga bo rešil še tistih tiste, ki vam mečejo spon. v katere ga jc oDzin.o u- P^^^na pod noge, namesto da bi klenil "New Deal." pomagali. To je sramota! __I "Prilegam denar za naročni- , , i no na "Cankarjev glasnik" in Jadranova prireditev "Enakopravnost". In prosim, LETALSKE NESREČE MARION, Va. — V tukajšnji bližini je v nedeljo treščilo ob tla neko letalo, ko se je skušalo dvigniti v zrak, pri čemer je našlo smrt vseh pet oseb, ki so se nahajale v letalu. — Pri Ar-modoru v Oklahomi je v nedeljo treščilo na tla letalo F. J. Ormsbeeja iz Providenca, R. I., katerega so pozneje našli mrtvega v razvalinah letala. — Neko vojaško bombno letalo je treščilo na tla blizu Bryan's Milla v Texasu in oba pilota sta bila pri tem ubita. Coughlin pravi, da bo ostal v politiki Sinoči je govoril v mestnem avditoriju detroitski politikujo-či župnik Charles E. Coughlin ter zavrnil govorice, da se namerava po zaključku sedanje volilne borbe umakniti iz političnega življenja. "Jaz se bom umaknil iz javnosti, kadar me bodo pokopali," je dejal. Dasi se je pričakovalo, da bo Coughlin posvetil večji del govora ohijskim kandidatom njegove "unije za socijalno pravičnost", predvsem kongresniku Martinu L. Sweeneyju, pa se to ni zgodilo. Coughlin sploh ni napravil nobenega posebnega apela v Sweeneyjev prilog, temveč se je bavil pretežno s predsednikom Rooseveltom, katerega je srdito napadal, in s svojim bivšim pittsburškim pristašem Johnom H. 0'Donnellom. ki je pred kratkim vložil tožbo proti njemu, češ, da razsipa denar svoje "unije." Tudi si je privoščil WPA, o kateri je dejal, da bi morali njeni delavci "odkloniti $50.03 na mesec ter zahtevati $150." Poslušalce je pozval, da za njim ponove zaobljubo, da bo vsak pridobil njegovim kandidatom najmanj deset nadaljnih glasov. Udaril je tudi po "Gongwerjih in Sulzman-nih, ki vas prodajajo za pa-tronažo in katere je treba pognati iz javnega življenja." V zvezi z napadom na WPA je Coughlin imenoval predsednika Roosevelta "največjega skebskega delodajalca, ki ga je svet kdaj-videl." Dalje je napadel predsednika, ker si je sposodil 18 milijard od bankirjev potom prodajanja zveznih bon-dov. "Roosevelt si je sposodil 18 milijard dolarjev od skupine bankirjev, ki niso imeli niti 18 milijard centov", je grmel. Tudi je izrazil upanje, da bo volilni izzid neodločen in da bo izvoljenih toliko njegovih kon-gresnikov, da nižja zbornica ne bo mogla izvoliti predsednika, nakar bo senat moral izbrati podpredsednika. Pristavil je, da da nima nič proti temu, da bi postal predsednik "pošteni, bo-gaboječi" John Garner, sedanji podpredsednik. Sovražniki sov. Rusije se združujejo Kaže, da se je pridružila nacijski Nemčiji poleg ItaUje tudi Japonska in da obstoja tajna vojaška trozveza, naperjena proti sovjetski Rusiji. Mussolinijev list hvali Japonsko kot "predstražo konstruktivne civilizacije v Aziji . . RIM. — Italijanski vladni*"------- RUSKE LADJE NA POTU V ŠPANIJO PORT SAID, Egipt. — Trije ruski pamiki, natovorjeni z mu-nicijo, živili, avtomobili in drugimi potrebščinami za madridsko vlado, so včeraj prepluli sueški kanal ter nadaljevali svojo pot proti Barceloni. To so sovjetski tovorni parniki Leningrad, Volga in Sibirija. društva ,v ivn.. an ft Ok ^*nkar" A Pol se bo vr-društva i/TQj V 'Cankarjevi' na &L važna in na-»anov potrebna. V nedeljo je "Jadrariov" dan. Ta zbor bo imel namreč svoj jesenski koncert v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Road. Na programu so krasne pesmi za moški, ženski in mešan zbor, kakor tudi dueti in so-lospevi. Podana bo tudi komična spevoigra "Snofarji". Vabljeni ste na udeležbo, da daste podporo tej marljivi kulturni skupini, ki se že leta trudi za povzdigo naše lepe pesmi. da mi pošljete knjižico za naročnike, da vam jih bom pomagal dobivati." Bogme, to pismo je res učinkovalo kot strela iz jasnega! Kdo bi si bil mislil, da je naša kampanja za "Cankarjev glasnik" že odjeknila v Little Fall-su in da tudi Frank Petavs motri naše gibanje ter se mu pridružuje? Presneto vendar, to pa človeka že skoro gane, čeprav je Gorenjec . . . Jezero izroča ,svoje žrtve Včeraj je vodovje jezera E-rie izplavilo na suho nadaljni dve trupli ponesrečenih mor-, narjev na, tovornem parniku Sand Merchant, ki se je potopil tekom viharja 17. oktobra. Doslej je jezero izplačilo Sest utopljencev. Utonilo je 19 oseb, med njimi ena ženska, žena ladijskega častnika. Denar ukraden Mrs. Josephine Tonnies z W. 50. St. je pred enim mesecem spravila v skrinjo pet sto dolarjev v gotovini, včeraj pa je sporočila policiji, da ji je bil ves denar ukraden. Izgubila drag prstan ^Žena Georga Scotta, predsednika Scott and Fetzer Co., je v soboto zvečer obiskala neki nočni klub ter izgubila zaročni prstan, ki je stal $1,800. Žalostna vest Mrs. Antonia Branisel, 1234 E. 169 St. je dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je v Rakeku umrl oče Andrej, star 71 let. Doma je bil iz Kožljeka. Tukaj zapušča hčer Antonio in sina Franka, v Chicagu brata Antona Kranjca, v stari domovini pa pet hčera in enega sina. Seja Cankarjeve ustanove V četrtek zvečer se bo vršila redna mesečna seja Cankarjeve ustanove v navadnih prostorih v Narodnem Domu na St. Clair Ave. Vsi zastopniki in zastopnice so vabljeni, da se je u-deleže. Breskve na prodaj Anton Mah, farmar v Madi-sonu. O., nam sporoča, da ima J nad 200 bušljev hrušk, katere ■prodaja poceni. Kdor jih želi ) kupiti, naj se oglasi pri njem. krogi zanikajo obstoj tajne vojaške trozveze med Italijo, Nemčijo in Japonsko proti sovjetski Rusiji, priznajV pa, da 'gledajo enako' na sc /jetsko Rusijo ill, boljševiško nevarnost kot Japonci in naciji. Japonska, pravijo ti krogi, se ni še pridružila italijansko - nemški proti-sovjetski zvezi, ki sta jo sklenila Mussolini in Hitler. Kaže pa, da njihove izjave niso iskrene in da prikrivajo dovršeno dejstvo. To domnevo potrdil vodilni komentator Mussolinijevega lista 'II Giornale' Virginio Gay-da, ki je v preteklosti že mnogokrat služil kot uradni glasnik Mussolinijevih idej in naziranj. Gayda je v tem listu objavil članek, v katerem piše, da sta se fašistična Italija in nacijska Nemčija "odločno dvignili proti komunizmu" in da se Japonska "strinja z njima." Toda Italija in Nemčija nimata v mislih splpšne zveze proti komunizmu, praviOayda, ker "konstruktivni piJinciiVi Italije in Nemčije odklanjajo splošne metode in pretiravanje 'pakto-manije'." S temi besedami je nedvomno hotel povedati, da Mussoliniju in Hitlerju ni do pogajanj z demokratičnimi državami, katere bi rade izravnale medsebojne razlike na miroljuben način, ker jima bolj prija reševanje z orožjem, na katero se najbolj zanašata. Japonsko je Gayda zelo pohvalil. "Japonska je prednja straža žive, konstruktivne civilizacije na Pacifiku, ki brani celo Azijo pred komunistično nevarnostjo". je zapisal. "Japonske, je tudi zapustila Ligo narodov, ker liga ni pokazala najmanjše ga razumevanja življenske važnosti mandžurskega problem n. za Japonsko, kakor ga ni pokazala v etijopskem slučaju." Po teh besedah sodeč, se je Mussolini zelo spoprijateljil z japonskimi imperialisti, ti pa so se z njim vred zvezali z nacijsko Nemčijo, da v bližnji bodočnosti poskusijo pod znamenjem boja proti boljševiški nevarnosti premagati sovjetsko Rusije ter jo razkosati. Sovjetska Ru sija je vsem trem na poti, vse tri trese mrzlica pred komunizmom in vsem trem diše o-gromna, neizčrpana naravna bogastva sovjetske Rusije. BELGIJSKA VLADA KROTI FAŠISTE BRUSELJ. — Tekom nemirov, ki so jih v nedeljo po\^ro-čili v Bruslju belgijski fašisti ali "reksisti", katere vodi 30-letni Louis Degrelle, je bilo ranjenih 78 oseb, osem sto je bilo pa zaprtih, med njimi tudi Degrelle, katerega so včeraj izpustili iz zapora, dva njegova po-bočnika, štirje senatorji in sedem poslancev. Dvanajst oseb le bilo v bojih med fašisti in levičarji resno ranjenih. Belgijska vlada je odločena, zatreta fašistično gibanje v deželi. INDIJSKE PETORČKE ŽIVE ALLAHABAD, Indija. — Ljudje v trumah hite v vas Miami, kjer je neka revna mati pred nekaj dnevi porodila šes-torčke, od katerih pa je eden kmalu po rojstvu umrl, dočim je ostalih pet ostalo živih. Podrobnosti o tem slučaju še niso znane, zvedelo pa se je, da je mati šestorčkov revna ženska iz zatirane in prezirane kaste Harijanov. RUSKI FILMI PREPOVEDANI QUEBEC, Kanada. — Premi-jer kanadske province Quebec, Maurice Duplessis je včeraj povedal poslušalcem na neki katoliški svečanosti, da je vlada te province prepovedala predvajanje ruskih filmov v provinci, češ, da bi se jih utegnilo rabiti kot komunistično propagando. Prestala operacijo j Mrs. Julia Shuster. roj. Su-hadolc iz East 71 St., je srečno j prestala operacijo v Charity I bolnišnici. ' Prijateljem sodnika Lauscheta še en teden je do 3. novembra, ko bodo volilci okraja Cuyahoga med drugim odločili tudi o tem, kdo je bolj vreden zaupanja, da se ga izvoli za. okrajnega sodnika — Frank i^ausche ali Pearson, ki še zmerom dolguje propadli Standard Trust banki nad 112 tisoč dolarjev? Mašina, ki se bori za Pearsono-vo izvolitev, se je vrgla z vso silo v boj zlasti v clevelandskili zamorskih wardah, da s pomočjo črnskih glasov porazi 1 Lauscheta. Pri tem se prav nič ne varčuje z denarjem. Spričo tega je zelo važno, da se priglasi dovolj ljudi, ki bodo nadzorovali štetje glasov v mestnih volilnih kočah v črnskih wardah v torek zvečer. Prijatelji sodnika Lauscheta, ki bi bili pripravljeni vršiti to službo, so prošeni, da to takoj sporoče Johnu Lokarju ml., 1097 East 169, St., telefon KEnmore 1119 M. Shod Delavske zveze Nocoj se bo vršil v Narodnem domu (dvorana št. 1) na St. Clair Ave. shod Delavske zveze (Workers Alliance) v 23. wardi, na katerem bodo govorili demokratski kouncilman J. Novak, komunistični kandidat za kongresnika Wm. Sandburg, soc. kand. za državnega tajnika Max Wohl in coughlinoveo Leroy Diehl. Podali bodo vsak svoje stališče o relifu in WPA. Predsedoval bo Louis Zorko. Začetek ob osmih. Vstopnina prosta. Povožen Frank Zimmerman (Žiborna) je bil v nedeljo zvečer povožen na vzhodni 60. cesti in je dobil lahke poškodbe. 8TRAN 2, ENAKOPRAVNOST 27. oktobra, "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 za 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu v Kanadi in Mexici za celo lelo ........................................$6.00 za 6 mesecev ........53.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50 za 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 touts ADAMIČ-GLASNIK TUJEROD-CEV V AMERIKI Zadnja leta se mnogo piše o Louisu Adamiču. Ne samo Amerika, temveč tudi ostali svet se zanima za tega našega rojaka, i^atet iga i'l.e se je tako rekoč preko noči i\'ilo ua ameriškem literarnem o))%orju nalik sijajni raketi, ki se dvipa vi^je in višje . . . Tone črnila je že '')iio prelitega pri ocenjevanju njegovega dela, opisovanju njegove osebnosti, njegovega pojava in vsega, kar je z njim A' zvezi. Literarni ocenjevalci so se skušali, kdo ga bo bolj pohvalil, dvignil višje pod nebo in priznati je treba, da mora biti Adamič v resnici izreden človek, da ga vsa ta pohvala (mnogo je bilo nedvomno naročene v reklamne svrhe ali pa je bila zgolj ponavljanje, dočim je bila ostala bolj ali manj poštena in iskrena) ni opijanila in da se ni prevzel, napihnil in — razpočil! (Mnogo talentiranih ljudi je že bilo uničenih baš na t':k način.) Toda večina je šla pri tem mimo najvažnejšega — mimo dejstva, da tiči Adamičeva zgodovinska misija v tem, da je postal v prvi vrsti in predvsem — glasnik in zagovornik ameiiške-gu prtsuljcni"'. To je prvič nesporno dokazal s svojo knjigo "The Native's Return,'' v kateri piepričevalno pripoveduje Ameriki, da -e ji ni tieba prav nič sramovati pri-seljt'ucev s slovanskega juga, ki niso ni-kakl infei'iornezi, temveč notranje in zunanje zdravi, krepki in žilavi ljudje ne-ugnane življenske sile, ki so za Ameriko pridobitev in ne nadležno breme, nekaj, kar ji škoduje, kakor klepetajo profesionalni 'patrijotje,' propagatorji anglosaške in nordijske rasne 'supei'iornosti' in 'čistosti' itd. Obenem je bila ta knjiga klic otrokom naših priseljencev, da se jim ni treba sramovati njihovega porek-_ la, temveč, da so lahko ponosni, da so otroci priseljencev s slovanskega juga. Potem je to dalje dokazoval s članki v raznih ameriških revijah in s predavanji širom dežele, v katerih je neštetokrat z vso odločnostjo poudaril, da Amerika nima nobene pravice zviška gledati na j riseljenca kot na socialno manjvi edno bitje ter ga zapostavljati, kajti da ni bilo tega priseljenca-Slovana ali Romana, Germana, Nordijca itd., bi Amerika danes ne bila to kar je. Amerika mora biti temu priseljencu hvaležna, da jo je pomagal ustvariti! Knergija in znoj milijonov priseljencev sta vklenjena v jeklene tračnice, ki vežejo ameriški kontinent, v .sopihajoče lokomotive, ki ga merijo z vzhoda proti za padu in s severa proti jugu in obratno, v jeklene mostove, ki spajajo silne reke, v jeklene stroje, ki pro-ducirajo stoti so č različnih stvari, v ogromne tovarne in \ silne nebotičnike itd. itd. Toda to še ni bilo vse, kar je ta priseljenec prispeval k zgradnji Amerike, kajti s seboj ni prinesel samo mišic, temveč tudi um, s katerim je Ameriki silno koristil. Kaj ni samo Jugoslavija dala A-meriki Teslo, Pup i na in Peruška, dva velika znanstvenika in enega velikega u-metnika? In to so samo trije izmed mnogih! Inferiorne rase? Budalost! pravi A claniiČ. Veseli bodite, da ste nas dobili in pokažite malo hvaležnosti s tem, da pokažete vrata vsem tistim lažnjivim 'pa-trijotom,' ki skušajo vzbuditi v vas predsodke in sovraštvo proti tujerodcem! To je Adamič ponovno poudaril v (Dalje v 6. koloni) UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" c ve-Bcljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z Izjavanl ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na dragem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Uokopisov se ne \Tača. jj Jnrlronov lfrtnr - učenci Evrooc. v brodošla uvertura v nova ja- za ucenci Evrope, v FRIENDS! You are cordially invited to the HALLOWE'EN FESTIVAL DANCE given by S. N. HOME ENLIGHTENMENT CLUB for the benefit of the Slovene school fund Friday Evening, October 30th, 1936 AT 6417 ST. CLAIR AVENUE. Music furnished by Kiistoff Bros. Admission only 25c. Tax exempt. Tel. KEnmore 2641 J. Najhitrejša, direktna proga VULCANIA SATURNIA 21, NOVEMBRA — 9. JANUARJA SLIKOVITA PROGA PREKO GENOVE 15 ur ugodne železniške vožnje do vaše domovine (najhitrejši pamik j« CAX/OIA i;Mu-/!Kraji'ii na južni prosi) ^ parnik na morju) 7. novembra—14. novembra—16. januarja Na naših parnikih boste dobivali najboljšo hrano, dobro postrežbo in luksuriozne prikladnosti, radi česar je postala Italian Line glasovita. Za pojasnila in rezervacije se obrnite na kakega našega agenta ali na našo podružnico na: 1000 Chester Ave., Cleveland, Ohio REX ■ I-jgl Ist & tsrl & IrsI 6 Irnrl & Is! ©■ 1=1 ■Ir-rl <«' kiH for the ji'Veut Protection Plan* Naprodaj s tem Proda se pohištvo au 2 spal-tako malo enotna | nice, kuhinjo, obednico in sprejemno sobo; proda se za $125, ker se gre iz mesta. Poizve se na 1125 East Blvd; Tel.: GAr-field 1330. V^tiki f" Evropa, ki se bo- x.. ^®^oj kljub skupnostim spoznanjem se je Vprašajte za dokaze! Kremzar Fumhire 6806 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 2252 Odprto zvečer Fisher Body uslužbenci dobijo poseben popust do 15. novembra. # •i I Mihelicha Kongresnika v 20-temu distriklu # # # i BTEtAN t ENAKOPRAVNOST 27. oktobra, Carica Katarina Zgodovinski roman Niti najpogumnejši ljudje se niso upali iti v temen gozd, čeprav bi bili lahko zaslužili o-gromne svote in čeprav je bilo v vasi mnogo revežev, ki niso imeli pozimi drv, da bi kurili. Rajše so zmrzovali, kakor pa da bi stopili v peklenski gozd, kakor so ga imenovali. V gozdu pa je bilo tudi mnogo divjačine. Med debli visokih dreves je bilo mnogo jelenov, sm, medvedov, lisic in volkov. V košatih vrhovih so se nahajala gnezda orlov, ob obali jezera pa je bilo na tisoče labodov in drugih vodnih ptic. Te živali pa niso še nikdar videle človeka. — V peklenskem gozdu je vse mirno živelo, tu ni bilo ljudi, ki bi preganjali ubogo divjačino. Tako je bil ta gozd pragozd v popolnem smislu besede. Narava je gosto zadelala vse vhode z grmovjem, ta gozd je bil nepri-stopen človeški nogi. Nekega dne pa se je na robu gozda ustavila majhna kočija. To je bila revna kočija, ki jo je vozil samo en konj in tudi konju se je poznalo, da trpi pomanjkanje. Na vozu pa sta se nahajali dve osebi: neki starec z dolgo belo brado, poleg njega pa je sedela deklica, ki je bila stara kakih deset let. Bila je oblečena kakor Geor-gijca, ta noša pa je bila podobna perzijski. Starec je imel na glavi kožuhovinasto kapo, deklica pa se je ogrnila z lahko ruto, izza katere je gledal njen nežen in rožnat obraz radovedno v svet. Kmetje v vasi se niso malo začudili, ko se je gtarec s svojim vozom ustavil pred vaško krčmo in vprašal, po kateri poti naj bi jo mahnil, da bi prišel v peklenski gozd. Mar je ta človek znorel? Mar je bil ta starec neumen ali pa zaljubljen in se je zato napotil v ta gozd, da bi poginil B svojo mlado prijateljico? V peklenski gozd! Tedaj bi bilo zanj in za njegovo prijateljico boljše, če bi se vrgla v globok prepad pod Elbrusom! Vaščani so poskušali, da bi mu izbili to misel iz glave, starec pa je zmajal z glavo in dejal: — Meni ne preostaje ničesar drugega, kakor da si poiščem svojo srečo v peklenskem gozdu. Če bi bil sam na svetu, bi jedel svoj kruhek kjerkoli dc smrti. Toda z menoj je tale o-trok, — moja vnukinja in zanjo moram postaviti hišico, priskrbeti ji moram denarja, da ji bom lažje priskrbel moža. — Kako pa mislite, da si boste pridobili denarja v peklenskem gozdu? — Slišal sen, da je v diamantnem jezeru zelo veliko krasnih rib, — odvrne starec, — ker pa sem izkušen ribič, se bom tam bavil z nboiovom. Kar bom nalovil, bom prodal v mesto nekemu trgovcu, s katerim sem se že o vsem dogovoril. Sedaj so bili vsi prepričani, da je starec neumen. Ali bo tako nespameten, da bo Sel k jezeru in lovil ribe? | Mar ga ni strah pred nudob-nimi duhovi, ki stanujejo v globini jezera in ki bodo brez dvoma prišli takoj na površje in jubili tistega:, ki se jih je drznil motiti. — Tega starca ni škoda, — BO govorili ljudje, ki so se zbrali okoli voza, — ta je dovolj ^Igo živd, toda otrok, - o-troka je škoda. ' Ko pa so vprašali deklico, kako se imenuje, jim je odvrnila: pa tudi po obliki niso bile prav j Pripovedujejo, da so Geor- ^ nič podobne tistim ribam, kate-igijke najlepše žene na svetu, da. re je ribič lovil do sedaj. se nič na svetu ne more primer- Ulovljene ribe je srečno pri- jati z njihovo prekrasno kožo, z nesel domov in skuhal obed. o-1 njihovimi očmi, s sladko rdeči- — Imenujem se Krista! t' žene so se prestrašile in se jele križati. Takrat je bilo krščanstvo med njimi že zelo raz-! širjeno, Islam je bil premagan, j radi tega so — vaščani trepeta-jli ob misli, da se človek iz krvi in mesa upa imenovati z imenom Ordešenika. — Kako pa se imenuje tvoj ded? — —Imenuje se Mihajlo Cristis — odvrne deklica. — Na svetu ; ni boljšega človeka kakor jt moj , ded. Ah, jaz sem tako srečna, da ! ga imam. — Obljubil mi je, da mi bo napravil mnogo lepih igračk, po večerih pa me bo učil čitanja in j pisanja, kajti tudi to zna in še 'marsikaj drugega. In kmalu je stari Cristis pognal svojega konja, ljudje pa so še dolgo gledali za itjima, kakor gledamo za ljudmi, ki so posvečeni smrti. — Teh ne bomo več videli! Stari Cristis pa je objel svojo zlato vnukinjo, položil je njeno glavo na svojo ramo in dejal: — Krista, ne boj se, če odhajava v samoto. Kjer ni ljudi, tam je vedno dobro, človek se mora bati in trepetati samo pred človekom. In tako sta pripeljala v mračen in skrivnosten gozd. Krista je ploskala z rokami od veselja, ko je zagledala — množice lepih cvetlic, ki so ra-stle med travo — tu so cvetele bele, rumene in modre vijolice, šipek se je vzpenjal kvišku in tako lepo cvetel, pa tudi hija-cinte so razširjale svoj vonj po okolici, — kamor je Krista pogledala, se ji je odprl pravi raj. Kako pa so bile živali pohlevne ! I Veverice so skakale na voz in I milo gledale naša potnika, zele-j na ptica je sedla na Kristino ra-I mo in ji žvrgolela v uho, čeprav j niso bile vajene ljudi, pa se jih ; kljub temu niso bale. I Celo mladi medved je zagJe-I dal voz in neokretno tekel za I njim, kakor da bi bil pes in bi I pripadal starcu. j — Krista, ali vidiš, da sem i-I mel prav, — vzklikne Cristis, — I ko sem trdil, da se v samoti niti živali ne boje, ker jih človek še ni prestrašil in še ni zmotil nji-jhovega rajskega miru, midva ipa. — jim tudi ne bova delala napotja. Blizu jezera je Cristis ustavil konja. j S seboj je pripeljal šotor in čez nekaj trenutkov je bil lep šotor postavljen. I Deklica se je veselila lepe o-kolice. stari Cristis pa je jcl medtem graditi hišico. S svojo ostro sekiro jc podiral debla in jih tesal in čez nekaj dni je stala sredi tega skrivnostnega gozda lepa hi.šica. V hišici je bila velika soba, poleg nje pa je bila kuhinja, povsod je bilo tako lepo in čisto, tako toplo in udobno, da je bilo veselje stanovati v njej. Pred hišico je zasadil ded bršljan in kmalu je izginil les za lepim zelenim listjem. 132. POGLAVJE Prerokovanje vaščanov se ni izpolnilo. Stari Cristis si je napravil čoln, vzel je s seboj mrežo in odveslal na ribji lov. \ Ko je prvič hotel potegniti j mrežo iz vode, se je bal, da se bo mreža raztrgala. Bila je polna rib, polna čudovitih rib, kakršnih ni stari ribič še nikdar videl. Ta vrsta rib je bila doslej popolnfoma neznana. Plavuti so bili rdečkaste ali zelenkaste. Bilo je rib vseh mogočih barv, kakor da so bile sestavljene iz pisanih draguljev, stale ribe pa je skrbno nasolil in spravil v sod. Njih meso je bilo izvrstno. Stari ribič je videl, da so se njegove nade izpolnile. Pri lovu je imel takšno srečo, da je odpeljal vsak teden tri velike tovore rib do gozdnega pa-robka, kjer ga je pričakoval trgovec, vračal pa se je vedno s polno vrečico zlatega in srebrnega denarja. Svoj denar pa je skrbno spravljal v ilovnat lonec, ki se je hi-! tro polnil. | Ni minilo dolgo in lonec je bil poln denarja. Starec je bil zelo zaposlen, kljub temu pa je imel vedno dovolj časa za vzgojo svoje vnukinje. co njihovih ustnic in z njihovimi črnimi lasmi. Tem ženam ni bilo treba uporabljati umetnega barvila za ustnice, ker jih je narava sama obdarovala s prekrasno barvo. Opojen deh njenih ustnic, — tako pripovedujejo ljudje, — je omahnil vsakega mladeniča, ki se jim je kadarkoli približal. Toda Krista je bila ena izmed najlepših georgijskih deklic. Bila je podobna divji vrtnici, ki se je bohotno razrastla sredi gozda. Stari Cristis ni bil malo ponosen na svojo vnukinjo, istočasno pa je bil žalosten radi njene lepote. — Če bi ne bila tako lepa, — Ko nMmgdnat inrnkemd dan hi ko je zunaj nmiamUjeno pihal t,i bdo bo^se zanj(x je skui (hidkis sedd s narava kiimne svop T/nukmjo v topK sobi korwtKi sami ječKalsvebpumioali pa kak&^k%nvečsaniodrugun __drug»n no dru&) ik^bmdospozdjwKnirokanu ms Učil jo je čitanja in pisanja, pripovedoval ji je o tujih državah, govoril ji je o tajnostih narave in tako večal njeno duševno obzorje. Ded je skrbel za njeno dušo, za njeno telo pa je skrbela dobra narava. Kakšna je postala Krista v teh petih letih, odkar je živela i s svojim (Hedom v peklenskem gozdu! Krista se je razvila v deklico, v najlepšo deklico, kar si jih človek more misliti. Kdo pa jo bo branil, ko mene ne bo več? Star sem že,. — ne bom več mogel dolgo uživati lepote tega kraja. Tolažilo ga je edino to, da je bil lonec iz gline že poln. Potem naj odide Krista s tem denarjem iz gozda, naj gre v mesto, kjer si bo s pomočjo svojega bogastva in svoje lepote kmalu našla odličnega in njenega srca vrednega moža. Stari Cristis bi imel najrajše, če bi šla njegova vnukinja v samostan, toda ni imel poguma, da bi ji to predlagal. Posebno, kadar je \idel njene modre vesele oči, iz katerih je sijalo hrepenenje po življenju, je vedno zatrl misli o samostanu. Nekega dne pa je prišlo, česar se je stari Cristis vedno bal. Moral je Kristo zapustiti — za vedno. V deželo je prišla pomlad, jezero pa je imelo svetlo-modro barvo. Solnčni žarki so se i-grali po gladini, voda pa je bila tako čista, da si mogel videti dno. Stari Cristis je vrgel vrežo v vodo, naenkrat pa je začutil, kako se je v mreži nekaj premetavalo, hitro je potegnil mrežo, da bi jo dvignil iz vode. To bo najbrž bogat lov, kajti že je zagledal v mreži veliko in močno ribo. Ta čudovita žival je bila črna, na hrbtu je imela rdeče pege. na glavi pa je imela rumeno, skoraj zlato krono. — Prišla si mi baš o pravem času v mojo mrežo, — pomisli ribič in dvigne mrežo v čoln, — trgovec mi je dejal, da potrebuje za neko gostijo veliko ribo! Ker pa imaš tako lepo krono na glavi, ti bom dal tudi lepo i-me, — imenovala se boš carska riba. Cristis odpre mrežo, zgrabi ribo z obema rokama, da bi jo vrgel v zaboj, ki se je nahajal v zadnjem delu njegovega čolna. Naenkrat pa mu je ribo zdrknila iz rok. Cristis jo je hotel uloviti, riba pa ga je ugriznila v prst. potem pa je skočila v vodo; izginila je. Sedaj je ribič zaslišal škodoželjno grohotanje, v trenutku pa, ko je riba izginila v globini, se je barva jezera izpremenila. Bilo je črno kakor oglje. Istočasno pa je zaslišal v zra- j ku neko šumenje in valovi so se Jeli dvigati. Celo jezero je vzva-lovilo, nebo se je stemnilo, blisk je udarjal za bliskom, vmes pa je strašno grmelo. Stari Cristis se je zgrozil. Obupno je jel veslati proti o-bali, naposled se mu jp s težko muko posrečilo, da je prispel na kopno. Ko se je vrnil domov, je bil čisto prepoten. Lotil se ga je smrtni strah, znoj mu je orosil čelo. Ali govore ljudje resnico? Mar res živijo v diamantnem jezeru hudobni duhovi? Mar ni bila riba, ki jo je ujel, katera pa mu je zopet ušla, navadna riba, temveč hudobni duh, ki si je nadel ribjo podobo? Stari Cristis je sklenil, da o tem svoji vnukinji ne bo pripovedoval. Ni hotel vznemirjati h jene čiste duše. Komaj pa je stopil v hišico in ponudil svoji vnukinji roko, je mlada deklica vzkliknila: — Ded, • kaj imaš to na prstu? — Poglej, ranil si se. — Pa te ni morda pičila kača? Sedaj je šele Cristis opazil, da se mu je narelil na srednjem prstu desne roke velik zelen mehur. Stares se na to ni oziral, Krista pa mu je prinesla zdravilno mast in mu z njo prst, ki ga je zelo bolel. Čez eno uro mu je zatekla ce la roka, bila je čisto zelena, pa se je jel spuščati m^ak, J starec začutil, da ne bo vec čakal jutranje zore. ^ (Dalje, prihodnjič) 666 ustavi PREHLAD TEKOČINA, TABLETI MAZILO, NOSNE KAPLIJICE Poskusite prvi . .Ml Glavobol p. v 30-1««»' "Riib-My-TIsm' na Sv0tu. V najem kopalni- Oddajo se 3 sobe iR ca in 4 sobe in kopalnica. Vprašajte na 6424 Spilker Odda se v najem se odda do ^y„^]e znani prostor za poprav ] avtomobilov ali za drugo Prostor je 36 x 36 in se " na 1275 East 61 St., rior Ave. Poizve se na 61 Street. Tel. EndicotW^ ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSil to Bodite živahni in lahko ako ne poslusate ki r* hočete shujšati ne vživajie stnih jedil, masla, smetan jcwii, ~— , i— rij — povžijte več sadja j-^g ■gfi' in vzemite vsako jutro P" schen Salts v kozarcu voae. Mrs. Elma Verille, Havre g W Md., piše: "Shujšala sem ^ • " tov.' Sedaj mi obleka dobM T#' Nobene drastične telovaa i ki dan povžijete Kruscl^= VELIKA PRIDOBITEV zažčita grla! LaKVo se Ukrieite do do hripavosti ne bost. k.d-l.l W" Luckles so kaja, so Toasted- Je Lahka Kaja! 0pp7rl^ 1900, TU« AaMrie«D flttaeeo Ooouwir Vaše Grlo Je Obdržano Čisto za Akcijo! i''r Kadite vrsto za vrsto Luckies, iii vaše grlo ostaii/ čisto, vaš glas ostane čist. Kajti Luckies so lahka kaja! Le edino Luckies so, ki dajo vašemu g''l« zaščito, ki jo nudi '"Toasting." Zatorej izberif* lahko kajo in potem pa kadile vrslo za vrsto, p" bodo še vedno dobrega okusa — vaša usta bodo imela čist okus. Kajti Luckies so lalika kaja — napravljene iz izbranih srednjih listov . . . najbolj . tobaka, ki je '"Smetana Pridelka • * * ZADNJA NOVICA! * * 25 Nag rudnikov v Enem Tednu je Pozabilo Zapisati Svoje Ime Mnogo ljudi je v naglii i. Mobotah z\<»eer. PoHlui