V Trstu predstavili dobre prakse Ljubljane Umetniški metulji kot poziv za okolje Guglielma uporabila tretjina Goričanov Primorski dnevnik Ali bo Trst lokomotiva jeklarstva v Italiji? Aljoša Gašperlin Podpis predpogodbe za prehod škedenjske železarne iz rok bankrotirane družbe Lucchini pod okrilje skupine Arvedi je pomemben mejnik tako za Trst in tržaško industrijo kot za vso državo. Arvedijeve napovedi, da bo čez dve leti zaposlenih v njej kar 680 ljudi in da bo postal Trst strateško mesto za vso skupino, so predpostavka za razvoj in razcvet mesta, kakršnega niso verjetno pričakovali niti najbolj optimistično razpoloženi. Če se bo vse izšlo po pričakovanjih, bo namesto onesnažujoče železarne nastala sodobna tovarna, ki bo upoštevala okolje in proizvajala med drugim zelo kakovostno jeklo. Kako bo do tega prišlo in koliko delavcev bo potrebnih, je stvar domene s sindikati; sestanek z njimi je imela družba Arvedi že včeraj v Trstu, pogajanja pa se bodo nadaljevala v prihodnjih dneh. Sicer je potrebno rešiti še nekaj temeljnih vprašanj, pri katerih imajo poglavitno besedo javne uprave. Med temi je potreba po sporazumu z družbo Elettra, ki naj bi ga dosegli v kratkem, in s Pristaniško oblastjo, od katere bo zahtevala skupina iz Cremone 30-letno koncesijo za območje železarne na morju. Tod naj bi nastala logistična točka oz. »pristanišče« skupine Arvedi. Prehod železarne v Arvedijeve roke pa je strateškega pomena tudi za italijansko industrijo kot tako, ki je že več let v hudi krizi: domala ves kovinarski sektor je namreč v rokah države (in bank). Dovolj je pomisliti na tovarne grupacije Lucchini ali na železarno Ilva v Tarantu, ki jih vodijo izredni komisarji. Ti iščejo izhod iz ekonomske stiske, ki bremeni delavce vsepovsod, od Taranta (nekatere banke so sicer že ponudile pomoč) do tovarne v Piombinu. Za to je pokazala zanimanje indijska grupa Jindal South West (ki upravlja tudi družbo Sertu-bi v Trstu), čeprav je njenega predsednika Sjjana Jindala v zadnjih tednih bolj zanimala poroka hčerke ustanovitelja železarskega kolosa Zamin Pramoda Agarwala v apulijskem Sa-velletriju kot pa rešitev delovnih mest toskanskih delavcev. Skratka, tovarna pod Skednjem lahko postane prvi železarski pol v Italiji in morda v Evropi, to pa je lahko povod za preporod drugih italijanskih koncernov. Izkušnje z Giovannijem Arvedijem, ki je že lani obiskal Trst, so bile doslej pozitivne in vsi so poudarjali, da je resen podjetnik. Dober začetek narekuje dober konec. Vendar morajo svoje opraviti tudi javni upravitelji, saj drugega programskega sporazuma še ni. Arvedi-ju bo treba torej omogočiti nemoteno delo, deželna uprava in vladna družba Invitalia, ki bo nadzorovala izvajanje sporazuma, pa morata zagotoviti, da bo imelo tudi naše mesto od tega kar največjo korist. št. 212 (21.145) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 12. SEPTEMBRA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € ZDA - Ameriški predsednik predstavil svojo strategijo Obama v boj proti IS tudi z napadi v Siriji Sirska opozicija in Irak podpirata ZDA, Damask in Moskva kritična REDIPULJA - Jutri na kostnici in v Foljanu Še zadnje priprave na papežev obisk GORICA - V Redipulji in v okolici so v teku še zadnje priprave (foto Bumbaca) za jutrišnji obisk papeža Frančiška, ki mu je dobrodošlico včeraj med drugim voščila predsednica Furlanije-Julijske krajine. Od danes bodo na območju papeževega obiska stopile v veljavo stroge prometne omejitve. Pred kostnico v Redipulji se bo Frančišek v Foljanu poklonil padlim avstro-ogrskim vojakom v prvi vojni. Na 3. strani WASHINGTON - Predsednik ZDA Barack Obama je v sredo zvečer predstavil svojo strategijo boja proti Islamski državi (IS) v Siriji in Iraku, ki med drugim predvideva dodatne zračne napade na džiha-diste v obeh državah ter podporo zaveznikom na terenu. Sirska opozicija in Irak Obamovo strategijo pozdravljata, Damask in Moskva pa svarita pred enostranskimi napadi. Velika Britanija se še ni odločila, ali bo sodelovala v napadih v Siriji, Nemčija pa je to možnost že izključila. Podobno sporočilo je prišlo iz Ankare, kjer je predstavnik vlade pojasnil, da Turčija ne bo dovolila koaliciji držav pod vodstvom ZDA, da iz letalskih oporišč na njenem ozemlju izvajajo napade na džihadiste v sosednjih Iraku in Siriji. Deset arabskih držav, med njimi Savdska Arabija, pa se je zavezalo, da bo v koaliciji z ZDA na čelu sodelovalo. Na 10. strani ITALIJA - Trento Medvedka Danica poginila med uspavanjem V Trstu pripravljajo teden mobilnosti Na 4. strani Začetek pouka na Prešernu, Opčinah in pri Sv. Jakonu Na 5. strani V Solkanu odprli mizarski muzej Na 13. strani Monassijeva prisiljena zamrzniti razpise Na 4. strani GORICA - Šola Ravnatelj Strani: Dobro počutje odločilno za uspeh GORICA - Na včerajšnji prvi dan pouka je dijake, ki obiskujejo izobraževalni zavod Can-kar-Zois-Vega, sprejel tudi nov ravnatelj. To je Tržačan Primož Strani, ravnatelj poklicnega zavoda Jožef Stefan, ki od 1. septembra vodi tudi šolsko središče v Ulici Puccini. Na 12. strani TRST - Skupina Arvedi predstavila ambiciozen poslovni načrt Škedenjska železarna: v dveh letih 200 novih delovnih mest TRST - Skupina Arvedi iz Cremone bo vložila v prihodnjih 24 mesecih 172 milijonov evrov v proizvodno preobrazbo škedenjske železarne. Od zdajšnjih delavcev, ki jih je okrog 480, bo takoj zaposlila 380 (ostali bodo še naprej v dopolnilni blagajni), po 18 mesecih pa bo po napovedih potrebnih kar 650 do 680 delavcev. Skratka, družba Arvedi bo ponovno zaposlila vse zdajšnje zaposlene v železarni, tem pa bo treba dodati še približno 200 novih delovnih mest, ki jih bodo potrebovali čez manj kot dve leti, ko naj bi tovarna pod Škednjem pod krmilom novega lastnika stekla s polno paro. Na 4. strani 9771124666007 2 Četrtek, 11. septembra 2014 ALPE-JADRAN / BRDO PRI KRANJU - Mandatar Miro Cerar na posvetu o vzgoji in izobraževanju »Slovenija je danes pred etičnim izzivom« BRDO PRI KRANJU - Slovenija je danes zlasti pred etičnim izzivom, je na posvetu Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju poudaril mandatar Miro Cerar. Kot je povedal, se kot skorajšnji premier že sooča s številnimi zelo pomembnimi, a vendarle bolj površinskimi izzivi, bo pa na napačni poti, če bo sodelavce in tudi državljane pozabil spodbujati k tako potrebni etiki. »Globoko verjamem v to, da civilizacija, ki želi obstati, mora biti tudi in predvsem etična. Ne bo trajnostnega razvoja, ki ga želimo zasledovati tudi v naši vladi, če ne bo etike,« je v nagovoru zbranim dejal Cerar. Po njegovem mnenju je tudi jasno, da je kriza zlasti posledica tega, da smo padli na nekaterih etičnih izpitih. Zato moramo prepoznati in popraviti te napake, je dodal. Cerar se kot skorajšnji premier sooča »s številnimi zelo pomembnimi, a vseeno bolj površinskimi izzivi«. Denimo s tem, kako konsolidirati javne finance, spodbuditi gospodarstvo, pospeševati znanost, voditi sistem LJUBLJANA Neutemeljene govorice o vohunjenju Veleposlanik Slovenije pri Nato Andrej Benedejčič LJUBLJANA - Na zunanjem ministrstvu so včeraj opravili konzultacije z veleposlanikom pri zvezi Nato Andrejem Benedejčičem v zvezi z domnevami o njegovem vohunjenju za Rusijo. Kot so sporočili z MZZ, iz konzultacij izhaja, da »gre za neutemeljene govorice, ki nimajo osnove v dej-stvih«.Te ugotovitve potrjujejo tudi informacije, ki jih je ministrstvo pridobilo od ustreznih slovenskih varnostnih organov, kot tudi organov zveze Nato, so še sporočili z ministrstva. Tudi na Natu so sicer včerajzanikali, da bi potekala kakršna koli preiskava, povezana s Slovenijo. Tednik Reporter je včeraj ob sklicevanju na neimenovane vire poročal, da je Poljska na Natu sprožila preiskavo varnostnih organov zaradi sumov, da naj bi Benedejčič vohunil za Rusijo, s katero ima Nato zaostrene odnose zaradi krize v Ukrajini. Poljski veleposlanik v Sloveniji Cezary Krol včeraj v Ljubljani ni mogel komentirati teh navedb, saj je, kot je povedal, za novico izvedel iz slovenskih medijev. Kot je dejal, je to novico nato poslal na Poljsko, kakih uradnih odzivov pa doslej ni dobil. Zagotovil pa je tudi, da so odnosi med Slovenijo in Poljsko odlični in da državi zelo tesno sodelujeta tako v zvezi Nato kot v Evropski uniji. Za STA so se odzvali tudi na ameriškem veleposlaništvu. Dejali so sicer le, da »nimajo o zadevi nič za povedati«. Benedejčič je veleposlanik pri Natu od septembra 2011. Na ta položaj je prišel z mesta generalnega direktorja za globalne zadeve in politično multilateralo na zunanjem ministrstvu, pred tem je bil slovenski veleposlanik v Rusiji. delovanja šolstva, zagotoviti, da ljudje ne bodo živeli v revščini, in predvsem zagotoviti neko normalno, spodobno družbo, je dejal. Kot je pojasnil, se zaveda, da bo o vsem tem moral veliko govoriti in razmišljati, a »bom na napačni poti, če bom pozabil spodbujati svoje sodelavce in vse državljane k tej etiki, ki jo tako zelo potrebujemo«. Eden ključnih problemov naše družbe je po Cerarjevi oceni ta, da smo »v preveliki meri zapadli v pohlep in da je količina neresnic, manipulacij in laži absolutno nenormalna, prevelika«. Če se uspeh vidi zgolj v materialnih stvareh, pa se spregleda tisto, kar je bolj bistveno, meni. Ne glede na vse svetovne trende je zelo pomembno spodbujati »to normalno človeškost in normalne pozitivne vrednote«, je pristavil. Kar bo hitro, površno in le navidezno, na besedah in mimo etičnih principov, nas bo namreč po Cerarjevih besedah kot civilizacijo peljalo v razkroj. »Drug do drugega moramo biti človek in skušati to družbo nare- Bodoči predsednik slovenske vlade Miro Cerar diti bolj normalno, bolj človečno,« je sklenil. Zbrane je uvodoma nagovorila Tatjana Trontelj z Inštituta za etiko in vrednote Jože Trontelj in izpostavila, da je mladim treba dati neoporečno znanje in zdravo etiko. Družba namreč po njeni oceni sme računati le na toliko sreče, kolikor spoštovanja je pripravljena gojiti do etičnih vrednot. Nosilec projekta Janek Musek je dejal, da so tisti posamezniki, ki živijo v skladu z vrednotami, bolj srečni. Varuhinja človeko- vih pravic Vlasta Nussdorfer pa je opozorila, da so družine danes različne in da je prav učitelj tisti, ki ne dela razlik in sprejema tudi drugačne. »Bodite vzor otrokom in njihovim staršem,« je pozvala zbrane. Specialist klinične psihologije Aleksander Zadel je spregovoril o pomenu vzornikov za oblikovanje osebnosti otrok in mladostnikov, gost srečanja pa je bil strokovnjak za etiko v vzgoji David Carr, ki je v svojem predavanju orisal etične vidike vloge vzornikov v vzgoji. Posvet so sklenili s pogovorom s predsednikom uprave Leka Vojmirjem Ur-lepom, podjetnikom Andražem Torijem, klovneso in pisateljico Evo Š. Maurer, parao-limpijcem Darkom Duričem in nevrologom Blažem Koritnikom. Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj je včeraj na Brdu pri Kranju priredil 2. strokovni posvet Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju, ki se ga je udeležilo nekaj sto ravnateljic in ravnateljev vrtcev in šol iz vse Slovenije. KOPER - Javni zbor na Titovem trgu Zaposleni v ZRS opozorili na slabe odnose z rektorjem Marušičem Levo poslopje Univerze na Primorskem v Kopru, zgoraj rektor Dragan Marušič Slovesnost v Svetem SVETO - Vaška skupnost Sveto, Občina Komen in Občinsko združenje borcev za vrednote NOB Komen prirejajo v nedeljo, 14. septembra, ob 11. uri v Svetem (Grdol) spominsko slovesnost ob 70. obletnici velikega zborovanja. Na prireditvi, ki bo pred obeležjem I. predvolilnega zborovanja za volitve v KNOO Srednjeprimorskega okrožja, bo slavnostna govornica domača bivša državna poslanka in obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič. Zbrane bosta pozdravila komenski župan Danijel Božič in v predstavnik VZPI (ANPI) iz Doberdoba. Kulturni program bodo oblikovali Moški pevski zbor Jezero Doberdob, trobilci Pihalnega orkestra Komen, mladinci recitatorji iz Svetega in harmoni-kaš.V primeru deževnega vremena bo prireditev na dvorišču Turistične kmetije Abram-Žerjal v Svetem. (OK) Zlata Gazela podjetju SMT iz Portoroža LIPICA - Družba Dnevnik je sinoči v Lipici za najhitreje rastoče podjetje primorsko-notranjske regije in drugega finalista izbora za naziv zlata gazela 2014 razglasila portoroškega proizvajalca elektronskih naprav SMT, ki je v lasti družinskega podjetja Pick&Place. Podjetje SMT je v petih letih potrojilo prihodke od prodaje - z 2,7 na 8,5 milijona evrov. Rast je bila v celoti dosežena z izvozom in globalnim poslovanjem. Podjetje z bonitetno oceno A1++ je finančno stabilno, lani je imelo 55-odstotno donosnost kapitala in raste tudi po dodani vrednosti. V letu 2013 je ta dosegla 36.942 evrov na zaposlenega. Komisija je v obrazložitvi izbora zapisala, da je njihov uspeh v tehnologiji, a načela poslovanja črpajo iz narave. Inovativnost je v genski zasnovni poslovanja SMT. Večina njihovih inovacij, ki izhajajo iz zelo preprostega 'reševanja problemov, ki se pojavijo', je po pojasnilih komisije tako smiselnih, da je bil marketing zanje skorajda nepotreben in so se tržile tako rekoč same od sebe. »Smiselno v tem podjetju je tudi, da se lahko ljudje, ki se ukvarjajo z razvojem, v službi tudi brezciljno -igrajo. Ob tem pa vodstvo in lastniki vzporedno uvajajo tudi profesionalizacijo poslovanja. SMT deluje zelo razvojno usmerjeno in je že v fazi iskanja naslednjega mednarodnega paradnega konja. KOPER - Zaposleni v ZRS Univerze na Primorskem (UP) so na Titovem trgu v Kopru pripravili javni zbor, s katerim so opozorili na slabe odnose z rektorjem Draganom Marušičem. Direktor ZRS Rado Pišot je ob tem navedel, da je bilo vodstvo UP do zdaj na njihove pobude neodzivno. Na UP pojasnjujejo, da je problematika ZRS že uvrščena na naslednjo sejo senata. Izvajanje strategije in vizije delovanja Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) »zahteva ustrezno, raziskovalcem naklonjeno okolje. In tega danes nimamo več,« je bil kritičen Pišot. Kot je dejal, je bilo ZRS v zadnjih letih zelo uspešen pri nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih, namesto podpore vodstva univerze in umirjenega okolja za raziskovanje pa »so bile v zadnjem času številne pobude in prizadevanja ZRS v smeri reševanja tekočih problemov poslovanja in financiranja ter pobude za nadaljnji razvoj znanstvenoraziskovalnega dela s strani vodstva UP neupoštevane in zavrnjene«. Marušič naj bi tako večkrat deloval na način, da je bilo onemogočeno gospodarno in kakovostno poslovanje. »Deležni smo bili neupravičenega omejevanja pri naporih za pridobivanje novih raziskovalnih programov in izvajanje projektov,« je med drugim navedel Pišot. V ZRS vodstvu UP očitajo še diskreditacijo njihovega dela in redne rektorjeve pritiske. Odločitev za pripravo včerajšnjega shoda je med drugim podprlo več kot tri četrt zaposlenih, je še dodal Pišot. Sodelavec ZRS Jože Pirjevec je opozoril, da se ponavlja že viden scenarij, in sicer »rušenje legitimno izvoljenega vodstva«. Predstojnik Inštituta za filozofske študije na ZRS Lenart Škofje ocenil, da so bila na UP »kršena vsa pravila demokratičnega, akademskega in siceršnjega delovanja«, predstojnica Inštituta za jezikoslovje Vesna Mikolič pa je izpostavila, da je podobne pritiske, kot jih zdaj doživlja vodstvo ZRS, doživljala tudi sama kot de-kanja fakultete za humanistične študije. Na UP pa so poudarili, da je senat univerze v sredo sprejel sklep, s katerim se zavzema za reševanje vseh notranjih vprašanj UP v okviru za to predvidenih organov in pravil delovanja univerze ter se hkrati distancira od izpostavljanja notranjih zadev univerze na ulicah. »Včerajšnji shod je v popolnem nasprotju z intenco predhodno citiranega sklepa,« so zapisali v sporočilu za javnost in opozorili na domnevne nepravilnosti pri sami prijavi shoda. Obenem poudarjajo, da je problematika ZRS že uvrščena na naslednjo sejo senata UP, ki bo v sredo. PORTOROŽ - Od danes do ponedeljka Tradicionalno srečanje nekdanjih internirancev V Hotelu Slovenija v Portorožu bo od danes do ponedeljka, 15. septembra 2014 potekalo 20. jubilejno tradicionalno vseslovensko srečanje bivših internirank-internirancev, političnih zapornic-zapornikov, ukradenih otrok nekdanjih naci-fašističnih taborišč in zaporov, njihovih svojcev in prijateljev. Svečana proslava bo v nedeljo 14. septembra 2014 ob 11. uri v Kongresnem centru dvorane Colombo hotela Slovenija v Portorožu. V kulturnem programu bodo sodelovali: Tržaški Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta, orkester Slovenske vojske s solisti, recitatorja Aleksander Valič, Domen Valič in Silvana Knok. Na svečanosti želijo mladi generaciji v domovini in zamejstvu na neposreden način, pod osebnim pokroviteljstvom predsednika države Republike Slovenije Boruta Pahorja, pisatelja Borisa Pahorja, s predsednico avstrijskega državnega sveta Ano Blatnik, z evropsko poslanko Tanjo Fajon, z Zvezo Slovenskih žena iz Celovca, sekcijo Zveze partizanov VZPI - ANPI Evald Antončič in SKD Vesna iz Križa pri Trstu, mladim iz zamejstva (Celovca in Trsta) in domovine predati tradicijo in negovanje dediščine, ki jo je domoljubno in neizmerno hrabro udejani-la generacija slovenskih taboriščnic in taboriščnikov v spomin in opomin, da se te grozote nikoli ne ponovijo, poudarjajo orgnizatorji Zveze združenj borcev NOB. »Razmere doma in po svetu nas ponovno opozarjajo na aktualnost, pomen in sporočilnost, ki ga v slovenski prostor posreduje naše srečanje in proslava«, sporočajo pri ZZB in se s slavnostnim dogodkom, spominjajo 63.000 ljudi, ki so bili iz Slovenije izseljeni v različna koncentracijska in delovna taborišča in vseh 9.853 slovenskih rodoljubov, katerih življenja so ugasnila v dimnikih krematorijev. % -m OBISK PAPEŽA FRANČIŠKA Petek, 12. septembra 2014 3 DEŽELA - Poslanica predsednice Debore Serracchiani Spomin prevečkrat pomešali z nacionalistično retoriko Prizadevanja, da se vojna prizorišča razvijejo v spravne simbole VIDEM - Spoštljiv spomin nima nič skupnega z nacionalizmom ter njegovo retoriko, ki jo je dolgo časa poosebljala kostnica v Redipulji. Predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani je s to mislijo izrekla dobrodošlico papežu Frančišku, ki ga bo jutri sprejela skupaj s predsednikom vlade Matteom Renzijem. Poslanica, ki jo je Serracchianijeva naslovila katoliškim tednikom italijanskega severovzhoda, je vsebinsko gledano precej blizu odprtemu pismu, ki ga je Frančišku poslalo deset duhovnikov iz Trsta, Gorice, Furlanije in Veneta. Pismo (o katerem smo poročali včeraj) postavlja na zatožno klop nacionalistične ekcese, ki so v preteklosti in deloma še danes označevali spomin na prvo vojno, vključno z vlogo Redipulje. »Jutri bomo v Redipulji skupaj s Svetim očetom, našimi vojaki, njihovimi družinami ter verniki iz raznoraznih krajev. Z nami bodo tudi sto tisoči padlih, ki tam počivajo in nas opominjajo,« je v izjavi zapisala predsednica FJK. Ta opomin bi morali po njenem mnenju upoštevati tudi pobudniki postavitve spomenika v Redipulji, ki so pomešali spomin in spoštovanje do padlih z nacionalističnimi proslavami. Serracchia-nijeva izpostavlja, da bodo Frančiška sprejeli škofje in verniki iz držav, ki so bile pred sto leti v vojni in ki zato ohranjajo še živ spomin na tisto tragedijo. Gre za italijanske, slovenske, hrvaške, avstrijske in madžarske družine, katerih očetje, sinovi, bratje in bratranci so se borili na nasprotnih frontah. Predsednica deželnega odbora se pred papeževim obiskom spominja težkih in vsakodnevnih prizadevanj ljudi dobre volje, ki se večkrat tudi s pomočjo kristjanske prakse odpuščanja zavzemajo za spravo. To je omogočilo, da so nekoč vojna območja sedaj postala območja miru in sprave. Serracchianijeva pri tem nima v mislih le Furlanije-Julijske krajine, temveč tudi sosednje Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško, ki so skupaj z Italijo sestavi del Evropske unije. To naj bo po njenem mnenju ponos za vse ljudi, ki so doma v tm delu Evrope. Predsednica Dežele bo Frančišku darovala mozaik s podobo Oglejskega križa, rokopis Markovega evangelija-Il Vanzeli seont Marc v furlanskem jeziku ter tudi kolajno, ki jo je FJK skupaj z obrambnim ministrstvom izdelala ob 100-letnici začetka prve vojne. Cesto zaprejo že danes REDIPULJA - Državno cesto št. 305 pred kostnico v Redipulji bodo zaprli prometu že danes ob 15. uri. Zapora bo veljala od križišča pri tovarni Detroit do kro-žišča pri Foljanu. Jutri ob 7. uri bodo zaprli cesto pred ronškim letališčem, po kateri se bo papež Frančišek odpeljal do avstroogrskega pokopališča v Foljanu in kostnice v Redipulji. Kdor bi se rad dopoldne odpravil na letališče, bo to po 7. uri lahko storil le iz industrijske cone, do katere bo možen dostop iz Soleschiana. »Zapora bo začela veljati v Ulici Tambarin, do koder je do letališča kakih tristo metrov hoje,« pojasnjuje poveljnik goriške prometne policije Gianluca Romiti. Ob 7. uri bodo zaprli tudi avtocestni izvoz pri Redipulji, zaporo državne ceste št. 305 bodo podaljšali do središča Ronk. Parkirišča bodo uredili ob tovarni Selex in ob robu Folja-na. »Dostop do kostnice bo akreditiranim obiskovalcem omogočen le še nekaj minut po sedmi uri,« razlaga Romiti. Na kostnici bo prostora za 15.000 ljudi, ostali obiskovalci bodo dobili mesta na cesti pred ploščadjo in okrog nje. Za informacije bodo na voljo prostovoljci civilne zaščite in policisti. V Redipulji je vse že pripravljeno za jutrišnji papežev obisk bumbaca FOLJAN - Obisk avstro-ogrskega pokopališča Franz je žal postal Francesco Posmrtni ostanki več kot 14 tisoč vojakov različnih narodnosti, med katerimi tudi številni Slovenci in Hrvati FOLJAN - Med svojim jutrišnjim obiskom se bo papež Frančišek pomudil tudi na avstro-ogrskem pokopališču v Fo-ljanu. Gre za pokopališče, ki se nahaja ob glavni cesti Zagraj - Redipulja in le nekaj sto metrov pred stopničasto kostnico, kjer bo potekal osrednji del papeževega verskega obreda. Kostnica italijanskih padlih je vsem zelo znana, precej manj pa pokopališče avstroogrskih vojakov. Na portalu stoji napis v nemščini »Im Leben und im Tode Vereint« (Združeni v življenju in smrti). Napis je namenjen posmrtnim ostankom 14.406 padlihavstroogrskih Levo vhod na avstroogrsko pokopališče v Foljanu, desno nagrobnik s poitalijančenim :_ J vojakov, ki so zadnji dom našli na foljan-skem pokopališču. Iz razpoložljivega gradiva, ki je resnici na ljubo zelo skopo, je razbrati, da so po vojni italijanske oblasti te mrtve prenesli iz manjših pokopališč, s katerimi je bila posejana vsa okolica (zlasti v Dolu in v dolinicah na Doberdobski planoti). Iz tablic na grobovih gre sklepati, da so nekaj padlih prinesli tudi z bojišč na Piavi oz. iz italijanskih ujetniških taborišč. Grobovi 2.406 padlih in identificiranih vojakov so lepo urejeni in opremljeni s cementnimi nagrobnimi kamni ter tablico z imenom padlega. Na mnogih kovinskih tablicah je vgravirano celotno ime padlega in datum smrti, v mnogih primerih pa je navedeno le ime ali priimek brez datuma. Najti je mogoče tudi nekaj desetin grobov, na katerih je žal ime padlega poitalijančeno: npr. Franz je postal Francesco, Josef - Giuseppe, itd. Dobra polovica označenih grobov nakazuje, da v njih ležijo vojaki mad- NAKLJUČJE - Giovanni Carlo Bergoglio je preživel Soško fronto Papežev ded na reki Piave Ob vstopu Italije v vojno je bil vpoklican in bil dodeljen 78. pehotnemu regimentu, ki je imel položaje na Sabotinu REDIPULJA - Ko je Italija v letu 1915 napovedala vojno Avstoogrski, je na fronto poslala 31 tisoč častnikov in več kot milijon vojakov. Med temi je bil Giovanni Carlo Bergoglio, sin Fran-cesca in Marie Brugnaro, rojen leta 1884 v kraju Brico Marmorito di Portacomaro Stazione blizu Astija v Pie-montu. To je bil ded sedanjega papeža Frančiška, ki je od Giovannija Bergo-glia slišal veliko bolečih zgodb o tem, kako je bilo na reki Piave. Papež Frančišek je to povedal junija letos, ko je govoril karabinjerjem ob njihovi dvestoletnici. Njegove besede so spodbudile raziskovanje v civilnih in vojaških arhivih severne Italije, posebej v Turinu, Alessandrii in Astiju. Iz najdenih podatkov izhaja, da je bil papežev ded na nabornem pregledu 28. junija leta 1904. Star je bil dvajset let, visok je bil meter 66 centimetrov, imel je kodraste lase in rjave oči. Zaradi neustreznega prsnega koša je bil po tedanjih pravilih oproščen vojaške službe, a to le za nekaj let, kajti ob vstopu Italije v vojno je bil vpoklican 10. julija 1916 in bil dodeljen 78. pehotnemu regimentu, ki je imel položaje na Sabotinu nad Gorico. Regiment pa je bil sestavni del brigade Toscana, ki je sodelovala v hudih bitkah poleti leta 1916. Ob koncu vojne je Bergogliov regiment štel 882 mrtvih 1.573 pogrešanih in 3.846 ranjenih. Papežev ded Giovanni Carlo Bergoglio je bil med preživelimi, dodelili so ga bersaljerjem v Astiju, 15. avgusta 1919 pa je bil demobiliziran s pohvalo in 200 lirami nagrade. Vrnil se je domov in je z leti lahko svojim vnukom pripovedoval vojne zgodbe. Takrat ni mogel vedeti, da bo eden izmed njih postal papež Frančišek, ki se bo s spominom na deda nekoč vrnil na njegova bojišča. Strelski jarki pri Romjanu žarske narodnosti, ostala imena pa so mešana, kot je bila pač narodnostno mešana avstroogrska monarhija. Kar nekaj je grobov, ki jasno kažejo, da so tam pokopani tudi slovenski in hrvaški vojaki (Umek, Pregelj, Rebec, Lastovka, Krivec, Zupančič). V sredini na koncu pokopališča se nahaja skupni grob, kamor so položili ostanke neznanih vojakov. Pod velikim križem počiva okrog 7.000 avstroogrskih vojakov vseh narodnosti. Na tabli je vklesan napis z obilico retorike: »Tu je bratska milost zmagovite Italije zbrala posmrtne ostanke 7.000 junakov avstro-ogr-ske armade, ki so padli v ljubezni do domovine«. Zraven so še spominske table v nemščini, madžarščini in v slovaščini. Na levem in desnem robu pokopališča se nahajata še dva skupna grobova, ki hranita posmrtne ostanke kakih 5.000 neznanih vojakov Donavske dvojne monarhije. O nastanku pokopališča v Foljanu, ki sodi med večje na italijanskem ozemlju so, kot rečeno, podatki dokaj skopi in pomanjkljivi. Gotovo je, da so mu sedanjo obliko dale povojne italijanske oblasti, ki so ukinile manjša pokopališča in uredila nekaj novih in večjih. Poleg Foljana poznamo lepo urejeni avstroogrski pokopališči v Palmanovi in v Bračanu na Goriškem ter v Nabrežini in na Proseku na Tržaškem (ti dve sta bili v uporabi že med Soško fronto). Obstajajo celo nekatere verzije, da so zametek pokopališča v Foljanu uredile že avstroogrske vojaške oblasti konec leta 1917 in v letu 1918, ko so se vojni spopadi nadaljevali na reki Piave. V nekaterih publikacijah novejše izdaje pa tudi na manjši tabli ob vhodu na pokopališče je moč prebrati, da je leta 1974 za obnovo in ureditev objekta poskrbela vlada avstrijske zvezne dežele Štajerske in združenje štajerskih gasilcev, leta 1989 pa so pokopališče na novo preuredili člani avstrijskega Črnega križa, ki skrbi prav za ohranjanje spomina na padle vojake. Vse posege opravljajo v sodelovanju z italijanskim komisariatom »Onoranze Caduti in guerra« in občino Foljan-Redipulja. Vsekakor gre za zanimiv spominski objekt, ki je zelo obiskan. Vsaj tako je mogoče sklepati po vencih in zastavicah držav, ki so nastale po propadli Avstroogrski. (vip) 4 Četrtek, 11. septembra 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ŽELEZARNA - Skupina Arvedi predstavila podrobnosti poslovnega načrta, med temi 200 novih delovnih mest Železarna: 680 zaposlenih in naložba 172 milijonov evrov Skupina Arvedi iz Cremone bo vložila v prihodnjih 24 mesecih 172 milijonov evrov v proizvodno preobrazbo škedenjske železarne. Od zdajšnjih delavcev, ki jih je okrog 480, bo takoj zaposlila 380 (ostali bodo še naprej v dopolnilni blagajni), po 18 mesecih pa bo po napovedih potrebnih kar 650 do 680 delavcev. Skratka, družba Arvedi bo ponovno zaposlila vse zdajšnje zaposlene v železarni, tem pa bo treba dodati še približno 200 novih delovnih mest, ki jih bodo potrebovali čez manj kot dve leti, ko naj bi tovarna pod Škednjem pod krmilom novega lastnika stekla s polno paro. To je izšlo s sestanka med skupino Arvedi in sindikalnimi predstavniki zaposlenih v železarni, ki je bilo včeraj popoldne na sedežu tržaške Confindu-strie. S tem se je tudi začelo formalno posvetovanje med sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl, Uilm-Uil, Ugl in Faims in družbo Arvedi, ki jo je zasto- pal pooblaščeni upravitelj družbe Siderurgica Triestina (ST) Francesco Rosa-to (to družbo je ustanovila skupina Arvedi specifično za odkup železarne). Sestanek je sledil podpisu predpogodbe za odkup veje družbe Lucchini, do katerega je prišlo po začetnem srečanju v Rimu v sredo zvečer v Trstu. Formalno srečanje med skupino Arvedi in sindikati je tako potekalo popolnoma v skladu z obstoječimi normativi in zakonodajo, ki urejuje te postopke. Sindikati so se predstavili z namenom, da zaščitijo delovna mesta zaposlenih in da izvejo kaj več o načrtih podjetnika Giovannija Arvedija. V zadnjih mesecih je bilo namreč manj govora o prihodnosti železarne, srž dogajanja pa je bil v Rimu. Sindikate je poleg usode zaposlenih zanimalo izvedeti tudi za dogajanje glede koncesije Pristaniške oblasti in gradnje pomola na območju železarne ter za sporazum z družbo Elettra, s katero se družba ST še pogaja in brez katerega je vsako načrtovanje glede nove tovarne v bistvu nemogoče. Rosato je na sestanku odgovoril na vsa vprašanja, sindikalisti pa so nazadnje izrazili zadoščenje. O tem, kdaj bo 380 delavcev prešlo pod skupino Arvedi, kakšni bodo delovni pogoji in kakšne bodo njihove plače, bodo razpravljali prihodnji teden na dveh dodatnih srečanjih z Rosatom. Izid teh srečanj bodo predstavili delavcem na sindikalni skupščini v železarni predvidoma prihodnji petek pred novim sestankom z družbo Arvedi, ki bo v ponedeljek, 22. septembra. Skupina Arvedi je na sedežu Con-findustrie včeraj prvič predstavila sindikatom vse podrobnosti novega poslovnega načrta, ki je po oceni sindikatov ambiciozen, dober in verodostojen. Trst bo postal na osnovi načrta v bistvu »sestavni del« koncerna v Cremoni, je povedal Rosato, Trst pa bo za skupino Arvedi strateškega pomena za surovine. Na pomolu železarne bodo ladje pretovarjale 2,2 tone surovine vsako leto, ki jo bo nato družba Arvedi obdelovala. V tej luči bo vsekakor potrebno ugotoviti, ali bo treba izboljšati infrastrukturo. Sicer je Rosato potrdil, da sloni poslovni načrt na nekaterih temeljih: prvi je ponovno proizvajanje litega železa z uporabo plavža, ki je zaradi vzdrževalnih del ustavljen, drugi obnovo in ovrednotenje območja na morju z gradnjo pomola za ladje s surovinami in tretji namestitev naprav za hladno valjanje. Skupna naložba skupine v prihodnjih dveh letih bo 172 milijonov evrov, dodatnih 41,5 milijona evrov pa bo prispevala država. Okoljevarstve-ni ukrepi bodo zahtevali 35 milijonov evrov, ki jih bo družba Arvedi potrošila v letih 2014 in 2015. Leta 2016 bo lahko nova tovarna stekla s polno paro, takrat pa bo potrebnih, kot rečeno, 650 do 680 delavcev, kar pomeni 200 novih delovnih mest. Sicer ostajata odprti, kot rečeno, še dve vprašanji. Temeljnega pomena je podpis sporazuma med družbama ST in Elettra, zadnjo besedo pa imajo pri tem nekatere banke. Kot smo izvedeli, sta dve banki že dali povoljno mnenje in pričakujejo, da bodo sklenili dogovor še pred koncem meseca. Glede 30-letne koncesije pa je Rosato napovedal,da bodo v kratkem posredovali dokumente z ustrezno prošnjo tržaški Pristaniški oblasti, o tem pa bo odločal pristaniški odbor. Aljoša Gašperlin Srečanje je bilo na sedežu tržaške Confindustrie fotodamj@n PRISTANIŠKA OBLAST - Zaradi preiskave računskega sodišča Marina Monassi zamrznila razpise za nove zaposlitve Predsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi je zamrznila razpise za nove zaposlitve, ki so v zadnjem času dvignili veliko prahu v mestu. Do zamrznitve razpisov je prišlo formalno zaradi tega, ker je računsko sodišče začelo ustrezno preiskavo in namerava torej predsednica Monassijeva počakati na razsodbo sodišča. Monassijino odločitev sta posredovala javnosti funkcionarja Pristaniške oblasti Roberto Magris in Antonio Gurrieri na srečanju s predstavniki panožnih sindikatov Filt-Cgil, Uiltraspor-ti, Ugl Mare in Ciu Unionquadri Renatom Kneippom, More-nom Nonisom, Gianfrancom Ferrijem in Sergiom Nardinijem. Rok za vlaganje prošenj je zapadel 22 avgusta in je Pristaniška oblast do takrat prejela več kot 500 prošenj, vendar ni sestavila nobene lestvice, ravno tako ni opravila nobenega kolokvija. Monassijino početje se je zdelo marsikomu samovoljno in avtokratsko, saj je objavila razpis za delovna mesta, ki so bila v bistvu že zasedena, ali pa bi jih moralo zasesti notranje osebje. Na to je med drugim javno opozoril deželni tajnik sindikata Cgil Franco Belci, ki je potezo predsednice Monassijeve nato tudi prijavil sodnim oblastem. Belci je med drugim poudaril, da je kadrovanje v zadnjem hipu sporno in nepotrebno, saj v podjetju razpolagajo z osebjem, ki bi lahko opravljalo delo za razpisana delovna mesta. Ta argument je Belci utemeljil s predlogom, da terminske pogodbe spremenijo v pogodbe za nedoločen čas, službo za stike z javnostjo pa naj opravlja oseba, ki je to delovno mesto leta 2010 dobila z veljavnim javnim razpisom. CGIL - Posvet o avtonomijah Susanna Camusso v Narodnem domu Susanna Camusso Deželni sindikat Cgil prireja danes ob 9. uri v Narodnem domu v Ul. Filzi posvet, namenjen razpravi o lokalnih avtonomijah in torej tudi specifičnemu statutu Dežele FJK. Srečanja se bodo med ostalimi udeležili deželna predsednica Debora Serracchia-ni, strokovnjak Sergio Bartole, vladni podtajnik za avtonomije Gianclaudio Bressa, članica paritetne komisije država-dežele Elena DOrlando in deželni tajnik Cgil Franco Belci, posvet pa bo zaključila državna tajnica sindikata Cgil Susanna Camusso. OBCINA TRST Tudi v mestu teden mobilnosti Občina Trst je tudi letos pristala na Evropski teden mobilnosti, ki se bo začel že jutri ob 9. uri, ko bodo za promet zaprli Ulici Mazzini in Imbriani. Zapore, ki jih sicer že izvajajo ob vikendih, bodo trajale do nedelje ob 20.uri. Posledično bodo preusmerili avtobuse, ki vozijo v omenjenih ter sosednjih ulicah. Pobude in prireditve so na včerajšnji novinarski konferenci predstavili zastopniki Občine, Pokrajine ter številnih športnih, rekreacijskih ter drugih združenj, ki bodo na razne načine pomagala pri tej zamisli. Od ponedeljka do srede, 17. septembra bodo v Ul. Locchi pred cerkvijo poskusno izvedli t.i. Cono 30, v kateri vozila ne bodo smela presegati hitrosti 30 kilometrov na uro. A ne gre le za to. Na območju bodo postavili neke vrste inštalacijo-laboratorij, kjer bodo imeli glavno besedo otroci in gojenci občinskih rekreatorijev. V teden mobilnosti sodijo tudi kolesarski pohodi v sklopu pobude Granfondo Europa, ki bodo jutri in v nedeljo. Vrhunec predstavlja nedeljski Maraton prijateljstva Ljubljana-Trst, ki se bo končal v Lonjerju (tržaški kolesarski prestolnici) ob 14.uri. Poldrugo uro kasneje bodo v Lonjer prispeli udeleženci Granfonda Europa (spletni naslov www.gran-fondodeuropa.com). Pri Fernetičih ustavili 10 sirskih državljanov Mejni policisti so včeraj na Krasu ustavili deset sirskih državljanov, ki so nezakonito vstopili v Italijo. Policisti so opazili nezakonite priseljence, ki so se sprehajali blizu hitre ceste pri Padričah in jih ustavili. Sirci so bili stari od 21. od 47. leta starosti, policisti pa so sprva ugotovili, ali so potrebovali pomoč in kakšno je bilo njihovo zdravstveno stanje. Iz prvih kontrol je izšlo, da je deset Sircev vstopilo v Italijo že zgodaj dopoldne s pomočjo kombija, prihajali pa so z zahodnega Balkana. Potem ko so se ustavili pred mejo in nekaj ur zaspali v nekem gozdu, so Sirci nadaljevali peš in prekoračili mejo. Za potovanje so plačali več tisoč evrov. Poškodovali avtomat Trieste Trasporti Neznani storilci so prejšnjo noč poškodovali prodajni avtomat vozovnic prevoznega podjetja Trieste Trasporti na avtobusni postaji v Ul. Campanelle. Osebje družbe TT je opazilo, da so skušali tatovi ukrasti denar, vendar jim podvig ni uspel. Preiskavo vodijo policisti tržaške kvesture. / TRST Petek, 12. septembra 2014 5 ŠOLSTVO - Prvi dan pouka na Prešernu Na liceju 232 dijakinj in dijakov, med njimi je 47 prvošolcev Šolsko leto v znamenju novosti - Letos 45-letnica poimenovanja šole Včeraj se je pouk začel tudi na Liceju Franceta Prešerna, kjer so se dijaki na šoli zbrali ob 10. uri, posebne pozornosti pa so bili deležni prvošolci, za katere je predviden večdnevni program sprejemanja s spoznavanjem tako šole kot krajevnega okolja. Vseh dijakov je letos na liceju 232, od katerih je 47 prvošolcev, za katere bo šolsko leto, ki se začenja, tudi leto praznovanj, saj bodo na šoli obhajali pomembni obletnici: 11. decembra letos bo namreč poteklo 45 let od poimenovanja liceja po Francetu Prešernu leta 1969, 8. oktobra prihodnjega leta pa bodo obhajali 70. obletnico ustanovitve šole leta 1945. Obenem bo novo šolsko leto potekalo tudi v znamenju novosti. Ena od teh je uvedba digitalnih šolskih dnevnikov, saj bodo uvedli programsko opremo Infoschool v slovenskem jeziku, ki so jo v preteklem šolskem letu že uporabljali na slovenskih šolah na Goriškem, s katerimi je licej tudi stopil v stik. Šola je tako z denarjem od šolskih pristojbin in prostovoljnih prispevkov staršev poskrbela za nakup 22 novih fiksnih računalnikov, ki so jih namestili po vseh Ravnateljica Loredana Guštin z zadovoljstvom opazuje dijakinje in dijake, ki se odpravljajo v šolske učilnice foto damj@n učilnicah, prav tako so kupili tudi programsko opremo za znanstveno raziskovanje oz. znanstveni laboratoriji, ki je v rabi v šolah v Sloveniji, že v lanskem šolskem letu pa so kupili deset projek- torjev za didaktično uporabo, v kratkem pa bodo poskrbeli za nakup dodatnih. Poleg tega je Pokrajina Trst poskrbela za nakup in dostavo novih klopi, stolov in mizic za računalnike, prav tako je po- ŠOLSTVO - Prvi dan pouka Sv. Jakob in Opčine V mestnm predelu skupaj 185 učencev in dijakov - Na openski večstopenjski šoli 605 vpisanih Sv.Jakob: ravnatelj Marjan Kravos pozdravlja učence in starše foto damj@n Včeraj se je pouk začel tudi na večstopenjskih šolah pri Sv. Jakobu in na Opčinah. V vrtcih, osnovnih šolah in na Nižji srednji šoli Ivana Cankarja v okviru šentjakobskega zavoda bo v letošnjem šolskem letu sedelo 185 učencev in dijakov: 74 v vrtcih, od katerih 25 v prvem letniku, dalje 78 v osnovnih šolah (od tega 15 v prvem letniku) in 33 na NSŠ Ivana Cankarja, kjer bodo letos imeli 13 prvošolcev. Openska večstopenjska šola pa bo letos štela 605 učencev in dijakov: 176 v vrtcih (54 v prvem letniku), 266 v osnovnih šolah (50 v prvem letniku) in 163 na nižjih srednjih šolah Srečka Kosovela na Opčinah in Frana Levstika na Proseku, od katerih je 51 prvošolcev. skrbela za ureditev novega prehoda za osebe s posebnimi potrebami v prvem nadstropju ter začela z deli za ureditev dotrajane obloge na pročelju in zunanjih površinah šolske stavbe. Kmalu bo šola poleg telovadnice razpolagala z dodatnim prostorom za telovadbo, saj bodo v galeriji nad telovadnico namestili rabljeno telovadno orodje. V kratkem bodo tudi stekla dela za nadgradnjo brezžične wi-fi povezave, za kar je šola od italijanskega ministrstva za šolstvo prejela prispevek v višini 15.000 evrov. Prav tako bodo na šoli imeli po novem vsaj enkrat tedensko psihologa dr. Iztoka Spetiča, ki bo na voljo za individualne in skupinske pogovore, za kar se morajo na liceju zahvaliti Dijaškemu domu, ki je šolo vključil v večji projekt, ki zadeva dijaške domove po Sloveniji. V okviru šolske izmenjave v okviru projekta Kepass, ki poteka v sodelovanju z Deželo FJK, Zavodom Združenega sveta in zavodi za šolstvo iz republik bivše Jugoslavije in Albanije, pa so trije dijaki liceja (Andraž De Luisa in Ivo Ušaj iz 4.B razreda in Maja Kojanec iz 2. klasičnega liceja) s 1. septembrom začeli obiskovati pouk na Gimnaziji Slo-bodana Škerovica v Podgorici v Črni gori, prihodnjo soboto pa bodo v Trst prispeli trije dijaki omenjene gimnazije, ki bodo obiskovali pouk na liceju Prešeren, bivali pa v Dijaškem domu. (iž) Od 15.9. novi številki zdravstvenih servisov Deželna uprava sporoča, da bo deželni zdravstveni klicni center od ponedeljka, 15. septembra odgovarjal na novi številki: 0434223522 (klic iz fiksnih telefonov) ter (0039)848-448884 (iz tujina in prenosni telefoni). Specialistične preglede in druge izvide bo mogoče rezervirati od ponedeljka do petka med 7.30 in 18.uro (ob sobotah od 8, do 12. ure), informacije za socialne službe in storitve pa bodo nudili od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro ter ob sobotah, nedeljah in praznikih med 9. in 14. uro. Tipični pridelki Krasa in Brega na prazniku v Gročani SKD Krasno polje v sodelovanju z občinama Dolina in Milje vabi na Septembrski vaški praznik in raz-stavo-sejem tipičnih pridelkov Krasa in Brega v Gročani jutri in v nedeljo. Pobuda spada v projekt občin Milje, Dolina in Zgonik predložen na razpisu Lokalne akcijske skupina Kras, s financiranji iz sredstev Programa za razvoj podeželja dežele Fur-lanije Julijske krajine, Deželnega programa za razvoj podeželja 20072013. Dogodek je podprla tudi Zadružna kraška banka. Na devinskem gradu drevi o uplinjevalniku V kongresni dvorani devinskega gradu bo drevi ob 19.30 javna skupščina o »mini« uplinjevalniku ob izlivu Timave. Prireja jo delovna skupina, ki ugovarja načrtu za plinski terminal. Tekmovanje mladih zidarjev V trgovskem centru Torri d'Europa bo jutri med 9. in 14. uro deželno tekmovanje za izbor najboljšega mladega zidarja. Štiri dvočlanske ekipe, po ena iz vsake pokrajine v FJK, se bodo pomerile v gradnji manjšega zidanega objekta na izolacijski in protipotresni podlagi. Tekmovanje bo v drugem nadstropju centra, pri stopniščih in dvigalih. Najboljši par se bo uvrstil v vsedržavni finale, ki bo 25. oktobra na sejmu Saie v Bologni. Podobna tekmovanja potekajo v teh tednih v šestnajstih italijanskih deželah. Jutrišnje deželno tekmovanje Ediltrophy prireja šola za gradbenike Edilmaster iz Trsta v sodelovanjem z upravo trgovskega centra Tor-ri d'Europa in s pokroviteljstvom občine, pokrajine ter poklicnih zbornic inženirjev, arhitektov in geometrov. ŠOLSTVO Pojasnilo Občine Trst glede azbesta Mestna uprava pojasnjuje, da vsi posegi za odstranjevanje azbesta v šolskih stavbah (med drugim na Opčinah) potekajo v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem. V skladu z zakonodajo vse strokovne ekspertize postavljajo na prvo mesto varnost, kar bo seveda veljalo tudi med izvedbo sanacije. Podjetja, ki bodo odstranjevala azbest, v teh dneh načrtujejo predvidene posege, ki jih bodo predhodno poslala zdravstvenemu podjetju. Slednje je poklicano, da jih odobri in poskrbi za potrebna operativna navodila. Občina in zdravstveno podjetje, kot piše v sporočilu za javnost, sta na razpolago staršem in šolskemu osebju za vse informacije ter pojasnila o napovedanih posegih. PROSEK - Starši in učitelji osnovne šole ob začetku šolskega leta Skupaj načrtujejo dejavnosti Praznovali bodo 20-letnico poimenovanja po Avgustu Černigoju - Sodelovanje z društvi, popoldanske dejavnosti, ekološka in prometna vzgoja Novo šolsko leto se je pričelo in vsi dejavniki se pripravljajo na novo sezono. Na Proseku so se učiteljice in učitelji, predstavniki staršev in predsednik Združenja staršev sestali že v torek, bi da se seznanili z načrti, projekti in pobudami v šolskem letu. Nadaljuje se odlično sodelovanje z vaškimi organizacijami, v prvi vrsti z Godbenim društvom Prosek in s Kulturnim domom ter z openskim Skladom Mitja Čuk in z udeležbo pri kari-tativnih akcijah. Obiskali bodo vaške spomenike in pokopališče, se udeležili Bralne značke, Cankarjevega in Vegovega tekmovanja in si ogledali gledališke predstave. Šola bo poglobila ozaveščanje o ekoloških vprašanjih kot so varčevanje z vodo in energijo ter ločeno zbiranje odpadkov. Učiteljica Sil- Predsednik ZSP Massimo Viller via je tudi spomnila na to, da šola na Proseku letos obhaja 20. obletnico poimenovanja po velikem umetniku Avgustu Černigoju. Po besedah predsednika Massima Villerja se bo Združenje staršev tudi letos potrudilo, da organizira kakovostne popoldanske dejavnosti za otroke. Predvideni so: pisanje nalog, delavnica ročnih del, gledališka skupina, šah in morebiti tudi glasbeni krožek. Ob priložnosti snidenja je predal dar Javne agencije za varnost prometa Republike Slovenije, ki je šoli podarila 50 izvodov prenovljene izdaje brošure Prvi koraki v svetu prometa in nekaj plakatov pobude, za kar se je učno osebje zahvalilo. Brošuro bo prejel vsak otrok v prihodnjih dneh. Združenje staršev pa razpolaga tudi z obnovljeno spletno stranjo www.zsprosek.net - ki se ponaša s tehnologijo »mobile first«, se pravi, da je namenjena predvsem mobilnim telefonom in tablicam, čeprav je tudi kar čedna na velikih ekranih. Združenje upa, da se bodo starši posluževali spletne strani v še večji meri kot doslej, je poudaril blagajnik združenja Mitja Kalc, ki se je obenem zahvalil Igorju P. Merkuju za izdelavo spletne strani. Na njej pa je že na razpolago anketa, preko katere lahko starši izberejo popoldanske dejavnosti ZSP in se vpišejo na mailing list Združenja. Tajnica Združenja Ingrid Zorn, ki zaradi drugih obveznosti ni mogla biti prisotna na sestanku, je poslala pozdrav in se že veseli, kot ostala ekipa ZSP, sodelovanja tudi v tem šolskem letu. e Petek, 12. septembra 2014 TRST / TREBČE - Jutri prvo srečanje OPZ Krasje ustvarjalno v novo pevsko sezono Slovensko pevsko društvo Krasje že drugo leto goji skupino mladih pevcev, ki se ob sobotah dopoldne redno srečujejo v prostorih Ljudskega doma v Trebčah. Odločitev za ustanovitev nove otroške skupine sloni na prepričanju, da se lahko otroke vzgaja tudi preko glasbe in petja. Pevska dejavnost z ustrezno metodo spodbuja spontano so-bivanje v družbi, uvajanje v disciplino, spoznavanje lastne psihofizičnosti ter ustvarjalnosti odpira nove poti. Prav te so temeljne smernice Opz Krasje, a ne le smernice, temveč že sadovi, ki smo jih uspešno poželi v lanski sezoni. Na reviji Pesem mladih smo se uvrstili v ožji krog boljših zborov na Tržaškem, bili smo povabljeni na Gala koncert najboljših zborov Furlanije Julijske krajine v okviru revije Primavera di voci v Sacileju. Zbor od samega začetka vodi mlada a že uveljavljena zborovodja, prof. Petra Grassi. Zbor sodeluje s šolo Glasbene matice M. Kogoj, saj lahko mladi pevci obiskujejo zborovski pouk, kot to predvidevajo nove smernice glasbene didaktike na državnih konservatorijih. Otroški zbor Krasje vabi v svoje vrste nove navdušene pevce iz osnovnih šol, po dogovoru pa se lahko pridružijo tudi starejši otroci. Prva vaja bo jutri, 13. septembra, ob ll.uri v prostorih Ljudskega doma v Trebčah. V soboto, 20. septembra, pa bo že vaja odprtega značaja, ki jo bodo lahko prišli poslušati vsi interesenti, bodoči mali pevci v spremstvu svojih staršev. Preko nje boste lahko od blizu ugotovili, kako potekajo pevske vaje, od sproščanja in upe-vanja vse do izdelave skladb. Za vse dodatne informacije lahko kontaktirate Nado (tel. 3286586527) ali Mileno (3335248554). Včeraj danes Danes, PETEK, 12. septembra 2014 GVIDO Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 19.23 - Dolžina dneva 12.44 - Luna vzide ob 21.17 in zatone ob 11.46. Jutri, SOBOTA, 13. septembra 2014 FILIP VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 10 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21 stopinj C. Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino CI3 Lekarne Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. septembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell' Istria 18/B - 040 7606477, Ške-denjska ulica 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 18/B, Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 - 040 421125. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Colpa delle stelle«. ARISTON - 18.45, 21.15 »Belluscone -Una storia siciliana«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.30, 20.00, 21.30 »Frances Ha«. FELLINI - 16.15, 18.20, 20.10, 22.00 »Barbeque«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Le due vie del destino«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Senza nessuna pieta«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »I nostri ragazzi«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.10, 22.40 »Bog, le kaj smo zagrešili?«; 17.00, 20.15 »Fantovska leta«; 16.20 »Hrabri avtek Plodi«; 16.10, 20.30 »Inferno«; 22.45 »Kakor zgoraj, tako spodaj«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Lucy«; 16.15, 18.25, 20.40 »Odpleši svoje sanje: Združene moči«; 18.50, 21.15 »Plačanci 3«; 16.30, 20.10 »Popotovanje«; 18.20 »Vroči posnetki«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 20.20, 22.00 »Dragon Trainer 2«; 16.30, 18.30, 20.10, 22.00 »Sex tape - finiti in rete«; 18.15 »La ragazza del dipinto«; Dvorana 2: 16.40 »Winx Club - Il mi-stero degli abissi«; 18.00, 20.00, 22.00 »Necropolis - La citta dei morti«; Dvorana 3: 16.30, 18.10, 20.00, 22.10 »I Mercenari 3«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »The Giver - Il mondo di Jonas«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.05, 18.10 »Dragon Trainer 2«; 20.10, 22.05 »Into the Storm«; 16.30, 18.20 »Winx Club - Il mistero degli abissi«; 16.10, 18.45, 21.20 »Colpa delle stelle«; 16.30, 19.05, 21.40 »I Mercenari 3«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Sex tape - Finiti in rete«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »The Giver - Il mondo di Jonas«; 16.30, 19.00, 21.30 »Le due vie del destino«; 20.15, 22.15 »Necropolis -La citta dei mor-ti«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Colpa delle stelle«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.15 »Necropolis - La citta dei morti«; Dvorana 3: 17.45, 20.20, 22.15 »Sex tape - Finiti in rete«; Dvorana 4: 17.15, 19.50, 22.10 »I Mercenari 3«; Dvorana 5: 17.15, 20.00, 22.10 »I nostri ragazzi«. H Čestitke Danes MIRELA 3x20 jih slavi in z njo se vsa družina veseli. Vse naj naj ti želimo Tonko, Ketty, Sara in Marko. 0 Prireditve ALJAŽEV STOLP IN ZGODOVINSKA RAZSTAVA SPDT sta na ogled v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabre-žini po dogovoru. Kontaktna št.: 040-299632 ali 339-5281729. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 12. septembra, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Marka Vogriča »Vojna: Sledi, Spomini, Podobe«. Razstavo bo predstavil umetnostni zgodovinar in fotograf Andrej Furlan. Glasbeni uvod: MoPZ Kraški dom, vodi Vesna Guštin. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA toplo vabi na Septembrski vaški praznik in razstavo-sejem tipičnih pridelkov Krasa in Brega v soboto, 13., in nedeljo, 14. septembra, v Gročani. Ples s skupinama Orange juice in Zvita feltna, dobro založeni kioski in stojnice z razstavo-sejmom tipičnih pridelkov. SKD VIGRED vabi v Šempolaj, na ogled razstave. Vsak dan od 16. do 18. ure do srede, 17. septembra. V spodnjih prostorih Škerkove hiše razstava o tridesetletnem delovanju SKD Vigred. V Štalci v spodnji dvorani ogled obnove in otvoritve Štal-ce, v zgornjem prostoru razstava o delovanju društev: Razvoj, Zarja v svobodi, MD Vigred in vaških šager v Šempolaju. SLOVENSKI PROGRAM Deželnega sedeža RAI za FJK v Trstu, vabi v četrtek, 18. septembra, ob 17.30 v dvorano D'Angelo Luchetta Ota, na predstavitev dokumentarca o rezi-janskem pesniku Renatu Quagli z naslovom »Trije kraji Duše - Trije kraji Življenja«. Ob režiserki Mariji Brecelj bo prisoten tudi sam portre-tiranec. Vhod je v Ul. Giustiniano. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo ogled načrta uplinjevalni-ka na območju med Tržičem in Šti-vanom omogočen občanom v Grudnovi Kamnarski hiši v Nabrežini št. 158, do 22. septembra. Urnik: ponedeljek 9.00-13.00 in 15.00-17.00; sreda 15.00-17.00; petek 9.00-13.00. PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE: Kulturo umetniško društvo Open arts prireja v sodelovanju s Kosovelovo knjižnico in Ljudsko univerzo Sežana, literarni večer v četrtek, 25. septembra, ob 18. uri v Kosovelovi sobi na Ljudski univerzi. Predstavili bodo pesniški prvenec mlade domače avtorice Brigite Grmek Pirje-vec z naslovom »Čas čara«. SKD TABOR OPČINE: v Prosvetnem domu je na ogled do 30. septembra razstava »Opčine v 1. svetovni vojni«. Urnik ob delavnikih, od 16. do 19. ure. Vodeni ogledi za šole v jutranjih urah po predhodnem telefonskem dogovoru na 040-211936, od 8. do 9. ure (Nori). H Šolske vesti VZGOJITELJICE zbrane na rednem načrtovanju v Nabrežini 4. septembra, vas seznanjamo, da bodo potekali roditeljski sestanki po posameznih vrtcih (OV Devin, OV Mavhinje, OV Nabrežina, OV Gabrovec) danes, 12. septembra, s pričetkom ob 11.30. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo prvi dan pouka v občinskem otroškem vrtcu v Šempolaju v ponedeljek, 15. septembra, od 8. do 12. ure brez kosila. Od torka, 16. do petka, 19. septembra, bo pouk od 8. do 13. ure s kosilom. Od ponedeljka, 22. septembra, bo pouk potekal redno do 16. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »JOSIP PAN-GERC« sporoča, da se v novem šolskem letu pouk začne v ponedeljek, 15. septembra. Pouk v otroških vrtcih od 15. do 19. septembra, od 7.30 do 12.30 brez kosila; od 22. do 26. septembra, od 7.30 do 13.30 s kosilom. V ponedeljek, 15. in torek, 16. septembra, bo pouk potekal na osnovnih šolah od 8. do 12. ure brez kosila. Na NSŠ Simon Gregorčič pouk od 7.45 do 12.35 brez kosila. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« sporoča, da se v novem šolskem letu pouk začne v ponedeljek, 15. septembra. Potek pouka v prvem tednu: otroška vrtca v Barkovljah in Lonjerju od 7.45 do 13.00 (brez kosila), osnovne šole na Katinari, v Bar-kovljah in pri Sv. Ivanu od 8. do 13. ure, nižja srednja šola pri Sv. Ivanu in na Katinari od 8.00 do 12.35. V drugem tednu bo v vrtcih pouk trajal od 7.45 do 14.00 (vključno s kosilom), na osnovnih in na nižji srednji šoli bo od 22. septembra pouk stekel po rednem urniku. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI- NA sporoča, da se v novem šolskem letu pouk začne v ponedeljek, 15. septembra. Potek pouka v prvem tednu: otroški vrtci prvi in drugi dan do 12.00 brez kosila; ostale dni do 13.00 s kosilom (začetek: OV Nabrežina, Mavhinje in Gabrovec ob 7.30; OV Devin ob 7.45). COŠ v Zgoniku od 8. do 13. ure s kosilom, COŠ v Šempo-laju od 7.50 do 13.00 s kosilom. OŠ v Nabrežini in Devinu od 8. do 13. ure brez kosila. Srednja šola Igo Gruden v Nabrežini redno od 7.45 do 14.13. Na podružnici v OŠ v Nabrežini oba prva razreda srednje šole od 7.45 do 14.13. Šolabusna služba bo redno zagotovljena s prvim dnem. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE obvešča, da so na spletni strani www.vsopcine.it objavljene začasne lestvice učnega osebja. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH - zadruga Alpinska ul. 9S - 341S1 OPČINE prireja za člane dne 15. septembra 2014 ob 18.00 v dvorani Zadružne kraške banke informativno srečanje, med katerim se bo zbiralo predloge in mnenja o potencialni namembnosti bivše kasarne finančnih stražnikov PRODAM sledeče knjige za licej Prešeren: Od prvih zapiskov do Romantike, Predsokratiki in Latinska slovnica in vadnica za prve tri razrede. Tel.: 040-214894 ob večernih urah. PRODAMO HIŠO (165 kv.m.) z dvoriščem, vrtom velikosti 1200 kv.m. in na dvorišču z garažo, v Senadolah, na zelo lepi in mirni lokaciji, v bližini vseh cestnih povezav, le 15 minut od Op-čin. Hiša je vseljiva z relativno majhnim posegom. Tel. št. 349-1784412. RESEN FANT išče delo za trgatev. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. RESNA GOSPA išče kakršnokoli delo. Tel.: 329-3227075. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Vabljeni! Tel.: 040-299800. SKUPEK je v Koludrovci odprl osmico. Tel.: 040-2296038. V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmi-co Cvetko in Zmaga Colja. Vabljeni! " k Mali oglasi Loterija 11. septembra 2014 IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 0038631354244. IŠČEM KNJIGE za 1. letnik elektronske smeri: La nova Italia, Grammatica in-terrattiva - Grammatica e scrittura, Lessico, 2 Poesia, teatro, scrittura e temi, Per le vacanze. Tel.: 347-0473606. ODDAMO opremljeno stanovanje v Križu. Dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalnica ter majhna soba, kopalnica, veranda in malo dvorišče. Klicati ob urah obedov na tel. št.: 3471057860. PODARIMO male mucke, štiri komaj rojene, in dve pripravljeni na nov dom. Tel.: 342-8084220. POMAGAM pri reševanju težav z angleščino, osnovne, nižje in višje stopnje. Tel. št.: 331-2405643 ali bmvio-let@gmail.com. PRODAM 500-litrski rabljeni sod za vino iz rostfreia (acciaio inossidabile) s pokrovom (semprepieno) in ugraje-nim stojalom. Tel.: 348-5159966. PRODAM lovsko puško šibrenico, kalibra 12, znamke Beretta. Tel.: 0481882421. PRODAM pripomočke za trgatev: električni mlin za drozganje, preso, kado 10 hl in sod inox 5 hl. Tel. št.: 3331557062. Bari SS 4S e9 32 SS Cagliari 30 41 21 39 17 Firence S 49 4S 31 S2 Genova S4 30 27 7 Se Milan e1 14 4 1e 90 Neapelj 1e 2S 43 S1 7e Palermo e7 34 4e S 22 Rim S 21 S4 7 19 Turin e 17 30 e0 2S Benetke 71 SS 74 9 S Nazionale S4 17 SS 7S 1S Super Enalotto Št. 109 13 14 56 58 79 82 jolly 41 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 5 dobitnikov s 5 točkami 556 dobitnikov s 4 točkami 21.135 dobitnikov s 3 točkami Superstar 27.370.923,17 € --€ -- € 41.S97,14 € 3S9,32 € 20,1S1 € 34 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 1 dobitnik s 4 točkami 3S.932,00 € 87 dobitnikov s 3 točkami 2.01^00 € 1.661 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.726 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 26.206 dobitnikov z 0 točkami S,00€ / TRST Petek, 12. septembra 2014 7 Zadruga Naš Kras vabi na odprtje fotografske razstave Marka Vogriča "VOJNA: SLEDI, SPOMINI, PODOBE" o avtorju in delih bo spregovoril umetnostni zgodovinar in fotograf Andrej Furlan Glasbeni uvod: MoPZ Kraški dom, vodi Vesna Guštin danes, 12. septembra ob 20.uri v Kraški hiši v Repnu pokrovitelji večera Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Občina Repentabor S Izleti PRIJATELJI IN ZNANCI LETNIKA 1964 se bodo podali na Triglav 14. in 15. septembra. Če se želite pridružiti kličite na tel. 340-5787057 (Gabrijela) ali 3479896031 (Gabriela). OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Zagreb v sredo, 1. oktobra. V katedrali na Kaptolu bomo imeli sv. mašo in ogled cerkve. V bližini bo »za-grebsko kosilo«, nato si bomo ogledali del starega mesta s poklicno vodičko. Vpis in informacije čim prej tel. št. 3479322123 ali 340-1395070. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira v nedeljo, 12. oktobra, izlet na Ptuj in v okolico. Pater Janez Ferlež nas že pričakuje. Vabljene ženske, pa tudi moški! Tel. št. 00386-31866081 (Marija). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet za vsakogar. Letos gremo v Piemonte (Turin, Le Langhe, Venaria, tartufi, Barolo itd.). Odvijal se bo 13., 14., in 15. oktobra. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel. št. 040-8990103 (Laura) oz. 040-8990108 (Roberta), ali pridite v Ul. Travnik 10. Ü3 Obvestila ANGLEŠKE URICE ZA OTROKE pri SKD Igo Gruden, enkrat tedensko, mentorica Lara Iskra, informacije na tel. 3407663348 (Mirjam). DPZ KRAŠKI SLAVČEK - KRASJE vabi v svoje vrste nove, ambiciozne in resne pevke. Vaje so ob petkih zvečer v Na-brežini. Informacije: facebook stran ali tel. 339-1115880. FOLKLORNA SKUPINA KD BORJAČ -Sežana vabi k vpisu nove člane, ki jih veseli glasba, petje in plesi slovenske dežele in si želijo spoznati običaje ter se veseliti v prijetni družbi. Vaje so ob petkih. Info in vpis na tel. 00386-41549353 ali 00386-41481026. MEPZ LIPA vabi nove pevce v svojo sredo. Vaje so ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.00. MLPZ IGO GRUDEN je začel novo sezono. Če ti je všeč druženje in lepo petje se nam pogumno pridruži. Informacije na tel. 334-5357914 (Sonja). MOPZ TABOR OPČINE obvešča, da se bodo vaje v novi sezoni odvijale, kot po navadi ob torkih in četrtkih od 20.30 do 22.00 v Prosvetnem domu na Opčinah. Dobrodošel bo vsakdo, ki se nam bo hotel pridružiti. OTROŠKI PEVSKI ZBOR: pri SKD Igo Gruden je nova skupina, ki jo bo vodil Mirko Ferlan, vaje enkrat tedensko, vabljeni osnovnošolci iz Nabrežine in okolice. Kontaktni tel. 340-7663348 (Mirjam). PIHALNI ORKESTER BREG obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo ob četrtkih, od 20. ure dalje na sedežu godbe v Dolini. Informacije na tel. 3386439938. Vabljeni. TEČAJ YOGE pri Skladu Mitja Čuk, se začenja meseca oktobra ob torkih 19.30-21.00 in četrtkih 18.30-20.00. Prijave na tel. 349-0981408 (Bruna) ali 339-7051338 (Eva). Število mest je omejeno. AŠD SHINKAI KARATE CLUB organizira dneve odprtih vrat v športno kulturnem centru v Zgoniku. Danes, 12. septembra, Kumite (borbe). Urnik: od 18. do 19. ure. Info na tel. 338-7281332 ali 347-2533320. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS vabi danes, 12. septembra, ob 18. uri v gostilno na Razdrtem, na potopisno predavanje Marka Korošca: »Ekstremni vremenski pojavi 2014«. Ob 20.00 pa bo nočni pohod ob polni luni na Nanos. GEOMETRI POZOR! Danes, 12. septembra, bo od 19. ure dalje v restavraciji v Prečniku večerja za vse bivše dijake, učno in neučno osebje, geometrskega oddelka šole Zois. Kdor se še ni odzval na vabilo se lahko prijavi prof. Willju Mi-kacu na tel. št. 333-5209076 ali willj.mi-kac@zigazois.it. GLASBENA MATICA vabi na dneve odprtih vrat: danes, 12. septembra, od 16.00 do 19.00 v Prosvetni dom na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, ter v soboto, 13. septembra, od 10.00 do 13.00 na sedež šole, Ul. Montorsino 2. MOVS LIPA bo začela s prvo vajo nove sezone danes, 12. septembra, ob 20.30. Vabimo nove pevce, ki ljubilo lepo petje, naj se pridružijo. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da je predviden urnik odhodov avtobusov iz Pa-drič: danes, 12. septembra, za generalko v Izoli ob 15.30 (vaja na odru v Izoli ob 16.30); v soboto, 13. septembra, za nastop v Izoli ob 8.30 (proslava priključitve Primorske ob 11.00); v nedeljo, 14. septembra, za nastop v Portorožu ob 9.00 (koncert na srečanju internirank ob 11.00). V torek, 16. septembra, na sedežu na Padričah ob 20.45 seja odbora. WWF - Zaščiteno morsko območje v Mi-ramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do danes, 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki po poletnem urniku 9.00-13.00 do danes, 12. septembra. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v Podlonjer na tradicionalni praznik grozdja v soboto, 13. in nedeljo, 14. septembra. V soboto od 20.00 ples s skupino Judy Lee. V nedeljo ob 19.30 nagrajevanje najlepših »špronov«, sledi ples z Duom Melody. Odprtje kioskov ob 18. uri. OPZ FRAN VENTURINI vabi na prvo pevsko vajo v novi sezoni v soboto, 13. septembra, ob 14.00 v centru Anton Ukmar Miro pri Domju. OTROŠKI ZBOR KRASJE z dirigentko Petro Grassi, vabi na prvo vajo v novi sezoni v soboto, 13. septembra, ob 11. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Vabimo lanske pevce k polnoštevilni udeležbi in nove pevske navdušence, da se jim pridružijo! ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so se začeli treningi in vpisi za nove člane. Osnovna motorika (3-6 let) pon. in pet. 16.45 - 17.45. Otroška skupina (6-11 let) pon. 16.30 - 18.00 in pet. 17.00 - 18.30. Mladinska skupina (12-18 let) pon. 18.00 - 20.00 in pet. 18.30 -20.30. Info na tel. št. 347-8535282 (Jasna) in 347-9227484 (Ryan) ali in-fo@cheerdancemillenium.com. KAPELICA KRALJICA MIRU NA KATI-NARI: v nedeljo, 14. septembra, ob 9.30 ob 75-letnici postavitve, bosta darovala običajno sv. mašo pri kapelici domači župnik p. Rafko Ropret in upokojeni škof Evgen Ravignani. Vabljeni! MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti, vabimo mlade do 30. leta, da se nam od 7. do 12. oktobra pridružite na potovanju v Švico. Člani mednarodne delavnice odhajamo v La Punt Chamues-ch na YENov jesenski seminar, ki ga bo letos gostila retroromanska organizacija GiuRu. Na seminarju bomo lahko izbirali med sledečimi delavnicami: manjšine na spletu, »training for trainers«, informativni dokument o manjšinskih pravicah, glasbena in video delavnica. Info in prijave do nedelje, 14. septembra, na FB strani Tudi Mi Smo YEN in na ylctrst@gmail.com. HATHA YOGA - KD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju z vaditeljem Janom. Lekcije se bodo odvijale ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih v Saležu. Urnik lekcij: 18.30-20.00. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 15. septembra, do ponedeljka, 15. decembra. Toplo vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti. HATHA YOGA: SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine, z Janom Budinom: prvo srečanje bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30. OBČINA ZGONIK sporoča, da bo služba šolskega prevoza začela delovati od ponedeljka, 15., do petka, 19. septembra, samo v jutranjih urah. Od 22. septembra dalje tudi popoldne. Za razna pojasnila lahko pokličete na tel. 040229150 (Občina Zgonik). PLESNA DELAVNICA - SKD TABOR Prosvetni dom Opčine, z Jelko Bogatec: ob sredah 15.30 - 16.30 (srednja šola ), 16.30 - 17.30 (3., 4. in 5.r OŠ). Začetek 17. septembra. Poskusna vaja za zadnji letnik vrtca in 1. in 2. r OŠ v ponedeljek, 15. septembra, ob 16.15. SKD IGO GRUDEN - BALET sporoča, da bo vadba potekala ob ponedeljkih in sredah v društvenih prostorih v Nabrežini. Ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec); ob 17.00 za otroke iz prvih dveh razredov osnovne šole in ob 18.00 za starejše. Za informacije jsimoneta@yahoo.it ali 329-4615361 (Jasna). Vaje se bodo začele v ponedeljek, 15. septembra. TAI-CHI pri Skladu Mitja Čuk. Prva lekcija v ponedeljek, 15. septembra, ob 19. uri v večnamenskem središču, Repen-tabrska 66, na Opčinah. Info in prijave na tel.334-1166624 (Sergio). TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pod vodstvom Katje Škerk, v Štalci v Šem-polaju, ob ponedeljkih in petkih zjutraj 9.00-10.00. Ob ponedeljkih in četrtkih 18.30-19.30. Prvo srečanje v ponedeljek, 15. septembra. Info na tel. 338-4563202. MINIBASKET AKK BOR sporoča, da se treningi minibasketa začnejo v torek, 16. septembra. Letniki 2006-07-08-09 torek in petek 16.00-17.15 na Stadjonu 1. maj. Letniki 2003-04-05 torek in petek 17.3019.00 v Lonjerju. Za info na tel. št. 3406445370 (Karin). PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo vadba pod vodstvom Mateje Šajna pričela v torek, 16. septembra, ob 18. uri. Tečaj bo potekal v 2. nadstropju Kulturnega doma ob torkih in četrtkih, od 18.00 do 19.15. Za vpis in pojasnila tel. 349-6483822 (Mileva). SAME BABE v četrtek, 2. oktobra, ob 18.30 na Dolgi kroni pri Dolini. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE - HATHA YOGA Tečaji yoge z vaditeljem Janom. Lekcije se bodo odvijale ob torkih in petkih v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj pri sv. Ivanu. Urniki lekcij: 18.3019.50 in 20.00-21.20. Tečaja se bosta začela v torek, 16. septembra, in se bosta zaključila v torek, 16. decembra. Vabljeni na popolno sprostitev telesa in uma. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informativni sestanek za starše bo v sredo, 17. septembra, ob 19.00 v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni! Za informacije telefonirati na 040251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). PILATES - vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 sporočajo, da se vadba Pilatesa vrši ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Vabljene. PLESNA SKUPINA VIGRED sporoča, da bo prvo srečanje v novi sezoni v Štalci v Šempolaju, v četrtek, 18. septembra, ob 16. uri za vrtec in osnovno do 4. raz., ob 17. uri za 5. raz, srednjo in višjo, ob zaključku vaje seja za določitev urnikov. Vabljeni tudi novi plesalci! ŠOLA KLASIČNEGA BALETA: poskusne vaje bodo v četrtek, 18. in 25. septembra, ob 17. uri v prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo prijave na brezplačne poskusne lekcije za šolsko leto 2014-15; informacije v tajništvu v Trstu, Ul. Montorsino 2, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure (tel. 040-418605; e-pošta trst@glasbe-namatica.org. ŠOLA JAZZ BALETA: poskusne vaje bodo 19. in 26. septembra, ob 17. uri v prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj, namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta starosti in staršem. Izkušnja v vodi pripomore k temu, da se med novorojenčkom in starši ustvari posebna vez. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Info in prijave na: www.melanieklein.org,info@melanie-klein.org, tel. 345-7733569. GLEDALIŠKI VRTILJAK vpisuje abonmaje za sezono 2014/15. Na sporedu bo 7 nedeljskih predstav od septembra do marca v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30. Informacije in vpisovanje na tel. št.: 040-370846 ali pa na Ul. Donizetti 3, 3. nadstropje, od 9.30 do 16.30 od pon. do petka. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO IN OBLIKOVANJE TELESA - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljun-ca in vaditeljica Sandra sporočajo, da se vadba vrši ob torkih od 9. do 10. ure v društveni dvorani občinskega gledališča. Vabljene. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste tudi nove pevce. Vaje vsak ponedeljek od 16.00 do 17.00 v Štal-ci v Šempolaju, prvo srečanje v ponedeljek, 22. septembra. ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK začenja novo sezono ritmične gimnastike s sledečimi urniki: treningi na Stadionu 1. maj bodo potekali ob torkih od 16.30 do 17.30 za predšolska in osnovnošolska dekleta; ob petkih od 16.30 do 17.30 za predšolske deklice, za osnovnošolske pa od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 23. septembra. Treningi na Opčinah (telovadnica osnovne šole Bevk) ob sredah; za predšolska dekleta od 16.30 do 17.30 in osnovnošolke pa od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 24. septembra. Za prijave in info: 040-51377 ali 328-2733390 (Petra). PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaj plavanja na Alturi za otroke od 4. leta starosti dalje. Za informacije in vpis tel. 040-51377 ob delavnikih, od 14. do 17. ure. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da so vpisnine glasbenih tečajev odprte do vključno 30. septembra. Zainteresirane vabimo na informativni dan, ki bo v petek, 26. septembra, od 16. do 19. ure v Babni hiši, v Ricmanjih. Informacije: po.ricmanje@yahoo.it ali 329-1814250 AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta na brezplačen začetniški tečaj hokeja na ro-lerjih, ki bo potekal do konca septembra ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure v športni dvorani na Pikelcu. Za morebitne informacije lahko pišete na in-fo@polet.it. JOGA - SKD France Prešeren iz Boljun-ca sporoča, da se vadba joge z Goranom Korenom vrši ob sredah v društveni dvorani občinskega gledališča; od 17.15 do 19.00 začetniki; od 19.00 do 20.30 nadaljevalni tečaj. Vabljeni. KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo v torek, 30. septembra, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi. Informacije in vpis: jan.grgic@alice.it ali na tel. št. 3497386823 (v večernih urah). MLADINSKI KROŽEK DOLINA - in mali kitaristi iz Brega vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Za ostale info pokličite na tel. št. 328-5761251 ali pišite na info.mkib@yahoo.it. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo ludote-ka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Septembra so predvidene delavnice oblikovanja: Igre in skulpture in Poslušajmo kako se približuje dež. Info na tel. št. 040-299099, od pon. do sob., od 8. do 13. ure. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da rok prijave na deželno zborovsko revijo Nati-vitas zapade v torek, 30. septembra. Za podrobne informacije na www.zskd.eu ali tel. 040-635626. PLAY&LEARN - Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta starosti. Urniki: sreda od 17.00 do 17.45 (za otroke od 3. do 5. leta starosti) - začetek 1. oktobra. Sreda od 18.00 do 18.45 (za otroke od 6. do 10. leta starosti) - začetek 1. oktobra. Info in prijave na: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 345-7733569. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta. Potekal bo ob sredah od 16.00 do 16.45 na društvenem sedežu, v Ul. Cicerone 8. Začetek 1. oktobra. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 3457733569. MOŠKA TELOVADBA za dobro počutje pri SKD Igo Gruden, ob ponedeljkih in četrtkih od 20.00 do 21.00. Prvo srečanje bo v četrtek, 2. oktobra. Info: 3384563202 (Katja). ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 3. oktobra, in bo potekala v bazenu na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša prekrvavitev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celulitisu. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org, tel. 345-7733569. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da bo vadba gimnastike za otroke in mlade (6-18 let) ob sredah v prostorih OŠ Bevk na Opčinah (po nivoju): A) 16.45-18.00, B) 18.00-19.15 ter C) 19.00-20.15. Novost: vadba za odrasle -Zumbaerobik ob ponedeljkih in/ali petkih od 18.00 do 19.00 ter Cheer starši ob petkih od 17.00 do 18.00 v prostorih M. Čuk. Prvo srečanje bo 3. oktobra. Info: 347-8535282 ali info@cheerdancemil-lenium.com SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s slovenskim dirigentom Robertom Fegušem, v organizaciji MePZ Tončka Čok, SKD Lonjer-Katinara, v sodelovanju z ZSKD in USCI FJK, bo v soboto, 4. oktobra, od 14. do 20. ure v Športno-kulturnem centru Lonjer-Katinara. Vabljeni pevci, zborovodje, koripetitorji. Info in prijave na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-635626 ali trst@zskd.eu, www.zskd.eu. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka enkrat tedensko. Minimalno število tečajnikov je pet, maksimalno pa deset. Info in prijave na: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. Prispevki V spomin na brata Vojkota darujeta Albina in Olga 100,00 evrov za balinarsko sekcijo Kraški dom. V spomin na Vittoria Cesarja darujejo Jožica, Anica in Igor 60,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. ^^ Tiho je odšla naša Serena Brischia Žalostno vest sporočajo tete, strici, bratranci, nečaki in ostalo sorodstvo. Od nje se bomo poslovili v soboto, 13. septembra, od 11.30 do 13.00 v ul. Co-stalunga. Datum žarnega pogreba bomo naknadno sporočili. Gabrovec, 12. septembra 2014 8 Četrtek, 11. septembra 2014 TRST NEKDANJA RIBARNICA - V sredo zvečer Ljubljanski muzealci so predstavili primere dobrih praks Dunajski kulturni salon je v sredo zvečer poleg župana Cosolinija in občinskega odbornika za kulturo v odhodu Franca Miracca, o katerih smo poročali včeraj, gostil tudi ljubljanske muzealce in kulturnike. Svoje muzejske izkušnje in povezovanje z nevladnimi organizacijami sta predstavila Mateja Demšič, direktorica oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, in Blaž Peršin, direktor Mestnih muzejev v Ljubljani. Gosta sta povedala veliko zanimivih reči, a na žalost in za razliko od predhodnikov pred pičlim občinstvom. Razložila sta, da se je sodelovanje s Trstom in dunajskim salonom začelo s predstavitvijo te prireditve v Ljubljani. Vabilu Trsta so se odzvali brez kakršnega koli oklevanja. Govornika sta nato na kratko predstavila kulturno politiko v Ljubljani. Mateji Demšič se zdi nekdanja ribarnica izjemen prostor, Blaž Peršin pa je izpostavil nekaj ljubljanskih primerov dobrih praks; med njimi je omenil Mestni muzej in galerije, inštitucijo, ki je Ljubljani v ponos. Po oceni analitikov v kulturni politiki naj bi bila to najboljša kulturna inštitucija v Sloveniji, ki pripravlja odmevne razstave, je pojasnila Demšičeva. Peršin pa je izpostavil, da je namen njihovega dela, da poskušajo preseči okvir zaprtosti muzeja. »Združitev Mestnega muzeja z galerijskimi prostori, ki obravnavajo sodobno umetnost, je bila tista prelomna točka, kjer smo lahko gradili na novih povezavah«, je razlagal Peršin, ki je poudaril, da se pri svojem delu naslanjajo tudi na nevladne organizacije. Na vprašanje, kako bi primere dobrih praks prenesli v Trst, je gost odgovoril, da bi Tržačanom lahko Ljubljančani povedali, kako zavzeti določene prostore, ki do zdaj niso bili namenjeni kulturi. Peršin je kot primere dobrih praks omenil Kino Šiška, Staro mestno elektrarno in Španske borce; to so prostori, ki so z novo vsebino spremenili svojo namembnost, s tem pa dobili tudi možnost nadaljnjega razvoja. Na koncu naj še povemo, da se bodo slovenski muzealci v Trst vrnili v dneh pred Barcolano, ko naj bi še za deset dni pripravili program srečanj, uokvirjenih v dunajski kulturni salon. (sč) Ljubljanski muzealci med obiskom nekdanje ribarnice fotodamj@n KONJUŠNICE MIRAMARSKEGA GRADU - Messico Circa 2000 Razstavo bodo sklenili z bogatim spremljevalnim programom Med nastopajočimi drevi tudi vibrafonista Marko Jugovic in Denis Zupin ter plesalka Daša Grgič Ta konec tedna bo v Konjušnicah Miramarskega gradu potekalo zadnje dejanje bogatega spremljevalnega programa razstave Messico Circa 2000. Na včerajšnji novinarski konferenci so predstavili današnje in jutrišnje spremljevalne prireditve, kuratorka razstave Maria Campitelli pa je predstavila tudi razstavni katalog, v katerega so vključili fotografije razstavljenih del, v besedi in sliki pa so oblikovalci kataloga predstavili tudi umetnike. Drevišnji spremljevalni program je vreden obiska, saj poleg vodenih ogledov po razstavi ponuja tudi glasbeni intermezzo in plesne točke. Ku-ratorka Maria Campitelli bo ob 17.30 obiskovalce popeljala po razstavi, Marko Jugovic in Denis Zupin pa bosta vzdušje ogrela z vibrafonom. Uro kasneje bodo zavrteli videoperformans umetnice Elise Zurlo iz kulturnega združenja Gruppo 78. Elektronsko podlago bo s plesnimi gibi obogatila plesalka sodobnega plesa Daša Grgič. Naslov performansa je Connessioni, njegova avtorica pa želi z glasbo in gibom, ki se prepletata, metaforično ponazoriti možganske sinapse oz. preklope med dvema sosednjima nevronoma. Ta performans predvideva tudi interakcijo z občinstvom in sicer s pomočjo barvnih žic plesalke Daše Grgič. Zadnji performans, ki spremlja razstavo Messico Circa 2000, bo na sporedu jutri ob 17. uri, ko bo umetnica Daniela Michelli s pomočjo štirih plesalk predstavila svojo spretnost čarobne poslikave svile, ki bo v tem primeru poslikana s podobami hibi-skusa. Za nedeljo organizatorji razstave napovedujejo še dva vodena ogleda po razstavi, prvi bo ob 11.00 uri, drugi pa ob 16.30. Daša Grgič arhiv Ribiči, ribolov in druge zgodbe »Il salto del sardone« je naslov srečanja, ki bo danes ob 17.30 v sesljanskem Centru za turistično promocijo. Marino Vocci bo govoril o Jadranskem morju, v katerem se prepletajo različne zgodbe. Pomorski muzej gosti zadnje poletno srečanje Mestni pomorski muzej bo nocoj (ob 21. uri) gostil zadnje srečanje iz serije Mare-state - Navigando nella scienza. Člani tržaškega bralnega krožka bodo brali odlomke iz desetih pomorskih zgodb, ki so nastale v sklopu natečaja Raccontami il mare. Branje bodo spremljali tudi glasbeni trenutki. Srečanje o filozofiji V kavarni San Marco bodo drevi ob 18. uri predstavili filozofski esej Stefana Crisafullija. Srečanja se bo udeležil tudi avtor. Čipke v Miljah V miljski občinski galeriji Giuseppe Ne-grisin na Trgu Marconi bodo danes popoldne (ob 17. uri) odprli razstavo z naslovom Muggia e merletto. Izdelke bodo razstavljale članice krožka Ottomarzo. Razstava bo na ogled do 21. septembra, med 10. in 12. uro in med 17. in 19. uro. Srečanje v prostorih Mini Mu Razstavni prostor Mini Mu v svetoivan-skem parku bo nocoj ob 20. uri gostil srečanje med slikarko Elisabetto Bacci in pisateljem Giannijem Spizzom. Umetnika bosta govorila o krajini kot navdihu njunega umetniškega izražanja. Brat Micka Jaggerja v Miljah Miljčani bodo nocoj pri Korošcih lahko prisluhnili blues glasbi, ki jo bo igral Chris Jagger, brat bolj znanega Micka Jagger-ja. Glasbenik bo nastopil s svojo zasedbo Chris Jagger's Acoustic Roots, koncertu pa bo mogoče prisluhniti z vnaprejšnjo rezervacijo na telefonski številki 040/273363. NARODNI DOM - Projekt Trans2Care Ustvarjanje inovativnih izdelkov za diagnosticiranje in zdravljenje splošnih bolezni REPEN - Nocoj odprtje fotografske razstave v Kraški hiši Sledi, spomini in podobe vojne v umetniških posnetkih Marka Vogriča Govorniki na zaključni konferenci Trans2Care fotodamj@n Na Visoki šoli za tolmače in prevajalce je včeraj popoldne potekala zaključna konferenca italijansko-slovenskega projekta Trans2Care - Transregionalno omrežje za inovacijo in prenos tehnološkega znanja za izboljšanje zdravstva. Projekt vključuje in združuje znanje 13 raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, ustanov zdravstvene oskrbe in prenosa tehnologije. Na včerajšnji konferenci so govorili lokalni politiki in strokovnjaki s področja tehnologije in zdravstva. Predavatelji so povedali, da so izpolnili zastavljene cilje, saj jim je uspelo vzpostaviti sistem, ki omogoča trajen dvosmerni prenos znanja med partnerji, industrijskimi podjetji in drugimi interesnimi skupinami. Govorniki so spregovorili o potrebah zdravstva in industrije, projekt pa omogoča ustvarjanje inovativnih izdelkov in storitev za javno zdravje, zlasti za preprečevanje, dia-gnosticiranje in zdravljenje splošno razširjenih bolezni. V sklopu projekta so želeli narediti tudi nove produkte, ki bi po eni strani omogočili izboljšanje zdravstvenih storitev, po drugi strani pa ustvarili nova delovna mesta za mlade visoko-kvalificirane delavce. (sč) Nocoj ob 20. uri bo v Kraški hiši v Repnu spet praznično: na vrsti je še ena razstava sicer Marka Vogriča Vojna: Sledi, Spomini, Podobe, s katero se je avtor v domeni z organizatorji želel spomniti stote obletnice začetka prve svetovne vojne. Svoje zanimanje je fokusiral na Kras, kjer se skoraj ob vsakem koraku lahko dobesedno spotaknemo ob sledi velikega masakra. »Danes smo tako preplavljeni z vojnimi in krutimi fotografijami, z vsakodnevnim nasiljem in trpljenjem, s tem pa izgubljamo sposobnost odzivanja. Dela Marka Vogriča sicer ne spadajo v kontekst vojne ali dokumentarne fotografije, čeprav so tesno povezana z dogajanjem prve svetovne vojne. So torej sad procesa, ki zaobjema avtorjevo ustvarjanje, raziskovanje in intelektualno poglobitev. Fotografije širijo aromo krajev in spominov, dišijo kot dež. Delujejo kot stare podobe s črno-belimi sencami, ki predstavljajo prostor in dogajanja včeraj, danes in jutri. Vogrič, umetnik, ki išče in ustvari podobe ter nam razlaga stvarnost skozi prizmo osebne resničnosti. Zaveda se, da bo opazovalčevo oko skušalo razvozlati to igro svetlobe, razumeti njeno govorico in razbrati sporočilnost fotografij prav tako, kot razbiramo pomen besed, da bi razumeli jezik.« Tako je zapisal v predstavitvenem tekstu na priložnostni zgibanki Robi Jakomin, ki se je poglobil v Vogričev izbor fotografij. Avtor je v našem okolju dokaj poznan, po poklicu je elektronski inženir. V svet fotografije ga je vpeljal od malega oče Zdenko, v 80. letih se je včlanil v Fotoklub Skupina75 in se po nekajletnem premoru ponovno aktivno vključil v delovanje društva. Trenutno je njegov podpredsednik. V črnobeli analogni tehniki pretežno eksperimentira z luknjičarko - camero obscuro (pinhole camera), s katero najpogosteje ustvarja iz zanj značilne »mišje perspektive«. Pri umetniškem ustvarjanju uporablja tudi vintage fotoaparate vseh formatov, s katerimi preizkuša tudi nekonvencionalne barvne tehnike (cross process). Tehnika tiska je pretežno tradicionalna na želatinski srebrobromidni papir ali digitalna fine art gic- lee. Avtor je že sodeloval pri številnih knjižnih publikacijah, v zadnjih letih pa redno razstavlja v Furlaniji Julijski krajini in v sosednjih državah. Na otvoritvenem večeru se bo z Vogričem pogovarjal umetnostni zgodovinar in fotografski kolega Andrej Furlan, za glasbeni uvod pa bo poskrbel MoPZ „Kraški dom", ki ga vodi Vesna Guštin. Razstava bo v Galeriji Kraške hiše na ogled do nedelje, 5. oktobra, ob urnikih odprtja muzeja. Info na spletni strani www.kraskahisa.com. / ITALIJA Petek, 12. septembra 2014 9 GOSPODARSTVO - Opozorila Evropske komisije in Evropske centralne banke Gospodarstvo stagnira, javne finance prekrhke Vlada pri sestavljanju zakona o stabilizaciji napoveduje reze za 20 milijard - Dežele: Zdravstvo naj bo izvzeto RIM, BRUSELJ - Italijansko gospodarstvo se še vedno ni izvleklo iz krize, italijanska javnofinančna stabilnost pa je še vedno pod vprašajem. Tako izhaja iz dveh različnih dokumentov, ki so ju včeraj objavile evropske oblasti. V tem kontekstu se italijanska vlada sooča z izzivom, kako bi skrčila javne izdatke, kar je vse prej kot lahko delo. Včeraj so npr. napovedale pravi revolt deželne uprave v odzivu na vladno napoved, da bo treba zmanjšati stroške za javno zdravstvo. A pojdimo po vrsti. Lansko leto je italijanska industrijska proizvodnja nazadovala za 5 odstotkov, s čimer se je po letu 2007 skupno skrčila za 25 odstotkov. Tako ugotavlja Evropska komisija v poročilu o konkurenčnosti članic, ki ga je včeraj objavila v Bruslju. Italijo je skupaj z Belgijo, Veliko Britanijo, Avstrijo, Francijo, Luksemburgom, Švedsko in Finsko uvrstila v skupino držav z visoko stopnjo konkurečnosti, ki pa stagnira ali upada. Omenimo naj, da je Evropska komisija države članice razvrstila še v tri skupine: v države z visoko stopnjo konkure-čnosti, ki se izboljšuje (Nizozemska, Nemčija, Danska in Irska), v države s skromno stopnjo konkurenčnosti, ki se izboljšuje (Estonija, Litva, Španija, Latvija, Češka, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Grčija) ter v države s skromno stopnjo konkurenčnosti, ki sta-gnira ali pada (Bolgarija, Hrvaška, Malta, Ciper in Slovenija). Po letu 2007 je število italijanskih podjetij padlo za 19 odstotkov, italijanska konkurenčnost pa se ni dvignila niti tedaj, kadar se je cena delovne sile nižala. V Bruslju danes opažajo znake okrevanja italijanskega gospodarstva, a opozarjajo, da so ti zelo šibki. Evropska komisija meni, da novega zagona lahko dajo le ustrezne reforme. Kritično do Italije se je včeraj oglasila tudi Evropska centralna banka (ECB). V septembrski številki svojega biltena je opozorila, da bo Italija zaradi svojega šibkega gospodarstva težko spoštovala določila pakta stabilnosti in rasti, po katerih naj bi njen javnofinančni primanjkljaj v tem letu ne presegel 2,6 odstotka bruto doma- čega proizvoda. ECB zato poziva italijanske oblasti, naj ustrezno ukrepajo. V tem kontekstu se italijanska vlada sooča s sestavljanjem zakona o stabilizaciji javnih financ za leto 2015. Njen namen je, da bi javne izdatke zmanjšala za 20 milijard evrov, tako da bi lahko financirala ukrepe za rast. Premier Matteo Renzi je pozval ministre, naj mu do danes zvečer predstavijo pisne predloge o tem, kako bi izdatke zmanjšali povprečno za 3 odstotke. Na muhi naj bi bilo tudi javno zdravstvo, češ da je še vedno zelo potratno. Toda deželne uprave, ki so za zdravstvo pristojne, so že vnaprej protestirale. »Z vlado smo avgusta sklenili častni pakt o zdravstvu. Če ga bo vlada prelomila, bodo dežele odpovedale svoje sodelovanje z njo,« je dejal predsednik konference dežel Sergio Chiamparino. Predsednik konference dežel Sergio Chiamparino ansa PARLAMENT Težavne volitve predstavnikov v sodne organe RIM - Parlament se je včeraj že drugič zbral na skupnem zasedanju, da bi izbral dva člana ustavnega sodišča in osem članov Višjega sodnega sveta. A doslej je uspel izvoliti le tri člane Višjega sodnega sveta, in sicer Giovannija Le-gninija in Giuseppeja Fanfanija iz vrst Demokratske stranke ter Antonia Leonija kot predstavnika Nove desne sredine. Kljub dogovoru med Demokratsko stranko in stranko Naprej, Italija, kandidata za ustavno sodišče Luciano Violante in Antonio Ca-tricala nista dosegla potrebne dvotretjinske večine. Podobno je bilo z volitvami preostalih petih članov Višjega sodnega sveta. Predsednikoma senata Pietru Grassu in poslanske zbornice Lauri Boldrini po večkratnih neuspelih poskusih sinoči ni preostalo drugega, kot da parlament ponovno skličeta na skupno zasedanje v ponedeljek. TRENTO - Slovensko medvedko ujeli, potem ko je pred mesecem dni ranila gobarja Za Danico usoden odmerek uspavala Ostre kritike na spletu in v političnih krogih TRENTO - Medvedka Danica, ki so jo na Tri-dentinskem skoraj mesec dni iskali, ker je ugriznila gobarja, je v noči na četrtek med uspavanjem poginila. Medvedko so med odlovom s puščicami uspavali, da bi jo nato lažje premestili, a se iz narkoze ni več zbudila. O Daničini smrti so že uvedli preiskavo. Danica oz. po italijansko Daniza, ki so jo v Italijo leta 2000 naselili iz Slovenije, je sredi avgusta gobarja poškodovala z udarcem šape, da bi zaščitila svoja okoli sedem mesecev stara mladička. V noči na četrtek, ko se je lovcem ponudila priložnost za uspavanje medvedke, so s puščicami uspavali tudi enega izmed njenih mladičev, da bi mu namestili čip. Mladič se je za razliko od matere iz narkoze zbudil. Danico so si prizadevali ujeti vse od avgustovskega napada, nato pa naj bi jo prepeljali v center za divje živali, kjer ne bi več predstavljala nevarnosti za ljudi. Zaradi suma, da je prišlo do trpinčenja živali in neupravičenega uboja zaščitene živali, so danes pristojni uvedli preiskavo njene smrti. Ze avgusta so se po spletnih omrežjih zaradi lova na medvedko raz- širili izrazi protesta, negodovali pa so tudi borci za zaščito živali, ki jih je skrbela predvsem usoda Da-ničinega naraščaja. V vodstvu Pokrajine Trento so takrat zatrjevali, da lahko medvedji mladiči sami preživijo od šestega meseca dalje. Večinoma sicer mladi medvedje ob materi ostanejo do svojega 18. meseca. Tudi državna gozdna uprava je pred dnevi na ministrstvo za okolje in Pokrajino Trento naslovila pismo, v katerem je izrazila pomisleke v zvezi z lovom na Danico. Zaradi njene tragične smrti so se včeraj usule nove kritike. Zeleni so jo označili za sramoto. Kot so poudarili, je bila Danica tarča pregona oblasti, zato so tožilstvo v Trentu pozvali, naj sproži kazenski postopek. »Danico so ubile oblasti, ker je branila svoje mladiče. Gozdovi niso živalski vrt,« je poudaril tiskovni predstavnik Zelenih Angelo Bonelli. V parlamentu je bilo včeraj slišati tudi zahteve po odstopih ministrov za okolje in za kmetijstvo, čeprav je bila za usodo Danice odgovorna tridentinska pokrajinska uprava z njenim predsednikom Ugom Rossijem na čelu. Novica o žalostnem koncu medvedke Danice je na italijanskih spletnih portalih (začenši s spletnimi stranmi vseh večjih dnevnikov) zasenčila vest, da namerava ameriški predsednik Barack Obama zaostriti oborožen boj proti islamskim skrajnežem. SODSTVO - Družba Eni vpletena v preiskavo Milijardna podkupnina za črpanje nafte v Nigeriji MILAN, LONDON - Tudi italijanski energetski velikan Eni se je znašel v sodnih težavah. Kot poroča dnevnik Corriere della Sera, je milansko tožilstvo uvedlo preiskavo proti njegovemu pooblaščenemu upravitelju Claudiu Descalziju zaradi suma mednarodne korupcije. Po pisanju milanskega časnika je Descalzi vpleten v preiskavo zaradi milijardne podkupnine, ki naj bi jo Eni plačal leta 2011 za izkoriščanje naftnega nahajališča Opl-245 v Nigeriji. Poleg Descalzija naj bi se pod drobnogledom preiskovalcev znašli tudi direktor oddelka za raziskave naftne družbe Roberto Casula ter Paolo Scaroni in Luigi Bisignani. V okviru preiskave so v teh dneh londonski sodniki na prošnjo milanskega tožilstva zasegli nigerijskemu posredniku dva bančna depozita, enega v vrednosti 110 in drugega v vrednosti 80 milijonov dolarjev. Šlo naj bi za petino tega, kar naj bi Eni plačal nigerijski vladi za Claudio Descalzi pridobitev že omenjene naftne koncesije. Družba Eni je v svojem včerajšnjem odzivu zanikala, da bi pri pridobivanju dovoljenja za izkoriščanje naftnega nahajališča v Nigeriji ravnala v nasprotju z zakoni. Izrazila je prepričanje, da bodo to naposled potrdili sami preiskovalci. V tem smislu je izrazila pripravljenost na sodelovanje z milanskim tožilstvom. Sicer pa je družba Eni sprejela v vednost, da sta na seznamu preiskovancev njen pooblaščeni upravitelj ter njen direktor oddelka za raziskave. Papež bo novembra obiskal Evropski parlament BRUSELJ, RIM - Papež Frančišek bo na plenarnem zasedanju konec novembra v Strasbourgu nagovoril evropske poslance. "Uradni obisk bo potekal 25. novembra v Strasbourgu. Ob tej priložnosti bo papež nagovoril poslance na formalnem zasedanju," so danes sporočili iz Evropskega parlamenta. Predsednik parlamenta Martin Schulz je vodjem političnih skupin v parlamentu danes pojasnil, da je papež sprejel njegovo povabilo, ki mu ga je posredoval ob svojem obisku v Vatikanu oktobra lani. Pred tem je pokojni papež Janez Pavel II. Evropski parlament obiskal 11. oktobra 1998. Obisk so že potrdili tudi v Vatikanu in dodali, da utegne Frančišek ob tej priložnosti na hitro obiskati tudi katedralo v Strasbourgu, a posebna verska slovesnost ob tem ni predvidena. Frančišek je od začetka svojega pontifikata marca lani opravil tri uradne obiske - v Brazilijo, na Bližnji vzhod in avgusta v Južno Korejo. Še ta mesec ga pričakujejo v Albaniji. Bonaccini (DS) se ne odpoveduje kandidaturi BOLOGNA - V Demokratki stranki še vedno ostaja odprto vprašanje predsedniškega kandidata na predčasnih deželnih volitvah v Emiliji-Romagni, potem ko se je v torek razvedelo, da sta oba glavna kandidata na strankinih primarnih volitvah, Stefano Bonaccini in Matteo Richetti, vpletena v sodno preiskavo zaradi zlorabe javnega denarja. Richetti, ki je osumljen, da je v letih 20102011 nezakonito uporabil 5500 evrov, se je iz volilne tekme že umaknil, Bonac-cini, ki je osumljen, da je v istih letih nezakonito uporabil 4000 evrov, pa meni, da je na sredinem zaslišanju preiskovalcem vse pojasnil in je včeraj prek svojega odvetnika zahteval arhiviranje preiskave. Primarne volitve bi morale biti 28. t. m., poleg Bonaccinija pa njih kandidira le še župan iz Forlija Roberto Balzani. Vsedržavno vodstvo Demokratske stranke se je sprva nagibalo k temu, da bi strankarske volitve ustavilo in imenovalo svojega kandidata, a kaže, da se je zdaj premislilo. Članica tajništva Debora Ser-racchiani je včeraj dejala, da mora problem rešiti stranka na deželni ravni. ZLATO (999,99 %%) za kg 30.799,26 -253,59 SOD NAFTE (159 litrov) 98,13$ +0,09 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. septembra 2014 valute evro (povprečni tečaj) 11. 9. 10. 9. ameriški dolar 1,2928 1,2929 japonski jen 138,38 137,90 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,635 27,724 danska krona 7,4435 7,4441 britanski funt 0,79580 0,80125 madžarski forint 314,80 316,13 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1986 4,2032 romunski lev 4,4190 4,4248 švedska krona 9,1945 9,1819 švicarski frank 1,2100 1,2072 norveška krona 8,2035 8,2005 hrvaška kuna 7,6220 7,6188 ruski rubel 48,5670 48,2120 turška lira 2,8440 2,8505 avstralski dolar 1,4236 1,4146 braziljski real 2,9671 2,9625 kanadski dolar 1,4236 1,4213 kitajski juan 7,9245 7,9252 mehiški peso 1 7,0953 17,1135 južnoafriški rand 14,1981 14,1847 10 Petek, 12. septembra 2014 SVET / ZDA - Ameriški predsednik na predvečer 13. obletnice terorističnih napadov 11. septembra predstavil novo strategijo Obama v boj proti Islamski državi tudi z letalskimi napadi v Siriji Sirska opozicija in Irak ameriško strategijo pozdravljata, Damask in Moskva pa svarita pred enostranskimi napadi WASHINGTON - Predsednik ZDA Barack Obama je v sredo zvečer predstavil svojo strategijo boja proti Islamski državi (IS) v Siriji in Iraku, ki med drugim predvideva dodatne zračne napade na džihadiste v obeh državah ter podporo zaveznikom na terenu. Sirska opozicija in Irak Obamovo strategijo pozdravljata, Damask in Moskva pa svarita pred enostranskimi napadi. Obama je v televizijskem nagovoru napovedal sistematično zračno kampanjo proti teroristom v Iraku in Siriji, kjer ZDA doslej letalskih napadov niso izvajale. Na drugo mesto je postavil okrepitev pomoči zaveznikom v Iraku, kamor namerava poleg opreme poslati še 475 vojakov, ki se bodo pridružili skupaj 1034, ki so že na terenu. Ne bodo se bojevali, ampak bodo urili, opremljali in obveščali. Obamova strategija zajema tudi preprečevanje financiranja IS in dotoka borcev, pri čemer bo ključna pomoč zaveznikov. Obama bo tako čez dva tedna v New Yor-ku predsedoval posebnemu zasedanju Varnostnega sveta ZN za dodatno mobilizacijo mednarodne skupnosti. Nadaljevala se bo tudi pomoč nedolžnim civilistom, ki so jih teroristi pregnali z njihovih domov. "Naš cilj je jasen. IS bomo razgradili in na koncu uničili s celovito in trajno pro-titeroristično strategijo," je zatrdil Obama. "Ne bom okleval z ukrepanjem proti IS v Siriji kakor tudi v Iraku. Osnovno načelo mojega predsednikovanja je, da če ogrožaš Ameriko, ne boš našel varnega zavetišča." Obama je IS označil kot teroristično organizacijo, nekdanjo podružnico Al Kai-de v Iraku, ki je izkoristila državljansko vojno v Siriji za osvajanje ozemlja v Siriji in Iraku. Teroristi IS so po njegovih besedah nekaj posebnega zaradi svoje izredne surovo- Predsedni Barack Obama je včeraj zjutraj skupaj s prvo damo Michelle in podpredsednikom Josephom Bidnom na trati pred Belo hišo namenil minuto molka v spomin na žrtve terorističnih napadov 11. septembra 2001, nato pa se odpravil v Pentagon, kjer je bila ena od treh osrednjih slovesnosti v spomin na skoraj 3000 žrtev teroristov Al Kaide sti. Boj ne bo kratek in obstajajo tveganja, je sicer posvaril Obama. A obenem je sodržavljanom dejal, da so po hudi recesiji in terorističnih napadih pred 13 leti sedaj dobro pripravljeni na prihodnost z najboljšimi tehnološkimi podjetji in univerzami, cvetočo industrijo ter približevanjem energetski neodvisnosti. Takšna Amerika lahko ponudi vodstvo na svetovnem odru proti teroristom, ruski agresiji v Ukrajini in drugim izzivom. Sirska nacionalna koalicija je ameriški načrt boja proti IS pozdravila. Kot so sporočili, zračne napade v Siriji podpirajo, pa tudi usposabljanje uporniških sil, saj "stabilna in skrajnežev prosta regija" zahteva "dokončni umik Asadovega represivnega režima". Tudi novi iraški premier Hajder al Abadi pa je strategijo Obame pozdravil. "Irak pozdravlja strategijo Obame, da bo stal Iraku ob strani v vojni proti IS in terorističnim skupinam," so sporočili iz njegovega urada. Sirski režim je po drugi strani znova opozoril, da bodo ameriški letalski napadi na ozemlju Sirije brez dovoljenja vlade v Damasku pomenili napad. O tem, kako bi se lahko Damask odzval v primeru letalskih napadov, sirski minister za narodno spravo Ali Hajdarni danes sicer ni želel govoriti. Dejal je le, da je v skladu z mednarodnim pravom treba za vsako akcijo, tako vojaško kot nevojaško, na sirskem ozemlju dobiti soglasje Sirije. Da bi "enostranski ameriški letalski napadi" pomenili kršitev mednarodnega prava, je opozorila tudi zaveznica režima v Damasku Rusija. "Brez ustrezne odločitve Varnostnega sveta ZN bi takšno dejanje pomenilo dejanje agresije, golo kršitev pravil mednarodnega prava," je dejal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič. V Londonu so v prvem odzivu na Obamovo strategijo boja proti IS zatrdili, da se Velika Britanija ne bo pridružila ZDA v letalskih napadih na IS v Siriji. Britanski zunanji minister Philip Hammond obenem ni izključil sodelovanja v tovrstnih napadih v Iraku in je izrazil podporo ZDA in njenemu načrtu. Kot je ob obisku v Berlinu pojasnil Hammond, so v britanskem parlamentu o tem opravili razpravo že lani in o tem stališču ne bodo znova razmišljali. Parlament je takrat zavrnil vojaško posredovanje v Siriji. Tiskovni predstavnik britanskega premiera Davida Camerona pa je potem pojasnil, da London ne izključuje možnosti vojaške akcije proti skrajnežem Islamske države v Siriji, a da zadevna odločitev ni bila še sprejeta. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je ponovil, da Nemčija v letalskih napadih ne bo sodelovala. "Tega od nas ni nihče zahteval in tega ne bomo storili," je dejal. Podobno sporočilo je prišlo iz Ankare, kjer je predstavnik vlade pojasnil, da Turčija ne bo dovolila koaliciji držav pod vodstvom ZDA, da iz letalskih oporišč na njenem ozemlju izvajajo napade na dži-hadiste v sosednjih Iraku in Siriji. Turčija tudi ne bo sodelovala v teh napadih, je povedal. Turčija je podobno leta 2003 zavrnila namestitev 60.000 ameriških vojakov na svojem ozemlju, ki bi nato s severa izvedli invazijo na Irak. Ankara tudi ni dovolila Washingtonu, da bi v napadu na Irak uporabil njena letalska oporišča. Turčija je sicer edina muslimanska država v koaliciji desetih držav za boj proti Islamski državi, ki so se ob robu nedavnega vrha zveze Nato v Newportu povezale v boju proti Islamski državi. Deset arabskih držav, med njimi "tež-kokategornica" Savdska Arabija, pa se je včeraj zavezalo, da bodo podprle ZDA v boju proti džihadistom Islamske države (IS). Kot piše v izjavi, objavljeni ob koncu srečanja ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja z arabskimi kolegi v savdski Džedi, bodo države opravile "svoj del v celovitem boju" proti IS. ŠPANIJA - Izvedli naj bi ga 9. novembra, a Madrid temu nasprotuje UKRAJINSKA KRIZA - Nove sankcije Množica Kataloncev v Barceloni zahtevala pravico do referenduma Gospodarska vojna EU in ZDA proti Rusiji BARCELONA - Rdeče-rumene zastave Katalonije so včeraj napolnile ulice Barcelone, kjer je več sto tisoč ljudi zahtevalo pravico do referenduma o neodvisnosti te španske pokrajine. Pred škotskim referendumom o neodvisnosti čez teden dni so mnogi protestniki nosili tudi škotske zastave. Po ocenah mestnih oblasti se je zborovanja udeležilo 1,8 milijona ljudi, medtem ko je delegacija vlade iz Madrida izračunala, da se je na barcelonskih ulicah zbralo med 470.000 in 520.000 ljudi. "Zdaj je čas," piše na rdečih in rumenih majicah protestnikov, ki so se zbrali na zborovanju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Protestniki so napolnili dve pomembni prometnici v katalonski prestolnici - avenijo Diagonal in Gran Vio, saj želijo na skupni dolžini 11 kilometrov oblikovati človeško verigo v obliki črke V, ki je prva črka besede "votar" (voliti). Zahtevali so pravico do priprave referenduma o neodvisnosti Katalonije 9. novembra, ki mu Španija nasprotuje. Postavili so tudi 947 simboličnih volilnih skrinjic za vsako od katalonskih občin. Zborovanje je potekalo na dan nacionalnega praznika, ki za številne pomeni dan, ko je pokrajina izgubila avtonomijo - 11. septembra 1714 je Barcelona v vojni za nasledstvo padla v roke vojske španskega kralja. Natančno 300 let pozneje želijo Katalon-ci vnovič doseči neodvisnost. Včerajšnje zborovanje so simbolično začeli ob Po ocenah mestnih oblasti se je zborovanja udeležilo 1,8 milijona ljudi ansa 17.14 po lokalnem času. Protestniki želijo španski vladi premiera Mariana Rayoja pokazati, da je velik del 7,6 milijona prebivalcev Katalonije za njeno neodvisnost. Poleg tega želijo pritisniti na predsednika katalonske vlade Artura Masa, da referendum, ki ga nameravajo izvesti 9. novembra, izvede v kakršnihkoli okoliščinah. Španska vlada namreč izvedbi ostro nasprotuje in se pri tem sklicuje na ustavo, ki Kataloniji ne daje te pravice. Katalonski parlament želi spričo tega sprejeti zakon, ki bi referendumu nudil ustrezno pravno podlago. Precej jasno se sicer zdi, da španski ustavni sodniki referenduma ne bodo dopustili, piše nemška tiskovna agencija dpa. Katalonci so ulice preplavili natanko teden dni pred škotskim referendumom o neodvisnosti, ki ga bodo regionalne oblasti izvedle v dogovoru z vlado v Londonu. Glede na zadnje ankete sta tabora podpornikov in nasprotnikov samostojne poti Škotske po prek 300 letih zveze izenačena. (STA) BRUSELJ, MOSKVA, WASHINGTON - Nov sveženj sankcij EU proti Rusiji zaradi destabilizacije vzhoda Ukrajine bo začel veljati v petek, je včeraj izjavil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. EU je sankcije pripravljena preučiti, če bo Rusija ustrezno ukrepala za umiritev razmer v Ukrajini. Znane so tudi že nekatere podrobnosti o novem svežnju sankcij. Članice EU so v ponedeljek potrdile sveženj nadaljnjih sankcij proti Rusiji, a obenem njegovo uveljavitev zamaknile s torka na "prihodnje dni", da ocenijo izvajanje premirja in mirovnega načrta. Včeraj je bilo odločeno, da bo nov sveženj sankcij začel veljati v petek. To se sicer zgodi z objavo ukrepa v Uradnem listu EU, ki se pričakuje med 9. in 10. uro dopoldne. Nove sankcije EU, katerih cilj je spodbuditi spremembo smeri dejanj Rusije, ki destabilizirajo vzhod Ukrajine, vključujejo nadgradnjo obstoječih gospodarskih omejitev na obrambnem, energetskem in finančnem področju ter razširitev seznama oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo. Rusija je medtem že oblikovala povračilne ukrepe za sankcije EU, ki naj bi začele veljati v petek, je včeraj v Moskvi sporočil svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Andrej Be-lousov. Ruske protisankcije naj bi bile uperjene proti uvozu potrošniškega blaga in rabljenih avtomobilov iz Evropske unije, je nakazal. Na ruskem zunanjem ministrstvu so napoved novih sankcij EU proti Rusiji označili za "sovražno dejanje". "Naš odziv bo primeren škodi, ki jo te sankcije povzročajo našemu gospodarstvu," je dejal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič. Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo evropska podjetja močneje lobirala proti "neproduktivnim" sankcijam. Kot je nakazal Putinov svetovalec Belousov, bo Rusija odgovorila na področju potrošniških dobrin in avtomobilov. "Imamo veliko nekmetijskih proizvodov, kjer so naši partnerji, še posebej evropski, precej bolj odvisni od Rusije kot Rusija od njih," je dejal. ZDA so se naposled včeraj pridružile EU z najavo dodatnih sankcij proti Rusiji zaradi njenih nezakonitih dejavnosti proti Ukrajini in predsednik Barack Obama je sporočil, da bodo poglobili in razširili sankcije proti ruskemu finančnemu, energetskemu in obrambnemu sektorju, kar bo povečalo politično osamo Rusije in ji prineslo dodatne gospodarske stroške. Podrobnosti glede razširitve sankcij bo Obamova administracija objavila v petek, ko bo podobno storila tudi EU, Obama pa je zagotovil, da bodo gospodarski stroški posebej občutni za predsednika Vladimirja Putina in ljudi okrog njega. / KULTURA Petek, 12. septembra 2014 1 1 LIKOVNA UMETNOST - Klavdija Marušič razstavlja v Kopru Metulji opozarjajo na uničevanje narave Jutri dopoldne v galeriji Meduza ponovno srečanje z umetnico V Galeriji Meduza v Kopru je na ogled samostojna razstava s specifično prostorsko postavitvijo tržaške slikarke srednje generacije Klavdije Marušič, ki se navezuje na ustvarjalni ciklus Metuljev iz Fukušime. Kustosinja Obalnih galerij Nives Marvin je umetnico predstavila na odprtju, napisala strokovni tekst k razstavi za zgibanko in bo spregovorila o eksponatih ob prisotnosti Klavdije Maru-šič na ponovnem srečanju v galeriji, ki bo jutri ob 11. uri. Umetnica rada potuje in črpa navdih iz okolja. Potovanje na Japonsko leta 2011 tik po ekološki katastrofi, ki jo je povzročil cunami, je pustilo v njej globok vtis. Še posebej se je dotaknila genska mutacija značilnih metuljev Zizee-ria maha zaradi radioaktivnega sevanja, deformacija kril je prizadela njihovo sposobnost letenja. Iz generacije v generacijo se posledice žal dodatno stopnjujejo. Metulji postanejo v likovnem svetu Marušičeve prispodobe problemov, s katerimi se vsi na svetu vsakodnevno soočamo, na to tematiko je nastal cel niz razstav, ki jih je doslej umetnica imela v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem vsakič z drugačnimi deli in novimi namigi. Klavdija Marušič je na likovni sceni prisotna od osemdesetih let dalje, likovno prepoznavnost je pridobila predvsem kot akvarelistka s prelivajočimi močno abstrahiranimi motivi, ki hranijo zaradi pogostoma neprekrite beline ozadja posebno zračnost. Ciklus metuljev označuje predvsem dominanta modre in rjave, barv, ki označujeta to vrsto metuljev. Občutiti je razpetost med lepoto in skladnostjo narave ter dramatičnimi spremembami, ki zamajejo ravnovesje človeštva, ki je del nje. Akvareli in slike Klavdija Marušič med svojimi metulji želijo zato privabiti gledalca k razmišljanju in spoštovanju okolja pred pogubo, ki nam preti, če ne bomo v stanju zajeziti pojava. Struktura bambusovih palic se sklicuje na naravo in obenem na Japonsko, kjer je ta rastlina pogostoma prisotna. Na njej visijo v til oviti akvareli, koprenaste tkanine delujejo kot bube, slutnje meta-morfoze, pričevalci pomembnih prehodov. Dejansko so te prostorske inštalacije obenem večplastno berljive, saj v njih lahko doživimo ujetost metulja, ki mu ni dano svobodno poleteti. Novost razstave v Galeriji Meduza so tudi manjši beli plastični metulji, ki de- lujejo lahkotno, kot bi prihajali naravnost iz slik, da bi nas opozarjali spet na problem onesnaženja. Klavdija Marušič jih je izdelala iz plastike, ki se nahaja v morju, ni razgradljiva in zato ogroža tudi ravnovesje morskega sistema. Na razstavi lahko vsak v zameno za prostovoljni prispevek simbolično vzame metuljčka in s tem udejanji svojo namero, da tudi sam nekaj postori, da bo svet naravi prijaznejši. Izkupiček bo nato dodeljen v dobrodelne namene krajevni ustanovi. Razstava je na ogled do 29. septembra od ponedeljka do petka od 11. do 16. ure. Jasna Merku PORTOROŽ - Festival slovenskega filma Jutri pred nagrajevanjem Gergoletov Ples z Marijo Po projekciji kratkega filma Nasvidenje, Piran! Kristine Ravnikar se je s podelitvijo Badjurove nagrade za življenjsko delo Hanni Preuss predsino-či v Portorožu tudi uradno začel 17. Festival slovenskega filma. Do nedelje se bo na njem zvrstilo 71 filmov, med njimi osem celovečercev v tekmovalnem programu. Med temi nastopa kot celovečerni koprodukcijski dokumentarni film tudi Ples z Marijo (Dancing with Maria) Ivana Gergoleta, ki so ga pred kratkim premierno predstavili na festivalu v Benetkah. Film bo na sporedu jutri ob 19.30 v glavni dvorani, tik pred zaključno slovesnostjo s podeljevanjem nagrad, ki je napovedana ob 21.15 v amfiteatru. Že v sredo popoldne pa so na festivalu predstavili film Živeti kamen Jurija Grudna, ki se prav tako poteguje za nagrado v konkurenci srednjemetražnih dokumentarnih filmov Režiserka zvoka, skladateljica, tonska mojstrica, sonorična skladateljica in medijska umetnica Hanna Preuss je »s svojim vsestranskim ustvarjanjem v slovenski filmski prostor prinesla novo senzibilnost in novo razumevanje filmskega zvoka«, je v utemeljitvi nagrade med drugim navedel predsednik komisije Martin Turk. S svojo tehnično dovršenostjo, profesionalno in emotivno občutljivostjo ter neskončno kreativnostjo pa je nagrajenka usodno zaznamovala slovenski film, je še povzel Turk. Preusso-va je ob prevzemu nagrade citirala besede Jožeta Slaka, da umetnost »govori s tistim delom nas, ki je lasten vsemu človeškemu rodu ne glede na ideološke in kulturne meje«. |\ I (I |«V* I • • v • Razpis za najboljši prvenec knjižnega sejma Objavljen je razpis za nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec, izdan v zadnjem letu. Predloge za nagrado, ki jo bodo tudi letos podelili v okviru sejma, do 7. oktobra zbira Društvo slovenskih pisateljev. Založbe in samozaložniki, ki so že ali bodo od 7. oktobra 2013 do 7. oktobra 2014 izdali knjižni prvenec, bodisi prozo, poezijo ali dramo, lahko predloge s priloženimi tremi izvodi knjige pošljejo na naslov društva. Nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec 2014 bodo podelili 27. novembra v okviru literarnega večera 3. programa Radia Slovenija - programa ARS v neposrednem prenosu z ARS-ovega odra v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma (CD). Slovenski knjižni sejem bo 30. po vrsti potekal med 26. in 30. novembrom v CD. Razglasili nominirance za Sovretovo nagrado Društvo slovenskih književnih prevajalcev je letos prvič razglasilo no-minirance za Sovretovo nagrado, najvišje stanovsko priznanje, ki ga podeljujejo za književni prevod. Za nagrado se letos potegujejo Seta Knop, Borut Kraševec in Maja Novak. Ime nagrajenca bodo razkrili na podelitvi nagrade, ki bo predvidoma 13. oktobra v prostorih društva. Seta Knop je nominirana za prevod knjige Peščena ura srbskega pisatelja Danila Kiša (založba Goga), Kraševec za prevod knjige Sveta knjiga volkodlaka ruskega pisatelja Viktorja Pelevina (Cankarjeva založba), Novakova pa za prevod knjige Tema irskega avtorja Johna McGaherna (Modrijan). (STA) glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Last Patrol Monster Magnet Stoner rock, psychedelic, space rock Napalm Records, 2013 Ocena: Zamislite si, da se z džipom vozite po kaki ameriški puščavi, med kaktusi in kojoti, nenadoma pa se vaše terensko vozilo spremeni v vesoljsko ladjico, s katero se popeljete na daljše vesoljsko popotovanje. Take občutke boste upam doživljali, ko boste zavrteli Last Patrol, nov plošček ameriškega benda Monster Magnet. Monster Magnet so torej spet med nami. Skupina, doma iz New Jerseyja, se po dolgih treh letih vrača na svetovno glasbeno sceno z novim albumom Last Patrol in vse kaže, da bo plošča spadala med najboljše glasbene izdelke ameriškega benda! Duševne stiske in problemi z mamili pevca Davea Wyndorfa so le bled spomin. Lider skupine je namreč danes v blesteči formi in to se seveda pozna v novem ploščku. Last Patrol je mešanica vseh glasbenih zvrsti, ki so jih člani zasedbe igrali v teh letih: stoner rock, space rock in še bluz ter seveda izredna kitarska psihedelija. Taka je na primer uvodna pesem I Live Behind The Clouds, v kateri lahko prisluhnemo »toplemu« Wyn-dorfevemu vokalu, ki se kot viski v sodih, iz leta v leto boljša. V naslednji Last Patrol se Wyndorf spremeni v »rokersko Iguano« Iggyja Popa. Komad je morda za las predolg (celih devet minut!!), a kaj ko mora vesoljski rok prepotovati neskončno dolge poti ... Bend nam nato ponuja kvalitetno, stoner priredbo uspešnice škotskega kantavtorja Donovana Three Kingfishers. Po umirjeni Paradise pa je na vrsti poskočna, skorajda folk rok pesem Hallelujah. Folk in psi-hedelija se srečata v komadu The Duke Of Supernature, na meji med puščavo in vesoljem, izredna skladba! Najbolj agresivna in »direktna« pesem plošče je nedvomno skoraj osemminutna End Of Time, v zadnji Stay Tuned pa prisluhnemo le Wyndorfu in njegovi akustični kitari. Primeren, akustično - psi-hedelični zaključek plošče, o kateri bo govor še veliko v prihodnjih letih. Last Patrol je namreč že deseti album ameriškega benda Monster Magnet, s to ploščo pa lahko brez skrbi trdimo, da se je za Wyndorfa in ostale začelo novo in uspešno glasbeno obdobje. GLEDALIŠČE MIELA - Filmski festival Tisoč oči od danes do torka Poklon kinematografskemu Trstu in filmu z vojno tematiko Trinajsto izdajo mednarodnega filmskega festivala »i 1000 (o)cchi« (Tisoč oči) bo danes odprla drama »Di-fendo il mio nome«, v kateri je leta 1956 zaigral Vittorio Gassman. Uradni začetek filmskega festivala, v okviru katerega vsako leto vrtijo redko videne in vrhunske filme, bo nocoj ob 19. uri, ko bodo filmofili lahko klepetali ob kozarcu Škerkovega vina. Na festivalu, ta bo potekal v gledališču Miela do torka, 16. septembra, bodo med drugim poleg italijanske prikazali tudi filmske krajine drugih držav in tujih režiserjev. Program letošnje izdaje filmskega festivala je pred dnevi predstavil njegov umetniški vodja Sergio M. Germani, ki je napovedal tudi projekcijo filmov o prvi svetovni vojni. Prva dva festivalska dneva bosta nekakšen hommage tržaški filmski produkciji v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, umetniškim filmom Raffaeleja Andreassija, pesnici in igralki Gianni-ni Angiolettijevi. Današnje jutro bodo oblikovali dolgometražni in kratkometražni filmi, ki pripovedujejo o različnih poglavjih prve in druge svetovne vojne (La grande giornata storica italiana. 20. mag-gio 1915, Trieste mia!).Drugi cikel se bo začel ob 14.30, tretji pa ob 20.30. Filmski festival bo postregel tudi s cenjenimi gosti, kritik Enrico Ghez-zi pa bo premierno predstavil dva po- Režiser Raffaele Andreassi med snemanjem filma polnoma nepoznana kratkometražna filma Michelangela Antonionija. Ta dva kratkometražna filma bodo zavrteli jutri zvečer ob 20.30. Sobotni program bo pester in bogat tudi zjutraj, ko bodo zavrteli dve različici filma Addio giovinezza! Augusta Genine. Jutranji gost bo strokovnjak Andrea Meneg-helli, ki bo govoril o pomembnosti filmske restavracije. Popoldanski cikel bo počastil umetniški filmski opus Raf-faeleja Andreassija, začel pa se bo s predavanjem na temo sinhronizacije hollywoodskih filmov. O tem bosta govorila Enrico Lancia in Fabio Melelli. Večerni program poleg dveh kratko-metražnih filmov vključuje še dva vojna filma, v katerih režiserja, Pino Mercanti in Luca Comerio, obravnavata vojno v višjih gorskih predelih. (sč) 1 2 Petek, 12. septembra 2014 OW APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Primož Strani, novi ravnatelj izobraževalnega zavoda Cankar-Zois-Vega »Pozitivno vzdušje prvi pogoj za dobro in učinkovito delo« V slovenskem šolskem centru v Ulici Puccini v Gorici je včeraj spet završalo. Dijakinje in dijaki poklicnega zavoda Cankar ter tehničnih zavodov Zois in Vega so prestopili prage svojih razredov, v katerih si bodo do prihodnjega poletja skušali nabrati čim več znanja in lepih doživetij. Med novostmi, v družbi katerih so vstopili v novo šolsko leto, je tudi ravnatelj: po upokojitvi Mihaele Pirih je vodenje šol prevzel Tržačan Primož Strani, sicer tudi ravnatelj tržaškega poklicnega zavoda Jožef Stefan. Usklajevanje službe v Gorici in Trstu najbrž ni enostavno: s kakšnimi občutki ste sprejeli novo zadolžitev, ki vam narekuje tudi vodenje treh goriških višjih šol? Predvsem želim ohraniti svoj dosedanji pristop do dela: težavam, s katerimi se srečujem v šoli, želim še naprej posvečati dovolj časa in energije, da jih čim bolj poglobljeno razumem. Nova zadolžitev v Gorici bo zahtevala neko krajše uvajanje v novo okolje, pri opravljanju svojega dela pa bom lahko delno izhajal iz že pridobljenih izkušenj na področju tehničnega izobraževanja. Kako si boste organizirali delo? Koliko boste prisotni v Gorici? V teh prvih dneh sem bil skoraj vsak dan v Gorici, kljub temu pa nisem zanemaril dela v Trstu. V tem prvem delu šolskega leta bo težko vnaprej določiti neko fiksno delitev; bolj pomembno bo prilagajanje sprotnim potrebam in postavljanje ciljev v neko prednostno zaporedje. Obremenjenost, ki jo taka delitev dela nujno prinaša, me ne straši, ker sem svojemu delu vedno posvečal veliko časa. Kakšno okolje ste našli v Gorici? Govorim lahko le o prvih občutkih, ki so nadvse pozitivni. Z osebjem v administraciji smo se hitro ujeli in spoprijeli z delom, pri tehničnem in pomožnem osebju sem takoj zaznal pripravljenost za sodelovanje, s profesorji pa smo že začeli s skupnim načrtovanjem dodatne vzgoj-no-izobraževalne ponudbe za letošnje šolsko leto. Mislite, da bi lahko med goriškimi zavodi in tržaškim poklicnim zavodom Stefan vzpostavili kako obliko sodelovanja? Mislim, da bi tesnejše sodelovanje med vsemi slovenskimi višjimi srednjimi šolami v Trstu in Gorici privedlo do vzajemnega bogatenja. To sodelovanje na nekaterih ravneh že obstaja, npr. pri strokovnem izpopolnjevanju (lansko izobraževanje o didaktiki po kompetencah je vodila ožja projektna skupina, ki so jo sestavljali profesorji iz Trsta in Gorice), ali pri skupnem iskanju sredstev za obogatitev vzgojno-izobra-ževalne ponudbe. Verjetno pa je dozorel čas, da bi pomislili tudi na projektne dejavnosti, ki bi omogočile oz. spodbudile pogostejše stike med dijaki iz obeh pokrajin. Po preverjanju na pokrajinskih šolskih stavbah in ugotovitvi, da na ne- Ravnatelj Primož Strani in skupina dijakov med včerajšnjim prvim dnevom pouka bumbaca katerih italijanskih zavodih varnost ni zagotovljena, boste na tehničnem polu gostili nekaj razredov italijanske višje srednje šole: že veste katere? Kakšno bo to so-bivanje? Gre za odločitev, ki je bila sprejeta poleti in 1. septembra, ko sem nastopil službo, so bile stvari v bistvu že dorečene. V naših prostorih bomo tako gostili štiri razrede gradbeniške smeri, katerim bomo namenili štiri učilnice. Italijanski dijaki bodo imeli pri nas samo razredni kurikularni pouk, medtem ko bodo vse ostale laboratorijske dejavnosti opravljali na matični šoli. Sosednji italijanski zavod bo tem štirim razredom namenil eno enoto pomožnega osebja, ki bo skrbela za nadzor in čiščenje. V Gorici je v zadnjih letih velik osip vpisov z nižje šole na višjo. Ste ga zaznali tudi v Trstu? Kako bi lahko ukrepali? Po mojem mnenju gre za večplasten fenomen, ki je že dlje časa zaznaven v Gorici, vse bolj otipen pa postaja tudi v tržaški pokrajini. Razlogov je več in vsak izmed njih bi zahteval nek specifični ukrep. Vsekakor bi že tesnejše sodelovanje med nižjo in višjo srednjo šolo omililo prehod na višjo stopnjo in s tem pripomoglo k manjšanju osipa. Potrebno pa bi bilo spoznati vzgibe družin, njihova prepričanja in pričakovanja. Mislim, da bi se morali pri sprejemanju dolgoročnih in strateških odločitev opirati na objektivne podatke in empirične dokaze, ki bi nam po eni strani omogočili podrobnejše razumevanje problema, po drugi pa nas prisilili, da se otresemo našega tradicionalnega zornega kota in s tem približamo perspektivi končnega »uporabnika« naše šole. Kako naj tehnična zavoda Vega in Zois ter poklicni zavod Cankar postanejo bolj privlačni? Cankar, Vega in Zois krijejo poklicno in tehnično izobraževalno ponudbo v slovenskem jeziku na Goriškem. Nudijo tako splošno kot specifično znanje. Kuriku-larno teorijo kombinirajo z eksperimentalnim delom in prakso na terenu. Dijakom omogočajo, da uporabijo svoje znanje v realnih in povsem novih okoliščinah in s tem spodbujajo razvijanje specifičnih in prečnih kompetenc, oblikovanje strategij za reševanje problemov in krepitev socialnih veščin. Tehnična in poklicna izobrazba sta v današnji družbi nujno potrebni in nudita nedvomne prednosti tistim, ki se zanje odločajo. Njuno pravo vrednotenje pa je po mojem mnenju šele v povojih, saj smo bili tradicionalno bolj vezani na humanistično kulturo. Ta trend se je na državni rani že prevesil na stran tehnične izobrazbe, z določenim zamikom pa se bo to zgodilo tudi pri nas. Šole Cankar, Vega in Zois morajo potencialnim dijakom in njihovim družinam ponuditi priložnost, da spoznajo delovanje GORICA - Brezžična internetna povezava Guglielma uporabila skoraj tretjina Goričanov Od junija 2011, ko je goriška občinska uprava začela vzpostavljati spletno brezžično mrežo Guglielmo, jo je uporabilo skoraj deset tisoč ljudi - približno tretjina vsega mestnega prebivalstva. Za uporabo občinskega dostopa do spleta je namreč doslej zaprosilo 9.729 oseb. Župan Ettore Romoli je včeraj izrazil zadovoljstvo nad dosedanjim rezultatom, ki je po njegovih besedah sad zagnanosti in energije, ki ju vlagata svetnik Fabrizio Oretti in občinski tehnik Roberto Careddu. Priznal je sicer, da je brezplačen dostop do interneta za enkrat omejen na središčne predele, a tudi zagotovil, da ga želijo razširiti na vse mesto. Razpoložljiva sredstva so skromna, zato je širitev postopna. V zadnjih mesecih so skušali dostop do spleta poenostaviti. S pomočjo aplikacije Babelten se je na primer mogoče izogniti večkratni prijavi (po prvi bosta naš pametni telefon ali računalnik avtomatično prepoznala mrežo Guglielmo). Za spoznanje bolj kompliciran je dostop preko iPhona: njegovi uporabniki morajo namreč predhodno izključiti samodejni dostop in prijavo. Aplikacija Babelten ne dovoljuje uporabe nekaterim tujim SIM karticam, to pa iz varnostnih razlogov: v nekaterih državah so namreč kartice anonimne, zato bi bilo v primeru potrebe nemogoče odkriti imena uporabnika omrežja Guglilemo. Da bi turistom priskočili na pomoč, so uvedli registracijo preko spletne strani guglielmo.biz: brezplačna prijava je mogoča, če vnesemo podatke svoje kreditne kartice. Vse potrebne informacije bodo v kratkem na voljo tudi na občinski spletni strani. (pd) ŽUPAN - Davki V Gorici se splača živeti ... Goriški občani in občanke so med tistimi, ki v Furlaniji Julijski krajini plačujejo najnižji nepremičninski davek TASI (ta je kot znano zamenjal ukinjeni davek IMU). Tako zagotavlja župan Ettore Ro-moli, ki v isti sapi pristavlja, da so njegovi someščani opravičeni tudi plačevanja davka IRPEF (posebnega odtegljaja na plačah). Zato se po županovem mnenju splača živeti v Gorici ...veliko bolj kot recimo v Trstu, kjer davek TASI zaračunajo na podlagi 3,3% količnika (v Gorici le 1,5%) in kjer občani plačujejo tudi davek IRPEF (0,8%) ... Podatki izhajajo iz študije me-strskega centra CGIA, ki kaže na to, da je Trst med tistimi glavnimi mesti, v katerih so letos zabeležili najvišji povišek davka na nepremičnine (+100€). V Vidmu je ostal tako rekoč nespremenjen, v Gorici je letos nižji za približno 50€, v Porde-nonu pa kar za 148€. (pd) šole in da se na lastne oči prepričajo o kakovosti izobraževalne ponudbe. Kaj bi svojim dijakom zaželeli ob začetku novega šolskega leta? Dijakom sem zjutraj zaželel, naj jim bo šolanje pri nas prijetno, naj se potrudijo, da ustvarijo in nato ohranijo dobre odnose s sošolci in profesorji. Pozitivno vzdušje je prvi pogoj za dobro in učinkovito delo ter s tem eden izmed najvažnejših dejavnikov šolskega uspeha. (pd) Rešitev za azilante Na goriški prefekturi bodo danes podpisali konvencijo, na podlagi katere naj bi našli namestitev za prosilce azila, ki so te dni nastanjeni ob Soči. Za azilante bo poskrbela nadškofijska Karitas. Kradel bakrene kable Policisti tržiškega oddelka Polfer so v sredo aretirali mladega moškega iz Ronk, ki je kradel bakrene kable ob železniški progi med Tržičem in Ronkami. Ko je Z.G. zagledal policiste, jim je skušal zbežati, vendar so ga kmalu zatem ujeli. Moški je z velikimi kleščami odščipnil okrog dvajset metrov bakrenih kablov. Policisti preverjajo, ali je moški odgovoren še za druge tatvine bakra ob ronški železniški postaji. Števerjanska rebula v Gorici Na pobudo Vinoteke števerjanski griči bo danes ob 18. uri v baru Galleria cafe v peš coni na Korzu Verdi v Gorici srečanje o zlati rebuli, briški avtohtoni sorti. Vodil ga bo izvedenec Stefano Cosma. Pokusiti bo mogoče rebule, ki jih pridelajo kmetije Humar, Evan-gelos Paraschos in Simon Kom-janc. V Tržiču o furlanski državi Združenje Res Publica Furane prireja danes ob 19. uri v baru Marino na Drevoredu San Marco v Tržiču javno srečanje, na katerem bodo predstavili zamisel o ustanovitvi furlanske države. Tržič so izbrali, ker je bil za časa oglejskega patriarhata pomembno trgovsko središče in je kot zadnji klonil beneški zasedbi leta 1420. Adriano Biason bo spregovoril o pravnih korakih, ki jih je treba opraviti do ustanovitve nove furlanske države, Gian Carlo Cesarin bo pojasnil, kako je zamisel uresničljiva iz ekonomskega vidika, Marco Serafin bo nazadnje predstavil digitalni referendum, ki ga nameravajo izvesti. Tat trikrat obiskal lokal Upravitelj lokala L'Alchimista iz goriške Ulice Garibaldi poziva svoje kolege, naj bodo v teh dneh posebno pazljivi, saj se po mestnem središču potika tat. Od sobote do torka naj bi neznanec trikrat obiskal ravno lokal L'Alchi-mista in iz njega vsakič ukradel nekaj drobiža, enkrat pa tudi dvesto evrov. Tat naj bi v lokal vlomil skozi okno, pri čemer pa naj ga ne bi poškodoval; očitno je tat kar spreten, zaradi česar upravitelj lokala L'Alchimista prosi za pomoč vse, ki bi opazili kaj sumljivega. Protifašistični shod Na Trgu Unita v Ronkah bo danes ob 17. uri protifašistični shod, med katerim bosta zgodovinar Luca Meneghesso in publicist Marco Barone spregovorila o D'Annunziovi zasedbi Reke leta 1919. V sredo je goriška kvestura iz varnostnih razlogov prepovedala članom gibanja »Ronchi dei partigiani«, da bi se danes zbrali na protestnem shodu pred spomenikom D'Annunziovim legio-narjem, kjer bo ob 18. uri spominska svečanost zveze Lega na-zionale. Posledično so člani protifašističnega gibanja prejeli dovoljenje za organizacijo svojega srečanja na Trgu Unita. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 12. septembra 2014 13 SOLKAN - Odprtje mizarskega muzeja Živel je tod mizarjev rod Solkanski mizarji so bili znani in cenjeni - Na ogled do 21. septembra: kaj pa potem Časi, ko je skoraj vsaka hiša v Solkanu imela mizarja, so žal že zgodovina. Na obrt, ki je kraju prinesla razcvet, pa tudi sloves, ki se je razširil daleč naokoli, danes spominjajo Mizarska ulica z obeležjem, narejenim po lesorezu solkanskega heroja Jožeta Srebr-niča, in od včeraj tudi več kot desetletje dolgo pričakovani muzej. Mojstrovine solkanskih mizarjev so bile poznane blizu in daleč. Sloveli so kot mojstri intarzije, rezljanih detajlov in politur. Njihovo pohištvo, ki se je štelo za zelo kakovostno, so izvažali celo na bližnji vzhod, veliko v Egipt. Tudi umetelno rezljano pohištvo, ki je krasilo beograjski kabinet tedanjega jugoslovanskega predsednika Tita je nastalo v solkanskih mizarskih delavnicah v sodelovanju s srbskimi rezbarji. Dvojnik tistega pohištva je stal v pisarni glavnega direktorja tovarne Meblo v Krom-berku pri Novi Gorici. Kasneje ga je odkupil Goriški muzej. Mizarska obrt je bila v Solkanu dobro razvita že v petdesetih letih 19. stoletja in je v posameznih obdobjih doživljala vzpone in padce. Ustanovljenih je bilo več mizarskih zadrug, zadnja leta 1948 in sicer Mizarska obrtna nabavna zadruga. Solkansko mizarstvo se je postopoma zlilo s tovarno pohištva, ki se je kasneje preimenovalo v Meblo. »Tudi te tovarne danes ni več in je le del zgodovinskega spomina, tako kot je del tega spomina tudi solkansko mizarstvo,« je v zgibanki, ki sta jo solkanska krajevna skupnost in Rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko društvo Solkan (RIRDS) izdala ob odprtju mizarskega muzeja v Solkanu, zapisal zgodovinar Branko Marušič. Obrtno dovoljenje iz leta 1910 foto k.m. Star katalog »Mizarji so v tistih časih delali po naročilu. Vsak kos pohištva so najprej po strankinih željah načrtovali, nato pripravili les, furnir in klej. Tudi brušenje in poliranje je bilo ročno. Spominjam se, da je moj oče narejeno pohištvo skrbno zavil v deke preden so ga naložili za prevoz. Spremljal je tudi prevoz do stranke. Nato ga je tam sestavil in skrbno preverjal, če je vse tako kot mora biti,« opisuje Jožko Markič, predsednik RIRDS, katero nadaljuje oziroma ponovno obuja izročilo zamrle solkanske obrti. V prostorih, kjer je nekoč delovala mizarska delavnica Maria Bi-težnika, pri hiši se je po domače reklo pr' Šešetu, je RIRDS ob podpori solkanske krajevne skupnosti uredil mizarski muzej. Nahaja se tik ob solkanskem pokopališču. »Takrat so v tem prostoru imeli pet bankov - mizarskih miz,« razlaga Markič, ki je vešč starih mizarskih izrazov. Sam jih je namreč ogromno zbral in tudi zapisal, se pravi, da nastaja ob muzejski tudi dragocena zbirka t.i. nesnovne dediščine, ki <0 QL! WW; *tj m ' Qlandia v duhu SP 2014 podarja 50 košarkarskih žog otrokom v mladinskih domovih po Sloveniji! so jo zapustili tedanji lesarski mojstri. V muzeju, ki so ga slovesno odprli včeraj, so prikazane vse faze izdelave pohištva, ki so potekale znotraj mizarske delavnice, v njem pa so svoj prostor končno dobili tudi člani omenjenega društva. Na ogled so mizarske mize, skobelniki, žage, merila, furnir, stiskalnice, pa tudi katalogi, skice in obrtno dovoljenje iz leta 1910 ... Zanimiv je podatek, da so za ročno poliranje pohištva uporabljali celo morsko peno. »Največ pa so uporabljali orehov les,« pristavlja Markič. Eksponate so prispevali posamezni Solkanci in Goriški muzej. Na ogled bodo do 21. septembra, vsak dan med 17. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah pa tudi od 10. do 12. ure. Po 21. septembru pa po predhodni najavi. »Muzej je urejen, upam pa, da ga bodo znali za to odgovorni umestiti v verigo tukajšnje turistične ponudbe. Mi se še s tem ne moremo ukvarjati. Ne bi bilo pa prav, da bi sameval zaprt,« je odločen Markič. Katja Munih KAMNIK MARIBOR PTUJ KRANJ NOVA GORICA NOVO MESTO KRSK0 www.qlandia.si 14 Petek, 12. septembra 2014 GORIŠKI PROSTOR TRŽIČ - Sindikalisti odgovarjajo vodstvu ladjedelnice »Šestnajst ur stavke ne ogroža proizvodnje« »V zadnjem mesecu in pol so delavci stavkali šestnajst ur, kar nikakor ne ogroža proizvodne dejavnosti. Vodstvo naj se raje zamisli nad dotrajanostjo strojev, absurdno organizacijo izmen in pomanjkanjem resnega industrijskega načrta.« Tako so včeraj poudarili sindikalisti Thomas Casotto (FIOM), Giam-piero Turus (FIM) in Luca Furlan (UILM) ter člani enotnega sindikalnega predstavništva Moreno Luxich, Michele Zoff in Andrea Holier, ki odgovarjajo na očitke vodstva tržiške ladjedelnice Fincantieri, češ da so delavci s svojimi stavkami odgovorni za težave industrijskega obrata. »Nikakor ne bomo verjeli, da bo nekaj ur stavke pripeljalo ladjedelnico do roba prepada. A ni pred časom vodstvo obrata trdilo, da stavke oškodujejo delavce same in ne vplivajo na proizvodni proces,« se sprašujejo sindikalisti in opozarjajo, da je v ladjedelnici cel kup težav, za katere niso krivi delavci. Več strojev je starih, ob vsakem močnejšem deževju voda zalije nekatere hale, zlasti varilnico, organizacija izmen je slaba. »Proizvodnjo hočejo okrepiti, vendar niso sposobni načrtovanja proizvodnih procesov. Vse bolj posegajo po zunanjih podjetjih, čeprav le-ta opravi- jo svoje delo zelo slabo in sploh ne zaposlujejo krajevne delovne sile,« poudarjajo sindikalisti, po katerih je vzdušje v ladjedelnici vse slabše. Delavci so vse bolj nezadovoljni, saj opažajo, da njihovo delo ni več cenjeno, kot je bilo nekoč. Vodstvo ladjedelnice skuša po mnenju sindikalistov vnašati razdor med delavske vrste tudi z disciplinskimi ukrepi; kljub temu pa so sindikalisti prepričani, da bodo delavci ostali enotni in da bodo še naprej odločno zahtevali spoštovanje svojih pravic, med katerimi je seveda tudi pravica do stavke. GORICA - Danes odprtje razstave Dva Solkanca v Kulturnem domu Dva Solkanca bosta danes ob 18. uri postavila na ogled svoja likovna dela v Kulturnem domu v Gorici. Prvič se bosta skupaj predstavila mlada umetnika Dano Ličen in Aleksander Peca, ki postavljata novi in stvaren izraz že tako bogatega goriškega likovnega prostora. Razstavo prireja Kulturni dom v Gorici v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan in mestno občino Nova Gorica. Dogodek sodi namreč v okvir spremljajočih prireditev ob novogori-škem občinskem prazniku. Likovna umetnika bo ob tej priložnosti pred- stavil kulturni delavec Andrea Bellavi-te. Dano Ličen (letnik 1987) - pevec, dirigent, manager, slikar, pisec besedil - vsestranski kulturni talent, se je s slikarstvom začel ukvarjat leta 2012 po vrnitvi s potovanja po Evropi. Aleksander Peca je rojen leta 1972. Po končani gimnaziji je študij nadaljeval na likovni akademiji v Benetkah, kjer je diplomiral leta 1999. S čopičem in barvami se avtor skuša približati fotografski natančnosti po vzoru ameriških slikarjev t.i. fotorealizma iz 60. oziroma 70. let. RONKE - Letališče Potrdili dogovor Začenja se razlaščanje Ronški občinski svet je potrdil dogovor o gradnji novega intermo-dalnega pola pri deželnem letališču, ki so ga v začetku avgusta v Trstu podpisali predstavniki dežele FJK, goriške pokrajine, ronške občinske uprave in družbe Aeroporto FVG. Odločitev občinskega sveta omogoča nadaljevanje postopka, ki predvideva razlastitev zemljišč, na katerih bodo zgradili železniško postajo na progi Trst-Benet-ke, novo avtobusno postajo in več parkirišč, enega tudi večnadstropnega. »Gre za pomembno odločitev tako za našo občino kot za celo deželo, saj je v igri gospodarski razvoj naših krajev. Čeprav bodo izvajalci gradbenih del izbrani z evropsko javno dražbo, vseeno upam, da bodo pri gradnji nove infrastrukture sodelovala tudi krajevna podjetja,« pravi ron-ški župan Roberto Fontanot. Ronški občinski svet je preliminarni načrt novega intermodalnega središča je odobril že leta 2007, po petih urah vroče razprave, s podporo opozicijske stranke Forza Italia in Nacionalnega zavezništva; proti so se izrekli občinski svetniki Zelenih, Komunistične prenove in občanske liste Ronchi borgata di sole. / GORICA Raylight odložili na jutrišnji dan Goriško multimedijsko prireditev Raylight so zaradi neugodnih vremenskih napovedi odložili z današnjega na jutrišnji dan. Prireditelji iz odbora Mittel dream so do zadnjega upali, da bi se jih vreme usmililo, naposled pa so se odločili, da prireditev izpeljejo jutri, ko naj bi bile vremenske razmere ugodnejše. Multimedijska prireditev bo tako jutri, začela se bo ob 21. uri, gostil pa jo goriški Travnik; dogodek bo imel mirovniško sporočilo, saj bo posvečen vsem vojaškim in civilnim žrtvam prve svetovne vojne. Gledalci bodo prisostvovali nizu posnetkov in velikih animiranih likov, ki jih bodo predvajali na pročeljih treh zgodovinskih palač na Travniku, dogodek pa bodo dopolnjevali glasba v živo, zvočni efekti, po-doživljanje tistih let in razne izvirne zamisli. Sodelovali bodo umetniki iz Italije in Slovenije, večer bosta vodila Karolina Cer-nic in Igor Damilano. Projekt je nastal po zamisli inženirja Flavia Chianeseja. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 12. septembra, ob 18. uri pravljični muzikal »Čarovnik iz Oza« (Lyman Frank Baum). 13. septembra ob 20. uri »Postani obcestna svetilka« (Srečko Kosovel), brezplačne vstopnice ob prazniku občine Nova Gorica že pošle. 14. septembra ob 20. uri »Sljehrnik« (zaradi vremena v gledališču in ne na dvorišču Dvorca Coronini v Šempetru, kot napovedano); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »The Giver - Il mondo di Jonas«. Dvorana 2: 17.30 »Winx Club: Il mi-stero degli abissi«; 19.50 - 22.10 »Col-pa delle stelle«. Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.45 »I no-stri ragazzi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Colpa delle stelle«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Necropolis - La citta dei morti«. Dvorana 3: 17.45 - 20.20 - 22.15 »Sex Tape - Finiti in rete«. Dvorana 4: 17.15 - 19.50 - 22.10 »I mercenari 3 - The Expendables«. Dvorana 5: 17.15 - 20.00 - 22.10 »I no-stri ragazzi«. Razstave V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo danes, 12. septembra, ob 20. uri odprtje skupinske razstave »Nova fotografija - Statično«. Z video in fotografskimi deli se bodo predstavili Johnsmith (Japonska), Lenka Klimešova (Češka), Špela Pavli (Slovenija) in Vesna Čadež (Slovenija); na ogled bo do 10. oktobra ob ponedeljkih 8.00-16.00, od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.0018.00, zaprto ob sobota in praznikih; več na www.venopilon.com. »6 ZA... ENO RAZSTAVO« je naslov razstave šestih goriških fotografskih društev na temo prve svetovne vojne v organizaciji koordinacijskega odbora združenja fotoklubov goriške pokrajine. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici razstavljajo fotografski krožek Castrum iz Gradeža, fotografska skupina »Lo Scambio«, fotoklub Skupina75 in fotografski krožek BFI iz Gorice, fotoklub Lucinico iz Ločnika in fotoklub »Il Torrione« iz Romansa, sodeluje fotoklub Nova Gorica; do 12. septembra od ponedeljka do petka 17.00-19.00. V KRAŠKI HIŠI V REPNU bo danes, 12. septembra, ob 20. uri odprtje samostojne razstave črnobelih fotografij »Vojna: sledi, spomini, podobe« Marka Vogriča, člana Fotokluba Skupi-na75, v organizaciji Zadruge Naš Kras. Pogovor z avtorjem bo vodil umetnostni zgodovinar in fotograf Andrej Furlan, spremno besedo k delu bo prispeval fotograf in kulturni delavec Robi Jakomin. Glasbeni uvod: MoPZ Kraški dom, vodila bo Vesna Guštin. Na ogled od 12. septembra do 5. oktobra ob nedeljah in praznikih 11.00-12.30 in 15.00-17.00. ~M Koncerti 16. FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV« (»Nei suoni dei luoghi«): danes, 12. septembra, ob 20. uri v gradu Krom-berk nastopa kvartet Tetrachord. SKRD JEZERO vabi na koncert ob začetku nove pevske sezone z naslovom »Šumeča prihaja v vršenju lip jesen« v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v soboto, 13. septembra, ob 19. uri. Poleg društvenih zborov bodo nastopili MePZ dr. Bogdan Derč iz Ljubljane, zborovska skupina Elianico iz Redipu-lje in MoVS Un's Trboul iz Trbovelj. S Poslovni oglasi PRODAJAM HIŠO z vrtom v Štandrežu. Tel. 333 3235482 H Mali oglasi IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata; tel. 340-2719034. M Izleti ŽENSKE IZ DOBERDOBA, ki so obiskovale lanski tečaj ročnih del na SKRD Jezero, organizirajo 17. oktobra izlet v Vicenzo na sejem pripomočkov za ročna dela. Vpisovanje in informacije pri Magdi Prinčič do 28. septembra po tel. 347-1243400. SPDG organizira v soboto, 20. septembra, v sodelovanju z goriško sekcijo CAI-a 6. kolesarski izlet MTB sezone 2014. Predstavitev izleta bo v četrtek, 18. septembra, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI-a v Ul. Rossini. Cilj izleta je Silvester Alm v Dolomitih v bližini Toblacha. Zbirališče na parkirišču goriškega sejmišča v soboto, 20. septembra, ob 7. uri ali ob 10. uri na železniški postaji v Toblachu (Dobbiaco). Tura je zahtevna, vzpon na 1815 m visok Silvester Alm; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). Obvezna čelada, zaželjena je prijava udeležencev. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 27. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Sauris, Tolmeč in okolico: odhod avtobusa ob 7.30 iz Štiva-na, s postanki ob 7.40 pri spomeniku v Jamljah, ob 7.50 pri spomeniku v Doberdobu, ob 8. uri pri piceriji Al Gam-bero v Ronkah. Prostih je še nekaj mest na avtobusu, informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). I!3 Obvestila LETNIKI 1954 IZ SOVODENJSKE OBČINE se dobijo v torek, 16. septembra, ob 20. uri v gostilni pri Francetu v So-vodnjah za organizacijo praznika 60- letnikov. Zaželjena je polnoštevilna udeležba; informacije po tel. 0481882628. »ZUMBA KIDS«: AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe za osnovnošolske otroke. Brezplačna poskusna lekcija bo v četrtek, 18. septembra, od 17. do 18. ure v kulturnem centru v Jamljah. Otroci naj s seboj prinesejo vodo, brisačo in telovadne copate; informacije po tel. 345-8328493. »ZUMBA«: AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe za odrasle ob ponedeljkih in četrtkih, od 20. do 21. ure v večnamenski dvorani v Jamljah. Prva brezplačna vaja bo v ponedeljek, 29. septembra, ob 20. uri; informacije po tel. 347-6868225 (Patricija). MESTNI SEKCIJI VZPI-ANPI IN AVL sporočata, da bosta danes, 12. septembra, ob 11. uri položili venec na pročelje železniške postaje, na katero sta leta 2012 postavili spominsko ploščo za padle partizane na Goriški fronti. AŠKD KREMENJAK prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike pod mentorstvom prof. Andreja Gropajca. Informativna seja bo v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri v kulturnem centru v Jamljah; informacije po tel. 338-6805242 (Sonia). Prireditve SLOVENSKA SKUPNOST - občinska sekcija za Gorico sporoča, da je redni kongres sklican za petek, 19. septembra, s pričetkom ob 20. uri na sedežu stranke na Drevoredu 20. septembra 118 v Gorici. »RUEDIS_RUOTE DI CONFINE DANZA DI CON FINE«: poulična prireditev bo potekala v Krminu danes, 12. septembra, med 18.30 in 19.45 od Ul. Cancelleria vecchia do Ul. Matteotti in Trga XXIV Maggio, nato do kraja Riva della Torre proti krminski stolnici. ZGODOVINSKA PREDAVANJA ob 100-letnici prve svetovne vojne v prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) v Gorici: danes, 12. septembra, ob 18.30 bo novinarka Luisa Pachera govorila na temo »La marchesa Gemma Guerrieri Gonzaga ed i prigionieri di-spersi in Russia (1914/1920)«. 19. septembra ob 18.30 bo zgodovinar Giorgio Milocco predaval na temo »I go-riziani e i friulani nel corpo italiano in estremo oriente (1918/1920)«. OB DNEVU JUDOVSKE KULTURE bo goriška sinagoga v nedeljo, 14. septembra, odprta od 10. do 19. ure. Združenje Amici di Israele v sodelovanju z goriško občino vabi na ogled razstave »La donna nell'ebraismo«, ki jo je uredil Lorenzo Drascek; ob 18. uri bo predavanje Cristine Benussi, profesorice na Tržaški univerzi z naslovom »Le donne del Libro e la loro scrittura«; ob 20.30 bodo predvajali film »La sposa promessa« Rame Burshtein. Na ogled bosta tudi stalni razstavi »Gerusalemme sull'Isonzo« in »Carlo Michelstaedter: la pittura«. Vodeni ogledi Claudia Bulfonija bodo potekali ob 11.30, 15.30, 16.30. Možen bo tudi ogled judovskega pokopališča v Rožni dolini. V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Gorici bo v petek, 19. septembra, ob 17.30 predstavitev pesniškega almanaha »Almanacco dei poeti e della poesia contemporanea«; spregovorila bosta Gianfranco Lau-retano in Hans Kitzmueller, odlomke bo prebiral Pierluigi Pintar. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Ilio Mattiussi iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Duha in na pokopališče v kraju Feletto Umberto. DANES V ŠTANDREŽU: 11.00, Bogomir Nanut iz goriške splošne bolnišnice v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 12.30, Luciano Tonsig (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu, sledila bo upe-pelitev. DANES V ZDRAVŠČINAH: 12.00, Maria Prescerni por. Tomei (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.40) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Luciano Bra-damante iz bolnišnice na pokopališče; 11.00, Sergio Kelner, civilni obred v mrliški veži bolnišnice, sledila bo upepelitev. Ob izgubi dragega moža LUCIANA TONSIGA izreka iskreno sožalje ženi Štefanji Pahor vd. Tonsig in družini SKRD Jadro iz Ronk / MNENJA, RUBRIKE Petek, 12. septembra 2014 15 ŽARIŠČE Naša šola, naš jezik Igor P. MerkO_ Novo šolsko leto trka na naša vrata. Nakup šolskih potrebščin reže prve luknje v družinski proračun, otroci (no, vsaj nekateri) nestrpno pričakujejo začetek pouka. Učno osebje se strokovno izpopolnjuje, ravnatelji in ostalo neučno osebje pripravljajo vse potrebno za delo, združenja staršev dokončujejo načrte za obšolske dejavnosti. Skratka, vsi se vsakdo po svoje pripravljamo na novo šolsko leto. Šola pa se še naprej sooča s težavami. Zlasti tiste reforme, do katerih je prišlo pretežno pod načelom znižanja stroškov, so šolo ošibili. Primer združitve več šol v t.i. večstopenjske zavode zgolj na podlagi števila otrok lahko sprejmemo v primeru VŠ Bartol, ne pa za Opčine, ki mora kriti 14 ustanov od Križa do Bazovice. Druga plat pa je ta, kaj pričakujemo od šole in za kaj smo pripravljeni se zavzeti. Ali nam je za slovenski jezik drag ne samo v šolskih klopeh ali tudi v odnosu do šole? Ali zahtevamo naše jezikovne pravice tudi od vseh dejavnikov, ki nudijo storitve na šolskem področju? Seminarji za učno osebje, na katerih ima slovenski jezik pomembno mesto, so hvalevredni. Vprašanje pa je, ali dajejo našim šolnikom na razpolago orodja za poučevanje slovenščine tujcem v zadostni meri. Zelo vprašljivo je tudi, ali je primerno in zadostno, da šola s slovenskim učnim jezikom ne-slovensko govoreče otroke popelje do iste jezikovne ravni kot slovensko govoreče otroke v osmih letih šolanja. Vprašanje je seveda tudi, katera je ta raven, ali je neka načrtovana visoka raven, na kateri naj bi se srečali na koncu teh osem let vsi, ali je to zgolj opis opazovanja, ki seveda povzema tudi znižanje jezikovnih sposobnosti slovensko govorečih otrok? Kako dati to v sorazmerje z informacijo, da se danska šola v Nemčiji trudi, da bi ne-dansko govoreči otroci v prvem letu šolanja dosegli jezikovno raven sovrstnikov ter jih v primeru neuspeha odslovi? Kakšne metode uporabljajo tam in ali bi se lahko te prijeme uvedlo kratkoročno tudi v naših šolah? Ali so naše učiteljice in učitelji primerno strokovno usposobljeni, da uspe- šno učijo otroke v razredu s 26 otroki, od katerih le 5 govori slovensko? Koliko obveznih spremnih pobud nudi šola (tudi v sodelovanju z zunanjimi dejavniki) da bi se ne-slovensko govoreči čimprej naučili slovenskega jezika? Gotovo ne primanjkuje dobre volje učnega osebja, a sprašujem se, ali je to dovolj oz. se s tem sprijaznimo? Morda lahko tudi v družini postorimo kaj več. In če govorimo o slovenskemu jeziku in kulturi kot o dodani vrednosti v tem našem prostoru, se to tiče mešanih in ne-slovenskih družin prav tako kakor naših. Vsaj tistih, ki v slovensko šolo še verjamemo in vanjo vpisujemo svoje otroke. Vili Stegu, preminuli duhovnik katoliške misije v Ingol-stadtu je leta 1989 zapisal takole: »Zivi-mo v času pogubne ravnodušnosti. (... ) Še marsikaj se da storiti. Najprej mora vsak sebe prepričati, da je njegova sveta dolžnost do lastnega naroda, da svojim otrokom posreduje materinščino.« In jaz pri tem dodam, da to velja za vsako naše dejanje, saj smo tu doma in ne zdomci ter imamo določene pravice. Bodimo torej našim otrokom v zgled, govorimo slovensko, zahtevajmo od šole, da se na sestankih govori slovensko, da od občine za storitve vezane na šolo (in tudi ostale) zahtevamo račune in gradivo v slovenščini, poslužujmo se slovenskih obrazcev (ali vsaj dvojezičnih), pišimo pisma v slovenskem jeziku, naj si bo občini, pokrajini, Zavodu za socialno varstvo ali predsedniku države, pridobimo si izvirno slovensko obliko imena, napišimo na trgovino ali pisarno tudi po slovensko. In se o tem s svojimi otroki pogovorimo in jim razložimo, zakaj. Dajmo zgled, zahtevajmo naše pravice na podlagi mednarodnih norm in ne samo na podlagi napol mrtvih črk nekega zaščitnega zakona, ki je bil tako ohromljen in še kot tak ni še danes zares zaživel! Šola (društvo, politika) lahko nadgradi širše osnove strokovno in kakovostno ter se posveti tudi kulturni in narodni ozaveščenosti in krepitvi, če ima zaledje, če ima oporo, če dobi primerne »prvine«. In če ima na razpolago primerne prijeme, da to nalogo tudi uspešno izvrši. Ali je ob spreminjajoči se zavesti, da mogoče ni vse dobro v globaliziranem svetu in da so krajevne stvarnosti le vir jezikovnega, kulturnega in družbenega bogastva, napočil končno čas, da uvedemo slovenski jezik v vse šole od Milj do Trbiža? Ali lahko na ta način vsaj delno zajezimo pojav, ko italijanski someščani vpisujejo svoje otroke v slovensko šolo ne zaradi približevanja našemu jeziku in kulturi ampak zaradi bega iz razredov z vedno več otrok priseljencev? Je to dobra popotnica za otroka, da se vživi in raste ob spoznavanju jezika in kulture, s katerima se morda ni nikoli prej srečal in se čuti presajenega in nelagodno? Ne moremo spregledati dejstva, da neurejeno sprejemanje neslovensko govorečih otrok brez ustreznih pripomočkov ali prijemov, brez usklajenega pristopa, brez časovno in strokovno dosegljivih ciljev ni imelo tudi negativne posledice za našo skupnost. Dokler nimamo ustreznih prijemov, bi se verjetno morali sklicevati na dejstvo, da je slovenska šola nastala za otroke naše skupnosti in da ni čisto vseeno, kako je razred sestavljen. Politika pa je poklicana, da naredi svoje in to hitro in učinkovito. Cilj ne more biti večbarvna statistika na papirju. Cilj morajo biti dobro usposobljeni ljudi, ki bodo prej ali slej prišli na delovno tržišče in si iskali službo. Skandinavske države že leta investirajo v izobraževalni sistem. Očitno se ne moremo meriti z njimi, saj smo na dnu lestvice kar se tiče učinkovitosti izobraževalnega proračuna v primerjavi z državami OVSE. Italija ne bo živela od prodaje prvin, a od umskega dela in storitev. A da dosežemo to, moramo investirati v izobraževanje, ki bo krepilo solidarnost in povezanost, gojilo jezik in narodno zavest, spodbujalo talente in vzgajalo h kritičnosti in gonilni želji po novem znanju, preseganju sedanjih meja znanja in sposobnosti ob poznavanju zgodovine in temeljev naše kulture. V taki šoli imajo prostor nove tehnologije in stare tradicije, odgovornost in sočutje, nadgradnja običajev, znanstvene, humanistične in umetnostne vede, šport in duhovnost. LIPICA - Družba Lipica Turizem Racionalizacija poslovanja in povečanje prihodkov LIPICA- Družba Lipica turizem je v prvih šestih mesecih letošnjega leta nadaljevala lani zastavljen trend racionalizacije poslovanja in povečanja prihodkov, ki sta dva od poglavitnih strateških ciljev aktualnega poslovodstva družbe. Tako je kljub še vedno neugodnim splošnim gospodarskim razmeram za 20 odstotkov povečala prihodke gostinstva v restavraciji hotela Maestoso in za 19 odstotkov povečala zasedenost hotela Maestoso v primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta. Poslovni rezultati družbe so trden in prepričljiv dokaz, da je s poštenim, racionalnim in korektnim delom poslovodstva ter zaposlenih mogoče poslovati bolje in s tem doseči višjo najemnino ter višjo vrednost državnega premoženja, pravi direktor družbe Lipica turizem Boštjan Bizjak, ki pozitivno ocenjuje trend poslovanja družbe. Kljub letošnjemu slabemu vremenu je bil čist poslovni izid Lipice turizem v prvih šestih mesecih letošnjega leta znatno boljši od poslovnega izida družbe v prvih polovicah let 2013 in 2012. Zaradi posledic preteklega poslovanja in načina vodenja družbe pa je bil še vedno negati- Lipicanci v parku kobilarne ven. Presežek odhodkov nad prihodki je tako v prvih šestih mesecih letos znašal 132.899 evrov, zato je mogoče ob koncu leta pričakovati, da bo presežek odhodkov nad prihodki znašal okrog 264.000 evrov. To bo izrazito boljši rezultat kot ob zaključku lanskega leta, ko je presežek odhodkov nad prihodki znašal 354.799 evrov, predvsem pa znatno boljši rezultat kot ob zaključku leta 2012, ko je družbo večino leta še vodilo predhodno poslo- ok vodstvo, in je presežek odhodkov nad prihodki znašal 851.575 evrov, ob upoštevanju zahtev Računskega sodišča Republike Slovenije pa več kot 1,5 milijona evrov. Pomemben kazalnik poslovanja družbe Lipica turizem je tudi bilanca stanja na dan 30. 6. letos. Ta odraža plačilno nedisciplino slovenskega gospodarstva, saj je imela družba 164.345 evrov odprtih kratkoročnih terjatev. Olga Knez PISMA UREDNIŠTVU O pomenu anarhistov Nekoliko so me presenetili, tako po številu kot po vsebini (še posebej na Il Piccolo), članki o raziskavi Luca Me-neghessija o anarhistih na Tržiškem, pa o manifestaciji na temo naj se Ronke poimenujejo po Legionarjih ali po Partizanih, pa še nazadnje o ameriški feministki in anarhistki Emmi Gold-ham. Če ostajam na pokrajinski ravni, DAnnunzijevih legionarjev je bilo največ 20, partizanov garibaldincev pa, med Posočjem in Spodnjo Furlanijo, čez 5.500. Čudim se predvsem zaradi ob-strukcije, ki meji že na bojkot, pa tudi zaradi dezinformacije, ki smo ji priča, in so zato dobrodošle vse poglobitve, ki objasnijo dogodke, skrbno čuvane v policijskih arhivih. Predhodno je treba povedati, da tako tisk kot politični nasprotniki so skoraj zmeraj preprečevali, da bi se pravilno cenilo pomen svobodnjaškega gibanja. Redkokdo ve, da so anarhisti bili po številu druga stranka, ki jo je fašizem s konfinacijo in zapori zatiral. Je tudi res, da se je v 90-letih prejšnjega stoletja ta predstavil z ne-klasičnimi opozicijskimi nastopi. Izven Trsta v letih 50, so bili dejavni posamezniki, med temi uslužbenec Državne knjižnice, po rodu iz južne Italije. Od celice, ki jo omenja Lu-ca Meneghesso, v kateri so delovali nekateri uslužbenci takratne Fincantie-ri, pa ne samo ti (spominjam se na čevljarja iz Kalabrije) , so se mnogi, če ne vsi, odločili, da se odrečejo kajenju, da na ta način ne dajo denarja državi in da se je iz Gradišča eden od njih vozil samo s kolesom na delo,da je tako prihranil denar za družino, predvsem pa, da ni plačeval državi železniškega prevoza. Po študentskih manifestacijah leta 1968 in delavskih leta 1969 je v Gorici nastalo združenje Obiettivo Co-mune, ki se je skupaj z mladimi marksisti potegovalo za skupne nastope. Druga skupina se je sestajala pri Črnem orlu, kjer se je dosti razpravljalo o anarhiji in najboljšem načinu za politično udejstvovanje. Eden izmed članov skupine je veliko doprinesel k vzspostavi-tvi oskrbe za bolnike v psihiatrični bolnici in je tudi izgubil življenje ob pomoči enemu nekemu pacientu. Drugi se je ukvarjal z antimilitarizmom in si je nakopal nelahko obsodbo zaradi žalitev oboroženih sil. Kasneje je ta prekršek, ki ga je predvideval fašistični zakonik in si ga je prevzela tudi Republika, bil zelo omiljen. Naknadno je nastala tudi goriška radijska postaja »Nu-vola Rossa«, ki je imela kar dosti poslušalcev, ki se je še spominjajo in katere del opreme je še danes v rabi.Sku-paj s tržaško skupino Germinal smo pripravili kar nekaj antimilitarističnih pohodov Trst-Aviano, kar je prinašalo zmeraj tudi zelo ostre razprave z ra-dikalci.Ostalo delovanje se je tikalo Univerze in takratnih Višjih šol na temo ekologije in protijedrskih central. Študentske manifestacije v letih '77 so privedle v anarhistične kroge precej mladih, tako da se je osnovala skupina, ki je delovala med Gorico in Tržičem; v Ronkah se je usmerila v umetnostno vejo, ki si je zamislila odprtje gostilniškega obrata ob Doberd-obskem jezeru, kar pa ji ni uspelo zaradi birokratskih zapletov (moč države!). Ustanovili sta se še dve skupini, v Červinjanu in Ogleju. Skupina poimenovana Grm, po njenem dolgolasem koordinatorju Paolu, še danes deluje v San Giorgio di Nogaro. V Ločniku se je takrat osnovala kmetija, ki jo je lastnik preusmeril v komuno za pridelovanje biološke povrtnine. Naša osporavanja vladnim dekretom niso uspela (zahtevali smo odločitve javnih zborovanj) in italijanska »squola« je bila usmerjena na raven, katere današnji izidi so rezultat reforme Gelmini ( tako jo kličejo!). Hodili smo obiskovat Ljudske domove v Pesariis ( anarhičnega ) , Travesio, Visinale dello Judrio, Mog-gio Udinese, kjer je nek emigrant vsak dan prebral dva francoska časopisa. V letih '70 smo podpirali in spremljali tovariše, ki so služili vojaški rok, med temi enega iz Firenc in smo okrepili delavske sindikalne organizacije. V pokrajini smo dosegli 50 pripadnikov, kar še danes nekatere čudi, pa je bilo tako. Klicali smo se Po-soška Anarho-komunistična federacija, morda preveč zahtevno, a bili so taki časi, ko smo želeli spraviti skupaj svobodo z enakopravnostjo in solidarnostjo. Vzpostavili smo politične odnose z anarho-komunističnim gibanjem iz Bergama in z skupinami iz Veneta, predvsem iz takratnih novih industrijskih središč Gornje Vičentin-ske in Belluna. Znotraj gibanja smo bili med najbolj gorečimi zagovorniki ponovne obnove Italijanskega Sindikalnega Združenja (Unione Sidacale Italiana), ki je nastalo leta 1912 po odcepu od CGIL: da nam takrat to ni uspelo si še danes očitam(o). K temu so pripomogli skepsa in tudi odpor uradnih sindikatov in prilika je bila zapravljena. Danes je USI prisotna ponekod v Italiji in tudi v Trstu,Vidmu in drugih krajih Furlanije, za kar se je treba zahvaliti tovarišem in tovarišicam kot sta Marione in Renato. Pa če bi to bilo ob koncu 70 let prejšnjega stoletja, bi seveda to pomenilo mnogo, mnogo več. Je res, da zgodovina lahko tudi ničesar ne nauči: o dvojnostnem organiziranju je govoril že Ukrajinec Nestor Mackno v času ruske revolucije, ko se je protivil nemškim in ukrajinskim latifundistom, ruski beli gardi in rdeči vojaški vojski Leva Trockija, kljub temu, da je Lenin cenil ideje in doprinos ruskih anarhistov. In vojna v Španiji je bila ne samo za anarhiste »socialna revolucija«, saj so v njej sodelovali široki sloji ljudi, povezani v svobodni sindikat Confederacion National de Trabajo, ki je skupaj z Federacion Anarquica Ispagnola, izhajajoče iz Katalonije, začela ljudski odpor proti Fran-covemu golpeju. Pa vendar, kakšno zaslugo so jo morali imeti, če po več kot milijonskem poboju po zmagi Franca, Španija ni stopila v vojno z nacistično Nemčijo in fašistično Italijo, zaradi bojazni notranjega odpora. Spomnim se še na Rudolfa iz Solkana (Soukana, kot je pravil on), ki je, ob povratku iz Ljubljane, razočaran nad jugoslovanskim komunizmom, vztrajno silil na rabo esperanta; imel je dosti zamisli tudi o prevoznih načrtih in če bi le enega od teh patentiral, bi bil bogataš! Dandanes se sicer beleži le še znake anarhične ideje, ki pa ni pro-nicljiva, kot to ni niti levočarstvo in aktivistov pod štiridesetimi leti ni najti. Prav zato je treba gojiti spomin, da ne gre vse to v pozabo in da se združeni zavzamemo za boljši jutri. Pričakujemo (zaman?) nova leta '68 in '77, ob zavesti, da so sredstva, ki jih danes uporablja oblast, mnogo bolj izostrena in na videz manj nasilna, predvsem pa zelo uspavalno delujejo. Pino Jeuscig Gorica Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu FKIMOKÍKI išl KB LA KS SLIKOVNA KRIŽANKA - naš kulturni in nogometni delavec foto lako slovenski Sahist in italijansko mesto gora vtoskani richard egan prebivalci evropske otoške države nekdanja francoska republikanska stranka skandinavsko moško ime ameriški pevec king cole figura pri četvorki hrvaški boksar parlov avtomobilska oznaka reke propaganda ruševje, pritlikavi bor mark twain naš nepozabni fotograf magajna španski pisatelj (manuel) glavno mesto jordanije grški junak anton ingolič am. košarkarska liga stroj za kako opravilo slovenski nogometaš dedič štiri brez soglasnikov spomladi posejano žit tropska ovijalka skrajni vzhodni del oceanije primorski dnevnik, tvoj dnevnik indijansko pleme v zda ada negri italijanski spolnik reka v švici oskar danon naša nikalnica irski igralec neeson padec na ledu anton vodnik sadna pijača tržaški boksar (duilio) onu po naše delova priloga kitajska utežna mera javna objava italijanski pesnik in pisatelj (fernando) vrhunski športnik srbski slikar italijanski premier (matteo) ptica iz družine ščinkavcev arabski žrebec nikolaj čerkasov nekdanji grški ladjar (aristoteles) a ptič pevec, ' črne barve SLOVARČEK - AGNOLETTI = italijanski pesnik in pisatelj iz Firenc (1875 - 1933) • AKADEM = grški junak, po katerem so dobile ime visoke šole • AKE = skandinavsko moško ime • DADO = srbski slikar in grafik, pravo ime Miodrag Burič • TAN = kitajska in japonska utežna mera REBUS (ó, 2,4,4, s) Petek, 12. septembra 2014 Stran pripravljajo: „ ~ Helena, Igor in Lako St. 1U (H.W.) TRI "KOMBINACIJSKE" ■ V T ■ L ■ Če boš pravilno razporedil v like vse spodnje besede, s tem da imaš v likih že izpisanih po eno črko, boš v sivih poljih dobil ime našega nepozabnega novinarja Bubniča, na sliki. (lako) ALAMO, ANIMA, AROSA, ASTMA, AV, BORIS, DE, ILONA, IN, IRENE, KERES, KROV, LAZAR, LIKER, NAVAR, OMARA, PAMET, RADAR, REINA, RIVAL, RENAR, ROLER, ROMAR, ROSA, RV, TRAKT, TRATA, TROP, TZ, VIOLA, VO, VRSAR ■ 1 2 3 4 5 6 7 B 9 10 ■ 11 ■ 12 13 14 ■ 15 16 ■ 17 1B 19 ■ 20 ■ 21 22 23 ■ 24 ■ 25 26 27 ■ 2B 29 ■ ■ 30 31 ■ 32 ■ ■ 33 34 35 ■ 36 37 3B 39 ■ 40 41 ■ 42 43 ■ 44 45 ■ 46 47 ■ 4B 49 ■ 50 51 52 ■ 53 54 ■ 55 56 ■ KRIŽANKA VODORAVNO: 1. nasprotje zmage; 6. športni rekvizit Ane Bržan; 11. dolga vrsta avtomobilov; 12. prvi mitološki letalec (daljše); 14. spodrsljaj na koncu; 15. športnik, ki bliža in zbija; 17. pol bale; 18. ameriški pevec King Cole; 20. samovla-dar; 21. vprežna žival; 22. omot; 24. zvarjeno mesto; 25. japonski državnik (Eisaku); 26. nekdanji egiptovski predsednik (Gamal Abdel); 28. roževina; 30. rudar; 32. moč; 33. kmetijski stroj, viličnik; 36. naš košarkarski delavec Rauber; 39. nekdanji kenijski atlet (Henry); 40. rimski cesar, ki je razdejal Jeruzalem; 42. ... sana in corpore sano; 43. Tolstojeva junakinja... Karenina; 44. francoski filmski režiser Vadim; 46. nekdanji slovenski hokejist Zupančič; 47. kad brez sredine; 48. otok v Rdečem morju; 50. naša nikalnica; 51. delavka z lanom; 53. turška pisateljica (Halide Elib); 55. kuhinjska posoda; 56. hrvaški književnik (Vladimir). NAVPIČNO: 1. podoba, videz; 2. pijača starih Slovanov; 3. stikališče dveh ploskev; 4. feničanska boginja ljubezni; 5. morska zajeda; 6. rudarsko mesto v Španiji; 7. človek z velikimi očmi; 8. dvojica; 9. začetnici našega pisatelja Rebule; 10. samodejni stroji, avtomati; 11. top, težko artilerijsko orožje; 13. večja soba; 16. azijska država; 19. italijanska dežela; 21. finski reli dirkač (Ari); 23. slovenski pesnik (Simon); 25. muslimanski pozdrav; 27. vojna... na Hrvaškem; 29. divja mačka; 31. reka v ZDA; 33. krilo poslopja; 34. okrogel obrambni stolpič; 35. glavno mesto Latvije; 37. najet delavec, plačan na 24 ur; 38. reka v Bolgariji; 41. kraška črnina; 44. nekdanjipredsednik SKGZ(Boris "Žarko"), na sliki; 45. žensko ime; 48. japonska utežna mera; 49. del teniške in odbojkarske igre; 52. grška črka; 54. na vrhu vodnjaka. (lako) •asea („ojpBj, suog) W/s du .'jozsm -95 '3suo| •SS 'JBAIPV "ES 'BDUSl "LS '9U ■OS 'UBJBLUE>| '817 'p>| ¿P '>|!N ■gp 'jsßoy -pp 'euv "Efr 'suaiu ZV 'ILL W 'ouoa "6E 'ipues "9E 'JOi>|BJl '££ 'B|!s zt 'dbu3| '0£ 'U!IBJS>| SZ 'JSSBN 9Z 'oías SZ 'JBA PZ 'fOAO ZZ '|OA 'IZ 'UBJLL OZ 'IBN "8L 'Bq 'LI 'JBU||Bq "SL 'ÍB "h 's0jb5|| "ZI 'buo i 0>| "ll 'jBdo| -g 'ZBJod "i :ouADJopoA 'E]|uez!J]| '(5!uqng) u¡qiv whs DU ÍJBUSy 'BUJJUB 'zi 'S p 'BS -ojv '|bajj am ■£ íbsoj 'lawbd 'BJBiuo 'js|oj '})|ej) a¡n 7 íjba -bu 'buo|| 'suog 'J3>|!| 'AJ 'ab 3ffl 7 :0UA0J0p0A '3)|sípeu¡quioii uj. 'SBA BdS| BSBU SÍ BUj|O0 = SB ABd 3 |BS BUS r eu|| oa :snqsy •JÜOpUBJJ 0|JBa :pi!IS DU ;>|OS 'UELUV 'IB|\| 'sapjABuag '3>|v '!? -Bdv 'BpUOJjZ 'Sjpz ''I 'V 'pj| 'SB 'BLUB|>|3J '"3 "y 'BUjJBÍ 'BJBjLUV 'UBJ '!! 'BUJJBd '0>|}B|Z "1 "W 'su 'sis 'j!|opuBjj 'NZO '0|J -Ba 'UU| '|Bq 'ls60|0dB 'BJB|jd -B)| :OUADJOpOA 'B)|UBZ!J)| eUA01|j|S 3A1IS3H / RADIO IN TV SPORED Petek, 12. septembra 2014 17 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre poved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Serija: II principe - Un amore im-possibile 23.50 Film: Non ti muovere C/ Italia 1 6.10 UnoMattina - II caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 10.00 Storie vere 10.50 Rai Player 11.05 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 13.30 20.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Talent show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Igra: Affari tuoi 21.15 Tale e quale show 23.45 Tv7 6.15 Nan.: Friends 7.05 Nan.: La vita se-condo Jim 7.30 Nan.: Mike & Molly 8.25 Serija: The Closer 10.25 Serija: Person of Interest 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.40 Nad.: Dawson's Creek 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Serija: The last ship 6.00 Nad.: Dance! La forza della passione 7.20 Nad.: Heartland 8.00 Serija: Le sorel-le McLeod 9.25 Nad.: Pasión Prohibida 10.10 Vreme, sledi Tg2 Insieme 11.001 fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.35 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.05 Športna rubrika 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL -Tutto da ridere 21.10 Serija: Criminal Minds 22.50 Serija: Under the Dome 23.50 Talk show: Virus 23.05 FiIm: Codice Mercury (akc.) La 7 6.00 Dnevnik 6.30 Rassegna stampa 8.00 Talk show: Agora Estate 10.05 Film: Ro-molo e Remo 12.00 Dnevnik 12.25 Serija: La signora del West 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.05 Nad.: Terra nostra 15.50 Film: K-Pax, da un altro mondo 17.45 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.25 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Nad.: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole ^ Tele 4 21.05 FiIm: II nome deIIa rosa (krim.) 0.05 Slang u Rete 4 6.20 Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial- 10 14.00 Lo sportello di Forum 15.35 Film: Uomini d'amianto contro l'inferno 18.10 Nad.: Cuore ribelle 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: 11 segreto 21.15 Aktualno: Quarto grado 0.00 Film: Il colore del crimine (krim.) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Film: Un nuovo look per Pete 16.30 Talk show: Pomeriggio cinque 18.55 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska na- tualno 20.15 Tedenski pregled 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Film: Caseyeva senca (dram.) 16.15 Zgodovina ZDA 16.45 Nautilus 17.15 Peklenski izbor 18.00 Klepelutke 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Potopisi 20.30 Film: Črni blisk (dram.) 22.15 Folkest v Kopru 23.05 Arhivski posnetki 23.50 Glasbena oddaja Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Besede miru 18.00 Oglar-jenje na Trnovski planoti 18.25 Nova Zelandija - Dežela kitajskih kosmulj 18.55 Gledališka predstava: Dobitek 20.00 Na Postojnskem 21.00 Gledališka predstava: Vsak minut je na palanka 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno, videostrani pop Pop TV LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.3019.40 Diciannovequaranta 11.50 Otto e mezzo, pon. 12.30 Serija: Agente speciale Sue Thomas 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Miss Italije 15.40 Serija: Le strade di San Francisco 17.40 Serija: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Mussolini ultimo atto (dram.) 23.35 Miss Italije, polfinale 6.00 Risane in otr. Serije 7.25 Serija: Posel mojega življenja 8.20 9.30, 10.40, 11.55 Tv prodaja 8.35 14.55 Serija: Queen Latifah show 9.45 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 10.55 16.45 Nad.: Sila 12.10 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.05 Serija: Lepo je biti sosed 14.00 Serija: Nepremagljivi dvojec 18.50 24UR - vreme 18.55 22.55 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Film: Nore na denar (kom., '08, i. D. Keaton) 23.15 Eurojackpot 23.20 Film: Nedolžna mladost (dram., '97, i. J. Connelly) Kanal A 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Il portolano 11.15 21.00 Ring 13.45 Qui studio a voi stadio 17.30 Dnevnik 18.00 19.00, 23.30, 23.55 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Jr Slovenija 1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Ugriznimo znanost 11.05 Prava ideja! 11.55 Panoptikum 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.35 Polnočni klub, pon. 15.10 Mostovi -Hidak 15.40 Dok. serija: Village folk 15.50 18.35 Otroški program: OP! 16.30 Kaj govoriš? 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Eko utrinki 18.00 Nan.: Izjemne dogodivščine Sama Foxa 18.35 Inf-odrom 18.55 0.20 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Festival: Graška gora poje in igra 2014 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi 22.40 Športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub (T Slovenija 2 6.00 9.00 Infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.40 Dok. odd.: Megabiti energije 8.50 Infodrom 10.45 Dobro jutro 13.05 19.10, 0.15 Točka 14.30 Španski pozdrav 15.30 Osmi dan 16.20 Mostovi - Hidak 17.10 Pričevalci 18.15 Mednarodna obzorja 20.00 Film: Tapas 21.30 Košarka: SP 2014 22.00 Košarka: SP, polfinale, prenos (t Slovenija 3 6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 8.00 15.30, 17.30 Poročila 9.00 Seje delovnih teles 13.30 Prvi dnevnik 17.50 19.30, 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik s tolmačem 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Ak- 6.5013.00 Risanke 8.2018.55 Serija: Alarm za Kobro 11 9.15 13.40 Serija: Revolucija 10.05 16.35 Serija: Dva moža in pol 10.35 17.05 Serija: Naša mala klinika 11.30 Serija: Srečni klic 12.30 13.25 Tv prodaja 14.30 Film: Trčeni profesor 2 18.00 19.50 Svet 20.05 Film: Vertikala smrti 22.25 Film: Pandemija RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Glasbeni gost; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Iz antičnega sveta; 12.30 Kuhajmo s Petrom; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Jaroslav Hašek: Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni - 6. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30 Sporočila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja za-gonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30, 9.30, 11.30, 14.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Spored; 9.40 Zmagovalka lestvice; 10.00 Evropa osebno; 10.30 Poročila; 10.40 Pesem tedna; 10.45 Pod obročem; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.00, 18.55 Pesem tedna; 15.30 DiO, 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbeni izbor; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Mix estivo; 9.35 Appun- VREDNO OGLEDA Petek, 12. septembra Canale 5, ob 23.55 Non ti muovere Italija, Velika Britanija, Španija 2004 Režija: Sergio CasteUitto Igrajo: Sergio Castellitto, Penelope Cruz in Claudia Gerini Nekega deževnega dne se mlado dekle ponesreči na motorju. Rešilec jo pelje proti bolnišnici, v kateri je njen oče Ti-motheo zaposlen kot kirurg. Ranjenki se posveti drug zdravnik, njen oče pa nestrpno čaka pred vrati. Ko se ozira obupan okrog sebe, se mu zazdi, da je na stopnišču pred bolnišnico videl staro znanko, prijateljico, pravzaprav še več, nekdanjo ljubezen, Italio. Ti-motheo je z njo imel razburkan odnos, ko je bil v resnici že poročen z ženo Elso. Ko se je končno odločil, da bo Elso zapustil mu je žena razkrila, da čaka otroka. Tako se je takrat Timotheo odločil drugače in tista hčerka, zaradi katere se je svoj čas odpovedal mladi ljubezni, zdaj leži na oddelku za oživljanje. Prav z njo prične namišljen pogovor v katerem ji zaupa tudi neizrekljivo skrivnost. Castellitov film je povzet po istoimenskem romanu žene Margareth Mazzantini. tamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Clas-sifica; 11.00, 21.00 L'argometno; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasbena lestvica; 14.35, 20.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 Etno bazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 La via Francigena (pon.); 22.30 Sonoricamen-te Puglia; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; od 5.00 do 9.00 Jutranji program; 5.20, 8.40, 16.15 Obvestila; 5.45 Polka in valček na Prvem; 5.50 Iz sporedov; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Kofetek v petek; 7.00 Jutranja kronika; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Radio Ga Ga; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DiO; 17.00 Studio ob sedemnajstih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 0.00 Nočni program. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 0.00 Novice; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.00 Dilema; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prigoda; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do trinajstih; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DiO; 16.45 Centrifuga; 17.10 Spet čez pet; 18.10 Latrina 202; 18.50 Spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Odprti termin; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 19.25 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Tretje uho; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Filmska glasba; 15.30 DiO; 16.05, 19.25 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncertni večer; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 18 Petek, 12. septembra 2014 SVET / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu O Ljudski vrt je razprodan MARIBOR - Vodstvo slovenskega nogometnega prvaka Maribora je prodalo še zadnji komplet vstopnic za tekme lige prvakov. Najvztrajnejši, ki so se ponoči ali zjutraj postavili v vrsto pred Vi-jol'čno bajto, so si še zagotovili mesta na polnih tribunah. Domače tekme Maribora v skupini G proti Sportingu, Chelseaju in Schal-keju so tako razprodane. Kupci sezonskih vstopnic so izkoristili predkupno pravico in v prosti prodaji je ostalo le še nekaj zadnjih kompletov vstopnic za domače tekme na Ljudskem vrtu. Proti Italiji tudi Federer ŽENEVA - Švicarska teniška reprezentanca bo v polfinalu svetovne skupine Davisovega pokala, ki bo od danes do nedelje, proti Italiji nastopila v popolni postavi. V Ženevi bosta prva loparja Švice zvezdnika Roger Federer in Stan Wawrinka. Tretji igralec sveta Federer bo na trdi podlagi v dvorani Palaexpo odprl dvoboj proti Simoneju Bolelliju, zmagovalec OP Avstralije Wawrin-ka pa bo lopar prekrižal s Fabiom Fogninijem. V drugem polfinalu svetovne skupine bosta v Parizu igrali Francija in Češka. KOŠARKA - ZDA v drugem polčasu razred zase tudi v polfinalu SP Litva kot Slovenija GORAN DRAGIC »Prestali smo pomladitev reprezentance« LJUBLJANA - «Zelo sem vesel, da smo to prvenstvo odigrali tako, kot smo ga. Morda bi želel imeti popravni izpit iz zadnje četrtine tekme proti Litvi, a tudi brez tega moramo biti zadovoljni s tem do-sežkom,» je ob povratku v Slovenijo dejal najboljši košarkar reprezentance Slovenije Goran Dragic. Kapetan je ponosen na vzdušje v ekipi ter dejstvo, da so se novinci odlično vklopili v delo. «Poleg tega, da smo kot zelo majhna država z omejenim naborom košarkarjev prišli med osem na svetu, je pomembno, da smo uspešno prestali pomladitev ekipe in da smo dobili nekaj igralcev, ki bodo v prihodnje sestavljali okostje reprezentance. Osebno me je najbolj pozitivno presenetil Alen Omic, pa tudi Klemen Prepelič je izvrstno izkoristil priložnosti, ki mu jih je ponudil selek-tor,» je dodal 28-letni Ljubljančan, ki bo zdaj nekaj dni ostal v Sloveniji, že prihodnji teden pa ga čaka pot v Phoenix, kjer bo konec meseca začel priprave na novo sezono. Tako Gorana kot njegovega mlajšega brata Zorana Dragica in večino drugih igralcev, ki so vajeni hitre košarke, je med pripravami zmotil sistem igre, ki jo je vnesel selektor Jure Zdovc. Kot pravi kape-tan, se je na koncu vse dobro izteklo: «Malce smo mi popustili, malo pa on. Ko smo igrali protinapade, smo se igralci držali svojih načel, ko pa je šlo za igro pet na pet, smo upoštevali njegova navodila. Oboji smo videli, da je to prava pot in tudi zaradi tega smo naredili tako dober rezultat.» Goran Dragic je svojo igro na svetovnem prvenstvu ocenil z oceno 5-6 na lestvici do deset. «Ker dolgo časa nisem igral, fizično nisem bil najbolje pripravljen. Hitro sem se utrudil in zato mi je manjkalo sa-mozavesti,» pravi zvezdnik Phoe-nixa, ki ima s klubom iz Arizone pogodbo do konca sezone, nato pa bo najverjetneje zamenjal sredino. «Glede nastopanja za reprezentanco je morda zdaj še malce zgodaj, toda če bom uredil klubske zadeve v prvem tednu prestopnega roka naslednje poletje, kot imam to v načrtu, se bom z veseljem pridružil reprezentanci na evropskem prvenstvu. Prišel je čas za medaljo in uvrstitev na olimpijske igre,» meni Goran Dragic. V BEOGRAD - Slovenski re-prezentant Edo Muric se za tri leta iz novomeške Krke seli v beograjski Partizan. ZDA - Litva 96:68 (21:16, 43:35, 76:49) ZDA: Curry 13 (2:2), Thompson 16, Rose 4, Faried 9 (3:5), Gay 3 (1:1), Irving 18, Plumlee 2 (0:2), Cousins 7 (1:2), Harden 16 (2:2), Davis 8, Drummond (0:4). Litva: Počius 10 (1:2), Juskevičius 12 (10:10), Kuzminskas 15 (3:6), D. Lavrinovič 9 (4:5), Mačiulis 2, Seibutis 3 (3:4), Motiejunas 2 (0:2), Valančiunas 15 (11:13). BARCELONA - Ameriški košarkarji so po razburljivem sredinem četrtfinalu ostali brez načrtovanega in skorajda že vnaprej programiranega tekmeca v finalu. Gostitelji Španci so se preveč ukvarjali z Američani in niso prišli niti do polfinala. Ekipa ZDA je tako dobila tudi opozorilo, da kljub statusu nespornega favorita naloga ni opravljena, dokler košarkarji ne oddelajo vseh 40 minut na igrišču. Litovci, lanski evropski podprvaki iz Ljubljane, se seveda niso predajali vnaprej, vendar so doživeli «slovensko» usodo. Brata Lavrinovič, Jonas Valančiunas in druščina so bili blizu do polčasa, na začetku celo vodili za nekaj točk, pa dvakrat znižali ameriških +10 na še ulovljivih osem točk zaostanka. A nadaljevanje je bilo povsem enosmerno. Američani so prestavili v šesto in pobegnili, tretji del tekme so dobili s 33:14 in zmagovalec je bil odločen že v 25. minuti. Do konca so Američani le še vzdrževali prednost, Litovci pa so na koncu prišli do znosnih -28. V finalu se bodo Američani v nedeljo pomerili s Francijo ali Srbijo, ki bosta svoj polfinale igrali danes, s pričetkom ob 22. uri, v Madridu. ODBOJKA Italija klonila pred gostitelji SP Poljska - Italija 3:1 (19:25, 25:18, 25:20, 26:24) Poljska: Zagumny 0, Wlazly 25, Mika 2, Winiarski 19, Nowakowski 2, Klos 6, Zator-ski (L), Drzygna 1, Konarski 1, Buszek, Kubiak 12, Mozdzonek 4. Italija: Travica 2, Vettori 18, Kovar 6, Lanza 10, Buti 9, Birarelli 7, Rossini (L), Ba-ranowicz 0, Sabbi 0, Parodi, Piano 0, Colaci 0. VARŠAVA - Po sinočnjem porazu proti Poljakom niti čudež ne more več rešiti Italijo pred izločitvijo, Proti ekipi gostitelja, ki jo je »nosila« armada 13.000 navijačev na tribunah, so Italijani igrali s srcem, čeprav so vedeli, da so njihove možnosti nične. še vedno pa je bilo preveč napak v ključnih trenutkih. Padec na svetovni jakostni lestvici bo za Italijo tudi otežil pot na Oi 2016. Skupina E, 2. dan (Lodž): Argentina -Iran 0:3 (-15, -23, -16), Srbija - ZDA 1:3 (23, -29, -17, -21), Poljska - Italija 3:1, Avstralija -Francija 1:3. Vrstni red: Francija 13, Poljska 12, Iran 11, ZDA 10, Srbija 9, Argentina 3, Italija 2, Avstralija 0. Skupina F (Katowice): Brazilija - Kitajska 3:0 (14, 23, 18), Finska - Kanada 0:3 (25, -25, -19), Nemčija - Bolgarija 3:1, Kuba -Rusija 1:3 Vrstni red: Brazilija 15, Rusija 14, Nemčija 12, Kanada 10, Bolgarija 5, Finska in Kuba 2, Kitajska 0.. VUELTA - Italijan Fabio Aru je zmagovalec 18. etape. Britanec Chris Froome, ki je za Arujem zaostal za sekundo, potem ko sta se na zadnjem vzponu oba odcepila od skupine favoritov, je napredoval na drugo mesto tudi v skupni razvrstitvi, kjer ima za Špancem Albertom Contadorjem 1:19 minute zaostanka. NOGOMET - Beloruski nogometaš Babičev bo sezono nadaljeval drugje Skrito orožje Krasa v 1. SNL Dvomov ni več. »Beloruski nogometaš Miša (Mikhail) Babičev žal v letošnji sezoni ne bo igral z nami,«je včeraj uradno potrdil predsednik NK Kras Repen Goran Kocman in je v nadaljevanju povedal, zakaj je prišlo do odločitve: »Zaradi birokratskih zapletov z registracijo igralcev, ki niso državljani članic Evropske unije, Miše ne bi uspeli registrirati vse do konca letošnjega leta. 31. decembra pa se uradno konča prestopni rok tujih igralcev v D-ligi.« Babičev - letnik 1995, se je rodil v beloruskem mestu Pastavy, okrog 150 kilometrov severno od Minska (blizu meje z Litvo) - je v lanski sezoni igral za mladinsko ekipo ruskega prvoligaša Rubina iz Kazana, s katerim je odigral tudi dve tekmi v prvi članski ruski ligi. Kje pa bo sezono nadaljeval Babičev? »Skoraj gotovo ga bomo lahko videli na delu v prvi slovenski ligi. Pri katerem klubu vam še ne morem povedati. Miša že trenira v Sloveniji. Končna odločitev bo padla bržkone prihodnji teden,«je dodal Kocman. V ekipi ga bo pogrešal trener Predrag Ar-čaba, čeprav je dobro vedel, da Miše v prvem delu prvenstva ne bi imel na razpolago. »Če bi nam ga uspelo registrirati, bi to bilo naše skrito orožje. .Škoda. Miša je igralec, ki bi lahko v Italiji igral v poklicnih ligah. Tudi v A-ligi. V Sloveniji lahko prav gotovo uspe.« Predsednik Goran Kocman upa, da bi se lahko beloruski nogometaš vrnil v Repen v prihodnji sezoni: »Stalno ga bomo spremljali. Lepo bi bilo, da bi nekega dne res oblekel dres Krasa.« BOŠKOVIČU KROG KAZNI - Disciplinska komisija državne nogometne zveze je branilca Krasa Aleksandra Boškoviča kaznovala z enim krogom prepovedi igranja. Bo-škoviča torej ne bo na nedeljski tekmi proti Le-gnagu (v Repnu). POKAL - Tamai je edina deželna ekipa, ki se je uvrstila v 16-finala državnega pokala D-lige. V sredo zvečer je ekipa iz porde-nonske pokrajine premagala Sacilese 1:0. 15. oktobra bo Tamai igral proti Unionu Ripi. (jng) Mikhail Babičev na arhivskem posnetku s prvega treninga v Repnu fotodamj@n Pokal 1. AL: Sovodenjci za las brez osmine finala V deželnem pokalu 1. amaterske lige sta se v osmino finala, ki bo na sporedu 15. oktobra, uvrstili Breg in Primorec, ki se bosta pomerila med seboj. Der-bi, tokrat prvenstveni, bo na sporedu že v nedeljo v Trebčah. Sovodnje so bile izločene, čeprav so se belo-modri uvrstili na 2. mesto. V drugi del pokala pa so se uvrstile le najboljše štiri drugouvrščene: Gradese, Risanese, Union Martignacco in Vallenoncello. Sovodnje bodo v nedeljo doma gostile Fogliano-Turriaco. PLAY-OFF IN PLAY-OUT - Novost letošnje sezone: v elitni ligi ne bo deželnega play-offa. V državni play-off se bo neposredno uvrstila drugouvrščena na lestvici. V drugih deželnih ligah se bodo v play-off uvrstili: 2., 3., 4. in 5. na lestvici. Za obstanek v play-outu se bodo potegovale: 12., 13., 14. in 15. na lestvici. Zadnjeuvrščena ekipa bo neposredno izpadla. V NEDELJO - V nedeljo se bodo tekme v deželnih ligah (in tudi v D-ligi) začele ob 15.00. V deželnem pokalu 3. AL pa bo ostal urnik nespremenjen: 16.00. NOGOMET - D-liga Triestina: poceni abonmaji in popolna ekipa Včeraj so predstavili ugodnosti za abonente Triestine. Abonmaji so od včeraj že v prodaji na dveh običajnih prodajnih mestih, Ticket Point na Korzu v Trstu in sedež organiziranih navijačev v ulici Macelli pod tribunami stadiona Rocco). Res nizke cene so vabilo navijačem, da se znova približajo Triestini. »Začasni« predsednik Pontrelli je na predstavitvi imel tudi podporo gospodarja Pan-crazia D Piera in odgovornega za marketing Sposita. Pontrelli je jasno rekel: »Po vseh poletnih dogodivščinah smo bili prepričani, da je treba čim prej in čim več navijačev znova približati ekipi. Prav zato smo se odločili za zelo nizke cene abonmajev. Nismo si postavili ciljev glede števila podpisnikov, saj gre za tranzicijsko leto, v katerem si moramo čim prej zagotoviti obstanek. O tem priča tudi cela serija poravnanih dolgov prejšnje uprave.« ABONMAJI - Cene sezonskih kart so sledeče: osrednja tribuna Pasinati: polna cena 100 €, mladi pod 18 let 60 €, družinski abonma mož 100 €, žena 30 €, otroci do 12 let 1 €, vip abonma 500 €; stranska tribuna Furlan: polna cena 60 €, mladi pod 18 let 40 €, družinski abonma mož 60 €, žena 30 €, otroci do 12 let 1 €. Za invalide je za obe tribuni cena abonmaja 20 €. EKIPA - Pri Triestini so tudi potrdili, da so zaključili s sestavo ekipe za letošnje prvenstvo. Vsaj do decembrskega dela kupoprodajne borze. V povprečju gre za zelo mlado ekipo, kjer so le štirje igralci starejši od 25 let, edinole napadalec Bez pa presega mejo 30 let. Pomembno je tudi, da so vsi igralci v lasti kluba in ne na posodo. (I.F.) / ŠPORT Petek, 12. septembra 2014 19 JADRANJE - Jaro Furlani (Sirena) v zmagoviti posadki na Sardiniji Na krovu različnih jadrnic tekmuje skoraj na vseh celinah Osemindvajsetletni tržaški jadralec Jaro Furlani je bil član zmagovalne posadke razreda supermaxi na svetovnem prvenstvu Maxi Yacht Rolex Cup v kraju Porto Cer-vo na Sardiniji. Na krovu kar 35 metrov dolge, klasične super maxi jadrnice Firefly z nizozemskim lastništvom in pretežno nizozemsko posadko, je jadralec TPK Sirena skrbel za jadra na krmi, kar je zaradi velikih obremenitev fizično zelo zahtevno delo. Pomagal je tudi taktiku. »Na tem prvenstvu sem tekmoval prvič. S to posadko mladih jadralcev je bil to moj šele drugi na- stop. V začetku julija sem bil z njimi v Palmi de Mallorci, jadrati na Sardiniji pa je vedno lepo in vetrovno,« je povedal Jaro, ki je zdaj popolnoma vključen v poklicni svet jadralcev, ta pa nudi najrazličnejše možnosti in kategorije za preživljanje in uživanje v jadralnih veščinah. Takoj po koncu prvenstva je Jaro prestopil na krov japonske posadke Yasha, z njo pa v teh dneh -vedno v kraju Porto Cervo - nastopa na prvenstvu monotipnih jadrnicah Swan cup. »Tukaj je konkurenca številčnejša in močnejša, kot na prvenstvu maxijev,« je povedal Jaro, ki tudi letos obenem tekmuje v razredu RC 44, kjer je v preteklih letih žel mnoge uspehe s slovensko posadko Cereef. Zdaj nastopa s Chari-smo, ki nastopa pod zastavo Mona-ca, lastništvo pa je Nizozemsko. Na svetovnem prvenstvu v švedskem Marstrandu je bil s svojim moštvom avgusta drugi, čaka pa ga še ena tekma v Omanu. Novembra se bo Furlani podal čez veliko lužo, kjer bo nastopil na svetovnem prvenstvu Melges 32 v Miamiju na Floridi. Tekmoval bo za jadrnico iz ZDA. Načrtuje tudi nastop na Bar-colani. (ak) ODBOJKA - Pokal Bazoviških junakov Zalet prvič Nedeljski turnir v Repnu bo generalka za SP v Trstu KOŠARKA - Jadran danes in jutri v Vidmu »Doc« tekme bodo pokazale, kje so Andrea Mura o Marcu Diviachu: »Je prava klasa« Športni del pobud ob počastitvi spomina štirih bazoviških junakov se bo nadaljeval ta in prihodnji konec tedna. Po spominskem pohodu, ki je bil na sporedu prejšnjo nedeljo, nas čakata še moški in ženski mednarodni turnir za Pokal Bazoviških žrtev, ki bo doživel že svojo ena-inštirideseto izvedbo. Oba turnirja prireja AŠZ Sloga v sodelovanju z ZSŠDI. Ženski del turnirja bo v nedeljo in bo potekal v obliki troboja. Slovenijo po zastopal OK Nova Gorica (lanski zmagovalec turnirja), Hrvaško že stalni gost Sloginih turnirjev ŽOK Grobničan (pokal so hrvaške odbojkarice osvojile že sedemkrat), ob njiju pa še članska ekipa iz odbojkarskega tržaškega projekta Zalet, za katero bo to tudi prvi uradni nastop v novi sezoni. Spored Nedelja, 14. septembra 10.30: Zalet - OK Nova Gorica sledi: ŽOK Grob-ničan - Zalet sledi: OK Nova Gorica -ŽOK Grobničan. Sledilo bo nagrajevanje nastopajočih ekip in najboljših posameznic. Pa še zanimivost: turnir bo istočasno tudi uradna generalka pred letošnjim svetovnim ženskim odbojkarskim prvenstvom (Trst bo prizorišče bojev v eni od izločilnih skupin ter ene skupine drugega dela prvenstva.). Tako bo v nedeljo v Repnu približno 50 prostovoljcev, ki bodo »trenirali« kot pobiralci žog, brisalci igrišča med seti in odmori, zapisnikarji pa se bodo preizkušali tudi v uporabi elektronskega zapisnika. Tanja Babudri, napadalna konica Zaleta fotodamj@n Moški turnir bo na sporedu 20. in 21. septembra, na njem pa se bosta prvič med sabo uradno srečali tudi Sloga Tabor in združena goriška ekipa ekipa Olympie, Soče in Vala, njuna nasprotnika pa bosta Žirovnica (2. slovenska liga) in Bassano (B2-liga) Za nastopanje v državni B-li-gi »soft« pripravljalne tekme nikakor ne pridejo v poštev. Igralci Jadrana se morajo namreč čim prej privaditi na višjo raven igre, v kateri vse spada v poglavje več: več hitrosti, več kilogramov, več tehničnega znanja. Da ne bi začetka prvenstvene sezone dočakali nepripravljeni, so se odločili, da bodo dotlej igrali le proti enakovrednim ali močnejšim nasprotnikom. Po nastopih proti Pordenonu in novincu v 1. slovenski ligi Portorožu, jih danes in jutri čaka v Vidmu (telovadnica Marangoni) nova zahtevna preizkušnja na turnirju Friuli Doc. Na njem bo poleg treh omenjenih ekip nastopil tudi videmski APU. Prav APU bo današnji nasprotnik naših košarkarjev v drugi polfinal-ni tekmi ob 21. uri (Pordenone in Portorož se bosta med sabo pomerila ob 19.30), tako Videmčani kot Pordenončani pa bodo nasprotniki združene ekipe tudi v B-ligi. APU vrh tega začenja sezono kot eden od favoritov za prestop v A2-ligo silver, prejšnjo sredo je na tekmi za trening v Trstu namučil tudi Pallacanestro Trieste in sam trener tržaškega moštva Dalmasson je izjavil, da so Videmčani izkušenejši kot Tržača-ni, ki se imajo le svojima tujcema zahvaliti, da so naposled zmagali. »Turnir bo pokazal kje smo. Zagotovo bo pokazal tudi, kaj je treba še postoriti do začetka prvenstva (5. oktobra, op.ur.). Delamo še kar intenzivno, ekipa pa je še pravo gradbišče,« pravi trener Mura. Trener je za nas ocenil tudi Marca Di-viacha, ki je nastopil službo, kot nekdanji profesionalec pa pomeni za Jadran dodano vrednost. Prestop-nice sicer še ni podpisal, a je že potrdil, da bo za Jadran igral. »Diviach je prava klasa. Tehnično je zelo podkovan, celo igrišče preteče v treh korakih. Je igralec za višjo ligo, je vsekakor krilo, celo igralec pozicije 3, strelec in podajalec. Zna pa igrati tudi pod košem,« je povedal trener. Jutri bo tekma za 3. mesto ob 19. uri, za 1. pa ob 21.00. MEMORIAL TAVČAR - Tradicionalni turnir KK Bor bo v petek 19. in soboto, 20. septembra na 1. maju v Trstu. Spored, petek: 19.00 Breg - Sokol, 21.00 Bor - Santos. Sobota: 19.00 za 3., 21.00 za 1. mesto. Odbojkarice Zaleta na pripravah v Postojni V Postojni se je na odbojkarskih pripravah zbralo 38 mladih odbojkaric, ki bodo v različnih skupinah nastopale pod okriljem projekta Zalet. Od 31. 8. do 7.9. so dekleta, stara med 16 in 19 let, pod vodstvom Martina Maverja, Erika Calzija, Nicholasa Prileggi ter Daniele Ciocchi vadile po dvakrat na dan po dve do tri ure. Vadile so bodisi na zunanjem atletskem stadionu, kot v športni dvorani OŠ Antona Glo-bočnika. V veliko pomoč je predvsem z organizacijskega vidika priskočil učitelj Mitja Muha. Tudi zato so trenerji in □ Obvestila igralke rade volje sprejeli izziv, da bi proti učiteljskemu osebju osnovne šole odigrali tekmo. Izkazala se je kot posrečena izbira, saj je bilo to enkratno doživetje. Dvorana je bila polna učencev in navijačev in vzdušje je bilo res vrhunsko. Gotovo se bo ta pobuda v naslednje še ponovila. Igralke so bile nastanjene v Dijaškem domu. Vremenske razmere niso dovolile daljših izletov, zato pa so se odbojkarice zabavale na družabnem večeru, ki so ga v domu organizirali trenerji, predvsem pa na alternativnem večeru v bowlingu. Na sliki : učiteljsko osebje OŠ Antona Globočnika in igralke na pripravah (Foto Atelje Postojna) SHINKAI KARATE KLUB še danes med 18. in 19. uro vabi na dan odprtih vrata v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. SK DEVIN prireja tečaj Nordijske hoje v Ribiškem naselju 15., 18., in 22.septembra 2014 od 17.30 dalje. Za informacije in vpisovanje: info@skdevin.it ali na 040 2032151 - 335 8416657. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT organizira urice plezanja za osnovnošolske otroke. Srečanje s starši v torek, 16. septembra, ob 20.00 pod umetno steno v športnem centru Zarja. Za dodatne informacije kličite na +39 349 874 2101 ali pisite na ao@spdt.org ALPINISTIČNI ODSEK SPDT organizira v oktobru tečaj plezanja za začetnike, namenjen odraslim. Uvodno srečanje bo v četrtek, 25. semptembra, ob 20, pod umetno steno v športnem centru Zarja (Bazovica). TDodatne informacije: +39 335 702 3626 ali pisite na ao@spdt.org. AŠK KRAS sporoča, da so v teku treningi za začetnike namiznega tenisa. Kdor je zainteresiran se lahko prijavi (v telovadnici SKC Zgonik: do danes od 18.00 do 20.00 ure, od ponedeljka, 15. septembra dalje (od ponedeljka do petka) pa od 17.00 do 18.30 ure. OTROšKA TELOVADBA za otroke vrtcev in osnovne sole se začne v sredo, 17. septembra od 16.30 do 17.30 v Sportno kulturnem centru v Zgoniku. Vpis in ostale informacije na prvem srečanju. Telovadbo vodi prof. Martina Milič KOŠARKARSKA SEKCIJA AŠD BREG vabi vse osnovnošolske deklice in fantke, letnika 2006 do 2008, na prvi trening minikošarke, ki bo danes, 12. septembra ob 16.30, v dolinski telovadnici S. Klabjan. Nadaljnji treningi bodo ob ponedeljkih in petkih od 16.30 do 18.00. Vaditelja bosta Tamara Vecchiet in Tine Kraševec. ŠD KONTOVEL vabi vse, ki so lani obiskovali tečaj Body mind tehnike in vse nove navdušence, na informativni sestanek, ki bo v torek, 23. septembra 2014, ob 19.00! Dobimo se v Kontovelski telovadnici. Za doratne informacije: +39 338 4563202 (Katja). AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta starosti na brezplačen začetniski tečaj hokeja na rolerjih, ki poteka do konca septembra ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v športni dvorani na Pikelcu. Za morebitne informacije lahko pisete na info@polet.it ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da se bo vadba za vse skupine začela v ponedeljek, 15. septembra 2014, s sledečimi urniki: MOTORIKA (2009/10) četrtek 17.30 - 18.30 telovadnica na Kontovelu; MIKROBASKET (2007/08) ponedeljek 17.15 - 18.15 in sreda 16.15 - 17.15 telovadnica na Kontovelu; MINBASKET (2005/06) torek in četrtek 16.15 - 17.30 telovadnica na Rouni pri Briščikih; U-12 (2003/04) ponedeljek, sreda in petek 16.00 - 17.30 telovadnica na Rouni pri Briščikih. Informacije na tel. 340/4685153 (Erik Piccini) ali e-mail poletkosarka@libero.it AŠZ SLOGA v sodelovanju z Večstopenjsko šolo Opčine prireja celoletni tečaj otroške telovadbe z elementi mini odbojke za osnovnošolce. Tečaj bo potekal v telovadnici openske nižje srednje šole na Opčinah ob torkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. Pričetek v torek, 16. septembra. AŠD SLOGA TABOR obvešča, da bodo treningi odbojke za fante letnikov 2001, 2002, 2003 in 2004 ob ponedeljkih v telovadnici v Repnu od 16.30 do 18.30, ob torkih v telovadnici NSS na Opčinah od 17.30 do 19.00 in ob četrtkih v telovadnici v Repnu od 16.00 do 18.00. Prevoz z Opčin v Repen je zagotovljen z društvenimi kombiji. Pričetek treningov v torek, 16. septembra. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR začenja novo sezono ritmične gimnastike s sledečimi urniki:treningi na Stadionu 1.maj bodo potekali ob torkih od 16.30 do 17.30 za predšolska in osnovnošolska dekleta; ob petkih od 16.30 do 17.30 za predšolske deklice, za osnovnošolske pa od 17.30 do 18.30.Prvi trening bo v torek, 23.9.2014. Treningi na Opčinah (telovadnica osnovne šole Bevk) ob sredah; za predšolska dekleta od 16.30 do 17.30 in osnovnošolke pa od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo 24.9.2014. Za prijave in info 04051377 ali 3282733390 (Petra) MINIBASKET AKK BOR sporoča, da se treningi minibasketa začnejo v torek, 16. septembra. Letniki 2009 08 07 06 torek in petek 16:00-17:15 na Stadjonu 1 .maja. Letniki 05 04 03 torek in petek 17:30-19:00 v Lonjerju. Za info: Karin 3406445370. ATLETSKA SEKCIJA BOR sporoča, da potekajo treningi za srednje in višješolce na atletski stezi na Kolonji ob ponedeljkih, sredah in petkih, ob 16.uri. Prvi trening uvajanja v atletiko za osnovnošolce (3.,4.,5.raz.) na atletski stezi na Kolonji pa bo v ponedeljek, 22. septembra, ob 16.30. KOLESARSKI KLUB ADRIA prireja 14. septembra 2014, pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, netekmovalni rekreativni »Maraton Prijateljstva Ljubljana-Trst« v sodelovanju s KD Rog Radenska Ljubljana ter tržaškim kolesarskim klubom GF Europa s startom ob 9.30 v Ljubljani in ciljem ob 13.30 (100 km) in 15.30 (130 km) v Lonjerju. Informacije na spletnih straneh: www.kdrog.si ter www.granfondodeuropa.com (tudi slovenska verzija). Prijave so možne tudi preko elektronske pošte na kkadria@gmail.com oz. tel. 3356140379 (Pečar) V primeru zadostnega števila zainteresiranih bo organiziran prevoz do Ljubljane. primorski_sport facebook 4 20 Petek, 12. septembra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 LIZBONA .020/20 MADRID ° 19/32 1010 _ ^ RIM " C ^^ SOFIJA 013/29 17/24 SKOPJE ^ v14/28 v- ■ ATENE "23/29 O. > » V hribovitem svetu in po nižinah bo še oblačno s krajevnimi plohami. Tudi ob obali bo še deževalo, čez dan bo spremenljivo in proti večeru se bo vreme izboljšalo. Danes bo oblačno. Občasno bo še deževalo, pogosteje v vzhodni polovici Slovenije. Na Primorskem bo občasno delno jasno, še bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 12 do 17, na Primorskem danes do 19, jutri do 22 stopinj C. TOLMEC 013/14 TRBIŽ O 7/13 CELOVEC °11/13 KRANJSKA G. 07/10 O TRŽIČ 10/16 S. GRADEC O 12/13 VIDEMO 12/22 CEDADo 13/21 KRANJ O CELJE 12/18 O GORICA N. GORICA o.,,,. LJUBLJANA 012/17 N. MESTO KOČEVJE V ° ' > ČRNOMELJ O Sonce vzide ob 6.39 in zatone ¡o ob 19.23 i Dolžina dneva 12.44 Luna vzide ob 21.17 in zatone ob 11.46 Po celi deželi bo še nestanovitno in spremenljivo vreme. Proti večeru se bo spet poslabšalo. Jutri bo večinoma oblačno. V vzhodni Sloveniji se bo dež prehodno okrepil. TOLMEC 012/19 TRBIŽ O 8/15 VIDEMO 11/24 CELOVEC °10/16 KRANJSKA G. O 7/15 O TRŽIČ 10/18 S. GRADEC 010/15 <£> CELJE 10/18 O ČEDADo" 12/23 KRANJO LJUBLJANA 011/18 GORICA 0N- GORICA 14/24 O " 11/23 POSTOJNA O 10/17 1998 - Ob prehodu sredozemskega ciklona je bil po vsej Sloveniji popoldne in zvečer izmerjen za september izjemno nizek zračni tlak. V Portorožu so izmerili 990 hPa, v Murski Soboti in Biljah pri Novi Gorici 991 hPa, v Novem mestu in na Letališču Brnik pa 992 hPa. Danes: ob 4.52 najnižje -43 cm, ob 11.20 najvišje 51 cm, ob 17.49 najnižje -41 cm, ob 23.38 najvišje 23 cm. Jutri: ob 5.19 najnižje -31 cm, ob 11.45 najvišje 44 cm, ob 18.29 najnižje -35 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 21 stopinj C. 500 m...........13 1000 m............9 1500 m............6 2000 m............4 2500 m............1 2864 m ...........-2 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 5,5; v gorah 6. Avstralija za tuje študente najdražja na svetu SYDNEY - Avstralija je za tuje študente najdražja država na svetu, saj se na lestvici nahaja tudi pred Singapurjem in ZDA, kaže najnovejša študija, ki jo je naročila banka HSBC. Najcenejša država za tuje študente je Indija. Glede na anketo, ki so jo izvedli v 15 državah, mora tuj študent za šolanje in življenje v Avstraliji letno skupno nameniti 42.000 ameriških dolarjev (skoraj 31.500 evrov), od tega za stroške šolanja 24.000 dolarjev (18.000 evrov), 18.000 dolarjev (13.500 evrov) pa za življenjske stroške. V Singapurju so stroški nižji za 3000 dolarjev, v ZDA pa za 6000 dolarjev. Sicer šteje študij v ZDA kljub razmeroma visokim stroškom za najkakovostnejšega, sledi mu študij v Veliki Britaniji, Nemčiji in Avstraliji. Ruska kozmonavta in ameriški astronavt so se vrnili na Zemljo JUŽNA AFRIKA - Na procesu o umoru dekleta Sodnica Pistoriusa oprala obtožb o umoru, a razsodba še ni znana PRETORIA - Dobro leto in pol po tem, ko je pod streli južnoafriškega pa-raolimpijca Oscarja Pistoriusa umrlo njegovo dekle Reeva Steenkamp, je sodnica v Pretorii včeraj odločila, da pri tem ni šlo za naklepni umor. Sodnica bo z branjem razsodbe sicer nadaljevala danes, a obtoženega Pistoriusa so ob njenih besedah že včeraj premagala čustva in krčevit jok. Sodnica Thokozile Masipa se je včeraj več ur prebijala skozi svojo odločitev o tem, kaj se je dogajalo na Pistoriusovem domu usodne noči pred več kot letom in pol. Branje razsodbe se bo nadaljevalo danes ob 9.30. Na končno odločitev bo tako treba še počakati, predvidoma bo znana danes. Po drugi strani pa se utegne izrek kazni bolj zavleči in bi lahko trajalo še nekaj tednov, preden jo bo sodnica objavila. V tem času lahko prijatelji in sorodniki obtoženega sodišče zaprosijo za milost. Prvi val razburjenja je včeraj prišel ob besedah sodnice, da obtoženi ni kriv naklepnega umora. Kot je ocenila, namreč ni mogel vedeti, da bo s svojimi streli skozi zaprta vrata kopalnice nekoga ubil. To pomeni, da se Pistoriusu obsodbe za uboj in posledično najstrožje kazni dosmrtne ječe ni treba več bati - ne glede na to, kakšna točno bo dejanska razsodba. Še vedno pa obstaja možnost, da bo paraolimpijec na koncu obsojen zaradi uboja iz malomarnosti. To nakazuje tudi del sodbe, ki ga je sodnica prebrala nazadnje. Ocenila je namreč, da je Pistorius ravnal malomarno, saj je imel dovolj časa, da bi razmislil in sprejel razumno odločitev, še preden je začel streljati. Namesto tega je ukrepal "prenagljeno in s prekomerno silo". Masipa je sicer danes tudi dejala, da je Pistorius ravnal nezakonito, ko je stre- Oscarja Pistoriusa je včeraj na sodišču zlomil jok ansa ljal skozi zaprta vrata v kopalnico, v kateri je bila takrat Steenkampova. Menila je tudi, da obtoženi v tistem trenutku ni trpel za kakšno psihično motnjo in "je vedel, kaj je prav in kaj je narobe". A po drugi strani je sodnica postavila pod vprašaj izjave več ključnih prič tožilstva - med drugim izjave sosedov, da so v usodni noči slišali krike mlade ženske, kar naj bi dokazovalo, da je obtoženi vedel, da je v kopalnici Steen-kampova. Sodnica je menila, da je dom sosedov preveč oddaljen od doma Pi-storiusa, da bi lahko s prepričanostjo trdila, kaj sta slišala. Sodnica je podvomila tudi v izjave več prič tako tožilstva kot obrambe glede tega, kakšen odnos sta imela Pistorius in Steenkampova, saj so po njenem človeški odnosi prezapleteni in se nenehno spreminjajo. Ob vsem dogajanju se je Pistorius včeraj na sodišču zlomil. Sprva je bil vi- deti zbran in trden, a s časom so ga vse bolj premagovala čustva in na koncu je začel krčevito jokati. Na sodišče je včeraj prišla tudi njegova družina in starši Steen-kampove, slednji s šopkom rdečih vrtnic. Po pričakovanjih tudi ni manjkalo novinarjev, saj je sojenje že ves čas, odkar se je začelo 3. marca letos, deležno izredne medijske pozornosti. Pred včerajšnjim dnem so poznavalci napovedovali štiri možne scenarije. V primeru, da bi sodnica Pistoriusa spoznala za krivega hladnokrvnega umora, bi mu grozila dosmrtna ječa, kar v Južni Afriki dejansko pomeni 25 let zapora. Sodnica lahko tudi razsodi, da je Pi-storius ravnal zavestno, a je streljal v prepričanju, da je v nevarnosti; v tem primeru bi lahko razsodila, da gre za nenaklepni uboj. Tretja možnost je obsodba za uboj iz malomarnosti, četrta pa oprostilna sodba, a ta je po oceni poznavalcev zelo malo verjetna. (STA) MOSKVA - Trije astronavti, ki so bili na Mednarodni vesoljski postaji, ruska kozmonavta in ameriški astronavt, so se včeraj vrnili na Zemljo. Pred tem so šest mesecev preživeli v vesolju, poroča ruska vesoljska agencija Roskosmos. Američan Steven Swanson in ruska kozmonavta Aleksander Skvorcov ter Oleg Artemijev, ki so v vesolje poleteli 26. marca, so včeraj ob 4.23 po srednjeevropskem času na krovu kapsule sojuz TMA-12M pristali v kazahstanski stepi. "Možje so dobro," je ob njihovi vrnitvi na Zemljo dejal tiskovni predstavnik reševalcev na kraju pristanka Jaroslav Roščupin. Ozonski plašč Zemlje se ponovno krepi NEW YORK - Svetovni znanstveniki ugotavljajo, da se je začel ozonski plašč okrog Zemlje prvič po 35 letih spet obnavljati, kar je ena redkih dobrih okoljskih novic in posledica odstranitve škodljivih kemikalij, ki so se uporabljale v hladilnikih in razpršilih. Dobra novica je obenem slaba, saj ozonski plašč obnavljajo tudi toplogredni plini. Znanstvenik ameriške vesoljske agencije Nasa Paul A. Newman, ki sodeluje pri pripravi poročila 300 svetovnih znanstvenikov v okvir ZN na vsake štiri leta je dejal, da se je ozonski plašč 50 kilometrov nad morsko gladino od leta 2000 do leta 2013 okrepil za štiri odstotke. Izvršni direktor okoljskega programa ZN (Unep) Achim Steiner je podatke označil za eno največjih zgodb o uspehu pri mednarodni kolektivni akciji glede fenomena okoljskih sprememb. Obnavljanje ozonskega plašča dokazuje, da se svet lahko dogovori o potrebnih ukrepih, kar vzbuja nekaj več upanja pred podnebnim vrhom ZN, ki bo potekal v New Yorku čez dva tedna. Znanstveniki so v 70. letih prejšnjega stoletja začeli biti plat zvona glede klorofluorogljikov (CFC), ki uničujejo molekule ozona v stratosferi. Države so leta 1987 sprejele pogodbo o neuporabi teh snovi. Steiner je dejal, da se je dejansko odstranilo kar 98 odstotkov vseh snovi, o katerih so se dogovorili. Ozonski plašč ščiti Zemljo pred sončnim sevanjem, ki povzroča kožnega raka in ima druge škodljive posledice za pridelke in okolje. Brez ukrepov bi bilo do leta 2030 na svetu dva milijona več primerov kožnega raka na leto. Ozonski plašč je sicer danes še vedno šest odstotkov tanjši, kot je bil leta 1980, nad Južnim tečajem pa vsako leto še vedno nastaja ozonska luknja. Vendar Steiner pravi, da je plašč na dobri poti, da se povsem obnovi do sredine tega stoletja. Pri tem pa je paradoksalno to, da pri krepitvi ozonskega plašča pomagajo tudi toplogredni plini, ki segrevajo ozračje, na čelu z ogljikovim dioksidom. Vojaku zaradi ateizma grozi izguba službe WASHINGTON - Vodnik ameriških zračnih sil, katerega imena niso objavili, ni mogel skleniti pogodbe za obnovitev služenja, ker ni želel priseči k Bogu in se je odločil za tožbo. Njegova odvetnica Monica Miller je pojasnila, da se zračne sile niso želele izvensodno pogoditi, zato bo sledila tožba. Vojaku iz zračne baze v Nevadi tekoča pogodba poteče novembra. Mil-lerjeva je povedala, da so mu doslej dovoljevali, da je iz besedila prisege izpustil frazo "naj mi Bog pomaga", vendar so zračne sile oktobra 2013 spremenile uradno politiko in zaukazale, da mora vsak, ki želi služiti, priseči k Bogu. Drugi rodovi ameriških oboroženih sil tega ne zahtevajo in vojakom dovolijo ateizem. Millerjeva trdi, da zahteva zračnih sil krši ameriško ustavo, ki nikogar ne sili v religioznost. "Vlada ne more prisiliti neverujočega, da potrdi obstoj višjega bitja," je dejala. Ameriške zračne sile se sicer že nekaj let otepajo obtožb, da v njih prevladujejo krščanski fundamentalisti. Tudi zato so poveljnikom izrecno prepovedali vsiljevanje svojih verskih prepričanj podrejenim, kar pa je sprožilo kritike krščanskih skupin o zatiranju vere. (STA)