/"" POUK IN ZABAVA Rešitev besedne uganke v ll.števiiki. Bojni mefi. ___ s _ „ General Sbetozar r ixa "^ Boroevic. i general / X______ ___ _/ Prav so jo rešil: Marija Ganglova, učen- 8 t a ka v Idriji; Alma Mulej, ušenka IV. razreda k o j v Mariboru; Vasja Pirc, učenec III. razreda v Mariboru; Boža Marok iz Dolenje Nemške va-I Z 1 si; Slnvoj Jenkc, Trnovo na Notninjskem; Emil, Josipina, Vidka Hreščak v Ilirski Bi- P strici; Gojtnir Jelenc, dijak II. a razreda na ]j f j c k državni gimn. v Ljubljani; Janko Traun, dijak v Ljubljani; Karel Seunig, dijak I. real. 0 " a razreda v Ljubljani; VelesUa Papež, učenka j. _ II. razreda realne gimnazije v Gradcu; Dana Cvenkel v Št Petru v Savinski dolini; Elika U r a Herzog, učenka VI. ra/.r. II. odd. pri Sv. Križu . , na Murskem polju; Maks FarkaS, dijak II. b razr. na c. k. drž.gimn. v Manboru; Franc m e 5 Matek, dijak II. razr. na slov. gimn. v Celju; St. Kosi, gimnazijec 1. razc. v Celju; Stanko " v a Skok v Domžalah; Bizjak Marija, Mogel Ju- l V i r / lijana, Potočnik Jožica, Rovšnik Marija, Peč- I / nik Franc, Praprotnik Anton, Puncer Ant., I & I Stopar AIojz, Strojanšek Franc, ufienke in \ I učenci II. razreda v Letušu (njih pismo pri- 1 ! obči prihodnjič kotiček). \ / Zastavico v podobah v deseti številki so tudi prav rešili: Tatjana Lapajae, učenka VII. razreda, Ksenija Lapajne, učenka IV. rareda, obe v Idriji; Mirica Zajec, učenka IV. razr v Mladiki v Ljubljani; Franc Rautner. učenec V. razr. II odd. pri Sv. Petru pod Sv. gorami; Tatjana, Vlasta in Vidka Horvat in Milica Senčar, učenke v Ptuju. "— -r ei ~g b n ~n " — 286 .«— Pridi, zvezda naša. pridi, jasne v nas upri oči, naj moj dom te zopet vidi, ¦ : zlata zvezda srečnih dni! S. Gregorčič: Naša zvezda. Uboge ptičice! 131etni učenec v vojnl. V tem letnem času se godi ptičicam tako, Začetkom šolskega leta se je v neko du- kakor pravi naš pesnik Josip Stritar: najsko šolo povrnil 13 letni dijak Kiesel, in Uboge ptičice zmrzujejo, sicer Je Pr'šel naravnost z bojišča. Ko je nje- nožice drobne privzdigujejo . . . g°v varuh Pred v& meseci odšel s pohod- In pa glad trpe, glad! Usmilite se teh nim batalJ°nom na rusko boiišče. se mu Je Ijubih naš,h prijateljic! Potresajtc jim zrnc in Pridružil n'egov varovanec. Ostal je na bes- krušnih drobtinic, da jih ne pokonča kruta arabski fronti štiri mesece in se udeležil dveh zima! Ko zopet pride pisana pomlad, bodo bo'ev- RanJen ni biI- Pač Pa s koPitom Puške vcselo žvrgo-.ele in po sadnih vrtovih pokon- hudo udarJen- ZdaJ * Z0Pet učenec-čavale škodljivi mrčes, da se vam izkažejo hvaležne za prejete dobrote! Na boJnem Polju- Iz kniižice .Les carnets d' une infirmiere* Kako globoko je Jadransko morje. ^^^ bo,njške strežnicett) posnenlamo. Kakor poročajo z merodajne učenjaške Francoska patrulja je dobila v nekera gozdu strani, so jako napačno presojali globočino gtiri težko ranjene Nemce. Ležali so na tleh Jadranskega morja. Avstrijci in Italijani so s in čakaij na smrti Francozi so se ustavili in svojih iadij raerili globino, ali uspehi tega so jim ponudili svojo hrano. Trije so ponud- merjenja niso prav soglašali. Zaradi tega pa bo ra(ji sprejeli in željno zaužili kruh in vino. so z avstrijske ladje .Najade' še enkrat pre- a četrti je bil preveč bolan in še požirati ni merili ona mesta, na katerih je bila doslej mOgel več. Tudi govoril ni več. S kretnjo je oz-ačcna največja globina. In merjenje je po- pokazal, da njemu ni več pomagati. Potem kazalo, da so precenjevali globino za okroglo je ležal nepremično v svoji krvi, in smrt je 500 metrov. Maksimum je znašal doslej 1646 staia poleg njega. Najmlajši Francos, vojak metrov, ali sedaj se je pokazala na istem me- ^^ dvajset let star, ga je gledal, užaloščen, stu globočina samo 1128 metrov. da ne more ničesar zanj storiti. Morda je ču- Dijaške štipendije. til obupno zapuščenost tega vojaka. In ker ni Naučno ministrstvo je odredilo, da se je vedel, kaj bi storil in ker mu ni prišla boljša pri podelitvi dijaških štipendij predvsem misel, je tiho pristopil bliže, pokleknil in po- ozirati na one dijake. ki so v vojni službi ljubil sovražnikovo mokro čelo Dotiklaj svežih, in so bili pred sovražnikom pohvaljeni ali ra- brezbradih usten je na obličje umirajočega pri- njeni. Enako prednost imajo tudi oni dijaki, klical rahel smehljaj. Mali vojak ga je v nje- ki so njih očetje umrli junaške smrti na boj- govi zadnji uri spomnil njegovih dragih in nem pulju. • mu s tem prinesel zadnje okrepčilo . . . \s—\\ ^~^ IF^ IT ^\Y ^<.----II ^>^ IF^I Le vstani, vborni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je — vstajenja dan! S. Gregorčič : V pepelnični noči.