Ql^om NO. 177 i-an 7*5Et^s3KB« Bfe fl/ft E R ■ M—H OIWIE AM€RICAN IN SPIRIT JPORSIGN IN LANGUAGG ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN. MORNING N€WSPAP€B CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 17, 1975 LETO LXXVH.—VOL. LXXVH Schmidt svari pred okrenitvije na levo Nemški kancler Helmut Schmidt je skupaj z W Brandtom svaril nemške socialiste pred vsakim večjim okretom na levo. MANNHEIM, ZRN. - Kancler Helmut Schmidt je na petdnevni konvenciji socialistične stranke tu svaril strankine delegate pred vsakim večjim okre-tom na levo, ker bi to oslabilo strankin položaj in njeno možnost vladati Zvezno republiko Na konvenciji so iskali rešitve za sedanje gospodarske težave in so zlasti mladi socialisti pri tem tiščali močno na levo. Kancler je 400 strankinih delegatov opozoril na dejstvo, da Socialistična stranka dejansko ni večinska stranka v deželi, da vlada skupaj z Liberalno stranko in mora zato upoštevati njena gledišča in stališča. Svobodna demokratska (libera Ina) stranka se je pri zadnjih deželnih volitvah precej okrepila v nasprotju s socialistično, ki v zadnjih letih stalno izgublja. Prihodnjo jesen bodo v Zvezni republiki parlamentarne volitve in socialisti se morajo na nje temeljito pripraviti s poskusom pridobivanja sredine, če naj ohranijo oblast. Zborovanja nemške socialistične stranke se je udeleževalo'zastopstvo socialističnih strank iz kakih 30 držav, kar je dokaz rasti nemškega vpliva v svetu. Tudi bivši kancler Willy Brandt je govoril o potrebi stvarne politike in gospodarske odgovomosti, vendar je v svojem govoru precej ostro napadel Krščansko socialno unijo, ki jo vodi Franz-Josef Straus. Ta u-nija, ki ima široko podporo na Bavarskem, saj je pri zadnjih deželnhih volitvah letos dobila 62% vseh glasov, se “razvija v nemško nacionalistično kliko”, je dejal Brandt. Trdil je, da predstavlja “tveganje za varnost naše dežele v zunanji, domači, gospodarski in socialni politiki”. Ta Brandtov napad na bavarski del nemških krščanskih demokratov so označili na splošno za neutemeljen in preoster, zato škodljiv nemškemu političnemu ozračju. To mislijo umirjenejši ljudje tudi v sami socialistični stranki. Prenekateri se sprašujejo, kako, da se je odločil za tak napad W. Brandt, ki je moral z Vodstva vlade, ker je imel za svojega osebnega tajnika komunističnega vohuna. Novi grobovi Anna Lawrence Cleveland leta 1923 in bil nekaj V 64. letu starosti je po dolgi!časa na pol profesionalni igra-bolezni umrla v Wpman’s bol- lec baseballa, leta 1968 pa je po nišnici Anna Lawrence, rojena Karol. Živela je pri hčerki na 8001 Simon Avenue. Bila je mati Gertrude Detnerski, tašča Josepha, stara mati Denise Sta-nish, Barbare, Judy in Briana, prastara mati malega Joa, sestra Pula, Edwarda, Boba, Andy Karol in pokojne Ethel Buchek. Rojena je bila v Pennsilvaniji, od koder je prišla v Cleveland pred štiridesetimi leti in najprej živela v st. clairski okolici, zaposlena kot blagajničarka pri Fisher Foods, dokler ni zbolela pred 15 leti. Pogreb je danes ob 8. uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Kazimirja ob 9. uri in nato na pokopališče Kalvarija. Raymond K. Scully V soboto, 15. nov., je umrl v 20 letih dela pri Steel Improvement stopil v pokoj. Bil je član Društva Najsv. Imena pri Maliji Vnebovzeti in Kluba slovenskih upokojencev za seklersko področje. Pogreb bo v sredo ob 10. iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob* 11., nato na pokopališče Vernih duš. John Nose V Euclid General bolnišnici je umrl po kratki bolezni 82 let stari John Nose z 22331 Beck-ford Avenue v Euclidu, vdovec po ženi Anni, roj. Anzlovar, umrli , leta 1944, oče Anne (Mrs. William Mestek Sr.), Stany (Mrs. Mike Rosic), Vede Goo-win in Albine Nose, stari in prastari oče, brat Mary Krall, Rose Mramor in Antonie Zabukovec (vsi mrtvi). Pokojnik je bil ro- Italijanska vojska v oceni NATO zanič St. Vincent Charity bolnišnici jen v Krki v Sloveniji in je pri-51 let stari Raymond R. Scully šel v ZDA leta 1910. Bil je grad-z 961 E. 79 St., rojen v Cleve- benik, preje pa je imel trgovino z železnino in gradbenimi potrebščinami v Euclidu. Dolga leta je bil oskrbnik cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Avenue, kjer je bil faran 50 let. Bil je član Društva Napredek št. 132 ABZ. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 st. jutri, v torek, ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopaljšče Vernih duš. landu, zaposlen pri White Motor Co., oče Raymonda F., 2-krat stari oče, sin pok. Josephine Cimperman, roj. Kobe, in pok. Franka Skullyja. Pokojnik je bil član ADZ št. 18. Pogreb bo v sredo ob 9.30 dopoldne iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo pokojni položen nocoj ob šestih. Anthony Skettle Po kratki bolezni je umrl včeraj popoldne v Woman’s bolnišnici 72 let stari Anthony (Tony) Skettle s 1076 E. 68 St., mož Frances, roj. Cos, oče Anthonyja Jr., Nancy (Mrs. Edward) Gro-sel in Marilyn Kelbach, 16-krat stari oče, 2-krat prastari oče, brat Josepha, Matilde Underwood *in Frances Sobolewski. Pokojnik je bil rojen v Bridge-villu, Pa., od koder je prišel v Resolucija ZDA o političnih jetnikih v ZN slabo sprejeta ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Razprava v odboru glavne skupščine ZN, kjer je predložil zastopnik ZDA D. P. Moynihan pretekli teden resolucijo z zahtevo po izpustu vseh političnih jetnikov v vseh državah sveta, ki so se za svoja stališča zavzemali brez nasilja, je naletela na slab sprejem. Proti njej so se kar po vrsti oglasili predstavniki komuni stičnih držav, s Kubo na čelu, tem pa so sledili zastopniki A rab cev in drugih držav Tretjega sveta, kjer prevladujejo diktature in avtoritarni režimi. Vremenski prerok Pretežno jasnb in hladno. Najvišja* temperatura okoli 60 F U6 C). Nasilja v Braziliji RIO DE JANEIRO, Brazil. — Katoliški škofje v Sao Paulo so obtožili brazilske oblasti mučenja in morjenja političnih jetnikov. Pretekli petek so proglasili za dan “molitve in posta” zaradi “težke in javne krivičnosti”. V pastirskem pismu 14 milijo- Po sodbi NATO je italijanska vojska po vrednosti 'četrte” vrste, nedisciplinirana, slabo oborožena in brez borbenega duha. RIM, It. — Če bi sovjetski tanki nenadno prihrumeli preko Jugoslavije na mejo Italije, kakšno vrsto vojske bi tam srečali? se sprašujejo v. NATO in njegovi strokovnjaki odgovarjajo, da “nezadostno opremljeno silo z nizko moralo in pomanjkljivo izvežbano”;. Italijansko vojsko smatrajo v NATO v pogledu pripravljenosti in borbene sposobnosti za vojsko četrte vrste. Predsednik Giovanni Leoni je smatral za potrebno, da je navduševal italijanske vojake, ki jih je obiskal na nedavnih vojaških vajah ob jugoslovanski meji. V soglasju z NATO se je Italija odločila svoje oborožene sile temeljito reorganizirati in izboljšati. Vojsko bodo zmanjšah za skoraj eno tretjino po številu, pa jo bodo zato opremili z novim, modernim orožjem in izpopolnili njeno vodstvo ter o-skrbo. Sedaj služi v njenih vrstah okol 220,000 vojaških obveznikov po 15 mesecev. Vojaško službo mislijo skrajšati na 12 mesecev, pa tudi izboljšati in olajšati življenje moštvu. Italija je lani izdala za svoje oborožene sile okoli 2 bilijona dolarjev, od česar je šlo 60% za vojaške plače. Od celotnega narodnega dohodka je lani dala Italija za narodno obrambo le 6%. JUGOSLAVIJA OBTOŽUJE SOVJETE VMEŠAVANJA V NJENE NOTRANJE ZADEVE /z Clevelanda in okolice Vabilo na sestanek— Klub slovenskih upokojencev ------- 1 za senklersko okrožje ima svoj Jugoslavija je pretekli teden prvič javno obdolžila Sovjet- %edni mesečni sestanek v četr-sko zvezo vmešavanja v njene notranje zadeve. Todor jtek t m. ob dveh popoldne v Kurtovič, tajnik izvršnega odbora Zveze komunistov, j spodnji dvorani Slovenskega naje dejal, da “nekateri krogi” ne priznavajo več veljav- .rodnega doma na St. Clairju. Vsi nosti dogovora Tito-Hruščev o pravici do “samostojne |cIani vljudno vabljeni! poti v komunizem” in prepovedi vmešavanja. j Sejar- BEOGRAD, SFRJ. — Doslej - i j Podružnica št. 32 SŽZ ima so vsi voditelji režima napadali | poti v komunizem” in se obve- isvoj° sej° v sredo 19. t. m. ob kominformovce in neostaliniste bolj na splošno. V Sloveniji so Sao Paula obsojajo očitno kršenje človekovih svoboščin, “nespoštovanje človekove osebe” in “svojevoljno zapiranje ljudi, nom vernikov nadškofije škofje njihovo mučenje in morjenje”. poleg kominformovcev grmeli tudi proti liberalnim komunistom in tisti, ki se še vedno niso otresli meščanske miselnosti Pretekli teden so spregovorili odkrito in pokazali s prstom naravnost na Moskvo, ki da se meša v notranje zadeve Jugoslavije. Moskva naj bi dajala stalinistom v Jugoslaviji pogum in pobudo za ustanavljanje podtalne organizacije proti sedanjemu režimu in Titovi zvrsti komunizma. Te očitke je izrekel Todor Kurtovič, tajnik izvršnega odbora Zveze komunistov Jugoslavije, ki je istočasno razkril, da je bilo v zadnjem času prijetih nekaj članov tajne promoskovskc organizacije, ki bodo skoraj postavljeni pred sodišče. Kurtovič je govoril na seji izvršnega odbora in je Tanjug njegov govor v celoti objavil. Iz njega je raz-razvidna uradna zaskrbljenost režima zaradi protititovske dejavnosti jugoslovanskih kominformovcev v Sovjetski zvezi in v satelitskih državah. Todor Kurtovič je posebej o-menil sporazum Hru.ščeva in Tita iz leta 1955 in 1956, ko je sovjetski voditelj priznal SER 1 Jugoslaviji “pravico do lastne zal vzdržati vsakega vmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije. “Nekateri krogi”, ki jih pa Kurtovič ni navedel, “zdaj zastopajo stališče, da so ti sporazumi igrali važno vlogo . . ., da pa sedaj ne veljajo več, ker je šel razvoj preko njih v dvostranskem sodelovanju”. Da so ti “nekateri krogi” vodstvo Sovjetske zveze, ki hoče svoj vpliv uveljaviti v Jugoslaviji, kakor hitro bo Tito odšel, če že ne prej, je očitno. Javna jugoslovanska obtožba sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Vse članice vabljene! V zakonski skupnosti skozi 56 let — Antonu Koširju in njegovi ženi, ki obhajata danes 56-let-nico poroke, čestitamo in želimo skupaj z njihovimi otroci in njih družinami še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Pri Sv. Kristini Rev. Paik koadjutor— Rev. Francis M. Paik je bil Moskve o vmešavanju v Jugo-:imenovan za koadjutorja pri Sv. slavijo ni le protest proti Sov-' Kristini v Euclidu in bo 31. ok-jetski zvezi, ampak tudi opozo-jtobra 1977 nasledil kot župnik rilo Zahoda na sovjetske name-irev- J- Celesnika, ko bo ta odšel re v Jugoslaviji. * fv pokoj. Najnovejše vesti PARIZ, Fr. — Voditelji 6 vodil- WASHINGTON, D.C. — Indus- KUBANCI IN M0ZAMBIČANI POMAGAJO LJUDSKI REPUBLIKI ANGOLI Pretekli torek so se Portugalci umaknili iz Angole v A-friki, ko so jo priznali pravico do neodvisnosti, pa jo prepustili njeni usodi. Ker se tri domača osvobodilna gibanja niso mogla sporazumeti za skupno vlado, so Portugalci odšli, ne da bi oblast komurkoli uradno predali. V glavnem mestu Luandi so zasedli vladna poslopja in proglasili Ljudsko republiko Angolo pripadniki Ljudskega gibanja za neodvisno Angolo, ki so bili že dalj časa gospodarji Luande in njene okolice ter pasu ozemlja vse tja do meje republike Zaire in Zambia na vzhodu. Novo republiko sta takoj priznala Sovjetska zveza in Mozambik, sledile pa so jima druge neodvisne države, nastale iz portugalske afriške posesti v zadnjem letu ter republika Kongo (Brazzaville). Narodna fronta za neodvisnost Angole, katere oborožene sile obvladujejo severni del Angole vse od Luande pa do meje Zaira, se je povezala z Narodno unijo, ki ima svoje sile v južnem in jugovzhodnem delu Angole. Skupno sta proglasili Ljudsko demokratično republiko Angolo, katere sedež je začasno v Nova Lizboa. Te vlade še ni priznala nobena država, toda u-živa podporo republike Zaire, LR Kitajske, Francije in verjetno tudi ZDA, ker se izjav- lja za demokratično obliko države, četudi se navdušuje za socializem. Ljudsko gibanje, ki je močno levičarsko in ga ves čas podpirajo Sovjetska zveza in njeni sateliti, predvsem Kuba, gospodari tudi v Cabindi, delu Angole, ki je ločen od ostale države po ozkem pasu ozemlja republike Zaire. (Glej zemljevid!) Cabinda je bogata na olju, ki ga sedaj načrpajo dnevno že blizu pol milijona sodov. To je za enkrat najboljši in najbogatejši vir dohodkov Angole. Ni torej čudno, da skušajo pripadniki drugih oboroženih skupin Ljudskemu gibanju, ozi- London Economist News Service roma Ljudski republiki iztrgati Cabindo in jo spraviti pod svojo vlado. Te napore podpira predsednik republike Zaire, Mobutu. Ta je pretekli ponedeljek izjavil, da ne smatra Cabinde za del Angole, kar razkriva njegovo namero Cabindo priključiti republiki Zaire, če seveda ne bo premočnega odpora tam in drugod. Ljudska republika, oziroma njena vlada je v nevarnosti, ko od juga in severa pritiskajo proti glavnemu mestu Luandi vojaške sile Ljudske demokratske republike. V Luandi trdijo, da se bodo obdržali. Pri tem računajo na po- moč Kubancev, ki jih je v Angoli sedaj, kot pravi poročilo UPI, okoli 2,800, od tega vsaj polovica izvežbanih in razporejenih v vojaške enote, ter na Mozambi^ane, ki so napovedali pošiljatev močnejšega vojaškega oddelka v Lu-ando. Z orožjem in vsem drugim podpirajo Ljudsko republiko Angolo Sovjeti, ki so jo kot prvi priznali in menda že tudi poslali tja svoje zastopnike. Organizacija afriške edinosti je pozvala vse članice, naj ne priznajo nobene delne an- j golske vlade, ampak naj j vztrajajo na sestavi skupne vlade. Ker sta že ustanovljeni in proglašeni dve republiki in dve vladi ter obe odločeni vztrajati do končne zma- nih in3uštrij?ftb razvitih držav j zaključujejo danes v gradu Rambouillet svoja gospodarska posvetovanja. Zbližali so svoja stališča glede “drsečih” tečajev valut in o odprtosti mednarodne trgovine. Glavna skrb posvetovanj je reševanje sedanjega gospodarskega zastoja in preprečevanje novega ob omejitvi inflacije, ki tare zadnja leta gospodarstva vseh držav svobodnega sveta. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je podaljšal stari nadzor nad cenami olja za 30 dni, da bo možno boljše proučiti novi zakonski predlog, ki mu bo skoro izročen v podpis. HONG KONG. — Oblasti LR Kitajske trdijo, da se jim je prvič v dolgih stoletjih posrečilo doseči nadzor nad kobilicami, ki so pogosto uničevale pridelke na obsežnih področjih Kitajske. WASHINGTON, D.C. — Odbor predstavniškega doma je obtožil državnega tajnika Kissin-gerja nepokorščine, ker mu ni hotel po naročilu pred s ednika ZDA izročiti zahtevanih dokumentov. Ko nekateri trdijo, da je šel Domov odbor v svoji zahtevi očitno predaleč, je sen. Schweiker izjavil, da je treba obtožbo gnati dalje in če trijska produkcija je pretekli mesec porastla za 0.4%, kar pomeni, da ni nevarnosti, da bi se zaloge hitro izpolnile in presegle potrošnjo v večji meri, kar bi moglo povzročiti nov zastoj v produkciji. WASHINGTON, D.C. — V tretjem tromesečju so imele ZDA 298 milijonov dolarjev prebitka v čisti plačilni bilanci s tujino. MADRID, Šp. — Princ Juan Carlos je kot državni poglavar namesto težko bolnega gen. F. Franka priznal Baskom in Ka-talanom pravico uporabe njihovega jezika v javnosti. Princ pripravlja tudi izpust političnih jetnikov. LIZBONA, Šp. — Komunisti so organizirali včeraj sredi mesta obsežno zborovanje svojih pristašev, na katerem so zahtevali odstop vlade Azeveda in vrnitev na oblast Goncal-vesa. Rumsfeld ni imel nič z odpustom Schlesingerja WASHINGTON, D.C. — Tekom zasliševanja pred senatnim odborom je D. Rumsfeld, ki ga je predsednik Ford imenoval za novega obrambnga tajnika, dejal, da ni imel nobenega oprav- ka z odslovitvijo svojega pred-ni drugače, državnega tajnika nika. Trdil je celo, da je to od-tudi prijeti in zapreti, če se ne svetoval, ker da se v glavnem ae ie razširitev in noslobitev b° P°dal zahtevi Kongresa- strinja s tem, kar je v narodni ge^razširitev m PO^0^ jLIZBONA, Port. - Sovjetska obrambi zastopal James B. državljanske vojne neizbežna, j Ameriški državni tajnik Kissinger je izjavil pretekli teden, da ZDA ne bodo mirno gledale vmešavanja Sovjetov in Kubancev v Angolo, ni pa povedal, kaj bodo v tej zvezi storile. Angola je postala jabolko spora med velikimi silami, v boj za njo je zapleten Zahod z ZDA, -Sovjetska zveza s svojimi sateliti in podporniki ter LR Kitajska. Položaj je zato zelo zapleten in nevaren, ker gre za bogato in važno ozemlje, bodo vsi prizadeti verjetno trdo branili svoje položaje in se vztrajno borili za svoje koristi. zveza je poslala v Angolo via- Schlesinger. di Ljudskega osvobodilnega Senatni odbor za oborožene gibanja 200 tankov T-54, da bi je na^0 imenovanje Rums-se mogla uspešno upirati obo- felda in ga pri. roženim nasprotnikom. Poseb- poročll y ceiotnemu no obsežni in trdi so boji za Senatu Ta bo Q tem lasoval ta na olju bogato Cabindo. teden MARAKEŠ, Mar. — Tu so objavili, da je prišlo med Španijo. Marokom in Mavretanijo do sporazuma o bodočnosti Španske Sahare. Španija je baje pristala na to, da naj bo ta Papeža bodo volili po starem kardinali VATIKAN. — Papež Pavel je odklonil predloge, da bi naj pa-prihodnje leto razdeljena med peža volili vsi škofi namesto sa-Maroko in Mavretanijo po mo kardinalov, kot je že dolga predhodnem povprašanju vo- stoletja v navadi, diteljev tamkaj živečih be- Ukrenil je tudi vse potrebno, duinskih plemen in v omeje- da ne bi kdo razpravam tekom nem obsegu tudi vsega osta- volitev v Sikstinski kapeli prilega prebivalstva. sluškoval. /Imerbska Domovina anrci I/ I (- » V— f i< > 1 «117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ato;iahed daily except Wea., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ’ Združen« držav«: |23.00 na leto; $li.50 sa pol leta; $7.00 za 3 m*sw Kanado in dežele izven Združenih držav: $29.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto kovanju vzhodne politike) mnogo več kot dnevno politiko, da skorajda preroško spoznava, kolikega pomena je za Cerkev ... ne samo sporazumevanje s socialističnimi (komunističnimi) deželami, temveč obojestransko iskreno sodelovanje in dopolnjevanje”. (Družina, št. 11/74). ‘ Iskreno delovanje” se je že pokazalo z izgonom kardinala Mind-szenty-ja iz Madžarske in z njegovimi posledicami, kakor tudi se kaže pri ppskusih poljske komunistične vlade, da bi “zbrala nekaj dejanj in izsilila odstop poljskega primasa kardinala Wyszynskega ob tihem nezanimanju Vatikana. To je dialog poniževanja in popuščanje Cerkve, pa zmagoslavje komunizma. Nauk iz Drage bi bil koristen tudi v tem primeru. Mnogokrat so majhne stvari miniaturna oodoba velikih. L. P. SUBSCRIPTION RATES: atted State* *23.00 per fear, $11.50 for 6 mouths; $7.00 for I months j»nada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 8 months Friday Edition $7.00 for on« year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO____ No. 177 Monday, Nov. 17, 1975 Nauk iz Drage V kraju Draga, ležečem blizu Trsta na teritoriju A Svobodnega tržaškega ozemlja, žsC deset let prirejajo slovenski razumniki v Trstu posebne študijske dneve. Na njih razpravljajo izbrani strokovnjaki o perečih slovenskih narodnih zadevah kulturnega, socialnega, političnega, gospodarskega, zgodovinskega itd. značaja. Na ta tečaj vabijo zainteresirane liudi iz tržaške m goriške pokrajine, pa tudi iz drugih krajev zamejstva, zlasti s Koroške; predavatelje za posamezna vprašanja na dnevnem redu takega tečaja nabirajo med intelektualci v zimcjstvu, tu in tam v zdomstvu, in v matični domovini Sloveniji. Prireditelji so namreč prepričani, da je prav in potrebno na tečaju slišati vsa^različna stališča ir. mnenja, o njih razpravljati .n si po možnosti u-stvariti objektivno pravilno sodbo o gotovem vprašan m. Kolikor je znano, so do sedaj prišli predavat na tečaj v Dragi redno tudi komunistični eksponenti iz Slovenije. Toda lani se je tako sodelovanje začelo resno krhati, letos je pa na celi črti propadlo. Lansko leto so morali prireditelji "na hitro roko nadomestiti že napovedanega predavatelja Josipa Vidmarja iz Ljubljane, predsednika^slovenske Aka-demije znanosti in umetnosti ter znanega šefa partizanske Osvobodilne fronte. Na Kardeljevo povelje je mož hipoma zbolel in ni mogel priti v Drago. Tako so se glasila poročila. Letos je bilo na sporedu razpravljanje o osvobodilnem boju primorskih Slovencev zoper italijanski fašizem. Glavni referat je bil predviden, za vodilno temo zborovanja, o prispevku primorske duhovščme k temu boju, ki je trajal celih 25 let. Izdelal je referat vodilni primorski duhovnik dr. Rudolf Klinec, eden od odličnih sobojevnikov za svobodo Slovencev pod Italijo. Iz Slovenije bi bili imeli priti v Drago trije predavatelji. Toda ko je postalo jasno, da bo debata potekala v nasprotju s konceptom komunistične partije o osvobodilnem boju in končni osvoboditvi, je partija ljubljanskim sodelavcem na letošnjih študijskih dnevih u-deležbo prepovedala. ru r.ija si namreč lasti zaslugo, da so samo, in izključno osvobodilne akcije pod njenim vodstvom in z njenim odločilnim sodelovanjem priborile Slovencem vsepovsod zmago nad fašističnimi zatiralci. To pa je laž, ki je posebno jasno vidna na Primorskem. Tam se je slovensko ljudstvo z duhovščino na čelu borilo za svoje nacionalne pravice in za svobodo vse začetka fašistične oblasti do njenega propada, žrtvovalo v ta namen preganjanje in kri mnogo let, ko o komunistični Osvobodilni fronti ni bilo ne duha ne sluha. Te resnice si pa partija ne pusti dopasti, raje svojim podanikom v Sloveniji prepove udeležbo in onemogoči ciialog glede resničnega poteka borbe za svobodo na Primorskem. Prireditelji študijskih dni v Dragi, ki so si delo na teh dnevih idealno zamislili kot objektiven, nestrankarski forum za iskanje rejnice in za formuliranje, na visoki gladini, najboljših predlogov za reševanje vsenarodnih problemov s sodelovanjem razumnikov iz vseh delov narodnega ozemlja, so dobili nauk s kolom po glavi. Ta nauk se glasi: s komunizmom ni mogoč noben objektiven dialog. Obsega pa ta nauk iz D”?.ge le slovensko ozemlje, čeprav bi bilo zelo koristno in potrebno, da bi ga slišali in upoštevali vsepovsod, po celi zemeljski obli, in to ne samo svetne, ampak tudi verske ustanove. Med zadnjimi svetnimi pokreti v smislu dialoga za u-trditev sodelovanja in varnosti na evropskem prostoru med svobodnim svetom in komunizmom smo doživeli konferenco v Helsinkih. Je tipičen primer sovjetsko-kcmunistič-nega pojmovanja dialoga po vzorcu Drage, a v evropski razsežnosti. V kolikor ta dialog in sledeč podpis listin služi Sovjetom za utrditev komunističnih režimov v vzhodni Evropi in za slovesno priznanje meje po Stalinu prisvojenih dežel, so pri njem sodelovali; v kolikor pa obvezuje komunistične režime, da odpro meje za svobodno izmenjavo idej in ideologij in za prost prehod ljudi čez mejo, Sovjeti sedaj iziavljajo, da se bo to izpolnjevalo po njihovi interpretaciji in razlaganju dogovora. Vse je v tem oziru ostalo pri starem, zid po sredi Berlina še vedno trdno stoji kot za posmeh helsinškemu dialogu. Katoliška Cerkev je od papež,a Janeza XXIII. dalje tudi ubrala pot dialoga s komunizmom. Posledice te politike so nam znane v Sloveniji še prav posebno. Kljub opevanemu protokolu in Titovem obisku v Vatikanu pred nekaj leti, se je rezultat jasno pokazal — v škodo in ponižanje Cerkve — s prostaškim naskokom režima''na verski list “Družina” v Ljubljani. Ta list je do režima zelo pohleven, kar je razumljivo, vendar je zadelo njega in urednike vse obsodbe vredno preganjanje. Kje so za Cerkev pozitivni rezultati dialoga0 Komunisti ga kratkomalo briskirajo in omalovažujejo, kakor so to napravili v primeru Drage. Brali smo, da papež Papež VI. “vidi pred seboj (v obli- BESEDA IZ NARODA Weseb marlmovaiije v Kaliforniji STOCKTON, Calif. — Če bi se vršilo to martinovanje v a-meriški metropoli v Clevelandu, bi to ne bilo nič posebnega, saj je tam naj večja slov. naselbina staro- in novo-naselj encev, ki skrbno ohranjajo starokrajske navade. Ker pa se je martinovalo v Stocktonu, kjer so le štiri slovenske družine in to le v eni družini, je pa to že nekaj posebnega. In ker je Vraničarjev ata naročnik Ameriške Domovine, odkar je stopil na ameriška tla, že nad 25 let, se pa tudi spodo- school. Fantje in hčerka so pa že vsi odlično dovršili univerze; in je zanimivo, vsak si je izbral in absolviral drugo, svoji stroki primerno. In se niso zadovoljili le z domačo University of Pacific, Stockton. Tako šolanje stane lepe denarje in so vsi že v osnovni farni šoli iskali primerne zaposlitve ter so vsake počitnice pridno delali, da so si tako v glavnem s pomočjo staršev o-mogočili drago študiranje. In tako so danes že v lepih položajih in dobrih službah. Tinče ima 31 let, je vietnamski veteran ter ima državno službo pri oskrbi letalstva. Toni (29 let) je elektronski fotoinženir v Raychem da se ga tudi ta spomni obl Comp., Menlopark; Janko (27 -- končanem vojaškem Lep življenjski jubilej dveh javnifi delaveev njegovi 65-letnici. Tako so se v j let) je po' , soboto pred sv. Martinom (11. | roku na atomski podmornici se-> nov.) zbrali vsi Vraničarjevi in |daj inštruktor na oddelku pod-j bližnji soroidniki Starčevi, kate_|mornic v Idaho Falls, Idaho, ‘rim se je pridružil tudi dobri|Kristina se je po končani uni-CHICAGO, 111. — Dne 19. no- pa tudi v delu za ohranitev slo- “striček” msgr. dr. Martin Starc, verzi v Chico, Cah, še izpopol-vembra bosta obhajala 20-letni- venske skupnosti v osrčju' Chi- župnik v San Andreas, v 46 milj co poroke znana slovenska kul- caga ter slovenske kulture po- oddaljenem hribovitem naselju turna delavca dr. Ludvik Lesko- tom slovenskih radijskih oddaj, istega imena. Ata Martin in sta-'sta si z možem že ustanovila la-var in njegova dobra ženka ga. j Njuna otroka, najprvo gdč. rejgi trije fantje so obhajali! sten dom. Fantje bratje se pa še Corinne. Ni treba ponavljati, kaj Miriam, dijakinja prava na lili- rojstne dneye; hkrati so pa tudi |razgledujejo, da se tudi oni pri-oba pomenita za slovensko na- noiski univerzi, in Tony, dijak že godovali za dan sv. Martina: j memo odločijo. Jim je lahko, selbino in za vso slovensko na La Salle višji šoli, sta obema 0£e, naj starejši sin Tine in “stri-; ker so, kot že omenjeno, vsi na ' ček” Martin. ] lepih položajih. Niso, kot je bil Zanimiva in krivuljasta je maš skupni praoče Adam, o ka- nila v angleščini in ima že Master’s Degree. Je že poročena in življenjska skupnost. Njuna dejavnost gre v ponos. Tudi na radiju ju več-daleč preko mej našega vele- krat slišimo in rada oblečeta mesta. ! slovensko narodno nošo za slo- Naš Ludvik je doma iz okolice venske slovesne prilike. Upamo, !ata. Je pristen Belokranjec. Zi-Konjic na Štajerskem. Univerzo ! da bosta nekoč nadaljevala tra- belka mu je tekla v vasi Čurili z doktoratom prava je tik pred dicijo svojih staršev. pri Metliki, v vinorodni pokra- koncem voj ne .dovršil v Ljubija-j Ko dr. Ludviku in Corinne j j ini pod Gorjanci. V družini je in krivulj asta pot Vraničarjevega) terem je v napitnici svoji nečakinji ob njeni poroki pred 55 leti govoril znani ljudski pesnik “Kormski” (Fr. Hribar): ni. Komaj je leta 1950 prišel v Chicago ter se nekoliko razgledal, je skupno s prijatelji sodelavci ustanovil slovensko radijsko uro. Je bilo sicer v naši naselbini nekaj sposobnih inteli-, gentov, a ni bilo smisla za tak , podvig, niti potrebne korajže. ! Letos smo obhajali 25-letnico i teh oddaj. Sporedno z ustanovit- ! vij o slovenskih oddaj, ki so hi- ' tro povezale vse slovenske rojake v mestu in daleč izven njega brez razlike na različna gledanja, je poklical v življenje tudi Leskovar čestitamo k 20-letnici | bilo 17 otrok, on je bil drugi njune življenjske skupnosti, ji-; med fanti, katerim sta se pri-ma kličemo: “KoTkor kapljic, j družili dve dekleti. Po opravlje- toTko let — še naprej do zlatega 'ni ljudski šoli je dovršil Kme- jubileja!’ Mirko Geratič Istoa hmkl tajsko šolo na Grmu pri Novem mestu on je potem še nadaljeval v Zadružni šoli v Ljubljani. V želji po lastnem ognjišču si je izbral domačinko Starčevo Rezko in ju je že med italijansko CLEVELAND. O - Vsem, ^ ^ nevesti; brat so na katenioh nacm pomagaU| l" J takratni mestni pn kartal zabav, Misijonske Jan , Sv Petru v Ljubija- Znamkarske Akcije v nedeljo,! . TT 5 v, . IIT:) o* n , u . j J , m. Usluzben pri “Prevodu 26. oktobra, iskrena hvala! Zo-1 . . , . ,,, • m-i „ - o- a---— -----j—j------ . . . v . , i (Prehranjevalni zavod) je bil Slovenski radijski klub (ŠARC), Pet sf10 s ^upmmi močmi zbra- ■ nastavljen v Kočevju že v času, nar?33 ^ ^ miS13°' |ko je Osvobodilna Fronta začela I aTr^e‘ . 'z nesrečo slovenskega naroda. Vsem, ki ste razumeli klic m ; Prisilno mobiliziran je v parti- pomagab: Bog povrni! ki je krepka opora slovenskim oddajam. Dr. Leskovar je tudi predsednik Osrednjega sveta osrčja Chicaga, katerega namen je čimdalje ohraniti slovensko skupnost strnjeno, okolico čisto in varno ter gospodarsko trdno, o-mogočiti pa tudi tujerodcem (španskega porekla), da se vživijo v tradicijo naselbine, ki je značilna za slovensko naselje: čistoča hiš, okolja in smisel za ^ Lavriševa zanski /vojski pod strogim nadzorstvom prehodil vso Notranj-® iško in Dolenjsko, dokler se mu JSSSUSfCS ISilggft j ni posrečilo priti v svobodo in je jv Ljubljani zopet sodeloval pri vllOVcIIlta I Prevodu. V majniku 1945 se je CLEVELAND, O. — Obstoj pridružil številnim beguncem in pevskih zborov je predvsem od- ; preko Koroške se je v družbi visen od dobre volje posameznih j s]ovenskih akademikov ustavil pevcev, ki posečajo pevske vaje, I šele na vzhod. Tirolskem, kjer redoljubno življenje. Vpliv Les-j složno in harmonično pri-j je dobil zaposlitev pri dobrih kovarja seže tudi preko svojih | sPevaj ° svoj glas skupnemu 1in p0zneje pri cestni u- prijateljev v mestno hišo in ga zelo upošteva naš župan Richard Daley. Ko je pred leti obiskal Ameriko in seveda tudi Chicago mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, sta Ludvik in Corinne oskrbela za prisrčen sprejem tako pri fari, pa tudi v mestni hiši, kjer mu je župan Daley dal diplomo častnega meščana Chicaga. Ga. Albina Novak, bivša gl. tajnica Slov. ženske zveze, je takrat v svojem govoru javno zboru. “Slovan” je še vedno imenovan “moški zbor”, prihodnje leto bo praznoval 40-letnico pravi v Lienzu. Še isto jesen se je mami Rezki čudovito posrečilo s Tinčkom v naročju preko obstoja. Kljub temu so sodelo-1 Trsta priti v j talij o, srečnemu očku v objem, ki ju je od tam čez hribe in gore prepeljal dalje v Tirole. Tam sta se Tinčku pridružila še bratca Toni in Janko. In tako sta mlada Vraničarja po sednik zbora, zadnja leta častni 4 letih v poletju 1949 po posre-predsednik. Bil je dober vodtelj dovanju požrtvovalnega pred-in navdušen pevec, vsi ga pogre- ' samo. vale žene in dekleta pri že nekaterih naših prireditvah. Po zadnjem koncertu se je od nas za vedno poslovil 8. maja 1.1. Joseph Durjava, večletni pred- sednika Slov. Narodnega Odbora dr. Miha Kreka emigriraia preko luže” v Cleveland, Ohio, Za jesenski/'koncert pod vod priznala: “Imam tako dobrega' stvom sposobnega in vljudnega ’ kjer je na!g Matrin dobil zapo- zeta, da ga niti vredna nisem.” pevovodje Johna Riglerja jejsiitev na bližnji sponzorjevi Kaj naj rečemo o Ludvikovi spored sestavljen iz narodu naj- ;farmi (bil je Nemec po rodu), “boljši polovici”. Tako jo je o- bolj priljubljenih pesmi. Poleg Ko se je po enem letu kmetova-značil večkrat on sam po radij- zbora nastopi tudi kvartet. j nja izkazal hvaležnega za dobro- skih valovih. Nekdo mi je nekoč rekel: dr. Leskovar je zadel “terno”, ko je poročil Corinne Novak. Je namreč hčerka sedaj že pokojne gl. tajnice SŽZ ge. Albine Novak, Po njej je tudi Corinne podedovala njene dobre lastnosti: zavzetost za slovenstvo, slovensko kulturno bogastvo, smisel za organizacijo, za rast najmočnejše slovenske katoliške ženske organizacije Slov. ženske zveze. Tukaj je njeno področje. Kot urednica glasila “Zarja” se je odlično uveljavila. Je tudi dobra govornica. Manjka ji pa ribniško narečje, katerega se ni mogla znebiti njena mati ga. Albina. Je znana kot izvrstna organizatorka. Kjer ona poprime ali vsaj pomaga, je u-speh gotov. Tako se skozi 20 let ujemata in dopolnjujeta dr. Ludvik in Slovan je po tolikih letih še ; to sponzorstva, se je z družinico vedno močan pevski zbor. Z v*a- ! preselil sem v Stockton (120,000 šo prisotnostjo in podporo bo pxeb.), kjer je kmalu dobil u-lahko deloval še več let. Kon- i godno zaposlitev v veliki tovar-cert bo 7. decembra 1975 v Slov.' jn papirnici (Fibreboard), Ob društvenem domu na Recher j lepih napredovanjih je vztrajal Ave. v Euclidu. Program se 'bojcelih 25 let do upokojitve kon-začel ob 4. popoldne, po progra-1 cem minulega oktobra in mu je mu bodo na razpolago okrepčila. tovarna v znak priznanja za Prepričani smo, da bo vse v zvesto delo priredba lep poslo- splošno zadovoljstvo kot vedno v preteklosti ter pričakujemo veselo družabno razpoloženje. Za ples bo igral Markic-Zagar orkester. Vstopnina za koncert vilni večer, kjer so mu izročili umetniško tozadevno1 diplomo. Martin je delaven mož, po potrebi je mizar, tesar, zidar, mehanik in tudi spreten kuhar. Z in ples je $2.50. Vstopnice so. na- mamo Rezko, ki je že v domovi-prodaj pri vseh pevcih Slovana ni službovala kot bolniška se-in v kluibovih prostorih SDD na j stra in ima sedaj lepo službo v Recher Ave., pri Chucku in Ber- j porodnišnici v Dameron Hospi-ti Starman, na dan prireditve pa j tal, Stockton, sta si ustvarila lep “Ko je Bog Adama ustvaril, um in voljo mu podaril; pa ni revček srečen v raju, če je prav v naj lepšem kraju. - Ko opažal j 6 prirodo, videl tužno je usodo: jelen hodil je s košuto, petelinček s svojo puto; s kravo pasel se voliček in s kobilico konjiček. — In za- vzdihnil je Adam:, revež, jaz sem pa le sam. In ta vzdih je slišal dobri Bog; in da reši ga nadlog, da Adamu trdno spanje. In ko ima najlepše sanje, vzame rebro iz strani in iz njega Evo naredi. — Vstani, vzdrami se Adam, ker si tožil, da si sam, glej le to prelestno devo, vzem’ si jo za ženo Evo.” (Sicer zelo preprosta, pa je vredna spomina.) Vraničarjevi trije pa imajo kar lepo izbim. Le — da se ne prenaglijo s to važno odločitvijo — “Dokler vaju smrt ne loči,” bo govoril duhovnik pri poročnem oltarju — še odlašajo, in jim je očetova hiša še vedno ljuba in draga. Tako so se vsi zbrali ob koncu minulega tedna, da skupno proslavijo očetovo 65-letnico in mu izrečejo hvaležne čestitke in so ga tudi primerno obdarili. So vsi dobri pevci in fantje tudi izvrstni muzikanti na citre, kitaro in vijolino, kar so tudi Starčevi — vsem je dal dobro podlago že v zornih letih dobri “striček”. In se jim je pridružil ob tem družinskem prazniku, da tudi skupno godujejo. Bilo je veselo “martinovanje”, zlasti še, ko je tudi čestitke in voščila sorodnikov v domovini osebno prinesla tetka Mimi, ki je že za nekaj tednov na obisku pri Vraničarjevih. Čestitkam in voščilom se pridružujemo tudi sorojaki in prijatelji z iskreno željo, da bi Vraničarjev ata Martin v sedanjem čvrstem zdravju in v ljubezni njegove družine užival j vsaj še eno tretjino dosedanjih I lepih let. Bog ga živi! L. K. bodo pri vhodu v dvorano. Samo za ples bodo vstopnice po $1.50 pri vhodu. . Na veselo svidenje 7., decem-Corinne Leskovar. Ujemata se v j bra 1975. Vsi prijazno vabljeni! . njej sledil Marko, ki obiskuje skladnem družinskem življenju,! Joseph Trebeč J tukajšnjo St. Mary’s High- in prostoren dom, kjer je Bog spoštovan in sta krščansko vzgojila lepo družino. Trem fantom se je pridružila še Kristina m študentski domovi Ljubljanski študentski domovi razpolagajo s 3085 posteljami. Študentsko naselje ima 13 domov z 2670 ležišči, od katerih je 110 postelj rezerviranih za tuje študente-štipendiste.. Ostali prostori so po manjših domovih. Letos bi potrebovali najmanj še 1600 postelj. Vseh študentov v Ljubljani je 16,000. Večina jih mora poiskati sobe pri privatnikih. Veliko razstavljakev Na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani je sodelovalo 378 razstavljalcev iz 25 držav in 771 vinskimi vzorci. Jugoslavija je prejela 50 zlatih in 162 srebrnih odličij. Posebej so bile ocenjevane tudi žgane pijače. Razstave si je ogledalo preko 50,000 ljudi. Novo mesto gradi športno dvorano Velika športna dvorana, ki jo gradijo s pospešenim tempom, bo še letos sprejela prve goste. Namenjena je večjim športnim in kulturnim dogodkom. Sprejela bo lahko dva do tri tisoč gledalcev, odvisno od razporeditve sedežev. Veliko alkoholikov Po statističnih podatkih je v Sloveniji registriranih 80,000 krcnienib alkolholistov (tisti, ki ga redno uživajo in brez njega ne bi mogli živeti). V tisku se veliko piše o teh številkah in problemih, o armadi rahitičnih delavcev, o domovih za zdravljenje alkoholikov, o zavesti skupne odgovornosti in pomoči pa bolj malo in zato je tudi u-spehov bolj malo. V Sloveniji so umrli 28. oktobra: v Bistrici: Viktor Potočnik; v Mariboru: Milka Arko, roj. Bračič, Zdravko Obersnel; v Ljubljani: Peter Šefran, Vi- ljem Grobin, akademski slikar prof. Zoran Didek in Franc Tomšič; Ma- na Vrhniki: Marija Hren; v Podgorju pri Kamniku: rij a Šlebir; v Lescah: Anton Iskra; v Celju: Adolf Berglez; na Radoviči: župnijski upravitelj v pokoju Venčeslav Vrtačnik; v Mavčičah: župnik v Mavčičah, bivši dekan v Kamniku, prof. Marko Mihelič; 29. oktobra: v Ljubljani: Marija Dobrin, Mara Vrtovec, Marija Levart, roj. Fric; v Novem mestu: Karol Barbo-rič; v Sevnici: Franc Štojs; 30. oktobra: v Ljubljani: Anton Šafarič, Jože Gerbec, Gabrijel Primožič, Jože Fonšnarič, Marija Lampič, roj. Turk, Mara Vovk, roj. Širca; v Kamniku: Josip Breznik; v Šmihelu pri Novem mestu: Franc Kump; v Krškem: Alojz Ašič; na Dvoru, pri Polhovem Gradcu: Andrej Kozjek; v Zagorju: Lado Gregl; v Litiji: Heda Kunstler, roj. Kočevar; na Ježici: Valentin Kušar; V Radečah: Jože Golob; 31. oktobra: v Ljubljani: Fani Havliček, roj. Perc, Maks Sever, France Urbas; na Dolu pri Hrastniku: Matilda Savrič; v Vojniku: Adolf Kukovič; v Lokvi: Jožica Praprotnik, roj. Obrsnel; v Šentvidu: Marija Rotar; v Biljah pri Novi Gorici: Jožef Makuc. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clev>elandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Sloveni-je” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Mi-ian in ga. Barbara Pavlovčič. “Rfobeden domobranec sii bH usmrčen brez sodbe, brez dokaza krivde.” KANSAS CITY, Kan. - Pa-hor-Rebulova knjiga “Edvard Kocbek, pričevalec našega časa”, ki je izšla v Trstu, je res zadela v sršenje gnezdo. Komunisti v domovini so iposlali na bojno polje svoje naj večje kanone in so začeli streljati na Kocbeka in Frankfurter Allge-nieine Zeitung, Josip Vidmar, Tone Kebe, Jože Javoršek-Brejc in seveda tudi Ribičiča in naj-večjo komunistično trobento Šetinca. Res, naravnost komično le, kako mlatijo prazno slamo; se bolj pa, kako zvračajo krivdo drug na drugega. Zamorci se Pero, pa ostanejo črni, kot so biti prej. Ne maram se spuščati v njihovo polemiko, saj pa ni čredna besede. Zanimivo je le t°, kako se skoraj vsi izogibljejo °srednje točke Kocbekovega priznanja: “Tako dolgo se ne bomo Znebili preganjavice in more, bokler javno ne priznamo svoje krivde, svoje velike krivde.” Ta krivda je zverinski pokol domobrancev. Fajfar v “Naših razgledih” in Jože Vidic v “Nedeljskem dnevniku” sta edina, ki javno prijata “klanje” domobrancev. Snuderle se hinavsko ogne, rekoč: “če se je to zgodilo, ne o-^obravam tega, a razumem, čeprav nisem prepričan, da bi se kak eventualni dogodek mogel trnenovati pokol. “K Žnuderlu Se bom vrnil pozneje. Od vseh kanonov nosi krono J°že Vidic, ki se drzne zapisati ^ “Nedeljskem dnevniku” tako-te; “Kot pričevalec te dobe lahko rečem, da noben domobranec bil usmrčen brez sodbe, brez dokaza krivde. Ne postavlja se *ato danes po tridesetih letih vprašanje, koliko domobrancev s° vojaška sodišča obsodila na smrt.” Kimam tu namena opisovati ^Prti tisočev in tisočev, ki so jih komunisti morili širom po Sio-VePiji, moram' pa omeniti nekaj Primerov, kjer sem bil osebno k^vzoč in pozivam Jožeta Vidica Toneta Fajfarja, naj zanika-^ če moreta, moje pričevanje. Kne 19. septembra 1943 'okrog Poldne je padel Turjak. Glede Padca Turjaka naj omenim le 6Oo. Franček Saje omenja v Sv°ji knjigi “Belogardizem”, da Priča odgovori: “Še ponoči bi hudiča spoznal, nikar šele pri vseh teh lučih.” Stante: “Dobro, pokaži ga med obtoženci!” Priča gre v dvorano, kjer je v prvi vrsti stalo 21 obtožencev. Precej časa jih ogleduje in končno pokaže gospoda Jaka Mavca. “Ne!” pravi Stante, “ta ni pravi; gotovo te luči motijo, še enkrat poglej!” Priča spet hodi pred vrsto obtožencev in končno pokaže enega od četnikov na drugem koncu vrste. “Ne, tudi ta ni pravi!” pravi Stante. Nato ga Stante prime za roko in ga pelje k Šinkarju, re-'koč: “Tale je, kajne?” in odpeljali v Kočevje. Tam so j In priča: “Ja, to je tisti beli nas zaprli v grajske celice; ne- S hudič.” katere pa v šolo. V gradu je že ! Taka je bila identifikacija bilo kakih 150 četnikov, ki so jih Šinkarja; taka so bila “splošno-zajeli v Grčaricah nekaj dni veljavna načela procesualnega prej. V gradu samem nas je bilo . prava” na Kočevskem procesu. Vse zmučene in pretepene so nas privlekli v Velike Lašče na železniško postajo. Tam so nas natrpali v barake pod železniško postajo. Takoj so odbrali 14 fantov, med njimi je bil tudi dr. Ludvik Kožuh in brata Rožanca ter jih odpeljali v gozd nad železnico in jih tam ustrelili. Vidic: Kdo je bil njihov sodnik? Vso noč so komunisti streljali v barake s strojnicami in več jih je bilo pobitih. Kdo je bil njihov sodnik? Okrog polnoči so nas kot živino naložili na živinske vagone KOLEDAR društvenih prireditev ji j! ! Lev (gojenec Škofovih zavodov. .. .. & J Smo jim mi jetniki samo ba- ker so Nemci začeli o-proti Medvedjeku in mmmammmrnm— kjr J So stv, Nč. 0rn izdajalca Prajerja, gostil-arja pod Turjakom, je skupi- komunistov zažgala del gra- bil Jernej Stante. Obtožence so “branili” trije pravniki, ki sploh ,U’ kjer je bila vsa naša muni- niso imeli besede. 'Ja. Vse je eksplodiralo in pre- Čeprav je bilo na stotine za-aia se je začela. Kljub temu,! prtih v Kočevju, so jih posta-^ je bila vso jutro bela zastava vili pred ‘sodišče’ samo 21. Kak-a gradu, kljub temu, da je bila šna so bila “splošnoveljavna na- ’ smo izvedeli novico tega zadnjega “sodišča”. Štirje smo pobegnili; vse druge pa lili. To je bilo zadnje “sodišče’ ^ 4ubljena amnestija, so nas jČ0 zvezali z žico in vrvmi. Tudi ^ delo so opravljali Italijani in s Norčevali, da bodo naredili a arne iz nas. Komunisti so samo kradli ure, denar, o-o itd. klek r, ^ gradu je' ostalo h- Ko ' vdrl 36 ranjen-je Prešernova brigada a v grad, so na kraju pobili V ~ Ranjence s strelom v glavo. 3a?u&Sam Vidica: Kje je bilo veje v s°dišče, kakšna krivda jim 2 Ta dokazana? vezane so nas odpeljali na 0 cirof poleg Turjaka; bilo nas je livroS 300; morali smo sesti na in komunisti na konjih so jahati po nas. Več je bilo Vprašam Vidica: Kdo je tj^^hkov sodnik; kakšni so bili čela procesualnega prava — objektivnost in natančnost”, kot Žnuderle, naj navedem samo en primer: Sodnik Kržišnik je poklical ime gospoda Toneta Šinkarja, ki je bil vojni kurat postojanke v Grčaricah. Obtožnica je bila, da je klal ujete partizane s temi besedami: “V imenu peterih Kristusovih ran naj pogine partizan.” Kot priča je bila najprej poklicano neko dekle, terenka. Rekla je, da ni teh besed nikdar slišala. Jernej Stante se je nanjo silno jezil in ji rekel, zakaj je vendar prišla pričevat. Stante je nato poklical drugo pričo nekega moškega, in ga vprašal, kako je gospod šinkar so ustre- AMERMA DOMOVINA HlP^iišsšIl^Sa □A: K .WJAq bi morala biti vsaki slovenski hiši elSlSESi .,0'tazi njihove krivde? Med tem pobijal partizane. Ponovil je be-komunisti in Italijani igrali sede: V imenu peterih... itd. ^ barmoniko in divje pili in Nato ga Stante vpraša: “Ali po-6sali. znaš osebno morilca Šinkarja?” ž « POSEBNO SLAVJE — Na bombažni jarmi v Uzbekistanu v Sovjetski Aziji plešejo, pojejo in igrajo ko pošiljajo prvo količino letošnjega bombažnega pridelka v predelovalnico. MAJ 9. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farnem avditoriju. JUNIJ 20. — DSPB Tabor pripravi spominsko svečanost za pobite domobrance, četnike in druge žrtve komunistične revolucije na Slovenski pristavi. 24. - 27. — Poletni farni karneval pri Sv. Vidu. OKTOBER 16. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. NOV. — 1976 13. — Štajerski klub priredi svoje MARTINOVANJE v avditoriju pri Sv. Vidu. ženTFTTvet Oh, ta predpasnik! Tudi doma smo rade čedne, da se nas razveseli mož, ko pride utrujen z dela, da smo v dober zgled otrokom, da nas nenaden obisk ne najde neurejene in zapuščene. Meni je pri gospodinjskih op-suddh, posebno še pri kuhi v veliko pomoč predpasnik. Ob štedilniku se ne počutim dobro srez njega, kuhanje mi gre hitreje in lažje od rok. Predpasnik si najbrže znamo same sešiti, saj to ni nobena umetnost. Vesel mora biti, živahnih barv in vedno svež. Lepi so gladki predpasniki, obrobljeni s karirastim blagom ali okrašeni s kako aplikacijo. Poznamo različne kroje, za čez ramo, samo do pasu ali pa jopičaste predpasnike, ki se spredaj zapenjajo in segajo čez boke. Eno značilnost pa predpasnik mora imeti - žepe, ki nam prihranijo prenekateri korak. Zelo praktični so predpasniki iz frotirastega blaga. Sešijemo si jih lahko iz starih, obrabljenih brisač. Frotirasti predpasniki imajo to dobro lastnost, da upijaj o mokroto, so mehki in se prijetno nosijo, lepo perejo in jih ni treba likati. Vesel predpasnik za dobro voljo in dobro kuho! Paradižnik “zdravilna rastlina” V ljudskem zdravilstvu je bilo že zdavnaj znano, da paradižnik krepi zdravje. Zaradi njegovega krepilnega učinka so mu ljudje vzdeli razna domača imena: rajsko jabolko, paradajs, ma-slenika, ljubezensko sadje itd. Prvi je južnoameriški paradižnik opisal leta 1554 botanik in zdravnik Mattioli, trajalo pa je še 300 let, predno se je ta “smrdljiva in strupena” rastlina uveljavila v Evropi. Danes je paradižnik v vsaki kuhinji nepogrešljiv, je pa tudi zdravilen. Ni veliko sadežev, ki bi vsebovali toliko dragocenih snovi, kot jih ima paradižnik, predvsem veliko vitamina C. Paradižnik je priporočljiv pri slabokrvnosti, pri zvišanem krvnem pritisku, pri pomanjkanju želodčnega soka in seveda pri doraščajo-čih mladih ljudeh. Če imate vrtiček in v njem paradižnikove rastline, potrgajte sedaj plodove, podaljšajte jim zorenje v hladni kleti ali hladnem prostoru, pa boste imeli domače sveže paradižnike še pozno v jesen. Pehtranova potica Iz pehtrana, ki je včasih ra-stel na vsakem slovenskem vrtu, lahko pripravimo razne močnate jedi, najbolj imenitna pa je slovenska sladica - pehtranova potica. Angleško ime za pehtran je “tarragon”. V večjih živilskih trgovinah ga lahko kupimo posušenega v oddelku za začimbe. Ne mislite, da ta ni dober, po okusu in vonju skoro ne zaostaja za svežim. Kako naredimo pehtranovo potico? Testo pripravimo kot običajno za potico. Vzhajanega razvaljamo, namažemo z nadevom, zvijemo, damo v model, kjer naj ponovno vzhaja in nato spečemo v pečici. Za nadev pa umešamo neslano maslo s sladkorjem, dodamo kislo smetano, rumenjake in sneg ter sesekljan domač ali kupljen pehtran. Dober tek! -----o------ Mandeljne odstranjujemo le v sili Bolezni dihal so pogostejše med otroki v industrijskih deželah Bolezni dihal so čedalje pogostejše med majhnimi otroki in šolarji v industrijskih deželah. O tem so pred kratkim razpravljali specialisti iz 12 evropskih dežel, ki po zamisli SZO proučujejo vpliv okolja na dihala. Zdravniki, zbrani na rotterdamskem posvetu, so proučevali vrednost sedanjih metod in tehnike pri ugotavljanju, zdravljenju in nadzorovanju zdravstvenega stanja dihal pri otrocih. Pripravili so priporočila, ki naj preprečujejo nastanek kroničnih pljučnih bolezni. V prihodnje bo treba posvečati pozornost vplivu škodljivega okolja, med drugim onesnaževanju z raznimi primesmi in tudi kajenju, katerega žrtve so otroci. Predvsem pa je treba krepiti odpornost otrok, so ugotavljali zdravniki. Razen tega priporočajo doslednejše cepljenje proti rdečkam in gripi, da bi preprečili čedalje pogostejše bolezni dihal. Še eno priporočilo: v nasprotju s prakso, ki je ponekod precej razširjena, naj bi mandeljne odstranjevali le v primerih, kadar je to nujno potrebno. -----o------ PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Prijafel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE MALI OGLASI V NAJEM tri neopremljene sobe in kopalnica Ijene na 1369 E. 53 St. Kličite 391-3863. -(177) V NAJEM Štiri lepe sobe zgoraj in garažo. Starejši osebi ali dvema, zaže-Ijena je vdova, 6710 Bonna Ave. Kličite 431-7445 SOBE SE ODDA 6. sob, furnez. Vse prenovljeno, zakoncema srednje starosti, prazno. Na 6523 Bonna Ave. zgoraj. Nič živali. -(178) NAPRODAJ hiša za eno družino na E. 72 St. severno od St. Clair Ave. moderna kuhinja, parketni podi, dve kopalnici, plus prha in stranišče v veliki suhi kleti. 4% zidane garaže, cementiran driveway. Cisto in v dobrem stanju. Cena zmerna, $15,500. Kličite'in dajte ponudbo po 5. uri 431-9362 -(177) OVER 3 ACRES For sale near AMLA farm on Kniffen Rd. five year old, 3 bedroom ranch, basement. New 30-x 22 detached garage. Just reduced to $39,900. YAKKEL REALTY 944-5440 (177) FOR RENT off Lake Shore Blvd. on E 146 St. 4 rooms suite, down, $115 per month. No pets. Couples only. Call 729-1155. (177) FOR SALE beautiful modern brick bungalow, within walking distance of Our Lady of Perpetual Help church and school, north of blvd. 4 bedrooms,. 2 up, 2 down, large kitchen with eating space. Double garage. High 30's, near Villa Angela school. 481-2353. —178) JANEZ JALEN: BOBRI Prva knjiga SAM ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOCv.. ------------■«»«' Zato pa dokaj več osoljenega mesa. In sveže divjačine so imeli doslej vedno na pretek. Mleko so pili kakor vodo. Kodrdiaski je bilo to kaj po volji. Na kolišču Brkatega Soma se je morala i včasih za nekaj požirkov mleka 1 do grda spreti z debelo Redko-zobo Ščuko. Spočetka se je Sinjeoka tudi malo teže sporazumela z Jezernikovimi. Sedaj je pa že kar skoraj tako govorila kakor oni sami. Malo se je pa družina nje privadila. Največ je bilo pa vredno, da je nihče ni gledal po strani, kakor sta jo doma Ščuka in Karp. Vsi so jo imeli radi. Še preradi. Le to jim ni bilo všeč, da se je čimdalje bolj navezovala na najmlajšo hčer Sivega Volka, na Košato Jelko. Kodrolaska kar ni mogla razumeti, kako da Jezernikovi Jelke ne marajo, ko je vendar prikupna in prijazna in se ona z njo tako lepo pomeni. Sinjeoki Kodrolaski je bilo najbolj všeč to, da je Košata Jelka vedno in vedno hotela govoriti o Velikem jezeru in o mostiščih in drevakih. Za vsako malo stvar se je zanimala. Prav posebno je pa rada poslušala, kadar ji je Kodrolaska pripovedovala o bratu, Ostrorogem Jelenu, ali pa o Urnem. Sulcu, kateremu je bila ona namenjena za prvo ženo. O, Košata Jelka je dobro razumela njo, ki je še vedno rada mislila na svoj rodni kraj. Drugi so ji pa včasih celo malo nagajali, če je pripovedovala o mostiščih. Koliščar-jem so kaj radi rekli Žabarji. Naj bi že Karpu in Sulcu in Somu in Turu dajali tak pritik-Ijaj. Ostrorogi ga pa prav gotovo ne zasluži. In Navihanec in Ris in Los in še marsikdo tudi ne. Kodrolaska je stala pred kočami na otoku in mislila na Ostrorogega brata in na njegove. Kdo ve, če se posreči Jelenu sedaj, ko je jezero spet kopno, pripeljati Jezerno Rožo v svoje svetlo novo kolišče. Kdo ve—? Vkljub lepoti, ki jo je zrla okrog sebe, si je Sinjeoka zaželela druščine Košate Jelke. Govorili bi o Velikem jezeru in o številnih mostiščih. Da bi skoraj spet prišla —. so pa pričeli rdeti v večerni zarji. Od Save sem je priletela jata rac. Spustila se je na jezerno gladino. Sinjeoki se je zazdelo, kakor bi ji bili poznani ptiči prinesli pozdrave raz kolišče v daljnem Velikem jezeru in od Ostrorogega in od njegovih in še od Jezerne Rože. Pričelo se je mračiti. Počasi je odšla Sinjeoka Kodrolaska nazaj v kočo. Tiho je sedla k ognjišču. POMLADNO ZELENJE Jezero je spet oživelo. Jate ptičev so se prepelj avale po vodi, brodile po močvirjih in se preletavale v spomladanskem soncu. Bregovi voda in mokrotne planjave so se pozlatile; vzcvetela je kalužnica. Vrba je odgnala mačice in leska je razsipala rumenkastorjavi cvetni prah. Ob robu goščav so ozelenele trave. Posulo jih je drobno cvetje. Razpustila sta se macesen in bukev in za njima še drugo drevje. Od bregov jezera se je zelena pomlad vsak dan više povzpenjala v hribe, dokler ni pregrnila vrhov. V Grintovcih in v daljnih Snežnih gorah so se pa še vedno bleščali snežni plazovi. Ob ograji na kolišču Tršatega Tura je stala Košata Jelka. Veter se je poigraval z njeno sivkasto haljico in rdečkastimi lasmi. Držala se je za vrhnjo okroglico in gledala prek jezera proti skalnim Grintovcem daleč v ozadju. Zatožilo se ji je po domačih gorah, ki se pno koj za selišči visoko proti nebu. Vse življenje bi bila lahko ostala pod njimi, da se ni Ostrorogi Jelen zagledal v Jezerno Rožo. Ali pa, če bi si ne bil Udarni Jalan vzel za ženo otročje zaupljivo sestro Ostrorogega, Sinjeoko Kodrola-sko. Udarnemu in Kodrolaski ne more prizadejati nič hudega več, zato se pa znosi nad Jezeiv no in Jelenom. Črni vodni krokar kormoran je požrešno priribaril prav pod kolišče. Košata Jelka je zamahnila z obema rokama. Kormoran se je nemarno zadrl, se dvignil iz vode in odletel proti goščavam onkraj preliva. Jelka se je spomnila zgodnjega pomla- in Ralph Godec. Zdravniki: dr. An-, 7.30 to 8:00 ure ter 25. v mesecu v thony J. Perko, Dr. Wm. Jeric,'Slov. domu na Holmes, od 6. do 7:30 in dr. F. Jelercic. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KS K. J Duhovni vcdja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.: blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Andieh in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta urez zdravniške preiskave ter ud-rasle do 60. leta za zavarovalnino od $1,000 in $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Duhovni vodja Rev. Arthur Za-nutič. Predsednica Theresa Lach Podpredsednik, John Hosta Blagajnik Joseph H. Lach Tajnica Ludmila Glavan, 13307 Puritas Ave., Cleveland, O. 44135, Tel. 941-0014. Nadzorni odbor, Jože Melaher, Bogomir Glavan, France Tominc. Društveni zdravniki in za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Slovenskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako tretjo nedeljo od 10. do 12. cerkveni dvorani sv. Vidu (vhod od strani cerkve). Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta. Imamo najmo- DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ . .. . v. , Sprejema članstvo od 16. do 60. aernejse certiiikate zivljenske zava-leta. Nudi najnovejše smrtninske rovalnine plačljive 20 let v slučaju certificate od $1,000 do $15,000; bol- , nesvreče dvoina zavarovalnina, _ v niška podpora je 14 tedensko, slučaju onemoglosti, ki oprošča V mladinski oddelek se sprejema člana plačevanja posmrtninskega otroke od rojstva pa do 15 leta. — asesmenta pri vsem tem je član Odbor je letos sledeč: Duh. vodja upravičen do vseh ugodnosti pri Rev. Ediward Pevec, preds. Mar- društvu in Jednoti. ,anca Kuhar, podpreds. Frances Ne-manich, taj. Mary, Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macarol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Dorothy Strniša, Anna Godlar, in Dolo- DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič, tajm ca: Jennie Gustinčič, 18800 Abb.v res Krause. Rediteljica Jennie j Ave > teL 1-8325; blagajnik ,’čemc. Zastop. za zenske m m.adjn.j Tekavec; zapisnikarica Am. aktivnosti Frances Nemanich, 2a-j Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-stopnice za Ohio KSKJ Federacijo;; vec> Jakob Gustinčič, Helen Troha, Marjanca^ Kuhar^ Antonia JTurek, j poročevalka Helen Troha. Zastop- nika za KSKJ dan Frank Drobnič, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. „ . ... , , Jacob Gustinčič. Zdravniki: Dr. Seje se vršijo vsako prvo sredo j^ax p>ak in vsi slovenski zdravniki, v mesecu v spoanjih prostorih sole __ Seje se vrše vsako drug0 nede]jo sv Vida ob 2. uri pop. Asesment se . v mesecu ob 2. uri pop. v žoLski pobira vsakega 25. v mesecu od 5.30; sobi sv Kristine, do 7:30 ure v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Rev. Jože Božnar Predsednik Ulrich Lube DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ __________ Častni duhovni vodja Rev. Matt i podpredsednica Angela Lube Jager- ! Tajnik Frank šega, 251 E. 246 St., Duhovni vodja Rev. Victor Tomc.; Euclid, O. 44123, Tel.: 261-2501 Častni predsednik John Pezdirtz ; častna tajnica Mary Zupančič Predsednik Eugene Kogovšek j Blagajničarka Jean Gercar, 35001 Podpredsednik John Churney ! Lake Shore Blvd. Tel. 946-6219 Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Hol- Zapisnikarica Mary Šemen mes Ave., tel. 761-6362 1 Tajnik bolniške podpore Frank šega Pomožna tajnica Daniella Žnidar Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Lil-Bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642 lian Hlabse in Eva Verderber Zapisnikarica Mary Okicki. Zastopnik za klub v SND in delni- Blagajnik Louis Jarem Jških sej Ulrich Lube Nadzorniki: Joe Ferra, Mary Za zdravniški pregled vsi slovenski Schmoltz, Antonia Lamovec Vratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Speck ali svoj zdravnik. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Asesment se pobira pred sejo. od Ce bi Kodrolaski ta hip kdo; danskega dne, ko se je prvič pri-rekel, da Košate Jelke nikoli več bližala kolišču Tršatega Tura. ne bo k njej, bi bila huda nanj. | Pot izpod Snežnih gora do Seveda. Saj Sinjeoka ni moglaV skalne votline na prLsončnem vedeti, da se Jelka prav ta čas j pobočju Gole gore je Košato pripravlja že na pot, da gre z | Jelko zelo utrudila. Ni bila va-očetom, Sivim Volkom, in nje-.jena napornih in dolgih pohodov, govimi lovci v votlino na pobo-} Zavidala je Sinjeoki, ki je isto čje Gole gore. Da pa se z Gole daljavo prehodila pozimi ob vi- gore popelje v drevaku po Dolgem. potoku še naprej v Veliko jezero, prav na mostišče Tršatega Tura in se nikdar več ne vrne pod Snežne gore, tega pa Košata Jelka niti sama ni vedela. Sonce se je nagnilo k zatonu. sokem in zamrzlem snegu, ko so bili vsi prehodi zravnani. Ona pa se je morala prerivati skozi goščave in broditi po močvirjih. In vrhu vsega je Kodrolaska vedela, da gre svojemu cilju naproti. Njo samo pa je ob vsakem koraku skrbelo, če se ji posreči postati prva žena na raz-zavetju Ple- Sinjeoka Kodrolaska je še vedno stala na otoku sredi jezera! sežnem kolišču v med gorami. Nad njo se je pelo'šivce. jasno nebo. Niti oblačka ni bilo j (Dalje prihodnjič) več na njem. Zasneženi vrhovi 0______ Imenik raznih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Rudolph Praznik, predsednik Joseph Baškovič, podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek. Nadzorniki: John Hočevar, Joseph Hočevar, vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, la dobi zdravniški list in karto. DR. S V. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habian tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant,, blagajnik Josip W. Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna in Charles Virant, James Weir. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec: Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach DIREKTOR FBI C. M. Kelley daje sicer prednost boju proti glavnim mamilom, toda je proti ukinitvi prepovedi rabe mariju- ane. zdravniki Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2h popoldne v SND na 6409 St. Clair Ave., staro poslopje soba št. 2. Pobiranje asesmenta je pred in po sejah vsako drugo nedeljo v mesecu in pa 4-krat na leto na 25-tega v mesecu od 6. do 7.30 zv. in sicer sledeče mesece: Januarja, Aprila, Julija in Oktobra in to v SND 6409 St. Clair Ave. spodnja dvorana vhod spredaj. V slučaju, da pade 25ti v mesecu na soboto se pobira en dan preje. Ako pa pade 25ti na nedeljo se pobira en dan pozneje. Društvo sprejema nove člane od rojstva pa do 60tega leta starosti. Nudimo vam mnogovrstno zavarovanje in to po najbolj ugodnih pogojih. Za podrobnosti se z zaupanjem obrnite na tajnika društva. Slovenska ženska zveza SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ Duh. vodja Rev. Victor Tomc, Predsednica, Ann Markovič, podpredsednica Phyllis Attina tajnica in blagajničarka Sophie Magayna, 315 E. 284 St. Willowick, O. tel. 943-0645, zapisnikarica Sophie Magay-| na. Nadzornice: Frances Žagar, Alice Struna. Sentinel Jennie Koren. Seje se vršijo vsaki drugi mesec ob 2. uri pop. druga nedelja v mesecu v Slov. Domu na Holmes Ave. Seje: Januar, Marc, Maj, Junij, September, November iz December. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. Poročevalke: Antonia Šuštar in Antoinette Zabukovec. Zastopnice Klub društev: Mary Stražišar, Mary Iskra. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Mary Otoničar, tajnica in blagajničarka Christine Zivoder, 1068 E. 67 St. 881-9816; zapisnikarica Marie Telich; redi-teljica Molly Deželam Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Ann Maver. — Seje še vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pod cerkvijo ob 2:00 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 58. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. Alma Eppick, taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St., 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Marilyn Freck, Barbara Baron.. — Seje tretjo sredo v mesecu v SDD, 20713 Recher Ave., ob 7. uri zvečer, izvzemši jan. feb. julij in avg. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary Mundson; tajnica Jen-oe Pugelv, 10724 Plymouth Ave. Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonia Dolinar, za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v januarja, marc, maj, august, oktober, december. na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Frances Okorn, podpredsednica Nettie Malnar, tajnica Jennie Suvak, 4208 Biuestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Frances, Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Raymond Anzick, 2099 Helmsdale Dr. Euclid, 44143, tel. 531-6320; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Edward Skodlar, John Nestor in Srečko Eržen.— Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM ŠT 6 ADZ Predsednik Henry Medved, podpredsednik Anton Yerak, taj. Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., 481-7554; blagajničarka Catherine Medved, zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzor odbor: Jean Fabian, Harry Cecelic, Pauline Boštjančič. Zdravniki:: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer. DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Preds. Jožko Jerkič, podpred«. Louis Jerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-66-31, blag. Sophie Matuch. Zapis. -Jennie Kapel. Nadzorni odbor: Vida Zak, Joseph Skrabec, Shirley Jerkich, Youth Co-ordinator Joseph Skrabec Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. POSEBEJ OKRAŠEN — Ramiro Cortez iz San Joseja v Kaliforniji je svoj Volkswagen okrasil s posebno železno prevleko, ki so mu jo napravili v Mehiki. DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ Predsednik Stanley Ziherl, podpredsednik John Borsa, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St„ tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor; Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; reditelj Florijan Mociinikar, vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Borso, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniku — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju. DANICA ŠT. 11 ADZ Predsed. Josephine Grdina, pod-predsed. Rozi Zupančič, taj. in blag. Mary (Mimi.) Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, 44117, tel. 531-2948, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Julia Zak, zastop, za SND in za Klub društev Mary Turk, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi mesec na drugi torek ob 11. dopoldne v SND na St. Clair Ave. staro poslopje, soba št. 2. DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Ivan Cendol, tajnik m blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Louis Mrhar, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Ave., Joseph Fabjančič in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Road Frank Plut. Seje so tretjo nedeljo januarja, aprila, julija, oktobra, decembra, ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave. Pobira asesment na 25. od 6 do 7:30 zvečer aprila, julija, oktobra in decembra. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Catherine Tominc, 1160 Addison Rd. 391-0282; zapisnikarica Marie Bond. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Julia Gerchar in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Mary Černigoj. Nadzornice: Stefi Koncilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Frank Tomažič. Zdravniki: vsi priznani zdravniki-Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely, za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi ( mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri j pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Rev. Rudolph A-Praznik, Nadborštnar, Rudolph A-Massera, Podborštnar John J. Hočevar, Bivši borštnar Fred Sternisa, Tajnik-zapisnikar Alphonse A. Germ - 1033 Yellowstone Rd. - 381-3958, Finančni tajnik Anthony J-Urbas - 1226 Norwood Rd. - 881-1031, Blagajnik Rudolph V. Germ, Nadzorniki Frank J. Kolenc - Al* bert Marolt - Frank J. Bisjak, Bolniški nadzornik James J. Hočevar * 17805 Lake Shore Blvd., Apt. 208 -481-8923, Mladinski nadzornik Angelo Vogrig, Govornik Anthony Vidmar, Sprevoditelja James J. Hočevar - John Persin, Vratarja J°' seph V. Hočevar - James J. Pavlik, Zdravniki Dr. Anthony F. Spech ' Lawrence B. Ogrinc, Vpisovalec no-vith članov Frank J. Prijatel - Tel-845-4440. Društvo zboruju vsak tretji Petek v mesecu ob 8:00 zvečer v Social Room, avditoriju St. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Žagar, predsednica Ann. Perko, tajni-c.a Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St. Ameriška bratska zvez* NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, 181 E 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Charles Delsanter, taj-Virginia Braddock, 20290 Blackfoot, Euclid, Ohio 481-5810, zapisnikarica Mary Golob, blag. Rose Intihar-Nadzorniki: Milan Ulyan, Freida Miller in Sylvia A. Tanko-Katerikoli zdravnik po volji člana-Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue- Za vsakovrstna tiskarska dela »e priporoča TISKARNA AMERiSKf DOMOVINE 6117 St. CJair Avenue Cleveland 3S Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, iistki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. Najlepsa izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE