Dopisi. Iz Ormoža. (Političen shod pri Sv. Tomažu.) Shod je bil mnogoštevilno obiskan, — pribiižno cenili smo okoli 800 udeležencev. — Sprejele so se jednoglasno naslednje resolucije: I. Pržavnemu poslancu g. dr. Ploju izreka se na vspešnem delovanju, posebno da se je potegoval tudi za koristi ormoškega okraja, zahvala, ter se mu izreka popolno zaupanje. Zborovalci izražajo željo, da se slovenska delegacija v svrho vspeSnega delovanja v parlamentu združi v jeden klub. II. Politično društvo «Sloga» uvažuje vzroke, kateri so povzročili izstop poslancev iz deželnega zbora, ter izreka z ozirom na to dr. Rosini in slovenskim poslancem zaupanje. — Vlada se pozivlja, da posreduje ter odstrani vse ovire in omogoči zopetni vstop slovenskih poslancev v deželni zbor. III. Narodna jednakopravnost naj se djanski izvrši s tem, da se nastavljajo na Spodnjem Štajerskem le uraduiki zmožni slovenskega jezika, da se izdajajo dopisi in rešitve od političnih sodnijskih in davčnih uradov slovenskim strankam v slovenskem jeziku, da se napravijo na vseh javnih poslopiih vsaj dvojezični napisi, da se končno napravijo dvojezični napisi na postajah ter se izklicujejo imena postaj tudi v slovenskem jeziku. IV. Za slovenski Spodnji Štajar naj se ustanovi posebni oddelek deželnega šolskega sveta, posebni kulturni svet mesto skupne kmetijske družbe, naj se ustanovi končno posebni oddelek c. kr. namestnije ter se s tem dejstveno izvede želja Slovencev — proč od Gradca. V. Slovenski poslanci naj vplivajo na to, da se ustanovi za slovenske pokrajine c. kr. nadsodišče in slovensko vseučilišče v LjubIjani. VI. Vlada se pozivlja, da skrči vojaško prezentno službo na dve leti. VII. Učiteljske plače na ljudskih in meSčanskih šolah naj se uredijo primerno istim državnih uradnikov od XI. do VIII. plačilne vrste. VIII. Ker se občinskim predstojništvom nalagajo vedao večja bremena v prenešenem delokrogu ter se je v zadniem času izročilo istim tudi dostavljanje uradnih pisem, ne da bi se njim dala za to kaka odškodnina, pozivlja se c. kr. vlada, da se obCinska predstojnistva za take posle primerno odškoduiejo. IX. G. kr. vlada se pozivlja, da nemudoma prekliče v izvršilni naredbi finančnega in justičnega ministerstva dne 21. iunija 1901 k postavi dne 18. junija 1901, St. 74 d. z. v članu 32 navedeno določbo, da se morajo pristojbine od nepremičnin, katere se niso tekom 30 dni vplačale, takoj in brez izjetne vknjižiti, ker narastep s tem strankam nepotrebni stroški vknjižbe in svoječasnega brisa, ter itak davčne oblasti lahko uvedejo zvršbo na premičnine, ki je dosti ceneja. X. Za ormoški okraj in za sosednje okraje naj se ustanovi poljedelska šola s slovenskim učnim jezikom in sicer z ozirom na to, da tvori ormoški okraj sredo mej ljutomerskim in ptujskim okrajem, s sedežem v Ormoži. XI. Ker je blagostanje prebivalcev ormoškega okraja v prvej vrsti odvisna od vinogradstva, pozivlja se c. kr. vlada in dežela, da podpirate izdatneje prebivalstvo posebno pri nabavi trt in da se iste po mogočnosti ubogitn vinogradnikom brezplačno sicer pa proti zelo nizki ceni izročajo. XII. Odločno izjavimo, da je postava, katero je sklenil deželni zbor v zadnji seji glede volitev za okrajni zastop v oddelku velikih posestnikov, naravnost izzivanje Slovencev na Štajerskem, in protestujemo proti taki kmetskemu stanu nasprotni postavi. Politično društvo «Sloga» v Ornioži sme biti ponosno na lepe uspehe, kateri so se dosegli s shodom pri Sv. Tomaži. — Pokazalo se je, da so pri nas nemčurji le redko zasejani ter si niti ne upajo javno nastopiti. Celo našega domačega preroka Petra Zadravca iz LoperSič smo pogrešali. Seveda je nekaj drugega, govoriti napram domačim ljudem, ki ga dobro poznajo, ali pa mej tujci, kateri domnevajo, da je naš Peter Bog ve kako slaven in čislan v domovini. — Le jeden izgled. Vkljub lastni agitaciji in prosjačenju, naj ga volijo volilci v občinski odbor v domači obfiini, — je Peter propadel. Škoda da ni bilo na shod njega in njegovih prijateljev, da bi slišal dve ali tri. Pri shodu je vladalo popolno soglasje ter so se izvajanja dr. Ploja in dr. Rosine sprejela z navduSenjem. — Upamo, da obrodi ta shod obilen sadl Iz Gotovelj. Zborovanje društva «Kmetovalec» v Gotovljah dne 4. t. m. se je nepričakovano dobro obneslo. Vdeležba je bila pri krasnem rremenu jako obiina. Počastilo je zborovanje z dohodom poleg obilice domačih društvenikov tudi lepo število gostov iz Žalca in drugod. In gotovo nikomur ni bilo žal, da se je zborovanja udeležil, ker ni nam manjkalo ne poduka ne zabave, in tudi gostilničar nas je postregel z izborno vinsko kapljico in hladnim pivom. Mnogo lepih naukov je podal živinorejcem zopet naš deželni potovalni učitelj g. M. JelovSek, kateri je v daljšem govoru kot izkuSenec in veSčak temeljito podučeval o reji živine. In gotovo bodo njegove besede mnogo vplivale na zboljšanje tukajšnje živinoreje. Ves vspored zborovanja vršil s& je točno in v najlepšem redu. Izvolil se je z vsklikom stari društveni odbor. Domači zbor pevcev pa nas je vmes prav ljubko razveseljeval z Iepim petjem, da sta se poduk in zabava lepo vrstila. Zopet nam je to zborovanje druStva «Kmetovalec» dokaz druStvene čilosti, katero si je znalo ohraniti Se jednajsto leto svojega obstanka in je do danes napravilo že XXIV občnih zborov. DruStvo «Kmetovalec», katerega namen je v prvej vrsti izobraziti Ijudstvo, pa je doseglo za časa svojega obstanka tudi svoj namen in to vedo najbolje tisti, ki so poznali Gotovlje pred 10 leti in opazujejo tudi sedanjost. Toliko za danes, drugič zopet kaj več. Gotoveljski. Iz Mnrskega polja. (Veselica m 1 a d e n i 6 e v.) Veselica, katero je priredilo «BraIno druStvo v Križevcih* dne 15. avg., se je prav imenitno obnesla in je navzoče obCinstvo v vsakem oziru zadovoljila. Nastopili so le kmečki fantje in vsled tega jim gre tem večja čast. Precej težke umetne pesmi so peli z veliko dovrSenostjo, za kar gre tudi g. nadučitelju Herzogu vsa hvala. GledaliSki igri «Kmet Herod* in «Vedeževalka* pa ste nas kar očarali. Igrali so, kakor bi bili sami izurjeni igralci, ne pa kmečki fantje, katerim je usojeno le za pljug in motiko držati. Posebno dobro sta jo pogodila gg. Franc Stuhec in Jakob Štuhec. H koncu Se je govoril v jedrnatih in pretresljivih besedah 6. g. Muršič, kaplan od Sv. Benedikta. Povdarjal je posebno veliko vrednost vsakega bralnega društva in pa ljubezen, kojo naj gojimo do naše mile slovenščine. Izpodbujal je ljudstvo, da naj vedno odločno zahteva, da pride slovenski jezik pri vseh uradih do svoje veljave, in da se mu ne vsiljuje nemščina. Izrekamo tem potom č. g. kaplanu, kakor vsem fantom od Sv. Benedikta najsrčnejšo zahvalo za njihov poset. Čast križevskim fantom! Velenje, 8. avg. 1901: Po zimi je bilo, da je imela občina Velenjska voliti nov zastop. — Narodna stranka, ki ima v tej občini ogromno večino, sklicala je dva volitvena shoda, na katerih so volilci vsakega kraja popolnoma prosto predlagali kandidate za novi odbor. Nekateri kraji glasovali so celo z listki, da se je dobil kandidat, katerega je hotela večina dotičnega kraja. Na dan volitve so bili pa tudi ti kandidatje skoro enoglasno voljeni. Nedavno volili so potem novi odborniki župana, in bil je voljen s 15 glasovi od 18 g. Josip Skaza. — Dva glasa je dobil prejšnji župan g. Vinko Ježovnik in jeden listek je bil prazen. Zakaj ni bil prejSnji župan izvoljen? 2e pred 3 leti so bili odborniki razdvojeni, katerega izmed 2 možev, ki sta oba zmožna in imata svoje zasluge, naj volijo županom, ali g. Vinka Ježovnika ali g. Josipa Skaza. — Rajni g. Skubic je vplival, da je bil voljen takrat g. Vinko Ježovnik. Odbornik g. župnik Cizej pa je rekel tistokrat po volitvi: «No, danes g. Ježovnika; črez tri leta, če še bomo imeli mi (namreč narodna stranka) vajeti v rokah, pa g. Josipa Skaza; in res vsi odborniki, ki so takrat pritrdili tem besedam, so se jih letos spomnili, in hoteč ostati mož beseda, volili g. Skaza. To je resnično in popolno poročilo o volitvi župana v Velenjski občini. Kličem vse odbornike: če more kateri dokazati, da je merodajna oseba vplivala na enega ali drugega, da bi volil g. Skaza, izplačam mu 1000 K. S tem stvarnim poročilom primeri dragi bralec dopis iz Velenja v «Domovini» z dne 30. julija 1901. V tem dopisu javka in tarna dopisnik, katere grozne reči se gode v naSem trgu, da ne vemo, kam neki plovemo z naSo taktiko. Vemo, pravi nadalje, kako je priSlo, da je velezaslužni dosedanji župan g. V. Ježovnik pri volitvi dobil le en glas (dobil je dva glasa), ki je vendar tako zaslužen, ker je 12 let županoval (ne 12, samo 9 let) in }e o lanski povodnji posredoval na primernem mestu, da so prizadeti dobili podporo. Da se je pa vendar moral vmakniti, izhaja od todi, ker se je merodajna oseba morala upogniti miglaju nežne roke, in tej na ljubo vplkala na odbornike, da so ali preslepljeni ali iz strahu glasovali, ako tudi proti svojemu prepričanju. In potem še pa hočejo ironizirati starega župana, ki je raz stolec pal, pa ga Se častnim občanom imenujejo; in mož, ki je vse to pouzročil, ga Se v «Gospodarju» hvali radi zaslug! To ie res preveč! — Tako dopisnik «Domovine!» Udarimo nekoliko na ta plevel. — G. V. Ježovnik ima zasluge! Da, županil je 9 let, storil svojo dolžnost, kolikor mogel in hotel! O 6asu grajenja železnice bilo je dosti opravila, pa so drugi tudi pomagali. Kar se pa tiče posredovanja za odškodnino lani, ima glavno zaslugo v tej reči g. pl. Adamovich, v drugi vrsti g. V. Ježovnik. Način, kako razlaga dopisnik padec župana V. Ježovnika, je pa značilen za njegovo osebo, na tem sem ga spoznal. — 2ivo nam svetijo te njegove besede, da vidimo, na kaki stopnji stoji ta možicelj. — Dokler ne dokaže svoje trditve, imenujemo njegovo trditev obrekovanje. In odborniki so bili preslepljeni ali pa se bali. Dopisnik tega pač sam ne verjame! In vržejo ga raz županski stolec, potem pa ga volijo častnim občanom! — in hvalijo v «Gospodarju». Ali veS, kako je prišlo, da je bil g. V. Ježovnik častnim občanom izvoljen? Njegov privrženec stavil je predlog, da se V. Ježovnik voli častnim občanom, in g. V. J. da o tem pred- logu glasovati z besedami: Kdor je zato, da se mene imenuje častnim občanom, naj vzdigne roko. In odborniki so vzdignili roke. Neradi smo omenili to reč, pa ker dopisnik o tem govori, morali smo zadevo pojasniti. — Kar se tiče dopisnikav «Gospodarju», ga možipelj tudi ni pogodil. — (Istina! Uredništvo «Slov. Gosp.») Iz Sevnice. (Zborovanje «Save».) Dne 18. t. m. se je vršil v lepem posavskem trgu Sevnici shod kat. pol. društva «Save». Vdeležilo se je shoda nekaj odličnih tržanor in cvet sevniških kmetov. Tudi nekaj delaveev se ga je udeležilo. Po pozdravu g. predsednika so se razlagala pravila druStva, na kar je g. Gostinčar iz Ljubljane razpravljal kmečko in delavsko vprašanje. ViSek njegovega govora je bil, da le organizacija, zadružništvo more rešiti obupanega kmeta, in vsi stanovi, bodi si kmečki, delavski ali obrtni, smejo pričakovati boljše prihodnjosti edino le v krščanstvu. Nesebična krščanska ljubezen more dati vsakemu, kar mu gre, more mir in srečo poklanjati narodom, katero jim kali sebični liberalizem. Zato nazaj h Kristusu, krščanstvu, izvoru prave sreče. Z navduSenjem so bile sprejete njegove besede. Socijalnemu govoru je sledilo porodilo drž. in dež. poslanca g. Zičkarja. Z vidnim zanimanjem je sledilo njegovi razpravi o delovanju dež. in državnega zbora pričujoče ljudstvo, dajalo večkrat spoznati stojo nevoljo nad krivicami, ki se nam gode v Gradeu, z navdušenjem pa pozdravljalo delovanje državnega zbora, v kolikor ie ono v prid zatiranemu kmetu. Za g. 2ičkarjem je društveni tajnik govoril o nemških šolah na slovenskih tleh. Pokazal je, da so nemške, šulferajnske Sole sovražnice naSe vere, naSe narodnosti, da bijeio v obraz pravi nravnosti, pedagogiki in so silna krivica za davkeplačevalce, katerim se obešajo na vrat brez vsake potrebe. Tako se namerava obremenili sevniška občina z vzdržavanjem tamošnje dvorazredne šulferajnske šole, katero obiskuje pa le sedem nemških otrok. Vi prijatelji nemških šol na slovenskih tleh, da bi vi videli, kako so sevniški kmetje ogorčeni in razjarjeni nad nepotrebnimi Sulferajnskimi šolami in to po vsej pravici, bi vas menda enkrat vendar le že srečala pamet, da ne bi več delovali v svojo sramoto in škodo svojih slovenskih otrok. Z navduSenjem sta se sprejeli sledeči resoluciji: Po drž. zakonu naj se prepove stariSem poSiljati svoje otroke v take šole, kjer se jim prepoveduje učiti se v materinščini, in: z odločnim odporom se ugovarja nakanam, da bi se podeželile zasebne šullerajnske šole. | i Po tajnikovem poročilu se je sprejelo 30 novih udov v društvo, na to pa ravnoiste resolucije, kakor teden prej v PiSecah. Na škodo tukajšnje slovmske šole in v prilog nemške se že več let po raznih nemških listih napada vrli g. nadučitelj Mešiček, da bi se mu odvzelo vse zaupanje. Zato sta se z navduSenjem za g. nadučitelja sprejeli sledeči dve resoluciji: Napadi na g. nadučitelja J. MeSička v nemSkih listih so povsem podli in lažnjivi. Delovanje g. nadučitelja MešiSka v šoli je vseskozi hvalevredno, kar dokazuje nadzornisko poročilo c. kr. okr. Solsk. nadzornika. Zato se tukaj javno izreka vse zaupanje g. naduč. MeSičku. Naj se na merodajnih mestih pojasni, da stoji slovensko učiteljstvo brez vsakega prava nasproti najpodlejSim dopisom po nasprotnih nemških časnikih, da se ne sme spuSčati javno v časnikarsko polemiko, med tem, ko je zasebnim Sulferajnskim učiteljem vse dovoljeno. V raznih nasvetih se je posebno povdarjala potreba vravnave Save na vefi mestih in prepovedi izseljevanja mladine v tuje kraje. Eo se je izrekla vsestranska zaupnica g. poslancu, je g. poslanec Zičkar nazdravil dva vladarja, avstrijskega, ki je ravno ta dan obhajal svoj 71. letni rojstni dan in pa vla- darju sv. kat. cerkve, sv. očeta, ki je tudi ta dan obhajal svoje godovno kot Joahim. Z navdušenim 3kratnim «2ivijo» na oba vladarja smo končali lepo zborovanje druStva «Save» v Sevnici. Sv. Križ tik Slatine. (Cesarska s 1 a v n o s t.) Napolnjeni gostilniški prostori g. Ogrizeka so bili v nedeljo dne 18. avgusta zanimive priče patrijotičnega navdušenja, ki je vladalo in preSinjalo "srca vseh, ki smo slavili dan slavnega rojstva cesarja Franca Jožeia. Četudi je deževna burja skazila popolno nadejo, smo vendar podali dokaz, da Slovenec svojega cesarja slavi ravno tako lahko pod milim nebom ob lepem vremenu, kakor ob deževnem pri burni nevihti pod varno streho. Vrstile so se navduSene pesmi, katere }e prednašal naš slavni pevski zbor. 2el je na splošno zahtevanje občno pohvalo. Prišla je na vrsto deklamacija, katero }e prednašala gospodičina učiteljica Minka Odlasek po pesniških besedah gospoda kapelana Zemliiča. V znesenih besedah je slavila pomen, katerega je pripravil avstrijskim narodom rojstni dan cesarjev. Burno odobravanje Je sledilo tej deklamaciji. Na vrsto je priSel slavnostni govor č. g. vikarja rogaškega. Govornik je povdarjal posebno važen pomen današnjega dneva za avstrijske Slovane, posebno za Slovence. Pred 600 leti so bili Slovenci sužnji nemških graščakov, sedaj so svobodni. Pod drugimi nemškimi vladarji bi bili propali in popolnoma izginili, pod Habsburžani so se ohranili, ohrabrili in ojačili. To je imel hvaležen Slovenec vedno v sporainu. Zato je vedno daroval za svojega avstrijsknga vladarja svojo kri, kar je cesar Franc Jožef vedno povdarjal napram Slovencem ob priliki svojega obiska po slovenskih deželah rekoč: »Na zvestobo Slovencev sem bil vedno ponosen in se zanašam tudi vedno na nje.< Med drugim je govornik posebno povdarjal, da bomo svojega vladarja še iskreno proslavili, ako bomo gojili katoliško šolstvo, katerega pokroviteljstvo je prevzel slaven član habsburške hiše Franc Ferdinand. Sklepčno je povdarjal govornik, da bomo zvesti Avstrijci tudi le, ako bomo vedno branili Cast in pravico materinskega slovenskega jezika, kateremu je naš cesar vedno dajal častno odhkovanje. Sledilo ie v programu še nekaj navduSenih pesmi, katere je mnogoStevilno slovensko in hrvatsko občinstvo sprejelo z glasnim odobravanjem. Za teaa je sledila prosta zabava, ki se je istotako obnesla izvanredno presenetljivo. Take slovesnosti so velepomenljive za patrijotično-narodno zavest, posebno slovenskega ljudstva, ki je bilo in je iz srca prepričano, da mu je avstrijski cesar res pravi vladar, ki ga vodi do sreče in blagostanja.