St. 264 HMu j^VjjftrUI(teti ctnatl MU prti) Trstu, v wrm* o 7. novembra 1923. Posamezna številka 20 cent Letnik XLVII Izhaja, Uviemii pondeljek, Istikega It 30. L nadstropje.^ ... pisna te oe sprejemajo, rokopwi w Antaa Ocrbec. — Ustnik tisto. gnMša ca mese: L 7.—, Z mesece L i Z« inozemstvo Mesečno 4 tire več. — 'i raj. Uredništvo: ulica sv, Prao? H pošiljajo uredni vračajo, tedaj« At';iost Tlak ti-,»ol leta L i.->defon nrednlAv* iu uptave it iU ***** '" liv --- it- Vzroki zgrešenosti dosedanje manjšinske politike Posamezne Številke v Trsta In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo t Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent otmrtrV* sebvale, poslanic« in vabila po L 1.—, oglasi denarnih cavodof mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj m L l - Oglasi naročnina in reklamacije se poillja]o isklfttčpo upravi Edinosti, v Trst«, alka Frančiška Asiikeg*. itev. 20. L nadstropje — Telefon uredništva In upcav* ll-M Tukajšnji socijalistični tednik je pozdravil z živim zadovoljstvom ukrep, s katerim je ministrski predsednik Mussolini razveljavil odredbo prefektov glede dvojezičnosti slovanskih glasil v Julijski Krajini. To pa zato, ker želi, da bi prišlo med Italijo in Jugoslavjio do prisrčnega sporazuma. «Unita Socialista^ jemlje pod svoj kritični nož «čudnost postopanja« povodom tega dogodka. Oni odlok so izdali vsi trije prefekti — ministrski predsednik pa ga je iznenada razveljavil! Socijalistično glasilo vprašuje: odkod je torej prišla Inicijativa?! *Picco!o» je trdil, da ne gre za «lokalno inicijativo». Ne tukajšnja politična oblastva in ne fašistovski krogi v naši pokrajini da niso nikdar svetovali vladi, naj izda ukrep, ki ga je zdaj ministrski predsednik razveljavil. *-Unita Socialista^ meni, da iz te izjave v < Piccolu» sledi jasno, da so bili prefekti le izvrševalci naloga, došlega jim od osrednje vlade. Tu pa vprašuje socijali stično glasilo: mari ni g. Mussolini tudi minister za notranje stvari? Ali ni zaio izravno odgovoren za vsak čin svojih prefektov, o katerih si — vrhu vsega — ni lahko misliti, da bi si upali izdajati odredbe take vrste brez privoljenja osrednje vlade? Na podlagi vsega tega prihaja ^Unita Socialista» do kočljivega zaključka: ali je v Rimu kdo, ki odreja in dela pogreške brez vednosti ministrskega predsednika, kar bi ovajalo, da ima fašistovska hierarhija razpoke; ali pa da je bil g. Mussolini najprej krivo informiran in je zato izdal prefektom oni ukaz, pozneje pa je bil prav informiran in je zato zopet razveljavil ta ukaz?! Ta ugibanja socialističnega glasila so gotovo kaj zanimiva in niso brez pikanterije. Vendar se ne bi radi njih bavili s stvarjo na tem mestu, da ni prišel rečeni list na njih podlagi do zaključkov in nasvetov, ki so neizmerne važnosti za ves sedanji položaj našega naroda v Julijski Krajini. Piše namreč: «Vse to dokazuje, da v Rimu ne poznajo razmer priključenih Slovanov ter da se zato lahkomiselno ud a jaja najrazličnejšim uplivom! Na vsak način pa taka nestalnost in protislovno postopanje — ki mu je ta dogodek le en zgled med tolikimi drugimi — ne podeljuje vladi resnosti in avtoritete. Želimo zato, da bi se vlada nekoliko bavila z julijskimi Slovani, da bi proučila njih razmere ter zapričela s politiko, ki naj izbriše iz spomina težke pogreške, storjene v minulosti!* Socijalistično glasilo je položilo prst na rano, ki se je odprla že s prvim dnem zasedbe in se kar noče zaceliti. Rano, ki povzroča našemu ljudstvu v tej pokrajini neizmerno bol in zlo, ki daje (vsaj po velikem delu) razlago za krivice, ki se mu dogajajo. V dejstvu, da se naši gospodarji niso nikdar potrudili in da tudi danes še ne mislijo na to neogibno potrebo prave in smotrene manjšinske politike — da bi se namreč na podlagi poštenih in resničnih informacij točno poučili o našem ljudstvu, njegovem čustvovanju in njegovih željah in zahtevah — je razlaga za to, da je bila in je vsa manjšinska politika, pri nas, tako zgrešena iz temelja- Mesto da bi nove državljane druge narodnosti ujedinjevala z državo idejno in čustveno, jih le ozlovo-Ija, da se čutijo prevarjene v svoji nadi, da bodo mogli v novi državi živeti v skladu s svojim narodnim bistvom in na podlagah svoje kulture. Vlada ni iskala in še ne išče orijentacije za svojo manjšinsko politiko med ljudstvom samim in odklanja vsak pošteni in pravi nasvet od strani njegovih poklicanih predstavnikov, nastavljajoč uho — kakor pravi socijalistično glasilo — najrazličnejšim vplivom. Vdaja se nesrečnim in nečistim vplivom ne le glede glavnih smernic splošnega postopanja napram zahtevam našega ljudstva — vplivom, rekli bi, iz višjih političnih sfer v naši pokrajini _ ampak tudi v vsakdanjem podrobnem življenju med ljudstvom samim. Malo pojasnila s praktičnim zgledom. Orožniki so dobili nekje nalog, naj se informirajo o kaki osebi, njenem mišljenju in političnem vedenju. Če bi orožniki točno poznali razmere in ljudi v dotičnem kraju, bi se obrnili s svojo namero do kake notorično poštene in resnicoljubne osebe. Dobili bi informacije, na podlagi katerih bi tudi oni mogli dati višjemu oblastvu točne, zanesljve in resnične informacije. Ker pa takega poznavanja ljudi in razmer nimajo, se dogaja često, da padajo v roko oseb, ki jih informirajo netočno, ali celo direktno lažnjivo. Naravnost usodno pa je, če se obračajo do oseb, ki so dotičniku naravnost sovražne in le čakajo priliko, da se brezvestno maščujejo nad njim. Ali je treba še le praviti, kako poročilo gre potem na višje oblastvo? Ali je treba še le praviti, kako usodne posledice, kake moralne in materijalne škode morejo nastati za osumljenca? To pa tem bolj, ker politična oblast mora verjeti poročilu orožnikov! In sedaj denimo — kar je v največ slučajih —, da je dotičnik poštena oseba, ki uživa splošno spoštovanje in ima zato velik vpliv na prebivalstvo. Ni treba še le pripovedovati, kako potem preganjanje takega zaupnika ljudstva učinkuje na razpoloženje vsega poštenega ljudstva. Posledica takih - metod je, da uprava odvrača od sebe množico poštenih in značajnih, in pridobiva le špekulante, ki na škodo splošnih koristi zasledujejo le svoj interes. Na eni strani tehtnice je teža ljudskega čustvovanja, na drugi pa smet sebičnosti. Ali more biti modra uprava zadovoljna s takimi uspehi? Zlasti še na izloženih tleh ob državnih mejah?! Tisti različni vplivi jo le varajo in zavajajo v zgrešene ukrepe, kakršen je bila na pr. odredba o dvojezičnosti listov, ki jo je moral ministrski predsednik hitro preklicati, kar gotovo ne služi v korist resnosti in avtoritete vlade. Zato naj bi državna uprava slušala nasvet socialističnega glasila! Naj začne zanesljivo, objektivno in brez vsakih predsodkov proučevati ljudi in razmere v tej pokrajini ter naj začne s politiko, ki izbriše v našem ljudstvu spomine na doslej stonene pogreške vsled — krivih informacij! v mu Proglas nemške vlade na narod BERLIN, 6. Državna vlada je naslovila na nemški narod proglas, v katerem izjavlja, da se bo odločno in energično zoper-stavila vsem poizkusom gotovih maloštevilnih krogov, ki hočejo nezakonitim potem vplivati na izvršilno oblast. Enotnost države, pravi proglas, red in varnost v notranjosti so potrebni predpogoji za uvedbo nove veljave, odpravo sedanje velike brezposelnosti in končno za prema-ganje zunanjepolitičnih "težkoč. V trenutku, ko bi poizkusila predstavljati Nemčijo na zunaj kaka nezakonita vlada, bi se izjalovili vsi uspehi na zunanjepolitičnem polju. Proglas zaključuje, da je vlada dovolj močna, da bo zadušila vsako gibanje, ki bi utegnilo izzvati notranje nerede in kršiti veljajočo ustavo. Vojaštvo in policija bo ostala zvesta svoji prisegi in bo izpolnjevala prevzete dolžnosti. Vlada je trdno uverjena, da jo bo v borbi proti neredu podpiral celokupni nemški narod. Položaj je nadvse resen. Iz uradnih krogov prihaja vest, da se je pojavilo snoči med vsemi nacionalističnimi organizacijami nenavadno živahno gibanje. Bavarske nacionalistične organizacije so razširile svojo propagando preko bavarske meje; nacijonalisti v Turingiji, na Pomer-skem in Brandenburškem se namreč tudi že gibljejo. Glavno zbirališče bavarskih nacionalističnih čet je Koburg, kjer se nahaja tudi vrhovno poveljništvo uporniških čet, ki razpolagajo že s celimi polki. Poveljnik teh čet je znani stotnik Ehrhardt, kateremu stoji ob strani neki general. Nekateri zatrjujejo, da je to general Ludendorff. Vlada je prejela baje obvestilo, da nameravajo uporniki pričeti z vojaško akcijo jutri, 7. t. m. ter da računajo, da vderejo v Berlin 9. t. m. Državna vlada v Berlinu je imenovala generala Remharda za poveljnika rednih čet. Reinhard je že mobiliziral čete v Turingiji, Hessenu in na Wiirtemberškem; predvsem bo skušal Reinhard zabraniti upornikom prehod bavarsko-turingijske meje. Uporniki sami izjavljajo, da jih je bavarska vlada sama vpoklicala in da se torej ne smatrajo za upornike. General Reinhard razpolaga z 32.000 možmi; vlada je Reinhardu naročila, naj se kolikor mogoče izogne prelivanju krvi ter naj skuša upornike le obkoliti. Delavske organizacije so ponudile državni vladi pomoč proti upornikom; delavstvo je namreč pripravljeno z orožjem braniti republiko. vlada je ponudbo zavrnila, češ da bodo redne čete zadostovale za udušitev upornikov. Izgredi proti rodom radi draginje Od sobote do danes so cene živilom nenavadno poskočile; 1*50 kg kruha je stal v soboto še 25 milijard, danes stane 140 milijard. Delavski sloj je to nenadno zvišanje cen silno razburilo. Uprizorilo je demonstracije po mestu ter pričelo nato pleniti po trgovinah. In sicer se je lotilo v prvi vrsti judovskih trgovin. Policiji se je posrečilo razgnati demonstrante; bilo je aretiranih okoli 130 oseb. BERLIN, 5. Wolfov dopisni urad poroča iz Kaiserslauterna, da so dobili separatisti ki so se pripeljali tja s tremi automobili, magistrat, ki so ga morale nemške oblasti izprazniti na povelje francoskih zasedbenih oblasti. Separatisti so zasedli tudi ostala javna poslopja. BERLIN, 6. Wolfov dopisni urad poroča iz Kaiserslautern, da so dobili separatisti močna ojačenja. Tekom današnjega dne je prispelo tja 600 mož. Policija je na izrecno prepoved francoskih zasedbenih oblasti pasivna in jo bodo za slučaj, da se ne priključi separatistom razorožili. Separatisti nastopajo v popolnem soglasju z zasedbe-nimi oblastvL Med separatisti se nahajajo tudi ljudje, ki so služili pri francoski železnici. V Simmernu je zasedlo 30 separatistov poslopje okrajnega urada. BERLIN, 6. Nemška vlada je poslala francoski vladi protestno noto radi sodelovanja francoskih zasedbenih oblasti s separatisti Nota izraža željo, da U se francoske čete držale obveznosti prevzetih v pogodbah, razorožile separatiste in podpirale policijo pri izvrševanju njene dolž- nosti. Prepis note je bil odposlan vladam v Londonu in Bruselju. Prepoved razširjanja nekaterih listov um Bavarskem MONAKOVO, 5. Generalni komisar Kahr je prepovedal razširjanje nekaterih nemških listov na Bavarskem. Med drugimi se ne smejo prodajati «Berliner TagblatU, «Vossische Zeitung», «Frankfurter Zei-tung» in «Vorwaerts». Odredba glede odplačila dolgov v Nemčiji BERLIN, 5. Vlada je izdala odredbo, ki je stopila takoj v veljavo in odreja, da se lahko odbije plačilo obveznosti plačljivih v tečaju marke na kakem tujem trgu v slučaju, da bi upnik zavrnil plačilo na podlagi berlinskega tečaja. PO DOGODKIH V AACHENU BRUXELLES, 6. Iz Koblenza poročajo, da se je sestala medzavezniška komisija ter zaslišala belgijskega delegata glede nastopa belgijskih oblastev pri dogodkih v Aachenu. Napetost med Francozi in Belgijci radi teh dogodkov je precej polegla. PROTI POVRATKU NEMŠKEGA KRONPRINCA PARIZ, 6. V tukajšnjih krogih domnevajo, da bo podvzela angleška vlada skupen korak vseh zavezniških sil v namenu, da prepreči kronprincu povratek iz Nizozemske v Nemčijo. Angleški poslanik v Parizu/* lord CrevVe je dobil baje nalog, da se o tem posvetuje s francoskim ministrskim predsednikom.. Odgovor je bil zadovoljiv. Vendar pa se širijo - vesti, da se je sukal današnji popoldanski pogovor med angleškim poslanikom in Poincarejem okoli vprašanja zadržanja francoskih oblasti v Porurju. Slednje naj bi se ne mešale v sedanje separatistično] gibanje. Ameriko taka na zadalo tesalo Francije PARIZ, 6. «Mntm» poroča iz Washingtona, da prevladuje v pooblaščenih krogih mnenje, da je odločitev Zedinjenih držav za sodelovanje v komisiji izvedencev odvisno izključno od francoske note, ki jo bo danes izročil franco ski poslanik Jusserand državnemu oddelku. V istih krogih se predvideva, da se bo Ame rika odtegnila vsakemu vmešavanju v vprašanje vojnih odškodnin, ako bo Francija vztrajala pri omejitvah glede delokroga komisije izvedencev. Vendar je možno, da bo francoska nota vsebovala kompromis, ki bi prinesel v sedanji položaj vsaj žarek nade ter podaljšal pogajanja. Kot znak smeri, ki najbrže prevladuje sedaj v Ameriki, se lahko zabeležijo besede, ki jih je izgovorU pariški poslanik Zedinjenih držav pri položitvi temeljnega kamna za spomenik bitk v Champagne. Poslanik je rekel to-le: «Amerika proučuje pašno sedanji položaj v Evropi; ako bi mi morali ostati na strani ter le od daleč gledati na to, kar nazivajo nekateri »zmešnjavo Evrope », medtem ko leži na dlani, da se ne more doseči ravnotežja brez naše pomoči, zakaj smo tedaj vstopili v vojno? Smo se-Ii tedaj zmotili? Sta se mogoče vlada in narod zmotila, ko sta se izrekla soglasno za vojno? Radi idealov, za katere smo šli v boj in za katere so umrli sinovi Zedinjenih držav, je hočeš nočeš naša usoda vezana na usodo drugih narodov. To vprašanje stoji v svoji celoti daleč nad hrupom in borbami političnih strank in tisti, ki bi hotel izrabiti sedanje okoličine v politične svrhe, bi žalil spomin na mrtve, ki smo jih prišli častiti tušem.* Francija pstrtlM Hnglun svale stališče za omejitve delokroge izvedencev. PARIZ, 6. Točke, ki jih bo francoski posla nik v Washingtonu Jusserand razložil držav nemu tajniku Hughesu, so sledeče: 1) Francoska vlada je proti preiskavi o od škodninah v celoti, katere dolguje Nemčija, ako se ne bo istočasno proučevala zadeva skupnih medzavezniških dolgov. Ker so Zcdi-njene države proti temu, da bi «e izvedenci bavili s svotami, ki jih dolgujejo evropske države, ne bo Francija s svoje strani dovolila nikake preiskave o celoti nemških vojnih odškodnin; 2) Francoska vlada ne bo dovolila izveden cem vmeševanje v zasedbo Porurja, ker se bo zasedba še nadalje vzdrževala. Belgija aa strani Anglije. LONDON, 6. Listi se obširno bavijo z an gleško-belgijskim zbližanjem v vprašanju delokroga komisije izvedencev za ugotovitev zmožnosti Nemčije. S posebnm zadoščenjem se povdarjata dva glavna znaka tega. zbližanja: 1. Obstoj angleško-belgijske note za povabilo Amerike, katero je Poincare zavrnil; 2. razorožitev separatistov v Aachenu in njihov izgon iz mesta, ki je izzval manifestacije prebivalstva za Belgijo in Anglijo. Angleškega konzula v Aachenu-je ljudska množica burno pozdravljala. Demonstranti so ga nosili na ramenih po mestnih ulicah. JUSSERAND PRI HUGHESU PARIZ, 6. Agencija Havas poroča iz Washingtona: Francoski poslanik Jusserand je imel s Hughesom pogovor, ki je trajal 2 uri Trajanje tega pogovora in njega prijateljski ton izdajata željo za dosego sporazuma glede sestanka izvedencev. Po pogovoru se je Hughes podal v Belo hišo, kjer ga je sprejel predsednik Coolidge. _____ FRANCOSKI ODGOVOR DOSPEL V LONDON LONDON, 6. Francoski odgovor na angleško noto o komisiji izvedencev je dospel včeraj popoldne na zunanje ministrstvo. mar- Trgovma s nsaalko narko ustavljena LONDON, 6. Reuterjev dopisni urad poroča iz New Yorka, da so ustavile banke in menjalnice trgovino z nemškimi kami. SptoSoa starim na Poljskem se ponesreBla VARŠAVA, 6. Splošna stavka, ki so jo proglasili socijalisti v pondeljek v znak protesta proti povojačenju železnic, se je izjalovila. Razen v mestih Varšava, Vilna in Krakov, kjer so zapustili kovinski delavci skoro popolnoma delo, vladajo v vseh ostalih pokrajinah, kakor tudi v industrijskem središču Lodz in v Gornji šleziji, normalne razmere. Tudi vlaki vozijo redno. Izvršil se je samo en atentat: V Varšavi je nekdo vrgel bombo proti cestni železnici; 3 osebe so bile ranjene. Stavkujoči delavci so v Varšavi na različne načine poskušali ovirati železniški promet; a vsi poizkusi so ostali brezuspešni. Socijalistični poslanci so se obrnili na ministra Korfantija, da bi posredoval pri vladi za sporazum med delavstvom in vlado. Korfanty je predložil ministrskemu svetu prošnjo stavkujočih delavcev; toda ministrski svet je brez vsake razprave zavrnil prošnjo za pogajanja ter sklenil, da bo dosledno vztrajal pri dosedanji politiki. __ DEMISIJA GRŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA ATENE, 6. Uradni list bo nocoj objavil odlok po katerem bo sprejeta demisija zunanjega ministra Aleksandrisa. Aleksan-dris bo z istim odlokom imenovan za grškega delegata pri reparacijski komisiji. Njegove posle prevzame preds. Gonatas. Aleksandris odpotuje jutri v Pariz in je bil danes sprejet od kralja, ki mu je izrazil svoje zadovoljstvo glede zadržanja vlade. PROCES PROTI UPORNIKOM NA GRŠKEM ATENE, 6. Proces proti upornikom pred vojaškim sodiščem se nadaljuje. Danes je bil zaslišan Metaksasev šofer, ki je podal podrobno poročilo o Metaksasevem zadržanju za časa upora. V Porrosu je bil aretiran bivši kontraadmiral Goudas, minister v Gunarisevem kabinetu. Večji del častnikov in civilnih oseb, ki so bile zaprte med uporom, so na prostem. Načelnik generalnega štaba Glachopoulos je bil na lastno prošnjo postavljen na razpoloženje. Zastopa ga general Mazarakis. Nekateri poveljniki armadnih zborov so bili zamenjani. Preventivna cenzura listov bo ukinjena jutri. Istotako bo po zaključitvi procesa odpravljeno obsedno stanje. Grški republikanci predlagajo plebiscit za republiko ali monarhijo ATENE, 6. Na nekem sestanku, ki ga je sklicala včeraj republikanska stranka po dogovoru med strankinim predsednikom Papanastasijejem, generalom Pangalosom, polkovnikom Kondilisom in poveljnikom brodovja Hadjikyriakosom je bila sprejeta resolucija, ki predlaga: 1. plebiscit, da se narod izreče za monarhijo ali parlamentarno republiko; 2. po plebiscitu volitve po pravičnem volilnem sistemu, ki bi zajamčil enakopravnost. Sestanek se je vršil brez vsakega nereda. Slična republikanska sestanka sta se vršila tudi v Solunu in JaninL Prihodnjo nedeljo se bo vršilo zborovanje konservativne stranke v prilog monarhističnemu stremljenju. Bolgarska policija prijela enega izmed napadalcev na jugoslovenskega atašeja v Soliti BEOGRAD, 6. Vsi beograjski listi smatrajo noto bolgarski vladi za zelo milo ter izražajo prepričanje, da ne bo manjkalo jugoslovenski vladi energije, ako bi Bolgari ne hoteli izvršiti v noti vsebovanih zahtev. Na splošno prevladuje prepričanja, da je napad na jugoslovenskega vojaškega atašeja delo vodje macedonskih komitašev Aleksandrova, ki je najbrže hotel s tem položiti novo oviro na pot jugoslovensko-bolgarskemu sporazumu, za katerega tako uspešno deluje mešana komisija v Sofiji. Tukajšnje bolgarsko poslaništvo poroča, da se je po vesteh iz Sofije posrečilo policiji aretirati enega napadalcev. Baje je policija na sledi tuž drugemu napadalcu. «Politika» poroča iz zanesljivega vira, da je bil jugoslovenski ultimatum izročen sporazumno z zastopniki Male entente v Beogradu in da se je ta korak beograjske vlade predhodno sporočil vsem zavezniškim vlastem. Otvoritev češke šole v Mariboru. LJUBLJANA, 6. V nedeljo popoldne je bila tudi v Mariboru otvorjena češka šola za otroke mariborskih Cehov. K otvoritvi so došli Številni zastopniki mariborske češke kolonije ter mariborskih oblasti. Češki tečaj, ki ga bo vodila skupno z ljubljanskim gospa Vlasta Ho-rakova, je otvoril generalni konzul iz Ljubljane dr. Beneš s slovenskim in češkim nagovorom. Za mariborsko občino je spregovoril župan Grčar in imenom političnih ter šolskih oblasti okrajni nadzornik Lichtenwallner, ki je opozarjal na veliko važnost vzgoje v materinščini. Za češki klub se je zahvalil konzulu dr. Benešu in ostalim, ki so pripomogli k otvoritvi tečaja, načelnik češkega kluba Ureh, nakar je še za mariborsko Jugo- slovensko-češkoslovaško ligo pozdravil novega borca na polju našega medsebojnega zbližanja in spoznavanja dr. Rapotec. Praznovanje obletnice italijanske zmage v Parizu PARIZ, 6. O priliki obletnice sklenitve premirja v vili Giusti se je italijanski poslanik baron Avezzana udeležil obreda, ki se je izvršil na pokopališču v Ibry, kjer je počastil spomin tam pokopanih italijanskih vojakov ter poveKčal žrtvovanje onih, ki so dali svoje življenje za zmago Italije in zaveznikov. Proces proti morilca Vorovskega Zaslišanje obtoženca LAUSANNE, 6. Včeraj se je pred porotnim sodiSčem kantona Vaud Lausanne pričela kazenska obravnava proti Mavriciju Aleksandru Conradi, švicarskemu podaniku, rojenemu v Rusiji, kateri je za časa mirovne konference v Lausanni ustrelil s samokresom ruskega delegata Vorovskega ter ranil tovariša posled-"njega Diwilkovskega in Ahrcnsa. V preiskovalnem zaporu je Conradi pri zaslišanju izjavil, da je izvršil zločin iz osebne-, ga maščevanja za kruto trpljenje, kateremu je bil izpostavljen on in njegova družina ? Rusiji pod sovjetskio vladavino. Oblastva kantona Vaud smatrajo Conradijcv čin za navaden zločin, ki bo sojen na podlagi kazenskega zakonika omenjenega kantona. Skupno s Conradijem sedi na zatožni klopi njegov tovariš in sokrivec Polounin, ki je atentatorja podpiral z denarjem ter koval ž njim zaroto, ki je imela za posledico uinor Vorovskega. Conradija brani državni svetnik odv. Sidncy Schopfer iz Lausanne, Polounina pa odv. Au-bert iz Ženeve. Vdovo Vorovskega in njeno hčer Nino kot oškodovani stranki zastopata odv. dr. Welti iz Baseki in bivši državni svetnik iz Ženeve. Radi bolezni ne bodeta li dve prisostvovali osebno procesu. Interese Ahrcn- zastopa državni svetnik Dicker iz Ženeve, interese Divvilskovskega pa odv. Členov iz ' Moskve. Ob 9. uri, ko se je pričela obravnava, je bila sodna dvorana natlačena občinstva; navzočih je bilo 80 časnikarjev in številni policijski agenti. Predsednik je vprašal morilca Conradija, kaj ga je dovedlo do tako strašnega čina. Conradi je v kratkih besedah orisal svoje življenje posebno za časa studiranja. Misel na umor Vorovskega se mu je porodila v Galli-poli, kjer je bil interniran, ko je izvedel za nesrečo, ki je doletela njegovo družino. Predsednik mu je nadalje stavil vprašanje, zakaj je toliko časa čakal, predno je streljal na y°roy-skega. Conradi je odgovoril, da je počakal, da so gospe šle iz hotela, ker jih ni hotel prestrašiti. Izjavil je, da se je v trenutku, ko je vstal, da bi streljal.nekoliko obotavljal; a v istem trenotku je vstala pred njegovimi očmi nesreča, ki je zadela njegovo družino, in ni se obotavljal več. Ker je za umor zadostoval samo en strel, bi ne bil streljal na Ahrcnsa; a ker se je leta vrgel na tla in se delal mrtvega, je je streljal tudi nanj. Tedaj se je Divilkovski vrgel na Conradija ter ga vrgel na tla; istočasno je Conradi izstrelil peti strel. Nato ic vnovič nabasal samokres za slučaj, da bi Ahrens in Divilkovski hotela reagirati. Conradi izjavlja, da ni hotel usmrtili sotrudmkov Vorovskega, tudi radi tega ne, ker m bilo njihovo življenje vredno stroškov za kroglic. Sokrivec Polounin je izjavil, da je spoznal Conradija v Ženevi, kjer sta se domenila, da usmrtita kakega boljševiškega glavarja. Conradi se je podal v Moskvo; a tam je našel samo nižje uradnike. Ko sta izvedela, da se bo Vorovski udeležil konference, sta sklenila, da usmrtita njega. Dalje je Polounin priznal, da je dal Vorovskemu potrebnega denarja. Kaz-prava se bo nadaljevala jutri ob 10.10. Za odnosaje med Italijo in Društvom narodov RIM, 6. Včeraj je sprejel Mussolini v palači Chigi sira Ericka Grummonda, glavnega tajnika v Društvu narodov. Predmet pogovora, ki je trajal tri četrt ure, so bih odnošaji med Italijo in Društvom narodov. Spremembe v stanju trgovskih družb v Italiji MILAN, 6. Italijansko bančno udruženje poroča: Po rpodatkih, ki jih je zbralo udruženje, je bilo v preteklem mesecu ustanovljenih 84 trgovskih družb s skupnim kapitalom 51,371.000 lir, Drugih 77 družb je povišalo svoje kapitale za skupno vsoto 194,399.299 lir. Ena trgovska družba je preklicala proglasitev likvidacije za 1 milijon 900 tisoč lir. Celokupne investicije so iznašale torej v preteklem mesecu 257,670.219 lir. Nasproti temu je treba upoštevati 29 likvidacij za skupnih 139,627.500 lir, dve fuziji za 10 milijonov 500 tisoč lir, 19 družb ,e znizalo svoje kapitale za skupnih 164 763.719 lir. Vsega skupaj je bilo odtujenih trgovskim družbam kapitalov za 210,891.219 tako da znašajo čiste investicije v preteklem mesecu 36,779.060 lir.__ Glasovi proti protekcijonizmu na Angleškem LEEDS 5.' Angleški finančni minister Noville Čhamberlain je rekel v svojem govoru med drugim, da bi imela vpeljava splošnega carinskega tarifa za prvo posledico, da bodo tuji industrijalci zahtevali od svojih vlad znižanje carinskih pristojbin; na ta način bodo lahko konkurirali na angleškem trgu. Delavska stranka ne mwe podpirati sistema, ki je v nasprotstvu z njenimi načeli.__ Zmaga komunistov v Petrogradu PETROGRAD, 6. Pri volitvah v petro-grajski sovjet so dobili komunisti ogromno večino. Od 1561 izvoljenih sovjetskih dele: gatov je 1357 komunistov. Ostali delegati so nadstrankarski. Denarna kriza na Romunskem BUKAREŠTA, 6. Tukajšnji listi pišejo, da je nastala v trgovskih in industrijskih krogih velika panika, ki jo je povzročil borzni polom radi velike denarne krize. Listi izražajo bojazen, da pride del tezk* industrije in bančnih zavodov pocem t inozemske roke, Dela se s polno paro na tem, da se prepreči nadaljno padanj« denarne vrednosti. Turki proti Chesterjevemu sporazumu LONDON, 6. Glasom poročila «Manche< ster Guardiana» iz Carigrada, je sklenili turika vlada razveljaviti Chesterjevo po* godbo. Pogreb Bona* Lawa LONDON, 6. Truplo Bona.i* Lawa je bilo sežgano včeraj v navzočnosti njeg&ve družine in nekaterih ožjih prijateljev, kakor je želel pokojnik. Pepel so spravili v dragoceno urno in ga odnesli v Westminster. Sprevod se je pomikal med številno množico. Na čelu sta se peljala galeški princ in Baldw«tn. Cerkvene obrede je opravil abacijski dekan v prisotnosti nadškofov iz Vaterburya in Yorka. Svečanostim je prisostvoval diplomatski zbor, ministrski predsedniki dominijonov in številni ugledni angleški politiki. Ostanki so bili shranjeni v eni izmed cerkvenih ladij. Odhod jugoslov. parlamentarcev na poljsko. BEOGRAD, 6. Odhod jugosl. parlamentarcev na Poljsko je določen za 10. novembra 1 1. V Varšavo odpotuje 26 narodnih poslancev, med temi 10 radikalov, 5 demokratov, 3 krščanski socijalci, 3 muslimani, 2 džemijeta, 2 zemlje radnika in 1 Nemec, Pot perzijskega Šaha v Evropo TEHERAN, 6. Perzijski šah je odpotoval v Evropo, kjer se bo mudil precej' časa. Rezultat ljudskega štetja v Avstriji DUNAJ, 6. Meseca marca se je vršilo v avstrijski republiki ljudsko štetje; o rezultatu je zvezni urad za statistiko ravnokar izdal obsežno pOročilo. Skupno število prebivalstva znaša 6,526.661 duš, število prebivalstva posameznih pokrajin pa je naslednje: Nižja Avstrija 1,478.697, Gornja Avstrija 873.702, Štajerska 977.350, Koroška 370.432, Tirolska 313.699, Vorarl-berg 139.968, Solnograška 222.731 in Gradišče 286.299. Dunaj ima po novem štetju 1,863.783 prebivalcev, Gradec 152 tisoč 731, Line (kateremu se je priključil predkraj Kleinmiiunchen) 101.347, Inomost 56.365, Solnograd 37.821, Dunajsko Novo-mesto 36.935, S t. Polten 31.626, Celovec 27.423 in Beljak 22.063. Podatkov o obče-valnem jeziku prebivalstva statistični urad doslej še ni objavil. DNEVNE VESTI Ne vdajajte se. iluzijam! Agencija Štefani je razglasila predvčerajšnjim vest, da v tržaški luki Še nikoli — niti pred vojno nc — ni bilo toliko prometa kakor te zadnje dni. Nekaj — a ne toliko — rcsnice je na tem. Kdo bi bil veselejši od nas, ■— ki nam je ves položaj spojen z usodo Trsla — če bi mogli videti v tem znak trajnega gospodarskega dviganja v našem mestu. Temu pa — žal ni tako. Razlaga za ta navidezno razveseljivi pojav je v dejstvu, da so bili v Hamburgu — v tem največjem konkurentu Trsta — veliki, tedne trajajoči izgredi, radi katerih je bil pristop ladij v pristanišče onemogočen. Razumljivo jc torej, da je večina biaga, namenjenega v Srednjo Evropo, morala ubrati pot preko Trsta. Iz tega sledi, da je naraščanje prometa v Trstu le začasno. Zato bi bilo le zgrešeno z gospodarskega stališča, če bi v slučajen pojav slavili kake posebne nade. Ostajaš torej slej ko prej dejstvo, da si mora uaša luka z ractjonalno in umno gospodarsko politiko prizadevali, da privabi k sebi čim več prometa, ki se vrši sedaj preko Hamburga. Le trajnemu in vztrajnemu delu bodo odgovarjali tudi trajni uspehi. Za trajno in uspešno delo pa je neizbežno potrebno, da se merodajni činitelji odrečejo vseh sladkih • idealnih > iluzij v svitu kakega zažiga in da začnejo modro računati z resničnostmi zaledja, na katere jih opozarjajo tudi sedanje ruševine Balkana. ________ Za §3spodcrsfto oim Trsta...! Uredništvo lista «11 Popolo di Triestc?> je .zaprosilo ekseelcnco Alfreda Rocco, naj izjavi svoje misli o kongresu za razmah v zvezi s tržaškim mestom. Izjava, ki jo priobčuje rečeni list v svoji včerajšnji številki, sc glasi: «Trst je izhodna točka narodnega razmaha. Veličastna italijanska reakcija, ki jo je vodil Frncesco Giunta in ki sc jc v avgustu leta 1920, v času popolnega boljševiškega triumia, povzpela do viška z zasedbo tovarn, reakcija, ki je dovedla do porušitve Balkana — ima svoj izvor v Trstu. Zopet enkrat je dal Trst zgled italijanskemu narodu ter m« pokazal pot. t>anes daje Trst znamenje gospodarskega razmaha, ki donese Italiji bogastvo in moč.=> Zastaja nam sapa. Tržačani sc morajo spričo tc izjave vpraševati začudeno: Čemu si trgovski krogi toliko razbijajo glave s problemom gospodarske obnove naše luke?! Čemu; toliko truda, potrate časa in troškov z raz- j r.imi komisijami in deputacijami v Rim? Cemu ; toliko peti raznih ckscclcnc iz Rima v Trst? Čemu vsa mučna gospodarska pogajanja s če-ho-slovasko republiko in Jugoslavijo; ko nam je ekscclenca Rocco povedal s svoje avtoritativno besedo, da je poslanec Giunta že v juliju leta 1920 s požigom Narodnega doma odprl pot k — gospodarskemu razmahu Trsla!!! O taki zablodi duševnosti res ni možno resno dalje govoriti. Le to pravimo: če se take gorosiasnosli, taka poveličevanja zločina, dogajajo na zeleni veji ckscclcnc in avtoritet na gospodarskem polju, česa naj pričakujemo Šele s suhih vej slepe in nerazsodne nacionalistične razpaljenosti Širokih plasti?! Mmiim nenll isier v Mm Kakor smo poročali včeraj, je priredilo preteklo soboto v Bocenu okoli 1000 mater šolskih otrok demonstracijo pred tamkajšnjo podprefekluro proti poilalijančenju nemških j šol v Gornjem Poadižju. Pod vodstvom gospe Mumcltcr-Pattis se je podalo k podprefektu številno odposlanstvo, da mu predloži prošnjo nemških mater, naj se njihovim otrokom pusti šola v materinem jeziku. Podprcfekt Polis jc izjavi!, da odposlanstva ne more sprejeti, dokler se matere, ki so bile zbrane na trgu pod prefekturo, nc razidejo. Ko so videle članice odposlanstva, da vztraja podprcfekt odločno pri tem pogoju, so šle zopet na trg, ter sporočile zbranim materam prelektovo besedo. Jed^ se jim jc posrečilo pregovoriti množico, da se je razšla, kajti vsaka mati bi bila rada slišala, kaj bo rekel podprcfekt odposlanstvu. Končno so sc matere vendar razšle in odposlanstvo jc bilo sprejeto. «Der Lands-msnnr, poroča, da je sprejem trajal skoraj eno uro in da je voditeljica odposlanstva obrazložila aodprefektu v daljšem govoru zahteve nemških mater glede ljudske šole. Poleg tega so poslale tirolske žene ministrskemu predsedniku Mussoliniju sledečo brzojavko: 'Na stotine nemških mater, zbranih danes v Boccnu, zahtevajo nujno prcklic ukrepov, ki se tičejo odprave nemške ljudske šole, ker je to kršitev naravnih in materinskih pravic®. Pač velika je narodna zavednost in narodna odločnost nomških mater na Tirolskem! Vprašanje Istrskih premtMlkou je stopilo spričo zborovanja za gospodarstveni in trgovinski razmah Italije nekoliko v ozadje, vendar pa se to vprašanje, kakor jc sicer predvsem naravno vsled njegove važnosti za istrsko pokrajino, ne bo dalo spraviti z dnevnega reda, dokler se ne najde kaka zadovoljiva rešitev. Včerajnji *«Piccolo» objavlja par zanimivih podrobnosti o zahtevah dražbe «Axsaj>, ki jih je zbral njegov poročevalec na licu mesta med vodilnimi krogi podjetja. Kot glavna težkoča, ki je povzročila sedanjo krizo istrskih premogovnikov, se navaja dejstvo, da Je družbi «Arsa» onemogočena vsaka konkurenca z angleškim premogom. Da bi mogel istrski premog vzdrževati to konkurenco, bi za j, Ker bi sicer pri najmanji neoprezni kretnji telebnil na spodaj ležeče dvorišče. Ljudje, ki so t strahom zapazili -blazno počen janje mladeniča, so obvestiti o dogodku zavod «Ze-lenega križa*. Drema postrežnikoma tega za -voda, Id sta nemudoma prihitela na označeno mesto, se je posrečilo rešiti blaznega mladeniča iz nevarnega položaja. Nesrečnež je bil prepeljan v opazovalnico. Vesti z Goril kesa Mandolinistični krožek pri »Pevskem in glasbenem društvu* v Gorici. Krožek šteje že 25 marljivih mandolinistov, ki prav lepo na-jeio. Sedaj je ustanovil šolo za naraščaj. ademči in dekleta, ki se zanimajo za to stroko glasbe, se še sprejemajo v šolo. Vpisovanje v pripravljalni tečaj, v katerem se bodo učili prvi pojmi o glasbi sploh in praktična mandolina, kitara in drugi v to stroko spadajoči inštrumenti, se bo vršilo do 15. t. m. vsak dan od 13—15 in ob torkih in petkih od 20—21 v šoli v Via S. Giovanni 7-L Mali oglasi ♦ONA ŽENSKA* ki je v soboto pobrala ženski klobuk, odnesen po burji iz vlaka med Vrdelo in Opčinami je nap rose na, da ga prinese upravništvu Edinosti, kjer dobi primerno nagrado«. 1554 KRONE 1.81, goldinarje 4.80, dvajsetkronske zlate"L 90.— Večja množina — cena po dogovoru. Via Pondares št. 6/1. 44 bilo potrebno, da se družba oprosti visoke carine, ki jo mora plačevati za raztrelilne snovi, katerih porabi na leto okoli 150.000 kilogramov na leto. Podjetje rabi večinoma «grizutino», deloma tudi želatino. Danes na-ročuje grizutino v Italiji, kjer stane vsak kilogram okoli 10 lir, medtem ko je želatina po 14 lir. Ako bi. družba naročala raznesilne snovi v inozemstvu, bi jo stale mnogo več, ker je treba plačati za vsak kilogram 20 lir zaščitne carine. Toda ako bi sc družbi dovolila oprostitev od te carine, bi jo stal kilogram razstrelilnih snovi le 5.60 lir. Družba «Arsa» je že prosila vlado, naj ji bi dovolila oprostitev od te carine, toda vlada do sedaj še ni odgovorila. Drugo tcikočo tvorijo carine na stroje in drugo opremo, od katere je treba plačati od 60 stotink do 10 lir za vsak kvintal. Tudi te carine bi morala biti družba oproščena, ako naj bi mogla nadaljevati delo. Nadalje naglašajo vodilni krogi istrskih premogovnikov, da povzroča tudi sploh ves davčni sistem v novih pokrajinah velikanske težkoče, kajti vsled raznih davkov in doklad stane ena tona premoga v Istri mnogo več, nego bi stala v katerikoli stari pokrajini kraljestva. Iz vseh teh razlogov smatra družba «Arsa», da ji je nemogoče uspešno konkurirati z angleškim premogom. Prevoz tega poslednjega iz Cardif-fa v Trst stane 45 lir za vsako tono, prevoz premoga iz Istre v Trst pa 15 lir. Razlika znaša torej 30 lir, ki pa j« po mnenju družbe premajhna, kajti pri tem da ni smeti pozabiti, da daje angleški premog 8000 kalorij, medtem ko se jih dobiva od istrskega ie 7000. Zraven tega prihaja angleški premog v večjih in po-rabnejših kosih. Tudi v tem pogledu je konkurenca istrskega premoga izključena, kajti angleški rudniki imajo to prednost, da vsebujejo zelo debela ležišča premoga, tako da je kopanje mnogo lažje, udobnejše in izdatnejše nego v istrskih premogih, kjer se premog vije med velikimi in zelo trdimi skalami, vsled česar se porabi razmeroma mnogo več razstrelilnih 6novi nego v kateremkoli drugem rudniku. Tako utemeljuje družba «Arsa» svoje stališče, da je zapretje njenih premogovnikov neodlozno, ako se ji ne prizna oprostitev od uvozne carinc na razstrelilne snovi in na stroje. Vlada je torej postavljena s tem pred^ iz-bero: ali nam dovoliš zahtevamo oprostitev od uvoznih carin, sli ti postavimo na cesto 2000 delavcev, ki bodo povečali s svojim ne neznatnim številom že itak številno armado brezposelnih. Kakor se vidi, postopajo gospodje po starem receptu, ki se je uporabljal povodom raznih kriz julijskih ladjedelnic, vendar pa le s to razliko, da je bil prej navadno združen s pritiskom gospodarjev še pritisk ogroženega delavstva v oMiki splošne stavke. Sedaj imamo sicer le »stavko od zgoraj toda kljub temu ni položaj nič manj re- ^ sen in jc neobhodno potrebno, da odredijo odgovorni činitelji temeljito proučitev tega vprašanja, da se najde rešitev, s katero bi se odvrnila od tisočev istrskih družin beda, brezposelnost in glad. Za gospodarski razmah Italije. Na zborovanju za gospodarski razmah Italije v našem mestu je oddelek, ki se jc bavil s proučevanjem kolonijalnih vprašanj, sprejel naslednji dnevni red: Medtem ko izraža zborovanje ob otvoritvi živo priznanje ministru on. Federzcniju za politično, gospodarsko in vojaško uveljavljenjc v kolonijah pod neposredno oblastjo, spominja, da je pozicija Italije na kolonijalnem polju nižja kakor ona, do katere bi ji dala pravico zmagoslavno dokončana vojna; poudarja pravico našega naroda do razmaha v deželah, ki jih čuva naša zastava, opozrja hegecnonske narode, da ne bo moglo Sredozemsko morje dolgo ostati tuje jezero, ampak da bo morala Italija na njem uživati vpoštevanje enako njeni pomnoženi državni moči. Iz biaškesa fivUenia Koti ar jeva nezgoda. Kotlarju Antonu Pobe-ghi, staremu 17 let, stanujočemu v Miljah št. 426, jc včeraj popoldne pri delu v ladjedelnici S. Marco padla na desno nogo težka železna plošča ter mu zmečkala palec. Mladenič je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican aa lice mesta. Nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Tatovi v stanovanju« PredsinoČnjim so neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev prišli v stanovanje uradnika Marijana Silla, stanu joče ga v ulici Petronio št. 9 ter odnesli razno perilo in par oblek v skupni vrednosti okoli 2000 lir. Silla je prijavil tatvino na kvesturi. Padec pijane ženske. Dninarica Marija Rocco, stara 36 let, brez stalnega bivališča, se je snoči temeljito nalezla sladke vinske kapljice v neki staromestni krčmi. Ko je prišla na ulico sc ji je jelo čudno vrteti v glavi; zazdelo se ji jc, da se ji zemlja ziblje pod nogami. Lovila jc nekaj časa ravnotežje, opotekajoč se sem in tja, končno pa je telebnila na tla z vso nato prepeljati v mestno bolnišnico. Nevarne akrobacije zblaznelega mladeniča« Na javni ulici je snoči nenadoma zblaznel 20-letni Alojzij Borri, stanujoč v ulici Antonio Canova št. 13. V svoji bolni fantaziji si je domišljal, da ga zasledujejo orožniki Da bi ube-žal pretveznim zasledovalcem, je mladenič Sel v hi&o št. 6 v ulici Sterpeto, taval nekaj časa gor in dol po stopnicah in končno splezal skozi okno tretjega nadstropja aa hišni okvir, odkoder se ni mogel ganiti ne naprej ne na- DAROVI Gospod Trebeč Ivan daruje L 5.— «Šolskemu društvu*. Za dobro izišlo obravnavo v kazenski zadevi daruje N. N. iz Sežane Lit 10.— za «Šolsko društvo*. Cenjenim darovalcem srčna hvala! Klub «Krava!» na imendan Juštefa del Ojo, nabral za Šolsko Društvo podružnica Sv. Jakob Lit. 15.70. Borsna poročila. Trst, 6. novembra 1923. Cosulich , a 309 Dalmatia •••••••••••••••••• 275 GeroHmich • »••••••••••••••2U5 Libera Triestina LIoyd 1465 Lussino 550 Martinolich 133 Ocean ia 115 Premuda 5»5 Trlpcovich 279 Ampelea 465 Cement Dalmatia 320 Cement Spalato • • 216 Valut« na tržaškem trga. ogrske krone 0*11 0*13 avstrijske krone 00314 0.0318 češkoslovaške krone • •••••• 65.80 66.— dinarji i5.80.— 26 — leji 10.60 11.— marke • + —*— —.— dolarji ••••«••«••••• 22.37V, 22.471/, francoski franki • 129.50 130.— švicarski franki «98-— 401.— angleški funti papirnati •••••• 100.15 100»&ri Potrti neizmerne [žalosti naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, da je naša ljubljena hči, sestra, zaročenka Ema Germek v dobi 25 let, po dolgi in muCai bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v sredo, dna 7. t. m , ob 14.30, iz bolnišnice pri Sv. Mariji Magdaleni na mestno pokopališča pri Sv. Ani. TRST, dne «. novembra 1923. HH»aa», oče. Anton* brat. Josip Hrevatin, zaročenec in vsi ostali sorodniki. Novo pogrebno podjetje Corso V. E. HI. št. 47. POHIŠTVO, rabljeno, se proda po nizkih cenah. Cohen, via SoHtario 1. 1556 ČEVLJARSKI vajenec se sprejme. Via Sette-f on tane 31. 1557 KRONE, goldinarje, plačam stotinko dražje na objavljenih cenah. Platin, zlat denar, plačam dražje kot vsaki ponudnik. Urama, Ponte della Fabbra (blizu Piazza Goldoni) 1555 SINGERJEV šivalni stroj, zajamčen, se proda. Kupujejo se stari stroji Acquedotto 25. 1560 KOLO, novo, znamke Tabucchi it. 21046 je bilo ukradeno iz veže g. Samsa, gostilničarja v II. Bistrici. Kolo je črno, z modrimi črtami, zlato obrobljenimi, dva mala vtis-ljaja na zadnjem delu vilic leve strani in prosti tek torpedo. Balanca nizka, dirkaška. Kdor bi kaj vedel, je naprošen sporočiti na naslov Lado Petrič, mekanik, Trnovo-Bi-strica. 1559 PARNA ŽAGA, nova, v Sloveniji, v bližini železniške postaje, v obratu pol leta, se preda. Cena Din. 600.000.— Naslov pri upravništvu. ' 1551 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Največja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23/1. 1506 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec. Via Giulia 29. 1413 BRHJANTE, zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II. (45) KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzmi 46. 58 KOVAČ PURIČ v via Media št 6 izdeluje štedilnike in železne ruletes po ugodnih cenah. Prodaja štedilnike od L 160.— naprej. ^^ (59) obstoječe iz poslopja, njive, gozda, arondirano, 15 V, hektarjev, v bližini Kanala, sa proda za L 40.000. Pojasnila: Rubbia, Gorica, Via Ber-tolini štev. 10. 59/ Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via Cunicoii 8, na drobno in za družine Via GiuSiani 32« Priporoča se lastnik (684) FR. iTRANCAR. pile! Radi bolezni se (595) v Mariboru tako] proda dvonadstropna hiša, 20 let stara, s 1410 m* zemljišča. Posestvo leži poleg velikega križišča ob dveh cestah in ob železnici ter je obdano z novo ograjo. Zelo pripravno za vsako trgovsko ali industrlisko podjetje. Kupec dobi v lastno uporabo takoj dve lepi sobi (po 5.75x4 m) in veliko predsobo, primerno za stanovanje ali pisarno. Ravno-tako lepe, obokane in suhe kleti, primerne za skladišče. Električna razsvetljava. — Cena zelo ugodna. — Naslov pove upravništvo. Najvišje cene plačujem za v Razpis služIle. Občini Pliskovica in VeUkidol (2 V2 km razdalje) razpisujeta službo občinskega tajnika. Zahteva se: 1. Italijansko državljanstvo. 2. Znanje slovenskega in italijanskega jezika. 3. Diploma tajnika, oziroma obvezo da isto do, včasih trd, debelo zdrobljen oves ali grahorka, istotako trda. Najboljši obed imamo, kadar je krompir s kislo omako. Dvakrat na teden so buče, bodisi kisle ali pripravljene na prirodni način. -Pripravljene* ni pravilen izraz; pripravljene so, toda za kaznjence, sa izvržek ljudstva. Ob 5. uri popoldne dobivamo zopet porcijo iste tekočine, ki smo ji ob II. uri pravili «juha» in s tem je naš dnevni red izčrpan. Meni je dr. Prokop predpisal «5pitalsko» hrano: dobivam samo knrfi, nekoliko večji in včasih nekoliko bolj«. Ob 10. uri «i prinašajo pol posodice zdrobove kaše, omaičene z okusno mastjo, menda t margarinom me- šanim z maslom. Jesti pa žal ne morem te jedi, ker je vselej hladna. Pozneje mi nosijo juho z zdroboen in koščkom mesa. Juha je dobra, meso pa zahteva čeljusti krepkega pračloveka. Juho navadno zavživam, tako da si lahko del obeda, ki mi ga nosijo ob 1. uri iz gostilne, shranjujem za večerjo. Ta obed se sklada iz juhe, mesa in prikuhe. K špitalski hrani spada tudi pol litra mleka. O kakovosti mleka je težko povedati kaj dobrega; prihaja večinoma v sešlem stanju in tu vidiš, kaj ti pošiljajo: v V* 1 plava za oreh sira, ostanek je voda. In vendar sem rada zaradi mleka, ki je moja popoldnevna hrana, kadar se vračamo z izprehoda. 7. Delo. V celici stoji železna, okrogla pečka, ki jo kurijo s hodnika. Kuriva je pa malo in povsod morajo z njim štediti. Umljivo je, da nam ne morejo greti ves dan sob. Za vsako peč merijo na dan tri potenca drv in tri lopatice premoga. Dogaja se, da nekatera strežnica ne zna kuriti in tako se nam včasih v peči vobče ne vname m celica je ves dan hladna. Hlad £e še prenašamo, bolj neprijetno je pa, da si ne moremo prav nič ogrevati nobene jedi, na pr. juhe. Po celicah krožijo knjige, ki so pa grozno umazane — stari koledarji. Kadar se dotakneš knjige, imaš tak občutek, da je treba zbrati v sebi vso energijo. Če jo hočeš prijeti Se drugič v roko* Po knjigah celo povprašujejo, čemur se ne čudimo, saj se mora čas z nečim Izpolniti. Moji sostanovalki, ki dobro «maž«ta» strežnicam, jih imata vedno na Izbiro in jih ponujata sedaj tudi mani, ko n;matn več posla z otrokom, toda nisem sposobna, da bi si vezala misli s to lekturo. Vse, kar tam pišejo, mi jc tuje. Ne umevam vesele povesti, ker mi je po njej še tcžj'e, pri žalostnih bi pa primerjala lc svoje trpljenje. Hrepenim po delu, koje bi bilo mojemu stanju prikladno. Ničesar si nc želim tako kakor ročnih del. Nc umevau., zakaj tolika truma zaprtih žensk ne sme ničesar dehili, saj vpliva brezposelnost na večino jako k varljivo. Malokatera sc čuti kot kaznjenka, večina se zabava z govoričenjem, pretepanjem in prepiranjem vse dneve. Na levi in desni strani se ženske pretepajo v cciicah in paznica jih mora često pomirjevati in-igrati ulogo sodnika. Zdaj žc uvidevam, zakaj jim ne dajejo dela: morali bi jim dajati v celice orodje, toda v vsaki celici bi jih morala večno nadzirati paznica, ki bi branila, da -se ne porežejo z noži in nc popikajo z iglami itd. Gospodična Slavka Kllmova si jc izprosiJa vstop v naše poslopje. Poklicali so me k svetniku Sittcju, kjer me jc pričakovala. Prosila sem jo, naj priskrbi meni in sestri nekako ročno delo. Slavka mi pripoveduje, da je obiskala mojo družinico; Vcrica je baje že mirna in vso dobo njenega obiska ni nič jokala. — Po mojem odhodu si je Slavka poklicala še mojo sestro in govorila tudi z njo. Kako požrtvovalni so KHmoti! Morili so ho-; diti k auditorju Steeru in taki gospodje niso ljubeznivi. Z njegovim dovoljenjem šele so so smeli javiti pri svetniku Sittcju, ki n^s jc lahko klical iz cclic, ako je hotel. Slavk^ mi je ponujala tudi knjige, ki sem jih pa od-» klonila.