buy united states .WAR fBONDS and SIAMPS M©YINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME slovenian morning daily newspaper 39 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 16, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. itierikanci so se sprijeli z Nemci armada je z vso silo napadla v Tuniziji. rodrla je 20 milj goboko v ameriško linijo in P&roŽa garnizijo v Gafsa. Amerikanci so - gaougtjo V VJ D°mbardirali Palermo. Sev SpOi 1 Je del |j gpo7na Afrika, 15. feb, .Wijeli v srditem boju v južni Tuniziji. Nemška arma- Amerikanci in Nemci so se vče- [Predrl Hommelovih čet, ki so prišle iz Tripolitanije. Nemci milj globoko v ameriško bojno linijo ter ogrožajo ameriške pozicije pri Gafsa. Proti ameriški pehoti, tankom in topništvu se je zagnal cvet Rommelovih afriških čet. ki so se nepričakovano vsule iz sedla Faid. Istočasno je pa druga nemška kolona udarila severozahodno, očividno z namenom, da obkoli ameriške in francoske pozicije zahodno od sedla Faid, kjer je glavna prehodna točka v osiške pozicije v vzhodni Tuniziji. Nemci so napadli s tako silo, da je čutiti, kot da so se Rom-melove čete že spojile z armado generala Arnima v Tuniziji. Boj se še vedno nadaljuje. Osma angleška armada, ki je L"a Ponv. J,mstaniščih P°- pregnala Rommela iz Egipta, družil' ' nakar se b0" i Ptotj J'xVaveZnikom v bo- Nie bojne ladje so ^pridružijo fc*Y0rk v '"išče i newyorško pri-najJ.6 d°spela francoska' u ki 80 Med t Zasidra"e v Dakar-ei. emi so križarke in Nje i, l<*al Gj Poslal sem francoski ^etiiltij^' da bodo dobile •tir ružile : mM hike. " VaŽna Priflobitev za e so naj se jih sma- uhajajo J "Afriki "wlici T . »feh« t"lSa in Bizerte so fcj« Jatl na našo stran ov ' mskih vojaških od- ski njih Je že bila f2rned 1} ranjeTi>„nekateri cel° so 11 Pa iz Jugosla-drugih zasede- Wr"vVSi Pa so siti voj- Vgii, f.ina izmed njih W3e ah N d . in Nsk mu ^di pripadni-sate'itnih zavezni-!|kor f so Že večkrat poro-So^ poklicali v voja. ' ee letnikov Sloven- ' VT slov enci. tem- N Afriki 0rda so ti dezer-naši slo-Pa morda člana jugoslo-katere so 126 Mobilizirali j r^jj.^-o-____ 'S,kcaCamiolaTent %m°la Tent 1288, i Frank •i F. J. PfcT*10 d« an- Društvo 6S^a>pi še je še vedno kakih 200 milj južno od gori omenjenih bojev. Nemci so pričeli z napadom ob sedmih zjutraj včeraj. V boj so poslali od 75 do 100 tankov, pehoto in topništvo. V zraku so jih pa podprli bombniki. Vnel se-je srdit boj, ki je trajal ves dan in se nadaljeval še v mraku. Obe strani sta imeli znatne izgube. Nemški bombniki so neprestano napadali ameriške čete. Prav tako so obsipali s kroglami neprestano pota, ki vodijo na bojišče. Ameriški topničar-ji, ki so bili zdaj prvič v boju, so ostali pri svojih topovih do zadnjega, dočim so se zaganjali v nemške bombnike ameriška bojna letala in lahki bombniki. Ameriške zračne trdnjave so danes napadle Palermo v Siciliji. Zažgale so oljne tanke in zadele neko veliko ladjo v pristanišču. ki je začela takoj goreti. To je bil prvi napad ameriških bombnikov na Sicilijo. -o- Živila iz kant ni varno spravljati Washington. — Poljedelski urad svari one, ki jemljejo živila iz kant in jih devljejo v steklene posode, da se tako rešijo racioniranja, da to nf varno. Kadar se vzame hrana iz kant, se mora porabiti, ali pa posebno preparirati, da ni nevarna zdravju. -o-- Angleški bombniki so napadli Kolin v Nemčiji in Milan v Italiji LOndon. — Angleške zračne eskadrile so poletele včeraj v dveh valith na osišče. En naval se je zagnal nad nemško mesto Kolin v Porenju, drugi val je pa poletel preko Alp in bombardiral italijansko mesto Milan, kjer izdelujejo vojni material. Angleži so bombardirali tudi italijansko pristanišče Spezia, 100 milj j u ž n o od Milana. Enajst angleških bombnikov se ni vrnilo iz napada. Povedano pa ni, koliko bombnikov se je udeležilo teh napadov. /To je bil že 113 napad na Kolin, kjer so Angleži metali bombe pol ure na industrijo. V Milanu so bombe zanetile velike požare in povzročile mnogo razstrelb. -o- Našli so 5 letalcev, ki so bili izgubljeni 16 dni Boise, Idaho. — Na 29. januarja je izginila vsaka sled za S armadnimi letalci. Včeraj je pa nek civilni pilot zapazil razbiti bombnik pri nekem jezeru. Obvestil je bližnjo postajo, ki je poslala letalcem najprej živež in zatem letala, ki so naložila ponesrečene letalce. Pet so jih rešili, 3 pa še iščejo. Ti so odšli pred 12 dnevi od kraja nesreče, da poiščejo pomoč. Letalci so se preživljali s čokolado in vevericami, katere so streljali. Samo eden letalcev je bil nekaj ranjen v koleno. -o- Stroga kazen za tatvino iz vrtov zmage določena Na pobudo župana Lausche-ta je mestna zbornica odobrila strogo kazen za one, ki bi krad-i pridelke iz vojnih vrtov, ali vrtov zmage. Eno leto zapora, ali $500 globe, ali pa oboje, je določeno. Ti vrtovi bodo pro-ducirali živež za tisoče ljudi, zato jih moramo varovati, je rekel župan Lausche. Gledišče daje posodo Danes in jutri bo dajalo Norwood gledišče komade lepe namizne posode z vsako vstopnico za odraslo osebo. Samo 5 centov je treba plačati. Posodo si lahko ogledate na razstavi. dodatne hr^S' A 1 N ^ jih ima že Stiskalnico je dalo ti v° ^ Car>karje-> *d 3 2a stalnico na ned , Uštvene se* v mesecu v S5? *** Ob 36 kazal toplo->0, o l "e je skočil na POd Za pod se bo Obisk iz W. Va. Iz Davis, W. Va. je prišla za tri tedne na obisk Mrs. Helen Mramor. Ustanovila se je pri svoji hčerki in zetu, Mr. in Mrs. John E. Lokar, 16409 Huntmere Ave. Mrs. Mramor je doma iz Blok, po domače Brinarjeva Dobrodošla v naši metropoli in mnogo zabave pri dobrem zetu in ljubljeni hčerki. Predlog, da mesto plača čas in pol za uslužbence Councilman Edward Pucel je predložil mestni zbornici predlog, da dobe vsi mestni usluž benci plačano za čas in pol, ako delajo nad 40 ur na teden. Izvze ti bi bili sledeči: župan, policija in ognjegasci ter uslužbenci pri ulični železnici. Predlog bo šel .najprej na odbore v presojo. Washington molči glede obiska Tirnošenka Washington.—Bela hiša molči na vesti, ki so zatrjevale, da bo ruski maršal genij on Timo-šenko prišel v kratkem v Washington. Nekateri celo trdijo, da je Timošenko že v Washing-tonu. Ko so vprašali o tem predsednika, se je ta samo nasmehnil, rekel pa ni nič. -o—i- Londonski radio o položaju na Balkanu London. (Radio prejemna služba) — V jugoslovanskih oddajah je radio London močno na-glašal posledice mednarodnih pogajanj v Casablanci in Adani. Ta pogajanja imajo globok zgodovinski pomen in nam oznanjajo začetek široko zasnovanih ofenzivnih podjetij za neposredno bodočnost. Naši sovražniki se zavedajo dejstva, da bodo izgubili vojno. V Budimpešti, Bukarešti in Sofiji se širita strah in bojazen. V Italiji spreminjajo ' vlado; a Nemčijo stresa mraz. Odnošaji med nemškimi in madžarskimi vojaki so napeti in polni nezaupanja. Madžari trde, da so si Nemci na vzhodni fronti prilastili materijal in hrano namenjeno madžarskim Četam. ___________________ -:-o- šole ne bodo imele spomladanskih počitnic Clevelandske javne šole letos ne bodo imele običajnih spomladanskih počitnic, ki so bile določene za 18. aprila. Mesto tega bodo pa šole zaključile 11. junija. Šole bodo v tednu od 21. februarja registrirale ljudi za vojno knjigo št. 2 in bodo radi tega zaključile pouk vsak dan ob 11:30 dopoldne. Trgovci s perutnino grozijo, da bodo zaprli vrata Zveza clevelandskih trgovcev s perutnino je zagrozila, da bo na 27. februarja prenehala z obratovanjem, ako se ne urede cene. Urad za kontrolo cen je obljbbil, da bo revidiral cene. Perutninarji trdijo, da ne morejo obratovati z nobenim dobičkom, ker je za prodajo določena cena, toda za nakup perutnine pri farmarjih pa ne. To ne prizadene zamrznjene perutnine. Čevlji naj dobijo počitnice Washington. — Vladni urad za standard je z ozi-rom na to, da dobi vsaka oseba samo 3 pare čevljev na leto, priporočal sledeče: Čevlji naj bodo čisti, sv hi in naj bodo dobro popravljeni, če potreba. Od časa do časa naj dobe potreben počitek. Pametno je imeti dva para čevljev in ji nositi vsak par po nekaj dni. Tako dobe čevlji potreben počitek, se dobro o suše, ter dobe svojo obliko nazaj. -o- ite kante! Rusi se zgrinjajo okrog Harkova Nemci si zastonj prizadevajo, da bi rešili Harkov. Zadnje poročilo zatrjuje, da se nemška obrambna linija kruši. Včeraj so dosegli boji za Harkov, glavno industrijsko mesto Ukrajine, svoj vrhunec, ko so Nemci pognali v boj vse rezerve, da bi ustavili Ruse. Toda Rusi so odbili vse nemške naskoke in se zgrinjajo okrog mesta od treh strani. Včeraj je nemški radio poro-, čal, da so Rusi predrli nemško obrambno linijo pri Harkovu. Prejšno nemško poročilo je javljalo, da so Rusi še 7 milj vzhodno od mesta, na jugu pa še 20 milj. Na severni fronti so se Rusi [ pognali za nemško linijo pri Orlu, kjer so se Nemci utrdili že pred enim letom. Ena ruska kolona prodira ju- prestriže Nemce, ki beže od Ros-tova. Tukaj vodi Ruse general Vatutin. Rusi imajo samo še 70 milj do Azovskega morja. Ako za pro Rusi ta koridor, bodo vsi Nemci zajeti, ki se umikajo zahodno od Rostova, iz katerega so jih pregnali Rusi. Radio iz Londona je včeraj poročal, da so vsi Nemci zahodno žno proti Azovskem morju, da od Rostova že zajeti v past. Župan Lausche je odslovil 113 mestnih delavcev, ker so šli na stavko Včeraj zjutraj je začelo s sedečo stavko 75 del'a;Vcev in '38 preddelavcev pri mestnem j vodovodnem oddelku. Župan j Lausche jim je dal do opoldne čas, da se premislijo i« vrnejo na delo. Ker so delavci vztrajali, je Mr. Lausche ukazal, da se vseh 113 odslovi od mestnega dela. DelaVci spadajo , k uniji A. F. of L. Glavni urad unije je izjavil, da so začeli delavci s stavko na svojo roko. Stavko so začeli radi zahte-Mr. Paul H. Torbet, ki je na-j ve po višji plači. Dozdaj so čelnik kampanje za pobiranje dobivali $1,992 na leto, zahte-kositrenih škatelj v Euclidu, na-' vajo pa $2,400, kar je sedanja znanja, da bo mesto pobiralo te Splača formanov pri vodovodni direktor Crown zadnji teden zavrnil za)htevo po višji plači, so začeli z sedečo stavko. ,Župan Lausche je podal glede te stavke sledečo izjavo: "Čas je prišel, da se napravi konec tem javnim kljubovalno-stim.' Za tiste ljudi, ki nočejo delati kot meščani ter pomagati pri vojnem naporu, je prostor. kjer bodo uporabljivi pod poveljstvom federalne vlade v armadi ali kaki drugi vojaški službi." Župan je sinoči o tem svojem koraku obvestil mestno zbornico ter izjavil, da imajo vsi ti delavci priliko priti nazaj, ako se danes zjutraj javijo M M M Naši vojaki V pondeljek odide k vojakom Milo Laurence, sin poznane družine Milatin Laurence iz 944 Alhambra Rd. Pohajal je v kolegij, kjer je študiral za inženirja in je bil vedno med prvimi učenci, želimo mu vso srečo in zdrav povratek. M M M Sorodnike, prijatelje in znance pozdravlja korporal Ignatius Novak, sin družine Ignac Novak iz 15303 Holmes Ave. Pravi, da redno zasleduje življenje v Cle-velandu, ker prejema Ameriško Domovino, ki mu jo starši pošiljajo. Njegov naslov je: Cpl. Ignatius L. Novak, Hdqts Btry, škatlje še naprej. Toda pobira- diviziji, nje bo zdaj po drugem sistemu j " r kot doslej. Mestni truki bodo pobirali po hišah kante samo še •enkrat, potem bo pa mesto določilo posebne prostore, kamor bodo ljudje nosili kante in mestni truki jih bodo tam pobrali. Ker jim je utilitetni Ina delu. župnika Fistra v Copru, kapla- Otroci bodo ~p~a kot "doslejTahko "a ŠkvarČa in kaplana ErZarja nesli kante v šolo. ' jpavTovino. Mr. Torbet pravi, da mestni Ittlli.'ani 80 nf. Pnm0ffkfm truki, ki pobirajo smeti, ne bd^prli vse ljudi, ki so prišli tja do vzeli posode, v katerih so ko-sitrene škatlje. Torej denite| škatlje v posebne posode in jih! oddajte, kot naročeno. Ena hiša lahko prihrani na' Italijani internirali du- Finci so ponovno izvolili hovnike Rytija predsednikom Italijani so internirali župni- j Helsinki. Finska. — Sedanji ka Beštra v Aquila—Abruzqi, j predsednik Finske republike, Risto Ryti je bil ponovno izvo- iz Ljubljanske pokrajine. 0- Nadškof Spellman bo obiskal Vatikan Madrid.—Newyorški nadškof leto toliko teh kant, da se iz njih Francis Spellman je priprav-kositra lahko izdela 37 plinskih 1 jen, da odpotuje iz Španije v mask, ali štirje 60 mm. možnar-j Vatikan. Kot se zatrjuje, nosi ji za armado. Urad za vojno nadškof papežu Piju poslanico produkcijo pričakuje, da bo vsa-: predsednika Roosevelta glede ka oseba lahko oddala en funt'povojnih načrtov Združenih 448th Ca Bn. (AA), APO No. 6, Desert Maneuvers, c/o Postmaster Los Angeles, Cal. ® ® Bi Korporal Albin V. Zbačnik ki je bil pred kratkim na dopustu, poroča staršem, da je bil povišan v tehničnega narednika, čestitamo! Njegov naslov je: Sgt. AJbin V. Zbačnik, 67th Signal Co. 25th Serv. Group, Municipal Airport, Greenville, S. C. im m t« Novi naslov Eddie Slogarja je sledeč: Pvt. Eddie S logar, 35314297, Co. B, 260th Post Bn. Transportation Corps, APO No. 944, c/o Postmaster, Seattle, Wash. takih kant na mesec. 1 Mr. Torbet tudi apelira na gospodinje, naj hranijo kuhinjsko maščobo in nerabno oddajo mesarju, ki plača 5c za funt. Od družine štirih oseb se pričakuje na mesec pol funta take maščobe. Dva funta take maščobe da toliko glicerina, da se lahko ž njim izstreli pet topovskih krogel. -o- Iz Prekmur ja Kakor znano se je v Jugoslaviji takoj po prvi svetovni vojni izvedla agrarna roferma. Ve-leposestva so bila razlaščena in zemlja razdeljena malim kmetom in kmetskim delavcem. Tako je bilo tudi v Prekmurju. Tu je dobilo zemljo tudi precej Primorcev — beguncev. Sedaj so Madjari vsem tem zemljo od- narodov. Nov grob Včeraj zjutraj je umrla v Emergency Clinic bolnišnici Ljubica Mihalinec, stara 47 let. Stanovala je na 15015 Hale Ave. Rojena je bila v selu Kra-jaška na Hrvaškem in je prišla sem leta 1913. Tukaj zapušča soproga Fabjana, sinove: Louis, Pvt. Fabjan na Ha"' Frank Merhar izl015 62. St ljen. Na prvo glasovnico je dobil 269 izmed 300 glasov. Gotova struja je hotela izbrati predsednikom generala Man-nerheima, ki je naklonjen zaveznikom. -o- Republikanci niso za spremembo časa v Clevelandu Clevelandska mestna zbornica bo priredila javno zaslišanje v sredo, kjer se bo publika lahko izjavila glede spremembe časa. Včeraj so imeli republikanski mestni odborniki svoj sestanek pred sejo in tam so bili večinoma vsi za to, da ostane čas kot ga imamo sedaj. Guvejrner Bricker ni še podpisal predloga, ki ga je sprejela legislatura, da gremo na prejšni čas, ker je bil odsoten iz države. Bond kot nagrada Na veselici društva Ribnica, št. 12 SDZ je dobil kot nagrado agilni tajnik društva sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ, vajih ter hčer Violet. Bila je članica društva št. 30 HKZ in podružnice št. 41 SŽZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih ! iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Kal-varijo. Na okrevanje Za nekaj tednov je prišla domov na okrevanje Miss Virginia vzeli" ter jih preselili v barake vjstegu, hči Mr. in Mrs. Francis Sarvar. Pri preselitvi so pošto- Stegu iz 15018 Ridpath Ave. pali' surovo kakor to delajo Miss Stegu študira za bolmčar-Nemci. l^0- Sedmina V sredo ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša-sedmina za pokojnim Josephom Hočevar. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Osma obletnica v sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnim Frank Ter-čkom v spomin 8. obletnice njegoVe smrti. -o- Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. J AMIS DKBEVEC. Editor HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: t „ Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Kuclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $650 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 lor 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 month« U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 far 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months ________Single copies 3c _______ Entered as second-class matter January 5th. 1S09. at the Port Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 39 Tue., Feb. 16, 1943 Finska na razpotju Predsednik Finske, Risto Ryti, je bil na '3. februarja star 54 let. Prav tisti dan je Nemčija priznala konec nemškega odpora pred Stalingradom. To ni bila za Finsko nič kaj vesela novica. Z drugimi Baltiškimi provincami, ki so upale na poraz Rusije, je tudi Finska v precej veliki zadregi radi zmag ruskih armad. Finska, ki je šla v vojno proti Rusiji v juniju 1941, se mora zdaj kmalu odločiti, kam se bo obrnila: ali bo ostala še nadalje z Nemčijo, ali bo prosila Rusijo oziroma Združene narode za varstvo. Bodoča smernica Finske se bo pokazala ta teden, ko se bodo vršile predsedniške volitve. Sedanji predsednik Ryti bo skoro gotovo kandidat ^a ponovno izvolitev. Ryti, ki je konzervativec, se je očividno na celi črti predal Nemcem. Možni kandidat je pa tudi baron Mannerheim, vrhovni poveljnik finske bojne sile, Dasi je Mannerheim sovražen Rusiji, pa ni sovražen zaveznikom, čeprav prevladuje splošno menje o nasprotnem. Baron ni politik in na nobe način se ga ne more smatrati, da je za Nemčijo. Obisk Hitlerja na Finskem lansko leto, ravno ob času, ko je Mannerheim praznoval svoj rojstni dan, je bila politična poteza od strani Hitlerja, ne da bi imel Mannerheim za to -kake zasluge. Ako bi bil Mannerheim zdaj izvoljen predsednikom finske republike, bi bilo to jasno znamenje, da bo Finska zaprosila za separaten mir z Rusijo. Porazi nemških armad na ruski fronti so očividno zelo ohladili odnošaje med Finsko in Nemčijo. En tozadevni dokaz je bil oni, ko je feldmaršal Goering ob priliki obletnice nacizma zatrjeval, da je Rusija nalašč tako slabo vojevala prvo vojno s Finsko, da bi zakrila Nemčiji svojo faktično moč. Finci so odločno protestirali na to Goeringovo izjavo, ker je bila s tem postavljena vsa hrabrost finske vojske v senco. Kljub temu, da se je Finska zvezala z Nemčijo proti Rusiji, pa se Finska venomer trudi, da bi obdržala prijateljstvo Zedinjenih držav. Finska še vedno upa, da se bo s posredovanjem Washingtona izmuznila iz vojne. Predsednik Ryti je ob otvoritvi državnega zbora 2. februarja izjavil: "Civilizirani narodi ne morejo nikdar pasti tako globoko, da ne bi priznali kakemu narodu pravice boriti se za svoj obstoj in svobodo." S tem je hotel opravičiti vojno proti Rusiji, od katere želi dobiti nazaj ozemlje, izgubljeno v zadnji vojni. Javna tajnost je tudi, da finski zastopniki v raznih glavnih mestih tipljejo, če je kakšna možnost skleniti separaten mir z Rusijo in Anglijo. Na 4. februarja se je predsednik Roosevelt posvetoval z Arturjem Schoenfeld, ameriškim poslanikom za Finsko, ki je sedaj doma na dopustu. Pomožni državni tajnik Sumner Welles se je pa istočasno razgovarjal s finskim poslanikom Hjalmar Procope-om. Toda Nemci drže Finsko za vrat. Prvič, Nemčija ima pet divizij na Finskem, drugič je pa Finska odvisna na rajh za živež. Nemčija se je zavezala, da bo poslala 75,000 ton žita na Finsko vsako leto. Tako je Finska res v kleščah. Po srcu je na strani zaveznikov, po trenutni potrebi pa z Nemčijo, ker jo pomoč od zaveznikov enostavno ne more doseči v tem času. • i* 'i* 'jI* 'i1 'JI' ^ 'i* 'J.* 'Jvi* '4* 'Z1 'J:* *J? 'Ji* ll1 'J? 'i.1 "Jt* ^ 'i* 'Ji* 4.1 'X' 'A* 'l.' 'J^ 'J? BESEDA IZ NARODA Položaj v Italiji New York Times prinaša vest nemškega radia, zabeleženo od United Press, glasom katere je v Rimu izšel seznam izgub za mesec januar: — 10,285 ranjenih in 2/,000 pogrešanih; število mrtvih "še ni ugotovljeno." Za Balkan in druga zasedena ozemlja priznava Rim '251 mrtvih, 415 ranjenih rti 57 pogrešanih; v Severni Afriki 440 mrtvih, 592 ranjenih in 4,520 pogrešanih. Za isti mesec navajo naslednje izgube na morju: — 131 mrtvih, 324 ranjenih in 867 pogrešanih. Letalstvo je izgubilo 75 mrtvih, 110 ranjenih in 108 pogrešanih. Tudi italijanska trgovska mornarica je imela izgube. Tu navajajo za dobo od meseca junija 1940 do konca janu-iirja 1942 1,892 mrtvih in 493 ranjenih. New York Herald Tribune prinaša iz Berna naslednjo vest (AP): —■ Ruske zmage, izguba laškega imperija v Afriki in bombardiranje laških mest razkrivajo v fašističnem časopisju dvome italijanskega naroda o izidu vojne. Mussolinijev časopis "II Popolo d'ltalia" je opustil svoj stari slogan — "Vinceremmo" — Zmagali bomo — in ga prvič zamenjal za novi — "Non vinceranno" — Ne bodo zmagali. Ta sprememba starega gesla je povzročila nešteto šal, ki se vse nanašajo na ruske zimske ofenzive in na napredovanje angleških in ameriških armad v Severni Afriki. Propadanje italijanske morale in zaupanja je videti tudi v tem, da lira izgublja svojo vrednost napram denarju drugih dežel, katerih državljani liro še vedno sprejemajo v zameno za svoj lastni denar. Vrednost lire propada posebno hitro, odkar so Angleži zavzeli Tripolis. Slovenski narod v ameriškem časopisju Rev. K. Zakrajšek Pogosto čitamo v raznih člankih o trpljenju slovenskega naroda tudi takele bridke pritožbe : "It is unfortunate that the facts of Slovenia's life-and-death struggle receive little attention, in the American press." Tako gotovo čuti vsak ameriški državljan slovenskega rodu. Vse nas to zelo boli in se nam zdi zelo krivično, pa tudi zelo pogrešeno. Lansko leto spomladi, do nekako junija, je bilo naenkrat glede tega boljše. Ameriško časopisje je začelo veliko pisati tudi o Slovencih. Kadarkoli se je pisalo o trpljenju zasužnjenih narodov srednje Evrope, bilo je s priznanjem omenjeno tudi slovensko. Povdarjali so zasluge, ki jih ima zlasti slovenski narod v svojih guerila bojih proti državam osišča, ker skupaj z ostalimi jugoslovanskimi brati zaposluje cele divizije nemške vojske, da jih Hitler ne more poslati proti Rusiji. In to je bilo tudi resnica. Lahko trdimo brez vsake samohvale, da ravno slovenski narod doprinaša največji delež te guerilske vojske in se tako bori za skupno zmago z zavezniki. Slovenski narod se celo v svojem boju bolj bori za skupno zmago, kakor za svojo rešitev, ker se s svojim bojem izpostavlja nevarnosti, da bo popolnoma izkrvavel in poginil. Bore ■jo Poljaki, Čehi, Srbi, Hrvatje. Toda vsi so toliko večji narodi, da, če jih polovico pogine, bodo vseeno obstali. Ne pa tako slovenski narod. Premajhen je. ie ga polovico pade, ali bo sploh ostal še narod? To je ogromno dejstvo, katero bi morali zavezniki zlasti upoštevati, in zato mu biti pravični in držati njegovo ime neprestano precl očmi sveta, da dobi s tem svoje zasluženo priznanje in pa, da ne izgubi svoje močne volje se še nadalje boriti. Zato smo bili Slovenci veseli, ko smo lansko pomlad toliko čitali 0 slovenskem narodu doma. Toda nekako od avgusta smo pa naenkrat opazili, kako je slovensko ime popolnoma izginilo iz vsega našega dnevnega časopisja. Popolnoma so pozabili nanj. V člankih o bojih in o trpljenju teh zasužnjenih narodov se je kar očitno videlo, da se slovensko ime namenoma izpušča. Ali so ga pisatelji člankov sami izpuščali ,ali ga je naša cenzura črtala? Nismo vedeli. V tem času se je pa začela peti velika hvala Italijanom, katere vrhunec je, bila izjava naše vlade, da italijanski državljani tu v Ameriki niso "enemy alliens" več, temveč zavezniški narod. Slovence je to silno boleče zadelo. Torej narod, ki se bori s toliko hrabrostjo na strani zaveznikov, ki postavlja s svojim junaškim bojem celo svojo lastno bodočnost v nevarnost, je bil izbrisan iz javnega časopisja Italijanski narod pa, ki je toliko kriv sedanje vojne, ki tako strašno pobija in vničuje zvesti zavezniški narod, dobiva tolike poklone. Ker so potekali le meseci v tem preziranju slovenskega naroda, sem pa začutil potrebo, da grem v State department vprašat, kaj je zadaj" za tem prezirali jem slovenskega imena. Kako si ga naj razlagamo. Kaj in kje je krivda. Bilo je to pred božičem. Ko sem to povedal uradniku, s katerim sem govoril, sem mu dejal: "Jaz sumim, da mora biti tu zadaj nek vzrok." "Da, imate prav," mi je qdgo-voril. "Je! Toda danes vam ne morem povedati. Pridite drugo leto enkrat. Upam, da se bo to dalo spremeniti." In tako je ostalo do deputaci-je SANS-a pri državnem pod-tajniku Hon. Sumner Wellesu 15. januarja. Komaj štiri dni po tem sprejemu nas je razveselil. N. Y. Times z zelo zanimivim člankom iz Londona, ki ga je spisal poročevalec Sulzberger, časopisje je za tem prineslo več člankov, v katerih govori o nevarnosti, da bodo nekateri zasužnjeni narodi srednje Evrope popolnoma uničeni, prav to, na kar je deputa-cija opozarjala glede slovenskega naroda državnega podtajni-ka. Po teh prvih člankih je bilo do sedaj priobčenih po raznih časopisih že več zelo zanimivih člankov o Slovencih, eden je bil celo samo o slovenskem vprašanju, ki je bil zelo dober. Tako se je sedaj ta molk o Slovencih naenkrat prekinil in zopet je slovensko ime na vidnih mestih v našem dnevnem časopisju. Ne moremo trditi, če je to zasluga deputacije pri državnem podtajniku, ker nimamo za to dokazov. Vendar pa je zanimivo to, da se preje več kot pol leta ni popolnoma nič pisalo o Slovencih, da, niti njih imena se ni nikjer omenjalo, sedaj se jim pa posveča pozornost, kakor do sedaj še nikdar v celi vojni, in sicer samo nekoliko dni po sprejemu deputacije. če je to zasluga deputacije, in jaz bi mislil, da je v veliki meri, potem smo državljani slovenskega rodu zelo hvaležni: Hon. Sumner Wellesu za to. Naj bo pa že kakor hoče, toliko je gotovo, da se sedaj o slovenskem narodu in o njegovem vprašanju v domovini veliko piše in sicer piše popolnoma v slovenskem smislu, tako kakor je v resnici, z vsemi njihovimi zahtevami za svojo bodočnost. Kar ti članki pišejo danes, je vse deputacija jasno obrazložila kakor Mr. Poolu, tako tudi državnemu podtajniku v State de-partmentu. Iz tega pa ameriški Slovenci lahko jasno razvidimo samo eno: Delati treba! Brez nič bo nič! Če bomo držali roke križem, ne bomo ničesar dobili Ker narod doma ne more za se ne govoriti, še manj pa delati, je nujno padla velika zgodovin ska naloga na nas, ameriške njih rojake, da mi zanje govorimo in delamo. Naša država nam je s sprejemom deputacije SANS-a pokazala jasno, da to rada vidi, da od nas tudi pričakuje. Gotovo je naši državi samo na tem, da bodo vsi tlačeni narodi dobili po vojni svojo popolno pravico. Kakšna .je ta pravica, ji morajo pa povedati samo tisti, ki jo poznajo. Mi ameriški Slovenci nočemo za narod doma nič drugega, kakor samo pravico. S tem pa hočemo pomagati naši vladi pri reševanju slovenskega vprašanja, da bo rešeno tako, da bo rešeno prav in bo del stavbe svetovnega trajnega pravičnega miru. Veliki naš predsednik Lincoln je dejal: "Nobeno vpraša nje ni rešeno, dokler ni rešeno prav." Prav tako je tudi slovensko vprašanje. Da bo pa re šeno prav, moramo ameriški državljani slovenskega rodu krepko poseči v njegovo reševanje Samo toliko bo prav rešeno, kolikor bomo k temu pomagali sami, najprej mi tukaj v Ameriki med vojno, po vojni pa narod sam doma. Zato delajmo, govorimo, pišimo najprej sami o našem narodu, potem bodo Pa tudi drugi. Mi moramo delati, naša vlada nam bo pa pomagala. _—o—-- V letu 1941 so v Argentini pridelali 8 milijonov ton koruze. >;; * * Horologist je oseba, ki zna izdelovati in popravljati ure. Februarska številka "Novega Sveta" Ta teden bo izšla februarje-va številka družinskega mesečnika "Novega Sveta" s sledečo vsebino: "Smernice miru" (uvodni članek). — "Pregled" (političnih in drugih dogodkov). — P. Bogomil Trampuš: "Domovini" (pesem). — L.: "O pustu in pustovanju" (članek). — Peter Bauer — L. Štanek i "Mladi materi" (pesem). — H. N.: "Zvezda Tasmanije" (črtica). — Matija Novak: "Napoleon" (življenjepis razboritega francoskega Napoleona). — "Primorskemu" (pesem). — J. M. Trunk: -"Tihe ure — ne z glavo skozi zid" (premišljevanje). — Dr. J. L. Zaplotnik: "Jurij Godec" (življenjepis). — "Izreki." — "Slovenski pijonir" (opisovanje slovenske naselbine v Steeltonu, Pa.j. — F. Lis: "Ameriška glasba" (članek). P. Bogomil Trampuš: "Ez-meraldice" (pesmi). — "Dom in jzdravje" (nasveti za zdravje, gospodinje in drugo). — M. Seemann — A. Lebar: "Dve kroni" (interesantna povest). — C. K.: "Grofov jagar" (povest iz slovenskih krajev). * "Novi Svet" izhaja vsak mesec okrog 15. dneva v mesecu. Vsak mesec prinaša svojim či-tateljem zbrano zanimivo čti-vo. Ali "Novi Svet" že prihaja v vašo hišo? Če ne, naročite si ga! Ne bodite brez tega lepega lista. Stane samo $2.00 za celo leto po Ameriki. Za Kanado in ostalo inozemstvo pa $3.00 letno. Naroča se pri naših zastopnikih, ali pa naročnino pošljite direktno na Upravo "Novi Svet," 1849 West Cermak Road., Chicago, Illinois. Strašne vesti iz Srbije Mihajlovičev poziv zavezniškim silam da ustalijo pokolje '.Nedeljski New York Times prihaša izpod peresa publicista C. L. Sulzbergerja naslednje poročilo o množičnih P°-koljih v Srbiji, katerih cilj je popolno uničenje srbskega živ-lja: London, (NYT) — V strahu pred izkrcanjem zedinjenih narodov na balkanskem polotoku, kjer bi utegnili postaviti mostišča za otvoritev druge fronte na evropskem kontinentu, je začelo osišče pod nemškim vodstvom obširno akcijo z namenom, da popolnoma, do zadnjega pogazi odpor patriotov na jugoslovanskem ozemlju; treba je uničiti obenem četniško organizacijo generala Draže Mihajloviča in, partizanski po-kret, katerega oporišče je malo bosansko mestece Bihač. Iz partizanskega kakor tudi četni škega vrhovnega poveljstva, so prispele v London istočasne vesti o nacističnem početju. Zadnja dva dni, tako poročajo, je nemška zračna sila neprestano bombardirala Bihač, planinski kraj, katerega prebivalstvo šteje v normalnih časih 12,000 ljudi. Tam je sedež Titove partizanske vlade. Ob istem času je začel general Bader, nemški poveljnik v zasedeni Srbiji, novo strahovito kampanjo "represalij" proti vsem Srbom, ki so le najmanj osumljeni simpatij do generala Mihajloviča. Po mnenju enega izmed članov jugoslovanske vlade v Londonu, se je bati, da so Nemci dobili v roke vsaj enega večjih seznamov tajnih pripadnikov generala Mihajlo|viča, ter jih začeli zdaj divjaško in metodično uiličevati. Generalov poziv zaveznikom General Mihajlovič je ravnokar dostavil svoji vladi v Londonu naslednji poziv s prošnjo, da ga preda zedinjenim narodom: "Jugoslavija je prepojena s krvjo poklanih Srbov, a zavezniki ne morejo, ali pa nočejo ustaviti tega krvavenja in teh množičnih pokoljev. Ne mislim, da bi bilo dobro za zaveznike, ako bi srbski narod prenehal živeti. "Prosim j ugoslovanskega ministerskega predsednika, da opozori naše velike zaveznike na dejstvo, da sovražnik iztrebljava srbski narod v Jugoslaviji. Ali ne bi bilo možno v teku radio oddaj govoriti o pokol jih v Srbiji? Število pomo-r j enih Srbov zdaj že skoro dosega milijon. Naj ves svet ve, v kakšnem obsegu Nemci more Srbe. Ali ne bi bilo možno napraviti apel, da se ustavi to zatiranje in uničevanje srbskega naroda?" General Bader je nedavno zaukazal vsem županom in okrajnim svetnikom, da ostanejo na svojih mestih in obenem naznanil, da bo za vsakega okrajnega svetnika, ki bi bil umorjen, padlo sto srbskih glav za' vsakega župana 10, a za vsako posamezno sabotažno dejanje, da bo ustreljenih po 100 Srbov. Jugoslovanska vlada je sporočila, da je več županov, ki so odklonili izvrševanje svojega posla moralo v Beograd in da so jih tam ustrelili. Povelje izdano po maršalu Milanu Nediču, marijonetne-mu diktatorju, katerega besedilo je ravnokar dospelo v London, vsebuje razlago za to postopanje. Besedilo tega ukaza ie naslednje: "Nekakšen 'jugoslovanski ar-madni poveljnik v domovini,' je začel razpošiljati dne 9. septembra preteklega leta nekakšna povelja, naslovljena srbskim županom, zapovedujoč jim, da opuste vršitev svoji dolžnosti in pobegnejo v gore; vsakega posameznega je po-ival, naj svojih poslov v nobenem slučaju ne'prevzame in priporočil vsakomur nepokor-nost napram našim srbskim uradom, ter armadam okupatorjev. "To 'jugoslovansko armad-no poveljstvo v domovini' pa je le majhna tolpa razbojnikov in desperadov, ki so čisto podobni krvoločnim komunistom in često s temi skupaj poskušajo, pod pritiskom in s prosta-ško sabotažo, nevredno častnikov in mož časti, zadati smrtni udarec srbskemu narodu. "Njim, tej peščici ničvredne-žev, ki niso Srbi, temveč le hlapci proklete Moskve in Londona, pravim jaz: — blazneži nazaj!" "Vsem državnim in občinskim uradom v vsej deželi pa ukazujem da love in uničujejo pripadnike te tolpe brez vsakega usmiljenja in da brezpogojno nadalje vrše svojo dolžnost, brez obotavljenja in da žrtvujejo vse v službi srbskega naroda in domovine." Poročila zatrjujejo, da je začela razsajati v Beogradu zaradi splošne nepokornosti in odpora grozna strahovlada; tam love nedolžne ljudi in jih na povelje generala Baderja ali načelnika Gestape, generala Meissnerja streljajo. General Bader je pred 14 dnevi objavil naslednji ukaz, da bi olajšal nacistom ta krvavi posel ter-v tem povelju napadal generala Mihajloviča: "Glasom določb 'mednarodnega prava, katere je sprejela haška konvencija, to niso več vojaki in zaradi tega podvrženi prekemu sodu. "Delovanje teh častihlepne-žev in zaslepljenih fanatikov, ki v svoji zločinski nepremišljenost ne računajo s stvarnostjo in realnim položajem, nalaga si'bskemu narodu čedalje težje žrtve. Pozivam celokupni srbski narod; naj sodeluje pri uničevanju teh motilcev javnega miru. Kdorkoli ne bo, kadar more in kakor more, pomagal loviti in zatirati teh tef upornikov, postane s hov sokrivec in bo tudi določbam prekega sod* "Srbi, vzdržujte red '1 Ta nemška kampanf H zuje, da je osišče čati Balkanu kar nuj)'*' ^ zornost; to je poslej Va) zov na Ruskem >a v ' Afriki. Precejšnja ffotie bila najbrže odposja"8 fcj2(]f verni del Jugoslavije ^ { naval na partizane. : 0jn; prfhajajo vesti, da so5f ^ Ti v težavnem gorate!?, Vga lju srditi boji z Wos\ ali r osvobodilno armado. ^ ^ oporišče je v Biha^u- , m^ divjajo vzdolž vse h^ «gjnj sanske meje. Parti««* e ^ brže nimajo letalstva' , ter, prenašati težka k0"1 Vzdj nja. p l«gel Delovanje nacistov '>e. skem i i! se Videti je, da Ner^Jjda ž Bolgarskem skušajo mogoče ojačiti svoj® ke; ščuvajo ,bolgarsK ste k preganjanju ta« ,0.ki f°, al * njšine v vzhodni Rul"e fail fijsko avtomobilsko To^j i.: i •___j; « rt sn f' Prit,- ti turški meji pa so Tudi nemška poa«^ škem je bila ojačena> , lah grade utrdbe. Nemčija pripravlja onega dela Evrope. Churchill imenoval bušni del našega k0'1 o 'oti n« Vesti iz londonske? Iz jugoslovanskih dne 8. februarja 11 skem radiu posnein8" nje novice: Govoreč o ruskl jftftet?' Stalingradu se sp°" davatelj PaveličeV^ nika Viktorija PaVl poveljeval oddelk11^ na stalingrajski - ravno je Hitler na ^ načine pritiskal «a ^ mu vendar ni P081'!/ ti jih, da bi se ^ svojim bratom / 'ena, dajalec Pavelič je J, >,; ^ i globoko, da je tudi < lil. Da si ohrani ^ poglavnika, je P1^, z glavo svojega govo krvjo. r0lj Toda hrvaški , upira, beži v gozd0 ^ predaja na fro^1 skom hrvaškega j(l ral Pavelič odp^ legionarje z ruS^e j pa je Pavelič uka^j mu narodu, da s^ (Dalie na 3 s ji jenc Sp] ujec koti-Pri kat fto , zav se e Je ikro ^ sc in i az, ter v, iec °&ia '/r & "01 1#0£ Si tat Te ste % S jefa bH0 Hi I *ža Sodnik: Kako tako predrzni i« 0p/ lnie, sti ter oropati teg | "sli) Obtoženec: * sodnik, kasni ste! ,. KoSJ nikdar ni prav. ste "1 njič pred vami, zakaj sem pri be1 J *lt S """•J Ol-lll j;* ■ padel in oropal »j «ar> Zdaj me zmivate, del ponoči. Ja za i kdaj naj pa P°te vam bo prav." * . , d* "Ali si že -sllS egOv tinčka ugriznil nJ pes?" "Seveda sem ^ vem, zakaj ga je ■ "Zakaj pa?" jf "Veš, Bolanticy pomotoma prišel domov, pa ga P^ ga dobro obdelal 'tile Uri h S Ji! e." e i iN, »Ne ea Gol 1 že J Ljubitelj cvetl1^ val pri vrtnarju c te vsakih sto let- $ tirate, da bo cvct^ bi rad vedel kupf' „r "Absolutno! la, mi jo prinesite, vam bom denar- ii'* 6Sa C •»la Dr, s t* soda -edi?1 janj« jčelo ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. edic» too Ladija prileti po JtaJ^H skalam,; velik, v i ' »bi jo srdito ter za- oj8i(; *>tJ° *ed skali™, kjer Nel ? nekaj časa kot ie. tram. 0 se z°Pet za" ^rv7;je Pokati, 3ten iVsa V!, esči °b skalo, da a'i plav ' Mornarji so ■ faja K ,aje oteti s«, ali pot 5U'i ^oči '! Jf Predolga, nji- hr 68 ZaP°red0" i"' 6 kose pa ? V Valovih> la- V ter tie - gonil° morje j k* Tomaž je žalo- 1 o te strašne do- fii i »»! se mu' h R#1 koj razodeti ptujcu. Valovi so vrgli na breg majhen zaboj, v katerem je bilo zavitek cigar, nekaj kokosovih orehov in dve polni steklenici ruma. To je bilo dovolj za nocoj, drugo jutro bode se morda še kaj več dobilo, ko se morje upokoji in izmeče na breg krog plavajoče sode in zaboje. Vrnila sta se k ognju, kjer je bil kapitan že nekoliko v skrbeh zaradi Tomaža. Ko pa je videl sedaj dva priti mesto jednega, čudil se je zelo in Tomaž mu je moral ob kratkem povedati, kaj se je zgodilo na morji. Rum in kokosovi orehi so bili dobra večerja, tudi cigare so prav prišle, kjer je bilo ondi sila mrčesov, ki so v gorkih krajih še veliko nadležnejši, nego pri nas. Po večerji zakurijo še večji ogenj, da bi po noči plašili zveri, ker niso imeli izdatnega orožja, potem pa posedejo krog ognja ter jamejo pušiti najdene cigare. "Vaša ladija je bila španj-ska, kakor pravite," prične Tomaž ptcijcu. "vi pa pravite, niste Španjec. Ali ne bi nas 'hoteli nekoliko kratkočasiti, ko bi nam povedali svoje dogodbe? ____ — vsaj prej noč mine, jutri v* sPoneslo. ptu-j gremo pa dalje po otoku, da ' Pihnil tp ,^l0gel^datTrk.ril obraz; /IB' In ° ^Uatl te lažehiu °Zre po mor-ii' ki " 20 brega človeško N Val Je met»lo sem ter " 'al0Vl- Menil je, da je 0. ki '151 se ^ Vs a'i km i i skal; , se dvi^le na ško kftC °uVek ter steg»e naž'SP bl Prosil Pomo-Hi on ' čudoma spu- a jedpU kraju' kajti vi-flencev ven onih nesrečnih sprav- Po dolgem so trepetale, danes pa se vese le. Paničen strah pa je zagrabil nemške hlapce in podrepni-ke: Rumune, Madžare in prav posebno Italijane. Jrif.a na suho, kjer 4 bi hii na tla ter >d v^e\Tomaž si katereB ' da bl nesrečno unieL80 samo sl'abo- .. . u- Po dolgem VESTI IZ LONDONSKEGA RADIJA (Nadaljevanje z 2 strani) "žaluje" zaradi poraza Nemcev pri Stalingradu. Toda za hrvaški narod so bili to trije dnevi radosti, v. katerih se je poglobila njegova vera v bližnjo zmago. Speaker tudi poroča, da radio Moskva vsak dan prinaša vesti iz Jugoslavije in da se tam srbski, hrvaški in slovenski partizani uspešno bore proti sovražniku v severni Dalmaciji, južni Hrvaški in Sloveniji. Govor prof. Lavrina v teku oddaje v slovenščini Predaja Hitlerjeve šeste armade navdušuje zavezniške kroge. To je največja zmaga v tej vojni. Tam je imel Hitler svojo najboljšo vojsko, Dan za dnem mu je bilo očit-najboljši materijal in svojega neje, da ga samo trpe v hiši, slavnega maršala Paulusa. ker ga morajo, ker jim je na-Vsega tega Nemci ne bodo mo- kupil zemlje; pa mu je bilo gli več nadomestiti. : znano, da bi se ga iznebili, ko Stalingrad je bil najvažnej-' bi bilo le mogoče, da bi mu vr-ša karta v Hitlerjevi igri. Akolnili — polovico tistih njivic, — bi ga bil mogel zavzeti, bi bil! prav radi in prav kmalu, ker popolnoma presekal dovoz po je predolgo1 na svetu. S šibeči-Volgi. Mogel bi bil tudi kreni- mi koleni, tresočim glasom, ob ti proti Moskvi. Ali pa začeti palici in z nevšečnim pogledom pohod na Baku. Snovati bi mo- na ves svet je prenašal kosti gel načrte za akcijo proti Ira- svojega rojstva in težave svoje nu in Iraku. Sanjal bi o tem, starosti, godrnjaje in ne brez kako zagospodovati vsemu sve- jeze, kakor in koder je mogel, tu. In vse to je na mah pro- On in črni maček sta bili zad- padlo. nji stvari pri hiši. Nemci imajo prav, da so za-! * menjali fanfare z mrtvaškim ' In tisti dan, ko so obirali če-maršem. To je pogrebnica za šplje na vrtu, in je starec še tr-I-Iitlerjev življenjski prostor, dovratno ponavljal, da so pre-Zrušila se je njegova megalo- malo dozorele, so se toliko zme-manija. Posledice Hitlerjeve- nili za njegove besede, kolikor ga padca že dobro vidimo v za krmižljave poglede črnega nevtralnih zemljah; včeraj še mačka, ko je malomarno motril, Je v i klonil in zrl j zvemo kaj in kako." \h d0], e' kotbise bil iz fJe «odrnaSPanja- dja> moji tovariši Met?., J • "kaj sem samo m * u p vs« 0' M bf' s«"11; p* v v«; a*' n jVl odvrne To- ^otoniii; seifMe tudi omago-■ r v vašo nevar- m fllto1 na pomoč." nekako ču- JiJec tel *29 rešil 86 Zahvalivši se 5 w' jame jokaJ'e "Oh I!1Čatl ter si lase »Ha,., v 0je Premoženje, 42 sem !e So Požrli valo- tar T naJ'te 1 onva nesre, cen človek!" tako. opomi- ne oti r.Zahvalite Bo-^Po^^^nje, ko so % ni w V val°vih." sT!1 niC s^ati ni-Ki^erim ga jeTo. ježal'in i h neprene-0 Prek i dnJič jel celo J el 2? P0Če»Ja«ji> huH ?1' kako more L° biti' ki je ^udo^ ka;' tren°tki z »bežal grozo- J11 bi] ? Vdelo se mu je .If^jih i' kedaj v'del. Bil a1 i ^ ka',cokat in njegov JPansk mn°go zvijače. P^uj^vljen i„ v ' ? 2atakni lmel dva sa-fnje- ki edino pre- Tomaž kje bi Pa ni se Slednjič ga * otei •.p1 ^ ko se je ntu i S če v^e»ujeni Jurij '»le.. Vd» tolika,vi i Pravi , t, J bnga 1 P1«ječ zanič- lj Si,. 111 spanj- r , ^ kraje ^Sitl ka Irii Kranjec" 110 ^ k7i,Pravi Tomaž " kakor blisk pre-^eteklost. Pri bil nekda- 0r blisk P^tekfost j Sn ° Je bil nekda-»ta 0 strič- \ v spo- f fanti pretekl°in C ,^ožantne spremenil v '• ^ J\0na lisičj sAaž 6 Vendar na vek imel seda-i morrl 0 njeg0-K ^ 2 celo O že-Zato se m 3raj je Čeravno nekako nerad, dal S se je ptujec vendar slednjič j pregovoriti ter jel pripovedo-j vati: "Jaz sem rojen Kranjec, do- j raa doli ob Savi blizo Hrvaške- i ga, — vsaj 'vi, vem, da ne ve-1 ste, kje je to,v zatorej ne bom | kraja natanjko opisoval. —! Oči so mi zgodaj umrli, mati! pa so bili še živi, ko sem zapustil svoj kraj. V mladosti sem živil se s tem, da sem skrivaj prenašal tobak s Hrvaškega, bil sem. kakor pri nas pravijo kontrebantar. Hodilo nas je več skupaj, in marsikatero smo udelali leblajtarjem, tistim zelenim, da so potlej na nas pomnili. Najbolj znan pa je bil Strugarjev Jurij—namreč jaz, čeravno sem bil takrat še mlad. t Neko nedeljo popoldne ci-tram cent tobaka čez mejo. Sotlo sem bil že prekoračil in nobenega leblajtarja nisem srečal nikjer. Ko sem že večjo nevarnost prestal in prišel na Kranjsko, skrijem tobak v grmovje, potem pa ležem v senco, da bi' s odpočil. Kmalu na to pridrdra kočija — prav lepa, čisto nova kočija je bila, in v njej je sedel bogato oblečen gospod. Kočijaž je bil štramast dedec, ne vem kako je ravnal, da je zavozil v cestni graben. Kočija se zvrne in prednje kolo potere. "Tukaj-le bo pa treba vzdigniti." pravim sam pri sebi, ko opazujem vso to neumnost izmed smrečja, "ta človek ima gosposko suknjo, nemara ti da kake bore, če mu pomagaš to kolibo popraviti. Dobro je, kjer se kaj dobi." Brž se prislinim zraven, zgrabim pri zadnjih kolesih in kar nakrat bila je kočija na cesti. Potem popravim kolo, kar se je najbolj dalo, zavozim sredi ceste, da bi kočij až še enkrat ne zvrnil v graben ter hočem iti. "Stoj!" pravi oni gosposki človek, "to-le imaš nekaj za pijačo," in stisne mi v roko srebrni tolar. "Bo že." pravim, za takov denar bi celi dan vzdiga-val kočije." Pa to še ni bilo vse. Med tem, ko je kočijaž becal konje in jih klestil po čeljustih, kot bi bili oni krivi njegove okornosti, pogovarja se gospod z menoj. Popraša me vse natanjko kaj in kako, od kod sem, kaj delam itd., kakor je pri tacih ljudeh navada, ka- ni hotel ta- dar pridejo v dotiko s kmeti. Zelo važno je na bojišču, dv sri komunikacijske zveze v redu. Slika nam lcaže britskega vojaka signalnega oddelku, ki hiti popravljati telefonsko zvezo na bojišču v Severni. Afriki. Mladostne sanje in želje so se mu uresničile, ko je general Sir Harold Alexander vodil prvo lokomotivo, ki je peljala PO novi progi Beijrut-Tripoli v Srednjem Vzhodu. Poveljnika vidimo v prostoru strojevodje na lokomotivi. kako se lučajo Kovačevi presiti in preobjestni otroci s češp-ljarrfi. To Klančiarju ni bilo prav. Glasno je svaril otroke in njihova roditelja, naj ne počenjajo tega, in pristavil sa-mosvestno: "Kaj sem jih obiral samo enkrat?" "Vas lepo pro-o-osim," zavpije nevoljno zet, "pojdite raje spat! Kdo vas potrebuje tukaj ?" Martin se ga je bil namreč na račun prihodnje slivovke že navlekel v žganjarnici. Klan-čai4 je zopet nevšečno pogledoval obiralce in molčal. V srcu se mu je dvigal stud vsled tolike nehvaleižnosti. Odgovoril bi bil, pa se mu je zdelo nevredno. Otroci so začeli že pravo vojsko, in dozoreli kakor nedozoreli plodovi so jim vrlo nadomeščali sovražne krogle. Nekoliko takih krogel prileti tudi staremu očetu v hrbet in v glavo. Maček je s povzdignjenim repom zbežal z vrta na varnejši kraj, Klančar se je pa osor-no pritožil zetu in hčeri. Toda zaman. Sapio rahlo svarilo so otroci ravno toliko slušali, kolikor starega očeta pritožbo. Slednjič je zarohnel še Martin: "Ali vam nisem rekel, da pojdite strani — nerodnost sitna? Zapovedovati znam že sam, saj moram tudi opraviti vse Sam. Zato pa . . . "— je kričal ka rišču pridružil pes Čuvaj in ga spremil v čumnato, kjer je poslej starec molčal, vstrajno molčal, da se je naposled zdelo tudi njegovi hčeri tega molka že več kot preveč. Šla je in nagovarjala očeta iz huda, iz lepa, s solzami, z obljubami, z otroško udanostjo. Nič! Oče je močal ko grob. III. kor zbesnel Klančar ju prejšnji poziv, naj odide. Kakor za odhodnino je pri-I frčala prav debela češplja na ! Klančarjev pohabljeni klobuk, j da je milo zaječal, potem pa j zapodil palico za nagajivimi | paglavci. Ali za palico je mo-j:a tudi sam, zakaj Martin je pritekel s prek! j o proti njegovi glavi, zaklel prav robato in mu pretil grdo, jezno. Opote- resno ugibal, kako bi si zbolj- Za obranimi češpljami je izginilo z drevja počasi tudi listje. Ptiči so zapustili naše poljane. pusto in prazno je bilo na vrtu in polju. Tudi pred Kovačevim hlevom je bilo pusto in dolgočasno. Ob solnčnih dneh se je tam ^rel sam črni maček. Klančarja je zeblo, pa si je zapenjal jopič, ogrinjal staro suknjo in se stiskal v kot svoje vlažne čumnate. Ob nedeljah je presedel po cele ure v cerkvi, rožljal z molkom po klopi ali pa močil klop s solzami. ,VČas ženska se sprejme Sprejme se ženska, da bi strela stari ženi. Nobenega dela. Uglasite se na 885 Alhambra 'd. (41) UJ (Mil ASI kaje se mu je umaknil Klančar. Ni se ozrl po nehvaležnih pobiralcih, ni jih več svaril. Le .irce njegovo je govorilo in ponavljalo besede: "Prav sem vam želel vselej, pa ste me zapodili. Za smeh so vam bile moje besede, odslej vam ne bodo več." Njegova hči je prva slutila, da je ta konec nenavaden in da Martinovo početje ni bilo pravo. Pogledala je za krevljajo-čim očetom in čutila neko mehkobo v srcu. Toda misleča, da se vse za vrši z nekaj tedni molka, ni tega razodela nikomur. Klančar je bil že za oglom, ko je zavpil; "Pa da bi me še pobili, ker ne maram umreti, kadar bi radi! Moj Bog, kaj I sem dočakala!"—Vpil je, da je j odmevalo po dvorišču in do so-Uednjih hiš'; preglašal je nje-| gov krik celo šum vode in čiv-j kanje vrabcev na lipah. Culi so ga tudi na vrt, kjer so obirali češplje. "Nobene več vam ne ukažem, nobene več ne zinem. S tem sem se vam že umaknil s sveta. Amen l" Otroci so se nehali bojevati s češpljami, Martin je trdil, da so še premalo tiste stopinje, ki jih je pomeril za očetom, Ko-vačici pa ni bilo prav, da se je vse završilo tako nevšečno. Ni si moga misliti, da je bilo majhno razžaljenje, če se je oče radovoljno odpovedal želji po ukazovanju. In glasno je očitala Martinu njegovo predrznost. Martin pa je zarenta-čil in ji s'krepko kletvico velel, naj drži jezik za zobmi. Prisiljeno mirno, otožno so nadaljevali svoje delo. Mlajši otroci so se boječe spogledo-vai in drug drugega opozarjali, kako grdo se ozira oče na nje in na mater. Klančar ju se je pa na dvo- šal težavno življenje, ki se res noče končati, kakor 'bi drugi! radi in kakor bi rad. tudi sam. I Začel je prositi Boga, naj ga vendar že vzame k sebi. Toda hkrati se je spomnil, da pot k Bogu nam navadnim Zemljanom ne gre tako naravnost, kakor se je peljal sv. Elija — kar na gorečem vozu. Misel na smrt se mu ni zdela posebno vabljiva, dasi bi ga smrt rešila vseh dosedanjih težav in nadlog. Vse drugače ga je zanimal goreči voz. na njem pa sv. Elija, pomikajoč se v rajsko veselje. Takšno sliko je bil namreč pred leti videl na sejmu. Njegov duh mu je sedaj spel od slike na sejmu k preroku Elizeju, ko strmi za svojim v nebo odhajajočim učenikom Elijem. Od Elizeja se mu je mladosti čili duh povspel >— naravnqst k Eliju na goreči voz. Kakor prejšnje čase v cerkvi v gnječi, odrine tudi sedaj soseda Elija s komolcem, molče, češ: Tukaj je prostora Income Tax Oni, ki morajo izpolniti polo a dohodninske davke, se lahko vso zaupnostjo obrnejo na naš .irad, kjer vam bomo točno postregli. Urad je odprt od 9 zju-aj do 8 zvečer. Matt F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 in IV 0678 __(42) Restavrant naiprodaj Restavracija z licenco za pivo :n vino se vsled smrti v družini proda. Nahaja se v slovenski naselbini. Za nadaljna pojasnila pokličite HEnderson 5649. (39) Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Oblak Furniture Co. S TRGOVINA S POHIŠTVOM ^ PohiStvo in vse potrebščine HEnderson 2978 <> 'O o o t Uradna postaja za PREGLEDOVANJE KOLES! Ako daste pregledati svoja avtm kolesa sedaj, vam ni treba tčakati pri GJL0B0KAR SERVICE STATION NOVE URE: V delavnik: 6 zjutraj do 10 dopoldna, 1 popoldne do 9 zvečer. Zaprto ves dan v nedeljo in »b praznikih- IGNITION SERVICE, POPRAVILA AVTOV, LUBRlKACLfA, IZMENJAVA OLJA—OD 6 ZJUTRAJ DO 11 ZVEČER GL0B0KAB SERVICE STATION 1075 East 185th Street (BLIZU WATERLOO RD.) JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. J OS. JERŠE ....................................................II1111............................ Radelmajer, ki je težko hro-pel od vznemirjenja, se je usedel. ' Štefani bledijo lica, močno se ji dvigajo prsi. Sveti duhovnik naj trpi muke! In prav to hoče! Ne mara za varstvo onega gospoda tam! O Bog! Muke! Vislice in sramotni oder! Mraz jo stresa, nikdar ne! Saj je tako dober! Koliko je stori za blagor duš v Štajru! Pa za njeno! Ne, ne — ne sme trpeti muk! In sodnik jo mora poslušati, saj je zato tu, da bo sojena. "Prosim, gospod, da me že vendar enkrat zaslišite!" je zaklicala. "Prečastiti gospod je nedolžen. Ne smete ga kaznovati, ker sem ga jaz pripravila k procesiji. . . . Mene kaznujte ne njega." "To pesem si nam že par-krat zapela," je rekel Hendel, ki se je nato surovo zadri na Albert "Menih, stopi nazaj. Tvoja sodba je-v naših rokah, svoboščine pa ne priznavamo. Sedaj pa k tej vlačugi, da vidimo, kaj je zakrivila pri procesiji." Albert je rekel: "K devici, gospod." Hendel je jezno pogledal meniha, potem se je obrnil k Štefani, ki je spodobno stala pred njim in je z nežnimi prsti pritegovala belo ruto, da so skoraj popolnoma izginili pod njo krasni lasje, in ni bilo sko-ro drugega videti, kakor njeno čisto čelo in prelepe oči, pred katerimi bi bile morale obledeli vijolice. "Kako se pišeš?" "Švertner Štefana." "Koliko si stara?" "Osemnajst let." "Kje si rojena?" "V Admontu." "Od kdaj si v Štajru?" "Jeseni smo prišli sem." "Imaš še starše?" "Oče so umrli." Rdečebradi Bertold se je ne- V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE, KAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ LJUB LJENI IN NIKDAR POZABLJENI SOPROG IN OČE Mihael Knez ki je zatisnil svoje Mase oil dne 10. februarja, 1941. Kruta smrt čemu odvzela si nam dragega očeta? Kar najdražje smo imeli spravila si ga od nas. Kje ete, kje ste. zlati ata, tužno vsem nam je po vas, da bi se odprla vrata in. nrikaeal Vaš obraz. i Rane v srcu so odprt«, srce skeleče krvavi, tiho nosimo bolesti, da nobeden to ne ve. Sladko spite v kraju večnega miru, ljubi soprog in dragi oče, večna luč naj sveti Ti. Žalujoči ostali. MARIJA KNEZ, soproga in hči ANGELA. Cleveland, O., 16. februarja, 1943. kolikb naprej nagnil roa. svojem stolu ter je vprašal: "Nimate li v Štajerdorfu gostilne 'Pri jelenu'" Štefana se je sramežljivo obrnila proti kraju, od koder prihajalo vprašanje, ter je rekla: "Da, gospod." Niste li tudi v Admontu imeli gostilne?" "Da, gospOd." "In to ste prodali?" je vprašal sodnik, ki je svojega sorodnika meril z mrzlim, pogledom. Štefana je prikimala. Nenadoma ji postane tesno pri srcu; ni vedela, kaj se ji je zgodilo . . . boli jo v dno duše, ko se spomni nar hišo ob vodi . . . peče in žge jo, da mora stati pred sodnikom. . . . Ustnice se ji tresejo. . . . Kaj se bo še z njo zgodilo? . . . "Ni li bila to Gordonova gostilna?" vprašuje Bertold. "Pred časom sem se mudil v Admontu in sem prenočeval pri Gordonu, kjer sem pil sicer pristno vino, ki je bilo pa silno lahko; mošt je bil pa jesi-hast," se je obrnil k drugim gospodom. "Ne glejte tako temno, ne držite se tako kislo! Ta ufooga revica! In ti, bratranec Joaliim^ ne bod|i tako trd, tako železnotrd — to je vse pretrdo, pretrdo! — Torej Gordonova gostilna ni bila vaša?" je ponovno vprafial Štefa-no. 'Ne," je odgovorila, "Gordo nova je druga na£o ima sedaj Virig." "Ni li nič donašala?" vprašuje Bertold, ki se mu mfšijo ščetinaste rdeče obrvi. "Ko so zboleli oče, nam je začelo slabo iti," je odgovorila deklica. "Sicer bi ne bili ni kdar zapustili Admonta ... 1 Globok vzdih' se ji izvije ia prsi. "Ubožica," je mrmral Bertold in je motril z očmi svojega mogočnega sorodnika. "De klica je tako ljubka. . . . Poj di, pojdi, Joahim." Toda strašni obraz krutega gospoda je bil kakor iz brona vlit, niti za las se mu ni izpremenil, ko je nadalje izpraševal "Kako dolgo že poznaš onega človeka tam?" Pokazal je na duhovnika. "Katerega človeka," je »odvrnila nejevoljno dostojanstveno. "Meniha Alberta," je jezno dvignil Hendel svoj glas. "Od Božiča sem." "Si pridno obiskovala njegove psovalne pridige?" "Večkrat sem poslušala njegove lepe pridige," je odgovorila; njene oči so bile kakor dvoje svetlih zvezd, sodnikove pa kakor dvoje ostrobrušenih bodal, "In odtod ga tako dobro poznaš — ali " Gledala je predse. "Odkod ga še poznaš?" V zadregi se je ozrla okoli sebe. Kaj naj reče temu lu-terancu? "Odgovori!" je velel. No, saj bom, daje pogum sama sebi. Saj ni nič slabega. "K sveti spovedi hodim k njemu," je tiho odvrnila. Čmobradati sodnikov obraz se je zaničljivo skremžil, da jp deklica plaho zatrepetala. Ta mož pozna svet in njegova kriva pota, toda nima pojma o božjih potih. Že od začetka sem je zasmetiljlvo zrl na nežno skrb, ki jo ima deklica za meniha, "in ki jo t®, vrača deklici; mislil si je pač, kar mislijo otroci tega |tveta. Sam j otrok mesa ni urael potov bož- je milosti. Sedaj, ko mu je deklica razkrila, da je Albertova izpovedanka, se je porogljivo nasmejal. Kaj ume ta človek o ljubezni, katera zecMnti dve duši v Jezusu in za Jezusa! — Zasmehuje deklico, nad katere glavo nevidno plava svetniški venec, in si misli "Torej v iz-povednici se je našel čedni parček. — Lepo." Še z bolj osornim glasom je vprašal deklico: Ker si njegova verna učenca, si pač tudi sinoči poslušala njegovo ropotanje, zato je pa gotovo prišel nadte sveti Duh, da si hotela v kužni kraj na božjo pot." Ne v kužni kraj," je odločno zavrnila. "V Veng smo ho-eli, na sveti kraj, kjer Bog zdravi kugo. in varuje pred njo. — Gospod Albert pa sinoči in bil na leči. Držal je v roki Najsvetejše," — ljubko je pripognila glavo, — "ter je vzel slovo od Štajra in je prosil nad nas božjega blagoslova. Preden je dal blagoslov z Najsvetejšim, sem prosila pre-častitega gospoda, naj nas pelje na božjo pot v Veng. Šele potem je vprašal, kdo hoče romati ž njim." "To si si sedaj izmislila, da rešiš meniha, svojega prijatelja?" "Nisem si izmislila, Bog mi je priča, gospod sodnik, govorila sem resnico," je pogumno rekla deklica. Menih je stopil nekoliko naprej. 'Da, resnico govori, in kdor trdi, da laže, obrekuje angela, ki ne pozna laži!" je zavpil s tresočim se glasom. "Res, prosila me je, da gremo v Veng, toda, da ji je prišlo kaj takega na misel, sem ji dal povod jaz, ki sem jo tako vodil. . . . Vzgojil sem jo, da pogumno izpričuje našo vero in zaničuje svet in njegovo veselje, tega me pa ni sram." I Zopet se je Hendel poroglji-j vo smehljal. "Res je genljivo, kako izku-i Sata ta dva človeka z lažjo iz-rezati drug drugega. Skoraj bi rekel s Tertulijanom ginjenega srca: Glejte, kako se ljubijo. Nočem dalje preiskovati, v koliko si ti, menih, nesramno vplival na to osebo in jo pripravil k upornemu dejanju, gedim tu, da kaznujem tebe in njo." "Švertneričina hčerka!" je zopet osorno rekel deklici. "Kako pa, si li vedela za mojo kužno postavo? Povsod so jo razbobnali. Si jo li slišala, ali ne? ''Slišala sem jo!" je odgovorila. "Že, slišala, pa ne razumela," se je vtaknil vmes rdeče-bradec Bertold, ki je že prej tako prijazno govoril s siroti-co. "Glavo stavim, da je ni umela. Saj je tako obsežna, jaz sam sem jo moral dvakrat, trikrat slišati, potem šele mi je šla v glavo. Stavim, deklica še ne ve dobro, kaj je kuga." "Tako meniš," je odgovoril Hendel, ki mu je plaval zaniče-valen posmeh okoli ust, ko je z jeznim pogledom streljal na svojega dobrovoljnega bratranca. "Ker ima par lepih očesec in ima jamico na pod-bradku, ji starec že hiti na pomoč, tak je." "Pa naj sama pove. Švertneričina hčerka, ta-le gospod tamle pravi, da nisi umela postave. Si jo li umela? Kaj je stalo v prvi točki?" "Rekli ste," je glasno in jasno odgovorila — tako nekako bo sodnji dan angel našteval grehe onemu, ki bo stal na levici —: "Da je farna cerkev na gori okužena in da jo boste zaprli, I ALLEN ZDAJ! . prvi v Clevelandu kaže Guerrilla heroes of a nation that' refuses te ter da so nevarne katoliške po-božnosti, verske vaje in romanja, vsled česar vse to prepovedujete, in ste s strogimi kaznimi žugali onim, ki bi šli v našo staro cerkev in ki bi šli na romanje." "Prav dobro si si zapomnila. Gospod Bertold, ali ste culi?" "Pa le ne ve, kaj je kuga," je trdovratno trdil rdečebra-dec. Taka uboga, uboga revica naj bi ne imela zagovornika tu, ker je bila ravnokar oproščena prava vlačuga--. Ne, kaj more on za to. "Torej, dete, povej, kaj je kuga, pa natančno!" je vprašal ter je ogledoval krasno dekličino postavo s svojimi malimi očmi. Da bi le ničesar ne vedela, Bog varuj! Deklica je pomislila: "To je silno huda bolezen." "Huda bolezen je tudi davi-ca. Nič ne ve," je zadovoljno ugotovil Bertold. "Ne, počakajte." je prosila in je pomišljajoč položila dva prsta na nežno lice. "Že vem," je nato mirno rekla. "Bule so, ki se prav hitro prikažejo, potem modre in rjave, kak J hajale od udarcev; pride kmalu smrt, grozen smrad, in okusi, mora umretjj "Prav dobro ve!" H no zagrmel sodnikov' bro si slišala kužno F jo tudi umela, toda »j la k srcu. Dalje! »flJ več romarjev preg°v®|0.40 (Dafce prihodU''!^. 0- PHILIP DORN ANNA STEN E JC S T R A ! "Women at Arms!" TO JE AMERIŠKA SERIJA Vojaški vlak. Prosimo informacij. Kartun. Novice. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDKOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 49. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24% če haid dobro sebi ta svojim dragim, zavaruj se Pri najboljši. po-fitORi ta nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEONOTL kjer m lahko »varuje* xa »mrtntae, ra«ne poškodbe, operacije, proti beTerai ta enemorfosti. K. S. K. JBDNOTA sprejema mošku in ženske od 16. do 6C. leta: otr«k« r» takoj pe rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilj«. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje debe od »250.00 do 95,000.00. K. S. K. JEDNOTA J« prava mati vdov in sirot, če Se nisi član aH Monica to mogočne ta bogate katoliške podporne onranwacije. po-trndi m ta nrtotepl takoj. Za polnmtta o zavarovanju ta za vse druite podrobnosti M »Brnite na uradnike ta uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: < GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. J°liet, Dl. 1895 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjamo, da je kruta smrt pretrga'® življenja našemu ljubljenemu soprogu oziroma očeta Joseph Podborše* Umrl je dne 12. januarja po eden teden trajajoči bolezni . Star je bil šele 47 let. Pogreb se je vršil dne 15. januarja iz J^T Želetovih prostorov v cerkev sv. Vida ter od tam na Calvary pokop® kjer smo izročili njegovo truplo v naročje materi zemlji. rj R 21 L011 K si; so Se -raln red JubI Po8 itra" So od »asi Ki: Vil Alo 29. !oru vas U kija hov. ,icfHčij; Pokojnik je bil rojen dne 14. marca, leta 1895, v vasi Dobrav® «6] ket je Si Črnučah nad Ljubljano, kjer zapušča mater Polono Podboršek sestre, Ano poročeno Fritz, Tončko poročeno Peruzzi, Ivanko P"1^ L> Saiger in Lojsko, ter več sorodnikov, tukaj pa zapušča brata F*® ^ k, ■ mene žalujočo soprogo in tri nedorasle otroke, v starosti od 8 do 1 pjfft^ V Ameriko je prišel pred 21. leti. Bil je član društva Naprej št. 5 S-"' ter unije M.E.S.A. Local 19. v ^ Srčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so nam nudili prvo pomoč v ^ bolezni in smrti in sicer: njegov brat Frank in naši prijatelji Mr. »n Kelly Sintic. jo! V dolžnost si štejemo, da se tem potom zahvalimo vsem, ki so P^ tako krasne vence h krsti ljubljenega pokojnika in sicer: Bratu ki i # k na lE; "1 0' 19: biVa: M. N liz fr» J" Podboršek, Mr. in Mrs. Kelly Sintic in Private Albert, Mr. in Mr»\ J Dodic, Mr. in Mrs. Frank Tegel, Mr. in Mrs. John Persin in druzm'y in Mrs. John Mihelič, Frank Jereb, Mr. in Mrs. F. Turk, Mr. f Tekaucic, Mr. in Mrs. Joe Trebeč, Hodge School Teachers, Mr. Joe Franceskin, Mr. in Mrs. Elmer Barastow, Mr. in Mrs. Stanley . Mr. in Mrs. Valentine Gorjup, Mr. in Mrs. Joe Polanc st., družim ■ društvu Naprej št. 5 S.N.P.J., uniji M.E.S.A., Local 19 ter Šuštarjem ^ clairske okolice, Mr Rudy Kozan, Frank Longar, Frank Urankaf* Hace, L. Gyacki, L. Lazarovski, Jack Sandus. «.,,1 Srčno zahvalo naj sprejmejo tudi sosedje in prijatelji iz E. 76tn ^ . Donald Ave. za vence in pomoč v denarju. Hvala tudi vsem, k® je, nam darovali v denarju in sicer: Mr. in Mrs. Trebeč, Mr. in Mrs- ^ Mr. in Mrs. Persin, Mr. in Mrs. Ed Grum, Mr. in Mrs. Lukanc, Mr- ,Il.f i> Korošec, Mr.in Mrs. Kobal, Mr. in Mrs. Može, Mrs. Knez, Mrs. Bavec, Mrs. Mahne, Mr. in Mrs. Močnik, Mr. in Mrs. Meserko, Mr. in Mr»..fi ne, Mrs. Močilnikar, Mrs. A. Zupan, Mr. in Mrs. Bretzel, Mrs. *> jj, Euclida, Mr.' Louis Zaic, Mrs. Ana Podboršek, Mrs. Zaic, Mr. »* j|f< Bizil, Mr. J. Yerman, Mrs. M. Zeval, Mr. in Mrs. Unetich, M. MaK® W ih Mrs. Saurich, Mr. in Mrs. Kovačič, Mr. in Mrs. Levstik, Mr. lfl jp Rebolj, Mr. in Mrs. Marn, Mr. L. Majer, Mr. in Mrs. Ackun «*" Debevec. Jfi Zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile br \ no v poslugo pri pogrebu: Mr. John Dodic, Mr. Joe Tekavcic, Grum, Mr. Joe Trebeč, Mr. John Persin, Mr. Elmer Barastow. Hvala vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškemu 0 vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno »'J pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Enako bodi izrečena 25 j pogrebcem, ki so nosili krsto. Če sem slučajno katero ime pomotoma izpustila, prosim* oprostite, ker se želim vsem prav iskreno zahvaliti. ff'j Ljubljeni soprog in oče! Kako strašno je prazna naša hiša, od jt® med nami več ni. Zaman Te iščejo naše solzne oči in zaman čak® p Tvoj povratek naša bolesti polna srca. Odšel si tja, odkoder ni ^ Spominjali se Te bomo, ljubljeni soprog in oče, z ljubeznijo v nafc1& / dokler bodo utripala, in dokler se ne snidemo enkrat na kraju v miru. Žalujoči ostali: Antonija Podboršek, soproga Antonija, Vilma, hčerki Joseph Jr., sin Cleveland, Ohio, 16. februarja, 1943. 'a Or *loč »0 •la > ""p 12a] ia ■, z ( 'ia, •ar Ki'o M INo No lb Jai S Nj, N H pan H Si jVs Nj S flia K or, % J* 1 K V,