Štev. 121.
V Ljubljani, ponedeljek, 29. meja 1922»
Leto II.
Izhaje vsak de-
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45’—
Uredništvo in upravnišivo v Kc pitarjevi ulici šIm, G — »elefor uredništva štev. 50 — telefon = upravništvs štev. 328 =
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22*50 za en mesec Din 7'50
v upravi stane mesečno Din 7*- Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Razkritja ravnatelja »Jadranske ban-*®< Kamenaroviča o manipulacijah bivšega vodstva te banke z raznimi mnogomili-jonskimi fondi v prid nekaterih ožjih pripev dr. Žerjava, o tesnih zvezah tega zavoda z vodstvom demokratske stranke in Socialdemokratskimi napravami, o oškodovanju javnega premoženja v korist posameznikov in tako dalje, nam odkrivajo globok vpogled v vzroke demoralizacije na-®ega javnega življenja.
Na podlagi teh dejstev vidimo, kako se je navdušenje ljudstva za narodno svobodo ^ neodvisno državo leta 1918 izrabilo v ^rho obogatenja posameznikov, kako je Racionalna misel služila za plašč verižni-stvu in kako so umeli ti krogi spraviti poetično živlenje osvobojenega naroda popolnoma v odvisnost od bančnega kapitala 111 izpremeniti gotove politične stranke v ®ksekutive upravnih svetov bank.
Posledice so nedogledne. Načela iz-ftobljajo v javnem življenju čezdalje bolj ^ojo veljavo. Kapitalizem si vdinja posameznike, da slepijo mase z narodnimi, državnimi, kulturnimi frazami in tako pridejo s pomočjo ljudstva do vodilnih mest v Zakonodajnih zastopih, v vladi, v upravi, katera potem služi bankam in podpira njihove kupčije. S tem se trujejo tudi široki ®l°ji ljudstva, ki vidijo, da je vse le »gšeft« ^ temu primerno sami zapadejo dan na ?an bolj materializmu. Vzori izumirajo in ^ginjajo; vse življenje se vrti okoli dobička.
Tako padamo globlje in globlje.
. Naloga vseh dobro mislečih je, da pridemo iz tega močvirja. To je mogoče le z organiziranim delom v ljudski stranki. Na-]°^a. -liudske stranke je, da pobija pluto-*ratizem, samovlado bančnega kapitala in i?.,D-!e2a izvirajočo korupcijo na vseh po-*jlh. Organizirati delovne sloje ljudstva in Pobijati trote človeške družbe, pospeševati Zdravo zadružništvo, širiti ideje korenite Preobrazbe človeške družbe in izvajati so-Clalni program do svojih zadnjih posledic to je neizprosna zahteva sedanjega ča-da se iztrebi zlo bankrokratstva, ki ra-s‘e kakor rak na našem telesu.
Svinčeni
, v V soboto je imela »Jadranska banka« ®bcni zbor, na katerem je ravnatelj g. Ka-menarovič razkril nedogledne škandale, ki j^ko kompromitirajo ministra dr. Gregorja žerjava, Antona Kristana, Avgusta Prapotnika in dr. Kavčnika — oba zadnja Jvša ravnatelja Jadranske banke. Iz oblega poročila podajamo radi majhnega jJ„°stora le kratke izvlečke. G. Kamenaro-lc je izvajal:
*a«
>Pod nedolžnim izrazom »vojna psiho-se je v »Jadranski banki« ugnezdilo po-^sČanje v disciplini in krnjenju načela pravega poslovanja. Radi tega je bilo od-™vedano gg. Praprotniku in dr. Kavčniku, t*vsta dala pismeno izjavo, da se ne bosta ječala z bančnimi posli. Gotovi elementi P® so intervenirali, da se obdrži stara pra-*n ^a se zav°d izrablja še naprej v ^ankarske in osebne, mnogokrat umaza-ve svrhe. Med omenjene elemente štejemo Prvi vrsti gg. dra Žerjava in Antona Kri-“"a.
. Ko je »Jadranska banka« prosila pri *j1alnem ministrstvu koncesijo za prevoz j^nikov kot zastopnica »Navigazione Ge-v.e.rale Italiana«, je inšpektor dr. Druško-c izjavil italijanskemu konzularnemu za-
jj. Pniku, da »Jadranska« ne uživa naklo-Je^°sti tega ministrstva, pač pa bi se kon-v S|J*a dobila po A. Praprotnikovi »Unionski«;.
»Sodru,a;« Anton Kristan. e Gospod A. Kristan, upravitelj državne-Posestva Belje, nam je predlagal ustalitev trgovske družbe a trois, potom ka-brfe na' se z ene stran* izkorišča državno v s®stvo Belje s cenenim nakupom proiz-ni> .! z druge strani pa socialistične orga-pr ®°ije v Sloveniji s kupovanjem teh istih 0lzvo(lov od omenjene družbe. t0 smo odbili to barantijo, toda tudi ^atrajo Kristanovi drugi iz demokrat-kr t v.rs* sovražni čin napram demonski stranki in Slovencem.
Ce 2 manipulacijo s sekvestiranim svin-m ie A. Praprotnik oškodoval »Propa-
gandni fond za Koroško« tik pred plebiscitom za nekoliko milijonov ter prevaril tudi »Upravno komisijo tehniško-visokošolske-ga fonda« v Ljubljani za milijonske iznose.
Dr. Kavčnik in A. Praprotnik sta fin-girala korespondenco z navidezno tvrdko in s krivimi podpisi prevarila lasten zavod za več milijonov. V korist obeh je interveniral g. dr. Žerjav, a se nanj nismo ozirali. On je tudi to označil kot sovražno postopanje Jadranske banke proti demokratski stranki in Slovencem.
Upravi našega zavoda je bilo priobčeno, da je bil del dobička iz kupčije s svin-
cem namenjen demokrat, stranki. Iz knjig zavoda ni razvidno, da bi se bila demokratska stranka kot taka okoristila s tem denarjem, kar v ostalem potrjuje tudi izrečna izjava blagajnika pokrajinske organizacije demokratske stranke. Dognano pa je, da so ta denar dvignili ožji pristaši politike dr. j Žerjava, k čemur sta jim pripomogla gg. A. j Praprotnik in dr. J. Kavčnik.«
! Tako v glavnem izvaja g. Kamena ro-vič, na katero odgovarja g. Praprotnik v svojem »Poslanem«. Stvar se razvija in bo — če se ne potlači — prinesla na dan mar-sikako tajnost.
Emmm ambnsnufl s
Belgrad, 27. maja. (Izv.) Poslanci Jugoslovanskega kluba Gostinčar, dr. Gosar in tovariši so vložili na ministra notranjih poslov v zadevi razpusta občinskega sveta in upravnega odbora Mestne hranilnice v Ljubljani sledečo interpelacijo:
Pokrajinska vlada v Ljubljani je po nalogu ministrstva notranjih poslov razpustila občinski svet v Ljubljani. Za to ni imela nobenih tehtnih, stvarnih razlogov, kajti utemeljevanje, da so ostala odbomi-ška mesta komunistov prazna, za vlado pač tako dolgo ne velja, dokler ne razpusti sedanje Narodne Skupščine, kjer tudi manjka nad 50 poslancev, prej komunistov. Seveda je v ljubljanskem občinskem svetu stranka demokratov v manjšini, dočim je v skupščini sestavni del vladne večine. Naravno bi bilo dalje, da bi vodil do izvolitve novega občinskega zastopa občinske posle dosedanji od ljudstva izvoljeni župan, toda vlada je postavila gerenta, ki naj uoravlja posle župana in občinskega sveta za nedoločen čas.
Poleg občinskega sveta je pa razpuščen tudi upravni odbor »Mestne hranilnice«, ki ni sestavljen samo iz občinskih od-
bornikov, temveč tudi iz drugih oseb, za določeno dobo. Za ta razpust ni nobenega drugega razloga, nego da se prikrije slabo gospodarstvo v njej in se onemogoči, da se uvede red in pošteno poslovanje v zavod.
Z razpustom občinskega sveta se je ukinilo in preprečilo zakonito normalno poslovanje občinske uprave v Ljubljani, z razpustom upravnega odbora »Mestne hranilnice« pa zopet redno pravno gospodarstvo tega zavoda.
Ker je zadeva velike važnosti in dale-kosežnega pomena, ne le za gospodarske odnošaje občine, marveč tudi za politični ugled vlade same, si Vas, gospod minister dovoljujemo interpelirati:
1. Kaj je dalo vladi povod za razpust občinskega odbora v Ljubljani?
2. Zakaj je razpuščen upravni odbor »Mestne hranilnice« v Ljubljani?
3. Ali hočete oba razpusta preklicati?
4. Zakaj niste vsaj vodstva poslov prepustili dosedanjemu izvoljenemu županu?
5. Ali hočete razpisati v zakonitem roku občinske volitve za Ljubljano?
Kostanjevica, 29. maja.
Včeraj se je v Kostanjevici vršil katoliški shod za leskovško dekanijo. Shod je uspel nad vsako pričakovanje in dokazal, kako globoko in neomajno je v slovenskem ljudstvu vkoreninjeno katoliško prepričanje.
Ljudstvo v celi krški dolini se je že dolgo časa pripravljalo, da čim svečaneje proslavi ta dan. V vsaki vasi v dekaniji so bili postavljeni lepi mlaji, ki so stali tudi ob vseh mejnih točkah kostanjeviške župnije.
Veselo so pokali topiči in zvonovi na vseh cerkvah so na predvečer z ubranim zvonenjem oznanjali približevanje svečanega dne. Na vseh bližnjih in daljnjih vrhovih so žareli v lepo pomladansko noč veliki kresovi. Krška dolina je bila na predvečer obdana od venca številnih lepih kresov.
V nedeljo je že v zgodnjih jutranjih urah napolnila Kostanjevico ogromna množica ljudi iz vseh fara dekanije, pa še vedno so dohajale nove množice peš, na konjih in na okrašenih vozovih.
Okrog devete ure se je pričel izpred farne cerkve razvijati sprevod. Na čelu sprevoda Orli in kmečki fantje na konjih, za njimi četa Orlov, Orlic in naraščaja, ko-stanjeviška godba in požarne brambe iz Cerkelj, Sv. Križa in Maharovca, zastave, župani in občinski odborniki, nepregledna množica žena, deklet, fantov in mož, med njimi v predsledkih posamezne čete Orlov, Orlic in naraščaja s šentjernejsko orlovsko godbo, vozovi in konjeniki. Nepopisen je bil pogled na to veliko in pestro množico vernega ljudstva, ki ga je bilo v sprevodu nad 7000. Še vedno se je razvrščal sprevod pri župni cerkvi v mestu, ko so dospeli prvi že k cerkvi Matere božje Dobrega Sveta na Slinovcah, kjer je bilo že zbra-
Za odpuščene 2elezn5€arje
Belgrad, 27. maja. Posl. Gostinčar je vložil na ministra železnic sledečo prošnjo: Gospod minister! Svojedobno so vložili oni železniški uslužbenci, ki so bili v 1. 1920. povodom stavke odpuščeni iz službe, prošnjo za zopetni vzprejem v službo.
Dosedaj te prošnje niso bile rešene, dasi je pri marsikateremu uslužbencu odpustitev bila velika krivica. Pri drueih pa
nih nad 4000 ljudi. Tako je bilo na taboru zbranih 10—12 tisoč ljudi iz cele Krške doline.
Pod starodavno lipo pred cerkvijo je bil postavljen lepo ozaljšan oltar. Ko je množica napolnila ves obširen prostor pred cerkvijo, je daroval sv. mašo leskovški dekan Kurent, ki je imel kratek, a lep cerkven nagovor.
Po sv. maši se je pričelo zborovanje, ki ga je ctvoril kostanjeviški župnik P o d -b e v š e k , vodil pa posestnik Rebsel iz Št. Jerneja. Nastopilo je več kmečkih govornikov in govornic ter poslanec Stanovnik, ki je govoril o šolskem vprašanju; v imenu OZ brat Langus, ki je razložil pomen in značaj mladinskih organizacij in urednik Kremžar, ki je razložil pomen tiska, njegov dober in njegov slab upliv na ljudstvo.
Ob 1. uri je bilo zborovanje prekinjeno in se je nadaljevalo popoldne ob poltreh.
Popoldne so zborovale posamezne organizacije, kakor Marijine družbe, tretji red, izobraževalna društva, K. Z., Ž. Z. itd. vsaka posebej. Razni govorniki so nastopili na teh zborovanjih in razlagali pomen organizacij.
Ob pol 5. uri so se zopet zbrali vsi na Slinovcah, kjer so se vršile slovesne litanije. Pred litanijami je imel kratek zaključni govor urednik Kremžar, po litanijah pa je župnik Škrjane izrekel lepe poslovilne besede v imenu duhovščine.
Celi dan je vladal lep red in disciplina. Ljudstvo se je zadovoljno, v veri okrepljeno in s trdnim upanjem na boljšo bodočnost mirno razšlo.
Omeniti je velikansko požrtvovalnost ljudi, ki so po 6 ur daleč prišli peš ter so se popoldne peš vračali, kakor n. pr. udeleženci iz Vel. doline. To je požrtvovalnost prepričanih katoličanov.
saisa
je potrebno jemati v obzir v istini žalostne gospodarske razmere, v katerih so se nahajali vsi železničarji.
Ker je stvar poznata tudi Vam, gospod minister, mi ni potrebno nadrobneje razlagati.
Dovoljujem si Vas pa, gospod minister, uljudno prositi, da ob priliki svatbe N j. Vel. Kralja tem ljudem milostnim potom pripomorete do zopetne službe.
Včerajšno nedeljo so se v Kresnicah pri Litiji vršile nadomestne občinske volitve. Lista SLS je dobila sijajno večino — 79 glasov, dočim so združeni nasprotniki z vso silo sklepali 45 glasov. Pri zadnjih splošnih občinskih volitvah 1. 1921. je bila SLS v tej občini potisnjena v manjšino. Dobila je od 16 odbornikov le pet.
Kljub raznim mahinacijam od strani deželne vlade, ki je po dolgem in čudnem izbiranju postavila za gerenta v samostoj-neža prelevljenega bivšega komunističnega kandidata, kljub shodom samostojnežev in liberalcev, je brez posebne agitacije lista SLS naravnost katastrofalno porazila nasprotnike.
Tukaj imajo liberalci in samostojneži dobro predpokušnjo tega kar jih čaka pri prihodnjih volitvah.
nissiiai
© slonsisssisu
Slovenski delavci iz Wesifalške, 450 po številu, ki prihajajo na obisk v rodne kraje, so došli včeraj ob 8.15 zjutraj s posebnim vlakom na Jesenice, kjer jih je na kolodvoru pričakovala jeseniška godba, Orli in Orlice ter mnogoštevilno občinstvo. Po pozdravu se je razvil dolg sprevod po Jesenicah k sv. maši, ki je bila na prostem. Po službi božji se je vršil oficielen sprejem v Delavskem domu. Po obedu so se gostje odpeljali ob 2.10 popoldne proti Ljubljani. Na Javorniku jih je tudi pozdravila sokolska doputacija z dvema zastavama. V Škofji Loki so jih sprejeli zastopniki Orla in prosvetne organizacije ter mnogoštevilno občinstvo. V imenu škofjeloča« nov jih je pozdravil dr. Tomaž Klinar, pevski zbor pa je prepeval na kolodvoru narodne himne.
V Ljubljano je došel posebni vlak ob 4.30 popoldne. Na koldvoru jih je pričakovalo zastopstvo SKSZ, Orli in Orlice s salezijansko godbo na čelu ter mnogoštevilno občinstvo. K sprejemu je došel tudi ljubljanski škof dr. Jeglič in poslanca dr. Gosar in Gostinčar. Ko je pripeljal z zelenjem okrašeni posebni vlak na glavni kolodvor, je goste občinstvo navdušeno pozdravljalo. Slovenski delavci iz West-falske so dcšli pod vodstvom svojih dušnih pastirjev gg. Tensunderna iz Gladbecka, Holtzmanna iz Hamborna, Hogenpetra iz Miirsa ter Instermanna iz Hamborna, nemških duhovnikov, ki so se že pred leti naučili perfektno slovenščine, da morejo vršiti med slovenskimi rudarji in delavci na Westfalskem dušno pastirstvo. Ž njimi je dospel tudi rudniški uradnik g. Fasch-teiger kot zastopnik veleindustrijca Avgusta Thyssena iz Hamborna, ki je sam gmotno prispeval k potovanju slovenskih delavcev v domovino.
Goste je na kolodvoru prvi pozdravil podpredsednik SKSZ, nakar se je zahvalil za lepi sprejem in pozdrav rudar Vincenc Tuhtar iz Gladbecka, podpredsednik društva slovenskih katoliških delavcev. Za tem je govoril predsednik Orlovske zveze na Westfalskem br. Blaž Oblak iz Hamborna, za njim pa hrvatski Orel iz Kolna br. Bojič. V imenu Jugoslovanske strokovne zveze je pozdravil goste poslanec dr. Gosar. Gdč. Micika Dobravec iz Gladbecka je sporočila pozdrave slovenskih Orlic na Westfalskem, nakar je pozdravil goste y imenu Jugoslovanske orlovske zveze predsednik br. dr. Megler. Vse govore je občinstvo spremljalo z burnim odobravanjem.
Sprevod, ki se je razvil s kolodvora po Dunajski cesti mimo glavne pošte pred Ljudski dom, je ljubljansko občinstvo povsod živahno pozdravljalo.
V Ljudskem domu, kjer so se zbrali gostje v veliki dvorani, je pozdravil west-falske slovenske delavce v imenu SKSZ profesor Mazovec, ki je naglašal, da ob svojem povratku v svobodno kraljevino Jugoslavijo Slovenci iz tujine ne bodo našli združenih vseh bratov v tej državi, zakaj mnogo jih je ostalo izven njenih mej, \ zibelki slovenstva, s krvjo namočeni
oroški, v solnčni Goriški, Trstu in Pri-: urju. Ako pa tudi v domovini sami ne i: do našli povsod tako urejenih razmer, k, \ ,r jih pričakujejo, naj vedo, da bo zavladala prava svoboda takrat, ko bo dar
Stran 'Z.
»Novi čas«, dne 29. maja 1922»
Štev. 121,
lovno ljudstvo prosto izkoriščanja kapitalizma. Ko se vrnejo v Nemčijo, deželo redu, urejenega prometa, naj tolmačijo nemškemu delavcu naše razmere ter razvnemajo za krščansko solidarnost med narodi, ki more edina prinesti pravo svobodo delovnemu ljudstvu. Želi, da bi pri prihodnjem pcsciu našli krepko, zadovoljno, gospodarsko dobro situirano državo ter jim kliče: .Dobrodošli v svobodni kraljevini Jugoslaviji!«
G. Tensundem se je zahvalil za lepi sprejem. Omenjal je, kako je lansko leto v avgustu posetil ljubljanski g. škof dr. Jeglič \vesti'aiske Slovence in se udeležil z njimi romanja v Kevelaer. Slovenci na Westfalskem so ostali verni in ohranili ljubezen do svoje domovine. V zahvalo za poset so prinesli westfalški Slovenci škofu dr. Jegliču spominsko sliko. V spomin romanja westfalskih Slovencev v Rajhenburg pa so prinesli s seboj kip svoje zaščitnice sv. Barbare, ki ga nameravajo pokloniti romarski cerkvi v Rajhenburgu.
G. Instermann iz Hamborna je pozdravil občinstvo v imenu onih, ki se potovanja niso mogli udeležiti radi dela in gmotnega vprašanja, dasi bi se radi. Slovenci so v Hambornu znani kot pridni in dobri delavci ter dobri katoličani. Katoličani imajo skupne naloge in zato je potrebna tudi skupna mednarodna edinost.
Zatem so na odru nastopili ljubljanski Orli in Orlice, ki so precizno izvajali razne proste vaje.
G. Kocilja iz Gelsenkirchna je v svojem govoru opozarjal na to, naj bi domovina ne pozabila tistih slovenskih rodbin in otrok, ki so izgubili med vojno svoje očete.
Škof dr. Jeglič se je v kratkih besedah zahvalil za trud in delo nemškim duhovnikom, ki so se že pred leti naučili slovenskega jezika samo, da bi mogli delovati v korist slovenskega ljudstva in izseljencev na Westfalskem.
Nato je glasbeno društvo »Ljubljana« pod vodstvom profesorja Bajuka zapelo »Lepo našo domovino« in več slovenskih pesmi.
Po končanem sprejemu v Ljudskem domu so se gostje razšli po mestu. Mnogi so opravili v ljubljanskih cerkvah tudi svojo velikonočno spoved. Danes zjutraj so odpotovali v Rajhenburg, kjer ostanejo do torka in se vrnejo potem na Westfalsko.
Za odpuščene tobačne delavce«
Poslanec Gostinčar je vložil na min. financije vprašanje, ali hoče dovoliti onim delavcem tob. tov. v Ljubljani, ki so bili potom sodišča oproščeni obdolžitve tatvine, provizijo oziroma povrat v tovarno. To naj bi se zgodilo z ozirom na svatbo Nj. Vel. Kralja.
Proti ¥rang!©vcem v io!-gariji.
Sofija, 27. maja. (Izv.) Protivvranglov-sko čiščenje se nadaljuje. Voditelje so deloma aretirali, deloma izgnali. Zaprli so doslej voditelja vohunske centrale polkovnika Samohvalova, Wranglovega generalštab-nega načelnika generala Šatilova, ruskega vojaškega zastopnika v Sofiji generala Vo-smijatinova, poveljnika vseh ruskih čet v Bolgariji generala Kutepova. Vse Ruse, ki so sedaj živeli skupaj po vojašnicah in vojaških taborih, so razmestili po mestih in vaseh in mora sedaj vsak sam izmed njih skrbeti za svoj obstanek. Oba ruska lista v Sofiji je vlada zatrla. Mnogo Rusov beži čez mejo.
Vso akcijo proti Rusom vodi edino-le Upravna oblast in se bo bolgarska vlada iz političnih razlogov po vsej priliki omejila na to pot ter se izognila velikim procesom pred sodiščem. Zato bodo tudi aretirane voditelje najbrže brez drugega izgnali čez mejo. S protiwranglovskimi odredbami se brezpogojno strinja tudi meščanska opozicija, ki najodločnejše odiranja vsako udeležbo Bolgarije na kakršnikoli novi vojni. O Wranglu je pa sedaj popolnoma dokazano, je imel s svojimi četami v deželah male antante tvoriti avantgardo ob napadu na sovjetsko Rusijo. Vžival je posebno pokroviteljstvo Francije in je Bolgarija sprejela njegove ljudi le na pritisk Francije. Iz sedanje ,;u ravnanja Bolgarije se zato sklepa, da e je osvobodila francoskega političnega vpliva in se odločno okrenila od male antante.
FANTOVŠČINA NA DVORU.
Tini, 29. maja. (Izv.) Po narodnem obič ‘ji' tudi kralj Aleksander predsinoč-njim priredil -fantovščino« v starem dvoru.
ZUNANJE POSOJILO.
Bol/rrod, 29. maja. (Izv.) Ministrski svet 'o imel včeraj kratko sejo, na katerem je ziuuv.ii minister dr. Ninčič redigiral odgovor avrerišk-i vladi na njeno noto o najetja zunanjega posojila. Ta odgovor se je takoj oJroJal ameriški vladi.
Današnfa
Čarih, 29. maja. (Izv.) Berlin 1.86, Holandsko 203.81, Newyork 523, London 23.28, Pariz 47.76, Italija 27.50, Praga 10.02, Budimpešta 0.64, Zagreb 1.87, Sofija 3.92, Varšava 0.13, avstr, krone 0.05375, Dunaj 0.05125.
Dunaj. 29. maja. (Izv.) Praga 207, Zagreb 38.25, Budimpešta 13.05, Varšava 295, Italija 570, London 480, Newyork 11000, Pariz 980, Curih 2060, Berlin 38.50, Holandsko 4200.
Zagreb, 29, maja. (Izv.) Pešta 34.25, Berlin 97.50, Italija 14.80, London 1270, Newyork ček 282—284, dolarji 283, Pariz 26.05—26.20, Praga 554, Dunaj 2.80.
Jolifičn! dogodki.
+ Treba bo vzeti v roko orožje... Na sobotni seji narodne skupščine je odgovarjal minister za notranje zadeve dr. Marinkovič na dr. Koroščevo interpelacijo o nasilju jugofašistov v Dalmaciji. Minister je povedal, da so taki pretepi »navadni«. Ako pa krivca ne morejo najti, ga oblasti tudi kaznovati ne morejo. — To bi držalo. Kaj pa, če oblasti krivcev najti nočejo, kaj pa potem? Potem pride idr. Korošcev recept: »Vidi se, da bo treba, ker vlada ne stori ničesar, vzeti v roke orožje in se braniti zoper napadalce.«
+ Nema kvoruma. Na izbore! Na sobotni seji narodne skupščine bi se imela vršiti debata o zakonu radi ministrske odgovornosti. Ker pa je opozicija zapustila zbornico, se je pri glasovanju izkazalo, da vlada nima kvoruma. Lepa vlada, ki nima v zbornici niti toliko poslancev, da bi bile seje sklepčne. Opozicija gotovo ni zato tu, da bi podpirala lenobo vladnih poslancev. Vlada naj razpiše volitve in dobili se bodo delazmožni ljudje.
+ Don Sturzo o Rusiji in Nemčiji. Voditelj italijanske ljudske stranke Don Sturzo je v Genovi govoril s poročevalcem ameriškega lista »Herald« o Nemčiji in Rusiji-Dejal je: »Obnovljenje odnošajev z Rusijo je moralni in državniški problem, kojega rešitvi mora pripomoči cela Evropa, čeprav ni upati na hitro obnovo, dokler so finančniki in politiki na čelu konference ter neumorno zaposleni s tem, da ugrabijo surovine Rusije. Evropa pa bo imela večji dobiček od obnove Nemčije. Komunistične tendence niso prav nič hujše kot je kapitalistična požrešnost, ki hoče oropati Rusijo, dočim se dela kot da jo hoče rešiti. Nemčiji bi se moralo dati inozemsko posojilo, da bo mogla plačati svoje vojne dolgove. Vsi narodi bi morali biti pripuščeni v Ligo narodov. — Ideal Sturzov je apolitična internacijcnala«, temelječa na najširših principih bratske ljubezni.«
JDnevni dogodki.
— 26. mednarodni evharistični kongres v Rimu se je vršil te dni ob navzočnosti papeža Pija XI. Na otvoritvenem zborovanju je bilo 30.000 oseb, med temi do 200 nadškofov in škofov. 25. t. m. je imel v Petrovi baziliki slovesno sv. mašo sv. oče; prisostvoval je tudi dipiomatični zbor pri vatikanu.
— Stara Vrhnika. Prostovoljno gasilno društvo obvešča vsa druga različna društva, da priredi v nedeljo, dne 9. julija t. 1. vrtno veselico. Vsa društva v bližini naj blagovolijo to upoštevati in ne prirejati svojih veselic na ta dan.
— Pritožba iz Ljutomera. Pri nas se pridno vrše priprave za okrožni sokolski zlet. Pripravljalni stroji funkcijonirajo tudi po uradih od davkoplačevalcev plačanih. Na naši ljutomerski pošti je tovarna za izdelovanje srečk. G. nadpoštar jih reže, pismonoše in gospodične jih pa pridno sučejo, in to seve med uradnimi urami. Oe pa prideš na pošto po znamke ali dopisnice, pa moraš ponižno čakati, ako ne prideš s poklonom »Zdravo«, na milost, da končata gospodični svojo srčkano privatno debato! Tako daleč smo toraj prišli. Čuj kmet in delavec, ki moraš s celodnevnim težkim delom plačevati davek in vsak čas zvišane poštne takse, ti plačuješ obenem tudi sokolske pisarne-tovame in delavce za srečke sokolskih prireditev. Višje poštno ravnateljstvo se zgane le takrat, da odpusti kakega nastavljenega klerikalca na pošti. Ako dandanes nisi povsod na mestu za sokolskega hlapca, te imenujejo za pro-tidržavni element... — Davkoplačevalec.
— Velika goljufija na Dunaju. Trgovec Ernst Paul, rojen leta 1890 v Neukir-chen, poročen, nazadnje stanujoč na Dunaju XIII. je kupil od tvrdk Einohrl in Ma-nuswill II čevljev v iznosu 38,000.000 Ka ne da bi plačal. Čevlje je prodal za znesek 15,000.000 Ka ter s svoto 11,000.000 K pobegnil.
— Kdo izmed vrnivših se ruskih ujetnikov bi vedel povedati o Janezu Erženu, glavnikarju iz Pungerta p. Škofji Loki. Imenovani je služil pri 27. pp., i. bat, 3. komp. v Galiciji in je bil meseca marca 1915 odpeljan v rusko ujetništvo. L. 1916 ie bival v Aschabad (Kaspiško je-
zero) in 1. 1917 se je oglasil iz Perma. Pojasnila proti pokritju stroškov prosi Marija Eržen v Pimgertu št. 12, p. Škofja Loka.
£jub!janski dogodki.
Ij Westfalski Slovenci so se odpeljali v petek ob 4. uri pop. iz Oberhausa pri Duisburgu ter so dospeli v Monakovo v soboto ob 4. V Jesenice so došli včeraj dop.
Ij Seja krajevnega odbora SLS sa šiško bo imel sejo v torek, 30. maja ob 8 zvečer v prostorih »Reininghaus«. Krajevni odborniki, pridite vsi!
Ij Sestanek pol. odbora SLS za frančiškansko župnijo se vrši danes ob 8. zvečer v kleti delavskega konsumnega društva na Kongresnem trgu.
Ij Cvetlični dan za Bitolj je delal včeraj »Orjuncem« precej sitnosti in težav. Vsiljivim nabiralkam in spremljajočim kavalirjem je občinstvo odgovarjalo na mnogih krajih, da jugofašistov ne bo podpiralo, ali pa je šlo z mirnim prezirom mimo njih. Prav je tako!
Ij Izgubila se je v nedeljo okrog 6. ure zjutraj pred glavnimi vrati stolnice srebrna svetinjica Brezmadežne na srebrni verižici. Na verižici je bil pripet tudi znak sv. Frančiška. Verižico je našel neki moški, ki se uljudno naproša, da jo izroči v zakristiji v stolnici.
Jtaša društva.
d Šentpeterski Orel v Ljubljani ima svoj fantovski večer v torek ob 8. uri in ne v sredo. Pridite zanesljivo vsi!
Izdaja konzorcii »Novega Časa«,
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Poslano.*
Na občnem zboru Jadranske banke je sedanji ravnatelj, g. Kamenarovič, imel drzno čelo mi očitati celo vrsto nekorektnosti v mojem poslovanju za časa, ko sem bil ravnatelj tega zavoda. Mnogo teh očitkov spada v interno kritiko gospodarskega vodstva Jadranske banke in le mož, kakor je g. Kamenarovič, je mogel imeti to neokusnost, da teh očitkov ni iznesel pred upravo, marveč jih je v več jezikih razširil po svetu v posebnih brošurah, ter jih razglasil tudi po časopisju. G. Kame-naroviča metoda je značilna sama na sebi; očitki in obtožbe so izrečeni, ne da bi meni prej kedajkoli bila dana prilika zavzeti svoje stališče in pojasniti svoje delovanje v zavodu.
Nisem političen, temveč poslovni človek. Nikdar se dosedaj nisem proti kritikam in govoricam, kojih predmet sem bil, kakor vsak gospodarski strokovnjak, mnogokrat tudi jaz, branil z izjavami in polemikami po časopisju. Opustil sem to, ker smatram, da je mesto gospodarskih delavcev v poslovnem biroju, ne pa na javnem trgu in da voditelji naših gospodarskih podjetij, ki se spuščajo v politično areno, vodijo na to polje brez potrebe^ tudi svoje zavode.
Tudi tokrat bi prepustil le sodišču, da razsodi o očitkih, ki jih je dvignil gospod Kamenarovič zoper mene. Ker pa me g. Kamenarovič javno obtožuje, da sem zlorabil svoj položaj in pri prodaji svinca, sekvestriranega od države, oškodoval v težkih časih pred plebiscitom koroški fond in da sem prevaril tudi upravno komisijo tehn. vis. fonda, za milijonske iznose in to v svojo korist in me torej dolži težkega nacijonalnega zločina, mi nalaga čut odgovornosti, da se topot takoj zatečem^ k javnosti. Nihče mi ne sme zameriti, če pri tej priliki povdarim, da sem °d nekdjtj čutil dolžnost, da poleg poslov, ki mi jih je nalagalo vodstvo velikega denarnega zavoda, obračam svojo pozornost raznim nacijonalnim, predvsem kulturnim težnjam naše ožje domovine. Lahko bi apeliral na voditelje mnogih naših takih inštitucij, pri katerih osnovi ali povzdigi sem imel priliko sodelovati! Do danes sem bil pa najbolj ponosen na to, da 3em s svojo inicijativo in vnemo pomagal ustanoviti fonde, iz katerih je narod črpal sredstva pri reševanju dveh svojih največjih vprašanj — koroškega plebiscita in ljubljanske visoke šole. — Ustanovitev fondov za ta dva namena, njih organizacijo in udeležbo na dobičku iz prodaje svinca, način kupovanja in prodajanja, se je določila po medstrankarskem dogovoru ob odobritvi deželne vlade, cene za matere se je svinec prodajal, so bile vedno odobrene, ne samo od drž. uradov, temveč tudi od pri organizaciji cele transakcije udeleženih faktorjev, od katerih je bila Jadranska banka le eden izmed ve-čih. — Koroški fond je tako dobil, glavno po moji zaslugi, tako ogromne zneske na
* Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odeovorntv
razpolago, da mu ni bilo nikdar treba »apelirati na najsiromašnejše« in da je pri likvidaciji koroške akcije ostalo državi na razpolago še mnogo milijonov. — Obračun o nakupu in prodaji svinca za koroški fond se je nedavno izvršil pri pokrajinski upravi brez mojega sodelovanja, ne da bi se bil s strani, ki je bolj poklicana varovati nacijonalne in državne interese, nego g. Kamenarovič, napram mojemu poslovanju izrekel najmanjši očiteic
Pribijem, da se nisem ne pri koroškem, ne pri tehn. vis. fondu okoristil, niti z vinarjem, kakor mi to očita g. Kamenarovič, ugotavljam, da sem na zadevna na-migavanja ali trditve opetovano izjavil sam in po svojem pravnem zastopniku, da sem vsak trenotek pripravljen dati vsa potrebna pojasnila Jadranski banki, ali Jadranski montanski družbi, da pa je Jadranska banka, oz. g. Kamenarovič, celo navzlic zatrdilom funkcij, zavoda, da se bo to zgodilo, odklonila vsako priliko, vsak poziv, da jim dam podrobna pojasnila. Ne da bi me pozval g. Kamenarovič ali Ja’ dranska banka, da ob roki materijala to spisov pojasnim vse podrobnosti, potrebne za presojo mojih ukrepov — je g. Kame* narovič enostransko postavil v svet očitke in jih proglasil obenem kot svojo raz-sodbo! To je ista metoda g. Kamenarovic3t katero so občutili že mnogi drugi na svoji koži in utis imam, da se v tem oziru nahajam v precej dobri družbi.
Omejil sem se na splošne konštata* cije, o podrobnostih bi lahko govoril, p3 se zavedam konsekvenc, ki bi mogle i* tega nastati, ne v mojo škodo, temveč predvsem na škodo fondov samih. — Pred sodiščem pa se mi sedaj, vsled izpadov g. Kamenaroviča, nudi prilika to zadevo v vseh podrobnostih razčistiti. Tja spada tudi očitek fingiranih kupčij z imaginarnimi tvrdkami, ki vsebujejo po bujni fafl' taziji g. Kamenaroviča kaznjiva dejanja-
Ko sem čital obtožbo g. Kamenaroviča, da sem zlorabljal banko, sem smehljaje pogledal na obširni seznam industrijskih, trgovskih in drugih gospodarskih podjetij, ki ga ponosno predučuje g. Kamenarovič svojim delničarjem, da jim p°’ kaže vso ekonomsko moč, s katero razpolaga danes Jadranska banka. Veliko večino teh industrij in podjetij sem osnovali oziroma pritegnil jaz v delokrog Jadranske banke, ostale moj prednik, g. Herzeg' G. Kamenarovič pa niti jednega.
G. Kamenarovič je v svoji sveti strasti, da me prikaže delničarjem svoje banke v najslabši luči; očito pozabil omeniti P dejstva. Jaz jih iznašam ne v svojo hvalOi ker smatram, da se storjena dolžnost sama hvali, temveč v karakterizacijo boh nih sredstev g. Kamenaroviča.
Končno naj zavrnem še trditev, d® sem dal komurkoli obvezno izjavo, da se ne bom brez dovoljenja Jadranske banke bavil z bančnimi posli. G. Kamenarovič je predrzen dovolj, da se postavlja za sodnika, kdo naj bo poklican baviti se s p^ hranki ljudstva. Njegova trditev o rao\l pismeni obvezi je ovržena že s faktom, ^ sem sam izstopil iz vodstva banke, ker je od trenutka, ko se je on polastil zavoda bilo jasno, da zložno sodelovanje naj11 dveh ni mogoče. Priznati moram, da me v tem oziru zadene mnogo krivde, ker sel® navzlic resnim svarilom, si baš jaz pri z*' deval, da zopet pridobim g. Kamenarovič za Jadransko banko. Legenda o moji obvezi sicer ni nova, čul sem jo že prej & sem za to od Jadranske banke pismen0 zahteval, da se mi jo pošlje v prepisu. Odgovora nisem dobil. Jadranska banka i®1® le eno izjavo od mene, ki sem jo dal Pfl svojem odhodu, v svesti si svojega za zavod plodonosnega delovanja, brez vsake# pritiska in prostovoljno, in sicer izjavo, d* prevzamem za svoje poslovanje vso odg0” vornost.
Akoravno že leto dni ne vodim J®! dranske banke in akoravno so upravfl1 svet in delničarji dovolili, da se je izvrš’1 pred njimi nečuveni napad na mene, ima#1 pa vendar toliko obzira do Jadransk6 banke, koje uradnik sem bil 13 let, da s® ne dam izzvati po konkurenčnih provok®' cijah g. Kamenaroviča in da mu nočei" slediti po tej poti. Menim, da s tem mnogc bolj varujem interese Jadranske banke’ njego njen sedanji ravnatelj.
Zagreb, 28. maja 1922.
Avgust Praprotnik, m. p. gen. ravn. Slavonske banke
UJ	F. BRUHAT Ljubljana	=*
tu u OJ	OHMU! IlilB m	Sr S CD
<x> =3	tonite	cx & to
	po konkuranCni cen-.	<*»
	Mestni trg 25. 1.	
Arhitekt in mestni stavbenik
: VILJEM TRE0 :
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 Telef. inter. St, 103. Ustanov, leta 1850.
se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuie načrte in ■nroračunfl