Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 60 lir TRST, nedelja, 20. oktobra 1968 Leto XXIV. - Št. 242 (7135) OTVORITEV 23. SEZONE^ SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V KULTURNEM^ DOMU Nepozabna uprizoritev drame A. P. Čehova «Tri sestre» v mojstrski režiji uglednega gosta Bojana Stupice V Kulturnem domu, v tem krasnem hramu naše kulture, se je sinoči začela 23. povojna sezona Slovenskega gledališča. Bilo je prijetno in slovesno, kot se spodobi za tako pomemben dogodek v življenju naše narodne manjšine, kajti gledališče je naš ponos ne samo zaradi ugleda, ki si ga je znalo ustvariti s svojimi resnimi umetniškimi stvaritvami temveč tudi in morda predvsem zato, ker z njim, kakor tudi z drugimi našimi kulturnimi in prosvetnimi ustanovami, dokazujemo in uveljavljamo naš kulturni potencial v srednjeevropskem kulturnem prostoru in zlasti še tu pri nas, kjer si dve kulturi posredujeta iz svoje zakladnice, se medsebojno oplajata in dvigata na višjo raven usojeno tam sožitje. Prijetno in slovesno je bilo: prijetno, ker so se po dolgem polet-»em premoru med eno in drugo *ezono, spet srečali zvesti ljubitelji našega gledališča in odrske Umetnosti; ker je v polno zasedeli dvorani spet zavel tisti duh pristnega in zadovoljnega dojemanja in podoživljanja odrskega u-»tvarjanja, brez katerega nobeno gledališče ne more živeti, še toliko manj pa naše, ki živi pravzaprav te od moralne moči tega stalnega kontakta; slovesno, ker smo med Premierskim občinstvom lahko našteli toliko uglednih predstavnikov našega kulturnega, političnega in javnega življenja, toliko predstavnikov italijanskih kulturnih krogov, in zlasti še, ker so naš kulturni praznik tako številno počastili s svojo prisotnostjo najvidnejši politični in kulturni predstavniki matičnega naroda in države. Med gosti smo videli veleposlanika SFRJ v Rimu Srdjo Pričo s svetnikom veleposlaništva opolno-niočenim ministrom Močilnikom ter generalnim konzulom SFRJ v Trstu Marjanom Tepino in celotnim konzularnim zborom, predsednika ^kedemjje znanosti in umetnosti SlovemjČ dr. posipa Vidmarja, sekretarja za' kulturo in prosveto Toma Martelanca, načelnico komisije za narodnostna in manjšinska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Majdo Bojčevo, načelnika komisije za narodnostna in manjšinska vprašanja obalne konference SZDL dr. Svetozarja Poliča, člana mešane jugoslovansko-italijanske komisije Črtomira Ko-tenca, predsednika SKGZ Borisa Rgceta, izvoljene predstavnike slovenske manjšine ter mnoge druge Predstavnike kulturnih, političnih,, javnih in gospodarskih ustanov in organizacij naše narodne skupnosti v Italiji. Zelo številno zastopani so kili tudi gledališki kritiki iz Slovenije. Toda ne samo prijetno in slovesno: za sinočnji večer moramo reči, da je bil tud' veliko umetniško doživetje, eno največ jih v vsem povojnem razdobju našega gledališča, v katerem sicer ni manjkalo Pomembnih dosežkov. Bolj kot kdaj koli v preteklosti je bilo čutiti, da je predstava, ki nam jo je Posredoval kolektiv našega gledališča, zorela in nastala pod režisersko roko velikega umetnika, kakršen je Bojan Stupica, mojstrski tolmač slovanske in zlasti še ruske gledališke literature, prefinjen poznavalec duševnosti junakov Čehova in tenkoslušen negovalec odrskega izraza. Iz njegove postavitve drame Čehova »Tri sestre* in iz realizacije naših gledališčnikov je izžareval polnokrven igralski šarm, v katerem so ti mali vsakdanji junaki časa Čehova zaživeli v vsej ne-igrani resničnosti, v katerem se je sproščeno, neprisiljeno razpletal klopčič njihovih neizpolnjenih hrepenenj in čustvovanj. Za res vrhunski umetniški dosežek so ob režiserju in istočasno tudi scenografu Bojanu Stupici zaslužni prav vsi nastopajoči, zlasti pa Lidija Kozloviceva, Mira Sar-dočeva in Zlata Rodoškova v vlogah treh sester Rine, Maše in Olge, Stane Starešinič kot Veršinin, Livij Bogateč kor Tuzenbach, Rado Nakrst kot Kuligin, Jožko Lu-keš kot čebutkin, Edvard Marti* nuzzi kot Saljon, pa še Alojz Milič, Miranda Caharija, Silvij Kobal, Stane Raztresen, Leli Nakr-stova in Dušan Jazbec. Občinstvo je režiserja in igralce za veliko stvaritev, za ta krasen uvod v novo sezono, ki nam s svojim repertoarjem obeta še mnogo užitka in zadoščenja, nagradilo s številnim krasnim cvetjem in navdušenim ploskanjem pred odprtim zastorjem, ki je doseglo višek, ko je prišel na oder med igralce tudi režiser Bojan Stupica, kateremu je predstavnik igralskega kolektiva izročil v zahvalo in v spomin na njegovo prvo (in upajmo ne zadnje) nepozabno gostovanje v našem gledališču, umetniško sliko akademskega slikarja Lojzeta Spacala. j- k. Dva prizora iz drame Čehova «Tri sestre», s katero je Slovensko gledališče v Trstu začelo včeraj svojo 23. povojno sezono PREDVIDEN RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM STANETOM KAVČIČEM Delegacija Slovencev v Italiji na uradnem obisku v Sloveniji Delegacijo sestavljajo osebnosti različnih ideoloških in političnih opredelitev ter raznih organizacij - Delegacija bo na živ in neposreden način obvestila slovensko vlado o vprašanjih, stališčih, pogledih in potrebah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji - Veliko zanimanje javnosti za obisk V ponedeljek bo predsednik izvršnega sveta socialistične republike Slovenije Stane Kavčič sprejel v Ljubljani delegacijo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Med obiskom bodo člani delegacije obvestili predsednika slovenske vlade o položaju in o delovanju Slovencev v Italiji. Po sprejemu pri predsedniku Stanetu Kavčiču bodo člani delegacije med dvodnevnim bivanjem v Sloveniji obiskali nekatere slovenske ustanove. V delegaciji so predvidene naslednje osebe: Marjan Bajc, član tajništva Slovenske skupnosti; Stanislav Bole, član izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze in predsednik Slovenskega gospodarskega združenja; Dušan Černe, član tajništva Slovenske skupnosti; Rafko Dolhar, tržaški občinski svetovalec Slovenske skupnosti; Mihael Guštin, član sveta Slovenske skupnosti, župan repentabrske občine; Robert Hlavaty, predsednik Slovenske prosvetne zveze; Andrej Jarc, član izvršnega odbora Slo- venske kulturno gospodarske zveze, župan doberdobske občine; Mirko Kapelj, podpredsednik Slovenske prosvetne zveze; Stanisiav Klanjšček, član Kmečko - delavske zveze, župan števerjanske občine; Angelo Kukanja, podpredsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze; Dragomir Legiša, član sveta Slovenske skupnosti, župan devinsko-na-brežinske občine; Izidor Predan, podpredsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze in tajnik prosvetnega društva «1. Trinko« iz Čedada; Simon Prešeren, javni delavec iz Kanalske doline; Ivan Prinčič, član Slovenske skupnosti, odbornik krminske občine; Boris Raca, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze; Saša Rudolf, član tajništva Slovenske skupnosti, odbornik tržaške pokrajine; Bogo Samsa, tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze; Peter Sancin, podpredsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze in goriški občinski svetovalec; Jože Škrk, član tajništva Slovenske skup- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiKiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimmiiiiiiiiiiiMimiiimmiiiiiiiiinii 11111111111111111111111111111111111111111111iimnnaiiii 11111 iimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii KORAK NAZAJ NA POTI PROTI MIRU Sajgonska vlada odločno nasprotuje prekinitvi bombardiranj nad Sev. Vietnamom Izjave južno vietnamskega predsednika Van Thieuja - Osuplost v ameriških krogih - Hanoj ni še odgovoril na nove Johnsonove pogoje SAJGON, 19. — še nobene razjasnitve nad Vietnamom: tudi danes so opazovalci iz vsega sveta zaman čakali na Johnsonovo izjavo o prekinitvi bombardiranja nad ozemljem Severnega Vietnama. Razočaranje je bilo toliko večje, ker je bil danes praktično storjen korak nazaj na poti proti miru. Sajgonski predstavniki so jasno povedali, da so proti ustavitvi bombardiranja in da so proti pogajanjem s predstavniki osvobodilnih sil Južnega Vietnama. Predsednik Južnega Vietnama Nguyen Van Thieu je danes dvakrat obrazložil stališče sajgonske vlade, prvič na sestanku s časnikarji, ki ga je imel v mestu Vung Tau, nato pa v govoru, ki ga je popoldne oddajala južnovietnamska televizija. V Vun Taui je Van Thieu ponovno postavil zahtevo po »recipročnosti* s strani Hanoja in trdil, da je prav hnnojska vlada tista, ki postavlja edine ovire za prenehanje bambardiranja. Izjavil je tudi, da ne bo njegova vlada nikoli pristala na premirje, dokler bodo na južnovietnam-skem ozemlju »komunistične sile», kar pomeni, z drugimi besedami, da zahteva Van Thieu ne samo umik severnnvietnamskih čet, pač pa tudi enot osvobodilne fronte. Van Thieu je tudi zanikal, da bi prišlo na pogajanjih v Parizu do odločilnega premika, vendar pa je dodal, da ne ve, »kaj se dogaja med Hanojem in Washing-tonom*. Trenutna zmanjšana dejavnost s strani osvobodilnih sil ne {»meni, po mnenju sajgonske-ga voditelja, da hoče vzpostaviti Hanoj neko dejansko premirje, pač pa le, da so čete Severnega Vietnama in FNO «izčrpane od številnih porazov, ki so jih doživele od maja dalje*. Na vprašanje nekega časnikarja, kaj bi storila sajgonska vlada, če bi Washington ustavil bombardiranja brez njenega pristanka, se je Van Thieu zasmejal in dejal, da je to nemogoče. Glede na morebitna »razširjenja* pogajanja, pri katerih bi sodelovali tudi predstavniki FNO, je sajgonski predsednik dejal, da njegova vlada ni priznala FNO in se ne bo nikoli z njo pogajala; pripomnil pa je, da bi ne imel nič proti, če bi pripadniki osvobodilnih sil prišli na pogajanja kot člani hanojske delegacije. Če bi pa ti prišli kot predstavniki FNO — je dejal Van Thieu — bomo zapustili konferenčno dvorano. Svojo nestrpnost do mirovnih te- ženj je Van Thieu še poudaril v govoru, ki ga je imel popoldne na televiziji, kjer je izjavil, da je brezpogojna ustavitev bombardiranja nemogoča, in da ne bo prišlo do miru, «dokler ne bodo severni Vietnamci priznali, da so oni napadalci*. Današnje izjave južnovietnam-skega predsednika so izzvale v ameriških krogih v Sajgonu nemalo začudenja, pa tudi osuplosti. Nihče ni namreč pričakoval tako ostrega govora, in tako očitnega nasprotovanja sajgonskega predstavnika ameriškim stališčem. V diplomatskih krogih so mnenja, da pomeni današnji nastop Van Thieuja opozorilo Američanom, da morajo pri pogajanjih za mir upoštevati tudi gledanja južnovietnamskih predstavnikov. Podobna stališča je zavzel danes tudi južnovietnamski parlament. Narodna skupščina in senat sta na skupni seji, ki je bila zjutraj za zaprtimi vrati, sicer sprejela možnost ustavitve bombardiranja nad Severnim Vietnamom, toda le pod pogojem, da Hanoj pokliče na svoje ozemlje vse svoje, vojaške sile (med katere prištevajo, kot je znano, tudi FNO), in da preneha vsako sovražno dejavnost proti Južnemu lllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllll1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU»*HHIIIII||U «APOLLO 7» ŠE TIM DNI OKROG ZEMLJE Zadovoljiv uspeh vesoljskega poleta Peti televizijski prenos - Kozmonavti odlične volje - Sovjetski vesoljski načrti OAPE KENNEDY, 19. — Ameriški vesoljski polet se bliža svojemu koncu. Po uspelem včerajšnjem eksperimentu, med katerim so kozmonavti prižgali mogočni motor vesoljske ladje in spremenili smer poleta, mislijo ameriški tehniki že na bodoči iiApollo 8», ki bo ponesel tri kozmonavte, Bormana, Lovella in Andersa, okrog Lune. Danes je bil na sporedu peti direktni televizijski prenos z «A-polla 7», v katerem so bili videti Shlrra, Cunnlngham in Eisele odlične volje. V začetku oddaje so prikazali prazno kabino, medtem ko je Schirrov glas šaljivo pojasnjeval, da je odšla posadka vesoljske ladje za trenutek na kavo, da pa se bo takoj vrnila. Po tem u-vodu so vesoljci, kot po navadi, kakih deset minut prikazovali delovanje raznih aparatur. še vedno vzbuja zaskrbljenost ciklon «Gladys», ki je včeraj zvečer zajel področje severne obale Floride. Orkan, ketorega vetrovi so pihali s hitrostjo 160 km na uro, je povzročil smrt treh oseb. Kakih dva tisoč prebivalcev obale je moralo zapustiti domove. Zaradi tega v Cape Kennedy resno proučujejo možnost, da bi spremenili kraj pristanka vesoljske ladje. MOSKVA, 19. — V SZ ugibajo, kakšen bo sovjetski odgovor na obnovitev vesoljskega tekmovanja med ZDA in SZ. Predvidevajo, da bo v kratkem izstreljena sovjetska vesoljska ladja, z živalmi pod krovom, in naj bi obkrožila Mesec in se vrnila na Zemljo. V bistvu bi to bila generalka za človeški polet okrog Lune. Iz dobro obveščenih krogov prihajajo vesti, naj bi tak polet, o katerem govori tudi sindikalno glasilo «Trud», bil izvršen nekoč konec leta. Ni verjetno, da bi Sovjeti, kot so to delali v preteklosti, po vezali tako vesoljsko pobudo s praznikom 7. novembra. Vietnamu. V Južnem Vietnamu je medtem zopet prišlo do streljanja, in lo prav v mestu Vung Tau, kjer se je zjutraj mudil sajgonski predsednik Van Thieu. Nekaj ur pred njegovim prihodom v mesto, ki ga prištevajo med najvarnejše pred napadi sil FNO, so osvobodilne sile obstreljevale središče mesta z raketami. Pri nepričakovanem napadu je bilo pet oseb mrtvih in devetnajst- ranjenih, med katerimi osem ameriških in trije južnovietnamski vojaki. Verjetno je bil napad bolj demonstrativnega pomena, s katerim je hotel FNO pokazati Van Thieu, da le ni tako »izčrpan*, kot pravi južnovietnamski predsednik. V Washingtonu bajt pričakujejo odgovor Hanoja na nove Johnsonove pogoje za ustavitev bombardiranja nad Severnim Vietnamom. O 'vsebini novih predlogov ni bilo nobenega uradnega sporočila, v obveščenih krogih pa trdijo, da gre v bistvu za tri pogoje, in sicer: 1:. :umik vojaških enot z demilitariziranega pasu; 2. prekinitev napadov in terorizma proti mestom Južnega Vietnama; 3. sporazum o udeležbi predstavnikov sajgonske vlade na pogajanjih, ki naj bi se začela takoj po prekinitvi bombardiranja. Isti krogi menijo, da bi Hanoj sprejel zadnjo točko, če bi pogajanjem prisostvovali tudi predstavniki FNO. Glede odgovora severnovietnam-ske vlade na tri Johnsonove točke. so se že včeraj širile govorice, kot smo poročali, da jih je Hanoj sprejel in da je o tem že obvestil ameriške predstavnike. Te govorice so se še okrepile danes zjutraj, pozneje pa jih je ameriški podtajnik za javne zadeve Dixon Donnelley odločno zanikal. O zadnjih razvojih vietnamske krize je danes poročal tudi radio Peking, po katerem je ustavitev bombardiranja le »imperialistična ukana*. «Samo bodoči potek dogodkov — je nadaljeval kitajski radio — bo lahko potrdil tovrstne vesti.* PREDLOG NEODVISNE LEVICE Parlamentarni komisar v vojaškem poveljstvu Izjava «Forze nuove» pred sejo vodstva KD ■ Senatna komisija bo v ponedeljek ponovno razpravljala o amnestiji Jacqudinc in Onassis se poročila danes ATENE, 19. — Jacqueline Kenne dy in Aristoteles Onassis se bosta poročila jutri, v nedeljo, med 16. in 17. uro (po krajevnem času) na otoku Skorpios. Tako je izjavila danes na atenskem letališču Onassi-sova sestra, gospa Garufalides, ki je tudi povedala, da bo poroka po pravoslavnem obredu. Računajo, da ne bo na poroki prisotnih več kot štirideset do petde set oseb, kolikor jih pač lahko sprejme mala kapela na otoku. Časnikarjem in fotografom, ki že dva dni vztrajno oblegajo otok, ne bo verjetno dovoljeno prisostvovati o bredu. RIM, 19. — Zakon o amnestiji delavcem in študentom, ki so mu v poslanski zbornici spremenili člen, ki določa veljavnost zakona v času, bo v najkrajšem času spet prediskutiral senat. Najprej pa bo o njem razpravljala pravosodna komisija pri senatu, ki se bo sestala že v ponedeljek Neodvisna levica je predložila v senatu zakonski predlog, po katerem naj bi parlament imenoval pri vojaškem poveljstvu italijanske vojske svojega posebnega komisarja, ki bi imel nadzorne funkcije. Prvi podpisnik zakona je sen. Anderli-ni, ki je bil nedavno podtajnik v ministrstvu za obrambo za PSU. Znan je po tem, da je ohranil razne vezi z vojaškimi ambienti in je odločilno pomagal pri razčišče-nju «zadeve SIFAR« Prav da bi se taka afera ne mogla ponoviti je po njegovem potreben tak ukrep, ki se je izkazal za pozitivnega v raznih zapadnih državah, kot je na primer Zvezna republika Nemčija in švedska. Demokrščanska levica, ki pripada struji «Forze nuove« je objavila izjavo, v kateri utemeljuje svoja politična stališča pred sestankom vsedržavnega vodstva KD. V tem dokumentu trdi levica KD, da je izid glasovanj 19. maja pokazal, kako velika je nevarnost za KD, da postane v bistvu desničarska in konservativna stranka. Glasovi, ki jih je KD prejela na desni, ne morejo po mnenju «For-ze nuove« odtehtati glasov, ki jih je zgubila na levi, med delavci in študenti. Izjava omenja veliko izgubo socialistične stranke. Ker po njihovem nima alternativa, ki jo predlaga KPI, nobene veljave, morajo stranke leve sredine določiti svoj omejen program in ustvariti možnost, da bo nova vladna koalicija našla način, kako sodelovati «z delavskim gibanjem in študenti*. Glede notranjih političnih problemov omenja izjava levice KD zahtevo po uvedbi deželnega ustroja do prihodnjega leta, odpravo zadeve SIFAR s parlamentarno preiskavo, reformo šolskega ustroja, .predvsem pa vseučilišč, demokratizacijo Federconsorzi, obnoviti pokojninski sistem, priznati nove svoboščine in pravice zasebnikom in organizacijam, predvsem sindikatom. Glede mednarodne politike omenja izjava «Forze nuove« potrebo po novemu duhu, »duhu OZN«, ki naj v mednarodnih odnosih zamenja «duha Jalte«. OZN naj se demokratizira, odpravi naj se «veto» in naj se prizna pravica Liudske republike Kitajske. Italija bi morala zahtevati normalizacijo tudi na evropski celini. Tako bi se morala bonska vlada odpovedati atomski bombi nosti; Drago Štoka, deželni svetovalec Slovenske skupnosti; Gorazd Vesel, član predsedstva Slovenske kulturno gospodarske zveze in Lucijan Volk, član izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze. Tako bo prvič v povojnem obdobju predsednik slovenske vlade uradno sprejel delegacijo slovenske narodnostne skup; o sti v Italiji. S tem bodo vnovič potrjena prizadevanja in zanimanje slovenskih državnih organov, ki so se doslej izražala tudi v raznih drugih oblikah, za položaj in usodo slovenske manjšine v Italiji in tesne vezi, ki vežejo manjšino z matičnim narodom. Kot izhaja iz sestave delegacije, so v njej osebe različnih ideoloških in političnih opredelitev ter raznih organizacij, predvsem pa so predstavniki iz vseh treh pokrajin v katerih prebivajo Slovenci, s čimer se je na jasen način podčrtalo, da Slovenci v Italiji nikakor ne privolijo v različno ravnanje. Podobno delegacijo je 10. januarja letošnjega leta sprejel v Rimu predsednik jugoslovanske vlade Mika špiljak ob svojem uradnem obisku pri takratnem predsedniku italijanske vlade Aldu Moru. Obisk bo razumljivo vzbudil med slovensko javnostjo veliko zanimanje. Člani delegacije so prepričani, da bo mnogo pripomogel k utrjevanju stikov z matičnim narodom in da bo še bolj poglobil skrb matičnega naroda za usodo tistih njegovih delov, ki žive zunaj meja matične dežele. Nove olajšave obmejnega prometa Sklepi komisije za izvajanje videmskega sne razuma Stalna komisija za izvajanje videmskega sporazuma o obmejnem prometu se je sestala na svojem štirinajstem rednem zasedanju v Rimu v dneh od 15. do 19. oktobra 'etos. Italijansko delegacijo je rodil Giar.luigi MHlesl Ferrettl, jugoslovansko pa Franjo Mičetič, načelnik zveznega tajništva za notranje zadeve SFRJ. Mešana komisija je z zadovoljstvom ugotovila, da se promet med obmejnimi področji vrši v skladu z določbami sporazuma in da je zadovoljiv. V tem smislu je sprejela nekaj ukrepov za še nadaljnji razvoj tega prometa. Ugotovili so, da je ob 1. 7. 67 do 30. 6. 68 prešlo mejo 30.026.855 ljudi, ki imajo prepustnico, ki jo predvideva videmski sporazum o maloobmejnem prometu, število prehodov se je torej, v primerjavi s statistikami zasedanja spet povišalo. Obe strani sta sklenili vrsto sporazumov carinskega značaja o olajšavah za lastnike maloobmejnih prepustnic. Prav tako je bilo sklenjeno, da bodo podaljšali dovoljeni rok prebivanja v področju, ki ga predvideva ■' demski sporazum. iTTiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii iii n n n iiiiuii 111111111111111 iiiMiim iiiii mi m nni m n im iii iiiii iiiiiuiiiimii im n n um iimu n ni n m nuni mini m mmiiuiiiniunu imun PROTI VČERAJŠNJI RATIFIKACIJI SPORAZUMA Manifestacije in brzojavke vladi, skupščini in CK KPČ Proli ratifikaciji sla glasovala tudi bivši predsednik Ljudske fronte Kriegel in gen. Prehlik - Japonska KP zahteva takojšen umik vseli tujih čet PRAGA, 19. — Kljub razgibanemu tednu ni zabeležiti danes posebnih reakcij na ratifikacijo češko, sovjetske pogodbe o okupaciji in umiku sovjetskih čet. Dnevniki, ki izhajajo v Pragi, niso objavili nobenega komentarja. Omejujejo se na objavo dolgih uradnih komunikejev, Cernikovih izjav in poročila o delu poslanske zbornice. Turisti, ki so se vozili po Češkoslovaški, pa vedo povedati, da je opaziti živahno dejavnost čet držav varšavskega pakta, kar verjetno kaže, da se je pričel, ali dn se bo pričel v prvih dneh prihodnjega tedna, umik čet, ki niso. sovjetske. Te bodo, kot je znano, ostale na Češkoslovaškem še dva meseca, ko se bo začel umik. Medtem se nadaljujejo po vset deželi manifestacije proti ratifikaciji sovjetsko • češkega »sporazuma« Vrsta brzojavnih izjav je pri šla v CK KPC, predsedstvo vlade in predsedstvo ljudske skupščine. Sicer pa jih je že včeraj na zasedanju narodne skupščine omenil predsednik Smrkovsky, v svojem otvoritvenem govoru. Sama agencija CTK v svojih poročilih omenja, da je bila seja posebne Komisije narodne skupščine »burna«, kot je tudi omembe vredno, da je število poslancev, ki so glasovali proti sporazumu v trenutnem položaju razmeroma veliko. Še posebej je omembe vredno dejstvo, da sta dva izmed teh, ki so bili proti sporazumu, bivši tajnik Ljudske fronte, Kriegel ter genera' Prehlik, ki je znan po svojih izjavah o reorganizaciji varšavskega pakta, zaradi katerih ga je ostro napadel sovjetski tisk. Poslanka Gertruda Sekondkova je predložila narodni skupščini zakon, ki dobesedno spominja na izjavo, ki jo Je. izglasovala skupščina prve dni sovjetske okupacije, in v kateri je vabila tuje čete, naj zapustijo CSSR. Zakonski osnutek priporoča vladi, naj začne takojšnja pogajanja s SZ 'za, takojšen umik vseh čet. Kljub temu, da je tedaj na rodna skupščina sprejela izjavo soglasno, jo je tokrat odbila. To še enkrat dokazuje, kako močno občuti nenormalno stan ki je nastalo po podpisu mo.ski skesa sporazuma, in pomen Cer kovih besed, da je pač treba uj šte"?ti stanje, ki je nastalo po : avgustu in da se sedaj odpira r vo obdobje odnosov med CSSR drugimi socialističnimi državami Medtem je TASS objavila komi tar, v katerem piše, da je sveti na napredna javnost sprejela z : dovoljstvom sklep češkega par me-n-ta. Med citiranimi koment.a omenja TASS »Tribuno Ludu«, piše, da je zadnji dogovor »prisj vek h .krepitvi varnosti tudi za padne države«. TOKIO, 19. — Japonska KP odobrava zadnjega moskovskega , govora in zahteva takojšen urr vseh tujih čet iz Češkoslovaške. Dogovor o »začasni« prisotno sovjetskih čet v CSSR označuje pomaka KP kot »stvaren dokaz -vega poskusa Moskve upravičita i galno zasedbo CSSR«. ITEGC088 7. DAN 19. OLIMPIJSKIH IGER V CIUDAD MEXICU Italijana Baran in Sambo iz Trevisa osvojila olimpijsho zlato kolajno v dvojcu s krmarjem Tretje mesto in bronasta kolajna za italijansko posadko četverca brez krmarja CIUDAD MEXICO, 19. — Italija z najboljšim časom na svetu in z novim olimpijskim rekordom v četrtfinale, kjer bodo nastopile še četverice SZ, Nemčije, CSSE, Danske, Poljske, Francije in Belgije. Poplava atletskih rekordov se je nadaljevala tudi danes. Več rekordov so postavili v obeh štafetah 4X100 m. Pri moških so Amerikan-ci pretekli to razdaljo v 38”3. Dosedanji rekord je pripadal istemu moštvu z 38”6 Vzhodna Nemčija je postavila s časom 38”7 nov evropski rekord, dosedanji, 38”9, sta imeli v solastništvu V. Nemčija in Francija, V ženski štafeti so v svoji skupini najprej Američanke s časom 43”4 za 2 desetinki izboljšale svetovni rekord, ki so ga nato v drugi skupini izenačile Nizozemke. Pred tem so Poljakinje v polfinalu zakrivile nepopravljivo nerodnost. Kirszensteinovi je padla štafetna palica iz rok in tako je propadel vsak up za uspeh v finalu. Na progi 4x400 m so Italijanom pokazale ure čas 3’04”8, s čimer so Ottolina, Puosi, Fusi in Bello popravili italijanski rekord je končno prišla do zlate kolajne 19. olimpijskih iger. Zaslužila sta si jo dva delavca iz Trevisa, Baran in Sambo, ki spadata s 16-let-nim krmarjem med samouke. Veslača, člana treviškega Dopolavora, trenirata vedno sama brez pomoči zveznih izvedencev in sta prinesla Italiji že precej zadoščenj. Med drugim sta osvojila na Bledu evropski naslov. Tudi četverec s krmarjem je zadovoljil in se bo vrnil domov z bronasto kolajno. V plavanju popolno razočaranje za Italijane: Michele D’Oppido, pa čeprav je bil drugi v njegovi skupini na 200 m dolgi progi, ki jo je preplaval v štirih slogih, je bil izločen, kakor je izpadla iz nadaljnjega tekmovanja tudi Novella Calligaris, ki je nastopila na 400 m prosto. V atletiki se Je italijanska štafeta Ottolina, Preatoni, Sguazzero in Berruti uvrstila v polfinale in kasneje tudi v finale 4x100 m. Izreden uspeh pa so tokrat zabeležili italijanski kolesarji, ki so v ekipni zasledovalni vožnji uvrstili SELE PO PODALJŠKIH ZELO NAPETE IN RAZBURLJIVE TEKME Jugoslovanski košarkarji premagali močno italijansko peterko 80:69 CIUDAD MEXICO, 19. — Najbolj pričakovani košarkarski dvoboj med Italijo in Jugoslavijo se je končal z zmago Daneua, Korača, čosiča in tovarišev. Borba je bila zelo ostra, saj se je tekma končala po regularnem času z neodločenim izidom. Sele podaljška sta določila zmagovalca, ko so Jugoslovani ostreje pritisnili na nasprotnike, ki so občutili udarec in so popolnoma odpovedali. Italijanska reprezentanca je tako zgubila prvo tekmo na letošnji olimpiadi, a ta je bila odločilnega pomena. Zaradi poraza Italija ne bo, razen seveda nepredvidenih in skoraj ne- ......mm,......................................................................... NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA - VZHODNA GORIŠKA SKUPINA Resne priprave sovodenjske ekipe za letošnje nogometno prvenstvo Danes se bo pričelo prvenstvo 3. imaterske lige, v kateri nastopa tudi sovodenjska ekipa. Poglejmo kakšne možnosti za uspeh ima e-kipa. Vodstvo je ekipi že v avgustu priskrbelo trenerja, ki je začel s treningi pripravljati mladince, katerim so se v septembru pridružili tudi člani. Trener g. Marin iz Gorice, je z vso resnostjo začel delo ter dobro pripravil igralce za nastop. Člani so svoje trening tekme začeli na turnirju v Sp etru ob Soči, kjer so prvo tekmo zaključili z rezultatom 2:2. Izključeni so bil! nato z enajstmetrovkami. V bitki za 3. in 4. mesto so v tekmi z moštvom Mariano zaključili prvi polčas brez gola, v drugem polčasu pa je voda vdrla na igrišče ter so DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja. 20. 10. 1968 NOGOMET 2. amaterska liga 14.30 v Standrežu Juventina — S. Canziano • * * 3. amaterska liga Skupina «L» 08.30 v Trstu. «1. maj» Vianl — Primorec * * * 12.30 v Trstu. «1. maj» Tecnoferramenta Zarja • * • 14.30 v Trstu. «1 'naj» Union — Primorje • * * 10.30 v Nabrežini Vesna — Coop * * * Skupina «M» 10.30 v Trstu, «1. ma)» Giarizzole — Breg mm* Mladinsko prvenstvo 08.15 v Trstu, Ul. Flavia Liberlas — Gaja ODBOJKA Prijateljska srečanja 15.30 v Trstu. «1. maj* Bor — Univerza Ljubljana (žen.) V • • 16.30 v Trstu, «1. ma(» Bor — Univerza Ljubljana (moš.) NAMIZNI TENIS Prijateljski dvoboj 16.00 v Trstu, «1. maj» Bor — Univerza Ljubljana KOŠARKA Prijateljsko srečanje 11.00 v Padtičah Bor — Univerza Ljubljana • * * Naraščajniško prvenstvo 09.30 v Miljah Tricolore — Bor tekmo odložili. Naslednjo nedeljo 6o Sovodenjci gostili ekipo CRDA in Tržiča, Igralci tega moštva so rezerve ekipe ki igra v C ligi. Gostje so sicer zmagali s 5:2, verv dar moramo reči, da so Sovodnje igrale, z mnogim' rezerven, igrišče pa je bilo skoraj neuporabno. Naslednji tekmi so Sovodenjci i-grali doma z ekipama s Tržaškega in sicer najprej s Primorcem iz Trebč. Tekma je bila zelo zanimiva ter tehnično na zelo visoki ravni. Sovodenjci so od prvega trenutka dalje pokazali sijajno igro. Ce bi se pa igralci bolj zavedali dejstva, da v ekipi igra 11 igralcev, bj bili gotovo še boljša ekipa. Tekma se je zaključila v korist So-vodenjcev s 3:2. Minulo nedeljo pa so zadnjo trening tekmo odigrali z boljunškim Bregom ter ponovno zmagali z 2:1. Sistem igre je uspel, vendar moštvo ni imelo dovolj sreče. Sfiligoj je sam pred onemoglim vratarjem zgrešil vrata z nekaj metrov razdalje. Ko smo si že ogledali priprave, oglejmo si še moštvo: Kot vratar še vedno nastopa Ferfolja S., medtem ko je vodstvo oddalo Stan-zanija in nabavilo Černiča. Nov up predstavlja mali Robert Uršič. Razen Brumata ni v obrambi novega igralca. Tudi napad ima stare igralce. Njim sta se pridružila Vižintin ter Bižaj. V teku so pogajanja za Benossija ter Frattianija. Morda bo uspelo dobiti tudi Sirota. Iz vrst mladincev nastopata redno Kovič in Fajt. Med Sovodnjami in Juventino je prišlo do izmenjav med Devetakom in Marego na strani Sovodenj ter žezlinom in Bi-zajem na strani Juventine. Vsem je po mnogih letih pridružil Kuzmin Z. V nedeljo se začne prvenstvo, vendar je trener izjavil, da ni dokončno zaključil priprav, vsekakor je izrazil mnenje, da upa v uspeh. V letošnjem prvenstvu se bo 12 ekip potegovalo za naslov prvaka 3. amaterske lige vzhodne goričke skupine. Koledar Sovodenj: Sovodnje — S. Rocchese Moraro — Sovodnje S. Gorizia — Sovodnje Ločni k — Sovodnje Sovodnje — S. Lorenzo Podgora — Sovodnje Montesanto — Sovodnje Sovodnje — Lito. Capriva Sovodnje — Caprivese Azzurra — Sovodnje Lauretiana — Sovodnje Prvo tekmo bodo Sovodenjci igrali doma proti Rocchese. Z dokajšnjo mero borbenosti in požrtvovalnosti bi lahko modrobeli gotovo zmagali. Vodstvo ekipe vabi da se zbero ob 14. url na igrišču: Ferfolja S., Kuzmin B„ Kovič, Brumat, Fer-fodja B., Benossi, Bižaj, Cijak, Vižintin, Ferfolja A., Černe, Sfiligoj, Kuzmin, Fajt ter Frattiani. Tekma bo ob 14.30. K. B. BALINANJE Prijateljsko srečanje Gaja — Poldo skega leta okrepili svoje vrste in so dobro pripravljeni na 16 prvenstvenih tekem. Italijanska moštva v tej kategoriji So zelo močna, zlasti, k«rHagR>Srv rtjtft Mnogo igralcev, ki so letos zadnjič naraščajniki. Ekififl plavih pa sestavljaj^ v- tej skupini uvrstili v-.-veliki finale ZDA in Jugoslavija. Sicer obstaja tudi možnost, da bi se I-talijani uvrstili v zaključni del tekmovanja za kolajno. Morali pa bi premagati res močne Američane, kar pa je danes le sen in vse kaže, da si Italijani ne delajo in tudi nočejo delati nobenih utvar. JUGOSLAVUA-I TALIJA 80:69 (65:65; 29:29) Jugoslavija: Žorga, Korač (18), Marojevič, Rajkovič (10), Cvetkovič, Razjatovič (2), Daneu (19), Co-sič (16), šolman, Prečaš, Cermak (9), Skansi (6). Italija: Recalcati, Pellanera (8), Lombardi (9), Bovone (6), Mašini (6), Vittori (8), Vianello (10), Gatti (7), Flaborea (10), Bufalini (3), Cosmelli (2), Jessi. Sodnika: Righetto (Brazilija) in Kokorev (SZ) zelo mladi igralci, ki prihajajo iz vrst minibasketa. To so sicer obetajoči igralci, ki pa jim manjkajo izkušnje. Zato bo za peterko močna okrepitev prisotnost bratov Hrovatin, ki imata žc daljši igralski staž in sta včasih nastopala tudi v prvi ekipi. Francia, Grgič, Barazutti, Deško in Milič pa sodijo še v kategorijo minibasketa, vendar trener Kafol upa, da se bodo dobro izkazali tudi med starejšimi igralci. Pred kratkim sta se moštvu pridružila obetajoča Daneu in Sosič, ki sta takoj pokazala nenavadno nadarjenost za to igro. V ekipo se bo spet vrnil pivot Pertot, kateremu so zdravniki za nekaj časa prepovedali športno udejstvovanje, zdaj pa bo v peterki pravi steber. V današnji tekmi, ki se bo začela v miljski občinski telovadnici ob 9.30 bodo nastopili ti igralci: Hrovatin S. in V., Pertot, Barazutti, Francia, Grgič, Deško. Bogateč. Sosič in Šegina. ADR1JAN ZAVADLAL * * * Sinoči v Gorici: SpUlgen Brau (Gorica) — Candy (Bologna) 89:50 (40:24). BALINANJE Dvoboj Gaja-Poldo Ob zaključku letošnje sezone bo danes prijateljsko srečanje med balinarji ŠD Gaja in Poldo. Za Ga-jo bosta nastopili dvojici Žagar Josip in Alojz ter Grgič Silvan in Guštin Karel. KOŠARKA Danes se začne naraščajniško košarkarsko prvenstvo, v katerem bo letos nastopalo kar 9 ekip: Bor, Italsider, Ricreatori, Mivar, Lloyd A in B, Servolana, Tricolore in Montuzza. Mladi Borovi igralci so od lan- 2. mladinsko tekmovanje SPDT Danes, 20. t. m. ob 15 uri bo na rekreacijskem prostoru v Bazovici 2. mladinsko tekmovanje za najmlajše in sicer za naslednje starostne skupine: 1. Letniki 1960-62 2. Letniki 1957-59 3. Letniki 1954-56 Najprej bo telovadba na prostem, katere se lahko udeležijo tudi prisotni odrasli; tej bo sledilo takole razdeljeno tekmovanje: 1. Tek po zemljišču z zaprekami 2. Vprašanja smučarske vsebine. Nagrajevanje bo takoj po zaključku tekmovanja. Prvi trije uvrščeni vsake skupine dobijo lepo diplomo, prvi v vsaki skupini pa brezplačno vožnjo z izletom SPDT. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu, če bo dež, bo tekma z dežnikom, saj pravi športnik tekmuje, tudi če ne sije sonce! Ob startnem mestu bo deloval bife. mogočih presenečenj — morala bi namreč premagati košarkarje ZDA — nastopila v finalni skupini. Tekma je bila ves čas izenačena. Jugoslovanska peterka, ki je nastopila z «velikant> je prisilila Italijane, da so strogo pazili na Daneua, Cosiča in druge, zaradi česar so se precej utrudili. Trener italijanske reprezentance prof. Paratore, ki je še pred dnevi morda le preveč optimistično izjavljal na vse vetrove, da so Italijani takoj za Američani in Sovjeti (Jugoslavije ni na olimpiadi?) je moral tako priznati, da po trenutnem položaju spadajo le nekoliko nižje. Sicer je večkrat skušal s taktiko prekrižati račune Jugoslovanom, vendar se je kmalu znašel v zagati. Ustavljati jugoslovanske igralce je skoraj vedno pomenilo napraviti osebne napake, ki so se jim na koncu maščevale Vsi njegovi velikani so imeli že za seboj štiri napake, medtem ko sta Zorga in Cosič, ki so ju proti koncu držali v rezervi, da si nabereta moči, zamenjala Skansija in Rajkoviča, ki sta morala zaradi petih napak z igrišča, že v prvih minutah podaljška je moral Mašini zapustiti i-grišče, Jugoslovani pa so se razigrali in so brez usmiljenja polnili italijanski koš ter zmagali s prednostjo 11 točk- ..Po današnjem "porazu še bo Italija' ""borila v^maSerrT^flnalu« za’ peto mesto. To seveda, če se bo- 4. Van Bloom (ZDA) 8’00”51 5. Hill (NDR) 8’06”09 6. Dwan (VB) 8’13”75 DVOJEC S KRMARJEM 1. Baran - Sambo (It.) 8’04”81 2. Suselbeek * Van Nes (Hol.) 8’06”80 3. Krab - Jorgensen (Dan.) 8’08”07 4. Wolmann - Gunkel (NDR) 8’08"22 5. Hobbs - Edmunds (ZDA) 8’12”50 6. Hiesinger - Hartung (ZRN) 8'41”51 ČETVEREC BREZ KRMARJA 1. NDR 6’39”18 2. Madžarska 6’41”64 3. Italija 6’44”01 4. Švica 6’45”78 5. ZDA 6’47”70 6. ZRN 7’08”22 OSMEREC 1. 2. 3. 4. 5. 6. ZRN Avstralija SZ N. Zelandija CSSR ZDA 6'07”00 6’07”98 6’09’Tl 6’10”43 6’12”17 6’14”34 VESLANJE ČETVEREC S KRMARJEM 1. Nova Zelandija 6’45”62 2. NDR 6’48"20 3. Švica 6’49”04 4. Italija 6’49”54 5. ZDA 6’51”41 6. SZ 7’ DOUBLE SCULL 1. Sass * Timosinin (SZ) 6’51”82 2. Van Dis - Droog (Hol.) 6’52”80 3. Maher - Nunn (ZDA) 6’54”21 4. Jordan - Atanas (Bol.) 6’58”48 5. Schmied - Boehmer (ZRJN) 7’04”92 6. Mild - Glock (NDR) DVOJEC BREZ KRMARJA 1. Lučke - Bothe (NDR) 7’26”56 2. Hough - Johnson (ZDA) 7’26”71 3. Christiansen - Larsen (Dan.) 7’31”84 4. Ebner - Losert (Av.) 7’41”80 5. Ruessli - Zwlmpfer (šv.) 7’46”79 6. Lynenburg - Stockvls (Hol.) SKIFF 1. VVienese (Hol.) 7’47”80 2. Meissner (ZRN) 7’51”00 3. Demiddi (Arg.) 7’57”19 TV prenosi iger DANES ITALIJANSKA TV 1. spored 13.30 — 14.00 (poročila v okviru dnevnika) 14.45 - 15.30 (reportaže in posebni prenosi) 2. spored 17.00 — 19.00 (odbojka, plaivanje) 23.05 — 01.30 (atletika, skoki v vodo) JUGOSLOVANSKA TV 15.00 — 16.20 (atletika: 1.500 m, 800 m ženske finale, deseteroboj) 16.30 — 18.00 (filmski pregled: plavanje — finale 100 m prosto in prsno moški in ženske, boks, dviganje uteži, rokoborba prostega Sloga finale, sabljanje — moški floret ekipno finale) 21.58 — 00.30 (neposredni prenos: atletika — maraton, višina moški, krogla ženske, 1.500 m, 4x100 m ženske, 4x400 m) JUTRI ITALIJANSKA TV 1. spored 13.30 — 14.00 (poročila v okviru dnevnika) 14.00 — 15.30 (reportaže in posebni prenosi) 17.00 — 18.45 (plavanje) 23.30 — 01.30 (kolesarstvo, plavanje) 2. spored 18.45 — 20.05 (plavanje) 23.00 — 23.30 (telovadba) JUGOSLOVANSKA TV 14.00 — 15.15 (atletika: posnetek nedeljskih tekmovanj) 15.15 — 16.20 (plavanje: 100 m metuljček ženske in moški polfinale, 200 metrov mešano ženske finale, skoki v vodo z deska finale) (rokoborba prostega sloga fi- 16.30 — 18.00 nale, boks, sabljanje: floret ženske finale, odbojka, košarka ali vaterpolo, plavanj?: 200 m mešano moški in ženske finale, 400 m prosto ženske finale) ATLETIKA FINALE — 800 ZENSKE 1. Manning (ZDA) 2’00”9 2. Siiai (Rom.) 3. Gommer (Niz.) Štafeta 4x100 moški 1. polfinale 1. Jamajka 38”3 (nov svet. rek.) 2. NDR 38'’7 (evrop. rekord) 3. ZRN 38”9 4. Poljska 38"9 5. Velika Britanija 39”4 6. Trinidad 39”5 7. Slonokoščena obala 39”6 8. Malazija 40"8 2. polfinale 1. Kuba 38”6 2. ZDA 38”6 3. Francija 38"8 4. Italija 39”4 5. Gana 39”9 Štafeta 4x100 in ženske 1. polfinale 1. ZDA 43”4 (svet. rek.) 2. Avstralija 43”7 3. ZRN 44”1 4. Francija 44”2 5. Kanada 44"7 6. Nigerija 45”2 7. Mehika 47”0 2. polfinale 1. Holandska 43”4 (izen. svet. rekord) 2. SZ 43”6 3. V. Britanija 43”9 4. Kuba 44”1 5. Madžarska 44”6 6. Tajvan 47"2 7. Poljska 53”0 KOŠARKA Jugoslavija — Italija 80:69 (29:29, 65:65) Portoriko — Filipini 89:65 (45:33) Poljska — Bolgarija 69:67 (35:34) Koreja — Maroko 76:54 (38:17) OTpini — Senegal 80:68 (33:29) Portoriko — Panama 80:69 (42:36) Brazilija —• Koreja 91:59 (42:32) Mehika — Bolgarija 73:63 (33:36) ODBOJKA Moški Bolgarija - ZDA 3:2 (10:15, 17:15, 7:15, 15:7, 16:14) Japonska -- Mehika 3:0 (15:1, 15:3, 15:11) VATERPOLO Skupina A SZ — Španija 5:0 (2:0, 1:0, 0:0, 2:0) Skupina B Japonska — ZAR 7:4 (1:1, 2:1, 3:0, 1:2) NDR — Grčija 11:4 (3:1, 0:0, 5:1, 3:2) Italija — Mehika 10:5 (3:1, 2:2, 4:1, 1:1) Holandska — Jugoslavija 7:4 (1:1, 2:1, 3:1, 1:1) BOKS SUPERLAHKA G Capretti (It.) — C. Casal (Urug.) p. t. SRI5DNJETEŽKA Walter Fachinetti (It.) — Kurt Baugmarter (Av.) zaradi diskvalificiranja WELTER Ramirez (Meh.) — Scano (It.) p. t. DVIGANJE UTEŽI TEZKOLAHKA KATEGORIJA: 1 Kangasniemi Kaarlo (Fin.) 517 kg in 500g. 2 Taits Jan (SZ) 507,500 3 Golab Marek (Pol.) 495,000 Beamonov rekord (daljina) 8,90 m Najboljša atletska storitev vseh časov Doslej najboljša storitev atletskega dela tekmovanja na letoš-njh olimpijskih igrah je bil svetovni rekord Boba Beamona 8,90 m. če ta rezultat spremenimo v točke po atletskih tablicah potem dobimo številko 1.189 točk. Kaj to pomeni? Da bi bilo bolj razvidno, kako izredna je storitev tega ameriškega črnopoltega atleta priobčujemo seznam vseh moških atletskih disciplin, poleg njih rezultat, ki bi bil potem, ko se je za las prebila v polfinale na 100 m prosto, prišla tudi v finale te discipline. S časom t’01”9, k> je sicer daleč od njenega rekorda 1'00”4 (v Evropi je s tem časom druga) je bila Šegrtova v prvi skupini polfinala druga. Vstop v finale, torej med najboljšo osmerico na svetu pa si je priborila tudi Djurdja Bjedov iz Splita .ia 100 m prsno. Izvrstna Splitčanka je bila v polfinalu dru ga v svoji skupini s časom 1’17”1. Ta je boljši od njenega Jugoslovan skega rekorda 1’17”3, ki ga je postavila pred odhodor, v Mehiko. Bjedov je spet premagala bivšo svetovno prvakinjo Rusinjo Prozu menščikovo. V finalu se bo Splitčanka najbrž uvrstil- na 5. ali 6. mesto. Morda pa bo prav ona tista, ki bo osvojila kolajno čeprav ji tega ni nihče pripisoval. Djurdja Bjedov je plavalka, ki vse leto in postopno napreduje vendar po malem, ne v tako velikih skokih, kot npr. še- Na vprašanje kako se je ubranila kakršnekoli krize je Bjedova odgovorila: «Živim v svojem miru, Plavam zato, ker mi je to v vese Ije. Ne delam si nepotrebnih težav, Doma sem si nabirala kondicijo ir zato sem laže prebolela težave 2 aklimatizacijo. 7 dobrim rezulta tom, oziroma z dobro uvrstitvijo bi rada osrečila tudi svojega očeta Djura, ki je moj prvi trener.* Tudi boksarji so se postavili. Mate Parlov je v srednji kategoriji premagal brez večjih težav s sijajnim boksom Nizozemca Izpelena, Sodniki so mu prisodili zmago kar s 4:1. Parlov jv dobil prvi dve rundi, v tretji pa je bil bolj izenačen. Vujin je v lahki kategoriji z veliko težavo premagal Riegerja (NDR), Vujin je tega nasprotnika v Beogradu že knockoutiral in premagal. Toda, ker je tudi tokrat hotel zmagati hitro na isti način, se mu je to maščevalo Sodniki so ga proglasili za zmagovalca s 3:2. Veselinovič je v polveltrski kategoriji prvič stopil v ring in zmagal po točkah nao Valencio, boksarjem iz Ekvadorja in se je tako uvrstil v drugo kolo. Veselinovič je zmagal s 3:2 po točkah. Strelci so startali včeraj. V angleškem matchu bary match je Lončar dosegel 590 krogov in se bo po vsej verjetnosti uvrst: na 15. do 20. mesto. KURET DUŠAN lorm inevm HELENA ŠMAHELOVA Komaj sem se vlekla z zaključnega banketa našega simpozija. Utrujenost od večdnevnega zasedanja in premalo spanja me je premagalo. Bilo mi je, ko da moram priti do hotela s poslednjim ostankom sil. Le spati, spati, sem si mislila. Ko bi le bilo zjutraj v hotelu tiho in bi me nič ne prebudilo. V praznih ulicah je sviščal veter. Stresal je blede luči in njihove strašljive sence po tleh. Tlak je nosil moje korake v daljavo, kakor da bi kdo skrivoma šei pred menoj, nekdo, ki hote zadržuje enakomerno oddaljenost med nama. Težko nebo je pusto in neprodimo nizko viselo nad no prikimal, šlo je zares nenavadno hitro. Kje sem v tej zmedi pustila torbico? Ležala je v telefonski kabini, kakor sem jo pobrala s tal. Medtem se je zdravnik zravnal, lahno vzdihnil in dejal bolj zase: «Konec. Je že konec.« «Jezus Kristus,« je vratar zastokal prestrašeno, pa tudi nevoljno, še premakniti se nisem mogla. Bilo mi je mučno iti mimo mrliča, vzeti svojo torbico iz kabine, še odpreti dvigalo in stopiti v svojo sobo. Tudi zdravnik se je molče obrnil name, da bi mu pomagala. Stari vratar je bil tako zmešan, da ni mogel dati skupaj štirih oblazinjenih stolov, kamor šega moža vas ne morem zvezati, ker je tam motnja.« «Vi predrznica, vi nesramnica,« je kričala, da ji je glas kar poskakoval, «hočete, da vam nekaj povem. Klicala sem ob sedmih, ob osmih, ob devetih, pa ni bil v svoji sobi. Vprašam se, kje je bil vse do polnoči? Kje sta bila skupaj, vi — soseda? Mislite, da sem današnja. Zabaval se je, pošteno zabaval, pri tem pa se je še upal prepirati z menoj. Prepovedujem vam, da se vmešavate v (Nadaljevanje na 7. strani) I Pečat, ki prikazuje lov na leve. (Ilustracija v knjigi življenje v starem svetu.) ...".....................................milil....im...........................................Minimum,,................................mini,................ strehami. Končno sem pritisnila na hotelski zvonček. V službi je bil spet tisti stari vratar. «Dober večer,« je rekel medlo in nevoljno. Najbrž sem ga prebudila iz dremanja. Dal mi je ključ, ne da bi me pogledal. «Jutri odpotujete?« «Da. Pripravite mi zjutraj račun.« K dvigalu je vodil ozek hodnik mimo dveh telefonskih celic. V e-ni je bila luč. Slišala sem zadrževan razburjen glas. Nad aparatom je bil sklonjen moški hrbet v temnem suknjiču. V tem hipu je mož spustil slušalko in se opotekel. Vrata celice so se odprla in mož je padel name. Kako sem se prestrašila. Kriknila sem. Mož je ob mojem telesu brezmočno zdrsnil na tla. Ne, ni bil pijan. Zagledala sem pomodreli obraz kot razjeden od bolečin in od groze izbuljene oči. ((Zdravnika, takoj zdravnika!« sem zaklicala vratarju. Razvezala sem mu kravato. Zdaj sem ga spoznala. Zajtrkovala sva skupaj pri sosednjih mizah. V spominu mi je bila slika čednega petdesetletnika. Ves čas je prihajalo iz slušalke, ki se je gugala v zraku, zlovešče godrnjanje. Mož na tleh je hropel. Zaprla sem vrata celice za seboj. «Naj govorim in govorim, zmeraj je isto;« je nadaljevala ženska v prepiru. «Ali prostaško zarežiš nad menoj, ali pa molčiš kot štor.« Bržčas je bila žena. Neprijetno mi je bilo stopiti med nju. ((Oprostite,« sem rekla, «ampak vaš mož ni pri telefonu. Postalo mu je slabo.« Čutila sem, kako drhti spričo neizrečenih besed in tudi nezaupanja. ((Kako to? Mož mi ni nič rekel, da bi mu kaj bilo. Kdo, prosim, ja pri telefonu?« je strogo vprašala. Za šipo v vratih se je prikazni prestrašeni vratarjev obraz. «Takoj bodo tukaj. Do rešilne na srečo ni daleč.« ((Bodite tako prijazni in pokličite čez kako uro,« sem odgovorila v telefon in obesila slušalko. Da bi bolnika ne poškodovala, sva ga pustila tako, kakor se je zgrudil na tla, z levo roko skrčeno pod telesom. Kar sem bila v kabini, se je naravnal sam, ležal je malone vznak in z obličja mu je zginila bolestna napetost. Zdelo se je, da mu je bolje. Njegove široko odprte oči so sicer gledale neprisotno, vendar mirno, kakor da bi na kaj pozorno čakal. Sklonila sem se k njemu: «Vam Je bolje?« Ustnice so se mu zganile in ostale na pol odprte. V recepciji je zazvonil telefon. Bolnik je trznil. Vratar je s polglasnim godrnjanjem odšel. Kmalu me je nujno poklical. «Spet je ona! Prosim vas, pogovorite se sami z njo.« «Karel?» se je oglašal nestrpni, razdražena glas. «Kaj se dogaja?« Luč me je bolestno bodla v o-či. Ko bi že bila v postelji. V glavi mi je bučalo; to je bil čuden šum, kakor voda pod snegom. ((Prekmalu kličete,« sem rekla te.i ženski. «Vaš mož še ne more k telefonu.« «Kako? Spoznavam vas. A kako to, aa mi je hotelski uslužbenec, ali kdor je že bil, dejal: Predajam! Komu so torej predali moj govor, kaj? S kom pa pravzaprav govorim?« «S sosedo,« sem izbruhnila brez Premisleka. «Glejte no, torej soseda,« je govorila strupeno. «Imata sobi drugo poleg druge? Ali govorite iz sobe mojega moža?« ((Govorim iz hotelske veže,« sem odgovorila odločno, srdito. Pred hotelom se je ustavil rešilni voz. S tem je bilo zame končano. ((Počakajte pri telefonu ali Pa pokličite pozneje,« sem zavpila v telefon in ga po pomoti za-klopila. Obtipala sem v žepu ključ 8obe s težkim kovinskim priveskom. Zdravnik in bolničar sta s« že sklanjala nad bolnikom. Vratar me je pogledal in spokoj- bi prenesli mrtvo telo. «Ne morem ga pustiti tu, za božjo voljo,« je obupno tožil. «To je vendar hotel.« ((Pokličite patologijo. Takoj vam ga bodo odpeljali,« mu Je rekel zdravnik. Na recepčnem pultu Je pisal potrdilo o smrti na podlagi izkaznic umrlega. Na drugem koncu pulta je v kotu ležala njegova suknja, kakor jo je bil v naglici vrgel s sebe, klobuk s pomečkanim dnom in šal. Bil je zvit tako, kakor da bi še objemal vrat; počez vrženi rokav pa je imel še obliko žive roke. V želodcu me je začelo tiščati. Komaj sem še upala, da bom lahko zaspala. Poslušala sem, kako je svišč reševalnega voza zatonil v svišču vetra. V veži se je ledeni zrak še sukal s svežim vonjem snega. Vratar je ugasil veliki lestenec. Samo luč nad recepcijo je še gorela. Postavil se je proti meni z notranje strani pulta. «Tako, zdaj pa imamo,« je vzdihnil. «Kaj mislite, če bi kavo? Vas tudi tako zebe?« Nalil je iz termovke dve skodelici redke, toda vroče kave. Opazila sem, kako so se mu tresle roke. Njegov bledi mršavi obraz se je raztegnil in pomodrel. Bil je pošteno prestrašen, kakor da je videl lastno smrt. «Kaj smo?« je zastokal. «Nič. Takole!« Pihnil je vame dih z duhom po umetnem zobovju in kavi. «Kar naprej ga vidim, kako je prišel, vrgel suknjo sem in šel telefonirat.« Nekje v tihi zgradbi so tresk-nila vrata kakor suh strel. Oba sva se prestrašila. Z grozo sva opazovala, kako je roka mrtvega počasi lezla k tlom. «To ni nič,« sem zašepetala. »Stoli so malce preozki zanj.« Prikimal je. «Vse me pa najde,« je tiho dejal. «Jaz pa nimam strpljenja. Moral bi ga pokriti, toda s čim? Ce zbudim sobarico, ml ne bo dala rjuhe, ker bi jo nazadnje morala sama plačati, naje poreče, da nima ključa od perila.« Zamahnila sem z roko, da bi to bilo odveč. Molčali smo v ganljivem zaupnem vzdušju, kakor da se že dolgo poznamo, midva in tisti tretji pri steni v spokojni vijoličasti senci. A do vsega človeškega ravnodušna noč je nadaljevala svojo pot do jutra. Zdelo se mi je, da samo mi trije iz vsega mesta okoli nas sledimo temu večnemu gibanju teme in praznine. Vratar in jaz sva topo bedela, kakor omamljena; tisti tretji na stolih pa v globokem spanju brez sanj, toda doslej z vso težino lastnega življenja, ki ga je še branil pred ničnostjo. Nenadoma je zazvonil telefon. To Je bil surov vpad v našo tihoto. Vratar je odrinil nepopito skodelico. Obrnil se je k meni z roko na slušalki. «Spet Je ona! Prosim, prevzemite namesto mene. ženske se bolje razumete med seboj.« Trenutek je bilo v aparatu tiho. Globoko sem vzdihnila in zbrala pogum. ((Prosim, naj pride k telefonu moj soprog Karel Kolar,« se je spet oglasil tisti kričavi glas. «Malce pozno je že,» sem rekla razburjeno. «Vaš mož je zaspal.« «A to ste spet vi?« je naskočila. ((Kličem pozneje, kakor ste mi sami rekli. Govoriti moram z njim še danes, takoj! Zjutraj ne dobim zveze in moram se dogovoriti z njim.« Umolknila je, ko da zbira svoj bes ((Poslušajte, kako pa pravzaprav veste, kaj dela moj mož? Me hočete prepričati, da spet govorite iz hotelske veže?« ((Govorim iz veže, ampak to ni važno. Dajte mi številko svojega telefona in iz hotela vas bodo zjutraj sami poklicali.« «Kaj si dovoljujete?« se je besno zadrla. ((Zaradi vas bedim vso noč. Zahtevam, da me pri priči zvežete po telefonu s sobo mojega moža.« Vratar se je s hrbtom proti meni prepiral s patologijo. ((Bodite tako prijazni,« sem ji glede na dogodke rekla s potrpežljivo vljudnostjo, «mimo pojdite spat in počakajte do jutra. S sobo va- SE ENA LEPA IZDAJA MLADINSKE KNJIGE Knjiga, ki bo v veliko korist zlasti naši dijaški mladini (Bari Winer, ŽIVLJENJE V STAREM SVETU) Grški lončarji so sloveli po svojih lepih vazah. Krasili so jih s prizori iz vsakdanjega življenja in legend. Današnji mladi rod ima toliko dragocenih knjig in učnih pripomočkov, na kakršne včasih niti misliti ni bilo mogoče. Ena takih zanimivih izdaj, ki bodo dragoceno pomagalo za dopolnitev zgodovinskega znanja, je tudi knjiga, ki je pravkar izšla pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. To je prevod ameriške knjige, ki jo je pod naslovom življenje v starem svetu napisal Bart Winer, ilustriral pa Steele Sava-ge. Ta zgodovinska knjiga, katere slovenski prevod je oskrbela Seta Oblak, je namenjena v prvi vrsti mladini, koristila pa bo tudi odraslim, ki so si v šoli pridobili nepopolno znanje, pa bi ga radi obnovili ali pa dopolnili. Sicer pa gre za tako zgodovinsko knjigo, ki ne govori niti o kraljih niti o vojnah in osvajanjih, temveč o gospodarstvu, kulturi in o vsakdanjem življenju najstarejših narodov sveta. Tako pomeni taka knjiga tudi vir znanja za vsakogar, ki se želi kaj bolj poučiti o vprašanjih, o katerih je sicer navadno v zgodovinskih učbenikih kaj malo govora. Knjiga Življenje v starem svetu pripoveduje o številnih zani- mivostih starih kultur. Najprej nam pisec predstavlja Mezopotamijo in življenje v njej. Govori nam o nebotičnikom podobnih tempeljskih stolpih, o visečih vr-tovin, o krčmah, napovedovanju prihodnosti iz živalskega drobovja, o prehrani, življenju na kmetiji, o klinasti pisavi, šolah in o knjigah, v zaključnem poglavju pa nam predoči, kaj nam je se do danes ostalo od mezopotamske kulture. Ne samo neaatera imena (kamela, nafta), temveč tudi sedemdnevni teden, zdravstveni pripomočki (žveplova mazila) in tudi vraže. Drugi razdelek knjige je posvečen staremu Egiptu. Tu je najprej govor o Nilu, reki, ki je Egiptu predstavljala vir življenja, pa o piramidah, faraonih, o egipčanski pisavi, o postavljanju obeliskov, izdelovanju papirusov itd. Palestina, kot most med starodavnimi deželami, kot dežela inie-. ka in medu, škrlata in olja je prikazana v samostojnem poglavju. O Iranu kot prvem velikem imperiju je govor posebej. To poglavje, čeprav morda manj a-traktivno kot druga, pa je še posebej zanimivo, ker pripoveduje o stvareh, ki jih še slabše poznamo. Kreta z znamenito palačo, labirintom, s samosvojo kulturo je prikazana v posebnem poglavju knjige. Zanimive bodo ugotovitve o noši, podobni pariški, o frizurah žensk, podobnih današnjim, o boksanju, bikoborbah in drugih zabavah in o koncu kretske civilizacije. Najobsežnejši poglavji sta posvečeni stari grški in rimski kulturi in življenju v stari Grčiji ter starem Rimu. Res je sicer, da mnogo tega, morda še največ, že vemo iz šole, iz zgodovinskih knjig. Vendar pa je spet res, da je prav ta svet nam najbližji in so zato podrobnosti iz tega življenja toliko bolj zanimive. Avtor obširno pripoveduje o grški kulturi — od grške hiše do nošnje, vsakodnevnih navad in do grške pisave, literature in znanosti. Govor je o zdravstvu, o olimpijskih igrah, o vlogi žensk, o gledaliških predstavah in o verovanjih starih Grkov. Podoben je prikaz življenja v starem Rimu. Tudi tu bo bralec, čeprav marsikaj že ve, našel obilo novega in zanimivega, tako o kopališčih in življenju v njih, o gladia- torskih igrah, o gradnji cest, vodovodov, o rimski trgovini, ladjah, hišah, pa o rimski kulturi sploh. Vse to gradivo, ki je preprosto, stvarno in pripovedovano tako, da ga razume vsak bralec — knjiga je pač namenjena mladini in najširšemu krogu ostalih bralcev — dopolnjujejo številne podobe, fotografije in risbe, ki so enakovreden del teksta. Prav v teh barvnih podobah je še po- sebna vrednost te knjige, ki bo bralcu, posebno mlademu, resnično razširila obzorje. Izobražencu seveda manj — zanj bodo tekst in podobe le preproste — manj zahtevnemu bralcu in mladini pa toliko bolj. Toda kot celota pomeni knjiga le pridobitev našega knjižnega trga, saj takih knjig doslej — z eno ali dvema izjemama — sploh nismo poznali. Sl. Ru. Domače kače (na Kreti) pijejo mleko na nizki mizici, ki je narejena nalašč zanje. Ljudje so mislili, da varujejo dom. ........................................ STELIO MATTIONI: KRALJ VOLI (II Re ne comanda una) Pri milanski založbi Adelphi je tržaški pisatelj Stelio Mattioni izdal svoje prvo daljše pripovedno delo. Naslovil ga je «11 Re ne comanda una« («Kralj voli«) in že sam naslov, ki je odlomek iz znane otroške pesmice, nam jasno namiguje na pravljični svet, v katerega nas je Mattioni popeljal že s svojim prvim delom in sicer z zbirko povesti ((Dvojnik«, ki je leta 1962 tako rekoč čez noč vsilila ime tržaškega pisatelja veliki pozornosti vse italijanske kritike. Prva ugotovitev je torej ta, da je Mattioni ostal zvest svojemu pesniškemu svetu, zgrajenemu iz grenkih simbolov, mračnih senc, nemočnih posegov v bistvo življenja, otožnih odpovedi in tihega, naivnega, s ne zaradi tega manj bolečega otroškega joka. Dodati pa moramo takoj, da Je pisatelj v tem svojem prvem romanu, skušal obogatiti svoj navdih še z eno dimenzijo. Nežni, dasi črnogledi poetičnosti svojih prvih pripovednih poskusov je zdaj dodal še nasmešek pikre i-ronije, ki pa nastopa kot odločujoči činitelj, saj igra vlogo ukrivljenega ogledala, postavljenega v ■—........-... ........* ' • Prizor iz grške komedije. Vsi igralci so nosili maske, komiki pa so bili pogosto še groteskno našemljeni. obliki visokega valja vse okoli pozorišča zgodbe. Liki se tako že ob prvem nastopu nujno spremenijo v pošastne prikazni, ki imajo sicer popolnoma normalna čustva in popolnoma razumljive psihološke in življenjske interese, a se ob vsakem koraku, to je ob vsakem poskusu, da bi ne, denar za svoja zemljišča. Eni jih nagovarjajo, naj vložijo denar v ta ali oni denarni zavod, ter jim obljubi iajo visoke obresti, drugi jim zagotavljajo dobre kupčije, tretji jim ponujajo razne gospodarske stroje, avtomobile, televizorje itd, nova stanovanja v mestu, četrti u-porabljajo vse svoje govorniške sp.i-sobnosti in jih prepričujejo, naj sklenejo pogodbo za življenjsko zavarovanje itd.. VsaK je sicer gospodar svojega denarja in ga lahko uporabi kakor ve in zna, toda naše ljudi bi radi opozorili, naj ne nasedajo špekulantom in lepim obljubam. Posvetujejo naj se prej in dobro premisli jo, da se ne bodo potem kesali, ko bo že prepozno. Že pred časom smo sporočali o raznih žalostnih primerih, ki pa se žal ponavljajo Kaže, da nekateri naši ljudje bolj zaupajo tujcu, kot svojim ljudem, da mu bolj verjamejo in da imajr, nekakšen ((rešpekt«. Dejstvo pa j* tudi, da večina teh naših ljudi ne obvlada popolnoma italijanč.šine Tako ne morejo razumeti vsega, kar Jim pretkanec natveza, in podrob nosti pogodbe, ki jo v dobri ver: podpišejo. Potem, ko je že pre pozno, se pritožujejo in iščejo pomoči pri svojih ljudeh. Za danes bomo zelo na kratko navedli samo en primer. Neka priletna ženska je sklenila pogodbo r. zavarovalno družbo za mesečno rento v zamena za več milijonov Ur vredno premoženje. Umrla Je čes dva meseca. Tako je zavarovalnica za nekaj sto tisoč lir dobila premoženje, svojci pokojnice pa so ostali na cedilu Zelo žalostno, a resnično. triinpolodrtotno obrestno mero z najvišjim prispevkom do petih odstotkov, se je poudarilo osnovno na čelo tega zakona, to je da se vsem zagotovi enak izdatek pri najemanju posojil. Na ta način se lahko industrijci z večjo gotovostjo lotevajo raznih pobud, ki bi bile sicer včasih tvegane. Spodbujanje javnih in zasebnih podjetij pomeni veliko moč za gospodarstvo v Furlaniji-Julijski krajini, kajti krediti, s katerimi se pospešuje gradnja, širjenje in modernizacija naprav, pospešujejo tudi tehnološki napredek. Nakup novih strojev in naprav nedvomno prispeva k nižanju proizvodnih izdatkov in omogoča industriji v naši deželi, da laže vzdrži konkurenco z notranjimi, zlasti pa z zunanjimi podjetji. Ta konkurenca je namreč povzročala skrb in krizo ter hkrati krčenje zaposlitve. Podatki o izvajanju tega zakona so na moč pomenljivi. Pristojni teh-nično-posvetovalni odbor deželnega odborništva za industrijo in trgovino je imel 18 sej in je ugodno rešil kar 434 prošenj za prispevke. S te mi prispevki so omogočili raznim podjetjem, da so najela za 36 milijard lir posojil in samo v prvem letu je dežela prispevala 748 milijonov Ur. Odkar velja zakon, je prejelo prispevke v videmski pokrajini 269 podjetij za skupno 23 milijard lir posojil; v pordenonski pokrajini 143 podjetij za skupno 7 milijard lir posojil: v tržaški pokrajini 19 podjetij za 5 milijard lir posojil in v goriški pokrajini 3 podjetja za 45 milijonov lir posojil. Kot vidimo, je šlo največ prispevkov za Furlanijo, kar pomeni, da so bili furlanski industrijci najbolj podjetni. Če upoštevamo prispevke po raz nih panogah in zvrsteh industrije, vidimo, da je imela levji delež lesna industrija: prispevke je dobilo kar 126 podjetij, ki so lahko z njimi najela za 5.607.300.000 lir posojil. Po višini vsote najetih posojil pa pirja in tiska, saj so ta posojila skupno znašala nad 7 milijard lir. Tekstilna in oblačilna industrija je najela za 7.089.482.000 lir posojil in je prišlo v poštev 32 podjetij 67 podjetij mehanične industrije je najelo za 2.923 milijonov posojil, 61 gradbenih podjetij 1.99° milijonov lir, 44 podjetij živilske industrije za 2.961 milijonov, 23 podjetij kovinske industrije 2.918 milijonov, 14 kemičnih podjetij 1.814 milijonov itd. Zadnjo sejo je imel omenjeni odbor ravno te dni pod predsedstvom odbornika Dulci ja. Na seji so ugodno rešili 21 prošenj za skupno vrednost 1.258 milijonov lir posojil. E-najst prošenj je bilo iz pordenonske pokrajine za 65« milijonov lir posojil, devet iz videmske pokrajine za 402 milijona, ena iz tržaške pokrajine za 200 milijonov. Deželna uprava daje prispevke za vsako posojilo do največ 10 let, kar je za industrijce zelo koristno. VOZNI RED VLAKOV NA GLAVNI POSTAJI V TRSTU BENETKE - MILAN . PARIZ - RIM - BARI Nesreča na cesti v Drago Včeraj nekaj pred 12.10 je prišlo na križišču državne ceste št. 14, ki pelje v Drago, do prometne nesreče, pri kateri sta se lažje ranili dve osebi. Nesreča se je pripetila, ko je 46-letni Giovanni Valenta s Sprehajališča Sv. Anareja 1 vozil svoj fiat 850 (TS 89649) po državni cesti št. 14. Ko je nrivozil do omenjenega križišča in hotel zaokreniti na levo, da bi nadaljeval pot v Drago, ga je oplazil v levo stran avtomobila avto «BMW:», ki ga je vozi! 22-letni študent Roberto Trevisani iz Ul. Gl-raldi 11. Pri nesreči sta se ranila šofer fiata Valenta in njegov sopotnik, 54-letni sprevodnik Luciano Mug-gia iz Ul. del Rivo 44 Prvega so s prognozo okrevanja v 16 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek, ker se je pobi! po čelu in dobil možganski pretres. Drugi oa se bo na kirurško-pljučnem oddelku bolnišnice zaradi raznih poškodb no prsnem košu moral zdraviti približno 2 tedna. Hotel «PAKK» Rovinj i Tel. 81122 Moderen gostinski objekt v boro vem gozdičku ob morju. Odprt vse leto. 390 ležišč. Večina sob ima balkon s pogledom na morje. Vse sobe s tušem in WC. Centralno gretje. Internacionalna kuhinja pripravna za vse specialitete. Minigolf in vsi drugi športni objekti, športnim ekipam, ki želijo pri nas trenirati, dajemo penzijon po ugodni ceni. SINDICI SERAFINO Servis: AGIPGAS Plin, ki nudi največ toplote in ki ne zamaže loncev KEROSEN v 20-litrskih sodčkih po 900 lir NABREŽINA — SV. KRIŽ — PROSEK — TELEFON 225-227 Takojšnja izročitev — Brezplačen tehnični servis — Gospodinjski stroji — Pralni stroji — Lestenci — Peči s trajnim ognjem itd. si:bofii;x VSE ŽA KING IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst. lil Mazzini 53 Tel 733-301 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo Bi I IM O .IKIS» PROSEK Predvaja danes, 20. t. m. z začetkom ob 16. uri Cinemascope barvni dramatični film Carla Pontija: C’ERA UNA VOLTA (BILO JE NEKOČ) Igrajo: SOPHIA LOREN, OMAR SHARIF ln drugi ■■ ■ • ...... ■ • •'v.vav.v .. ....................... Acegat v zadnjih dneh temeljito obnavlja ulično razsvetljavo v mestu, zlasti v središču, pa tudi na vseh glavnih dostopnih ulicah proti središču. Na naši sliki vidimo delavce podjetja, kako nameščajo nova svetila v Ul. Giulia, na drugi pa delavce, ki postavljajo nov drog za svetlobno napeljavo v D'Annunziovem drevoredu KONFEKCIJA IZ KOZJEGA IN SVINJ SKEGA VELURJA TER NAPA USNJA NOVI ŠPORTNI IN KLASIČNI KROJI Bogata izbira ženskih kostimov, plaščev in jopičev ter moških suknjičev in klobukov MODNE NOVOSTI KRZNARSTVO - PELLICCFJtIA NINO FERLUGA VISCO - 3 km od Palmanove Tel. 99-626 Pse vrste krzna • Izvršujemo naročila po meri - Specializirani v izdelavi krzna ncincilla« - Raznovrstna popravila Najugodnejše cene! rRM Lršl POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI o vse Kraje tudi i inozemstvo AVTOMOBILISTI z zaupanj'em se obrnite na podjetje Autoforniture i::;::::::::::::::::::::::::!!:::::::":!:::::::::: TRST, UL. CORONEO 4 TEL. 29-684 I m lili kjer boste dobili, kar da bo bolj . . bolj . . bolj . . in .. potrebuje vaše . učinkovito . udobno . varno . lepše vozilo. VELIKA IZBIRA KAKOVOSTNIH PRITIKLIN IN VSEH POTREBŠČIN ZA KAROSERIJO 5,50 A 6,10 R 6,52 D 9,05 R 9,32 DD 10,25 A 13,10 13,35 14,55 R A DD 16,35 A 18,01 DD 18,06 A 19,22 A 20.30 D 22.30 DD O D H O D 1 Portogruaro Benetke Bologna - Milan - Genova (*) Benetke ■ Milan Turin Rim Benetke - Rim (za Rim obvezno prednaročilo) Benetke Milan Pariz Portogruaro Benetke Portogruaro ■ Benetke Benetke Milan (od 29. 9. 1968 do 31. 5. 1969) Tržič Portogruaro (•*) (Simplon Express) Benetke Milan ■ Pariz • Rim Bari Portogruaro Portogruaro Benetke Benetke - Milan - Turin-Genova • Ventimiglia • Marseille (spalni vozovi in spalni pogradi Trst • Genova) - Mestre Bologna Ram (spalni vozovi in spalni pogradi Trst - Rim) (*) Samo I. razred z obveznim prednaročilom. (**) Ne vozi od nedeljah P K I H O D 1 6.25 A Cervinjan • Tržič (•) 7.25 A Portogruaro Tržič 8,00 DD Turin Milan Benetke • Rim (spalni vozovi in spalni pogradi Rim -Trst Marseille Geno va) 9,17 D Benetke Rim 10,40 DD (Simplon Express> Pa- rtz Benetke 11,42 R Benetke 13,30 D Rar Benetke Bolo gna 13,58 A Cervinjan Tržič 15,12 DD Benetke Milan Pariz 17,28 n Benetke Cervinian Portogruaro . 18,10 A Tržič (*•) 18,38 R Bologna ■ Benetke (*•) 19,13 A Benetke ro Tržič Portc.«;rua- 19.40 DD (Direct Orient) Pariz • Milan - Benetke 21,10 R Milan-Rim-Benetke (••) 22.55 A Benetke - Tržič 23,40 DD Turir Milan Genova (II) Rim Benetke - Bologna . (*) Ne vozi ob nedeljah (**) Samo I. razred VIDEM - DUNAJ -SALZBURG • MUNCHEN O D H O D 1 3,53 A Videm Trbiž 5,20 A Videm 6,15 D Videm Trbiž 6,21 A Videm 10,00 A Videm Trbiž 12,25 D Videm 12,40 .» Videm 14,18 A Videm 16,45 A Videm Trbiž 17,45 A Videm 19,10 D Videm 20,00 A Videm 20,50 D Videm • Trbiž Mila- chen Dunaj 21,55 A Videm P K 1 1 HODI 0,40 A Videm 6,55 A Videm 7,45 A Videp 8,18 D Videin 9,10 A Videm 9,23 D Dunaj MOnchen Tr- biž Videm 12,00 A Trbiž Videm 15,06 A Videm 17,44 A Videm 18.55 DD Trbri Videm 20,10 A Videm 20,57 A Videm 22,20 A Videm OPČINE LJUBLJANA -BUDIMPEŠTA BEOGRAD ODHODI 0,25 D Opčine - Ljubljana Beograd Zagreb Opčine (*) 10,58 DD (Simplon Express) Opčine Ljubljana Zagreb Beograd Reka • Budimpešta Opčine Opčine Ljubljana O^ne t Juhi jena - Beograd Atene * Istanbul Opčine 7,00 A 14.05 A 18,54 A 19.05 D 20,09 D 20,20 A (•) Ne vozi ob nedeljah PRIHODI 5,25 D Beograd - Budimpešta Zagreb - Ljubljana Or čine 7,10 A Opčine 8,27 D (Direct Orient) Istai bul Sofija . Ljubiji na Opčine 9,00 D Ljubljana (•) 17,08 A Opčine (•) (od 30. 9. 6 do 31. 5. 69) 17,37 D (Simplon Express) Bi dimpešta Beograd Zagreb Ljubljana • R< ka (od 22. do 28. 9. 68 — (WL Moskva RJn — ob sredah ln sobota! spalni pogradi Zagreb Pariz) 21.40 A Opčine (*) Ne vozi ob nedeljah 'rimorski dnevni! NEDELJA, 20. OKTOBRA PONEDELJEK, 21. OKTOBRA RADIO TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Glasba za kitaro - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 Oddaja za najmlajše - 11.45 Ringaraja - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 14.45 Glasba iz vsega sveta 15.30 Labiche: «Poljubiva se prijatelj!» - 16.45 Orkestri - 17.30 Beseda in glasba - 18.00 De Sabata - 18.30 Iz pesniških gajev -18.45 Opereta - 20 00 šport - 20.30 Iz slov. folklore - 21.00 Plošče - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Sodobna glasba. TRST 9.30 Kmetijska oddaja - 11.40 Tržaški motivi KOPER 7.30, 12.30, 14.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL ■ 9.10 čitalniški večer - 9.50 Stoletnica tabora — Šempas 10.00 Prenos RL - 10.30 Orkester Enoch Light - 11.00 Dogodki in odmevi - 11.20 Ansambel Santi La-tora - 11.50, 12.50, 14.30 in 15.10 Glasba po željah - 12.35 Politični pregled - 14.00 Stoletnica tabora — Šempas - 16.00 Prenos RL • 18.45 in 19.00 Šport - 19.30 Prenos RL -NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 8.40 Kmetijska oddaja - 10.15 Ura glasbe - 11.40 Roditeljski krožek 12.00 Kontrapunkt - 13.25 Giallo e nero - 14.00 Glasbeni spored - 15.10 Ital. pesmi 16.30 Popoldne z Mino - 18.(K) Simf. koncert - 19.30 Godala 20.30 Glasbeni variete - 21.20 Šport - 21.35 Beethovnova komorna glasba -12.25 Zbori. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila 8.45 Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete 11.00 Pesmi - 11.35 ■luke box 12 30 Orkestri - 13.00 Kvizi - 13.35 Program s P. De Fi-lippom 14.30 Aktualnosti - 16.25 Preizkušajo se amaterji - 17.05 Šport - 19.00 Radio Olimpia - 20.11 Plošče in skeči - 21.00 Literarna oddaja - 22.10 Poročila z obrnili PROGRAM 10.00 Bervald in Ysaye - 10.35 Glasba za orgle - 11.15 Sopranistka Bianca Maria Casoni in tenorist L. Ottolini - 12.20 Popularne skladbe 13.00 Slavne interpretacije - 14.30 Schonberg in E. Chaus-son 15.30 S. Mastrocinque: «Sen-:a fatto* - 17.20 Jazz - 18.45 Orlando Furioso - 19.15 Koncert - 20.30 Preteklost in sedanjost - FILODIFUZI JA 8.00 Schubert, simf. štev. 4 - 8.50 Skladbe A. Rejcha - 10.10 W. Leigh - 10.20 J. P. Svveelinck: variacije - 10.55 Antologija izvajalcev - 12.30 Dvorakova komorna glasba. SLOVENIJA 6.05, 7.00, 13 0u, 19.30 Poročila -7.20 Informativna oddaja - 7.30 Za kmetijske proizvajalce - 8.05 Radijska igra za otroke: M. Dal-bray: Godec Či-Pahan - 8.43 Skladbe za mladino - 9.05 Rogaška Slatina vabi Sežano - 10.05 Še pomnite, tovariši: Za severno mejo - 10.30 Pesmi borbe in dela - 11.00 Turistični napotki - 12.00 Na današnji dan 13.15 Veliki orkestri 13.40 Nedeljska reportaža - 14.05 Operni koncert 15.30 Humoreska: B. Nušič: Povišanje 16.00 Zabavna glasba in šport - 17.30 G. Wei-senbon: Lovca na čaplje - 18.21 Bach in Beethoven 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice 20.0u «V nedeljo zvečer* • 22.15 Serenade - 23.05 Literarni nokturno 23.15 Orkestri. ITAL TELEVIZIJA 11.00 Maša - 12.30 Settevoci - 13.30 Dnevnik 14.00 Kmetijska oddaja 14.45 Olimpijske igre, motorne in konjske dirke 16.45 Program za najmlajše - 17.45 Včeraj in danes 19.00 Dnevnik -19.10 Polčas nogometne tekme -19.55 Šport in kronike strank - 20.30 Dnevnik 21.00 «Un grosso colpo* - 22.40 Šport • tl. KANAL 17.00 Olimpijske igre - 21.00 Dnevnik - 21.15 TV film: «Lo sce-riffo di Dodge City 22.05 Settevoci 23 05 Olimpijske igre. RADIO TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Narodne - 11.50 «The Finn-jenkas* - 12.10 Pomenek s poslu šalkami - 13.30 Glasba po željah -17.00 Tržaški mandolinski ansambel - 17.20 čar glasbenih umetnin - 18.15 Umetnost in prireditve -18.30 Zbor »Montasio* - 19.20 Priljubljene melodije - 20.00 Šport -21.05 Zgodbe prve svetovne vojne - 21.25 Melodije • 22.00 Slov. solisti - 22.20 Zabavna glasba. TRST 12.05 S festivala v Maranu La-gunare - 12.25 Tretja stran - 13.25 Popularne pesmi - KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Orkester B. Kaempfert - 10.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.10 Za oddih in razvedrilo - 14.30 Zvoki in barve - 15.30 Popularne skladbe - 16.30 Športni ponedeljek 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.40 Glasbeni barok - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Olimpijske igre NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.10 Zvočni trak 10.05 Šola - 11.00 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 14.45 Nove pesmi - 16.30 Moderne melodije - 17.05 Oddaja za mladino - 18.38 Umetnost in književnost - 19.13 Roman - 20.25 Sestanek petih - 21.10 Koncert - II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.17 Jazz - 11.41 Pesmi desetletja - 13.00 Tedenski športni pregled - 14.05 Juke box • 14.45 Glasbena paleta - 15.35 Neapeljske pesmi -16.35 Mala enciklopedija - 17.10 Popoldanski spored - 18.20 Poljudna znanost - 19.00 Poročila z olim-piade - 20.11 Operni program - 22.10 Olimpijske igre. III PROGRAM 10.00 Platti: Miserere mei - 10.40 Brahms, sonata op. 120 - 11.25 C. Franck in R. Strauss - 12.20 Scar-lattijeve sonate - 12.25 Antologija izvajalcev - 14.30 Casella in Tele-mann - 15.30 L'Heure espagnole -17.45 Corellijev koncert - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Radijska črtica - 19.15 Koncert - 20.00 J. Anouilh: «Invito al cestello* - FILODIFUZI JA 8.50 Skladbe za orgle - 9.10 0-perni koncert - 11.00 Velike interpretacije - 13.30 Antologija izvajalcev. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 Informativna oddaja - 6.50 Danes za vas - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže - 9.10 Cicibanov svet - 9.30 Paleta zvokov - 10.15 Pri vas doma - 12.10 Lahke koncertne skladbe - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Lahka glasba - 14.35 Poslušalci čestitajo 15.40 Ženski in moški zbor «France Prešeren* iz Kranja - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Odlomki iz opere »Hoffmannove pripovedke* - 18.00 Aktualnosti - 18.15 «Signali* 18 35 Mladinska oddaja: «Interna 469? 19.00 Lah- ko noč, otroci! - 19 15 Poje Irena Kohont 20.00 Simfonični koncert Slovenske filharmonije 22.15 Za ljubitelje jazza - 23.05 Valentin Polanšek: Pesmi " ITAL TELEVIZIJA 12.30 Poljudna znanost: človeško telo - 13.00 Popotovanja - 13.30 Dnevnik ■ 14.00 Olimpijske igre - 16.30 Program za najmlajše - 17.00 Olimpijske igre - 18.45 Spored za mladino - 19.45 Športni tednik in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 A. Pietrangeli: «D sole negli occhb, film - 23.00 Dnevnik - 23.30 Olimpijske igre. II. KANAL 18.45 Olimpijske igre - 21.00 Dnevnik - 21.15 Amerika-Evropa - 22.15 Simf. koncert - 23.00 Olimpijske igre. JUG. TELEVIZIJA OD 20. DO 26.-X. 1068 SEJA OBČINSKEGA SVETA V GOBICI NEDELJA, 20. oktobra 9.25. 20.00 in 0.30 Poročila 8.30 PRAZNIK NA KRASU (ponovitev) 10.00 Miting v Leskovcu - 11.00 TV kažipot 15 00 in 22.00 — posnetek olimpiade v Mehiki - 16.30 Olimpijski filmski pregled - 18.10 Saga o Fors.ytih — film 19.00 25 let AFŽ 20.50 Prenos prireditve ob 20 letnici osvoboditve Beograda. PONEDELJEK, 21. oktobra 13.55, 20.00 in 22.15 Poročila -9.35 TV v šoli 10.30 Ruščina - 11.00 Splošna izobrazba 14.00 Atletika in plavanje — posnetek z olimpiade 16.30 Filmski pregled 18.00 Po Sloveniji 18.25 Zloženke in njih pisava 18.50 Prekmurje Miška Kranjca 19.20 Vokalno-inštrumentalni solisti - 20.35 Vojo Kuzmanuvič: Sezona lova — drama 2145 Po izbiri TOREK, 22. oktobra 14.35, 20.00 in 22.30 Poročila -9.35 TV v šoli 10.30 Angleščina -11.00 Splošna izobrazba 14.40 Plavanje na olimpiadi 16.30 Filmski pregled 18.00 Risanka 18.10 Obrežje — oddaja za ital. narodnostno skupino 18.35 Novosti iz studia 14 19.05 Sve na zaslonu - 20.30 Vijavaja 20.40 Ljudje na morju — film - 22.05 Lee Konitz na jazz festivalu v Ljubljani. SREDA, 23. oktobra 14.25, 17.20. 20.00 in 22.55 Poročila 9.35 TV v šoli 14.30 Plavanje na olimpiadi 15.30 Filmski pregled - 17.25 Dva baleta — lutke - 17.45 Risanka - 18.01.' Pisani trak - 18.20 Oddaja za otroke - 19.05 Ob Babela do vesolja in nazaj -19.45 TV prospekt - 20.30 Vijavaja - 20.35 Dekleta iz Patarazuke -21.55 Inšpektor Maigret — film - 23.00 Gimnastika na olimpiadi. ČETRTEK, 24. oktobra 14.15, 20.00, 22.35 in 0.35 Poročila - 9.35 TV v šoli - 10.30 Nem ščina - 11.00 Angleščina - 14.20 Plavanje in kolesarstvo na olimpiadi - 16.30 Filmski pregled - 18.00 Po Sloveniji - 18.20 V narod nem ritmu - 18.45 Po sledeh napredka - 19.05 Zabavno-glasbena oddaja - 19.45 Cikcak - 20.30 Vijavaja 20.35 Saga o Forsytih — film - 21.25 Spominki — še posebej slovenski 22.45 Gimnastika - prenos z olimpiade. PETEK, 25. oktobra 13.55 in 20.00 Poročila 9.35 TV v šoli - 11.00 Splošna izobrazba -11.30 Francoščina - 14.00 Gimnastika in boks na olimpiadi 16.30 Olimpijski filmski pregled 18.00 Zmoči se, Melodije drsalk — filma - 18.20 Mladinski koncert - 19.05 Alkoholizem 20.45 Vijavaja - 20.50 Groza — film 22.40 Otvoritev sezone Drame SNG Ljubljana — reportaža 23.00 Plavanje — kanu - posnetek z olimpiade. SOBOTA, 26. oktobra 14.55, 18.15, 20.00, 23.05 Poročila - 9.35 TV v šoli 15.00 Plavanje na olimpiadi - 16 30 Olimpijski filmski pregled - 18.20 Robin Hood - mlad. igra • 19.20 Srečanje na Ekvatorju - 20.3. Humor oddaja 21.35 Osvajalci — film - 22.25 Muzika in še kaj Občinska uprava bo s prihodnjim letom prevzela upravo nad trošarinskim uradom Nekatera vprašanja, ki zadevajo Podgoro . Prihodnji teden razprava o poimenovanju ulic • Odobren načrt za gradnjo kotalkališča v dolini Korna Goriški občinski svet pričenja z mesec po odobritvi s strani pokra-rednejšim delom. Po daljšem raz-1 jinskega nadzornega odbora. Ker je dobju se je ponovno sestal v petek zvečer, župan Martina pa je že napovedal sejo za ta teden, da bi na njej razpravljali o poimenovanju u-lic in trgov. Temu vprašanju bodo posvetili ločeno sejo, ker bo prav gotovo prišlo do obširne debate. Lahko pričakujemo, da bo za kakšnega svetovalca neprijeten predlog, da se prvič po vojni poimenuje neki trg s slovenskim imenom. Na začetku seje je župan Martina, ki je sejo vodil, sporočil, da je pokrajinski nadzorni odbor potrdil odločitev goriškega občinskega sveta o poobčinjenju urada za pobiranje trošarine; to službo sedaj o-pravlja poldržavna ustanova INGIC. Takšen sklep je deželni organ sprejel na svoji seji v četrtek. Župan je pristavil, da bo občina prevzela trošarinski urad s 1. januarjem 1969. Komunistični svetovalec odv. Bat-tello je glede tega vprašanja dejal, da je občinski svet na seji posvečeni poobčinjenju trošarinske službe sklenil prevzeti to službo že prvi bila izvršitev podaljšana za dva meseca, svetovaiec sodi, da se bo Odvetnik Sfiligoj (SDZ) pa je predlagal, naj bi za občane z O-slavja, ki jim je požar uničil hišo, poiskali primerno streho, ker se- moč v tem času Polje pripraviti na, daj spijo v seniku. Župan je odgo- prevzem nove dolžnosti. voril, da bi bilo moč poiskati pro- Obenem je svetovalec navedel dve; s^or v ®kazermetah,, kar je odvet-vprašanji, ki zadevajo Podgoro. De- n*k Sfiligoj sprejel. jal je, da je la vas zaradi okvare na mostu še vedno odrezana od mesta in da v tem kraju nimajo več javnega telefona, ker ga je družba SIP odvzela osebi, ki ni plačevala pristojbine. Družba SIP je pripravljena javni telefon namestiti znova, vendar pod pogojem, da bo novi naročnik poravnal dolg. Novi u-pravljavec javnega telefona pa teh bremen ni pripravljen sprejeti, zato je še vse pri starem Svetovalec Battello je ob zaključku svojega govora predlagal, naj občinska u- Tudi inž. Fornasir je imel svoje ustno vprašanje do župana. Želel je pojasnil, zakaj nočejo dovoliti družbi ESSO, da bi v novi Ul. Roma namestila bencinsko črpalko ter ob njej zgradila tudi parkirišče. Župan je dejal, da je gradbena komisija odločitev sklenila začasno odložiti. V debato je posegel tudi odbornik za javna dela Lupieri, ki je pristavil, da bi ESSO želel zgraditi bencinsko črpalko na področju, ki ga regulacijski načrt določa za javno zeleno površino. javni telefon. iiiiiiMiiiMiMimiiimiiiiiiiiiiiiMHiiiiiniiiiimiiiuiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiMiiiiiiimmiiiiiiiimiiii PO NOVIH PREDPISIH Obnova bolniških izkaznic za upokojence pri INAM Prizadeli naj se javijo pri pristojnih uradih INAM Opozarjamo upokojence, ki so vpisani pri splošni bolniški blagajni (INAM) da so začeli na zedežu IN AM v Gorici, v Tržiču, Gradiški, in Gradežu z vidiranjem izkaznic za zdravstveno službo, ki bodo veljale za dveletje 1969-1970. Prizadeti naj se javijo v uradnih urah na pristojnem uradu INAM ter naj prinesejo s 6eboj bolniško izkaznico INAM ter pokojninsko knjiži co, ki jo Je izdala INPS. Rok za ureditev te zadeve zapade 31. decembra letos. Tisti, ki v tem roku ne bodo obnovili svoje izkaznice, ne bodo deležni zdravstvene službe ter jih bodo brisali s seznama njihovega zdravnika ter ga ne bodo tudi pozneje mogli več izbrati, če bo že dosegel dovoljeno število pacientov. Prizadeti upokojenci so dolžni tudi pozneje takoj javiti kakršno koli spremembo v svojem zavarovalnem položaju. Ti predpisi veljajo za vso Goriško torej tudi za zavarovance INPS odnosno INAM v občinah Sovodnje, Doberdob in števerjan. Gospodarska konferenca v Tržiču Gospodarska konferenca v Tržiču, ki se je pričela včeraj, se bo zaključila danes ob 13. url. Udeležili so se Je deželna odbornika Stopper in Tripani, številni deželni svetovalci, pokrajinski predsed nlk iz Trsta Savona, tržaški pod' župan Lonzar in drugi. Po uvodnem poročilu pripravljavca konference prof. Calcaterre se je k be sedi prijavilo kakšnih 20 govornikov. Jutri zvečer v UGG balet s Filipinov Ustanova za kulturr. manifestacije «Citta di Gorizia« je organizirala za jutri, v ponedeljek zvečer ob 21. url v veliki dvorani UGG izredno baletno folklorno prireditev, pri kateri nastopijo člani Narodnega baleta s Filipinov«. S plesom in petjem bodo azijski plesalci s tega otočja prikazali značilne plese ljudstva te države, kjer se mešajo kulturni in narodni motivi Špancev, muslimanov arabsko malajskih rodov in prvotnih domačih rodov. Prikazali bodo vrsto zelo zanimivih in nenavadnih plesov, ki opevajo njihove Junalke, božanstva in vraže. V dvorani bodo prodajali program, v katerem bo podrobnejša obrazložitev posameznih točk ter bo opremljen tudi s fotografijami. Vstopnice so v predprodaji pri tajništvu UGG. Po šolah in večjih podjetjih so razdelili kupone, s katerimi je omogočen nakup vstopnic po znižani ceni in sicer po 700 namesto po 1000 lir za o-sebo. Ribji bazen pri Gravnarju v Grojni Slovenski gostilničarji se uspešno uveljavljajo. Med nje sodi tudi Gravnar, ki ima v Grojni svoj gostinski lokal, kjer so prejšnji dan ob prisotnosti župana Martine, turističnih delavcev in tiska izročili namenu ribji bazen, v katere bodo mogli gostje loviti postrvi. Bazen je dolg 25 metrov, širok pa 6 ter bo moč iz njega potegniti postrvi po 1.200 Ur kg. Kdor bo želel, mu jih bodo pripravili za obed. Sicer pa je moč pri Gravnarju v Grojni prava posreduje pri SIP, da bi «Pie-1 s tem so. izčrpali čas določen za dimonte - Podgora* imela svoj jav- usina vprašanja in prešli na obrav-ni telefon. navo tock zadnjega in predzadnje- Župan je obljubil, da bo skušala ga dnevnega reda Po odobritvi občinska uprava kriti izgubo SIP, i Klepov, ki jih Je v skladu s poobia-samo da bi zagotovila prebivalstvu s^la sprejel občinski odbor, je odv. ■ - Pedroni (MSI) predlagal županu, naj na pristojnem kraju posreduje, da bi izpopolnili stalež na sodišču, ki ni popoln ter zato delo na soaišču poteka zelo počasi. Odobrili so celo vrsto prispevkov ustanovam, ki se ukvarjajo s kulturnimi in turističnimi prireditvami, najeli so več posojil. Pred zaključkom tajne seje, na kateri so razpravljali o osebju, so odobrili izgradnjo športnega objekta v dolini Korna, ki naj sduži za kotalkanje. Ploščad s površino 13.000 kv. metrov ter ogrevalne naprave in sanitarije, ki bodo veljale okoli 15 milijonov lir ter bo zanje prispevala dežela 4 milijone, bi zgradila občina, Unione Ginnastica Gorizia-na pa bi ploščad pokrila ter bi za to delo potrošila 25 milijonov lir. Načrt objekta je opisal odbornik Agati. Na predlog nekaterih svetovalcev so pooblastili odbor, naj sestavi in odobri pogodbo z UGG. V diskusijo o načrtu so posegli svetovalci odv. Sancin, odv. Battello, in inž. Fornasir, ki so predlagali, naj bi predstavljala ta zgradba nujno toda začasno rešitev, da ne bi bila v arhitektonskem pogledu skvarjena dolina Korna. Sklep o gradnji so sprejeli s petimi vzdržanimi glasovi. V Novi Gorici se je zaključil tridnevni shod kirurgov, katerega, so se udeležili tudi predstavniki Italije, Avstrije in Zahodne Nemčije. Izmed 300 udeležencev tega shoda Iz vseh krajev Slovenije in Hrvaške, jih je nekaj nad 100 prenočevalo pri nas v Gorici. Slika prikazuje kirurge med sprejemom, ki jim ga je župan Martina priredil v dvorani deželnih stanov na Gradu v Gorici iiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifl V BLIŽINI ZGODOVINSKEGA KRAJA VELIKA OTAVA Danes svečana proslavitev 100-letnice šempaškega tabora Prireditev bo ob 14. uri z nastopom govornikov, pevskih zborov in godb na pihala ■ Odkritje spomenika dr. Karlu Lavriču, buditelju goriških Slovencev dobiti tudi druga jedila. V prihodnje bodo pripravili tujske sobe. Kraj do nedavnega turistično sploh ni bil izkoriščen, s podjetnostjo in pridnostjo pa je v Grojni nastal lokal, ki je prav gotovo zanimiv ter obenem lep doprinos k razvoju spodnjega briškega področja. Na zebrah je podrl študentko Včeraj ob 12,30 je na zebrah podrl 24-letni Luciano Ross Iz S. Vi to ob Teru ‘ 18-lefno študentko Pa-trizio Traversa iz Gorice Ul. Ober-dan 6. Dekle je prečkalo "Korzo Italija pri parku Rimembranze, ko je Ross privozil svoj fiat 500 in jo podrl. Dekle so odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom desne roke v ramenu ter številna odrgnjenja na kolenih in laktih. Pridržali so jo za 20 dni na zdravljenju. Pismo uredništvu ob tragediji na Oslavju Družina Mikluš z Oslavja nam je poslala naslednje pismo s prošnjo za objavo:' »Zelo nam je žal, da se po groz nih dneh še vedno grebe po naši bolečini, predvsem s prikazom dogodkov na način, ki se nam zdi enostranski. Zdi se nam, da se okrog nesreče, ki nas je zadela, ustvarja propaganda, ki nima nič skupnega z resnico, ki jo je treba ugotoviti in s pravico. Nimamo psihiatričnih kongresov, ki bi bili solidarni z nami niti ne zdravniške zveze, ne sindikalnih gibanj, kakor tudi ne kolegijev znanih odvetnikov. Nas ne zanimajo različne psihiatrične šole ampak neposredna aplikacija pri posebnem primeru, ki je na žalost prav naš. Bojimo se, da na bi psihološki pritiski na javno mnenje kompromitirali preiskavo in objektivno oceno dejanj. Čudimo se, da je zavzel pristransko stališče neki odbornik za zdravstvo, ki bi moral biti zaradi svojega položaja nad debato, ker spada umobolnica do določene mere pod odborništvo. Vemo točno, da je bil naš oče v resnici bolan in smo vse do zadnjega živeli v strahu zaradi njegovega sovraštva ter smo doživeli trenutke terorja ob njegovih pobegih iz bolnišnice in zaradi njegovih groženj celo ob priliki obiskov naše mame pri njem v bolnišnici. Pritisk, da naj ga sprejmemo domov, zlasti v zadnjem času, je presegal naše možnosti. Ta naša nezmožnost in zaskrbljenost pa ni zmanjšala naše naklonjenosti in razumevanja do njega, nasprotno jih je še povečala, ker je bil in je še vedno naš oče. Mi smo žrtve njegove bolezni kot je žrtev on sam ter ga zato ne sovražimo, ampak sočustvujemo z njim in ga ljubimo. Krivično bi bilo iti mimo ali zanemarjati elemente presoje, ki bi ne vzeli v poštev tak položaj. Kot preprosti ljudje se obračamo do tsitih, ki delajo na enak skromen in anonimen način v bolnišnici, kjer se je zdravil naš oče in ki so vsak dan imeli priliko, da so spoznali njegovo vedenje in njegove reakcije, da bodi pošteno in odkrito pričali o tem in zlasti, kako so se razvijali dogodki v tistih tragičnih dneh.* V Pevmi, 18. oktobra 1968. Sledijo podpisi: Mikulus Marjan Mikulus David Mikulus Josipina Dr. Karlu Lavriču, buditelju goriških Slovencev, so včeraj popoldne ob Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici odkrili donrsni kip. Svečanost ie bila na kraju, kjer so počivale kosti tega velikega slovenskega sina. Kit) je delo akademskega slikarja Borisa Kalina, odkril ga ,ie predsednik odbora za šem-naski tabor Milan Vižintin ter ga izročil v varstvo krajevni skupnosti, da bi ga ohranila bodočim rodovom. Priložnostne svečanosti, ki sodi v okvir prireditev v počastitev 100-letnice šempaškega tabora, so se udeležili poleg velikega števila Novogoričanov in predstavnikov Slovencev iz Italije tudi najvišji predstavniki tamkajšnjega javnega in kulturnega življenja, med katerimi smo opazili predsednika republiškega sveta SRS dr. Jožo Vilfana, pisatelja Franceta Bevka, sekretarja medobčinskega sveta ZK severnoprimorskih občin Štefana Cigoja, iiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinM,iili,„l,i„IMIIIUI„lllllflllllll„mi„Mi,i,lllllllll||l,|n|lllllllllll|l|||| GORIŠKO SINDIKALNO ŽIVLJENJE NAPOVEDANE STAVKE V ODDELKU «FIOCCO» Zahteve po zvišanju proizvodne nagrade v SAFOG Delavci kemičnega oddelka tekstilne tovarne v Podgori so na včerajšnji enotni skupščini, katere so se udeležili predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij, sklenili pri rediti vrsto 24-urnih stavk, da bi ravnateljstvo privolilo k občutnemu zvišanju proizvodne nagrade. Sklenili so zahtevati spremembo kvalifikacij za številne v zadnjem času zaposlene delavce, kakor tudi za tiste, ki so zavoljo namestitve novih strojev prevzeli zahtevnejše naloge. Končno je skupščina pozvala delavce termične centrale, naj enotni nadaljujejo borbo za zvišanje proizvodne nagrade. Kovinarji SAFOG so se pogovorili o rezultatih sestanka na Inter-sindu v Trstu med sindikati in ravnate) jstvor i kovinarskega podjetja Delavci so sindikalistom naročili, naj na ponovnem sestanku 23. oktobra zahtevajo večja jamstva za akordni zaslužek. V prid podpore te zahteve so v nekaterih oddelkih uprizorili delavci svojevoljne dve-urne stavke. V Doberdobu sestanek za partizanski spomenik V prosvetni dvorani «Jezero» v Doberdobu bo jutri, v ponedeljek ob 19.30 sestanek, ki ga prireja pripravljalni odbor za postavitev partizanskega spomenika, na katerem bodo prisotnim prikazali dosedanji potek akcije kakor tudi naloge, ki jih je še potrebno izvršiti, da bi spomenik pravočasno postavili. Obvestilo Kmečke zveze briškim vinogradnikom Kmečka zveza obvešča vse briške vinogradnike, da morajo na podlagi 2. čl. odloka presednika republike z dne 24.5.1968 prijaviti do 15. novembra t. 1. svoje vinograde, katerih kvalitetni pridelek nameravajo prodati kot briško vino. Prijavo so dolžni napraviti tudi nečlani Konzorcija za zaščito tipičnih briških vin, kajti zamuda prijavnega roka bo izključila kasnejši vpis vinogradov in s tem onemogočila prodajo vin pod nazivom Briška vina. Pozneje bo dovoljen samo vpis novih nasadov v roku šestih mesecev po nasaditvi. Zato priporočamo vsem briškim vinogradnikom, naj prijavijo vse svoje vinograde in naj ne čakajo zadnjih dni. Zainteresirani se lahko zglasijo vsak delavnik na sedežu Zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1, z naslednjimi podatki: 1. Celoma površina posestva; 2. Celotna površina vinogradov; 3. Katastrska številka map in parcel; 4. Število trt za vsako vinsko sorto; 5. Starost nasadov. Kmečka zveza obvešča obenem, da morajo vsi vinogradniki, ki zadržujejo v svojih kleteh vinski pridelek, imeti vpisno in izpisno vinsko listo, (Scheda di produzione) vsakodnevno na tekočem. Zato mora na njej že biti vpisan mošt letošnje trgatve in naj se ne čaka na obvezno prijavo vin, ki je kasnejšega datuma. Za kršitelje so predvidene stroge denarne kazni. predsednika občinske konference SZ DL Borisa Kovšco in druge. «Vse za narod, svobodo in napredek* je bilo geslo, s katerim je dr. Lavrič budil goriške Slovence ter jih vodil v bitke proti osvajalcem — je v svojem govoru ob odkritju spomenika dejal prof. Branko Marušič, ravnatelj Goriškega muzeja ter znan preučevalec taborskega življenja na Primorskem. Zavoljo te svoje vodilne vloge v tako pomembnem razdobju našega nacionalnega osveščanja smo mu u-pravičeno nadeli vzdevek tudi «oče goriških Slovencev*. Dr. Karel Lavrič se je rodil pred 150 leti ter je dobršen del svojega življenja posvetil političnemu udejstvovanju. To, kar je Lavrič konkretnega napravil v življenju, je Simon Gregorčič izpovedal v pesmih. Imela sta vrsto sličnih pobud, le da je žel Lavrič konkretnejše rezultate. Prav to dejstvo pa narekuje nujo poprave krivic, ki smo jih doslej delali s premajhno popularizacijo njegove dejavnosti in vloge v taborskem življenju. Njegovo zavestno udejstvovanje se je začelo pri 40 letih, ko se je kot odvetnik naselil v Tolminu ter začel slovensko uradovanje. Postavil se je na čelo Mladoslovencev, ustanovi Sočo ter zahteva enakopravnost — brez šovinizma — ter združitev južnih Slovanov. Govornik je svoje misli zaključil z ugotovitvijo, da je Lavričev duh živ med nami, ker je ta veliki slovenski sin služil ljudstvu, njegovemu lepšemu in boljšemu življenju. Prijetna svečanost se je zaključila s pozdravnim nagovorom predstavnika nekdanjih goriških srednješolcev Gorkiča, nastopom Goriškega okteta ter deklamatorjev srednje šole. Danes dopoldne ob 11. uri bodo na Veliki Otavi odkrili spomenik šempaskemu taboru, ob 14. uri pa bo osrednja svečanost, na kateri bosta spregovorila akademik Josip Vidmar ter slavnostni govornik dr. Joža Vilfan. Na koncertu skupnih pevskih zborov bodo nastopili tudi zbori z Goriškega in Tržaškega. V petek in v soboto je Goriško gledališče z uspehom nastopilo z »besedo* v Novi Gorici in v Šempasu, kjer je bil tudi telovadni nastop učencev. Nekdanji goriški srednješolci pa so uredili grob dr. Lavriča na glavnem pokopališču. iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiii Včeraj-danes ■ 7 ’ •r '2 ROJSTVA SMRTI IN POROKE V tednu od 13. do 19. oktobra se je v goriški občini rodilo 18 otrok, umrlo Je 13 ljudi, poročilo se Je 7 parov in štiri so oklicali. Rojstva: Leonardo Fain, Martina Leghissa, Elena Zucco, Anna Del Bianoo, Pietro Miniussi, Daniela Fabbro, Daniele Lepori, Davide Battistella, Cristiano Margherit, Davide Bosch, Alessandro Settimo, Corrado Abbatista, VValter Boemo, Sabrina Predonzani, Roberto Vol-pe. Gabrlella Sullig, Alessio Melzi. Umrli: 69-letnl Angelo Razza; 60-letna Romilda Cosattlni por. Rossato; gospodinja 69-letna Ca-terina Zabedeo por. Paronit; en dan stara Alessia Lazzaro; upokojenec 80-letni Giuseppe Biasizzo; upokojenka 87-letna Gluliana Nemec vd. Paulin; upokojenka 74-let-na Maria Eugenia Bressan; upokojenka 67-letna Luigia Cappello vd. Zamar; upokojenec 83-letnj Gio-vanni Zampar; gospodinja 75-iet-na Cecilia Nanut vd. Kroselj; gospodinja 77-letna Maria Mrakic por. Kenda; upokojenka 72-letna Domenica Cecconi vd. Bencl; gospodinja 86-letna Ermenegilda Mo-via vd. elemente. Poroke: bančni uradnik Aldo Resch in gospodinja Elena Ber- nardis; trgovski zastopnik Carlo Kovic in delavka Anna Perzan; mizar Francesco Člani in tekstilka Marcella Markovič; bančnik Vin-cenzo Russo in študentka Anna-marija Marini; električar Mario Grusovln in študentka Laura Peli-zon; zidar Lucio Puntin in tekstilka Maria Fabbro; telefonist Mario Gaier in gospodinja Anna Scherl. Oklici: uradnik Ferruccio Colom-bi in gospodinja Maria Zamuner; oficir Giovanni Manganaro in u-radnica Franca Agnoletto; trgovec Gianfranco Algadenl in prodajalka Giuliana Sequalin; arhitekt Gior-gio Picotti in arhitekt Mariatere-sa Grusovin. POZIV vsem imetnikom nabožnih ljudskih predmetov, znamenj, slik in podobnega (poslikana stekla, molki, kropilniki, razpela, stari in redki molitveniki idr.)! Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici prireja RAZSTAVO SLOVENSKE LJUDSKE NABOŽNE UMETNOSTI Toplo priporočamo rojakom vsega slovenskega ozemlja, zlasti Primorcem, da po svojih močeh prispevajo k uresničitvi te plemenite zamisli tako, da prijavijo do 30. novembra t. 1. predmete, ki bi jih lahko odstopili za čas razstave. Ta bo predvidoma v drugi polovici decembra 1968. Naš naslov: Odbor za razstavo nabožne umetnosti, Drevored XX. septembra 85, GORICA (Italija). Gorica CORSO. 15.00: «La volpe«, S. Dennis in K. Dullea, ameriški barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI. 15.15: «Viva, viva Villa«, Y. Brynner, R. Mitchum; ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 15.00: «Don- ne... bocche, bersaglieri«; Little Tony in Boby Solo; italijanski film v barvah. VITTORIA. 15.15: «La porta sbar-rata», G. Joung in C. Lynley; ameriški film v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.15: «Sfida oltre il fiume Rosso«, G. Ford, A. Di-chenson; ameriški kinemaskope v barbah. Irzic AZZURRO. 14—22: «Manon 70», C. Deneuve in J. Cl. Bryaly. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 14—22: «Uffa papa quanto rompi«, J. Gardner in D. RaynoIds. Kinemascope v barvah. PRINCIPE. 14—22: «La ragazza con la pištola«, M. Vitti. Kinemaskope v barvah. S. M1CIIELE, 14—22: «1 nove di Graifork«, R. Button in A. Mar-gret. Kinemaskopski film v barvah. MARCELLIANA. 14.30—21: «E1 Cisco«, W, Berger in A. Murgia, v kinemaskopu in barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Cristofoletti na Travniku — tel. 29-72. TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekarna AL REDENTORE, dr. Enneri in Nordis — Ul. Rosselli 23, tel. 72340. RONKE Danes je odprta lekarna ALI/ANGELO, dr. S. Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 77019. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna Gorian Renato, Ul. Garibaldi 19 — tel. 26-28. PRIZNANO MEDNARODNO^-AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORICA — Ul. Duca d’Aosla 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA tudi_ astrona vn niso brez strahu Zaradi padca ? kopalnici se je moral J. Glenn odpovedati vesoljskim poletom Tudi njegova žena, je bila že vse od začetka proti temu, da bi njen mož opravljal tako nevaren poklic Trije ameriški kozmonavti že ' dober teden krožijo z vesolj- s sko ladjo «Apolld 7» okoli Zem-’ To je eden od posku§oyv ki jih v presledkih In' izmenično , delata dve naj večji drža- j , vi na svetu: ZDA in ŠZ. To Js; velika tekma med obema, 5 kktera bo prva/ na Mesecu. Odgovornim na obeh straneh ni -žal 'velikanskih denarnih sred; štev ' v ta namen niti nimajo Ppmislekov zaradi človeških življenj, ki so pri tem postavljena na kocko. C. .9 vesoljskih poletih časopisi '0 VŠem svetu obširno pišejo, a> televizijski gledalci • morejo •fte svojih zaslonih spremljati teko rekoč sleherno dogajanje na teh poletih. Natanko zvedo 0 hitrosti vesoljske ladje in o njeni smeri, o počutju vesolj-®ev med samim poletom in kako ladja pristaja. Tudi o *nanstvenih izsledkih se kaj malega izve. Le o telesnih in duševnih naporih vseh teh številnih //poskusnih kuncev« moremo samo kaj malega slutiti. O teh možeh, ki so sleherni trenutek pripravljeni na smrt, ki žrtvujejo svoje življenje v korist znanosti in ki so spričo tega resnični junaki. Ko se je 20. februarja 1962. Pripravljal John Glenn na a-meriškem vesoljskem letališču na vzlet, bi morali kmalu zaradi neke tehnične okvare, ki Se je pojavila v zadnjem trenutku polet odpovedati. In ves Cas, ko so okvaro iskali in Popravljali, je moral Glenn čakati v svoji neudobni vesoljski ladji. Potem, ko se je vrnil s tistega poleta, so ga na moč Slavili, a radovedni časnikarji so ga vendarle vprašali, kako mu je kilo takrat, tik pred vzletom in kaj si je mislil. '/Mislil sem si, da bo po meni, če bo le en sam delček tega ogromnega stroja odpovedal.« Dd takrat je minilo že .Sest kt in Glenn že dolgo ni več v vrstah vesoljskih letalcev. ", Majhen košček mila je John; Tu Glennu v pravem ponfttrd sesede pretrgal njegovo vesoljske kariero. Ta ameriški astro-navt — prvi Američan v vesolju — je v kopalnici v svojem stanovanju stopil na moker in spolzek košček mila in zgrmel kot je dolg in širok na tla. prvi Američan, ki se je s svojega vesoljskega poleta, pri katerem je obletel našo Zemljo, vrnil živ in zdrav, je moral ?,:>radi take neznatnp nerodnosti v bolnišnico. Kakšna ironija! To se je zgodilo pred štirimi leti, d«s leti po njegovem vesoljskem poletu. Dobil je pretres možganov, vrtoglavico in Je imel obraz ves zelen. "Tam zgoraj,« jc dejal svoji ženi in pokazal proti nebu, "tam zgoraj se nisem počutil tako klavrno...« 4 Pri navadnem zemljanu bi "Skle padec v kopalnici imeli oovsem nedolžnega in mu to povsem nekaj drugega. Krvavitev v notranjem ušesu, (ki so jo pri tem ugotovili, in ki v navadnih razmerah ni nič 'resnegi, bi 'rrlogla povzročiti ' ^udi; večje mptnje, pri, kakem, novem poletu, ali pa bi ga za to kar za vselej oriesposobilg. Vsekakor- pa so zdravniki izrazili prepričanje, 'da' bo" teio ' samo opravijo s tistim kr.vnim sesirkom v . notranjem ušesu. NASA je' torej dolgo upa!-,, da si bo Glenn opomogel in da ga bo moč po. skrbni- zdravniški negi s časom veridarle uporabiti,'za nadaljnje vesoljske polete. A tudi John Glenn sam je to vedno upal. Saj je ljubil svoj poklic. Želel je še vedno biti vsaj navaden letalec, če že ne bi mogel biti vesoljec. Toda z vsem tem ni bilo nič. Vsi so delali račune brez — Glennove žene. Ann Margaret je bila že od vsega začetka proti temu, da bi njen mož opravljal tako nevaren poklic. In tako se ji je po dolgotrajnem pregovarjanju in dokazovanju, posebno še s pomočjo obeh njunih otrok, posrečilo doseči, da se je vdal in odpovedal službo. Tako je ameriška in svetovna javnost izvedela, da John Glenn ne bo nikoli več letel v vesolje. Sedaj, ko je yse to mimo, Glenn ravnodušno priznava, da je bilo včasih vendarle kar močno tvegano. Ko se sedaj že štiri leta ukvarja z drugim delom, so ga nedavno vprašali znanci, ali se vesoljski letalci, za katere pravijo, da so //ljudje brez živcev«, med poletom kaj bojijo. Glenn ni bahač. In zato mu ni bilo prav nič nerodno odkrito povedati: z/Se razume, da smo se bali. Vsakdo izmed nas se je bolj ali manj tresel pred vzletom. In vsi po vrsti smo prav dobro vedeli, kaj bi se zgodilo, če bi mpd poletojn bilo kaj narobe v stroju. In .n« oi mogli-, reči,. da. , je John Glenn kaka mevža. Sedaj, čeprav 4ma že štirideset let, je še prav tak atlet., kot je bil prej. Sam pravi, da se počuti //svežega in zdravega kot riba v vodi.« Giblje se počasi in preudarno. Zdi se, da ne pozna ne nervoznosti ne nemira. Nič j ga ne more ne razburiti ne spraviti s tira. Prvi hip se zdi, kot da bi stal pred človekom robot in ne živ človek. A kmalu se odkrije da njegova zadržanost v vedenju in preudarnost v gibih ni nič drugega, kot posledica vaje v obvladanju svojega telesa. John Glenn je pripovedoval tudi o dramatičnem trenutku, ki ga je doživel ob povratku z vesoljskega poleta na Zemljo. //Nenadoma sem opazil, da ni ščitnik pred vročino v pravi legi Grozilo mi je, da se bom spražil pri živem telesu. Prav v žadnjem trenutku se mi je vendarle posrečilo ščitnik naravnati. Moram priznati, da mi opravil, čeprav nisem pri tem občutil nobene nervoznosti/ Z vajo se namreč človek navadi prelagati še tako velike nevarnosti in celo občutek strahu...« No, trije ameriški vesoljci Grissom, White in Chaffe ter sovjetska Komarov in Gagarin, niso bili takt) srečni, da bi se mogli še o pravem času / rešiti. Izgubili so življenje v boju za prestiž velikih držav. A s. tem še daleč ni konec žrtev pri teh podvigih. Sam šef sekcije za vesoljske polete s posadko pri NASA George Miil-ler je večkrat izjavil, da bo izvedba //načrta Apollo« zagotovo terjala tudi človeške žrtve. John Glenn se je še o pravem času umaknil. Toda, kdo bo naslednja žrtev? S. A. Kratke zanimivosti Okusi Francozov in Parižanov glede knji«: še vedno veljajo za merilo tudi za druge kraje na svetu, čeprav je Pariz v primeri s preteklostjo precej izgubil na svojem pomenu. Tako je prejšnji teden najbolj šla v prodajo knjiga znanega filozofa in vzora raznih mladih upornih dolgolascev Herberta Marcuseja //človek z eno samo dimenzijo«. Takoj za njo sledi knjiga Julesa Roya //Zenska, ki ji pravijo zvezda«, tej pa po vrsti naslednje knjige: Marguerite Yourcenar //Delo v črnem«, Margaret Walker //Jubilej«, Desmond Morris //Naga opica«, Guy des Cars //Upornik« itd. VODORAVNO: 1. telesna straža — bodeča lončnica, 2. ruska specialiteta iz iker — plodovit italijanski renesančni pesnik (Lo-dovico), 3. simfonična suita Rim-skega-Korsakova — velik ogenj — katran, 4. najvišja gora v. Karavankah — večstanovanjska hiša — ime slovenske pesnice Novy, 5. kemični znak za tantal — živalski vrt — sladek južni sadež, 6. oskrbnik arhiva — finska luka, 7. naslovna oseba popularne Gotovčeve opere — posel, opravilo, 8. popularna francoska filmska igralka (Anna) — kradljivec — avtomobilska oznaka Reke, 9. grški bog ljubezni — vstaja, punt — vrsta, slog (genre), 10. italijanski veletok — reka v vzhodni Srbiji — nemški pisatelj popularnih romanov iz zdravniškega okolja (Hans), 11. delavec, ki je plačan po učinku — dvig, skok, 12. škotska vladarska rodbina, ki je v 17. stoletju zasedla tudi angleški prestol — začetek dirke. NAVPIČNO: A. vase zaprt družbeni stan -- sprimek snega, B. tram za sode v kleti — glavna reka v Armeniji, C. vozilo na bencinski motor — starogrški zgodovinar , D. denarna enota v Iranu — Mascagnijeva opera — kemični znak za rutenij, E. darilo — naprava za zvonenje — gora na Kreti, F. sto kvadratnih metrov — kača velikanka — francoski operni skladatelj (Daniel, «Fra Diavolo»), G, halogena kemična prvina — del skladbe, H. barva igralnih kart — pri sodu zareza v dogah, kamor se stavlja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 KRIŽANKA ABC DEFG H I J K L M N ■ ■ ■ ■■ Bi ■■ I m | ■ Bj — — -— j dno, I. vrsta palme, ki uspeva na Sundskem otočju — dvojica — kratica za «pbstskripfcum», J. tekoča začimba — del stopala — dolina pod Triglavom, K. kazalni zaimek — reka v ČSSR in Nemčiji — posoda za pepel umrlega, L. odličen angleški filmski igralec (Peter) — židovski mesec, M. napisna plošča na pročelju zgradb — ime ameriškega pisatelja Hemingwaya, N. očrt — so- dobni nemški pisatelji (Heil/nut, «08-15»). REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. hrast - slanina, 2. liter — bazilisk, 3 Ate-nej — sito — me, 4. ček — nektar — car, 5. EM — stan — Tagore, 6. slanik — — RIAS, 7. usta — Norman, 8. tarpan — Kean — uk, 9. Ind — Nansen — Udo, 10. CD vaza — diarij, 11. Argolida — liano, 12. arhivar — atlet. UM..............................................I.IIMI1HIIU...MIMI.... 24. AVGUSTA LETA 79 PO NAŠEM ŠTETJU... Z močnim truščem je začel Vezuv sipati smrt na razkošne Pompeje v Sele pred dobrimi sto leti so zaceli staro mesto načrtno izkopavati iz trde plasti pepela rR bi pripisovali kdove kakšen Pomen. Toda pri Glennu je bilo | je močno odleglo, ko sem to Poletno jutro 24. avgusta leta 79 po našem štetju je bilo vsakdanje kakor nešteto drugih na toplem svetlem italijanskem jugu. Razkošno mesto Pompeji se je širilo pod srebrnimi oljkami in zelenimi pinijami. Nihče se ni niti ozrl na osem kilometrov oddaljeni Vezuv, kjer je odprtina starega žrela bila zaprta in založena s kamenjem in ognjeniškim peskom. Pobočja s ponižnimi vinogradi Pa so bila spokojna in mirna. Med Vežuvom in Neapeljskim zalivom je med obzidjem bilo iftešto Pompeji s svojimi 200.000 prebivalci, širilo pa se je čez mestno obzidje. Ustanovljeno je bilo 600 let prej in je služilo bogatim in pomehkuženim Rimljanom za letovišče. Med rumenkastim, sivim in črnim vulkanskim kamenjem, ki je služilo za gradnjo preprostih hiš, trgovin in pekarn, se je svetil tudi beli rožnat marmor bogatih vil in templjev. \ prijetni sončni pripeki sc se meščani pripravljali na «post meridiem» popo danski počitek. V tem času so zap-irali prodajalne in javne lokv.lt, ženske so v amforah nosile vodo, nekatere so se pri fontanah u-stav-ile na kratek klepet. Pe-karnar je porinil 81 hlebov kruha v peč in jo zapri z železnimi vrati... V tem trenutku pretrese zemljo in vse mesto močan potresni su- nek... in natakarica ni mogla več spraviti denarja od zapitega vina, peku se je kruh sežgal in ženske so o-stale pri fontani (nekaj tega kruha je v muzeju v Neaplju). Po tem potresnem sunku je v Pompejih prenehalo vse normalno življenje... za vedno. Prvi potresni sunek je bil le prvo opozorilo o obuditvi spečega vulkana. Iz ognjenega vulkanskega žrela je s peklensko rjovečim bobnenjem vzplamtel mogočen sij in takoj nato je iz žekna bruhnil pošasten oblak, ki se je po-gubonosno razširil po vsem mestu. Oblak je prinesel smrt. Ptice so mrtve popadale na tla, vode iz mestnega vodovoda so pričele poplavljati mestne ulice. Tisoči in tisoči meščanov so bežali iz mestnih hiš ves popoldan in vso noč. Samo beg iz območja Vezuva je bila rešitev, šele pri najdbi mrtvecev po stoletjih so ugotavljali stanje preplašenih ljudi. Našli so skupino ljudi, sedečih na klopi s sklenjenimi rokami v molitvi, mrtvaka sredi ceste, ki je tiščal v pesti nekaj zlatnikov (sodijo, da je bil žepar), druge zopet pri polnem vozu pohištva, druge zopet v hišah, ki so jih zapirali, ki pa jih niso mogli več odpreti zaradi ogromnih mas pepela, ki se je nabral po mestu. Od vseh teh nemih prič in o katastrofi, ki $ £ TIHOTAPCI^ cmuw&** f-nteKeir tudifotoh (iNA tAKjZ PA J NI DVOMA r BIL JE _ MESOJED .r mrtva r im jih je zadela, nam pripoveduje Gal Plinij mlajši, tajnik svojega strica Plinij a starejšega, poveljnika rimske flote v Neapeljskem zalivu, ki je opazoval z morja strašno jezo Vezuva. Ko je Plinij ugledal ognjenikov izbruh, je z ladjami hitel v strašnem vremenu na pomoč. Ozračje je bilo polno pepela, kamenja in ognjeniškega peska, morje pa silno razburkano od silnega potresa. Zajadral je v pristanišče pri Stabijah, valovi pa so bili tako silni, da ni mogel niti pristati niti odjadrati, predal 9e je valovom in čakal. Vso noč je zemlja bobnela in Vezuv bruhal lavo, kamenje in pepel, vse ognjeno, tako da je bil zrak razžarjen. Plinij mlajši in njegova mati sta bežala z ostalimi izven območja pepela. Zjutraj naslednjega dne je sonce za-temnelo od oblakov pepela. Prebivalci mesta so navalili na mestna vrata v silnem paničnem strahu z najnujnejšo kramo, ki so jo mogli vzeti s seboj. Veter je od Vezuva prinašal smrtonosno žvepleno paro. Plinij, ki je v Stabijah čakal ljudi iz mesta, je zadušen padel mrtev v morje, žene so stiskale na prsi mrtve otroke, neka matrona je legla na tla in u-mrla, pes na verigi je v smrtnem trzanju grizel verigo. Od vse te begajoče gruče o-bupanih ljudi je smrtna a-gonija trajala le nekaj minut, ker so žveplene pare zadušile vsakršno življenje. Pozneje je na te ogromne mase pepela padlo precej dežja, ki je skoraj neprodušno, kakor s sadro obdal mrtvece in jih preko stoletij ohranil v drži zadnjega smrtnega krča. Po 28 urah se je Vezuv u-miril in Pompeji so bili pokopani pod 6 metrov debelo plastjo pepelnatega blata. V Herkulane je tekla reka lave in zasula mesto z 18 metrov debelo plastjo. Po tem strašnem ognjeniškem bruhanju je bilo 2000 oseb iz Pompejev, na tisoče iz Her-kulan in Stabije pokopanih med razvalinami po mestnih ulicah, hišah in palačah, po vrtovih za mestnim obzidjem. Popoln pokop je ohranil Pompeje. Vsa antična mesta so zob časa in vojne spremenili v razvaline. Pompeji niso preminili s počasno smrtjo; ne, smrt je nastopila takoj, hitro, brez smrtnih bojev in to na višku blaginje, bogastva in sijaja ljudi in mesta. In tako je mesto čakalo 19 stoletij znanstvenih rok, da ga odkrijejo. V srednjem veku se ni nihče spomnil niti ni vedel za nesrečno mesto. Ob reki Sar-pepela In temu pepelnatemu no je bil kup ognjeniškega holmu so ljudje pravili «Ci-vita». Leta 1594 so delavci v bližini reke kopali kanal, da bi po krajši poti prišli do vode v reki Samo. Pri tem izkopu so naleteli na dve kamniti plošči, ki jih nista izne- nadili, ker je v Italiji itak polno starih zakopanih predmetov. šele leta 1739, ko so ta izkop ponovno pregledovali, je inženir neapeljskega kralja postal pozoren in je s 24 delavci in večjo količino smodnika pričel smotrno iskati po terenu. Po nekaj dneh so odkrili trgovsko hišo s čudovito poslikanimi stenami in tudi tistega žeparja na cesti, ki je tiščal še novce v pesti. Delavci so kopali polni zagona in navdušenja, ampak:' brez' pravega načrta in rahla moderna arheološka -tehnika ni še nastopila, da bi se je delavci pa tudi inženirji mogli držati. Leta 1763 je prišel v Pompeje starejši Nemec, šušmar-jev sin J.J. Winokelmann, ki je ljubil Izkopavanja in iskanja antičnih predmetov. Ni pa imel sreče pri tem poslu. Pompeji so bili v rokah pedantnih iskalcev, ki so ga zasledovali in ga niso pustili nikjer na miru. Izmuznil se je zasledovalcem in pričel sam na svojo roko pregledovati zgodovinski teren. Spisal je zgodovino o najdbah in to je bil prvi začetek temeljitega pregledovanja ne samo Pompejev, pač Pa so na podlagi njegovih izsledkov pričeli izkopavati tudi v Troji, Mikenah, na Kreti, v Ninivah, v Babilonu in Egiptu. Zal, da Winckelmann ni videl sadov svojih izsledkov, ker ga je v Trstu v mestni gostilni ubil neki lopov, v muzeju pri Sv. Justu je spomenik tega nemškega arheologa, ki je odpri pot novim raziskovanjem po vsem svetu, kjer se je porajala mlada kultura človeškega rodu. V Pompejih so medtem odkrili forum, trge, sodno palačo, templje, pokrito gledališče in koncertno dvorano ter amfiteater z 2000 sedeži in kopališče s centralno kurjavo. Niso pa vedeli arheologi o šegah in navadah ter o življenju starih Pompejcev. Neapeljski muzej se je samo bogatil z raznimi predmeti, manj pa so vedeli o duhovnem življenju tega starega naroda. Leta 1860 so italijanski patrioti izgnali iz Neaplja Bur-bonce in izkopavanja so bila zaupana arheologu Giu-seppu Fiorelliju, ki je prišel v Pompeje skoraj sto let za Winckelmannom. Pod njegovim vodstvom so pregledovali v mestu hišo za hišo in vsako pomembno stavbo posebej. Vsak predmet, ki so ga našli, so postavili naprejš nje mesto, kjer je prvotno stal. Delo je zahtevalo popolnega delavca, zato se je delo, delavcev podedovalo od o-četa na sina in sinovi so se pri očetih učili previdno kopati in iskati po trdi plasti pepela. Mesto je treba ogledovati s precejšnjo mero domišljije. Mrtve prazne ulice je treba obljuditi, kot s0 bile nekdaj. Poglejmo, kaj je bilo vse na ulici «Sreče» (via bilja» (via della Abbondan-za). V vseh hišah so bile prodajalne, pekarne, vinotoči, čev-ljarnice, ribarnice, mesnice in seveda tudi pokriti trg s forumom, s templji in borzo. Kako so tekli trgovski posli, smo razbrali z zidov. Tedaj še niso poznali papirja, zidovi hiš so bili lepo pobeljeni in so bili najbolj pripravni za obveščanje občinstva. Po zidovjh so y latinščini in 'grščini r&zplsavali volitve, 'javljali predstave in ljubezenska razmerja. - V notranjščini hiš pa so bili zidovj lepo pobarvani v grško-rimskem slogu z raznimi vinjetami in pokrajinskimi slikami. Vse te slike še danes po tako dolgi dobi odsevajo s sten v vsej svoji svežosti. Stene na zunaj niso i-mele oken, v notranjosti pa se je hiša odpirala v obsežen atrij in tu je živela in se ves dan zadrževala vsa družina. V sredini je bil vrtiček z bazenom, otroci so se igrali med rožnatimi grmi in se kopali v topli vodi, ženske so predle in beli golobi so jim prijetno grulili. Pozimi so bili v notranjih prostorih ob kaminu. V kotu sobe je bil domači oltar s hišnimi bogovi ki so varovali hls0- M.p. .......... mi iiiiii,i,hi,i„ IPtui telo-dnjl d«.eg, (Nadaljevanje s 3. strani) naše, to je v moje reči. Jaz sem soproga, razumete? Soproga! In hočem pri priči govoriti s svojim možem.« //Pridite jutri s prvim vlakom,« sem odgovorila, da bi zaustavila ta sovražni tok. «Vaš mož je u-mrl,» sem dodala z neko maščevalno radostjo. /. • ■.* " ■ . jj. ■■ s svojimi obrati: restavracijo, kavarno In gostilno *Pri hrastu Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ gostilna «Zveidar razeo torka in barski program' telefon 21-239 SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter ni||U prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi lad jami od 8.UU0 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: «SPLOSNA PLOVBA*. Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 341-23: 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 AVT0PR0MET GORICA NOVA GORICA TEL 21443 priporoča zimovanje na LOKVAH dnevno obratujejo vse štiri vlečnice (najmanj 5 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami - Tei. 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudi privatne sobe. GOSTILNA NA KLANCE Seča (Portorož) št. 81, telefon 73588 — ob glavni cesti proti Pulju VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALI-TETE - KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA 66. (HbTtraven ) General iz džungle «Res, mi general, to pot tega niste ukazali. Toda to smo zmeraj delali, kadai smo imeli opravek z uporniki, razgrajači in puntarskimi peoni. Samo s cestnimi razbojniki smo drugače ravnali. Te smo kratko in malo postrelili. Toda vsem tem usranim svinjam, ki so čenčale o svobodi in pravicah, smo po kosih drobili glave, da ne bi nič ostalo od njihovih bednih možganov.» Divisionario je napravil potrt obraz. Molčal je. Samo skomignil je z rameni. «Seveda ste to pot,» je nadaljeval poročnik z močnim glasom, da bi ga lahko vsi pri ognju slišali, «to pot ste seveda, mi general, ukazali nekaj drugega. Sklenili ste, da je treba z ujetniki milo ravnati. Nobenega ne bi smeli usmrtiti. Morali bi jih samo ujeti in jih peljati v Balun Canan da bi jih zaslišalo redno vojno sodišče, kjer bi se lahko vsakdo po svoje branil in prepričal sodnike, da se je pridružil upornikom zgolj zaradi pomanjkanja in trpljenja, ne pa zaradi upiranja vladi.» Div.sionario je pokimal, kakor da hoče potrditi njegove besede Ni pa pogledal poročnika. Videti je bilo, da je pod vplivom te lepe laži postal za nekaj let mlajši, kakor je bil v zadnjih dveh urah. Celso je vzkliknil: «Slišite, muchachosi, nas bi samo ujeli, samo majčkeno ujeli in nič drugega. Kako lepo je na tem svetu, kako blagi in mili so vojaki.« Smeh je postal glasnejši. Profesor je zaklical vsej skupini: «Škoda, da nismo tega prej vedeli, muchachosi, ker bi potem z rožicami v rokah in z zelenimi vejicami, privezanimi na naše mačete, odkorakali naproti federalesom, ruralesom in finguerosom, in bi namesto naših pesmi iz džungle in uporniških himen prepevali: zahvaljen bodi vsemogočni gospod, ki vse tako modro uravnavaš!« «Hej, divisionario,« je zavpil Celso, «zakaj nam nisi s svojim odposlancem, tem poročnikom Bailleresom, poslal to lepo sporočilo? Ne morda zato, ker bi si mislil, da mu bomo verjeli. Mi ne. Toda naredilo bi lep vtis na vse tiste, ki radi vidijo, če jih kdo počoha po laseh, da jim samim zaradi uši tega ni treba delati. Lepe govore o miru in človečnosti lahko sami imamo. In zato ne potrebujemo nobenih generalov.« «Lepo si govoril, teniente Bailleres,« je dejal General, ki se je zdaj sam vmešal. «Toda ta lepi govor ti nič več ne pomaga. Prišel je prepozno. Kako daleč si že s svojo cigaro? Deset minut bo še vzdržala. Opozorili smo te, da se ne prikaži več pri nas. Ali je tako ali ni?« «Ne tikaj me, ti ušiva usrana svinja, ki te je rodila mati pocestnica.« General se je zarežal, ko je slišal to žalitev. «Kar zadeva tikanje, se ne bi smel tako oholo vesti. Nas so zmeraj tikali. Zdaj smo mi tisti, ki druge tikamo. Kar pa se tebe tiče, teniente Bailleres, te bodo čez uro črvi tikali in najbolj žalostno pri vsem je to, da jim tega ne boš mogel niti prepovedati.« Ozrl se je okrog sebe, pomignil nekemu muchachu in mu naročil: ((Pripelji mi tri salvajes, divjake, Pablo.« Deček je stekel proč, da bi pripeljal divjake. Ko so se ti trije možje približali, se je General spet obrnil k poročniku Bailleresu. «Vdrugič, teniente, te ne morem iz- pustiti. To nas lahko spet velja kakih trideset ali celo več naših muchachosov. Ponudil sem ti priložnost, ti pa Si jo zelo slabo izkoristil.« Poročnik je zardel od besa. Strjena kri na nosnem štrclju mu je začela pokati, ko je zdajci na široko zazijal, da bi lahko vlil v svoje besede vse zaničevanje, ki ga je bil zmožen. V vsakem drugem položaju in okolju bi vzbujal vtis klovna z obvezo, ki jo je imel tesno okrog glave in zavezano pod brado. Obveze so se umazale in vlažno blato se je pomešalo s krvjo, ki se je precedila skozi obvezo in se strdila. Na glavo si je potisnil vojaško čepico, ki je bila videti zaradi obvez dosti premajhna za njegovo glavo. Obraz je bil neobrit in prav tako posejan s kapljicami blata, ki so deloma odpadle in zapustile sivobele lise. Toda nihče se ni zmenil za to, da je s svojim nosnim štrcljem in obvezami izgledal kot pajac v obubožanem cirkusu. Na široko in odurno je razprl usta. Potem se je na kratko zasmejal. Med tem smehom je zavpil: «Ti, ti dezerterska in izdajalska svinja, sin kurbirja in grintave psice, ti, ti, da si mi dal priložnost, ki sem jo jaz slabo izkoristil? Prav zato, ker od tebe, smrdljive uporniške svinje, ne sprejemam nobenih d^rov in nobene priložnosti niti nočem, da mi daruješ življenje, sem-izkoristil svojo osvoboditev tako, kakor je meni všeč in ne tebi, ti usrani in ušivi indijanski pes.« ((Dezerter in izdajalec? Jaz? Zelo dobro povedano, teniente Bailleres. Kakor lahko človek povsod sliši, je največja čast služiti v armadi. Tudi zame je bila čast, ko sem vstopil vanjo. Toda kdo izmed vas oficirjev je dovolil meni in mojim tovarišem, imeti čast? Pretepali so me kot rekruta in še pozneje, ko sem bil 'že podoficir. Ne samo pretepali, ampak tudi v obraz so mi pljuvali. Jn ne samo to. Kadar je bil kdo izmed vas kurbirjev in posiljevalcev žensk, mislim vas oficirjev, slabe volje, ali pa je bil 'pijan kot živina, ali se ni mogel pri ženskah dodobra iztresti, nas je gnal, da smo po kolenih ali leže drsali po celem dvorišču vojašnice, da smo s ščetkami za zobe čistili kloake, ali pa ste naščuvali starejše vojake, da so ponoči napadali rekrute na njihovih rogoznicah in jih bedno pretepali. Zjutraj so morali pretepencj še lagati:, da so padli z okna ali s strehe, kjer res niso imeli kaj iskati. Povem ti, teniente Bailleres, da ima dezerter, ki zbeži iz tega pekla, kjer mu uničijo, z mučenjem in žalitvami zatro zadnjo sled časti, in iz te armade dezertira, desetkrat več časti v sebi kot tisti, ki imajo polne hlače od strahu in pri vsem tem sodelujejo, ne da bi se uprli. Takšen dezerter ima tisočkrat več časti kot oficirji in podoficirji, ki uživajo in se zabavajo ob svoji avtoriteti. Jaz izdajalec? Veliki in resnični izdajalci so tisti, ki s pretepanjem ubijajo v vojaku sleherni čut za čast in ga tako zasužnijo, da sploh več ne ve, v kateri armadi služi in kateri domovini naj izkazuje spoštovanje. Izdajalci so tisti, ki ljudstvu tako dolgo mašijo usta, ga tako dolgo ponižujejo, mu tako dolgo kratijo osnovne pravice, da ljudstvo naposled tega ne more več prenašati in se rajši zdivja v državljanski vojni, kot da bi še naprej prenašalo takšno sramoto. To so izdajalci, pravi, resnični in edini izdajalci domovine, ki s pohlepom po oblasti, častihlepjem, goljufijami, prevarami in ubijanjem ustvarjajo vzroke za upore in za revolucijo. Morda bodo čez deset let, morda čez trideset let govorili, da smo bili mi, ušive in usrane indijanske svinje, uporniki, puntarji, razbojniki, morilci in požigalci in kakor nas še vse imenuješ, resnični rešitelji domovine. Tega ti ne razumeš, poročnik Bailleres. Zato si tudi danes spet tukaj, čeprav sem te bil opozoril.« «Kaj me imaš ti ušivec, opozarjati?« je razdraženo zavpil poročnik in odvrgel ostanek cigare v ogenj. «Prav nič me nimaš opozarjati. Prihajam in odhajam, kakor me je volja. Da boš vedel.« (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 tj, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur -vnaprej, Četrtletna 2.250 Ur, poUetna 100 lir, celoletna 8.100 Ur SFRJ -mezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca; trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice ' •'> lir - iVlaU oglasi 4« lir besnu- Oglasi zn rr-aško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ((SocietA PubblicitA Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV •'vvku - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst