SIEV. 206 a.
V LIllSIM v srcflo flne !8. selcralra 1924. Posamezna Številka stane 1 "5© Din LElO LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec . sa pol leta sa celo leto . .
. . . Din 20 . . . .120 . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno
t Jugoslaviji . v inozemstva.
Din 40 . 60
Cene Inserafom:
Enostolpnu petitna vrsta mali oglasi po Din 1*30 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2"50, veliki po Din V— in 4*—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6"—.
Pri večjem naročilu popust.
lzha|a vsak dan fzvzemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSlnina ciočsoa v gotovini.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravniStva 328.
iceti ust za srnami
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Cekovnt račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
Nesoglasja.
Ženeva, 5. septembra 19*24.
Kdor se je nadejal, da bo Društvo narodov že na svojem petem zasedanju rešilo za človeštvo najvažnejše vprašanje miru in varnosti posameznih držav in narodov pred tujo pohlepnostjo, se je varal v svojih nadah in upih. In morda je tako prav! Problem trajnega miru in sigurnosti, v kateri bi se narodi lahk^f nemoteno razvijali in spopolnjevali, se ne da rešiti s par četudi globoko zamišljenimi govori in sejami, in kakršno je razpoloženje danes po velikih dneh, je skoraj gotovo, da do take rešitve, ki bi imela praktičnega pomena, ne bo še prišlo v tekočem letu in morda tudi v prihodnje ne in ...?
Debata, ki se je v pospešenem tempu vršila minuli teden v »Salle de la Refor-mation« pred najodličnejšimi zastopniki in predstavniki sedeminštiridesetih, to je pred več kot tri četrtine na svetu stoječih držav, je pokazala, da o problemu, kako zagotoviti svetu mir, ne vlada ono soglasje, ki je nujno potrebno za uspešno rešitev takega problema. Nesoglasja niso samo tehnične narave, ta nesoglasja so princi-pielna in kompromis, ki bo gotovo ustvarjen, bo ostal seveda samo kompromis.
Ramsay Mac Donald in Edu-ard Herriot — les tres chers amis,« kakor se obojestransko nazivata v svojih govorih — sta predstavnika dveh naziranj in, dasiravno zatrjujeta, da imata isti cilj, bosta težko prispela do njega, če bosta vztrajala na potih, ki sta preveč oddaljeni in preveč različni, da bi se mogli združiti na istem cilju.
V dveh poetično zasnovanih in temperamentnih govorih je R a m s a y M a c Donald očrtal svoje odklonilno stališče napram od tretje komisije Društva narodov predloženemu predlogu o razorožitvi. Njegov čredo je: »Glavni pogoj za mir in sigurnost je pravičnost in pravičnost se lahko brez strasti očrta: ona je to, kar imenujem jaz razsodišče... Mi pripadamo onim, ki smatrajo, da militaristič-ne zadeve ne zadostujejo za ohranitev Sigurnosti. Narod, ki je napolnjen samo utilitarističnega duha, še nikakor ni varen. Militaristični duh je podoben onemu plevelu, ki ga prezirljivo pustimo rasti, ne da bi pri tem pomislili, da lahko preraste vse drugo. Pozneje pa se razvije v mogočno drevo, postane tema in militaristični položaj bo tak, kakršen je bil leta 1914.:: Prvi angleški minister postavlja pravičnost nad surovo silo, poslavlja jo nad vse ostalo in zato je proti obvezni oboroženi pomoči za napadeno državo. On smatra, da tudi javne militaristične zveze, četudi so le obrambnega značaja, niso nobena garancija za mir, ker že samo njihov obstoj znači, da eksi-stira tudi ofenzivna nevarnost, s čimer se ovira razoroževanje.
Politična sila Francoske pa so ravne te tako imenovane zveze, zveza za ohranitev obstoječega in z mirovnimi pogodbami ustvarjenega stanja v Evropi. Zato je razumljivo, da Francoska ne samo da ne pristaja na omejevanje sklepanja takih zvez, ona jih poglablja in pomnožuje. To je tudi odločno povedal v svojem mirnem, profesorskem govoru g. Herriot, češ, da so take zveze v prvi vrsti zato, da čuvajo suverenost malih držav, »kajti velika država se tudi sama lahko obrani in ščiti svoje pravice, ne pa tudi mali narodi.« Zato je g. Herriot kot glavni pogoj za mir označil silo pred pravičnostjo, postavil se je čisto na materialistično stališče: »Razsodišča so po izjavi mojega zelo dragega prijatelja Mac Donalda garancija za pravičnost in tem besedam priznavam tudi jaz plemenitega smisla. Ali pravičnosti ne sme biti brez sile. Pravičnost in silo združiti in spojiti v eno, to je po mojem mnenju najvišji cilj.« S svojo obrambo pravice do samostojnega in nemotenega življenja malih narodov, ki se jim ne sme nuditi samo praznih idealov in visokoletečih obljub, marveč jih je treba materialno podpreti in eventualno z oboroženo silo braniti njihovo samostojnost, s to svojo zaščitno tezo ::a male narode in državo jo žel H e r r i o t popolen uspeh. Ogromna večina navzočih delegatov se je izrekla za francosko tezo.
nastopili za tezo g. H e r r i o t a, med njimi češkoslovaški minister za zunanje zadeve dr. B e n e š , ki je naglasil, da samo posebne zveze med posameznimi državami tvorijo garancijo za mir, dalje Aleksander S k r z y n s k i, poljski zunanji minister in posebno toplo grški minister za zunanje posle N i k o 1 a s Poli-tis, češ, da se bodo tudi posamezne države oboroževale, dokler se ne ustavi mednarodna kontrolna armada, kakor so se oboroževali in sami branili posamezni ljudje, dokler ni bilo državne policije in zakonite obrambe.
Francoska si je priborila ne samo diplomatičen, temveč tudi velik praktičen uspeh. Vse male države se bodo še bolj oklenile svojega zaščitnika in varuha njihove samostojnosti, predlog garancijskega pakta pa je vrnjen tretji komisiji. Za sprejetje kakega predloga je namreč potrebna soglasnost vseh navzočih članov Društva narodov. Ker te soglasnosti za izdelani predlog ne bi bilo mogoče doseči, sta angleška in francoska delegacija predložili sporazumno sledečo resolucijo:
»Skupščina jemlje z zadovoljstvom na znanje izjave predstavnikov zastopanih držav, katere izjave so podlaga sporazumu, da se ustvari trajen mir.
Da se doseže med raznimi mišljenji sporazum, bo v najkrajšem času sklicana po Društvu narodov posebna mednarodna raz-orožitvena konferenca.
Tretja komisija mora proučiti spise o varnosti in o znižanju oboroževanja kakor tudi note vlad o načrtu pogodbe za medsebojno garancijo; proučiti mora tudi vse druge načrte in člene pakta Društva narodov, ki se tičejo garancije za varnost in arbitražo.
Prva komisija mora proučiti člane pakta glede reševanja sporov in pregledati, koliko se lahko spremenijo. Dalje mora proučiti tudi odločbe mednarodnega razsodišča v Haagu z namenom, da se učvrsti solidarnost in varnost narodov celega sveta z mirnim reševanjem vseh sporov med posameznimi državami.
Ta resolucija je bila soglasno sprejeta in tako stojimo pred novo mednarodno konferenco za razorožitev. Sklicanje take konference je predložil Mac Donald, da se da prilika tudi Ameriki, Rusiji in Nemčiji, ki se nahajajo še vedno izven Društva narodov, da se razprave o tem važnem predmetu udeleže, ker bi bila vsaka rešitev brez sodelovanja in privolitve teh treh držav pač precej dvomljive vrednosti.
Razprava o tem problemu pa je pokazala, da prava razorožitev ni ona, ki se da kontrolirati in beležiti po višini vojnih proračunov posameznih držav in državic, marveč je ona, ki bo nastala, kadar so preobrazijo in navdahnejo človeška srca s krščanskim duhom, s pravim in čistim spoštovanjem tujega in z ljubeznijo do bližnjega.
Viktor Schvveiger.
izjava ministrskega predsednika.
SLIKA O ZAPUŠČINI PREJŠNJEGA REŽIMA. — PRIPRAVE ZA DELO V NA-RODNI SKUPŠČINI. — ODNOS YJI HRSS NEIZFREMENJENL
Belgrad, 9. sept. (Izv.) Ministrski predsednik je dal glavnemu uredniku zem-Ijoradniških »Novosti« izjave o notranjem in mednarodnem položaju naše države: Notranji položaj se vidno boljša. Vlada vsak dan prejema poročila o tem. Razčiščevanju in boljšanju notranjega stanja delajo velike ovire uradniki sami, ki so se pokazali strankarje, ne pa državne uradnike. V nekaterih krajih sabotirajo vladno delo in pripravljajo stvari, ki jih bo preiskava pinesla na dan. Vlada jih bo u-klonila in postavila pred redno sodišče. Predvsem hoče ugotoviti stanje v raznih resorih, kakor ga je dobila ob prevzemu. Zato na tem neprestano dela in posvečajo ministri temu dober del časa. V pravosodnem ministrstvu in prometnem so glede sekvestrov in nabav železniških potrebščin odkrili žalostne stvari. Vse to bo predmet pretresavanja v narodni skupščini, kateri predloži vlada vse, kar je našla. Povedala bo ljudstvu, kaj se je delalo v 18. ministrstvih in koliko škode se je državi naredilo. Pokazala bo krivce in njih krivdo in zahtevala kazen. Narodna skupščina bo sklicana, čim bodo izdelani razni zakonski predlogi. Med prvimi pride za-
konski načrt o pobijanju korupcije, o invalidih, o pomoči od poplave in toče oškodovanim, o uradnikih in drugi, ki se še izdelujejo. Zelo marljivo se sestavlja proračun. Proračun bo pravočasno predložen in bo prvič realen. Ljudstvo se mora seznaniti s pavim stanjem naših financ. Videti mora, kaj je sedanji vladi ostalo v državni blagajni in kako se je gospodarilo z državno imovino. Skupščina bo delala, dokler ne konča proračuna. — Mednarodni položaj se boljša, odkar je dosežen v Londonu sporazum med Nemčijo in zavezniki. Kraljevi in državni ugled raste. Obstojajo še gotove težkoče s sosedi, kar je posledica vojne. Vprašanje samostana Nauma je posebno vprašanje. Rešeno je bilo na našo škodo Zdi se, da. se bo tudi to delo dalo popraviti. Dokler bomo upravljali državo, se bo v skupščini in pred odborom za zunanje zadeve mnogo več govorilo o zunanji politiki kakor prej. Odnošaji med političnimi skupinami, ki podpirajo vlado, posebno s HRSS, se niso spremenili. Naša deklaracija v narodni skupščini je še vedno osnova našega sporazuma. Nič ni spremenjenega. Vsem je do tega, da se program lojalno in popolnoma izvrši.
PAŠIČEVCI MISLIJO N Belgrad, 9. sept. (Izv.) Pri radikalih vlada v poslednjem času popolna zmeda. Glavna njihova težnja stremi za tem, da bi ponovno prišli na vlado, četudi z drugimi strankami, kakor prej. Radi tega so imeli danes več sestankov v radikalnem klubu. Prisotnih je bilo več radikalnih prvakov. Dolgo časa sta imela sestanek J o v a n o -v i č in P a š i č v predsedništvu radikalnega kluba. Govorila sta o tekočih strankinih zadevah in o načinu, kako bi mogla radikalna stranka zopet priti ali se udeležiti sedanje vlade. Ta sestanek se jc vršil zato, ker na včerajšnjem sestanku med Lazo Markovičem in Jovanovičem niso bila vsa vprašanja razčiščena. Tudi v radikalnem klubu so se razgovarjali o tem, kako bi se dala zrušili sedanja vlada. Tako jc Aleksa Žujevič, narodni poslanec predlagal, cla sc skliče v Belgradu veliko zborovanje, na katerega bi prišli oboroženi radikali iz bcl-
A POCESTNO BORBO, grajske okolice. Če bi jih hotela policija razgnati, naj bi jo napadli. S tem da bi napravili čim največji vtis v državi in inozemstvu. Aleksa Žujevič misli, da bi se s tem nekaj doseglo. Pašič se v glavnem strinja z Zujevičemvim mišljenjem, nagla-šujoč, da je zborovanje poslednje sredstvo v borbi proti sedanjemu režimu. Ako bo zborovanje potrebno, smatra Pašič, da mora biti odločno in da se mora vse riskirati, da se doseže kar največji vtis. Radikalno zborovanje se mora vršiti v Belgradu. Mirnejši radikali hočejo ublažiti tako razpoloženje in zahtevajo, da mora o tem pasti odločitev na seji glavnega odbora. Pašičevci zahtevajo odprto borbo, če tudi na cesti. Vendar so mnogi proti takemu razpoloženju. Ker se Pašičevci boje nesoglasij v stranki, prep',vajo odločitev glavnemu odboru.
MINISTRI NA DVORU.
Belgrad, 9. septembra. (Izv.) Danes popoldne je bil na dvoru minister Nastas Petrovič, ki je poročal o notranjem državnem položaju. Predpoldne je bil v avdi-jenci minister II a d ž i č, ki je prinesel kralju v podpis nekaj ukazov. Sled drugim
jc predložil načrt častniškega doma v Skoplju. Pri vhodu so ga časnikarji vprašali. ali so ror, Radičevci zahtevali premestitev hrvatskih polkov iz Maccdonije na Hrvatsko. Odgovoril je: Od mene niso nič zahtevali! Po fvdienci jo Hadžič odšel k j Davidoviču,
Vprašanje ministra za hrvatsko
Zagreb, 9. sept. (Izv.) Vest, da bi HRSS prevzela v vladi dva portfelja in sicer dr. Maček ministrstvo za socialno politiko, Predavec pa poljedelsko ministrstvo, ne odgovarja resnici. Vaš dopisnik je na merodajnem mestu zvedel, da se je na zadnjih razgovorih med načelniki vladnih strank in zastopniki HRSS delalo na to, da bi HRSS aktivno sodelovala v vladi irt sicer na ta način, da bi eden od zastopnikov HRSS ali pa kdo od federacije HRSS, ki ni aktiven član HRSS, prevzel tako-imenovarto ministrstvo za Hrvatsko. Namen tega razgovora je bil v glavnem ta, cla bi stopila v vlado oseba, ki je ali član HRSS ali pa uživa zaupanje HRSS, tako da bi bila IIRSS po tej osebi v stalni zvezi z vlado. Na ta način bi se vsa vprašanja, ki se tičejo hrvatskih krajev, mogla hitreje in laže reševati. Na zadnjem razgovoru v Belgradu še ni bilo določeno, ali bi vstopil v vlado zastopnik HRSS, kakor so zahtevali šefi vladnih strank, ali pa oseba, ki je izven HRSS, ki pa uživa zaupanje IIRSS, kakor sta to predlagala dr Maček in Predavec. Definitivna odločitev o tem bo pa padla na plenarni seji HRSS, ki se bo vršila dne 13. t. m.
PRORAČUN.
Belgrad, 9. septembra. (Izv.) Finančni minister dr. Spaho je pretresal proračun za bodočo proračunsko dobo s poročevalci finančnega ministrstva. Danes je bil nretre-san proračun vojnega ministrstva.
DR. SPAHO V M0N0P0LSKI UPRAVI.
Belgrad. 9. septembra. (Izv.) Od 11. do 1. ure je finančni minister v monopolski. upravi razpravljal z upravniki o prodaji tobaka v inozemstvo. Dr. Spaha je sprejel upravni odbor s predsednikom Bajloniiem na čelu.
BESEDILO INVALIDSKEGA ZAKONA KONČANO.
Belgrad, 9. septembra. (Izv.) Besedilo invalidskega zakona je končano. Predloženo bo ministrskemu svetu v odobritev, takoj nato pa skupščini.
POSVETI MINISTRA ZA SOCIALNO POLITIKO.
Belgrad, 9. septembra. (Izv.) Minister za socialno politiko potuje 15. t. tn. v Zagreb, da prisostvuje posvetovanju o izselje-niškem vprašanju, ki se vrši 16., 17. in 18. t. m. in na katero so vabljeni vsi strokovnjaki, ki se s tem vprašanjem pečajo. Nato bo minister obiskal vse zavode, ki spadajo v upravo socialnega in zdravstvenega ministrstva v Zagrebu, Ljubljani, Breslovcu in Kraljeviči.
MINISTRA MARINKOVIČ IN ŠUMENKO-
VIČ ODPOTOVALA IZ ŽENEVE.
Belgrad, 9. septembra. (Izv.) Nocoj sla odpotovala iz Ženeve minister za zunanjo zadeve dr. Voja Marinkovič in minister za trgovino dr. Šumenkovič.
DOKLADE DRŽ. ŽELEZNIČARJEV.
Belgrad, 9. septembra. (Izv.) Vest o izenačenju državnih in južnih železničarjev jc treba popraviti, da je ministrski svet na predlog promet, ministra sprejel le nov pravilnik, s katerim se državnemu prometnemu osebju povišajo analogno drugim uslužbencem dncvnicc, potnina in kilometraža, tako da bodo vsi državni prometni uslužbenci izenačeni z drugimi državnimi uradi, kar se tiče doklad.
POPRAVL JANJE KRIVIC V ŠOLSTVU.
Belgrad, 9. septembra. (Izv.) Prosvetni minister dr. A. Korošec je danes izdal naredbo, ki dovoljuje šolskim sestram de Notre Dame v Velikem Bcčkcreku otvoritev lastne ljudske šole, ki je bila 1922 zaprta. S tem je započeto zdravljenje ustavnih kršitev glrdc svobode pouka, ki jih je delal prečanski minister v Vojvodini.
KOMISIJA ZA SISTEMIZIRANJE STROKOVNIH ŠOL.
Belgrad. 9. sektembra. (Izv.) V prosvetnem ministrstvu se je sestavila komisija iz uradnikov raznih ministrstev, ki bo izdelala program skupnega sistema strokovnih šol v vsej državi.
UČITELJSTVO NA TRGOVSKIH ŠOLAH
Belgrad, 9. septembra. (Izv.) Trgovinsko ministrstvo izdeluje razpored o namestitvi učiteljev na višjih in nižjih trgovskih šolah.
ZBOR ZOBOTEHNIKOV V BELGRADU.
Belgrad, 9. sept. (Izv.) Za 14. in 15.
septembra jc sklican v Belgradu pokrajinski zbor zobotehnikov.
UNSKA ŽELEZNICA.
Feljjrad, 9. septembra. (Izv.) Poljedelski krogi iz Splita so poslali vladi spomenico, v kateri zahtevajo odobritev kreditov in začetek gradnje unske železnice, ki bo vezala glavno progo preko Splita z morjem.
Zasedanje Društva narodov.
Ženeva, 9. septembra. (Izv.) Današnjo sejo Zveze narodov je otvoril Motta. Prvi je govoril ogrski delegat grof A p p o n y, ki je dejal, da je trianonska pogodba Ogrsko obvezala, da se razoroži, da pa se je pri tej priliki storila svečana obljuba, da se razorože ludi ostale države. Ni pravično, da je Ogrska popolnoma razorožena, njeni sosedi pa so oboroženi do zob. — Za njim je govoril angleški delegat H e n d e r s o n, ki je obžaloval, da še niso vse države podpisale vvashingtonske pogodbe o obvezni uvedbi, oziroma uzakonitvi osemurnega delavnika. Zvezi narodov ne zadostuje samo zaupanje državnikov, ampak potrebuje predvsem zaupanja najširših slojev ljudstva. (Odobravanje.)
DR. SEIPEL V ŽENEVI.
Ženeva, 9. septembra. (Izv.) Sinoči se Je pripeljal semkaj avstrijski kancelar dr. Seipel z mnistroma dr. Griinbergerjem in Krenboekom. Danes dopoldne sta Seipel in Griinberger obiskala predsednika zborovanja Društva narodov Mo!to.
DR. SEIPEL PRI DR. MARLVKOVIČU.
Ženeva, 9. septembra. (Izv.) Avstrijski zvezni kancelar prelat dr. Seipel je danes imel daljši razgovor z jugoslovanskim delegatom dr. Marinkovičem in Šumenkovičem. Dr. Seipel se bo jutri udeležil plenarne seje Zveze narodov, ki se otvori ob 10. dopoldne.
KONFERENCA MINISTROV ZA DELO.
Bern, 9. septembra. (Izv.) Včeraj se jo tukaj pričela konferenca ministrov za delo iz Anglije, Francije, Belgije in Nemčije.
Bern, 9. sept. (Izv.) Danes se je tu zaključila konferenca ministrov za delo. Sklenilo se je, da se vvashingtonska pogodba o osemurnem delavniku splošno ratificira.
AFERA BARONA LANGA.
Budimpešta, 9. sept. (Izv.) »Az Esfc poroča, da je jugoslovanska vlada junija meseca poslala ogrski vladi noto, v kateri zahteva izročitev poslanca in huzarskega ritmojstra Mihaela barona Langa, ki ga neki belgrajski odvetnik dolži, da je za časa okupacije Belgrada njegovo hišo iz-ropal in se njegove imovine polastil. Lang trdi, da jo to izmišljeno in da gre za osebno intrigo.
ZVEZA VOJNIH UDELEŽENCSV.
Berlin, 9. septembra. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da se bo na letošnjem kongresu »Federacije vojnih udeležencev« stavil od francoske strani predlog, da se ustvari zveza med vojnimi udeleženci zmagovalnih in premaganih držav. Angleški delegati pa bodo predlagali Zvezo vojnih vdov iz vseh dežela.
24 JUSTIFIKACIJ V RUSIJI.
Moskva, 9. septembra. (Izv.) »Rosta« poroča, da se je kazen nad 24 menjševiški-mi vstaškimi voditelji v Gruziji, ki so bili nedavno na smrt obsojeni, izvršila, in sicer so bili ustreljeni.
VSTAJA NA KITAJSKEM.
šangaj, 9. septembra. (Izv.) 10 km daleč od mesta se vrši bitka, v mestu samem pa vlada mir. Zdi se, da se čete Čekiangore umikajo.
London, 9. septembra. (Izv.) Angleška vlada izjavlja, da sedanjega trenutka ne smatra še za pripravnega, da velesile intervenirajo za mirno poravnavo spora med kitajskimi oblastniki.
STRAŠEN VIHAR NA FORMOZI.
Tokio, 9. septembra. (Izv.) Na For-mozi je divjal strašen vihar, ki je porušil okoli 3000 hiš. Mrtvih je 13 oseb, ranjenih pa 350.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Pariz, 9. sept. (Izv.) Brzovlak Genova-Rim je trčil skupaj z nekim vlakom iz Rima, 16 oseb je ranjenih, nekatere težko.
- Coolidgc o vlogi Zedinjenih držav. O priliki dvojne obletnice (rojstva Lafa-yetta in bitke ob Maini) je odkril ameriški prezident Coolidge kip Lafayetta ter je iz-pregovoril pomenljiv govor. Amerika da želi pomagati drugim narodom kot »dober Samaritan«. Rezultat našega sodelovanja je bila pogodba o pomorski razorožitvi in sprejetje Davvesovega načrta. Želimo — je dejal Coolidge — da poravna Evropa svoje spore. Militarizem Srednje Evrope, ki je ogrožal mir, je uničen. Pomagali smo pri finančni obnovi Avstrije. Podprli bomo tudi finančno stanje Nemčije, dobro vedoč, da bo to tudi v korist Francije.
*^Ojačenje opozicije v Italiji. V zadnjem času je opažati vidno naraščanje opozicijskega tiska. Milanski >Corriere della Sera« je dosegel rekord, saj se ga tiska dnevno en milijon izvodov. Unitaristično-socialistična »Giustizia« — glasilo stranke, iz katere je izšel Matteotti — ima naklado 300.000 izvodov. Demokratični »Mondo«, nadalje >Voce Republicana« in turinska »Stampa« ter drugi protivladni listi se ne morejo v zadostnem številu tiskati, toliko je povpraševanje. Silno se trga občinstvo za satirično in protifašistovsko glasilo »Becco Giallo« (»Zolti kljun«). Izdaja ga bivši glavni urednik nittijanskega lista »Paese«. Naklada je dosegla 200.000 izvodov. Fašisti so spričo priljubljenosti proti-vladnega tiska postali zelo nervozni. Če-stokrat je prišlo do incidentov, vendar se na stvari noče prav nič spremeniti v njihovo korisL
»Slovenski narod« in verska strpnost. Kakor znano, se je vršil te dni v Ljubljani
I. Marijanski kongres, ena najveličastnejših verskih manifestacij v novejši zgodovini Slovencev. V Ljubljano sta prišla odlična cerkvena kneza: kardinal Cagliero in nuncij Pelegrinetti, Zbrajie so bile ogromne množice slovenskega ljudstva, ali »Slov, narod« ni ničesar videl in ne slišal, Sedaj, ko je vseh slovesnosti konec, se je pa stara fregata iz Knafljeve ulice vzdramila in je pograbila lepi govor ljubljanskega pravoslavnega protoiereja dr, Jankoviča kot povod za »fino lekcijo« slovenski duhovščini o verski strpljivosti. Ker
»Narod« zahteva, da naj slovenska duhovščina »nekoliko spremeni svoje dosedanje stališče napram pravoslavju in srbskemu narodu«, nam bo že dovolil sledeče pripombe: 1. Dolžiti slovensko duhovščino verske nestrpnosti, zlasti napram pravoslavju, more le tak ignorant kot je »Narod« ki še ni hotel beležiti do danes niti enega prizadevanja odličnih slovenskih duhovnikov (prof. dr. Grivec itd.) in slovenskih dijakov v Belgradu za zedinjenje cerkva v eno cerkev, kakor je obstojala pred razkolom? 2. Značilno je, da se je »Slovenski narod« spomnil šele in samo radi g. Jankoviča kongresa, »ki je pokazal, kako silna^ in globoka je v slovenskem ljudstvu težnja za duhovnim prerodom človeške družbe in za preureditvijo socialnega življenja po čistih krščanskih idejah.« 3. »Slovenski narod« pač ne vč, da je češčenje Marije katolikom in pravoslavnim skupno. Marijo so častili pred razkolom vsi kristjani na vzhodu in zapadu z eno in isto vdanostjo in ta katoliška misel jih kljub drugim razlikam še danes duhovno najbolj druži. Da se to vidno manifestira, je bil od pripravljalnega odbora marijanskega kongresa povabljen tudi protoierej g. Jan-kovič, ki se je vabilu radostno odzval. Naša »intolerantnost« je šla celo tako daleč, da smo objavili celi govor dr. Jankoviča, dasiravno ga je vsled omejenega časa na akademiji podal samo v temeljnih obrisih. Ali ni slovenska duhovščina in slovensko katoliško ljudstvo sploh s tem pokazalo, kako mu je tuje vsako versko sovraštvo in kako si želi edinstva cerkve, kakor so ga papeži sami vedno naglašali in za katerimi stremijo z vsemi silami? Nam ni torej čisto nič treba »spreminjati svojega stališča napram pravoslavju«, ker je to stališče vedno eno in isto v duhu katoliške cerkve, ki hoče vsa združiti v eno. — »Slovenski narod« v svoji omejenosti tega seveda ne razume in pravoslavje identificira z velesrbstvom in hegemonijo srbskega plemena ter centralistično državno idejo, meneč, da kdor se upira posrbljevanju in centralizmu, je sovražnik tudi pravo-slavja. Mi v pravoslavju vidimo dobre strani, ki ga približujejo vesoljnji katoliški cerkvi, slabe strani prepuščamo »Narodu«, prepričani, da se bodo vsi, ki streme za duhovnim preporodom krščanskega človeštva, našli enkrat skupaj v eni, vesoljnji, katoliški cerkvi.
Nikola Pašič — nekronani kralj Srbije? Nikola Pašič si je prilastil že celo vrsto vladarskih pravic. Sedaj kujejo kolajne z njegovo sliko in napisom: »Bog čuva Srbiju«,
Pozdravi.
Minister za agrarno reformo J. Vesenjek
je poslal predsedniku pripravljalnega odbora za Marijanski kongres kanoniku dr. Merharju sledeče pozdravno pismo: »Na begu iz bolniške postelje v naše kraje pozdravljam Vas kot predstavnika marijanskega slovenskega kongresa in z Vami vse, ki so se zbrali pod zaščito Marijino v čast in slavo Boga, Ni mi bilo dano, da bi osebno prišel, a parkrat sem pre-čital Vaš program ter bil v duhu z Vami. — 7, sept. 1924. — Z vsem spoštovanjem Vaš J, Vesenjak.
Brno. V imenu 50 marijanskih kongregacij brnske škofije pošiljam Vašemu kongresu srčen pozdrav in Vam želim obilnost božjega blagoslova. Z ljubim Sinom Vas blagoslavlja Devica Marija! — Dr. Jos. Kupka, posvečeni škof, predsednik Mar, družb.
S.:
Sz južne Srbije.
Vstoličenje patriarha.
Pravoslavni metropol it belgrajsko-kar-lovški Dimitrije je bil 12. novembra 1920 izvoljen za srbskega pravoslavnega patriarha, Sultan Mustafa III. je 1. 1766 ukinil patriarhat v Peči. Da se osveži spomin na nekdanji pečki patriarhat, je bil novi patriarh vstoličen na starem sedežu srbskih patriarhov v Peči in to na najslovesnejši način po starodavnem običaju. Ta slovesnost se je vršila dne 28. avgusta.
Ob 5. zjutraj so topovi naznanili začetek slovesnosti. Vojaška godba je igrala po mestu že prejšnji dan in to jutro. Ob pol 9. uri se je v patriarhijski cerkvi začela svečana liturgija vstoličenja. Ker je cerkev, deljena v tri samostojne ladje, takorekoč v tri cerkve, zelo majhna, so smeli prisostvovati samo povabljeni gostje. »Prvo beogradsko pevačko društvo« je prepevalo v liturgiji predpisane pesmi.
Kralj in kraljica, ki sta se pripeljala prejšnji dan v Peč, pa sta prenočevala v Visokih Dečanih, sta dospela v Peč ob 10. in ob polenajstih sta v spremstvu ministrskega predsednika, ministra za vere, vojnega ministra in dvorskih in drugih odlič-njakov prišla v cerkev. Pri cerkvenih vratih so sprejeli kraljevo dvojico štirje pravoslavni arhijereji. Nato se js izvršil bistveni del vstoličenja. Dva mitropolita sta spremljala patriarha do zgodg.vj^j^ga
prestola nekdanjih patriarhov, v katerega je uvedel patriarha kralj. Patriarh je s prestola blagoslovil kraljevo dvojico. V kraljevem imenu je prečital ministrski predsednik Ljuba Davidovič vladarjevo »povelje«, ki jo je kralj predal patriarhu. Kralj je patriarhu podaril dragoceno »pa-nagijo«, (zlato verižico okoli vratu), ki jo bodo odslej nosili tudi nasledniki sedanjega patriarha. Patriarh je prečital nato svoj govor, nakar se je podal patriarh s kraljevo dvojico pod nebom in z vsemi udeleženci iz cerkve na določeni prostor pod milim nebom, kjer je že čakalo vojaštvo in ljudstvo. Kraljeva dvojica, ministri in odlični gostje so zavzeli svoja mesta na v ta namen zgrajeni tribuni, nakar se je zapel »Tebe Boga hvalim«. Tu je moglo prisostvovati zaključku cerkvene slovesnosti tudi ljudstvo.
Nato se je vršila revija čet, tako kakor je morala imponirati domačemu ljudstvu. Ob zvokih fanfar in vojaške godbe so prihajale in odhajale preko prostranega vežbališča mimo tribine številne vojaške čete v paradnih uniformah. Gardni polk na krasnih konjih in pehota, nato vojaštvo v popolni bojni opremi z brzostrelnimi puškami, milraljezami, gorsko opremo, za njimi konjenica in konečno artiljerija s topovi v najhitrejšem diru, da so se za njo dvigali oblaki prahu. Istočasno sta krožila nad vežbališčem dva aeroplana. Bil je zares lep pogled na celotno sliko. Marsikatero oko se je pri tem oziralo ua vrho-
ve gora, če niso kačaki priča moči in sile, ki jo je predstavljala revija čet. Najbrž je po tej reviji čet utihnilo tudi šumljanje domačega muslimanskega prebivalstva, ki je bilo prej baje prepričano, da ne pride v Peč »srbski kralj«, marveč le kak višji vojaški dostojanstvenik, ki da ga bodo predstavljali za kralja, češ ker še »nikdar prej ni bilo v Pec nobenega srbskega kralja.
Prebivalstvu v južni Srbiji imponira le puška in vojaška sila, predvsem pa topovi. Visoke in krepke postave vojaških poveljnikov so brez dvoma vzbujale domačinom spomine na kraljeviča Marka in na njegove junaške boje. Toda na vežba-lišču je bilo razmeroma malo domačega prebivalstva, kakor tudi pri popoldanskih slovesnostih, namenjenih predvsem domačemu prebivalstvu. Morda je bilo več prisotnih ljudi proti večeru pri ljudski veselici, kjer se je peklo in cvrlo na ražnju petdeset jarcev »za narod«. Toda tedaj sem že dejal Peči »zbogom!«
Kraljeva dvojica je nato patriarhu čestitala — kraljica je patriarhu poljubila roko — in se ob zvokih godbe odpeljala na stanovanje. Drugi so se vrnili v patriar-šijo, kjer je bilo pripravljeno kosilo za kraljevo dvojico in povabljene goste. Tri obedu je kralj nazdravil v kratkih in jedrnatih besedah patriarhu, ki sc je vladarju zahvalil. Če je vladar pri zdravici imel v rokah bokal carja Dušana in patriarh carja Lazarja, kakor jc bilo v programu napovedano, uisom mogel opaziti.
Varaždinske Toplice. Kongresu in konie-
renči voditeljev kongregacij, katere bi se jako rad udeležil, a me bolezen resnično zadržuje, želim obilo blagoslova božjega in posebno zaščito presvete Device, Hrvatske kongregacije bodo na kongresu in konferenci zastopane, a zaključke konference prosim, da mi dopoš-ljete, — Dr. Jos. Lončarič, bisk. vodja kongregacij.
Posvetitev na Valvazorjevem trgu. V na«
šem včerajšnjem poročilu o posvetitvi slovenskega ljudstva na Valvazorjevem trgu je bila pomotoma vstavljena kot posvetivna molitev pesem, natisnjena na sporedu Marijanskega kongresa. Posvetivna molitev ima sledečo besedilo:
Presveta Devica Marija, Kraljica nebeška in naša usmiljena Mati,
Tebi darujemo dušo in telo, misli, želje in dela, Izprosi,
da bomo v ljubezni združeni s Tvojim Sinom in Teboj:
s Tvojim Sinom, ki je Bog in naš Gospod,
s Teboj, ki si njegova in naša Mati.
o Marija, sladkost in upanje naše, sprejmi to naše posvečanje
v spravo za krivde našega življenj. Blagoslovi nas in se nas spomni posebno v naši smrtni uril Amen,
Izpopolnitev. V včerajšnji številki je pon motoma izpadlo naslednje poročilo o govoru prof. dr. Ujčiča, ki ga je imel v ponedeljek s stolnici.
Ob pol 9. je imel slavnostni govor v stolnici namesto zadržanega ministra dr. Ko« r o š c a prof. dr. U j č i č. Obravnaval je češčenje Marijino na podlagi cerkvene litur-gije. Pojasnivši pojem liturgije, je orisal, s kakimi molitvami in obredi časti liturgija nebeško kraljico. Temelj tega češčenja je Marijina prisrčna zveza s Kristusom. Zato je posvetila cerkev Mariji najlepše odlomke iz Visoke Pesmi, iz Psalmov ter Knjige modrosti; njej je posvečeno dolgo število praznikov, cerkvenega leta. Za umetnike sledi iz tega, da kdor hoče slikati Marijo, se mora poglobiti v liturgijo; da ne zadostuje naslikati žensko glavo s kolobarčkom ter zapisati pod njo »Ma--dona«, marveč je treba verskega čustva.
V parenetičnem delu je povdarjal govornik, da nam Marija bodi vzor, ki ga moramo posnemati zlasti v čistosti življenja: naša duša se mora upodobiti po Mariji. Govor je zaključil z geslom: Z ljubljenim Sinom nas blagoslovi, Devica Marija, naš narod prenovi.
Zelo veseli smo bili, ko smo videli med! nepreglednimi vrstami slavnostnega sprevoda na Rakovnik tudi izredno številno zastopstvo članov in članic »Slomškove zveze«. Od blizu, in daleč so prispeli naši vrli pionirji krščanskega šolstva, naše za krščansko odgojo mla-. dine vnete učiteljice, da pokažejo svojo ljube-i zen do nebeške Matere, kateri dovajajo kot pravi vzgojitelji, kot zgledne odgojiteljice slo-: vensko deco!, to nado našega Marijanskega naroda. Naj se jači in krepi odločnost, naj se utrjuje vztrajnost našega krščanskega učitelj-stva ob Marijinem prestolu!
Reditelji pri marijanski procesiji dne 8. septembra naj oddajo rediteljske trakove čimprej v upravništvu v Jugoslovanski tiskarni. — Marijanski kongres.
NI POTREENO, da Vas muči revmatizem in trganje v križu, ker <"Reumatis« odstranjuje bolečine v najkrajšem času. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico je lekarna Leustek.
Popoldne se je pričela na vežbališču ljudska slavnost, ki ji je prisostvovala tudi kraljeva dvojica. Prvo beogradsko pjevao-ko društvo je prepevalo pesmi, glediški igralci iz Skoplja so uprizorili en čin iz »Zidanja Ravanice«, gardni konjeniki so ob zvokih godbe izvajali slikovito jahalno igro karusel in viteške bojne igre, pri katerih so pokazali izredno spretnost. Večina domačega prebivalstva pa je ostala v mestu, bodisi da ni vedela za program, ki se je sicer tiskan delil prej v mestu, bodisi da so ljudje mislili, da je ta svečanost bolj '»za gospodo«, bodisi da so imeli kak drug povod za to. Zanimali so me Črnogorci, zbrani v bližini tribine, v slikovitih narodnih nošah. Ko jo kralj stopil k njim, da jih nagovori, ga je celokupna skupina živahno pozdravila z »živeo gospodar!« Hudomušni časnikarji ,ki so morali imeti seveda svoje nosove pri razgovoru, so pripovedovali nato, da so se črnogorski junaki v razgovoru s kraljem kosali, kdo od njih je bil največji junak. Dve domačinki ste prinesli in podarili kraljici dve krasno vezeni blazini, nad katerimi je imela kraljica očividno veselje.
Meni se je mudilo še v druge kraje, ki bi jih bil rad videl ob tej priložnosti, in v vsej naglici sem se z zahvalo in resnično hvaležnostjo poslovil od gostoljubnih in prijaznih ljudi, ki so me s še štirimi drugimi tovariši prenočevali in v prijetni družbi oddrdral z avtomobilom proti .Visokim Dcčiuiim,
Učiteljska imenovanja v Staraiji.
Podpisani so ukazi o imenovanju učiteljev in šolskih upraviteljev v Sloveniji. Na osnovi 51. 52. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih od 81. julija 1923 so imenovani: Lovše Ivan, šolski upravitelj v Zagorju, za stalnega učitelja v Laj-tersbergu-Krčevini; Ravniher Antonija, učiteljica v Št. Ilju v Slov. goricah, za stalno učiteljico v Lajtershergu,Krčevini; Robič Ivan, učitelj v Vuliredu, za stalnega učitelja v Limbušu; Fabian Terezija, učiteljica pri Sv. Lenartu nad Laškim, za stalno učiteljico v Limbušu; Luknar Marija, učiteljica na osnovni šoli v Ptuju, za šolsko upraviteljico na dekliški osnovni šoli v Ptuju; Predikaka-Drob-liič Marija, učiteljica na Bregu pri Ptuju, za stalno učiteljico v Studencih; Čuček Josip, učitelj v Plešivcu, za stalnega učitelja v Polj-čanah; Lippaj Vendolin, učitelj v Prosenja-kovcih, za šolskega upravitelja istotam; Loči čnik Amalija, učiteljica v Mozirju, za stalno učiteljico na dekliški osnovni šoli v Slov. Bistrici; Logar Ana, učiteljica v Novi Cerkvi, za stalno učiteljico na dekliški osnovni šoli v Slov. Bistrici; Pogrujc Alojzij, učitelj na Haj-dini, za šolskega upravitelja istotam; Šterk-Jurca Marija, učiteljica v Radečah, za stalno učiteljico na Hajdini; Sel Ivan, učitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, za šolskega upravitelja istotam; Gulin Milita, učiteljica v Ribnici, in Mervič Dora, učiteljica na pkoli-ški šoli v Ptuju; obe za stalni učiteljici na okoliški dekliški šoli v Ptuju; Majselj Josipi-na, učiteljica v Poljčanah, za stalno učiteljico v Rogaški Slatini; Blazinšek Hinko, učitelj v Zibeki, za šolskega upravitelja istotam; Zmrzlikar Karla, učiteljica v Rečici, za stalno učiteljico v Šmartnem ob Paki; Štres Feliks, učitelj v Prevaljah, za stalnega učitelja istotam. Fakin Anton, učitelj na deški meščanski šoli v Ribnici, za stalnega strokovnega učitelja I. skupine na I. mestni deški meščanski šoli v Ljubljani; Potočnik Pavla, učiteljica na deški meščanski šoli v Šoštanju, za stalno strokovno učiteljico I. skupine na I. mestni dekliški šoli v Ljubljani; Lampe Iva-.na, učiteljica na meščanski šoli na Jesenicah, za stalno strokovno učiteljico I. skupine na meščanski šoli na Jesenicah; Hočevar Makso, učitelj na meščanski šoli v Krškem in okr. šol. nadzornik v Ljubljani, za ravnatelja na I. mestni deški meščanski šoli v Ljubljani; Pečhik Josip, učitelj v Veliki Dolini, za šolskega upravitelja istotam; Jurko Vidko, učitelj v Dolu, za šolskega upravitelja istotam; Lebar Franc, učitelj v Hrastniku, za šolskega upravitelja na deški osnovni šoli istotam; Lunder Hermina, učiteljica v Hrastniku, za šolsko upraviteljico na dekliški osnovni šoli istotam; Plavšak Robert, učitelj v Trbovljah, za šolskega upravitelja na deški osnovni šoli istotam; Bučar Alojzij, učitelj na Zidanem mostu, za šolskega upravitelja na deški osnovni šoli v Trbovljah-Voda; Zavrta-nik Ljudmila, učiteljica na deški osnovni šoli v Trbovljah-Voda, za stalno učiteljico istotam; Lapornik Ana, učiteljica v Trbovljah, za šolsko upraviteljico na dekliški osnovni šoli istotam; Misel j Ana, učiteljica v Starem Trgu, za stalno učiteljico v Dolenjem Logatcu; Vrezec Avrelija, učiteljica v Gorenjem Logatcu, za stalno učiteljico istotam; Ponikvar Al., šolski upravitelj v Babinem polju, za stalnega učitelja v Podgradu; Šifrer Egidij, učitelj v Gorjah, za šolskega upravitelja na Brez-nici; Križman Emil, učitelj na Planini pri Sevnici, za šolskega upravitelja istotam; Borštnik Srečko, učitelj v Novem mestu, za stalnega učitelja istotam; Jurjevčič Marija, učiteljica v Ligojni, za stalno učiteljico na dekliški osnovni šoli v Celju; Novak Franja, učiteljica pri Št. Lenartu nad Laškim, za stalno učiteljico v Št. Petru v Savinjski do-lni; Cajnko Avgust, šolski upravitelj v Ra-kovcu, za šolskega upravitelja v Svetini; Vre-čer Rajko, učitelj v Žalcu, za šolskega upravitelja istotam; Golob Josip, učitelj v Vuze-nici, za Šolskega upravitelja istotam; Rosen-štein Ferdinand, šolski upravitelj v Št. Jurju ob Taboru, za šolskega upravitelja v Št. Petru pri Mariboru; Bregant Henrik, šolski upravitelj na Sladkem Vrhu, za šolskega upravitelja v Rušah; Mejovšek Radovan, šolski upravitelj v Orli vasi, za šolskega upravitelja v Slivnici pri Mariboru; Černigoj Slavko, učitelj v Kamniku, za šolskega upravitelja pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini; Šprader Ferdinand, učitelj v Veržeju, začasno v Beltincih, za šol. upravitelja v Beltincih; Verteš Ala-dar, učitelj v Fokovcih, za šol. uprav, istotam; Pinterič Kristina, učiteljica pri Sv. Bolfengu na Kovu, za slahio učiteljico v Tvrdkovi; Ko-kot Ferdinand, učitelj v Pišecah, za šolskega upravitelja pri Sv. Petru pod Sv. Gorami; Kokot-Bradaška Ljudmila, učiteljica v Stari vasi, za stalno učiteljico pri Sv. Petru pod Sv. Gorami; Šalarič Franc, učitelj pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah, za šolskega upravitelja pri Sv. Križu pri Ljutomeru; Karbas Franc, šolski upravitelj v Slovenski Bistrici, za šolskega upravitelja v Ljutomeru; Burnik Marija, učiteljica v Mariboru, za stalno učiteljico na pomožni šoli v Maribora; Petrovič Simon, učitelj v Ljulečni, za šolskega upravitelja pri Devici Mariji v Brezju; Šket Marjana, učiteljica v Kozjem, za stalno učiteljico v Framu; Firm Štefan, šolski upraviteli v Olitn-
ljah, za šolskega upravitelja v Hočah; šega Viktor, začasni veroučitelj v Ljubljani, za stalnega veroučitelja na državnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani s pravicami državnega uradnika III. kategorije I. grupe; Repovš Friderik, učitelj v Ljubljani za šolskega upravitelja na I. deški osnovni šoli v Ljubljani; Polak Janko, šolski upravitelj v Sv. Vidu pri Stični, za šolskega upravitelja na II. deški osnovni šoli v Ljubljani; Pristovšek Franc, učitelj v Žalcu za šolskega upravitelja na IIL deški osnovni šoli v Ljubljani; Škulj Fran, učitelj v Ljubljani, za šolskega upravitelja na IV. deški osnovni šoli v Ljubljani; Grčar Tit, učitelj na osnovni šoli na Barju (Ljubljana), za šolskega upravitelja istotam; Baje Maks, učitelj v šmartnu pod šmarno Goro, za učitelja na I. deški osnovni šoli v Ljubljani f Silvester Fran, šolski upravitelj v Bohinjski Bistrici za stalnega učitelja na drugi deški osnovni šoli v Ljubljani; Lavrič Karol, učitelj v Žabnici, za stalnega učitelja na IV. deški osnovni šoli v Ljubljni; Reci Alojzij, učitelj v Št. Jurju ob juž. žel., za stalnega učitelja na V. deški osnovni šoli v Ljubljani; Klavo-ra Hinko, šolski upravitelj v Železnikih, za. stalnega učitelja na VI. dešld osnovni šoli v Ljubljani; Benič Mavricij, šolski upravitelj v Stmišču, za stalnega učitelja na VI. deški osnovni šoli v Ljubljani; Saršon Pavel, učitelj na Viču, za stalnega učitelja za srbo-hrvatski jezik na III. dešld osnovni šoli v Ljubljani; Polak-Kraševec Marija, učiteljica v Sv. Vidu pri Stični, za šolsko upraviteljico na I. dekliški osnovni šoli v Ljubljani; Slatnar- Vičič Amalija, učiteljica na Barju, za slahio učiteljico na I. dekliški osnovni šoli v Ljubljani; Trampuš Lucija, učiteljica na Dobrovi, za stalno učiteljico na III. dekliški osnovni šoli v Ljubljani; Kaligar Emilija, učiteljica na Viču, za stalno suplentinjo v Ljubljani; Kor-ban Josip, učitelj v Gornjem Gradu, za šolskega upravitelja na dešld osnovni šoli v Kamniku: Rupnik Marija, učiteljica v Kamniku, za šolsko upraviteljico na dekliški šoli v Kamniku; Keržič Franc, učitelj v Dobre-poljah, za šolskega upravitelja istotam; Ka-linger Olga, učiteljica v Tržiču, za stalno učiteljico istotam; Lampret Fortunat, učitelj v Borovnici, za šolskega upravitelja istotam; Čuk Franjo, učitelj v Gor. Logatcu, za šolskega upravitelja v Dolskem; Bensa Andrej, učitelj v Preski, za stalnega učitelja na Jezici; Gostič Florjan, učitelj v Poljanah, za šolskega upravitelja v Sostrem; Lavrenčič Alojzij, učitelj v Mostah, za stalnega učitelja v Sostrem; Munda Ivana, učiteljica v Prečni pri Novem mestu, za stalno učiteljico v Sostrem; Likar-Einspieler Marija, učiteljica v Loškem Potoku, za stalno učiteljico v Škoci-janu pri Turjaku; Orel Ivana, učiteljica v Mirni, za stalno učiteljico v Šmarju pod Ljub-bljano; Štrekel Ivan, učitelj na Vrhniki, za šolskega upravitelja istotam; Zupančič Elizabeta, učiteljica v Hinjah, za stalno učiteljico v Mokronogu. — Upokojen je Česnik Dragoiin, učitelj na Rakeku.
Dnevne novice,
—	Spojitev CMD z Jugoslovansko matico odklonjena. Preteklo nedeljo je bilo v Celju zborovanje Ciril-Metodove družbe, ki je bilo razmeroma zelo slabo obiskano. CMD, ld deluje že 38 let, je za časa svetovne vojne izgubila marsikatero podružnico in ima danes v vsemu od 158 podružnic, ki jih je štela leta 1914, samo še 76. Celjska skupščina je imela pred vsem namen, da sklepa o poživitvi nekdanjih podružnic, zlasti v obmejnih krajih. — Ker se je pričakovalo ravno od te strani velike udeležbe, je bilo razočaranje toliko večje; iz cele Savinjske doline sta bila zastopana samo dva odposlanca. Okolnost, da bi CMD svoje delo plodonosnejše vršila v združitvi s kako slično organizacijo, je napotila Jugoslovansko matico, da je na zadnjem svojom občnem zboru opozorila na fuzijo CMD z Jugoslovansko matico. O tem vprašanju se je razpravljalo tudi na nedeljski skupščini CMD v Celju, kjer se je naletelo na splošen odpor. Družbin blagajnik notar Hudovernik je svojemu poročilu dodal nekaj misli, s katerimi utemeljuje potrebo in opravičenost samostojnega obstoja CMD. Skupščina je misel o fuziji CMD z Jugoslovansko malico odklonila.
—	Olajšavo v tujskem prometu. Vlada je izdala vsem poslaništvom in konzulatom odredbo, s katero bi se pospešil tujski promet preko našega ozemlja. Konzulati in poslaništva morajo izstavili inozemcem vizum za obi> jekratno prekoračenje meje, in sicer brez posebne prošnje ter za dobo treh mesecev. Predstojnikom in organom obmejnih oblasti je naročeno, da se obnašajo taktno napram tujcem. Ukinjena je nadalje dolžnost osebnega zgla-ševanja potujočih tujcev. Odredba določa med drugim, da potnih listov ni treba izročiti policijski oblasti. Policijski organi se imajo napram tujcem obnašati vljudno. Orožnikom na obmejnih postajah je zabranjeno opravljati svojo službo z nasajenim bajonetom. Potniki, ki žele obiskati naša kopališča, bodo uživali posebne olajšave. V notranjosti države se potni list ne sme zahtevati kot kontrolni dokument. Ta odredba ni samo pametna, temveč tudi koristna. Sedaj je kitajski zid, ki ga jo postavil bivši režim, vsaj pošteno prebit in stopamo po zaslugi novo \lade v kro^ zares kullurnih držav.
Umrl je v Št. Vidu pri Planini gospod Miha Jazbinšek, posestnik in trgovec. Naj v miru pečiva!
—	Poročil se je v nedeljo 7. t. m. v Kamniški Bistrici g. Vladimir Pintar, ravnatelj Zveze za tujski promet v Sloveniji, z gospodično Albino Amon. — Bilo srečno!
—	Ljudska posojilnica v Ljubljani je da-! rovala za poškodovance v župniji Polhov gradeč 40.000 K in za poškodovance v župniji So-ra in Škofja Loka 40.000 K, skupaj 80.000 K. Za veikodušen dar se obdarovanci prisrčno zahvaljujejo.	-	š
—	Komunistično demonstracije v Zagrebu. Zagrebška policija je že tretjič prepovedala zborovanje, ki so ga pretekle tri nedelje sklicali komunistični omladinci. Preteklo ne-dejo so konlunisti ostro demonstrirali proti prepovedi njihovega zborovanja. Policija je hotela preprečiti demonstracije in je postavila svoje čete v bližino pivovarne, na Pejačeviče-vem trgu, v Frankopansld ulici in na Jelači-čevem trgu. Komunisti sq se pa medtem zbrali na Opatovini in na Kaptolu. Pclicija je bila torej na mestu. Aretiranih je bilo 7 oseb. Demonstracije kmalu prenehale.
—	Smrtna nesreča v Zagorju. 76 letni Ig. Rajnar je padel raz brv v potok Medija in v njeni utonil. Vsled deževja je potok znatno narastel in ko je šel Rajnar po brvi, je v tem trenutku voda brv spodnesla in Rajnerja potegnila s seboj. Truplo utopljenca se dosedaj ni moglo najti, najbrže ga je voda zanesla v Savo proti Zidanem mostu.
—	50 letnica Hrvatskega planinarskega društva. V ponedeljek, 8. t. m. se je vršila v Zagrebu svečana proslava 50 letnice Hrvatskega planinarskega društva. Svoje delegacije so poslali srbski in slovenski planinci, čestitat je prihitel tudi naš častiti župnik Aljaž. Obenem se je vršil kongres, ki se ga je udeležilo 100 delegatov iz cele države. Razpravljali so o vprašanju ustanovitve zveze vseh planinskih društev v i.aši državi.
—	Griža na Belju. Na državnem velepo-sestvu Belje je izbruhnila griža. Dosedaj je umrlo 6 oseb; 50 oseb je še bolnih. Ministrstvo za narodno zdravje je storilo potrebne korake, da se ta bolezen pobije. Vas Brestovica je obkoljena z vojaštvom, tako da ni mogoče priti z bolniki v dotiko.
—	Tragičen samoumor bivšega majorja.
V	Mostaru se je ustrelil upokojeni major Peter Ristič, znan pod imenom »čika Perac, borec s solunske fronte. Bil jo zelo priljubljen. V smrt ga je tirala beda, ker z mesečno pokojnino 900 Din ni mogel vzdrževati sebe in svoje žene.
—	Svetovni šahist Lasker v Belgradu. Belgrajski šahovski klub pripravlja za to sezono veliko iznenadenje. Svetovni mojster Lasker bo prišel na povabilo belgrajskega kluba v prestolnico, kjer bo odigral par partij in predaval o tej igralski umetnosti. G. Lasker bo v spremstvu belgrajskega šahista g. Ovadifa napravil turnejo po celi Jugoslaviji.
—	Pofcjanja v Zadrn. V pendeljek so se pričela v Zadru pogajanja med predstavniki naše in laške vlade, zadevajoča izvršitev čl. 3, 5, 14 in 16 santmargeritslce konvencije, s katero se ureja carinski in obmejni premet med Zsdrom in obmejno ccwio. Našo delegacijo vodi veliki župan dr. Petrovič.
—	Razni vlomi in tatvine. V Branušvajgu pri Mariboru sta vlomila dva znana postopača v stanovanje Antona Ivnika in sta ukradla skoro novo obleko, zimsko suknjo, več parov čevljev in pa 2020 Din gotovine. Hlapcu Jerneju Grobovšku v Šmarju pri Jelšah je ukradel prijazen tovariš čevlje in obleko in je pobegnil. - - Na Teznu pri Maribora je bilo vlomljeno v trgovino Ane Senica. Vlomilci so prišli in odšli skozi okno in so odnesli precej raznega blaga. Med drugim so odnesli 40 m flanele, 42 m cefira in več metrov batista in dilena in so napravili zelo občutno škodo. —
V	Maršincih pri Ljutomeru je bilo vlomljeno skozi kuhinjsko okno. Tat je odnesel 256 Din gotovine in srebrno, 500 Din vredno žepno uro. — Na Pečovju je bilo vlomljeno okoli 10. dopoldne, ko so bili domači na polju pri delu, v hišo posestnice Ane Krulčeve. Tat je ukradel več obleke in perila, par čevljev in usnja-to denarrico > manjšo vsoto denarja. Tat jo črno oblečen, okrog 30 let star tujec.
Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Legatovi šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji A n t. R u d. LEGAT, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.	5197
—	Gonilni jermen — Orjak! V izložbi tvrdke »Elite« Ljubljana, Prešernova ulica vis a vis Kreditnega zavoda za trgovino in obrt je izstavljen gonilni jermen velikan, 800 milimetnov širok, 12 milimetrov debel, ca. 200 kg težak ter 19 metrov dolg. Istega je izdelala svetovno znana domača jermenarska tvrdka Carl Pollak d, d. za industrijo usnja in usnjatih izdelkov v Ljubljani. Jermen je izdelan iz najfinejšega usnja za jermena, takozva-nega »Spezial-usnja«, katero izdeluje tvrdka Pollak že preko 20 let v svoji specijalni tovarni za podplate in jermena v Kranju. Inte-resantno na jermenu je to, da jc bil raztegnjen na hydraulični raztezalnici s težo 15.000 kg, ter da ni niti enega šiva na njem, temveč je jermen le zlepljen z lepilom, katero tvrdka
j Pollak sama izdeluje. Jermen je naročen od 1 tovarne za dušik d. d. Ruše in bo montiran I na elektro-moloriu z 750 fPSl konjskimi "
mi In 490 turami na minuto, prikk>pljen na kompresor z nateznim valjkom (Lenixrolle)! Častno je za nftšo domačo industrijo, da more taka precizna in obenem ogromno velika' jermena v tako kratkem roku iin v tako iz-borni kvaliteti naši industriji izgotoviti 5416
Farina gogeniiber z rdečim lotosovim cvetom na etiketi je edino prava izvirna ko-lonjska voda svetovno priznane prve destile-rije v Kolinu: Johann Maria Farina gegen-iiber dem Jtilichs Platz.
Opozorilo. Več tisoč parov čevljev; (ostankov posameznih vzorcev) tovaron «PEKO< se prodajajo do vštetega 20. t, m. po znatno znižani ceni samo v trgovini Aleksandrova cesta štev. 1, na kar se cenj. občinstvo vljudno opozarja.
Najcenejše in najnovejše obleke za dame Int gospode dobite samo: Šelenb. uL 8. Gričar & Me, jač.
š Podružnica »Slovenčeve« nprave v Mariboru dosedaj v poslopju Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova c, 61. se preseli s 10, septembrom t. 1. v novi lokal Koroška cesta 1 (bivša knjigoveznica Cirilove tiskarne), Podružnica sprejema novo naročnino, plačila« reklamacije, inserate, osmrtnice itd. P. n. trgovce, obrtnike in dr. opozarjamo, da je »Slovenec« v mestu in okolici močno razširjen, vsled česar imajo naši inserati velik uspeh.
p Umrla je v Gorici gospa Jožefa Gabr-ščekova v 82. letu svoje starosti. Pokojna ja mati g. Andreja Gabrščka in odvetnika g. dr, Frana Gaberščeka. N. v m. p.

lj Razstavo cerkvenih paramentov bratovščine sv. Rešnjega Telesa sta včeraj s svojim obiskom počastila nadškof apostolski num-. cij Pellegrinetti in ljubljanski škof dr. Ant. B. Jeglič. Razstava je v I. nadstropja Alojzevišča, Poljanska cesta št. 4, in bo odprta še danes od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
lj Srebrno poroko obhajata danes 10. t. m. višji davčni upravitelj g. Franc Gostiš a; in njegova žena Marija, roj. M a 1 n e r i C. Blagi, vzorni zakonski dvojici obilo božjega blagoslova in sreče do zlate poroke in še čez!
lj Poroka. Včeraj se je v trnovski cerkvi poročil Klemenčič Lovro, poslovodja v Novem mestu, z Marijo Čobiilarjevo in Št Vida pri Stični. Bilo srečno!
lj Vodstvo gremijalne trgovske šole v Ljubljani naznanja, *da se vrši vpisovanje za II. in III. razred v. petek, dne 12. t. m. od 2. do 5. ure popoldne V šoli na Ledini (pritličje levo).
lj Pojasnila za telovadbo se dobe v >Mla-diki« (preje Stritarjeva ulica) dopoldne od 9. do 10. in popoldne od 4. do 5. .
lj Nevaren slepar. Neki neznanec, ki so izdaja za Janko Kregarja, inženerja stavbne družbe v Ljubljani, je izvabil že od več strank na goljufiv način manjša posojila. Navadno pride z izgovorom, da nima časa iti v pisarno po denar, katerega rabi za delavce.
lj Nepreviden kolesar. Brivski vajenec Rudolf Z. je trčil na poti za Gradom s kolesom v otroški voziček, v katerem je vozila Josipina C. 17 mesecev staro dele. K sreči pa je dete vjela in je otrok nepoškodovan, pač pa sta precej poškodovana voziček in kolo.
lj Vlom v trafiko. Na Prulah je bilo vlomljeno v trafiko vojaškega invalida Cirila Kranjca. Tat je odnesel razne tobačne izdelke in je napravil okrog 4000 Din škode.
lj Tat na stojnici. Na stojnici na vogalu Miklošičeve ceste je bila ukradena Josipu Vo-lavšku denarnica z vsebino 900 Din in nekaj legitimacij.
lj Tatovi v šolskem vrtu. Neznani zlikcrvci so vlomili v vrtno lopo v centrali v Šolskem vrtu na Zeleni poti. Uničili so več nasadov in semena in so napravili s tem okrog 1000 Din škode ter poleg tega odnesli delavki več predmetov v vrednosti 150 Din.
lj Policijske prijavo. Včeraj je bilo vloženih 17 ovadb in sicer radi cestno policijskega reda 4, radi kaljenja nočnega miru 5, radi prestopka policijske ure 1, radi nedostojnega vedenja 2, radi lahke telesne poškodbe ffi in radi izgreda 1 — Aretirali so štiri, in sicer radi nedostojnega vedenja, radi pijanosti, radi pretepa in ena radi prepovedanega povrat-ka v mesto.
I j Pobegni! jn iz Ljubljane samski trgovec Kristoljub Milita, ker je ogoljufal več oseb za okroglo 3000 Din.
pr Razstava češko moderne umetnosti.
Danes ob 4. popoldne priredi Narodna galerija vodstvo v Jakopičevem paviljonu.
Specieluo za gospode DUHOVNIKE nudi črne
in Hufiertus-plašče
ter PELERINE samo iz prvovrstnega in nepremoč-ljivega blaga konfekcijska in modna TRGOVINA
Fran Lukič. Pred škofijo 19.
Gospodarstvo.
Londonski sporazum in mm-sko gospodarstvo.
Z nestrpnostjo so pričakovali gospodarski krogi celega sveta rezultatov londonske konference. Ko se je konferenca ugodno zaključila in ko je nemški parlament sprejel Davvesov načrt, je bilo jasno, da je nastopila za celo Evropo doba gospodarske sanacije.
V	londonskem sporazumu so določili natančno način plačevanja reparacij. Niso se dotaknili svote, ki bi jo naj plačala Nemčija. Prihranili so definiiivno določitev svote za leto 1929.
V	prvem letu (1924—25) naj bi Nemčija plačala z 800 milijonskim posojilom milijardo zlatih mark reparacij. Ta svota bi se vsako leto povečala in bi v letu 1928 jn 1929 dosegla dve mlijardi in pol zlatih mark.
Prvi predpogoj, da bo Nemčija lahko plačevala reparacije zaveznikom, je ureditev valute. Stabilizacija valute, ki bi naj jo izvedla nova nemška emisijska banka, bi uredila razdrapane nemške gospodarske razmere. Stabilizacija je mogoča le, če je proračun v ravnotežju, kar dosedaj ni bil slučaj. Mednarodno posojilo Nemčiji naj pomaga nemškemu proračunu do ravnovesja. S stabilizacijo valute je dana Nemčiji možnost, da si uredi svoje gospodarstvo in postane zopet plačevita.
Z ureditvijo nemških financ je dana Nemčiji možnost, da plačuje reparacije. Za Sigurnost teh reparacijskih plačil jamčijo sledeče varnosti: dohodki železnic, obresti 'obligacijskega dolga nemške industrije, dohodki iz konzumnih davkov in carin.
Železnice naj se spremene v družbo s kapitalom 26 milijard zlatih mark od česar dobe aliiranci 11 milijard.
Nemška industrija kot celota prevzame ebligacijski dolg 5 milijard zlatih mark, za katerega mora plačevati letno 5 odstotne obresti in 1 odstotek za amortizacijo.
Z uvedbo Dawesovega načrta naj bi se izpostavila produkcijska zmožnost nemške industrije.
Toda zopetni pojav nemške konkurence na svetovnih tržiščih vzbuja strah pri francoski, belgijski in angleški industriji.
V	prekomorskih državah namreč se je v vojnih in povojnih letih industrija znatno razvila. Dokaz sta severnoameriške združene države in Japonska. Prekomorski trg Sli Več tako dobro razpečevališče kakor pred vojno. Na njem je velika konkurenca in če bo nastopila kot prodajalec še nemška industrija, se bo boj še bolj zaostril.
Ravno z omenjenim obdavčenjem nem-§ke industrije bi se doseglo, da bi nemška industrija delala z istimi produkcijskimi stroški kakor industrija antantnih držav kar dosedaj ni bil slučaj. Tako si stoje v ;boju za svetovna tržišča enakomočne sile nasproti. Zasiguran je trg antantni industriji kakor tudi nemški, ker morata obe stranki računati z enako visokimi produkcijskimi stroški.
Tako je razrešen za Evropo tako važen problem. Iz poteka in rezultatov londonske konference pa je tudi razvidno, da bo začel ameriški kapital v Evropi igrati dominantno vlogo. Prej Amerikanci niso hoteli finančno pomagati Evropi, sedaj pa bo ameriški kapital sodeloval pri rekonstrukciji evropskih gospodarstev.
Tudi za našo državo pomenja taka rešitev reparacijskega vprašanja velik plua. Z nemškimi reparacijami bodisi v denarju bodisi v produktih bo obnova našega normalnega gospodarskega življenja veliko lažja kakor pa samo iz lastnih sredstev. Pa tudi od izboljšanja položaja v celi vrsti evropskih držav po konečno veljavni ureditvi reparacijskega problema se bodo prodajne možnosti za celo vrsto naših produktov v Srednji Evropi izboljšale.
V	prvem letu (1924—1925) bi dobila naša država na račun reparacij 40 milijonov zlatih mark (t. j. okrog 890 milijonov dinarjev po sedanjem kurzu), v letu 1925 in 1926 49 milijonov zlatih mark, 1926 —
1928	70 milijonov in končno v letu 192S—
1929	100 milijonov zlatih mark. Ni pa še določeno, ali dobimo za omenjeni denar samo reparacije v naturi ali pa tudi v denarju, kar bi bilo gotovo bolje za našo industrijo in za ureditev naših financ.
g Podružnica Narodne banko na SuSakn. Iz Belgrada poročajo, da je upravni svet Narodne banke sklenil otvoriti na Sušaku podružnico Narodne banke.
g Žrebanje tobačnih srečk. Na podlagi odloka finančnega ministra se bo vršilo dne 1">. t. m. žrebanje tobačnih 3rečk posojila 1. 1888.
g Zakon o poljedelskem kreditu. Minister ra poljedelstvo je sklical za 13. in 14. t. m. anketo za definitivno redakcijo načrta zakona o poljedelskem kreditu. Na anketi bo referi-ral g. minister sam in pa načelnik Velja Stoj-kovič. Na anketo so povabljene vse zadružne zveze, razni poljedelski organi in privatniki. Kredit mislijo organizirati po zadružnem načelu in ga bo mogel uživati samo član kake
gospodarske zadruge. Nečlani zadrug bodo izključeni od teh kreditov. Ta baza je bitna razlika od dosedanjega projekta, ki je dolo-čeval podeljevanje kredita tudi poedincem izven zadružništva.
g Anketa za nblažcnje vinske krize, se bo vršila 15- L m. v poljedelskem ministrstvu. Na anketo so pozvani zainteresirani resori, razne zadružne organizacije in pa veletrgovci z vinom. Glavna naloga te ankete bo, da najde pot, kako odpomoči stagnaciji na vinskem trgu, in pa sredstva, da se omogoči in pospeši izvoz. Kakor znano je vsled gospodarske politike prejšnjih vlad vinski trg za naša vina v srednji Evropi izpadel in so nam ta trg odvzela mažarska, italijanska in francoska vina. Glavna naloga bo sedaj s spretno politiko zopet pridobiti to, kar smo izgubili.
g Trgovinska pogodba z Grško. Grška vlada je predala potom svojega poslanstva 1. septembra t 1. naši vladi noto, s katero ona s 1. decembrom odpoveduje trgovinsko pogodbo med našo državo in njo. Obenem je grška vlada izjavila željo, da pristopi k razpravljanju za zaključitev stalne trgovinske pogodbe. Dosedanja trgovinska pogodba vsebuje samo klavzulo o največji ugodnosti. Zato bi Grška z nami rada sklenila pogodbo na širši bazi in po možnosti tudi tarifno pogodbo. Naša vlada je sprejela odpoved na znanje in je izrazila željo, da se pogajanja za novo pogodbo čim prej začno.
g Vodne zadruge r Bački. V Bački Je 28 vodnih zadrug, od katerih je 23 za izsuševanje, 5 pa za varstvo pred poplavami. Te zadruge posedujejo 136.454 ha zemlje. Površina cele Bačke pa znaša 534.192 ha in sicer -186.183 ha produktivne površine, neproduktivne pa -18 ti-soč 173 ha.
g Koliko bo prejela naša država na račun reparacij. Iz posojila 800 milijonov zlatih mark ld ga bo dobila Nemčija, bo izplačala naši državi na račun reparacij do konca L 1. 40 milijonov zlatih mark, kar pomeni približno 800 milijonov dinarjev. Denar se bo porabil za nabavo blaga, ki je bilo naročeno Še L 1923., a dosedaj še ne dobavljeno.
g Nova carinska tarifa v Avstriji. Kakor poročajo z Dunaja bo stopila v veljavo nova avstrijska carinska tarifa že začetkom meseca ektobra t. 1.
g žetev v Avstriji. Iz uradnega poročila je razvidno, da je letošnja žetev v Avstriji srednja.
g Otvoritev dunajskega sejma. Dne 7. t. m. se je otvoril dunajski sejem. Obisk jej izredno velik. Posebno mnogo obiskovalcev • je iz nasledstvenih držav Avstro-Ogrske.
g Ruska naročila v Avstriji. Ruski trusti so naročiti velike množine potrebnega materijala pri avstrijski industriji. Posebno elektrotehnična ima toliko ruskih naročil, da je njeno obratovanje za dalj časa zasigurano.
g Ugodno stanje nemških državnih financ. Iz uradnih podatkov je razvidno, da izkazuje nemška državna blagajna v petih mesecih t 1. (od 1. aprila pa do 31. avgusta) presežek dohodkov nad izdatki v višini 66.4 milijonov zlatih mark.
g Še en borzni dan na Dnnaju. Kakor poročajo z Dunaja, je borzni svet sklenil vpeljati še peti borzni dan t j. sredo
g Letošnja žetev v Češkoslovaški. Češkoslovaški državni statistični urad je obelodanil podatke o letošnjem žetvenem rezultatu v Češkoslovaški. Iz teh podatkov je razvidno, da se je letos pridelalo 930.000 ton pšenice (lani 980.000 ton), rži 1 milijon 180.000 ton (lani l milijon 350.000 ton), ječmena 1 milijon 40.000 ton (lani 1 milijon 270.000 ton) in ovsa 1 milijon 230.000 ton (lani 1 milijon 330.000 ton). Navedeni podatki kažejo, da jc bila letošnja žetev slabša od lanske in da se bo v tekoči žitni kampanji uvozilo več žita v Češkoslovaško.
Dne 9. septembra.
DENAR.
Zagreb. Italija 3.3373-3.3675 (3.3315— 3.3615), London 339.50—342.50 (3.1050—3.4350), Newyork 76.30—77.30 (75.50-76.50), Pariz 4.0225—4.0725 (4.025—4.075), Praga 2.2750-2.3050 (2.28—2;30), Dunaj 0.107550-4.109550 (0.1073—0.1093), Curih 14.35—14.40 (14.365— 14.463), efekt. dol. 75.50—76.50 (74.75).
Curih. Belgrad 7.— (6.95), Budimpešta 0.0069 (0.0069), Berlin 1.2650 (1.26), Italija 23.20 (23.26), London 23.63 (23.69), Newyork 533.75 (533), Pariz 27.85 (28.10), Praga 15.92 (15.90), Dunaj 0.0075 (0.0075). Bukarešt 2.80, Sofija 3.85.
Dunaj, Devize: Belgrad 928 -932, Ko-danj 118.S0, London 314.700, Milan 30.94, New-york 70.935, Pariz 37.12, Varšava 13.610. — Valute: dolarji 703.U50, angleški funt 312.900, francoski frank 37.05, lira 31.05, dinar 925, češkoslovaška krona 21.17.
Praga. Lira 11S '/o, Pariz 17S"/c, London 150.80, Ncwyork 33.95, Zagreb 44.25.
BLAGO.
Ljubljana: Vrednostni papirji: Vojna odškodnina 117—112, Celjska posojilnica d. d. Celje 250, Ljubljanska Kreditna banka Ljubljana. 225, Merkantilna banka Kočevje 118— 122, Prva hn-aMra štcdioniea Zagreb 918— 922, SInveuska banka Zagreb 103-107, Stroj-
ne tovarne in livarne Ljubljana 150—164, Trboveljska premogokopna družba Ljubljana 480—500, Združene papirnice Vevče 123— 130, 4% 'A kom. zadolžnice Kranjske deželno banke 93 (bi.).
Produkti:
Les: Trami 4-4, 4-5, 5-« od 4—10 m dolž„ fco meja 398—430, remeljnl polov. S5-7o] I. n, m., fco meja 680-710 (zaklj.), deske' m, 20 mm, 25 mm, 30 mm, 35 min, 40 mm, 50 mm, fco meja 530—555, testoni fco meja 650—695, bordonall, fco meja 520—560, oglje Ia, vilano, fco meja 122.50—125.50, drva suha bukova, 1 m dolž. fco nakladalna postaja 28— 29 (28 zaklj.).
Žito in poljski pridelki: pšenica, domača, fco Ljubljana 375, pšenica bačka, fco Bačka postaja. 360, pšenica sremska, par. Ljubljana 390, oves bački, fco Bačka postaja 270, oves sremski, par. Ljubljana 310, koruza nova, fco Bačka postaja, dnpl. Kassa za marec-april 235, koruza nova, fco Bačka postaja, dupl. Kassa za december, januar, februar 215, koruza v storžih, fco Bačka postaja, dupl. Kassa 110, Ajda siva, fco Ljubljana 300—340, laneno seme, par. Ljubljana 675—690, 690, ječmen, fco Ljubljana, po vzorcu 390—395, 395, suhe gobe po kakovosti 45—52.
Stročnice, sadje: fižol ribničan, fco Ljubljana 500, krompir, fco nakl. postaja, po vzorcu 120-130, jabolka obrana, fco nakladalna postaja 140—150, 140.
Seno, slama: Seno Ia, sladko, prešano, fco Ljubljana 75—81.
Vino: Vino belo, dolenjsko, štajersko, hrvatsko po vzorcu, fco nakladalna post 710.
Zagreb. Vrednostni papirji. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 119, Hrv. sveopda kred. banka, Zagreb 122, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 62.50, Jugoslovenska banka, Zagreb 110—113, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220—240, Prva hrvatska štedioni-ca, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 105, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 112.50, Hrv. slav. d. d. za ind. šecera, Osjek 950, Gutman 996—1025, Našica 95, Narodna šumska industrija 75, Slavonija 85— 87, Trboveljska premogokopna družba 500 (bL), Združene papirnice Vevče 123 (denar), Vojna odškodnina 117—118, 7% drž. invest. posojilo 64.
Novi Sad. Nova pšenica 355—360, koruza 285, moka 550—555, otrobi 190—200, tedenca čvTstejša.
Dunaj. Efekti. Živnostenska banka 822.000, Alpine 426.000, Greinitz 147.000, Kranjska industrijska družba 740.000, Trboveljska družba 428.000, Leykam 160.000, Hrvatsko-slav. dež. bip. banka 105.000, Mundus 740.000, Slavex 270.000.
Tmstika in šport.
MARIBORSKI ŠPORTNI DNEVI.
Izredno zanimanje je bilo povsem upravičeno po sijajnem poteku dirkalnih tekem prvega dne na izvrstnem, sploh edinem dirkališču Slovenije Tezno pri Mariboru. Pod okriljem kolesarskega društva »EdelweiB 1900<* so se vršile posamezne točke dirkalnega reda z dovršeno preciznostjo, na štartu se je zbrala elita naših športnikov iz vseh pokrajin države; na obširno dirkališče je prihitela nepregledna množica občinstva, ki je z živahnim zanimanjem sledilo športnemu boju, ki nam je kazal razveseljiv napredek v športni vzgoji na kolesu in motornem vozilu.
Krasen je bil pogled na otvoritveno vožnjo po dirkališču, ki so jo izvedli tekmovalci po priglasnem redu: 40 kolesarjev in 30 mo-tociklistov.
Nato so sledile tekme po dnevnem redu in so imele sledeči uspeh:
I.	pozdravna dirka na kolesih, 3 km: 1. Sovič Kolonan (1. hrv. gradj. s. k, Zagreb) 4 min. 58^ sek. 2. Dvorak Joe (EdelveiB, Maribor 5 min. 3. Meniga Emil (Orao-Zagreb) 5 min 3 des. sek. 4. Markulin Viktor (Orao-Za-greb) 5 min. 1 sek,
II.	Kolesa s pomožnimi motorji do 125 cm® — 10 km; Kavčič Anton, Maribor (na Avstro-Mot.) 14 min. 12 1 pet. sek.; ostala dva v tej kategoriji sta v drugem in šestem kilometru odstopila,
III.	Vožnja novincev kolesarjev [ki na dirkališčih še niso tekmovali) — 3 km: 1. Živic Ivan (Peran, Maribor) 5 min. 10.8 sek. 2. Ferk Josip (Perun, Maribor) 5 min. 11 % sek. 3, I rman Oskar (Perun, Maribor) 5 min. 16 1 pet. sek. 4. Medved Anton (Perun, Maribor) 5 min. 17.2 sek.
IV.	Motorna kolesa do 150 cm1 — 15 km: 1. Makso pl. Radič 13 min. 42.6 sek. 2. Babič Ivan 15 min. 8.3 sek. 3. Schulz Artur 17 min. 53.6 sek.
V.	Glavna dirka na kolesih — 10 km. 1. Dvofak Joe (EdelweiB, Maribor) 17 min 11.6 sek. 2. Sovič Koloman (I. hrv. gradj. s. k., Zagreb) 17 min. 11.8 sek. 3. Meniga Emil (Orao, Zagreb) 17 min. 12.6 sek. 4. Markulin Viktor ' (Orao-Zagreb) 17 min. 13.9 sec.
VI.	Motorna kolesa do 350 cm" — 15 km:
1.	Kimaj Josip (Zenit) 12 min. 13.4 sec. 2. Kenda Ivan (Douglas) 13 min. 21.8 sek. 3. Makso pl. Radič (Puch) 14 min. 46.6 sek.
VII.	Velika jesenska dirka na kolesih za vodilnim motornim kolesom — 10 km: 1. Meniga Emil (Orao, Zagreb) 13 min. 10 'A sek. !
2.	Sovič Koloman (I. hrv. gradj. s. k., Zagreb) I 14 min. 10.2 sek. Bračič Makso se je med vož- i njo ponesrečil,
Vin. Dirka nad 90 kg težkih kolesarjev,
—	3 km: 1. Lappi Ciril (Perun, Maribor) 5 40.9 sek. 2. Rebolj Janez (»Ilirija«, Ljubljana) 5 min. 43 sek- 3. Kosič Hinko (Perun, Maribor) 6 min. 3.2 sek. 4. Škrajnar Anton (»Ilirija«, Ljubljana) 6 min. 11 sek.
IX.	Motorna kolesa s priklopnimi vozovi
—	20 km: 1. Treo Boris (Indian) 19 min 146 sek. 2. Hribar Rado (Indian) 19 min. 15 sek.
X.	Prvenstvo na motornih kolesih Slovenije na dirkališču — 50 km: 1. Gavrilovič Jo-ro (Indian) 39 min. 54.3 sek., ki si je priboril častni trak v tej kategoriji. 2. Sotler Rupert (Ekscelsior) 40 min. 43.8 sek. 3. »Progrese«, Maribor (Norton) 40 min. 52.2 sek. 4. Barežič Viktor (Indian) 40 min. 54 sek. (zadnji je imel defekt v prvem kilometru ter je kljub tema skoraj prehitel sotekmovalce, katere bi bil sicer skoraj gotovo prekosil.
Rokodelski dom. V dramatično šolo v Rokodelskim domu, Komenskega ulica št. 12 se sprejemajo udeleženci le še danes in danes teden. Pouk in vaje so vsako sredo ob 8. uri v dvorani Priporočamo obisk šole mladini, ki se želi izuriti v dramatični umetnosti.
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani V sredo, dne JO. t m. ob 20. uri sestanek vsega zbora. Pričakuje se polnoštevilna udeležba. — Odbor.
Na Črnučah gostuje v Društvenem domu v nedeljo p. t. m. ob 3. uri popoldne društvo > Kamnik c s Petrovičevo dramo > Dušeč. Pridite v največjem številu! — Odbor.
Gospod, ki je 28. avgusta t L pomotoma zamenjal svoj dežnik v trgovini g. J. Petelinea, se naproša, da ga nemudoma vrne v omenjeni trgovini. Dotični gospod je dobro znan.
Našla se je ob Marijanskem kongresu srebrna ženska ura in mašna knjižica z male svoto denarja. Oboje se dobi pri tajniku Iv, Vindišarju, Stolno župnišče.
Našel se je v cerkvi Sv. Jakoba v nedeljo dne 7. t. m. dežnik. Poizve se Zvonarska ulica 2, I. nadstr.
Našla so se očala. Dobe se Poljanska cesta 47.
Izpred sodišča.
LJrtJBIiJANSKA POROTA*
Uboj v Slapali pri Devici Mariji v Polja.
Včeraj se je začelo jesensko porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Ljubljani. Prvi je prišel na vrsto France Ježek, posestnik na Slapah pri Devici Mariji v Polju, proti kateremu je naperilo državno pravdni-štvo sledečo
obtožbo:
Ježek France je dne 29. maja letos v Slapah, ne sicer v namenu, da ga usmrti, vendar pa v drugem sovražnem namenu zabodel Ivana Porento šestkrat z nožem, enkrat tudi v vra nco, da je Po renta dva dni na to dne 31. majnika vsled rane na trebuhu umrl. Pri isti priliki je sunil z nožem tudi Petra Snoja in ga je lahko poškodoval na desnem komolcu in je s tem zagrešil hudodelstvo uboja in pa prestopek zoper telesno varnost. Obtožnica pravi dalje, da je obtoženi France Ježek zelo udan pijači in da je pijan zelo nasilen olovek. Bil je radi pretepa že pred-kaznovan. Obtoženi je omenjenega dne y Blaževem vinotoču popival špiritovo žganje namešano z vodo. V družbo je prišel tadi Porenta in Ježek ga je toliko časa izzival, da sta se šla za stavo metat. Šlo je za en Štefan vina. Dvakrat sta se sprijela in obakrat je vrgel Porenta obtoženca na tla. To pa je Ježeka tako razjezilo, da je vzkliknil: »Če ni hudič, še enkrat se pejva, bom pa ja tacga bajtarja vrgel.« Pozval ga je še enkrat, pri tem pa je že segel po nož. Pri tretjem spopadu ni nobeden padel, pač pa je potegnil obtoženec nož in je 6 krat sunil proti Po-, renti. Porenta je zaklical, ko je videl nož: »Fantje bežimo, jaz sem že 15 stihov dobiv. Nato je zbežal proti hiši Andreja Hribarja.
Samoobtošba.
Takoj po dejanju je šel obtoženec k orožnikom v Vevče in je javil, da je v Slapah enega zaklal, da pa še ni mrtev, pa bo kmalu »crknil«. Nato so šli orožniki takoj na kraj nesreče. Porenta, ki je krvavel iz več ran, izmed katerih je bila najhujša na trebuhu, je umrl čez dva dni v bolnici in sicer vsled notranjega izkrvavljenja. Sunek je bil tako silovit, da je presekal popolnoma deseto rebro, devetega pa mu je narezal na polovico. Obtoženec se je zagovarjal s popolno pijanostjo in je trdil, da je bil do nezavesti pijan. Kasneje se je zagovarjal tudi' r silobranom, češ da so ga fantje pretepali, ker jim ni hotel plačati Štefan vina za izgubljeno stavo. Fantje pa zanikajo, da bi ga napadli. Obdolženec je zaklal svojega tekmeca, ker ga jc ta dvakrat vrgel.
Pričevanje.
Zaslišanih je bilo okoli 20 prič. Obtožen-čeva žena jo potrdila da mož res jako rad pije in mn ne pomaga nobeno svarilo. Tudi na usodni dan sta bila z ženo skregana in pravi žena. da ga ni nič pogledala. Tudi ji ni ničesar povodal o pretepu s Porento. So<
sedje so ji povedali, da je enega zabodel. Kakšen je bil drugi dan ne ve, ker je cel dan ležal in tudi ni nič jedel. Res, da tra je večkrat glava bolela in da se je včasih napil, da je pozabil na bolečine v glavi. Gostilnl-čarka Blažova, ki je tudi pila v njegovi drnžbl, je povedala, da je bil zelo korajžon, pili smo in peli, če je vedel, kaj dela, pa ne more reči. Gostilničar Jakob Blaž pove, da je vstopil, ravno ko sta se pregovarjala, kdo je močnejši. Oče obtoženca pove, da je cela rodbina duševno manj vredna. En sin se mu So ustrelil, eden se je obesil, mati je pa tudi malo zmešana. Na vprašanje, čo je bil že na Studencu, pravi, da notri še ni bil, pač pa [je šel mimo. Grunt je dal starejšemu sinu, kakor se spodobi. Včasih pa tudi njemu malo v glavo udari. Bil je že večkrat kaznovan, zagovarjal pa se je vedno z duševno zmedenostjo. Sodna zvedenca zdravnika dr. Mayer in dr. Novak, sta potrdila, da je bil udarec silen, rana absolutno smrtna in bi bila vsaka operacija brezuspešna. Ivan Po-renta je umrl vsled akutnega vnetja trebušne mrene. Sodni zvedenec psihijater dr. Robida je ugotovil z ozirom na zagovor obtoženca, da je France Ježek res dedno težko obremenjen. Rodbina se ne more imenovati ravno za blazno, vendar pa so vsi duševno manj vredni in močno udani pijači. Da bi bil pa toliko alkoholiziran, da se ne bi spominjal dogodkov, tega mu pa izvednec ne verjame. Je res pri njem nekaj alkoholskih znakov, bil je malo pijan, toda mož je zagrešil svoje dejanje iz maščevalnosti, nato je nastopila alkoholska beda, ki ga je do-vedla do samoobtožbe. Vse pa je napravil Bmotreno. Vse drugo smatra samo za olajševalni moment, duševna zmedenost za časa dejanja ni podana.
Vprašanje porotnikom.
Po kratkem posvetovanju je stavil se-oat porotnikom osem vprašanj in sicer prvo
Iz proste roke se proda v Blagovici poleg velike ceste
HIŠA in sadni vrt
V hiši dobro obiskana trgovina, zraven farne cerkve. -Več se poizve pri Karlu VIDALI v Mengšu na pošti.
LOKAL za delavnico iščem. Morebitna predelava na moje stroške. Ponudbe na upravo lista pod »Delavnica*. 5434
Borove plohe
5 eni in; borove deske 20111111 - popolnorna suhe - kupimo -'Večjo množino. - Ponudbe z .-fiaiederto ceno za m3 ua: ERMAN ARHAR, šent Vid nad Ljubljano. 5446
Pouk se daje
v francoskem in italijanskem jeziku na Jesenicah. - Vprašanja pod »Prosveta št. 5454« na upravo »Slovenca«.
K U H ARI CČT~
dobro, z večletnimi spričevali, sprejmem. Pridnost, snažnost in poštenost predpogoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5462.
"OfiENEC-
poštenih staršev, s primerno solsko izobrazbo, ki ima vso preskrbo pri starših, se • SPREJME v trgovino špecerijskega in mešanega blaga v Ljubljani. — Naslov v Upravi lista pod štev. 5471.
Hagarlo sin.
Roman. Paul Keller. — F. O.
(Dalje.)	56
>No, to je lepo. Pa se naj kdo zanese •na služabnike, če se potepajo vso noči«
»Bertold se tudi potepa, večkrat, večkrat kot jaz!«
»To Vas nič ne briga! On je sin! Vi nimate pri tem nič govoriti!«
»Jaz sem tudi sin!«
To je rekel s povdarkom.
Gospa se umakne od vrat in strmi topo vanj.
>Vam —Vam se meša!«
»Viljema Hartmanna sin sem in Marte Hellmichove!« pravi počasi, ponosno in izzivajoče.
Ona omahne, stopi v sobo in pade na edini stol, ki je bil v majhni sobi.
»Kdo Vam je to povedal?« hrope.
In zopet izgovori eno besedo, resno in slovesno:
»Bog! i
Ona se porogljivo nasmehne in poskoči.
»Ne, ne, ne! Poznam Vas! Spregledala sem Vas! Že dolgo Vas poznam! Nisem tako neumna! Spregledala sem Gottliebovo in doktorjevo zvijačo! Že davno sem vedela. Poznam to krinko! Kdo ve, kje ste to slišali! Potem ste prišli kot potepuh, kot capin —.«
Dvignil je pesti, pa se še premaga.
»Kot postopač! Prikradli ste se v hišo, namenoma prilc radii —
»Jezik za zobmi! To ni resi To je laž! Nič nisem vedel — niči«
vprašanje na uboj, drugo na lahko telesno poškodbo, dalje na duševno zmedenost, na popolno pijanost, če je zakrivil sam pijanost in pa če se je zavedal, da je pijan, podvržen hudim strastem.
Krivdorek in obsodba.
Porotniki so po kratkem posvetovanju potrdili soglasno vprašanja glede uboja ln telesne poškodbe, soglasno pa so tudi zanikali ostala razbremenilna vprašanja, nakar je bil obsojen z ozirom na njegov nesrečen temperament in z ozirom na družino in otroke in na njegovo duševno manjvrednost na dve leti težke ječe, mora plačati vse sodne stroške in pa očetu pokojnega Porente 200 dinarjev, Snoju pa 100 Din odškodnino.
Senatu je predsedoval viš. sodni svetnik M1 a d i č, votanta sta bila sod. svet. K e r -šič in Janša, državno pravdništvo je za-
Ostro in porogljivo se mu nasmeje.
»Sveto prisegam, jaz nisem vedel nič, nič nisem vedel!«
Ona steče k vratom. Ne upa se več smejati. Samo škriplje. Z zategnjenim obrazom stoji Robert pred njo.
»Pojdite!« se zadere. »Povejte mul Usmrtite ga! Kap ga zadene!«
»Ni mu treba povedati. Sam ve!r
»Ve? Kaj, ve? In Vas ima pri sebi? In Vi se mu laskate, prilizujete — zaradi dediščine —.«
»Vlačuga!«
»Vlačuga je bila Vaša mati!«
Strašen krik. Zgrabi jo za roke in jih vije, da ii pokajo v sklepih. Zastoka in pade na kolena.
»Prekličite! Preklieite!«
Ona stoka, se zvija, ječi, hoče klicati na pomoč, a manjka ji sape. Njemu stopi kri v oči.
»Vlačuga ste Vi! Z denarjem ste odkupili mojemu očetu vest in prostost. S svojim nesrečnim, umazanim, prokletim denarjem ste kupili moji materi smrt in meni sramoto in pogubo. Kupili ste si moža! Moža in otroke ste si kupili! Zakonsko posteljo ste si kupili, Vi — Vi vlačuga! Kajti vedeli ste, da Vas ne mara, da Vas ne ljubi, da se da samo plačati! Plačali ste mu za svoje otroke! Vse ste si kupili, z goljufijo vse pridobili! Prokleta, prokleta ženska! Moja mati je morala izkrvaveti in Vi — Vi zlobna, zlobna, zlobna —.«
V divji jezi bije po nji, jo tepe, preklinja in nc neha prej, dokler mu ne udari krvava pena na usta.
stopal dr. Ogorevtz, zasebnega udeleženca je zastopal dr. Švigelj, zagovarjal pa je obtoženca dr. F r 1 a n. Kot sodni izvedenci zdravniki pa so bili dr. Novak, dr. Ma-yer, dr. Gotzl in pa dr. Robida. — Porotna dvorana je bila popolnoma zasedena. Obravnava je trajala od 9. ure do 3. uro popoldne.
Popoldanska obravnava.
Popoldne se je vršila obravnava proti še ne 14 letnemu fantu Josipu Rusjanu iz Dovja pri Moravčah. Fant je bil obtožen, da se jo pregrešil po § 128. Obravnava jo bila tajna, senat Isti, zagovornik pa dr. Natlačen. Fant je vse priznal, porotniki so vprašanje krivde zanikali s 7 glasovi, nakar je bil defiko oproščen.
Da nes se vršita zopet, dve obravnavi in sicer proti Viktorju Habiču ln proti družbi:
Prvi domači zavod za izdelovanje povečanih slik, slik za nagrobne spomenike, pokrajinskih razglednic, ter vseh v to stroko spadajočih del.
Enonadstr HIŠA
z vrtom in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. - Poizve se v Ljubljani, Opekarska cesta 10. 4182
Drva
trboveljski
premog
n. mm
Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Telefon
Ona nekaj časa kleče stoka. Nato pol v nezavesti vstane, vidi, kako leži njen sovražnik s krvavo peno na ustih, in odide. • • •
Dolgo leži tako. Začne mirneje dihati. Dvigne se. Obraz mu je smrtno bled.
S težavo se zave.
Od vsega, kar se jo zgodilo, stoji samo to jasno pred njegovo dušo, da je bil surov nasproti ženski.
Obriše si mrzel pot s čela.
Tepel jo je!
Grdo ravnal z njo!
Ali je mogoče? Nikdar v življenju še ni nikogar tepel.
Samo podčastnika in to žensko.
Žalivec svoje matere!
Ali ga bodo zopet zaprli? Mogoče, pa nič zato.
Toda tega noče čakati, proč mora!
V	to hišo ne spada! To je do polovice plačano z denarjem ženske, katero je tepel.
Gottlieb mu pride še enkrat na misel, tudi krotka Kristina in doktor.
Vsi ti so vedeli, kdo je.
Kaj mu je to koristilo? H Kristini ne more več iti. Tepel je njeno mater. Pa tudi kot brat se noče vsiljevali.
Ko pa misli na bl^do, lepo. tiho ženo, ki je njegova sestra, se zgrudi sam vase in joka.
Njegovo telo drgeče. Neizmerno je truden. Možgani so se mu pregreli, zdaj je kakor hrom. Komaj misli. S prečulimi, steklenimi očmi zre predse.
Samo eno ve: proč mora. Vse, kar je dobil kot miloščino, mora pustiti tukaj.
V	omari poišče obleko, katero je nosil, ko je prišel sem. V stare evlje se obuje.
Anton Dolčič, Josip Novak in Ivan flernjak, vsi obtoženi po § 127 in bosta obe obravnavi tajni.
Poslano*
Moj bratranec Roman Treo je za tvrdko VILJEM Treo objavil v časopisih na skrajno ne-kolegijalni >n sovražni način o nekem dogodku
pri neki stavbi v Tržiču z namenom meni škodovati in zase napraviti reklamo. O tem naj javnost sama sodi, za mene jc pa stvar končana.
Ljubljana, 9. septembra 1924.
ING. RUDOLF TREO, stavbenik,
Ljubljana, Gosposvetska cesta $t. 12.
• Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništva le, kolikor določa zakon.
S


Poišče rog.
S topimi čuti strmi v oslepelo godalo. To mu naj pomaga zdaj skozi življenje.
Saj bo dober v daljni tujini!
Tako stopi tiho iz sobe in gre po stopnicah. Pri vratih, za katerimi je njegov oče, mu še enkrat odpove moč.
Bolestna želja ga prevzame, da bi vstopil, pokleknil predenj in jokal, bridko jokal iz sovraštva, maščevalnosti in — iz hvaležnosti in ljubezni.
Gre k vratom, prime za kljuko.
Toda še preden se vrata odpro, vidi na stolu starega moža, bolnega in brez pomoči, o katerem so rekli zdravniki, da bi ga razburjenost umorila.
Še enkrat pogleda stara, rjava lesena vrata z vročimi očmi, gre po drugih stopnicah, pride v vežo, odpre vrata in stopi iz očetove hiše. Nihče ga ni srečal.
Ne misli več na starega Gottlieba Peu-kerja, ne misli več na Kristino in dr. Fried-lieba. Kot brez uma stopa po megleni vaški cesti.
• • •
Toda preden stopi Robert v hišo starega očeta in stare matere, pomisli. Tema ljubima starčkoma noče nesti v mirno, kočo-svojih bojev, svoje bede.
Vzravna se, zbere se, skuša biti miren.
V razburjeni ljubezni mu prideta nasproti.
On pravi:
V oni hiši nočem ostati zaradi gospe, zaradi Bertolda in tudi — zaradi očeta. Zelo sramotno bi bilo zame, če bi ostal •
Posl usala sta ga iti oko se jima je za-rosilo. Razumela sta ga pa.
Prauo
Schichfouffi
»Jelen"
je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah Pravo samo z imenom »SCltiCllfi" in znamko „j£leil"!
Postrežba strogo poštena!
Pri nakupu zase in za družino se Vam priporoča staro, domače podjetje s samo češkim blagom, tvrdka v LJUBLJANI pri C^ŠlialCU Ungarjeva ulica.
Sukno za moške suknje, štof, kamgarn. Sukno za ženske plašče (mantlne), velur, pliš in žamet
Novosti v volnenem ln porhar.tnem blagu. - Ogrinjalke kocke, svilnate, plišaste in žametne, volnene rute in šerpe. Posteljne garnituro, odeje domačega izdelka. Konjski koci, plahte itd. - Vse po znatno znižani ceni!
kitfilio dobro izurjena, .Smljd želi. mesta po hišah. Naslov v upravi št 5436
DIJAKINJO sprejmem
na hrano in stanovanje. Sv. Petra cesta 53/1., 3. vrata.
vzamem na posodo proti primerni odškodnini, ozir. ga kupim. — Pouudbe ua upravo lista pod šifro »PISALNI STROJ«.
Bukova drva
kupuje po najvišjih cenah Družba ILIRIJA, Kralja Pe-tra trg št. 8.	5460
Za časa gledališke sezone se ODDA eno
MESTO V LOŽI
GOSPODU. - Naslov pove uprava pod številko 5475.
Potrebujemo za takoj enega
IZDELOVATELJA VOŠČENIH SVEČ!
Mesto stalno, plača dobra. Ratkovič, Orlovic i drug, 1LIDŽA pri Sarajevu.
POSLOVODJA
za veletrgovino VINA (delniška družba) s strokovno izobrazbo za tehnično in ko-mercijelno vodstvo se IŠČE. Sprejem takoj ozir. po dogovoru. Ponudbe ua upravo lista pod STEV. 100 — 5444.
Trgovski pomočnik
sedaj v špecerijski trgoviui, želi premeniti službo v ma-nufaktur. trgovino kot mlaj-ša moč. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiv«
Izdaten POSTRANSKI ZASLUŽEK
se nudi vpokojencem, inva- . lidom in privatnim name- j ščencem v Ljubljani in vseh občinah ljubljanske okolice. Nasloviti na upravo »Slovenca« pod šifro •tPostran-ski zaslužek« 5461.
STANOVANJE, snažno in solnčuo, dobi stranka proti posojilu 6000 Din. Naslov v upravi lista pod št. 5439.
KUPUJEM na vagone
PRIDEN IN POSTEN
HLAPEC
za v trgovino se sprejme pri tvrdki Al. S. M. ZOR-MAN, Ljubljana, Stari trg 32
j ... j
in čebulo. KRSTA B02I-DAROV, Veliki Bcčkerek — Vojvodina.	5455
Delavnica naprodaj i
500 m3 vrta, samo zase, pripravna tudi za stanovanje, v hližiui Ljubljane, za ceno 150.000 K. - Polovico takoj plačati, drugo po dogovoru. Naslov pri upravi pod 5458.
DOBRO VZGOJENO
MLADO DEKLE
staro do 17 let, sprejmem za lahko hišno delo k otrokom. Naslov v upravi pod 5457.
POŠTENA, PAMETNA
ŽENSKA
ki se razume na kuho in lepo gospodinjstvo, ali pa vsaj deloma zna kuhati, je ubogljiva in vdova, se sprejme takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5456.
Motorno kolo
PRODAM, najmodernejše fy-pe, skoraj popolnoma novo, 3 HP, s tremi prestavami, prosti tek, ter spojalo (La-inellen - Kupplung). Cena 20 tisoč dinarjev. - Naslov pove uprava lista pod štev. 5244.
BAKER, MED, PAKFONG, ROTGUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Za-greb, Horvačanska cesta 29, telefon 2261.	5208
PERJE
kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po z m o r n i ceni tvrdka
E. Vajda, čakovec
Pozor!	Pozor!
Priporoča se fotograf, atelje KUNC FRANC
T ittKItsni U7ti1</>A A
Ledenica
zidana ali amerikanska, da led v resnici drži, Vam napravi načrte ter isto izvršuje —i specialna tvrdka
Franc Pust
tes. mojster, Ljubljana,
kakor tudi ostrešja do 40 m v svetlobi brez podpor. — Zahtevajte načrte! 4869
Odbor za zgradbo mostu v Sv. Marjeti pri Rim. toplicah razpisuje
tesarska dela
pri mostu Čez Savinjo. —
Pojasnila daje prdsednik odbora gosp. višji nadz. v p. FR. KOKALJ, Sv. Marjeta, p. Rimske toplice. 5325
»MMOIHtttHOMO
NAJBOLJŠA NAJCENEJŠA NAJUSPEŠNEJŠA REKLi so oglasi v »Slove:
PERJE
kemično čiščeno, za pernice in blazine, kg Din 60.—. Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpo-šilja po povzetju
Josip Srozovič
ZAGREB, Boškovičeva ulica št. 18. Lastna tvornica perja
Meč izurjenih plefilk
za strojno izdelavo nogavic, kakor tudi
pSetilko z večletno prakso
kot preddelavko sprejme Tovarna nogavic H, FRANZL, Ljubljana, Privoz 17.
.......................ttttttttttt tttttttttii cm

Naznanjava v svojem in imenu bratov, sestre, vnukov METODA in NADE, sinahe in ostalih sorodnikov, da je najina dobra, srčno ljubljena mati
Meta GabrStth
danes ob I popoldne v 82. letu svoje starosti izdihnila svojo plemenito dušo.
Zemski ostanki ljubljene pokojnice se prepeljejo v torek popoldne izpred hiše žalosti v Gorici, Corso Verdi 28, v rodbinsko grobnico na bregu bistre Soče v Solkanu.
V GORICI, dne 7. septembra 1924.
ANDREJ GABRŠČEK in dr. FRAN GABRŠČEK, sinova.

GosiKarji, pozor!
Prima ogrske in dom. SALAME, polnomasten trapistov-ski SIR kakor tudi POLE-MENDOLEC prve vrste nudi
I. Buzzoiini nd:'S:
na in ZAJUTRKOVALNICA,
LJUBLJANA, Lingerjeva ulica.	4153
OGLJE!
Sem kupec vsake množine lepega, suhega BUKOVEGA OGLJA. Plačilo takojšnje. Ponudbe nasloviti na:
MATTEO STOCK, Trst, Via Udinc 41.
MLIN IN ŽAGA
naprodaj na veliki, stalni vodi, kjer ni voda nikdar ne prevelika in ne premajhna. Jez naraven. Mlin je z 6 pari kamnov in stope. — Vse v najboljšem stanju. Naslov se izve pri upravi pod št. 5235.
mr Pisalni stroji, računski stroji, kopirni stroji, ANT. RUD. LEGAT, Maribor, samo Slovenska ulica štev. 7, telefon 100.
MeMrgovci dežel, pridelkov
naj vprašajo za naslov, kdo Ialiko dobavi v veliki množini KROMPIR, JABOLKA in SUHE GOBE v upravi lista pod štev. 5113.
PO NIZKI CENI
dve novi žgalni pripravi
iu sicer za 3501. s kačo in hladilnikom in za 70litrov s kačo, dilnikom in z izolirano pečjo
IVAN KAPELJ, kotlar,
Vevče pri Ljubljani.
Brez kvarjenja blag*?- komično nnažanje in vsakovrstno bar-
•Stok ANTON BOC
Ljubljana, Šolenburgova al 8/1 Crllnoe-VJ& 49.
Priporočam se cenjenim damam v mestu in na deželi! Poučujem tudi gospodične šivanja za domačo uporabo, na željo tudi prikrojevanja. Postrežba točna, cene solid.
ft/finka Karo
Sv. Petra cesta štev. 58.
STARI TRG
prodaja bele klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din, različne baržunaste in druge novor.ti po najnižjih cenah. Žalni klobuki v zalogi.
Priporočamo tvrdko
TRBOVELJSKI
PREMOG in DRVA
dobavlja Družba «ILIRIJA«,
Kralja Petra trg 8 - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220.
damskih in moških klobukov - SE PRIPOROČA. -
BARB0RIC - ZAVRŠAN,
Ljubljana, Mestni trg št. 7.
Opremljena soba
se odda 1 — 2 gospodoma v sredini mesta, Poizve se pri portirju hot. »Slon«, Ljublj.
Eiijar »Seifert«
v prav dobrem stanju, se poceni proda. - Vprašati je v kavarni >S 1 o n«, Ljubljana.
s 50.000 Din SE IŠČE za dobro vpeljano obrt. Naslov v upravi lista pod št. 5391.
Razpisuje se mesto
za občino MOSTE pri Ljubljani. Pogoji: vsa potrebna izobrazba v tej stroki in ne-omadeževana preteklost. — Prošnje, katerim je priložiti potrebne listine, je vlagati pri ŽUPANSTVU v MOSTAH najkasneje do 15. IX. t. 1. z navedbo mes. plače.
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
NajceneišS na Hup nogavic, žepnih robcev, brisalk. klela, belega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen in za obrezovanje trt.
imem na dobro hrano in strogo nadzorstvo. Poizve se v upravi št. 5377.
„pri zlati lopati"
trgovina z železuino
Ljubljana, Valvasorjev trg 7 (prej Hammerschmldt)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne feleznlno ter tudi prvovrstni dalmatinski ,,?ortland cement" po 11I7.I1I ceni.
Priporočam svojo veliko zalogo Šolskih ia solo violin, gltar, citer, vijol, čet, lokov, etui, velike in male bobne, pri^ine turške iu kine^ke činele, vsa godala za t«m-buraška društva. — Raznovrstna lesena in pločevinasta godala v najčistejši izdelavi in glasu, po najnižjih cenah. Posamezno dele in strune za vsa godala. Lastna izvršitev pločevinastih godal. — Popravila se izvrše točno in strokovno.
Vaclav Schramm, CeSfe.
Direkcija Državnih Železnica u Subotici na temelju i-ešenja Ministarstva Pošta i Telegrafa br. 29.704 od 14. maja 1924 god. i u smislu članova 86.-98. Zakona o Državnem Računovodstvu raspisuje na flan 20. septembra 1924 god. drugu oferialnu licitaciju za izvr-šenje zemljenih, zidarskih, tesačkih, pokrivačkih, stolar-skih, gvozdenih, bravarskih, nazalačkih, limarskih, mc-lerskib i stakiarskih radova za proširenje poštanske zgra-de na slanici Subotica.
Kaucija za ovaj rad polaže se na kasi Direkcije Državnih Železnica u moneti predvidjenoj po čl. 88 Zakona o Državnom Računovodstvu najdalje do 10. časova pre podne na dan licitacije i to: Državljani Kraljevine SMS 15.000, a strani državljani 30.000 dinara.
Propisno taksirane ponude u zapečačenom zavoja sa oznakom spolja: »Ponuda za proširenje poštanske zgrade na stanici Subotica od ponudjača N. N.« predaju se naj-kasnije do 11 časova Gradjevinskom Odelenju Direkcije (Trg Vojvode Putnika, br. 9. II sprat, vrata br. 9).
Pravo za licitaciju imaju samo ona lica i tehnička preduzeča, koja podnesu uverenje o prijavi preduzeea take radnje za ovu godinu, kao i uverenje o tome da su platila porez za tekuče tromesečje.
Zastupnici ponudjača pripustiče se licitaciji, ako imaju pismeno punomočje, da ih mogu na ovaj licitaciji zastupati.
Planov!, predračun troškova, opšti i tehnički uslovi, projekat ugovora mogu se videti i po ccni od 30 dinara nabaviti sval.og dana za vreme zvaničnih časova u Gradjevinskom Odelenju Železničke Direkcije Subotica.
Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude neče se primiti.
!z Direkcije Drž. železnica u Subotici
Br. 31.361/1924.
Knflllgovcziilca Si I. P. v LluMjanl - KojjiJerjcva ulica
I2SES


j?! p! se mil ©d 21, «Scs 27, septembra 1.1.	|
Interesenti di>bc izknznlcc kakor	jji
tudi navodila s a s S o n j pri	\f
Hamburg - Amerika Liniji* generalu, zastopstvo	||;
Telefon 24-88. ZAGREB, Osla B ŠS. 3. Telefon 24-98.	jjj
irtli ¥o!esB!6m ? MMi
(mejitelji Izkaznice dobe nemukl viiuni za polovično takso In Imajo dostop v vse naprave in Izložbene prostore velesejma brez vsakega doplačila.
li;


It'
za železo (Leitspudel Drehbank) 1 mo-tocikel s priklopnim vozom s prestavami se ceno proda.
1P. Škafar, Ljubljana, Mimska cesta iS.
Soserirajfe v »Slovencu«!
g Hllllf...............................................................................................
1 Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga
I ohrafaife pozornost
| na veletrgovino manufakturnega blaga
|	mim mm
| podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26,
| središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telel. 334.
S kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah i	in vrlo solidni postrežbi.
I NA DEBELO!	NA DEBELO I
— I
s
5 3
3 s
3
liiiiiiiiiiiiiinitHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiB
Predira si mahnpis
železninske robe, kot kuhinjske posode emajlirane modre in rjave, aluminijaste, lite železne ali emajlirane železne, raznega jedilnega orodja, raznega orodja za obrtnike, okovja, žag, lopat, kos, tehtnic vse vrste itd. si oglej bogato zalogo pri tvrdki
Stanko Florjančič
veletrgovina z železnlno na Sv. Petra cesti Št. 35 (preje Mencingerjev lokaj.)
Dana 21., 22. i 23. septembra 1924, o srpskoj pravoslavno) Maloj Gospojini, održavat če se u BOS. GRADIŠČI
vašar
sa svima vrstama stoke i svakovrsnom robom.
Na ovaj vašar dozvoljeno je dovesti stoku, provigjenu sa pravovaljanim marvinskim putni-cama iz svili nezaraženih krajeva.
Gradsko poglavarstvo BOS. GRADIŠKA.
NAPOMENA: Po odluci opštinskog odbora, izlaga-čima tekstilne i manufakturne robe, bili oni iz mjesta ill sa sirane, neče se naplačivati nikakova mjestarina.
Izložitelji jestvina i piča (izuzev slastičare) nisu od plačanja mjestarine oprošteni.
Plavijo
da kupiš dobro blago najceneje pri*
R. Šinkovec naši. K.Soss
Ljubljana, Mestni trg 19. Velika zaloga perila, pletenin, svile, nakita, rokavic, nogavic za dame in gospode.

Krepčilo Igrane
Ha in sočinju nepopisno ol^usnosi in redilnost.
m
mMI
livarne u. d. v Ljubljani
51
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah kratkih rokih.
zofiievojle ceaiK!

čavanje slik
Po vsaki poslani fotografiji v najmodernejši in umetniški izpeljavi. IzvrSitev slik v tuSu, sepiji, koloritn, akvarelu in olju.
V vsaki zaželieni veličini.
Izvršitev dopisnih kart v bakrotisku in bromsilbru (originalne fotografije).
Zahtevajte cenike in obračajte se na jedini zavod v državi. Umietnitko nakladna zavod
los«. tokSoviž, Zagreb
HedulUeva ulica 12.

* *********** »K«,'. IMI
02559253