Zgled pravega domorodca. I. Poslednji ,,Slov. Gosp." je poročal, kako sijajno so katoliški Ircrobbajali stoletnico svojega največjega zagovornika in branitelja: O'Gonnel-a, (beri Okonela). Den 6. avguata bil je za nje den veselja in občne radosti, ter so ga sloveano obbajali v cerkvenem in avetnem pomenu. Sv. Oče sami so poslali posebnega zastopnika in ker je bil ravno petek še posebič meso jesti dovolili. Procesije v glavnem mestu Dublinu se je udeležilo više ¦360.000 ljudi. Vsa društva, vsi kraji, tigi in mesta bila so zastopana. Po pravici so tukaj naši slovenski čitatelji radovedni, kdo je bil mož. kateremu je veljala tolika svečauost? Kdo in kaj je bil 0'Connel svojiin katoliškim rojakom? Da ovo praaanje točno rešimo, smo primorani daleč nazaj segnoti v tužno zgodovino nesrečnib Ircev. Irsko ali Iilandija je velik otok v atlantiškein morji za angleako deželo, od katere njo loči na mestib komaj 10 ur široki raorski preliv. Vaa dežela je tolika, kakor naše Čeako in Moravsko skupaj, in šteje med svojimi prebivalci 4 milijone katoliškib Iicev in 1 milijon lutrovskib Angležev, prislecev ali prav za prav vsiljeneev. Irci so po svojem iodu posebno, od Nemcev, Labov in Slavjanov, popolnem različno ljudstvo, ki se mu pravi keltisko ljudstvo. Piišlo je prvič v Evropo in se daleč po njej naselilo.^ Ali sedaj je do malib ostankov — prerainulo. Še celo lrci večjidel ne govorijo več keltiški, ampak angleški. Da so pa vendar narodno zavest zopet in krepko uživili, to zahvaljujejo katoliški veii in pa slavnemu O'Connelu. — Rano so se pokristijanili in ae Kristusove vere tako krepko poprijeli vsled piizadevanja sv. Patrik-a, ki je 1. 430. ondi pridgoval, da so Irsko imeli za ,,deželo svetnikov." Iz nje je izislo mnogo gorečib misijonarjev, n. p. sv. Bonifacij, apostol Nemcev. Srečno so pokristijanjeni lrci živeli celih 600 let, t. j. do tiste dobe, ko so sosedni Aogleži njih začeli napadati in podjarmiti. Sedaj se je za nje začelo grozno tipljeuje, zlasti od časov grdobnega angleakega kralja Henrika VIII. naprej. Ta kralj je namreč satn odpadel od katoliške vere in seboj v nekako lutrovsko vero potegnil tudi ves angleaki narod. On in njegova bči kraljica Elizabeta sta strahovito Katoličane preganjala  in lutrovatvo šiiila. *) Največ so trpeli Iici, ka teri so v katoliški veri stanovitni ostali. Strabovito je brati, kako so njim angleški lutrovci za devali. Vzeli s.o njim 1. 1650. siloma 5 milijonov angleških oralov zemljiača in ga razdelili med angleške lutrovce naseljence. 20.000 Ircev so. v sužanstvo v Ameriko prodali, med njimi 1000 deklet. Irci so se branili, ali straboviti angleški vojskovodja Cromvvell je vse pobil brez vsega usmiljenja. Vsakega mešnika, katerega je dobil, je dal umoriti, vsakemu, ki je duhovnika črez noč pod strebo vzel, je pobral bišo s posestvom vred. Skoro vse možke 16—60. leta je pobil," dečkom od 6 — 16. desnice posekal in ženskam prsa z razbeljenim železom požgal. Kar je še Ircev ostalo, njib je dal v najslabšo krajino, v Connauth zapoditi. ,,V Connautb ali v pekel" tako so kričali divjački Angleži. — Tako so Iici zgubili svoje imetje, le deseti del cele dežele njim je ae ostal. Cerkvena posestva so dobili lutrovski farji, katerim so ubogi Irci morali deaetino dajati. Toda katoliške vere njim vendar niso zamogli iz src izruvati, čeravno so zoper njo Angleži tudi z ostrimi postavami postopali. Mešniki niso smeli iz svoje fare, ter so morali položiti vsak po 1000 fl. kavcije. Skofom je bila dežela pod smitno kaznijo zabranjena, cerkvam zvoniki s križem prepovedani, procesije in božji poti zatrti. V mešni obleki ni smel nihče na svetlo, katoliške šole bile so odpravljene. V političnem oziru tudi ni bilo boljae. Katoličanov ni smel nobeden voliti, ne voljen biti, no- *) Henrik VIII. je dal umoriti 2 kraljici, 2 kardinala, 2 nadškofa, 18 škofov, 13 opatov, 500 menihov, 38 dokrorjev bngoslovja in pravništva, 12 vojvodov in grofov 154 plomenitašev, 124 mestjanov in 110 žonsk! Augleško lutrovstvo je res — krvavo. Ured. beden Katoličan ni mogel sodnik ali uraduik postati. Postava je izrekla, da noben Katoličan ne sme kaj zemljišča posedati, kakor tudi, da noben katoliški^ mojster ne sme več, kakor 2 pomagača imeti. Se konja, več vrednega, kakov 50 fl. bilo je katoliškemu Ircu imeti prepovedaao. Mešnikom odpaduikom so premije delivali namreč letne plače po 200, :300 in 400 fl. Sin, ki je od katoliške vere odpadel, je zamogel postavno V8O dedšino na se potegniti in avoje verne brate in sestre oropati! Po teh in enakib postavab je lepa, zelena ir- ska dežela postala dolina solz, žalosti, nesreč in trpljenja, ubogo Ijudatvo je bilo kar velik zbor samih mučencev, blizo 200 let. Ali vse ovo nasilstvo ni bilo v stanu Ircev polnteraniti. Vse so preniagali in si naposled skoro popolno cerkveno in zdatno politično svobodo zopet priborili. To pa pod vodstvom 6. avgusta 1775. rojenega O'Connela. 0 tem pa prihodnjič!