se
26
dni
12
. maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
14. JUNIJ
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
i®|istrirgjte se na
Črna kronika
Ptuj • Kdo je
izsiljeval in kdo je lagal?
O Stran 28
Ptuj, torek, 20. maja 2014 letnik LXVII • št. 39 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
RADIOPTUJ
89,8*98,2'ICH3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
Gospodarstvo,
obrt, podjetništvo
Slovenija • Cenilci ne delajo dobro, država s pomanjkljivimi navodili
Kako v Ormožu prodati kmetijo za milijon evrov
Preprosto - treba je biti med lastniki tistih nepremičnin, preko katerih država načrtuje gradnjo infrastrukture. V našem primeru železniške.
Politika
Makole •
Komunala Slovenska Bistrica ima še rezerve
O Stran 7
Bralci so nas opozorili, da naj bi bile nekatere nepremičnine na območju naselja Pavlovci v občini Ormož, ki jih država odkupuje za potrebe modernizacije železniške proge Pragersko-Hodoš, ocenjene z relativno visokimi vrednostmi. Pregledali smo obsežen kup dokumentacije ter ugotovili, da bi res lahko bilo tako. Njiva velikosti 88 arov je na primer ocenjena na skoraj 56.000 evrov, njiva površine 54 arov na dobrih 40 tisočakov, skupno trije hektarji njiv, travnikov in pašnikov pa na dobrih 161.000 evrov.
Koliko bodo s prodajo objektov iztržili trije lastniki, podrobno poročamo na straneh 2 in 3. Ob vsem tem Računsko sodišče ugotavlja, da je bilo delo sodnih cenilcev pomanjkljivo. Z javnim (evropskim in državnim) denarjem se je ravnalo negospodarno.
MZ
Šport Nogomet •
Poraz Zavrča na zadnji domači tekmi O Stran 11
Odlični izdelki, a slaba embalaža in tržni nastop
Podravje • »Če bomo želeli povečati količino doma pridelane a hrane, bo potrebnega še veliko dela na organizacijskem in poslovnem področju, saj so kmetije trenutno nepovezane, manjka enotni ™ nastop na trgu,« je ob robu letošnje razstave Dobrote slovenskih kmetij povedal direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek. Izboljšati bo treba tudi embalažo za dobrote; potica, naš narodni ponos, nikakor ne sodi v celofanski ovitek.
O Stran 4
Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6. 5. do 24.6., bomo izžrebali enega in ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10. 2014) s potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika.
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 20. maja 2014
Slovenija, Ormož • Cenitve nepremičnin, ki jih odkupuje država, narejene površno, oškodovanci v
Računsko sodišče: »S proračunskimi sredstvi
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MZIP) izvaja na relaciji Pragersko-Hodoš obsežna gradbena dela. Gre za projekt obnove in elektrifikacije železn objekte. Cenitve odkupa nepremičnin so bile tudi predmet revizije Računskega sodišča. Sodišče je ugotovilo, da je bilo poslovanje vlade in resornega mi
»Cenitvena poročila, na podlagi katerih je MZIP določal odškodnine, le delno ali sploh ne ustrezajo vsem zahtevam mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti in slovenskih poslovno finančnih standardov. Poročila so nepopolna, pomanjkljiva, niso dovolj utemeljena in obrazložena, zaradi česar je kakovost slaba, zanesljivost končnih ocen pa tvegana. Sodni cenilci se pri navajanju uporabljenih predpisov in literature sklicujejo na uporabo predpisov, ki se v obdobju izvajanja cenitve niso uporabljali oziroma ne navajajo vseh predpisov, ki so se uporabljali. Poročila so pomanjkljiva tudi v navajanju datumov ogleda ter pri obrazložitvi oziroma predstavitvi ogleda nepremičnine. Dokazi-
Uvodnik
MZIP je sodnim cenilcem za izdelavo cenitev gradbenih objektov s pripadajočimi deli stavbnih zemljišč za potrebe gradnje železniške proge Pragersko-Hodoš podajalo pomanjkljiva navodila, saj v njih ni bilo navedenih zakonskih podlag, ki jih mora cenilec upoštevati pri ocenjevanju vrednosti.
la o ogledu nepremičnin (zapisnik o ogledu, fotografije) niso priložena - ker ogled ni bil opravljen. Poleg tega poročilom niso priložena dokazila ogleda zemljišč in gozdov, kar kaže na to, da MZIP ne obvladuje tveganj glede ustreznosti določitve višine odškodnine na podlagi stanja nepremičnine, kot to določa zakonodaja,« se med drugim glasijo ugotovitve Računskega sodišča, spisane v obsežnem poročilu na 90 straneh. Poročilo je datirano na 10. marec 2014. V devetde-
Zdravo in varno v iskanju novih priložnosti
Ptuj seje poslovil še od ene razstave Dobrote slovenskih kmetij, najstarejše mesto je bilo od 15. do 18. maja središče slovenskega podeželja in na neki način tudi evropskega podeželja. Letošnja razstava je bila že 25. po vrsti, zato tudi neke vrste prelomnica za organizatorje in razstavljavce. Vseh izdelkov, ki so jih letos ocenili, je bilo 1230, nagrajenih skupaj 1089, znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje pa 87. Lepe številke, ki povedo veliko, predvsem pa o kakovosti, da doma pridelanemu iz leta v leto raste kakovost, da gre za varno in zdravo hrano, po kateri ljudje iz leta v leto bolj povprašujejo. Ko bo njenim pridelovalcem še zagotovljena rast, bodo slovenske kmetice in kmetje lahko ponudili še več. S tem pa ne bodo poskrbeli samo za ohranitev svojih kmetij, razvoj podeželja, ohranitev dediščine in poseljenosti, temveč tudi nasploh za narodovo rast in ohranjanje naravnega okolja. Če bomo skrajšali pot od pridelave do potrošnika, bomo veliko naredili tudi za okolje. V tem trenutku pa bo treba več narediti še na povezovanju kmetij in njihovem enotnem nastopu na trgu.
Razstavišče v starodavnem minoritskem samostanu je privabilo številne obiskovalce iz Slovenije in tudi tujine. Že skoraj od samega začetka so razstavo za svojo vzeli zamejski Slovenci, letos so se predstavili še na posebni razstavi kruhov. Slovenske politike pa razstava po navadi obide, ni jih, razen ko pridejo po službeni dolžnosti, letos se je celo izgubil častni pokrovitelj razstave Dobrote slovenskih kmetij, predsednik države, na Ptuju ga ni bilo, čeprav bi glede na pokroviteljstvo in vse, kar se danes dogaja v državi, ko številni iščejo možnosti za preživetje, doma pridelano pa je najboljše za zdravje ljudi in narod kot celoto, moral biti. Že zaradi moralne avtoritete in podpore. Tudi politika bi se morala začeti prehranjevati zdravo in podpirati zdravo, predvsem pa vedeti, kaj je tisto v Sloveniji, kar bo zagotovilo zdravo rast in varno prihodnost.
Majda Goznik
setih dneh od izdaje poročila morajo revidiranci (vlada ter ministrstvi za infrastrukturo in pravosodje) Računskemu sodišču predložiti odzivno poročilo z izkazom ustreznih popravljalnih ukrepov.
Ker MZIP v obdobju od 1. januarja do 30. septembra 2012 vladi ni predlagal nadomestil za škodo in drugih stroškov, vlada posledično ni predpisala metodologije ocenjevanja vrednosti nepremičnin in pravic na njih. Oba organa, vlada in resorno ministrstvo, nista zagotovila objektivnega in enakega načina ocenjevanja vrednosti ter enakovrednega obravnavanja lastnikov nepremičnin oziroma oškodovancev v postopku odkupa oziroma razlastitve nepremičnine. Posledično je prišlo do različnega načina ocenjevanja vrednosti objektov v primeru gradnje ali obnove železniške infrastrukture kot v primeru gradnje ali obnove glavnih in regionalnih cest, različnega načina ocenjevanja vrednosti nepremičnin med sodnimi cenilci ter neenakopravnega obravnavanja in izplačevanja odškodnin oškodovancem.
Foto: Mojca Zemljarič
Kmetija, pekarna in posestvo - Pavlovci	Vrednost odškodnine (€)
Stanovanjska hiša, 301 m2	295.209
Pekarna kruha, 74 m2	26.600
Gospodarski objekt, 557 m2	122.562
Gnojišča in okolje	33.023
Projektna dokumentacija in strokovno vodenje novogradnje	47.300
Nadomestilo za izgradnjo objekta po današnjih standardih	295.379
SKUPAJ	820.074
Vrednost nepremičnin po GURS-u	44.626
V cenitev je vključena tudi odškodnina za parcele velikosti 3.448 m2
Vir: Cenitveno poročilo in GURS
Nadomestilo za škodo -neupravičen pribitek?
Sodni cenilci naj bi po mnenju Računskega sodišča
Računsko sodišče navaja, da v nobenem izmed 24 obravnavanih poročil o izračunu odškodnine za selitvene stroške, ki so skupno ocenjeni v vrednosti 131.100 evrov, cenilec ni navedel vira podatkov, ki jih je uporabil za izračun odškodnine. »Zato ocenjujemo, da MZIP ne obvladuje tveganj glede določitve odškodnine za selitvene stroške. MZIP je s proračunskimi sredstvi ravnalo negospodarno in neučinkovito,« navajajo revizorji Računskega sodišča.
napačno uporabljali člen zakona, ki določa, da je treba oškodovancu zagotoviti odškodnino, ki zagotavlja enako velikost, funkcijo in kakovost gradnje. Sodni cenilci so, tako pravi Računsko sodišče, k ocenjeni vrednosti objekta dodali še »nadomestilo za škodo« v višini odpisane vrednosti zaradi staranja (amortizacija). Po mnenju revizorjev člen zakona, ki naj bi ga cenilci upoštevali pri delu, pribitka zaradi odpisane vrednosti staranja k odškodnini ne predpisuje. Zaradi napačnega tolmačenja zakonodaje je prišlo do neenakopravnega obravnavanja
Foto: Črtomir Goznik
Zanimivo je dejstvo, da lastniki kmetije v Pavlovcih, ki jim je bila za posestvo (kmetijo in kmetijska zemljišča) odmerjena odškodnina v višini slabega milijona evrov, v bližini prodanih nepremičnin gradijo nove objekte. Od roba parcel, ki se za potrebe obnove proge in gradnje cestnega nadvoza čez progo odkupujejo, pa do roba parcel, kjer lastniki kmetije gradijo nove objekte, smo izmerili 75 metrov zračne linije. V ospredju na fotografiji je del stare kmetije, ki se bo rušila, v ozadju je vidna novogradnja.
oškodovancev (med tistimi, ki so jim bile odškodnine odmerjene zaradi projekta obnove železniške infrastrukture ter tistimi, ki so prejeli odškodnine za potrebe gradnje cestne infrastrukture).
Oškodovanci, ki so jim bile izplačane odškodnine zaradi odkupov objektov v primeru gradnje železniške proge Pragersko-Hodoš-državna meja, so zaradi »nadomestila za škodo«, ki so ga sodni cenilci določili v poročilih o ocenjevanju vrednosti, prejeli za 1,1 milijona evrov višje odškodnine kot oškodovanci zaradi gradnje glavnih in regionalnih cest. Poleg tega so bili oškodovanci v primerih gradnje ali obnove železniške infrastrukture upravičeni do povračil stroškov selitev v skupni vrednosti 131.100 evrov, v primerih gradnje ali obnove glavnih in regionalnih cest pa so bili do tovrstnih povračil stroškov upravičeni le nekateri oškodovanci.
MZIP pri evidencah o odškodninah površno, revizorji žugajo tudi pravosodnemu resorju
Izstopa tudi ugotovitev, da MZIP ni vodilo ustreznih evi-
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 20. maja 2014
Aktualno
ŠtajerskiTEDNlK 3
neenakopravnem položaju
se je ravnalo negospodarno in neučinkovito.«
iške proge, vreden pol milijarde evrov. Za potrebe projekta so na trasi, kjer potekajo dela, med drugim odkupili zemljišča in druge nepremičnine oziroma nistrstva pri urejanju področja odškodnin neučinkovito.
Foto: Mojca Zemljarič
Hiša in gospodarsko poslopje - Pavlovci	Vrednost odškodnine (€)
Stanovanjska hiša, 233 m2	269.120
Gospodarski objekt in okolje	21.898
Nadomestilo za škodo	68.980
SKUPAJ	359.998
Vrednost nepremičnin po GURS-u	55.158
Vir: Cenitveno poročilo in GURS
V cenitev je vključena tudi odškodnina za parcelo velikosti 1.265 m2.
Foto: Mojca Zemljarič
Hiša, stari mlin in pomožni objekti - Pavlovci	Vrednost odškodnine (€)
Stanovanjska hiša, 282 m2	333.197
Stara domačija in mlin, 337 m2	30.361
Pomožni objekti in okolje	21.244
Nadomestilo za škodo	178.643
SKUPAJ	563.447
Vrednost nepremičnin po GURS-u	98.811
Vir: Cenitveno poročilo in GURS
V cenitev je vključena tudi odškodnina za parcelo velikosti 1.482 m2.
denc o izplačanih odškodninah, saj ne razpolaga s podatkom o vrednosti izplačanih odškodnin zaradi odkupov objektov, stavbnih zemljišč in gozdov. Osnovna sredstva se zato v poslovnih knjigah evidentirajo neustrezno, saj se nabavna vrednost zemljišč ne ločuje od nabavne vrednosti objektov, kot bi se v skladu s pravilnikom morala.
Računsko sodišče je v poročilu okrcalo tudi poslovanje Ministrstva za pravosodje in javno upravo ter njihov nadzor nad delom sodnih cenilcev označilo za neučinkovit. Ključna nepravilnost, ki jo je pravosodno ministrstvo zagrešilo, je neenakopravna obravnava kandidatov pri obveznem opravljanju preizkusa strokovnosti za pridobitev do-
voljenja za opravljanje nalog sodnega cenilca. Zaradi tega so revizorji ministrstvu in vladi naročili, naj pripravita, potrdita in v sprejem državnemu zboru posredujeta pravne podlage, ki bodo določile, da nadzor nad (ne)vestnostjo dela sodnih cenilcev, ki smejo izvajati cenitve izven sodnih postopkov, kot tudi nadzor nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, izvaja agencija.
Poročilo Računskega sodišča ni edini razlog, zakaj smo se lotili priprave pričujočega članka. O projektu obnove železniške proge Pragersko-Hodoš smo v našem časopisu letos spomladi podrobno informativno poročali. Po objavi članka smo v uredništvo prejeli več klicev. Med drugim ste nas bralci sezna-
nili, da naj bi na območju Pa-vlovcev v občini Ormož MZIP lastnikom nepremičnin za odkup njihovega premoženja plačeval relativno visoke zneske. Resorno ministrstvo smo zaprosili za vpogled v cenilne zapisnike. Pregledali smo podatke o cenitvah nepremičnin na območju k. o. Pavlovci ter cenitve nepremičnin v Ormožu, neposredno ob jezeru. Objekti v Pavlovcih še stojijo, medtem ko so tiste v Ormožu lani jeseni porušili. Pred ruši-tvijo so jih sežgali, saj so gasilci na njih v sklopu aktivnosti ob mesecu požarne varnosti izvedli taktično operativno vajo.
Trije sosedje dobili skoraj dva milijona evrov
Med cenitvami v Pavlovcih izstopajo vrednosti odškodnin za objekte, ki se bodo zaradi premika trase železniške proge in gradnje nadvoza porušili. Posestvo s kmetijo iz leta 1870, na katerem so stanovanjska hiša s pekarno in gospodarski objekti, je bilo ocenjeno na dobrih 820.000 evrov. Za stroške selitve je bila lastnikom dodeljena od-
škodnina 17.168 evrov. Lastniku te kmetije so cenilci zelo dobro ocenili tudi tri hektarje kmetijskih zemljišč (raba pašnik, njiva, travnik). Izplačana odškodnina je znašala 161.154 evrov - slabih 52.000 evrov po hektarju ali 5,1 evra po kvadratnem metru. Seštevek navedenih odškodnin znaša nekaj manj kot milijon evrov oziroma natančno 998.332 evrov. Možno je, da je to celoten znesek odškodnin, ni pa nujno, saj bi lahko bila zemljišča od iste kmetije odkupljena še drugje (na primer na območju drugih k. o.). Cenilnih zapisnikov drugih katastrskih občin nismo preverjali. Je pa zanimivo, da lastniki kmetije slabih 100 metrov od zdajšnje lokacije, kjer se bodo hiše zaradi projekta modernizacije železniške proge rušile, gradijo nove objekte. V neposredni bližini torej, kjer so bila v preteklosti kmetijska zemljišča, je danes stavbna parcela, na kateri se gradijo novi objekti in je definirana kot območje razpršene gradnje.
Iz cenitvenih zapisnikov smo izpisali vrednost izplačanih odškodnin še za druge odkupljene objekte na območju k. o. Pavlovci. Za hišo, zgraje-
no leta 1990, uporabne površine 233 kvadratnih metrov, gospodarski objekt in parcelo je odškodnina znašala 359.998 evrov. Za stroške selitve so lastniki prejeli odškodnino 8.994 evrov. Tretji primer je odškodnina za novejšo stanovanjsko hišo iz leta 1997, velikosti 283 kvadratnih metrov, starejšo domačijo z mlinom iz leta 1800-1850, gospodarski objekt in zunanjo ureditev okolja. V cenitev je vključeno tudi zemljišče. Odškodnina za celotno posest je skupno znašala 563.447 evrov, odškodnina za stroške selitve pa 11.942 evrov.
Hiše ob jezeru že porušili, kmetijska zemljišča odkupujejo po trikratni ceni
MZIP je za potrebe projekta odkupil tudi nepremičnine ob ormoškem jezeru. Za hišo, zgrajeno leta 1953 in dograjeno leta 1975, uporabne površine 245 kvadratnih metrov, gospodarski objekt in parcelo je bila odmerjena odškodnina 337.966 evrov, za stroške selitve pa 9.882 evrov.
Za starejšo stanovanjsko hišo (letnik 1953), velikosti 68 kvadratnih metrov, parcelo in pomožni objekt odškodnina znaša 63.557 evrov, stroški selitve so ocenjeni na 258 evrov. Za sosednjo nepremičnino, stanovanjsko hišo letnik 1950, velikosti 102 kvadratna metra, gospodarski objekt, garaže in pripadajoča zemljišča je bila dodeljena odškodnina v višini 177.627 evrov, odškodnina za stroške selitve pa 3.626 evrov.
Precej visoki so tudi zneski odkupa kmetijskih zemljišč. Tržna cena najboljših kmetijskih zemljišč se v Podravju giblje okrog dveh evrov po kvadratnem metru. Lahko je sicer tudi višja ali nižja, a praviloma ne preseže zneska dveh evrov in pol po kvadratnem metru. Ministrstvo je kmetijska zemljišča na območju Pavlovcev kupovalo tudi po sedem evrov po kvadratnem metru. Za njivo velikosti dobrih 87 arov je na primer celotna odškodnina znašala 55.945 evrov ali povprečno 6,4 evra po kvadratnem metru zemljišča. Njiva 54,4 ara pa je bila ocenjena 40.890 evrov ali 7,51 evra po kvadratnem metru.
Mojca Zemljarič
Iz poročila Računskega sodišča je moč razbrati, da so bile obračunane in izplačane odškodnine za kmetijska zemljišča za potrebe projekta obnove železniške proge Ko-per-Divača enkrat nižje kot tiste, ki jih je MZIP odkupilo za potrebe projekta rekonstrukcije železniške proge Prager-sko-Hodoš. V primeru, ki je naveden v poročilu, je cenitev kmetijskega zemljišča (Koper-Divača) za kvadratni meter znašala 2,74 in 3,06 evra, medtem ko je vrednost cenitve za kvadratni meter kmetijskega zemljišča na območju Pragersko-Hodoš enkrat višja - od 6,32 do 6,79 evra po kvadratnem metru.
Stanovanjska hiša ob Ormoškem jezeru	Vrednost odškodnine (€)
Stanovanjska hiša, 245 m2	275.502
Gospodarski objekt, 50 m2	11.293
Vrtna uta in okolje	10.238
Nadomestilo za škodo	40.931
SKUPAJ	337.966
Vrednost nepremičnin po GURS-u	Ni več vpisana, objekt so porušili.
Vir: Cenitveno poročilo in GURS
V cenitev je vključena tudi odškodnina za parcelo velikosti 882 m2.
Stanovanjska hiša ob Ormoškem jezeru	Vrednost odškodnine (€)
Stanovanjska hiša, 102 m2	115.607
Gospodarski objekt, 37,05 m2	8.752
Garaže in okolje	11.656
Nadomestilo za škodo	41.610
SKUPAJ	177.627
Vrednost nepremičnin po GURS-u	Ni več vpisana, objekt so porušili.
Vir: Cenitveno poročilo in GURS
V cenitev je vključena tudi odškodnina za parcelo velikosti 834 m2.
4 Štajerski1TEDNIK
Kmetijstvo
torek • 20. maja 2014
Ptuj • 25. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Odlični izdelki, a slaba embalaža in trzni nastop
Na Ptuju je od 15. do 18. maja potekala že 25. razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki nudi razvojno priložnost slovenskim kmetijam ter zagotavlja potrošniku možnost izbire izdelkov z znanim poreklom iz lokalnega okolja. Kot je v imenu organizatorjev povedal predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič, jih veseli, da ob letošnji razstavi Ministrstvo za okolje in prostor poudarja ravno pomen lokalno pridelane hrane.
Izkušnje in znanje, ki so bili pridobljeni v 25 letih, so dober temelj za nadaljnji razvoj dopolnilnih dejavnosti na slovenskih kmetijah.
»To pestrost in raznolikost slovenske hrane je treba čuvati in negovati,« je ob letošnji razstavi še posebej poudaril ptujski župan Štefan Čelan. Ob tem pa opozoril, da zgolj lokalna pridelava ni dovolj, hrana mora biti pridelana ekološko, manj obremenjujoče za okolje.
»V KGZ Ptuj smo ponosni na razstavo Dobrote slovenskih kmetij, zavedamo se pomena ohranjanja podeželja, naših korenin in naše dediščine. Temu vsemu daje poudarek tudi razstava Dobrote
slovenskih kmetij. Če bomo želeli povečati doma pridelano hrano, bo potrebnega še veliko dela na organizacijskem in poslovnem področju, saj so kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo dobrot, še trenutno nepovezane, manjka enotni nastop na trgu,« je povedal direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek.
Potica ne sodi v celofanski ovitek
Pri tem pa bo treba več kot doslej narediti na embalaži za dobrote. Ni vseeno, v kakšni embalaži se živilo prodaja. Potico, naš narodni ponos, še vedno zavijamo v celofan namesto v kakovostno emba-
Foto; Črtomir Goznik
V vzhodnem stolpu ptujskega gradu je vabil k ogledu slovenski kruh iz domovine in zamejstva, razstavo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Zamejski Slovenci iz Koroške že 24 let sodelujejo na razstavi Dobrote slovenskih kmetij.
Foto: Črtomir Goznik
Prvič letos so se predstavile delavnice domače obrti; na fotografiji hajdoški pletarji, sekcija TD Mitra Hajdina.
lažo, ki lahko še poveča prodajni učinek. Podobno je tudi pri drugih izdelkih.
»V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije se še kako zavedamo dejstva, da nas čaka še veliko dela za izboljšanje položaja slovenskega kmeta, to pa lahko dosežemo le s skupnimi močmi,« poudarja Cvetko Zupančič, predsednik KGZ Slovenije. Marsikatera kmetija je tudi po zaslugi ptujske razstave prešla iz sa-
■ - ■* ^ * ■■ . ■ -■— ■ • , ■ v-¿Tj
Pripravljeni na setev.
Se pripravljate na spomladansko setev, kupujete kmetijsko opremo?
V Abanki smo pripravili posebno ponudbo za zelo ugodno kratkoročno in dolgoročno kreditiranje kmetovalcev, saj se zavedamo, da le dobro razvita kmetijska dejavnost omogoča pridelavo kakovostne hrane oziroma surovin za njeno proizvodnjo. Velja do porabe oziroma najdlje do 30. 6. 2014.
Za več informacij o posebni kreditni ponudbi se lahko obrnete na Vlasto Veren, vodjo Poslovalnice Murska Sobota, telefon (02) 53 04 311, e-naslov vlasta.veren@abanka.si.
mooskrbne v tržno pridelavo, s tem pa do dodatnega pomembnega vira za preživetje kmetije.
Po besedah ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana je tradicionalna razstava Dobrote slovenskih kmetij dokaz, da Slovenci ne pozabljamo na tradicijo in da nam ni vseeno, kaj se znajde na našem krožniku. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje vedno večjo pozornost posvečajo informiranju potrošnika o pomenu hrane iz lokalnega okolja, njeni vlogi pri večanju prehranske varnosti. Pri tem ministrstvo sledi Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 - Zago-tovimo.si hrano za jutri. Prav tako pa si bodo prizadevali, da bi bilo v svoji socialni funkciji usmerjeno tudi k zagotavljanju delovnih mest na podeželju ter s tem ohranitvi
poselitve na podeželju. Minister Židan je tudi povedal, da bo nova kmetijska politika drugačna, vendar je strah čisto odveč. Z več denarja bodo lahko končno podprli mladega kmeta, na voljo bo do 25 milijonov evrov letno.
Od pokrajin se je letos predstavilo Podravje, kjer se je vse skupaj pred 25 leti tudi začelo. Organizatorji so se potrudili tudi pri vsebini spremljevalnega programa, od strokovnega do kulturnega. Stojnice pod arkadami samostana in pred njimi so se šibile od najrazličnejših dobrot in izdelkov trajnostne pridelave. Če kdaj, so se obiskovalci lahko v času 25. razstave oskrbeli z varno hrano in izdelki. Znak Dobrote slovenskih kmetij ni samo znak kakovosti, temveč izjemno pomemben podatek tudi z vidika varovanja okolja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Otvoritvene slovesnosti 25. razstave Dobrote slovenskih kmetij so se udeležili nekateri politiki, med njimi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Med obiskovalci letošnje razstave pa ni bilo njenega pokrovitelja, predsednika države Boruta Pahorja.
torek • 20. maja 2014
Politika
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj • Mestni svetniki sprašujejo o finančnem stanju občine
Letos še dodaten kredit 1,4 milijona evrov
Ptujski mestni svetniki so v razpravi okrog zaključnega računa mestnega proračuna za letos imeli kar nekaj vprašanj. V ospredju so bila vprašanja okrog zadolženosti in o zadostnem vključevanju MO Ptuj pri projektu elektrifikacije železniške proge Pragersko-Hodoš. Priznali so, da nimajo dovolj informacij, teh pa primanjkuje tudi občanom, zato naj se o tem projektu razpiše občinsko glasilo.
Lani skupno odplačali 1,97 milijona evrov dolga
V letu 2013 je MO Ptuj plačala 666.120 evrov glavnic kreditov, za obresti pa 288.391 evrov. Odplačilo stavbne pravice za MO Ptuj je lani znašalo 235.002 evrov, za vrtec Zvonček 69.840 evrov in za večnamensko dvorano v Spu-hlji 284.379 evrov. Leasing za tribune in javno razsvetljavo je v letu 2013 znašal 197.334 evrov, odplačilo leasinga za OŠ Olge Meglič 88.430 evrov, za OŠ Ljudski vrt pa je bilo plačanih 147.092 evrov.
Miran Meško (SD) je predlagal, da se ob vsakem zaključnem računu proračuna podrobneje predstavi stanje zadolženosti MO Ptuj z vsemi podatki, da se vidijo letne obveznosti za kredite, leasinge, stavbne pravice, najemnine itd. Tako bi se lažje videlo, ali je še kakšen manevrski prostor pri zadolževanju za vnaprej. Prav tako mu ni bila jasna polmi-lijonska kreditna pogodba s Podjetjem stanovanjske storitve (PSS) Ptuj.
Eden od predlogov je sicer bil, da bi se zagotovilo sredstva za tri mesece, vendar je ŠOS to možnost zavrnil.
Minister za infrastrukturo in prostor, ki opravlja tekoče posle, je povedal, da so študentski organizaciji na sestanku podrobno predstavili trenutno stanje. Kot je izpostavil, so že ob sprejemanju proračuna za leto 2014 na ministrstvu opozarjali, da za subvencije ni zagotovljenih dovolj sredstev. »Od tistega trenutka nismo vedeli, od kje bomo ta denar zagotovili,« je dejal. Za tem je matični odbor DZ za infrastrukturo zapisal sklep, kjer je
Stari dolg 17,7 milijona, letos še dodatnega 1,4 milijona evrov
Iz obrazložitve občinske fi-nančnice Tanje Farič je konec leta 2013 skupni dolg MO Ptuj iz naslova kreditov znašal skoraj polnih 10,5 milijona evrov, iz naslova leasingov 2,97 milijona evrov, iz naslova stavbnih pravic pa še 4,2 milijona evrov. V letu 2014 je predvi-
vladi naložil, da mora ta sredstva zagotoviti.
Subvencionirane prevoze uporablja okoli 70.000 dijakov in študentov. Višina subvencij, ki jih država nameni za mesečne vozovnice dijakov in študentov, se sicer mesečno spreminja, v povprečju pa znaša okoli štiri milijone evrov, od tega okoli milijon evrov za vozovnice na železnici, tri milijone evrov za vozovnice za avtobus. Pri tem sta za kompenzacije avtobusnim prevoznikom namenjena še dodatna dva milijona evrov, so pojasnili na ministrstvu.
(sta)
deno zadolževanje v višini še 1,4 milijona evrov, MO Ptuj pa bi se lahko še zadolžila v višini okrog 2,5 milijona evrov.
Kar zadeva dolgoročno posojilo PSS Ptuj, gre za tri kredite, skupaj je dolga skoraj 537.000 evrov. Krediti se tekoče odplačujejo, je povedala Tanja Farič. Kot je znano, so Občina Ptuj, Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj in PSS Ptuj leta 1994 sklenili pogodbo, s katero je Občina Ptuj PSS Ptuj pooblastila, da zanjo za dobo 50 let v njenem ime-
nu in za svoj račun pridobiva, upravlja in oddaja neprofitna stanovanja, ki so last Občine Ptuj. K tej pogodbi je bil leta 1997 sklenjen aneks, v katerem je določeno, da Občina za znesek sofinanciranja novih neprofitnih stanovanj oblikuje dolgoročno terjatev do podjetja v trajanju 25 let od leta 1996 dalje. Po tem času pa bosta MO Ptuj in podjetje sklenila pogodbo za nova ne-profitna stanovanja. Konec leta 2013 je ta dolgoročna terjatev do PSS znašala dobrih
520 tisoč evrov, je podrobnejši odgovor MO Ptuj.
Ali bo denar
za urejanje
vodovodnih sistemov?
Vlada Čuša, Zeleni Ptuja, pa bolj kot zadolženost po glavi občana MO Ptuj zanima dolgoročna zadolženost glede na to, da se odpira nova evropska perspektiva, ko gre za evropske strukturne sklade. »Upam, da bo znotraj ptujskih projektov tudi prostor za reševanje problematike, povezane z vodo in urejenim vodovodnim sistemom. S tega vidika je za nas pomembno, da vemo, kakšna je zadolženost do leta 2020 in ali bodo lahko ti projekti tudi uresničeni,« je dejal svetnik.
Konkretnega odgovora ni dobil, župan Čelan je namreč le povedal, da je povprečni dolg občin na prebivalca 300
evrov: »Lokalne skupnosti glede na povprečno zadolžitev po prebivalcu države niso spravile na 'kant'. Polovico od 24.000 evrov zadolženosti države po prebivalcu ni otipljivo, pri lokalnih skupnostih pa se ve za vsak evro, kam je šel.«
Stanislava Brodnjaka (DeSUS) je zanimala realizacija najemnin za občinska stanovanja, kjer gre 20-odstotni izpad glede na plan: »Ali to pomeni, da je toliko neizterjanih najemnin oz. so stanovanja prazna? Nižja je tudi realizacija nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) pri pravnih osebah. Kje so razlogi?«
Faričeva je še pojasnila, da so bili prihodki iz naslova najemnin planirani pač previsoko glede na realizacijo: »NUSZ pri pravnih osebah so bila nižja za skoraj 100.000 evrov, vendar gre za terjatve iz tega naslova, ki so letos že poplačane.«
MG
Slovenija • Bodo dijaki in študentje plačevali polno ceno?
Ministrstvo denarja ne more zagotoviti
Ministrstvo za infrastrukturo znotraj svojih sredstev denarja za subvencije prevozov dijakov in študentov ne more zagotoviti, je v izjavi za medije po sestanku s Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) v petek dejal minister Omerzel.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Lojze Peterle, evropski poslanec
„Nihče iz Bruslja ni praznil naših bank ..."
„Največ mi pomeni tisti del razstave, ki predstavlja kruh, ko vidim, da ga vsaka kmetica, vsaka roka pripravi drugače. Uživam v vsej tej pestrosti slovenskega kruha. Za razstavo Dobrote slovenskih kmetij si želim, da bi se še bolj umestila v našo zavest," je po ogledu letošnje razstave Dobrote slovenskih kmetij povedal Lojze Peterle, ki je prepričan, da je ptujska razstava z udeleženci iz vse države in zamejstva že sedaj evropska, ker je Slovenija del Evrope, zato je predstavljeno na njej tudi del evropske gastronomske dediščine.
Za Slovenijo je zelo pomembno in dobro, da je članica EU, kamor smo se vključili prostovoljno, pa je Peterle poudaril na srečanjih s svojimi volivci in podporniki. Za krizo, ki jo Slovenija doživlja že vrsto let, ni kriv Bruselj, nihče iz Bruslja ni praznil naših državnih bank, to se je dogajalo v Sloveniji. Slovenija je neto prejemnica sredstev. Občine se s pomočjo evropskih sredstev dodatno razvijajo, je poudaril.
„Nimamo alternative. Mislim, da smo se z vstopom Slovenije v EU pravilno odločili. Vemo, da bi se dalo marsikaj izboljšati. Tudi sam sem kritičen pri marsikateri zadevi, ko sem EU bolje spoznal. Slovenija je del EU, mi jo lahko
sooblikujemo, če to hočemo. Motijo me govorice proti EU, te so pogostejše v Ljubljani. Če nočemo izkoristiti prednosti vključenosti EU, če ne poberemo vsega denarja, ki je na razpolago, za to ni kriv Bruselj, zato smo krivi doma. Za nami je po moji oceni dobrih deset let. Za krizo so krivi tisti, ki so jo dovolili. Poljska nima krize, Latvija se je pobrala, brez krize je Estonija, da ne govorim o Švedski, Finski, Nemčiji, Lu-ksemburgu, Avstriji, skratka večina držav danes gospodarsko raste. Slovenija se jim mora pridružiti, kar bo mogoče, če bo izvedla potrebne gospodarske reforme. Vsem sem v teh dneh tudi povedal, da imajo možnost, da s svojim glasom
vplivajo na prihodnji razvoj s tem, da glas zaupajo tistim, ki so vredni zaupanja. Najslabše pa bi bilo, če bi 25. maja osta-
li doma. Reči, da so evropske volitve nepomembne, je neodgovorno, nasprotno, zelo so pomembne. Kjerkoli se pojavi
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj je v času razstave Dobrote slovenskih kmetij obiskal tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki se je ob tej priložnosti srečal s svojimi volivci in podporniki.
evropski poslanec, se pojavi tudi Slovenija, tam lahko našo državo promoviramo. V Bruselj je treba spraviti zelo dobre predstavnike," je o pomenu vključenosti Slovenije v EU in evropskih volitvah povedal Lojze Peterle.
Brez strukturnih reform račun raste
Kupčkanje s predčasnimi volitvami, ki smo jim trenutno priča, pa je po Peterletovi oceni skrb vzbujajoče in moteče. „Pred dobrim letom so prevzeli vlado in obljubili, da bodo naredili vse, kar je treba. Po enem letu so uprizorili petelinji boj med Jankovicem in Bra-tuškovo, ki je bil sicer zanimiv,
a Sloveniji ni ničesar prinesel. Želel bi si, da bi imele stranke vedno pred seboj najprej Slovenijo. Stranke so za to, da pomagajo k skupnemu dobru, ne pa, da se okoriščajo, ker so na oblasti. Zdaj je bil čas, ko je tudi EU pričakovala, da bo slovenska vlada naredila, kar je v Bruslju obljubila. Niso izvedli nobene resne strukturne reforme, zato račun raste. Čim dlje bo takšno stanje, tem večji bo račun. Večina Evrope okreva, Slovenija je ena izmed redkih držav, ki je blizu ničelne rasti, kar je premalo, če želimo nova delovna mesta. Omogočiti je treba gospodarsko rast, tega pa ni mogoče doseči z dvigovanjem davkom, temveč na druge načine in z drugimi sredstvi. To, da vlada reče, da bo pred počitnicami nehala delati, je skrajno neodgovorno. Sredi dopustov bomo imeli volitve, kar se sploh prvič dogaja, odkar imamo samostojno državo. Vseeno pa je bolje, če ni sposobna narediti ničesar resnega, da čim prej odide in da čim prej postavimo novo."
MG
6 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 20. maja 2014
Kidričevo • Odprli zdravstveni dom
Kakovostna in hitrejša zdravstvena oskrba za okoli 3000 pacientov
V pritličju novega poslovno-stanovanjskega objekta v Kidričevem so v petek, 16. maja, svečano odprli nov zdravstveni dom, ki sodi pod okrilje Zdravstvenega doma Ptuj, v njem pa odslej delujejo dve splošni in dve zobozdravstveni ambulanti, patronažna služba in fizioterapija.
Podjetje GP Project ing iz Ptuja je nov poslovno-stano-vanjski objekt v Kidričevem pričelo graditi v lanskem letu, skupna vrednost celotne investicije je skoraj 2,3 milijona evrov, vrednost prostorov zdravstvenega doma v pritličju, gre za okoli 700 kvadratnih metrov, pa je veljala 769.000 evrov in jih je prispevala občina Kidričevo. Občina je v projekt vložila zemljišče in investirala v pritličje ter ustrezen del kleti, zato je po končani gradnji pridobila lastninsko pravico nad zdravstvenim domom. Zasebni partner pa je v prvi in drugi etaži zgradil skupaj 18 nadstandardnih stanovanj, ob objektu pa je urejeno tudi večje asfaltirano parkirišče.
Kot je ob odprtju poudaril župan občine Kidričevo Anton Leskovar, se v Kidričevem ponašajo z zdravstveno oskrbo že več kot pol stoletja, saj so že ob gradnji naselja umestili tudi bolnico in zdravstveni dom, ki je bil prvi tovrstni objekt izven Ptuja. Stari zdravstveni dom je z nekaterimi spremembami ves čas dobro
služil namenu, zaradi dotrajanosti stavbe pa je vsaj zadnjih deset let v občini naraščala želja po ureditvi novih prostorov. V letu 2011 je s pomočjo sugestije direktorja Boxmarka Marjana Trobiša ta želja končno dozorela, saj so na osnovi javno-zasebnega partnerstva zgradili nov poslovno-sta-novanjski objekt, v njegovih
Foto: M. Ozmec
Prostore zdravstvenega doma so svečano odprli direktorica Zdravstvenega doma Ptuj dr. Metka Petek Uhan, župan občine Kidričevo Anton Leskovar in direktor podjetja GP Project ing Antun Daljavec.
pritličnih prostorih pa uredili prepotrebne prostore za nov zdravstveni dom.
Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan je poudarila, da je bilo v projekt novega zdravstvenega doma v Kidričevem vloženega veliko dela in dobre volje. Številnim domačinom in gostom, med katerimi je bil tudi Milan Zver, je s ponosom predstavila celotno ekipo zdravstvenega osebja, ki bo odslej skrbela za občane, ter pojasnila, da novih zaposlitev ne bo, saj bodo dejavnost ohranili v enakem obsegu kot na prejšnji lokaciji.
V novem zdravstvenem domu, ki je urejen v pridičnih prostorih novega objekta, odslej obratujeta dve splošni ambulanti, v sklopu katerih deluje tudi referenčna ambulanta, laboratorij, prostori za patro-nažno službo ter dve zobni ambulanti, ena za šolsko mladino in druga za odrasle ter zasebna fizioterapija. S tem je zagotovljena kakovostna in celodnevna zdravstvena oskrba za okoli 3000 pacientov iz Kidričevega in širše okolice.
Prostore zdravstvenega doma so s prerezom vrvice svečano odprli direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Uhanova, župan Anton Lesko-
var in direktor podjetja GP Project ing Antun Daljavec, za kulturno popestritev dogodka pa so poskrbeli pihalni orkester Talum Kidričevo,
učenci podružnične OŠ Lovrenc na Dravskem polju ter otroška folklorna skupina OŠ Cirkovce.
M. Ozmec
Ptuj • Dobrodelna akcija Hoferja in Karitas
Za otroke in družine v stiski
Prvi in drugi vikend v aprilu smo sodelavci Karitas župnij Sv. Jurija in sv. Petra in Pavla pred Hoferjevima trgovinama na Ptuju zbirali prostovoljne prispevke v obliki trgovinskih artiklov.
Kupce smo ob vhodu v trgovino prijazno nagovorili in jih seznanili z našo skupno akcijo»Pomagajmo otrokom in družinam v stiski«, odločitev o pomoči pa smo prepustili njihovi osebni presoji.
Velika večina kupcev je ob izhodu pridno polnila vozička, ki sta bila namenjena njihovemu odzivu. V imenu vseh, ki so pred prazniki preko naših Karitas prejeli vašo pomoč, ko smo jo delili, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prijazno odzvali naši skupni akciji.
Tistim posameznikom pa, ki so ignorirali akcijo (predvsem dobro situirani), polagamo na srce, da več razmišljajo o lačnih otrocih in njihovi kruti usodi. Hvala vsem odgovornim v obeh prodajalnah Hofer za prijaznost in sodelovanje.
Sodelavci Karitas
Foto: Marjana Lozinšek
Komaj čakamo Poli maraton
Kolesarjenje je zanimivo, zabavno in zdravo -še posebej, če nas je veliko
Do 12. Poli maratona ¡e še manj kot mesec dni. Naoljili smo že verige, pregledali kolesa in pridno nabirali kilometre, da bi največji kolesarski rekreativni dogodek v Sloveniji učakali povsem pripravljeni. Vendar organizatorji poskrbijo za vse ... Tudi za tiste, ki pedalov niso poganjali, saj so trase Poli maratona tehnično nezahtevne in jih lahkoprevozimo lahkotno ali pa malo bolj tekmovalno. Se posebej zato, ker vemo, da sta na cilju zbrana vesela družba in izvrstna jedača. Prva sobota v juniju na Ptuju je ravno to - zdravo veselje v gibanju, uživanje med ljudmi in ob izvrstnih jedeh.
Poli maraton izstopa med slovenskimi rekreativnimi dogodki, ker je izrazito netekmovalen, torej rekreativen, in nagradi vsak napor in vsakega, ki prevozi eno izmed treh prog. Bogat darilni paket, medalja za udeležbo, odlikovanja za posebne dosežke in končna pogostitev. Poleg vsega naštetega organizatorji resnično poskrbijo za All Inclusive ponudbo. Ob vsem animacijskem dogajanju za najmlajše in za malo večje smo tudi letos poskrbeli za vse. Tehnična pomoč pred kolesarjenjem, med njim in po njem, osvežilni napitki, tako imenovana metla (vozilo) za
onemogle kolesarje ali tiste, ki so se jim jekleni kolesarski konjički uprli, zdravstvena oskrba, spremstvo policistov na progi ... To so poudarki vsakoletnega kolesarskega doživetja na Ptuju. Ce jim dodamo še množico zadovoljnih kolesarjev in kolikor lahko poješ dobrot Perutnine Ptuj, potem dobimo zmagovalno kombinacijo vrhunskega doživetja.
Množica navdušenih kolesarjev
To so v preteklih Poli maratonih spoznali tisoči nav-
dušenih kolesarjev, ki jih je k nam pripeljala želja po gibanju in uživanju. Na minulih enajstih Poli maratonih je kolesarilo več kot 50.000 kolesarjev, med katerimi so bili vsi - od najmlajših pa vse do veteranskih izkušenih poganjalcev pedalov. Tudi regijska zasedba kolesarjev je vsako leto pestrejša, saj so kilometre ptujskih cest prevozili kolesarji, ki so doma vse od slovenske obale, preko hribovja in gorovja, pa vse do ravnic na severu. Tudi hrvaški kolesarji in avstrijski so že našli pot do Moškanjcev in z zadovoljstvom ugotovili, da je Poli maraton pravo doživetje.
Panoramsko doživetje za povrh
Poleg kolesarjenja skozi čudovito naravo Ptujskega polja in Slovenskih goric ter zabavnega rekreacijskega druženja Poli maraton tudi letos ponuja pestro spremljevalno dogajanje. Najmlajši se bodo zabavali ob ogledu predstave Zajček Rudi na kolesu in zakaj ga čaka prav poseben šolski dan ter ustvarjali v več delavnicah, kjer se bodo med drugim preizkušali tudi na spretnostnem poligonu ter se učili o varni vožnji.
Zanimivosti 12. Poli maratona
*	Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji.
*	Najokusnejši maraton.
*	Na njem se zbere toliko kolesarjev, kot bi bila na kolesu tretjina mestne občine Ptuj.
*	Je rekreativnega značaja - pomembno je sodelovati, ne zmagati.
*	Cilj ste dosegli, če ste ga prevozili in s tem storili nekaj zase.
Komaj vas že čakamo. Pripravilismo doživetje za vse generacije.
torek • 20. maja 2014
Politika
Štajerski TEDNIK 7
Makole • Druga občinska seja
Komunala Slovenska Bistrica še ima rezerve
Osem svetnikov in svetnica občine Makole so minuli torek na drugi seji v tem letu podali soglasno pozitivno mnenje h kandidatki za ravnateljico OŠ Anice Černe-jeve Makole Silvestri Samastur. Občinski svet pa ni potrdil sicer nižjih cen storitev oskrbe s pitno vodo, soj menijo, da ima Komunala Slovenska Bistrica v oblikovanju cen še rezerve.
Foto: Mojca Vtič
Marjan Dovar, svetnik z največ vprašanji in pobudami, se ni strinjal s predlaganimi cenami za vodo: »Komunala bi se lahko prilagodila socialni situaciji! «
Dolgoletno ravnateljico OŠ Makole Jožico Kaučič bo v jeseni najverjetneje zamenjala Silvestra Samastur. Slednjo je med štirimi kandidati po predlogu komisije za mandatna vprašanja in volitve občinski svet prepoznal kot najprimernejšo kandidatko. Na njihovo odločitev je vplival konkreten program ter izkušnje pri dosedanjem delu.
Komunala Slovenska Bistrica je na podlagi Uredbe o metodologiji cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v februarju in marcu pripravila predlog nove cene storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.
Prvoten predlog je bila cena omrežnine 3,82 evra in vodarine 0,799 evra meseč-
no. Po pogajanjih z Občinsko upravo je komunala pristala na zmanjšanje omrežnine na 3,15 evra, torej pocenitev za 0,67 evra, vendar pa se svetniki s predlaganimi cenami niso strinjali. Marjan Dovar, ki se je
vzdržal glasovanja (dva sta bila proti, šest se jih je vzdržalo), je pojasnil, da ima Komunala Slovenska Bistrica še rezerve in bi se lahko prilagodila socialni situaciji ljudi. Njegova misel temelji na primerjavi
cen oskrbe s pitno vodo, ki jo je pripravila komunala. Izračunan znesek za porabo 12 m3 vode je v Makolah najvišji - med občinami, kjer ravno Komunala Slovenska Bistrica skrbi za oskrbo s pitno vodo -
in znaša 15,85 evra, med tem ko v Oplotnici 12,87 evra in v Slovenski Bistrici 13, 93 evra.
Občinski svet je nato soglasno sprejel spremembo pravilnika o dodelitvi proračunskih sredstev za namen sofinanciranja nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav v občini Makole. Pobuda svetnikov na zadnji seji je bila, da se omogoči sofinanciranja malih čistilnih naprav tudi na območjih, ki sicer so v aglomeracijah, kjer je predvidena izgradnja javne kanalizacije, vendar pa ta ni predvidena v bližnji prihodnosti.
Svetniki in svetnice so se seznanili še z odgovorom občinske uprave na vprašanje Dovarja o brezposelnosti v občini z nekaj več kot 2000 prebivalci. Od leta 2007 se
število registriranih brezposelnih v občini Makole giblje med 72 (najnižja vrednost v septembru 2008) in 140 (najvišja vrednost dosežena v mesecih januar 2010 in april 2012). Zadnja objavljena vrednost je 134 za mesec februar 2014, kar predstavlja 14,4 odstotka prebivalcev. Glede na starost je največ brezposelnih med mladimi (pod 29 let) ter starejšimi (nad 55 let). Vezano na število brezposelnih je bilo tudi število oseb zavarovanih preko Občine Makole lani najvišje, in sicer je bilo preko občine v povprečju zavarovanih 45 oseb. Marca letos pa je bilo v primerjavi z lanskim marcem prek občine zavarovanih 22 oseb več oziroma 62 občanov in občank.
Mojca Vtič
Sveta Trojica • S 27. redne seje
»
S ceno nismo konkurenčni
«
Svet občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah se je minuli četrtek sestal na 27. redni seji, ki je trajala debelih pet ur. Osrednja točka je bila prva obravnava Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje južnega dela naselja Sveta Trojica. Svetnike in svetnice je v oči zbodla cena skupnega komunalnega prispevka, ki naj bi po predlogu odloka v povprečju za objekt 180 m2 na parceli 805,93 m2 znašala 12.998 evrov. Celoten svetniški zbor se je namreč strinjal z znižanjem predlagane cene za 15 %.
Omenjeni akt je svetnikom in svetnicam predstavil nosilec projekta Blaž Malenšek iz podjetja Terragis, d. o. o. Odlok predvideva izgradnjo nove komunalne opreme na območju južnega dela naselja Svete Trojice, in sicer prometno infrastrukturo, javno razsvetljavo, vodovod, fekal-no in meteorno kanalizacijo. Gradilo se bo postopoma, predviden konec izgradnje komunalne opreme je konec leta 2018. Občinski zbor je bil zadovoljen, da se je stvar končno premaknila.
A v oči jih je zbodla predlagana cena komunalnega prispevka, ki bi z olajšavo za objekt 180 m2 na parceli
805,93 m2 investitorja stala 12.998 evrov. »Glede na cene v okolici, kolikor spremljam, nismo tako konkurenčni. Tako top lokacija pa to tudi ni,« je debato odprl svetnik Smiljan Fekonja. »To je vedno dilema,« je odgovoril župan Fras in dodal, da so cene primerjali z okolico glede na primerljivo komunalno opremo. »Lahko razpravljamo tudi o tem, da rečemo, da gre cena za 10 % gor ali dol,« je dejal Fras ter še pripomnil: »Res je, da pogleda na jezero ni. Je pa zelo blizu avtocesta.« V debato so se vključili skoraj vsi svetniki. »Že vnaprej vemo, da so parcele dražje in da smo glede cene komunalne opreme primerlji-
Danijel Tušek: »Vseeno mislim, da smo malo dragi proti Lenartu. Ker vsega drugega, kot v Lenartu, pa tudi ne nudimo. Zopet nismo tako konkurenčni Lenartu, da bi lahko z isto ceno nastopali,« je v debati o višini cene komunalnega prispevka za območje južnega dela naselja Svete Trojice dejal svetnik Danijel Tušek.
vi z Lenartom. A vseeno mislim, da smo malo dragi proti Lenartu. Ker vsega drugega, kot imajo v Lenartu, pa tudi ne nudimo. Zopet nismo tako konkurenčni Lenartu, da bi lahko z isto ceno nastopali,« je dejal svetnik Danijel Tušek in predlagal 15-odstotno znižanje predlagane cene. S tem se je strinjal tudi svetnik Aleksander Blažič: »Moramo znižati vsaj za 10 %, če ne več.« Župan Fras pa je odgovoril: »Ne bom nasprotoval niti enemu, niti drugemu. Ampak moramo gledati na proračun in zmožnosti kot take.« Nato je župan Fras dal na glasovanje 10-odstotno in 15-odstotno znižanje predlagane cene komunalnega prispevka in večina je potrdila 15-odstotno znižanje cene, kar pomeni, da bo cena komunalnega prispevka za objekt 180 m2 na parceli 805,93 m2 v južnem delu naselja Svete Trojice znašala približno 2.000 evrov manj oziroma 11.000 evrov.
Korak k razpadu ZD Lenart
Z nekoliko kislimi obrazi pa je svetniški zbor potrdil Sklep o soglasju k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma (ZD) Lenart, s katerim so dali soglasje k imenovanju (že dosedanjega direktorja)
Jožefa Krambergerja za direktorja ZD Lenart za (po novem) polovični delovni čas za mandatno dobo štirih let. Po besedah župana Frasa je bil dosedanji direktor edini prijavljeni
kandidat, ki je izpolnjeval vse razpisane pogoje. »Veliko bolje bi bilo, če bi imeli drugo izbiro, ampak je nimamo,« je priznal župan Fras in dodal: »Glede na situacijo, v kateri smo, ne bi bilo dobro, da bi ostali brez direktorja, če želimo, da bo ZD deloval. To bi pomenilo le še dodatni korak k razpadu delovanja ZD. In to je cilj zasebnikov - da ostanemo brez direktorja.«
Sicer pa so svetniki in svetnice na seji potrdili tudi Sklep o soglasju k prerazporeditvi sredstev za potrebe obnove in opreme prostorov zdravstvene ambulante na Trojiškem
trgu 26. Ocenjena vrednost celotne investicije je 20.000 evrov, kar je po besedah župana Frasa bistveno več od načrtovanega v proračunu za leto 2014, kjer so načrtovali le 500 evrov za stroške vzdrževanja.
Svetniški zbor pa je potrdil tudi Sklep o pristopu k uporabi blagovne znamke Genuss am Fluss / Užitek na reki in se tako priključili čezmejnemu projektu sosednje Avstrije. S tem je domačim ponudnikom omogočena vključitev v promocijo in trženje znotraj omenjene blagovne znamke tudi na avstrijski strani meje.
Monika Levanič
Ptuj • Novinarska konferenca poslanca Pukšiča
Država je že v stečaju
»Dejstvo je, da je Alenka Bratušek skupaj s finančnim ministrom Čuferjem državo že spravila v stečaj; s katastrofalnim zadolževanjem in dvigi davkov,« je na novinarski konferenci minuli teden poudaril poslanec Franc Pukšič.
»Kar bi morala delati, pa ni, je ustvarjanje dobrih pogojev za razvoj gospodarstva, obrti in kmetijstva!«
Pukšič je med drugim zelo kritično ocenil zavlačevanje Bratuškove z odstopno izjavo ter neodločnost oz. prav tako
zavlačevanje predsednika države Boruta Pahorja z razpisom volitev. Kot je povedal, pričakuje, da bo Pahor volitve razpisal najkasneje 12. julija, v nasprotnem primeru pa napoveduje državi popolni politični brodolom in propad.
Foto: Črtomir Goznik
Opozoril je še na enormne, milijardne dolgove države, ki jih bo treba poplačati, gospodarstvo pa je še vedno v razsulu.
»Elementarna naloga (nove) vlade mora biti konsolidacija javnih financ,« je še povedal Pukšič in pri tem spomnil na nujno sprejetje izvedbenega zakona po zlatem fiskalnem pravilu. Izrazil pa je tudi bojazen, da bo Slovenija v letu 2015 ostala brez stotin milijonov evrov evropskega razvojnega denarja zato, ker še vedno nima vsaj dveh (sicer zakonsko predpisanih) kohe-zijskih regij, v njihovem okviru pa več pokrajin, vezanih na mestne občine.
Ur
Foto: ML
8 S c / r A TEDNIK
Pozdravljeni v Kidričevem
torek • 20. maja 2014
Skrbijo tudi za drugačne in odrinjene
V Konjeniškem parku Starošince je že od leta 2005 sedež prve nevladne organizacije, katere glavni namen je izvajanje in pro-moviranje terapij ter aktivnosti s pomočjo konja; v okviru fundacije Nazaj na konja pa skrbijo tudi za drugačne in odrinjene.
Že od začetka delovanja konjeniškega parka, ki ga je izdatno podprl tudi tedanji predsednik republike dr. Janez Drnovšek, si prizadevajo, da lahko stik s konjem doživijo prav vsi, ki si to želijo; tudi malo drugačni in malce odrinjeni. Kot pojasnjuje direktor zavoda Nazaj na konja Aleksander Goljevšček, v Starošincah izvajajo različne programe, ki jih lahko obiskujejo otroci od tretjega leta naprej pa vse do starostnikov, ki jim omogočajo preživljanje prostega časa v prijetni družbi konj. V okviru svojega delovanja posvečajo posebno pozornost zdravju konj in dobremu počutju, kar lahko obiskovalci takoj zaznajo v radovednih očeh prelepih štirinožcev, ki radovedno poiščejo stik s človekom in si želijo sodelovanja.
Ekipa sodelavcev parka pa ne skrbi samo za lastne konje, ampak s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami šolajo tudi druge konje in tako njihovim lastnikom omogočajo karseda dolgo in prijetno druženje s svojim prijateljem. Medsebojno zaupanje med konjem in jahačem je namreč temeljni pogoj za varno in prijetno učenja jahanja ali kakršno koli drugo delo s konji, zaradi tega je s konjem najprej treba vzpostaviti ustrezen odnos. In sodelavci konjeniškega parka se zato tudi trudijo, da k vsakemu uporabniku oziroma jahaču pristopijo individualno, program dela pa prilagajajo njegovi starosti, predznanju, željam in tudi sposobnostim. Učenje jahanja in pravilnega ravnanja s konji je vseživljenjski proces, ki vklju-
Foto: M. Ozmec
Različne programe aktivnosti in terapij v Konjeniškem parku Starošince redno obiskuje že več kot 100 uporabnikov.
čuje raznolika teoretična in praktična znanja s področja konjeništva in ne obsega le pridobivanja tehnike jahanja.
In lahko se pohvalijo, da danes različne programe aktivnosti in terapij v Konjeniškem parku Starošince redno obiskuje že več kot 100 uporabnikov, ki svoje zadovoljstvo izkazujejo z nasmehom na obrazu in neomajno voljo po ponovnem obisku. Od leta 2007 predstavlja fundacija Nazaj na konja v slovenskem prostoru tudi izobraževalni center za strokovne kadre, ki se v okviru verificiranih izobraževalnih programov tam usposabljajo za različna področja terapij in aktivnosti s pomočjo konja. Tako se sedaj v izobraževalne programe vpisuje že peta generacija strokovnih delavcev, ki se bodo po letu in pol trajajočem usposabljanju in 400 pedagoških urah pridružili približno 60 že usposobljenim strokovnjakom iz javnih zavodov in drugih nevladnih organizacij iz vse Slovenije ter 14 usposobljenim strokovnjakom iz Srbije. Sodelovanje s sorodnimi organizacijami in posameznimi strokovnjaki iz Slovenije in tujine pa zagotavlja nenehno izmenjavo mnenj, znanj in izkušenj, ki pripomorejo k skupnemu cilju - izboljšanju kakovosti življenja vsem uporabnikom.
Ustanova fundacija Nazaj na konja raziskovalni del svoje dejavnosti sofinancira tudi z uspešnim kandidiranjem na različnih nacionalnih in evropskih razpisih. Tako so uspešno izvedli različne projekte, kot so Ureditev multisen-zornega tematskega didaktičnega parka, kot zunanji in konzorcijski partner so sodelovali tudi v projektih Nasilje je
Foto: M. Ozmec
Delovanje konjeniškega parka v Starošincah je podprl nekdanji predsednik republike dr. Janez Drnovšek, ki ga je leta 2005 tudi sam obiskal.
out - mi smo in ter Šola enakih možnosti. Prav kmalu, v soboto, 24. maja, pa bodo s HO-PE-TOUR festivalom predstavili rezultate projekta PEDOTUR, v okviru katerega so skupaj s hrvaškim partnerjem razvili in pripravili pedagoško doživljajske turistične programe za otroke, mladostnike, družine in osebe s posebnimi potrebami. Omenjenemu festivalu bodo poseben pečat s svojim dobrodelnim nastopom podali cirkov-ški tamburaši, ki vabijo na brezplačen koncert z obilo zabave, veseli pa vas bodo tudi sodelavci in štirinožni prebivalci konjeniškega parka v Starošincah.
M. Ozmec

O
O
V družini Pislak čebelari že tretja generacija
Po smrti znanega čebelarja Janka Pislaka, ki je bil eden večjih evropskih, zagotovo pa največji slovenski čebelar, sta družinsko podjetje v Apačah pri Kidričevem, s sedmimi zaposlenimi, uspešno prevzela hčerka Adela z možem Robertom Balijem.
Zagotovo gre za še eno zgodbo o uspehu, saj je kmalu po prerani smrti nadvse priljubljenega in znanega čebelarja Janka Pislaka usoda družinskega podjetja Čebelarstva Pislak nekaj časa visela v negotovosti. Uspešno družinsko podjetje je sicer nekaj časa vodila njegova žena Milena Pislak, zaradi prevelikih obremenitev pa sta ga nato prevzela hčerka Adela Pislak Bali in njen mož Robert Bali, ki sta v tem poslu že zadnje desetletje.
V čebelarstvu Pislak Bali je sedaj zaposlenih sedem oseb, ko bo čebelarska sezona na vrhuncu, pa bodo še dodatno zaposlili do 10 sezonskih delavcev. Še vedno sodijo med najve-
čje slovenske čebelarje, saj trenutno čebelarijo z 2500 gospodarskimi panji. V pomladnih dneh jih imajo največ na območju Haloz, Pohorja in Dravskega polja, več kot 700 panjev pa je na čebelji paši tudi na območju Prekmurja.
Mlada podjetnica Adela Pislak Bali je v družinskem podjetju zaposlena že dobrih osem let, čebelarski mojster Robert Bali, po poklicu doktor veterinarske medicine, je svojemu tastu pridno pomagal čebelariti že zadnjih 10 let, zato tudi on svoj poklic opravlja z dušo in srcem. Sicer pa ugotavlja, da so kljub mili zimi čebelje družine slabo prezimile: »Zaradi razmeroma toplega vremena so bile čebele aktiv-
Foto: M. Ozmec
Tradicija čebelarstva se nadaljuje tudi v tretji generaciji, za družinsko podjetje odslej skrbita hčerka Adela Pislak Bali z možem Robertom Balijem, ob strani pa jima stoji tudi vdova Milena Pislak.
ne tudi čez zimske mesece, vse do konca januarja, v začetku februarja pa je udaril mraz z žledom, tako da se je dobršen del čebelje zalege prehladil. Zaradi tega je precej čebel padlo in to je v precejšnji meri oslabilo čebelje družine. Zaradi aktivnosti skozi zimo so bile čebele do marca, ko bi morale na prvo pašo, že preveč izčrpane, tako da so padle še dodatne količine. Za nameček pa je letošnjo pomlad narava pohitela, saj je akacija zacvetela od 10 do 15 dni prej kot običajno, na kar čebele niso bile pripravljene. V našem čebelarstvu sicer večjih izgub na srečo ni bilo, saj smo bili na vse spremembe pripravljeni in smo čebele dohranjevali tudi v zimskih mesecih.«
Medeno proizvodnjo bogatijo z novimi izdelki
Ker je boj za obstanek vse ostrejši in ker želijo slediti svetovnim trendom, so se v Čebelarstvu Pislak Bali preusmerili v direktno proizvodnjo medu in jo obogatili še z nekaterimi novimi izdelki. Ob slovenskem trgu, kjer so njihovi izdelki zelo cenjeni, pa so se usmerili tudi v izvoz. Poleg odličnega medu, cvetličnega, akacijevega, kostanjevega, gozdnega in hojinega, pa pridelujejo tudi cvetni prah, medomix ter kakovosten matični mleček, ki ga še vedno zbirajo ročno, zato sodi med najkakovostnej-
i ^
■ 1 ffi
Foto: M. Ozmec
Priljubljen čebelar Janko Pislak je svoje medeno poslanstvo opravljal vedno nasmejan, z dušo in srcem.
še, kar so potrdile tudi analize Biotehniške fakultete v Ljubljani. V porastu je tudi njihov darilni program, še posebej njihova medena mlečna čokolada, sicer pa se ljudje vse bolj zavedajo koristnosti medu in medenih izdelkov pri ohranjanju zdravja in vitalnosti. Njihov paradni konj pa je še vedno vzreja čebeljih matic kranjske sivke, ki je zelo iskana po vsej Evropi in tudi po svetu. S pomočjo letalskih linij potujejo njihove čebelje matice v skoraj vse države EU in na Bližnji vzhod, prav te dni se pogajajo tudi za vstop na tržišče Južne Amerike. Ciljajo pa še dlje, tudi na Japonsko.
M. Ozmec
torek • 20. maja 2014
Pozdravljeni v Majšperku
ŠtajerskiTEBHlK 9
Turistično društvo skrbi za promocijo
Začetki delovanja turističnega društva Ptujska Gora segajo v leto 1968, ko so na trgu postavili majhen kiosk, v katerem so prostovoljno, predvsem ob vikendih, praznikih in romanjih, prodajali razglednice in znamke.
Na pobudo Turističnega društva Ptuj se je leta 1975 TD Ptujska Gora združilo v Občinsko turistično zvezo Ptuj ter postalo tudi član regionalne Mariborske turistične zveze in Turistične zveze Slovenije. Kot pojasnjuje predsednica društva Tanja Leskovar, so po krajši
prekinitvi med letoma 1982 in 1983 delo društva obnovili in pomladi. Posvetili so se predvsem organizacijam koncertov in kulturno-zabavnih prireditev ter skrbeli za lepši izgled kraja. V obdobju od leta 1985 do1993 je prišlo do ureditve trga in okolice ter vključevanja cerkve
v delo društva, prelomnico pa je pomenila prireditev ob 500-letnici turških vpadov, ki je leta 1993 potekala kar tri dni, pri organizaciji slavja pa so poleg TD Ptujska Gora enakovredno sodelovali še župnijski urad, KS Ptujska Gora in Občina Ptuj. Še intenzivneje so za-
čeli delovati leta 2004, ko so na trgu na Ptujski Gori odprli turistično-infor-mativno pisarno. V njej lahko turisti in romarji dobijo vse potrebne informacije o turistični in gostinski ponudbi v bližnji in širši okolici, na voljo je pestra izbira spominkov, ročno izdelanih izdelkov, razglednic in vodnikov. V prostorih društva je tudi galerija mednarodnega mojstra fotografije, domačina Stojana Kerblerja, pripravljajo pa tudi razne razstave.
Lani je bila obnovljena tudi Starotr-ška hiša na Ptujski Gori, ki jo je dobilo v upravljanje TD Ptujska Gora. V njej je urejen etnološki muzej starih predmetov in pohištva izpred sto let, prenovljena črna kuhinja z odprtim kuriščem ter krušno pečjo. Ob Starotrški hiši je urejen zeliščni vrt, ki so ga zasnovale in zasadile članice Društva žena Tisa s Ptujske Gore, nad vrtom pa je posajena še potomka stare trte z mariborskega Lenta, ki jo je prejela občina Majšperk. Sicer pa se udeležujejo raznih prireditev in sejmov v bližnji in širši okolici ter tako skrbijo za promocijo svojega kraja in celotne občine Majšperk. V sodelovanju z društvi prirejajo tradicionalno martinovanje na trgu na Ptujski Gori, v prednovoletnem času poskrbijo za postavitev novoletne smreke z OŠ in vrtcem Ptujska Gora, vsako leto pripravljajo sprejem za udeležence srečanja motoristov na trgu na Ptujski Gori, ki jih blagoslavljajo patri minoriti iz bazilike Marije zavetnice. Med odmevnejše prireditve sodi tudi Prangerjada, ki poteka vsako leto v drugem kraju, leta 2010 pa so bili njen gostitelj na Ptujski Gori.
-OM
V občini Majšperk pa so znani tudi po izredno bogatem kulturnem življenju, ki je z novim kulturno-poslovnim centrom dobilo še večje možnosti. Med aktivnejše in uspešne sodi Tamburaški orkester Majšperk, ki je najmlajši v širši okolici, v njem pa uspešno muzicirajo že od leta 2004. Kot pojasnjuje umetniški vodja in dirigent orkestra Drago Klein, so se vidnejši uspehi pokazali, ko so se začeli udeleževati tekmovanj:
»V letih 2006, 2007 in 2008 smo si prislužili na državnih tekmovanjih srebrna priznanja in to je za vse nas verodostojno potrdilo, da to, kar delamo, delamo dobro. Vrhunec naših dosežkov pa se je zgodil leta 2009 na državnem tekmovanju v Semiču, kjer smo prejeli zlato priznanje, ki nas je postavilo v sam vrh tamburašev Slovenije. Na regijskih srečanjih na to tematiko smo lansko leto prejeli zlato odličje, letos
pa na državnem srečanju v Bohinjski Bistrici srebrno odličje. Z našim orkestrom je sodeloval tudi znan pevec Ivo Mojzer, ki je včasih prepeval pri skupini Pepel in kri.«
Tamburaški orkester Majšperk izvaja klasično tamburaško glasbo, radi pa posegajo tudi po modernih glasbenih delih, po priredbah popularnih pop, komercialnih in dalmatinskih skladb, ki nastajajo izpod peresa dirigento-


Foto: M. Ozmec
Leta 2004 so na trgu pod baziliko na Ptujski Gori za romarje in turiste iz vsega sveta odprli turistično-informativno pisarno.
Tamburaški orkester Majšperk
Majšperk, ki se razprostira ob levem bregu Dravinje, je od Ptuja oddaljen le okoli 16 km, le dobre 3km pa od Ptujske Gore, ki je svetovno znana po veličastni gotski baziliki, saj jo obiskujejo številni romarji in turisti iz vsega sveta.
Foto: M. Ozmec
Tamburaški orkester Majšperk, pod umetniškim vodstvom Draga Kleina sodi med boljše, zagotovo pa najmlajše v državi.
vih rok. Koncerte pa popestrijo tudi s solisti na flavti, violini in trobenti ter z vokalnimi solisti, predvsem Petro Turk Rupreht, Sergeja Ruprehta in Ano Kar-neža, ki je začela prav pri njih. V občini Majšperk orkestru radi prisluhnejo in so nanj ponosni, saj igrajo na vseh občinskih prireditvah, koncertirajo pa tudi v Rogaški Slatini. V sodelovanju z akademsko folklorno skupino Študent iz Maribora so njihove tamburice za-zvenele že tudi v SNG Maribor in na tradicionalnem festivalu Lent. Tudi letos bodo koncertirali v Mariboru, ki je bil razglašen za evropsko prestolnico kulture, z veseljem pa zaigrajo tudi v dobrodelne namene, radi osrečujejo upokojence v domovih za ostarele, vse pogosteje pa jih vabijo tudi na poroke ali druga osebna slavja.
Sadovi njihovega glasbenega opusa so že na voljo na njihovi prvi zgoščenki, na katero so izjemno ponosni. Županja občine Majšperk Darinka Fakin delo tamburaškega orkestra izjemno ceni in je nanj ponosna, saj skupaj z ostalimi društvi v občini Majšperk gradijo bogat mozaik kulture. Tamburaši pa so skupaj s svojim dirigentom ponosni, da so navezali stike s tamburaškim orkestrom iz Banjaluke. Dirigenta Drago Klein in Zdravko Čosič sta že pred leti navezala tako dobre stike, da so bili leta 2012 gostje v Banjaluki na srečanju v Ban-skih dvorih. Njihovo gostoljubje so vrnili z gostovanjem v lanskem letu in tako še naprej negujejo in krepijo skupno ljubezen do tamburaške glasbe.
-OM
10 TEDNIK
Kultura
torek • 20. maja 2014
Ptuj • Koncert moškega komornega zbora obogatili Korošci
V gosteh mešani zbor Carinthia Cantat
Komorni moški zbor iz Ptuja je na svojem letnem koncertu, minuli četrtek, 15. maja, v slavnostni dvorani ptujskega Narodnega doma tokrat gostil mešani komorni zbor Carinthia Cantat iz Slovenj Gradca.
Komorni moški zbor Ptuj deluje neprekinjeno že več kot 60 let. Zbor, ki je od svojega začetka nenehno vpet v kulturno dogajanje v širšem ptujskem območju, je prvih 10 let vodil prof. Jože Gre-gorc; za njim je zbor prevzel prof. Branko Rajšter, leta 1979 je vodenje zbora prevzel glasbeni pedagog Franc Lačen in ga uspešno vodil celih 26 let. Leta 2005 je dirigentsko palico predal Ernestu Kokotu, od leta 2012 pa vodi komorni moški pevski zbor mag. Nina Lorber.
Kot gostje so se številnemu ptujskemu občinstvu predstavili pevke in pevci mešanega komornega zbora Carinthia Cantat, v prevodu Koroška poje, ki je bil ustanovljen leta 1996 na pobudo zborovodje Toneta Gašperja. Sprva je štel le 10 članov, kmalu pa se jim je pridružilo še več pevk in pevcev. Javnosti so se prvič predstavili leta 1997 na reviji pevskih zborov v domačem Slovenj Gradcu in se takoj uvrstili na medobčinsko revijo. Odziv občinstva je bil zelo dober, spodbudne pa so bile tudi
Foto: M. Ozmec
Pevke in pevci Komornega moškega zbora Ptuj in mešanega komornega zbora Carinthia Cantat iz Slovenj Gradca so skupaj zapeli pod vodstvom Toneta Gašperja.
strokovne ocene. Pri delu zbora sta kot mentorja sodelovala tudi Danica Žvar in Tomaž Tozon. Carinthia Cantat je bil prvi slovenjgraški zbor, ki se
mu je uspelo uvrstiti na Našo pesem. Danes v njem prepeva 25 pevk in pevcev pod umetniškim vodstvom Toneta Gašperja, ki od leta 1999 delu-
jejo kot samostojno kulturno društvo.
Po treh uvodnih pesmih moškega komornega zbora, Kyrie Piotra Janczaka, Die
Nacht Franca Schuberta in Rum, Dum Dum Dragana Su-plevskega, so se Koroški pevci predstavili s programom šestih pesmi; s pevskimi in glas-
benimi solisti za zapeli Pomladno Andreja Missona, Še ena Antona Schwaba, Koroško ljudsko Tam čier teče bistra Zila, Alojzija Sachsa Lastovki v slovo, Frederica Chopina, z besedilom in priredbo Grega Gilipina Decembers keep in Time to say Goodbaye avtorjev Sartorija, Quarantottoa, Petersona in Huffa. Po drugem delu, v katerem so ptujski komorniki s svojimi solisti zapeli še šest svojih, Rumeno rž Rista Savina, La Montanaro Piera Gallija, Dekle moje, pri-nesi mi vode Emila Adamiča, afriško tradicionalno pesem Thulalila Lele, Rada Simoniti-ja Ljubavne pesmi iz Rezije in južnoafriško tradicionalno pesem Tshotsholoza. Zadnjo pesem, Okoli hišice, so posvetili svojemu, nedavno preminulemu dolgoletnemu dirigentu Francu Lačnu, zato so se jim na odru pridružili tudi nekdanji pevci komornega zbora. Preden so se poslovili, pa so pevke in pevci obeh zborov skupaj zapeli še dve slovenski ljudski. Prijeten koncertni večer je povezovala Nataša Petrovič.
M. Ozmec
Velika Nedelja • Bogata kulturna dediščina
»
Prepovedane freske«
V župnišču Velike Nedelje, ki je v lasti križniškega reda, naj bi ta oziroma prihodnji mesec po besedah priorja slovenskega križniškega reda Janka Štamparja začeli resta-vrirati 17 fresk, ki so jih odkrili tri leta nazaj. Po oceni velikonedeljskega župnika Štamparja gre za izjemne freske, saj naj bi bile nekatere izmed njih unikatne.
Freske naj bi po besedah priorja slovenskega križniškega reda Štamparja nastale pred približno 300 oziroma 350 leti. Dolga leta jih niso odkrili, saj naj bi bile pred približno 200 leti namerno uničene, in sicer s cementno oblogo. Pred tremi leti pa je restavra-tor odkril 17 veličastnih fresk.
Na stropu knjižnice sredi stropa kraljuje večja freska, ki prikazuje, kako Bog Mojzesu preda dve kamniti plošči, na katerih so vklesane božje zapovedi. Okrog opisane freske je po celotnem stropu razvrščenih deset manjših fresk, ki prikazujejo deset božjih zapovedi. »Na tak način narisanih
deset zapovedi ni nikjer na svetu. Kot na primer vojska, ki prikazuje zapoved: Ne kra-di! To je strogo starozaveznih deset zapovedi, ne poznejših krščanskih, ki so narisane po cerkvah,« je pojasnil velikone-deljski župnik Štampar.
Tudi na stropu dnevne sobe so odkrili večjo fresko, kaj toč-
no prikazuje, ni znano. V sosednji sobi pa je bilo odkritih še pet fresk z motivi čarovništva in darovanja človeških žrtev. Tudi teh po besedah župnika Štamparja ni nikjer drugje mogoče najti. »Vrednost fresk je neprecenljiva. To bo namreč privedlo tudi do pogleda in načina razmišljanja, ki je vladal pred približno 300 leti,« je dejal prior slovenskega križni-škega reda Štampar.
Po besedah župnika Štam-parja naj bi ta oziroma prihodnji mesec začeli restavrirati freske. Vrednost investicije, ki jo bo v celoti financiral kri-žniški red, znaša okrog 57.000 evrov. Končali pa naj bi jo še letos.
Sicer pa so motivi nekaterih fresk, točno leto nastanka in kdo je slednje dal narediti za zdaj neznanka. Prior slovenskega križniškega reda Štam-
par predvideva, da bi freske lahko naredili ali protestantski ali židovski privrženci, saj so naslikani le motivi iz Stare zaveze Svetega pisma. Z razkrivanjem te uganke naj bi se ukvarjali tudi v Mariboru, kjer jo bodo skušali razrešiti s pomočjo kronike. Po resta-vriranju fresk župnik Štampar načrtuje še izdajo knjižice, ki bo najverjetneje nosila naslov Prepovedane freske.
Monika Levanič
Prlekija • Spomin na rojake pri Sv. Juriju ob Ščavnici
Obletnice v Kocbekovem letu
Letošnje leto je na predlog članov Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici namenjeno pisatelju, pesniku in politiku Edvardu Kocbeku, ki je bil leta 1904 rojen pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Njemu v čast bodo v tej prleški občini pripravili nekaj pomembnih prireditev in se ob tem spomnili še na druge rojake. Osrednja slovesnost, z akademijo bo na dan Kocbekovega rojstva, 27. septembra.
Takole izgleda freska na stropu knjižnice, ki prikazuje, kako Bog Mojzesu preda dve kamniti plošči z božjimi zapovedmi. Okrog te freske pa je deset manjših fresk z motivi desetih zapovedi.
»Nič ne bi bilo narobe, če bi Kocbekovo leto razglasila naša država,« je na predstavitvi Kocbekovega leta dejal župan Svetega Jurija ob Ščav-nici Anton Slana. Povedal je še, da bo na septembrski slavnostni akademiji spregovoril Kocbekov zagovornik in odličen poznavalec njegovih del Boris Pahor. Dijaki četrtih letnikov Gimnazije Franca Miklošič Ljutomer pa bodo letos septembra v okviru projektnih dni pri Svetem Juriju ob Ščavnici podrobneje spoznali Kocbeka in obeležili tudi 80. obletnico izida njegove pe-
sniške zbirke Zemlja. Oktobra bodo ljutomerski gimnazijci obiskali Varaždin, kjer je Kocbek nekoč poučeval ter skupaj z varaždinskimi kolegi pripravili literarni večer Kocbekove poezije. Sicer pa je kar nekaj dogodkov iz preteklosti, ki jih velja letos še obeležiti. V tem letu mineva 200. obletnica rojstva pesnika in narodnega delavca Jakoba Košarja iz Slaptincev, 130. obletnica rojstva slikarja Franca Košar-ja iz Slaptincev, 80. obletnica rojstva zgodovinarja Viktorja Vrbnjaka iz Seliščev, pred 150 leti pa se je rodil avtor prvega
slovenskega filma Karol Grossman iz Drakovcev. Delo in življenje pomembnih rojakov bodo na posebni prireditvi 20. junija predstavili Franc Čuš, predsednik Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici, Anton Ratiznoj-nik iz ljutomerskega muzeja, slikar Lojze Veberič in direktor Pokrajinskega arhiva Maribor Ivan Fras. Posnet in pre-mierno prikazan bo tudi film o delu znanih ljudi od Svetega Jurija ob Ščavnici - Tukaj smo doma.
NŠ
Foto: ML
Rokomet
Z zmago prvenstvo zaključili le Nedeljani
Stran 12
Nogomet
Odličen prvi polčas dovolj za zmago
Stran 13
Tenis
Blaž Rola prvič na Roland Garrosu
Stran 13
Nogomet
Derbi superlige pripadel Vidennčanonn
Stran 14
Plavanje
Kljub hladnemu vremenu dobri rezultati Stran 15
Atletika
Na Ptuju blestela Pavlovič in Bedračeva Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiiuiajts naí na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, S5. krog
Poraz na zadnji domači tekmi
Zavrč - Luka Koper 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Štromajer 40., 1:1 Sambolec 60., 1:2 Štromajer 70.
ZAVRČ: Fink, S. Čeh (od 46. Fu-ček), Sambolec, Roškar, Dugolin, Šafaric, Težak, Golubar (od 53. Brlečic), Kelenc, Kurbus, Smre-kar. Trener: Željko Orehovec.
LUKA KOPER: Simčič, Blažič, Pučko, Hadžic, Gregorič, Žibert, Posavac (od 67. Črnigoj), Lotrič (od 90. Smrtnik), Ivetic, Štulac, Štromajer (od 90. Nukic). Trener: Rodolfo Vanoli.
Zadnje srečanje Zavrča v premierni sezoni pred domačim občinstvom je minilo v oblačnem in hladnem vremenu. Igrišče je bilo zaradi zadnjih obilnih padavin zelo težko za igro - na delih zelenice je stala voda, ki je onemogočala vrhunski nogomet. Tekmeca, ki letos igrata v dobri formi, sta bila kljub temu porok, da bodo gledalci - zbralo se jih je okrog 600 - spremljali zanimivo predstavo. Domači navijači so upali na zmago Za-vrča, a se to ni zgodilo, saj so bili gostje boljši z 1:2.
Domača ekipa je nastopila brez kaznovanih Kresinger-ja, Matjašiča in Kokola, tudi rumeno-modri niso bili popolni. Tekma je že na začetku nakazala, da se bo igralo »na nož«, prvo lepšo priložnost pa so si iz prostega strela v 14. minuti priigrali Koprčani, toda Ščulac je za las zgrešil iz kakšnih 19 metrov. Nekaj minut kasneje sta na drugi strani poskušala Smrekar in Kurbus, toda Simčič se ni pustil zmesti. Igrišče je postajalo vse težje, v takšnih razmerah pa so se očitno bolje znašli gostje, ki so začeli prevzemati pobudo. Kljub temu je bilo v 22. minuti nevarno pred vrati Kopra, a so po samostojnem prodoru Golubarja gostujoči branilci žogo pravočasno odbili. Najlepšo priložnost Zavrča v prvem delu smo videli v 36. minuti: po kombinaciji Kelenca in Go-lubarja je poskušal Smrekar, ki pa je iz ugodnega položaja za las zgrešil. V 40. minuti so Haložani izgubili žogo na sredini igrišča, Žibert je idealno zaposlil Štromajerja, ki mu iz bližine ni bilo težko premagati Finka - 0:1.
1. MARIBOR	SS	24	4	T	TB:Sl	TB
2. KOPER	SS	2O	B	9	49:SS	BB
3. RUDAR VELENJE	SS	lB	9	B	S4:SO	BS
4. GORICA	SS	lS	lO	lO	SB:S2	SS
5. ZAVRČ	SS	lB	S	l4	SB:BO	SS
6. DOMŽALE	SS	lO	l4	ll	4T:SB	44
7. OLIMPIJA	SS	ll	B	lB	SS:S4	S9
8. CELJE	SS	lO	T	lB	SO:SB	ST
9. KRKA	SS	T	T	2l	2B:B4	2B
10. TRIGLAV	SS	B	B	2l	S4:Tl	2B
Foto: Jure Banfi, SNPortal.si
Od odličnih domačih navijačev se Zavrčanom ni uspelo posloviti z zmago, kljub temu pa so lahko zadovoljni s premierno sezono v 1. ligi.
Beli so v drugi del krenili zelo odločno in kmalu zapre-tili preko Dugolina. Kapeta-na Sandija Čeha je zamenjal Fuček, ki je poživil igro Za-vrča. Štajerci so prevladovali, zasluženo izenačenje pa smo videli v 60. minuti, ko je zadel Sambolec. Kelenc je s predložkom zaposlil robustnega branilca, na katerega
so Koprčani povsem pozabili, ta pa je z glavo neoviran zadel za veselje na tribunah - 1:1. Le-to pa ni trajalo prav dolgo, saj je po podaji Ščulca z glavo v 70. minuti še drugič zadel Štromajer - 1:2. Gol je padel po predložku iz prostega strela, ko je prekršek videl le sodnik Jug, obenem pa je Dugolin še porumenel.
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 35. KROGA:
Zavrč - Luka Koper 1:2 (0:1); strelca: Sambolec 59.; Štromajer 39., 69.;
Gorica - Maribor 1:2 (0:0); strelci: Lapadula 50.; Živko 83., Stoja-novic 86.;
Rudar - Krka 4:2 (1:2); strelci: Rotman 3., 79., Eterovic 69., 90.; Obele 39., Kastravec 41.;
Domžale - Olimpija 1:2 (0:0); strelci: Šišic 60.; Omladič 71., Vukče-vic 90.; rdeči karton: Šišic 81./Domžale;
Triglav - Celje 0:1 (0:1); strelec: Verbič 41.; rdeči karton: Žitko 89./ Celje.
Najboljši strelci: 19 zadetkov: Mate Eterovic (Rudar); 17 zadetkov:
Massimo Coda (Gorica); 16 zadetkov: Nusmir Fajic (Maribor); 14 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor); 13 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 11 zadetkov: Joshua Parker (Domžale), Gianluca Lapadula (Gorica); 10 zadetkov: Goran Galešic (Luka Koper), Benjamin Verbič (Celje); 9 zadetkov: Matija Smrekar (Zavrč), Nik Omladič (Olimpija); 8 zadetkov: Gianvito Misuraca (Gorica), Slobodan Vuk, Saša Aleksander Živec (oba Domžale), ...
Rodolfo Vanoli, trener Luke Koper: »Zelo sem zadovoljne s tem, kako so moji fantje danes odigrali tekmo. Prvič je v 1. ligi nastopil Posavac: pomembno je, da vključujemo mlade igralce, jih skušamo dvigniti na neki nivo, ko pa se tekme dobivajo, pa dobivajo zmagovalno mentaliteto. Igrali smo brez petih standardnih nogometašev, zato bom svojim fantom zaploskal, saj si to zaslužijo. Užitek je igrati v Zavrču, saj je Zavrč ekipa, ki želi igrati nogomet in ne nabija žoge, zato jim ob tem čestitam in želim srečno v prihodnje.«
Željko Orehovec, trener Zavrča: »Čestitam Kopru, ki je zasluženo slavil, saj je zadel dvakrat, mi pa le enkrat. Skozi igro smo skušali razbiti čvrsto obrambo Kopra, ki igra moderen nogomet s sedmimi, osmimi ali devetimi branilci, ki nato bliskovito švignejo v protinapad. Vodilni gol Kopra nas je malo 'presekal', nato pa smo po našem zadetku iskali gol za zmago. Vršili smo pritisk, toda nismo imeli kakovostne 'pas igre', poleg tega pa dva ali trije igralci niso bili na nivoju prejšnjih tekem. Škoda, da nismo slavili, saj je Gorica klonila in bi lahko zasedli 4. mesto. Fantom vseeno čestitam za prikazano igro.«
Jaka Štromajer, igralec Luke Koper: »Danes smo zasluženo slavili, čeprav je bila tekma odigrana na težkem terenu, obenem pa je tudi Zavrč zahteven tekmec. Povzročil nam je precej preglavic, mi pa smo s taktično dobro postavitvijo v napadu dvakrat zadeli. Naš cilj je končno 2. mesto in mislim, da ga bomo osvojili.«
Marko Roškar, igralec Zavrča: »Menim da smo danes nesrečno izgubili, saj smo ves čas napadali, Koper pa se je ubranil. Gostje so taktično zelo zrela ekipa, vidi se, da upoštevajo vsa navodila svojega trenerja in to jim je tudi prineslo zmago. Pogoji so bili za obe ekipi enaki, upam pa, da bomo drugič imeli več sreče. V Ljubljani v zadnjem krogu želimo slaviti in skleniti zelo uspešno sezono.«
Pred samim srečanjem so bili v domačem taboru zadovoljni z delegiranjem Juga, ki je na vseh dosedanjih letošnjih tekmah Zavrča svojo nalogo opravil korektno, tokrat pa na težkem igrišču pravega občutka za igro ni našel. Zatem so rumeno-modri pametno nadzirali potek srečanja, Za-vrčani pa so si do konca tekme kljub močni želji ustvarili le še eno izjemno priložnost. Iz bližine je v 90. minuti ne-
mogoče zapravil Brlečic. V naslednjem napadu so sijajno priložnost zapravili še Koprčani, saj je po lepi podaji Lo-triča z diagonalnim strelom zgrešil Nukic. Tako je ostalo pri zasluženi zmagi gostov, ki so v slogu priimka svojega trenerja Vanolija slavili po italijansko. V obrambi so nevtralizirali nalete domačinov, v napadu pa so kaznovali napake obrambe Zavrča.
Tadej Podvršek
Nogomet • 1. SNL
Pokalna uvertura Mariborčanom
Najzanimivejši obračun kroga je bil odigran v Novi Gorici, kjer sta Gorica in Maribor igrala uverturo v sredin obračun finala Pokala Slovenije. Čeprav so eni in drugi odpočili nekatere igralce (več mladih je v igro poslal Ante Šimundža), so slavili gostje, za katere sta preobrat zrežirala mladca: Žiga Živko in Petar Stojanovič. Lahko Goričani v sredo pokažejo boljšo predstavo in presenetijo Mariborčane? Težko, čeprav pokalni obračuni s sabo vedno prinašajo več negotovosti in lahko o zmagovalcu odloči »dnevni navdih« kakšnega od posameznikov.
V	boju za končno drugo mesto si Koper in Rudar nista privoščila spodrsljaja, čeprav so imeli težje delo Primorci. Ti so na težkem gostovanju v Zavrču preko Jake Štromajerja izkoristili svoje priložnosti in odnesli celoten izkupiček. Zavrčani tako niso izkoristili spodrsljaja Goričanov, saj bi se lahko z zmago povzpeli na 4. mesto.
V	težavah so bili tudi Velenjčani, ki so proti Novomeščanom ob polčasu zaostali 1:2. V drugem delu sta Mate Eterovič in Rajko Rotman stvari vendarle postavila na svoje mesto in svoji ekipi prinesla prvo zmago v sezoni proti Krki. V derbiju začelja Triglav proti Celju ni unovčil prednosti domačega igrišča in je pred zadnjim krogom ostal na zadnjem mestu. Ker se bosta v zadnjem krogu Krka in Triglav merila med sabo, bo o zanesljivem obstanku odločal neposredni obračun.
Za konec se je dobremu izkupičku gostujočih moštev presenetljivo pridružila Olimpija, ki je slavila pri sosedih v Domžalah. Ta zmaga celotni Olimpijini sezoni vseeno ne bo dala pozitivnega predznaka, spodrsljajev in napačnih odločitev je bilo pač bistveno preveč ...
JM
12 Štajerski
Šport
torek • 20. maja 2014
Rokomet • 1. A SRL (m), Liga za obstanek, 9. krog
Odločila serija 4:0 pred koncem tekme
Sviš Ivančna Gorica - Jeruzalem Ormož 30:28 (14:13)
SVIŠ IVANČNA GORICA: Marja-novič, Tekavec, Zidar, Potokar, Za-vodnik 9, Muhovec 1, S. Stopar 5, Pekolj 3, Bučar, Kalabic, Strmole, Slapničar, Sašek 3, G. Stopar 2, Sendelbah 1, Tomšič 9.
Jan Gregore (Jeruzalem Ormož)
JERUZALEM ORMOŽ: Poznič 2, Putarek, Bogadi 3, Kocbek 4, Radujkovic 2, Čudič 7, Gregorc 4, Belec, Cvetko, Šišmanovic, Mesaric 3, Rajšp 2, Peček 1, Kirič.
SEDEMMETROVKE: Sviš Ivančna Gorica 7 (6), Jeruzalem Ormož 4 (4). IZKLJUČITVE: Sviš Ivančna Gorica 0, Jeruzalem Ormož 0.
Rokometaši Sviša so prišli do pete zmage v končnici, s čimer so vsaj začasno prišli do štirih točk prednosti pred za-
dnjim Krškim. Zadnjo tekmo državnega prvenstva bosta obe moštvi igrali v soboto, 24. maja; Sviš bo gostoval v Krškem, Jeruzalem pa bo gostil Krko.
Tekmo so bolje začeli gostujoči rokometaši, ki so vodili do 5:6, nato pa so do vodstva prišli domači. Prednosti do polčasa niso več zapravili, vendar si več kot gola zaloge niso priigrali. Takoj po začetku drugega polčasa so povedli s 15:13,
nato pa gol ali dva prednosti zadržali do 17:17. Ormožanom je uspel preobrat, prišli so do vodstva, ko so igralci iz Ivanč-ne Gorice izenačili na 26:26, pa so dosegli štiri zaporedne gole in odločili zmagovalca.
Prva strelca tekme sta bila Denis Zavodnik in Miha Tomšič, oba sta dosegla devet golov, na drugi strani je bil najbolj razpoložen Bojan Čudič s sedmimi.
sta
1. A SRL (m),			
od 1. do 6. mesta			
REZULTATI 9. KROGA: Celje Pi-			
vovarna Laško - Maribor Branik			
45:31 (20:14), Sevnica		- Gorenje	
Velenje 24:33 (12:19), Ribnica			
Riko hiše - Trimo Trebnje 27:27			
(14:13).			
1. CELJE PIVO. LAŠKO 9 9	0	0	56 (38)
2. GORENJE VELENJE 9 6	1	2	56 (43)
3. MARIBOR BRANIK 9 4	3	2	46 (35)
4. RIBNICA RIKO HIŠE 9 1	2	6	33 (29)
5. TRIMO TREBNJE 9 2	2	5	30 (24)
6. SEVNICA 9 0	0	9	19 (17)
Od 7. do 12. mesta			
REZULTATI 9. KROGA:			Sviš
Ivančna Gorica - Jeruzalem Or-			
mož 30:28 (14:13),		Istrabenz	
Plini Izola - Krško 24:25 (14:12),			
Krka - Slovan 37:25 (20:11).			
1. JERUZALEM ORMOŽ 9 5	0	4	26 (16)
2. ISTRABENZ P. IZOLA 9 6	1	2	26 (13)
3. SLOVAN 9 4	0	5	23 (15)
4. KRKA 9 3	0	6	22 (16)
5. SVIŠ IVANČNA G. 9 5	1	3	19 (8)
6. KRŠKO 9 3	0	6	17 (10)
Foto: Črtomir Goznik
Planinski kotiček
23. pohod po Haloški planinski poti (Naraplje-Dežno nad Podlehnikom)
31. maj 2014
Planinsko društvo Ptuj vabi ljubitelje narave in poho-dništva v soboto, 31. maja 2014, na 23. pohod po Haloški planinski poti. Start bo pred poslopjem osnovne šole v Narapljah med 9.00 in 11.00. Pohodnike bodo izpred železniške postaje Ptuj vozili posebni avtobusi ob 8.30, 9.00 in 9.30.
Pohod bo potekal po markirani Haloški planinski poti med vinogradi, kjer pridelujejo vrhunska haloška vina, in po grebenih s čudovitim razgledom. Pohod bo trajal približno 3,5 ure s postanki na vmesnih kontrolah, kjer bo poskrbljeno za pestro gostinsko ponudbo. Start pohoda je pred poslopjem stare osnovne šole v Naraplju, cilj pa pri kmečkem hramu Jakoba Svenška v Dežnem pri Pod-lehniku. Vmesne kontrole so pri znanem slikarju Jurteli (KT1), pri Rodoškovih na Janškem Vrhu (KT2), pri kmetiji v dolini Dolene (KT3) in pri kmečkem hramu Svenšek v Dežnem (KT4).
Na cilju, pri kmečkem hramu Svenšek, bo ob 13.30 slovesen zaključek pohoda s kratkim kulturnim programom, podelitvijo bronastih, srebrnih in zlatih značk ter diplom za 10-krat prehojeno pot. Po kulturnem programu sledi planinsko rajanje. Na cilju bo poskrbljeno za hrano in pijačo.
Avtobusni prevoz bo organiziran iz Zgornje Pristave (približno 30 min od kmečkega hrama) na Ptuj ob 15.30 in 18.00. Startnina znaša 10 € (prevoz, čaj, topla malica) ali 7 € (čaj, topla malica).
Pohod bo organiziran ob vsakem vremenu. Organizatorji pohoda si pridržujejo pravico, da v primeru izredno slabega vremena spremenimo urnik odhodov avtobusov, ki bodo peljali pohodnike na Ptuj.
Za podrobnejše informacije in najave večjih skupin pokličite na telefon: 02 777 15 11 (PD Ptuj) v torek med 14.00 in 16.00 ter v petek med 17.00 in 19.00 ali pa si oglejte spletno stran PD Ptuj.
Rokomet • 1. B SRL (m), 22. krog
Z zmago prvenstvo končali le Nedeljani
Foto: Črtomir Goznik
Kristijan Štefičar (Velika Nedelja Carrera Optyl)
Velika Nedelja Carrera Optyl - Mokerc Ig 27:26 (13:13)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 5, Kaučič 1, Bom-bek 1, Hanželič 1, Bezjak, Vesel-ko 2, Prapotnik, Štefičar 12, Pre-ac, Špindler 2, Dogša, Lorenčič, Cimerman 3, Šerod. Trener: Bojan Munda
Čeprav je bilo že pred zadnjo tekmo sezone jasno, da se Velikonedeljčani selijo v 2. DRL, to ni vplivalo na obisk domačih navijačev, ki so znova dodobra napolnili dvorano.
Tekma je bila izenačena do 17. minute, nato so si gostje uspeli priigrati dva zadetka prednosti (8:10). To domačih ni zmedlo, saj so se vrnili z delnim izidom 5:0 in povedli. A to ni bilo dovolj za vodstvo
1. B SRL (m)
REZULTATI 22. KROGA: Dol
Tki Hrastnik - Drava Ptuj 33:26, Radeče Mik Celje -Loka 2012 27:30, Slovenj Gradec 2011 -Grosuplje 36:32, Herz Šmartno - Dobova 34:31, Velika Nedelja Carrera Optyl - Mokerc Ig 27:26, Damahaus Cerklje - Moškanjci Gorišnica 34:22.
1. SLOV. GRADEC 22	17	3	2	37
2. LOKA 2012 22	18	0	4	36
3. DOBOVA 22	16	0	6	32
4. DOL TKI HRASTNIK 22	13	2	7	28
5. HERZ ŠMARTNO 22	12	3	7	27
6. DAMAHAUS CERKLJE 22 11		3	8	25
7. DRAVA PTUJ 22	10	2	10	22
8. RADEČE - MIK 22	8	1	13	17
9. MOŠKANJCI - GOR. 22	8	1	13	17
10. MOKERC - IG 22	5	1	16	11
11. GROSUPLJE 22	3	2	17	8
12. V. NEDELJA C. O. 22	2	0	20	4
po prvem polčasu, saj so gostje uspeli poravnati rezultat na 13:13.
Tudi na začetku drugega dela tekme je bil rezultat zelo tesen, vendar so v nadaljevanju domači ponovno uspeli povesti 22:17 in pri gledalcih zbuditi upanje na končno zmago. Vodstvo petih zadetkov so uspešno branili do rezultata 25:20. Vodstvo bi lahko bilo tudi višje, vendar je bilo storjenih veliko napak, kar so gostje izkoriščali in počasi nižali zaostanek. V domačo ekipo se je naselila negotovost, saj so zapravljali tudi čiste protinapade. Zelo napeto je bilo v zadnjih sekundah tekme, saj so domači zapravili napad, gostje pa so si sedem
sekund pred koncem tekme priigrali sedemmetrovko za izenačenje. Vendar je njihovo veselje preprečil odličen vratar Maks Dogša in za popoln večer in končno zmago obranil še sedemmetrovko najiz-kušenejšemu gostujočemu igralcu Mihu Bolhi.
Domači igralci so ponovno delovali kot ekipa, iz katere je treba izpostaviti vratarja Maksa Dogša, ki je ubranil veliko strelov gostov, od tega tudi dve sedemmetrovki, ter izjemnega strelca Kristijana Štefi-čarja, ki je bil z 12 zadetki prvi strelec tekme. Tik za petami mu je sledil gostujoči igralec Primož Šuštaršič, ki je zadel enajstkrat. Poleg pohval akterjem na igrišču nikakor ne
moremo mimo pohvale Murvam, saj so ponovno pokazali, da so z igralci v dobrem in slabem. Čeprav je imelo veselje po zmagi kiselkast priokus, so domači navijači iskreno zaploskali svojim fantom in nakazali podporo tudi v prihodnji sezoni.
UR
Dol TKI Hrastnik -Drava Ptuj 33:26 (17:15)
DRAVA PTUJ: Lukežič 1, Jan-žekovič 5, Toš 2, Maroh, Požar 1, Fridrih 2, Sabo 2, Pukšič 2, Jere-nec 6, Lesjak 5, Šalamun, Grm, Gerčar. Trener: Uroš Šerbec.
Rokometaši Drave so ves teden pred zadnjo letošnjo tekmo proti Dolu TKI Hrastniku imeli težave: nekateri igralci so vadili manj zaradi poškodb, drugi zaradi šolskih obveznosti. To se je v soboto pokazalo na tekmi ...
Ptujčani so tekmo v športni dvorani Dolanka pričeli zelo slabo, saj so domačinom dovolili, da so povedli s 5:0. V sredini prvega polčasa so se ptujski rokometaši prebudili in so strnili vrste ter se domačinom vztrajno približevali. V tem delu so bolje zaigrali v obrambi, ki pa gledano skozi celotno tekmo ni bila na tistem njihovem zares pravem nivoju. Obenem so popravili realizacijo, saj so pred tem zgrešili preveč metov iz razdalje. Kljub temu so ob polčasu zaostajali le za dva zadetka in to je napovedovalo zanimivo nadaljevanje. A v njem se je ponovila zgodba iz prvega polčasa, ko se je Dol z dobro igro ponovno odlepil na varno prednost štirih, petih zadetkov, ki jo je tudi držal dobršni del nadaljevanja. Domačini so imeli razpoloženih kar nekaj igralcev, med katerimi je po pričakovanjih izstopal prvi strelec 1. B lige Klepej, ki je dal devet zadetkov. V dresu Drave je bil z doseženimi šestimi zadetki najučinkovitejši mladi Jerenec, ki je v tej sezoni naredil viden napredek. Ptujčani so morali na koncu priznati premoč ekipi Dola TKI Hrastnika, ki je zasluženo zmagala z rezultatom 33:26. Tako so rokometaši Drave s porazom končali tekmovalno sezono 2013/14, v kateri so v krstni sezoni v 1. B-ligi osvojili za novinca zelo solidno 7. mesto.
Damahaus Cerklje -Moškanjci Gorišnica 34:22 (17:11)
MOŠKANJCIi GORIŠNICA; Bra-tuša, Kramar, Škorc, Petek 1, Kovač 4, Zorli 2, Bedrač M. 6, Valen-ko, Balas, Marušič 7, Lukaček 1, Horvat, Tement, Firbas 1. Trener: Sebastjan Oblak.
Nepopoln trenažni proces v minulem tednu se je v igri RK Moškanjci Gorišnica na obračunu z Damahausom zelo poznal. Gostje so slabo zaigrali predvsem v obrambi, prav tako pa je šepal tudi napad. Cerkljani so imeli razpoložena vratarja, medtem ko se mladi gostujoči vratarji tokrat niso izkazali. Zaradi vseh naštetih razlogov je prišlo do visoke zmage domačih rokometašev. Zanimiva je tudi simetrija rezultata, saj sta se oba polčasa končala z izidom 17:11.
V prvem polčasu so igralci Damahausa z lahkoto zadevali iz vseh položajev in so si postopoma ustvarjali prednost. Ta je pri rezultatu 8:4 znašala štiri zadetke, ista pa je bila tudi dobrih deset minut kasneje pri rezultatu 13:9. Do polčasa je narasla na 17:11. Tudi v nadaljevanju se situacija na igrišču ni bistveno spremenila, le da so domačini dosegli veliko lahkih zadetkov iz protinapadov in pol protinapadov. Roko-metaši Moškanjcev Gorišnice niso imeli svojega dne, znova sta bila strelsko najbolj razpoložena Marušič in Bedrač, medtem ko je pri domačinih Setnikar zabil devet golov.
Rokometaši Moškanjcev Gorišnice so z visokim porazom in slabo igro končali letošnjo tekmovalno sezono, v kateri so bolje nastopali v prvem delu.
David Breznik
torek • 20. maja 2014
Šport
Štajerski	13
Nogomet • 2. SNL, 25. krog
Odličen prvi polčas ravno dovolj za zmago
Aluminij - Roltek Dob 3:2 (3:0)
STRELCI: 1:0 Jovanovic (1.), 2:0 Grezda (27.), 3:0 Medved A. (45.), 3:1 Močivnik (61.), 3:2 Repnik (72.).
ALUMINIJ: Lipovac, Bingo, Topolovec, Panikvar, A. Medved, Vrbanec, Vindiš, K. Medved, Drevenšek (od 22. Petek, od 49. Cesar), Jovanovic (od 74. Kureš), Grezda. Trener: Robert Pevnik.
ROLTEK DOB: Jerman, Le-skovar, Mohar, Avbelj (od 68. Repnik), Mirtič, Lunder, Račic, Klopčič U., Kunstelj, Močivnik, Klopčič M. (od 33. Cimprič). Trener: Damijan Romih.
Derbi predzadnjega kroga v 2. ligi je povsem upravičil pričakovanja in postregel z gledljivo nogometno predstavo, s katero je lahko bilo zadovoljnih tudi kakšnih 150 gledalcev. Te je v prvem delu močil dež, v drugem pa je posijalo tudi sonce. V klasičnem obračunu 2. lige so bili v prvem delu uspešnejši domačini, v drugem pa gostje.
Kidričani so s »špalirjem« pospremili na igrišče prvake iz Doba, ki so že pred nekaj krogi osvojili 1. mesto in s tem možnost napredovanja v
2. SNL
REZULTATI 26. KROGA: Aluminij - Roltek Dob 3:2 (3:0), Farmtech Veržej - Šenčur 2:1 (0:1), Ankaran Hrvatini - Krško 3:0 (2:0), Kalcer Radomlje -Bela krajina 2:1 (0:1), Šmartno 1928 - Šampion 1:4 (0:2).
1.	ROLTEK DOB 26 19 3 4 49:26 60
2.	KAL. RADOMLJE 26 15 5 6 59:33 50
3.	ALUMINIJ 26 13 8 5 45:21 47
4.	FARM. VERŽEJ 26 14 2 10 52:48 44
5.	ANKARAN H. 26 11 5 10 40:37 38
6.	KRŠKO 26 10 6 10 42:35 36
7.	ŠMARTNO 1928 26 9 9 8 34:37 36
8.	ŠENČUR 26 9 3 14 41:49 30
9.	ŠAMPION 26 5 4 17 36:60 19
10.	BELA KRAJINA 26 1 3 22 10:62 6
Dob v 1. ligo: da ali ne?
Damijan Romih, trener Doba: »Gledano iz moje perspektive si igralci napredovanje nedvomno zaslužijo in si ga tudi želijo. Smo tekmovalci, vsako tekmo poskušamo zmagati in zaradi tega pričakujemo tudi nagrado. Po drugi strani pa je treba - glede na okoliščine, s katerimi se ubadamo v Sloveniji -, pretehtati vse dobre in slabe strani. Nikakor si ne želimo ponovitve scenarija Mure, Nafte, Drave in še kakšnega kluba, ki sedaj tekmujejo v nižjih ligah. Ob tem pa poudarjam, da kakovost moštva ni sporna, na druge strani pa igralci in strokovno vodstvo nimamo vpliva.«
Foto: Črtomir Goznik
Eros Grezda (Aluminij, rdeči dres) je bil na srečanju Aluminij - Dob eden najbolj aktivnih igralcev, med drugim je dosegel zadetek v 27. minuti srečanja.
1. ligo. Obstala pa vprašanje, ali jo bodo tudi dejansko izkoristili ... Srečanje se je začelo povsem po željah domačinov, ki so prišli v vodstvo že v 1. minuti srečanja. Vrbanec je s
strani natančno podal v sredino do Jovanoviča, ki je žogo z glavo zabil v mrežo - 1:0. Gostje so nato poskušali narekovati ritem igre, a jim je v zaključkih akcij zmanjkalo moči,
FARMTECH VERZEJ - SENCUR 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Nunic (44.), 1:1 M. Vinkovič (67.), 2:1 Trstenjak (78.).
FARMTECH VERZEJ: Duh, Domjan, Kavaš, Kek, Pelcl, Kouter, Trstenjak (od 79. D. Vinkovič), Lukač, Rola (od 70. Kaučič), M. Vinkovič, Ropoša. Trener: Zlatko Gabor.
ŠENČUR: Žlebnik, Levstek, Markič, Kern, Ajdovec, Smajic (od 69. Pajalič), Nunic, Kotnik (od 85. Kokalj), Dolžan, Pavlin, Lukanc. Trener: Branko Pavlin.
Tudi v zadnjem obračunu pred domačim občinstvom trener Ver-žejcev Zlatko Gabor ni imel na voljo vseh najboljših igralcev. To se je v njihovi domala popolni nemoči izkazalo v več kot uri igre. Gostje so nekoliko presenetljivo prevladovali in si zaslužili tudi izdatnejšo prednost - med drugimi lepimi priložnostmi je v 22. minuti Marko Nunic zapravil najstrožjo kazen (prečnik). Toda neučinkovitost gostov je bila tudi v prvih minutah nadaljevanja kaznovana, saj so se gostitelji v končnici tekme razigrali in z dvema zadetkoma poraz spremenili v zmago. Za zmagoslavje svoje ekipe je deset minut pred koncem poskrbel kapetan Jernej Trstenjak z najlepšo potezo tekme, ko je s kakšnih 18 metrov sprožil izjemen strel, ki je končal v desnem zgornjem kotu nemočnega vratarja gostov.
NŠ
Tenis • Blaž Rola
Rola prvič na Roland Garrosu
V tem tednu se začenja eden največjih teniških turnirjev na svetu - Roland Garros. Odprto prvenstvo Francije v Parizu se igra na peščeni podlagi, vsako leto pa za ljubitelje tenisa pomeni enega od vrhuncev sezone. Del tega spektakla bo letos tudi Ptujčan Blaž Rola, ki s ponedeljkom zaseda najvišje mesto na ATP-lestvici doslej - 94. S tem dosežkom je prepričljivo najboljši slovenski igralec, sledijo Aljaž Bedene (121.), Blaž Kavčič (122.) in Grega Žemlja (171.). V tem tednu je Blaž z uspešno opravljenim prvim krogom kvalifikacij v Rimu pridobil pet mest, še pomembnejši pa je podatek, da je ugnal Španca Daniela Gimena Traverja, ki je bil pretekli teden globoko v stoterici najboljših, na 73. mestu.
»Uvrstitev na lestvici mi ne pomeni dosti, je le vmesna postaja do precej višjih ciljev, ki jih imam. Uvrstitev je sicer dobra, sploh glede
na to, koliko časa sem na pro touru. Sedaj imam pred mojim imenom napisani dve številki, nekoč pa bi rad imel samo eno,« je pred odhodom v Pariz povedal Blaž, ki se je po nastopu v Rimu podal na mini priprave v Frankfurt. Sledi Pariz . »Ko sem se leta 2000 prvič odpravil v Pariz samo gledat ta spektakel, je bilo to zame posebno doživetje. Že od takrat si močno želim zaigrati na tem turnirju, doslej pa mi še ni uspelo. Igranje na igriščih Philippe Chatrier ali Suzanne Lenglen je nekaj, o čemer sanjam in morda se mi uresniči že letos. Bil sem sicer zelo blizu uvrstitve v glavni turnir, a so tudi kvalifikacije zame velik motiv. Pot na glavni turnir je sicer dolga, preko treh zahtevnih krogov, a se izziva ne bojim. Igrati je treba sproščeno in razmišljati le o naslednjem dvoboju, brez prehitevanja,« je o Parizu z leskom v očeh spregovoril Blaž.
ali pa je njihove strele ustavil vratar Lipovac (Leskovarju v 9. in Klopčiču v 17. minuti). Do spremembe rezultata pa je prišlo v 27. minuti, ko je hitri Grezda prejel žogo v prazen prostor, tam pa je bil hitrejši in spretnejši od vratarja Jermana, pod katerim je žogo potisnil v gol - 2:0. Znova je sledila ofenziva gostov, v kateri je Močivnik v 30. minuti najprej streljal tik mimo gola, v 35. pa je bil v idealnem položaju za dosego zadetka, a mu je veselje preprečil Lipovac, ki je žogo po njegovem strelu z atraktivno obrambo uspel preusmeriti v prečko. Na drugi strani je prečko iz prostega strela v 42. minuti zadel Vrba-nec, ki je šolsko izvedel prosti strel s približno 23 metrov, a se je žoga odbila na golovo črto, nato pa v polje. V zadnji minuti sanjskega prvega dela Kidričanov pa so varovanci Roberta Pevnika zadeli še tretjič: Aljaž Medved je žogo hitro prenesel preko polovi-
ce igrišča, z Grezdo izmenjal dvojno podajo in nato zaključil v slogu izkušenih napadalcev - 3:0. Teh 45 minut je zagotovo najboljše, kar je v tej sezoni odigrala ekipa Aluminija, še posebej pa težo temu daje dejstvo, da je bil tekmec prvak lige.
Domačini so tudi drugi polčas začeli podjetno in so si v 49. minuti priigrali idealno priložnosti za dokončno odločitev o zmagovalcu, a je bil 19-letni Grezda premalo zbran pri zaključnem strelu. Ritem domače ekipe je v 49. minuti zmotila poškodba Timoteja Petka (zaradi poškodbe gležnja je bil prepeljal v ptujsko bolnišnico), ki je že v prvem delu zamenjal prav tako poškodovanega Dre-venška (pekoča bolečina v stegenski mišici). Domači nogometaši so se brez potrebe potegnili v obrambo, kar so varovanci Damijana Romiha izkoristili in počasi prevzemali pobudo. To so kronali v 60. minuti, ko je strel Kunstlja Lipovac ubranil, odbito žogo
pa je Močivnik neoviran potisnil v gol - 3:1. Grezda bi lahko v 65. minuti po asistenci Jovanoviča povišal vodstvo, a je bil v igri ena na ena z vratarjem Jermanom uspešnejši slednji. »Kazen« je prišla v 71. minuti, ko so po nekaj zaporednih napadih gostje zadeli v polno: znova je Lipovac najprej ubranil strel Lundra, odbito žogo pa je Repnik brcnil v gol - 3:2. To je bil alarm za domače moštvo, ki se je v nadaljevanju vendarle zbralo in bolje zaprlo poti do lastnega gola. V izenačeni in do konca razburljivi predstavi so ubranili minimalno prednost in se zasluženo veselili zmage. Ta jih še naprej ohranja v igri za končno 2. mesto in dodatne kvalifikacije za 1. ligo. Za to bo treba v zadnjem krogu v go-steh ugnati ekipo Šampiona, obenem pa mora Dob na domačem igrišču premagati ekipo Radomelj. Takšen razplet se po dveh odmevnih zaporednih zmagah (Radomlje, Dob) zdi povsem realen .
Jože Mohorič
Damijan Romih, trener Doba: »Srečanje je bilo zelo dinamično, z veliko priložnostmi na obeh straneh. Domačini so v prvem polčasu kaznovali vsako našo napako, nam na drugi strani to ni uspelo, čeprav smo imeli nekaj priložnosti. V drugem delu so se domačini ob visokem vodstvu razumljivo nekoliko bolj povlekli v obrambo, kar smo izkoristili za dosego dveh zadetkov. Kljub temu pa v tem delu nismo prišli do izdelanih priložnosti, zaradi česar smo tudi izgubili tekmo. Domačinom čestitam za zasluženo zmago.«
Denis Topolovec, Aluminij: »Tekmo smo začeli zares odlično, z zadetkom v 1. minuti, nato pa nam je uspelo v nadaljevanju še stopnjevati igro in višati prednost. V drugem delu smo se preveč pomaknili v obrambo, kar se nam je proti izkušeni ekipi Doba, ki že dolgo časa igra skupaj v podobni zasedbi, skoraj maščevalo. Kljub temu menim, da je naša zmaga zaslužena.«
Po Avstraliji drugič letos v kvalifikacije grand slama
Blaž je letos že nastopil v kvalifikacijah za grand slam turnir v Avstraliji. Bil je uspešen, zabeležil je tri zmage, niz pa nadaljeval tudi v 1. krogu glavnega turnirja, kjer je ugnal Argentinca Delbonisa. »Res sem tokrat bogatejši za tisto izkušnjo, a gre vseeno za nov turnir, tudi podlaga je drugačna. Za razliko od Mel-bourna bom v Parizu nastopi prvič, zato ne morem vizuali-zirati celotnega prizorišča in posameznih igrišč. Izkušnja bo povsem nova, a ne vidim razloga, da ne bi bil tako uspešen kot v Avstraliji,« je dodal 23-letnik iz Ptuja, ki ga bo v Franciji spremljal njegov trener Jakub Zahlava. »Po tekmi Davisovega pokala v Portorožu sem slišal veliko pohvalnih
Blaž Rola v tem tednu v kvalifikacijah začenja nastope na Roland Garrosu.
besed o moji igri, zato želim ta potencial izkoristiti. Eden od tistih, ki naj bi mi na tej poti pomagali, je tudi češki
trener Zahlava. Z njim bo v Parizu zagotovo lažje, še posebej zaradi tega, ker je tam že bil in pozna prizorišče. To so
pomembni detajli, ki pa lahko veliko pripomorejo k dobrim igram, h katerim težim.«
JM
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek m 2Q. maja 2Q14
Nogomet • 3. SNL vzhod, lige MNZ Ptuj
Derbi superlige pripadel Videmčanom
3. SNL vzhod:
Strelci ponovno zelo razpoloženi
Iz kroga v krog so strelci v 3. ligi vzhod zelo razpoloženi in prav zadetki so tisti, ki na stadione privabljajo gledalce. Teh se je največ - kakšnih 400 - v 23. krogu zbralo v Odrancih, kjer so domači s 5:2 premagali Nafto 1903. Dober obisk je bil še v Kuzmi in Rakičanu, medtem ko je bil slabši v Slovenski Bistrici in Šentjurju. V slednjem je svojo kakovost in moč pokazala Dravinja Kostroj, ki je zabila kar sedem zadetkov. Z enako učinkovitostjo se lahko v tem krogu pohvali tudi ekipa Ra-kičana, ki je zadnjeuvrščeno ekipo Čarde premagala s 7:2. Na lestvici pri vrhu in dnu po tem krogu ni sprememb, kar pomeni, da je ekipa Dravinje trdno na poti v 2. ligo.
REZULTATI 22. KROGA:
Aha Emmi Bistrica - Šmarje pri Jelšah 2:3 (1:1) , Fosilum Šentjur - Dravinja Kostroj 1:7 (0:2), Malečnik - Avto Škafar Beltinci 2:1 (0:0), Rakičan - Čarda Martjanci 7:2 (6:0), Tromejnik G Sukič - Avto Rajh Ljutomer 3:1 (0:0), Odranci -Nafta 1903 5:2 (3:2). Tekma Drava Ptuj - Grad bo odigrana v sredo, 28. 5., ob 17.30.
1. DRAVINJA KOS.	23 18	5	0	66:12	59
2. DRAVA PTUJ	22 14	3	5	45:17	45
3. RAKIČAN	23 12	6	5	46:30	42
4. ODRANCI	22 12	3	7	58:34	39
5. RAJH LJUTOMER	23 11	4	8	46:33	37
6. ŠKAFAR BELTINCI 23 11		4	8	39:35	37
7. ŠMARJE PRI J.	23 11	3	9	54:40	36
8. NAFTA1903	23 10	5	8	33:29	35
9. TROMEJNIK G-S.	23 9	2 12		41:39	29
10. MALEČNIK	23 6	9	8	27:41	27
11. GRAD	22 5	6 11		33:42	21
12. FOS. ŠENTJUR	23 6	1 16		25:75	19
13. A. E. BISTRICA	22 3	4 15		20:53	13
14. ČARDA MART.	23 2	3 18		19:82	9
Super liga
Foto: Črtomir Go:
Nogometaši Vidma so v nedeljo dopoldan na svojem igrišču ugnali ekipo 1A avto Gerečja vas.
LIGA ZA PRVAKA: REZULTATA 20. KROGA: SREDIŠČE - STOJNCI 2:5 (1:2)
STRELCI: 0:1 Zorko (26.), 1:1 Ivanuša (34.), 1:2 Petrovič (45.), 1:3 Kokol (52.), 2:3 Zadravec (65.), 2:4 Petrovič (76.), 2:5 Roškar (89.)
VIDEM - 1A AVTO GEREČJA VAS 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Tement (3.), 2:0 Škvarič (73.), 3:0 Krajnc (81.)
1.	STOJNCI 20 16 2 2 48:12 50
2.	PODVINCI KUHAR 19 13 2 4 46:16 43
3.	VIDEM	19 13 4 2 54:21 41
4.	1A GEREČJA VAS 20 10 6 4 48:18 34
5.	SREDIŠČE OB D. 20 5 9 6 33:55 21
LIGA ZA OBSTANEK: BUKOVCI - APAČE 1:1
(0:0)
STRELCA: 0:1 Jus (47.), 1:1 Serdinšek (68.)
BOČ - CARRERA OPTYL ORMOŽ 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Volavšek (26.), 1:1 Zlatnik (93.)
1.	HAJDINA 19 6 9 4 29:35 22
2.	APAČE	20 6 10 4 28:41 22
3.	BOČ	19 5 12 2 21:47 17
4.	C. OPTYL ORMOŽ 20 3 12 5 20:46 14
5.	BUKOVCI 20 2 13 5 21:57 11
V 20. krogu Super lige je bilo največ pozornosti namenjene nedeljskemu dopoldanskemu obračunu med Vidmom in 1A avtom Gerečjo vasjo. Na kosi-
lo so bolj veseli odšli domačini, ki so zadeli trikrat. Še precej več zadetkov so videli gledalci na tekmi med Središčem in Stojnci; za goste je dvakrat zadel Alen Petrovič.
V Ligi za obstanek sta se obe tekmi končali brez zmagovalca, z izidom 1:1, kar pomeni, da se tudi stanje na lestvici ni spremenilo. Hajdina v tem delu, kljub temu da je bila v tem krogu prosta, še vedno vodi, medtem ko so Bukovci ostali na začelju. Posebej dramatično je bilo srečanje v Polj-čanah, saj so gostje izenačili v sodnikovem podaljšku, domačini pa so tekmo končali z dvema izključenima igralcema.
VIDEM - 1A AVTO GEREČJA VAS 3:0 (1:0)
VIDEM: Kovačič, Trep, Simo-nič (od 83. Drevenšek), Lah, Kostanjevec, Leskovar, Te-ment (od 88. Feguš), Zemljak (od 62. Hrženjak), Kmetec (od 85. Lesjak), Krajnc, Škvarič. Trener: Primož Gorše
1A AVTO GEREČJA VAS:
Cvetič, Lončarič, Šešo (od 59. Jazbec), Gabrovec, Lešnik, Rozman, Krajnc (od 46. Horvat), Adedoja, Leben, Tominc, Strel. Trener: Igor Vorih
Derbi v Super ligi sta tokrat odigrali ekipi Vidma in 1A avta Gerečje vasi, ki se borita za 3. mesto (Videm še lahko računa celo na drugo). Po zmagi je ekipa Vidma povečala prednost pred tokratnimi tekmeci. Domači so že v tretji minuti prišli do prvega zadetka, potem ko je Tement prišel po levi strani v kazenski prostor in z diagonalnim strelom dosegel pravi evrogol. V nadaljevanju prvega polčasa je bila tekma izenačena in nobena ekipa si ni priigrala kakšne lepše priložnosti. Nogometaši 1A avta Gerečje vasi so v drugem delu zaigrali agresivneje in bili na začetku nevarni v dveh ali treh situacijah. V času njihovega naleta so na drugi strani prejeli drugi zadetek. Tokrat je po desni strani prodrl Škvarič in presenetil gostujočega vratarja, pod katerim je žoga ušla v mrežo. Gostje so na tekmi prejeli tudi dva rdeča kartona (Gabrovec, Lončarič), na koncu pa še tretji zadetek, ki ga je po dobro izpeljani akciji zabil Krajnc.
David Breznik
1. liga MNZ Ptuj Veteranske lige
REZULTATI 16. KROGA: Cir-kulane - Markovci 4:0, Lesko-vec - Gorišnica 1:1, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Tržec 2:4, Skorba - Rogoznica 3:1, Podvinci DS Galun - Lovrenc 1:1.
1.	CIRKULANE
2.	PODVINCI GALUN
3.TRŽEC
4.	LESKOVEC
5.	GORIŠNICA
6.	SKORBA
7.	MARKOVCI
8.	LOVRENC
9.	DORNAVA KOVAČ.
10.	ROGOZNICA
6	9 4
6	9 4
6	9 5
6	7 2
6	7 4
6	7 7
6	7 7
6	4 9
6	4 10
6	1 12
3	34:13
3	27:14
2	32:18
7	29:20
5	18:17
2	32:30
2	20:19
3	15:25
2	24:38
3	12:49
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 16. KROGA:
Polskava Avto prevozništvo Grobelnik - Oplotnica 0:0, Majšperk - Slovenja vas 6:3, Pragersko 75 - Podlehnik 0:3, Zgornja Polskava - Ma-kole 9:0, Hajdoše - Grajena 5:0.
1.	PODLEHNIK 16 12 1 3 36:12 39
2.	ZG. POLSKAVA 16 10 2 4 48:18 34
3.	POLSKAVA A. G. 16 8 7 1 37:25 25
4.	HAJDOŠE 16 7 6 3 38:34 24
5.	MAJŠPERK 16 7 8 1 40:36 22
6.	OPLOTNICA 16 6 6 4 28:30 22
7.	GRAJENA 16 7 8 1 28:42 22
8.	SLOVENJA VAS 16 6 8 2 33:43 20
9.	PRAGERSKO 75 16 4 12 0 25:41 12
10.	MAKOLE 16 3 12 1 23:55 10
LIGA 35
REZULTATI 13. KROGA:
Majšperk - Borovci 3:0, Dornava - Videm 1:1, Grajena -Skorba 2:1, Apače - Spodnja Polskava 2:2.
1.	VIDEM	13 9 2 2 38:20 29
2.	DORNAVA 13 8 2 3 30:16 27
3.	GRAJENA 13 6 4 3 24:14 21
4.	SKORBA 13 6 5 2 25:22 20
5.	SP. POLSKAVA 13 5 6 2 32:32 17
6.	BOROVCI 13 5 7 1 39:34 16
7.	MAJŠPERK 13 4 8 1 14:38 13
8.	APAČE	13 1 10 2 10:36 5
LIGA 40 VZHOD REZULTATI 14.
Podvinci - Leskovec rišnica - Ormož 1:3, Markovci 1:1.
1.	ORMOŽ
2.	PODVINCI
3.	GORIŠNICA
4.	LESKOVEC
5.	TRŽEC
6.	MARKOVCI
14 12 1	1
14 9 3	2
14 6 5	3
14 4 7	3
14 2 9	3
14 2 10	2
KROGA:
6:1, Go-Tržec -
52:12	37
43:17	29
30:25	21
18:33	15
13:33	9
20:56	8
LIGA 40 ZAHOD REZULTATI 14. KROGA: Hajdina - Zgornja Polskava 4:1, Pohorje-Oplotnica - Lovrenc 0:4, Podlehnik - Pragersko 3:0.
1.	LOVRENC 14 12 1 1 56:10 37
2.	HAJDINA 14 8 5 1 30:23 25
3.	POHORJE-OPLOT. 14 7 6 1 23:21 22
4.	ZG. POLSKAVA 14 4 8 2 17:34 14
5.	PRAGERSKO 14 4 9 1 18:36 13
6.	PODLEHNIK 14 3 9 2 12:32 10
JM
Planinski kotiček
Kolesarjenje po Istri
Sobota in nedelja, 24. in 25. maja 2014
Vse ljubitelje kolesarjenja vabimo konec tedna na izlet po Krasu skozi Lipico ter naprej do Strunjana, drugi dan pa po slovenski Istri. Zaradi manjše skupine bomo potovali z vlakom IC Pohorje, ki ima poseben vagon za prevoz koles. Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 24. maja 2014, ob 7.00 na železniški postaji Pragersko, od koder se bomo z vlakom popeljali do Divače. S kolesi nas bo pot vodila skozi Lipico in Bazovico proti morju ter po novi kolesarski poti imenovani Parenzana - Pot prijateljstva in zdravja - proti Kopru. Prvi dan bomo kolesarili 3-4 ure in kolesarjenje končali v Strunjanu. Nastanili se bomo v hotelu Salinera v Strunjanu.
V nedeljo se bomo po zajtrku podali po Obali in slovenski Istri ter pot končali v Hrastovljah, kjer se bomo ponovno vkrcali na vlak. Skupno nam bo ta pot vzela 3 ure. Popoldan sledi vrnitev proti Pragerskemu oziroma Ptuju.
Opremite se ustrezno za kolesarjenje. Priporočamo normalno kolo z gumami za makadam. Hrana v hotelu je všteta v ceno izleta, sicer pa iz nahrbtnika. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC-vlak, prevoz kolesa ter polpenzion v hotelu Salinera, namestitev v dvoposteljnih sobah (WC, TUŠ, TW) in znaša 69,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj do petka, 23. maja 2014. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Športni napovednik
Nogomet • Pokalna tekmovanja
Finale Pokala Slovenije: SREDA ob 20.30: Maribor - Gorica (stadion Bonifika v Kopru)
Finale Pokala MNZ Ptuj: SREDA ob 17.00: Drava Ptuj -Aluminij (stadion v Stojncih)
DB
Šolski šport • Odbojka
Dekliška ekipa OŠ Juršinci
Najboljše učenke OŠ Juršinci
Pred dvema tednoma je v športni dvorani v Juršincih potekalo območno tekmovanje osnovnih šol za učenke letnika 2001 in mlajše. V velikem finalu smo videli dvoboj ekip OŠ Juršinci in OŠ Videm-Le-skovec, zmagale pa so prve in s tem postale območne prvakinje. Tekmovanje se na tej stopnji konča.
Rezultati:
OŠ Juršinci - OŠ Črešnjevec 2:0, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Vi-dem-Leskovec 0:2;
tekma za 3. mesto: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Črešnjevec 2:0;
tekma za 1. mesto: OŠ Jur-šinci - OŠ Videm-Leskovec 2:1.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Juršinci
2.	OŠ Videm-Leskovec
3.	OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica
4.	OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec
Naslov ostal v Slovenski Bistrici
Telovadnica OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica je v torek, 13. 5., gostila območno tekmovanje v odbojki za učence letnika 2001 in mlajše. Med štirimi ekipami so največ pokazali domačini, ki so tako prišli do naziva medobčinski prvak. Tekmovanje se na tej stopnji tudi konča.
Rezultati:
OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Destrnik-Trnovska vas 2:0, OŠ Črešnjevec - OŠ Videm-Leskovec 2:1;
tekma za 3. mesto: OŠ De-strnik-Trnovska vas - OŠ Vi-dem-Leskovec 0:2;
tekma za 1. mesto: OŠ Čre-šnjevec - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 1:2.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
2.	OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec
3.	OŠ Videm-Leskovec
4.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
tp
Ekipa fantov OŠ Videm-Leskovec
Namizni tenis • Mednarodni turnir
Na 2. mednarodnem veteranskem turnirju v Skopju je nastopilo 129 tekmovalcev iz Albanije, Bolgarije, Črne gore, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Romunije, Srbije, Slovenije in Švice. Reprezentanco Slovenije so zastopali trije igralci TVD Partizan Ljutomer (Renata Zrinski, Ivica Sklizovič, Darko Fijavž) in Ptujčan Damijan Samojlenko (ŠD Loka Rošnja). Lanska zmagovalka Renata Zrinski, se je tudi tokrat izkazala, saj je osvojila odlično 2. mesto. Izgubila je le finalni obračun - s 3:0 jo je ugnala Aneta Mihailova (Bolgarija). Sklizovič se je v svoji starostni kategoriji (nad 60 let) uvrstil med 16 najboljših, Fijavž (do 50 let) med 32, Samojlenko (do 60 let) pa med 16 in v absolutni kategoriji med 32.
NŠ
O sodelovanju z
■	■	■	w ■ ■
drugim največjim gospodarstvom na svetu
Kitajski veleposlanik Zhang Xianyi gospodarske odnose med Kitajsko in Slovenijo označuje za zelo dobre, pri čemer vse več slovenskih podjetij vstopa na kitajski trg. »Tudi Slovenija je zaradi svoje geografske lege zanimiva za Kitajsko,« je veleposlanik dejal v okviru Nabavne konference, ki je nedavno potekala v Mariboru. Veleposlanik verjame, da je gospodarsko sodelovanje mogoče še poglobiti. Kitajsko gospodarstvo je drugo največje na svetu, Kitajska predstavlja prvega svetovnega uvoznika in izvoznika. Ob kontinuiteti makroekonomske politike si bodo letos v tej azijski državi aktivno prizadevali za dvig domačega povpraševanja, spodbujali bodo stalno gospodarsko rast, še bolj se bodo osredotočili na kakovost in učinkovitost ter se še bolj trudili za zapolnitev dveh največjih vrzeli, tiste med urbanimi in podeželskimi območji ter vrzeli med različnimi regijami. Kitajska je v zadnjih letih odprla svoj trg in tako v celoti izpolnila pričakovanja svetovne trgovinske organizacije.
Politični odnosi med Slovenijo in Kitajsko so zelo dobri, to pa obojim omogoča intenzivnejše povezovanje na področju trgovine in naložb. Lani je skupni obseg uvoza in izvoza med državama dosegel 2,1 milijarde dolarjev, kar je za dobrih 17 odstotkov več kot leto prej. »Vrednost slovenskega izvoza na Kitajsko se stalno povečuje, Slovenija pa počasi zmanjšuje neravnovesje med uvozom in izvozom,« je poudaril veleposlanik in dodal, da je spodbudno, da se vse več slovenskih podjetij neposredno pojavlja na kitajskem trgu. Med temi so Gorenje, Krka, Iskra, Pipistrel in drugi. Zanimiva geografska lega in komplementarnost obeh gospodarstev delata tudi Slovenijo zanimivo za kitajske vlagatelje. Med potencialnimi panogami, ki bi Sloveniji pomagale zmanjšati deficit v trgovanju s Kitajsko, je veleposlanik navedel tudi turizem, saj Kitajci danes potujejo bistveno več kot v preteklosti. Ocenjujejo, da jih bo letos potovalo v tujino več kot sto milijonov.
Iz vsebine:
Slovenija v začaranem krogu iskanja razvojne priložnosti.
Stran 3.
V	Dravskih elektrarnah beležijo ugoden poslovni rezultat.
Stran 6.
Ena izmed najtežjih stvari na svetu je ustvariti novo delovno mesto.
Stran 8.
V	Avstriji na delu 14.000 slovenskih migrantov.
Stran 10.
Kolofon
Priloga Gospodarstvo, obrt, podjetništvo,
20. maja 2014 Urednica priloge: Mojca Zemljarič Fotografije:
Črtomir Goznik, Mojca Zemljarič, arhiv podjetij, zasebni arhiv Avtorji prispevkov:
Martin Ozmec, Majda Goznik, Estera Korošec Mojca Zemljarič, ZRS Bistra Ptuj STA
Lektoriranje:
Lea Skok Vaupotič CGP in tehnično rejanje: Daniel
Rižner
4
GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNiŠTViltfiliSna priloga Štajerskega tednika
Bančne storitve po meri vašega podjetja
Lastniki malih podjetij pogosto menjujejo vloge, ki jih morajo igrati. Krmarjenje med družinskim življenjem, kupci, dobavitelji, zaposlenimi in ostalimi poslovnimi partnerji je izziv, ki so ga pripravljeni prevzeti le najbolj pogumni. Upravljanje s financami je le ena od mnogih vsakodnevnih poslovnih in osebnih nalog vsakega podjetnika. V UniCredit Bank so v ta namen oblikovali poslovne bančne pakete, s katerimi podjetnik zniža stroške tudi do 60 % in hkrati poenostavi tako poslovanje z banko kot tudi svoje lastno finančno poslovanje, privarčevani čas pa lahko nameni za pridobivanje novega posla.
Gorazd Žagar, podjetniški svetovalec, poslovna enota Ptuj: »Podjetja so vedno bolj proaktivna, iščejo priložnosti in ugodnosti za optimalno poslovanje. Preizkusite našo prenovljeno ponudbo za mala podjetja in se prepričajte, daje sodelovanje z nami lahko enostavno in prinaša številne prednosti. Z veseljem vas obiščemo tudi na vašem delovnem mestu.«
V	UniCredit Bank potrebe malih podjetij in samostojnih podjetnikov obravnavajo celovito. Ekipa izkušenih bančnih svetovalcev podjetnikom pri izboru najprimernejših finančnih storitev stoji ob strani s strokovnim nasvetom in ponudbo, prilagojeno potrebam posameznega podjetja. Podjetniki se pri vsakodnevnem poslovanju namreč soočajo z mnogimi izzivi, zato je posebej pomembno, da banka razume in ima rešitve za različne situacije, v katerih se podjetje lahko znajde in s strokovnim nasvetom ter celovito ponudbo podjetniku pomaga pri izboru najprimernejših finančnih storitev.
Vse za enostavno poslovanje
Podjetja in samostojni podjetniki, ki rastejo in širijo svojo dejavnost, potrebujejo hitre, učinkovite in varne rešitve, ki z nizkimi stroški poslovanja dvigujejo storilnost in konkurenčnost še tako razvejane dejavnosti. Tisti, za katere je bistvenega pomena mobilnost, lahko poslujejo preko storitve Online b@nk, do katere do-stopate preko vsakega računalnika, ki ima povezavo z internetom, ali pa s pomočjo mobilne banke GO!, preko svojega mobilnega telefona. Gotovino pa lahko položite v dnevno-nočni trezor, ki je lociran ob vsaki poslovni enoti UniCredit Bank.
Brezplačni dvigi gotovine na bankomatih in varnejše poslovanje z varnostnim SMS sporočilom za vsako opravljeno transakcijo
Bančna kartica Maestro UniCredit Bank omogoča enostavno plačevanje na označenih prodajnih mestih in brezplačne dvige gotovine s poslovnega računa na bankomatih UniCredit Bank v Sloveniji. Ravno tako je brezplačna kartica za prvega imetnika v podjetju. Ob večjem številu imetnikov kartic v podjetju pa postane uporabna tudi storitev Varnostno SMS sporočilo. Storitev omogoča nadzor nad transakcijami, ki jih s karticami podjetja opravljajo njihovi Imetniki, zaposleni. Pooblaščena oseba prejema SMS sporočila o opravljenih transakcijah z Maestro karticami podjetja, s čimer lahko podjetniki preprečijo večje finančne Izgube v primeru zlorab.
Produkti za upravljanje likvidnosti
V	UniCredit Bank je podjetnikom na voljo pestra po-
nudba produktov za lažje uravnavanje likvidnosti, med katerimi velja izpostaviti Poslovno plačilno kartico Visa, ki imetnikom omogoča brezgotovinsko plačevanje, njena glavna prednost pa je odloženo plačilo obveznosti. Z limitom na transakcijskem računu podjetja financirajo svoje tekoče poslovanje, namenjen pa je vsem, ki si želijo zagotoviti ustrezno likvidnost in s tem brezskrbno poslovanje. Črpanje sredstev je hitro in fleksibilno, obenem pa na razpolago brez predhodne najave.
Financiranje investicij
Podjetjem z vizijo povečanja poslovanja in širitvijo, ki se zavedajo, daje potrebno investirati danes, če želijo v prihodnosti žeti dobiček pa UniCredit Bank v sodelovanju s Podjetniškim skladom Republike Slovenije in Evropsko investicijsko banko ponuja in svetuje pri najemu kreditov, namenjene financiranju rasti podjetja.
Z uporabo paketa bančnih storitev do 60 % prihranka
Posamezniki in podjetniki lahko izbirajo med različnimi paketi bančnih storitev. Paketi Podjetnik AKTIVNI, Podjetnik DINAMIČNI in Podjetnik NAPREDNI, so prilagojeni različnemu obsegu in zahtevnosti storitev, ki jih potrebujejo mala podjetja.
Mesečni strošek vodenja paketa Podjetnik NAPREDNI na primer pokriva tudi naslednje brezplačne storitve: 10 elektronskih plačilnih nalogov, najem stacionarnega POS terminala, Premium depozitni račun (za deponiranje presežnih denarnih sredstev v obliki kratkoročnega nenamenskega depozita, ki so vedno na razpolago, obrestovana pa so po ugodnejši, progresivni obrestni meri), brezplačne prenose sredstev med transakcij-sklm in Premium depozitnlm računom ter nekatere druge storitve, vezane na dnevno poslovanje.
V UniCredit Bank poskrbijo tudi za vaše osebne finance ter finance vaših zaposlenih
Lastniki malih podjetij in samostojni podjetniki lahko pri svojem osebnem podjetniškem svetovalcu poskrbijo tudi zase in za svoje družinske člane. Z osebno In celovito obravnavo posameznikovih finančnih potreb,
osebni svetovalec pomaga pri izbiri bančnih in drugih produktov, oblikovanih v skladu s cilji in življenjskim slogom vsakega posameznika.
Za vaše zaposlene pa so pripravili posebne ugodnosti, ki jih ponujajo v okviru paketa bančnih storitev Paket&Co. Paket je namenjen vsem zaposlenim v podjetju, ki prejemajo svojo plačo na transakcljski račun, odprt pri UniCredit Bank. Pri odločitvi za paket ima posameznik tudi več kot 200 EUR letnega prihranka v primerjavi z zneskom, ki bi ga za storitve plačal sicer. Omenimo naj 3 mesece brezplačnih direktnih bremenitev, trajnih nalogov, negotovinskih In elektronskih plačilnih nalogov. Plačllno-kredltna kartica Visa pa je v paketu prvo leto na voljo brez članarine.
Dodatne informacije:
UniCredit Banka Slovenija d.d.
Poslovna enota Ptuj, nasproti Mestne Občine
Ptuj
Ulica heroja Lacka 1, 2250 Ptuj
Telefon: 02 79-80-346
E-mall: gorazd.zagar@unicreditgroup.si
Spletna stran: www.unicreditbank.si
Delovni čas:
ponedeljek - petek 8.30 - 12.00 in 13.00 - 16.30
Oglasno sporočilo
Dobrodošli v
«¿UniCredit Bank
Finančni sistem krivec sodobnega sveta
GOSPODARSTVO, OBRT^ODJETNIffVfiliglafini priloga Štajerskega tednika
3
za tegobe
www.ptuj.si MESTNA OBČINA PTUJ
»V samostojni Sloveniji smo namesto nekdanjih podjetnikov dobili v glavnem menedžerje, ki sta jih zanimali zgolj plača in odpravnina v primeru izgube službe. Država kot lastnica velike večine gospodarskih družb, univerz in inštitutov ni nikoli znala vzpostavitiučinkovitega sistema prenosa znanja iz znanstvenega okolja v gospodarstvo,« pravi prvi mož MO Ptuj Štefan Čelan.
Z županom mestne občine (MO) Ptuj Štefanom Čela-nom smo se pogovarjali o aktualnem stanju v slovenskem gospodarstvu ter možnostih razvoja gospodarstva v Po-dravju.
Kako ocenjujete gospodarsko klimo v državi in pogoje, ki so vzpostavljeni za delovanje gospodarstva?
Štefan Čelan: »Kot nekdanji gospodarstvenik že dvajset let opozarjam na neustrezno klimo v naši državi. V času osamosvajanja Slovenije sem verjel, da bo razvojna odličnost najbolj spoštovana vrednota v naši družbi. Za doseganje razvojne odličnosti morata ob gospodarstvu skrbeti tudi država in civilna družba. Žal v tem času nismo uspeli vzgojiti niti gospodarstvenikov niti državnikov. Praktično vsa velika podjetja so naprej ukinila lastne razvojne oddelke, ki smo jih v prejšnji državi uspeli ustanoviti. Nato so se v večini podjetij ukvarjali s privatizacijo namesto z lastnim razvojem. Tako smo namesto podjetnikov dobili menedžerje, ki sta jih zanimali zgolj plača in odpravnina v primeru izgube službe. Nič bolje pa se ni vedla državna politika, ki je v vseh teh letih posvečala izjemno malo pozornosti pospeševanju razvojne odličnosti. Kot lastnica velike večine gospodarskih družb, univerz in inštitutov ni nikoli znala vzpostaviti učinkovitega sistema prenosa znanja iz znanstvenega okolja v gospodarstvo. Civilna družba pa je preprosto verjela, da smo z osamosvojitvijo opravili vse potrebno delo za zagotavljanje razvojne odličnosti. Žal je to velika pomota, ki jo moramo v prihodnjih letih popraviti.«
Kje vidite izhod iz brodoloma, v katerem sta se znašla slovenski finančni in gospodarski sistem?
Štefan Čelan: »Osebno menim, da je trenutni finančni sistem, ki obvladuje vse dru-
ge družbene podsisteme, največji krivec za vse tegobe sodobnega sveta. Bančništvo, ki temelji na obrestno obrestnem računu, je ena izmed največjih neumnosti, ki si jih je privoščila človeška družba. Zakonitosti obrestno obrestnega računa, ki pomeni ustvarjanje bogastva brez dela, ne boste našli nikjer v tem prostranem vesolju. Ideja o denarju in obrestih se je rodila zaradi človeškega pohlepa. Še večja neumnost je ustvarjanje bogastva preko borznih špekulacij, ki so zahodno civilizacijo praktično privedle na rob propada. Rešitev iz nastalega brodoloma je moč iskati v korenitih spremembah finančnih institucij in instrumentov. Osebno bi vse banke podržavil in jih podredil učinkovitemu nadzoru državljank in državljanov, ukinil obrestno obrestni račun, bančne uslužbence spremenil v javne uslužbence. Borze je treba preprosto ukiniti. Davčni sistem moramo spremeniti iz pobiranja davkov na izdelke na pobiranje davkov na vire. Kaj nam pomaga obdavčiti izdelek, ki onesnažuje okolje. Obdavčiti moramo vhodne vire, da preprečimo proizvodnjo izdelkov, ki povzročajo okoljske in še kakšne škode. Če me vprašate, kaj lahko pri tem naredi Slovenija, vam odgovorim, da bore malo. Smo del velike svetovne ekonomije, kjer nimamo praktično nobenega vpliva na finančne institucije. Največ bomo naredili, če se bomo v čim večjem številu pridružili vsem tistim v domovini in po svetu, ki zahtevajo tovrstne spremembe.«
Kje so potenciali razvoja slovenskega in podravskega gospodarstva?
Štefan Čelan: »Na področju gospodarstva bi Slovenija morala intenzivno iskati poslovne vezi izven trgov evropske skupnosti. Kitajska, Rusija in Indija so tržišča, ki bi nam lahko najhitreje pripomogla k okrevanju gospodarstva. Ve-
čini dosedanjim predsednikom vlad in ministrom sem pisal in predlagal, da bi izgradnjo železniške infrastrukture vključno z luko Koper morali predati Kitajcem, energetiko Rusom, farmacijo in kemijo pa Indijcem. Nujno bi morali ustanoviti enajst pokrajin v enajstih mestnih občinah in nato v njih močne industrijske cone, kjer bi skupaj s kitajskim, ruskim in indijskim gospodarskim sektorjem odpirali tovarne z izdelki z visoko dodano vrednostjo. Brez tovrstnih strateških povezav in predvsem dostojnih plač ne bo mogoče zagotavljati tako visokega socialnega in infrastrukturnega standarda, kot ga imamo trenutno v Sloveniji. Brez 1500 evrov povprečne neto plače ni mogoče zagotavljati dovolj davkov za šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, pokojnine, cestno in okoljsko infrastrukturo ... A si znate predstavljati, koliko bi nas moralo živeti v Sloveniji, če bi samo vso količino riža, ki bi ga iz Kitajske pripeljali v luko Koper, morali prepakirati v vreče, jih opremiti z nalepko in nato razvoziti po celotni Evropi?«
Na kakšen način MO Ptuj sodeluje z gospodarstvom? Kako podpirate razvoj podjetništva in obrti?
Štefan Čelan: »Obstoječa zakonodaja je na tem področju zelo omejujoča. Vsako neposredno vlaganje javnih sredstev v gospodarstvo pomeni povzročanje nelojalne konkurence. Zato smo v MO Ptuj večino sredstev namenili za sofinanciranje posrednih ukrepov. Vsako leto podeljujemo okrog 30 štipendij za bodoče strokovnjake v gospodarstvu. Sofinanciramo izdelavo diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog. Letno razpisujemo dobrih 60.000 evrov za razvojne projekte, ki jih prijavijo podjetja. Za potrebe prenosa znanj iz univerz in inštitutov smo pred 20 leti ustanovili Znanstveno-razi-skovalno središče Bistra Ptuj,
ki je v vseh teh letih delovanja pomagalo mnogim podjetjem pri izobraževanju mladih raziskovalcev. Hkrati so podjetja pridobivala tudi sredstva za aplikativne raziskave in razvoj. Preko pridobljenih evropskih sredstev smo v industrijski coni uredili Puhovo cesto z vso pripadajočo infrastrukturo.«
Pri svojem razvoju Ptuj veliko stavi na turizem. Katere produkte velja razvijati in tržiti?
Štefan Čelan: »S spremembo lastništva v naših termah, ko je lastnica postala Sava Kranj, je bilo v zadnjih letih v izgradnjo hotelskih in bazenskih kapacitet vloženih skoraj 50 milijonov evrov. Moja ocena je, da bi v naslednjih letih na Ptuju morali pridobiti še vsaj 2000 postelj, da bi se lahko lotevali večjih turističnih projektov, ki pa imajo vsi zasnovo v naših obstoječih tradicionalnih prireditvah od kurentovanja, dobrot slovenskih kmetij, poletnih festivalov, narodno-zabavnega festivala, projekta poezije in vino, martinovanja in vseh obstoječih sejmov - katarinino, ožbaltovo, jurjevo. S prenovo dominikanskega samostana pridobivamo izjemo lepo kongresno-kulturno središče, ki bo v dopoldanskem času nudilo možnost organiziranja mednarodnih znanstvenih in poslovnih dogodkov, v popoldanskem času in ob koncih tednov pa vrhunsko kulturno ponudbo. S prenovo trgov v starem mestnem jedru bomo dobili ustrezne površine za izvedbo številnih prireditev, ki bodo popestrile dogajanje v mestu.«
Zelo pomembna za celotno regijo je živilskopredeloval-na industrija, zanemarljiv tudi ni delež kovinske industrije, ki je prisotna v regiji.
Pa morda beseda še o teh branžah in njihovem razvoju.
Štefan Čelan: »Ob turistični ponudbi je živilskopredeloval-na industrij a s kmetijstvom najpomembnejša gospodarska panoga, ki jo je vredno umno razvijati. Bogata tradicija, pridelava in predelava piščančjega mesa ter belega vina nam narekujejo, da bomo ob industrijski proizvodnji v prihodnje postali tudi nosilci razvoja tako tehnologije kakor tudi storitev za širši svetovni trg. Na področju kovinskopredelovalne industrije imamo veliko možnosti za razvoj komponent za avtomobilsko industrijo, ki je nekoč cvetela v podjetju Agis. Med novonastalimi podjetji pa imamo največ priložnosti na področju informacijskih tehnologij, kjer največ potenciala kažeta podjetji Intera in LPmycron.«
Kaj menite o povezovanju znanstvene sfere in gospodarstva ter o tem, da se razvojni projekti in strategije ne bi izdelovali zgolj zaradi projektov samih, ampak zato, da se dejansko implementirajo v praksi?
Štefan Čelan: »Kot znanstvenik in raziskovalec sem nad početjem politikov, znanstvenikov in gospodarstvenikov najbolj razočaran. Ti bi se namreč morali zavedati, da brez lastne pameti, ki je učinkovito uporabljena za razvoj izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo, ni svetle prihodnosti za naš narod. Žal danes le redki znanstveniki sodelujejo z našim gospodarstvom. Prav tako je zelo malo podjetij, ki so pri naših znanstvenih ustanovah pripravljena naročati raziskovalne storitve. Politika ni nikoli hotela prisluhniti predlogom, ki smo jih posamezniki posredovali v smeri sprememb
zakonodaje - da bi zgradila most nad prepadom. Veliko bi se dalo storiti že z javnimi razpisi, ki bi morali biti definirani tako, da je do javnih sredstev upravičen tisti, ki ima konkretne pogodbe z realnim gospodarskim sektorjem. Prednost ameriškega gospodarstva pred evropskim je v izjemno visokih zakonsko določenih amortizacijskih stopnjah za tako imenovana neopredme-tena osnovna sredstva, kot so patenti in licence. Ti v Ameriki prestavljajo 90-odstotno amortizacijo, stroji in zgradbe pa zgolj 10-odstotno. V Evropi je ta delež obrnjen.«
Kakšna so vaša pričakovanja glede črpanja sredstev v novi finančni perspektivi 2014-2020. Kje vidite Ptuj in okolico znotraj strategije, ki se pripravlja oz. katere projekte, pomembne za razvoj regije, bo možno v novi perspektivi financirati z bruseljskim denarjem?
Štefan Čelan: »Trenutne napovedi so iz mojega vidika zelo obetajoče, saj predvidevajo skoraj 50 odstotkov sredstev za velike regionalne projekte, ki bodo pospeševali gospodarsko rast. Zgodovina sedanje finančne perspektive, ki je imela podobne napovedi, je zelo žalostna. Financiranih je bilo zelo malo regionalnih projektov, ki bi pospeševali gospodarsko rast. Velika večina sredstev je bila namenjena občinskim projektom za izgradnjo javne infrastrukture. V MO Ptuj se na to finančno perspektivo intenzivno pripravljamo, saj bi brez teh sredstev praktično zaustavili vse investiranje. Pripravljamo se na vseh enajst ukrepov. Računamo na podoben obseg sredstev, kot smo jih pridobili v dosedanji finančni perspektivi, to pa je bilo dobrih 20 milijonov evrov.« (PR)
Ptuj z okolico vidi razvojno priložnost v turizmu, prehranski industriji (pridelava in predelava hrane in vina), pa tudi v kovinski industriji ter na področju informacijskih tehnologij.
4
GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNiŠTViltfiliSna priloga Štajerskega tednika
m
k
[QO
J
1 i
E-
>¿0
V obrti imajo rešitve za gospodarstvo in državo
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj (OOZ) Ptuj ima po uveljaviti prostovoljnega članstva okrog 950 članov. Opazno pa je, da se nekateri člani vračajo zaradi ugodnosti, ki jih članstvo prinaša. Prepolovila se je članarina, na drugi strani pa ugodnosti, ki jih prinaša članstvo, presegajo znesek članarine, če jih člani le znajo izkoristiti.
V	OOZ Ptuj ob tem še bogatijo nabor storitev za svoje člane.
V	zaključni fazi je ustanavljanje podjetja za zavarovanje. Agencija za zavarovalni nadzor jim je že izdala dovoljenje. Svojim članom, njihovim zaposlenim in družinskim članom bodo ponudili kom-
pletno ponudbo zavarovanj, od premoženjskih, osebnih, življenjskih do nezgodnih, skratka vse vrste zavarovanj (vozil, nepremičnin, delavnic, odgovornosti). Ugotavljajo, da gre za storitev, ki jo morajo imeti vsi, v neki obliki jo tudi imajo, a marsikdo sploh ne ve, kaj vse ima zavarovano. Dejansko nekaj plačujejo, ko pa pride do nezgodnih primerov, se ugotovi, da ravno teh nimajo zavarovanih. Na razpisu so izbrali tri pogodbene sodelavce, potrdil jih je že tudi upravni odbor, ki bodo delali ekskluzivno za OOZ Ptuj. »Naša prednost je v tem, da dobro poznamo posamezne dejavnosti, obrtnikom in
Ekipa Kleparstva - krovstva Igorja Trčka, s.p., se bo udeležila svetovanega prvenstva kleparjev v Bukarešti. To je za mladi kolektiv izjemno priznanje.
podjetnikom bomo ponudili tista zavarovanja, ki jih v neki dejavnosti tudi potrebujejo,« sta povedala predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžeko-vič in sekretar OOZ Ptuj Boris Repič. Prednost je tudi ta, da bodo sodelovali s šestimi zavarovalnicami, znotraj katerih bodo poiskali najboljše produkte, ki bodo tudi cenovno ugodni. Zavarovalne storitve, ki jih uvajajo na novo, zbornice in združenja v tujini izvajajo že dolgo, da svojim članom pomagajo tudi na ta način. V sekcijskem delovanju se prilagajajo osnovnemu poslanstvu, ki ga nalaga združevanje v sekcijah. Predvsem gre za izobraževanje in prilagajanje zakonodaji.
Obvezno
označevanje jeklenih konstrukcij
V tem trenutku sta najaktualnejši dve zadevi, obvezno označevanje jeklenih in aluminijastih konstrukcij z znakom CE, ki vstopi v veljavo s prvim julijem letos, in izjava o skladnosti proizvoda za kovinske in aluminijaste konstrukcije. Gre za evropsko direktivo. Po prvem juliju letos ne bo mogoče več dati na trg proizvoda brez ozna-
Najboljši so bili ptujski kleparji - ekipa Igorja Trčka
Na 14. državnem prvenstvu mladih kleparjev-krovcev, ki je bilo v času pomladnega sejma v Gornji Radgoni, organizirala ga je OZ Slovenije, se je najbolje odrezala ekipa OOZ Ptuj. Sestavljali so jo mentor Igor Trčko in tekmovalca Alen Auer in Jernej Žunkovič (vsi trije iz Kleparstva Igor Trčko). Ekipa Igorja Trčka je bila zmagovalka državnega tekmovanja tudi lani, letošnji uspeh ji je prinesel udeležbo na svetovnem tekmovanju. Za promocijo dejavnosti kleparstva in poklica samega so takšna in podobna tekmovanja izjemnega pomena. Mladih, ki bi se odločali za poklic krovec-klepar, je vse manj. Tekmovanja so tudi eden od načinov, kako ta poklic približati in mlade seznaniti s poklicnimi možnostmi. Na pobudo podjetja Pre-fa Slovenija pa je sekcija kleparjev in krovcev pri OZS v sodelovanju s Šolskim centrom Ptuj pripravila tudi zanimiv promocijski dogodek. Peti april je bil v 27 evropskih državah razglašen za dan svetovnega rekorda piščalk. Tako so si mladi in mimoidoči na Ptuju in v Gornji Radgoni lahko iz dveh aluminijastih trakov sami naredili piščalko. V akciji so v vseh sodelujočih državah izdelali 51.337 piščalk. Z njo pa so organizatorji želeli opozoriti na pomanjkanje mladih v poklicu klepar-krovec.
Označevanje alergenov v živilih
Od 13. decembra letos bodo v delu, ki se nanaša na obrate javne prehrane, morali Evropsko direktivo o zagotavljanju informacij in informacij o živilih potrošnikom (EC), ki sicer ureja področje splošnega označevanja živil, spoštovati tudi slovenski gostinci. Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS je Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje RS že zaprosila za dodatna pojasnila glede označevanja alergenov v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane. V sekciji opozarjajo na neizvedljivost označevanja alergenov v praksi, na morebitne velike dodatne administrativne in finančne obveznosti. Zavzemajo se za to, da bi bila uveljavitev čim preprostejša, hkrati se sprašujejo, ali bodo od decembra letos morali ob krožniku hrane gostu predložiti tudi listek s sestavinami oz. kar recept, na podlagi katerega so pripravili živilo. Pri živilcih, ki proizvajajo neke svoje proizvode, bo to še nekako šlo, saj so njihovi proizvodi že sedaj bolj ali manj opremljeni z opisi, pri gostincih pa bo to malo težje.
Obrtniške rešitve za zagon gospodarstva
Na Forumu obrti in podjetništva, ki je bil 7. maja, je OZ Slovenije predstavila letošnje zahteve obrti in podjetništva. Izmed sto zahtev jih je ključnih deset, med temi pa še posebej izpostavljanje zmanjšanja dela na črno in obsega sive ekonomije, ki znaša med 23 in 28 odstotki bruto domačega proizvoda, razbremenitev stroškov dela, spremembo zakona o delovnih razmerjih, izboljšanje plačilne discipline, ureditev insolvenčne zakonodaje, prenovo sistema javnega naročanja in ureditev čezmejnega opravljanja storitev, ki je še vedno administrativno zelo zahtevno, pri čemer se morajo slovenska podjetja v tujini držati vseh visokih zakonskih standardov. V OZ Slovenije upajo, da bo nova vlada spoznala, da so obrtniški predlogi v korist države in gospodarstva ter da njihova uresničitev pomeni zagon slovenskega gospodarstva.
Vladimir Janžekovič, predsednik OOZ Ptuj v obdobju 2006/2014, bo konec junija letos predal posle svojemu nasledniku. Izvolili ga bodo 3. junija izmed treh kandidatov.
ke CE. Ključni pogoj za to, da lahko proizvajalec jeklene konstrukcije označi proizvod z oznako CE, pa je, da ima vzpostavljen in certifici-ran sistem kontrole proizvodnje. Sekcija kovinarjev pri OOZ Ptuj je članom pri tem v veliko pomoč, OOZ Ptuj je za omenjene storitve odprta tudi za nečlane. Oznako CE in izjavo o skladnosti potrebujejo vsi, ki izdelujejo kakršnekoli konstrukcije, letno-zimske vrtove, nadstreške za avtomobile, stopnišča, ograje, vse nosilne konstrukcije. Pridobivanje te dokumentacije je zahtevno, članstvo v OOZ Ptuj oz. sekciji kovinarjev jim omogoča pripravo le-te za plačilo sto evrov, polna cena je med 600 in 700 evrov. Pri certifikacijskih organih so se dogovorili še za 20-odstotni popust. Petnajst članov, ki so že pristopili k pridobivanju teh dokumentov, bo prihranilo med 700 in tisoč evri, kar predstavlja že dve do tri letne članarine. Vsi, ki izvajajo kovinske konstrukcije, morajo imeti tudi certifikat varjenja. Tudi za ta certifikat si je OOZ Ptuj pri izvajalcih za svoje člane izgovorila 30-odstotni popust. Osnovni certifikat varjenja stane tisoč evrov, cene se gibljejo v odvisnosti od zahtevnosti varjenja. Še vedno pa v OOZ Ptuj izvajajo brezplačna izobraževanja preko sekcij, kot je vsakoletno usposabljanje voznikov, za gostince in živilce HCCP-izobraževanja, ob tem pa dobijo z 80-odstotnim popustom še HCCP-smernice, prav tako varstvo pri delu, požarno varnost, skratka prek sekcij jim skušajo zagotoviti vse obvezne oblike izobraževanja. OOZ Ptuj skuša po najboljših močeh izvajati svoje osnovno poslanstvo, ki je v svetovanju, izobraževanju, sejemskih dejavnostih.
Za kar najboljši obrtniški servis
Kot pravi predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič, ki se mu izteka drugi in obenem zadnji predsedniški mandat,
v tretje po statutu OOZ Ptuj za predsednika več ne more kandidirati, so se v obeh mandatih, prvega je začel še v visoki konjunkturi, trudili po najboljših močeh, da bi članom zagotovili kar najboljši servis. V obdobju »debelih krav« člani zbornice niso toliko potrebovali, že v začetku drugega mandata se je zgodba bistveno spremenila. Kriza v obrti se še kar poglablja, sektor, ki največ prispeva, zaposluje, država tudi najbolj stiska. Sicer pa v obrti vseskozi ponujajo rešitve za gospodarstvo in državo. Pri prehodu na prostovoljno članstvo, so obrtniki spoznali, da pa vseeno potrebujejo svojo stanovsko organizacijo, s katero so zadovoljni. Dejstvo pa je, da se morajo tudi sami aktivirati in angažirati, priti na zbornico, ko se zadeve še dajo rešiti. Trenutno je v organe ptujske in slovenske zbornice aktivno vključenih okrog 60 članov. Pri življenju jim je uspelo ohraniti vse tradicionalne dogodke, obrtniški ples, ki je še edina tradicionalna plesna prireditev na Ptujskem, v katero po novem vključujejo družabni večer s podelitvijo priznanj, piknik, zaključek za upokojene obrtnike in podjetnike. Redno so v vseh teh osmih letih urejali in obnavljali počitniške zmogljivosti. »Zbornico zapuščamo v dobri kondiciji, v stabilnem finančnem stanju,« j e povedal Vladimir Janžekovič v imenu odhajajoče ekipe. Ni strahu, da ne bila tudi v prihodnje uspešna, 950 članov, kolikor jih je ostalo, članarino plačuje redno, v preteklosti je bilo kar nekaj neplačnikov. Prihodki bodo sicer nekoliko nižji, trenutni izpad, ker je tudi članarina nižja, bodo skušali nadomestiti z novimi storitvami. Kot že rečeno, se nekateri obrtniki, ki so se iz zbornice izstopili, vračajo. Samo mesečno koriščenje nekaterih ugodnosti kartice mozaik podjetnih, ki je postala plačilna kartica Diners, prinese več, kot znaša mesečna članarina. (PR)
GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNiŠTViltfiliSna priloga Štajerskega tednika
4
www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20
prion
oblačila s sporočilom
NAKUP ali NAJEM POKLICNIH OBLAČIL
z vedno svežimi in čistimi oblačili
vam pomagamo zgraditi VRHUNSKO, UREJENO, NATANČNO in ZAUPANJA VREDNO PODJETJE.
ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj tel. 02/ 779 71 11
Best Doctors®
Zdravstveno zavarovanje
MIZARSKE STORITVE, PARKETARSTV0 IN ČEBELARSTVO
Tržeč 46a, 2284 Videm pri Ptuju GSM 031792 932 WWW.parketarstvosibila.si WWW.cebelarstvo-sibila.si
z vami že 20 LET
GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVOliitoa P^oga Štajerskega tednika

m
no

[QO
DEM tudi po poplavah iz leta 2012 poslujejo stabilno
Zaradi škode, ki so jo konec leta 2012 na vodotoku reke Drave in ob njem ter na infrastrukturi Dravskih elektrarn Maribor (DEM) povzročile silovite poplave, je bilo minulo leto za to družbo v glavnem v znamenju sanacijskih del. »V Forminu smo sanirali hidroelektrarno in odvodni kanal. Pod HE Vu-hred smo uredili zavarovanje leve brežine. Poškodovana brežina je ogrožala promet po magistralni cesti Ma-ribor-Dravograd. Sanirali smo tudi desno obrežno zavarovanje na odvodnem kanalu HE Zlatoličje. Poškodba je bila takšne narave, da bi lahko preprečila promet po obkanalski cesti Skorba-Terme Ptuj. Na odvodnem kanalu HE Zlatoličje letos nadaljujemo dela za širitev kanala, v delu, kjer so kanal poškodovale poplave, potekajo tudi sanacijska dela. Do zastoja del pri širitvi odvodnega kanala je prišlo zaradi stečaja izvajalca del, podjetja Konstruktor. Rekonstrukcija HE Zla-toličje je končana, na HE Fala so se začela dela za prenovo sistemov vodenja in drgih sekundarnih sistemov. V teku so tudi velike investicije v pretočna polja za hidroelektrarni Vuzeni-ca in Dravograd,« je povedal tehnični direktor DEM Andrej Tumpej.
Za ČHE Kozjak pridobivajo gradbeno dovoljenje
Dravske elektrarne Maribor v prihodnje čaka nekaj obsežnih investicij. Že dalj časa potekajo načrti za gradnjo črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak. »Osnovni cilj izgradnje je izrabiti naravne danosti zagotovitve potencialne energije vode ob primerni ceni in jo izkoriščati skladno s potrebami in doseženimi ustreznimi tržnimi cenami, ki bodo zagotavljale donosnost investicije. Projekt ČHE na Dravi in daljnovodna povezava do RTP Maribor je končal fazo postopka umestitve objekta v prostor - državnega prostorskega načrta. Vlada RS je 25. februarja 2011 v Uradnem listu objavila Uredbo o državnem prostorskem načrtu za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor. Uredba daje podlago za nadaljevanje upravnih postopkov pridobivanja soglasij nosilcev urejanja prostora, pridobivanje zemljišč ter pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. V družbi DEM bomo v letu 2014 izvajali aktivnosti ob upoštevanju sprejetega DPN in trenutne-
ga stanja na trgu z električno energijo, program dela v letu 2014 predstavlja nadaljevanje aktivnosti do gradbenega dovoljenja,« je pojasnil Tumpej.
Območje ob Muri izjemno zaščiteno in občutljivo
Aktivni so tudi načrti za gradnjo verige hidroelektrarn na reki Muri, ki sicer velja za posebej občutljivo naravovarstveno območje. Sprejemljive rešitve za izgradnjo energetskih objektov na reki Muri so na odseku med državno mejo z Avstrijo in Sladkim Vrhom (nadomestni objekt HE Ceršak) in na širšem območju Gornje Radgone. Na notranji Muri je izkoriščanje energetskega potenciala reke možno na odseku med izlivom Kučnice v Muro in avtocestnim mostom v Vučji vasi (Hrastje-Mota-Veržej). »Na celotnem območju koncesije je koncepte hidroelektrarn kot večnamenskih objektov treba podrediti občutljivosti okolja, varovanje okolja pa se pri načrtovanju in obratovanju upošteva v največji meri. V celoti bo treba upoštevati omejitvene pogoje, ki bodo izhajali iz okoljevarstvenega programa obravnavanega območja. V letu 2011 je bil izdelan predlog pobude DPN za HE Hrastje Mota. Predlog pobude bil je posredovan pobudniku in koordinatorju priprave DPN ter na okoljsko ministrstvo v usklajevanje. Pobuda je bila maja 2012 usklajena, izdelalo se je gradivo za pridobitev smernic, ki bo izhodišče za začetek postopka DPN. Pobuda za DPN je bila na spletu objavljena 9. maja 2012. Istočasno je bilo objavljeno naznanilo za regijski posvet, ki je bil v Radencih 6. junija 2012. Namenjen je bil nosilcem urejanja prostora pred izdajo smernic. Rok za oddajo smernic nosilcev urejanja prostora na MZIP je bil 15. junij 2012. Po prejetju smernic je bila izvedena analiza smernic ter začetek priprav na prostorsko konferenco. Po prostorski konferenci so se začele izvajati aktivnosti za pridobitev vhodnih podatkov - raziskave narave in živega sveta za določitev vplivov in s tem omilitvenih ukrepov ter nadomestnih habitatov. Le na podlagi tega bo hidroelektrarne na tem območju možno umestiti v prostor,« je še povedal Andrej Tumpej in dodal, da se je začela izdelava okoljskega poročila ter strokovnih podlag s področij narave, habitatov in živega sveta.
Tehnični direktor DEM Andrej Tumpej pravi, da so lani kljub izpadu zaradi nedelovanja HE Formin ustvarili za devet odstotkov več električne energije, kot je bilo načrtovano. Zaradi dobre hidrologije reke Drave tudi letos beležijo veliko proizvodnjo. V prvih štirih mesecih naj bi bila proizvodnja enkrat večja od načrtovane.
Male HE in vetrna energija
Na območju, ki ga pokrivajo DEM, je več deset možnih lokacij, primernih za izgradnjo malih hidroelektrarn. Za nekatere lokacije so že pridobili prva dovoljenja - soglas-
ja, ki so potrebna za začetek izgradnje takšnega objekta. Končuje pa se tudi enoletni postopek meritev za izrabo vetrne energije v občini Dravograd - območje Ojstrice, kjer so rezultati zelo ugodni ter bi lahko v prihodnje začeli izkoriščati energijo vetra.
S finančnim vložkom 270.000 evrov DEM sodelujejo pri obnovi mostu čez dravski kanal med Gorišnico in Gajevci. Obnova naj bi bila končana do 15. julija letos.
GOSPODARSTVO, OBRT^ODJETNiffVfiliglafini priloga Štajerskega tednika
7
Računovodski servisi združeni v zbornico
Zbornica računovodskih servisov (ZRS) je vseslovenska organizacija podjetij in samostojnih podjetnikov, ki opravljajo dejavnost računovodskih servisov. V zbornico je vključenih nekaj manj kot sedemsto članov. Poglavitne naloge zbornice so skrb za strokovnost računovodske dejavnosti in za
ugled zbornice, izobraževanje in mednarodno povezovanje članov ter zastopanje njihovih interesov do državnih institucij kot tudi znotraj Evropske zveze računovodij. Zbornica si prizadeva zagotavljati najvišjo raven kakovosti računovodskih storitev, zato izdaja Katalog računovodskih servisov. V katalogu so navedeni tisti računovodski
servisi, ki so registrirani za opravljanje računovodske dejavnosti in so opravili ustrezno usposabljanje pri ZRS, Gospodarski zbornici Slovenije ali Inštitutu za revizijo. Upravni odbor zbornice šteje devet članov. Člani zbornice in njihovi zaposleni se letno srečujejo na kongresu in zboru članov ZRS, vsako leto pri-
pravijo tudi natečaj za Naj računovodski servis. Zbornica uresničuje naloge, ki jih zastavi v oblikovanih programih dela. Konec tega meseca imajo v načrtu delavnico na temo usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, za člane bodo pripravili usposabljanje za pridobitev naziva strokovni vodja računovodskega servisa, okto-
bra se bodo znova srečali na kongresu ZRS. Za letos imajo med drugim v načrtu implementacijo švedskega in norveškega standarda za računovodske storitve v slovenski prostor in promocijo na temo zdravja na delovnem mestu.
Vir: Zbornica računovodskih servisov
iliSmonEL
unlimited solutions
tel.: 059 93 67 95
PON-PET:
8:00-16:00
SmonELd.o.o. Slovenskacesta55 2277SrediščeobDravi -
www.smonel.com
ALîN
1 Družbe
d.o.o.
.NAČRTOVANJE • MONTAŽA •VZDRŽEVANJE •SERVIS
AVTOMATIZACIJSKIH SKLOPOV
Družba za podjetniško in poslovno svetovanje
* računovodstvo * davčno svetovanje
za gospodarske družbe, podjetnike, kmetovalce, društva
T: 02 796 12 90, 041 642 909, E: alin@alin.si
Računamo za vas, računajte na nas
Organizirajte svojo pisarno z rešitvami Pošte Slovenije
Vrhunski pisarniški programi, prava strojna oprema in uporabnikom prijazne poslovne storitve - vse na enem mestu, skrbno povezano in izredno preprosto, predvsem pa brez skrbi in preglavic. Za brezhibno delovanje, varnost in zanesljivost nepogrešljivih poslovnih orodij bodo poskrbeli usposobljeni strokovnjaki Pošte Slovenije. Kontaktirajte nas za brezplačni 30-dnevni preizkus.
Kj Pos IIa
[SD

m
CloudAgile
Business Partner
PosiTa je nadgrajen sistem storitev Poslovnega centra.
08014 46
www.posita.si
8
GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVOiStoa iTlfiga Štajerskega tednika
C
E-
>¿0
Rešitev je v izobraževanju
Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor je tudi v lanskem letu sodelovala v raziskovalnem projektu Globalni podjetniški monitor (GEM). »Gre za največjo dolgoročno raziskavo podjetništva na svetu, ki temelji na razumevanju, da je gospodarska blaginja močno odvisna od podjetniškega sektorja,« je razložil vodja raziskave profesor dr. Miroslav Rebernik.
Raziskovalci se v prvi vrsti osredotočajo na odnos posameznikov do podjetništva,
kakšno je vključevanje v podjetniške aktivnosti in delovanje podjetnikov - ali kažejo nagnjenost k rasti podjetja in večanju števila zaposlenih. Raziskava GEM poteka že od leta 1999, Slovenija pa se je raziskovalnemu konzorciju priključila pred 12 leti. Po besedah Rebernika je pri raziskavi najdragocenejša neposredna mednarodna primerljivost. »Če hočeš vedeti, kje si, se moraš primerjati z drugimi državami. Temeljni namen raziskave je namreč
E
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
MesJW a® 1 J250PW1
• 02 7*9 il 50	WWr,I.U-J*iaJl
' h4*ujQs<eJ.Mt	www.ctfw-podr**l* ii
Srednješolski izobraževalni programi
PREDŠOLSKA VZGOJA X EKONOMSKI TEHNIK TRGOVEC
Usposabljanja
USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODJA IZDELOVALEC SPLETNIH STRANI VILIČARIST HIŠNIK
Vpisi potekajo skozi celotno leto. Vabljenil
IVLUP
Za vas izvajamo:
polaganje vseh vrst tapet, dekorativna obdelava sten, barvanje, strojno ali ročno kitanje, strojno brušenje, barvanje oken in vrat... Izolacija fasad, barvanje fasad, barvanje napuščev, barvanje ograj....
7 Minili
KLEPARSTVO - KROVSTVO STRELOVODI - HIDROIZOLACIJE
MONTAŽA d. o. o.
Lokavci 41, 9245 Spodnji Ivanjci
Tel.: 02/560 9010, fax: 02/ 560 9019
GSM (Miran Lapi): 041/629 746
www.loncaric-montaza.si e-mail: lon@siol.net
zagotoviti podatke o dejanskem stanju na področju podjetništva, kar bi posledično pripomoglo k temu, da se gospodarska politika v Sloveniji ne bi vodila na pamet, ampak na temelju zanesljivih in objektivnih podatkov.«
Ena izmed najtežjih stvari na svetu je ustvariti novo delovno mesto
Podatki se pridobivajo z anketiranjem odraslih prebivalcev ter intervjuji in anketami nacionalnih izvedencev. V Sloveniji sta od konca maja do začetka junija 2013 v anketni raziskavi sodelovala 2002 odrasla človeka v starosti od 18 do 64 let. Po oceni Re-bernika je v Sloveniji okoli 48.000 nastajajočih podjetij - to so posamezniki, ki so bodisi začeli neke aktivnosti, da bi ustanovili podjetje, ali pa podjetje že imajo, vendar še niso izplačevali plač več kot tri mesece. Novi podjetniki so tisti, ki so aktivni že več kot tri mesece - teh je nekaj manj kot 40.000. Podjetnikov, ki so na trgu že več kot tri leta, je nekaj manj kot 80.000. Ker v skupini nastajajočih podjetnikov številni sploh ne bodo začeli zares poslovati, lahko računamo, da je v Sloveniji okoli 130.000 podjetnikov. Od tega je le kakšne štiri odstotke tistih, ki bodo v prihodnosti širili obseg poslovanja in bodo ustvarili pogoje za zaposlovanje. »To pomeni, da je podjetniški talent eden najdragocenejših virov, ki jih ima vsak narod. Tistih, ki so sposobni ustanoviti podjetje in zaposlovati, je zelo malo. Prav gotovo je ena izmed najtežjih stvari na svetu ustvariti novo delovno mesto,« je povedal profesor Rebernik. Raziskava je pokazala, da se je po treh letih upadanja slovenska podjetniška aktivnost znova nekoliko povečala. Kljub rasti zanimanja za podjetništvo pa se, žal, ne moremo veseliti, saj se gibanje upadanja zaznanih poslovnih priložnosti v Sloveniji še kar nadaljuje. Brez poslovne priložnosti, ki jo nekdo v svojem okolju zazna in poskuša uresničiti, ni kakovostnih novih podjemov. Po predlanski petini odraslih, ki so videli poslovne priložnosti v Sloveniji, je bilo lani takšnih le še 16 odstotkov. V svetovnem merilu se po tem segmentu Slovenija uvršča na 63. mesto od 67 držav. Po besedah Rebernika je razlog v gospodarski in finančni krizi, neugodnem poslovnem okolju in neprijazni administraciji. Posamezniki se tako vedno manj ukvarjajo z mislijo, kako bi našli nove poslovne priložnosti in ustanovili podjetje. Skrb vzbujajoč podatek je tudi ta, da v Sloveniji primanjkuje mladih podjetnikov, starih med 25 in
»V Sloveniji primanjkuje mladih podjetnikov, starih med 25 in 34 let. To so tisti podjetniki, ki so najprodornejši, največ tvegajo, imajo ideje in ustvarjajo nove izdelke,« meni profesor iz Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor Miroslav Rebernik.
34 let. To so tisti podjetniki, ki so najprodornejši, največ tvegajo, imajo ideje in ustvarjajo nove izdelke. Slovenska podjetniška struktura se stara, saj se mladi ljudje ne vključujejo v podjetništvo v zadostni meri.
Mladi se ne odločajo za podjetništvo
Že drugo leto zapored občutno pada delež nastajajočih in novih podjetnikov z visokošolsko izobrazbo. Avtorji raziskave so prepričani, da se v Sloveniji naredi premalo za to, da bi k podjetniški aktivnosti spodbudili mlade, izobražene posameznike. Kot pravi Rebernik, bo podjetnik s fakultetno izobrazbo, povezavami in znanjem tujih jezikov lažje, hitreje in bolje konkuriral na mednarodnih trgih. Slovenija ima torej težavo, da se v podjetništvo vključuje premalo ljudi, hkrati pa je velik primanjkljaj mladih in tistih z visokošolsko izobrazbo. Naš sogovornik vidi rešitev v izobraževanju, ob tem poudarja, da je v tem trenutku podjetništvo na vseh ravneh šolskega sistema zanemarjeno. »Še v tistih šolskih ustanovah, kjer izvajajo predmet podjetništva kot izbirno vsebino, ga učijo tisti, ki jim primanjkuje ur. V Sloveniji nimamo izobraženih učiteljev podjetništva, ki bi na pravi način učili tako osnovnošolce, srednješolce kot študente. Mladina se s temi vsebinami ne sreča. Učitelji se v večini primerov osredotočajo na irelevantne teme, kot so na primer, kaj potrebuješ za registracijo podjetja. Mlade je treba učiti ustvarjalnosti, inovativnosti, odgovornosti, kako poskrbeti zase in druge. V prvi vrsti morajo znati
najti poslovno priložnost. Bistvo podjetništva je, da najdeš potrebo, ki jo posledično zadovoljiš s svojim izdelkom ali storitvijo. V mladih je treba zbuditi podjetniški duh.« Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport nimata enotne akcije, ki bi med mladimi spodbudila željo po iskanju novih poslovnih priložnosti. Rebernik ob tem dodaja, da je gospodarski napredek države odvisen od podjetništva in novih delovnih mest. Zato bi morali čim prej primerno izobraziti mlade, da se bodo lažje znašli na gospodarskem trgu.
Talent gre tja, kjer najde ustrezne pogoje
Kriza nikakor ne sme biti izgovor za nastanek novih podjetij. Ravno v tem času so v svetu nastajala najboljša podjetja. Kljub negativnim kazalnikom je v Sloveniji še vedno veliko mladih z idejami. Enega izmed zadnjih start-up vikendov v Sloveniji se je udeležilo več kot 400 talentiranih mladih, ki želijo uresničiti svojo podjetniško idejo. Njim je vseeno, kje bodo delali. »Ti mladi bodo odšli v tujino, če doma ne bodo našli ustreznih pogojev za razvijanje svojih idej. Talenta ne moreš zadržati znotraj določenega okvira, talent gre vselej tja, kjer najde ustrezne pogoje,« je dodal Rebernik. Mladim bi zato morali čim prej pokazati, da je podjetništvo ena izmed kariernih možnosti in jim zagotoviti prostore, kjer se lahko srečujejo, zbirajo in delajo skupaj z mentorji. Med drugim pa bi bilo treba zagotoviti tudi finančna sredstva za realizacijo njihovih idej.
GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNiŠTViltfiliSna priloga Štajerskega tednika
4
Zgrabi sedanjost, stopi
Boš izpustil/a življenjsko priložnost?
Dijakinja generacije v šolskem letu 2012/2013 Tadeja Vaupotič po uspešno zaključeni maturi razmišlja takole: »Brez tega koraka ne bi nikoli pridobila tako kakovostne izobrazbe, ne bi znala zraven angleščine tekoče govoriti še francosko, ne bi šla na mnoge izmenjave, ne bi imela prijateljev iz Singapurja, ne bi videla prečudovitih znamenitosti Dunaja, Firenc, Pariza, Bruslja, Škotske, Danske, ne bi postala UNESCO glasnica in ne slovenska predstavnica v mednarodnem svetu ACES, kar mi odpira številna vrata na moji karierni poti.«
v prihodnost
Ptujska gimnazija je z več kot 1500 udeleženci tekaško razgibala mestne ulice
Zmagovalci državnih tekmovanj v fiziki, nemščini in raziskovalnih nalogah
V 145 letih je Gimnazija Ptuj pomagala poiskati in razviti znanje številnih generacij dijakov, je središče humanističnega, znanstvenega in kulturnega dogajanja v regiji, biti ptujski gimnazijec pa je življenjska priložnost in privilegij, ki zaznamuje za vse življenje.
Znanje je v tebi
Dimenzije ptujskih gimnazijcev, katerih razvoj omogoča dinamična šola, so odgovornost, spoštovanje in lastna integriteta. Ko k temu dijaki dodajo svojo notranjo motiviranost, zapuščajo šolo kot kreativni misleci, suvereni voditelji in kultivirani posamezniki, ki so konkurenčni v slovenskem, evropskem in svetovnem prostoru.
Priložnosti so združene v šolske, nacionalne in mednarodne projekte, tekmovanja, tabore, raziskovalne dejavnosti, ekskurzije, izmenjave in dejavnosti za spodbujanje socialne angažiranosti dijakov.
Dijaki Gimnazije Ptuj se udeležujejo tekmovanj iz vseh predmetov, prav tako tudi tekmovanja iz astronomije, deba-tnega tekmovanja, tekmujejo za angleško, nemško francosko, rusko bralno značko, dokazujejo znanje na foto, video in drugih natečajih, na katerih dosegajo najvišja priznanja na državnem in mednarodnem nivoju. Tekmujejo na srečanjih mladih raziskovalcev, obiskujejo parlament in evropsko hišo. Na številnih športnih tekmovanjih posegajo po najvišjih mestih, pri čimer gre spomniti na prvo mesto rokometašev
Gimnazije Ptuj na mednarodnem rokometnem turnirju na Madžarskem. Ob vrhunskih športnikih v športnih oddelkih pa vlada športni duh med vsemi ptujskimi gimnazijci. Ti so povabili mlade iz cele Slovenije in tujine, estradnike, uspešne športnike, umetnike in gospodarstvenike na 2. UNESCO ASP tek mladih. Bil je tekaško obarvan in mladostno razigran dan.
Med projekti ima prav pomembno mesto tudi DSD, nemška jezikovna diploma. Izredna vrednost tega certifikata je, da omogoča direkten študij na nemško govorečih univerzah v Evropi in je pomemben sestavni del osebne mape ptujskih gimnazijcev.
Razvoj in trud za vsakega posameznika
Danes gimnazijo obiskuje 680 dijakov. V njej pridobivajo široko splošno izobrazbo, kar dosegajo z bogatim poukom in raznovrstnimi privlačnimi dejavnostmi, ki zagotavljajo visoke rezultate na splošni maturi, več kot polovica dijakov namreč dosega odličen in prav dober uspeh, ki ga zaokroži nadpovprečno število zlatih maturantov. Gimnazija Ptuj je danes ena izmed vodilnih gimnazij na področju razvoja vzgojno-izobraževalnega dela v Sloveniji. V svetu hitrih sprememb so visoko strokovno usposobljeni, široki in razgledani profesorji največja vrednost, zato na Gimnaziji Ptuj razvoju profesorjev posvečajo posebno vrednost. Le ti se izobražujejo v Sloveniji in v tujini, tudi mednarodna strokovna javnost je prepoznala njihovo usposobljenost in so pogosto vabljeni na mednarodne stro-
kovne konference s področja izobraževanja.
Na Gimnaziji Ptuj gostijo tudi tuje učitelje za nemški, angleški, francoski in italijanski jezik. Dijaki pa se letos lahko ob izbirni ruščini fakultativno učijo tudi kitajščino.
Po znanje in izkušnje vsvet
Na šoli se zavedajo, da mladi potrebujejo vpetost v korenine lastne nacionalne pripadnosti in vedenje, kako se vrti svet izven domačih meja. Zato jim s projekti ponujajo Evropo v vsej njeni kulturni, socialni in razvojni pestrosti, a hkrati uvajajo projekte z Azijo in Afriko. Že šestič zapored so bili kot edina slovenska šola izbrani v projekt ACES (Academy of Central European Schools), v globalnem projektu ENO (Environment Online) dijaki pridobivajo znanje in v razrednih projektih razvijajo ideje, kako ohraniti naš planet zdrav in čist.
Z evropskimi projekti Vseži-vljenjsko učenje (Comenuis, Cedefop, Comenius Reggio, E-Twinning) na šoli in v slovenskem šolskem prostoru razvijajo evropski dialog že več kot 15 let. Mladi, ki so izbrali za svojo šolo prav Gimnazijo Ptuj, so imeli priložnost doživeti zanimive izkušnje z vrstniki iz Španije, Norveške, Estonije, Nizozemske, Grčije, Avstrije, Italije, Nemčije, Francije, Albanije,
Moldavije, Madžarske, Srbije in Makedonije.
V	svetovni mreži UNESCO šol deluje ptujska gimnazija že od leta 1998. Z UNESCO projekti usmerjajo dijake k zanimanju za svetovne probleme, kot so skrb za planet, revščina, otroško delo, k spoštovanju temeljnih človekovih pravic in demokracije, k medkulturnemu dialogu vseh drugih in drugačnih.
Raziskovanje, socialna angažiranost, umetniški odtisi
Vsako leto organizirajo tudi raziskovalne tabore - športne, glasbene, jezikovne, filozofske.
V	številnih dejavnostih spodbujajo socialno angažiranost dijakov - krvodajalstvo, prosto-voljstvo, medgeneracijske povezave v programu Simbioz®, predavanje in vpis v slovenski register nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic. Dijakom ponujajo tudi vrsto možnosti za razvijanje kreativnosti in prebujanje umetniškega navdiha v različnih umetniških zvrsteh - v mladinskem mešanem pevskem zboru, v tujejezičnem muzikalu, v likovnem krožku, ki ga vodi akademski slikar Dušan Fišer. Veliko pozornost namenjamo vzpodbujanju telesnega gibalnega izraza naših pogosto slučajno odkritih plesalk in plesalcev, ki v raziskovanju lastnih občutkov in misli sami ali v dotiku z drugimi iščejo svoj izraz v odplesanih zgodbah. Na kulturnih prireditvah pa vedno
znova navdušijo tudi gimnazijski glasbeniki. K sodelovanju pogosto pritegnemo zunanje strokovnjake, ki našim dijakom odpirajo nov pogled v neznani, prostrani svet še neslutenih izraznih možnosti. Živa slovenščina, Mladost, Šport in zdravje - življenjski slog mladih, Angleščina in umetnost sta univerzalna jezika, Ein Stein - Zwei Steine Mozaik, Življenje z masko, Praznik na domači mizi, Generacija Z so izzivi tradicionalnih projektnih tednov, ki jih v decembru ponudijo dijakom in ko pouk zamenjajo za atraktivno povezano učenje iz učnih načrtov s sproščenim prednovoletnim vzdušjem.
Knjižnica na Gimnaziji Ptuj je bogata šolska knjižnica, tako po številu knjig kot pestrosti periodike in dejavnosti Knjižnega kluba. Knjižnica je najbolj dinamičen prostor v šoli, saj se v njej zvrstijo številni dogodki: razstave, obiski priznanih strokovnjakov, umetnikov, okrogle mize, debate ... in tudi neformalni klepet ali brskanje po računalnikih. Vsi, ki imajo literarno, novinarsko, fotografsko ali kako drugo besedno ustvarjalno potrebo, jo lahko izrazijo v šolskem glasilu Prebliski. Ob vsem naštetem, nenašte-tega je ostalo še veliko, pa ne smemo pozabiti, da je na Gimnaziji Ptuj veliko smeha, zabave (sprejem novincev -fazanijada, pustni ples v maskah), sproščenega posedanja na kavčih, zaljubljenih pogledov in objemov, pomoči in prijateljstva .
Neomejene možnosti, edinstvene priložnosti
Gimnazija Ptuj je edina slovenska šola, ki sodeluje v AEC Network, mreži azijsko-evropskih učilnic. Skupaj z dijaki iz številnih azijskih držav v virtualnih učilnicah vodijo medkulturni dialog in razvijajo veščine v informacijsko-komunikacijski tehnologiji. Dve leti zapored so za svoje projekte dobili nagradi zlati nagrajenec in projekt z odliko. Obe pomenita najvišje priznanje, ki ga je moč prejeti. Na Gimnaziji Ptuj ta projekt nadgrajujejo z dijaško izmenjavo s šolo Millennia Institute iz Singapurja in v šolskem letu 2013 -2014 tudi z St. Mark School iz Indije.
GlWiZöA ^
Zgrabi sedanjost. Stopi v prihodnost.
GIMNAZIJA PTUJ
^.gimptoj-si
kleta • Tabori pri različnih predmetnih področjih • Odlično strokovne usposobljeni, prijazni in prilagodljivi profesorji • Knjižnica z dostopoi najsodobnejše literature • Moderni, svetli šolski prostori • Tuji govor ProjektizMalezijo,Turčijo,Francijo,Sv Srbijo, Slovaško in Mold
ï^=nfc^^--
Ana in Uroš sta zastopala Slovenijo na mladinskem taboru o kulturni dediščini na Kitajskem
Mladi želimo raziskovati svet
Gimnazija Ptuj je šola, ki se zaveda, da mladi želijo raziskovati svet. V učnih načrtih gimnazijskega programa je veliko vsebin, ki jih na šoli znajo spretno vplesti v strokovne ekskurzije. Uravnoteženo po predmetnih področjih in upoštevajoč želje dijakov organizirajo poti v Cern, na Dunaj in v Gradec, v Rim, Raveno, Firence, Burghausen, München, Achen, Rostock, Krakov in Auschwitz, v Atene, Meteoro, Epidaver, Mikene, London, Pariz, Strasbourg, Bruselj, v Bosno in na Hrvaško.
10	GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVOiStoa p^oga Štajerskega tednika

m

k
[QO
Država mlade izobražuje, njihovo znanje uporabi tujina
Direktorica Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) Aleksandra Podgornik opozarja na neskladje med izobraževalnim sistemom in potrebami gospodarstva. Poudarja, da ni dobro, da nam delovna sila in podjetja odhajajo čez mejo, prav tako ni dobro, da v regiji propadajo velika podjetja. »Največ priložnosti za razvoj podravskega gospodarstva vidim v povezovanju. Dober zgled nam je lahko Avstrija,« pravi Podgornikova, ki smo jo povabili k pogovoru.
Bonitetne ocene so trenutno nekoliko ugodnejše, prav tako je pozitivna napoved gospodarske rasti. Kakšna je vaša ocena trenutnega stanja in kakšna je lahko napoved o prihodnosti slovenskega in tudi podra-vskega gospodarstva?
A. Podgornik: »Spodbudnej-ših napovedi za slovensko gospodarstvo moramo biti veseli. Hkrati se moramo zavedati, da gre za ocene, ki so izdelane za celotno slovensko gospodarstvo ter ne dopuščajo enostavnega sklepanja o dogajanju v posamezni regiji. Če se osredotočimo na nivo podravske regije, je treba takoj povedati, da so težave še zelo velike in da spodbudnih dogajanj ni posebej čutiti. Največje težave so pri financiranju in plačilni nelikvidnosti, pa tudi pri rigidnosti delovno-pravne zakonodaje in nekon-kurenčnosti naših podjetij v tujini. Žal so investicije še vedno prej izjema kot pravilo. Naše poslovno okolje za investicije ni privlačno. Razlog za to so cene zemljišč, zahtevni razpisni pogoji, delovno-pravna in davčna zakonodaja,
administrativne omejitve in visoke obremenitve gospodarstva. In ne samo, da niso spodbudne osnove za pritegnitev investicij, velikokrat naredimo vtis, da se jih otepamo. Ob tem je treba povedati, da mnoge države, tudi naše sosednje iz regije, ponujajo tako finančne kot davčne spodbude investicijam, še posebej tujim. Pri nas tega ni opaziti ne na ravni države, prav tako nobena regija oziroma občine v njej ne naredijo kakšnega koraka v smeri privabljanja tujih investicij, ki bi edine lahko pomenile nova delovna mesta. Štajerska je regija na strateški poziciji in to bi veljalo s pravilnimi ukrepi izkoristiti. Že nekaj časa poudarjamo, da bi bilo nujno pripraviti in sprejeti jasno strategijo privabljanja zunanjih naložb, ki morajo biti potrjene tako na organih lokalnih skupnosti kot na nivoju države, pri tem pa vzpostaviti kompleten inženiring za pomoč podjetjem pri njihovem ustanavljanju. Pričakujemo, da bo to storjeno. To je tisto, kar morajo spodbuditi politične strukture, od države do lokalnih skupnosti. Gre za bistvo, ki ga pričakujemo od organov in agencij na različnih ravneh. Žal tovrstnih korakov odgovorne institucije ne naredijo, zato indici in podatki, da so mnoga podjetja enostavno obupala in da nekatera med njimi svojo proizvodnjo in / ali bančne račune in sedeže, selijo v tujino, ne presenečajo. Govori se samo o odhodu mlajših generacij v tujino. Vse kaže, da bomo morali nujno začeti izpostavljati dejstvo, da v tujino odhajajo tudi podjetja.«
Delež velikih podjetij v upadu
V regiji je 7.149 mikro in majhnih podjetij, kar predstavlja 97,9 odstotka vseh podjetij v regiji. Srednje velikih podjetij je 87 ali 1,2 odstotka. Velikih podjetij je samo 68 oziroma natančno 0,9 odstotka. Delež velikih podjetij žal v zadnjih letih pada. 40,6 odstotka vseh podjetij prihaja iz predelovalne dejavnosti (24.487 zaposlenih), 13,3 odstotka jih je s področja prometa in skladiščenja, 10 odstotkov jih je s področja trgovine in 9,4 odstotka s področja gradbeništva. Podatki, ki povedo največ o stanju v regiji, pričajo, da je bilo leta 2007 89 velikih podjetij, konec leta 2012 pa le še 68. Podoben trend je viden tudi iz podatkov o prihodkih podjetij, saj je bilo leta 2007 za 8,5 milijarde evrov prihodkov, leta 2012 pa le še 7,8 milijarde. Gre za 666 milijonov evrov manj prihodkov. Znesek prihodkov se je v dveh tretjinah zmanjšal zaradi velikih in v eni tretjini zaradi mikro podjetij.
20 LET IZDELAVE STROJNIH ESTRIHOV IN INDUSTRIJSKIH TLAKOV
ing. Pero Popovič;
Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice: »V Podravju je zaposlenih 60.364 ljudi. Neto dodana vrednost na zaposlenega znaša 29.745 evrov. Podravsko gospodarstvo je leta 2007 ustvarilo 8,5 milijarde evrov prihodkov, leta 2012 pa le še 7,8 milijarde.« Regija Podravje zajema 41 občin oziroma celotno mariborsko, lenarško, ptujsko in ormoško območje.
GSM 041 646 292, www.eslrihipopovic.si
Kaj kažejo podatki o migracijah slovenskih delavcev čez mejo, v Avstrijo in Nemčijo?
A. Podgornik: »Naj takoj poudarim, da točnih podatkov ni, še manj pa analiz teh migracij, ki jih sicer vsi opazimo, vemo zanje, vendar analitično in strokovno podatki niso obdelani. V veliki meri gre za pojave, ki jih na kratek rok skoraj ni mogoče obdelati in ovrednotiti, še manj pa natančno govoriti o posledicah, tako negativnih kot pozitivnih, ki jih takšni premiki povzročajo. Po podatkih, ki smo jih prejeli iz Avstrije, je bilo v lanskem letu v tej državi prijavljenih približno 13.000 slovenskih delavcev, letos pa že 14.000. Velik del teh ljudi dela v sosednji avstrijski Štajerski. Ob tem bi opozorila, da se običajno ustavimo pri podatkih, ki so skopi in nezadostni, še bolj skopo in nezadostno je naše drugo vedenje o položaju naših ljudi v tujini, o prejetih plačah, o pogojih dela, na katere morajo pristajati in podobno. Pravzaprav se s temi migracijami in težavami, s katerimi se soočajo sodobni migranti, ki so popolnoma ekonomska kategorija, sploh ne ukvarjamo in jih prepuščamo lastni iznajdljivosti. Kot da se ne zavedamo, da kot družba izgubljamo pomemben potencial, kar bo zagotovo imelo daljnosežne posledice. Res je, da je dobro, da ljudje vsaj čez mejo najdejo svojo priložnost, vendar je to na daljši rok slaba rešitev. Ne samo, da nas to veliko stane, država je samo skozi izobraževalni proces veliko vložila v vsakega od njih, to pomeni tudi, da svojo ustvarjalnost in zmožnost uveljavijo drugje.«
So po vašem mnenju izobraževalni sistem in potrebe gospodarstva po delovni sili v regiji Podravje usklajeni?
A. Podgornik: »Izobraževalni sistem žal v Sloveniji in tudi v naši regiji s potrebami gospodarstva že nekaj časa ni usklajen. Bolonjska reforma je razkorak, ki je sicer obstajal že
prej, še povečala. Med deficitarne poklice sodijo inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, natakarji, varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij, orodjarji, zidarji, tesarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, izvajalci suho-montažne gradnje, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav, monterji in serviserji električnih naprav, zdravniki specialisti splošne medicine ... Veliko deficitarnih poklicev je iz srednjega poklicnega izobraževanja, v katerega mladih ne usmerjamo. Tudi znanja, ki jih mladi prejmejo v procesu izobraževanja, velikokrat niso usklajena s priča-
kovanji gospodarstva - ali so presplošna in zato neuporabna ali pa so preveč specializirana in posledično prehitro zastarela in premalo široko uporabna.«
Kakšne kadre potrebuje slovensko in tudi ožje podra-vsko gospodarstvo?
A. Podgornik: »Gospodarstvo potrebuje spremembe v izobraževalnem sistemu. Februarja smo imeli diskusijski sestanek z delodajalci iz ko-vinskopredelovalne industrije iz regije in z javnimi izobraževalnimi institucijami. Podjetja so ugotovila, da jim kadrov primanjkuje in da imajo kadri, ki prihajajo iz šolskega sistema, premalo prakse ter premalo operativnega znanja.«
Kaj z vidika gospodarstva pričakujete od nove finančne perspektive?
A. Podgornik: »Pričakujem, da se bodo razvojna sredstva, tako kot zahteva Evropska unija, porabila za potrebe gospodarstva. Pričakujem, da bodo sredstva usmerjena v odpiranje novih delovnih mest. Razvojne prioritete Evropske unije so usmerjene v povezovanje različnih deležnikov iz okolja. V regiji pripravljamo projekt, ki bo poskušal povezovati deležnike in podpreti podjetja z razvojnim potencialom.«
V Avstriji na delu 14.000 slovenskih migrantov
Po podatkih, ki jih je ŠGZ pridobila iz Avstrije, je bilo v lanskem letu v tej državi prijavljenih približno 13.000 slovenskih delavcev, letos pa že 14.000. Aleksandra Podgornik: »Pravzaprav se s temi migracijami in težavami, s katerimi se soočajo sodobni migranti, ki so popolnoma ekonomska kategorija, sploh ne ukvarjamo in jih prepuščamo lastni iznajdljivosti. Kot da se ne zavedamo, da kot družba izgubljamo pomemben potencial, kar bo dolgoročno zagotovo imelo svoje posledice. Res je, da je dobro, da ljudje vsaj čez mejo najdejo svojo priložnost, vendar je to na daljši rok slaba rešitev. Ne samo, da nas to veliko stane. Država je skozi izobraževalni proces veliko vložila v vsakega od njih. Posledično to pomeni, da svojo ustvarjalnost in zmožnost uveljavijo drugje.«
AVTOPREVOZNISTVO, GRADBENIŠTVO,TRGOVINA
Srečko Vrbnjak s.p.
Rogaška cesta 57, 2250 Ptuj Tel. 02 788 52 65, GSM 041 653 905, 040 84 60 84, 041 665 236
zemeljska dela, izkopi z bagerji, planiranje, rušenje in buidožerska dela ter prevozi Sodra, peska, zemlje
GOSPODARSTVO, OBRTJOBJETNiŠTVOlfiglafini priloga Štajerskega tednika
11
Ptujska Poli letos zaznamuje 40 let
Snovalca piščančje klobase Poli tehnologinja Matilda Lovrenčič in Ciril Varga v družbi s predsednikom uprave Perutnine Ptuj Romanom Glaserjem.
Sedemdeseta leta so poleg številnih novosti in iznajdb zaznamovala tudi ptujsko posebnost, ki je postala evropska - rojstvo prve piščančje klobase Poli. Njena snovalca sta Matilda Lovrenčič in Ciril Varga.
V skupini Perutnina Ptuj ne skrivajo zadovoljstva, saj je od leta 1974, ko so njeno proizvodnjo začeli, piščančja klobasa Poli postala najprilju-bljenejši prigrizek več generacij, s svojim pristnim okusom pa skupaj z drugimi živili iz Perutnine danes vsak dan očara več kot dva milijona ljubiteljev. Skoraj neverjetno se zdi, a potrošniki so Poli, ki je vrhunsko pripravljeno živilo, takoj sprejeli za svojo. Prvi tuji trg, ki ga je Poli osvajala, je bila Italija, nato je po njej zadišalo po drugih državah Evrope. Tudi pri nas si šolskega ali sindikalnega izleta brez sendviča s Poli skorajda ni bilo mogoče predstavljati. Ves čas je Poli seveda tudi rasla, saj je leta 1989 dobila prvo sestro, klobaso Poli
z vrtninami, v naslednjih desetletjih so se ji pridružile še različne vrstnice iz iste družine. Zahtevne okuse oboževalcev perutninskega mesa so kmalu pričele osvajati še Poli s sirom, pa Poli light, Poli narezek, Poli light narezek, Poli Snack in za nameček še Poli namaz. Čeprav je v zadnjih letih doživela posodobitve embalaže, identitete in temeljev blagovne znamke, je njena okusna notranjost ostala nespremenjena od samega nastanka in še danes ostaja velika skrivnost. Ptujčani smo lahko resnično ponosni, saj je Poli v vseh svojih verzijah danes doma v hladilnikih, na krožnikih, v sendvičih ali kot samostojna jed na vseh 22 trgih Perutnine Ptuj, od Skandinavije pa vse do južne Evrope in Sredozemlja. Po njej posebej radi sežejo otroci in odraščajoča mladina, pa tudi starejši, ko se odločajo za zdrav in obenem slasten obrok. Danes je Poli najpopularnejša perutninska klobasa v Evro-
pi, njena priljubljenost pa še narašča. Poli iz Perutnine Ptuj uživa svojo priljubljenost pri vseh generacijah in povsod, kjer ljudje cenijo zdravo in naravno prehrano. Zanimivo je, da kljub številnim poskusom doslej ni še nikomur uspelo narediti perutninske klobase, ki bi se po svoji kakovosti in prijetnem okusu vsaj približala tej, vedno zaželeni klobasi. Prav zato je Poli enkratna. V Perutnini poudarjajo, da prinaša s seboj tudi sporočila, ki so vgrajena v vsa njihova živila, to so sporočila kakovosti, varnosti in sledljivosti. To niso le odločilne prednosti, ampak tudi zakonitosti pripravljanja zdrave hrane v največjem pe-rutninarskem podjetju v regiji-
In ni slučaj, saj pripravljajo Poli le iz najkakovostnejše-
ga mesa ter na najsodobnejših tehnoloških linijah. Poli še naprej zmaguje s svojstvenim stilom in fantastičnim okusom, vse dni v tednu in vsa obdobja dneva, poleti ali pozimi. Tudi danes, v svojih zrelih štiridesetih letih je Poli še vedno privlačna, okusna, vabljiva in dišeča lepotica. Izoblikovala je svoj stil debelejših, za vse priložnosti primernih rezin, ki se topijo v ustih s kruhom ali brez njega, z zelenjavo ali brez nje, z majonezo ali brez nje, z začimbami ali brez njih. Kot samostojna jed, ali v kombinaciji z dobrotami, v rezinah ali v solati.
V Perutnini so ponosni, saj je danes Poli prva piščančja posebna klobasa na evropskem tržišču. In kar je najpomembnejše - prepričani so, da je
Poli prva in edina piščančja posebna klobasa z značajem, saj je dosledna v svoji kakovosti, ker prihaja iz še vedno zelene narave. Postopki njene izdelave so vrhunski in neoporečni že 40 let, vse od leta 1974, ko je nastopila na trgu kot prva obarjena piščančja posebna. Zato je v znanem sloganu Nori na Poli zagotovo veliko resnice. Pa še to: leta 1999 je Perutnina Ptuj v Gornji Radgoni postavila svojevrsten rekord, štirime-trsko Poli, ki so jo obiskovalci sejma z veseljem pomalicali. Poli je tudi pokroviteljica največjega rekreativnega kolesarskega dogodka v Sloveniji, ki vsako leto privabi na Ptuj več tisoč ljudi, to je tradicionalni Poli Maraton. Letošnji bo že 12. zapovrstjo, organiziran bo v soboto, 14. junija.
Poli je priljubljena med vsemi generacijami, še zlasti pri najmlajših.
■
4
10 2
ja aj
m
2
,k e
12
GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNI£TViliilasna priloga Štajerskega tednika
O

[QO
Podjetništvo je priložnost
ZRS Bistra Ptuj na območju Sp. Podravja izvaja sistematično promocijo in svetovanje podjetnikom že vrsto let. Preko VEM-točke nudi učinkovit servis vsem s poslovno idejo, da jo lahko udejanjijo z ustanovitvijo svojega podjetja. Svetuje tudi podjetjem v fazi rasti pri snovanju marke-tinških in prodajnih strategij, internacionalizaciji, nudi pomoč pri investicijskih načrtih, oblikovanju strategij razvoja in pri organizaciji razvojnih oddelkov. V lanskem letu se je med ZRS Bistra Ptuj, Šolskim centrom Ptuj, Tovarno podjemov, podjetniškim inkubatorjem Univerze v Mariboru in Zavodom Antona Martina Slomška oblikovalo partnerstvo za skupen koncept programa za motiviranje posameznikov za podjetništvo in podporo nastajajočim ter novim podjetjem. Letos se jim je pridružil še Klub ptujskih študentov. Oblikovali so celovit program za podjetniško aktivacijo v Spodnjem Podravju za ciljni skupini mladih in drugih inovativnih posameznikov.
Start:up Ptuj zagnali konec leta 2013
Ena izmed prvih akcij partnerstva je bil dogodek Start:up Ptuj, ki je potekal lani novembra in decembra na Šolskem centru Ptuj. Šest mladih podjetniških skupin je po najsodobnejših metodologijah razvijalo prototipe svojih podjetniških idej in se potegovalo za vavčerje v skupni vrednosti 3.000 evrov za nadaljnji razvoj svoje podjetniške ideje. S pomočjo najsodobnejših podjetniških metodologij, kot so "design thinking", "lean startup" in "business model generation", so mladi ob pomoči izkušenih mentorjev v kratkem času intenzivno razvijali poslovni model in prototip svoje podjetniške ideje. Začelo se je z dvodnevnim motivacijskim usposabljanjem, na katerem so organizatorji več kot sto mladim, motiviranim za podjetniško udejstvovanje, predstavili konkretna orodja
za uresničevanje podjetniških idej. Podjetniškega "sprinta" Start:up Ptuj se je udeležilo 16 dijakov in študentov, ki so v šesturnem programu razvili šest prototipov podjetniških idej. Predstavljamo jih v nadaljevanju.
Počitniške hiše za sprostitev: izkoriščanje neokrnjene narave Haloz v kombinaciji s premišljenim programom bo mestnemu prebivalstvu ponudilo pobeg iz betonske džungle v neokrnjeno naravo v sožitju s spremljajočo turistično ponudbo. Želodko: družbeno odgovorno podjetje se bo ukvarjalo z odkupom in obnovo rabljenih predmetov, ki jih bodo po zelo znižani ceni ponudili socialno šibkejšemu segmentu uporabnikov.
Lukova Čuda: podjetniška skupina je oblikovala pestro ponudbo izdelkov iz prleške čebule, ki jo bodo ponudili tako individualnim uporabnikom kot tudi podjetjem za poslovna darila.
D-talkie: je ideja za napravo, ki bi služila za neverbal-no sporazumevanje voznikov v cestnem prometu. S pomočjo interaktivnega zaslona in pametnega telefona omogoča, da si vozniki izmenjujejo razna sporočila. Imagine: je ideja za spletno posredništvo pri izdelavi in posredovanju individualizira-nih oblačil. Rešitev bo omogočila, da umetniki, glasbeniki ali kdorkoli drug naročijo individualizirana oblačila in jih potem prodajajo svojim zvestim oboževalcem. Drive by ATM: je rešitev za gosto naseljena mestna središča, ki bo uporabnikom omogočala dostop do ban-komata neposredno iz avtomobila. Tako se bodo lahko uporabniki izognili izgubi časa s parkiranjem in iskanjem najbližjega bankomata. Na zaključni predstavitvi idej so podjetniške ekipe pridobile povratne informacije s predlogi za izboljšave, kar bodo lahko s pridom izkoristili pri nadaljnjem razvoju
idej. Podjetniške skupine so v nadaljevanju procesa razvoja podjemov dopolnile in izboljšale svoje prototipe poslovnih modelov in podjetniške predstavitve. Dopolnjene predstavitve je nato pregledala in ocenila podjetniška komisija, ki je tudi dodelila razpoložljiva sredstva podjetniških vavčerjev v višini 3.000 evrov, ki jih bodo lahko porabili za nadaljnji razvoj in uresničevanje idej. Delo se nadaljuje tudi v 2014 S programom Start:up Ptuj želijo partnerji prebuditi ustvarjalno in podjetniško dogajanje v mestu Ptuj ter spodbuditi nastanek novih, inovativnih in multidiscipli-narnih podjetniških idej, zato se bo program start:up Ptuj v letu 2014 še dodatno okrepil. V pripravi je spletna stran www.startupptuj.si, v okviru katere bodo predstavljeni vsi ključni programi in dogodki partnerstva, dodatno k temu bodo za uporabnike in zainteresirane odprli komunikacijske kanale preko Facebooka, Twitterja in YouTuba. V okviru dogodkov za mlade načrtujejo promocijske dogodke, intenzivne podjetniške delavnice in redna srečanja s potencialnimi podjetniki. Na teh dogodkih bodo udeleženci spoznali podjetniška orodja in sodelovali na tekmovanjih podjetniških idej z nagradami, ki bodo motivirali mlade, da se vključijo v dodatne podjetniške učne programe s ciljem izdelave poslovne-g a mod ela, poslovn ega n a-črta in prototipa produkta ter njegovega testiranja na trgu. Poleg klasičnih podjetniških vsebin bodo v program vključevali tudi veliko skupinskih dinamičnih in interaktivnih metod, ki služijo motivaciji, prepoznavanju talentov in izgradnji tima. Delavnic se bodo udeleževali tudi pedagoški mentorji in drugi učitelji ter se tako spoznavali s procesom razvoja podjetniških idej v praksi in se navdušili za podjetništvo. Dodatno se bodo lah-
E-
>¿0
TOLIC d.o.o.
PLESKARSTVO, IZOLACIJE, GRADBENIŠTVO, INŽENIRING
Medribnik 3, SI-2282 Cirkulane
041 508 796 www.tolic.si
Za vas izvajamo in obnavljamo vse vrste slikopleskarskih del, izolacijskih fasad ter suhomontažne gradnje. Smo mojstri, ki izvajamo tudi stare slikopleskarske tehnike in vodimo gradbeni inženiring. Z vami 25 let.
ko udeleženci programov družili v tako imenovanem inovacijskem laboratoriju v okviru rednih mesečnih srečanj. Najboljše podjetniške ekipe bodo ponovno nagradili s podjetniškimi vavčer-ji in jih spodbudili k drugim tekmovanjem mladih podjetnikov doma in v tujini. Da bi še povečali privlačnost podjetništva, bodo razvili podjetniško računalniško igro, ki bo združila pridobivanje poslovnih znanj z zabavo. Mlade bodo poskušali zainteresirati za mednarodno sodelovanje že v začetnih fazah razmišljanja o podjetju, načrtujejo povezave in izmenjavo izkušenj s sosednjo Hrvaško.
Start:up šola Geek-House
Za aktivacijo podjetniškega talenta v Spodjem Podravju bodo pripravili in organizirali celodneven podjetniški dogodek po formatu podjetniškega vikenda, kjer bodo lahko vsi udeleženci predstavili svoje ideje, se organizirali v ekipe, razvijali poslovni model in izvedli zaključne predstavitve idej, ki jih bo ocenila neodvisna komisija strokovnjakov. Posebej bodo promovirali socialne podjeme in podjeme žensk, zato bodo poskrbeli za zastopanost mentorjev iz vrst socialnih podjetnikov in podjetnic. Najboljše skupine bodo nagradili z vključitvijo v intenziven program Start:up šole GeekHouse v sodelovanju z iniciativo Start:up Slovenija. Start:up šola zajema celoten spekter najsodobnejših znanj s področja gradnje start-up podjetij po t. i. »the lean start-up« in »business model generation« metodo-
logij ah. Poleg enostavne in jasne predstavitve teoretičnih okvirov je bistvo programa predvsem praktično delo na razvoju poslovne ideje v podjetje.
V okviru Start:up GeekHouse bodo vzpostavili mrežo podjetniških in tehnoloških mentorjev, ki jih bodo praviloma ponudila obstoječa podjetja iz Spodnjega Podravja z motivom, da z ekipami start-up podjetij navežejo socialne stike oziroma vzpostavijo tehnološko oziroma poslovno partnerstvo ali pa le po svojih najboljših močeh prispevajo k razvoju regije. Ključni cilj programa v letu 2014 je, da bi nastala vsaj tri start-up podjetja (oziroma vsaj ekipe), ki bi se inku-birale v Start:up GeekHouse, ki ga bodo vzpostavili v partnerstvu z iniciativo Start:up Slovenija in Klubom ptujskih študentov, ki bo prispeval skupni delovno-komunikacijski prostor. V Start:up GeekHou-se bodo organizirali tedenska druženja start-up skupnosti z zanimivim start:up programom.
Spodbujanje rastočih in zrelejših podjetij
Rastočim podjetjem bodo v partnerstvu pomagali tudi pri osvajanju tujih trgov, iskanju razvojnih sredstev preko programov EU in s sodelovanjem pri raziskavah in razvoju izdelkov.
Programe bodo nenehno dopolnjevali in poskušali v lokalno okolje pripeljati tudi evropska sredstva za raziskave podjetništva in podjetniške programe.
petek • 16. maja 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Plavanje • 10. mednarodni miting Terme Ptuj 2014
Kljub hladnemu vremenu dobra udeležba in rezultati
Foto: Eva Grabner
Niko Lenart (prvi z leve) in Leon Kovačec (drugi z desne, oba Terme Ptuj) sta v svoji starostni skupini na 50 metrov prosto osvojila 2. in 3. mesto.
Plavalni klub Terme Ptuj je kljub slabemu vremenu zelo dobro izpeljal obsežen projekt 10. mednarodni plavalni miting Terme Ptuj 2014. Na startni listi je bilo prijavljenih 243 plavalcev in plavalk iz 22 klubov iz Albanije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Skupno je bilo najavljenih 878 startov v 12 različnih disciplinah. Startov je bilo na koncu sicer nekaj manj, a kljub temu zelo veliko, sploh glede na mitinge, ki se izvajajo drugje po Sloveniji.
V dopoldanskem delu tekmovanja nastopajoči niso imeli sreče z vremenom, saj je občasno bolj ali manj deževalo, kar sicer plavalcev ni motilo v vodi, temveč bolj v njihovi pripravi oziroma v segrevanju na nastope. Popoldanski del tekmovanja je bil na srečo »suh«, v obeh pa smo videli odlične nastope. Prav posebej so izstopali slovenski plavalni reprezentan-ti, ki so bili pod vodstvom selektorja Mihe Potočnika v preteklem tednu na pripravah v Termah Ptuj. Tako so se dodobra »spoprijateljili« s ptujskim bazenom, ki jim je nudil odlične pogoje za trening. To se je odražalo skozi zelo dobre nastope približno 30 reprezentan-tov, ki so tekmovali v skoraj vseh starostnih skupinah. Glede na madžarske plavalne lestvice sta najboljša posamezna rezultata dosegla Matjaž Markič na 50 metrov prsno (28.57) in Anja
Klinar na 400 metrov prosto (4.20.16).
V propozicijah za miting Terme Ptuj 2014 je vsako leto tudi posebna kategorija, po kateri se nagradijo trije najboljši posamezniki v seštevku dveh disciplin. Vsi trije tokrat prihajajo iz PK Gorenjska banka Radovljica: na 3. mestu Robert Žbogar, na 2. Špela Perše in na 1. Tja-ša Pintar. Mlada plavalka je prejela pokal in denarno nagrado 100 evrov za skupno zmago in doseženih 1399 točk po madžarskih plavalnih lestvicah za zmagi na 50 metrov prsno (33.96) in 400 m prosto (4.21.13).
Iz statističnega vidika sta bila najuspešnejša posameznika s štirimi zlatimi medaljami Žiga Šintler (PK La-farge Trbovlje) in Anja Jele-sičevič (PK Olimpija), medtem ko je bila med najuspešnejšimi nastopajočimi tudi članica PK Terme Ptuj Lora Grobelšek, ki je osvojila po dve zlati in srebrni medalji. Najboljša ptujska plavalka je v svoji starostni skupini zmagala na 50 m hrbtno (32.57) in na 100 m hrbtno (1.11.11). Drugi mesti si je priplavala na 50 in 200 m prosto. Zbirko domačih osvojenih medalj je z drugima mestoma na 50 metrov prsno in 50 m delfin
ter tretjim mestom na 100 m prosto dopolnila Nuša Šer-bec, ki je nastopala v članski konkurenci. V mlajših kategorijah si je srebro in bron priplaval Niko Lenart, medtem ko je bronasto medaljo osvojil tudi Leon Kovačec.
Splošno oceno nastopov domačih tekmovalcev in 10. mednarodnega plavalnega mitinga Terme Ptuj 2014 je podal predsednik PK Terme Ptuj Franjo Rozman: »Tekmovanje je kljub slabšemu vremenu in dopoldanskemu deževju potekalo brez zapletov. Bili so doseženi tudi zelo dobri rezultati in tu bi predvsem izpostavil odlično
Plavalni klub Terme Ptuj so na 10. mednarodnem mitingu Terme Ptuj 2014 zastopali: Niko Lenart, Leon Kovačec, Vito Ljubec, Lora Grobelšek, Klara Benko, Tina Aubelj, Sara Lampret, Žana La-vrenčič, Viktorija Rihtarič, Nuša Šerbec, Gal Gojčič Kralj, Anže Hameršak, Kristijan Risek, Matija Vu-grinec, Žiga Trbovič, Jaka Kopušar, Julija Frangeš, Taj Kante.
plavanje Matjaža Markiča in Anje Klinar. Od naših sta se najbolj izkazali Lora Grobe-lšek in Nuša Šerbec, pa tudi drugi tekmovalci in tekmovalke so se s svojim plavanjem in doseženimi rezultati na domačem mitingu zares zelo potrudili.«
Miting je dobro uspel, na njem pa smo ponovno videli
Lora Grobelšek (PK Terme Ptuj)
Najboljši trije plavalci v seštevku dveh disciplin:
1.	Tjaša Pintar (Slo)
2.	Špela Perše (Slo)
3.	Robert Žbogar (Slo)
tekmovati vse starostne skupine, kar je tudi en izmed osnovnih namenov tekmovanja. Bazen je omogočal dobre rezultate in te je večina nastopajočih tudi dosegla. Organizatorji iz PK Terme Ptuj so v desetih letih na ptujskem mitingu gostili večino najboljših slovenskih plavalcev in plavalk, ki so kasneje tekmovali tudi na olimpijskih igrah ter svetovnih in evropskih prvenstvih. Tudi letos se je na ptujskem mitingu predstavila večina slovenskih reprezen-tantov, ki so pokazali zavidljiv nivo plavanja. Posebej veseli nastop velike števila mladih plavalcev iz Slovenije in tudi tujine, med katerimi so zelo dobro tekmovali tudi predstavniki domačega kluba. Ti so skupno osvojili deset medalj, veliko dobrih uvrstitev in so izboljšali tudi kar nekaj osebnih rekordov.
David Breznik
Foto: Eva Grabner
Atletika • Atletski klub Ptuj
Pavlovič in Bedračeva blestela na domačem stadionu
Minuli konec tedna, v soboto in nedeljo, je bilo na Mestnem stadionu na Ptuju vse v znamenju kakovostne mladinske atletike. Več kot 400 tekmovalcev iz skoraj 40 klubov iz Slovenije se je udeležilo dvodnevnega državnega prvenstva za mlajše mladince in mladinke. Skupaj so se borili za naslove v dvajsetih disciplinah v tekih, skokih in metih.
V skoraj idealnih razmerah za vrhunske atletske dosežke so se posebej izkazali tudi tekmovalci domačega kluba. Ravno letos je dozorela generacija mladih ptujskih atletov do osemnajstega leta starosti. Skupaj so okoli vratu obesili deset kolajn. Ptujski klub se tako lahko v slovenski konkurenci pohvali z dvema izjemnima posameznikoma, ki sodita med najbolj nadarjene na državni ravni. Prvi je sprinter Gregor Pavlovič, ki je dvema naslovoma na 100 in 200 metrov dodal še dve kolajni v štafetnih tekih. Druga je Maja Bedrač, ki je v treh nastopih zbrala cel komplet kolajn.
Pavlovič se je pred domačim občinstvom prvič v ka-
rieri spustil pod mejo 11 sekund na 100 metrov. Ure so se ustavile pri 10,98 sekunde, s čimer je zanesljivo ugnal konkurenco. Šestnajstletni Pavlovič je vajo ponovil tudi na 200-metrski razdalji, kjer je prav tako slavil zmago z osebnim rekordom 22,12 sekunde. S tem je izboljšal sko-
raj tri desetletja star klubski rekord, ki ga je držal Matjaž Iskra. Trener Aleš Bezjak se
je posebej veselil rezultata na 200 m, ki veliko obeta pred pomembnim nadaljevanjem sezone. Konec meseca se bo Pavlovič pomeril v evropski konkurenci svojih vrstnikov. V Bakuju, glavnem mestu
Azerbajdžana, bo nastopil na evropskih kvalifikacijah za druge poletne mladinske olimpijske igre v kitajskem Nanjingu - te bodo avgusta letos. V Bakuju bo Pavlovič nastopil na 100 in 200 metrov, trener Bezjak pa mu več možnosti za preboj na Kitajsko pripisuje v daljši disciplini.
Dodatni dve kolajni na Ptuju si je Pavlovič priboril s svojimi klubskimi kolegi v štafetnih tekih na 4-krat 100 in 4-krat 300 metrov. V krajšem štafetnem teku so bili domačini tretji s časom 45,67 sekunde. Poleg Pavlo-
Foto: Črtomir Goznik
Maja Bedrač (AK Ptuj)
viča so štafeto sestavljali še
Jan Bezjak, Miha Kovač in Boštjan Nahberger. Na
4-krat 300 metrov pa so bili Ptujčani drugi, nekoliko pa se je zamenjala tudi postava, saj je Bezjaka zamenjal Žan Viher. S štirimi kolajnami je bil Pavlovič najuspešnejši tekmovalec domačega državnega prvenstva.
Za kar tri kolajne deklet je bila zaslužna Maja Bedrač. Ob tem je treba dodati, da je Bedračeva še vedno pionirka, kar pomeni, da je na Ptuju nastopala v konkurenci povprečno dve leti starejših konkurentk. Pa vseeno je z vsemi opravila v svoji paradni disciplini, v skoku v daljino, kjer je doskočila pri 569 centimetrih. Še bolj pa se je trener Bezjak veselil njenega rezultata na 100 metrov z ovirami, kjer je bila sicer druga, odtekla pa je osebni rekord 14,21 sekunde. Da gre za res odličen rezultat, pove tudi dejstvo, da bi se s tem rezultatom uvrstila na omenjene kvalifikacije v Baku. Vendar tja ne bo potovala, saj je po starosti premlada. Norma za nastop v Bakuju je bila 14,50 sekunde, kar je na Ptuju z lahkoto premagala. Da gre za kompletno atletinjo z razvito ek-splozivnostjo in hitrostjo, pa dokazuje še tretje mesto v teku na 100 metrov s časom 12,69 sekunde.
Drugi člani AK Ptuj so tekmovali na nivoju svojih najboljših dosežkov, nekate-
rim pa se je uspelo prebiti na zmagovalni oder. Jurček Korpič Lesjak je tako osvojil srebro v metu kladiva z rezultatom 42,86 metra. V metu kopja je Boštjan Nah-berger osvojil tretje mesto z metom, ki je meril 47,56 metra. Tretji je bil tudi Blaž Prelog na 2000 metrov z zaprekami - za razdaljo je porabil 7 minut in 55,12 sekunde. Sicer pa je na Ptuju padel tudi državni rekord za mlajše mladinke; v skoku s palico ga je postavila Leda Krošelj iz Brežic, preskočila pa je 380 centimetrov.
Miting v članski kategoriji
Poleg državnega prvenstva so ptujski organizatorji in ptujska atletska služba, ki deluje pod vodstvom Mitje Horvata, pripravili še miting v članski konkurenci. Izkazala se je Barbara Špiler v metu kladiva, ki se je z metom 68,79 metra približala sedemdesetmetrski znamki. Sprinter Gregor Kokalovič je bil prepričljivo najhitrejši na 100 metrov s časom 10,65 sekunde, a z nekoliko preveliko pomočjo vetra v hrbet. V moškem metu kladiva je slavil Brazilec Wagner Domingos (70,43 metra). Domačinka Nina Kolarič v skoku v daljino ni nastopila, ker je bilo premalo prijavljenih.
Uroš Esih
16 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 16. maja 2014
Radenci • 34. Maraton treh src
Kenijec ubranil lansko zmago, Kosmač odličen drugi
Kljub hladnemu in deževnemu vremenu se je tudi na letošnjem, že 34. Maratonu treh src v Radencih, zbralo več kot 5500 udeležencev, ki so se v težkih tekmovalnih pogojih potegovali za čim boljše uvrstitve.
Pri tem je bil najuspešnejši Kenijec Elisha Sawe Ki-protich, ki je ubranil lansko zmago na 42 km, za prijetno presenečenje pa je z drugim mestom poskrbel Anton Ko-
smač, ki je s tem osvojil tudi naslov slovenskega prvaka. Madžarka Tünde Szabo je slavila med maratonkami na 42 km, najboljša Slovenka Maja Peperko pa je v cilj pritekla kot tretja. V malem maratonu (21 km) sta na prvem mestu tako pri ženskih kot moških prevladovala kenijska atleta - Mary Wangari Wanjohi in James Thomas Lokomwa, ki je z izidom 1:03:07 dosegel tudi rekord proge. Od sloven-
skih tekmovalcev sta bila v tej kategoriji najhitrejša skupno tretjeuvrščena Mateja Koso-velj in njen brat Mitja, ki je bil skupno četrti.
Najstarejša udeleženca maratona na 21 km sta bila 80-letna Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca in 83-letni Polde Dolenc iz Maribora. Med paraplegiki na vozičkih se je že šestega zmagoslavja veselil Marko Sever, ki je tudi izboljšal lasten rekord
proge. Še naprej ostajata v veljavi rekordna dosežka maratona na 42 km, ki sta ju dosegla Italijanka Gigliola Borghina leta 2000 (2:38,33) in Kenijec David Biwott leta 2006 (2:15,26). Tokratnega tekmovanja sta se udeležila tudi premierka v odstopu Alenka Bratušek, ki je sodelovala v nordijski hoji, in že stari znanec maratona, predsednik države Borut Pahor, ki je tekel na 21 km.
NŠ
Nogomet • Marko Grižonič
»
Na Ptuju sem preživel najlepše čase«
Marko Grižonič je ljubiteljem nogometa na našem področju dobro znan, saj je v prvoligaških sezonah ptujske Drave več let nosil modri dres. Zaradi poštenega odnosa je bil med navijači eden izmed najbolj priljubljenih igralcev. Iz Drave je za kratek čas prestopil tudi v poljsko Wislo iz Plocka, nato pa se je znova vrnil na slovensko sceno (Drava, Koper, Ankaran). Sedaj se 31-letnik iz Kopra udejstvuje v 2. ligi, kjer uspešno nastopa za ekipo Ankarana. Pred tedni je s svojo
ekipo gostoval v Kidričevem, kjer smo z njim opravili krajši pogovor.
Kakšni so občutki ob prihodu na Štajersko?
M. Grižonič: »Občutki so vedno zelo lepi, čeprav se sedaj vračam v dresu drugega kluba. Spoštujem te klube, tudi Aluminij, s katerim smo se srečali. Tukaj mi je vedno lepo.«
Pomisliš kdaj na ptujske prvoligaške čase?
M. Grižonič: »Seveda, saj smo na Ptuju naredili res lepe rezultate. Moja največja želja
je, da se še enkrat srečam z Dravo v 1. ligi. Na Ptuju sem preživel najlepše čase svoje nogometne kariere in morda se mi bo še enkrat uspelo srečati z navijači.«
S katerimi prijatelji iz tistih časov se še slišiš?
M. Grižonič: »Slišim se skoraj z vsemi, največ z Markom Drevenškom. Tista prijateljstva so bila res pristna in spletena za vse življenje.«
Sedaj igraš za Ankaran.
M. Grižonič: »Ankaran je v bistvu precej amaterski klub, saj skoraj vsi starejši de-
Foto: Črtomir Goznik
Marko Grižonič (desno) tudi v dresu Ankarana ostaja zvest samemu sebi: igra borbeno, požrtvovalno, angažirano.
lamo v različnih službah. Sam se treningov udeležim trikrat ali štirikrat na teden. Dobro je, da imamo izkušenega, prvoligaškega trenerja (Vlada Badžima, op. a.) in da so skoraj vsi igralci v mladinskih selekcijah trenirali v Kopru, ki ima zares odlično nogometno šolo. Ekipa je karakterno zelo pozitivna, držimo skupaj in prav zaradi tega dosegamo dobre rezultate.«
Spremljaš tekme Kopra?
M. Grižonič: »Spremljam, saj sem nazadnje v prvi ligi igral prav za Koper. Gre za posebno okolje s posebnimi ljudmi, tudi publika je zelo zahtevna in si vedno želi svoj klub videti na visokih mestih. Letos jim kaže dobro in bodo zagotovo krojili vrh lestvice.«
S čim se poleg nogometa še ukvarjaš?
M. Grižonič: »Delam v podjetju, ki se ukvarja s poslovnim najemom vozil. Zaradi tega mi ni žal, saj bi slej ali prej moral storiti ta korak in se zaposliti. Ko igraš nogomet profesionalno, potem vidiš samo to, ko pa delaš še v podjetju, potem je krog ljudi, ki jih srečuješ, bistveno širši in se naučiš številnih novih stvari. Je že tako, da je igranje nogometa prej ali slej konec, še posebej v Sloveniji je težko živeti samo od nogometa.«
Jože Mohorič
Šolski šport • Košarka
Na Olgici pravi dan košarke
Na OŠ Olge Meglič je bil pred tedni pravi košarkarski dan. Začetek je bil v znamenju projekta Igrive košarke, nadaljeval pa se je s polfina-lom državnega tekmovanja v tekmovanju Super šolar.
Projekt Igrive košarke po vsej Sloveniji izvaja Košarkarska zveza Slovenije, da bi popularizirali košarko med mladimi. Tokrat so v sodelovanju s Košarkarskim klubom Drava Ptuj projekt izvedli na Ol-gici. Odziv je bil zelo dober: učenci od 1. do 3. razreda so uživali na razgibanih poligonih in ob vragolijah Lipka (maskota EP v košarki, ki ga je lani gostila Slovenija, op. a.). Po košarkarskem uvodu je sledil vrhunec dneva, saj je bil v šolski telovadnici polfinale državnega tekmovanja v tekmovanju Super šolar. Na njem so igrale OŠ Janka Pade-žnika, OŠ Šoštanj in OŠ Olge Meglič.
V prvi tekmi so domačo ekipo ugnali gostje iz Maribora (52:57). Tekmo sta zaznamovala dva odlična posameznika, saj je pri domačih Žiga Lubaj dosegel kar 36 točk, enak dosežek je pri gostih
ponovil Zoran Gavrič. Ptuj-čani so tekmo odigrali brez treh standardnih igralcev, sredi zadnje tretjine pa se je poškodoval še Lubaj. Mariborčani so bili v drugi tekmi, polni preobratov, za točko boljši od ekipe OŠ Šoštanj. Zadnja tekma ni več odločala o ničemer (v finale se je uvrstila le ena ekipa), zmago pa je slavila OŠ Šoštanj. Trener OŠ Olge Meglič Dušan Lu-baj je dal priložnost mlajšim igralcem, ki so prikazali lepo igro in borbeno predstavo. Kljub dvema porazoma so se mladi košarkarji z Olgice skozi sezono zares izkazali in so na tekmah pokazali dobro košarkarsko znanje.
Rezultati:
OŠ Olge Meglič Ptuj - OŠ Janka Padežnika Maribor 52:57
OŠ Šoštanj - OŠ Janka Padežnika Maribor 52:53
OŠ Olge Meglič Ptuj - Šoštanj 40:59.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Janka Padežnika
2.	OŠ Šoštanj
3.	OŠ Olge Meglič
David Breznik
Nogomet • Turnir v Veržeju
Gostiteljem pokal občine
Na 49. prvomajskem nogometnem turnirju za pokal občine Veržej so ob domači drugoligaški vrsti Farmtecha sodelovale še pomurske ekipe Bakovcev, Cvena in Slatine iz Radencev. V izločilnih bojih so Bakovci premagali Cven (1:0), gostitelji pa so ugnali Slatino (5:0).
Tekma za 3. mesto: Slatina - Cven 4:0;
za 1. mesto: Farmtech Veržej - Bakovci 5:1 (Rola 2, Trstenjak 2, Ajlec 1; Balažic z 11 m).
Vrstni red:
1. Farmtech Veržej, 2. Bakovci, 3. Slatina, 4. Cven. Veterani Veržeja in Slatine so se razšli brez zmagovalca (3:3).
NŠ
Župan občine Veržej Slavko Petovar (v sredini) je podelil pokale predstavnikom sodelujočih ekip.
Foto: NS
torek • 2Q. maja 2Q14
Šport mladih
Štajerski	17
Tenis • Grawe open v Mariboru
Lah dvakrat do polfinala
V	Mariboru je pretekli teden potekal množičen in kakovosten turnir serije Tennis Europe. Mladi igralci in igralke so nastopali v kategorijah U-14 in U-16. Svoje predstavnike je imel tudi ptujski teniški klub Terme Ptuj.
V	konkurenci U-16 so igrali Sven Lah, Amadej Goru-čan in Blaž Bezjak. Med posamezniki je Bezjak tekmovanje končal v kvalifikacijah, Lah in Goručan pa sta bila med nosilci turnirja (6. in 8.). Goručanu je vstop med naj-
boljšo osmerico preprečil Italijan Iannaccone, Lah pa je bil še uspešnejši. Z dobro igro se je prebil v polfinale, kjer ga je ustavil Rus Andrey Chepelev. Po zmagi na podobnem turnirju na Češkem je to že drugi zaporedni dober rezultat na turnirju serije TE.
Med dvojicami sta imela Sven in Amadej status 2. nosilcev. Po dveh zmagah sta ju v polfinalu ustavila Švicarja Charles Antoine Coens in Ja-kub Paul.
V konkurenci deklet U-14
je nastopila Maruša Plank. V 1. krogu med posameznicami je izgubila v 1. krogu, ko jo je z rezultatom 1:6, 6:4, 3:6 ugnala odlična Francozinja Clara Burel. Maruša je imela svoje priložnosti, a jih tokrat ni uspela izkoristiti. Uspešnejša je bila v kategoriji dvojic, kjer je združila moči s Kajo Juvan. Nastopili sta v skladu s pričakovanji in se uvrstili v polfinale, le malenkost pa jima je zmanjkalo še za eno stopničko višje ...
JM
Foto: Črtomir Goznik
Sven Lah (TK Terme Ptuj)
Šport mladih • Plezanje
Ptujski plezalci sodelovali v Vzhodni ligi
Od leta 2007 naprej pod okriljem Zbora plezalnih klubov Vzhodne lige potekajo tekmovanja Vzhodne lige, ki so bila najprej organizirana le v težavnostnem plezanju, leta 2011 pa jim je bilo priključeno še balvansko plezanje. Ta tekmovanja so namenjena mlajšim, na njih pa si nabirajo prve prave izkušnje in se še bolj navdušijo za športno plezanje.
V zadnjih letih kot organizator tekme na Ptuju in tudi kot aktivni udeleženec s svojimi plezalci aktivno sodeluje
Plezalni klub 6b Ptuj. Letos so imeli skupno 19 tekmovalcev, ki so se ob domači tekmi udeležili še tekem v Radljah ob Dravi, Vojniku in Trbovljah, izpustili so le uvodno tekmo v Slovenj Gradcu. Tekmovalci so v osnovi razdeljeni na tiste z licenco KPŠ, ki lahko tekmujejo le v močnejši jakostni skupini, in na tiste z B-licenco ali brez licence, ki so razvrščeni v B-skupino. V tej tekmujejo tudi predstavniki PK 6b, med njimi pa je v tej sezoni največje uspehe dosegla Špela Vrtačnik, saj
je bila med starejšimi deklicami letnic 1999 dvakrat tretja in enkrat četrta, prav tako pa je bila trikrat uvrščena med deseterico tudi v absolutni kategoriji. Ob Vrtačnikovi so dobre rezultate dosegli še Tine Jakomini, Veronika Čuš, Neja Draškovič, Stela Muršec in Eva Žnidarič. Vsi rezultati so šteli tudi za skupno uvrstitev, kjer je med 25 klubi in društvi letos zmagal AK Slovenska Bistrica, PK 6b Ptuj pa je osvojil 13. mesto.
David Breznik
Turnir TE, Grawe open 2014, Maribor
Rezultati U-16, fantje, posamezniki:
2.	krog: Lah (6.) - G. Jovano-vič (Avstrija) 6:2, 4:1 pred., Goručan (8.) - Dino Boneta (Hrvaška) 6:3, 6:3;
3.	krog: Lah (6.) - Giacomo Giunta (Italija) 6:4, 7:6(0), Goručan (8.) - F. Iannaccone (Italija) 6:3, 1:6, 0:6;
četrtfinale: Lah (6.) - Piotr Matuszewski (Poljska, 1.) pred.;
polfinale: Lah (6.) - Andrey Chepelev (Rusija, 4.) 3:6, 3:6;
finale: Grega Kokalj (Slovenija) - Chepelev (Rusija, 4.) 6:2, 7:5.
Dvojice:
2. krog: Lah/Goručan (2.) -lannaccone/Marson (Italija) 5:7, 6:2, 10:4; četrtfinale: Lah/Goručan (2.)
-	Arh/Nikolas (Slovenija) 7:5, 7:6(4);
polfinale: Lah/Goručan (2.)
-	Coens/Paul (Švica, 3.) 7:6(5), 6:4;
finale: Sitar/Zaplotnik (Slove-
nija, 4.) - Coens/Paul (3.) 3:6, 6:3, 10:5.
Rezultati U-14, dekleta, dvojice:
1. krog: Plank/Juvan (4.) -Izic/Rinaldi (BiH/Hrvaška) 6:1, 6:4;
četrtfinale: Plank/Juvan (4.) - Keller/Tsygourova (Švica) 6:3, 6:1;
polfinale: Plank/Juvan (4.) -Gal/Novak (Slovenija, 1.) 5:7, 7:6(4), 6:10;
finale: Gal/Novak (Slovenija, 1.) - Cvetkovič/Radišič (Slovenija, 3.) 6:3, 3:6, 10:12.
Judo • 2. memorial Stanka Topolčnika
Lepi uspehi mladih ptujskih judoistov
V soboto je bil v Slovenski Bistrici 2. memorial Stanka Topolčnika (prvega slovenskega judoista, ki je bil enajstkrat jugoslovanski državni prvak in prvi slovenski udeleženec Ol v Munchnu leta 1972, op. a.). Tekmovanje je bilo namenjeno mlajšim selekcijam, starostnim kategorijam do 10 in 12 let je bilo to tudi uradno tekmovanje JZ Slovenije za točkovanje v slovenskem pokalu. Nastopili so še najmlajši, v starostni kategoriji do 8 let, in sicer v 3. kolu štajerske judo lige za najmlajše.
S številčno ekipo 34 mladih judoistov je na tekmovanju v Slovenski Bistrici nastopil JK Drava iz Ptuja, ki je v skupni razvrstitvi dosegel drugo mesto, v starostni kategoriji najmlajših U8 pa celo prvo mesto. Vodja projekta za delo z mlajšimi selekcijami v ptujskem klubu Silva Čuš je o tekmovanju povedala: »V klubu delamo z najmlajšimi starostnimi kategorijami na več nivojih: judo jim predstavljamo skozi motorične igre, kamor dodajamo elemente juda. Otroci preko vadbe tako spoznavajo osnove judo športa, velik pomen v klubu dajemo etiki in vzgoji. To jim koristi tudi na drugih področjih: v šoli, doma in v družbi. Izpostavljam pa tudi sodelovanje in angažiranost staršev. Otroci so bili na tekmovanju zelo motivirani in so pokazali veliko znanja. Rezultati kažejo, da na Ptuju raste nova generacija obetavnih judoistov.«
Na 2. memorialu Stanka Topolčnika so iz ptujskih vrst zmagali Zoja Munda, Eve-
Evelin Munda - zmagovalka že tretjega zaporednega turnirja
lin Munda, Matija Krajnc, Alen Adrian Plošinjak, Amila Lisičic, Sara Kokol, Jurij Farič, Anej Kovačič in Anže Hrga.
Rezultati:
deklice U-12:
-	do 25 kg: Zoja Munda - 1. mesto
-	do 30 kg: Evelin Munda - 1. mesto
-	nad 52 kg: Marina Vidovič -3. mesto
dečki U-12:
-	do 35 kg: Aljaž Ajdič - 3. mesto; Vasja Koren - 5. mesto
-	do 38 kg: Matija Krajnc - 1. mesto
-	do 42 kg: Jaša Dajčman in Andi Karemeta - 5. mesti, Jure Mislovič - 7. mesto
-	nad 55 kg: Leon Kokol - 3. mesto
deklice U-10:
-	do 22 kg: Eva Fajt - 4. mesto
-	do 25 kg: Ana Vidovič - 2. mesto, Taja Štumberger - 5. mesto
dečki U-10:
-	do 27 kg: Tilen Kolednik - 3. mesto
-	do 30 kg: Luka Horvat - 3. mesto; Niko Zamuda in Bruno Bali - 5. mesti
-	do 34 kg: Jaka Solina Peto-vič - 2. mesto
-	do 38 kg: Alen Adrian Ploši-njak - 1. mesto; Tim Vinkler -5. mesto
-	do 46 kg: Nejc Fuks - 4. mesto
deklice U-8:
-	do 20 kg: Amila Lisičic - 1. mesto; Ema Munda - 2. mesto; Zarja Fajt - 3. mesto
-	do 32 kg: Tara Kloar - 3. mesto
-	do 34 kg: Sara Kokol - 1. mesto
dečki U-8:
-	do 21 kg: Jurij Farič - 1. mesto; Anže Feguš - 3. mesto; Žan Brodnjak - 5. mesto
-	do 24 kg: Vito Ljubec - 5. mesto
-	do 30 kg: Anej Kovačič - 1. mesto; Jan Brmež Čeligo - 7. mesto
-	do 33 kg: Amadej Kolednik - 3. mesto
-	do 36 kg: Anže Hrga - 1. mesto
David Breznik
Ekipa JK Drava, ki je nastopila v Slovenski Bistrici.
18 Štajerski TEDNIK
Naše prireditve
torek • 20. maja 2014
Ptuj • Sedma javna radijska oddaja Med ljudskimi pevci in godci
Poklon narodovi identiteti
25. razstava Dobrote slovenskih kmetij se je končala z ljudsko pesmijo in glasbo.
Na odru minoritskega dvorišča se je letos zvrstilo osem skupin ljudskih pevcev in godcev, ki so nastopile v okviru javne radijske oddaje Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj. Ljudska pesem in glasba je najlepša povezovalka vsega, kar so ustvarile pridne roke slovenskega kmeta in kmetice. Spremlja človeka v njegovih lepih in žalostnih trenutkih, pomaga zdraviti njegovo dušo in krepi zavedanje.
MG
Pevke ljudskih pesmi PD Ruda Severja Gorišnica
Foto: Črtomir Goznik
Izmenjava priznanj med organizatorji razstave Dobrote slovenskih kmetij in družbo Radio-Tednik. Na fotografiji: Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj, Peter Pribožič, predsednik organizacijskega Foto: Črtomir Goznik odbora razstave, Anemari Kekec, odgovorna urednica Radia Ptuj in napovedovalec Marjan Nahberger.
Foto: Črtomir Goznik
Pevke ljudskih pesmi DU Kidričevo
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Godci ljudskih viž KD Franceta Prešerna Videm
Pevke ljudskih pesmi KD Jezero

Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Pevci ljudskih pesmi Vinogradniki KD Franceta Prešerna Videm
Stari prijatelji iz Kicarja KD Rogoznica
:: \ ■ • ^■/».V:? liVA
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Pevci ljudskih pesmi DU Turnišče
Godci ljudskih viž Haloški veseljaki TD Podlehnik
torek • 2Q. maja 2Q14
Zanimivosti
ŠtajerskiTEBKlK 19
Ptuj • Ptujski dan dobrodelnosti
Ptujčani blažijo stisko ljudi
Ljudje, ki potrebujejo pomoč v hrani, obleki, obutvi, plačilu položnic, je iz dneva v dan več. Tudi Ptujsko ni nobena izjema.
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference pred tradicionalnim ptujskim dnevom doborodelnosti.
Tistih, ki iščejo pomoč pri humanitarnih organizacijah, kot sta Območno združenje RK Ptuj in Karitas, je vedno več. Po svojih močeh pa z dobrodelnimi projekti pomagajo tudi druge dobrodelne organizacije, ki delujejo v tem okolju. To so Lions klub Ptuj, Rotary klub Ptuj in Soroptimist klub Ptuj.
Ptujski dan dobrodelnosti je edinstven dan v Sloveniji, saj je v dobrih namenih povezal MO Ptuj, Lions klub Ptuj, Rotary klub Ptuj, Soroptimist klub Ptuj, Območno združenje RK Ptuj in Dekanijski karitas Ptuj.
Vsi skupaj z umetniki vred upajo, da bo tudi letošnji dosegel namen, prinesel upanje za vse tiste, ki danes trpijo.
Letošnji Ptujski dan dobrodelnosti bo v petek, 23. maja, ob 20.30 v dvorani OŠ Ljudski vrt. Nastopili bodo svetovno priznani tolkalec, komponist in avtor glasbenega projekta Oasis Žan Tetičkovič z Big Ban-dom RTV Slovenija, pridružili pa se bodo gosti Theodosii Spassov, bolgarski virtuoz na kavalu, Vlatko Stefanovski, legenda kitare iz Makedonije, Filip Novosel, hrvaški inovator v izvajanju jazza na tamburi, Marko Črncec, domačin, eden
največjih in najbolj priznanih mladih jazz pianistov na svetu, ter Milan Nikolic, bas.
Kot je povedal Ptujčan Žan Tetičkovič, segajo začetki projekta Oasis v leto 2012, ko je začel svojo kompozicijsko usmerjenost skoraj ekskluziv-no usmerjati na večje zasedbe od klasičnega jazzovskega kvinteta. Za projekt Oasis je spisal 8 avtorskih kompozicij.
V predprodaji so vstopnice po 12 evrov, na dan koncerta pa po 15 evrov. Lani so ptujske humanitarne organizacije razdelile skoraj 20.000 prehran-skih paketov.
MG
Ptuj • Mercatorjeva donacija Radi delamo dobro
Kupci so izbrali Vrtec Ptuj
Aprila je Mercator v stotih izbranih sosedskih trgovinah po Sloveniji, med njimi je bilo tudi dvajset enot na Štajerskem in v Pomurju, izvajal donacijski projekt Radi delamo dobro, je povedal vodja Mercatorjevega maloprodajnega centra sedem Zlatko Mulec. Izvajali so ga v majhnih marketih, na Ptuju v marketu Breg. V jeseni bodo projekt nadaljevali, Ptuj bo ponovno vključen.
V	času akcije so kupci oddali več kot 1,1 milijona glasov, s katerimi so odločili prejemnike donacij v skupni vrednosti 100.000 evrov. Tako bo sto zmagovalnih društev oz. drugih prejemnikov lahko prejeti denar namenilo za izvajanje stotih konkretnih akcij. Kot so povedali v Mercatorju, želijo s temi donacijami izboljšati kakovost življenja v manjših krajih po vsej Sloveniji in vračati dobro voljo v okolje, v katerem delujejo.
Med zmagovalci oz. prejemniki donacij je več kot polovica gasilskih društev, dobra četrtina je vrtcev, preostalo pa so druga društva, kot so društva invalidov, kulturna in športna društva, taborniki, humanitarne organizacije, društva upokojencev.
V	trgovini Mercator Breg, v kateri je poslovodja Danilo Kolarič, so nagrade prvim trem v akciji Radi delamo dobro podelili 13. maja. Tisoč evrov, s katerimi bodo še izboljšali kakovost bivanja otrok, je prejel Vrtec Ptuj (enota Vijolica), darilno kartico v vrednosti 40 evrov So-roptimist klub Ptuj, darilno kartico v vrednosti 20 evrov
Foto: Črtomir Goznik
V trgovini Mercator Breg so 13. maja podelili Mercatorjeve dona-cije Vrtcu Ptuj (enoti Vijolica), Soroptimist klubu Ptuj in Društvu kmetic MO Ptuj.
pa Društvo kmetic MO Ptuj. Na priložnostni slovesnosti so nastopili malčki iz Vrtca Ptuj. Za donacijo se je Merca-torju zahvalila Ksenija Zorec, pomočnica ravnateljice Vrtca Ptuj. Zahvalila se je tudi vsem kupcem, ki so pridno glasovali zanje, prepoznali pomen predšolske dejavnosti in vre-
dnost naložbe v otroke. »Tudi v Vrtcu Ptuj radi delamo dobro in verjamemo v to, da se dobro vrača z dobrim,« je povedala, ko je Zlatku Mulcu izročala priložnostno darilo, otroško sliko, delček ustvarjalnosti otrok iz enote Vijolica.
MG
Razmišljajte digitalno
Sodobna podjetja so pri odločanju o informacijskih tehnologijah razpeta med potrebami zaposlenih ter omejenimi finančnimi, kadrovskimi in časovnimi viri. Predvsem v manjših organizacijah narašča obremenjenost zaradi vse večje kompleksnosti rešitev, pestrosti »nepogrešljivih« računalniških naprav, od klasičnih računalnikov do tablic, vse bolj glasnih zahtev po podpori delu od kjer koli in na kateri koli napravi ter neverjetne eksplozije podatkov. Odgovor na te izzive predstavlja center informacijskih storitev Pošte Slovenije - PosiTa, ki podjetjem omogoča, da z nekaj kliki poskrbijo za celovito informacijsko opremljenost.
Napredne rešitve za ugodno mesečno naročnino
V PosiTi so pri Pošti Slovenije združili nekatere že poznane informacijske storitve, kot so E-Arhiv, Moja pošta, Pošta®ca in Nadomestni informacijski center, ki jim zaupa že več kot 100.000 uporabnikov ter nove storitve pod imenom Digitalne pisarne, ki so namenjene najširšemu krogu poslovnih uporabnikov. Samostojnim podjetnikom ter malim, srednjim in velikim podjetjem nudijo možnost ugodnega mesečnega najema osebnih računalnikov z dodatno opremo, pisarniške zbirke Microsoft Office ter poslovnih
storitev za e-pošto, shranjevanje in izmenjavo dokumentov, sodobne komunikacije in virtualni disk.
Celovito, enostavno in prilagodljivo
S storitvami, ki temeljijo na preizkušenih tehnologijah uveljavljenih ponudnikov, lahko podjetja brez začetne investicije in za predvidljive mesečne stroške celovito opremijo svoje zaposlene. Prav tako se izognejo zamudnemu in potratnemu kupovanju, nameščanju in upravljanju lastnih IT-sistemov, saj skrb za pravilno in nemoteno delovanje, upravljanje in redno posodabljanje vseh storitev prevzamejo izkušeni strokovnjaki Pošte Slovenije.
Brezplačno svetovanje in preizkus
Storitve so zasnovane tako, da si jih lahko vsako podjetje kar najbolje prilagodi lastnim potrebam in zmožnostim ter si sproti prilagaja stroške za informacijske tehnologije. Za hitro in brezplačno dostavo naročene strojne in programske opreme so uporabili svoje logistične sposobnosti ter poskrbeli za brezplačno telefonsko svetovanje (080 14 46) pri nakupu, nameščanju in uporabi.
Več informacij, vključno s 30-dnev-nim brezplačnim preizkusom storitev, je na voljo na spletni strani www.posita.si.	(PR)
20 ŠtajerskiTEDHiK
Od tod in tam
torek • 2Q. maja 2Q14
Ptuj • Blagoslov Malekovega znamenja
Majsperk m Odlični gledališčniki
Zahvala vsem, ki so sodelovali v prenovi Smoteater navdušuje na odrskih deskah
Na zadnji aprilski dan je na Ptuju potekal blagoslov Malekovega znamenja ob avtopralni-ci in okrepčevalnici Raj, Potrčeva c. 60. Blagoslov je vodil p. Klemen Verdev, sodelovala sta p. Marjan Marucelj in p. Jurij Štravs.
Z blagoslova Malekovega znamenja ob Potrčevi cesti na Ptuju
Malekovo znamenje s posli-kavami sv. Urbana, sv. Florjana, ptujskogorsko Mati Božjo in sveto Družino je bilo porušeno z dovoljenjem Zavoda za kulturno dediščino Maribor 14. aprila leta 1988. Po štirih letih neuspešnih posredovanj so leta 1992 Malekovo znamenje ponovno postavili, vendar ne na istem mestu, kot je stalo prej. To se je zgodilo po zaslugi Janje Jakopiček, lastnice gostišča Raj, ki je brezplačno odstopila zemljišče za ponovno postavitev. Nihče pa ni nič slišal o vrnitvi podob, ki so bile poškodovane. Bra-
tje Karel, Miha in Milan so si ves čas prizadevali, da bi našli umetnika, ki bo naslikal nove podobe. Zemljišče, na katerem stoji znamenje, je pozneje prevzela MO Ptuj, ki pa ni dovolila urejati njegove okolice. Šele pred štirimi meseci je Janja Jakopiček končno dobila dovoljenje, da sme urejati okolico znamenja. S svojim denarjem je tudi financirala izdelavo mozaika blaženega Antona Martina Slomška, ki ga je izdelala priznana umetnica Barbara Ravnikar. Janja Jakopiček pa je bila tudi pobudnica blagoslova obnovljenega Male-
Med mlajša in nadvse uspešna kulturna društva v občini Majšperk sodi društvo Smoteater, ki so ga ustanovili prav z namenom, da naredijo nekaj novega, svežega in drugačnega.
Foto: Črtomir Goznik
kovega znamenja in mozaika blaženega Antona Martina Slomška ter kipa sv. patra Pija, ki je v znamenje postavljen le začasno, in vse okolice. „To delamo v velikonočnem času, kar pomeni, da Jezus po svojem vstajenju iz groba živi v svetnikih in v nas. Svetniki so znamenje neizmerne Božje ljubezni do nas," je povedal p. Klemen Verdev, ki se je zahvalil vsem, ki so sodelovali v tej prenovi. V okrepčevalnici Raj Blaža Jakopička so po blagoslovu znamenja poskrbeli za okrepčilo. Sledila je veselica z živo glasbo.
MG
In zagotovo jim je uspelo, saj so v društvu, ki je bilo ustanovljeno leta 2008, pri pripravi gledaliških iger iz leta v leto uspešnejši. Po besedah predsednika društva Darka Zupan-ca so do danes pripravili pet različnih iger, tudi take, ki so jih popeljale v sam vrh slovenskega ljubiteljskega gledališča, na Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin. SmoTe-ater se ponaša z mlado, ambiciozno in zagnano ekipo, ki jo povezujejo prijateljske vezi. Letos so se predstavili s komedijo Pridi gola na večerjo avtorja Marca Camolettija, s katero so se uvrstili na regijsko srečanje
odraslih gledaliških skupin.
V sam vrh slovenskega ljubiteljskega gledališča pa jih je ponesla komedija Moliera Scapinove zvijače, s katero so se uvrstili na regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin v Ormožu, kjer je Tomaž Fakin prejel nagrado za najboljšo glavno moško vlogo. Nato so nastopili na 50. Linhartovem srečanju, kjer je Darko Zupanc prejel nagrado Matiček za moško vlogo. Še posebej ponosni pa so, da so lahko zastopali slovenske barve na mednarodnem gledališkem festivalu Repassage Fest v Srbiji. Naslednjo sezono so pripravili ko-
medijo Ti nori tenorji avtorja Kena Ludwiga in tudi s to igro so se uvrstili na regijsko srečanje v Lenartu, kjer sta Darko Zupanc in Monika Kokot prejela nagradi za stransko moško in stransko žensko vlogo. S to predstavo pa so se člani društva uvrstili na 51. Linhartovo srečanje. Komedije so članom igralske zasedbe pisane na kožo. A smoteatrovci niso le amaterski, saj jih večina deluje tudi v gasilskih društvih, zato so se odločili, da bodo v drugi polovici leta uprizorili dobrodelno predstavo za fanta, ki potrebuje pomoč.
-OM
Foto: Simon Dolenc
Smoteatrovci so se s komedijo Pridi gola na večerjo, avtorja Marca Camolettija, uvrstili na regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin v Lenartu.
shujšati? j
Morda le preoblikovati vašo postavo?
Prijavite se v brezplačno POLETNO PREOBRAZBO!
S pomočjo osebnega trenerja Tomaža Pivca
boste v mesecu dni spremenili prehrambene
navade, začeli trenirati in po plaži zakorakali
samozavestni in lepi.
V POLETNO PREOBRAZBO se prijavite z
izpolnjenim obrazcem, ki ga pošljete na Radio
Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3, Ptuj,
ali pošljete elektronsko sporočilo na
radioptuj@radio-tednik.si.
Vaše prijave sprejemamo do ponedeljka, 26.
maja do 10.00.
Izbrali bomo tri kandidate, ki jih bomo telefonsko obvestili o izboru v ponedeljek, 26. 05. 2014.
Ime in priimek: _
Naslov, kraj:_
Starost: _
Višina in teža: _
Kaj vam povzroča največje preglavice pri izgubi telesne teže:
Zakaj ste se prijavili v akcijo in zakaj naj izberemo prav vas:
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 1043
www.radio-tednik.si
PTUJSKI
DAN
DOBRODELNOSTI
2014
PO MA GA MV
Ptuj, dvorana OŠ Ljudski vrt 23. maj, 20.30
Zan Tetičkovič &
BigBAND RTV Slovenija
tiiM
Theodosii Spassov (Bolgarija), kaval Vlatko Stefanovski (Makedonija), kitara Filip Novosel (Hrvaška), tambura Marko Črnčec (Slovenija), klavir Milan Nikolic (Srbija), bas
organizatorji z nakupom vstopnice boste organizatorjem pomagali pri Mestna občina Ptuj nakupu družinskih prehrambenih paketov za socialno šibke.
Lions klub Ptui Predprodaja vstopnic: prodajna mesta Eventim
Lions klub Ptuj Rotary klub Ptuj Soroptimist klub Ptuj Rdeči križ Karitas
TIC Ptuj, Slovenski trg 5 Kavarna KPŠ, Slovenski trg 8, Ptuj Društvo Arsana, Jadranska 4, Ptuj
Medijski C RADIOPTUJ
pokrovitelj ^
torek • 2Q. maja 2Q14
Reportaža, kronika
Štajerski FEDNIK 21
Piše: Uroš Žajdela • Ukrajina (5. del)
Pravica do samodoločbe
V za Rusijo izredno uspešnem referedumu na polotoku Krim v zgodnjih mesecih tega leta so se v nedeljo, 11. maja, z izredno podobnostjo tudi prebivalci Vzhodne Ukrajine odločili za samostojnost Republike Donetsk in v bližnji prihodnosti najverjetneje tudi vzročno-posledično priključitev Rusiji. Slednje zagovorniki referenduma v rudno »bogati« Vzhodni Ukrajini sicer zavračajo, a se je prikrit in dolgotrajen proces iredentizma institucionaliziral ravno v nedeljo popoldan.
	VOJAŠKO OSEBJE	TANKI	VOJAŠKE LADJE		VOJAŠKA LETALA
	t= 10,000	^ = 100	* -	10	* = 100
	129,950	1,100	17		221
Ukrajina	ttmttm m	¡«Si	* *		***
	845,000	2,500	171		1,389
Rusija	tttttttttt ttmttm ttmttm tttttttttt tttttttttt tttttttttt tttttttttt tttttttttt ttttt		***** i ***** ! **f~		***** ****
			**	□d tegi 25 v Črnem morju	
Foto: Uroš Zajdela
Razmerje moči med Rusijo in Ukrajino ni povsem merodajno, saj Rusija zaradi notranje političnih težav ne more vojaško mobilizirati celotne vojske na meji z Ukrajino. Ključna pri morebitnem vojaškem posredovanju je lahko prednost v zračnih silah in številu pehote Rusije.
Prebivalci etnično pretežno ruske regije Donetsk so z referendumom, kot najvišjim sredstvom neposrednega demokratičnega odločanja, množično potrdili idejno predispozicijo »separatističnih« voditeljev do samoodločbe, ki smo se je ne nazadnje v devetdesetih letih prejšnjega stoletja poslužili tudi Slovenci na naši poti do samostojnosti. Mednarodna skupnost, zlasti multietnične države, se pogosto zoperstavijo ideji o samoodločbi in zagovarjajo federalizacijo z zagotavljanjem vsesplošnih pravic in svoboščin manjšinskim narodom. Vendarle, temeljna listina za razvoj in ohranitev demokracije, t. i. »Konvencija Združenih narodov o civilnih in političnih pravicah« iz leta 1976 v svojem prvem členu govori: »Vsi narodi imajo pravico do samoodločbe /.../, torej pravico do svobodne odločitve glede političnega statusa ter pravico do ekonomskega, družbenega in kulturnega razvoja.« Vzhodnoukrajin-ski referendum iz pravno-političnega vidika vsekakor ustreza širokim in temeljnim določilom mednarodne skupnosti, vendarle pa obstajajo objektivni zadržki glede legitimnosti. Primerjalno gledano, v Sloveniji je bilo omogočeno glasovanje brez vsakršnih pritiskov vsem prebivalcem oziroma državljanom, zagotovljena je bila varnost in s tem svoboda izražanja, hkrati pa so zavedni Slovenci pred referendumom jasno izrazili temelje naše samostojnosti s t. i. »majniško deklaracijo«. Nenazdanje, v Sloveniji ni obstajala etnična ali narodna skupnost, katera bi »de facto« zavračala tovrstno referendumsko gibanje. Razen
pomankanje svobode izbire je ključna težava legitmnosti in mednarodne legalnosti v Vzhodni Ukrajini ideja ire-dentizma s strani pro-ruskih separatistov, s čimer se prikrito zmanjšuje ozemeljska celovitost suverene države v odnosu do druge države. Od druge svetovne vojne mednarodni sporazumi in mednaraodno pravo, med drugimi Listina ZN, Helsinški listina iz leta 1975 ter Temeljna načela organizacije OVSE, zavračajo pojav iredentizma, osnovanega na kratenju pravic etničnim manjšinam ter z različnimi procesi spodbujajo sistematični razvoj in utrditev zagotavljanja manjšinskih pravic v pojavni obliki federalizma. Temeljne listine torej ščitijo ozemeljsko celovitost ter nedotakljivost. Vendar, nelegitimno izbrana oblast v Kijevu, ki jih pro-ruski separatisti ne priznavajo, pravzaprav posredno legalizirajo pravico do samoodločbe Vzhodne Ukrajine, zlasti zaradi sovražno nastrojene
retorike kijevskih oblasti zoper Rusijo. Posledično se ruska manjšina v Ukrajini »boji« za lasten obstoj in na-daljni kulturni, politični in ekonomski razvoj znotraj enotne države. Iz povedanega izhaja, da je referendum z mednarodno pravnega vidika povsem legitimen in najverjetneje sčasoma tudi za Ukrajino obvezujoč.
Kaj sledi referendumu?
Referendum, ne glede na volilno udeležbo, bo vsekakor večinsko podprl neodvisno pokrajino Donetsk in s tem odprl dilemo v mednarodni skupnosti glede priznanja novooblikovane samostojne politične entitete s prevladujočo rusko etnijo. Posledice odločitve o samostojnosti bo vsekakor občutila celotna regija, vendarle pa ni pričakovati nadaljnih tovrstnih seperatističnih teženj, vsaj v bližnji prihodnosti. Če bo Ukrajina priznala
izid referenduma in brez političnih ter vojaških pritiskov mednarodno priznala republiko Donetsk, se bo plaz vojaško-politične krize v regiji nedvomno umiril. Če pa Ukrajina in posledično zahodna mednarodna skupnost ne legitimirata izida referenduma in v Donetsku posreduje ukrajinska vojska, smo zagotovo blizu obsežni regionalni vojni, ki za seboj potegne dobršen del Vzhodne Evrope in se ob izdatni ruski pomoči lahko preseli tudi na prag Zahodne Evrope. Pod pretvezo zaščite ruske manjšine, ki je na referendumu izrazito podprla idejo samostojnosti, pred pro-rusko opredeljenimi »fašističnimi« prijemi kijevske oblasti, se bo v Ukrajino zagotovo napotilo nekaj deset tisoč ruskih vojakov, ki se bodo priključili že obstoječi paravojaški ruski instituciji v Vzhodni Ukrajini. Vojna po tem scenariju je neizbežna. S pojavom »domino« efekta in nespoštovanja mednarodnih norm se lahko skrajno nacionalistična gibanja v Evropi, za nas zlasti zanimivo dogajanje na Madžarskem, hitro poistovetijo z avtoritarnimi prijemi ruske oblasti in sledijo prijemu t. i. »čiščenja ozemlja« zahodnih idej.
Vojaško posredovanje ruske vojske v Ukrajini bi imelo sprva kratkotrajne posledice, saj bi se razdeljena Ukrajina le stežka uprla mogočnemu in izredno dobro opremljenemu vojaškemu ustroju Rusije, hkrati pa ni pričakovati posredovanja zavezništva NATA ali skupne mirovne operacije EU v prid Ukrajini, dokler se morebiten spor ne prenese na katero izmed članic EU, zlasti Litvo ali Latvijo.
Nadaljevanje prihodnjič
Republika Donetsk
Na valovih časa
Torek, 20. maj Danes goduje Bernard. Danes je dan meroslovja.
1806 se je rodil poslanec in filozof John Stuart Mill, ki je leta 1866 predlagal v britanskem parlamentu prvo peticijo za žensko volilno pravico. 1862 so v ZDA sprejeli tako imenovani zakon o domu. Po njem je vlada vsakemu novemu naseljencu, ki je bil mlajši od 21 let in je imel družino, podarila 160 akrov zemlje.
1734 se je rodil v Breznici pri Radovljici slovenski čebelar in slikar Anton Janša.
1919 so ustanovili v Trstu zbor fašističnega gibanja Fascio triestino di combattimento, ki ga je osnoval Benito Mussolini marca v Milanu.
1926	je umrl v Ljubljani slovenski politik in gospodarstvenik Karel Triler. V Narodni vladi leta 1918 je vodil oddelek za industrijo in trgovino.
1991 je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani veliko protestno zborovanje staršev, sorodnikov in prijateljev slovenskih vojakov v JLA. 1994 so odprli v Novi Gorici novo stavbo Primorskega dramskega gledališča.
Sreda, 21. maj Danes goduje Feliks.
Danes je svetovni dan kulturnega razvoja in dan tajnic Slovenije.
1349 so v državnem zboru v Skopju razglasili prvi del Dušanovega zakonika, najpomembnejšega v fevdalni Srbiji.
1471 se je rodil največji mojster severne renesanse slikar Albrecht Dürer. 1904 so se sestali v Parizu predstavniki nogometnih zvez Francije, Belgije, Danske, Nizozemske, Španije, Švedske in Švice ter ustanovili Mednarodno nogometno zvezo (FIFA).
1921 se je rodil ruski atomski fizik in bojevnik za človekove pravice Andrej Saharov.
1927	je Američan Charles Lindbergh, 26-letni pilot iz Minnesote, prvi opravil samostojni polet brez prestanka čez Atlantik. Za polet je potreboval 33 ur in pol.
2006 so se prebivalci Črne gore na referendumu odločili za samostojnost.
1926 so ustanovili v Kranju tekstilno podjetje Intex. Ustanovila ga je poljska firma Horak, Wenske iz Lodza ob sodelovanju Slavenske banke. Četrtek, 22. maj Danes goduje Milan.
Danes je svetovni dan biodiverzitete (biološke raznovrstnosti).
1813 se je rodil veliki nemški skladatelj Richard Wagner. Med drugimi je napisal opere Večni mornar, Tannhojser, Lohengrin, Tristan in Izolda, Mojstri pevci nürnberäki, Nibelunški prsten, Valkira, Somrak bogov in druge. 1819 je odplul iz ZDA v Evropo leseni parnik Savannah. Po 13 dneh plovbe na paro jim je skoraj povsem zmanjkalo goriva. Zato so osem dni pluli s pomočjo jader in tako ni bila to prva ladja, ki je s parnim pogonom preplula Atlantik. Prvemu je tako to uspelo parniku Curacao. 1845 se je rodila ameriška slikarka Mary Cassatt . Bila je začetnica impresionizma v Ameriki.
1907 se je rodil britanski gledališki igralec Laurence Olivier, ki je veljal za najboljšega igralca svojega rodu. Britanska kraljica mu je podelila lordski naslov.
1924 se je rodil francoski šansonjer in filmski igralec Charles Aznavour.
1939 sta zunanja ministra Nemčije in Italije v Berlinu podpisala pakt o
nemško-italijanskem prijateljstvu in sodelovanju.
1963 so ustanovili Organizacijo afriške enotnosti (OAE).
Petek, 23. maj
Danes goduje Željko.
Danes so Binkošti.
1618 so na zboru protestantov na Hradčanih v Pragi izročili pritožbo proti
ukrepanju habsburškega kralja Ferdinanda II., ki je začel zapirati in rušiti
protestantske cerkve in preganjati duhovnike.
1707 se je rodil švedski zdravnik in naravoslovec Carl von Linne, ki je prvi
označil človeka kot Homo sapiens - pametni človek.
1734 se je rodil utemeljitelj živalskega magnetizma Franz Anton Mesmer.
1848 se je rodil nemški letalski konstruktor Otto Liliental.
1906	je v starosti 78 let umrl veliki norveški dramatik Henrik Ibsen. 1915 je Italija po pristopu k silam antante napovedala vojno Avstro-Ogrski. Naslednji dan so italijanske čete napadle avstrijske položaje ob Soči. 1951 si je Ljudska republika Kitajska priključila Tibet.
Sobota, 24. maj Danes goduje Suzana. Danes je evropski dan parkov.
1819 se je rodila v Londonu kraljica Velike Britanije in Irske in cesarica Indije Viktorija. Umrla je 22. januarja leta 1901. 1844 je ameriški izumitelj Samuel Morse poslal prvo uradno brzojavko iz Washingtona v Baltimore.
1885 je izšel zakon, ki je pooblaščal varnostna oblastva v Avstriji in s tem tudi pri nas, da prostitucijo lahko pod določenimi pogoji dovolijo. Nedelja, 25. maj Danes goduje Gregor.
1810 je ljudska skupščina v Argentini vrgla španskega podkralja in izročila oblast začasni vladi.
1879 se je rodil britanski politik baron William Maxwell Aitken Beaverbro-ok. Njegov dnevnik Daily Express je imel največjo naklado na svetu. 1883 so po štirinajstih letih gradnje v New Yorku odprli brooklynski most, ki je s svojimi 486 metri naslednjih 200 let veljal za najdaljšega na svetu. 1889 se je rodil letalski konstruktor ukrajinskega rodu Igor Sikorski. Leta 1913 je naredil prvo štiritaktno rusko letalo.
1926 se je rodil ameriški jazzovski glasbenik Miles Davis, veliki trobentač in skladatelj, ki je vplival na razvoj glasbe v 20. stoletju. 1963 so ustanovili v Adis Abebi Organizacijo afriške enotnosti. Ponedeljek, 26. maj Danes goduje Zdenko.
1394 se je rodil francoski pesnik Charles Orleanski. Pisal je alegorične pesmi, v katerih je izražal hrepenenje po domovini, saj je 25 let preživel v angleškem ujetništvu.
1895 se je rodila ameriška mojstrica dokumentarne fotografije Dorothea Lange.
1907	se je rodil ameriški filmski igralec John Wayne.
1946 so z giljotino usmrtili dr. Marcela Petiota, premožnega zdravnika z uspešno prakso v Parizu, ker je bil obsojen zaradi umora 27 ljudi na svojem domu.
1955 je prvič po letu 1948, to je resoluciji Informbiroja, ki je obsodila jugoslovanske komuniste, prišla v Beograd sovjetska državnopartijska delegacija, ki jo je vodil prvi sekretar CK KP SZ Nikita Hruščov.
22 Šta/m&TEDNlK
Nasveti
torek • 20. maja 2014
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Zofija nas ni razočarala
Tudi letošnje leto se je izkazalo, da stari vremenski možje držijo, pa še čisto točni so bili. Shladilo se je, za konec tedna pa nas je še močno prepihalo. Zofka je sicer prinesla le nekaj kapljic, pa verjamem, da bodo tudi te zadoščale za pregovor, ki napoveduje dobro letino, če na »poscano« Zofko dežuje.
Zelenjavni vrt
Vse plodovke je pretekli teden močno zeblo, za konec pa jih je prepihal še veter. Prav tako vreme ni ustrezalo fižolu, ki je na mnogih vrtovih že lepo zelen. Zato svetujem, da
maj
p 2
20
od B.
00 do 16.00 od 17.00 0
n 4
p 5	do 15.00 od 16.00 ^
T 6	do 16.00 od 17.00 0
s 7	-g) ^ 9.00 0 od 10.00 0
č 8	*
p 9	m
s 10	do 10.00 0 od 11.000 in
N 11	y-
p 12	
t 13	
s 14	do 11.00 in od 17.00
č 15	P
p 16	0
s 17	od 8.00 0
n 18	
p 19	do 9.00 0 fa. od 10.00
t 20	^ 1
s 21	do 8,00 od 9.00
č 22	
p 23	P
s 24	
n 25	do 16.00 0
p 26	0
t 27	do 18.00 0 od ¡9.00 iv
s 28	•
č 29 t	
p 30	do 15.00 5 od 16.00
s 31	do 13.00 od 14.00
21'
prvi dan, ko je možno, plo-dovke poškropite s pripravki, ki vsebujejo aminokisline. Sicer sem jih že večkrat naštela, pa naj vendarle ponovim: Delfan, Protifert, BioPlantela Vita ... Tretiranje ponovite po petih dneh.
Naslednje, zelo pomembno opravilo na vrtu pa je, da zemljo prerahljate. Velika količina padavin, močan veter in zdaj še sonce - zaradi tega se bo zemlja ponovno zbila, na površini se bo naredila trdna, nepropustna plast zemlje. > Spomnite se, kako je bilo spomladi. Zato je nujno, da vse gredice ponovno prerahljate, fižol in tudi plodovke lahko celo ogrnete z zemljo.
Večina zelenjadnic zdaj na vrtu je posejanih, zato se boste mnogi lotili setve endivije. Opozarjam vas, da je za setev te vrtnine še prezgodaj. Ce jo boste sejali zdaj, je velika možnost, da vam bo v neugodnem vremenu v juniju zacvetela prehitro. Prav tako še ne sejemo radiča, črne redkve, repe in podzemne kolerabe. Tisti, ki si sami vzgajate sadike, pa lahko že posejete tudi brstični in listnati ohrovt za zimo. Prav tako je treba sejati tudi zimske sorte pora.
Mnogi se zdaj pritožujete, da ste v čebuli in poru našli bele ličinke čebulne in drugih muh. Ja, čebulo lahko odkrijemo šele zdaj. Kaj se da narediti? Posevek lahko poškropimo s pripravkom Laser, saj so čebulo in predvsem por že napadli tudi resarji (tripsi), ob enem pa bomo vsaj deloma uničili tudi nekaj teh ličink. Pripravku dodajte eno izmed zgoraj omenjenih aminokislinskih
Foto: Miša Pušenjak
Enoletnice nas razveseljujejo celo poletje, šele zdaj je čas za njihovo setev. Kljub temu vam priporočam, da posadite čim več sadik.
pripravkov, da se bodo rane čim prej zasušile, pospešen pa bo tudi razvoj korenin. Doma pa lahko naredite pripravek iz listov rabarbare. Ti so zdaj že dovolj veliki. 1 kg listov na-
močimo v 5 litrov vode, pred tem jih z rokami raztrgamo. Pustimo stati 24-36 ur, pri tem enkrat pomešamo tekočino. Odcedimo, liste uporabimo kot zastirko okoli solate
Foto: Miša Pušenjak
Ciklame počasi odcvetajo, zdaj jih je dobro izsušiti in pustiti počivati.
Foto: Miša Pušenjak
, Okopavanje in ogrinjanje fižola je zdaj nujno potreben opravek, ne pa gnojenje. Če je postal nekoliko svetlejši, je zato, ker ga zebe.
(preganja polže), s tekočino pa zalijemo napadene čebulnice. Zadevo je smiselno ponoviti čez pet dni.
Sobne rastline
Prihaja pa čas počitka pozimi cvetočih sobnih rastlin. Med njimi so najpogostejše ciklame in kalanhoje. V jeseni in pozimi kupljene ciklame so prenehale cveteti ali pa kmalu bodo. Presadimo jih le, če so v premajhnem lončku. V prevelikem lončku je namreč nevarnost, da bo gomolj zgnil, veliko večja. Odcvetele so tudi vitezove zvezde, po domače jim najpogosteje povsem napačno rečemo amarilisi. Zdaj jih kar z lončki vred, lahko pa brez njih, presadimo na prosto. Izberemo sončna mesta, vendar na njih ne smemo pozabiti v času suše. Tako si bodo čebulice opomogle in nabrale hranila za naslednje cvetenje. Vedeti pa morate, da jih imajo izredno radi polži. Zato je dobro čebulice obdati s plastjo bezgovih listov in vej ali pa listov vratiča. Lahko pa v trgovinah poiščete posebne gele, ki ne pustijo polžem, da bi prišli do svojih žrtev. Te gel namažemo v vsaj 5 cm debelem pasu okoli čebulic, pazimo pa, da pas po večjih padavinah obnovimo.
Vedno več vas tudi kliče, da ste ohranili božične zvezde. Ne pozabite, zdaj jih je nujno presaditi v novo, hranilno prst. Tista, v katero so posajene, praktično nima več hranil. Tudi lončki so zanje premajhni. Še vedno ni dovolj toplo, da bi jih prestavili na prosto, zato naj bodo še vedno na to-
plem, nekje na svetlem, vendar po njih ne sme peči sonce.
Okrasne gredice
Zdaj sadimo enoletnice. Ne pozabite, da veliko lepše cvetijo, če gredice niso preveč pognojene. Posebej škodljiv za nastavek cvetov je dušik. Najlepše bodo uspevale, če gnojimo z domačim kompostom, povsem dovolj bo 1 l/ m2. S podobno količino lahko zdaj dognojimo trajnice, če jih seveda niste že spomladi, pred začetkom rasti.
Odcvetele pa so spomladi cvetoče čebulnice, kot so narcise, tulipani pa tudi manjše lepotice. Ne pozabite jim takoj po cvetenju odstraniti semenske glavice, prej boste to storili, večja je verjetnost cvetenja v naslednjem letu. Kljub temu pa morate vedeti nekaj. Roko nad razmnoževanjem in žlahtnjenjem prekrasnih tulipanov držijo Nizozemci, ki pa so zgodovinsko znani odlični trgovci. Zato mnoge sorte preprosto že dedno vzgojijo tako, da ne cvetijo več ponovno. Bolj zanimive, pisane, polnjene ali kako drugače spremenjene so te rastline, manjša je možnost, da bodo ponovno cvetele. Seveda pa enostavno, botanični tulipani teh težav nimajo. Ko se bo osušilo, ne bo odveč zalivanje z močnejšim žajbljevim čajem, tisti ki pa imate na razpolago liste hrena, pripravite iz njih čaj ali prevrelko. Za čaj potrebujemo 500 g zelenih listov, ki jih prelijemo z litrom vrele vode, ohladimo in precedimo. Razredčimo z litrom hladne vode in zalijemo vsa mesta, kjer rastejo čebulice. Prevrelko pa naredimo iz 300 g zelenih rastlinskih delov, ki jih namočimo v 10 l deževnice. Postavimo na toplo in prekrijemo. Občasno premešamo. Ko se tekočina preneha peniti, imamo pripravek, ki ga precedimo in z nerazredčenim zalijemo rastišča čebulnic. Tudi lilije, ki že cvetijo ali pa bodo kmalu, potrebujejo pomoč proti glivičnim obolenjem.
Zelo pomembno je tudi, da sedaj, ko so čebulnice odcvetele, ne režemo listov. Komaj zdaj se bodo hranila iz listov selila v čebulice. Ravno tako je vezanje listov narcis v vozle zanje škodljivo, saj listi tako ne morejo opraviti svojega dela. Listi sedaj ustvarjajo hranila, ta pa potujejo v nove in stare čebulice. Le dovolj velike čebulice v naslednjem letu cvetijo. Tisti, ki vas porumeneli listi motijo, boste morali vsako leto saditi nove tulipane, pa tudi cvetenja narcis bo vsako leto nekaj manj. Liste odstranimo šele, ko se posušijo. Zato pa je smiselno čebulnice saditi na gredice s trajnicami, saj bodo listi le-teh sedaj prekrili nekoliko neugledne liste tulipanov in narcis.
Miša Pušenjak
Legenda:
korenina
cvet
list
plod
neugodno
presajanje
Vir: www.klubgaia.si
torek • 2Q. maja 2Q14
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 23
S svetovne glasbene scene
To je to
Pred tedni so številni svetovni mediji objavili novico, da se zaradi bolezni kitarista Malcol-ma Younga s svetovne glasbene scene poslavlja zasedba AC/DC. Za vse ljubitelje te legendarne avstralske zasedbe ponujamo dobro novico, saj bo skupina nadaljevala svoje delo, na kitari pa je bolnega Younga zamenjal njegov nečak Stevie Young. Člani zasedbe so skupaj s producen-tom Brendanom O'Brienom že pričeli pripravljati material za novi studijski album. Očitno se nam obeta dobra plošča, zagotovilo za uspeh pa je nedvomno Brendan O'Brien, ki je sodeloval že s takšnimi velikani, kot so Bob Dylan, Pearl Jam, Rage Against The Machine in Bruce
Springsteen.
®@®
Na roko napisan tekst rock himne Like a Rolling stone Boba Dylana iz leta 1965 se bo 24. junija znašel na avkci-ji. Po pisanju časopisa Rolling Stone avkcijska hiša Sotheby's, ki bo organizirala ta dogodek, pričakuje ponudbe, ki naj bi presegle kar milijon ameriških dolarjev. Like a Rolling stone je ena najbolj vplivnih rock skladb v zgodovini. Skladba je prvotno izšla na albumu Highway 61 Revisited. Ob že omenjeni Like a Rolling stone se bo na avkci-ji znašel tudi tekst za skladbo A hard rain's a-gonna fall, za katerega pričakujejo, da bodo iztržili od 400.000 do 600.000 dolarjev.
Foto: facebook
Tori Amos
Bivši člani skupin Nirvana, R.E.M., Sleater-Kinney in Swans so združili svoje moči v novi skupini, imenovani Super-Earth. Pred kratkim se je Krist Novoselic, bivši basist zasedbe Nirvana, priključil novemu projektu "super zasedbe", ki sta ga pričela razvijat Corin Tucker (Sleater-Kinney) in Peter Buck (R.E.M.), v zasedbi pa nastopajo še Scott McCaughey (Minus 5), bobnar Bill Rieflin (Swans, Ministry) in kitarist Kurt Bloch(Fastbacks). Fantje imajo za sabo že prvi skupni nastop, saj so v klubu Secret Society v Portlandu predstavili kar 12 popolnoma novih skladb. ®®®
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
2.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
3.	PROBLEM - ARIANA GRANDE FT. IGGY A.
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WAVES - MR. PROBZ
2.	SUMMER - CALVIN HARRIS
3.	HIDEWAY - KIESZA
NEMČIJA
1.	AUF UNS - ANDREAS BOURANI
2.	RATHER BE - CLEAN BANDIT FEAT. JESS G.
3.	ATEMLOS DURCH DIE NACHT - HELENE FISCHER
28-letna ameriška superzvez-dnica Lady Gaga je 4. maja z razprodanim koncertom na Floridi pričela svojo aktualno koncertno turnejo, imenovano Artpop Ball. V okviru omenjene turneje bo Lady Gaga v septembru nastopila tudi v Združenih Arabskih Emiratih. Organizatorji tega koncerta pa so že sporočili, da bodo zaradi spoštovanja lokalne kulturne tradicije koncert v Dubaju cenzurirale. Kontroverzna Lady Gaga, ki je znana po svojih bizarnih nastopih in provokativ-nih oblekah, je bila v letu 2012 zaradi nasprotovanja ene izmed islamskih skupin prisiljena zaradi varnosti odpovedati svoj nastop v Indoneziji. Lady Gaga bo turnejo Artpop Ball sklenila 10. novembra, nam najbližje pa bo pri naših severnih sosedih, ko bo 2. novembra nastopila v dvorani Stadthalle na Dunaju. ®@®
Popularna ameriška pevka Tori Amos je pred dnevi predstavila svoj novi studijski album Unrependant Geraldines. Pevka se z novim albumom, ki ga je producirala kar sama, kot pravi, vrača k pop rock koreninam. Na albumu bomo lahko slišali 14 novih skladb, vse pa so že kar nekaj časa na voljo na spletni strani amazon.com. Tori Amos je svoj zadnji album Gold Dust objavila leta 2012.
Sean Combs, ki je že nekaj let najbogatejši raper na svetu, je znan tudi po številnih menjavah svojega umetniškega imena. Glasbenik, ki je znan kot Puff Daddy, Puff, Puffy, P Diddy, Diddy in Sean John, je pred dnevi bogati zbirki svojih imen dodal še naziv Dr. Combs. Častni doktorat mu je na svečanosti v Washingtonu podelila univerza Howard university, ki jo raper tudi obiskoval in jo po dveh letih študija leta 1990 zaradi glasbe tudi zapustil. ®®®
Kot smo v naši rubriki poročali že v februarju, se slavna ameriška pevka Madonna pripravlja na izid svojega novega studijskega albuma. Skoraj vsak dan prihajajo na površje nove informacije v povezavi z novo ploščo. Kraljica popa naj bi na novem albumu sodelovala s številnimi znanimi imeni, kot so Natalia Kills, Martin Kier-szenbaum, bolj znan kot Cherry Cherry Boom Boom, MoZella in Toby Gad. Omenjenim pa se je pridružil tudi znani ameriški DJ in producent Diplo. Tudi sama Madonna je na svojem In-stagram profilu potrdila, da se je Diplo res pridružil njeni številni ekipi sodelavcev. Vsi drugi detajli o novem albumu, vključno z naslovom in datumom izida, zaenkrat še niso znani.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Daljni vzhod
Časi, v katerih živimo, se velikokrat zdijo polni zmede, nereda ter stalne obremenjenosti. Mnogo je vprašanj, na katera si želimo odgovore, še več življenjskih prigod, za katere bi radi razlage. Pa teh čisto zmeraj ni ali pa vsaj niso enostavne, kot bi si želeli. Zato razlage iščemo, kjerkoli se slednje ponujajo. Meka takšnih in drugačnih razsvetljenj so tako že nekaj časa dežele Daljnega vzhoda; najpogosteje Indija.
Tja se zmeraj znova, leto za letom v iskanju duhovnosti, »starodavnih« modrosti, filozofije življenja ali preporoda valijo množice zahodnjakov, ki se morebiti na nek čuden način počutijo krive zaradi ugodja, ki ga uživamo na tem koncu planeta. Osebno me to ne privlači in takšne izlete dojemam bolj ali manj kot potovanja; teh se tudi sam ne branim. Vendar v tem ne vidim nič posebej globljega, nič kaj duhovnega ali transcendenčnega. A takšna iluzija privlači mnoge. V starodavnih modrostih iščejo razlaga sveta in naše resničnosti, saj se ideja, da so ljudje prastarih civilizacij vedeli mnogo več kot mi tukaj in zdaj, zdi omamno čarobna. Morda ... Vendar sam moram ostati realist in zapisati sledeče kruto dejstvo. Zgolj zato, ker je nekaj staro, nikakor ne pomeni, da je kakorkoli boljše kot to, kar imamo danes. Kvečjemu ravno nasprotno.
Spoznanja in razlage sveta, ki so nam na voljo v teh časih, so neprimerljivo boljše in natančnejše kot tiste izpred tisočletij. Prav tako je sodobna medicina neskončno učinkovitejša, kot je bila nekoč. Tudi razumevanje človeka, prehrane, biologije ter psihologije se je izjemno izboljšalo in se še naprej izboljšuje sleherni dan. Da vse skupaj skrčim: danes je boljši od včeraj in jutri bo boljši od danes. Živim tu in zdaj, gledam naprej. Mislim, da ni nikakršne potrebe po iskanju kakšnega razsvetljenja tam daleč nekje. Tudi tam so zgolj ljudje, z domišljijo, s strahovi in vprašanji, ravno tako kot tukaj pri nas. Odgovori na kompleksna življenjska vprašanja niso preprosti niti niso absolutni ali enoznačni. »Modreci«, ki kaj takšnega prodajajo, niso nič druga kakor bolj ali manj uspešni trgovci z meglo.
Kdor si želi znanja, naj raje kakor starodavne knjige odpre učbenik, namesto samooklicanih razsvetljencev pa naj za nasvet povpraša strokovnjaka. Na svetu ni ene same prave poti, za odkrivanje resnice pa nam ni treba moliti zadnjic v nebo, ponavljati besed, ki jih ne razumemo ter ponavljati zapletenih obredov. Resnice se odkrivajo kje drugje. Daljni vzhod je tako kot vsak drug kraj na tem planetu zgolj kraj. Turistična točka, če hočete. Mesto, ki ga eni ljudje obiskujejo v iskanju nečesa več, drugi izkoriščajo za golo preživetje. Sprijaznimo se, da nam življenje ni dano z navodili za uporabo in sprejmimo, da je slednje na trenutke precej zapleteno in nesmiselno. Izmišljene razlage tega ne bodo spremenile, pa četudi nam jih proda nekdo, ki je drugačne polti kot mi in govori jezik, ki ga ne razumemo.
Matic Hriberšek
Vroča linija Radia Ptuj
V četrtek, 22. maja, med 16.00 in 17.00. O okoljski problematiki v občini Kidričevo.
Voditeljica: Majda Fridl.
forasania in mnenia oricakuiemo tudi na naslovu:
mnenja@radio-tednik.si.
l_e s t v i
NAJ
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	LIAR LIAR - ORIS CAB/PHARREL l
2.	BUDAPEST - GEORGE EZRA
3.	WAVES - MR. PROBZ
4.	BLACK SATURDAY - MANDO DIAO
5.	HAPPY - PHARREL WILLIAMS
6.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
7.	FEVER - THE BLACK KEYS
8.	MAGIC - COLDPLAY
9.	STUPID LITTLE THINGS - ANASTAO
10.	SING - ED SHEERAN
11.	ADDICTED TO YOU - AVICI fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8»98,2» 1043 bo Janko Bezjak
24 Šta/m&TEDNlK
Nasveti, za kratek čas
torek • 2Q. maja 2Q14
Kaj bomo danes jedli
TOREK
fižolova kremna juha s testeninami, mlad pečen krompir,
zelena solata
SREDA
svinjski paprikaš*, jajčni vlivanci ČETRTEK
rižota s piščančjim filejem, solata, čokoladni zvitki** PETEK
ocvrte ribe, pečen krompirček, tatarska omaka SOBOTA
cvetačna kremna juha, kaneloni s šunko, solata NEDELJA
goveja juha, piščančja bedra na žaru, zelenjava na žaru
(bučke, paprika, paradižnik, čebula)
PONEDELJEK
ohrovt s krompirjem, kuhana govedina (iz juhe)
*Svinjski paprikaš
Sestavine: 1 kg svinjine, 3 glavice čebule, 1 strok česna, 2 sveži rdeči papriki, 2 žlici olja, 2 žlici pasi-
ranega paradižnika, šopek peteršilja, 3 lovorovi listi, 2 žlici mlete rdeče paprike, 2 žlici ostre paprike, 1 korenček, 1 kisla smetana.
Na olju popražimo nasekljano čebulo, posolimo in duši-mo, da dobi zlato barvo. Dodamo drobno nasekljan česen, korenček in narezano svežo papriko ter mleto sladko in ostro papriko, skupaj podušimo in dodamo še pasiran paradižnik. Dušimo, da se zelenjava zmehča. Tedaj dodamo v posodo na kockice narezano svinjino in lovor. Dušimo, da se meso zmehča, na koncu dodamo peteršilj in nekaj kisle smetane. Postrežemo z vlivanci (poiščite jih pri svojem najljubšem trgovcu.)
**Čokoladni zvitki
Sestavine: 1 kos listnatega testa (250 g), sladkor, cimet, jedilna čokolada.
Listnato testo razvaljamo v pravokotnik. Po njem posujemo sladkor, cimet in nastrgano čokolado. Obe daljši stranici zvijamo proti sredini. Narežemo na 1 cm debele rezine in jih polagamo na pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo 10 minut pri 220 °C, nato še 10 minut pri 180 °C. Hitro, lepo in okusno pecivo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SESTAVIL
EDI KLASINC
HRVAŠKA PESNICA (VESNA)
3649
TEŽKA STARINSKA PUŠKA
PREBIVALEC APAČ
STARO-INDIJSKI JUNAŠKI EP
VIJUGASTO MALAJSKO BODALO
IZPITJE
NA DUŠEK
PRODAJALEC VSTOPNIC
BRANKO ELSNER
VDOLBINA OD VODE
GEOMETRIJSKO TELO, SFEROID
GRŠKI LIRIK Z OTOKA LESBOSA
NEMŠKI LIKOVNIK (KLAUS)
KATOLIK VZHODNEGA OBREDA
SALB, SKRIVEN NAMEN
Smeh ni greh
POHVALA
Športni dan v gimnaziji. Dijaki so odšli na smučanje. Grega, ki je smučal v dolino je na robu prepada zagledal profesorja, kako se trudi, da ne bi zgrmel v prepad. Prismučal je do njega, si snel smučke in ga potegnil na varno.
»Rešil si mi življenje!« je ves srečen dejal profesor. »Jutri te bom v šoli javno pohvalil!« »Samo tega ne!« se je uprl Grega. »Ne bi se želel zameriti sošolcem!«
»Računati znam, toda vi ne poznate moje mame.«
SLADOLED
Mladenič z dolgo brado vstopi v avtobus. Prostega sedeža ni. K bradatemu mladeniču se obrne starejši možakar in mu reče: »Usedite se, stari gospod!« ter mu odstopi sedež. Mladenič se usede, iz žepa potegne bankovec za sto tolarjev in ga da starčku, rekoč: »Za sladoled, otrok moj.«
JAJCA
Med poukom je učiteljica vprašala Milana: »Če položim na mizo štiri jajca in ti na mizo položiš dva svoja jajca, koliko jajc je na mizi?«
»Žal mi je, toda svojih jajc ne bom dal na mizo!«
KOZARČEK
Policist je bil povabljen na razstavo Rembrandtovih slik. Po razstavi se je udeležil tudi gostije. Gostitelj ga je vprašal: »Imate radi Rembrandta?« »Ja, en kozarček bi ga pa res!« je odvrnil policist.
IZRAČUN
Profesor je vprašal Jureta: »Imaš 2784 tolarjev in mamo prosiš, da ti da še 7849 tolarjev. Koliko tolarjev imaš potem?« »2784!«
»Še vedno ne znaš računati?« se je začudil profesor.
ZBIRATELJA
»Kaj naj storim, doktor?« vpraša pacient psihiatra. »Z mojo ženo je nekaj zelo narobe. Zbira mačke in jih ima že devetdeset. Vse so v stanovanju in doma zelo smrdi.« »Potem morate pa večkrat prezračiti stanovanje,« mu svetuje. »To pa ne. Če odprem okno mi bodo ušle vse muhe.«
KRAJAN BRČ IN
BRČKEGA
ANGLEŠKI PEVEC JONES
KRAJAN TROJICE
ZAMAH S
SEKIRO
EVA NOVŠAK
OTOŽNOST, POTRTOST
TOVARNA
HUDIČ, ZLODEJ
BANČNI PREDAL
JAMSKI MEDVED
JADRALNI DESKAR
PRODAJALEC PESKA
PONUDNIK INTERNETA IN
TELEFONIJE
JALNOVA DRAMA
DRUŽABNA IGRA
URADNIK NA SODIŠČU
REKA V AFRIKI
ČETRTA DIMENZIJA
NASVET, LEKCIJA
SKLADATELJ (EMERIK)
LIJAK
SPLET LAS
MESTECE V DALMACIJI
OKRASNA RASTLINA
ALENKA JERAJ
VAS PRI PTUJU
KRSTITELJ
INDIJSKI HRAST
NASA SMUČARKA PLUT
CARGO IVAN
VAS V POSOČJU
PONOVEN TISK, PONATIS
BAJESLOVNI PTIČ
NOGOMETAŠ (MARINKO)
NOVA BANKA
ŽELJKO UREMOVIČ
PTUJSKA ŠAHISTKA LIČINA
PODOBNOST
DROBNA STARKA
LOVEC NA
RAKE
NAŠ PISATELJ (JOSIP)
VRTINČAST TROPSKI VIHAR
Foto: ASV
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ALKAJ = grški lirik z otoka Lesbosa, ARKEBUZA = težka starinska puška, KRIS = vijugasto malajsko bodalo, LIG = naselje v Posočju, MEMO = družabna igra, PARUN = hrvaška pesnica (Vesna), RINKE = nemški likovnik (Klaus), UNIAT = katolik vzhodnega obreda.
'NVDVdn 'dVNIda 'dVWd 'V0IN3Z 'WIIVN 'VLINV '0HV3 'S>IIN3d
'visiivn Ig 'viinism 'dvom 'rv 'm 'NVdaa 'vinaod 'svo 'oiai3iai '03d vn3S3~i 'siiaiv 'dvooida 'das 'ravwvd 'isonaod 'vznaavwv 'daiania 'ivwa 'viinvio 'vniiv 'NndVd :ouabjopoa a>iNvzid>i 3i A3ii§3d
torek • 20. maja 2014
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 25
Govori se...
... da so Slovenci v zadnjem času prav navdušeni nad domačimi politiki. Izvedeli so namreč, da bo letos julija kar tretjina državljanov na dopustu v tujini (in zaradi tega julija ne sme biti volitev). Edino kar jim še ni jasno: bodo to tretjino izžrebali ali določili kak drugačen ključ za njihovo dopustova-nje. Končno je torej res konec recesije!
. da se prvi mož države, letošnji častni pokrovitelj največje kmetijske prireditve v državi, sploh ni pojavil na sceni. Sicer je res, da je pred tem napovedal, da ga ne bo zaradi drugih obveznosti, med katere je očitno štel maraton treh src .
. da so se politični možje in žene največje občine na spodnjem koncu Podravja menda začeli zbujati. In celo spraševati, koliko denarja bo
v prihodnje še ostalo v občinski blagajni. Kot je slišati, je to zato, da si vsi zainteresirani izračunajo, ali se sploh splača kandidirati za župana, ali pa je blagajna tako presušena, da to ne bi bilo (več) profitabilno ...
... da so kandidati za evro-poslance prav zanimiva politična zvrst ljudi; vsi namreč hočejo z istim ciljem in namenom v Bruselj, kandidirajo pa vsak zase in s svojim programom .
... da je na nedeljski žogo-brcarski tekmi v kidričevski
šumi najhitreje igral postavni branilec domače ekipe: po tekmi je namreč ekspresno odhitel k svoji izbranki - v porodnišnico ....
Vidi se...
... da ločenost Cerkve in države ljudje očitno razumemo zelo različno (kotpač vse v naši sprti državi). V neki fari so se tako na svoji spletni strani zelo očitno »od-ločili« od aktualne politike in njenih akterjev... In se uspešno uprli zavajanju z lažmi.
	m		
			C 0 6***
Na razpolago je Družina, Ognjišče, Mavrica, Misijonska obzorja. Brat Frančišek, ...
Naročniki naj jemljejo Družino in Ognjišče pri zakristiji. Prosta prodaja je
samo pri vhodu.
DRUŽINA
Tokrat mladi - morate prebrati intervju s slepo pevko Bernardo Brunovič, ki je nastopala na Marijafestu Pretresljivo, poučno, vzgojno, tudi starši preberite.
Če si hočete enkrat biti na jasnem kako je z obsodbo Janeza Janše, potem preberite: "Obrnjeno dokazno breme " bivšega ministra za pravosodje Lovra Šturma. Ne pustite se več zavajati z lažmi.
ČIŠČENJE CERKVE Za čiščenje in krašenje cerkve v mesecu maju poskrbijo verniki iz Jurovc in Popove.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 26. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Tea Zemljič, Murska Sobota.
Iskrice
Foto: Lana Mohorič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Štirje mucki na današnji fotografiji so le del sedemčlanske družinice mačjih najdenčkov, ki jih je za današnjo fotografijo tedna v objektiv fotoaparata ujela Lana Mohorič iz Slovenje vasi. »Našli smo jih sedem in jih posvojili,« je pripisala srednješolka Lana.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		6	7				1	
4			9			6		5
	2	3						9
		5			8			
	8						6	
			1			7		
3						4	2	
5		7			1			3
	9				3	1		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€€	O
Bk	vv	©©	€€	OOO
Dvojčka	v	©©©	€	oo
Rai	vvv	©©	€	ooo
Le.v	vv	©©©	€€	o
Devica	v	©©	€€€	oo
Tehtnica	vvv	©	€€	ooo
Škorpijon	vv	©©©	€€€	o
Strelec	v	©©	€€€	oo
Kozorog	vvv	©©	€€	o
Vodnar	vv	©	€€	ooo
Rbi	vvv	©©	€	ooo
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 20. maja do 26. maja 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

»Večina sence v tem življenju nastane zato, ker človek stoji tako, da ovira SVOjO lastno svetlobo.« Ralph W. Emerson •k**
»Če vam nekaj ni všeč, potem to spremenite. In če tega ne morete spremeniti, spremenite svoj odziv. Ne pritožujte se.« Maya Angelou
•k**
»Najboljša leta vašega življenja so tista, v katerih ste se odločili, da so vaše težave samo vaše. Zanje namreč ne krivite več matere, ekologije ali predsednika. Spoznate, da sami nadzorujete svojo usodo.« dr. Albert Ellis •kifk
»Poglobi se vase inprikliči iz sebe Človeka.« Božidar Eržen
»Um je čisto poseben kraj in sam po sebi lahko ustvari nebesa iz pekla in pekel iz nebes.« John Milton
»Kadar znate razlikovati med prevzemanjem odgovornosti in obtoževanjem samega sebe, ste svobodni in se lahko odločate na novo. S tem se odpre možnost za resnično odpuščanje samemu sebi.« Goslins
»Za dežjem običajno sonce posije, vprašanje je le, kako dolgo dež sije.« Božidar Eržen
•k**
26 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 20. maja 2014
V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več.
Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Na prvi prireditvi bodo z nami peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Juršinci.
Vidimo se v četrtek, 22. maja, ob 18.00 v večnamenskem kulturnem centru v Juršincih.
Veselimo se druženja z vami. Vstop je prost.
£ADl°™ š^m&TEDNIK
www.radio-tednik.si
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.
Štajerski
(Rradioptuj
89,8-98,2*104,3
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE ^vvIZPLAČA - izmed vseh, ki se boste na Štajerski tednik ^>^naročili v času od 6. 5. do 24. 6., bomo izžrebali enega izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi.
Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE
^i» i sopotnikoma
" Izbirate lahko med nagradama:
1.	BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJ. z zunanjo enoto ali
2.	PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične.
:
i
NAROCILNICA ZA
v
Štajerski
Želena nagrada (označi): |T| \2\ Ime in priimek: Naslov: Pošta:
Davčna številka: Telefon: Podpis:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
lOUMNJI
čl*
porovRmflRGEncufl
V DOGDND [REKE NMHETVE «setutas^-s dbd
1.	DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM
Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev.
2.	DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM
Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica.
3.	DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA
Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin.
fc/f!
A
¡s '
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI:
■	20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ...
■	Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
■	20% popust pri naročilo malih oglasov
ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice)
dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke)
Praktična darila za nove in obstoječe naročnike
Vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!

■ ifiSnrž-»- »».-»V« .«.*•*. •	jr«	•<-.'	i r - .
tT;-"- «rr
torek • 20. maja 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 27
08:00 Območna revija FS. 1. det 09:45 Utrip iz Ormoža 10:45 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani
18:00 Oddaja iz občine Destrnik - arhiv 20:00 Obhajilo na Destrniku 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi
SIP
Prireditvenik
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIPTV
08:00 Območna revija FS, 2. det 10:00 Oddaja iz občine Starše 12:00 Video strani
18:00 Veseloigra - Pogospodena buča 20:00 Koncert učiteljskega PZ Hajdina 21:30 Hajdina - iz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo
08:00 Koncert Pihalnega orkestra Ptuj
09:00 Ljudski pevci se predstavijo
12:00 Video strani
18:00 Oddaje iz preteklosti
20:00 Sv. Birma v Dornavi
22:00 Dornava - Iz domače skrinje
22:30 Oddaja o kulturi
23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA: ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina-470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.c 02/ 749 34 10
Torek, 20. maj
10:00 Ormož, Ljudska univerza: Teden vseživljenjskega učenja, Klepetamo po
nemško z Ulrike Beckenkamp 10:00 Ptuj, gostilna Ribič: odprtje razstave likovnih del Jožeta Foltina 14:00 Ptuj, Mestna hiša, poročna dvorana: sprejem članov Strelskega kluba Ptuj 17:00 Ptuj, Miheličeva galerija: cikel arheoloških predavanj Odeto v pozabo, dr.
Borut Križ, Kelti v Novem mestu 20:00 Ptuj, DomKULTure Muzikafe: dr. Romana Ercegovič, svetost ravnovesja med ženskimi in moškimi energijami v umetnosti starodavnih kultur
Sreda, 21. maj
9:00 Slovenska Bistrica, športni park: POLŠ Atletika - regijske atletske igre 9:00 Sv. Jurij ob Ščavnici, Strelski dom: Občan strelja - tekmovanje v streljanju z zračno puško
11:00 Ptuj, CID: tiskovna konferenca in odprtje kolaža ob CID-ovem jubileju 20-letnici delovanja
13:30 Ormož, Ljudska univerza: Teden vseživljenjskega učenja, Medgeneracij-
ska debata z državnimi prvakinjami 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: pravljična ura 16:00 Ormož, Ljudska univerza: Teden vseživljenjskega učenja, Divje rastoče rastline za hrano in zdravje, predava Marta Rizman
Četrtek, 22. maj
Slovenska Bistrica, IZZa, d. o. o.: delavnica Vodenje mlade Y generacije Ptuj, parkirišče šolskega centra: 5. srečanje ekstramobilov GO-CAR-GO ali Bo, kar bo!
Ptuj, galerija Magistrat: odprtje razstave likovnih del Etno oblačila in plesi mojega ljudstva, iz arhiva mednarodnih razpisov revije Likovni svet iz Celja in Potujoče galerije mladih Mihaila Lišanina Slovenska Bistrica, Trg svobode: srečanje turističnih podmladkov Ptuj, Mestno gledališče: odprtje razstave
Destrnik, Volkmerjev dom kulture: 16. praznik občine Destrnik, predavanje dr. Petra Alberta Frasa o raku na materničnem vratu Majšperk, šolska telovadnica: »Hvala za glasbo, za pesmi, ki jih pojem«, zaključni koncert šolskih pevskih zborov Ptuj, palacij gradu: odprtje razstave
Dornava, Zasebna glasbena šola Nokturno: zaključni koncert učencev višjih letnikov
Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje Darje Vtič, Tran-smisija, meditacija za novo dobo
Majšperk, galerija Tovarna umetnosti AP: odprtje razstave Brun, Šubic, Tutta
Ptuj, Dom krajanov na Bregu: letni koncert Mešanega pevskega zbora DU
Središče ob Dravi, Pub Akcija: Bralni večer, Milan Petek Levokov: Pesem črne golobice
Petek, 23. maj
Podova pri Račah, Galerija pri babici Mimi: odprtje razstave članov likovne sekcije KUD Forma viva Makole
Destrnik, Volkmerjev dom kulture: 16. praznik občine Destrnik, srečanje ljudskih pevcev
Slovenska Bistrica, predporočna dvorana gradu: predavanje Mirana Aplinca Vošnjaki - industrialci iz Šoštanja Lenart, Dom kulture: koncert
Ptuj, dvorana OŠ Ljudski vrt: Ptujski dan dobrodelnosti 2014 - Pomagamo, za nakup družinskih prehrambnih paketov za socialno šibke, Žan Tetičkovič in Big Band RTV Slovenija, Theodosii Spasov, Vlatko Stefanovski, Filip Novosel, Marko Črnčec in Milan Nikolic.
8:00 9:00
13:00
14:00 15:00 17:00
18:00
18:00 18:00
18:30
19:00
19:00
RADIOPTUJ
8918,981£0I04t3
Na svetu mnogo je poti. A samo ena vodi tja, kjer si ti, po tej poti za teboj pridemo mi vsi.
SPOMIN
18. maja sta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustil
Ignac Lozinšek
IZ SEL 20
Hvala vsem, ki se še ga spominjate in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Skromno si živel,vživljenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti! Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni!
SPOMIN
21. maja 2014 bo minilo pet let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil
Jože Polajžer
IZ ZIDANŠKOVE ULICE 19 A, PTUJ
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in mu poklonite lepo misel.
Pogrešamo te
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
19. maja je minilo leto globoke žalosti, odkar nas je zapustil naš najdražji mož, oče, dedek
Blaž Mojzeš
IZ BUKOVCEV 26
Hvala vsem, ki mu prinašate rože in prižigate svečke ter postojite ob njegovem grobu.
Žena, otroci, vnuki in sosedje
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
NOVO - SALON POROČNIH OBLEK Nova kolekcija poročnih oblek 2014 za neveste. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99.
KMETIJSTVO
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041767 760._
PRODAMO balirko Welger AP 45, kocke, ter stroj za rezanje silaže. Telefon 070 815 554._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
KUPIM BIKCE simentalce, stare do 14
dni. Tel. 041 875 779._
PRODAM zelo kakovostna trda drva z dostavo in razrezom. Informacije 041 660 282.
NEPREMIČNINE
NA PTUJU na odlični lokacijo dajemo v najem več poslovnih prostorov.
Inf. na tel. 040 462 150_
BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662.
PRODAM enoinpolsobno stanovanje in garsonjero na Ptuju. Tel. 041
647 745._
PO ZELO ugodni, znižani ceni prodam gradbeno parcelo na lepi lokaciji. Tel. 031 764 432.
KMALU V STAJERSKEM TEDNIKI
/L..	^	»¿tednik mmm
Ptuj • Volgemut se je na sodišču razburjal
Kdo je izsiljeval in kdo je lažnivec
V nadaljevanju sojenja Milanu Volgemutu so v četrtek pred okrožnim sodiščem v Ptuju pričali še kriminalisti PU Maribor in drugi, razburjeno pa se je oglašal tudi Volgemut, čeprav je v pisnem zagovoru zatrdil nasprotno.
Foto: M. Ozmec
Obdolženi Milan Volgemut si je ob tokratnem prihodu na sodišče zakrival obraz s svojim arhivom in vrečkami.
Ptujčanka Irena Valenčič je višji sodnici Biserki Rojic povedala, da so bili z obdol-ženim Volgemutom prijatelji že približno 30 let: »Ko sem slišala, kaj naj bi storil, nisem mogla verjeti in tudi sedaj ne morem, saj ni nikoli nikogar žalil, vedno je bil pripravljen pomagati.« Povedala pa je tudi, da se je lani, ko je s kolegicami sedela v kavarni Evropa, obdolženi potožil, da ni dobil vrnjenega nekega denarja, ki ga je nekomu posodil in »s katerim bi si rad kupil ranč v Bolgariji ali kje drugje, da bi se umaknil«.
Ponovno je bila zaslišana tudi Tamara Črček, ki dela kot natakarica v lokalu Ambiente v Zabovcih. Spomnila se je, da je bil Voglemut v tem lokalu dan pred umorom in verjetno tudi dan po umoru ter navedla, da sta se z Volgemutovim sinom Juretom pogovarjala o tem, da je dan pred umorom očetu posodil avtomobil in da je tisti dan obdolženemu posodila avtomobil tudi ona, da bi si šel po hrano za ptice. Ko ji je okrožna državna tožilka Diana Šeruga Sagadin navedla, da je Jure kot priča izjavil, da z njo ni govoril o posojanju avtomobila očetu, pa je menila, da je očitno pozabil in vztrajala pri tem, da ji je to res povedal.
Kaj so povedali kriminalisti in kaj je pokazal Volgemut
Znova so pričali tudi kriminalisti iz službe kriminalistične policije (SKP), ki so sodelovali pri prvem zaslišanju Volgemuta, potem ko so ga privedli v prostore PU Maribor. Jože Trtinek je povedal, da je obdolženega vprašal, ali privoli v preiskavo zaseženih telefonov, in medtem ko je izpolnjeval obrazec, ga je Vol-gemut vprašal, ali lahko gre na stranišče: »Spremljal sem ga do WC-ja in ga čakal pred vrati, ki so bila priprta približno 10 cm. Pridružil se mi je kolega Škrbot in me vprašal, ali smo mu zasegli tudi rokavice. Ko smo potem v sobi obdolženega vprašali, kje so
rokavice, se je sprva sprenevedal, potem pa ju je potegnil izpod hlač.« Tedaj je vstal Vol-gemut in povedal: »Rokavice sem imel zataknjene med hlačami in dolgimi spodnjicami, na levi in desni strani, da so mi držale gor prevelike hlače. Ker sem imel srajco prek hlač, pa se rokavice niso videle.« Na vprašanje tožilke, ali je morda videl, kaj je Volgemut počel v prostorih WC-ja, saj so bila vrata priprta, je Trtinek pojasnil, da tega ni mogel videti in dodal: »Si pa sedaj lahko mislim, da je verjetno poskušal skriti rokavice, saj je bil notri približno pet minut.«
Kdo bo koga, kdo je izsiljeval in kdo je lažnivec
A kriminalist Sandi Kociper, ki je pričal za njim, je sodnici povedal, da je bil Voglemut na stranišču le kakšno minuto, morda še manj, je pa dodal, da je imel ves čas izvajanja postopka z Volgemutom občutek, kot da obdolženi »igra neko igro, da se gre dvoboj, kdo bo koga«. Tedaj je spet
vstal Volgemut in mu vidno razburjen zabrusil: »Ali se spomnite, ko ste me izsiljevali in mi rekli: 'Če boste vse priznali, boste dobili 15 let, sicer pa 30.'?« Kociper je to trditev sodnici zanikal: »Ne, ni bilo nobenega izsiljevanja, povedal pa sem mu, naj pove vse, kar ima povedati, saj se bo potem postopek lažje odvijal.« Volgemut pa mu je razburjeno zabrusil: »Veliki lažnivec ste, v pravosodni sobi ste, pa lažete, naj vas bo sram!« Nato se je obrnil proti sodnici in nadaljeval: »Najmanj desetkrat me je izsiljeval in mi grozil z zaporom, zato z njim nisem več hotel sodelovati.« A Kociper je to zanikal in sodnici pojasnil, da je Volgemut z njim govoril tudi pozneje, v nekem primeru je izrazil željo, da z njim govori prav on, osebno. Ko pa je obdolženi tudi to zanikal: »Tedaj nisem rekel, naj pride ravno on, ampak eden od njih,« pa je Kociper dodal:
»To ni res, rekli ste, da želite govoriti samo z menoj, zaradi česar se je moral kolega Vršič celo umakniti iz sobe.«
Kje so bile najdene sporne rokavice
Ko je pričal kriminalist Aleš Samsa, je na vprašanje sodnice, ali so med hišno preiskavo Volgemutove hiše v Zabovcih našli kake rokavice, povedal, da niso našli nobenih rokavic in da ni slišal nobenega drugega policista, da bi v hiši našli kakšne rokavice; kar je v nasprotju s trditvijo Vogle-muta v pisnem zagovoru. Tudi kriminalisti Boris Grm, Dušan Lukač, Bojan Orešek in Franjo Koren so kot priče povedali, da med hišno preiskavo niso našli nobenih rokavic.
Pričal pa je tudi Janko Fistra-vec, pomočnik komandirja na PP Ptuj, ki je bil po umoru Franca Klinca zadolžen, da zavaruje kraj kaznivega dejanja
do prihoda skupine kriminalistov in preiskovalnega sodnika. Ko ga je sodnica vprašala, ali je tedaj kdo kaj omenil, kdo bi lahko Klinca umoril, je odgovoril, da je to omenila bivša Klinčeva žena Marica Klinc, ki je vidno razburjena, žalostna in objokana dejala, da je to lahko storil samo Milan Vol-gemut.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rojstva: Barbara Rižnar, Rotman 14, Juršinci - deček Nik; Katja Kvar, Strmec pri Polenšaku 19, Polenšak
-	deček Jan; Iryna Korez, Kraigherjeva ul. l9, Ptuj - deček Marsel; Andreja Skledar, Nadole 50 a, Žetale - deček Maj; Mateja Čuček, Prešernova ul. 25, Ptuj - deklica Ema; Karin Jernej, Erjavčeva ul. 75, Maribor - deček Vid; Monika Podhostnik, Sakušak 41 a, Juršinci - deček Nejc; Samantha Veselič, Cirkulane 52, Cirkulane - deček Mai; Vida Polajžar, Sv. Jurij 4, Rogatec - deček Miha; Tjaša Neuhold Črešnar, Spodnja Vo-ličina 10 a, Voličina - deček Filip Teodor; Karmen Bezjak Karnekar, Gregorčičev drevored 13, Ptuj - deklica Sara; Nataša Šegula, Cunkovci 14, Gorišnica - deklica Julija; Tea Brdnik, Zreče 39, Slovenke Konjice - deklica; Marjeta Pevnik, Jezdarska 4, Maribor
-	deček.
Umrli so: Rozalija Šestanj, roj. Možina, Zamušani 21, roj. 1931 - umrla 28. aprila 2014; Roza Ciglar, roj. Toplak, Podvinci 88, Ptuj, roj. 1916 -umrla 6. maja 2014; Alojzija Hržič, roj. Golob, Mihovci pri Veliki Nedelji 13, roj. 1940
-	umrla 10. maja 2014; Silvester Koštomaj, Sovretova pot 47, Ptuj, roj. 1935 - umrl 29. aprila 2014; Alojzija Šori, roj. Kekec, Bratislavci 51, roj.
1929	- umrla 7. maja 2014; Gera Malek, roj. Šilak, Ža-bjak 14/a, Ptuj, roj. 1932 -umrla 9. maja 2014; Anton Ramšak, Spuhlja 126, Ptuj, roj. 1927 - umrl 12. maja 2014; Mirko Lorbek, Turški Vrh 3, roj. 1958 - umrl 5. maja 2014; Neža Kirbiš, roj. Gabrijan, Starošince 1/a, roj.
1930	- umrla 8. maja 2014; Štefanija Pintarič, Brezovec 7, roj. 1935 - umrla 13. maja 2014; Veronika Fideršek, roj. Butolen, Breg 39, roj. 1928 -umrla 14. maja 2014.
Danes bo precej jasno, le na območju zahodnih Julijskih Alp in ponekod na severnem Primorskem bo bolj oblačno. Še bo pihal južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, v alpskih dolinah okoli 4, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek se bo nadaljevalo sončno in še toplejše vreme. Nad zahodno Evropo je območje nizkega zračnega tlaka. Višinsko jedro hladnega zraka, ki se je zadrževalo nad Balkanom, je že precej oslabelo in se počasi pomika proti severovzhodu. Z jugozahodnim vetrom priteka k nam toplejši in postopno bolj suh zrak.
Soočenje dveh kriminalistov
Da bi razjasnili, kaj se je tedaj dogajalo pred straniščem in morda tudi v njem, je sodnica zahtevala soočenje kriminalistov Kocipra in Trtineka. Trtinek je povedal, da on ni gledal v notranjost stranišča, da je bil le pred vrati zaradi varnosti in da si obdolženec ne bi kaj storil. Kociper pa je povedal, da je Volgemuta videl le v hrbet, medtem ko je opravljal malo potrebo. Na vprašanje tožilke, ali je morda videl, ali je obdolženi na wc-ju kaj delal ali odlagal, je odvrnil, da tega ni opazil. Ko mu je tožilka navedla Volgemutovo trditev, da si je rokavice zataknil za hlače, da mu te ne bi lezle dol, pa je odvrnil: »To ni res, hlače so mu bile tako prevelike, da mu tudi rokavice pri tem ne bi pomagale.«
Napoved vremena za Slovenijo