PoStnlna plačana v gotovini Leto LV, V LJubljani, v Četrtek, dne 6. oktobra 1927 St. 226. Posamezna številka 2 Din Naročnina Dnevna Udnjd za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedei|ska Izdala celoletno vJugo-slovljl 80 Din, za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, peUl-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm višine po Din 2*50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn vežlem □ Izide ob -I zjutraj rožen pondeltko ln dneva po prornlKu Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 61111 Rokopisi se ne vračajo, ne franki rana pisma se ne sprejemajo * Uredništva telefon St. 2030, upravnlStva St. 232S Političen list sta slovensKi narod Uprava fe v Kopitarjevi ul.it. 6 - Čekovni račun: Cfublfana itev. 10.630 In 10.34» xa Inserate, Sarafevoit. 7361, Zaareb it. 39.011, Praga ln HunaJ tt. 24.797 Po prvi seji. Vsi intriganti, ki že od spomladi tega leta vsak dan napovedujejo padec Vukiče-vičeve vlade, so bili včeraj menda za vedno razočarani, dasi ni dvoma, da njihov tisk ne bo prenehal varati svoje bravce ter jih še dalje tolažiti s »skorajšnjim padcem kleroradikalnega režima«. Česa niso vse natvezali publiki, da se bo tekom teh dni zgodilo! Najprej, da se bo razcepil radikalni klub, da bo Nastas Petrovič pod-vzel dalekosežno akcijo, da se je pojavilo nesoglasje med radikali in Jugoslovanskim klubom, da je Marinkovič proti sedanji koaliciji, da se stvori Demokratski blok, da nastopi kriza vlade še pred sejo narodne skupščine, itd. itd. Tako so premotili svoje vernike, da se je na Slovenskem v provinciji že predvčerajšnjem raz-nesel glas, da stopi že pred prvo sejo narodne skupščine nova vlada Davidovič-Pribičevič-Radič, čemur je demokratski purgar tudi točno verjel! Mesto tega je dobila vlada v prvi seji narodne skupščine 206 glasov večine in je Davidovičeva stranka kompaktno glasovala za radikalnega provizoričnega predsednika. Da obveznosti, iz katere je to storila, ne bo prelomila, je jasno za vsakogar, ki ni član visoke šole političnega verolomstva, kakor ga prakti-cira SDS. Intrige, ki se kujejo proti sedanji vladni koaliciji že ves čas po volitvah, tudi v verifikacijskem odboru ne bodo uspele in so vsa tozadevna sredstva izčrpana. Vlada bo tudi iz te debate izšla z isto večino, ki je največja, kar jih je sploh kakšna vlada v Jugoslaviji imela. Ta večina, ki je izšla iz vedno bolj konsolidu-jočih se razmer v obeh vladnih strankah, je porok za dolgo dobo rednega in mirnega dela čisto v intencijah onega kurza, ki se je pri nas na srečo države inavguriral po deficit i vnem padcu PPrežima. Mesto demokratskega bloka, ki se je izkazal kot fata morgana samostojno-de-mokratske karavane, se je izcimila zveza Pribičevič-Radič, ki šteje 90 poslancev in s katero se bo vsak politik, ki količkaj drži na svoje dobro ime, skrbno varoval kompromitirati. Da sta se znašla Pribičevič in Radič, je pač najbolj zgovorni dokaz, da sta oba v resnici prišla na psa, kajti le po popolnem brodolomu je mogoča taka ali-jansa. Moskovski romar in šef Orjune v objemu v svrho »obrambe čiste demokracije«, to je fakt, ki presega vse možnosti celo v Jugoslaviji. Bilo je treba veliko predrznosti, če si je kdo sploh upal misliti, da bi mogel v tako družbo eden najpošte-nejših politikov Jugoslavije. Že imeni obeh šefov tega čudnega bloka jamčita, da bo to blok čisto negativne in brezplodne politike, ostanek one destmktivne politike, ki je svoj čas grozila spraviti našo državo na rob prepada. Zelo žalostno je seveda dejstvo, da je zastopstvo hrvatskega naroda zopet tako slepo sledilo Radiču v objem politika, ki je hrvatski narod vedno tako globoko sovražil in mu v tej državi prizadel več gorja nego vsi bivši madjaron-ski režimi — namesto da bi poiskalo zbli-žanja s sedanjo vladno koalicijo, ki sestoji iz samih prijateljev hrvatskega naroda in iskreno želi sodelovanja s pametnimi, pozitivnimi elementi tega naroda. Da bodo iz tega bloka izranžiranih politikov izhajale še dalje intrige in da jim bo ta ali oni nasedel, ni dvoma kakor ni dvoma o tem, da bo to le doprineslo k vedno ožjemu strnjenju onih politikov, ki hočejo pozitivnega in nemotenega državotvornega dela in so trdno odločeni ta kurz vzdrževati in okrepljevati. Poizkusi rušenja tega kurza bodo zato slejkoprej imeli žalosten konec. Država potrebuje v svojem življenjskem interesu trajnega kurza v sedanji smeri, ki je smer k intenzivnemu ustvarjajooem delu, miru in zakonitosti. Zato so vse rovarske mahinacije SDS vna prej obsojene in ne bodo imele drugega učinka kot popolno likvidacijo te družbe, iz katere se bodo posameznilvi rešili v to ali ono politično zavetišče, kjer jih bodo napravili neškodljive. LONDONSKI ŽUPAN V RIMU. i Rim, 5. okt. (Izv.) Londonskemu županu na čast so v palači D'Este snoči priredili slovesen večer in koncert. Na sporedu sta bili italijanska in angleška himna in znamenite tkladbe slovitih italijanskih komponistov. Prva seja Narodne skupščine. Kandidat radikalne stranke dr. Ninko Perič izvoljen za predsednika z večino 206 proti 90. koalicija radikali, demokrati, SLS kompaktna. Izjava dr. Korošca. Namesto ,.demokratskega bloka" zveza Pribičevič-Radič 1 r Belgrad, 5. okt. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine jo potekla v najlepšem miru, izvzemši razne običajne medklice. G. Stjepan Radie je bil zelo dobro razpoložen. To je razumljivo, ker je bil g Stjepan Radie sedaj prvič v klopeh narodne skupščine kot poslanec. Nato je dal duška svojemu navdušenju z raznimi dovtipi in medklici, katerim je g. Pribičevič z vso vnemo ploskal. Seja je bila kratka. Otvoril jo je najstarejši poslanec Selič. Nato so bili izvoljeni štiri najmlajši poslanci za tajnike: gg. Jakob Hodžar, Dimitrije Popovič, Rude Bačinič in Sava Zarič. Rezultat volitev za začasnega predsednika je bil sledeč: Za bivšega prosvetnega ministra g. Periča je bilo oddanih 206 glasov, za g. Pa-sariča 90, 12 listov je bilo pa praznih. To izvolitev je ogromna večina narodne skupščine sprejela z velikim navdušenjem in aplavzom. Novoizvoljeni predsednik g. Perič se je nato zahvalil za izvolitev. Izjavil je, da bo na tem mestu vedno računal z dostojanstvom parlamenta in delal povsem v smislu tozadevnih predpisov. Nato je prekinil sejo in sklical prihodnjo za jutri popoldne. Na dnevnem redu je volitev verif. odbora. r Belgrad, 5. okt. (Izv.) Urednik Vašega lista je imel danes priliko, dalje časa se raz govarjati z načelnikom SLS g. dr. Korošcem. Pri tej priliki je dr. Korošec dal odgovor na nekatera vprašanja, ki jih v naslednjem poda jn 1110. >Kal:o presojate položaj današnje vlade? >Položaj današnje vlade je zelo trden. Parlamentarno tehnično zadostuje sama sebi in ne potrebuje od nikogar novih moči. Število njenih glasov je več kot zadostno. Enotnost vladnih klubov se z brzimi koraki kon-solidira Vse, kar se trdi in govori o nekakšni struji, so intrige v nekaterih listih, ki niti vse ne prihajajo od somišljenikov sedanjih vladnih strank, ampak so spretno vržene od druge strani. Sicer pa te intrige niso od včeraj, ampak so se pojavile že med volitvami. Toda iskati je treba načina in sredstev, da se tudi tem intrigam napravi koncc.« s>Kaj pravite k dogodkom v opoziciji, posebno o zbližanju sam. demokratov in radičevcev?« >Razumem nastopanje g. Pribičeviča, ki hoče svoj klub rešiti osamljenosti v parlamentu. Njegov položaj ni zaviden. Zato se bo sprijateljil celo z Radičem. Težje je razumeti g. Radiča. Če je sedanji vladi še treba izpopolnitve in izgraditve, je vsakomur jasno, da je v njej še premalo Hrvatov. Nihče pač ne dvomi o tem, da smo g. Vukičevič, g. Davidovič in jaz prijatelji Hrvatov in da se ne bo nikdar uveljavil v dosedanji vladi kakršen koli protihrvatski kurz. Nisem prijatelj Hrvatov od danes, kakor je Pribičevič, ampak naše prijateljstvo nasproti Hrvatom je preizkušeno. Zato bi bilo po mojem posebnem mišljenju pametno in uspehi niso izključeni, da hrvatski politiki težijo nasproti svojim prijateljem, ki se danes vsi nahajajo v vladi. Hrvati so okretni politiki, zato gotovo ne bo njihov cilj, da bi se izgubljali v brezplodni opozicionatni hoji ob strani g. Pribičeviča. Ponavljam, da če bi bilo sedanji vladi sploh kaj potrebno, potem je potreba v njej več hrvatskega elementa.« »Aii slutite v verifikacijskem odboru kakšne posebne dogodke?« > Debata bo od časa do časa burna, sicer pa bo šlo vse gladko in v redu. Nič se ne bo pripetilo, kar bi moglo spremeniti sedanje politične razmere.-« r Belprad, 5. okt. (Izv.) Predsednik vlade g. Vukičevič in načelnik Jugosl. kluta sta se dane*; dopoldne sestala v narodni skupščini v ministrski sobi. Tokom razgovora sta določila postopanje za verifikacijski odbor. Jugosl. klub bo pri volitvah nastopil samo-stojuo in bo samo vezal svojo listo z listo nemškega kluba, ki dobi namestnika v odboru. Obenem sta določila tudi smernice, po katerih naj bi se ravnali člani verifikacijskega odbora pri debati o verifikaciji mandatov. r Belgrad, 5. okt. (Izv.) Na današnji seji Jugosl. Kluba se je postavila lista za verifikacijski odbor. Zn člana verif. odbora sta določena gg. dr. Hodžar in dr. Hohnjec. Tretje mesto nn listi pa je prepuščeno g. dr. Moser-ju, podpredsedniku nemškega kluba. Potem se je pregledalo gradivo glede ljubljanskega mandata, ki so si ga z raznimi mahinacijaini prigoljufali samostojni demokrati. Govorilo se je tudi o tem, za kdaj naj bi se od sedanje vlade zahtevalo, da se razpišejo volitve v okrajne skupščine. r Belgrad, 5. okt. (Izv.) Dogodki na današnji prvi seji narodne skupščine najbolj jasno dokazujejo, koliko je verjeti senzacijam in kombinacijam nasprotnega časopisja. Pri tej priliki moramo ugotoviti, da je celokupno vladi nasprotno časopisje, posebno se je odlikovalo slovensko, stalno razglašalo, da bo vlada že na tej prvi skupščinski seji doživela polom, s posebnim ozirom na volitve skupščinskega predsedništva. Razglašalo se je, da demokrati nikakor nc bodo volili kandidata radikalov, marveč da bodo skupno z opozicijo volili drugega kandidata. Pribičevič in Stjepan Radič sta šla celo tako daleč, da celo v svojih izjavah govorita o tem, kako se bo na današnji seji izvolil predsednik, ki ga bo kandidiral tako zvani zamišljeni blok celokupne demokracije. Niti eno niti drugo se ni zgodilo. Jasno pa se je pokazalo, kako velik je ta blok celokupne demokracije in kakšni elementi se v njem nahajajo. Kandidat vladne večine za začasnega skupščinskega predsednika g. Perič je bil izvoljen z impozantno večino 206 glasov. Kandidat bloka celokupne demokracije profesor Pasarič pa je dobil 90 glasov. To številno razmerje jasno kaže, kako grandiozni so bili načrti g. Pribičeviča in g. Radiča in kako lahko bosta svoje načrte uveljavljala. Vladna večina je kompaktna in ni nobenega dvoma, da bo takšna ostala tudi v bodoče. Kar se tiče tako zvanega zamišljenega bloka celokupne demokracije, smo mi že ponovno poudarili svoje mišljenje in podali natančne informacije. V demokratskem klubu so samo nekateri posamezni nezadovolj-neži, ki so iz osebnih ambicij za zvezo z g. Pribičevičem. Pa tudi oni zahtevajo, da vstopi Pribičevič v klub brez vsakršnih obvez in rezerv kot prostak demokratske stranke. Sicer se ne navdušuje za g. Pribičeviča in tovariše niti Davidovičeva skupina niti Marinkovičeva. Obe sta odločno proti takšnemu bloku, ker bi se s tem zrušili temelji, na katerih je današnja vladna koalicija zgrajena Zato je tudi razumljivo, zakaj sta se g. Pribičevič in g. Radič drug na- drugega priklenila in začela govoriti o bloku samostojnih demokratov in radičevcev. Ta blok sta dejansko ustvarila in sta tudi že žela prve uspehe s tem, da sta najjasnejše pomagala k temu, da je na današnji seji vladni kandidat dobil impozantno večino 206 glasov, njun blok pa 90. Proti demokratskemu bloku ostro piše današnja »Pravda«, ki na uvodnem mestu pravi, da demokrati soglasno odklanjajo vsako idejo o bloku z g. Pribičevičem in g. Sjepanom Radičem. O g. Pribičeviču se izraža s precejšnjo rezervo in pravi, da demokratom niti na um ne pride, delati kakšno kombinacijo z njim, ker je sedanja vladna koalicija dovolj stabilna in daje jamstvo za uspešno delo, česar o bloku ni mogoče trditi. r Belgrad, 5. oktobra. (Izv.) Predsednik vlade g. Vukičevič se je proti večeru sestal z g. Aro Slanojevičem. Pri tej priliki sta razpravljala o popolni konsolidaciji razmer v radikalni stranki. Ta konsolidacija pod skupnim vodstvom g. Vukičeviča in g. Stanojeviča v zadnjem času izredno hitro napreduje. r Belgrad, 5. oktobra. (Izv.) Novi začasni predsednik narodne skupščine g. Perič se je danes popoldne dalje časa mudil v maršnlatu dvora. Nato je obiskal predsednika vlade g. Vukičeviča in se z njim razgovarjal. r Bolgrad, 5. oktobra (Izv.) Nemški klub je imel danes sejo, na kateri se je konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen gosp. dr. Kraft, za podpredsednika g. dr. Moser, za tajnika g. dr. Neiiner. r Belgrad, 5. okt. (Izv.) V kabinetu zu- nanjega ministrstva se je vršila konferenca demokratskih ministrov, na kateri se je govorilo o bodoči taktiki demokratske stranke. Kakor smo zvedeli, bo prišlo jutri med g. Spahom in g. Marinkovičem do popolnega sporazuma glede volitev članov v verif. odbor, ki se bo jutri volil. Ravno tako tudi glede drugih aktualnih vprašanj. r Belgrad, 5. okt. (Izv.) Jutrišnja »Samouprava« se bavi z delovanjem nekaterih po-, sameznih nezadovoljnežev v Davidovičevi demokratski stranki na uvodnem mestu, kjer ugotavlja, da so se neposredno pred sestankom narodne skupščine zbližali gg. Davidovič, Pribičevič in Radie in da so se s tem v zvezi razširile razne kombinacije, ki bi mogle z ozirom na osebe, o katerih je govora, vzbujati vtis verjetnosti. Na današnji seji narodne skupščine se je pokazala impozantna večina vladne koalicije 206 glasov, ki bi vsakemu drugemu parlamentu bila jasna napoved o stvarni politični bodočnosti in trajnosti kabinetu, ki je dobil takšno večino. Nato Samouprava dela ostre očitke tem demokratom in se čudi, zakaj delajo na to, da se razide koalicija, dokler so v vladni večini. Očita jim njihov nastop v koaliciji. Posebno jim očita, ker so po volitvah prišli na dan z vprašanji, ki so se rešila že pred volitvami. To je predvsem vprašanje trajanja današnje koalicije. Predsednik vlade g. Vukičevič je dal jasno izjavo, da njegov kabinet ni voliven, ampak deloven. Prekiniti z dosedanjo koalicijo po skupnem nastopu pri volitvah, puščati politiko, o kateri se je dogovorilo, da sc bo izvajala po volitvah, pomenja požreti besedo in ne izpolniti dane besede, političnih in moralnih obvez. To bi bilo nekorektno, če bi se šele sedaj postavljalo vprašanje, ali naj sodelujejo demokrati z radikali, ali naj iščejo nove zaveznike. Končno tem demokratom ostro očita, ker postopajo v tej stvari na način, ki ni niti malo simpatičen. V koaliciji niso lojalni in korektni. Ti demokrati se lahko pogajajo z vsakim, ustvarjajo blok in tudi druge kombinacije, lahko se spajajo z drugimi, to je vse njihova zadeva. Kažejo pa dvoličnost, ki škodi ugledu celokupnega parlamentarizma, ker so v skupni vladi z radikali, skupno volijo celo skupnega predsednika, potem pa delajo kombinacije proti radikalni stranki. Impozantna večina na današnji seji narodne skupščine in njena va/nost jc zmanjšana s tem, ker posamezne skupine iz vladne večine istočasno delajo na to, da se vladna koalicija razbije. Zato se mora najprvo razčistiti vprašanje o obstoju in trajanju koalicije. To se mora razčistiti čimpreje in brez odlašanja. Za ta članek, ki ga bo prinesla jutrišnja »Samouprava« se je zvedelo tekom nocojšnjega večera in je izzval senzacijo. Misli se, da je to najjasnejši memento tistim demokratom, ki so ob priliki sestave sedanje vladne koalicije prevzeli obveze in jih niso izpolnili. Obenem se smatra, da je odločnost, s katero nastopajo radikali, tembolj utemeljena in bo imela tem večji uspeh, ker ni nobenega dvoma, da so vsi napori za ustvaritev nekega zamišljenega bloka celokupne demokracije brez vsakega izgleda na uspeh in pomenjajo samo negativno delo. Program vlade pomenja pozitivni delovni program. Ponesrečena intriga SDS. Samostojni demokrati so za prvo sejo narodno skupščine za vsako ceuo hoteli povzročiti razcep vladne večine. Da se to ni agodiTo, je mogoče samo zato, ker vsakdo, zlasti pa demokrati, poznajo neiskrene namene SDS. Demokrati so morali prestati res težko preizkušnjo, ki jo zmore samo odločna disciplina. SDS je namreč sklenila, da glasuje za tistega kandidata za predsednika skupščine, ki ga postavi demokratska zajeduica. SDS je pregovorila tudi radičevce, da so napravili sklep v istem smislu. Dr. Svetislav Popovič je v imenu SDS Ln HSS sporočil Davidoviču ta sklep. SDS je bila uverjena, d« l>o Davidovič na to premikavno limanico nasedel. Kajti Ce bi glasovali vsi davidovičevci, vsi radičevci in SDS za enega kandidata, bi bil ta gotovo izvoljen in demokratska stranka bi tako prišla do predsednika narodne skupščine, ki ga je v pogajanjih z Vukičevičem zahtevala, pa ga ni dobila. Svetozar Pribičevič sam je pred sejo skupščine obiskal Davidoviča, da bi ga pregovoril k temu koraku. Toda odšel je brez uspeha. Po konferenci Davidovič-Pribičevič je ugleden demokrat izjavil: »Mi smo na današnji seji sklenili, da bomo glasovali za radikalnega kandidata dr. Ninka Periča in pri tem ostanemo. < Konstituiranje Radičevega kluba. Predsednik kluba je Stjepan Radič, prvi podpredsednik dr. Vladimir Maček, drugi podpredsednik dr. Nikola Preka, tajnika prof. Ljuibomir Maštrovič, Grga Hečimovič, blagajnika Ivan Grandja in Ivan Čelan, časnikarski oddelek prof. Maštrovič, Rude Bačinič, dr. Si-gismund Čajkovac. — Gosp. Pucelj je ostal brez šarže. Muslimanski klub samostojen. Ker se je zadnji čas trdilo, da se je muslimanska stranka že popolnoma pretopila v demokratsko stranko, se je s precejšnjo pozornostjo pričakovalo, kaj bodo napravili muslimanski poslanci, ali vstopijo v demokratski klub, ali ohranijo še svoj parlamentarni klub. Naravnost izne«nadilo je, da dr. Spaho ni bil izvoljen za podpredsednika demokratskega kluba. Da so bile vse volivne govorice o fuziji teh dveh strank čisto brezpomembne, i je pa dokumentirala prva seja muslimanskih : poslancev, ki so se konstituirali v samostojen klub. Predsednik muslimanskega kluba je dr. halidbeg Hrasnica, podpredsednik Atif Hadžikadič, tajnik Husejn Ali6, blagajnik Po-zderac, arhivar Mulabdič. Arh. Heinzel tretjič izvoljen za zagrebškega župana. V torek dne 4. t. m. je bil izvoljen za zagrebškega župana zopet prejšnji župan arh. Heinzel. Dobil je 35 glasov. Zanj so glasovali vsi člani hrvatskega bloka, samostojni demo-kratje, Judje in najemniki. Komunisti so dali svojih 7 glasov svojemu kandidatu Kru-delju, radičevci pa so oddali prazne listke. Novemu županu je priredilo ljudstvo silne ovacije. Zlasti, ko je šel v katedralo sv. Marka k otvoritveni službi božji, so ga žene in dekleta kar zasipale s cvetjem. General kovačevič žrtev atentata. ATENTATORJA IZGINILA. — ŽRTEV POLITIČNEGA ALI ZASEBNEGA ZNAČAJA? r Štip, 5. okt. (Izv.) Nocoj ob 7. uri je bil izvršen atentat na brigadnega generala Mi-hajla Kovačeviča, na katerega so bili izstreljeni trije revolverski streli. General je bil na mestu mrtev. V trenutku, ko se je izvršil atentat, je bil pokojni general v družbi z učiteljem Jevremovičem. Atentat je bil izvršen pred stanovanjem pokojnega Kovačeviča. Atentat sta izvršila dva neznanca, ki sta takoj po izvršenem atentatu izginila. Jevremo-vič izjavlja, da je ravno v trenutku, ko se je poslavljal od pokojnega Kovačeviča, opazil na križišču ulic neko svetlobo, takoj nato pa so padli streli. Jevremovid atentatorjev ni poznal radi teme. Opazil je, da je bil to človek temnega obraza, oblečen v belo srajco. Na Kovačeviča je atentator oddal tri strele. Celo mesto je obkoljeno. Na lice mesta je prispel radi preiskave poveljnik divizije. V mestu vlada veliko razburjenje. Kovačevič je bil takoj mrtev, ker je šel strel skozi srce. Pokojni general je bil v Štipu nad štiri leta v službi. Preje pa je služboval v Zagrebu, kjer je bil poveljnik polka. Bil je poročen. CalEes v sredi državljanske vojne. ZALLES MORI DALJE. — PARLAMENT SKLICAN NA POSEBNO ZASEDANJE. — ARMADA MOBILIZIRANA. — CELO ZRAČNO BRODOVJE MORA POSEČI V BOJ. v Newyork, 5. okt. (Izv.) Glede ustreli-tve Serrana se naknadno doznava, da je bil ustreljen na povelje generala Dominguesa, ki je bil poprej njegov pristaš. Ni znano, ali je Domingues svoje mišljenje izpremenil, ali pa je vedno bil Callesov pristaš. Mnogo pa se razširja vest, da sta Calles in Obregon za ves načrt že preje vedela in ga nalašč pustila izvrševati, da bi se s tem Serrana kot kandidata znebila. S Serranom sta bila ustreljena še dva člana vodstva, neki bivši guverner in neki novinar, tako da je vse vodstvo stranke odstranjeno. Razen tega so bili v Torrianu ustreljeni podpolkovnik Manzillo in vsi častniki bataljona, ki se je uprl. Njihovo premoženje se bo zaplenilo. O Gomezu ni nobenih poročil. Iz Veracruza se poroča, da tja ni prišel. Železniške in brzojavne zveze pa so še vedno pretrgane, tako da se lahko smatra, da jih drži Gomez zasedene. Kmetska stranka je na posebnem zborovanju sklenila, da bo podpirala vlado in stavila na razpolago 10.000 oboroženih mož. Parlament je bil sklican na izredno zasedanje, da bo sklepal o izključitvi onih, ki še sedaj agitirajo proti sprejetemu zakonu. v Pariz, 5. okt. (Izv.) Havas poroča, da Je Calles mobiliziral vso armado, ker prihajajo poročila iz različnih strani, da so vstaši razdrli železnico na raznih mestih, v glavnem pa med Veracruzom in Mehiko ter med Tam-pico in Mehiko. Calles, Obregon in vojni minister so se posvetovali vso noč ter so sklenili, da se pripravi tudi vse zračno brodovje, da bo moglo poseči v boj. v Newyork, 5. okt. (Izv.) Generala Gome-za so vladne čete obkolile v mestu Perotez v državi Veracruz. Vladne čete so preprečile njegovo združitev z generalom Almado, ki vodi vstaše iz Mexioo City. Po zadnjih poročilih je general Gomez že izpraznil nekatere dele mesta in se zabarikadiral v prepadih kanona Na-olinzo. Smatra se, da ga bodo kmalu ujeli ter se že javlja, da bo takoj ustreljen. Tudj general Almada ima na razpolago samo še en polk, tako da se smatra, da je revolucija že udušena. Vesti iz dežele zločinskega tiranstva ni mogoče točnejše kontrolirati. Zato je tudi težko oceniti, kakšno razsežnost zavzema najnovejša revolucija. Kdor seje veter, žanje vihar. Kjer so možna na diplomatskih mestih bitja a la Kolontai, ki je bila radi svoje amo-ralnosti izgnana povsod, reprezentira pa sov-jetizem v Mehiki, tam so dana tla še za druge pojave. Vera v moralno-pravni red je padla, oblast sedi na bajonetih. Volitve za predsednika, ki naj bi se izvršile prihodnje leto, ne bo vodil narod z redno oblastjo, ampak Calles z bajonetom. Izvolitev se po dosedanjih znakih tudi ne bo odločila na običajnem volišču, ampak na bojnem polju. In to tudi, če sta oba Callesova protikandidata Gomez in Serrano danes že ustreljena. Calles, kakor kaže, je odločen, da za svoj absolutizem in boljševizem prelije potoke krvi. Toda odkar je začel s krutim'preganjanjem katoličanov, v deželi ni miru in ga ne more biti, dokler se prebivalstvu ne vrnejo državljanske svobod-ščine. Ne samo, da se upira narod; revolucija je izšla sedaj iz armade. In četudi se tiranu z ognjem in mečem morda posreči zadušiti jo, se kolo obrne zopet od spredaj. Podčrtati je, da je nonsens tiranija v državi poleg demokratične Unije, s katero stari računi še vedno niso poravnani. Zopet balkanski blok? Moskva, 5. oktobra. (Izv.) »Izvestija« poročajo, da se je na zadnjem zasedanju Društva narodov za kulisami pripravljal načrt za p roti sovjetski blok med balkanskimi državami. Pri tem da sta bili glavni osebi romunski in grški zun nji minister, katera sta pod vodstvom Anglije razpravljala o organizaciji bloka, ki bi obsegal Romunijo, Bolgarska in Grško pod pretvezo obrambe socialnega reda proti komunistični nevarnosti. Kaj pravi 5ethlen? v Budimpešta, 5. okt. (Izv.) Uradno se objavlja izjava ministrskega predsednika Bethlena o francosko-madjarskih pogajanjih 1. 1920. za vstop Madjarske v vojno proti sovjetski Rusiji in o obljubah glede vrnitve nekaterih pokrajin Madjarski. S francoske in angleške strani so bile te dni objavljene uradne in poluradne izjave, v katerih se tako zvana Paleologuejeva nota označuje kot apo-krifna. Bethlen navaja, da so se med Francijo in Madjarsko vršila zaupna pogajanja, s katerimi je Madjarska nameravala zagotoviti si možnost, da se pozneje teritorijalne določbe mirovne pogodbe izpremenijo. Ta pogajanja so ludi v toliko imela uspeh, ker je v znani Millerandovi okvirni noti k mirovni pogodbi tudi skrita obljuba, da bo razmejitvena komisija po možnosti korigirala etnografske meje. Francoski pooblaščenci so nedvomno imeli namen, izpolniti francoske obljube. Madjarska je sprejela francoski načrt, zahtevala pa je garancije, da se bodo obljubljene korekture meja res izvršile v doglednem časji. Te garancije so izostale, vsled česar so pogajanja prišla na mrtvo točko. Bethlen na koncu poudarja, da je prepričan, da so Francozi mislili pošteno, ter da je obžalovati, da se francoski namen ni mogel oživotvoriti. Francoska demarša v Moskvi uradno potrjena. v Pariz, 5. okt. (Izv.) Z ozirom na vesti, da ruska vlada ne namerava odpoklicati Ra-kovskega iz Pariza, ter z ozirom na poročilo, da je pri ponovni demarši francoski poslanik v Moskvi Čičerinu priporočal odpoklicati poslanika, je bilo listom s Quai d'Orsaya dostavljeno uradno sporočilo, v katerem se priznava. da Herbettove demarše pri Čičerinu res ni bilo. Čičerin je od 21. septembra bolan in ga zastopa Litvinov. Demarša je bila torej pri Litvinovu. Če ruska vlada trdi, da Čičerin Herbetta ni sprejel, je to otročja besedna igra. r Newj ork, 5. okt.(I/.v.) Osma igra med Capablanco in Aljehinom je bila po enajsti potezi prekinjena in je poleni končala remis. Dosedaj je Capablanca dobil dve igri, Aljehin eno, dočim je pet iger remis. Sestanek Chamberlain ~ Briand. v Pariz, 5. okt. (Izv.) Večerni listi potrjujejo, da se bosta v soboto sestala v Parizu Chamberlain in Briand. »Intransigeant« javlja, da je že dogovorjen skupen zajutrk. Izjavlja pa se, da od sestanka ni pričakovati važnih sklepov. V glavnem bo Chamberlain informiral Brianda o svojem sestanku s Pri-mo de Rivero. Misli se, da se je Chamberlain samo prizadeval, da bi pripravil Primo de Rivero do tega, da bi se Španija vrnila v Društvo narodov. Seipel o miru in skupnosti narodov. v Karlsruhe, 5. okt. (Izv.) Na povabilo katoliške delavske zveze je na dobro obiskanem shodu govoril zvezni kancelar dr. Seipel 0 predmetu: katolicizem in skupnost narodov ter izvajal: So lepe besede, ki so nevarne in k tem spadata pred vsem besedi: mir in skupnost narodov. Od obeh smo še zelo oddaljeni; vzrok, zakaj še* daleko nismo na cilju, pa je v tem, da nam vsem ta beseda ugaja, ne da bi pri tem pošteno in resno delovali za uresničenje ideje, ki tiči za tema besedama. Skupnost narodov ima samo takrat vrednost, če se pojmuje kot naravna naloga, da se narodi preko nacij in držav privedejo k resnični skupnosti človeštva. Njegov govor so zboro-valci burno pozdravili. „Mi smo lačni. Kruha, ne prismodarij." v Pariz, 5. oktobra. (Izv.) Iz Padove se poroča o protifašističnih manifestacijah, do katerih je prišlo radi draginje. V kinu so predstavljali neki fašistični propagandni film, in ko se je na sliki prikazal Mussolini, so ga fašisti pozdravljali ter silili ostalo občinstvo, da ga tudi pozdravlja. Ostalo občinstvo pa je protestiralo, žvižgalo in kričalo: Mi smo lačni, hočemo kruha in dela, ne pa prismodarije v kinu. Ker so bili fašisti v manjšini, so marali odnehati. RAZPRAVA V HAAGU RADI PRAVIC NA DONAVI. v Haag, 5. okt. (Izv.) Pred baaškim svetovnim sodiščem se začne jutri razprava o stališču podonavske komisije glede pravic na Donavi med Galaoom in Brailo. Na prošnjo Anglije, Francije in Italije na eni strani ter Romunije z druge strani je Svet Društva narodov to vprašanje odstopil haaškemu svetovnemu razsodišču. Obe stranki bosta pred razsodiščem nastopili z mnogimi strokovnjaki. DUNAJ KOT GARANT. v Dunaj, 5. oktobra. (Izv.) Te dni se bo predložil v dunajskem občinskem svetu načrt zakona, po katerem prevzame dunajska občina jamstvo do 70% za zgube pri dobavah dunajske industrije sovjetski Rusiji do skupnega zneska 100 milijonov šilingov. Najprej pride v poštev samo prva vsota v višini 60 milijonov šilingov. IZPRAZNITEV PORENJA DO KONCA NOVEMBRA. v Berlin, 5. okt. (Izv.) Prihodnje dni se ima začeti redukcija antantnih čet v Porenju. Do konca tega meseca bo zapustilo prvih 4000 mož nemška tla, takoj nato bodo začele odhajati ostale čete, tako da bodo do konca novembra vsi antantni oddelki izpraznili nemško ozemlje. SESTAVA ŠPANSKE NARODNE SKUPŠČINE. v Madrid, 5. okt. (Izv.) Lista članov narodne skupščine obsega doslej 391 imen, od katerih je 47 voljenih zastopnikov provinci-jalnih mest, večinoma županov ali občinskih svetnikov, 48 voljenih članov upravnih oblasti v provinci, 50 načelnikov zveze »Union patriotica«, 15 bivših ministrov ter 48 bivših poslancev in senatorjev. Za predsednika je imenovan bivši minister Janguas. JUNKER-LETALO V LIZBONI. v Haag, 5. oktobra. (Izv.) Junker-letalo D 1230 je davi ob 5. uri 30 minut pristalo v bližini Lizbone. Na Atlantskem oceanu se pričakuje nova depresij«, tako da se bo vreme izpreinenilo. Če bo vreme na Azorskih otokih postalo neugodno, namerava letalec smer poleta izpremeniti proti Bermudskim otokom, s čimer bi pot postala daljša. SACCO-VANZETTLTEV PEPEL NE SME V PAIllZ. v Pariz, 5. oktobra. (Izv.) Vanzettijeva sestra je prispela v Cherbourg. Po daljši razpravi na policiji se je dogovorilo, da se žari s pepelom odpravijo v Italijo v plombiranih vagonih. Nikakor pa jih sestra Vanzettijeva ne sme vzeli v Pariz. Kljub temu bo v nedeljo v Parizu žalni obhod, na katerem bodo nosili maski obeli usmrčenih in katerega se bo udeležila tudi sestra Vanzettijeva. SMRTNA NESREČA V TIROLSKIH ALPAH. ž Bozen, 5. okt. (Izv.) Tirolske Alpe so j zopet zahtevale novo človeško žrtev. Henrik Zikely, sin ravnatelja tukajšnje elektrarne, se 1 jc s svojim prijateljem in dvema damama podal na Schonspitzc. Nad nekim prepadom sc ° je bi) pripognil, da bi si popravil vrvice pri čevlju. Nenadoma pa je zdrknil v 200 m globok prepad, kjer so ga našli naslednji dan z razbito glavo. Štirje alpski lovci so ga z največjo težavo spravili v dolino. brobne vesti od povsod. v London, 5. oktobra. (Izv.) Londonska megla, ki se je letos izredno zgodaj začela ter že traja dva dni, je zahtevala že več žrtev. V izlivu Temze je trčilo skupaj že več par-nikov, vendar do katastrof ni prišlo. Na nekem predmestnem kolodvora je nelci vlak pred očmi čakajoče množice povozil do smrti dva železniška uradnika, na nekem drugem predmestnem kolodvoru pa sta trčila brzo-vlak in osebni vlak, pri čemer je bilo 11 potnikov lahko ranjenih. v Rim, 5. oktobra. (Izv.) Smatra se, da je Levine po svoji nezgodi opustil načrt nadaljnjega poleta. Sam je odpotoval z navadnim letalom na Dunaj, njegov pilot pa z vlakom v Berlin, kjer se bosta sestala, da se vrneta v Ameriko. Letalo bodo demontirali in kot vozno blago odposlali domov. v Olumuc, 5. okt. (Izv.) Roparski morilec Lecian bo jutri zjutraj ob 6 usmrčen, ker je predsednik Masaryk prošnjo za pomilostitev odklonil. Praški krvnik Wohlschlager je že dospel v Olomuc. v Moskva, 5. okt. (Izv.) Pri sodišču v Ka-menecu v Ukrajini je bil danes končan veliki proces proti 50 osebam, ki so bile obtožene vohunstva v korist Poljske. En obdolženec je prj razpravi priznal, da je imel nalog zastrupiti vodnjake rdeče armade. Pet obtožencev je bilo obsojenih na smrt, ostali pa na 5 do 10 let ječe. v Pariz, 5. oktobra. (Izv.) Prošlo noč je v Nizzi v bližini italijanskega konzulata eksplodirala bomba, ki pa ni poškodovala nobenega človeka. Tudi materijalna škoda ni posebno velika, ker ni bila napolnjena z dina-mitom, temveč s smodnikom ter je bila tudi nerodno sestavljena. Policijska preiskava je ostala dosedaj brezuspešna. SDS in občinske volitve v mariborski oblasti. V veliki večini občin mariborske oblasti se vrše novembra in začetkom decembra občinske volitve. Dasi so občinske volitve bolj krajevnega značaja, so vendar le velikega splošno gospodarskega in političnega pomena. Z ozirom na gonjo naših političnih nasprotnikov, ki so jo že začeli, pa moramo danes poudariti (la so te volitve v občinske zastope prvovrstna politična zadeva. To nam kaže posebno tudi okrožnica SDS, ki smo jo prejeli te dni v roke, kjer ima SDS za občinske Molitve sledeče smernice, ki jih priobčimo dobesedno. Št. okrožnice 630, datum 30. septembra 4927, podpisan Pivko, Spindler in dr. Lipold — Okrožnica navaja: >V splošnem naj veljajo glede občinskih volitev sledeče smernice: 1. Kjer ne moremo računati sami na kakšen jx>seben uspeh, je treba gledati, da se napravi kompromis, pri katerem tudi naša stranica dobro odreže in na podlagi katerega se skupna lista ne sme vložiti kot lista SL& 2. Kjer je napredna večina, nastopimo sami s svojo listo, po potrebi tudi skupno z drugimi naprednjaki, vendar naj ostan« vodstvo volitev v naših rokah. 3. Kjer nimamo sami večine, pojdimo z vsemi naprednimi strankami skupaj proti klerikalcem. 4. Kjer je to mogoče, je treba izkoristiti lokalne prilike, nasprotje one vasi proti drugi itd. v korist našemu nastopu.« V nadaljnih točkah še navaja podrobnejša navodila glede agitacije od osebe do osebe in potom tiska. Te točke objavljamo zaradi tega, ker so v mnogih občinah nastopili demokrati z geslom: Občinske volitve so le gospodarska zadeva. Njihova okrožnica jih izdaja, da jim je za gospodarstvo naših občrn toliko kot za lanski sneg. Njim gre le za to, da s svojim lažnji-vim javnim geslom pomnožjo svojo politično moč. Tudi mnogim splošno uglednim občinam po naših občinah so natrosili peska v oči, da naj se eksponirajo za prevzem gospodarstva po občinah, kjer je imela do zdaj SLS svoje poštene ljudi. Tem seveda te svoje zaupne okrožnice ni poslala. Zato jo objavljamo mi. S to okrožnico se je SDS ponovno razkrinkala kot stranka, ki hoče združiti vse zoper SLS in naše ljudstvo razdvojiti. Tudi pri občinskih volitvah, kjer bi našla v raznih krajevnih prilikah kako sredstvo osebnosti ali krajevnih sporov, se ji to ne more posrečiti! SDS mora biti v korenini zatrta v naših občinah, če hočemo re« gospodarski in kulturni napredek cele pokrajine. Kot odgovor na to lokavo okrožnico SDS bodi ta: Pod nobenim pogojem nikjer nobeno zveze z SDS, tudi no v občinah! VATIKANSKA KNJIŽNICA. Bogato darilo iz Rockfellerjeve glavnice je omogočilo popolno restavracijo poslopja znamenite vatikanske knjižnice. Delo se je že pričelo in bo zaključeno tekom dveh let. Osna-žene in popravljene svetovno znano freske bodo nudilo obiskovalcem redko umetniško naslado. Zaposleni so najboljši mednarodni kiparji in arhitekti Kaj se godi doma Mariborski oblastni odbor za popravo po zadnji povodnji poškodovanih cest. Šef oblastnega gradbenega oddelka g. inžener Fišer se je vrnil z ogleda škode po povodnji na cestah v slovenjgraškem okraju. Zadnja povodenj je napravila največ škode v Mislinjski dolini, kjer Mislinja naravnost vpije po regulaciji. Za najnujnejša regulacijska dela ter popravila poškodb, katere je napravila Mislinja, je odobril oblastni odbor kredit 300.000 Din. Okrajni zastop Slovenjgradec je že tudi potrošil ravno za Mislinijsko dolino POO.OOO Din. Z omenjenima vsotama se bo letos pri Mislinji popravilo le toliko, da se bodo preprečile jesenske in spomladanske povodnji. V res-mci bi bilo potrebno več milijonov, da bi se Mislinja zregulirala in odstranile nevarnosti, ki ogrožajo ob časih povodnji celo dolino. Gosp. inžener Fižer si je ogledal cestne poškodbe v dolini Velenja, katere je povzročil narasli potok Velinja. Resnična škoda v tej dolini znaša 30.000 Din, oblastni odbor je že nakazal takoj kot prvo pomoč 5000 Din. Precej škode je napravil še potok Suhodolš-raica, ki je pritok Mislinje im je modno razdrl cestno zvezo Sv. Jedert—Vrbje. Oblastni odbor je nakazal za popravilo te ceste 7000 Din. Oblastni odbor se je moral pri razdelitvi prvih denarnih podipor letos ozirati predvsem na slovenjgraški teir gomjegrajski okraj, ker sta trpela ta dva največ radi povodnji in sla bila izmed ■vseh okrajev mariborske oblasti najbolj potrcli-na denarne podpore. Zadeva srednje kmetijske šole v Mariboru. Objavili smo že, da je izvršena v Mariboru feprememba v zadevi srednje kmetijske šole na ta način, da se letos idtitie prvi letnik te srednje šole, katero so posečali po veliki večini Srbi, da pa se istočasno ukine enoletni: specialna vinarska in sadjarska šola ter sc namesto nje zopet upostavi dvoletna sadjarska in vinarska šola. Ko smo s statistiko dokazali, knako se je ta bivša dvoletna vinarska in sadjarska šola razvijala in kako je ravno ona do 80% svojih učencev dajala za kmetico gospodarstvo na domu, je vsa javnost, ki upošteva dejstva in hoče pravu napredek kmetijstva, to obnovitev dvoletne šole iskreno pozdravila. Nikakor ne bo uspelo »Jutror s svojim izpadom proti ravnateljstvu šole, kateremu očita sodelovanje pri uničenju srednje kmetijske šole, kakor tudi z očitkom prati svojim inteligentom, ki eo baje bili tudi za ukinjen je te šole, da bi zmanjšalo vpliv in pomen dvoletne sadjarske in vinarske šole. Prepričani smo, da ga je popadla ta jeea predvsem zaradi tega, ker je ta dvoletna šola pod upravo oblastnega odbora, kjer pa se ne upošteva »Jutrovega« diktatorstva, katerega si ta list prisvaja nad vsem. w Naraivnost blanviralo pa se je »Jutro« s svojo trditvijo, da je bila srednja kmetijska šola — za najširše mase kmetskega stanu. Saj vendar ta šola ni vzgajala kmetov-gospodarjev, ampak uradništvo. In ko istočasno piše, da uradniStvo kmetijske stroke ne najde doma dovolj službenih mest, ne razumemo, zakaj naj bi se v tem oziru položaj le še poslabšal. S svojega stališča bi morda razaimeli, a z >Jutroo nas odločajo ljudje, ki niso iz našega naroda« — to je Srbi in Hrvatje. Mi vemo le to, da imamo zelo dobre domače strokovne moči in da jih bomo imeli tudi v bodoče. Ker smo za pravo strokovno izobrazbo najširših kmetskih mas, smo pozdravili obnovitev dvoletne sadjarske in vinarske šole v Mariboru. Nemogoče pa je, da bi dve šoli rabile iste prostore in isto zemljo, ki je zdaj last mariborske oblasti, zato se je dalo prednost dvoletni šoli, ki bo res kot nekdaj nudila strokovne izobrazbe večinoma kmetom-gospodarjem. Nimamo nič proti temu, da se obdrži srednja kmetijska šola v Mariboru, ako jo to mogoče. Toda prva zahteva našega kmetskega ljudstva je, da imamo šolo zanj! Mislimo, da je kmetsko ljudstvo tisti kooipetentni forum, ki naj o tem določa in da so 6fc in se bodo predsedniki in ravnatelji šol pač ozirali na to zahtevo, ki je sedaj izpolnjena. 3anez Pestotnik umorjen *f 0 slučaju Janeza Peslotnika, katerega truplo so pred tednom dni potegnili v Ljubljani iz Gra-daščice. smo že poročali. Splošno mnenje je bilo tedaj, da je Pestotnik padel v vodo in utonil Policija pa je sedaj dobila ovadbo, da je postal Pestotnik žrtev grdega zločina Na podlagi te ovadbe je bila večraj aretirana neka oseba, ki je s Pestot-nikoon v sorodu. Policija je uvedla obširne poizvedbe. O reaultatih preiskave bomo še poročali. Lep sin. Iz Sv. Petra v Savinjski dolini poročajo, da je od tam pobegnil 28 letni Ivam Žotnir, sin posestnika Franca Žolnirja. Svojemu očetu je ukradel 37.500 Din v gotovini ter dve hranilni knjižici, na kateri je dvignil pri Savinjski hranilnici v Žalcu enako vsoto 37.500 Din, last njegovih staršev. Sin, ki se ni sramoval okrasti svojih lastnih staršev, je pobegnil najbrže preko meje v Avstrijo. Medvedka v zdravilišču. V zdravilišču Kasindol v Bosni je zavladala v ponedeljek velika panika. Ko so bolniki ravno zajtrkovati in šili v paviljone, da bi se solnčili, se je pojavila pri ženskem paviljonu medvedka s Štirimi mladiči. Med pacienti je nastala velika panika. Vsi so pustili svoja ležišča in pričeli bežati v sobe. Nekateri so pričeli delati barikade. Medvedka z mladiči pa se je mirno sprehajala po potih, nasutih s peskom, in začudeno gledala preplašene ljudi. Bolniki so skozi okna motrili promenado medvedke. Upravitelj zdravilišča je vedel, da je v sarajevski oblasti prepovedano ubijati medvede in je zadevo telefonski prijavil okrajnemu glavarju. Ta je ukazal neki orožniški patrulji, da medvedko prežene, kar se je tudi zgodilo. Medvedka z mladiči je bila pregnana proti Jakorini, odkoder je najbrž zbežala radi vojaških manevrov, ki so se tam tiste dni vršili. Naročajte ,Slo venca'! Dnevne novice •k Zaupnike in somišljenike, ki so vložili oziroma vlože do 8. oktobra reklamacije za izbris ali vpis v volivni imenik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo prosimo, naj o vloženih reklamacijah obveste naša tajništva. Zaupniki storite svojo dolžnost žc v reklama-cijski dobi hitro in v polni meri. k Smrtna kosa. Iz Kapele pri Radencih nam sporočajo žalostno novico, da je ugrabila nemila smrt zopet uglednega moža in zvestega pristaša SLS Franca Ajleca. Bil je več let župan Kapelske občine, katero službo je moral pred kratkim radi smrtne bolezni odložiti. Kot župan je bil mož na svojem mestu, vnet za blagor občine, skrben gospodar, v svojem verskem in političnem prepričanju neomahljiv, katerega tudi pred nasprotniki ni nikoli skrival. Do zadnjega se je zanimal za politično življenje. Naša krajevna organizacija, ki je v kratkem zadnjem času utrpela dva huda udarca, je zgubila ž njim dobro moč zlasti v sedanjem času neprestanih volitev, ko nam je tako treba trdnih, neomahljivih mož — kremenitih značajev. Bog mu daj tamkaj uživati blaženi, večni miri Žalujoči ženi in ostalim sorodnikom naše globoko sožalje! ■k Litijsko okrajno učiteljsko društvo ima svoj občni zbor v soboto, 8. oktobra, ob devetih v risalnici ljubljanskega učiteljišča. ir Žrebanje loterije »Martinišča« se bo vršilo drugo nedeljo v novembru (13. nov.). Loterija nudi 680 večjih in manjših dobitkov. Nekaj srečk je še na razpolago pri ravnateljstvu »Martinišča« v M. Soboti. Dobijo se po 5 Din. Kdor jih še nima, jih naj naroči takoj, da ne bo prepozno! k Železniškim vpokojencem in vdovam v vednost. Na odborovi seji je celokupni odbor sklenil sledeče: Da se ne bo dajalo odslej naprej nobene informacije več gori navedenim, kateri ne plačujejo redno članarine; tudi nobeno posredovanje se ne bo storilo več zanje. Članarina dveh dinarjev mesečno je tako malenkostna, da skoraj več ne zadostuje za društveno delovanje, ker mora društvo od tega prispevati v osrednjo zvezo za skupno delovanje. To naj vzamejo na znanje tudi naši zaupniki ter odklonijo vsako posredovanje tistim, kateri redno ne plačujejo članarine. — Odbor društva železniških vpoko-jencev. k Nova avtozveza. S 18. t. m. se otvori avtoomnibus promet na progi Št. Ilj v S. g. — j®-*:« ORLdVŠKI STADION V LJUBLJANI Vtki dobitek enonadstropna fh — M Sretlta s*. ccna ieoui ? — ■ . •«. s* ■ir j;*«! JI. IORrl|Oj< m >>; t= >:,:••* : V? tis! -o . ** t i •> i «r JSj; f' -i'. ¥ ftortit zgradbi to Kmhega sMona dovoljeno * odlokom mleiitcstva ta poljedelstvo » dne marcih 92? " : ; i"'; j »t. 11.685/t I IM Žrebanje ae bo vršilo na Narodni pr&zi J| • po|"4t>«vnlm nadjorstvom <- . H t* " '' ' * jšH-0 S- l / g. ■ AS 5-3 P ■g g n - v :-;;?: Ip S .i lik dne 1. decembra 1927 IHBIP^BPPPl ^ ■ 11 J» l.iud«kem doAMt v Ljubljani, Strelka ulica it 12 j",> i______* v !4 ,o a ■ ..v/.y, v:... v....... ■.. . .... -....J.-................■ . ^ Vi J m Sljiifi^ w^ ' i. , . , . V , - i ; Akflf»M odbor tu ij5»»dl>o Orlovskega -.Udioaa v Ljubljanif; Odborniki- t ..*.., ^»eds.dfl.k: . O.dbomik; . Marija Snežna — Apače — Gornja Radgona. Avto bo vozil iz Marije Snežne v Gor. Radgono in obratno dnevno dvakrat, ob sobotah in sejmskih dnevih trikrat. Istotako bo dva ozir. trikratni avtopromet po dogotovitvi nove ceste na progi Marije Snežne — St. Ilj v S. g. in obratno. Cena vožnje bo 1 Din za kilometer. Lastnik koncesije jc g. Konrad Kau-ran, slovenjegoriški rojak iz Št. Jakoba v Slov. goricah. ■k Tečaj o tehnfki obdelave pločevin. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani priredi pod vodstvom g. Josipa Štirna, profesorja tehniške srednje šole »tečaj o tehniki obdelave pločevin«, ki je namenjen zlasti kleparskim, ključavničarskim in kovinarskim mojstrom in pomočnikom. Tečaj je brezplačen ter bo trajal okoli dva in pol meseca. Poučevalo se bo v prostorih tehn. srednje šole in sicer trikrat tedensko v večernih urah. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo ustmeno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10, najkasneje do 20. oktobra t. 1. Otvoritev tečaja se bo pravočasno udeležencem naznanila. ir Otvoritev obmejnega postajališča v Cirknici. Naš list je že poročal, da bo v nedeljo 9. t. m. slovesna otvoritev in blagoslovitev važnega obmejnega postajališča Cirk-nica, ki leži med postajama Št. Ilj v Slov. gor. in Pesnica. Otvoritve se bodo udeležili zastopniki velikega županstva in okrajnega glavarstva iz Maribora. V nedeljo po prihodu mariborskega vlaka krog druge ure popoldne bo na postajališču najprej sprejem gostov, nato deklamacije, govori in blagoslovitev. Po slovesnostih bo za povabljene goste poseben banket v gostilni Katarine Muršoc. ~k Tujska sezona na Jadranu še vedno traja. Jesenska sezona v gornjem Primorju ni uspela tako, kakor se je pričakovalo. Večina gostov jc odpotovala iz gornjega Jadrana v Dubrovnik in Split. Ves pretekli mesec so parniki Jadranske Plovidbe, ki so vozili v Dalmacijo vsako nedeljo in četrtek, bili polni potnikov. Ker je vreme še vedno lepo, odhajajo tujci v velikem številu na jug. — Split je še v nedeljo poselilo 156 ljudi. k Poprcvilo luke v Crikveniri. Pomorski odsek na Sušaku je dobil kredit za popravilo zatvornice in obale v Crikvenici. Z delom se bo takoj pričelo. kr »Spisek pošt, telegrafa i telefonov«. Knjigo pod tem naslovom je izdalo ministrstvo pošte in telegrafa v Belgradu. Novi poštni pripomoček se naslanja na podatke z dne 1. aprila 1927. Knjigo prodajata pošta Ljubljana 3 (Sv. Jakoba trg) in ekonomat poštnega ravnateljstva v Ljubljani po 15 Din. Naročila sprejemajo vse pošte brezplačno. •k Senzacijonalna aretacija v Subotici. Pred par dnevi sta bivala v Subotici Acimo-vič, šef politične policije iz Belgrada, in njegov pomočnik Miodrag Gjorgjevič. Preiskovala sta neko afero. Acimovič se je vrnil v Belgrad in ni hotel časnikarjem pred zaključkom preiskave dati nobene izjave. Kakor se je zvedelo, je bil v zvezi s to afero aretiran Gjuka Mamuzič, bivši mestni župan in tajnik organizacije HSS. Za vzrok aretacije se še ne ve. * Stoletni starci v Bosni. Iz Fojnice v Bosni poročajo, da je tam umrla lOOIetna Na Vrhniki je začel ordinirati "9C zdravnik dr. Fran Zupan ženske klinike na Dunaju. Ordinira nad Rutner* jevo trgovino vsak delavnik od 9. do 12. ure, h ' » f r i P a h o m i j : Kako sem se z jadrnico „Sv. Anton" vozil na Hvar. Prejeli srno to-le pismo: Hvar, torek, 20. septembra. Gospod uredniki Ker je letos precej čita-teljev in čitateljic »Slovenčevih« v krasnih mesecih juliju in avgustu bivalo na oddihu pod žarkim soincem dalmatinskim, na raznih točkah divne Dabnacije, posebno na otoku Hva-ru, kjer so si krepili bolne živce v čistih morskih valovih, lakoto pa si tešili s sladkimi smokvami, bi utegnilo morda koga zanimati, kako sem si jaz, pozen letoviščar, ob času enakonočja (ko so, kakor znano, na morju največji viharji), v noči od 17. na 18. september im morskih valovih »živce krepil« in za kakšno ceno si prislužil užitek sladkega livarskega grozdja. Z 19. dnem septembra (ponekod že teden prej) so je po vsej dalmatinski obali, zlasti na otokih Hvaru in Korčuli, pričela trgatev (»trganje«). Znano pa je, da je črno dalmatinsko vino dobro zdravilo za maloktvne bolnike (kovček gnjati pa čaša črnega dalmatin-ca kri redil); zato se je odločila družbica podjetnih mož iz Ljubljane, da se te dni napoti v Dalmacijo kupovat grozdje z edinim človekoljubnim namenom, da iztisne iz njega na licu mesta pristno dalmatinsko črnino za malokrv-ne bolnike. Ker se vrši trgatev na več krajih istočasno, je družbica najela tri dalmatinske barke, da bi kar na treh krajih kupovala črno grozdje. Mene so vzeli kot malokrvnega bolnika s seboj, da bi se takoj pokazal in dokazal dobrodejni učinek iskane črnine. Pa smo pričeli. Najprej se je ustavila ladja »Sv. Antun«, in sicer v Vodicah pri Šibeniku. (Ladja »Sveti. Nikola« z osrednjim vodstvom je plula naprej na Hvar, »Sv. Felilks« s strokovnjaškim vodstvom pa je pogumno prodiral še nižje doli na Korčulo.) Mene so pustili na »Sv. Antunu«, najprej, ker mu poveljuje sam g. Spi.ro, lastnik vseh treh brodov, izkušen kapitan, ki je s svojo ladjo prestal že mnogo viharjev, potem pa, ker je za prevzemanje grozdja na tej barki določen g. Janko, ki ima vsak dan opraviti z bolniki. Pretekli petek (16. septembra) je bila kupčija na »Sv. Antunu« ves dan zelo živahna, dasi je v Inki še več bark, ki vee kupujejo grozdje. Zvečer pa smo doživeli silen orkan; enkrat je treščilo čisto blizu naše barke. (G. Spiro nam je pripovedoval, da je doživel vihar, ko trm je treščilo v jadrenik.) V soboto dopoldne je bilo morje mirno; okrog poldneva pa je začel pihati zahodnik. Ker je bil ta veter za našo vožnjo proti jugovzhodu ugoden (in ker je g. Janko kupčijo v glavnem zaključil), je dal g. kapitan svojemu moštvu povelje, naj nemudoma ra/pno vsa jadra, da odplovemo tudi mi proti Iivaru. Veter je treba hitro izrabiti, ker lahko nenadoma neha. Zato so se kakor udarci vrstila povelja kapitanova: moštvo pa je odvezovalo, odpenjalo, razpenjalo, plezalo po lestvah (k vrvi) v strmo višino.. < Jadra so začela plapolati, pokati, in že smo drveli z brzino 7 milj (to je približno 13 km). G. Janko je začel peti s Prešernovim »Mornarjem«; Spet so se jadra bela od južnih sap napela ... Dalmatincu je taka-le vožnja z razpetimi jadri, ko barka reže valove, največji užitek. Tudi g. Špiro je bil vidno zadovoljen; veter mu je prihranil nekoliko nafte, ko nj bilo treba zapaliti motorja. Manj zadovoljen pa sem bil jaz. Prišli smo namreč kmalu na odprto morje, ki je bilo — menda od nočnega viharja — še vse razburkano in gnalo močne valove. Jadre-nica se je pričela zibali, šlo je zdaj »na zibel« zdaj »na konja«, šlo je res zdaj »him-melhoch jauchzend«, zdaj — »zum Tode be-triibt«. Ko so me pred toliko in toliko leti zibali mati, mi je to najbrž dobro delo; a če človeka ziblje morje, je druga pesem, zakaj morje ni mati, ampak je — o tem sem se izvrstno prepričal — divja zver. ki hoče ubogo človeško bitje pogoltniti, upropastiti. Da ne bi dobil morske bolezni, ki se je ob tem zibanju že napovedovala, sem nepremično strmel v kljun ladje ter skušal »lavirati«; če je šlo »na konja«, sem se nagnil z životom naprej, če »na zibel«, sem se nagnil zdaj levo, zdaj na desno. Cisto po volji ladje, oziroma morskega boga Neptuna, ki je ladjo komandiral! Zdelo se rni je, da s to telovadbo ublažim in morda popolnoma ustavim prekucevanje želodca, ki je menda vzrok morati bolezni. Bilo md je pa tisto uro — tako je šlo namreč nekako eno uro — kakor otroku na gugalnici, ki ga poredni tovariši z vso silo poganjajo: smehlja se, lepo mu je, obenem pa sapo lovi jn se boji, da vsak hip tista »lepota« zahrešči in lopne .., Tedaj je bilo, da mi je g. Janko zaklical: »Po. glejle, gospod Pahomij, kako se Šibenik lepe vidi!« Rad bi bil pogledal, toda ... kljuna nisem smel zgubiti z vidika niti ?a trenutek. Z uljudnostjo, ki sem je bil v tistem položaju zmožen, sem rekel, no da bi se kam ozrl: »Hvala, gospod Janko, saj je res lepo!« Medtem ie — bilo je okoli treh popoldne — je bil kuhar File (Filip) pripravil obed: za nas tri v kapitanov! kajuti, za moštvo na kro. vu tik ob kajuti. Dasi sem bil lačen — v Vodicah sem bil zjutraj popil nekoliko črne kave in zavžil n — loveč se — bil v dveh, treh skokih v kajuti. To še vem, da je bila na mizi skleda riža, narejenega alla napolilana. Prijel sem žlico, da bi zajel; tisti hip pa nas je visoko vzdignilo — zgubil sem ravnotežje, z vso silo strmoglavil ob tla ... Želodec ... glava — slabo, slabo, slabo! G. Špiro, usmiljeni Samari-jan, me je vzdignil. Prosil sem, naj mi pomaga nazaj na krov, da bom spet »loviral« in ravnotežje morda spet našel. Zastonj! Niti sedeti nisem mogel več. Slabo, alabo, alabo! Ravnotež- Mara Tuka. Vse svoje življenje je bila siromašna in jc često živela v bedi. — V vasi Mamici pri Mostaru živi 1031etni starec Franjo Toraič. Je še popolnoma zdrav. Kljub svojim letom često prehodi pot do Mostara in nazaj peš, kar znaša 36 km. Za časa zadnjih volitev je zelo aktivno sodeloval v volivni borbi. Na vprašanje, če je bil kdaj bolan, je dejal, da je bil večkrat lačen, kakor pa bolan. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. * Kravate, ovratnike, naramnice in razno manuiakturno blago dobite po solidnih in konkurenčnih cenah pri Francu Pavlinu, Ljubljana, Gradišče 3. * Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti. nervoznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef«-grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborao lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josef« - voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1/olilrn i7hirn modernih damskih in otro-VgIIiVU IfcUl! u ških predpasnikov, športnih kril in bluz, otroških obleke, razno danisko perilo po jako nizkih cenah nudi: F. in I. GORIČAR, Sv. Petra cesta št. 29. EjuJblfana o Shod ia žensko volivno pravico. V nedeljo 9. oktobra se vrši ob 3 popoldne v Mestnem domu shod za žensko volivno pravico, katerega prirede vse ženske organizacije. V imenu Krščanskega ženskega društva bo govorila gdčna Cilka Krek. G Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« je pričelo zopet s svojimi rednimi pevskimi vajami, M se vrše vsak ponedeljek in četrtek ob 8 zvečer. Kdor od starih članov ne bi dobil pomotoma osebno obvestila, naj smatra ta poziv za isto. Nove pevke in pevci dobrodošli. Danes v četrtek ob 8 zvečer vsi in točno. — Odbor. © Koncert. V petek zvečer od pol 8 do 12 koncert. Sveže morske ribe, pristna domača vina, kraški teran. Se priporoča restavracija »Ljubljanski dvor«. © Dolio je govoril. Podpredsednik oblastne organizacije SDS Adolf Ribnikar je izdal svoj prvi manifest na vse organizacije, starešine, čuvarje, agitatorje in zaupnike SDS, v katerem pravi: »S pomočjo zavednosti in discipline volivcev Naprednega bloka smo izvoje-vali v nedeljo odločilno zmago nad lažnjivim in goljufivim klerikalizmom, ki je zlorabljal v boju proti nam državni, samoupravni in cerkveni aparat, poleg tega pa razpolagal z ogromno množino denarja.« — De gustibus non est disputandum! G Garnizija se je vrnila v mesto. V torek popoldne se je vrnilo v Ljubljano vojaštvo ljubljanske garnizije, ki je sodelovalo na manevrih v ozemlju med Kamnikom, Trojanami in Gornjim gradom. Ljubljanska garnizija je manevrirala proti celjski garniziji. Vojaštvo je izvedlo svojo nalogo brezhibno in se ni nihče ponesrečil Kmetsko prebivalstvo je vojake zelo prijazno sprejemalo. © Zabava v korist brezposelnih in privatnih nameščencev. V soboto 8. oktobra priredi »Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica Ljubljana« v dvorani hotela Union veliko zabavo z bogatim vzporedom v korist brezposelnih trgovskih in privatnih nameščencev. Pričetek zabave je to. no ob 8 zvečer. — Predproda;a vstopnic ob uradnih urah v poslovalnici Gledališka ulica 8. © Unionski dvorani sta se letos prizidali na levi strani dve mali dvorani, velikost 8 krat 16 metrov, ki bosta tekom desetih dni gotovi in na razpolago za različne manjše prireditve, kakor sestanke, občne zbore, predavanja, plesne šole, večje seje itd., na kar se p. n. društva in klubi opozarjajo. Zadnja leta se je opeto-vano grajalo, da najlepša koncertna dvorana nima dovolj stranskih prostorov, kateri nedo-statek pa se je sedaj odpravil. 7850 © Niti dosk ne puste nu miru. Prebivalci (Jline in Tržaške ceste smo bili zelo hvaležni upravi »Slovenca«, da je pričela lepiti vsako svojo številko na pripravnem mestu v bližini tobačne tovarne. Tako je bil »Slovenec« dostopen tudi revnejšim slojem v tem delu mesta, ki si drugače težko odtrgajo naročnino za list. Tik pred volitvami, v noči na 2. oktober, pa je ta deska izginila ter so jo pozneje našli v Rožni dolini, kamer so jo »napredni« vandali zanesli.- Pričakujemo od oblasti, da bodo krivci kmalu izsledeni. © Parna kopel v palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti 20 je otvorjena za moške ob torkih in sobotah, za ženske ob sredah in petkih od pol 15 do pol 19. © Tatvine. Zidarju Francu Knezu, stanu-jočemu v barakah za Bežigradom, je neki zli-kovec, ukradel rjavo 500 Din vredno kompletno obleko. Tatvine sta osumljena dva bosanska delavca. — Tvrdki »Bata« je neka tatica ukradla 229 Din vredne čevlje. — Aretirana sta bila dva stara policijska znanca, ker so pri njima dobili 7 kg bakra, za katerega ne moreta navesti poštenega izvora. © Kolesarske tatvine se kljub hladnemu vremenu in koncu sezone še neprestano dogajajo. Tako je s hodnika glavne carinarnice izginilo 500 Din vredno kolo, last uradnika Janka Gnezde. — Z dvorišča Mahničeve kavarne v Vodmatu je neznan zlikovec ukradel s kolesa Alojzija Prezlja zračno cev in plašč, v skupni vrednosti 150 Din. — Ivanu Ceponu, mesarju z Ilovice, je bilo v Rudniku ukradene 1000 Din vredno kolo. © Izgubljeni in najdeni predmeti. V drugi polovici meseca septembra je bilo v Ljubljani izgubljenega skupno 4792 Din denarja, pet komadov zlatnine, dva dežna plašča, nekaj obleke in mlad pes doberman. Nasprotno pa je bilo najdenega samo 130 Din denarja ter cela vrsta raznih malenkosti brez večje vrednosti, katerih izgubitelji niti ne prijavijo policiji. © Nogavice vseh vrst v veliki izbiri in najceneje pri Dobeic-u, Pred škofijo 15. © Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5. Maribor □ Danes prvi prosvetni večer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Začetek ob 8. Govori g. dr. Jebart o potovanju po Orientu. Nad 70 skioptičnih slik pojasnjuje predavanje. Vstopnina minimalna. □ Saša Popov si je izbral za svoj koncert, ki se vrši 7. oktobra v Unionski dvorani, sledeči spored: 1. Stamitz: Violinski koncer d-dur; 2 a) Corelli-Kreisler: Le Folia; b) Paga-nini-Szymanowsky: Trois Caprices. 3 a) Liszt: Koncertna etuda des-dur; b) Seriabine: Dve pesnitvi; c) Rahmaninov: Polichinelle (proizvaja pianist F. GTone). 4. Saint Saens: Intro-duetion et Rondo. — Vstopnina: sedeži od 25 do 8 Din, stojišče 5 Din, dijaki 2 Din. Pred-prodaja na običajnih mestih. Občinstvo vabimo, da v največjem številu poseti koncert odličnega jugoslovanskega umetnika. □ »Doseti brat« v Mariboru nastopi v nedeljo 9. oktobra popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. □ Cercle francaise. Pouk v francoskih tečajih za odrasle se začne v petek 7. oktobra in se bo vršil ob toikih in petkih od 6 do 7 zvečer v II. nadstropju moškega učiteljišča. Tudi tečaj za otroke je otvorjen in so ure ob ponedeljkih in četrtkih od 3 do 4 popoldne v društveni čitalnici na državni gimnaziji. Novi udeleženci za vse te kurze se še sprejemajo v kurzih samih pred poukom. Pouk v začetni-škem tečaju za odrasle pa se po dogovoru lahko vrši v torek in petek od 7 do 8 zvečer. □ Zamotan slučaj tatvine. V neki gostilni se je v torek popoldne pripetil naslednji slučaj: Gost, ki je pil četrtinko vina, je položil denarnico z vsebino 10.000 Din pred se na točilno mizo. Ko se je za hip ozrl drugam, je denarnica izginila. Poleg njega sta stala dva gosta, katera je osumil tatvine. Ko ju je v prisotnosti gostilničarja preiskal, na našel pri njima svoje denarnice. Nato se je eden od te dvojice — neki izvošček — vsedel k mizi. Pred njim je okradeni gost opazil, da je prt nekoliko privzdignjen. Ko ga je cdgrnil, je našel pod njim svojo denarnico s celo vsoto. Prijavil je slučaj policiji in proti izvošeku se bo uvedlo postopanje. □ Aretacijo. Včeraj je policija izvršila 6 aretacij. Zaprli so 2 pijanca, ki sla ob 4 popoldan obležala na cesti, dva, ki sta prekoračila j mejo brez dokumentov, eno osebo radi be-j račenja in eno radi goljufije. □ Dragocene gosli izginile. Družina C. poseduje stare gosli, vredne več deset tisoč dinarjev. Pred nekaj dnevi je prišel neki Alojz V. ter sporočil hčerki, ki je bila sama doma, da mu je dal oče gosli na posodo. Hčerka mu je gosli v resnici izročila, toda V. jih ni več vrhil. Policija ga je aretirala, izjavil pa je, da je gosli posodil naprej nekemu godbeniku. □ Vlom v izložbeno okno. V noči na sredo je bilo vlomljeno v izložbeno okno manu-fakturne trgovine Ihl in Kuhar na Aleksandrovi cesti. Vlomilec, ki je odprl okno, da je z vzvodom stri ključavnico, je odnesel večjo količino brisač v vrednosti 4000 Din. O tatovih ni nobenega sledu. Izšlo le in se dobiva v Prodajalni KTD H. Ničmanovi: Dr. Mihael Opeka Din izvod. Po pošti razpošilja skladbe Misijonska hiša pri Sv. Jožefu nad Celjem. Osebno se lahko zbirka nabavi v vsaki misijonski hiši lazaristov. Pevslkai szvessa Občni zbor Pevske Zveze se vrši v nedeljo 9. oktobra v Prosvetnem domu v Radovljici. Začetek ob pol 2. — Dnevni red: 1 Poročilo predsednikovo, tajnikovo, blagajnikovo. 2. Poročila artističnega odseka, uredništva »Pevec«. 3. Poročilo rovizorjev. 4. Volitev odbora, artist. odseka in revizorjev. 5. Določitev kraja in časa priti. obč. zbora. 6. Sklepna beseda o bodočem delu. — Točno ob pol 4. je pevski koncert radovljiškega okrožja, pri katerem nastopi 9 zborov: Radovljica. Gorje, Ribno, Koroška Bela, Mošnje, Jesenice, Begunje, Brezovica in kot gost tudi iz tržiškega okrožja pev-| ski zbor iz Tržiča. — Vsi člani pevskih zborov naj bodo že ob pol 2. v Radovljici, da se udeleže tudi občnega zbora. Vsa okrožja Pevske Zveze so dolžna poslati k občnemu zboru svojega zastopnika Vabila so bila vsem dostavljena. Seja Pevske Zveze sc vrši v soboto ob pol 5. v Akademskem domu. Odborniki, prinesito s seboj spisana poročila! Kniige in revija Alojzij Res: Rožice sv. Frančiška. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1927. Cena 54 Din, vez 70 Din. V predgovoru pravi Res: »Po prvih zablodah, po prvih omamah jc Frančišek šel, odprl pismo in bral: Ako hočeš biti popoln, pojdi in prodaj, kar imaš in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj! — Ni le bral besedi, ni se na njih le opajal: iz Duha je umcl, izvršil jih vse, dobesedno do zadnje črke. In je začel rasti v otroka božjega: vrgel raz sebe vse, kar ga je težilo in mu oviralo pot. Vse, vse je razdal, da je dobil vse in šel za Njim.« — V teh besedah je vsa skrivnost Fran-čiškove veličine, njegovega svetništva in njegovega nepopisnega vpliva na sodobnike in za-njimce. V zaničevanju samega sebe je zdrobil svoj lastni jaz. In ta jaz je razrastel v svet in objel vesoljstvo. — Letos praznuje ves kulturni svet sedemstoletnico njegove smrti in Slovenccm sta že napisala lepi knjigi o sv. Frančišku Marija Kmetova in France Bevk. Resova knjiga je prevod in prepesnitev svetovnega dela »Fiorctti«, ki je nastalo v XIV. stoletju. — Prireditelj je skušal izvirno dikcijo kar najbolj vestno podati, da bi, kakor pravi sam, iz njega »saj malo zadehtela čudovita preproščina in lepota srednjeveške mi-i stike«. — Knjiga je nekako pesniška biografija I življenja sv. Frančiška in se čila kot povest, zlasti ker so posamezne faze iz Frančiškovega življenja razdeljene v kratke odstavke, ki sc nizajo pregledno druga na drugo. — Da jc slog v knjigi prvovrsten, nam priča ime dr. Antona Breznika, ki je dr. Resu pomagal pri korekturi. »Rožice sv. Frančiška« imajo pet delov, teh pet delov ima nad 80 oddelkov, tako, da smemo govoriti naravnost o bogastvu vsebine. — Knjiga je sijajno opremljena, ima veliki kvart format, okrog 2C0 strani in ilustrirana z preprostimi, a zato nič manj lepimi, a odločno umetniškimi lesorezi Tone Kralja. _ Knjigo priporočamo ncle duhovništvu, ampak vsakemu vernemu kristjanu, ki mu je mar v naših materijelnih časih pogleda kvišku, očiščenja srca in prenovitve Duha. »Mladi junak«, štev. 8,—10., Ljubljana 1926-1927. — Izredno ljubko in simpatično glasilce naših Mladih junakov — abstinentov je po daljši zamudi zopet izšlo. Vsebina posrečena, raznovrstna. G. urednik naznanja: »Vsled nepričakovanih ovir in radi tega, ker so mnogi naročniki zaostajali s plačilom, a v tiskarni smo morali dolg poravnati, predno smo mogli nadaljevati s tiskanjem, se je ta številka zakasnila in je skupna torej 8—10. V bodoče bomo zamudnikom list takoj ustavili, da ga bodo drugi lahko v redu prjemali. Da ne bo nihče trpel škode, smo pripravljeni odpadajoči znesek za dve številki vpisati v dobro na naročnini za četrti letnik. V kolikor spisi niso zaključeni, se bodo zaključili pozneje. Šli bomo preko vseh ovir naprej do končne — zmnge!« Anton Melik: Kolonizacija ljubljanskega barja. 1927. V Ljubljani. Založila Tiskovna zadruga. Str. 67. 3 zemljevidi. — Slike. — Tlorisi. — O ljubljanskem barju imamo razmeroma mnogq literature. Ti spisi obravnavajo ljubljansko barje največ s hidrotehniške, kulturnotehniške ter s prirodopisne strani ali pa podajajo zgodovino osuševalnih del Pričujoča knjiga je prva, ki obravnava Barje z antropogeografskega stališča. Knjiga ni pusta učena razprava, marveč je pisana zanimivo in tako, da jo bo s pridom in veseljem bral vsakdp, kdor se zanima za ljubljansko barje. Nanjo opozarjamo zlasti učiteljstvo, duhovnike in druge izobražence na opisanem ozemlju. Ccrlcveni vestnite Kougregacija za gospe pri sv. Jožefu ima jutri, na praznik roženvenske Kraljice, sv. mašo in skupno sv. obhajilo ob pol 7. v kapeli. Nočnim častilcem presvetega Rešnjega Telesa sc uljudno naznanja, da je nocoj cclonočno češčenje presvetega Rešnjega Telesa. Molila se bo 10. ura: Zahvala za božje dobrote, Uljudno vabimo može in mladeniče, da se nočnega češčenja v obilnem številu udeleže. Previdnost Je bol pri kupovanju najbolj znanih proizvodov najbolj potrebna. Zato se mora vsak, kdor kupuje čuvati pofvorb in paziti nato, da dobi vedno res prave tablete iz Hoechsta v orlginalnom zavoju z zaščiteno znamko M.L.B. Spori Ša3 Šah. klub Triglav naznanja, da se vrši v soboto 8 t. m. ob 8. uri zvečer v Narodni kavarni redni letni občni zbor (volitve!). Udeležba za redne člane obvezna _ novi člani dohrnHnJti. — Odbor. S. K. Ilirija. Plenarna seja novoizvoljenega odbora se vrši danes v četrtek ob 20. uri v posebni sobi kavarne »Evrope . Prosi se polnoste-vilna udeležba. — Predsednik. VISOKA ŠOLA ZA TELESNE VAJE V BERLINU. Po tej šoli jc urejenih vse polno drugih takih visokih šol — v Budimpešti, Bukarešti, Kocben-havnu, Bologni itd. — Izšel je seznam predavanj in vaj v zimskem semestru, ki se je pravkar pričel. Polni pouk se deli v 1. veda o vajah, a) prak--tični pouk, b) predavanja; 2. zdravstvo; 3. vzgoja; 4. uprava in zgodovina. Za ta študij je načelno potrebna matura; od slučaja do slučaja pa aka-demični senat lahko odredi, da sc pripustijo k študiju preskušeni telovadci in športniki, čc so izredno nadarjen' in čc imajo veliko praktično sposolfnost, tudi čc nimajo predpisane mature. Poleg mature so pa predpisani šc drugi sprejemni pogoji; za moške: 100 m 13.4 sekund, skok v višino 1.35 m, na daljavo 4.75 m, krogla 8 m, žoga 50 m, tek 3000 m po gozdu 12 minut, 300 m plavanje v poljubnem slogu 9 minut, razne telovadne orodne vaje itd ; za ženske: tek 100 ni 15 5, skole v višino 1.10 m, na daljavo 3.50 m, krogla 6.50 m, žbga 30 m, 3000 m po gozdu 17 minut, poljubno plavanje na 200 m 7 minut itd. Torej nisi kar tak" sprejet. ŠPORTNIK ŠPORTNIKU. Borga imenujejo najboljšega plnvačn sveti. Na kratke razdalje je sicer Weissnnie31er pač malo boljši, na srednje in dolge razdalje pa nima Borg »ploh nobenega resnega tekmeca. Pisali smo, da Borg svojčas ni hotel iti v Rologno, da so mu pa pripovedovali o zaničljivih izjavah Baranyjevih glede Borgove plavalne umetnosti in kako ga ba uginal. Banmy sedaj vse to preklicuje in pdša Borgu tole iepo pismo: Ljubi Arne! Prišei sem iz Italije nazaj. Berem, da sem dejal v razgovoru nekemu časnikarju: »Arne Borg je simpatičen, plavati pa ne zna!« Moram li povedati, da nisem nikdar kaj takega rekel in da je res razgovor navadno grda laž. Poleg to moje izjave se mi zdi, da lahko navedeni še drug dober dokaz proti pisarjenju časopisov; mislim, da je največja neumnost če podcenjujemo nasprotnika, Ui smo ga enkrat premagali. Dalje naj li povem ,da sem pisal v budinvpo-škem »Svetovnem kurirju« o tebi in o tvojem talentu in da sem tole napisal: »Moje nmenje o Arne Borgu? On je največji plavalni talent, kar jih je sploh kdaj bilo. (in ni stroj kot NVeissmueller in nekatere druge veličine, temveč je pravi talent, praitalent. Ničesar na njem ni. kar bi ti razodevalo nepremagljivega plavalnega velikana. Ne njegov stas in ne njegovo mišičevje, Id je mišičevje navadnega človeka. In von-dar je dirjal po vedi okoli, kot kakšen motorni čoln. Vseeno, kako dolga je progv.i. Največji plavalni talent. Čudo!« Upam. da nisi verjel onemu članku. Saj si bil v Bologni tako ljubezniv proti meni. To jo bila ljubeznivost, ki se pokaže samo tedaj, če govorimo res s pravim prijateljem. Prosim to, bodi tako dober in spiši za švedski list »Jdrottsbladet članek, v katerem označaš oni tako zvani razgovor za laž. Vnaprej se ti zahvalim za izpolnitev moje prošnje in ti v upanju, da se bova kmalu videla, pošiljam najsportnejSe pozdrave. Barany Islvan. Borga je to pismo zelo veselilo in je dejal, da ni nikdar verjel, kar so mu o Baranjru pripove dovali in kar so časopisi pisali. J»oslano Stavka pekovskih pomočnikov. Zadruga pekovskih mojstrov v Ljubljani ob« vešča ]>. n. občinstvo, da obratujejo vsi pekovski obraiti v mestu, čeravno v skrčenem, vendar pa v tolikem obsegu, da morejo zadošča+i dnevni potrebi občinstva. Prosimo, naj se občinstvo, ki bo slejkoprej postreženo z dobrim pecivom, ne da begati z letaki faniozne vsebine, ki se razširjajo po mestu. Na sestanku pekovskih mojstrov dne 5. t. m. se je ponovno oklenilo, pozvati vse pomočnike, naj se do četrtka, 6. t. m., ob 18. uri vrnejo na delo, kor jim sicer ne morejo ostati več zasigu-rana dosedanja službena mesta. Pripominjamo, da so vsaka pogajanja s pekovskimi pomočniki izključena, ker vsebujejo kolektivne pogodbe pogoje, na kakršne ne more pristati noben samostojen obrtnik V Ljubljani, dne 5. oktobra 1927. Za Zadrugo pekovskih mojstrov v Ljubljani _Karel Vidmar, t. č .načelnik. Poizvedovanja Izgubila se jc včeraj popoldne od 5. naprej na potu bd glavne pošle do Dravelj delavska knjižica z vsebino 240 Din, in sicer 2 bankovca po 100 Din in 4 desetdinarski bankovci. Pošten najditelj se prosi, da odda na policiji ali na naslov F. V., Trnovski pristan 22, Ljubljana. Zgubil so je potni list s sliko. Pošten najditelj naj ga odda v naši upravi. ! PREKLIC. Podpisani Martin Radoš, kaplan v Starem | trgu, preklicu jem in obžalujem žuljive besede, ki i sem jih izustil (ine 8. s»|>iBmur« 1827 v Staram trgu proti Antonu Lučinu. M. Radoš. Slovenci v Italiji K potovanju jugoslovanskih strojevodij v Prago. Zborovanje zaseb. ščencev v Mestnem domu. Ob priliki odredbe ministra za socialno politiko dr. Gosar ja, da se uvede v vse trgovske abrate v Ljubljani 8 urni delavnik, sta sklicala rčeraj Pomočniški zbor trgovskega gremija in Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev javno zborovanje v Mestni dom, da zavzamejo javni nameščenci svoje stališče do te odredbe. Zborovanje, ki se je pričelo ob pol 9. uri tvečer, je bilo precej dobro obiskano. Otvoril ga je predsednik Društva privatnih nam?š"encev g Urbančič, ki je poudarjal velik uspeh, ki so ga dosegli privatni nameščenci, tlasti pa trgovski pomočniki z najnovejšo odredbo ministra dr. G o s a r j a. Za to odredbo so se privatni nameščenci borili že leta in leta. Drug uspeh bo trgovski pomočniki dosegli s tem, da je trgov-^ski gremij sklenil, da dve leti ne bo sprejemal ^trgovskih vajencev v strokovno šolo. S tem bo zajezen dotok nepotrebnega številnega trgovskega naraščaja. Zahteva trgovskih nameščencev je, da odgovarja število trgovskih vajencev le dejanskim potrebam. Za predsednika zborovanja je bil nato izvoljen g. Poljak. Zatem je »Teferiral« g. Ivan Tavčar o socialni politiki. Kazen navajanja nekaterih splošno znanih številk iz statistike privatnih nameščencev se njegov »referat« ni mnogo razlikoval od agitacijskih govorov, ki jih je g. Tavčar imel pred občinskimi volitvami. Mislimo, da privatnim nameščencem ne bo prav nič koristilo, če se na njihovem zborovanju zaletava kak govornik v komunalno politiko, v oblastno skupščino in v socialno ministrstvo, ki ga je nazval g. Tavčar ministrstvo za socialno reakcijo in trdil, da to ministrstvo ne kaže tiste apilnosrti in požrtvovalnosti, kot je potrebno Prav je povedal govorniku neki medklicnik, da dr. Kra-mer sam že ne bo preprečil ukinitve stanovanj- skega zakona. V splošnem je padlo med govorom g. Tavčarja mnogo med klicev, kar kaže, da se privatni nameščenci niso kar na splošno strinjali z izvajanjem govornika. Nato je imel <1 r. Bohinjec obširno predavanja o zgodovini socialnega zavarovanja. Odločno je protestiral — ne vemo, če je pri tem mislil na izvajanja svojega predgovornika — proti temu, da bi se problemi socialne politike izrabljali v demagcške svrhe. Oosp. Urbančič je nato prečital sledečo resolucijo. Resolucija: 1. Zahtevamo, da se takoj izda naredba, ki predpisuje enotno odpiranje trgovinskih obratov in se pri tem strogo postopa v okviru 8 urnega delovnega časa. 2. Sobota popoldne bodi prosta; trgovinski obrati se naj zapro ta dan ob 2. uri popoldne. 3. Centralne in vse samoupravne oblasti pozivamo, da v najizdatnejši meri priskočijo na pomoč brezposelnim. 4. Protestiramo proti členu 79. finančnega zakona, ki predpisuje davek za privatne nameščence in zahtevamo, da se prične z najnižjim odstotkom predpisovati davek šele pri letnih dohodkih 36.000 do 48.000 Din. 5. eDlavsko zbornico za Slovenijo pozivamo, da pospeši ustanovitev posvetovalnice za vajence in v sporazumu s strokovnimi organizacijami izposluje splošno socialno zaščito vajencev. 6. Trgovsko bolniško in podporno društvo naj se čimpreje preuredi v smislu naših zahtev in skliče svoj občni zbor. K resoluciji se je nato razvila daljša debata, ki je razkrila tudi nekatere temne strani iz pred-zgodovine gibanja privatnih nameščencev. Navedena resolucija je bila nato soglasno sprejeta, enako tudi posebna resolucija o uvedbi splošnega starostnega .invalidnega im brezposelnega zavarovanja vseh stanov. Zborovanje se je nato zaključilo ob pol 11. uri. Zanimivosti V STARIH ČASIH. Vsak šolar ti lahko pove. kdaj je n. pr. stekla prva železnica, ali pa, kdaj je bil iz-najden brzojav, ne bo pa vedel povedati, kdaj se je prvikrat rabil čajni kotliček ali pa postelja na vzmeti. Vse naše današnje domače priprave smatramo kot nekako samo po sebi umljive in še malo ne vemo, kdaj jim je bil začetek. Mnoge izmed teh so iz novejšega časa. Vzemimo n. pr. domačo hišno kad. Angleži imajo kot najstarejši spis, v katerem se opisuje kad iz leta 1813 in še la le v nekem hotelu in šele 50 let po tem datumu so jo najbogatejši pričeli vpeljavati v svoja stanovanja. Danes je posebno pri Angležiih nekaj nezaslišanega, ako ni v hiši kopalne sobe z vsemi modernimi napravami. Naslonjač je nekaj starega, toda moderen naslonjač, v katerem se lahko tudi pretegneš ter zaspiš, pa ni še tako star. Tudj dimnik je šele v 14. stoletju stopil na strehe. Štedilnik je komaj dobrih sto let star, a po mestih se je že pričel umikati modernejšim napravam, plinu in elektriki. V sto letih ga bo najti le še v muzeju. Okna, katera se potisnejo v stran, .je iznašel Anglež Wren, a šele mnogo pozneje se je la praktična iznajdba udomačila, posebno po mestih. Hišne številke so pričeli v 18. stoletju zaznamovati po hišah. Posetnice so starejšega datuma kot pa se splošno domneva. Prvi so jih uporabljali nemški visokošolci, ki so študirali na italijanskih univerzah in najstarejša vizitka je /naoa /. imenom: Joanes VVesterhof We#dhpha- Lokomofiva, ki je vozila jugoslovanske strojevodje v Prago. lus scribebat, Pataviae 4. Martii 1560. Potemtakem je vizitka stara že 367 let. Prve vžigalice, katere so Angleži'nazvali in jih ponekod še danes imenujejo »lucifer match«, so bile na prodaj leta 1827 po 1 šiling in pol za škatlico, kar je bilo silno drago. Nekateri trdijo, da je bila dopisnica uvedena leta 1868 v Belgiji. Toda Angleži, ki bi bili pri vsaki stvari radi prvi, trdijo, da je prve rabil na Novi Zelandiji Anglež Muir in sicer leta 1865. Tudi prvi poštni nabiralnik so imeli seveda Angleži in sicer so postavili prvega pred 80 leti pri Greenford Green. Ta nabiralnik ima sedaj shranjena poštna uprava. Denarna poštna nakaznica je bila prvič vpeljana leta 1792, tudi na Angleškem. A le za zasebne posle med bogatimi trgovci, kajti vsaka denarna pošiljntev, katera ni »mela hiti manjša od pet guinej, je stala 4 in pol šilinga. Šele leta 1881 so bile nakaznice za splošen promet vpeljane. Ena i/najdl>a pa je že stara, o kateri bi marsikdo mislil, da je nova, namreč stenografija ali lesnopis..Pri sodni obravnavi angleškega kralja Karla T .je neki John Hinde pisal potek razprave stenografično. ZDRAVNIK IN AEROPLAN. Tudi pri nas v marsikaterem kraju manjka zdravnikov, tako da morajo prebivalci v j slučaju bolezni ali ne/gode hoditi daleč ponj, ali se sami podati na dolgo pot. Gotovo bo lak zdravnik rekel, da je prezaposlen in ne more vsepovsod, kamor ga kličejo. Res je to, a če tak zdravnik primerja svoj delokrog in pa delokrog njegovega stanovskega tovariša v Avstraliji, ho uvidel, da je on še srečen, ker ima tako majhen del prebivalcev v svojem področju. Samo eden izmed avstralskih zdravnikov mora vršiti svojo prakso na ozemlju, ki je desetkrat tolikšno kot pa je cela Angleška. Seveda je pri tem pomisliti, da so nepregledne pokrajine v Avstraliji še neobljudene, in da je le tu in tam v gozdu kak naseljenec. Toda tudi večje naselbine in mesta so daleč drugo od drugega. Dva zdravnika v Avstraliji sta si že omislila aeroplane, s katerim je v najkrajšem času mogoče priti v sicer nedostopne dele dežele. Sedaj je v teku akcija, da se to uvede po celi Avstraliji, seveda s pomočjo državnega prispevka. Seveda pa bo potreba, da bodo ti zdravniki tudi znali letalo ozdraviti, kadar mu bo kaj falilo, sicer se jim bo lahko pripetilo, da bodo obtičali sredi puščave brez hrane in vode ter z vsem svojim zdravniškim znanjem nesrečno končali. A četudi bo zdravnik popolen lastni mehanik, se mu bo vseeno lahko pripetilo, da obtiči kje v pragozdu, stotine milj od človeških bivališč. Zato zdravniški stan v Avstraliji še dolgo ne bo zavidljiv. DVOJČKI. Pri mnogih divjih narodih smatrajo dvojčke za veliko nesrečo. V Loango ob afriški zahodni obali smatrajo dvojčke kot posebno jezo bogov in da jih vsaj nekoliko pomirijo, jim darujejo poleg rojenih dvojčkov tudi mater. Dvojčke takoj po rojstvu umorijo, mater pa prisilijo, da izvrši samomor. Ako pa se temu upre, jo preženejo v divjino, kjer ni človeškega bitja. V Old Calabar (Južna Nigerija) so dvojčki nekaj groznega in mati sama stremi, da jih čimprej konča. Običaj v onih krajih je, da novorojena bitja polože v vrč ter izpostavijo v gozd divjim zverem. Ravnotako smatrajo Apono zamorci rojstvo dvojčkov kot predznak nezgode. Ti jih sicer ne umore, pač pa prisilijo mater, da sc umakne z njima v samotno kočo ter ne sme več v stik z drugimi člani družine. Tudi sami skrbe za to, da se ne podajo v bližino, kjer prebivajo pro-gnanci. Šele po preteku šestih let smejo zopet z materjo vred med svojce, ker šele po tolikem času je »jeza'< bogov ponehala. Va-zaromo zamorci pa prodajajo dvojčke, ali pa jih izpostavijo v gozdu, Malalaki pa enega izmed obeh žrtvujejo morskim psom. Ravno obratno pa je ob Zgornjem Nilu, kjer pozdravijo dvojčke kot posebno srečo in naklonjenost bogov ter imajo pri tem svoje svečane pojedine in godbo. V deželi Fetu obdrže oba novorojenca, ako .sta enakega spola, drugače pa enega umore. Tudi v Ameriki so imeli čudne nazore glede dvojčkov. Guayana Indijanci smatrajo dvojčke kot veliko sramoto in tako nesrečna mati dostikrat enega izmed obeh umori, da se tako odtegne splošnemu zasramovanju. Pri peruanskih Antis Indijancih je običaj, da zadnje rojenega dvojčka živega pokopljejo. V Novi Holandski (Avstralija) tudi enega izmed dvojčkov žrtvujejo in sicer dečka, ako sta različnega spola. Pri starih Mehikancih je bil običaj, da so takoj po rojstvu enega izmed obeh žrtvovali bogovom, ker so bili mnenja, da bo, ako ostaneta oba pri življenju, eden izmed njiju pomoril stariše, ko doraste. TRIKI MOŽGAN. Neka služkinja, ki je komaj znala pisati, je vedno govorila v spanju in ko so jo zdravniki opazovali, so dognali, da govori latinsko in grško. Ker se jim je to vendarle preveč čudno zdelo, so poizvedovali ter zvedeli, da je bila preje v službi pri nekem profesorju, kateri je vedno hoidl sem in tja ter glasno de-klamiral razne klasike. V bdečem stanju seveda niti pojma ni imela o tem, da v spanju govori tako »učeno«. Neka pestunja, ki nikakor ni imela daru za pelje, je v spanju pela operne arije, dasi le komaj slišno. Kje je slišala te melodije, niso mogli dognati. Kmečka žena po imenu Assmann (Ažnian?) je napravila krasne risbe, kadar je bila v hipnotičnem spanju. Tudi slikala je v lepih barvah. Nikdar se ni učila slikanja in čuječa ni imela pojma o slikarstvu. Časopisje je poročalo o slučaju neke postrežnice, katera je v spanju zlagala pesmi, katerih pa se je spominjala, ko se je prebudila. O • • , + Varnost na železnici. Na pariški podzemeljski železnici so uvedli novo dznajdbo, da ni mogoče vlaku odpeljati iz postaje, ako niso vsa vrata kupejev zaprta in zaklenjena. Vlakovodja ne daje nikakega signala, pač pa pritisne samo na gumb, nakar pričnejo električni motorji delovati. Ako niso vsa vrata zaprta kakor predpisano, motorji ne funkcionirajo. + Ultravioletni kruh. Angleži imajo zo, pet novost. Neka velika pekovska tvrdka v Chesteru je namreč pred kratkim pričela z obsevanjem pečenega kruha z ultravioletnimi žarki. Učenjaki so namreč dognali, da ima tak kruh mnogo vitamina D, kar je človeškemu organizmu v veliko korist. Počakati pa bo treba, da se dožene je li v resnici tako kot uči teorija. + Muzej na Sorboni v Parizu si je nadel nalogo, da bo zbral vse jezike sveta na gramofonskih ploščah ter jih tako ohranil poznejšim rodovom, ko mnogo leh iezikov nihče več i poznal ne bo. Italijanski katekizem v ljudski šoli. V eni izmed zadnjih številk srno poročali, da Po slovenski kateheti prejeli od šolskega nadzornika ukaz, da morajo odslej rabiti v šoli le dvojezični katekizem, t. j. italijansko-sloven&kega. Danes objavljamo okrožnico, ki so jo razposlali didaktični ravnatelji župuim uradom na Goriškem, seveda po nalogu šolskega nadzornika Okrožnica didaktičnega ravnateljstva za komensko, sežansko iu riheniberško okrožje se glasi: »Šolske knjige za poučevanje katekizma v drugojezičnih (alloglotte) šolah. Župnim uradom treh okrožij in v znanje ljudskim šolani v teh okrožjih. — Prosvetno ministrstvo odrejuje, da mora biti že z novim šolskim letom besedilo v knjigah, ki se rabijo za poučevanje katekizma v drugojezičnih šolali v odrešenih deželah, natisnjeno na častni strani vsakega lista v italijanskem jeziku in na drugi strani v nemškem ali slovenskem jeziku.« Komentar k tej naredbi prosvetnega ministra Fedeleja bi najlažje napisal slovenski duhovnik v Italiji, ki se je pravkar vrnil od veronauka iz šol. Pravo Sisifovo delo je poučevati krščanski nauk naše slovenske otroke, ki jim je GentiMjeva in Fedelejeva samo italijanska šola zmešala še tiste elementarne pojme, ki so jih jim vcepile slovenske matere, šola italijanska, dom slovenski; v šoli je miza »tavola«, doma je »miza«. Kakšna zmešnjava nastane šele pri abstraktnih pojmih! Minister Fedele bi rad iz šole zanesel italijanski jezik v slovenske domove. Ravna pot je še prestrma. Radi tega išče Fedele ovinka: šola — cerkev — družina. Veronauk, verska vzgoja v italijanskem jeziku, to bi bil izhod fašistovskega mi- nistra. Asimilacija je potem blizu. Učimo otroka verstva najprej v šoli v italijanskem jeziku, potem se bomo lažje vrinili v cerkev. A pot v cerkev zapira še vedno Cerkev, Vatikan. Slovensko ljudstvo v Italiji zre z zaupanjem v Vatikan. Lansko leto je minister Fedole napravil prvi poskus: dal je odredbo, da se mora v IV. razredu poučevati veronauk v italijanskem jeziku. Cerkvena oblastva so primerno nastopila in Fedele se je takrat umaknil. Letos prihaja z navidezno manjšo zahtevo. A tudi ta se mora razbiti. Vr A V* »Novice« zaplenjene. Tržaški prefekt je zapleni »Novice«. Utemeljitev zaplembe je sledeča: Članka »Zgrešena modrost« in »Dan in noč« vsebujeta na miga vanja na nekdanje čase in metode. S tendencioznim primerjevanjem hočeta vzbujati nezadovoljstvo in razdraženost z nevarnostjo za javni red Razpuščanje društev. Tržaški prefekt je z ukrepom od 28. septembra razpustil pevsko društvo »Ilirija« pri Sv. Jakobu v Trstu, ki je bilo ustanovljeno pred 22 leti. Društveno premoženje j je včeraj oblast zaplenila. Prefekt je utemeljil svoj j ukrep s tem, da je »Ilirija« delovala v nasprotju | z društvenimi pravili. S slično motivacijo je bilo ! razpnščeno pevsko društvo »Kolo« v Trstu. Uboj. V bolnici usmiljenih bratov v Gorici i je umrl Jožer Jeršček iz Banjščice. Podlegel je ranam, ki jih je dobil pri pretepu v neki gostilni. Oblasti so zaprle Franca Plesničarja, ki je osumljen, da je kriv smrti pokojnega Jerščeka. Samoumor v Idriji. V Idriji je izvršil samoumor 31 letni rudar Matija Novak, ki je bil zaposlen v rudniku za živo srebro. V usta je vtaknil dinamitno patrono. ki mu je odtrgala glavo in jo strašno razmesarila. Funkcionarji jugoslovanskih in češkoslovaških strojevodij in uprava velesejma v Pragi na velesejmskem prostoru. Gospodarstvo Gospodarski položaj Češkoslovaške. Praga, dne 4. oktobra 1927. Iz agrarne, obrtniške ter češkoslovaške, slovaške in nemške ljudske stranke sestavljeni vladni večini gre zasluga, da je zatrla stoletni boj med ženici in Cehi, pomirila Slovake in Cehe, uvedla red in zakonitost v upravo tor postala pravična tudi napram katoliški Cerkvi. Ponašati se more tudi z velikimi uspehi v češkoslovaškem narodnem gospodarstvu. Na zboljšanje češkoslovaškega gospodarskega položaja so izredno ugodno vplivali zakoni o davčni reformi in o izenačenju davkov, kar je sprejela sedanja vlada; a tudi sicer je ustvarila ugodne pogoje za gospodarski razvoj. Carina na uvoz tujih kmetskih proizvodov je dvignila prenizke cene žita in živine. Kmet je vsled tega dobil ne samo večje veselje do dela, temveč tudi večjo kupno moč. Mogel si je dati popraviti poljedelsko orodje in stroje ali nabaviti nove, nakupiti umetna gnojila ter obleko in izvršiti nujna popravila v hiši Ln gospodarskih poslopjih. Zvišanje plač uradni-gtvu in duhovščini, ki ga je kljub manjšemu proračunu sprejela sedanja vlada, je dvignilo tudi kupno zmožnost uradništva. Vse to je moralo imeti dobre posledico predvsem za tekstilno indusilrijo, ker si za obleko začne človek najprej pri trgovati. Vsled iapopol-njenja češkoslovaške tekstilne industrije in dviga lire je narastel tudi izvoz, ker je češkoslovaško blago sedaj ne samo boljše, temveč skoraj že tudi cenejše od italijanskega. Zato ni čuda, če češkoslovaška tekstilna industrija dela sedaj s 70 do 100% proizvajalne zmožnosti UradniMvo in kmetsko prebivalstvo more sedaj tudi zidati. Zato je oživelo stavbno gibanje, ki je dalo dela opekarnam in cementarnam. Železna industrija prodaja potrebščine za stavbe v večji meri kot doslej. Oživela je elektrotehnična industrija. Steklena industrija je prišla iz krize v zadovoljiv položaj. Odkar so se združile vse češkoslovaške avtomobilne tovarne iti se moderno uredile, so češkoslovaški avtomobili boljši in cenejši od italijanskih. Od zaposlenosti vseh teh naštetih panog ima korist tudi kemična industrija. Dovolj dela imajo tovarne za stroje, zlasti za gospodarske stroje, ki se v veliki meri izvažajo v inozemstvo, celo v Rusijo in Ukrajino. Tovarne za lokomotive in vagone izvršujejo velika naročila češkoslovaškega ministrstva. Težko krizo trpi sladkorna industrija. Domača potrošnja je manjša od lanske, izvoz pa ima vedno večje težave, ker si posamezne države, zlasti Anglija, grade lastne sladkorne tovarne. Češkoslovaška vlada je znižala tovornino za •prevoz sladkorne pese po železnicah v tovarne za 15%, da bi pomagala sladkorni industriji iz krize. Zboljšanje zaposlenosti v celi vrsti industrijskih panog ima za posledico tudi večjo potrošnjo premoga. Tudi obrti napredujejo, posebno tisti, ki so v zvcai s stavbnim gibanjem, kakor zidarska, pečar-ska, kamnoseška, ključavničarska, mizarska, slikarska i. dr. Čevljarski stan pa vedno bolj propada vsled uspešne konkurence Kalinih tovarn. Ugodni gospodarski položaj kaže dovolj jasno bilanca češkoslovaške zunanje trgovine, ki jo je objavil češkoslovaški statistični urad. Za prvih osem mesecev t. 1. je Češkoslovaška za 1306 milijonov Kč več izvozila kot uvozila. Prebitek je mnogo večji ko v isti dobi lanskega leta, čeravno je znašal uvoz sirovin v avgustu t. 1. 808 milijonov Kč, lansko leto pa le 477 milijonov Kč, vsled Česar bo v prihodnjih mesecih izvoz izdelkov še narastel. Značilno je, da stalno narašča češkoslovaški izvoz v Madjarsko. Dočim je dosegel julija češko- slovaški izvoz v Madjarsko vrednost 122 milijonov K«, je narastel v avgustu že na 147 milijonov Kč. Je to posledica češkoslovaške-madijarske trgovske pogodbe, ki jo je sklenila sedanja vlada kljub nasprotovanju in slabim prorokbam socialistične opozicije. Ni treba naglasa!i, da čim dalje, bolj pada brezposelnost delavstva, kar zopet ugodno vpliva na državne finance. Dne 1. septembra pa je bil olvorjen stalni kredit iz državnega cestnega fonda. Tako se bodo začele sedaj na veliko graditi ceste, kar bo zopet dalo stalni zaslužek desettisočem. Dobro znamenje za prihodnost je tudi, da je proračunski načrt za leto 1928. za 200 milijonov Kč nižji od letošnjega in s prebitkom. Iz naštetih dejstev sledi, da zboljšanje gospodarskega položaj Češkoslovaške nima značaja prehodne konjunkture, temveč da je sedanja vlada s svojo smotreno politiko in s svojim zaupanjem v inozemstvu rešila češkoslovaško narodno gospodarstvo iz krize, v katero so ga privedle kultumo-bojne socialistične stranke. šcdivy. Nemški krediti za Rusijo. v London, 5. okt. (Izv.) DiplonntsTti poročevalec -;Laily Telegrapha« razmotriva zopet, kako je sovjetska Rusija potrebna kredita, ter izjavlja, da je med evropskimi državami Nemčija edina pripravljena, dovoliti Rusiji velike in dolgoročne kredite. Od prekinjenja odnošajev med Anglijo In Rusijo pa se angleške banke in podjetja branijo diskontirati ruske menice. Nemške banke in industrija upajo, da bodo pripravile ameriške banke in druge tvrdke do tega, da bi prevzele prejšnjo vlogo angleških bank. V zvezi s tem je zanimivo, da je začetkom septembra bilo med tvrdko Dillon, Read et Co v Newyorku in med Deutsche Bank sklenjeno v korist Deutsche Bank posojilo 60 milijonov doTarjev in da je bila sredi septembra med skupino Otto Wolff in sovjetsko Rusijo sklenjena važna pogodba glede raznih kreditov. Tako znaša za petrolejsko področje v Bnku kredit za nabavo cevi 22 milijonov mark. Popolna naprava za eksploatacijo petroleja, s potrebnimi postajami, sesaljkami itd. pa bi stala najmanj 100 milijonov mark. Dopisnik sestavlja seznam dolgov Rusije Nemčiji, od katerih znašajo kratkoročni krediti v 12 do 18mesečnih menicah, ki so jih nemške industrije dovolile ruskim trgovskim organizacijam, okoli 400 milijonov mark, dočim se jo 41etno po-sojilox 300 milijonov mark iz 1. 1926. zvišalo na 360 milijonov. Skupna vsota pa znaša okoli 800 milijonov mark. Poljska je dobila 90 miljonov dolarjev posoiila. v No«york, 5. okt. (Izv.) Po poročilih iz VVallstreeta so bila sedaj pogajanja o poljskem posojilu končno in uspešno končana. Poljska jo namreč sprejela emisijski kurz po 90%, zalo pa je iz-poslovala, da bo posojilo vrnila al pari. Razdelitev posojila bo taka: 45 milijonov bo dala Amerika, 10 milijonov Anglija, 10 Francija, 10 Švica, 5 Holandska, 10 milijonov pa druge države. Po razpisu posojila bo Poljska dobila še nov kredit 20 milijonov dolarjev pri ameriški Federal Re-servebanki, Bank pri Bank of England in pri drugih bankah, za držanje svoje valute. * a * Kupčija s hmeljem. Žalec, 5. okt. (Izv.) Položaj je neizpremenjen. Napeto se sedaj pričakuje tako v vrstah trgovcev kot hmeljarjev odločitev skupščine Pivovarske zveze, ki sklepa danes v Berlinu tudi med drugim o tem, ali se že začnejo kriti potrebe večjih pivovarn s hmeljem. Vkljub čvrstemu položaju s epri nas še vedno dogaja, da ponujajo prekupci neutemeljeno nizke cene. Žate-ško (ČSR) hmeljarsko društvo je objavilo v časo- čvrstemu ploožaju se pri nas še vedno dogaja, da ponujajo kupci pri nepoučenih hmeljarjih le 150(1 Kč za stot, dočim je običajna najnižja prodajna cena 2000 Kč, prosimo vsakogar, da take kupce naznani bližnji orožniški postaji, da dobe zasluženo plačilo.« Zato se obračajo hmeljarji do pravnikov, če imamo tudi v naši državi zakonita sredstva proti takemu postopanju. Kajti dogajajo se slučaji, da se ponuja po 30 Din za 1. hmelj, dočim je tržna cena 50—55 Din. Ravnokar dospela poročila iz Zatni (CSD) z današnjim datumom: Cene so 2050—2400 Kč za 50 kg, za izbrano blago pa 2500 Kč. Torej so se sedaj dosežene cene, kakršne so bile v začetku sezone, ko se je tudi v Savinjski dolini plačevalo do 70 Din za kg. Povpraševanje je prav znatno. I&orssa 5. oktobra 1927. DENAR. Naš devizni trg stoji pod vtisom učvrščenja devize Berlin v Curihu od 123.585 na 128.67, kar je bilo v zvezi z včerajšnjim povišanjem diskonta Reichsbanke od 6—7%, lombarda od 7 na 8%. | Deviza Berlin na naših borzah je povsod narastla. i V Ljubljani je bil promet v devizi Berlin živahen, j Tudi druge devize so v Curihu narasle, n. pr. London, Trst, Pariz in Sofija. V Ljubljani je bil Pariz zaključen po 224.50 napram 223.75 v Zagrebu. Promet je bil danes v Ljubljani srednji; privatnega blaga dovolj. Narodna banka je le deloma krila potrebe v devizi Dunaj, ostalo privatno. Ljubljana. Devize: Berlin 13.5238—13.5538 (13.54, 18.585, 13.54), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 8-8.03 (8.015), London 270.20-277 (276.(50), Ne\vyork 56.64—56.84 (56.74), Pariz 223.5—225.5 (224.5), Praga 168.02-168.82 (168.42), Trst 309.75 -811.75 (310.75). Zagreli. Berlin 13.528—13.558, Curih 10.94— 10.97, Dunaj 800—808, London 276.20—277, New-york 56.64—56.84, Pariz 222.75 —224.75, Praga 167.99-108.79, Trst 309.a3-311.83. Belgrad. Berlin 13.527—13.557, Budimpešta 9,54-9.75, Bruselj 7.915—7.995. Curih 10.94-10.97, Dunaj 7.995—8.025, London 276.14—276.94, Ne\v-vork 56.62—56.82, Praga 168.037—168.837, Trst 809.50-311.50. Curih. Belgrad 9.14, Berlin 123.67, Budimpešta 5)0.75, Bukarešt 3.2-1, London 25.24.875, Ne\v-york 518.60, Pariz 20.36, Praga 15.37, Trst 28.3275, Sofija 3.76, Varšava 58. Dunaj. Devize: Belgrad 1247.75, Kodanj 189.82, London 34.4,925, Milan 38.68. Newyork 708.50, Pariz 27.82. Varšava 79.16. — Valute: dolarji 707. francoski frank 27.85, češkoslovaška krona 2098.75. Praga. Devize: Lira 184, Belgrad 50.42, Pariz 132.5, London 164.25, Newyork 83.7475. Dinar: Newyork 176.15, Berlin 7.39, London 276.15. VREDNOSTNI PAPIRJI Vojna škoda v Ljubljani zaklj. 404, v Zagrebu 404—406, v Belgradu 406—408.50. Agrari radi približujočega se dospetja kupona čvrsti: ZagreD 55—57, Belgrad 54—55. Vevče v Zagrebu 132.5— 135, Kranj. ind. v Ljubljani 400 den, na Dunaju 50; Trboveljska v Zagrebu 485—ISO, na Dunaju 60.40. Ljubljana. Vojna odškodnina zaklj. 404, Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 138 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Strojne 70 bi., Vevče 185 den., Kranj. ind. 400 den., Ruse 260- 270, Stavbna 56 den., Sešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 84.50, agrari 56— 57, vojun odškodnina 404 —406, nov. zaklj. 407, dec. 412—-112.5, llrv. esk. 41, Ilipobanka 56, Jugo-banka 91, Praštediona 850-860, Ljublj. kreditna 188, Šečerana 590, Drava 585-590, Slavonija Ifl -16, Trbovlje 185-490, Vevče 132.50-135. Uolgrud. Narodna banka 5100, Izvozna banka 1300. vojna škoda 406—408.50, uit. dec. 412—416, 7% inv. pos. 84.25, agrari 54—55. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.75, Zivno 105.25, llrv. esk. 10.55, Jugo 11.70, Alpine 47.4, Leykam 11.00, Trbovlje 60.40, Kranjska industr. 50, Gutmann 31, Mundus 161.5, Slavonija 1.82. Trst. Adria 184, Assicurazioni Generali 4.7BO, Cosulich 204, Riunione Adriatica A. 2300, Riuni-one adriatica B. 2290, Split cement 229, Trž.Lloyd 740, Dalmatin 105. BLAGO: Ljubljana. Les: buk. drva popolnoma suha, cepanice f. v. 11. p. 2 vag. po 20; nudijo se deske smreko-jelka, 25 111111 III. f. v. 11. p. 370. zaklj. 2 vag. tend. neizpr. — Dež. pridelki, (vse samo ponudbe; slov, post., plač. 30 dni, dobava prompt): pšenica bč. 78-79 kg 2% ml. tar. 8-10,50—8-42.50, ista za nov. 350-352.50, sr. 337 —339, slav. 884— 338; koruza bč. nav. tar. 2-15—250, ml. tar. 240— 245, moka Og fko Ljubljana pri odjemu cel. vag., plač. po prejemu 190; zaklj. —; tend. mirna. Novi Sad. 5. okt. Pšenica: bč. 78-79 kg 2%; 295 297.5, slav. in bn. 78-79 kg 2% 290—295, sr. 78-79 kg 2% 292.5—295: rž bč. 72 kg 2% 280— 290; oves: bč. 202.5—205, sr. 200—210; ječmen: bč. in sr. 65-66 kg 2% 255—260; koruza: bč. 202.5 -205, suš. okt. 190-192.5, 12—1 185—j90, 3—4 212.50—215, 3—4 okol. Novi Sad 215—220, bn. 197.5- 200, 12—1 okol. Vršac 185, sr. 202.5—205, 12—1 187.5—190, okt. 190—192.5. baška moka: Og 425-437.5, št. 2 407.5-415, št. 5 380—390, št. 6 327.5—337.5, št. 7 270—280, št. 8 205—210; fižol bč. beli 320—335; otrobi: bč. sr. slav. 175—177.5. — Tendenca: neizpr. — Promet: 22 pšenice. 27 koruze, 120 moke in 1 ovsa, skupaj 170 vagonov. Dunaj, 5. okt. Tendenca je bila v splošnem neizpremenjena. Zaključena je bila potiska pšenica 80 kg po 1.93 Kč ex Bratislava, madj. pšenica pšenica 78-79 kg po 1.90 Kč od Orosvar, nižjeav-strljska pšenica 70 kg po 39.50 šil. Za rž tendenca neizpremenjena pri zelo umerjeni kupčiji. Uradno notirajo vlkjučno blagovnoprometni davek v šilingih brez carine za 100 kg: pšenica NViener Buden 30—40, Franzjosefsbalm 37.75—38.50, Nord\vest-bahn 38—39, mnrchfeldska nova 39—10, ogrska tiska 81-83 kilogramov nova 44—44.50. ogrska 79-80 kg 41.75—42.25, rž tuz. marchfeldska 38.50 —89, Wiener Boden 38-38.50, ostalo 37.25—37.75, gradiščanskn 38.25—38.50; ogr. nova 38-38.25, Poster Boden 38.25—38.75; ječmen izbrani 40—43, srednji 35—88, klajni 32—33, koruza 28—28.50, oves tuz. nov 29.50—29.30, ogrski 27.75—28.25. Budimpešta. 5. okt. Tendenca v začetku čvrsta, kasneje medla. Uradno notirajo: pšenica okt. 30.32, 80.30, zaklj. 30.26—30.38, marec 32.5-1, 32.42, zaklj. 32.42—32.44: rž okt. 28.88, 28.70, zaklj. 28.72 —28.74, marec 29.98, 29.86, zaklj. 29.88—29.90, koruza 24.80, 24.66, zaklj. 24.66-24.68, jul 25.80. Chicago, 5. okt. (Začetni kurzi.) Tendenca oslabela. Pšenica dec. 131.25, marec 131.125, koruza dec. 93.25, marec 90.75, oves dec. 28.50, rl dec. 96.75. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 5. oktobra 1927. Višina bnromelra 308*8« Opazovanla Barometer j 1'oplota ' C' Rel. vlogo Veter ln brzino T Rl Oblačnost 0—10 Vrsta padavin \& H ! *= — 1 m C cv ser * krni ^05 ob opazovanju »mm do 7» L|ubliana 8 768" 1 6-8 94 E 1 10 13-7 5-4 Maribor 767-8 9-0 80 mirno 8 14 / Zagreb 768-2 7-0 84 NW 2 10 16 6 Belgrad 8 767-5 50 93 mirno 10 Ib 3 Sarajevo 768-7 4-0 85 mirno 8 14 3 Skoplje 766-8 10-0 63 NW 4 6 16 3 Dubrovnik 760-8 15-0 76 S 8 2 24 7 Spili 7 763-3 13-0 37 NE 10 7 20 12 Praga 767-5 7-0 — S 6 10 13 5 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer iiad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 6. oktober: 0(1 časa do času oblačno, morda tu in tam lahon dež, hladno . Mark Twain: Kraljevič in siromak.30 Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. »Vstani fant. Kdo pa si? Kaj pa bi rad?« Deček je vstal in stal lagotno mirno pred njim, vendar se mu je na obrazu videla neka skrb. Odgovoril je: »Gotovo se me spominjaš, gospod. Tvoj Tepež-nik sem.« »Moj Tepežnik?« »Tako je, gospod. Marlow sem.« Tomažku se je posvetilo v glavi, da je imel pred seboj človeka, o katerem bi ga njegovi varuhi bili morali obvestiti. Položaj je bil kočljiv. Kaj mu je bilo storiti? Da bi se delal, da pozna tega dečka, potem pa se z Vsako besedo, ki bi jo zinil, izdal, da mu }e docela neznan? Ne, tega ni smel storiti. Zdajci mu je prišla rešilna misel na pomoč: sedaj, ko je bilo gotovo, da bodo nujna opravila pogosto klicala Herlforda in St. Johna proč od njoga, ker sta bila člana zbora izvršiteljev kraljeve oporoke, je bilo kaj mogoče, da se bodo podobni dogodijaji precej pogosto ponavljali; zavoljo tega bi bilo nemara najboljše, si je dejal, da bi si zasnoval poseben načrt, s katerim bi takim neprilikam v okom prišel. Da, tako bi bilo najpametnejše — pri tem fantu se je hotel učiti spoznati, kakšen uspeh bi žel. Tako si je zmeden v zadregi gladil čelo trenutek, dva, nato pa je rekel: »Dozdeva se mi, da se te nekam spominjam — ampak razum mi je od trpljenja meglen in počasen --« •Moj Bog! Ubogi moj gospodi« je vzkliknil deček sočutno; sam pri sebi pa jc dejal: Resnica je, kakor so mi rekli — pamet ga je zapustila — uboga reva I Ampak kazen me bo zadela, ker sem tako po-zabljiv! Povedali so mi vendar, da človek ne sme z ničemer pokazati, da je opazil, da nekaj ni prav ž njim.« »Čudno je, kako mi te dni spomin nagaja,« je rekel Tomažek. »Ampak ne zmeni se za to — venomer se mi zboljšuje — majhna stvarica pogosto pomaga,- da se spomnim zopet na stvari in imena, ki so mi ušla iz spomina.« Sam pri sebi pa je dejal: »Ej, pa ne samo taka, ampak tudi celo taka, ki jih nisem še nikoli slišal — kakor bo ta kmalu videl!« Nato pa je nadaljeval: »Govori, po kaj si prišel.« »Stvar je majhnega pomena, gospod, vendar se je hočem dotakniti, ako je tvoji milosti prav. Pred dvema dnema, ko je tvoje veličanstvo naredilo v grščini tri pogreške — pri jutranjem učenju — ali se spominjaš?« »D-a-a, dozdeva se mi, da se.« V svojem srcu pa si je rekel: . Nisem se dosti zlagal, saj če bi se bil sploh pečal z grščino, ne bi bil naredil samo tri pogreške, ampak trideset hkratuk Nato pa je zopet rekel dečku: : Da, sedaj se res spominjam; nadaljuj.« »Je učitelj, nevoljen nad učenjem, ki je rekel, da je tako nemarno in glupo, obljubil, da me bo zavoljo tega pošteno našeškal — in —« »Tebe našeškal!« je bleknil Tomažek spozabivši se. »Zakaj bi tebe našeškal zavoljo mojih pogrešk?« »Oj, tvoja milost zopet pozablja. Vselej me pretepe, kedar pri učenju slabo znaš.« »Resnica, resnica — pozabil sem bil. Ti mc poučuješ in mi pomagaš pri učenju — potem pa pravi, da si slabo opravil svojo nalogo, tako ne znam in te...« ..Oj, gospod, kakšno je to govorjenje? Da bi se Jaz, najnižji tvojih služabnikov tebe drznil učiti? »Kakšna pa je potemtakem tvoja krivda? Kakšna uganka pa je to? Ali se mi v resnici meša? Ali &e tebi? Pojasni mi — govori.« »Dobro veličanstvo, saj ni pri tem ničesar, kar bi bilo treba obrazloževali. Svete osebe našega kra- ljeviča in prestolonaslednika se živa duša ne sme dotakniti, še manj jo udariti. Zavoljo tega prejmem jaz udarce, kadar kaj zagreši; in to je popolnoma pošteno in pravično, saj to je moja služba in moj kruh.« Tomažek je zijal v dečka, ki je bil docela miren, in je dejal sam pri sebi: »Ej, čudo — od sile čuden, poseben poklic! Čudim se le, da niso še najeli fanta, ki bi ga še namesto mene česali in oblačili — iz dna duše bi rad, da bi ga! — In če mi to store, hočem šeškanje sam prejemati in hvaliti Boga za to iz-premembo.« Nato pa je rekel na glas: »Ali si bil že tepen, kakor ti je obljubljeno, ubogi moj prijatelj? »Še ne, dobro veličanstvo; kazen je bila določena za današnji dan in bo nemara preklicana, ker ne pristoja tem času žalovanja, ki je prišel nad nas. Vendar ne vem in zavoljo tega sem se drznil priti semkaj in spomniti tvoje veličanstvo na tvojo milostno obljubo, da boš posredoval zame ...« »Pri učitelju? Da 'bi te obvaroval pred našeška-njem?« »Oj, spominjaš se!« Spomin se mi obrača na bolje, kakor vidiš. Le potolaži se in pomiri — tvoj hrbet ne bo dobil udarcev — bom že skrbel za to.« »Oj, hvala, dobri gospod! je zaklical deček in se zopet spustil na kolena. -Morebiti sem se drznil preveč, a vendar ...« Ker je Tomažek videl, da dečku ne gre beseda iz ust, ga je vzpodbujal, da naj nadaljuje rekoč, da je danes take volje, da vse podeli in usliši. ■-Potem bom govoril odkrito in naravnost, kar mi je na srcu. Ker sedaj nisi več prestolonaslednik ampak kralj, lahko odrediš, kakor te je volja, in nikdo ti ne bo ugovarjal. Zavoljo tega ni pametno, da bi se še naprej mučil s pustim učenjem, ampak boš svoje knjigo sežgal in se pečal s takimi stvarmi, ki niso tako nadležne. Ampak potem bom jaz uničen in z menoj vred moje osirotele sestre!« — - >Uničcn? Prosim te., kako to?« 151=151= s > r e » • tj ~ - g S £ s F £ S S CO XH 0 5 r* o- M F 3 g. g - 8 gf Sg f b- s | a «8 I* § (3 ^ R> 1 < m & O 8 ~ g S B " ~ g. | N g g " c u K; I I F 11 p f i to < —- cD - O f, r U(w % S8S} ^ _ n 2 |U = UI= MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali iS Din. Oglasi nad devet vrstic se rafunajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. m^mm GOSTILNO v prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe 500 Din NAGRADE dam onemu, ki mi preskrbi mesto sluge ali dr. primerno delo; sem vajen nekoliko pisarniških poslov, položim ev. kavcijo 10.000 Din. Naslov v upravi pod štev. 7834. na upravo lista pod šifro »Takoj« št. 7864. GOSTILNA nasproti glav. kolodvoru v Mariboru, se odda v najem. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Uill&MAflMdllUDB Profesor konservatorija ANTON RAVNIK daje privatne klavirske ure. - Informacije v upr. »Slovenca« pod št. 7874. Samostojno kuharico, srednjih let, pošteno, ki bi opravljala tudi druga bišna dela, sprejme Alojzija Zelinka, Ljubljana-Šiška, Celovška cesta 34 Trgovski vajenec se takoj sprejme v večjo trgovino mešanega blaga. Pogoji: zdrav, živahen, dober računar iz poštene liišc. Ponudbe na upravo pod šifro »Vajenec« 7832 STANOVANJE dobi gospodična ali gospod z zajtrkom. Naslov v upravi pod štev. 7862. _____ VAJENCA sprejme takoj D. Marinko, urar, Ljubljana, Florijanska ul. 31 11111111 MLIN in ŽAGA naprodaj na močni, stalni vodi, kjer voda ni nikoli prevelika in ne premajhna. Se lahko vedno obratuje in je vedno v obratu. Posestvo se nahaja tik velikega gozda. Naslov v upravi št. 7698. UČENCA zanesljivega in sposobnega, sprejmem takoj v trgovino z meš. blagom. Adolf Remic, Mirna peč. Mesarski vajenec kmetskih staršev, se takoj sprejme. Dolenjska cesta št. 23, Ljubljana. Amerikanci, pozor ! Naprodaj v Novem mestu iz proste roke trgovska hiša z moderno preurejenim lokalom in vsem trgovskim in hišnim inventarjem, kakor tudi trgov, blagom. Hiša je v jako dobrem stanju, z vodovodom in električno razsvetljavo ter lepim, in prostornim vrtom. Več pove: Ela Kastelic, Novo mesto št. 112. 7847 Vajenca za vrtnarsko obrt, s prosto oskrbo, sprejme takoj Jože Brečko, trgov, vrtnar, Jesenice, Gorenj. Dobra kuharica ki je zmožna samostojno voditi večjo jedilno restavracijo v Mariboru, se takoj sprejme. - Naslov pove uprava »Slovenca« v Maribora. Enodružinska, visokopritl. nova hiša ugodno naprodaj. Naslov v upr. lista pod št. 7875. Zastopniki in zastopnice se sprejmejo za vse kraje. - Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru. POSESTVO pri Ljubljani 60 oralov, rodovitno polje, travniki, gozd za sečnjo, vse v enem kosu. Ob drž. ce6ti in žel. postaji, eno uro hoda do Ljubljane, pripravno za mlekarstvo, se proda ali odda v najem. »Posredovalec«, Sv. Petra c. 18, Za mesarsko-prekajevalni obrat s strojnim pogonom in hladilnicami se išče spreten obratovodja, Reflektira se samo na trezno, prvovrstno, tudi v razpečavanju mesnih izdelkov vsestransko ver-zirano moč, ki poseduje nekaj kapitala. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Soudeležba« St. 7858. Ujoo z 2 sobama, ku-oilOCl hinjo, drvarnico in vrtom — 5 minut od postaje Poljčane, naprodaj. - I. Wouk, Poljčane. EffiTfffil KROMPIR! 6 vagonov krompirja — zdravega, la. gorenjskega, prodam. Naslov pove uprava pod štev. 7863. TRGOVINA dobro idoča, na periferiji Ljubljane, se odda v najem takoj. Potreben kapital do 20.000 Din za prevzem blaga. Ponudbe je poslati na upravo lista pod: »Trgovina« 20.000. KROMPIR na vagone razpošilja PETER ŠETINA, Sevnica ob Savi. 7565 Prodam t0?; Zi: čega fin. baržuna: zofa, 2 fotelja, 4 stolčki, mizica, in kompl. spalnica (furnirana) za t osebo, vse v najboljšem stanu, po najnižji ceni. Naslov v upravi pod štev. 7852. HARMONIKA fina, hromatična, model Ločin, Bozen, z 42 basi in 49 tipkami, lahka, mala, skoro nova, poceni naprodaj. Ivan Zupane, Brodnice 15, Sv. Miklavž pri Ormožu. 7849 Gorenj. KROMPIR, več vagonov, prodam. — Franko Kranj 106.— Din. ADOLF KERN, KRANJ. delavnico v sredini Ljubljane, prodam z lokalom. — Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. Pitl*P nove, kakršne l/lll C so bile na zadnji razstavi »Ljubljana v jeseni«, poceni naprodaj. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it, 7857. NAČRTE za parke in vrtne nasade izdeluie po najnižji ceni Jože Brečko, trg. vrtnar, Jesenice, Gorenjsko. Prvovrstni ČEVLJI moški 190, ženski špan-gerji 150 Din pri Janko KOS, čevljar, Ljubljana, Tržaška cesta - »Star, in dom«. 7873 Stavbno podjetje ACCETTO & drusoui družba z o. z Maribor. KoroSfeva ul. Lanene tropine in druga krmila nudi najceneje A. VOLK. LJUBLJANA Resljeva cesta 24, veletrcoviua žita in mlev-iskih zdelkov. Družba »Ilirija« Premog - drva - koks - oglje. Dunajska cesta 46, poleg Iv. Zakotnika. Tel. 2820. Dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno Želodčno tinkturo. Dr. Ivan Hubod zobozdravnik v Skorji Loki ne ordinira od 10. do 15. oktobra Dognana )e istlna, da je jesenska in zimska doba izredno prikladna za oglaševanje v ..SLOVENCU", prav posebno pa v njegovi nedeljski izdaji. V teh mesecih se časopis neprimerno pazljiveje prečita. Ne prezre se niti najmanjši oglas. Trgovci, obrtniki in sploh vsi, ki imate kaj naprodaj, izrabite v polni meri to ugodnost ob vsaki dani priliki in oglašujte v „SL0VENCU". Cenik ali proračun zahtevajte od uprave. Uverjeni bodite, da bo s tem dosežen velik uspeh — dosežena Vaša vdiha korist! »p lnninov" zeleno francosko žganje J U' je, najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zoDobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte eugros cene. - Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentura „Juniper" Celje, Gosposka ulica 26. * Osrednja čipkarska zadruga , r. z. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča cenj. občinstvu svojo veliko zalogo kleklanih čipk, pristno ročno delo iz la češkega lanenega sukanca. — Velika zaloga vseh vrst cerkvenih čipk. — Pri njej dobite tudi vse kleklarske potrebščine. — Vse po najnižjih cenah! Vabilo! Gospe! Gospodje! Pred nabavo raznega blaga za jesensko in zimsko dobo oglejte si tudi naše zaloge, ki vsebujejo najnovejše vzorce prvovrstnih svetovnih tvrdk sukna. Blago solidno. — Cene konkurenčne. Državni nameščenci dobijo blago na obroke brez drugih pristojbinskih stroškov. Oblačitnica za Slovenijo, r. z. z o. z. MubSjana, Miklošičeva cesta štev. 7. Poglejte in primerjajte! IVANKA PRAPROTNIK roj. VRANKOVIČ naznanja v svojem in svojih otrok imenu, kakor tudi vseh sorodnikov pretužno vest, da je njen soprog Vilko Praprotnik višji davčni upravitelj danes dne 5, oktobra dopoldne v 47. letu svoje starosti po kratkem in mukapolnem trpljenju v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabljcnega se vrši v petek 7. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Gregorčičeva ulica št. 7, v rodbinsko grobnico na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. oktobra 1927. Ceneiše koi on RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo pri TRPIN, MARIBOR. Olaon, trg šteo. 17 Oblačila vseh vrst za gospode, dečke in otroke si nabavite res najceneje edino le: Konfekcija Derenda, Ljubljana Gradišče, nasproti dramskega gledališča. Lep zaslužek se nudi zgovornim osebam obojega spola s prodajo predmeta brez konkurence Zahteva se predvsem absolutna poštenost. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja brez spričeval na upravništvo ^Slovenca" pod ,,Sigurnost 7000". izdelovalnlca perila Albina Bog&foi Gredisee š«. 13, 1. nad. Izdeluje perilo za dame in gospode ter posteljno perilo. Srajce za gospode po meri. Opreme za neveste in novorojenčke. Svileni senčniki za električno razsvetljavo po naročilu. Konkurenčne cene. Toona postrežba. Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem na svoii PARNI ŽAGI NA ŠKOFLJICI pričel zopet obratovati s polnim obratom Ker sem obrat mnogo razširil in ojačil, se lavuosti najtopleje priporočam, posebno graditeljem in trgovcem z lesom. Ladijska in oblana tla ter vsake vrste lesa vedno v zalogi. KUPUJEM vsako množino vseh vrst HLODOV ter gozdnih parcel. Prevzamem vsako količino vsakovrstnega lesa v razžaganje po najnižji ceni. Obenem se vljudno priporočam za izvršitev vsakovrstnih tesarskih del, kot: industrijske stavbe, vile, mostove itd Zagotavljam zmerne cene in točno postrežbo Fran Martinec mestni tesarski mojster — in parna žaga, LJUBLJANA — PRULE 8 lesna industrija Škofljica pri Ljubljani. Sedle v gospodinjstvu. Konzerviranje sadja in zelen adi. Spisal M. Humek. Cena Oin 24'-. Jugoslovanska kn ig?rna v UubHani. Novinski biro 5n uprava „&azgleda" izjavljata, da gg. Ivan Metelko in Ferdinand Srpan nista več v službi imenovanega podjetja in nista upravičena sprejemati kakršnakoli naročila ali vplačila. — Novinsld biro družba z o. z. in uprava »Razgled«, Ljubljana. 7856 B28B Sadmzna gospodarska banka d. Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta lO Telefon št.2057,2470 in 2979 Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000 - vloge nad Din 250,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2V« "/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnine nominale Din 1.000__ n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385.—, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din 35"—. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo §rečk Državne razredne loterije.