572
asnikarji na odru.
Otto Ernst, pisatelj Uitelja Lanovca" (Flachs-mann als Erzieher), kateri rad satirino obdeluje sodobno drubo, je napisal novo veseloigro Pravinost" (die Gerechtigkeit). Napake opisuje s fino ironijo, a pri tem ne postane rnogled pesimist, ampak ob koncu spua svetel arek na temno podobo. Zmagujo znaaj, ki se dviga nad nizkostjo obiajne drube, nam kae boljo bodonost, do katere se naj razvija lovetvo. Zaradi tega je Ernst priljubljen pri obinstvu, katero je veselo, e poleg netevilnih obupnih slik, vidi tudi katero bolj optimistino.
V Pravinosti" je postavil Ernst na gledaliki oder asopisje. Kae nam, kako kodljivo postane lahko dobro podjetje, ako ga zlorabljajo zato, da bi dosegli sebine namene. Obinstvo" tako govori junak
Dr. Kosto V o j novic.
igre Frank ni le vsota vseh posameznikov, ampak je neki nov organizem, ki ima lastno, od nikogar e ne proueno duo. Obinstvo je otrok, tako nestanovitno, obutljivo, nepravino in radovedno kakor dete. Pri tem je pa tudi nesebino, odkritosrno, kakor otrok in kar je glavno: da se vzgajati." Ernst bia asopisje, katero izkvarja obinstvo, a ta satira odpira tudi svetel pogled v bodonost in je nekaka idealizacija dobrega asopisja. V sredini dejanja stoji list Pravinost". e v imenu je satira, kajti ta list je pravi Revolverblatt", proraunan samo na sen-zanost in kandal. Njegov izdajatelj hoe, da uredniki piejo tako, ker to nese". Nekateri ljudje kup-ujejo z milom, drugi pa z javnim mnenjem", je njegovo naelo. Ako ga kdo opozori na to, da drugi listi goje vendar kakrnekoli ideje, ne le pikantnosti in sirovosti, pravi on: Tudi jaz sem idealist. Tudi jaz pravim, da ni treba pisati vedno pikantno, ker
vasih obinstvo tudi tega neljubi." V urednitvu ima ljudi, ki so zmoni za denar narediti vsako zloinstvo, poleg njih je pa nekaj astilakomnih mo, kateri iz-kuajo po listu priti na povrje. Za velika druabna in politina vpraanja se ti ljudje ne zmenijo mnogo. Kadar je treba izraziti o takih stvareh svoje mnenje, vsi soglaajo v tem, da je najbolje pisati tako, kakor pie najbolj razirjeni list. A v majhnih osebnostnih zadevah ojega kroga so mojstri. Tu igrajo njihove osebne apatije in simpatije glavno ulogo.
Skladatelj Feliks Frank, vodja simfoninega orkestra, ima pri obinstvu velik uspeh. A asnikarska jata pri Pravinosti" ga ne more videti, kajti Frank ni hotel dati prve uloge eni urednikovi, in glasbeni kritik tega lista ga sovrai, ker je tudi on napisal opero, katero je pa gledika intendanca zapostavila za Frankovo delo. To sta seveda razloga, da mora Pravinost" obsoditi skladatelja.
Frank dirigira dve skladbi, eno svojo in eno Beethovenovo. Kritik napie oceno e zjutraj pred koncertom. O prvi skladbi, pravi, ni treba govoriti, ker so o njej e dovolj pisali razni ivljenjepisa velikih mojstrov, katerih skladbe je Frank zbral in iz njih zmail svoje delo. Beethovena je pa dirigiral tako, kakor bi hotel s pozoria pregnati neljubega konkurenta. Napie in da tiskati. Zveer dosee Frank popoln uspeh. Vse mu estita. Tem veje je iz-nenadenje drugo jutro, ko izide kritika v Pravinosti".
V drugem dejanju popisuje Ernst zelo dovtipno vtisk te kritike. Vse se trga za list in vsak hiti poiljat Franku oceno z opazkami o ostudni kleveti". Prijatelji se zbero okoli njega in njegove stare matere ter govore o nesrei, ki jo je naredila Pravinost". Sicer je vsaka beseda neresnina, vidi se, da poro-evavec niti v koncertu ni bil, a list je jako razirjen, inteligenca ga ita in mu verjame, to je glas javnega mnenja . . . Frank, razdraen po oceni in e bolj po obnaanju svojih znancev, sklene, da nastopi asnikarski boj proti grdemu listu. Njegov prijatelj, ki urejuje poten, a malo razirjen asopis, mu prigovarja, naj opusti polemiko ker ni ne dosee njo, a ko vidi trdno voljo Frankovo, mu prepusti predal svojega lista, da se brani.
Prine se asnikarski boj, katerega je izdajatelj Pravic osti" silno vesel, ker to vlee" in pomaga list razirjati. Za hip polemika naenkrat preneha: Izdajatelj Frankovih skladb naroi za visoko vsoto inseratov v Pravinosti". A kmalu se zane zopet gonja, ker jo zahteva neki bankir, ki tudi podpira Pravinost". Napadi so vedno bolj osebni; Frank je e tako nervozen, da ve delati ne more, a borbo hoe izvojevati do konca, da si pridobi zopet dobro ime. Prijatelji, ki mu svetujejo, naj neha, ga sami vedno na novo zopet razdraijo, ker kadar je napaden, le o tem govore in se jeze nad podlimi lami". Frank se uti osamljenega; njegov duh je potrt, in zdi se, da je konano tudi njegovo glasbeno delovanje.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si