Änad za istrs/fe in mediteranske študije Ännaß di Studi istriani e mediterranei ÄnnaCs for Istran and JvCediterranean Stndies 13/'98 UDK 5 ISSN 1408-533X ftnaCi za istrsi(§ in mediteransf^e. študije ftnnaCi di Studi istriani e mediterranei Sinnais for Istran and Mediterranean Studies 13/'98 UDK 5 ISSN 1408-533X .. » • - , »* * r/V » , „ t> .7 » • X •.*»•■ J 9771408533018 UDK 5 !SSN 1408-533X Anali za Istrske In mediteranske študije Annali di Studi šstriarsa e mediterranei Annals for Istran and Mediterranean Studies 13-'98 series historia naturalis 5 KOPER 1998 ANNALES 11/'97 Anah 2a istrske in mediteranske Študije - Annaii di Studi ¡striani e rnediterranei - Annals for Istran and Mediterranean Studies ISSN 1408-533X UDK 5 Letnik VIN., leto 1998, številka 13 UREDNIŠKI ODBOR/ COMITATO DI REDAZIONE/ BOARD OF EDITORS: Glavni urednik/Redaltore Capo/Managing Editor: Odgovorni urednik naravoslovja/Redaltore rcspon-sabile per scienze naturali/Natural Science Editor: Lektorj¡/Supervisiona/Language editors: Prevajalci/Traduttori/Translators: Obliko valeč/Progetto grafico/Graphic design: Pre\om/Composizione/Typesetting: Tisk/Stampa/Print: Izdajatelja/Editori/Pubfished by: Sedež uredništva/ Sede della redazione/ Address of Editorial Board: Žiro račun/Conto giro n°/Giro Acc. No.: dr. Darko Darovec, dr. Jakov Dulčič (CRO), dr. Serena Fonda Umani (IT), dr. Huw Griffiths (UK), dr. Mitja Kaligarič, akademik dr. Andrej Kranjc, dr. Boris Krystufek, dr. Lovrenc Lipej, dr. Alenka Malej, dr. Darko Ogrin, dr. Livio Poldini (IT), dr. Uriel N. Safriel (ISR), dr. Michael Stachowitsch (A), dr. Davorin Tome, Salvator Žitko, dr. Tone Wraber dr. Darko Darovec dr. Lovrenc Lipej Henrik Cigiič (angi./sl.), Sergio Settomini (it.), dr. Michael Stachowitsch (angl./nem.) Henrik Cigiič (angi./sl.), dr. Brigita Mader (nem.), Sergio Settomini (it.), Tuliio Vianello (it.) Dušan Podgornik Franc Čuden - MecJit d.0.0. Paco d.0.0., Ljubljana 1998 Zgodovinsko društvo za južno Pr i m or s ko/S oc i e ta storica del Litorale - Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, Koper/Centro di ricerche scientifiche della Repubblica di Slovenia, Capodistria/Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, Koper Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, Sl-6000 Koper/Capodistria, G ari bald i jeva/ Via Garibaldi 18, p.p. /P.O.Box 61 2, tel.: ++386 66 271 -702, fax 271-321; EMail: annales@zrs-kp.si, Internet: ht t p 'J/www. z rs- k p. s i/ Zgodovinsko društvo za južno Primorsko/Soc/efa storica del Litorale, 51400 678 9721 Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija te številke je bila zaključena 30. oktobra 1998, Sofinancirajo/Suppnrto finanziario/ Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Ministrstvo za Financialiy supported by: šolstvo in šport Republike Slovenije, Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Zavod za odprto družbo - Slovenija, Mestna občina Koper, Občina Piran ter drugi sponzorji. Nenaročenih rokopisov in drugega gradiva ne vračamo. Rokopise in naročnino sprejemamo na sedežu uredništva. Rokopise lahko pošiljate tudi članom uredništva. Naklada/77ra tura/Circulation: 800 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415 - 550792 mb. z dne 21.9. 1992 šteje revija Annaics za proizvod, od katerega se plačuje 5% davek od prometa proizvodov na osnovi 13. točke tarifne št. 3 tarife davka od prometa proi2vodov in storitev. 2 ANNALES 11/'97 Anali za istrske in mediteranske študije - Annaii cii Studi istriani e mediterranei - Annals for Istran and Mediterranean Studies UDK 5 Letnik VliL, Koper 1998, številka 13 ISSN 1408-533X VSEBINA / INDICE GENERALE/ CONTENTS EKOLOGIJA MORjA ECOLOGIA MARINA MARINE ECOLOGY Michael Stachowitsch: Biological filter stations: a new artificial reef concept to combat the effects of eutrophication in coastal seas.................. 7 Biološke precejevalne postaje: nova zamisel o postavitvi umetnih morskih grebenov kot sredstva za zmanjševanje učinkov evtrofikacije v obalnih vodah lakov Duičič: infection of the sardine eggs by a parasitic dinoflagellate Ichthyodinium chabelardi Hollands & Cachon, 1952 in Croatian waters ........ 15 Ikre sardel k hrvaških vodah okužene z zajedalskim oklepnim bičkarjem ichthyodinium chabelardi Hollande in Cachon, 1952 Christinamaria Salvi, Serena Fonda Umani & Sara Čok: Contribution of phytoplankton to Particulate Organic Carbon in the Gulf of Trieste (Northern Adriatic Sea) ........................................... 19 Sezonski delež fitoplanktona v partikulatnem organskem ogljiku v vodah Tržaškega zaliva Patricija Mozetič, Valentina Turk & Alenka Malej: Nutrient enrichment effect on plankton composition........................................ 31 Vpliv vnosa hranilnih snovi na sestavo planktonske združbe Raffaeila De Min & Ennio Vio: Moliuschi esottci nell'Aito Adriatico .................................................. 43 Eksotični mehkužci v severnem Jadranu jakov Duičk: Early life history stages of the family Carangidae in the eastern Adriatic.......................... 55 Zgodnji razvojni stadiji rib iz družine Carangidae v vzhodnem Jadranu ORNITOLOG1JA ORNITOLOCIA ORNITHOLOGY Enrico Benussi & Luca Bembich: Caratteristiche, status ed evoluzione delia colorsia urbana di Larus cachinnans michahellis nella citta di Trieste.............................. 67 Značilnosti, status in razvoj mestne kolonije rumenonogega galeba (Larus cachinnans michahellis) v Trstu Davorin Tome: Ornitogeografija jugozahodne Slovenije............................................ 75 Ornithogeography of southwestern Slovenia Andrej Sovine: Ptice doline Dragonje - deset let kasneje ................................................... 81 The birds of the Dragonja valley - ten years later Mirjan Gjerkeš: Bledi vrtnik (Hippolais pallida) v Istri....................................................................... 91 Olivaceus Warbler (Hippolais pallida) in Istra Iztok Geister: Porazdelitev srpične trstnice CAcrocephalus scirpaceus) in rakarja (A. arundinaceus) v Slovenskem Primorju ............... 95 Distribution of the Reed Warbler Acrocephalus scirpaceus and the Great Reed Warbler Acrocephalus arundinaceus in the Slovene Littoral FLORA IN VEGETACIJA FLORA E VEGETAZIONE FLORA AND VEGETATION Lojze Marinček: Hochmontane Buchenwalder lllyriens ...........................................103 Ilirski visokogorski bukovi gozdovi 3 ANNALES 11/'97 Anali za istrske in mediteranske Študije - Annaii di Studi istriani e medi terra nei - Annals for ¡stran and Mediterranean Studies Martina Orlando & Guido Bressan; Colonizzazione di macroepifiti algali su Posidonia oceanica (L) Delile íungo i! H to raí e síoveno (Golfo di Trieste - Nord Adriático) ............. 109 Naselitev makroepifitskih alg na pozejdonki {Posidonia oceanica (L) Delile} vzdolž slovenske obale (Tržaški zaliv - severni Jadran) Claudio Batteili & lan H. Tan: Ulva scandinavica Bliding (Chlorophyta): A new species for the Adriatic sea ................................................. 121 Uiva scandinavica Bliding (Chlorophyta): Nova vrsta v Jadranskem morju Neje jogan & Janja Plazar: Lonicera japónica Thunb. - nova naturaiizirana vrsta slovenske flore ....................................................... 125 Lonicera japónica Thunb. - new naturalized plant species in Slovenian flora ZAPISKI IN GRADIVO SACG! E FONTI TREATISES AND SOURCES Mitja Kaligarič: Botanični pogled na možne ureditve naravnega rezervata Škocjanski zatok....... 131 Botanical approach to the possible arrangement of Škocjan Inlet Nature Reserve Ivan jardas & Jakov Dulčici: Zoološki doprinosi juraja Kolombatoviča (1843-1908) ......................... 143 Zoological contributions of Juraj Kolombatovič (1843-1908) DELO NAŠIH DRUŠTEV IN ZAVODOV ATTIVITT A DEI NOSTRI ISTITUTl E DELLE NOSTRE SOCIETA ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS Vanja Svetina & Robert Turk: Meeting of experts on the implementation of the action plans for marine mammals adopted with MAP - Arta, Greece, 29. X. - 31. X. 1998 ................ 151 Iztok Škornik: 5. simpozij organizacije MEDMARAVIS "Monitoring and conservation of birds, mammals and sea turtles of the Mediterranean and Black Seas" ..................... Aleksander Gram: VODAN '90: mednarodni natečaj in državno prvenstvo v podvodni fotografiji..............................................153 Branko Čermelj: Isotope Workshop of the European Society for Isotope Research - 4th JW-ESIR '98......................................155 Boris Švagelj: Ornitološko društvo Ixobrychus -15 let nekega društva ............................................156 Dag Kleva: V Sečovljah so ustanovili fotografsko društvo Sv. Onofrij ..................................................158 Branko Čermelj: Problemi, povezani z odlaganjem premeščenega morskega materiala - zaključki delovnega srečanja "Meeting on the Preparation of Guidelines for the Management of Dredged Materia!" Siiema 30. 11. - 2. 12. 1998, Malta.........................159 OCENE IN POROČILA RECENSIONI E RELAZIONl REVIEWS AND REPORTS Narcis Mršič: Plazilci (Reptifia) Slovenije (Iztok Škornik)......................................... i 62 OBLETNICE ANNIVERSARII ANNIVERSARIES Tone Wraber - šestdesetletnik (Mitja Kaligarič).......164 Latimeria chalumnae - 60. obljetnica odkriča živog fosila (Jakov Dulčič) ......................................166 Kazalo k slikam na ovitku .......................................168 Index to pictures on the cover Popravek.................................................................168 Corrigendum Navodila avtorjem ..................................................169 instructions to authors .............................................171 .... 153 Sinopsisi .................................................................173 Abstracts 4 EKOLOGIJA MORJA ECOLOGIA MARINA MARINE ECOLOGY ANNALES 11/'97 original scientific paper UDC 504.4:59(262.3-17) 626/627:504.4 BIOLOGICAL FILTER STATIONS: A NEW ARTIFICIAL REEF CONCEPT TO COMBAT THE EFFECTS OF EUTROPHICATiON IN COASTAL SEAS Michael STACHOWIT5CH Institute of Zoology, University of Vienna, A-109Q Vienna, Aithanstrasse 14 ABSTRACT Shallow coastal waters are the most important marine ecosystems, both ecologically and economically. They are also the most endangered, with eutrophication increasingly being recognized as one of the greatest threats. The present contribution proposes to combat not only the major symptoms of eutrophication - decreased water transparency, excessive alga! blooms, mucus production, and oxygen deficiency - but also the causes by utilizing the natural filter-feeding capacity of marine organisms to remove material suspended in the water. The concept involves providing optimal structures on which these organisms can settle and grow. In the North Adriatic Sea, this fauna includes ascidians, bivalves, sponges, and tube worms which function as a natural eutrophication control. This low-tech solution has been developed and tested in the Gulf of Trieste and is patented. It involves inexpensive, miniature "biological filter stations" with many advantages over traditional artificial reef structures. It is the only conceivable strategy that can improve the quality of the marine environment once nutrients and other pollutants have entered the sea. Finally, it also contributes directly to restoring original benthic community structure and function: the overgrown structures are ultimately indistinguishable from the aggregations of sessile organisms that characterize the sublittoral soft bottoms of the North Adriatic Sea. Key words: artificial reefs, eutrophication, anoxia, phytoplankton blooms, marine snow, benthos, recolonization, North Adriatic Sea THE PROBLEM Shallow coastal waters are the most important marine ecosystems, both ecologically and economically. As opposed to the open ocean, the biomass, diversity, and productivity of the flora and fauna is higher here. The world's main fisheries, including virtually all mariculture efforts, are therefore concentrated in such shallow shelf seas. They are also the most endangered due to coastal and shoreline engineering measures, intense exploitation of mineral (e.g., oil) and biological resources (fisheries, mariculture), unabated input of toxic substances, and rising pressures from tourism. Increasingly, eutrophication - essentially an over-enrichment with nutrients - is being recognized as one of the greatest threats, with the exact role of anthropogenic or "cultural" eutrophication still being debated. The symptoms include reduced water transparency, excessive algal blooms, mucus production ("marine snow"), oxygen deficiency, and mass mortality of benthic organisms. These developments have been registered in many shallow coastal areas, including the North Sea (Rachor, 1985), Baltic Sea (Larson ef a/., 1985), Scandinavian waters (Rosenberg, 1985), Japan (Imaba-yashi, 1983), and the U.S.A. (Officer etal, 1984). Eutrophication is also an immediate concern in the Mediterranean Sea (UNESCO, 1988), with a particularly acute situation in the Noithern Adriatic Sea (Brambati, 1988). The primary result of increased nutrient input is the stimulation of plant growth. In the sea this involves seaweed growth and phytoplankton blooms. The former can be a nuisance in certain semi-enclosed systems (e.g., Ulva growth in the Venice Lagoon), but cannot be considered to be a chief threat to the ecosystem as a whole. Abnormal phytoplankton blooms and marine snow events, on the other hand, are known to be directly responsible for a wide range of negative impacts. These range from relatively harmless effects such as clogged fishing nets and un-sightly foam deposits on beaches, to major threats to marine life (red tides) and to human health by toxic algal blooms that cause ciguatera, 7 ANNALES 1 J/98 Midiael STACHOWITSCH: BIOLOGICAL FILTER STATIONS: A NEW ARTIFICIAL REEf CONCEPT TO COMBAT..., 7-14 Fig. 1: Test of Schizaster canatiferus with early stage of overgrowth. Note that tube worms (Pomatoceros tri-queter and Serpula sp.) as well as hydrozoan colonies originate from lower surface (from Nebelsick et al., 1997X25 m depth, Gulf of Trieste). All photos: M. Stachowitsch. SI. 1: Lupina qjtirskega ježka Schizaster canaliferus v zgodnji fazi zaraščenosti. Zanimivo je, da cevkarji (Pomatoceros triqueter in Serpula sp.) in kolonije trdo-živnjakov izvirajo iz spodnje površine lupine (povzeto po Nebelsick et al., 1997) (Tržaški zaliv v globini 25 m). Vse fotografije: M. Stachowitsch. amnesic shellfish poisoning (ASP), paralytic shellfish poisoning (PSP), diarrhoeic shellfish poisoning (DSP), and neurotoxic shellfish poisoning (NSP) (for a recent review, see Richardson, 1997). At the same time, however, eutrophication can lead to the destabilization and collapse of entire marine ecosystems. This process typically involves the collapse of plankton populations, which then sink to the sea floor. Here, bacterial decomposition consumes large amounts of oxygen, leading to hypoxia or anoxia in the bottom water layers. In the Adriatic Sea, for example, the negative impact of settling plankton blooms is compounded by the "mare sporco" phenomenon: mucus material in the water column and large-scale mats on the surface. This phenomenon has been known since historic times (Fonda-Uma-ni eta!., 1989), but appears to be increasing in frequency and severity. Mucus in the form of less conspicuous "marine snow" is common in the Northern Adriatic Sea and, indeed, worldwide. In the Adriatic, marine snow is acknowledged as being produced by diatoms in the pelagic zone, i.e., as being of phytopiankton origin: benthic diatom biomass is insufficiently high to produce the quantities of mucus aggregates observed in 1988 and 1989 (Herndl etai, 1990). Recently, five types or stages of this material have been distinguished: 1. macroflocs, 2. stringers, Fig. 2: Early overgrowth stage on the bivalve Pecten jacobaeus consisting largely of dense serpulid tube worms; growth originates from lower surface of shell. Note large, sediment-covered and epigrowth-free top side of valve. SI. 2: Zgodnja faza zaraščenosti na Jakobovi pokrovači Pecten jacobaeus, ki je v veliki meri posledica rasti številnih cevkarskih mnogoščetincev iz spodnje površine školjke. Zanimiva je velika, z usedlinami prekrita gornja stran pokrova školjke brez obrasti. 3. clouds, 4. creamy surface layers, and 5. gelatinous surface layers. This typology is based on size, shape, stability, behavior, and effect on benthos (Stachowitsch et al., 1990). Such "mare sporco" events pose a serious ecological and economical threat: they accelerate the deterioration of the ecosystem and have a severe negative impact on the fishing and tourism industry. TRADITIONAL SOLUTIONS Mucilage and other effects of eutrophication can only be combated by a multi-pronged strategy. First and foremost is the "beginning-of-the-tube" approach: nutrient inputs into the environment must be reduced. Secondly, "middle-of-the-tube" measures can be implemented. This can involve the restoration of river meanders, of river banks, and of marshlands and estuaries, or the promotion of algal growth in retaining basins before waste water reaches the sea. As opposed to the above long-term approaches, useful, short-term, "end-of-t he-tube" measures are more difficult to envision in the sea. Indeed, no technological solution is conceivable that could remove nutrients and/or the resulting phytopiankton blooms once waste waters have entered the sea. In the Adriatic and elsewhere, the applied in situ measures have been restricted to cosmetic activities such as installing artificial barriers against floating mucus mats or removing seaweed. 8 ANNALES 13/*98 Michael STACHOWITSCH: BIOLOGICAL FILTER STATIONS: A NEW ARTIFICIAL REEF CONCEPT TO COMBAT..., 7-1-4 Fig. 3: Lower surface of horizontally positioned 25 x 25 cm asbestos cement plates in 25 m depth. Overgrowth patterns on artificial substrates confirm those observed on biogenic structures. Dense early-stage epigrowth consists of tube worms, colonial ascidians, bivalves, and hydrozoans. Note sea urchin Psammecbinus micro-tuberculatus on lower left and metal rod (bottom middle) holding substrate in place 1m above the bottom. (25 m depth, Gulf of Trieste) SI. 3: Spodnja površina vodoravno položenih 25 x 25 cm plošč iz azbestnega cementa v globini 25 m. Vzorci zarasti na umetnih podlagah so enaki vzorcem, opazovanim na biogenskih strukturah. Gosta zarast v zgodnji fazi sestoji iz mnogoščetincev, kolonijskih kozolnjakov, školjk in trdoživnjakov. Zanimivo je, kako mali morski ježek (Psammecbinus microtuberculatus) spodaj levo in kovinska palica (spodaj v sredini) držita podlago skupaj kak meter nad dnom, (Tržaški zaliv v globini 25 m) One traditional approach to ameliorating damage to marine ecosystems is to introduce artificial structures into the sea. The great interest in such artificial reefs is reflected in recent bibliographies containing several thousand references (Stanton ef a!., 1985; Reeff & Mc Gurrin, 1986). Such reefs have been employed in the Adriatic Sea of itaiy (Bombace, 1989} and proposals have been made for the Slovene part of the Adriatic as well (Fonda, 1 995). The term artificial reef is used to describe benthic structures created accidentally or deliberately by human activities. The more general term, artificial habitat, refers to structures deployed either on or above the sea floor, including floating or midwater fish-aggregating devi ces (FADs) (Bohnsack et al., 1991), 1 he topic has gained public interest in recent years due to the attempts of the oil industry to abandon or discard their decommissioned oil platform-related structures at sea under the guise of habitat improvement through artificial reefs. The materials used to construct artificial habitats include concrete, iron and steel, reinforced concrete, ceramic, various plastics or plastic concrete, and a wide range of so-called "materials of opportunity" (automobile tires and bodies, derelict ships) (Grove ef al., 1991). Overall design also varies widely, with advanced structures having complex modular forms requiring assembly on land or in the water. A recent, global overview of ail aspects of artificial habitats is provided in Seaman & Sprague (1991). The common structural feature of virtually all these artificial reefs is their large size and enormous weight. Similarly, the common biological feature is that most are ultimately deployed to attract fishes. Fishes, however, represent only one of many compartments of the marine ecosystem, and traditional artificial reefs can therefore contribute only little to restoring the original community structure of damaged shallow seas or actually counteracting damaging influences. A NEW APPROACH The present proposal is a low-tech biologies! strategy that both combats eLitrophication-related effects in the sea and promotes the overall recolonizatiori process of the sea floor. It represents a short- to medium-term measure and utilizes the natural filter-feeding capacity of marine organisms to remove excess biomass - bacteria, phy-toplankton, marine snow, detritus, etc. - from the water. The macroepibenthos in the Adriatic Sea consists largely of filter- or suspension-feeding organisms and includes sponges, bivalves, ascidians, tube worms, brittle stars, hydrozoans, and bryozoans. This benthic fauna is' capable of removing enormous amounts of material from the water column. Depending on water depth, intact benthic communities can potentially filter the entire volume of a basin within days or weeks (3 d, Laholm Bay, 10 m, Loo & Rosenberg, 1989; 4-6 d, Oost.erschelde, 5-35 m, Smaal ef al., i 986; 20 d, Gulf of Trieste, 25 m, Ott & Fedra, 1977). By regulating the processes in the overlying water, they stabilize the entire system. For example, such communities are considered to control water quality in the Bay of Brest (Hily, 1991) and to stabilize the estuarine ecosystem of the Oosterschelde, Netherlands (Herman & Scholten, 1990). in San Francisco Bay, benthic filter feeders have been termed a "natural eutrophication control" (Officer eta/., 1982). In principle, this mechanism involves a conversion of pelagic biomass into benthic biomass, the latter having a lower respiration per unit weight. The benthos functions as a battery in which large, perennial species take up excess pelagic material and store it in the form of body tissue etc. (Ott, 1981). This is important for the energetics and oxygen balance of the ecosystem. This feature gains additional significance in eiitrophicated waters, where an intact fauna can dampen the effect of iarge nutrient loading; at the same time, the overall system is very sensitive to fluctuations in the benthic populations themselves (Herman & Scholten, 1990). It is precisely these communities that are, ho- 9 ANNALES 13/'98 Miclwi STACHOWITSCH: BfOLOGICAl FILTER STATIONS'. A NEW ARTIFICIAL REEF CONCEPT TO COMBAT..., 7-14 Fig. 4: Upper surface of horizontally positioned 25x25 cm asbestos cement plate. Late-stage situation with thick sediment layer on upper surface; epigrowth consisting of tube worms and hydrozoan colonies (overgrown by colonial ascidians) growing from lower side up to edges of substrate. Si. 4: Gornja površina vodoravno položene 25 x 25 cm plošče iz azbestnega cementa. Stanje iz pozne faze z debelo plastjo usedlin na gornji površini; obrast, ki sestoji iz cevkarjev in kolonij trdoživnjakov (preraslih s kolonijskimi kozolnjaki), raste iz spodnje strani navzgor do robov podlage. wever, most strongly affected by anoxia (Stachowitsch, 1984; 1988). The short-term disturbances in the pelagic subsystem cause iong-ierm disturbances in the benthic subsystem, making the latter the "memory" of ecosystem collapses (Stachowitsch, 1992). The present proposal involves supporting filter feeders by providing them with optimal structures on which to settle and grow. The larvae of these organisms are naturally present in the water and eventually settle on available hard structures. Such substrates are generally in limited supply on the mud or sand bottoms characterizing shallow coastal seas. In the soft bottoms of the North Adriatic Sea they include a wide range of biogenic structures, mostly dead bivalve shells (e.g., Chlamys spp., Area noae, Pecten jacobaeus, Acantho-cardium sp., Laevicardium oblongum) and gastropod shells fe.g., Apoirhais pes-pelecani, Murex brandaris, Truncuiariopsis trunculus). Epigrowth on the latter typically takes place during the phase in which they are occupied by hermit crabs (Stachowitsch, 1980), Other structures include the shells of the partially embedded, vertically oriented large bivalves Pinna spp. and tests of the irregular sea urchin Sc.hizaster canaliferus (Nebelsick et at., 1997), which emerge and die in large numbers during oxygen crises. Twenty-five years of field research in the Northern Adriatic Sea have yielded valuable information on the ! Fig. 5: Vertically oriented series of asbestos cement panels. Dense epigrowth of tube worms and ascidians on all sides o f panels. Higher panels have more growth and also serve as substrate for egg cases of the cepha-lopod Loligo vulgaris. Overall height, ca. 2 m. (25 m depth, Gulf of Trieste) SI. 5: Navpično postavljene plošče iz azbestnega cementa. Gosta obrasf cevkarjev in kolonijskih kozol-njakov na vseh straneh plošč. Višje plošče so bolj zarasle in so hkrati tudi podlaga za jajčeca navadnega lig-nja (Loligo vulgaris). Skupna višina pribl. 2 m. (Tržaški zaliv v globini 25 m) conditions necessary for the development, of epigrowth on the above secondary hard bottoms. Small, flatter substrates (small bivalves, shell fragments) are subopti-mal. Fresh, cleaned bivalve shells and (sealed) gastropod shells, for example, were manipulated, overturned and scattered by hermit crabs, sea stars and holothurians and tended to be rapidly covered by sediment (Stachowitsch, 1979; Fig. 5 in Stachowitsch & Fuchs, 1995). Despite their fragility, the somewhat larger, rounded Sc.hizaster canaliferus tests are better suited. After mass mortalities, the white S. canaliferus tests are among the most conspicuous and abundant substrates on the sediment surface. Numerous in situ observations show that epigrowth typically initiates on the bottom sides of S. canaliferus, probably due to the influence of 10 ANNALES 1 J/98 Midiael STACHOWITSCH: BIOLOGICAL FILTER STATIONS: A NEW ARTIFICIAL REEf CONCEPT TO COMBAT..., 7-14 Q Fig. 6: Schematic illustration of prototype underwater structure consisting of buoyant element (1), anchoring element (3) and flexible connection (2; not draw to scale). Fist-sized device unfurls automatically when released and lands correctly oriented on the bottom. Overall height ca. 1 m. $1. 6: Shematski prikaz podvodnega prototipa, ki ga sestavljajo plavajoči element (1), sidro (3) in prožna povezava (2; ni v merilu!). Napravica, velika kot pest. se ob sprožitvi odvije in v pravilnem položaju pristane na morskem dnu. Skupna višina pribl. 1 m. sedimentation (e.g., accumulation of sediment in the ambulacra! grooves; Fig. 1). This growth pattern was also evident on the larger bivalve Pecten jacobaeus (Fig. 2), whose population exploded after a mortality event in 1984, The pattern was further confirmed by artificial substrate experiments: fouling organisms on horizontal asbestos cement plates (25x25 cm) suspended 1 m above the bottom (25 m depth) were largely restricted to the undersurface (Fig. 3). The top sides were rapidly covered by a thick layer of sediment (Fig. 4). A reversal of this pattern (i.e. no influence of sedimentation, growth on the upper surface) is achieved by hermit crab-occupied gastropod shells (Stachowitsch, 1979, 1980): the crabs' movements keep the shells off the sea floor, free of sediment and predators/grazers, and guarantee a stable orientation. The established organisms on such shells are known to survive after the shell is abandoned by the crab, leading to the aggregations of sessile invertebrates (so-called multi-species clumps) that characterize this benthic community. Larger artificial structures consisting of series of vertically oriented asbestos cement plates were rapidly encrusted on all sides with dense epigrowth (Fig. 5); the higher plates exhibited more growth, which may be related to strong vertical gradients in bottom water oxygen concentrations, with values increasing rapidly further above the sediment surface (Malej & Malačič, 1995). Fig. 7: Overview of an overgrown underwater "biological filter station". Such structures accelerate recolo-nization of the sea floor and help stabilize the entire ecosystem. Note comparatively sparse epigrowth on surrounding sediment bottom (25 m depth, Gulf of Trieste). SI. 7: Pogled na podvodno "biološko precejevalno postajo". Takšne zarasle strukture pospešujejo ponovno poseljevanje morskega dna in pomagajo pri stabilizaciji celotnega ekosistema. Zanimiva je razmeroma redka obrast na sedimentnem dnu (Tržaški zaliv v globini 25 m). These observations enabled the development of an optimal structure for epigrowth by sessile, filter- and suspension-feeding organisms. The configuration, size, overall rigidity, and position in relation to the bottom were among the many factors taken into consideration to prevent burial, reduce piedation, and ensure the stability of the device. The structure consists of three elements, 1) a small plastic float, 2} a weight or anchoring element, and 3) a flexible connection (e.g., a line) between the two. The entire, approximately fist-sized device is transported with the line either coiled around the anchoring element or bundled inside a depression in the anchoring element. When dropped into the water, it automatically unfurls and lands correctly oriented on the bottom (Figs. 6-8). The author has been granted a patent for these biological filter stations. 11 ANNALES 11/'97 Fig. 8: Close-up of buoyant element overgrown by 5 ascidians (Phallusia mammillata). Such densely overgrown underwater "biological filter stations" may filter over 1000 liters of water per day, SI. 8: Bližnji posnetek plavajočega elementa, ki ga je preraslo 5 bradavičastib kozolnjakov (Phallusia mammillata). Tako na gosto poraščene podvodne "biološke precejevalne postaje" lahko precedijo več kot kubik vode na dan. The advantages of this system include: 1. not cosmetic (i.e., as in barriers preventing floating mucus from reaching beaches); it helps combat eutrophication and restore community structure 2. very srnali (not a massive or voluminous artificial reef, i.e. modular reef sets, derelict ships, etc.) 3. lightweight (no heavy equipment required for assembly or deployment) 4. inexpensive to produce 5. no culturing of organisms necessary (larvae settle naturally; no introduction or attraction of new or "exotic" species) 6. no maintenance, no retrieval 7. non-c.orroding, non-toxic 8. no hindrance to fisheries or navigation 9. insensitive to storms 10. invisible to tourists Most suspension- and filter-feeding organisms are known to feed virtually without interruption. The volume of water filtered will vary from group to group. Typical literature values for the pumping rate of large ascidians, for example, vary between 5-17 liters of water per hour, while 2 liters/hour can be assumed for a larger bivalve (Jorgensen, 1952; Fiala-Medioni, 1979). The calculated volume of water pumped by an average structure, based on a growth consisting of one ascidian and four bivalves, would be 400 liters/day (20 l/h x 20 h). Densely overgrown structures (figs. 8-9) could filter well over 1000 liters/day. Thus, an average structure filters j« I I Fig. 9: More diverse, late-stage epigrowth on buoyant element consisting of sponges, ascidians, brittle stars, and bivalves: these epigrowth assemblages can sink to the bottom and are then indistinguishable from the aggregations of sessile animals that characterize this bent-hie community. Note connecting element (bottom center). SI 9: Bolj raznolika zgodnja obrast na plavajočem elementu sestoji iz spužev, kozolnjakov, nitastih kačjere-pov in Školjk: takšni skupki obrasti lahko potonejo na dno, kjer jih potem ni mogoče več razločiti od skupkov sesilnih organizmov, ki so tako značilni za to bentoško skupnost. Spodaj v sredini je povezujoči element. the same amount of water that three persons discharge daily into the sewage system. The attached organisms possess a wide range of filtering mechanisms, resulting in an equally wide range of particle sizes being removed - from bacteria to larger flocculent material, and to a certain extent even dissolved organic matter as well as heavy metals and other pollutants. This principle has already been put to practical use in redeveloping abandoned dockyards in England: nets with cultured blue mussels (Mytilus) suspended in the dock basins significantly improved the quality of the water (Wilkinson et ai, 1996). This role of filter feeders may have other significant human health-related implications in eutrophicated waters, which are 12 ANNALES 13/'98 Michael STACHOWITSCH: BIOLOGICAL FILTER STATIONS: A NEW ARTIFICIAL REEF CONCEPT TO COMBAT..., 7-14 associated with increased toxic aigal blooms: in japan, for example, Mytilus edulis galloprovincialis has been shown to rapidly remove the plankton in red tide water masses (Takeda & Kurihara, 1994). Finally, in the North Adriatic, very heavily overgrown buoyant elements of the biological filter stations presented here tend to sink to the bottom, where they are virtually indistinguishable from the aggregations that characterize the intact ben-thic community. They may thus accelerate the recoloni-zation process of areas damaged by anoxia and other eutrophication-related effects, or help restore benthic communities that have been depopulated by other chronic or acute pollution events. The actual number of structures that would be employed depends on a number of factors including the size of the basin, the magnitude of the eutrophication-induced symptoms, and the type of filter feeders that can be expected to settle on the buoyant elements. An appropriate number of overgrown structures would process the same volume of water as a waste water treatment plant -at a fraction of the cost. This represents the only conceivable method of removing pelagic material from the system once nutrients or other pollutants have entered the sea. The employment of such artificial substrates is a low-tech solution to a high-tech problem. As such it would have a good potential for success worldwide. BIOLOŠKE PRECEjEVALNE POSTAJE: NOVA ZAMISEL O POSTAVITVI UMETNIH MORSKIH GREBENOV KOT SREDSTVA ZA ZMANJŠEVANJE UČINKOV EVTROFIKACIJE V OBALNIH VODAH Michael STACHOWITSCH Instituie of Zoology, University of Vienna, A-1090 Vienna, Aithanstrasse 14 POVZETEK Plitke obalne vode so najpomembnejši morski ekosistemi tako v ekološkem kot gospodarskem pogledu. Hkrati so ti ekosistemi tudi izredno ogroženi, saj postaja vse očitneje, da je evtrofikacija zanje ena izmed največjih nevarnosti. Avtor pričujočega članka meni, da bi se morali bojevati ne le proti glavnim simptomom evtrofikacije - zmanjšani transparenfnosti vode, prekomernemu cvetenju alg, kopičenju sluzi in pomanjkanju kisika - marveč tudi proti njenim vzrokom, in sicer z izkoriščanjem naravne zmožnosti morskih organizmov precejšnja vode za odstranjevanje snovi, lebdečih v vodi. Takšni organizmi v severnem Jadranu so kozolnjaki, školjke, spužve in črvi cevkarji, ki delujejo kot naravni zaviralci evtrofikacije. Ta sicer tehnološko zelo nezahtevna zamisel o postavitvi umetnih morskih grebenov je bila razvita in preskušena v Tržaškem zalivu in je tudi že patentirana. Zajema miniaturne "biološke precejevalne postaje", ki imajo ob majhnih stroških mnoge prednosti pred standardnimi strukturami umetnih morskih grebenov. Pravzaprav je edina strategija, ki lahko izboljša kakovost morskega okolja, potem ko se v morju nakopičijo nutrienti in drugi onesnaževalci vode. Nenazadnje pa tudi neposredno prispeva k obnavljanju ustroja in delovanja izvirne bentoške skupnosti, saj zaraslih struktur nazadnje ni mogoče več razločiti od skupkov sesilnih organizmov, ki so tako značilni za obalno morsko dno severnega Jadrana. Ključne besede: umetni morski grebeni, evtrofikacija, pomanjkanje kisika, cvetenje fitoplanktona, morski sneg, bentos, ponovna poselitev dna, severni Jadran REFERENCES Bohnsack, j. A., D. L. Johnson, & R. f. Ambrose, 1991. Ecology of artificial reef habitats and fishes. In: Seaman jr., W. & Sprague, L. M, (eds.), Artificial habitats for marine and freshwater fisheries. Academic Press, Inc., pp. 61-107. Bombace, G., 1989. Artificial reefs in the Mediterranean Sea. Bulletin of Marine Science 44: 1023-1032. Brambati, A. (Ed.) 1988. II fenomeno del "mare sporco" nell'Adriatico. Consiglio Nazionale delle Ricerce, Pro-getto Strategico Oceanografía e Tecnologie Marine. Trieste-Roma. 68 pp. Fiala-Medtoni, A., 1979. Effects of oxygen tension on pumping, filtration and oxygen uptake in the ascidian Phallusia mammillata. Mar. Ecol. Prog. Ser. 1: 49-53. Fonda, U., 1995. Umetni podvodni grebeni - ena izmed možnosti za vzdrževanje biotske raznovrstnosti v slovenskem morju. Annales. Annals for Istrian and Mediterranean Studies 7: 231-231-234. Grove, R. S., C. j. Somi, & M. Nakamura, 1991. Design and engineering of manufactured habitats for fisheries enhancement. In: Seaman Jr., W. & Sprague, L M. (eds.), Artificial habitats for marine and freshwater fisheries. Academic Press, Inc., p. 109-152. 13 ANNALES 13/'98 Michael STACHOWSTSCH: BIOLOGICAL FILTER STATIONS: A NEW ARTIFICIAL RKf CONCEPT TO COMBAT.... 7-14 Herman, P. M.}. & H. Scholten, 1990, Can suspension-feeders stabilise estuarine ecosystems? in: M. Barnes & R. N. Gibson (eds.), Trophic Relations in the Marine Environment {Proc. 24th Europ. Mar. Biol. Symp.) p. 104-116. Herndl, G., M. Karner. & P. Peduzzi, 1992. Floating mucilage in the Northern Adriatic Sea: the potential of a microbial ecological approach to solve the "mystery". Science of the Total Environment. Sup pi.: 525-538. Hiiy, C, 1991. is the activity of benthic suspension feeders a factor controlling water quality in the Bay of Brest? Mar. Ecol. Prog. Ser. 69: 179-188. Imabayashi, H-, 1983. Studies on benthic communities in the eutrophicated areas of the Seto Inland Sea -1, Effects of oxygen-deficient water on the benthic communities. Bull. Jpn. Soc. Sci. Fisheries 49(1): 7-15. jorgensen, C. Bv 1952. On the relation between water transport and food requirements in some marine filter feeding invertebrates. Biol. Bull. 103: 356-363. Male/, A. & V. Mala&c, 1995. Factors affecting bottom layer oxygen depletion in the Gulf of Trieste (Adriatic Sea). Annales. Annals for Istrian and Mediterranean Studies 7: 33-42. Larson, U., R. Eimgren. & F. VVulff, 1985. Euirophication in the Baltic Sea: Causes and Consequences. Ambio 14(1): 9-14. Loo, L.-O. & R. Rosenberg, 1989. Bivalve suspension-feeding dynamics and benthic-pelagic coupling in an eutrophicated marine bay. j. Exp. Mar. Biol. Ecol. 130: 253-276. Nebelsick, ). H„ 8. Schmid & M. Stachowitsch, 1997. The encrustation of fossil and recent sea-urchin tests: ecological and taphonomic significance. Lethaia 30: 271-284. Officer, C. B., T. J. Smayda & R. Mann, 1982. Benthic Filter Feeding: A Natural Euirophication Control. Mar. F.col. Prog. Ser. 9: 203-210. Officer, C. B„ R. B. Briggs, j. L. Taft, L. E. Cronin, M. A. Tyler & W. R. Boynton, 1984. Chesapeake Bay Anoxia: Origin, Development, and Significance. Science 223: 22-27. Oft, j.,, 1981. Adaptive strategies at the ecosystem level: examples from two benthic marine systems. P.S.Z.N.I: Marine Ecology 2: 113-158. Ott, J. & K. Fedra, 1977. Stabilizing properties of a high biomass benthic community in a fluctuating ecosystem. Heigol. wiss. Meeresunters. 30: 485-494. Rachor, E., 1985. Eutrophierung in der Nordsee - 8e-drohung durch Sauerstoffmangel. Abh. Naturw. Verein Bremen 40(3): 283-292. Reeff, M. ). & J. M. McGurrin, 1986. The artificial reef source: an annotated bibliography of scientific, technical, and popular literature. Sport Fishing institute, Artificial Reef Development Center, Washington, D.C. Rosenberg, R., 1985. Euirophication - the future marine coastal nuisance? Mar. Pollut. Bull. 16(6): 227-231. Seaman Jr., W. & L. M. Sprague, (eds.) 1991. Artificial habitats for marine and freshwater fisheries. Academic Press, Inc., 285 pp. Smaal, A. C., J. H. G. Verhagen, J. Coosen, J. & H. A. Haas, 1986. Interaction between seston quantity and quality and benthic suspension feeders in the Ooster-schelde, The Netherlands. Ophelia 26: 385-399. Stachowitsch, M., 1979. Movement, activity pattern and role of a hermit crab population in a sublittoral epifauna community, j. Exp. Mar. Biol. Ecol. 39: 135-150. Stachowitsch, M.; 1980. The epibiotic and enclolithic species associated with the gastropod shells inhabited by the hermit crabs Pagurist.es oculatus and Eupagurus cuanensis. P.S.Z.N.I: Mar. Ecol. 1(1): 73-102. Stachowitsch, M., 1984. Mass mortality in the Gulf of Trieste: the course of community destruction. P.S.Z.N. I: Marine Ecology 5: 243-264. Stachowitsch, M. 1992. Benthic communities: eutrophi-cation's "memory mode". Science of the Total Environment, Suppl.: 1017-1028. Stachowitsch, M., N. Fanuko & M. Richter, 1990. Mucus Aggregates in the Adriatic Sea: An Overview of Stages and Occurrences. P.S.Z.N. I: Marine Ecology 1 1(4): 327-350. Stachowitsch, M. & A. Fuchs, 1995. Long-term changes in the benthos of the North Adriatic Sea. Annales. Annals for Istrian and Mediterranean Studies 7: 7-16, Stanton, G., D. YVilber & E. Murray, 1985. Annotated bibliography of artificial reef research and management, Report 74. Florida Sea Grant College, Gainsville. Takeda, S, & Y. Kurihara, 1994. Preliminary study of management of red tide water by the filter feeder Myti-lus edulis gailoprovincialis. Marine Pollution Bulletin 28(11): 662-667. UNESCO reports in marine science 49. Euirophication in the Mediterranean Sea: receiving capacity and monitoring of long-term effects. 1 988, 195 pp. Wilkinson, S. B., W. Zheng, j. R. Allen, N. J. Fielding, V. C. Wanstatl, G. Russell & S. }. Hawkins, 1996. Water quality improvements in Liverpool docks: the role of filter feeders in algal and nutrient dynamics. P.S.Z.N.I: Marine Ecology 17(1 -3): 1 97-211. 14 ANNALES 13/'98 original scientific paper UDC 597.5:593.16(262.3-191.2) 576.893.16(262.3) INFECTION OF SARDINE EGGS BY A PARASITIC DINOFLAGELLATE ICHTHYODINIUM CHABELARD! HOLLANDE AND CACHON, 1952 IN CROATIAN WATERS jakav DULClC Institute of Oceanography and Fisheries, HR-21000 Split, P.O. BOX 500 ABSTRACT The infection of sardine eggs by a parasitic dinofiageiiate (Ichthyoclinium chabelardi) in the eastern central Adriatic was investigated. This syndinian parasitizes the vitelline vesicle of sardine embryos and after eclosion bursts the yolk causing the death of the newly hatched larvae. Sardine eggs are mainly infected during winter period. Mean percentages of contaminated eggs were: January - 48.2%, February - 47.7%, March - 39.7%, April - 27.0%, May -6.8%, September - 2.6%, October - 14.8%, November - 19.7% and December - 50.0%. The high mortality caused by ichthyodinium chabelardi should be taken into account in future studies of mortality during the embryonic stage. Key words; sardine eggs, parasitic dinofiageiiate, ichthyodinium chabelardi, eastern central Adriatic INTRODUCTION Understanding the processes affecting recruitment is a fundamental objective in fishery research. It is generally assumed that the major mortality of a year brood occurs during the early life history of fishes. During the embryonic period, abiotic factors (water temperature, salinity, dissolved oxygen, mechanical damage, UV radiation) and predation are primary sources of mortality. Major causes of larval mortality seem to relate to starvation and predation, and perhaps to the interaction of these factors (Hunter, 1984). Diseases of fish eggs caught at sea are not well studied, parasitism being one of the factors that can cause high mortality. Hollande and Cachon (1952, 1953) described a new genus and species of dinofiageiiate (ichthyodinium chabelardi Hollande and Cachon, 1952) parasite of sardine eggs among the other teleost eggs. In a recent review of dinofiageiiate taxonomy, Taylor (1987) considers this species as belonging to the Subclass Syndiniophycidae, Order Syndiniales, Family Syndiniaceae. The referred endoparasite can contaminate up to 80% of Sardina pilchardus (Walbaum, 1792) eggs during winter months (Meneses & Re, 1991). The aim of this paper is to present some new data about the findings of this endoparasite on sardine eggs in the eastern central Adriatic. MATERIAL AND METHODS In 1990 a monthly sampling programme directed at hydrographic data and the plankton community was carried out in the eastern central Adriatic by the research vessel "Bios". Fig. 1 shows the three locations where the institute of Oceanography and Fisheries has performed investigations for more than 40 years (Stations KaStelanski zaljev, Pelegrin, Stondca). The material was collected by double vertical hauls of a plankton net of "Hensen" type in the period January 1990-December 1990. Samples were fixed immediately after collection in 4% buffered formalin. In the laboratory, plankton volumes were measured by displacement and fish eggs and larvae sorted with the aid of a stereoscopic microscope. The formalin fixed sardine eggs were graded into the series of i t stages described by Gamulin and Hure (1955). Sardine eggs contamined by ichthyodinium chabelardi were enumerated under a stereoscopic microscope and, in certain cases, a light microscope using transmitted light. 15 ANNALES 13/'98 Jakov DUlCti: INFECTiON OF SARDINE £GGS BY A PARASITIC DIN OF LAC El LATE ¡CIITHYODINIUM CHABCLARDI HOLLANDS AND CACHON.....15-18 fig. 1: Locations of sampling stations in the vicinity of Split, eastern middle Adriatic (A - Kaštela Bay, B - Pvlc-gr'tn, C - Stondca). SI. 1: Lokacije vzorčnih postaj v bližini Splita, vzhodni srednji Jadran (A - Kaštela, B - Pelegrin, C - Stončica). RESULTS AND DISCUSSION Sardine eggs were not found in June, July and August, since spawning period of sardine is from October (September) to April (May) (Regner et a!., 1987). Ichthyodinium chahelardi parasitizes the vitelline vesicle of sardine embryos (Fig. 2) and after eclosion the yolk sac bursts causing the death of the newly hatched larvae, in the first early stages of development of the eggs (before the c.iosure of the blastopore, stages I to V) it was not possible to detect the parasite. Thus, eggs parasitized by Ichthyodinium chahelardi (referred hereafter as infected or contaminated eggs) correspond always to eggs in the later stages of development (stages VI to XI). The abundance (expressed in number of eggs per 10m2) of sardine eggs sampled monthly at the three stations is presented in Table 1; also presented are the abundance of infected and noninfected eggs and the percentage of contaminated eggs. Mean percentages of contaminated eggs were: January - 48.2%, February -47.7%, March - 39.7%, April - 27.0%, May - 6.8%, September - 2.6%, October - 14.8%, November - 19.7% and December - 50.0%. From these data it can be inferred that S. pilchardus eggs contaminated by this synd-inian parasite occurred primarily from December to April, suggesting that infection takes place during winter months. This results are very similar to those presented Fig. 2: Sardina pilchardus eggs contaminated by Ichthyodinium chahelardi sampled in the eastern central Adriatic (Croatian waters). Si. 2: Z zajedalskim oklepnim bičkarjem Ichthyodinium chahelardi okužene ikre sardel (Sardina pilchardus), vzorčenih v vzhodnem srednjem Jadranu, by Meneses & Re (1991) who found in Portuguese waters contaminated sardine eggs primarily from January to March. Karlovac (1967) mentioned the presence of this parasite on the sardine eggs collected in the seasons 1951/52 and 1952/53 in the central Adriatic without any precise data about the occurrence, abundance, and stages of development at which parasite occur. Hol-lande and Cachon (1953) who reared infected sardine eggs in order to study Ichthyodinium chahelardi life cycle, were unable to infect other healthy eggs with the resulting spores under controlled conditions. For this reason, it is not known how and in which egg stage contamination takes place. More experimental rearing work is required to solve this and other problems related to the life cycle of this parasitic dinoflagellate. The high mortality caused by Ichthyodinium chahelardi should be taken into account in future studies of mortality during the embryonic stage, as well as in the related studies of the processes affecting recruitment in sardines and other commercial important fishes. 16 ANNALES 13/' 98 jatov DUlCld: INFECTION OF SARDINE £OCS BY A PARASITIC DfNOFI.AGELLATE ICHTHYOOINIUM CHA8LLAROIH OU AN DE AND CACHON, 15-18 Month Station Contaminated eggs Ncmcontaminated eggs Total N of eggs Mesec Postaja (stages VI-XI) okužene ikre (stages VI-XI) neokužene ikre skupno število % N/1 Orri2 N/10m2 N/10m2 January Kaštela 47.1 27.8 27.9 78.9 Pelegrin 0.0 0.0 0.0 Stončica 49.3 17.0 119,0 331.5 February Kaštela 43.1 34.8 336.0 374.5 Pelegrin 50.0 27.9 27.9 74.4 Stončica 50.0 5.6 5.6 100.8 March Kaštela 42.9 16.6 22.1 127.0 Pelegrin 0.0 0.0 0.0 Stončica 36.4 9.2 16.1 27.6 April Kaštela 33.3 29.8 59.6 304.0 Pelegrin 1.2 6.8 544.0 587.3 Stončica 46.5 596.8 686.0 1363.0 May Kaštela 8.2 15.0 182.5 597.5 Pelegrin 0.0 0.0 0.0 Stončica 5.3 5.8 27.6 33.8 September Kaštela 3.5 4.5 12.1 27.6 Pelegrin 0.0 0.0 0.0 Stončica t.7 4.5 22.1 127.0 October Kaštela 12.8 27.9 27.9 74.4 Pelegrin 0.0 0.0 0.0 Stončica 16.7 6.2 31.0 148.8 November Kaštela 25.0 5.7 17.1 176.7 Pelegrin 0.0 0.0 9.0 9.0 Stončica 14.3 4.7 28.3 788.2 December Kaštela 50.0 27.8 27.8 331.5 Pelegrin 0.0 0.0 0.0 Stončica 50.0 5.6 5.6 100.8 Tab. 1: The abundance (expressed in number of eggs per 10 m2) of sardine eggs sampled monthly at the three stations in the eastern central Adriatic. Tab. 1; Abundanca iker sardele (izražena v št. iker na 10 m-) v mesečnih intervalih na treh postajah v vodah vzhodnega srednjega Jadrana. IKRE SARDEL V HRVAŠKIH VODAH OKUŽENE Z ZAJEDALSKIM OKLEPNIM BiČKARjEM ICHTHYODINIUM CHABELARDIHOLLANDE IN CACHON, 1952 Jakov DULČIČ Institut za oceanografiju i ribarstvo, HR-21000 Split, P.P. 500 POVZETEK Avtor članka poroča o raziskovanju okuženosti iker sardel, ki jo v vodah vzhodnega srednjega Jadrana povzroča zajedalski oklepni bičkar. Potem ko ta zajedalec okuži rumenjakov mešiček sardelinih zarodkov, se razpoči rvmenja kova vrečka in na novo odložene ikre poginejo. Oklepni bičkar okužuje ikre sardel predvsem v zimskem času. Srednje odstotne vrednosti okuženih iker so bile: januar - 48,2%, februar - 47,7%, marec - 39,7%, april - 27,0%, maj - 6,8%, september -2,6%, oktober - 14,8%, november - 19,7% in december - 50,0%. To visoko smrtnost, ki jo povzroča ichthyodinium chabelardi, bi bilo po avtorjevem mnenju treba upoštevati v prihodnjih raziskavah smrtnosti v zarodni fazi sardel. Ključne besede: ikre sardel, zajedalski oklepni bičkar, Ichthyodinium chabelardi, vzhodni srednji Jadran 17 ANNALES 13/'98 Jakov DVLÙC: INFECTION OF SARDINE EGGS BY A PARASITIC Dl MO FLAGELLATE ICHTHYODINIUM CHABELARDI H OLLANDE AND CACHON.....15-1« LITERATURE Gamulin, T. & J. Hure, 1955. Contribution a la connaissance de l'écologie de la sardine (Sardina pilchardus Walb.) dans l'Adriatique. Acta Adriat., 7 (8): 1-22. Hollande, A. & J. Cachon, 1952. Un parasite des oeufs de sardine: l'Ichthyodinium chabelardi, nov. gen., nov. sp. (Péridinien parasite). C.R. Acad. Sci. Paris, T. 235: 976-977. Hollande, A. & J. Cachon, 1953. Morphologie et évolution d'un Péridinien parasite des oeufs de sardine (ichthyodinium chabelardi). Bull. Trav. Sta. Aquic. Pêches Castiglione, N. S. 4: 321-331. Hunter, J. R. 1984. Inferences regarding prédation on the early iife stages of cod and other fishes. In: E. Dahe, D.S. Danilssen, E. Moksness and P. Solemdal (Eds.). The Propagation of Cod Cadus morhua L., Flodevigen Rapp. 1, pp. 533-562. Kariovac, J. 1967. Etude de l'ecologie de la sardine, Sardina pilchardus Walb., dans la phase planctonique de sa vie en Adriatique moyenne. Acta Adriat., 2: 3-109. Meneses, I. & P. Ré, 1991. infection of sardine eggs by a parasitic dinoflagellate ichthyodinium chabelardi Hollande and Cachon, 1952 in Portuguese waters. Bol. înst. Nac. invest. Pescas, Lisboa, 1 6: 63-72. Regner, S., F. KrSim'c, I. Marasovîc & D. Regner, 1987. Spawning of sardine, Sardina pilchardus (Walbaum, 1792), in the Adriatic under upwelling condition. Acta Adriat, 28 (1.2): 161-189, Taylor, F. R. 1987. The Biology of Dinofiagellates. Botanical Monographs, 21. Blackweell Scientific Publications, London, 785 p. 18 ANNALES 13/'98 original scientific paper UDC 574.5(262.3-17) 546.26:504.4(262.3-17) CONTRIBUTION OF PHYTOPLANKTON TO PARTICULATE ORGANIC CARBON IN THE GULF OF TRIESTE (NORTHERN ADRIATIC SEA) Christinamaria SALVI Department of Geological, Environmental and Marine Sciences, IT-34127 Trieste, Via Weiss, 2, PAD Q Serena FONDA UMANi & Sara C'OK Marine Biology Laboratory, iT-34010 Santa Croce, Trieste, 54 Via Auguste Piccard ABSTRACT In the Gulf of Trieste (Northern Adriatic Sea) an investigation was carried out to determine the contribution of particulate phytoplankton carbon (PRC) to particulate organic carbon (POC) and their seasonal evolution. Water samples were collected monthly from March to October 1990 in three coastal stations at four depths. The suspended matter, temperature, salinity, chlorophyll a, phytoplankton composition and abundance were estimated and phytoplankton carbon content was calculated. in the Gulf of Trieste, variations in the amounts and quality of total suspended matter (TSM) and its C/N ratio reflected river discharge changes and phytoplankton community succession. In 1990 high fresh water inputs were observed in spring and autumn, which corresponded to high TSM concentrations mostly due to inorganic fraction. In spring and autumn, even if phytoplankton blooms occurred, PPC was only a small part of the POC, because of the small dimensions of diatoms and the presence of high terrestrial contributions. The prevalence of nanoplankton and the very low PPC values observed in March and in April can also confirm this hypothesis. In summer, high PPC values, corresponded to large-sized diatom species although present at low concentrations. Key words: Suspended matter, particulate organic carbon, particulate phytoplankton carbon, C/N ratio INTRODUCTION The bulk of suspended particles in marine waters (seston) consists of mineral and organic fractions (Posedel & Faganeli, 1991). In the coastal zone, the mineral part of seston, is carried out into the sea by means of land drainage, coastal erosion and atmospheric inputs, or it is stirred up from the bottom and, to a lesser extent, formed in situ (Fabiano et at., 1986). The particulate organic matter, found in the open oceans, consists mainly of iiving organisms, like phyto- and zooplankton, bacteria and fungi (Faganeli, 1983; Honjo, 1980; Sreepada et at., 1996). In coastal waters, such as the Gulf of Trieste, particulate organic matter is mostly derived from the terrigenous supply of rivers and resus-pension of bottom sediments (Fonda Umani et ai, 1985; Airoldi ef at., 1995), except during phytoplankton blooms when living organic matter prevales. The phytoplankton community in temperate areas is influenced by nutrient availability (Malone, 1980) and by environmental parameters: microphytoplankton blooms occur in spring and autumn, after high river inputs and in optimal chemical and physical conditions. In this situation, eukaryotic phytoplankton can constitute up to 80% of the POC (Flobson eta!., 1973; Laws etai, 1988). On the other hand, nano- and picoplankton are abundant especially in summer months, but their contribution to POC is generally low due to their small size. The aim of the present investigation is to estimate the contribution of particulate phytoplankton carbon (PPC) to particulate organic carbon (POC) and its seasonal evolution in a coastal area of a semi-enclosed Gulf. 19 ANNALES 13/'98 C.SAL VI, S. FONDA UMANI, S. COK: CONTRIBUTION OF PHYTOPLANKTON TO PARTICULATE ORGANIC CARBON ..., 19-30 53° 13°30* Fig. 1: Location map showing the sampling stations in the Gulf of Trieste. SI. 1: Položaj vzorčevalnih postaj v Tržaškem zalivu. DESCRIPTION OF THE STUDIED AREA The Gulf of Trieste (Fig. 1) is a shallow semi-en-c.losed basin (max. depth of 25 nn) in the north-eastern part of the Adriatic Sea. It receives conspicuous fresh water inflows driven by the Isonzo river, with a mean annual flow of 100 mV1 (Olivotti et ai, 1986), by the Timavo river from the northern part of the Gulf and to, a lesser extent, by the Rosandra and Rižana rivers from eastern and southern parts. Urban sewages, industrial and agricultural effluents coming from the neighbouring area are discharged into the Gulf, generally through underwater pipelines. The circulation system is typical of the northern Adriatic Sea characterized by two major currents: a deep one, anticlockwise, with an average vectorial velocity of about 2 cm sec'1 and a surface one, generally flowing clockwise (average velocity 5 cm sec"1) which plays a fundamental role in the sediment distribution in shallow waters, particularly in association with strong winds and high river inputs {Stravisi, 1988). The water column is characterized by a strong vertical temperature gradient (up to 8°C difference between surface and bottom water) during spring and summer and by vertical mixing, mostly produced by the Bora wind, during autumn and winter. Local winds in the Gulf are sea and land breezes, almost along the direction WNW-ESE respectively. South winds, from "Scirocco" (SE) to "Libeccio" (SW), are significant in the whole Adriatic basin (Stravisi, 1991 ). MATERIALS AND METHODS Sampling was carried out at monthly intervals from March to October 1990 at three stations (1, 2, 3) in the Gulf of Trieste. The stations were located along a NE-SW transect (Fig. 1). The water depth at these stations was 20, 17 and 19 m, respectively. Water sampling was performed using a Niskin bottle (5 I) at four different depths (surface, 5, 10 and 15m). Total Suspended Matter (TSM) samples were pre-fii-tered through a 200 pm mesh net. One litre was filtered onto precombusted (3 hours at 450'"C) and pre-weighed 47 mm Whatman GF/F glass-fibre filters (Fabiano & Povero, 1992). After filtration, the salt was removed by washing the filter with distilled water. TSM was estimated by gravimetry and was separated into inorganic (ISM-lnorganic Suspended Matter) and 20 ANNALES 13/'98 C.SAL VI, S. FONDA UMANJ, S. COK: CONTRIBUTION OF PHYTOPIANKTON TO PARTICULATE ORGANIC CARBON .... 19-3(1 Fig. 2: Particulate Organic Carbon (POC) at the stations 1, 2 and 3. Si 2: Partikulatni organski ogljik (POC) na postajah 1, 2 in 3. organic (POM-Particulate Organic Matter) components, after removing carbonates with IN HCI (Hedges & Stern, 1984) and measuring the organic residual by reweighting the filters (Smetacek ef a/., 1978). Finally, the ISM lost during acidification was calculated according to the difference between TSM and POM. Analyses of Organic Carbon (POC) and Nitrogen (PN) in particulate matter were performed, on HC! treated filters, using a Perkin-Elmer 2400 CHN Elemental Analyzer for dry combustion (950°C). Phytoplankton samples (250 ml) were fixed with buffered formalin at 4% final concentration, 50-100 ml had been settled, counted according to Utermohl (1958) using an inverted microscope (320x), and determined generally at the species level for microphytoplankton and at group level for nanoplankton. Particulate phytoplankton carbon (PPC) was obtained by calculating the cell volume (CV) for every species, where each one was Fig. 3: Particulate Nitrogen (PN) at the stations 1, 2 and 3. Si 3: Partikulatni dušik (PN) na postajah 1, 2 in 3. expressed as a simple or composed solid geometric body. For the majority of the species, the cell volume is equal to plasma volume (CV=PV). Regarding the diatoms only 90% of the vacuolar volume (VV), which contains generally non nutritious cell sap, was subtracted from cell volume (Mullin ef a/., 1966; Smayda, 1978; Edler, 1979). The carbon content of each species was calculated according to Strathmann (1967). The total PPC was obtained by summing individual values of species encountered in each sample. Sea water samples for Chlorophyll a (Chi a) determination (21) were filtered onto a 47 mm 0.45 pm Mil-lipore HA filter. Chlorophyll a analyses were carried out using a Perkin-Elmer Lambda 2 spectrophotometer, according to Magazzu (1978). Temperature and salinity were measured throughout the water column using a CTD probe (Hydronaut mod. 401). 21 ANNALES 13/'98 C. SALVI, S. FONDA UMAN1, S. COK: CONTRIBUTION OF PHYTOPIANKTON TO PARTICULATE ORGANIC CARBON .., 19-30 Station 1 Station 2 Station 3 Months Depth. Temp. Sal. Temp. Sal. Temp. Sal. (°C) (°C) (°C) March 0m 14.22 35.28 13.29 35.90 12.79 37.78 22.03.90 5m 11.26 38.31 10.72 38.07 11.20 38.27 10m 10.91 38.28 10.29 38.07 10.91 38.29 15m 10.66 38.25 10.32 38.09 10.87 38.27 April Om 12.01 27.21 11.97 36.84 12.27 38.01 11.04.90 5m 11.55 37.96 11.36 37.90 11.92 38.05 10m 11.44 37.98 11.23 37.99 11.83 38.10 15m 11.41 38.01 11.20 38.04 11.79 38.12 May 0m 19.02 35.79 19.22 35.58 18.51 37.52 30.05.90 5m 17.81 36.37 18.65 36.44 17.79 37.52 10m 16.48 37.44 17.96 36.93 17.50 37.73 15m 14.07 37.97 13.79 38.01 14.97 38.12 June 0m 19.29 33.79 19.39 31.03 20.55 32.27 14.06.90 5m 19.10 36.40 18.90 36.79 18.90 37.05 10m 18.14 37.41 18.31 37.35 18.69 37.52 15m 15.82 37.79 15.89 37.74 18.60 37.60 July 0m 21.38 37.13 24.32 37.01 23.04 37.46 05.07.90 5m 20.83 37.43 22.53 36.89 22.52 37.46 10rn 19.98 37.82 20.16 37.49 20.65 37.86 15m 18.50 37.77 18.41 37.74 18.46 37.89 August 0m 23.55 37.95 24.40 37.68 24.84 37,93 02.08.90 5m 23,35 37.95 23.92 37.64 23.30 38.01 10m 23.23 37.97 23.67 37.73 23.09 38.00 15m 23.00 37.92 22.78 37.87 21.49 38.23 September 0m 23.53 36.20 24.63 36.78 24.89 37.78 30.09.90 5m 23.25 37.75 23.25 3 7.71 24.07 37.77 10m 22.76 37.80 22.94 37.77 23.29 37.81 15m 22.11 38.05 22.30 37.90 21.91 38.07 October 0m 19.85 36.94 18.94 35.48 18.96 34.56 19.10.90 5m 19.48 37.18 19.73 37.02 19.90 37.14 10m 19.77 37.51 19.83 37.36 19.97 37.46 15m 19.74 37.52 19.71 37.47 20.14 37.59 Tab. 1: Temperature and Salinity at the stations 1, 2 and 3. Tab. 1: Temperatura in slanost morja na postajah 1, 2 in 3. RESULTS Hydrological features In spring 1990 three water masses were recognized in the Gulf of Trieste, each characterized by different hydrological and nutrient regimes. Fresh water inputs were predominant in April, June and October and the intensity of each episode was weaker than in the previous and following years (Cardin & Celio, 1997). During the spring months (March, April and May) the water column was stratified with higher temperature at the surface and lower at the bottom related to residual winter water nuclei (Tab. 1). Minimum surface tempera- ture was 11.97°C {St. 2, April) while maximum was 19.22°C (St. 2, May). On the contrary, minimum bottom value was 10.32°C (St. 2, March) while maximum was 14.97DC (St. 3, May). The difference between surface and bottom layers was on average 2.69[>C in the three stations. Salinity was generally low at the surface because of the riverine inflows and it was higher at the bottom, owing to the presence of a high salinity nucleus with winter characteristics. Thermohaline stratification of the water column lasted also in June while during the warmest months the water column was more homogeneous. The highest surface temperature was observed in September (24.89°C, St. 3), whereas the lowest value was reported in June (19.29°C St. 1). The highest bot- 22 ANNALES 13/'98 C. SALVI, S. FONDA UM ANI. S. ČOK: CONTRIBUTION OF PHYTOPLANKTON TO PARTICULATE ORGANIC CARBON ..., 13-30 torn water temperature was observed in August (23.00°C, St. 1) whereas the lowest one was found in June {15.82°C, St. 1). Salinity values were generally homogeneous in July and August while in the other months the lowest values were found at the surface, especially in April (27.21) and in June (33.79). in October, a progressive mixing of the water column was evident {Tab. 1). 22.0.1.90 n.ai.W K1.GS.9Q ROIi.lW Oj^T.au GI.OS.W Jfl.OiKOl) tsuo.yo Slotiro i . CM rot«? Î2.0i,54> n.W.90 jü.Oi. 10 and low PPC values were observed, indicating the prevalence of the detritic fraction over the living one (Calvo et a!., 1991; Fabiano & Povero, 1992). This hypothesis was also supported by the high POC/Chi a ratio, which underlines the prevalence of the detrital material, as previously stated by Fabiano et a!,, (1993) and by Galois eta!., (1996). Similar situations were also observed by Faganeli & Malej (1981) and Faganeli (1983} in the Gulf of Trieste. On the other hand, the contribution of PPC to POC was higher in autumn than in spring, due to the presence of large phytoplankton species. Simultaneously C/N ratio was high in all stations because of the continuous terrigenous supply of riverine origin. In summer, especially in August, there were the lowest TSM observed throughout the whole period, and the general prevalence of the organic fraction (expecialiy in St. 1 and 2). The low C/N ratios observed in summer (June-September) supported the idea of a strong dominance of the living fraction over the detritic one as well as the high PPC values. In particular, in September the highest values of PPC, corresponding to low C/N ratio, were found at the bottom layer, confirming that primary production was higher below the pycnocline. High primary production in the deepest layers, due to both higher nutrient availability and reduced photolimitation, is usually observed in the North Adriatic Sea (Cabrini et al., 1989) at the end of summer. The seasonal distribution of the phytoplankton community confirmed previous observations on the same area (Milani et al., 1989; Cabrini et al., 1989; Fonda Umani, 1992; Fonda Umani et al., 1992; Malej ef al., 1995): a prevalence throughout the whole period of nanoplankton and diatoms and an increase of din-oflagellates in summer. In particular diatoms show a late spring and autumn bloom and they are, with the din-oflagellates, the main component of PPC. in general the temporal pattern of PPC followed both the quantitative and qualitative fluctuation of phytoplankton, even if it appeared to be more related to cell volume of the phytoplankton species than to cell abundance, as previously observed by Vili£id (1985). Consequently it was strongly coupled with phytoplankton succession because each species was characterized by different PPC contents. During the studied period, a seasonal variability of PPC values was observed; tower in early spring (with the lowest percentage on POC) and higher in summer. Andersson & Rudehall (1993) also observed a marked seasonal variability in the components of the POC pool. The percentages of PPC, similar to those observed in our case, can vary from 3.4% in March and April to a maximum of 50% in summer (Zeitzschel, 1970; Sarma & Nageswara, 1989) when species with large cell volume prevail. The same situation was also reported by Eppley et al. (1992) (PPC range - 25-50%). in our case, as observed also by Andersson & Rude-hall (1993), POC can be used as an index of phytoplankton biomass only in summer months, when large 27 ANNALES 13/'98 C. SALVI, S, FONDA UMANt, S. ČOK: CONTRIBUTION OF PHYTOPLANKTON TO PARTICULATE ORGANIC CARBON ..., 19-30 phytoplankton species occur, in early spring and autumn POC appears to be more related both to riverine inputs and probably to nanopiankton and to small-sized microalgae. Consequently it can give limited information on phytoplankton biomass. ACKNOWLEDGEMENTS This work was supported by the Osservatorio dell'Alto Adriatico within the framework of the Alpe Adria project: "Campagna scientifica di ricerca e moni- toraggio sullo stato cbimtco, fisico e biologico deile ac-que deil'Alto Adriático, in relazione al fenomeno di formazione degli ammassi geiatinosi". The authors wish to thank Dr. Marina Monti for the phytoplankton analysis, Dr. Romana Melis for suspended matter and particulate organic carbon and nitrogen analysis and Dr. Sergio Sichenze for calculating PPC. The authors also thank Prof. Paul Wassmann and Prof, jadran Faganeli for comments on the manuscript and useful suggestions to increase its reading. Station 1 Station 2 Station 3 Months Prof. POC PPC Chi. a POC/Chi. a POC PPC Chi. a POC/Ch!. a POC PPC Chi. a POC/Chl. a (Mgfl) iwA) {\>m ratio ÍMS/I) ÍMS/1) ÍMñ/¡) ratio ÍMñ/l) ratio March 0m 487 13,78 1.80 270 533 5.45 0.80 666 410 19.90 0.80 512 22.03.90 5m 831 12.69 0.40 2075 155 2.54 0.40 387 204 9.26 0.20 1016 10m 199 1.54 0,80 248 137 3.89 0,60 228 177 1.48 0.20 886 15m 176 1.98 0.60 293 207 7.76 1.40 147 2421 11.08 0.40 6045 April 0m 690 9.71 0.71 967 838 2.37 1.00 837 371 3.61 0.00 / 11.04.90 5m 632 6.25 0.45 1417 596 1.92 0.80 742 863 11.90 0.40 2155 10m 625 / 1.00 624 560 1.28 1.20 466 921 8,76 0.60 1533 15rn 386 5.29 0.45 864 482 2.60 1.00 481 891 9.00 0.40 2224 May Orn 700 142.02 0.40 1747 777 148.02 0.60 1293 823 19.78 0,60 1370 30.05.9 5rn 1055 99.47 0.80 1317 861 116.00 1.00 859 664 8.84 0,80 829 10m 784 152.90 0.20 3912 1165 101.74 0.40 2909 396 10.20 0,60 659 15m 889 138.87 0.40 2220 739 73.37 0.40 1846 775 54.76 0,80 968 June 0m 613 150.73 1.80 340 502 71.39 0.40 1253 468 106,14 1.20 390 14.06.90 5m 573 70.55 0.40 1430 408 46.78 0.40 1019 281 56.72 0.60 468 10m 429 48.71 0.20 2143 461 51.04 0.80 576 172 38.40 0.20 859 15m 557 74.07 0.60 926 372 91.63 0.80 464 276 64.03 0.60 460 July 0m 343 374.06 2.40 143 80 87.62 0.20 40 Î 110 162.24 0,40 275 05.07.90 5 m 341 311.58 0.60 568 198 49.31 0.20 990 172 46.88 0.20 857 10m 514 273.31 0.60 856 378 252.60 1.00 377 269 177.18 0.20 1345 15m 412 415.78 0.80 514 484 99.57 3.00 161 527 180.54 1.20 439 August 0m 785 133.24 0.40 1959 318 136.94 0.80 397 291 34.79 0.27 1089 02.08.90 5m 340 186.24 0.80 424 501 235.64 0.20 2501 376 103.18 0.27 1404 10m 1114 166.18 0.20 5560 557 187.23 0.60 927 567 203.33 0.20 2833 15m 882 189.89 0.60 1468 929 122.09 1.20 773 231 31.91 0.20 1154 September Orn 260 218.34 0.60 433 663 214.59 0.20 3314 177 99.61 0.80 221 30.09.90 5m 392 216.86 0.20 1955 708 281.51 0.20 3535 282 202.95 0.20 1409 10m 270 266.87 0.40 675 442 440.78 0.40 1104 787 88.41 0.20 3928 15m 372 539.43 0.80 465 689 183.81 0.60 1147 467 78.95 0.40 1166 October 0m 270 181.92 0.80 336 418 75.97 0.60 696 858 37.91 0.60 1428 19.10.90 5m 469 238.61 0.60 780 549 249.43 0,20 2742 499 35.68 0.40 1246 10m 552 96.22 0.80 689 528 186.03 0.60 879 719 60,64 0.71 1006 15m 738 224.56 1.00 737 571 244.85 1.00 571 271 52.81 0.20 1355 Tab. 5: Concentrations of Particulate Organic Carbon (POC), Particulate Phytoplankton Carbon (PPC), Chlorophyll a (Chi. a) and POC/Chl. a rations. Tab. 5: Koncentracije partikulatnega organskega ogljika (POC), partikulatnega fitoplanktonskega ogljika (PPC), klorofila a (Chi a) in razmerja POC/Chl a. 28 ANNALES 13/'98 C. SALVI, S. FONDA UMANI, S. ČOK: CONTRIBUTION OF PHVTOPLANKTON TO PARTICULATE ORCANIC CARBON ..., 19-30 SEZONSKI DELEŽ FITOPLANKTONA V PARTIKULATNEM ORGANSKEM OGLJIKU V VODAH TRŽAŠKEGA ZALIVA Christinamaria SALVI Fakulteta za geologijo in raziskovanje okolja irt morja, 1T-34127 Trst, Via VVeiss, 2, PAD Q Serena FONDA UMANI & Sara ČOK Laboratorij Morske biološke postaje, IT-54 34010 Santa Croce, Trst, 54, Via Auguste Piccard POVZETEK Avtorice pričujočega članka s o k Tržaškem zalivu s temeljito raziskavo ugotavljale delež partikulatnega fito-planktonskega ogljika (PPCj v partikulatnem organskem ogljiku (POC) in njuno sezonsko spreminjanje. Vsak mesec od marca do oktobra 1990 so na treh postajah v obrežnih vodah Tržaškega zaliva jemale vzorce morske vode na štirih različnih globinah. Izmerjene so bile količine suspendiranih snovi, temperatura, slanost, klorofil a, sestava fitoplanktona in njegova relativna gostota ter vsebnost ogljika. V Tržaškem zalivu so razlike v količinah in kvaliteti skupnih suspendiranih snovi (TSM) in njihovo razmerje C/N odsevale spremembe k rečnih odplakah in sukcesijo fitoplanktonske združbe. Spomladi in jeseni leta 1990 so bile ugotovljene velike količine sladke vode, kar se je ujemalo z visokimi koncentracijami TSM zlasti zaradi anorganske frakcije. Spomladi in jeseni je količina PPC, tudi v primeru cvetenja fitoplanktona, dosegala le manjši del POC, predvsem zaradi majhnih dimenzij diatomej in večjih količin zemeljskih snovi. To hipotezo je mogoče potrditi tudi s prevladujočim nanoplanktonom in z zelo nizkimi vrednostmi PPC, opaženimi v marcu in aprilu. Poleti so se visoke vrednosti PPC ujemale z majhnimi količinami padavin in z nizkimi koncentracijami mikroalg, vendar so prevladovale vrste večjih dimenzij. Ključne besede: suspendirane snovi, partikulatni organski ogljik, partikulatni fitoplanktonski ogljik, razmerje C/N REFERENCES Airoldi L., Povero P., Fabiano M. & Cineili Fv 1995 - Particulate organic matter fluxes in a rocky coastal area of the ligurian Sea (Western Mediterranean). SITE Atti, 16:161-163. Anderson A. & Rudehâil À., 1993 - Proportion of plankton biomass in particulate organic carbon in the northern Baltic Sea. Mar. Ecol. Prog. Ser:; 95:133-139. Cabrini M., Milani L., Fonda Urnani S. & Honsell G., 1989 - Relazioni trofiche tra fitoplancton e micro-zooplancton nel Golfo di Trieste. Oebalia-, 15 {1): 333-395. Caivo C., Grasso M. & Gardenghi C., 1991 - Organic carbon and nitrogen in sediments and in resuspended sediments of Venice lagoon: relationships with PC8 contamination. Mar. Pol lut. Bull.; 22 (11): 543-547. Cardin V. & Celio M., 1997 - Cluster analysis as a statistical method for identification of the water bodies present in the Guff of Trieste (Northern Adriatic Sea). Boll. Ceof. Teor. Appi, 38 (1-2): 119-135. Edler Lv 1979 - Recommendations on methods for marine biological studies in the Baltic Sea. Phytoplankton and chlorophyll. Baltic Marine Biologists Publication; 5: 1-37. Eppley R. W., Chavez F. P. & Barber R. T., 1992 - Standing stocks of particulate carbon and nitrogen in equatorial Pacific at 150°W. j. Geophys. Res.; 97 (C1): 655-661. Fabiano M. & Povero P., 1992 - Particulate carbon and nitrogen in Ligurian coastal waters (October 1985). Boll-Ocean. Teor. Appt.-, X (1): 65-71. Fabiano Mv Zavaterelli M. & Zaccono P., 1986 - Seston of the Isola d'Elba surface water. Boll. Ocean. Teor. Appi; !V (1): 35-42. Fabiano Mv Povero P. & Danovaro R., 1993 - Distribution and composition of particulate organic matter in the Ross Sea (Antartica). Polar Biol.; 13: 525-533. Faganeit J., 1983 - Analyses of the C:N:P ratios of particulate matter in the Gulf of Trieste (the North Adriatic). Thalassia Jugosl.; 19 <1-4>:123-Î 30- 29 ANNALES 13/'98 C SALVE, S. FONDA UMANI, S, ČOK: CONTRIBUTION OF PHYTOPLANKTON TO PARTICULATE ORGANIC CARBON ..., 19-30 Faganeij J. & Malej A., 1981 - Carbon and nitrogen in suspended organic matter (particulate and zoopiankton) in northern Adriatic during 1979. Rapp. Comm. int. Mer Médit.; 27 (9): 135-137. Fonda Umani S., 1992 - Succession!' fitopfanctoniche, micro e mesozooplanctoniche neíl'Alto Adriático. Alti V Congr. SITE. Fonda Umani $,, Fanzuttr G. P., Finocchiaro F., Otivotti R,, Stravisí F., Gennaro ¡VI. & Sichenze S., 1985 - Un anno di ricerche sul particeilato sospeso in una stazione idrologica del Golfo di Trieste: risultati preliminari. Nova Thalassia; 7, Suppl. 3: 143-150. Fonda Umani S., Franco P., Ghirardelli E. & Malej A., 1992 - Outline of oceanography and the plankton of the Adriatic Sea. Mar. Eutr. and Popul. Dynam.-, 25 EMBS: 344-365. Galois R,, Richard P. & Fricourt B,, 1996 - Seasonal variations in Suspended particulate matter in the Marennes-Oléron Bay, France, using lipids as bio-markers. Estuarine, Coastal and Shelf Science, 43: 3.35-357. Hedges J. J. & Stern J. H., 1984 - Carbon and nitrogen determinations of carbonate-containing solids. Limnol. Oceanogr.; 29 (3): 657-663. Hobson L. A., Menzei D. W. & Barber R. T., 1973 - Primary productivity and sizes of pools of organic carbon in the mixed layer of the ocean. Mar. Biol.; 19: 298-306. Honjo S., 1980 - Material fluxes and modes of sedimentation in the mesopelagic and bathypelagic zones, j. Mar. Res., 38: 53-97 Laws E. A., Bienfang P. K., Ziemann D. A. & Conquest L. D., 1988 - Phytoplankton population dynamics and the fate of production during the spring bloom in Auke Bay, Alaska. Limnol. Oceanogr.; 33: 57-65. Lee S. & Fuhrman J. A., 1987 - Relationships between biovolume and biomass of naturally derived marine bacteriopiankton. Appi. Environ. Microbiol.; 53:1298-1303. Magazzú C., 1978 - Metodi per lo studio del plancton e della produzione primaria. 68p. Malej A., Mozetič P., Malačič V., Terzič S. & Abel M., 1995 - Phytoplankton responses to freshwater inputs in a small semi-enclosed gulf {Gulf of Trieste, Adriatic Sea). Mar. Ecol. Progr. Series; 120 (1-3): 111-121. Malone T.C., 1980 - Algal size. In: The physiological ecology of phytoplankton, (Morris I. ed.) Univ. of California Press, Berkeley, p. 433-461, Milani L., Cabrini Mv Fonda Umani S. & Honsell G., 1989 - Analisi delle variazioni temporal! dei popo-lamenti planctonici nel Golfo di Trieste. Nova Thalassia; 10, suppl. 1: 105-123. Mullin M. M„ Sloan P. R. & Eppley R. W., 1966 - Relationships between carbon content, cell volume and area in phytoplankton. Limnol. Oceanogr.; 11: 307-311. Olivotti R., Faganeli j. & Male/ A., 1986 - impact of "organic" pollutants on coastal waters - Gulf of Trieste. Wat. Sc. Techno!., 18: 57-68. Parsons T. R,, Takahashi M. & Hargrave Bv 1977 - Biological oceanographic processes, 2nd ed. Pergamon. New York. Posedel N. & Faganeli )., 1991 - Nature and sedimentation of suspended particulate matter during density stratification in shallow coastal waters {Gulf of Trieste, northern Adriatic). Mar. Ecol. Prog; Ser., 77:135-145. Sarma N. S. & Nageswara R. I., 1989 - Distribution of chlorophyll a, organic carbon, nitrogen and carbohydrate of particulate matter of Visakhapatman harbour waters, east coast of India. Indian J. Mar. Sci.; 19 (1). Smayda T, J., 1978 - From phytoplankton to biomass. In Phytoplancton manual (Sournia ed.), UNESCO: 273-279. Smetacek V., Von Brocket K., Zeitzschel B. & Zenk W., 1978 - Sedimentation of particulate matter during a phytoplankton spring bloom in relation to the hydrographical regime. Mar. Bio!.; 47: 211-226. Sreepada R. A., Rivonkar C. U. & Parulekar A, Hv 1996 - Particulate carbohydrate and proteins in the Bay of Bengal. Estuarine, Coastal and Shelf Science, 43: 295-310. Strathmann R. R., 1967 - Estimating the organic carbon content of phytoplankton from cell volume or plasma volume. Limnol. Oceanogr.; 12: 411 -418. Stravisi F., 1988 - Caratteristiche oceanografiche del Golfo di Trieste, Parco Marino di Miramare. Hydrores; Anno V (6): 39-45. Stravisi F., 1991 - Interannual climatic variations in the northern Adriatic Sea. Map. Technical Reports Series nD 47, UNEP, Atene: 1-20. Utermohl H., 1958 - Zur Vervollkommung der quanti-tativen Phytoplankton-Methodik. Mitt. int. Ver. Theor. augew. Limnol.; 9:1-38. Vihcic D., 1985 - An examination of ceil volume in dominant phytoplancton species of the central and southern Adriatic Sea. Int. Revue ges. Hydrobio!.; 70 (6): 829-843. Zeitzschel B., 1970 - The quantity, composition and distribution of suspended particulate matter in the Gulf of California. Mar. Biol.; 7: 305-318. 30 ANNALES 13/'98 original scientific paper UDC 593.1:591.13(262.3-16) NUTRIENT-ENRICHMENT EFFECT ON PLANKTON COMPOSITION Patri ci j a MOZETIČ, Valentina TURK, A/en/ca MALE] Marine Biofogicai Station Piran, Si-6330 Piran, Fornače 41 ABSTRACT Three enrichment experiments were conducted in order to analyze the development of plankton biomass and species composition as a response to different nutrient regimes. The additions of all nutrients had the most profound effect on phytoplankton biomass increase, whereas picoplankton abundance decreased continuously in all treatments. Initially dominating phytoplanktonic groups and species expanded significantly towards the end of experiments. Inputs of new nutrients not only stimulate phytoplankton growth in general but also affect the community structure. In such conditions the development of community structure seems to be controlled by the fast-growing opportunistic seasonally dominating species (mainly Ske 1 etonerna costatum and Chaetoceros spp.}. Key words: phytoplankton, bacteria, species composition, nutrients, enrichment experiment, Gulf of Trieste INTRODUCTION The Gulf of Trieste is a typical temperate coastal area where the dynamic of phytoplankton abundance and species/group composition usually follow seasonal and iriterannual fluctuations in relation to freshwater discharges and thereby nutrient inputs (Malej et ai, 1995). These seasonal fluctuations are characterized by a sequence of events from a spring diatom bloom due to high nutrient concentrations supplied by rivers towards late-spring and summer microflageilate-dominated community, supported by regenerated nutrients typical for many coastal seas and estuaries (Garcia-Soto et a I., 1990; Ra-gueneau et a!., 1994). In nutrient-enriched environments diatoms seem to be more successful in taking up nutrients due to their "luxury consumption" (Sakshaug & Olsen, 1986) and higher growth rates (Furnas, 1990) compared to smaller cells like microflagei lates and picoplanktonic cyanobacteria. On the other hand, microti age! lates and especially cyanobacteria dominate in nutrient-depleted environments (iriarte, 1993; Fuks, 1995), where low nutrient concentrations prevent development of diatoms. However, some studies have recently indicated that this sequence might be altered by a silicate limitation of dia- tom blooms in coastal waters (Smayda, 1990; Conley & Malone, 1992). Namely, in many industrialized coastal areas anthropogenic enrichment by nitrogen and phosphorus compounds induced a decline in Si/N and Si/P ratios, causing modifications of phytoplankton succession (controlled not only by.nutrients' amount but also by their ratios) (Fisher et ai, 1988; Egge & Aksnes, 1992). As a consequence, diatom-dominated spring blooms are replaced with flagellate blooms (microflagellates, din-of I a gel lates), among which many harmful and toxic species are found (Smayda, 1990). The aim of this work was to analyze the development of phytoplankton biomass and species composition in nutrient-enrichment experiments. These controlled experiments were integrated in a three-year EU/Environ-ment project PALOMA that had a principal goal to estimate the effects of different nutrient concentrations and ratios on coastal plankton dynamics and the production of organic matter (Cauwet, 1996; Malej etal., 1997a). In the present contribution we focused on development of dominant phytoplankton species and groups in different nutrient regimes and tried to evaluate their dynamics relative to control conditions without nutrient additions. 31 ANNALES 13/'98 Pa trie ¡¡a MOZETlC et a£: NUTRIENT-ENRICHMENT EFFECT ON PLANKTON COMPOSITION, 3!-42 MATERIALS AND METHODS Materials Three enrichment experiments were carried out: 27 June - 2 July 1994 (PALEX 1), 3-12 April 1995 (PALF.X 2), and 22 March - 3 April 1996 {PALEX 3). Six to seven treatment regimes were set up using the natural plankton, collected in the south-eastern part of the Gulf of Trieste at the subsurface as experimental assemblage. In the first two experiments we applied the following treatments: control without any addition (A), single additions of phosphate (B: 0.6 pM I"5), nitrogen as nitrate + ammonium (C: 5.1 + 1.8 pM I-'), silicate (D: 10,6 pM I"5), a mixture of all nutrients (C; 0.6 pM P043" F, 5.1 jjM N03- I-', 1.8 jjM NH4+ I"5, 10.6 pM Si H), and additions of rain water (E) and river water (F) as natural nutrient sources (15% v/v dilutions). In PALEX 3 only control (Al, A16), and treatments with the addition of phosphate (B1, B16) and all nutrients (Gl, G16) were set up, using plankton assemblage from the subsurface (1 m) and from the depth of fluorescence maximum (16 m). Experimental plankton assemblages were enclosed in Nalgene containers (8 and 20 I) and incubated in situ at 2 m depth. All sampling procedure and set-up of the enrichment experiments are described in detail in Mozetic etal. (1997) and Male} eta!. (1997a). Samples were withdrawn daily or every second day and inorganic nutrients, particulate and dissolved organic nitrogen and carbon, particulate and dissolved carbohydrates, phytoplankton structure and pigment biomarkers, bacterioplankton abundance, and primary and bacterial production were measured. For the purpose of this work we present the initial nutrient status, and the development of phytoplankton biomass, cell abundance (phyto- and bacterioplankton) and taxo-nornic composition, while other data are presented in Cauwet etal. (1998, in press). Methods Nutrients were analyzed in filtered (NO2", NO3-, PO43-) and unfiltered (NH4+, Si) samples using standard procedures (Grasshoff, 1983). Phytoplankton biomass was determined fluorometri-cally as chlorophyll a (Chi a) concentration (Hoim-Hansen ef al., 1965). Subsamples of seawater (25 ml) were filtered onto 0.22 pm Millipore filters, extracted in 90% acetone and the fluorescence of extracts measured on a Turner fiuorometer 112. Cell counts. Samples for enumerating plankton were preserved with neutralized formalin (1.5-2% final concentration). Phytoplankton abundance (micro- and nanoplankton) and taxonomic composition were determined on an inverted microscope using the technique of Utermohl (1958). Organisms identified on a species or genus level belonged to three algal classes (Bacil-lariophyceae - diatoms, Dinophyceae - dinoflageilates, Prymnesiophyceae - coccolithophores) and to one non-taxonornic group (microflagellates). Bacterioplankton (cyanobacteria and heterotrophic bacteria) and picoplanktonic eucaryotes (2-3 pm) were counted with an epifluorescence microscope (1250x magnification), Cyanobacteria and small eucaryotic cells were counted in green excitation light according to the protocol of Takahashi ef al. (1985) and heterotrophic bacteria in UV light using DAPI according to Porter & Feig (1980). To study the effect of different nutrient additions on species composition, we compared species abundances in different treatments relative to control conditions at the time of biomass maximum. Firstly, we chose the most abundant species and/or groups (> 1% of total abundance) in the initial phytoplankton assemblages as well as on the day of chlorophyll maximum. Afterwards, the relative increase or decrease of the most abundant species/groups was expressed as the ratio between the abundance in different treatments and control treatment (X/Control, where X stands for single treatment). During PALEX 3 epifluorescence micrographs of phytoplankton and bacterioplankton stained with pri-muline and DAPI, respectively, were taken with Olympus camera in UV light. Tab. 1: Nutrient conditions and basic biological parameters of inoculated assemblages during enrichment experiments PALEX 1, 2 and 3, Tab. 1: Hranilne razmere h osnovni biološki parametri naravne združbe /ta začetku obogatitvenib poizkusov PALEX h 2 in 3. Parameter PALEX 1 PALEX 2 PALEX 3 1 m 16m nitrate fyjM S"1) 3.44 3.62 1.01 0.93 phosphate ipM I-1) 0.1 0.01 0.03 0.06 silicate ((JM f-') 8.11 1.15 1.85 0.13 N/P 60 > 100 40 33 N/Si < 1 4 < 1 15 Si/P 80 > 100 62 2 Chi a (pg F) 0.68 339 0.94 1.23 phytoplank. {ceîls F') 0.4 x 106 7.3 x tO6 0.7 x 106 0.8 x 10& diafoms (% phyto.) 39 88 52 49 ^flagellates (% phyto.) 55 11 41 42 cyanobacteria (cells F1} 2.9 x 10? 1.3 x tO7 9.5 x 10* 7.9 x tO5 beîero. bacteria {ceîls F) 9.3 x 10s 4.8 x 10s 1.5 X 108 3.4 X T0s RESULTS Characteristics of inoculated assemblages Nutrient concentrations and their ratios measured in field samples from which the three initial assemblages 32 ANNALES 13/'98 Patricija MOZETIČ eta/.: NUTRIENT-ENRICHMENT EFFECT ON PLANKTON COMPOSITION, 31-42 were taken (Table 1) indicated P-limitation of phyto-pfankton growth (N/P >30). Initiaf assemblages were also Si-limited in PALEX 2, and especially in PALEX 3 phytoplankton collected from 16 m. initial phytoplank-ton biomass was the highest in PALEX 2 and the lowest in PALEX 1, so was phytoplankton abundance. The dominant phytoplankton groups were microflagellates in PALEX 1 and diatoms in PALEX 2, while proportions of these two groups were rather similar in PALEX 3. Bacterial component (autotrophic cyanobacteria and heterotrophic bacteria) was higher in june/July experiment compared to spring experiments (PALEX 2 and 3). Piankton standing stock The duration of experiments was different for the PALEX 1, 2, 3 experiments: we finished the experiment when phytoplankton reached the stationary phase in PALEX 2 and 3. The exception was PALEX 1, where the experiment stopped when the population was still growing, in all three experiments the largest increase of the phytoplankton biomass (Chi a) was observed in treatment with the addition of all nutrients (G treatment), although stimulating effect of other nutrients, especially phosphate, was also notable (Fig. 1). In PALEX 1 the maximal biomass in G treatment was measured at the end of the experiment (day 6: 4.31 pg Chl a H), while during PALEX 2 and 3 peak values amounting to 20.38 and 22.47 pg Chl a H were measured after 5-6 days, respectively. Likewise the Chl a biomass, we observed a similar pattern of phytoplankton abundance during the three experiments (data not shown). The highest cell densities were counted in treatments with the addition of all nutrients, reaching values from 1.8x107 and 3.6x107 cells H in PALEX 1 and 3, respectively, and up to 7.2x10» cells H in PALEX 2. The common feature of all three experiments was the absolute and relative growth of the dominant groups in the inoculated assemblages (see Table 7} in all treatments. At the end of the experiments the average relative proportion (determined from ail treatments) of microflagellates increased up to 98% in PALEX 1, while diatoms represented 93 and 72% of total phytoplankton in PALEX 2 and 3, respectively. Din-oflagellates and coccolithophores were less important, especially in PALEX 2, where their proportions accounted for less than 1% of total phytoplankton at the beginning as well at the end of the experiment. The relative contribution of these two groups was higher in PALEX 1 and 3, with dinoflageliates being more important in PALEX 1 (4.5% at the beginning) and coccolithophores in PALEX 3 (4.7-5.4% at the beginning). Compared to eucaryotic micro- and nanoplankton, cyanobacteria were not very successful (Fig. 2a), In PALEX 1 cyanobacteria were completely outcompeted by larger size-classes and picoplanktonic eucaryotes (da- Fig. 1: Chlorophyll a biomass in different nutrient treatments during PALEX experiments 1 (27 June - 2 July 1994), 2 (3-12 April 1995) and 3 (22 March - 3 April 1996). Si. 1: Klorofilna biomasa v različnih hranilnih razmerah v obogatitvenih poizkusih PALEX 1 (27.6. - 2.7.1994), 2 (3. - 12.4.1995) in 3 (22.3. - 3.4.1996). ta not shown), while in PALEX 2 their abundance decreased steadily in all treatments. The same was observed in PALEX 3 except for control conditions (AT.6). Bacterial abundance increased initially and had already reached maximal values on days 2-4 in all three PALEX experiments, preceding the autotrophic component of the system (Fig. 2b, Fig. 4a). Species composition in relation to nutrient additions Species composition was quite similar in the two spring experiments (PALEX 2 and 3), In both cases we collected a population during the late phase of a diatom bloom with the highest species diversity among the diatoms. The dominant diatom species were Pseudonitzsc-hia pseudodelicatissima, Skeletonema costatum and Chaetoceros sp. 2 in PALEX 2, and Chaetoceros spp. (mainly C. compressus, C. decipiens and other larger species), P. pseudodelicatissima, Bacteriastrum sp. and 33 ANNALES 13/'98 Palricijä MOZETIČ et ah NUTRIENT-ENRICHMENT EFFECT ON PLANKTON COMPOSITION, 3 T -42 3-OË+7 8. ,2 2.0E+7 - Im V O « O cs « U 1-0E+7 0.0E+0 O.OE+O 3.0E+7 - 2.0E+7 - 1.0E+7 - O.OE+O 1 2 3 4 S é 2 4 i 8 50 2 4 6 8 10 12 2.0E+9 - -¡3 « 1.0E+9 'C a U M o.oe+o 2.0E+9 - t.OE+9 O.OE+O 2.0E+? - 1.0E+9 - O.OE+O PALEX 1 4 6 t days PALEX2 !0 4 6 8 10 12 days PALEX3 Fig. 2: Cyanobaclerial (a) and bacterial (b) abundance in different nutrient treatments during PALEX experiments 1, 2 and 3. Only data for assemblage collected af the depth of fluorescence maximum (16 m) are shown for PALEX 3. SI. 2: Gostota cijanobakterij (a) in bakterij (b) v različnih hranilnih razmerah v obogatitvenih poizkusih PALEX 1, 2 in 3. V PALEX 3 poizkusu so prikazani rezultati le za združbo, zajeto na globini fluorescentnega viška (16 m). Cylindrotheca closterium in PALEX 3 (Figs. 4b-f). Among dinoflagellates, Gymnodiniurn sp., Prorocentrum minimum and Protoperidinium minusculum were the most abundant, while Emiliania huxleyi and a non-identified species were the dominant coccolithophores. in PALEX 1 species diversity of dinoflagellates was the same as of diatoms, although the abundance of the former group was lower. The dominant species were small Chae-toceros sp.1, Navicula sp., Cylindrotheca closterium and a non-identified species for diatoms, and Ceratium furca, Gymnodiniurn sp. and various species of the genus Prorocentrum for dinoflagellates. On the day of chlorophyll maximum we compared the most abundant species/groups in different nutrient regimes relative to control conditions. In all three experiments maximal Chi a was reached on sixth day and diatom species prevailed in PALEX 2 and 3. Microflagel-lates which dominated in PALEX 1 were taken as a group, likewise dinoflagellates in PALEX 1 and 2 due to very low abundance of single dinoflagellate species (<1% of total abundance). On two occasions coccolithophores and non-identified, naked, Gymnodinium-like dinoflagellates were also chosen. The highest increase of species abundance relative to control we observed in treatment G (Fig. 3) along with interesting differences between species and/or groups. The highest ceil densities were counted for mi-croflagelfates (up to 1.8x107 ceils H), P. pseudodeiica-tissima (up to 7.6x1 Q8 cells H), and Chaetoceros sp. 3 (up toi.3x107 cells H) on day 6 (Table 2) in PALEX 1, 2 and 3, respectively. However, the most marked responses to addition of all nutrients were observed for other species: diatoms Chaetoceros sp.1 and Navicula sp. in PALEX 1 (fig. 3a), and 5. costatum in other two experiments. The relative increase of S. costatum was higher in PALEX 3, when a high growth was observed also for Cylindrotheca closterium (Fig. 3b & 3c, Figs. 4a, c). In PALEX 1 a clear increase relative to control was observed also in other treatments, especially with the additions of phosphate and rain water. However, the stimulating effect of nutrient additions was much lower for other phytoplankton groups compared to diatom species (Fig. 3a). Similarly, a higher response was observed for coccolithophores compared to microflagel-lates and dinoflagellates. In this experiment the addition of inorganic nitrogen alone also stimulated the growth especially of coccolithophores with Emiliania huxleyi being the predominant species. A similar situation was found also in PALEX 3, where among non-diatom species/groups only the coccolitho- 34 ANNALES 13/'98 ?31ricii3 MOZETIČ el a i.-. NUTRIENT-ENRICHMENT EFFECT ON PlftNKTON COMPOSITION, 31-42 420 O Ih ■4-» S o U 95 C h act I Navic dino cocc micro a) £ -m s © y 40 15- 10 ..maTTCIh A -neatd / Jkiuj 37 Itw E3 c m d tm E r~i F ...HiOrttar Chaet 2 Cylin Pseu Skel dino micro I » O p 140 120. 100: 40 30 20 10 132 RI / .■ji, I-i BI6 ZZ3Q16 Bact Chaet 3 Cylin Pseu Skei dino n.id.E. hux micro c) Fig, 3: Ratios between the abundance of dominant pbytopiankton species/groups in different treatments (X) and the respective abundance in control conditions on day 6 during PALEX experiments 1 (a), 2 (b) and 3 (c). Only data for assemblage collected at the depth of fluorescence maximum (16 m) are shown for PALEX 3. Legend: Chaet (1, 2, 3) = Cbaetoceros (sp. 1, spp. 2, spp. 3); Navic = Navicuia sp.; Cylin = Cylindrotheca closterium; Pseu ~ Pseudonitzschia pseudodelicatissima; Skel ~ Skeletonema costatum; fiacf = Bacteriastrum sp.; E. hux s Emiliania huxleyi; dino (n.id.) = dinoflagellates (non identified); cocc = coccolithophores; micro = microflagellates. SI. 3: Razmerja med gostoto prevladujočih fitoplanktonskih vrst/skupin v posameznih hranilnih razmerah (X) in gostoto v kontroli 6. dne obogatitvenih poizkusov PALEX 1 (a), 2 (b) in 3 (c). V poizkusu PALEX 3 so prikazani rezultati le za združbo, zajeto na globini fluorescentnega viška (16 m). Legenda: Chaet (1, 2, 3) = Cbaetoceros (sp. 1, sp. 2, sp. 3); Navic » Navicuia sp.; Cylin = Cylindrotheca closterium; Pseu = Pseudonitzschia pseudodelicatissima; Skel = Skeletonema costatum; Bact = Bacteriastrum sp.; E. hux = Emiliania huxleyi; dino (n.id.) - dinoflagelati (nedoločeni); cocc = kokolitoforidi; micro = mikroflagelati. 35 ANNALES 13/'98 Palricija MOZETIČ et al.: NUTRIENT-ENRICHMENT EFFECT ON PLANKTON COMPOSITION, 31-42 phore E. huxleyi responded significantly to nutrient additions compared to control (Fig. 3c). The addition of phosphate alone had stimulating effect only on 5. costatum and to lesser extent to other diatoms and E. huxleyi. The highest relative increase in PALEX 2 (37x) was much lower than those in PALEX 1 (420x) and PALEX 3 (132x). Only the addition of all nutrients provoked a clear response of specific species or groups compared to control (Fig. 3b). However, a slight increase was observed also for 5. costatum and Chaetoceros sp.2 in treatments with the addition of phosphate (B) and river water (F). DISCUSSION AND CONCLUSIONS Response of plankton assemblages to nutrient additions In all three enrichment experiments the most marked response was observed in the plankton assemblages receiving all nutrients (G treatment), followed by the addition of phosphate (B treatment), river (F treatment) and rain (E treatment) water. The additions of the latter two in approx. natural dilutions enhanced biomass accumulation especially in PALEX 1 (early summer), suggesting the importance of these freshwater sources of nutrients in the northern Adriatic. Similar responses as in experimental conditions were observed also in the field (Malej etal., 1995; 1997a; 1997b). However, the development of autotrophic and heterotrophic components of planktonic assemblage was quite different. Phytoplanktonic groups, which dominated absolutely and relatively in the initial assemblages, expanded significantly towards the end of the experiments. Growth of microflagellates in PALEX 1 and diatoms in PALEX 2 and 3 was highly stimulated by the addition of nutrients, especially in the mixed treatments. This reflected not only in a large increase of their abundance (86- to 105-fold) but also in their relative proportions (for example, from 49% at the beginning to 94% at the biomass peak in G treatments). On the other hand, cyanobacteria were less successful than larger cells (nano- and microplankton) being outcompeted in all three experiments (Fig. 2a). This was especially evident in G treatments in all PALEX experiments, where cyanobacterial abundance decreased sharply and was the lowest compared to other treatments. In areas with high nutrient supply larger cells, mainly diatoms, seem to respond faster to nutrients' input (Sakshaug & Olsen, 1986; Stolte & Riegman, 1995), whereas in oligotrophic areas smaller cells are responsible for most of the primary production. This phenomenon is in part due to different nutrient uptake strategies adopted by phytoplankton species of different size classes as algal uptake activity is finally limited by available surface area (Stolte & Riegman, 1995). However, in a recent laboratory experiment performed on the cosmopolitan cyanobacterial genus Synechococcus and diatom Thalassiosira weisflogii Donald et al. (1997) pointed out that differences in nutrient uptake might have originated also from different taxonomic as well as evolutionary position of the two organisms: the first being procaryotic and the second one eucaryotic. This refers to the enzymes involved in nutrient uptake or uptake kinetics that are related to taxonomic groups and not to cell size (Stolte & Riegman, 1995). As in our experiment Donald et al. (1997) found out that cyanobacteria Synechococcus grew better in P-limited conditions (A16 treatment in PALEX 3 experiment), while under P-replete conditions larger diatom species posses higher rates of nutrient uptake and a better ability to incorporate phosphate than cyanobacteria. In all PALEX experiments the response of heterotrophic bacteria to nutrient addition (Fig. 2b) preceded the response of phytoplankton indicating the importance of competition for inorganic nutrients. In fact many authors observed, in freshwater systems mainly, this competitive character of bacteria for inorganic nutrients, especially when concentrations of dissolved organic matter are low (Toolan et al., 1991; Coveney & Wetzel, 1992; Wehr et al., 1994). Bacterial growth can be directly limited by the phosphate availability (Toolan et al., 1991), regardless the phytoplankton response (Le et al., 1994), suggesting that the nutrient uptake of these microorganisms can at times become a sink for nutrients within the mi- Fig. 4a: Mixed plankton community dominated by diatom Cylindrotheca closterium and blue-stained heterotrophic bacteria in PALEX 3 experiment (400x). Epi-fluorescence microscopy, DAPI stained, UV light. SI. 4a: Mešana planktonska združba s prevladujočo dia-tomejsko vrsto Cylindrotheca closterium in modro obarvanimi heterotrofnimi bakterijami v obogatitvenem poizkusu PALEX 3 (400x). Epifluorescentna mikroskopija, barvano z DAPI-jem, UV svetloba. Figs. 4b-f: Dominating diatoms of the phytoplankton assemblage and bacterioplankton during PALEX 3 experiment: day 6, G treatment (mixed nutrients). Epi-fluorescence microscopy, primuline and DAPI stained, UV light. SI. 4b-f: Prevladujoče diatomeje v fitoplanktonski združbi in bakterije 6. dne obogatitvenega poizkusa PALEX 3, mešane hranilne razmere (G). Epifluorescentna mikroskopija, barvano s primulinom in DAPI-jem, UV svetloba. b) Pseudonitzschia sp., Chaetoceros spp. (200x) c) Skeletonema costatum (400x) d) Skeletonema costatum, Chaetoceros spp., Pseudonitzschia pseudodelicatissima (200x) e) Chaetoceros decipiens, Chaetoceros spp. (200x) f) DAPI stained bacteria (filamentous, rods and coccal forms) around autotrophic diatom cell (400x). DAPI obarvane bakterije (nitaste, paličaste in okrogle oblike) okoli avtotrofne diatomejske celice (400x). 36 ANNALES 13/'98 Patricija MOZETIČ et al.: NUTRIENT-ENRICHMENT EFFECT ON PLANKTON COMPOSITION, 31-42 ANNALES î3/'98 Patrie tja MOZETIČ «ai.: NUTRIENT-ENRICHMENT EFFECT ON PLANKTON COMPOSITION, 31-42 crobiai loop (Toolan et al., 1991; Coveney & Wetzel, 1992). Although these observations arise from freshwater environment we can find some similarities to PALEX experiments, initial conditions in our experiments were always P-Iimited and a fast response of bacteria to nutrient addition followed by a sharp decrease was observed. Cyanobacterial as well as bacterial decrease could also be due to grazing by heterotrophic nanoflagellates (HNAN). In fact HNAN abundance in PALEX 1 increased sharply (Malej eta/., 1997a), while for PALEX 2 and 3 data are not available. Wehr et al. (1994) also suggested that more rapid mineralization of organic matter occur with herbivory on autotrophic cyanobac-teiia, indicating that HNAN may perhaps prefer cyanob-acteria to heterotrophic bacteria as a food source. Species composition and succession of phytoplankton Phytoplankton growth in all three enrichment experiments was limited by the availability of nutrients and unbalanced ratios. All three initial (field) assemblages were P-limited (N/P>30). With the addition of nutrients high N/P ratios changed close to the optimal Redfieid ratio (N/P=16) in the mixed treatment (C bottles) while in B treatment (phosphate addition) optimal nutrient ratios were achieved only in PALEX 1. In PALEX 2 and 3, N/P ratios in B treatments were much lower than 16, suggesting nitrogen co-limitation of phytoplankton growth. Consequently, the highest response of phytoplankton community was achieved in mixed treatments. Among other treatments only during PALEX 1 phytoplankton was significantly stimulated following phosphate addition alone (see Fig. 1). However, phosphate and nitrogen alone are not sufficient for phytoplankton growth, especially in diatom-dominated assemblages. Besides microflagellates, diatoms were the most abundant group during our experiments, suggesting silicate as crucial nutrient as well, if we consider 2 pM silicate per liter as the limiting concentration (Fisher et a!., 1988; Egge & Aksnes, 1992) we can presume that silicate was co-limiting diatoms most of the time during PALEX experiments. High silicate concentrations (5-21 pM I"1) were found in all enclosures of PALEX 1 experiment, where microflagellates were the most abundant, and predominant group (Table 2). However, the addition of all nutrients stimulated diatom growth much more than flagellates (Fig. 3a) as indicated by treatment/control ratios (up to 420 for diatoms and 16 for microflagellates). Especially in mixed treatment and with the addition of phosphate Chaetoc-eros sp.1 and Navicula sp. abundance increased extremely (420- and 95-times in C enclosure, respectively), while in control their abundance decreased or did not change (Table 2). A high relative increase of two diatom species was observed also in the treatment with the addition of rain water (E), as previously reported also from the field after heavy summer storms (Male; ef a!., 1997b). In PALEX 2 and 3 experiments/dominated by diatoms, the most evident feature was the highest relative increase of Skeletonema costatum, followed by the increase of Chaetoceros spp. and Cylindrotheca closte-rium (Figs. 3b, c). Although these species were not the most abundant (except Chaetoceros sp. 3 in PALEX 3; Table 2) their increase was the greaiest. This was particularly true of 5. costatum increasing up to 37- and 132-times in PALEX 2 and 3, respectively. In both experiments the most numerous species was Pseu-donitzschia pseudodelicatissima, in all enclosures including control, but for this species a slight increase was observed only when all nutrients were added (G, G16). Beside the greatest response of selected species to mixed nutrients, the addition of phosphate slightly stimulated only S. costatum, and Bacteriastrum sp. in PALEX 3. In PALEX 2 the addition of river water (F) enhanced Chaetoceros sp.2 growth. No significant response of dinoflagellates and microflagellates compared to control was observed in both experiments. Another group, which was significantly stimulated by the addition of all nutrients, rain water, as well as by the addition of inorganic nitrogen (C) and phosphate only, were coccolithophores with Emiliania huxleyi as the most abundant species, in PALEX 3 experiment the abundance of coccolithophore E. huxleyi itself accounted for more than 1% of total abundance, while in PALEX 2 coccolithophores exhibited a small increase relative to control only in G and C (nitrogen) treatments (data not shown; Mozetič, 1997). E. huxleyi-is known to form dense blooms in northeast Atlantic (Tyrrell & Taylor, 1996) and Norwegian fjords (Egge & Heimdal, 1994) usually in mid-summer when surface irradiances are high. Mesocosm experiments and modeling studies from these areas have suggested that E. huxleyi may have a competitive advantage over other phytoplankton, when phosphate is limiting but nitrate is abundant. E. huxleyi is believed to utilize better dissolved organic phosphorus than other phytoplankton (Aksnes et al., 1994) due to greater activity of enzyme alkaline phosphatase. In similar experiments such as our PALEX (multi-species chemostat experiments; Riegman ef ai, 1992) higher numbers of £. huxleyi were obtained at high N/P ratios rather than at low N/P ratios. Besides specific nutritional conditions high surface irradiances were the most influential parameter for bloom development (Egge & Heimdal, 1994). Our results from day 6 in PALEX 1 experiment showed indeed the highest concentrations of inorganic nitrogen in C (21.9 pM H) and E (16.2 pM H). in these treatments, besides G and B, the highest increase of coccolithophores compared to control were observed (Fig. ,3a). Due to low phosphate concentrations (around 0.05 pM H), N/P ratios in C and E enclosures were the highest (313 and 540, respectively), interestingly, the in- 38 ANNALES 13/98 Patricija MOZETIČ el ah NUTRIENT-ENRICHMENT EFFECT ON PLANKTON COMPOSITION, 31-42 crease of coccolithophores/f. huxleyi in this early summer experiment was greater compared to PALEX 3 (Fig, 3c), although the initial abundance was 10-times higher in the later one (see Table 2). Tab. 2: Abundances (ceils H) of dominant phyto-plankton species/groups (>1% of total abundance) at the beginning of the enrichment experiments and on the day of Chi a maximum in controlled (A) and mixed conditions (G). Tab. 2: Gostota (cel. H) prevladujočih fitoplanktonskih vrst/skupin na začetku obogatitvenih poizkusov in na dan klorofilnega viška v kontroli (A) ter ob dodatku mešanice hranil (G). In chemostat enrichment experiments previously performed in the Gulf of Trieste MozetiC (1993) obtained similar results with S. c.ostatum being generally the most stimulated by nutrient additions. Its opportunistic nature to adapt rapidly to changing nutrient regimes was observed many times in controlled conditions (Sanders et a!., 1987) as well as in natural environment (V.e. estuaries and coastal areas; Kenyan, 1976; Garcia-Soto et al., 1990; Borkman & Turner, 1993; Hama & Handa, 1994; Marshall & Nesius, 1996). Sanders et al. (1987) in a series of enrichment experiments over a nearly 2-year period in the Chesapeake Bay observed important changes in dominant species and patterns of species succession. Nutrient addition caused a shift from flagellate species to small centric diatoms (5. costatum, Cycioteila sp., Cylindrotheca ciosterium, Tbalassiosira spp.) in N-enriched cultures, but only during the summer-autumn period. Their results can be compared with the situation in PALEX 1 with a significant increase of small Chaetoceros species and Navicula sp. over microti age Hates, although comparison with other treatments indicated that the addition of phosphate rather than inorganic nitrogen stimulated their growth. This different pbytoplankton response to specific nutrient additions can be attributed to regional (and perhaps seasonal) differences in determining the limiting nutrient (northern Adriatic vs. Chesapeake Bay subestuary). Several authors (Turpin & Harrison, 1979; Harrison & Turpin, 1982; Kilham & Kilham, 1984) proposed that nutrient flux and nutrient ratios are important factors influencing the dominance of various taxonomic groups (diatoms vs. flagellate species), while nutrient paichiness or chemical form of the nutrient may influence the success of one particular species over another. Our enrichment experiments confirmed that inputs of new nutrients not only stimulate phytoplankton growth in general but also affect community structure. Total phytoplankton biomass expressed as Chi a augmented approx. 20-times over six days period following the addition of nutrients with optimal Redfield ratio. Majority of eucar-yotic phytoplankton increased their abundance; in contrast, cyanobacteria decreased. Among taxonomic groups besides diatoms, coccolithophores seemed to be stimulated most (10-50 times increase in six days) by addition of nutrients. Diatoms that were growing most successfully were Skeletonema costatum (increasing its abundance from 40 up to 130 times in six days) during spring experiments, and small Chaetoceros species (augmenting its abundance up to 420 times) in early summer experiment. ACKNOWLEDGMENTS We thank Dr. Branko ¿ermelj for technical assistance. The study was a part of Project PALOMA (Production and Accumulation of Labile Organic Matter in the Adriatic) and was financially supported by the PECO Program (Contract No. CIPD-CT94-0106) and the Ministry of Science and Technology of the Republic of Slovenia. PALEX 1 START DAY & Control (A) Mix (G) Chaetoceros s p. i 1.3x10s 0.5x103 2.2x10s Navicula sp. 2.2x103 2.2x10J 2.1x10s dinoflagellates 1.6x104 9.2x103 3.8x10" coccolithophores 2.7x103 0.5x103 2.7xl04 microti age Hates 1.9x10s 1.1 xlO6 1.8x107 PAf.DC 2 Chaetoceros s p. 2 1.3x10s 2.9x50s 3.7x10« Cylindrotheca ciosterium 6.5xl03 7.3x1C 2.3x10s Pseudonitzschia pseudodeiic. 5.6x10ft 1.6x10? 7.6x10? Skehtonema costatum 6.5xt03 7.5x10s 2.8x10? dinoflagellates 4.1x10" 3.5x104 1.3x105 m ic roil age If ate s 0.2x105 Î .4x106 4.9x106 PALEX 3 Baeteria$trum sp. 5.9x104 1.7x10s 2.6x10« Chaetoceros sp.3 1.9x1 OS 3.2xl05 1.3x107 Cylindrotheca ciosterium 1,8x104 1.6x104 . 7.9x10s Pseudonitzscbia pseudodelic. 1,1x10s 3.1x10s 7.7x10ft Skeletonema costatum 6.3x1 Q3 9.4x103 1,2x10& dinoflagell. non-i dent. 8.1x103 6.7x103 I.SxIO4 Emilia nia huxleyi 2.6x104 3.5x1 Q4 5.2x10s microti age H a tes 3.4x10s 2.9x10s 8.6x10s 39 ANNALES 13/98 Patritij« MOZETIČ e! al.: NUTRIENT-ENRICHMENT EFf £CT ON PLANKTON COMPOSITSON, 31-12 VPLIV VNOSA HRANILNIH SNOV! NA SESTAVO PLANKTONSKE ZDRUŽBE Patricija MOZETIČ, Valentina TURK, Alenka MALE) Morska biološka postaja Piran, SI-6330 Piran, Fornače 41 POVZETEK V prispevku avtorice opisujejo odziv planktonske združbe na različne hranilne razmere z uporabo metode obogatitvenih poizkusov, V treh poizkusih, ki so potekali v juniju/juliju 1994, aprilu 1995 in marcu/aprilu 1996, so med drugim spremljale razvoj planktonske biomase in spremembe v vrstni sestavi kot odgovor na povečane koncentracije hranilnih snovi. Naravni planktonski združbi, inkubirani in situ, so dodale štiri umetne vire hranilnih snovi (fosfat, anorganski dušik kot nitrat in amonij, silikat in mešanico vseh hranil) ter naravna vira hranil v obliki deževnice in rečne vode. Inkubacijska posoda brez dodatka hranilnih snovi je ponazarjala kontrolne razmere. V vseh treh poizkusih so največji porast fitoplanktonske biomase opazile ob dodatku mešanice hranil, nekoliko manjši pa je bil odgovor ob dodatku fosfata. Prav nasprotno pa je gostota cijanobakterij in heterotrofnih bakterij s časom strmo upadala. Fitoplanktonske skupine in vrste, ki so prevladovale v začetnem vzorcu morske vode, so znatno narasle tudi ob koncu poizkusov (mikroflagelati v prvem poizkusu, diatomeje s prevladujočo vrsto Pseudonitzschia pseudodeiicatissima v obeh spomladanskih poizkusih). Navkljub temu so avtorice zabeležile največji porast števila v primerjavi s kontrolo pri drugih, v začetku neprevladujočih vrstah (Skeletonema costatum, Chaetoceros spp., Cyiindrotheca closterium, Navicula sp., Erniliania huxleyt). Absolutno največji porast je povzročil dodatek mešanice vseh hranil pri vrstah Skeletonema costatum v spomladanskem času (132-kratni porast v primerjavi s kontrolo) in Chaetoceros sp. v poletnem poizkusu (420-kratni porast). Edina nediatomejska vrsta, ki se je močneje odzvala na dodatke mešanice hranil, deževnice in anorganskega dušika, je bila kokolitoforida Erniliania huxleyi v poletnem obdobju. Pričujoča raziskava je potrdila, da obogatitev morske vode s hranilnimi snovmi v optimalnem koncentracijskem razmerju pospeši rast celotne fitoplanktonske združbe, pomembno pa vpliva tudi na vrstno sestavo. Videti je, da so takšne hranilno obogatene razmere ugodne za hitro rastoče, oportunistične vrste (zlasti Skeletonema costatum, Chaetoceros spp.), ki prevladujejo v določenem obdobju. Ključne besede: fitoplankton, bakterije, vrstna sestava, hranilne snovi, obogatitveni poizkusi, Tržaški zaliv REFERENCES Aksnes, D. L., J. K. Egge, R. Rosland & B. R. Heimdal, 1994. Representation of Erniliania huxleyi in phyto-plankton simulation models: a first approach. Sarsia, 79, 291-300. Borkman, D. G. & J. T. Turner, 1993. Plankton studies in Buzzards Bay, Massachusetts, USA. II. Nutrients, chlorophyll a and phaeopigments, 1987 to 1990. Mar. Ecol. Prog. Ser., 100, 27-34, Cauwet, G. 1996. Production and Accumulation of Labile Organic Matter in Adriatic. Progress report (June 1994-June 1995), Part I. EU Environment Report, 20 pp. Cauwet, G., S. Terzič, M. Ahel, P. Mozetič, V. Turk & A. Male), 1998. Effect of nutrient addition on microbial plankton and dissolved organic matter variability. Part II. Biochemical Aspect. In: Ecosystem Research Report, the Adriatic Sea, EU/Environment Series, Brussels (in press). Contey, D, J. & T. C. Malone, 1992. Annual cycle of dissolved silicate in Chesapeake Bay: implications for the production and fate of phytopiankton biomass. Mar. Ecol. Prog. Ser., 81, 121-128. Coveney, M. F. & R. G. Wetzel, 1992. Effects of nutrients on specific growth rate of bacterioplankton in oligotrophic lake water cultures. Appi. Environ. Microbiol., 58, 150-156. Donald, K. M., D. J. Scanlan, N, G, Carr, N. H. Mann & I. Joint, 1997. Comparative phosphorus nutrition of the marine cyanobacterium Synechococcus WH7803 and the marine diatom Thalassiosira weissflogii. j. Plankton Res., 19(12), 1793-1813. Egge, J. K. & D. L. Aksnes, 1992. Silicate as regulating nutrient in phytopiankton competition. Mar. Ecol. Prog. Ser., 83, 281-289. Egge, J. K. & B. R. Heimdai, 1994. Blooms of phytopiankton including Emiliania huxleyi (Haptophyta). 40 ANNALES 13/'98 Patricija MOZETIČ etsl.: NUTRlENT-ENRtCHMFNT EFFECT'ON PLANKTON COMPOSlTfON, 31-42 Effects of nutrient supply in different N:P ratios. Sarsia, 79, 333-348. Fisher, T. R., L. W. }r. Harding, D. W. Stanley & L. G. Ward, 1988. Phytoplankton, nutrients, and turbidity in the Chesapeake, Delaware, and Hudson estuaries. Est-uar. Coast. Shelf ScL, 27, 61-93. Fuks, D. 1995. Uloga bakterioplanktona u ekosustavu sjevernog jadrana. Ph. D. Thesis, University of Zagreb, 155 pp. Furnas, M. j. 1990. In situ growth rates of marine phytoplankton: approaches to measurement, community and species growth rates, j. Plankton Res., 12(6), 1117-1151. Garcia-Soto, C, J. de Madariaga, F. Viiiate & E. Orive, 1990. Day-to-day variability in the plankton community of a coastal shallow embayment in response to changes in river runoff and water turbulence. Estuar. Coast. Shelf ScL, 31, 217-229. Grasshoff, K. 1983. Methods for sea water analyses. Verlag Chemte, Weinheim, 317 pp. Hama, ). & N. Handa, 1994. Variability of the biomass, chemical composition and productivity of phytoplankton in Kinu-ura Bay, japan during the rainy season. Estuar. Coast. Shelf ScL, 39, 497-509. Harrison, P. j. & D. H. Turpin, 1982. The manipulation of physical, chemical, and biological factors to select species from natural phytopiankton communities. In: Marine mesocosms (eds. Griče, G. D. & Reeve, M. R.), Springer-Verlag, New York, 275-289. Holm-Hansen, O., C J, Lorenzen, R. W. Holmes & J. D. H. Strickland, 1965. Fluorometric determination of chlorophyll, j. Cons. Perm. Int. Expior. Mer, 30, 3-15. iriarte, A. 1993. Size-fractionated chlorophyll a biomass and picophytoplankton cell density along a longitudinal axis of a temperate estuary (Southampton Water). J. Plankton Res., 15(5), 485-500. Keržan, i. 1976. Prispevek k poznavanju odnosov ■primarne pelagične bioprodukcije in fekainega onesnaženja v slovenskem delu Severnega jadrana. M. Sc. Thesis, University of Ljubljana, 39 pp. Kilham, S. S. & P. Kilham, 1984. The importance of resource supply rates in determining phytoplankton community structure, in: Trophic interactions within aquatic ecosystems (eds. Meyers, D. G, & Strickler, j. R.), Westview Press, Inc., Boiuder, CO, 7-27. Le, ]., j. D. Wehr & L. Campbell, 1994. Uncoupling of bacteiioplankton and phytopiankton production in fresh waters is affected by inorganic nutrient limitation. Appl. Environ. Microbiol., 60, 2086-2093. Male], A., P. Mozetič, V. Malačič, S. Terzic & M. Abel, 1995. Phytoplankton responses to freshwater inputs in a small semi-closed gulf {Gulf of Trieste, Adriatic Sea). Mar. Ecoi. Prog. Ser., 120, 111-121. Matej, A., P. Mozetič, V. Turk, V. Malačič, L. Lipe] & J. Forte, 1997a. Production and Accumulation of Labile Organic Matter in the Adriatic. EU Environment/PECO Report, Piran, 66 pp. Ma Jej, A., P. Mozetič, V. Malačič & V. Turk, 1997b. Response of summer phytoplankton to episodic meteorological events (Gulf of Trieste, Adriatic Sea). P.S.Z.N.L; Mar. Ecol., 18, 273-288. Marshall, H. G. & K. K. Nesius, 1996. Phytoplankton composition in relation to primary production in Chesapeake Bay. Mar. Biol., 125, 611-61 7. Mozetič, P. 1993, Vioga posameznih velikostnih razredov fitoplanktona pri biomasi in produkciji južnega dela Tržaškega zaliva. M. Sc. Thesis, University of Zagreb, 94 pp. Mozetič, P. 1997. Odziv neritičnega fitoplanktona na dodatke hranil v naravnih in kontroliranih pogojih. Ph. D. Thesis, University of Ljubljana, 184 pp. Mozetič, P., V. Turk, A. Malej, S. Terzič, M. Ahel & G. Cauwet, 1997. Coastal plankton response to nutrient enrichment: an experimental system. In: Water Pollution IV. Modelling, Measuring and Prediction, {eds. Rajar, R. & Brebbia, C. A.), Computational Mechanics Pubis., Southampton, Boston, 151-160. Porter, K. G. & Y. S. Fetg, 1980. The use of DAPI for identifying and counting aquatic microflora. Limnol. Oceanogr., 25, 943-948. Ragueneau, O., E. De Bias Varela, P. Treguer, B. Queguiner & Y. Del Amo, 1994. Phytoplankton dynamics in relation to the biogeochemical cycle of silicon in a coastal ecosystem of western Europe. Mar. Ecol. Prog. Ser., 106, 157-172. Riegman, R, A. A. M. Noordeloos & G. C. Cadee, 1992. Phaeocystis blooms and eutrophication of the continental coastal zones of the North Sea. Mar. Biol., 112, 479-484. Sakshaug, E. & Y. Oisen, 1986. Nutrient status of phytoplankton blooms in Norwegian waters and algal strategies for nutrient competition. Can. j. Fish. Aauat. Set., 43, 389-396. Sanders, J. G., S. J. Cibik, C. F. D'Elia & W. R. Boynton, 1987. Nutrient enrichment studies in a coastal plain estuary: changes in phytoplankton species composition. Can. ]. Fish. Aqua?. Sci., 44, 83-89. Smayda, T. {. 1990. Novel and nuisance phytoplankton blooms in the sea: evidence for a global epidemic. In: Toxic marine phytoplankton (eds. Graneli, E., Sund-strorn, 8., Edler, L, & Anderson, D. M.), Elsevier Pubis., Amsterdam, 29-40. Siolte, W. & R. Riegman, 1995. Effect of phytoplankton cell size on transient-state nitrate and ammonium uptake kinetics. Microbiology, 141, 1221-1229. Takahashi, M., K. Kikuchi & Y. Hara, 1985. Importance of picocyanobacteria biomass (unicellular, bluegreen algae) in the phytoplankton population of the coastal waters of japan. Mar. Biol., 89, 63-69, Toolan, T., J. D. Wehr & S. Findtay, 1991. Inorganic phosphorus stimulation of bacterioplankton production in a meso-eutrophic lake. Appl. Environ. Microbiol., 57, 2074-2078. 41 ANNALES 13/98 Pafricija MOZE'TiC el at.\ NUTRIENT-ENRICHMENT EFFECT ON PLANKTON COMPOSITION, 31-42 Turpin, D. H. & P. J. Harrison, 1979. Limiting nutrient patchiness and its role in phytopiankton ecology. Exp. Mar. Biol. Ecol., 39, 151-166. Tyrrell, T. & A. H. Taylor, 1996. A modelling study of Emiiiania huxleyi in the NE Atlantic, journal of Marine Systems, 9(1/2), 83-112. Utermöhl, H. 1958. Zur Vervollkommnung der quantitativen Phytoplankton-Methodik. Mit. int. Verein. Theor. Angew. Limnol., 9, 1-38. Wehr,). D., j. Le & L. Campbell, 1994. Does microbial biomass affect pelagic ecosystem efficiency? An experimental study. Microb. EcoS., 27, 1-17. 42 ANNALES 13/'98 compendio UDC 594.3{262.3):574.91 594.1 <262.3):574.91 MOLLUSCHi ESOTiCi NELL1 ALTO ADRIATICO Raífaella De MIN & Ennio VIO Dipartimento cfi Biología, University elegit Studi di Trieste, IT-34100 Trieste, Via E. Weiss, 2 RIASSUNTO L 'apertura del Canale di Suez, unilamente all'intensificarsi del traffico mariítimo, all'importazione a scopo di allevamento di molluschi e nel contempo ¡'incremento del turismo extraeuropeo, sono state le cause determinanti nell'introduzione di 72 specie di molluschi (3 Gastropoda e 9 Bivalvia) esotici nell'Adriatico settenlrionale. Ció é s tato possibile grazie alie condizioni cbimico-fisiche delle nostre acque che risultano essere simili a quelle delle loro locaütá d'origine. Parole chiave: Alto Adriático, Mollusca, specie alloctone, migrazioni íessepsiane, apporto antropico INTRODUZIONE Neí Mediterráneo viene sempre piü spesso segnaíata la presenta di conchtglie esotiche. Le cause di tali ritrovamenti possono essere naturali, dovute cioé al-J'ehtrata spontanea di molluschi attraverso lo Síreíto di Gibilterra od il Canaie di Suez, oppure artificial! e quindi attribuibili ad apporto antropico. L'argomento ha sempre susciíato l'interesse di vari studiosi e Philippi fu unodei primi Autori che confrontó la malacofauna del Mediterráneo con que!la dell'indo-Pacifico. Egli descrisse verso íl 1850, 73 specie in co-mune su 372 complessive, provenienti daí materíale che Hemprich ed Ehrenberg raccoísero nel Golfo di Suez e fungo le coste mediterranee deü'Egitto e della Siria. Si trattó di un notevole errore dovuto probabi¡mente ad uno scambio di esemplari. Gli Autori successivi, infatti, cíta-rorso solo casi rarissimi comuni ai due mari e fra questi l'unica specie di sicura determinazione era Pinctada radiata gia segnaíata per it porto di Aiessandria d'Egitto da Savigny (1826) e considerata di apporto antropico da Monterosaío, Solamente dopo ¡'apertura del Canale di Suez {17 novembre 1869) questa specie si diffuse spontaneamente nel Mediterráneo e le osservazioni per quanto concerne i¡ Golfo omonirno si rnoftiplicarono. Le prime segnalazioni di una certa importanza suí molluschi indo-pacifici in Mediterráneo si devono a Monterosato (1878-79), Tiller-A'Bavay (1905), Palíary (1912, 1938), Steuer (1939), Moazzo (1939). Con l'apertura del Canale di Suez vi fu un notevole apporto nei Laghi Amari di acque mediterranee carat-terizzate da un tenore di sallnitá di molto infertore r¡-spetto a quello dei laghi stessi e ció favori il passaggio di alcune specie, non strettamente eurialine, daí Mar Rosso verso Porto Said. Un altro fattore determinante, nella migrazione defle specie verso nord, é dato dalla cor-rente che si dirige prevalentemente dal Mar Rosso verso il Mediterráneo. Barash & Danin (1973) segnalarono per le coste mediterranee d'israele circa 40 specie indo-pacifiche, aumentando il numero a 59 nel 1977. In tale cifra sono incluse sia íe specie piú o meno acclimatate, sia quelle di cui é stata rinvenuta solo la conchiglia e quindi la loro presenza puó essere ritenuta accidéntale. Nel 1974 (a) Ghisotti sostenne che le specie di origine iessepsiana presentí nel Mediterráneo ed ormai ambientatesí erano circa una ventina ed ipotizzó che, molto probabiImente, sarebbero riuscite a spingersi piu a nord. In un successivo artícolo io stesso Autore (1976) affermó che compless iva mente per il Mediterráneo era-no state segnaiate circa 80 specie esotiche e di queste aicune si erano instaúrate perfettamente. 43 ANNALES 13/98 Raffacll.i De MIN & Ennio VIO: MOLLUSCHI ESOTICI NELL'ALTO ADRIATICO. 43-54 Fig. 1: Alto Adriático: principali porti commercial'!. SI. 1 : Severni Jadran: najpomembnejša trgovska pristanišča. Ccnni sulle caratteristiche ecologiche nell'Alto Adriático L'Alto Adriático è il tratto di mare delimitato dalla costa nord-orientale italiana, dal litorale istro-dalmato ed a Sud dalla linea congiungente Numana (Ancona) -Isola Grossa (sulla costa croata) (Fig. 1). Presenta un fondale relativamente basso che raggiunge la profondità massima di 80 metri e che costituisce gran parte délia piattaforma continentale alto-medio adriatica. Il substrato è caratterizzato, lungo il sottocosta italiano, da sabbia fine e fanghi, mentre, procedendo verso il largo, da sabbia grossolana e detrito; per que! che concerne il fondale roccioso questo è ridotto e circoscritto ad aree limítate dei Golfi di Venezia e Trieste in corrispondenza delle vecchie "mattes" di Posidonia e delle formazioni di origine carsica al largo delle coste istriane. Il notevole apporto di acque dolci, proveniente dai fiumi del Nord Italia, comporta una diminuzione délia temperatura media superficiale, un tenore di salinità che risulta essere fra i più bassi del Mediterráneo ed un elevato apporte biogenico di nutrienti che favorisce, soprattutto dal punto di vista quantitativo, lo sviluppo dei molluschi filtratori. Per tali motivi l'Alto Adriático si è dimostrato un ambiente adatto all'acclimatazione di molluschi euri-termi ed eurialini provenienti anche da mari tropicali. Inoltre non si deve dimenticare che, proprio per la sua configurazione geografico-politica, in quest'area vi sono importanti porti commerciali, quali Ancona, Ravenna, Venezia, Porto Nogaro, Trieste, Capodistria, Pola e Fiume, terminais di intensi traffici con l'Atlantico e L'Estremo Oriente che hanno agevolato in diversi modi l'arrivo di "nuovi" molluschi. RISULTATI Come supponeva Ghisotti (ibid.), diverse specie "eso- tiche" hanno trovato, in localitä particolari dal punto di vista chimico-fisico del Mediterráneo, condizioni favore-voli alia loro riproduzione ed in alcuni casi, come spesso avviene nell'instaurarsi di una nuova specie, dopo un ini-ziale periodo di ampia diffusione, hanno raggiunto un cer-to equilibrio Rapana venosa, Bursatella leachii, Scaphar-ca inaequivalvis, Crassostreagigase Tapes philippinarum. Gli Autori hanno ritenuto opportuno considerare la bibliografía di ogni specie, riportando in ordine cro-nologico le segnalazioni dei vari ritrovamenti nel Mediterráneo, al fine di clare un'idea, seppur approssimativa, sia della velocitä di acclimatazione sia delle modalita di introduzione. Familia: STROMBIDAE Rafinesque, 1815 Strombus decorus (Roeding, 1798) (Fig. 2) = belutschiensis Melvill, 1898 = cylindricus Swainson, 1821 = decorus raybaudi Nicolay & Manoja, 1983 = flammeus (Link, 1807) = ismarius Ducloss in Chenu, 1844 = laevilabris Menke, 1828 = mauritianus Lamarck, 1822 = persicus Swainson, 1821 Strombus decorus é originario dell'Oceano Indiano e presente dal Golfo del Bengala al Mare Arábico. Per quel che riguarda l'entrata in Mediterráneo, si é diffuso inizialmente lungo le coste israeliane (Barash & Danin, 1973, 1977) e turche (Raybaudi Massilia, 1983) e Nicolay e Romagna-Manoja (1983) indicano come piú probabile l'ipotesi dell'apporto antropico accidéntale per mezzo di petroliere provenienti dal Golfo Pérsico. Negli anni successivi la specie si é ulteriormente diffusa soprattutto nel Mar di Levante (Mienis, 1984), Cipro (Bazzocchi, 1985), Rodi (Nicolay, 1986), Libano (Bogi & Khairallah, 1987), e la sua presenza in Turchia é stata nuovamente segnalata nelle pubblicazioni di Blocher, 1984; Tringali e Villa, 1990; e Crucitti e Rotella, 1991. Da quanto riportato si deduce che Strombus decorus si é et'fettivamente acclimatato in queste aree del Mediterráneo raggiungendo un'elevata densita di popolazioni anche nelle isole del Mar Egeo. L'ampia valenza ecologica di questo Strombidae é certa. Esso infatti é l'unico del suo genere ad insediarsi a Nord del 36° parallelo, in un settore compreso tra le isoterme invernali di 16° e 17°C (D'Angelo & Gargiulo, 1978). Questi dati suggeriscono l'idea che vi sia una barriera naturale nella diffusione a Nord della specie e riteniamo quindi improbabile il suo instaurarsi nell'Alte Adriático, caratterizzato da temperature invernali che scendono al di sotto dei 10°C. Ció avvalora l'ipotesi che gli esemplari privi di mollusco, rinvenuti nelle reti di un peschereccio operante nella Baia di Muggia (Trieste), siano di origine accidéntale (Vio & De Min, 1996). 44 ANNALES 13/'98 Raffaella De MIN & Ennio VIO: MOLLUSCHI ESOTICI NELL'ALTO ADRIATICO. 43-54 Fig. 2: Strombus decorus - Golfo di Trieste - altezza: mm 31 e mm 20 (Foto: E. Vio). SI. 2. Strombus decorus - Tržaški zaliv - velikost primerkov: 31 in 20 mm (Foto: E. Vio). Fig. 4: Scapharca inaequivalvis - Golfo di Trieste - lun-ghezza: mm 62 (Foto: E. Vio). SI. 4: Scapharca inaequivalvis - Tržaški zaliv - dolžina: 62 mm (Foto: E. Vio). Fig. 3: Bursatella leachi - Golfo di Trieste - lunghezza: mm 190 (Foto: E. Vio). SI. 3: Bursatella leachi - Tržaški zaliv - dolžina: 190 mm (Foto: E. Vio). Fig. 5: Xenostrobus securis - Porto Buso - Lunghezza: mm 18 (Foto: R. De Min). SI. 5: Xenostrobus securis - Porto Buso - dolžina: 18 mm (Foto: R. De Min). v/ \ j! i M * « rt Fig. 6: Perna p le ta - Golfo d i Trieste - lunghezza: mm 41 (Foto: E. Vio). SI. 6: Perna pieta - Tržaški zaliv - dolžina: 41 mm (Foto: E. Vio). Fig. 7: Musculi sta senhousia - Ravenna - lunghezza: mm 21 (Foto: E. Vio). SI. 7: Musculista senhousia - Ravenna - dolžina: 21 mm (Foto: E. Vio). 45 ANNALES 13/'98 RaffaeRa De MÍN & Ennio VIO: MOLLLfSCH! ESOTICI NfLL'AtTO ADRIATICO, 43-54 Familia: MURIC1DAE Rafínesque, 1815 Rapana venosa (Valencienries, 1846} - bezoar (Linné, 1 767) sensu Reeve, 1 847 = pontica Nordsieck F., 1968 = thomasiana C ros se, 1861 Specie originaria deile acque del Giappone, venne segnalata per la prima volta nel 1947 da Drapchin (1953) per ii Mar Ñero. Giunse in quest'area, quasi sicuramente, traspórtala da qualche nave ed ¡n un tempo relativamente breve si distribuí afl'imboccatura del Mar di Azov (1953) e lungo le coste rumene (1954). Nel 1971 Ghisotti non escluse che, trattandosi di un mollusco euritermo ed eurialino, si potesse acclimatare in zone particolari del Mediterráneo, quaii i'Egeo, ¡1 Mar Ionio e I'Adriático, considéralo il fatto che era gí£i stata segnalata lungo le coste israeliane (Regteren-Altena in Ghisotti, 1971a). Nel 1973 viene pescaío il primo esemplare vívente di Rapana venosa per l'Alto Adriático. II ritrovamento, che awiene al largo di Ravenna, é attiibuibile, senza alcun dubbio, ad apporto antropico o dal Mar Ñero o diret-tamente dal Giappone (Ghisotti, 1974b). Successiva-mente viene segnalato presso Venezia ad una profondita di 13 metri (Me!, 1976). Inoltre, la presenza di un esemplare vívente nelle acque delí'lsola d'Elba, confermereb-be la progressiva espansione nel Mediterráneo di questa specie esotica (Terreni, 1980). Nel maggio del 1981 av-vengono le prime catture per la Laguna di Venezia, e dal 1984 ii mollusco si diffonde soprattutto lungo i canali che hanno sbocco diretto al mare (Cesari & Peilizzato, 1985). Nel 1983 Rapana venosa viene rinvenuta nel Golfo di Trieste impigliata in una nassa al largo di S. Croce (Trieste) (Cucaz, 1983) e fa la sua comparsa nel Mare Egeo nell'aprüe del 1986 presso il golfo di Ther-maikos (Koutsoubas & Voultsiadov-Koukoura, 1990). In Slovenia viene segnalata per la prima volta nel 1997, su un fondaíe caratterizzato dalla bíocenosi del Detrítico Fangoso (DF) (De Min & Vio, 1997). Studi effeituati in acquario di alcuni esemplari di Rapana venosa hanno evidenziato che i suoi veliger, pur nuotando attívamente con un velum ben sviluppato, pre-sentano giá dalla schiusa, o addlrittura da qualche giorno prima, un assetto idrostatico negativo tale da farli affon-dare velocemente. Il fatto non facilita fa diffusione natúrale delle larve quindi, in caso di lunghi tragítti, si puó trat-tare solo di apporto antropico (Cesari & Mizzan, 1993). Familia: APLYSIIDAE Lamarck, 1809 Bursatella leachii Blainville, 1817 (Fig. 3) - savignyiana Audouin, 1826 La specie, originaria del Mar Rosso, é stata rinvenuta per la prima volta in Mediterráneo fungo le coste isra- eliane nel 1940. Le segnalaz.ioni successive riguardano la Turchia (Swennen, 1961) e Malta (Bebbington, 1970). Tortorici & Panetta (1977) indicano la comparsa di Bursateíía lungo il litorale italiano nel Golfo di Taranto, dichíarando di averia rinvenuta in diversi esemplari durante campionamenti avvenuti tra il 1968 ed il 1973. Parrinelío e Catalano (1978) e Pianí (1980) segnalano la sua presenza rispettivamente per il Golfo di Palermo nel 1975 e per Se vicinanze di Siracusa nel 1978. ¡n seguito l'area di diffusione di questa specie si estende ai Basso Adriático, con il ritrovamento nelle acque di Bari (Vac-carella & Pastorelli, 1983). Questo mollusco circumtropicale sembra preferire ambienti altamente eutrofici, caratterizzati da substrato fangoso e popolati da fanerogame marine dei generi Cymodocea e Zosfera (Bello, 1982). A suffragare tale ipotesi vi é anche la segnalazione di Cesari (Cesari et al., 1986) per la Laguna di Venezia che per l'appunto presenta un habitat simile a quelfo sopra descritto. Neíl'estate dello stesso anno sono statí raccolti diversi esemplari ad Aurisína (Trieste), davanti alia foce del Timavo (jaklin & Vio, 1989) e successívamente nelia Laguna di Grado-Marano (inform. pers.). Dopo la sua rilevante comparsa nelle acque del Golfo di Trieste, e di venta ta meno frequente, limitando la presenza alie Baie di Panzano e di Muggia (Vio & De Min, 1996). Familia: ARCIDAE Lamarck, 1818 Scapharca inaequivalvis (Bruguiere, 1789) (Fig, 4} = comea (Reeve, 1844) - natalensis (Krauss, 1848) = rufescens (Reeve, 1844) Specie originaria delle acque delNndo-Pacifico. II primo ritrovamento per if Mediterráneo awiene proprio in Alto Adriático nel febbraio del 1969 sulla spiaggia di Milano Marittima (Ravenna), ne seguono altri lungo il litorale di Lido di Classe (Ravenna) (Rinaídi, 1972). All'epoca Barsotti e Ghisotti avanzarono J'ipotesi che si írattasse di una specie nuova per ii Mediterráneo. Nel 1973 la sua distribuzione si era estesa a nord, oftre Porto Corsini, ed a Sud oftre Fano (Ghisotti, 1973) e si propose di determinare la specie come Scapharca cornea (Reeve), mentre ia specialista americana M. Keen suggerí che si trattava di S. inaequivalvis (Bruguiere). Poiché l'apparizione di questa specie sulfe coste romagnole fe stata ¡mprowisa, senza cioé che vi fosse nessuna segnaiazione precedente per il resto del Mediterráneo, falta eccezione per i ritrovamenti presso Porto Said, si eselude che la sua penetrazione in Alto Adriático possa essere naturale. Quasi sicuramente, quindi, si tratta di apporto antropico, dovuto con molta probabilita al fatto che alcune navi cisterna gíapponesi attraccate presso Porto Corsini, vuotarono l'acqua di 2a-vorra pómpala in Giappone in cui erano presentí alcuni 46 ANNALES 13/'98 ftaffaeila De MIN & Ennio VIO: MOUUSCHt ESOTiCI N ELI'ALTO ADRIATICO, 43-54 esemplari di questo bivalve, Scapharca ha potuto sopravvivere "ad un trasporto cosi lungo, grazie anche alla presenza di emoglobina ne! sangue, pigmento che ha una maggíore capacita di fissare ossigeno rispetto alPemocianina normalmente presente nell'emolinía dei molluschi. Per questa sua caratteristica, tale specie è stata inoltre in grado di superare i lunghi periodi di anossie verificatisi neli'Alto Adriático, senza incorrere nelíe forti morie degli altri organismi bentoníci (Ghisotti & Rinaldi, 1976). Nel 1976 fa la sua appartzione neila Laguna di Ve-nezia e nel Golfo di Trieste, dove inízialmente sí di-stribuisce su tutti i fondi mobili e successivamente si stabilizza in modo particolare nella biocenosi delle Sab-bie Fini Ben Calíbrate (S.F.B.C.), causando grossi pro-biemi ai pescatori di vongole, poiché intasa i rastrelii delle turbosoffianti. Fa la sue prime apparizioni alla fine degli anni '70 nelîe lagune dell'Adriático Méridionale e iungo le fasce costiere de! Mar Ionio, Tirreno e Ligure. Nel 1978 Scapharca inaequivalvis viene pescata a strascico 6 migiia al largo di Trani (Sari) {D'lintrono, 1980). Familia: MYTILiDAE Rafinesque, 1815 Brachidontes pharaonis (Fischer P., 1870) (Fig. 8) = arabicus jousseaume, 1919 = exusíus sensu (Vaillant, 1865) non (Linné, 1758) = semisíriatus (Krauss, 1848) variabilis var. non (D'Orbigny, 1844) = striatus (Bartsch, 1915) = variabiiis (Krauss, 1848) non (Fischer von Wald-heim, 1807) Specie di origine Indo-Pacifica, dopo I'apertura del Canale di Suez si è ampiamente distribuita fungo le coste egizíane, israeliane, iibanesi e siriane caratteriz-zate da temperatura e salinità simili a quelle del Mar Rosso. In Italia Brachidontes pharaonis è stato rinvenuto per la prima volta lungo il Jitorale siracusano nel 1969, dove si è distribuito nel mesolitorale e neli'infraiitoraie supe-riore (Di Geronimo,1971). Successivamente si è propagado anche Iungo le coste nei dintorni di Milazzo (Mes-sina) (Arcidiacono & Di Geronimo, 1976). Quindi la specie si è diffusa più a nord fino a po-polare il litorale di Le Castella (Catanzaro) neila parte settentrionaíe del Golfo di Squiflace (Zanca, 1976). Per quel che concerne l'Alto Adriático ne sono stati rinvenuti alcuni esemplari viventi, anche se di piccote dimensioni, analizzando ¡1 detrito conchigliare di Punta Salvore (Croazia). E' ragionevole ipotizzare che tali esemplari siano giunti in zona attaccati alia carena di qualche nave cisterna diretta al terminal petrolífero di Trieste (Vio & De Min, 1996). Brachidontes pharaonis ha probab il mente trovato nelf'area portuale ií suo habi- tat naturale dato da coste calcarse e manufatti artificiaii, quali banchine e moli, inquinati da idrocarburi. Non a caso, infatti, i suoi primi ritrovamenti sono avvenuti nel-le vicinanze di importanti porti dove, in taluni casi, ha persino sostituito la popolazione originaria di Mytiius galioprovinciaiis. Familia: MYTILIDAE Rafinesque, 1815 Perna picta (Von Born, 1778) (Fig. 6) = afra (Gmelin, 1791) Perna picta é presente nell'Oceano Atlántico dalle coste del Marocco fino a Capo di Buona Speranza; si spinge nel Mediterráneo attraverso lo Stretto di Gibril-terra e si ¡inviene sulle coste marocchine, algerine e tunisine. Per quanto concerne il litorale spagnolo é stata segnalata per Malaga (Me Andrew, ?) e per il Mare Catalano (Hidalgo, 1917). E' stata inoltre introdotta temporáneamente in alcuni porti quali Toulon (Mars, 1965). Ad eccezione di questi ritrovamenti del Mediterráneo Occidentale, le segnalazioni precedenti risalgono ad Aradas & Benoit (1870), Monterosato (1875, 1878-79, 1884), Jeffreys (1878-85), Caruana & Despott (1919) e riguardano la sola Isola di Malta. Lungo le coste italiane fa la sua comparsa nella fascia costiera del Golfo di Palermo (Buccheri & Pali-sano, 1976) ed il substrato solido che la ospita é di tipo calcareo e calcareo-dolomitico. Viene segnalata per la prima volta in Adriático da jeffreys (1878-85), riportata sub nomine Mytiius pictus, ma non figura negli elenchi delle specie adriatiche redatti da Coen (1937), per tale motivo secondo Buccheri e Palisano si trattava o di ritrovamenti eccezionali o di conchiglie prive di mollusco. Per quel che riguarda l'Alto Adriático, gli esemplari rinvenuti viventi provengono da una piattaforma di perforazione petrolífera in sosta di riparazione nel porto di Trieste, che aveva operato nei mesi precedenti al largo delle coste senegalesi. Questo ritrovamento accidéntala confermerebbe ií facile adattamento di tale specie di origine atlantica (Vio & De Min, 1996). Vi sono due ipotesi entrambe valide riguardantí l'entrata di Perna picta nel Mediterráneo: nella prima, si suppone la migrazíone del Mollusco alio stato larvale pelágico, favorita dalla corren te atlantica che, dopo aver lambito le coste nord-afrícane, a livello della sogíia siculo-tunisina, piega verso le coste tirreniche; nella seconda, si irnpotizza il trasporto di esemplari adulti attaccati alia chiglia di imbarcazíoni provenienti dalle coste atlantiche o del Mediterráneo Occidentale. Familia: MYTILIDAE Rafinesque, 1815 Muscuiista senhousia (Sensor in Cantor, 1842) (Fig. 7) 47 ANNALES 13/'98 Raffaella De MIN & Ennio VIO: MOLLUSCI Fig. 8: Brachidontes pharaonis - Siracusa - lunghezza: mm 26 (Foto: R. De Min). SI. 8: Brachidontes pharaonis - Siracusa - dolžina: 26 mm (Foto: R. De Min). Musculista senhousia è diffusa in varie regioni del-l'Indo-Pacifico, dall'lsola di Chusan (Ciña) e dal Giap-pone alla costa occidentale degli Stati Uniti, dalla Nuova Zelanda alla costa occidentale deN'Australia e lungo le coste africane, dal Madagascar fino al Mar Rosso. Questa specie lessepsiana viene segnalata per la prima volta in Mediterráneo lungo le coste israeliane con il nome di Modiolus arcuatulus (Hanley, 1844) (Barash & Danin, 1973). La sua instaurazione è da attribuirsi sia a fattori naturali, sia ad introduzioni accidentali, soprattutto per quel che riguarda le coste francesi, dove vi sono im-pianti di mitilicoltura ed ostre i col tu ra, e quelle dell'Alto Adriático. Musculista senhousia, infatti, fa la sua comparsa nel-le "pialasse" (lagune salmastre) di Ravenna dopo il 1986, anno in cui sono stati introdotti nella Sacca di Goro grossi quantitativi di "seme" di Tapes philippinarum inquinad, quasi sicuramente, da altre specie. Inoltre la presenza contemporánea di Tapes, Xenostrobus e Musculista nello stesso biotopo, sia per le lagune venete, sia per quelle romagnole, induce ad Ipotizzare un'origine comune. Finora non è stato possibile definire l'habitat délia specie, anche se sono stati rinvenuti molti esemplari spiaggiati con il bisso aderente ad alghe dei generi Ulva, Chaetomorpha ed Enteromorpha (Lazzari & Rinaldi, 1994). Familia: MYTILIDAE Rafinesque, 1815 Xenostrobus securis (Lamarck, 1819) (Fig. 5) Genere molto diffuso soprattutto nell'Oceano Pacifico con una dispersione latitudinale alquanto ampia, Il ESOTICI NELL'ALTO ADRIATICO, 43-54 Fig. 9: Pinctada radiata - Golfo di Trieste - lunghezza: mm 51 (Foto: E. Vio). SI. 9: Pinctada radiata - Tržaški zaliv - dolžina: 51 mm (Foto: E. Vio). dato che interessa le province temperate giapponese, australiana, neozelandese e quella tropicale indo-pa-cifica. Nel 1992 nel corso di alcune ricerche condotte dal-l'lstituto di Ricerca délia Pesca Marittima del C.N.R. cJi Ancona sono stati effettuati dei campionamenti allo sco-po di valutare la biomassa di Mytilus, Ostrea e Cras-sostrea nella Laguna di Venezia e fra essi sono stati rinvenuti molti esemplari di un Mytilidae sconosciuto per il Mediterráneo. Questa nuova specie è stata individuata solamente nei campioni ottenuti tramite grattaggio su substrati soli-di, in una fascia compresa Ira 0 e 3 metri di profondità. La sua presenza era particolarmente abbondante sulle briccole nel tratto più interno délia laguna e del Canale di Malamocco e lungo il canale V. Emanuele III, in prossimità dell'area industríale di Porto Marghera. La presenza consistente del mol lusco in questa zona carat-terizzata da un intenso traffico marittimo e da un ambiente altamente degradato, induce ad ipotizzare sia, un involontario apporto di tipo antropico della specie, sia una notevole capacita di adattamento e resistenza del Mytilidae, che sembra pertanto preferire acque la-gunari con imprevedibili e forti variazioni chimico-fisiche. Secondo diverse ricerche bibllografiche ed esami di comparazione tra gli esemplari raccolti nella Laguna di Venezia e quelli appartenenti alie collezioni malaco-logiche di alcuni musei, si è potuto identificare in Xenostrobus ¡I genere di appartenenza di questo Mytilidae (Sabelli & Speranza, 1993), che verra determinato Xenostrobus securis nel 1994 dalla Dr. Whitehead in base ad esemplari raccolti già nel 1992 nelle "pialasse" di Ravenna. Tale specie vive in associazione con Mytilus gal-loprovincialiso con il bisso attaccato a valve di ostriche, 48 ANNALES 13/'98 Raffíiella De MIN & Ennio VIO: MOLLUS< i I tMilu I NfclL Al lu AUKIAI ICO. -j i-n Fig. 10: Crassostrea gigas - Saline d i Sicciole - lun-gliezza: mm 63 (Foto: R. De Min). SI. 10: Crassostrea gigas - Sečoveljske soline - dolžina: 63 mm (Foto: R. De Min). o a talli di alghe quali Gracilaria confervoides (Linné) Greville, 1830 o ad altri materiali organici (Lazzari & Rinaldi, 1994). Nel 1993 gli Autori hanno identificato un esemplare vívente di Xenostrobus securis tra il materiale raccolto con una "turbosoffiante" durante la pesca di Chamelea gallina (vongola) in prossimità di Porto Buso, imbocca-tura del canale di accesso a Porto Nogaro (Udine). Viene quindi confermata l'ipotesi che questa specie sembra preferire gli ambienti lagunari e si sviluppa in prossimità di insediamenti portuali di una certa importanza. Familia: PTERIIDAE Gray J. E., 1847 Pinctada radiata (Leach, 1814) (Fig. 9) = canarina (Philippi, 1849) = ? imbricata (Roeding, 1798) Specie di origine Indo-Pacifica che si è propagata nel Mar Mediterráneo dopo l'apertura del Canale di Suez, comunque, come accennato neM'introduzione, era già stata segnalata da Savigny per le acque del-l'Egitto (1826), dove secondo il Monterosato (1878-79), aveva accidentalmente colonizzato il porto di Alessan-dria. Pinctada radiata si è stabilita su tutti i substrati sol ¡di dei litorali israeliani, libanesi, siriani, ciprioti, turchi, formando addirittura enormi banchi nel Golfo di Gabes. Recentemente è stata segnalata per le coste del la Grecia e di Malta. Per quanto riguarda il litorale italiano si è instaurata a Lampedusa, Pantelleria e sulla costa méridionale della Sicilia (Ghisotti, 1974a). Oliverio et al. (1992), riferiscono di aver rinvenuto nelle acque di Lampedusa alcuni esemplari epibionti sul carapace di Caretta caretta, per quanto altri Autori non l'abbiano mai riscontrata come facente parte della comunità epi-biontica di questo animale. Tale segnalazione, seppur Fig. 11: Tapes philippinarum - Laguna di Maraño -lungbezza: mm 45 (Foto: E. Vio). SI. 11: Tapes philippinarum - Laguna di Maraño - dolžina: 45 mm (Foto: E. Vio). isolata, sottolinea come anche il trasporto foretico possa aver una sua importanza nella distribuzione delle specie lessepsiane in Mediterráneo. In questo modo infatti, sono giunti nel Golfo di Trieste alcuni esemplari viventi attaccati con il bisso ai piloni di sostegno di una piattaforma petrolífera proveniente dal Canale di Sicilia (Vio & De Min, 1996). Familia: OSTREIDAE Rafinesque, 1815 Crassostrea gigas (Thunberg, 1793) (Fig. 10) = angulata (Lamarck, 1819) = laperousii Schrenk, 1861) = talienwhanensis Crosse, 1862 = posjetica Raugh, 1934 Le specie del genere Crassostrea hanno sempre sol-levato interessanti problematiche per la difficoltá di de-terminazione che presentano. Fino agli inizi degli anni '70, infatti, si supponeva vi fossero tre specie principali e con diversa distribuzione geográfica: Crassostrea gigas (Thunberg) originaria del Giappone e successivamente acclimatata lungo le coste australiane e quelle occi-dentali del Cañada e degli Stati Uniti; Crassostrea virgi-nica (Gmelin) presente sulle coste orientali americane tra il Golfo di San Lorenzo e Panama; Crassostrea angulata (Lamarck) stanziata lungo le coste atlantiche europee, dove viene volgarmente chiamata "ostrica portoghese" (Ghisotti, 1971b, c). In seguito vennero fatti diversi studi sulla affinitá delle tre specie concludendo che C. angulata era una sottospecie di C. gigas, mentre C. virginica era una specie distinta (Menzel, 1973). Successivamente analisi piü approfondite inerenti la prodissoconca e l'ibridizzazione delle larve di C.gigas e C. angulata, por-tarono alia conclusione che si trattava della stessa specie (Menzel, 1974) e ció venne confermato anche da studi 49 ANNALES 13/'98 Rafeelia De MIN & Frinio VIO: MOU.USCH1 ESOTIC1 NEL L'ALTO ADRIATICO, <13-54 morfología e fisiologict condotti da Lucas (1982). Per-tanto, !'estrema diversitá di forme che assume Crassostrea gigas é únicamente attríbuibiie aüa su a grande capacitá di adattamento, sia alia diversa morfología det substrato, sia aile variazioní di idrodinamtsmo, di salinita, di temperatura e di altri fattori ambienta!!. I primi esemplari rinvenuti neíl'Aito Adriático risal-gono al maggío del 1969 presso la Sacca degii Scar-dovari (Po di Tolle, Rovigo) e ia loro presenza viene confermata dai dragaggi effettuati in zona pocbi mesi dopo dal Matta (1969). Secondo lo stesso Autore queste "ostriche lunghe" erano giá note ai pescatori di Goro nel 1964 e ció escludeva che g!i esemplari potessero pro-venire da larve dell'allevamento sperímentale che egfi stesso creó a Chioggia nel 1966; pertanto, o il banco era preesisteníe, o si era formato da ostriche portoghesi impórtate daH'Atlantico. Le diverse segnalazíoni di Crassostrea gigas per il Deita Padano e lungo la spiaggia di íesolo, oítre ai rin-venimenti degli stessi Autori nel 1971 alio sbocco dei c.anali delle saline di Sicciole (Capodistria), sarebbero invece spiegabili con la diffusione verso Nord, favoríte dalla direzione delle correnti, di alcune larve prove-nienti dagli allevamenti sorti alia fine degli anni '60 a Ston (Croazia) (Parenzan, 1975). Crassostrea gigas venne introdotta a scopo di alle-vamento nella Laguna di Grado (Gorizia) nei 1975 (Valli, 1980). Anualmente, per quanto i ¡guarda l'Alto Adriático, la specie si é diffusa su tutti i substrati solidi del rneso-litorale e dell'infralitorale superiore, comprimendo, in taluni casi, la fascia a Mytüus galloprovincialis verso il basso {Vio & De Min, 1996). Contrariamente ad Osfrea edulis, endemica per l'Alto Adriático e típica degli ambienti marini, Crassostrea gigas si é notevolmente sviluppata lungo i canali lagunari risultando esclusiva di ambienti di tipo meso-alino (Pellizzato & Perdicaro, 1987). Taie distribuzione é favorita dal fatto che Crassostrea, a differenza di Ostrea, presenta una camera promiale (Galtsoff, 1964) che le consente di contrastare l'eccessiva quantita di sedimento delie acque e ció ¡a íavorisce in ambienti molto fangosi e torbidi. Familia: OSTREIDAE Rafinesque, 1815 Saccostrea comrnercialis (Iredale & Roughley, 1933) = Saxostrea comrnercialis Alian, 1959 Specie diffusa nella Provincia Australiana soprattutto nei pressi degli estuari. In queste aree riveste una note-vole importanza poiché la sua commercíalizzazione é altamente redditizia, dato che Saccostrea risulta parti-colarmente gradita dal punto di vista alimentare. Per tale motivo all'inizio degli '80, é stata importa ta in Italia do ve si e tentato l'aüevamento, in ceste ed in vasche di siabulazione nel Bacino di Chioggia (Laguna di Vene-zia). L'esperimentó, purtroppo, non ha avuto successo e di questo Ostreidae, di sicuro apporto antropico volon-tario, non abbiamo informazioni di ritrovamenti recenti in Alto Adriático (Cesan & Pellizzato, 1985). Familia: VENERIDAE Rafinesque, 1 81 5 Tapes philippinarum (Adams & Reeve, 1850) => bifurcatus (Quayle, 1938) decussatus AA. non (Ltnné, 1758) = denticulatus Sowerby G.B. II, 1852 gratus Deshayes, 1853 = indicus Sowerby G.B.i!, 1852 = ¡aponicus Deshayes, 1853 non (Gmelin, 1791) = quadriradiatus Deshayes, 1853 - semidecussatus Reeve, 1864 = violascens Deshayes, 1853 Tapes philippinarum ha un'a rea le vasto dato che comprende ie Province indo-Pacifica, Neozelandese, Giapponese ed Aleutinica. L'introduzione delia specie in Italia e avvenuta nel marzo del 1983 in Laguna di Venezia neil'ambito di ricerche organizzate dalla Co.S.P.A.V. (Consorzio per lo Sviíuppo delia Pesca e dell'Acquicoitura dei Veneto) alio scopo di verificare le possibilita di allevamento delia specie in queste aree (Pellizzato, 1990). Nel 1984 le vongoie fllippine sono state seminate anche sui bassi fondalí lagunari di altri ambienti valliví veneti quali Caieri, Scardovari, efe, (Cesari & Pellizzato, 1985). Per quanto riguarda la Regione Friuii-Venezia Giulia la specie é stata introdotta il 29 aprile 1986 nella Laguna di Maraño dove, dopo una necessaria fase speri-mentale, ¡a sua produzione ha avuto successo (Zentilin, 1990). La resa di questo nuovo tipo di molluschicoltura per i biotopi lagunari é risultata a tal punto soddisfacente, che la specie si é propagata al di fuori degli allevamenti insediandosi non solo nella stessa bíocenosi di Tapes decussatus (Linné, 1758), ma anche nelle aree immediatamente esterne alie bocche lagunari, dove il tenore di salinita e l'idrodinamismo sono superior!. La maggior capacita di adattamento alie variazioní chimíco-fisiche ed a quelle delia temperatura in modo particolare, di Tapes philippinarum rispetto a T. decussatus, oltre ad una velociíá di accrescimento superiore {Maitre-Alíafn, 1982), hanno fatto si che tn taluni casi tale specie esotica abbia vicariato queila endemica. CONCLÜSIONI La configurazione geografico-politica dell'Adriatico Settentrionale, unitamente alie caratteristiche chirntco-fisiche delle sue acque simili a quelle deile zone 50 ANNALES 13/'98 Raffoetfo De MIN & fnnio VIO: MOUUSCHl ESOTÍCI NEU'ALTO ADRIATICO, 43-54 estuariali di localitá sub-tropicali e tropicali, hanno reso possibile l'íntroduzione di dodici specie esotiche (3 Gastropoda e 9 Bivalvia). Di queste, 7 (Rapana venosa, Bursatella leachii, Sc.apharca inaequivalvis, Musculista senhousia, Xenostrobus securis, Crassostrea gigas e Tapes philippinarum) si sono instaúrate stabilmente dive-nendo eos) alloctone, mentre 5 (Strombus decorus, Bra-chydonles pharaonis, Perna picta, Pinctada radia ta e Saccostrea commercialis) vengono tuttora considerate "accidentaíi", non essendovi stati ulterior! ritrovameníi Alcune di queste specie sono cletfe "lessepsiane" (da Ferdinand-Marie Lesseps che progettó i i tagiio del i'istmo di Suez) e sono quelle migrate autónomamente dal Mar Rosso ai Mediterráneo, si a a stadio larva le sia adulto (Oliverio, 1994); altre vi sono pervenute per fenomeni antropici diretti o accidental!, quali: i! trasporto per via marittima nelle acque di sentina di navi provenienti da Paesi extramediterr^iei; la presenza come epifauna sul-le carene di imbarcazioni da diporto o su altre strutture provenienti dall'Atlantico o dalí'Indo-Pacifico; l'impor-tazione di seme di molluscbi commestibili per poten- ziare gli allevamenti locati; 1'aumento di acquart tropicali con la conseguente possibilita di fuga di qualche esemplare. Riteniamo inoltre utile rteordare che, con l'impor-tazione di molluschi e di Bivalvia in modo particolare, spesso, senza rendersene conto, vengono introdotti altri organismi quaSi alghe, protozoi parassiti, invertebrati predatori, che possono diffondersi in maniera incon-trollata, causando seri danni alle risorse marine e nuovt problemi ambientali. Pertanto consideriamo necessario un attento monitoraggio dei prodotti importati, non solo per poter definire con chiarezza i risehi connessi, ma soprattutto per tener sotto controllo la diffusione di agenti patogeni e di parassiti nelle acque. RINGRAZ1AMENTI Si ringraziano il Dr. Gtorgio Valli, per alcune infor-mazioni di carattere fisiologtco ed il Dr. Pellizzato della C.O.S.P.A.V., per le notizie relative alla Saccostrea nella Laguna Veneta. EKSOTIČNI MEHKUŽCI V SEVERNEM JADRANU Raffaeila De MIN & Ennio VIO Oddelek za biologijo Univerze v Trstu, IT-34100 Trst, Via H. Weiss 2 POVZETEK V Sredozemskem morju se čedalje pogosteje pojavljajo eksotične vrste mehkužcev. Do širjenja teh vrst lahko pride po naravni poti skozi Cibraltarsko ožino in Sueški prekop, lahko pa tudi zaradi človeških dejavnosti. V severnem Jadranu sta avtorja ugotovila pojavljanje 12 eksotičnih vrst mehkužcev, to je 3 vrst polžev in 9 vrst školjk. Sedem od teh vrst (Rapana venosa, Bursatella ieachi, Scapharca inaequivalvis, Muscu lista senhousia, Xenostrobus securis, Crassostrea gigas in Tapes philipptnarum) se je v novem območju že ustalilo, ostale (Strombus decorus, Brachidontes pharaonis, Perna pieta, Pinctada radiata in Saccostrea commercialis) pa smatrata za naključne vrste, ki niso bile naknadno potrjene. Nekatere od teh vrst so lesepske selivke; ime so dobile po francoskem arhitektu Ferdinandu Lessepsu, ki je zgradil Sueški prekop. V Sredozemsko morje so prišle iz Rdečega morja kot larve ali odrasle živali. Druge so prišle vanj posredno ali neposredno kot posledica človeških dejavnosti: - z balastnimi vodami kot posledica pomorskega transporta iz ne-sredozemskih voda, - kot obrast na ladijskem trupu in drugih strukturah iz Atlantika ali Indo-Pacifika, - z vnosom mladic neavtohlonib vrst v gojiščih morskih organizmov in - kot posledica naraščanja števila tropskih morskih akvarijev, od koder lahko pride do pobega osebkov. Smiselno je tudi pripomniti, da lahko pridejo z introdukc.ijo mehkužcev, še posebej pa školjk, tudi organizmi kot so alge, parazitski protisti in nevretenčarji, ki se lahko nenadzorovano razširjajo in povzročijo hude posledice na morskih resursih (virih). Zato bi bilo potrebno uvesti pozorno spremljanje uvoženih izdelkov, da ne bi prišlo do razširjanja patogenih organizmov in parazitov. Ključne besede: Mollusca, alohtone vrste, lesepska selitev, severni Jadran 51 ANNALES 13/'98 Raífaella De MIN & fnnio VIO: MOUUSCHI Ï50T1CI N£11'ALTO ADRIATICO, 43-54 BIBLIOGRAFIA Aradas, A. & L. Benoit (1870): Conchiglioiogia vívente marina della Sicilia e delle ¡sole che la circondano. Atti Acc. Gioenia Sc. Nat., Catania, 3 (6), 324 pp. Arcidiacono, A. & i. Di Geronimo (1976): Studio bio-rrtetríco di alcuni campion! di Brachidontes variabilis (Krauss). Conchiglie, Milano, 12, (3-4): 61-74. Barash, Al. & Z. Damn (1973): The Indo-pacific species of Mollusca in the Mediterranean and Notes on a Collection from the Suez Canal. Israel Journ. Zool., 21: 301-374. Barash, Al. & Z. Danin (1977): Additions to the knowledge of Indo-Pacific Mollusca in the Mediterranean. Conchiglie, Milano, 13, (5-6): 85-116. Bazzocchi, P. (1985): Prima segnalazione di Strombus (Conomurex) decoras raybaudii Nicolay & Romagna Manoja, 1983 perl'lsola di Cipro. Boll. Malacologico, Milano, 21, (1-4): 64. Bebbington, A. (1969): Bursatella leachii guineensis s. sp. nov. from Ghana. Proc. Mai. Soc. Lond., 38 (4): 323-341. Bello, G. (1982): Su aicuni ritrovamenti di Bursatella leachii savignyana (Audouin) (Opisthobranchia, Aplysii-dae) presso le cosie italiane. Boll. Malacologico, Milano, 18, (7-8): 175-176. Biocher, M. (1984): New Species in the Mediterranean. Hawaiian Shell News., vol. XXXII, N. 2, ser. 290: 3. Bogi, C. & N. H. Khairatlah (1987): Nota su alcuni mol-tuschi di provenienza Indo-Pacifica racc.olti nella Baia di jounieh (Libano). Contributo P. Notiz. C.I.S.Ma., Roma, 10: 54-60. Buccheri, G. & G. Palisano (1976): Nuovi dati sulla distribuzione di Perna (Perna) picta (Born, 1780) e considerazioni sistematiche sulla specie. Conchiglie, Milano, 12, (7-8): 157-160. Caruana Gatto, A. & G. Despott (1919): Material! per una Malacofauna Marina delle isole maltesi, Malta. Cesari, P. & L, Mizzan (1993): Osseivazioni su Raparía venosa (Valenciennes, 1846) in cattivita. Boll. Mus. civ. St. nat. Venezia. 42: 9-21. Cesari, P., L. Mizzan & E. Motta (1986): Rinvenimento di Bursatella leachi leachi Blainville, 1817 in Laguna di Venezia. Prima segnalazione adriatica. Lavori Soc. Ven. Sc. Nat., 11: 5-16. Cesari, P. & M. Pellizzato (1985): Molluschi pervenuti in Laguna di Venezia per apporti volontari o casuali. Acclimazione di Saccostrea commercialis (Iredale & Rougbely, 1933) e di Tapes phiiipp'marum (Adams & Reeve, 1850). Boll. Malacologico, Milano, 21 (10-12): 237-274. Coen, G. (1937): Nuovo saggio di una sylioge mol-luscorum adriaticorum. Regio Comitate Talass. It., Mem. 240, 173 pp. Crucitti, P. & G. Rotetla (1991): Una popolazione di Strombus (Conomurex) decorus del Golfo di Iskender (Turchia Sud-Orientale): biometria ed osservazioni eco-logiche. Boll. Malacologico, Milano, 26, (10-12): 211-218. Cucaz, M. (1983): Raparía venosa (Valenciennes, 1846) vívente nei Golfo di Trieste. Boll. Malacologico, Milano, 19, (9-12): 261-262. D'Angelo, G. & S. Gargiuilo (1978): Guida alie conchiglie mediterranee. Conoscerle cercarle collezionarle. Fabbri Editori, Milano. De Min, R. & E. Vio (1997): Molluschi conchiferi del litorale sloveno. Annaies, 11 /'97: 241-258. Di Geronimo, I. (1971): Molluschi ran' o nuovi per le coste orientali della Sicilia. Conchiglie, Milano, 7, (5-6): 61-72. D'introno, N. (1980): Ritrovamento di Scapharca inae-quivalvis (Brug.) e Zonaria pyrurn (Gmel.) nel Basso Adriático. Boll. Malacologico, Milano, 16, (1-2): 18, Drapchin, E. J. (1953): Novii molliesc v Cernom More. Priroda, 8:92-95. Fasulo, G., E. Perna & F. Toscano (1984): Prima segnalazione di Bursatella leachii savignyana Audouin, 1826 per il Golfo di Napoli. Boll. Malacologico, Milano, 20, (5-8): 161-163. Galtsoff, P. S. (1964): The American Oyster, Crassostrea virginica Gmelin. U.S. Bureau of Commercial Fisheries. Fish. Bull. Of the Fish and Wildlife Serv., 64:1-480. Ghisotti, F, (1971a): Rapana Thomas i ana Crosse, 1861 (Gastropoda, Muricidae) Nel Mar Nero, Conchiglie, Milano, 7, (3-4): 55-58. Ghisotti, F. (1971b): Molluschi del genere Crassostrea nell'Alto Adriático. Conchiglie, Milano, 7, (7-8):113-124. Ghisotti, F. (1971c): Molluschi del genere Crassostrea nell'Alto Adriático. Nota aggiuntiva. Conchiglie, Milano, 7, (9-10): 152. Ghisotti, F. (1973): Scapharca cfr. cornea (Reeve), ospite nuova del Mediterráneo. Conchiglie, Milano, 9, (3-4): 68. Ghisotti, F. (1974a): Recente penetrazione in Mediterráneo di Molkischi marini di provenienza Indo-Pacifica, Quad, Civ, Staz. Idrobiol., Milano, 5: 7-22. Ghisotti, F. (1974b): Rapana venosa (Valenciennes) nuova ospite adriatica. Conchiglie, Milano, 10, (5-6): 125-126. Ghisotti, F. (1976): Ritrovamenti maiacoiogtci in Mediterráneo: segnalazioni di alcune conchiglie esotiche. Conchiglie, Milano, 12, (11-12): 269-272. Ghisotti, F. & E. Rinaidi (1976): Osservazioni sulla popolazione di Scapharca, insediatasi in questi ultimi anni su un tratto del litorale romagnolo. Conchiglie, Milano, 12, (9-10): 183-195. Hidalgo, G. B. (1917): Fauna maiacologica de España, Portugal y la Baleares. Trab. Mus, Nac. Ciencias Nat, ser. Zool., Madrid, 30, 752 pp. Jaklin, A. & E. Vio (1989): Bursatella leachii (Gastropoda, Opisthobranchia) in the Adriatic Sea. J. Moll. Stud., 55:419-420. 52 ANNALES 13/'98 Rafáclía De MIN & fonlo VIO: MOILUSCHI ESO'I'IQ Nfi t'ALTO ADRIATICO, 43-54 Jeffreys, G. (1878-1885): On the Mollusca procured during the "Lightining" and "Porcupine" expeditions 1868-70. Proc. Zool. Soc., London. Koutsoubas, D. & E. Voultsiadou-Koukoura (1990): The occurence of Raparía venosa (Valenciennes, 1846) (Gastropoda, Thaididae) in the Aegean Sea. Boll. MaSa-coiogico, Milano, 26, (10-12): 201-204. Lazzari, G. & E. Rinaidi (1994): Alcune considerazioni sulla presenza di specie extra mediterranee nelle lagune salmastre di Ravenna. Boll. Malacologico, Milano, 30, (5-9): 195-202. Lucas, M. (1982): ¡I genere Crassoslrea in Europa. La Conchiglia, Roma, 14, 154-155-156-157; 18, 19, 160-161. Maitre-Aiiain, T. (1982): Influence du milieu sur la croissance de deux palourdes, Ruditapes decussatus et Ruditapes philippinarum, dans l'étang de Thau (Hérault). Vie mar.,4: 37-50. Mars, P. (1965): Faune marine des Pyrénées-Orientales. Mollusques Aplacophores, Polyplacophores et Bivalves, (5), 156 pp., Paris. Matta, F. (1969): Rinvenimento di Gryphaea sp. Nel-l'Afto Adriático. Boll. Pesca Piscic. Idrobiol., 24, 1: 91-94. Me!, P. (1976): Sulla presenza di Rapana venosa (Val.) e di Charon ¡a va riégala seguenzae (Ar. & Ben.) nel l'Alto Adriático. Conchíglie, Milano, 12, (5-6): 129-132. Menzel, W. R. (1973): Some species affinities in the oyster genus Crassoslrea, Bull. American Malacol. Union, Inc, March 1973, Menzef, W. R. (1974): Portuguese and Japonese Oysters are the Same Species, journ. Fish. Research Board Canada,, 31, 4: 453-456. Moazzo, P. G. (1939): Mollusques Testacés Marins du Canal de Suez. Mém. Inst. Egypte. Le Caire. Monterosato (De), T. (1875): Nuova Rivista délie Con-chiglie Mediterranee. Atti Acc. Palermitana Sc. Lett. Ed ■Atti, ser. 2 (5), 50 pp, Palermo. Monterosato (De), T. (1878-79): Enumerazíone e sinonimia delíe conchiglie mediterranee. Palermo. Monterosato (De), T. (1884): Nomenclatura generica e specifica di alcune conchiglie mediterranee. 151 pp, Pa-lemo. Mienis, M. K. (1984): Strombus decorus persicus is also found in Israel. Hawaiian Shell News. 32 (6): 4. Nicolay, K. (1986): Sempre più diffuso lo Strombo del Mediterráneo. La Conchiglia, Roma, (202-203): 29. Nicolay, K. & Romagna Manoja, L. (1983): Strombus (Conomurex) decorus raybaudii n.ssp. La Conchiglia, Roma, 15, (176-177): 17-18. Oliverio, M. (1994): The status of the living Mediterranean Strombus, or. what is a lessepsian migrant? Notiz. CISMA, Roma, 14: 35-40. Oliverio, M., G. Cerosa & M. Cocco (1992): First record ot Pinctada radiata (Bivalvia, Pteriidae) epibiont on the loggerhead sea turtle Caretta caretta (Chelonia, Cheloni- idae). Boíl. Malacologico, Milano, 28, (5-12): 149-152. Paílary, P. (1912): Catalogue des Mollusques du littoral Méditerranéen de l!Egypte. Mém. Inst. Egypte, Le Caire, 7: 69-205. Pallary, P. (1938): Les Mollusques marins de la Syrie, journ. De Conchyl., Paris, 82: 5-57. Parenzan, P. (1975): Crassostrea gigas (Thunberg) spontanés nel Mediterráneo. Staz. Ecolog. Mar. del Salento -Porto Cesáreo, 15+1 pp., Taranto. Parinello, N. & E. Catalane (1978): Ritrovamento di Bursatella leachii leachii De Blainville 1817 nel Golfo di Palermo. Mem. Biol. Mar. Océan., Palermo, 8 (5): 105-113. Pellizzato, M. (1990): Acclimazione délia specie Tapes philippinarum e primi allevamenti in Italia. In "Tapes philippinarum, biología e sperimentazione". Ente Svilup-po Agricolo Veneto: 158-170. Peîirzzato, M. & R. Perdicaro (1987): Condizioni idro-logiche e trofiche délia Laguna di Venezia in relazione ai popolamenti di Ostrea eduiis, Crassostrea gigas e di altri molluschi eduli. Boll. Mus. Civ. St. nat. Venezia, 37: 213-225. Piani, P. (1980): Ritrovamento nelle acque délia Sicilia Orientale di Bursatella leachii savignyana (Audouin, 1826 (Opisthobranchia: Aplysiomorpha). Boll. Malacologico, Milano, 16, (1-2): 5-8. Raybaudi-Massilia, L. (1983): Uno Strombus nel Mediterráneo. La Conchiglia, Roma, 1 5, (174-175): 3, 20-21. Rinaldi, E. (1972): Osservazioni relative a molluschi appartenenti al genere Anadara viventi in Adriático. Conchiglie, Milano, 8, (9-10): 121-124 Sabelli, B., R. Gianrtuzzi-Savellï & D. Bedulli (1990): Catalogo annotato dei Molluschi marini del Mediterráneo. Edizioni Librería Naturalística Bolognese. Sabelli, B. & S. Speranza (1993): Rinvenimento di Xe-nostrobtis sp. (Bivalvia; Mytilidae) nella Laguna di Venezia. Boíl. Maiacoíogico, Milano, 29, (9-12): 311-318. Savtgnyi, J. C, (1826): Description de l'Egypte ou recueil des observations et des recherches qui ont été faites en Egypte pendant l'expédition de l'armée française. Il Ëdit., Paris, Steuer, A. (1939): Die Fischereigrunde vor Alexandrien. XIX. Mollusca. Thalassia, 3: 3-143. Swennen, C. (1961): On a collection of Opisthobranchia from Turkey. Zool. Meded. Leiden, 38: 41-75. Terreni, G. (1980): Molluschi poco conosciuti dell'Arci-pelago Toscano: I. Gasteropodi. Boll. Maiacoíogico, Milano, 16, (1-2): 9-1 7. Tilîier, L. & A. Bavay (190S): Les Mollusques Testacés du Canal de Suez. Bull. Soc. Zool. Fr., Paris, 30: 170-181. Tortorici, R, & P. Panetta (1977): Notizie ecologiche su alcuni Opisthobranchi raccolti nel Golfo di Taranto (Gastropoda). Atti Soc. ¡tal. Scî. Nat Museo Civ. Stor. Nat. Milano, 118, (2): 249-257. Trírtgait, L. & R. Villa (1990): Rinvenîmenti malacologici 53 ANNALES 13/98 Raífaclla Oe MIN & Enmo VtO: MOLLUSCHI ESOTICI NEIL'ALTO ADRIATICO, 43-54 dalle coste furche (Castropoda/ Poiypiacophora, Bi-valvta). Notiz. C.I.S.Ma., Roma, 12: 33-41. Vaccarella R. & A. M. PastoreHi (1983): Estensione dei-l'areaíe di Bursatella leachii savignyana (Audouin) (Opi-sthobranchia, Aplysíidae) al Basso Adriático. Thalassia Salentina, Taranto, 13: 60-61. Valit, G. (1980): Riproduzione ed accrescimento di al-cune specie di molluschi eduli nelle Lagune di Grado e Maraño. Nova Thaiassia, 4, suppl.: 49-65. Vio, E. & R. De Min (1996): Contributo a i la conoscenza dei Molluschi marini del Golfo di Trieste. Atti Mus. Civ. Stor. Nat. Trieste, 47: 173-233. Zanca, M. (1976): Rinvenirnento di esemplari di Bra-chidorites variabitis (Krauss, 1848) lungo la costa iónica della Calabria. Conchíglie, Milano, 12, (7-8): 161-162. Zentiiin, A. (1990): Venericoltura in Laguna di Maraño. In "Tapes pbilippinarum, biología e sperimentazione". Ente Sviluppo Agrícolo Veneto: 201-205. 54 ANNALES 13/'98 original scientific paper UDC 597.5(262.3-11) EARLY LIFE HISTORY STAGES OF THE FAMILY CARANCIDAE IN THE EASTERN ADRIATIC Jakov DULCiC Institute of Oceanography and Fisheries, HR-21G0G Split, P.O. BOX 500 ABSTRACT Use of early life history stages in systematic and ecological studies of fish has increased in recent years. It is now recognized that eggs and larvae present a wide array of characters that are largely independent of adult characters and, as such, suitable for a taxonomic analysis. On the other hand, fisheries recruitment studies focus on the survival of eggs and larvae as the mosi important factor influencing variations in population abundance. A requisite to these studies is detailed information on the appearance offish eggs and larvae in order to identify them in plankton samples. Family Carangidae is of great interest to the Croatian fishery. This paper presents all available information and results on the early developmental stages of the family Carangidae found in the eastern Adriatic. Key words: early developmental stages, Carangidae, eastern Adriatic INTRODUCTION The importance of eariy-life-history studies to fisheries investigations and phylogenetic research has increased dramatically during the last decade. Earîy-life-history stages are now routinely used in fisheries studies to investigate the interannual variation in recruitment (Wooster, 1983), and in the studies of the phylogeny of fishes (Moser et al., 1984). The study of fish eggs and larvae is a key component in research into the biology, ■systematic s and even population dynamics of fishes, in that it provides information on spawning areas and periods of many species. By combining the location of the eggs, larvae and adults of a species with information on the surrounding environment, possible environmental effects on spawning (egg and larval transport, etc.) can be inferred. Studies of this type contribute to our understanding of the early stages of development of fishes, which for certain species are still completely unknown. Consideration of the factors that affect egg and larval survival is fundamental, since it is the early stages of development that will eventually determine the existence of good or bad year classes. This is one of the main thrusts of ichthyoplankton studies in those areas, in which the requisite basic information is available (egg <3nd larval surveys in spawning areas during the spawning season, etc.) for the species of interest. Family Carangidae is of great interest to the Croatian fishery, it is not possible to get new data on catch for every species now, but Grubiá¡¿ (1982) reported that it is around 650 tons per year for Atlantic horse mackerel (Trachurus trachurus - more than 50%) and Mediterranean horse mackerel (Trachurus mediterraneus -less than 50%), 3 tons for pompano (Trachinotus ova-tus), and around 30 tons for yellow tail (Serióla dumer- m. The aim of this paper is (1) to compile and present all the available information and results on both the early development stages of the eggs and larvae of the family Carangidae found in the eastern Adriatic and (2) to identify possible spawning areas and seasons of some species from the family. MATERIAL AND METHODS The present paper sets out descriptions of the eggs, yolk-sac larvae and larvae of the family Carangidae likely to be collected in plankton samples in the eastern Adriatic, together with information on the possible spawning areas and seasons for some species. The egg and larval descriptions have mostly been taken from the existing literature. In some cases the descriptions were done by the author himself based on material collected during surveys; in other instances the descriptions were 55 ANNALES 13/'98 Jakov DUi.ČiČ: EAR t. V LIFE HISTORY STAGES OF THE FAMILY CARANGIDAE IN THE EASTERN ADRIATIC, .5S-64 f Fig, 1: Trachurus trachurus (L.). (a) egg; (b) yolk-sac larva, 2.6 mm; (c) yolk-sac larva, 3.2 mm; (d) larva, 4.9 mm; (e) larva, 5,2 mm; (f) larva, 6.7 mm (after Heincke and Fbrenbaum, 1900). Si. 1: Navadni šnjur Trachurus trachurus (L). (a) Ikra; (b) larva z rumenjakovo vrečko, 2,6 mm; (c) larva z rumenjakovo vrečko, 3,2 mm; (d) larva, 4,9 mm; (e) larva, 5,2 mm; (f) larva, 6,7 mm (po Heinckeju in Ebrenbaumu, 1900). ¡he North Sea {Heincke & Ehrenbaum, 1900). Holt (1893) obtained ovarian eggs from Trachurus trachurus brought in by mackerel boats on 16 June at Penzance. He thus established that the egg was pelagic and had an oil globule. Later (Holt, 1894) he obtained ripe unfertilized eggs from the North Sea on 19 May and described the segmented yolk. He also recorded that in some eggs there were two or three small oil globules which later coalesced into a single large one. When the embryo is half round the yolk brownish-yellow and black pigment appears along the body contours and especially round the oil globule. Ehrenbaum (1905-09) states that the black pigment appears first, and that the other colour is more brownish-yellow by reflected light but appears more yellow by transmitted light. Holt (1897) recorded differences in sizes of eggs from the North Sea and from Plymouth as follows: Grimsby - diameter of egg - 1.03-1.09 mm and diameter of oil globule - 0.26-0.27 mm; Plymouth - diameter of egg 0.81 -0.93 mm and diameter of oil globule - 0.22-0.23 mm. Polonskii and Tormosova (1969) made artificial fertilizations of eggs from parents 27-30 cm long. Twenty-four hours after fertilization the diameters of the eggs were 0.9-1.05 mm (mean 1.0 mm) and of the oil globules 0.25-0.275 mm (mean 0.269 mm). Kiliachencova (1970) reported next measures of eggs: diameter 0.90-1.10 mm and oil globule diameter 0.15-0.20 for the waters of Northwest Africa. Demir (1961) presented measure for Atlantic horse mackerel eggs from Sea of Marmara and the Black Sea: diameter is between 0.79 and 0.95 mm. An unscuiptured elastic eggshell protects a completely segmented yolk with usually one oil globule at its upper surface. The eggshell and yolk are transparent and colourless. The oil globule is a light copper colour in living material. There are melanophores on the oil globule and body of the em- published by other researchers, either for eggs and larvae actually collected in the eastern Adriatic itself or for egg and larval material collected in other areas but for species that also inhabit the waters of the eastern Adriatic. Notochord (NL) length was measured for pre-flexion, standard length (SL.) and total length (TL) for flexion larvae. RESULTS AND DISCUSSION Trachurus trachurus (1.) Eggs Pelagic, spherical, 0.81-1.04 mm in diameter, segmented yolk, oil globule 0.19-0.28 mm in diameter for Fig. 2: Trachurus trachurus (L.). Opercular spines of larvae: (a) and (b) 3.5 mm, (c) 5.0 mm, (d) and (e) 6.5 mm (after Schnakenbeck, 1931). SI. 2: Navadni šnjur Trachurus trachurus (L). Škržni trni larv: (a) in (b) 3,5 mm, (c) 5,0 mm, (d) in (e) 6,5 mm (po Schnakenbecku, 1931). 56 ANNALES 13/'98 jakov DUlOC: EARLY LIFE HISTORY STAGES OF THE FAMILY CARANGIDAF IN THE EASTERN ADRIATIC, 35-64 bryo after blastopore closure. The perivitellin space is narrow (Demir, 1961). Duidc (unpublished data) found in May at StonCica station (43°00'N 16°20,E - 4Nm SE from island Vis in the middle Adriatic) horse mackerel eggs with the following measures: diameter 0.93-1.08 mm and oil globule diameter 0.17-0.22 mm (Fig. 1 a). Yoik-sac larvae DulCic? (1992) found Atlantic horse mackerel yolk-sac larvae at StonCica station in February, March, and April with a frequency 0.40%. The newly hatched yolk-sac larvae is about 2.5 mm long (Heincke & Ehrenbaum, 1900) (Fig. lb). The most characteristic feature is the anterior position of the oil globule in the segmented yolk and the extension of the anterior end of the yolk sac beyond the anterior margin of the head. The anus is situated behind the posterior end of the yolk-sac; as the larvae grow it reaches about the mid-point of the body. When newly hatched the pigmentation consist of melanophores and brownish-yellow chromatophores. The melanophores are at first irregularly distributed over the body, but as development proceeds the pattern gradually changes. At first the tail region becomes free of melanophores and a few melanophores appear on the dorsal and ventral primordial fin on the level of the rectum, together with brownish chromatophores to form a distinct ventral bar. One or two marginal melanophores also appear on the anterior half of the dorsal fin and together with the brownish chromatophores tend to form a bar at the posterior end of the yolk-sac. The posterior half of the oil globule is well pigmented. By the time the yolk is nearly fully absorbed and the eyes are pigmented (length of 3.24 mm), the pigmentation is reduced to dorsal and ventral body contour rows of melanophores, and a fringe of brownish pigment along the margins of the dorsal and ventral fin (Fig. 1c). Larvae }. Karlovac. (1967) found five Atlantic horse mackerel larvae at the Split channel station. O. Karlovac & J. Karlovac (1971) reported about 620 yoik-sac larvae and larvae found (length from 2.37 to 19.14 mm) mainly at the stations in the south and middle Adriatic during the expedition "Hvar" (1948-1949) from February to July. Regner (1980, 1982) observed larvae at the station in Kastela Bay (43-31'N 16°19'E) in February, April, and October with frequency 0,24%, and at the Stondca station from February to August with frequency 1.44%. In the earliest stages (3.5-4 mm) the pigmentation pattern consists of dorsal and ventral body contour rows of melanophores, with the beginnings of a mediolateral row. The dorsal row ends about mid-way between the anus and the caudal end and consists of about 10 large Fig. 3: Trachurus mediterraneus (Steindachner, 1868). (a) yolk-sac larva, 2.1 mm, (b) yoik-sac larva, 2.6 mm, (c) larva, 3,2 mm, (d) larva, 4.55 mm, (e) larva, 5.1 mm, (f) larva, 7 mm, (g) larva, 10 mm, (h) larva, 14 mm, (i) larva, 20.2 mm (after Demir, 1961). SI. 3: Sredozemski šnjur Trachurus mediterraneus (Steindachner, 1868). (a) larva z rumenjakovo vrečko, 2,1 mm, (b) larva z rumenjakovo vrečko, 2,6 mm, (c) larva, 3,2 mm, (d) larva, 4,55 mm, (e) larva, 5,1 mm, (f) larva, 7 mm, (g) larva, 10 mm, (h) larva, 14 mm, (i) larva, 20,2 mm (po Demirju, 1961). 57 ANNALES 13/'98 jnkov. DUIÜÓ EARLY LIFE HISTORY STAGES OF THE FAMILY CARANCIOAE IN THE EASTERN ADRIATIC. S5-64 If Fig. 4: Pseudocararix dentex (Bloch & Schneider, 1801). (a) larva, 6.0 mm (after Schnakenbeck, 1931), (b) jaws, (c) opercular spines. SL 4: Vrsta Pseudocararix dentex (Bloch & Schneider, 1801). (a) larva, 6,0 mm (po Schnakenbecku, 1931), (b) čeljusti, (c) škržni trni, stellate meianophores opposite those of the dorsai row followed by a number of small meianophores extending nearly to the end of the urostyle. There are also numerous meianophores on the lower jaw, along the abdomen and the upper surface of the stomach, and on the head. As the larvae grow, the number of meianophores increases to cover gradually the sides of the body, leaving the caudal end free, except for the ventral row. The mediolateral row persists and the lateral body pigment extends forward. At a length of 6 mm a row of meianophores appears along the anal fin midway between the anus and the tail, situated along the outer margin of the interspinous area. The swimbladder is already apparent when the larvae is about 4 mm long. The urostyie begins to turn up at about 6 mm length. The interspinous areas of the dorsal and anal fins begins to develop at a length of about 5 mm, the dorsai about midway between the anus and the tail, and the anal at first anteriorly near the anus {Figs. Id and 1e). The fin rays of D^, D2 and A have developed by the time the larvae are 6-7 mm long and the fish is beginning to assume its carangid appearance. The pelvic fin is becoming evident at lengths of 7-8 mm (Fig. If). A noticabie feature of the larvae is the height of the anterior half of the body and of the head. The upper jaw has small denticles along its margin and there are opercular spines {Fig. 2); the latter are not noti- cabie unless specially looked for. Details of their development have been described by Schnakenbeck {1931). In individuals of the same size there is some slight variation in form and size of the spines and in their numbers {Fig. 2). The basic arrangement is a row of longer stronger spines on the posterior margin of the preoperculum, with an inner row of smaller spines on the crista. The spine at the angle of the preoperculum is the longest. In larvae 5 mm long there are about 4-5 spines on the outer row, and 5 on the inner row. in genera! the larger larvae have the greatest number of spines. The spines are already apparent in larvae 4 mm in length. Trachurus mediterraneus (Steirtdachner, 1868) Eggs Pelagic, spherical, 0.71-0.90 mm in diameter, segmented yolk with usually one oil globule at its upper surface, perivitelline space narrow (Demir, ¡961). No eggs attributable to this species have been collected so far during the surveys carried out in the eastern Adriatic. Yolk-sac larvae Yolk-sac larva has segmented and oval yolk-sac. The anterior edge of the yolk-sac slightly passes beyond the anterior point of the head. The oil globule is located at the anterior part of the yolk-sac. The anus is welt behind the yolk-sac, and the part of the body anterior to the anus is longer than the part of body posterior to the anus {Fig. 3a). Demir {1961) supposed that the size of the yolk-sac of Trachurus trachurus should be larger than that of Trachurus mediterraneus. The most reliable characteristic which differentiates yolk-sac larvae of those two species ts the meianophore which develops on the primary dorsai fin in the yolk-sac larvae of Tr. 3 trachurus, while none develop in yolk-sac larvae of Tr. mediterraneus. The larva! size at the end of the yo!k-sac stage of Tr. mediterraneus is smaller than that of Tr. trachurus (Demir, 1961). No yolk-sac larvae attributable to this species have been collected so far in the eastern Adriatic. Larvae All subsequent larval developmental stages {e.g. the first appeareances of jugai spines, fins, the upward inclination of the posterior part of urostyie etc.) are reached earlier by the larvae of Tr. mediterraneus than by the (arvae of Jr. trachurus. Besides, the meianophores on the larvae of Tr. mediterraneus are lesser in number but larger in size than the meianophores on the larvae of Tr. trachurus {Fig. 3b to Fig. 3i). However, the distinguishing characteristic of the I arvae of both spcciss are the ANNALES 13/'98 Fig. 5: Naucrates ductor (Linnaeus, 1758). (a) egg; (b) larva, 5.4 mm; (c) larva, 6.3 mm, (d) larva, 6.9 mm, (e) larva, 11.7 mm, (f) larva, 16.0 mm, (g) larva, 20.8 mm (after Sanzo, 1931). SI. 5: Pilot Naucrates ductor (Linnaeus, 1758). (a) ikra; (b) larva, 5,4 mm; (c) larva, 6,3 mm, (d) larva, 6,9 mm, (e) larva, 11,7 mm, (f) larva, 16,0 mm, (g) larva, 20,8 mm (po Sanzu, 1931). ANNALES 13/'98 jakov DULft6 EARLY LIFE HISTORY STAGES OF THE FAMILY CARANGIDAL IN THE EASTSRN ADRIATIC, 55-64 meianophores which develop on the preanai ventral primary fin, on the ventral side of the belly posterior to ventral fin, and on the jaws in the larvae of Tr. trachu-rus. Corresponding chromatophores are either never found or are unimportant in number and size in the larvae of Tr. rnediterraneus (Demir, 1961). Larvae of this species were found in the southern Adriatic by Karlovac (unpublished data), and at StonCica station (June; n=2, 5.1 and 5.2 mm SL) by DulCic; (unpublisheddata). Pseudocaranx dentex (Bfocb & Schneider, 1801) Eggs No information available. Larvae Regner (1982) found gueliy jack Pseudocaranx dentex larva at Stondca station in August with frequency 0.02%. Very little information exists concerning the larva! development of this species; only descriptions of two larvae measuring 5 and 6 mm, respectively, by Schnakenbeck (1931) and Padoa (1956) are at hand. The teeth develop early. No supraoccipital crest is present. The preopercular spines are distinct from those of horse mackerel larvae; this is most apparent on the upper anterior margin of the preopercule which, unlike that, on horse mackerel larvae, is devoid of spines. The most outstanding feature of the pigmentation pattern is the nearly complete lack of meianophores along the body {Fig. 4). Naucrates ductor {Linnaeus, 1758) Eggs The eggs are spherical, 1.32 mm in diameter, with an oil globule 0.28 mm in diameter. The yolk is segmented and the perivitelline space is very narrow (Fig 5a). The chorion is smooth (Sanzo, 1931). No eggs attributable to this species has been collected in the eastern Adriatic. Yolk-sac larvae No information available. Fig. 6: Serióla dumerili (Risso, 1810). (a) egg, (b) yolk-sac larva, 3.60 mm, (c) yolk-sac larva, 4.40 mm, (d) larva, 4.80 mm, (e) larva, 9.72 mm (after Sanzo, 1933). SI. 6: Gof Serióla dumerili (Risso, 1810). (a) ikra, (b) larva z rumenjakovo vrečko, 3,6 mm, (c) larva z ru-menjakovo vrečko, 4,4 mm, (d) larva, 4,8 mm, (e) larva, 9,72 mm (po Sanzu, 1933). Larvae DulCiC (unpublished data) found pilotfish larvae at Stoneica station in August (n-2, 5.6 and 7.0 mm SL, respectively). The head is very prominent, representing 32% of NL in very young larvae and 37% in 7 mm larvae. The 60 ANNALES 13/98 Jakov DtJIČIČ: EARLY LIFE HISTORY STAGES OF THE FAMILY CARANGIOAE IN THE EASTERN ADRIATIC, 55-64 Fig. 7: Trachinotus ovatus (Linnaeus, 1758). (a) larva, 2.52 mm, (h) larva, 5.36 mm, (c) latva, 5.56 mm (after De Gaetani, 1940% (d) juvenile, 73.8 mm (after Dulčič et al., 1997). Si 7: Vrsta Trachinotus ovatus (Linnaeus, 1758). (a) larva, 2,52 mm, (b) larva, 5,36 mm, (c) larva, 5,56 mm (po De Caetaniju, 1940), (d) mladostni primerek (po Dulčiču etai, 1997). shape of the body subsequently changes, with the relative head depth decreasing as body depth increases, the two approaching each other. The mouth is very small. Long preopercular spines, supraorbital crest, and two postemporai spines are present on the head from early stages of development. The body is heavily pigmented from the earliest stages of development, except on the caudal peduncle. The pigmentation pattern begins to change at a length of 7 mm (Fig. 5d); at the beginning the black pigmentation extends onto the fins; later the pigmentation of the body becomes uneven, giving rise to a certain number of very dark, transverse stripes alternating with lighter areas. Notochordal flexion takes place at between 5.5 and 6.5 mm SL (Figs. 5b and c). The upper rays of the pectoral fins are discernible in even the smallest larvae. These fins grows larger in later stages, reaching the level of the vent in 7 mm SL larvae. Ventral fin buds are also visible in very small larvae and are located at the level of the base of the pectoral fin. The final number of dorsal and anal fin rays is attained at a larval length of more than 7 mm SL (Figs. 5e, f and g) (Sanzo, 1931). 61 ANNALES 13/98 jskov DULCIÓ EARLY LITE HISTORY STAGES OF THE FAMILY CARANC1DAE IN THE EASTERN ADRIATIC, 55-61 Serióla dumeriU (Risso, 1810) Eggs Pelagic, spherical, transparent, with a large colourless oil globule and slightly streaked capsule, segmented yolk, 1.04-1.12 mm in diameter, oil globule 0.28 mm in diameter (Fig. 6a) (Sanzo, 1933). Thirty hours after fertilization the embryo encloses 2/3 of the meridian and contains about 20 segments. Black and yellow pigmentation is present on the cephalic region and on the entire trunk. Stellate melanophores are obviously present on the yolk-sac (Sanzo, 1933). No eggs attributable to this species have been collected during any of the survey carried out in the eastern Adriatic. Yolk-sac larvae The newly hatched yolk-sac larvae is about 3.5 mm long (Fig. 6b) (Sanzo, 1933). The most characteristic feature is, as in horse mackerel larvae, the anterior position of the oil globule in the segmented yolk, which ends a notable distance from the anal opening. The mouth is not yet open. The anal opening is slightly behind the middle of the body. Melanophores are irregularly distributed on the body and some of them are on the oil globule (Fig. 6b) (Sanzo, 1933). No yolk-sac larvae attributable to this species have been collected during the surveys so far carried out in the eastern Adriatic. Larvae On the third day after hatching the length increases to 4.40 mm, the mouth is open and the eyes depigmented. Some melanophores are along the dorsal fin, on the ventral side of the body, and around the middle of the caudal region (Fig. 6c). When larva reaches 4.70 mm TL, the body is rather rough with a large head, the length of which is, in respect to the body, equal to 1/3 of the total length (Fig. 6d). Four short spines are in front of the preoperculum and three very long ones at the margin behind the preoperculum (Fig. 6e). Stellate melanophores are abundant all over the body except on the last part of the caudal fin, which is slightly more transparent. In larva about 9.72 mm TL, the body has suffered a notable lateral compression and the preoperculum with spines has been reduced. The abdominal trunk and caudal are uniformly intensively pigmented except the peduncle caudal. In the cephalic region the pigment is thicker on the dorsal side (Fig. 6e) (Sanzo, 1933). Regner (1982) found 5. dumerili larvae at Stoncica station in July with frequency 0.02%. Trachinotus ovatus (Linnaeus, 1758) Eggs No information available. Yolk-sac larvae No information available. Larvae De Gaetani (1940) described the larvae in the stage of 2.52 mm in total length; body is slender and head well developed. Eyes are slightly oval and large in proportion to the head. An intensive pigmentation is present on the entire abdominaf region and on the dorsal on the head, and on the ventral and lateral region (Fig. 7a). At the stage 4.80 mm, orbital crest is notable on the cephalic region. The pigmentation was not modified, but the melanophores on the preoperculum and along the mandibular margin have become more numerous. In larvae about 5.36 mm (Fig,. 7b) the pigmentation has modified slightly and the preoperculum is scarcely more developed. In respect to the previous stage the orbital crest, on the contrary, is much more evident with 3-4 spines (Fig. 7c). There is a large chromatophore in the space between the third and fourth dorsal rays. Juvenile juvenile specimen of pompano T. ovatus was caught near sandy beach "Zlatni rat" in the vicinity of a small island settlement Bo! (island Brae) in December 1994 (Outfit ei a/., 1997). This specimen has small teeth in both jaws, consisting of a narrow band anteriorly, tapering posteriorly (Fig. 7d). Bases of soft dorsal and anal fins are approximately equal in length; pectoral fins are longer than pelvic fins. Spinous dorsal fin has 6 spines. There are no caudal peduncle grooves. Lateral line is slightly arched above pectoral fins and straight thereafter. There are no scutes. The colour of the specimen is dark green on the top, silvery below. There are 4 dark vertically elongated blotches on the sides; distal half of dorsal and ana! fin lobes and tips of caudal fin are black. ANNALES l3/'98 Jakov DULČlC: EARLY LIFE HISTORY STAGES OF THE FAMILY CARANGIDAE IN THE EASTERN ADRIATIC, 55-64 ZGODNJI RAZVOJNI STADIJI RIB IZ DRUŽINE CARANGIDAE V VZHODNEM JADRANU Jakov DULČIČ Institut za oceanografiju i ribarstvo, HR-21000 Split, P.P. 500 POVZETEK Pomen zgodnjih razvojnih stadijev v sistematičnem in ekološkem raziskovanju rib postaja v zadnjih ietih vse večji. Tako je danes že splošno uveljavljeno prepričanje, da ikre in larve pomenijo širok spekter bitij, ki so v veliki meri neodvisna od odraslih bitij in kot taka primerna za taksonomske analize. Po drugi strani pa se študije o prirastku ribjih populacij osredotočajo na preživetje iker in larv kot najpomembnejšega dejavnika, ki vpliva na spremembe v številnosti ribjih populacij. Prvi pogoj za te študije so podrobne informacije o videzu iker in larv, da jih lahko identificiramo v planktonskih vzorcih. Najpomembnejša za hrvaško ribiško je družina Carangidae. V tem članku so zajeti vsi razpoložljivi podatki in rezultati o zgodnjih razvojnih stadijih rib iz družine Carangidae v vzhodnem Jadranu. Ključne besede: zgodnji razvojni stadiji rib, Carangidae, vzhodni jadran LITERATURE Demir, M. 1961. On the eggs and larvae of the Trachutvs trachurus (L.) and Trachurus mediterraneus (Stahnr.) from the Sea of Marmara and the Black Sea. Rapp. P. -v. Reun. Cons, int. Explor. scient. Mer Medit., 16 (2): 31 7-320. De Gaetani, D. 1940. Stadii larvali e giovanili di Lichia glauca Risso, Mem. R. Com. Talassogr. ItaL: 560-564. Dulcid, J, 1992. Istra2ivanje sastava i brojnosti ihtio-pfanktona u srednjem jadranu. Morsko ribarstvo, 3: 73-78, Dulcit,J,, A. Pailaoro & M. Kraljcvic, 1997. First record of pom pa no finger! in g, Trachinotus ova tu s (Linnaeus, 1758) (Pisces: Carangidae), in the eastern middle Adriatic. Nat. Croat. 6 (1): 61-65. Ehrenbaum, E. 1905-09. Eier und larven von Fischen der Deutschen Bucht. III. Fische mit fsetsitrenden. Giern Wiss. Meeresunt, Helgoland, vol. V!: 127 p. Grubisid, F. 1982. Ribe, rakovi i Skoljke Jadrana. STRO Naprijed, Zagreb-GRO Liburnija, Rijeka: 240 pp. Heincke, F. & E. Ehrenbaum 1900. Eier und Larven von Fischender deutschen Bucht. Ii. Die Bestimmung der schwimmenden Fischeier und die Methodik der Eim-pssungen. Wiss. Meeres untersuch. Helgoland, N.F., 3: 127-332. Holt, E. W. L. 1893. Survey of fishing grounds, west coast of Ireland, 1890-91: on the eggs and larval and post-larval stages of teleosteans. Scient. Trans. R. Dublin Soc., Ser. 2, 5: 121 pp. Holt, E. W. L. 1894. North Sea investigations. ]. mar. biol. Ass. U.K., 3: 169-201. Holt, E. W. L. 1897. Preliminary notes on the reproduction of teleostean fishes in the south-western district. ). mar. biol. Ass. U.K., 5: 41-50. Karlovac, J. 1967. Etude de I'ecologie de la sardine, Sardina pilchardus Walb., dans la phase planctonique de sa vie en Adriatique moyenne. Acta Adriat., 2: 1-101. Karlovac, J. & O. Karlovac 1971. Contribution a la con-naissance de I'ecologie de Trachurus trachurus (L.) au large de I'Adratique. IzvjeSCa-Reports Institut za oceanografiju i ribarstvo, Split, V, 2A: 3-24. Kiltachenkova, V. A. 1970. Development and distribution of eggs and larvae of Trachurus trachurus L. Rapp. P. -v, Reun. Cons. perm. int. Explor. Mer Medit., 159: 194-198, Moser, H. G., W. J. Richards, D. M. Cohen, M. P. Fahey, A. W. jr. Kendall & S. L. Richardson (editors), 1984. Ontogeny and systematics of fishes. Spec. Publ. 1, Am. Soc, Ichthyol. Herpetol. Allen Press, Lawrence KS: 760 p. Padoa, E. 1956. Heterosomata. Fauna Flora Golfo Na-poli, Monogr., 38; 783-877. Polonskii, A. S. & I. D. Tormosova, 1969. The spawning of the horse mackerel of the north-east Atlantic and the distribution of its eggs and larvae (English translation). Trudy Atlant. Nauch. issl. Inst. Ryb. Khoz., 23: 27-48. Regner, S. 1980. The larval stages of fish in Kastela Bay. Acta Adriat,, 21 (2): 123-136. 63 ANNALES 13/'98 Jakov DULClC: EARLY LIFE HISTORY STAGES OF THE FAMILY CARANGIDAE IN THE EASTERN ADRIATIC, 55-64 Regner, S. 1982. Istraživanja sastava i brojnosti larvalnib stadija riba u planktonu otvorenog mora srednjeg Jadrana. Studia Marina, 11-12: 45-60. Sartzo, L. 1931. Uova, stadi embrionali e post-em-brionaii di Naucrates ductor L. Me m. R. Com. Taiassogr, Ital., 185 pp. Sanzo, L. 1933. Uova e larve d i Seriola dumerili Risso. Mem. R. Com. Taiassogr. Ital.: 555-559. Schnakenbeck, W. 1931. Carangidae. Rep. Danish Oce-anogr. Exped. 1908-10 Medit adjac. Seas. 2, Biology, A. 14: 20 pp. Wooster, W. S. 1983. From year to year: International variability of the environment and fisheries of the Gulf of Alaska and the eastern Bering Sea. Rep. WSG-WO 83-3, Wash. Sea Grant Prog., Univ. Wash., Seattle, NA 98195: 208 pp. 1: ORNITOLOGIA -I; ORNITOLOGIA ORNITHOLOGY fclllv ANNALES 13/'98 saggio scientifico originale UDC 598.422(450.36 Trieste) CARATTER1ST1CHE, STATUS ED EVOLUZiONE DELIA COLONiA URBANA Di LARUS CACHINNANS MICHAHELLIS NELLA C1TTÀ DI TRIESTE Enrico BENUSSi & Luca BEMBiCH Osservatorio Faunistico del Friuli-Venezia GiuMa, IT-34138 Trieste, Via A. Grego 35 ESTRATTO ¡I Gabbiano reaie mediterráneo (Larus cachinnans michahellis) nell'area urbana di Trieste si riproduce da! 1987. I! numero di coppie é a n dato progre. ss ¡vamen te aumentando. I nidi censiti nel 1997 sono stati 186. Per ogni nido sié regístralo l'esposizione, i! tipo di substrato, percentuale di copertura (per i tetti in erba), everrtuaii resti alimentan o rigurgiti dei pulti, numero di uova, numero di puili, numero di pulli involati e reíative date di deposizione, schiusa ed involo. Nel 1997 la maggíoranza dei nidi (35,6%) si trova va su tetti piatti rícoperti con ciottoli ed erba, i! 20,6% su tetti piatti in cemento, il 18,6% su tetti in tegole e il 10,6% su camini; percentuali minori e inferiori al 10% riguardano tetti cairamati (5%), copetiure in ondúlalo (2,5%), grondaie (2,5%), vasi da fiorí di grandi dimensióni (2,5%) e torrette (1,8%). Parole chiave: Gabbiano reate, Larus cachinnans, nidificazione, Trieste INTRODUZIONE II Gabbiano reaie mediterráneo (Larus cachinnans michahellis) nell'area urbana di Trieste sí riproduce daí 1987 (Benussi & Dolce, 1990). Il numero di coppie é andato progress i va mente aumentando con un incremento medio annuo del 46,6% tra il 1988 e il 1992 e del 31,3% tra il 1992 e il 1997; i nidi censiti ne! 1997 sono stati 186 con una popolazione complessíva stimata di 210-220 coppie. L'incremento costante registrato a Trieste si inquadra in un aumento generale della specie osservato in tutto il Paleartico orientale (Cramp & Simmons, 1983) ed in paiticolare nel bacmo del Mediterráneo dove nel Nord Adriático costanti incrementi sono stati registráis ad osempio nelle Valü di Comacchio (Ravenna) (P. Brí-chetti, co/77. pets.) nella Valle Cavanata (Laguna di Grado) (Utmar, in stampa) e su gran parte delle isole deíi'lstria e della Dalmazia settentríonale (Croazia) (Benussi & Brichetti, 1994). Pur non essendo l'unico caso di nidificazione di tale specie sui tetti degli edifíci la popolazione di Trieste rappresenta per dimension! un caso único in Italia ed é paragonabile a quelle di altre cittá delI'Europa settentríonale, in particolare a quelle delle isole Britanniche (Cramp, 1971). METODl Negli ultími anni la popolazione è stata regolarmente censita tramite osservazione direlta delle coppie in cova. E' stato utilizzato anche il sistema del conteggio degli adulti in aliarme sfruttando l'aggregazione di individui causata da rilievi contemporanei effettuati su siti opportunamente individuatï e spaziati nell'ambito della colonia (Benussi et al., 1993, 1994; Pandini et al., 1995). La localizzazione dei nidi è avvenuta per lo più nel periodo di cova (aprile-maggio) quando uno dei due adulti è costantemente presente sui nido e l'altro resta a jungo posato su punti elevati a poca dislanza dal sito riproduttivo. L'osservazione dei tetti è Stata fatta da punti elevati della città (zone collinari círcostanti il centro urbano, campanilí, grattacieli ed aiti edifici del centro, ecc.) utilizando un binocolo (10x40 Zeiss) e un cannocchiale (zoom 2Ûx-60x Apo-Televid Leica) per i nidi più distant!. Ne! casi in cui l'indirizzo deJ!'edificio ospitante il nido non fosse ¡mmediatamente individuabile si è pro-ceduto a semplice triangolazione da due punti di osservazione diversi in modo da restringere la zona ad un gruppo di case. Utili sono state anche le segnalazioni fatte da cíüadini sensibilizzati tramite stampa e tele-visione local!. 67 ANNALES 13/'98 Ende» BENUSSI, Lu ca BEMßlCH: CARATTÉRtSTICHE. STATUS ED EVOLUCIONE BELLA COLONIA ..., 67-74 Fig. 1: Trend délia popolazione nidificante di Cabbiano reale mediterráneo (Larus cacbinnans michahellis) nella città di Trieste. Sí. 1 : Večletna dinamika gnezditvene populacije rume-nonogega galeba (Larus cacbinnans michahellis) v Trstu. ! dati riguardanti la riproduzione e ie caratteristiche dei siti riproduttivi sono state rilevati sia nel corso delle osservazioni che dírettamente sui tetti; per ogni nido si è registrato l'esposizione, il tipo di substrato, percentuale di copertura (per i tetti in erba), eventuali resti alimentan o rigurgiti dei pulli, numero di uova, numero di pullí, numero di pulli invoiati e relative date di deposizione, schiusa ed involo. Nei casi in cui il nido fosse presente da più anni si è verifícalo i! riutilizzo della stessa coppa o ia costruzione di una nuova in altro punto. Ai puli i sono stati anche applicati degli anelli metallici e in PVC rosso (fácilmente leggibilí con un cannocchiale) forniti dall'I.N.F.S. (Istituto Nazionale per la Fauna Selvatica). I dati suila distribuzione e íe dístanze tra ¡ nidi sono stati ricavatí dopo aver riportato su una carta della città (scala 1:10.000) la posizione di tutti i siti riproduttivi. Per le elaborazioni statistiche sí è utilizzato il test dei X2, il test sulia mediana per ¡I confronto tra campioni, metodo non parametrico che permette di usàre ii %2 a un grado di liberta (Carmissi et al., 1986), e il coeficiente di correlazione per ranghi di Spearman. RISULTATJ Distribuzione Nei primi anni di ínsedíamento la presenza di cop-pie nidificanti riguardava principalmente il centro sto-rico ed una parte defl'area portuale (Benussí et al., 1994). Negli anni si è riscontrato un progressivo allar-gamento dell'area interessata che oggi comprende prati-camente tutto il comune di Trieste inclusi rioni peri- ferici, comprensori portuali e industriali (Porto Vecchio, Zaule); non sono state invece ancora coîonizzate ie frazioni di Cattinara, Longera e Sottomonte. Sítí riproduttivi sono stati individuati da Miramare a oltre i! Monte San Pantaleone (per una lunghezza, paralleiamente al mare, di circa 12 km) e dalla linea di costa fin sotto ¡1 ciglione del Carso. Le dístanze dal mare dei siti riproduttivi vanno dai pochi metrí (Miramare e Barcola) ai 3 km in linea d'aria (rione di S. Giovanni). La distanza media dei nidi del centro urbano sono andate aumentando negli uítimi anni (Tab. 1) probabii-mente perché la popolazione è ancora in fase di es-pansione; paragonando i dati di annate diverse non si riscontrano comunque differenze significative tra i grup-pi di valori (test della mediaría per il confronto tra campioni: 1992-1994, X2= 0,1315, GL = 1, p = 0,7168; 1992-1996, X2= 0,3689, GL = 1, p = 0,5435; 1992-1997, X2= 0,8681, Gl = 1, p = 0,3514). 1992 j 1994 j 1996 1997 OI STANZA media 923,02 I 833,42 j 793,53 804,14 DS 322,08 434,06 530,54 521,92 min 250 50 2 2 max 1440 j 2750 ' j 3000 3050 Tab. 1: Dístanze dal mare dei nidi nel Tarea urbana, Tab. 1: Oddaljenost gnezd od morja v urbanem predelu. Le dístanze minime tra le coppie nidificanti in città sono attorno ai 100-150 m, con punte minime (2 m) per quanto riguarda i tetti ospitanti due coppie (9 nel 1996 e 7 nel 1997) e massime per i siti più periferia (oltre 2 km). I valori recenti delle dístanze minime tra nidi sono diminuiti significativamente rispetto a queili dei primi anni (testsulla mediana: 1992-1994, X2=7,316, p=0,006, GL~1 ; 1992-1996, %2=6,466, p-0,01, Gb=l ; 1992-1997, X2=10,622, p=0,001, GL=1) e most rano una certa ten-denza a stabilizzarsi (1994-1997, x2=0,046, p>0,05, CL=1 ; 1996-1997, %2=0,1 64, p>0,05, CL=1 ). 1 . 1 1992 1994 1996 1997 J media [ 226,2 144 162,9 132 ÖS 155,7 197,9 248,6 203,3 j n 1 37 89 124 j 147 Tab. 2: Valori medí e D$ delle dístanze minime tra nidi del centro urbano. Tab, 2: Povprečna najbližja razdalja med gnezdi in standardna deviacija (DS). Per ogni nido é stato calcolato un valore di densitá in nidi/ettaro conteggiando le coppie nidificanti entro un raggio di 250 m dal nido stesso (pari a una superficie di 68 ANNALES 13/'98 Enrico BENUSSI, lu a BEMBICH: CARATTERI5TICHE, STATUS ED EVOLUZIONE DELIA COLONIA .... 67-74 circa 20 ettari). in Fig. 2 sono riportati i vaiori delie den-sità rispetto ai la lontananza dal mare a distanza di cinque anni (1992-1997); è evidente l'aumento soprattutto nella fascia del centro compresa tra i 500 e i 1500 metri. Vista la tendenza del Gabbiano reale mediterráneo a insediarsi in colonie già formate dove la nidificazione appare piCi sicura (Monaghan, 1979) si sono confróntate in anni successivi due superfici di 50 ettari per vedere se tale comportamento si verificasse anche a Trieste. Le due zone campione, una tra i rioni di S. Vito e S. Gia-como e una tra l'Ospedale Maggiore e il Borgo Tere-siano, sono state a loro volta divise in due aree uguali (25 ettari) a densità di nidi alta e bassa. Gli increment! nel numero di coppie nidificanti non sono risultati dif-ferire in modo significativo da quelli attesi (uguali nelle zone a diversa densità di nidi). Complessivamente l'espansione della colonia urbana, che per la sua struttura puô essere definita "lassa" (Benussi et al., 1994), appare pluttosto omogenea; nei rioni adatti all'insediamento di nuove coppie si è os-servato infatti un incremento più o meno continuo senza pero concentrazioni di nidi e con distanze tra un nido e l'altro abbastanza uniformi. Tab. 3: Atirnento dei nidi in zone campione (1 = zona Osp. Maggiore; 2 = zona S. Vito-S. Giacomo; A = densita alta; 8 = densita bassa). Tab. 3: Porast števila gnezd v vzorčevalnih predelih (1 = predel Osp. Maggiore; 2 = predel S. Vito-S. Giacomo; A = visoka gostota; B j» nizka gostota). Serišita pcr nSJo ' ' O 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 distanza dal mare Fig. 2: Gráfico a dispersione: densita per nido (in nidi/ettaro) rispetto alia distanza dal mare negli anni 1992 e 1997. SI. 2: Gnezditvena gostota (v št. gnezd/ha) v odnosu z razdaljo od morja vletih 1992 in 1997. Per i prossimi anni sono prevedibili nuovi inse-diamenti anche nella parte meridionale della cittá (Ser-vola, S. Sabba, Poggí S. Anna) dove sono state osservate nidificazioni isolate nel 1996 e 1997 e vi é una certa presenza di capannoni e magazzini con tetti piatti difícilmente accessibili. Caratteristiche dei siti riproduttivi L'estrema eterogeneitá dei tipi di tetto utilizzati a Trieste conferma l'adattabilitá della specie giá riscon-trata in altre cittá (Cramp, 1971; Monaghan, 1979). I siti riproduttivi sono stati suddivisi in dieci tipologie diverse, alcune delle quali osservate solo negli ultimi due anni. Nel 1997 la maggioranza dei nidi (35,6%) si trovava su tetti piatti ricoperti con ciottoli ed erba, ti 20,6% su tetti piatti in cemento, il 18,6% su tetti in tegole e il 10,6% su caminí; percentuali minori e inferiori al 10% riguardano tetti catramati (5%), coperture in ondúlalo (2,5%), grondaie (2,5%), vasi da fiori di grandi di-mensioni (2,5%) e torrette (1,8%). Una sola coppia ha deposto in una situazione "naturale" costruendo il nido tre le rocce antistanti il Castello di Miramare. Come riportato in Tab. 4, nel corso degli anni la percentuale dei nidi su tetti in erba é andata diminuendo mentre sono aumentate le percentuali delle altre tipologie, in particolare quella dei nidi costruiti su camini. Sui tetti inerbati é stata rilevata la percentuale di copertura e l'altezza della vegetazione; le coperture piü frequenti sembrano essere quelle al di sopra del 50-60% e solo 3 dei 63 siti considerad (4,76%) risultano completamente privi di copertura. L'altezza va dai 1-2 cen-timetri, in zone coperte da soli muschi, a oltre un metro in alcuni punti ospitanti Tagetes minuta (composita a fusto particolarmente lungo) ma in media non supera i 30-40 centimetri (scapi di Ailium vineale, A. schoeno-prasum, Carduus pycnocepbalus). Fra le specie vegeta!i piü frequenti vi sono soprattutto terofite a ciclo annuale: graminacee (Vulpia myuros, V. ciliata, Poa bulbosa e Bromus madritensis), labiate (Acynos arvensis) e legu-minose (Trifolíum scabrum e Medicago mínima) (F. Martini, com. pers.); la vegetazione non appare com-unque mai molto densa e in nessun caso puó forntre copertura o riparo agli adulti in cova. L'esposizione dei nidi appare influenzata solo par-zialmente dalla provenienza e intensitá dei venti domi-nanti (Bora da E-NE, Scirocco da SE). Per verificare se i! vento influisce sulla scelta del sito le percentuali di esposizione rilevate sui tetti sono state confróntate con le medie orarie dei vento proveniente dalla direzione opposta mediante il coeficiente di correlazione per ran-ghi di Spearman ma solo il valore del 1996 (rs=0,648, 0,1>p>0,05) é risultato vi ciño alia sígnificativitá. I siti esposti a SW, e quindi riparati dalla Bora, sono diminuid in percentuale dal 30,8% de! 1992 a! 17,5% del 1997, mentre sono aumentad costantemente quelli completa- nidi Î996 nidi 1997 aumento X2 GL P area 1A 12 17 5 . 0,014 1 0,904 area 18 7 9 2 area 2A 7 13 f> 2 1 0,157 area 2B 3 5 2 69 ANNALES 13/98 Enrico BENUSSI, Lues EEMEICH: CARATTERISTICHE, STATUS ED EVOLUCIONE DELIA COLONIA .... 67-74 mente esposti (23% ne! 1992, 40% nel 1997; Tab. 5), in accordo coi crescente utilizzo di caminí, torretfe o altre parti non riparate. 1992 1997 assoluto % assoluto % ciottoli ed erba (prod in zemlja) 23 65,7T 57 35,62 ca mino (dimnik) 1 2,86 17 10,62 cemcnto (cement) 3 8,57 33 20,62 catramaio (katran) 1 2,86 8 5 tegole (strešniki) 4 11,42 29 18,13 ondulalo (valovita kritina) 1 2,86 4 2,5 grondaia (žleb) 1 2,86 4 2,5 torretta (stolpič) 0 0 3 1,88 vaso (cvetlična posoda) 1 2,86 4 2,5 roccia (skala) 0 0 1 0,63 n = 35 n= 160 Tab. 4: Valori assoluti e percentuali per ogni tipología di sito riproduttivo negli anni 1992 e 1997. Tab. 4: Absolutne in odstotkovne vrednosti posameznih tipov gnezda v letih 1992 in 1997. Giá ne! 1992 si era osservata la tendenza a riu-tiíizzare lo stesso nido in anni successivi: il 51,4% dei nidi coincideva con quelli dell'anno prima (Benussi el al., 1994). Negli ulfimi due anni tale comportamento si é accentuate con circa i 3/4 dei nidi de) 1996 riutílizzati nel 1997 (74,6%); anche sulla sceíta di spostare il nido non sembra influiré l'esposizione (X2~0,262, p>0,5, GL—i;. In generaie per quanto riguarda ¡a collocazione é probabíle che la maggior parte del le coppie preferísca avere un buon campo visivo anche se in posízione esposta aglí agenti atmosferici. 1992 1997 assoluto % assoluto % N 1 7,7 2 1,7 NE 0 0 6 5 E 0 0 8 6,7 SE 1 7,7 8 6,7 S 0 0 13 10,8 SW 4 30,8 21 17,5 w 1 7,8 6 5 NW 3 23 8 6,6 NSWE 3 23 48 40 n = 13 n = 120 Area industríale II sito utilizzato nel I'area industríale (presso lo Sc.a lo dei Legnami) é costituito da un único grande tetto di un capannone di circa 8300 mq alto 7-9 metri; la superficie é form ata da partí convesse e canali di scolo per l'acqua e vi é presenza di diverse struíture emergent! (con fessure per la ventilazione) alte circa un metro. 1 nidi sono posti sia ín posízione ríparata (SW, 39% nel 1997) che completamente esposti alia bora (NE e NSWE, 61% nel 1997); anche ín questo caso non si riscontra una preferenza per le collocazioní riparate. Le distanze tra í nidi sono quelle di una colonia vera e propria e sono comprese tra i 3 e í 25 metri; negli ultimi due anni sono risultate in aumento rispetto al passato (t-2,565, N=27 e 15) p<0,05, confronto fatto col 1994). (sever) (burja) Norci Bor?, r- (izstopajoči deli) pari i emergen ti ^nidi riparati (zaščitena gnezda) (nižji nadstrešek) teítoia píü bassa ^ nidi esposti (izpostavljena gnezda) Tab. 5: Valori assoluti e percentuali per ogni espo-sizione nel 1992 e 1997 (NSWE = nidi completamente esposti). Tab. 5; Orientacija gnezd v letih 1992 in 1997 (NSWE - v celoti izpostavljena gnezda). Fig. 3: Rappresentazione schematica del sito riproduttivo ubicato su un capannone della zona industriale. La distribuzione dei nidi (1997) appare in forma stret-tamente coloniale (O- nidi riparati;® nidi esposti). SI. 3: Shematska predstavitev gnezdišča na strehi gospodarskega objekta v industrijskem predelu. Razporeditev gnezd (1997) je kolonijska. 70 ANNALES 13/'98 Enrico 5ENUSSÍ, luca BEMBICH: CARAÏTER ISTI CHE, STATUS ED EVOLUZIONE DELIA COLONIA ..., 67-74 Materiali utilizzati per il nido la dimensione e ía costituzione delle coppe sono abbastanza eterogenei; i nidi riutilízzati per piü anni possono raggiungere i 15-20 centimetri di altezza men-tre aícuni non sono altro che un piccolo ammasso di rami e térra tal volta diffícile da individuare. 1 nidi risul-tano costituiti prevalentemente da erbe (cuimi di grami-nacee, 30,9%) e da térra e ciottoli (23,7%); aitri com-ponenti sono rami (14,5%), muschio (3,6%) e residui vegetal! vari (27,3%). L'utilizzo di térra e piccolí ciottoli é significativamente maggiore sui tettí inerbati (X2=5,23, Gb=1, p-0,022; il confronto é stato fatto con íe percentuaii generali) dove probabilmente possono essere impiegati materiali gia presenti sul posto; gii altri casi in cui sono presentí materiali terrosi riguardano nidi posti in vasi, nei quali la coppa é costituita da un leggero avval-lamento ricavato nel terriccio, o sono dovuti a! trasporto di piccole zoile d'erba prelevate su tetti vicini. Nei nidi completamente esposti al vento la presenza di rami ri-sulta significativamente maggiore rispetto a queSia degii altri siti (X2=3,433, GL=1, p^0,063). aitri residui (ostalo) 2.7% erba (trava) muschio (mah) (erra e ciottoli (zemlja in prod) 24% rami (veje) 15% Fig. 4: Percentuaii dei materiali utilizzati per costruire il nido, SI. 4: Delež različnih materialov, uporabljenih za izgradnjo gnezda. Riptoduzione Il numero di uova per nido é in media di 2,63 con un solo caso accertato di deposizione di quattro uova; solo nel 1996 si sono osservate vaíorí significativamente superiori (2,84 uova/nido). Nell'ultima annata si é regi-strata una correlazione positiva tra numero di uova deposte su tetti in erba e percentuale di copertura degli stessi (r-0,582, p<0,01, n=18) e una correlazione negativa tra il numero di uova e la densitá per nido (r--0,319, p<0,05, n-43). II primo dato sembra confermare i tetti in ciottoli ed erba come pa rti col ármente adatti a espitare coppie nidificanti. Fig. 5: Adulto e pullas di pochi giorni di Gabbiano reale mediterráneo in un nido posizionato su un tetto piatto in erba del centro urbano di Trieste (Foto E Benussi). SI. 5: Odrasel in nekaj dni star rumenonogi galeb v gnezdu, postavljenem na ravni strehi', pokriti s travo, v mestnem središču Trsta (Foto E. Benussi). La percentuale di sehtusa é attorno al 75%; anche in questo caso il valore del 1996 risulta significativamente maggiore rispetto alie altre annate (1994-1996, X2 = 12,94, p<0,001, GL=1; 1996-1997, X2=3,43, p=0,063, GL=1). II numero di pulli involati per coppia é di circa 1,6 mentre la percentuale di sopravvivenza (=[numero pulli involati / numero di pulli nati] x 100) é dell'80%. Mediamente le coppie hanno un successo riproduttivo (= [numero pulli involati / numero uova deposte] x 100) del 66% pari a due pulli involati ogni tre uova deposte. Nella popolazione dell'area industríale si registrano valori significativamente inferiori rispetto a queila urbana per quanto riguarda percentuale di schiusa (X2=17,01, Gl=1, p<0,0001), il numero di pulli involati «=3,30, p<0,001 test a una coda, N-30 e 16), percentuale di sopravvivenza (t—2,87, p<0,005, N=30 e 16; il valore sul capannone sopra descrítto é del 30%) e successo riproduttivo (t=3,68, p<0,001, N=30 e 16). La principale causa di questa netta differenza sembra essere la pre-dazione intraspecifica caratteristica di colonie ad alta densita di coppie nidificanti. % d i pulti % successo uova/nido schiusa involati sopravv. ripr. media 2,64 72,7 1,64 82,4 64,8 DS 0,7 31,9 1,22 28,8 39,2 n 39 62 25 18 19 Tab. 6: Dati del 1997 sulla riproduzione (area urbana). Tab. 6: Podatki o razmnoževanju rumenonogih galebov v urbanem predelu v letu 1997 (povprečne vrednosti števifa jajc na gnezdo, delež izvaljenih jajc, število poletencev na gnezdo, delež preživelih in repro-duktivni uspeh v odstotkih, SD in velikost vzorca). 71 ANNALES 13/'98 ' EnrícoBENUSSi, luc.1 8EMBICH:CARATT£RfST1GHE,STATUS ED EVOLUZIONE DELLACOLONIA.... 67-74 Fig. 6: Diverse ubicazioni di nido con uova; tetto in tegole, tetto piatto con ciottoli ed erba típico deí pafazzi di inizio secólo (Foto E. Benussi). Fig. 6: Različne namestitve gnezd z jajci: streha s strešniki, ravna streha, prekrita s prodniki in travo, značilna za palače z začetka stoletja (Foto E. Benussi). CENN1 CESTIONALI La presenza del Gabbiano reale mediterráneo a Trieste non si limita al periodo riproduttivo; & stato verifícalo che almeno il 60-70% delle coppie nidificanti rimane in cittá durante tutto l'anno. Nell'ultima annata si é stimato un minimo di 250 esemplari presentí durante i'inverno e un massimo di 700-800 esemplari alia fine defl'estate, súbito dopo l'invoio dei pulli; é inoltre ipotizzabile, per i! futuro prossimo, un uiteriore costante aumento del numero degli effettivi. Un numero cosí elevato di soggetti non e passato inosservato, soprattutto nell'area urbana; se una parte della cittadinanza sembra gradire la presenza dei gab-biani in alcuni casi vi sono stati dei problemi nel-l'accesso ai tetti o alie terrazze per il comportamento I .. ■..... WÊÊÈÊÊËÈÊSÈSmÊÈ MÊÊÊÊÊÊÊm iBB^MI8¡ T ■ ' : Fig. 7: Adulto in cova su nido costruito su tetto in cemento di un capannone nell'area industríale del porto di Trieste (Foto E. Benussi). SI. 7: Odrasel galeb med valjenjem v gnezdu na cementni strehi hangarja v industrijski coni tržaškega pristanišča (Foto E. Benussi). assaí aggressivo di aícune coppie. E' ipotizzabile, anche se per ora esclusa dagli esami di laboratorio (P. Zucca, com. pers.), la possibíütá che ie deiezioni siano vettori di batteri patogeni per l'uomo, fatto peraltro giá verí-ficato nei caso delíe popolazioni di piccione domestico presentí in cittá. Per i prossimi anni, viste ie dimensión! raggiunte dalla popolazione, appare opportuno seguirá degli orien-tarnenti gestionaíi che comprendan©: ® monitoraggio costante dei la popolazione soprattutto nel periodo riproduttivo con localizzazíone dei siti riproduttivi e censimento dei giovani ¡nvoíatí. ® inanellamento del numero piú alto possibiie di pulii per individuare le direttrici di spostamento e quan-tificare la proporzione di adulti che torna in cittá per nidificare. ® defínizione delle principali zone di alimentazione tramite l'utilizzo della radio-tefemetria come pro-posto da McLeery & Sibly (1980) e rnarcamento degli adulti con c.oloranti non tossici come descritto e sperimentato da Cavanagh et al. (1992). ® uiteriore studio delíe patologie deüa specie e deila loro diffusione all'uomo o ad altre specie animali di interesse naturalístico ed economico. ® istituzione di un centro di recupero dove curare ed allevare i pulli recuperatí caduti dai tetti (circa 40 nel 1997) fino alio sve2zamento ed al raggiungimento di un piumaggio adatto at voio. 72 ANNALES 13/'98 Enrico BENUSSI, î.uc.i FSEM8ICH: CARATTERiSTICHE, 5TATUS ED EVOLUZIONE DELLA COLONIA 67-74 Fig. 8: Pullus inanellato con due anelfi (orni t i dall'tstituto Nazionale per la Fauna Selvatica (Foto E. Benussi)-SI. 8: Galebji mladič z obročkoma italijanskega Nacionalnega favnističnega inštituta (Foto £ Benussi). ZNAČILNOSTI, STATUS IN RAZVOJ MESTNE KOLONIJE RUMENONOGECA GALEBA (Larus cachinnans michaheHis) V TRSTU Enrico BENUSSI, Luca BEMBlCht Favnistični observatorij Furlanije-Juijske krajine, IT-341 38 Trst, ui. A. Grego 35 POVZETEK Rumenonogi galeb (Larus cachinnans michahellis) se na območju Trsta razmnožuje od leta 1987 (Benussi & Dolce, 1990). Število parov se je postopoma večalo s povprečnim letnim prirastkom od 46,6% med 1988 in 1992 ter 31,3% med 1992 in 1997; 1997 je bih popisanih 186 gnezd s skupno okoli 210 do 220 parov. Stalni prirastek, zabeležen v Trstu, sodi v splošno številčno rast različnih vrst galebov (Laridae), registrirano na celotnem vzhodnem palearktičnem območju (Crarnp & Simmons, 1983); ta vrsta pa se je razširila posebej v mediteranskem bazenu: v severnem Jadranu so zabeležili stalne prirastke na primer v dolinah Comacchio (Ravenna) (P. Bricchetti), v dolini Cavanata (Gradeška laguna) (Utmar, v tisku) in na številnih istrskih in severnodalmatinskih otokih (Hrvaška) (Benussi & Brichetti, 1994). Čeprav Trst ni edini primer gnezdenja te vrste na hišnih strehah, je tržaška populacija zaradi svoje številčnosti edinstveni primer v Italiji in jo lahko primerjamo samo še z drugimi mesti v severni Evropi, predvsem na britanskem otočju (Cramp, 1971). 73 ANNALES 13/'98 . . Ennco BENUSSI, Luca BEMBICH: CARATTERISTICHE, STATUS tO EVOIUZIONE OEILA COLON1A ..., 67-/4 V Trstu (severna Italija) so prvo gnezdo rumenonogega galeba na strehi zabeležili 1987. Število gnezditvenih parov je v zadnjih desetih letih nenehno naraščalo in leta 1997 doseglo 186 parov. Raziskava je zajela podatke o gnezdiščih, strešni kritini, razdalji od morja do najbližjega gnezda, številu jajc, mladičev, razmerju izvaljenih, preživelih in oper jenih galebov. Populacijo na urbanem območju lahko opredelimo kot nestalno kolonijo, medtem ko je prava kolonija naseljena na območju industrijske cone, kjer se gnezda (14-15 v zadnjih dveh letih) držijo zelo blizu drug drugega, uspešnost vzreje pa je občutno nižja. Na območju mesta imajo galebi najraje ravne strehe, pokrite s prodniki in travo, za gnezdenje pa si najpogosteje izberejo dimnike, s strešniki prekrite strehe, žlebove in celo večje cvetlične lonce. Ko se število in gostota gnezditvenih parov povečujeta, se kraj njihove naselitve verjetno spreminja. Ključne besede: Larus cachinnans, gnezditvena biologija, Trst, urbana populacija. BIBLIOGRAFIA Benussi, E. & S. Dolce, (1990): Friuli-Venezia Cíuíía. Obiettivo Natura. Ed. B&MM Fachin, Trieste, pp. 167. Benussi, E., F. Flapp, & U. Mangan!, (1993): La nidi-ficazione, in forma coloniale, di Larus cachinnans mi-chahellis nell'area urbana della cittä di Trieste. Fauna 3: 91-96. Benussi, E., F. Flapp & U. Mangani, (1994): La popo-lazione di Larus cachinnans michahellis nidificante nel-la cittä di Trieste. Avocelta 18: 21-27. Benussi, E. & P. Brichetti, (1994): Distribution and population size of colonies of Yellow-legged Gull Larus cachinnans michahellis breeding in North-Eastern Adriatic sea. Avocetta 18: 107-113. Camussi, A., F. Möller, E. Ottaviano, & M. Sari Gorla, (1986): Metodi statistic"! per la sperimentazione biológica. Ed. Zanichelli, Bologna. Cavanagh, P. M., C. R. Griffin & E. M. Hoopes, (1992): A technique to color-mark incubating gulls. Journal of Field Ornithology 63 (3): 264-267. Cramp, S., (1971): Gulls nesting on buildings in Britain and Ireland. Brit. Birds 64: 476-487. Cramp, S. & K. E. L. Simmons, (1983): Handbook of the Birds of Europe the Middle East and North Africa. Oxford University Press, Oxford. McLeery, R. H. & R. M. Sibly, (1980): Continuous observation of individual Herring gulls during the incubation season using radio tags: an evaluation of the technique and a cost-benefit analysis of transmitter power. A handbook of Biotelemetry and Radio Tracking (Ed. by C. j. Amlaner & D. W. Macdonaid) pp. 345-352. Pergamon Press, Oxford. Monaghan, P. (1979): Aspects of the breeding biology of Herring gulls Larus argentatus in urban colonies. Ibis 121:475-481. Pandini, W., E. Benussi & K. Kravos, (1995): Analisi delle relazioni tra struttura dello spazio urbano e nidift-cazione di Larus cachinnans michahellis nella citta di Trieste. Amm. Provinciale. Osservatorio Faunistico di Trieste. Utmar, P., (in stampa); I laro-limicoli nidificantt nel Friuii-Venezia Giulia. Fauna 4. 74 ANNALES 13/'98 izvirno znanstveno delo UDK 598.2:91(497.4-14) ORNiTOGEOGRAFljA JUGOZAHODNE SLOVENIJE Davorin TOME Inštitut za biologijo, Si-1000 Ljubljana, Večna pot 111, e-mail: clavorin.tame@uni-lj.st IZVLEČEK Z analizo razširjenosti indikatorskih gnezdilcev Slovenije sta določeni primorska (P) in submediteranska (S) omitogeografska regija ter določene značilne vrste ptic. To so: puščavec (Montícola solitarius-Sj, taščična (Sylvia cantíllans-S,Pi in žametna penica (melanocephala-5,P), brškinka (Cisticota juncidis-5,P| svilnica {Cettia cetti-S,^, rjava cipa (Anthus campestrls-PJ in kratkoperuti vrtnik (Hippoiais polyglofta-PJ. Veliko značilnih primorskih vrst je ogroženih, deloma zato, ker je tu rob njihovega areala, deloma pa je ocenjena stopnja ogroženosti verjetno tudi posledica majhnega števila raziskav. Na severu se meje primorske ornitogeografske regije dobro prekrivajo z mejami primorske biogeografske regije, določenimi z drugimi indikatorskimi organizmi, na jugovzhodu pa so razlike velike. Ključne besede: ptice, ornitogeografija, jugozahodna Slovenija UVOD Biogeografija je področje biologije, ki preučuje geografsko porazdelitev rastlinskih in živalskih vrst ter višjih sistematskih enot na Zemlji (Tarman, 1992). Objekt bio-geografskih raziskav so lahko vsa živa bitja a!i pa ie indikatorski organizmi. Kadar vzamemo za indikatorske organizme ptice, so to ornitogeografske raziskave. Ptice v splošnem niso najprimernejša živalska skupina za določanje ožjih btogeografskih območij (nekateri jih imenujejo tudi biomi). Zaradi velike mobilnosti in izrazitega nihanja velikosti populacij se meje njihove razširjenosti spreminjajo iz ieta v leto. Dejavnika, ki dodatno zabrišeta ostrino meja regij, ki jih iščemo, sta majhnost območja raziskave in nenatančno beleženje podatkov. Oboje pa je aktualno pri ornitoloSkih raziskavah v Sloveniji. V Sloveniji obstaja nekaj del z objavljeno delitvijo ozemlja na biogeografske regije. Avtorji (VVraber v: Martinčič & Sušnik, 1984; Matvejev, 1991; Carnelutti v: Mršič, 1997; Mršič, 1997) so pri tem kot indikatorje uporabili različna živa bitja. Namen prispevka je ugotoviti, ali je možno s pticami kot indikatorji določiti biogeografske meje primorske regije, in če je mogoče, katere so značilne vrste primorskih gnezdilcev, ter kako se dobljene meje pokrivajo z mejami, dobljenimi z drugimi parcialnimi biogeografskimi raziskavami. METODE DELA V Sloveniji je podatkov s konkretnimi lokacijami opaženih vrst ptic malo. Zato sem okvirne ornitogeografske regije določal v UTM mreži 10x10 km, s pomočjo razširjenosti izbranih indikatorskih gnezdilcev (Geister, 1995). Pri tem je bilo za določitev regije merodajno število indikatorskih vrst v posameznem kvadratu. Izjemoma je bil posamezen kvadrat določen kot pripadni član regije tudi z nižjo vrednostjo od mejne, če je njegova površina zaradi državne ali geografske meje ali morja manjša od 100 km2. Natančne meje regij sem določil z obstoječimi geografskimi mejami mezo- in mikroregij (Orožen - Adamič etal., 1996), ki prečkajo UTM kvadrate. Indikatorske vrste za izbor širše primorske regije (dalje v tekstu primorska ornitoregija), so bile toplo-Ijubne vrste, ki gnezdijo tudi pri nas. To so vse ptice, ki so v Evropi razširjene v Sredozemlju in njegovem zaledju (J Francija, Balkan ...), izjemoma celo do Baltskega ali Severnega morja, če vrsta sega tako visoko le v ozkem pasu. Indikatorske vrste za izbor ožje primorske regije (dalje v tekstu submediteranska ornitoregija) so bile tiste, ki so v Evropi pretežno sredozemsko razširjene in tudi vrste, ki so razen v Sredozemlju razširjene še v Alpah in/ali v okolici Črnega morja. Evropsko razširjenost vrst sem povzel po Evropskem atlasu gnezdilcev (Hagemeijer & Blair, 1997). 75 ANNALES T3/'98 Davorin TOME: ORNITOGEOGRAFUA JUGOZAHODNE SLOVENIJE, 75-80 Tab. T; lndikatorske vrste za določitev submediteranske in primorske ornitogeografske regije. SLO-število OAS kvadratov, ki jih vrsta zaseda v Sloveniji; P - Število OAS kvadratov, ki jih vrsta zaseda v primorski regiji; % - defež zasedenih primorskih kvadratov od vseh v Sloveniji; RS - status vrste v rdečem seznamu (EX - izumrla, E? - verjetno izumrla, E - močno ogrožena, V - ogrožena, R - potencialno ogrožena, PP - premalo poznana vrsta); I - vrsta gnezdi izključno v: 11 - submediteranskem delu, 12 - primorskem delu, 13 - obmorskem delu. Tab. 1: Indicatory species for the determination of submediterranean and Primorska ornithogeographical regions. SLO = No. of OAS squares occupied by species in Slovenia; P = No. of OAS squares occupied by species in Primorska region; % = share of occupied Primorska squares among all the squares in Slovenia; RS = status of species in the national Red List (EX - extinct, E? - probably extinct, E - very endangered, V ~ endangered, R -potentially endangered, PP - insufficiently known species); ! - species breeding exclusively in: 11 - sub-mediterranean part, 12 - Primorska part, 13 - littoral part. SUBMEDITERANSKE SUBMED1TERRANEAN species vrsta SLO P % RS I Apus melba planinski hudournik 11 6 55 Melanocorypha calandra laški škrjanec 1 1 100 E? 11 Calandrella brachydactyla kratkoprsti škrjanec 3 3 100 EX 11 Ptyonoprogne rupestris skalna lastovka 17 0 0 Hi rundo da úrica rdeča lastovka 2 2 100 R 11 Oenanthe hispanica sredozemski kupčar 1 1 100 E? 11 Montícola solitarius puščavec 7 6 86 R Hippolais pallida bledi vrtni k 1 1 100 n Sylvia cantillans taščična penica 8 8 100 R S2 Sylvia melanocepbala žametna penica 9 9 100 R ii Sylvia hortensis svetlooka penica 3 3 100 PP I2 Parus lugubris žalobna sinica 1 1 100 PP 11 Passer d, italiae italijanski vrabec 25 9 36 Emberiza melanocepbala ¿rnoglavi strnad 5 5 ■¡00 E? ¡1 PRIMORSKE PRIMORSKA REGION species vrsta SLO P y» RS [ Circaetus gallicus kačar 13 5 38 E Falco naumanni južna postovka 12 0 0 E Alectorls graeca kotoma 20 6 30 E Otus scops veliki skovik 36 17 47 E Merops apiaster čebelar 9 1 11 E Anthus campestris rjava cipa 15 12 80 E Montícola saxatilis slegur 23 6 26 V Cettia cetti svilnica 9 9 100 E I2 Cisticola juncidis brškinka 10 9 90 £ Acrocephalus melanopogon tamariskovka 6 2 33 E Hippolais polyglotta kratkoperuti vrtni k 26 19 73 Lanius senator rjavoglavi srakoper ¡9 0 0 E? Emberiza cirlus plotni strnad 40 19 47 Emberiza cia skalni strnad 62 19 31 IZLOCENE EUMINATED AS INDICATO species vrsta SLO P % RS I Larus cacbinnans rumenonogi galeb 5 5 100 R !3 Charadrios alexandrinus beločeit deževnik 5 5 100 E 13 * OAS ~ Ornitološki atlas Slovenije (Ornitológica! Atlas of Slovenia) 76 ANNALES 13/'98 Davorin TOME: ORNiTOGEOGRARJA JUGOZAHODNA Sl.OVENÜE, 7s-80 Ü V W Ia!® »MM M' s «M»j» n ! i L--J 5 S e v 0 i 1 i M 5 ! I 1 r <\ i8 ! 11 ....j......■!■■■ \ 1' H- i i "I tV 1. M, ¡ • M ■ TTt z! ■ 6 i _¡¿" 'xi—l—Uir-^ ! i • • j i t« i J^. * 1- f ,- : ' iJ J3. ......\:\\-JL J • : ■ : ; • J • s j : J T 1 H" i j 3 i m i 1 . -J* • 'I i • i • ü t ■ \ 9 L a 0 e r- i r • „ • 6 L 7 0 s ■ S - T I 7 k ' 9 e 1 UC, e « ! ¡ 5 • i n —i-Jf^ S i ■ j* $ li L*- i v. 1 a si-® J», 3- r V- V F? 3 i e : s T ? s d »i 0 1 p 9 a , i U V W X 1-3 • a-5— 9 6-10 @>10 SI. 1: Število toploljubnih vrst gnezdil cev v O AS kvadratih. Fig, Í: Number of tbermophilous breeding species in OAS squares. Kot izključno primorske so bile izbrane vrste, ki gnezdijo v Sloveniji izključno samo v izbrani regiji, kot vodilne pa vse vrste, ki imajo v Sloveniji po oceni vsaj 20 gnezdeč i h parov, gnezdijo vsaj na tretjini površine raziskovane regije, zunaj nje pa so razširjene z največ četrtino vseh kvadratov svoje razširjenosti. Za značilne vrste so bile izbrane vse, ki so izključni gnezdilci in imajo v Sloveniji vsaj 20 grsezdečih parov, kakor tudi vsi vodilni gnezdilci. Izjema sta rumenonogi galeb (Larus cachinrians} in beločeli deževnik (Charadrios alexan-drinus - glej diskusijo!). Tako vrste, ki so pri nas že izumrle ali imajo le nekaj gnezdečih parov, ne štejem za značilne gnezdilce, čeprav živijo (ali so) izključno v izbrani regiji. Po drugi strani je značilna vrsta lahko izjemoma razširjena tudi izven izbrane regije. REZULTATI Za določanje submedtieranske ornitoregije sem izbral 14 indikatorskih vrst gnezdiicev (tab. 1). Z rezultati njihove razširjenosti v Sloveniji sem določi! 12 kvadratov s submediteranskim značajem. Mejna vrednost za izbor so bile 4 indikatorske vrste na kvadrat {si. 1). Od naravnogeografskih mikroregij so v območje vključeni Koprsko primorje, Podgorski kras, večina Krasa in severni del Podgrajskega podolja (si. 3). Izključnih submediteranskih vrst je 10 {tab. 1), vodilnih pa pet: puSčavec (Montícola saxatilis), tašč ična (Sylvia can-tillans) in žametna pen i ca (S. melanocephala), svilnica (Cenia celti) ter brškinka (Cisticola juncidis). Za določanje primorske ornitoregije sem poleg že omenjenih 14 izbral Se dodatnih 14 vrst (skupaj 28; tab. 1). Z analizo njihove razširjenosti sem določil 22 UTM kvadratov. Mejna vrednost za izbor je bilo 6 indikatorskih vrst v kvadratu (si. 2). Primorski omitoregiji pri- U V w X M rr 3 0 i ? S S J 4t g (1 2 3 i € 'Is 9 tO* 0 1 M - p ¡5 e 7 1 _I i ____ v 7 M • r- s u..... Í.L- 1 Jž" * 'j f/TTí r .... — r l 2 / s* — 0 V i k l s i , j , s ; - { a L ■j / ) — .... e 1 s / > 8 * - - - S 1 J r„ J r- C 1 - i\ 3 •a. j V 1 7 » B a o J ( 3 T @ ( s 0 f 7 » U t V W X 1 " • 2-3 o 4-5 ©> 5 SI. 2: Število sredozemskih vrst gnezdiicev v OAS kvadratih. Fig. 2: Number of Mediterranean breeding species in OAS squares. padajo vse primorske makroregije razen južnega dela Podgrajskega podolja in Slavniško pogorje (slovenski del Čičarije). Od prehodnih regij lahko k primorski omitoregiji štejemo še spodnjo Soško dolino s Karnbreškim (predalpsko - primorski svet), Brkinov (dinarsko-pri-rnorski svet) pa ne. Tako je na J in Z območje omejeno z državno mejo, na V in S pa poteka meja po Z pobočju Siavnika, mimo Brkinov, prek Vremščice in po Z pobočjih Nanosa, Trnovskega gozda in Banjščic (si. 3). Izključnih primorskih gnezdiicev je 13 (tab. 1), vodilnih pa 6: taščična, žametna penica, rjava cipa (Anthus cam-pestris), svilnica, brškinka in kratkoperuti vrtnik (Hippo-lais poiyglotta). Od 219 gnezdiicev Slovenije (Geister, 1995) jih 162 (74%) gnezdi v primorski omitoregiji, od tega trinajst vrst (6%) izključno samo v tej regiji. Nadaljnjih pet vrst (2%) ima na Primorskem največji del svojega areala razširjenosti (več kot 50% zasedenih kvadratov; tab. 1) in s tem verjetno tudi večinski del svoje populacije. Veliki skovik (Otus scops), vrtni strnad (Emheriza hor-tulana) in plotni strnad (Emheriza cirlus) imajo na Primorskem med 40 in 50% kvadratov svoje celotne slovenske razširjenosti. Tudi zanje ocenjujem, da imajo na tem območju večinski del populacije. Med skupaj 17 izključnih in vodilnih submediteranskih in primorskih gnezdiicev je 15 (88%) navedenih v eni izmed kategorij Rdečega seznama (Bračko et al., 1994): ena kot izumrla, 3 verjetno izumrle, 4 močno ogrožene, 5 potencialno ogroženih, 2 pa sta v rubriki premalo znanih vrst. DISKUSIJA Rumenonogi galeb (Larus cachinnans) in beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) v Sloveniji gnezdita izključno na Primorskem (Geister, 1995). Vrsti vendarle 77 ANNALES 13/'98 Davorin TOME: OKNlTOGEOCRAFJjA JUGOZAHODNE SLOVENIJE. 75-80 nista bili izbrani kot indikatorski. Njuna gnezditvena razširjenost je predvsem v neposredni zvezi z morsko obaio in ne toliko s tipom klime. Tako sta značilna gnezdilca obmorskih habitatov, ne pa tudi primorske ali submediteranske regije. Nasproten primer so južna postovka (Falco oau-manni), skalna lastovka (Ptyonoprogne rupestris) in rja-voglavi srakoper (Lanius senator). Kot indikatorske sem jih izbral, ker so v Evropi razširjene v toplem klimatskem pasu. Kljub temu v primorski ornitoregiji zapisov o njihovi gnezditvi ni. Vpliv človeka, kot glavnega dejavnika za takšno stanje, je izključen, saj tudi stari zapiski s Primorske te vrste omenjajo zgolj kot preletnike in le izjemoma kot gnezdilce (Geister, 1995). južne postovke in skalne lastovke ni na seznamu gnezdilcev tudi v prekmejnih krajih (Benussi, 1983; Perco & Utmar, 1987; Rucner, 1998). Razlogi za to so verjetno v pomanjkanju primernega mikroreliefa, neustreznih socialnih dejavnikih (oblika naselja, tip kulturne krajine ...) ipd., ki imajo poleg klime velik pomen pri razširjenosti vrst v okolju. Rjavoglavi srakoper je po drugi strani v Istri dokaj pogost (Rucner, 1998), zato ga vsaj kot občasnega gnezdilca lahko pričakujemo tudi pi i ritis. Zakaj ni reden gnezdilec ostaja skrivnost, ki narekuje ločeno raziskavo. Od 9 evropskih vrst, ki jih Rocamora (v: Tucker & Evans, 1997) navaja kot indikatorske za mediteranska grmišča in kamnite pušče, jih v Sloveniji, na Krasu, gnezdi 5: sredozemski kupčar (Oenanthe hispanica), puščavec, taščična, žametna in svetlooka penica (Sylvia hortensis). Zakaj osrednjo primorsko regijo potem imenujemo submediteranska in ne kar mediteranska? Dovolj prepričljiv razlog je, da so velikosti populacij teh vrst, ki so pri nas na robu svoje razširjenosti, izrazito pod vrednostmi, ki bi jih lahko pričakovali v mediteranskih območjih- Sredozemski kupčar velja za domnevno izumrlo vrsto, svetlooka penica morda prav tako (Bračko ei al1994). Druge tri imajo po oceni le nekaj deset gnezd. Z redkimi izjemami so vse tri razširjene izključno v submediteranski ornitoregiji in so značilne vrste te regije. Nekoliko presenetljivo sta značilni submediteranski vrsti tudi svilnica in brškinka, ki sta na zahodu svojega evropskega areala razširjeni vse do Britanskega otočja. Res pa je, da je za vzhodni de! populacije, ki naseljuje tudi Slovenijo, značilna sredozemska razširjenost. Med 11 izključnimi in 3 vodilnimi vrstami v primorski regiji jih ima 6 status značilne primorske vrste. Poleg taščične in žametne penice ter svÜnice in brškinke sta to še rjava cipa in kratkoperuti vrtnik. Obe imata v primorski ornitoregiji po oceni več kot 90% celotne slovenske populacije. Razširjenost pusčavca je preveč lokalna, da bi ga lahko šteli za značilno primorsko vrsto. Eden pomembnejših razlogov za visok delež ogroženih vrst med značilno primorskimi je v oslabljenosti sredozemskih vplivov, ki v Sloveniji dosegajo severno mejo. Tako za večino značilnih primorskih ptic tu poteka skrajni rob njihove razširjenosti. Ogroženost je torej v povezavi z robom njihove razširjenosti. Pri vrstah s takšnim tipom ogroženosti pa je pred naravovarstveno intervencijo potrebna natančna analiza stanja in naravovarstvenih perspektiv. Sredstva, vložena v varovanje vrst na robu areala, namreč pogosto ne prinesejo 2e-Ijenega učinka, saj reševanju "naravno" ogroženih rastlin in živali z običajnimi naravovarstvenimi posegi nismo kos. Vprašljiva v takšnem primeru je tudi upravičenost človekovega poseganja v naravne spremembe. Ne povsem zanemarljiv razlog za tako velik delež ogroženih vrst je po moji oceni tudi v relativno slabi raziskanosti, predvsem kraškega območja (oz. majhnem številu objavljenih rezultatov; kraški rob, kot specifičen habitat, je izvzet iz analize). Od 263 (okoli 6% vseh) favnističnih zapisov s primorskega konca Slovenije v številkah 1-50 ornitološke revije Acrocephalus se na to območje nanašata le dva (Sere, 1980; Ota, 1989). Od 35 favnističnih prispevkov v ornitološkf reviji Falco se na ožje kraško območje nanašajo trije (Gjerkeš, 1995; 1996; Rubinič, 1996). Tako je razlog za status izumrle ptice pri kratkoprstem škrjancu (Calandrella. brac-hydactyla) lahko tudi pomanjkljiva raziskanost terena, saj je vrsta dokaj pogosta ta ko na Tržaškem (Benussi, 1983; Perco & Utmar, 1987) kot tudi v Istri (Rucner, 1998). Podobno velja tudi za svetlooko penico, čeprav je v sosednjih območjih manj pogosta kot kratkoprsti škrjanec (Benussi, 1983; Perco & Utmar, 1987; Rucner, 1998). Ocenjujem, da je kvadrat z najslabše raziskano ornitofavno 6/41 (OAS) - praktično v celoti leži na Kvasu, na njem pa je bila odkrita le ena indikatorska vrsta submediteranskega območja in šest primorskih, Primorska ornitoregija se dobro prekriva z ugotovljeno razširjenostjo bioma submediteranskih gozdov (Matvejev, 1991). Do večjih odmikov prihaja ie v jV delu regije. Tu submediteranski biom vključuje del Pivške kotline, Vremščico, Slavnik in Podgraisko podolje, območja, v katerih je po ornitogeografskih merilih premalo značilnih primorskih vrst ptic. Tudi od fitogeo-grafske razdelitve Slovenije po VVrabru (1969: v Mar-tinčič & Sušnik, 1984) se primorska ornitoregija najbolj razlikuje v jV delu. Večje območje, ki ga fitogeografska delitev vključuje, ornitogeografska pa ne (poleg območij, omenjenih že pri biomih), so Brkini. Do podobnih ugotovitev pridemo tudi ob primerjavi z zoogeo-grafskima delitvama (po Cameiuttiju in po Mršiču, v; Mršič, 1997) - največje razlike so v |V delu primorske regije. Še večje razlike so prt mejah submediteranske regije. Po fitogeografskih raziskavah je submediteran v Sloveniji razširjen le točkovno (Matvejev, 1991). Favni-stične raziskave z nevretenčarji kot indikatorji ga uvrščajo izključno v Koprsko primorje (Mršič, 1997). Orni' togeografska delitev uvršča k submediteranskemu delu Slovenije tudi pretežni del nizkega krasa (si. 3). 78 ANNALES 13/'98 Davorin TOME: ORNITOG£ OGRA FtJ A JUGOZAHODNE SLOVENIJE, 75-80 SI. 3: Predlagane meje primorske (A+B) in submediteranske (B) ornitogeografske regije. Fig. 3: Suggested borders ot the Primorska (A+B) and submediterranean (B) ornithogeograpbical regions. ORNITHOGEOGRAPHY OF SOUTH-WESTERN SLOVENIA Davorin TOME institute of Biology, SMGOO Ljubljana, Večna pot 111 SUMMARY The ornithogeographical border of the Primorska region runs to the west of Slavnik, along the NW part of Brkini, at the foot of VremSčica and across the slopes of Nanos, Trnovski gozd and Banjščice. The dealt with area can be separated into central (submediterranean) and a wider Primorska ornithogeographical regions. The central region is limited to the ffysch part of SW Slovenia and to the greater pati of the lowland karst (karst microgeographical region). The species most typical of the submediterranean region are the Slue Rock Thrush, Subalpine Warbler/ Sardinian Warbler; Fan-tailed Warbler and Cetti's Warbler. Characteristic of the Primorska region are, apart from the above slated species, the Tawny Pipit and Melodious Warbler. The ornithological research carried out in the Primorska part of Slovenia has been for years under a strong influence of the attractiveness of the three most interesting avifaunistic regions - apart from both wetlands, Sečovlje salina and Skocjan inlet, also of the so-called Kraški rob. Very little, however, is known about the state and distribution of birds characteristic of dry karst meadows. The reason for this lies in their natural rareness (extreme edge of their range) and panially in the fact that the area has been insufficiently researched and that very few articles 79 ANNALES 13/'98 Oavcirin TOME: ORNITOCEOGR ARJ A fUCOZAHODNE SLOVEN IIE, 75-80 have been published about it to dale, in future, some quantitative ornithofaunistic surveys of predominantly karst regions will thus have to be carried out in the ornithological squares 39, 40/7, 40-42/6 and 41/5. The borders of the Primorska biogeographical region, assessed with various indicatory organisms, are well consistent with each other in the north. However, in order to determine the SE pan of the Primorska border (south of Nanos to the Croatian border), some further investigations will still have to be made. The key differences appear in the regions of Pivka basin, VremScica, Bikini, Podgrajsko podoije and Siavntk, which according to the orni-thogeographicai research do not belong to the Primorska region. Key words: birds, ornithogeography, SVV Slovenia LITERATURA Benussi, E. 1983: Contributo allo studio dell'ornitofauna nidificante nefla piovincia di Trieste. Estratto dagli Alti del Museo Civico di Storia Naturale, XXXIV, Fasc. 3, N. 7: 127-141. Bračko, F., A. Sovine, B. Štumberger, P. Trontelj & M. Vogrin, 1994: Rdeči seznam. Acrocephalus 67, 15, 165-180. Geister, I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, pp: 287. Gjerkeš, M., 1995: Prispevek k poznavanju redkih in manj znanih ptic istrske Slovenije. Falco 9, 5-12. Gjerkeš, M., 1996: Prispevek k poznavanju redkih in manj znanih ptic istrske Slovenije - II del. Falco 10, 51- 58. Hagemeijer, W. J. M. & M. J. Blair, 1997: The LBCC Atlas of European Breeding Birds. T & AD Poyser, GB, London, pp: 903. Martinčič, A. & F. Sušnik, 1984: Mala flora Slovenije, DZS, Ljubljana, pp: 793. Matvejev, S. D., 1991: Naravni tipi predelov Slovenije in njihovo varstvo. Zavod republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, pp: 48. Mršič, Nv 1997: Biotska raznovrstnost v Sloveniji. MOP - UVND. Ljubljana, pp: 129. Orožen-Adamič, M., A., D. Perco & D. Kladnik, 1996: Priročni krajevni leksikon Slovenije. DZS, Ljubljana, pp: 376. Gta, D., 1989: Gnezdenje rdeče lastovke Hirundo dau-rica v dolini Glinščice pri Trstu. Acrocephalus 10 (39-40), 2-6. Perco, F. & P. Utmar, 1987: L'Avifauna delle province di Trieste e Gorizia, fino all'lsonzo. Biogeographia XIII: 801-842. Rubinič, B., 1996: Zanimiva opazovanja. Falco 10, 62-65. Rucner, R., 1998: Ptice Hrvatske obale Jadrana. HPM i MRO, Zagreb, pp: 311. Šere, D., 1980: Iz ornitološke beležnice. Acrocephalus 1 (4), 59-59. Tarman, K., 1992: Osnove ekologije in ekologija živali, DZS, Ljubljana; pp: 547. Tuckcr, G. M. & M. t. Evans, 1997: Habitats for Birds in Europe: A Conservation Strategy for the Wider Environment. Bird Life International, U.K., Cambridge; pp; 464. 80 ANNALES T3/'98 izvirno znanstveno delo UDK 598.2(282.24 Dragonja)"1986/1997" PTICE DOLINE DRAGONJE - DESET LET KASNEJE Andrej SOVINC SI-1000 Ljubljana, Jamova SO IZVLEČEK V dolini reke Dragonje v submediteranskem delu Slovenije je bila opravljena primerjalna analiza cenzusa ptičjih vrst v gnezditvenem obdobju, Ptice so bile v letih 1996 in 1997 popisane po enaki metodi (point counts) in vzdolž iste opazovalne poti kot leta 1986. Primerjane so vrednosti stopnje dominance in povprečnega števila osebkov vrste na posamezno števno mesto v povezavi s subjektivno ocenjenimi spremembami v obsegu štirih glavnih ha bi ta tov. Ugotovljeno je bilo, da skupno število registriranih vrst ostaja enako (48 vrst) in da med vrstami, ki v novejšem popisu niso bile ugotovljene, ni nobene, ki bi bila pred desetimi leti posebej številna. Med novo registriranimi vrstami pa sta dve (žametna penica in veliki s trna d j subdominantni. Opazen je stabilen ali celo pozitiven trend pri večini vrst kulturne krajine, gozdno-grmovnih površin in naselij, kar kaže, da je krajinska podoba krajine v dolini Dragonje še dokaj usklajena z naravnim stanjem. Ključne besede: ornitofavna, cenzus, gnezditveno obdobje, dolina Dragonje UVOD Čeprav je stoletno človekovo bivanje v dolini reke Dragonje pustilo sledi, je krajinska podoba te doline še dokaj podobna naravnemu stanju. Po drugi svetovni vojni so ljudje zapuščali dolino, spomine na nekdanjo razdrobljeno kulturno krajino in ropot mlinskih koles pa je preraslo grmovje in drevje. Sledil je val načrtov za intenziviranje kmetijske proizvodnje. Velike vodne akumulacije za namakanje in hkratna regulacija vodnega režima naj bi zamenjale fliš-ne stene, prodišča in slapove na Dragonji. Intenzivno kmetijstvo pa ni edina grožnja tej naši največji reki na flišu. Vse daljša asfaltna prevleka je nekdanjo skoraj kolovozno pot po dolini približala ljudem, tudi takim, ki se božanstvu reke ne znajo prikloniti. Ob reki ostajajo kupi odpadkov in sledi kolesnic sodobnih terenskih vozil. Pričakovati je razvoj t.i. "safari" turizma, ki bo skalil mir v dolini. Na vse to mora biti strokovna naravovarstvena služba pripravljena. Analiza sprememb ptičjega sveta ob Dragonji v zadnjih desetih letih bo naravovarstvenikom v pomoč v njihovih naporih za ohranitev reke in doline. Zato - predvsem pa zaradi občudovanja reke in njenega sveta - je bil opravljen popis ptic ob Dragonji. Favnistični popisi iz let 1996 in 1997 so bili primerjani s tistimi, ki jih je leta 1986 opravil Janez Gregori s sodelavci iz Prirodo-sfovnega muzeja Slovenije (Gregori, 1987). Namen naloge je bil ovrednotiti avifavno doline Dragonje in morebitne spremembe, ki so se pokazale v času zadnjih desetih let. OPIS OBMOČJA Dolina reke Dragonje leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije. Povodje Dragonje se razteza na okoli 100 km2. Dolino okoli 30 kilometrov dolge reke, ki se preliva prek flišne podlage, omejuje do 450 metrov visoko gričevje. Poraslo je predvsem z združbo Ostryo-Quercetum pubescentis in s fragmenti Carpinetum orientalis croaticum (Globevnik & Sovine, v tisku). Podnebje je submediteransko z letnim povprečjem padavin med 700 in 1400 mm in povprečno letno temperaturo 12°€. V dolini so njive, travniki, vinogradi in nasadi. Med parcelami se razrašča grmovje in drevje, nekaj je tudi trstike in trstičja. Naselja so predvsem na slemenih, v dolini je le nekaj hiš in vas Dragonja, Značilnost po-vodja v preteklih desetletjih je bilo intenzivno zarašča- 81 ANNALES 13/98 Andrej SOViNC: PTICE DOLINE DRAGONJE ■■ DESET LET KASNEJE, 81 -90 OG e> ■o « O o. Os oo ^ S □ odprto/ open area Hvinognidi/ wiasyartfc Bzarascano/ overgrown O urbano/ urban area S/. 1: Deiež posameznih habitatov ob raziskovalni poti leta 1986 (Gregori, 1987; levi stolpec) in 1996 - 1997 (desni stolpec). Peti stolpec prikazuje povprečne vrednosti za celotno traso za obe opazovalni obdobji. Fig. 1: Share of separate habitats along the research path in 1986 (Gregori, 1987; left column) and in 1996-1997 (right column). The fifth column indicates average values for the entire area during both surveys. nje površin zaradi opuščanja rabe in izseljevanja (Glo-bevnik & Sovine, v tisku). METODA DELA Ptice sem popisoval v letih 1996 in 1997 po metodi štetja v točki (point counts). Izbrana trasa popisov v dolžini 10,5 km je bila razdeljena na Štiri odseke z različnim številom stalnih števnih mest. Števna mesta sem vrisal v topografsko karto v merilu 1:5Q00 in so med seboj oddaljena okrog 300 metrov; v naselju je bii radij popisa v krogu 100 metrov, v zaraščenih predelih do 150 metrov, na odprtem pa do 200 metrov. Snemalni čas v vsaki točki je trajal pet minut. Prvi odsek je med vasjo Dragonjo in Dovinom, drugi med Dovinom in Abrami, tretji med Abrami in Zupančiči in četrti med Škrlinami in zgornjim tokom Dragonje. Ob raziskovalni poti je bilo določenih 23 števnih mest (na prvem in drugem odseku pet, na tretjem šest in na četrtem sedem). Ptice sem določal predvsem po petju, popisi so potekali od sončnega vzhoda do srede dopoldneva. Dominanco sem izračunal po standardni metodi (Tarman, 1992). Izračunano je bilo tudi povprečno število osebkov vrste na posameznem odseku (POV). Pojoči samec je bii obravnavan kot gnezditveni par; Število gnezdečih parov na površinsko enoto (ha) sem izračunal tako, da sem na odseku delil skupno število pojočih samcev ene vrste s površino odseka in nato dobljeno vrednost preračunal na velikost površine enega hektarja (par/ha v si. 2). Površino posameznega odseka sem dobil tako, da sem traso odseka pomnožil z dvojno pov- prečno širino opazovalnega radija v točki (=2 x 200 m). Na vsakem števnem mestu sem ocenil tudi delež rabe tal oziroma odstotek površinske zastopanosti štirih osnovnih habitatov: urbanega (predeli, pozidani s stanovanjskimi hišami ali drugimi objekti), zaraščenega (sadovnjaki, grmovje ali drevje, v manjšem obsegu trstika in trstje), vinogradov in odprtega sveta (različni travniki in polja)(tab. 1, si. 1). Za primerjavo sprememb v obsegu zaraščenosti celotnega povodja reke Dragonje so bili uporabljeni rezultati analize digitaliziranih letalskih posnetkov, narejenih v letih 1971 in 1994 (Globevnik et al., 1995). Rezultate sem primerjal z ugotovitvami Gregorsja (1987), ki je pred desetimi leti popisal ptice Dragonje po isti metodi. Pri tem sem vzel indeks POV za mero relativne abundance vrste. Mero abundance v dolini sem dobil s seštevanjem vrednosti POV na posameznih odsekih, ki sem jih delil s številom odsekov. Deleži razlik v abundanci in razlike v pojavljanju vrst na različnih odsekih so kazalci sprememb v abundanci posameznih vrst. Zmanjšanje abundance pomenijo odstotki sprememb, ki so manjši od 100%, več kot 100% razlike pa povečanje. Širitev vrste po dolini v primerjavi s stanjem pred desetimi leti je bila utemeljena s povečanim številom odsekov, v katerih je bila vrsta ugotovljena. Znak "+" v tabeli 2 ponazarja odseke, v katerih se je vrsta na novo pojavila v primerjavi z Cregorijevim popisom. Analogno pomeni "-", da vrste v tem odseku danes ni več. Če sprememb med popisoma ni, je to označeno kot "0", medtem ko "/" pomeni, da vrste na tem odseku ni bilo ne pred desetimi leti ne danes. 82 ANNALES 13/'98 Andrej SOViNC: PTICE DOLINE DRAGONIE - DESET L£T KASNEJE. 81-90 Tab. 1: Ocena deleža posameznega babitata v letih 1996-1997. Tab. 1: Assessment of a separate habitat's share in 1996-1997. Popisi so bili opravljeni 15.5. in 16.6.1996 in 6.5. in 29.5.1997. Skupno je bilo opravljenih 78 popisov, v katerih je bilo odkritih 48 vrst ptic {si. 2). Izmed 48 registriranih vrst jih je 12 uvrščenih v aktualni Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije (Bračko et al., 1994). Med močno ogroženimi vrstami so sviinica (Cettia cetli^med izrazito lokalnimi gnezdiikami z majhno ali nazadujočo celotno populacijo), hribski skrjanec (Lullula arborea){med nekoč regionalno razširjenimi vrstami, v teku zadnjih 10-20 let pa močno nazadujočimi, tako da jim v nekaterih regijah grozi izginotje) in smrdokavra (Upupa epops.íí med izrazito lokalnimi gnezdilkami z majhno ali nazadujočo celotno populacijo). Največ vrst je v kategoriji ogroženih vrst. Med tistimi, ki so bile v preteklosti pri nas splošno razširjene, sedaj pa populacija zaskrbljujoče nazaduje in prostorsko izginja, so bile opažene zelena žolna (Picus viridis), divja grlica (Streptopelia turtur), siva penica (Sylvia communis), veliki strnad (Miliaria calandra), vijeglavka íjynx torquilla), skobec (Accipiter nisus) in kragulj (Ac. gentil is). Med potencialno ogroženimi vrstami sta žametna penica (Sylvia melanocephalaXvrsta, ki zaradi omejenih naravnih danosti v Sloveniji gnezdi na enem ali več posameznih izpostavljenih gnezdiščih ali gnezdi na robu svojega areaia) in rjavi srakoper (Lantus collurio)(k¡ ga ogroža predvsem uničenje habitata, sicer pa je v Sloveniji splošno razširjena vrsta z zadovoljivim številčnim stanjem). DISKUSIJA Skupno število ugotovljenih vrst v mojem popisu je enako Gregorijevemu (1987), vendar se vrstna zastopanost nekoliko razlikuje. Leta 1986 so bile popisane naslednje vrste, ki jih popis med letoma 1996-1997 ni zajel: mala bobnarica (Ixobrycbus minutus), vodomec (Alcedo attbis), drevesna cipa (Antbus trivialis), sraka (Pica pica), kavka (Corvus monedula), prosnik (Saxícola torquata), močvirska sin i ca (Parus palustris), kratkoprsti plezafček (Certbia brachydactyla), podhujka (Caprimul-gus europaeus) in stržek (Troglodytes troglodytes). Na- štete vrste, z izjemo zadnjih dveh, so bile v Grego-rijevem popisu uvrščene med rec.edentne vrste, podhujka in stržek pa sta bila zaznana le naključno, zunaj Števnega mesta. V novejšem popisu pa je deset vrst, ki jih v predhodnem ni: skobec, turška grlica, smrdokavra, carar (Turdus viscivorus), žametna penica, škorec (Stumus vulgaris}, veliki strnad in tri vrste, ki so bile registrirane le na komunalni deponiji ali tik nad njo, ki jo leta 1986 še ni bilo (rumenonogi gaieb (Larus cacbinnans), rečni galeb (L. ridibundus) in siva vrana (Corvus cornix). Primerjava ne kaže, da bi v obdobju zadnjih desetih let iz doline Dragonje izginila katera izmed vrst s številno populacijo. Vse vrste, ki jih v mojem popisu ni, so pa navedene pri Gregoriju (1987), so bile v tistem obdobju recedentne ali le naključno opažene. Obratno pa sta dve izmed desetih novih vrst v zadnjem času postale celo subdominantne na posameznih odsekih. To sta žametna penica in veliki strnad. Prva, težko prepoznavna vrsta, je navezana na zaraščene površine, veliki strnad pa je prebivalec mozaične kulturne krajine. Njegov prihod v dolino Dragonje je lahko povezan s spremembami v lokalni zemljiški strukturi ali z velikimi populacijskimi nihanji, ki so opažena tudi drugje po Sloveniji (npr. na Ljubljanskem barju, op. pisca). Stopnja dominantnosti vrst, ki so bile leta 1986 vsaj na enem odseku dominantne ali subdominantne, je sedaj pri večini vrst in na večini odsekov upadla. Na to je v veliki meri vplivala prerazporeditev osebkov posameznih vrst. Pri več vrstah se je pokazalo, da sedaj naseljujejo tudi tiste odseke, kjer jih pred desetimi leti ni bilo ali pa so bile zelo redke. Takšne vrste so npr. siva penica, divja grlica, lišček (Carduelis carduelis), plavček (Parus caeruleus), dolgorepka (Aegithalus cau-datus), vrbja listnica (Phvlloscopus collybytta), hribski škrjanec, zelenec (Chloris chloris), skalni strnad (Emberiza cia) in taščica (Eritbacus rubecula). Sem je treba uvrstiti tudi vse vrste, ki pred desetimi leti še niso bile na nobenem odseku vsaj subdominantne. Pri Gregoriju (1987) je bilo subdominantnih ali dominantnih vrst (vsaj na enem odseku ob celotni opazovalni poti) 24, sedaj jih je 25. Siva penica, lišček, vijeglavka, rjavi srakoper, dolgorepka in taščica trenutno niso več na nobenem odseku subdominantne ali dominantne, na novo pa so to postale kmečka lastovka (Hi-rundo rustica), poljski vrabec (Passer montanus), kukavica (Cuculus canorus), veliki strnad, veliki detel (Den-drocopos major), žametna penica in kanja (Buteo bufeo). Veliki strnad se je kot subdominantna vrsta na novo pojavi! kar na treh odsekih, poljski vrabec pa je na enem subdominantna, na drugem pa celo dominantna vrsta. Razlike med popisi (npr. vremenske razmere ob popisu) so pri cenzusu ptic vedno opazne. Temu lahko pripišemo ugotovitev, da se niti pri eni vrsti število osebkov posamezne vrste nt zmanjšalo (tab. 2), Spremembe v t .odsek 2.odsek 3,odsek 4. odsek Skupaj {%) (%) (%) (%) (%) Urbano (Urban area) 20,4 6,0 1,7 0,0 2,4 Zaraščeno (overgrown) 30,6 46,3 55,5 87,5 68,7 Vinogradi (wineyards) 9,9 9,0 11,7 1,3 6,7 Odprto (open area) 39,1 38,7 31,1 11,2 22,2 REZULTATI 83 ANNALES 13/'98 Andrej SOViNC: PTICE DOUNE DRAGONJE - DESET LET KASNEJE, BI -90 Luscinia megarhynchos Turdiis merula M1986 - D {%) M1996/97 - D (%) j 0 1986-PO V M 1996/97 - POV ! 01986 - D (%) 01986-POV ! M 1996/97 -POV Sylvia atricapilla Parus major S1986-D(%) B1996/97 - D (%) j O 1986 - POV H 5996/97 - POV D 1986 - D (%) 8 1996/97 - D (%) Bi986-POV P 1996/97-POV Onolux onolus Passer domesticus 01986 - D (%) U1996/97 - D (%) S1986 -POV ■ 1996/97-POV •6 O S •a O •6 O TS O I 01986 - D (%) M ! 996/97 - D (%) S1986-POV M 1996/97 - POV Phasiarivs colchicus Sylvia communis □ 1986 - D (%) O 2996/97 -D(%)j □ 1986-POV m 1996/97 - POV 4 ■■ 3 1 2 J 1 -0 ■d O 3 Bul iJjL ■o O ■o O S1986 - D (%) M Î 996/97- D (%) □ 1986-POV M 1996/97-POV 84 ANNALES 13/'98 Anrirej 50V1NC: CTO DOUNE DRAGONjE - DESET LET KASNEJE, B1 -90 Hippolais pofygloua Emberiza cirius B1986 - D (%) m S 996/97 - D (%) El 1986-POV ■ i 996/97-PO V Cetiia cetti Streptopelia tur tur 3,5 3 2,5 7 -1,5 || 1 0,5 0 -M o -a O T3 C T3 O o" sa. S 1986 - D (%) M1996/97 - D (%) □ 1986-POV ■ 1996/97-POV Carduelix cardueUs Fringilla caelebs S 1986 - D (%) m 1996/97 -D(%) □ 1986 - POV ■ 1996/97 - POV 14 12 10 8 0 -I - —— — "il JL ; .....g!"" • i llfi Od, 1 Tj- *d TÍ "O o O 0 povp O 1986 - D (%) O 1996/97 - D (%) 01986 -POV B 1996/97-POV O 1986 - D {%) O 1996/97 - D (%) 83 1986 -POV B 1996/97-POV 01986 - D (%) O 1996/97-D(%) O 1986 -POV m 1996/97 - POV El 1986 - D (%) 01996/97 - D (%) O}986-POV ■ 1996/97-POV Jyrtx torquilla 0 1986 - D (%) O1996/97 - D (%) M1986 - POV O 1996/97-POV 85 ANNALES 13/' 98 Andrej SOVINC: PTICE DOLINE DRAGONJE - DESET LET KASNEJE, 81-90 Laniux collurio Aegithalus caudatus Ml986 - D (%) ^ 1996/97-I>(%) H1986 - POV B 1996/97-POV Hl986-D(%) M1996/97 - D (%') H1986-POV S 1996/97-POV PhyUoscopus collybita Lullula arbórea B 1986 - D (%) 01996/97 - D (%) B1986-POV B 1996/97-POV 01986 - D (%) m 1996/97 - D (%) m L986 - POV U 1996/97-POV C Won,5 chloris Emberiza da ! 1986 - D {%) 11996/97-D (%) i 1986-PO V 1 1996/97 - POV 1 ¡r 1 ! IfVi^l; SI9S6 - D (%) \ 1996/97 - D (%} HI 1986 - POV 1996/97 - POV Erithacus rubecula Hirundo rustica * B19S6 - D (%) II 1996/97 - D {%) B1986-POV ffi 1996/97 - POV (31986 - D (*/ó) B1996/97 - D (%) S1986-POV ® 1996/97-POV 86 ANNALES 13/'98 Andrej SOVINC: PTICE DOLINE DRAGONJE - DESET LET KASNEJE, 81-90 Passer montarrus Cuculus canorus 01986 - D (%) ü i 996/97 - D (%) □ 1986 -POV Ü 1996/97-POV O 1986 - D (%j S1996/97 - D (%) O 1986 - POV ■ 1996/97 - POV Miliaria calandra Detidrocopus major BH986-D(%) 0 1996/97 - D (%) Q ¡980 - POV H 1996/97-POV i 1986 - D (%) 11996/97-D (%) 11986-POV i 1996/97 -POV Sylvia melanooephaia Buteo buteo 01986-D (%) 0 1996/97 - D (%) 01986-POV H 1996/97-POV 2,5 2 1,5 1 0,5 ......."——-1 ——.----- ■ . ....... jj —g_ MM í! S 1986 - D (%) S1996/97 - D (%) □ 1986-POV » 1996/97-POV •O O -u O -o O •a O Cu > O C. Si. 2: Primerjava stopnje dominantnosti DOM (%) in indeksa POV vrst po posameznih odsekih (1, 2, 3 in 4 so oznake odsekov poti). Zadnji trije stolpci kažejo še skupno število pojočih samcev oz. parov na površinsko enoto (ha) in skupne vrednosti DOM in POV za celotno traso. Fig. 2: Comparison between degrees of dominance DOM (%) and POV (%) indexes as per separate sections (numbers 1, 2, 3, and 4 denoting sections of the so-called research path). The last three columns also indicate total number of singing males (pairs) per area unit (ha) and joint DOM and POV values for the entire area. zasedenosti posameznih odsekov lahko pojasnimo tudi s spremembami v habitatih. Širitev svilnice iz prvega v drugi odsek pa je morda tudi posledica obnove populacije, ki jo je huda zima tik pred popisom leta 1986 razredčila (Sovine, 1994). Na podlagi zbranih podatkov lahko sledimo tudi širitvi drugih vrst vzdolž raziskovalne poti po dolini. Razveseljujoča je ugotovitev, da nobena izmed vrst ni bila registrirana na manjšem številu odsekov ob poti kot pred desetimi leti. Siva penica, pred desetletjem registrirana le na enem odseku, danes gnezdi ob vsej poti. Hribski škrjanec se je iz enega razširil na vse štiri odseke 87 ANNALES 13/'98 Andrej SOVINC: PTICE DOLINE DRAGONJE • DESET LET KASNEJE, 81-90 ob poti, v dveh novih odsekih pa so bili opaženi kobilar (Oriolus oriolus), plavček, dolgo repka, divja grlica, lišček, skalni stmad, vrbja listnica in zelenec. Izhodišče za nadaljnjo razpravo o vzrokih sprememb številnosti in zastopanosti vrst je v pregledu sprememb hab¡tatov ob opazovalni poti {si. 1, tab. 2). Na prvih treh odsekih se je v zadnjih desetih letih povečal delež urbanih površin (na drugem odseku je bil ta delež leta 1986 celo 0%), Dragonja nad Škrlinami pa je Se do danes ostala neposeljena. Seveda veljajo ti podatki le za do 200- metrski pas ob raziskovalni poti, ki je hkrati tudi edina prometnica v dolini. Razumljivo je, da ieži večina stanovanjskih in drugih objektov tik ob poti, medtem ko je slika za celotno povodje nekoliko drugačna. Povečanje urbanih površin na prvem odseku ob poti je večje tudi zaradi komunalne deponije, ki je leta 1986 še ni bilo. Tab. 2: Primerjava pojavljanja pogostejših vrst na posameznih odsekih med letom 1986 (Cregori, 1987) in 1996-1997. Prvi stolpec (A) prikazuje število odsekov, kjer določena vrsta gnezdi (glede na stanje pred desetimi leti). Drugi stolpec (B) prikazuje odstotek skupnega povečanja indeksa POV, zadnji štirje stolpci (C1f C2, Cj in C4) pa opisujejo razlike po posameznih odsekih; "+" pomeni, da se je vrsta na tem odseku pojavila na novo, "0" pomeni, da spremembe ni, "-" pa, da vrste sedaj na nekem odseku, kjer je bila ugotovljena leta 1986, danes ni več. Znak "I" pomeni, da vrsta na odseku ni bila ugotovljena ne pri Gregoriju ne v času našega popisa. Tabela prikazuje samo vrste, ki so prikazane v Gre-gorijevem članku in dve novo ugotovljeni vrsti. Tab. 2: Comparison between the occurrence of more common species in separate sections in 1986 (Gregori, 1987) and in 1996-1997 period. The first column (A) shows the number of sections where certain species breeds (in view of the state as established ten years ago). The second column (B) indicates the percentage of the total increase in the POV index, while the last four columns (Cj, C2, C3 and C4) show the difference as per separate sections, "+" indicating that a species occurred in this section anew, "0" signifying no change, while "•" shows that species occurred in 1986 but not during our survey. The table presents only the species listed in Gregori's article and two newly established species. Skladno s povečanim obsegom novih (ali obnovljenih) stavb, sta se povečala tudi število in številnost sinantropnih vrst. Število gnezdečih parov domačih vrabcev se je močno povečalo na prvem in drugem odseku poti, kjer je delež obnovljenih objektov največji. Tako kot poljski vrabec pa za zdaj še ni prodrl do tretjega odseka, kljub (sicer majhnemu) povečanju deleža urbanega sveta. Kot je bilo že omenjeno, je poljski vrabec postal celo dominantna vrsta na prvem in subdominantna vrsta na drugem odseku, v času Gregorijevega popisa pa je veljal za recedentno vrslo. Na drugem odseku se je na novo pojavila kmečka lastovka in to kot subdominantna vrsta, škorec (Stumus vulgaris) pa je novo ugotovljena, zaenkrat še recedentna vrsta na prvih dveh odsekih. Pri turški grlici, ki se je pojavila samo na prvem odseku, je pričakovati nadaljnje širjenje gnezditvenih območij navzgor po dolini. Delež zaraščenih površin ob celotni trasi je upadel (predvsem na račun odprtih in urbanih površin); edino na četrtem odseku je to zmanjšanje komaj opazno. Kljub do 15% zmanjšanju tega deleža na posameznih odsekih ob poti pa so razmere za gnezdenje grmovnih in gozdnih vrst še zelo ugodne. Dve izrazito gozdni vrsti (ščinkavec in divja grlica) beležita močan porast števila osebkov, nekoliko manjši dvig števila osebkov pa je opazen tudi pri drugih gozdnih vrstah. Te vrste so npr. mali slavec (Luscinia megarbynchos), črnoglavka (Sylvia atricapilla), kobilar, dolgorepka, veliki detel, plavček, kos (Turdus merula) in kratkoperuti vitnik (Hippolais polyglotta). Tudi med prišleki sta dve vrsti, ki jim ustreza večja zaraščenost. To sta žametna penica in carar. Tudi črna žolna (Dryocopus martins) je bila ugotovljena na obravnavanem območju, vendar ne v času, ko so bili opravljeni popisi. vrsta / species A B C1 C2 C3 C4 Luscinia megarbynchos 0 +130 0 0 0 0 Turdus merula 0 +125 0 0 0 0 Ser i nus serin us 0 + 118 0 0 Ü Sylvia atricapills 0 +168 0 0 0 0 Parus major 0 + 141 0 0 0 0 Oriolus oriolus +2 +187 0 0 + + Passer montanas + 1 +300 0 + / Phasianus colchicus 0 + 141 0 0 / / Sylvia communis +3 +242 0 + + + Hippolais pollyglotta 0 +238 0 0 0 0 Cettia cetti + 1 +266 0 + / / Emberiza cirlus + 1 +256 0 0 0 + Streptopelia turtur +2 +1020 0 + + / Carduelis carduelis +2 +725 0 + + / Fringilla coelebs +1 +350 + 0 0 0 Parus caeruleus +2 +327 + 0 0 + jynx torquilla +1 +140 0 + / ianius collurio + 1 +211 + 0 0 / Aegithalus cauclatus +2 +243 + 0 0 + Phylioscopus collybita +2 + 160 + + 0 0 Lullulla arbórea +3 +650 + + 0 + Chloris ch loris +2 +1000 + + 0 / Emberiza cia +2 +89 / + + 0 Erithacus rubecula +1 +220 / / + 0 Sylvia melanocephala +4 + + + + Miliaria calandra +4 + + + + 88 ANNALES W98 Andrej SOV1NC: PTICE DOLINE DRAGONJE ■ DESET LET KASNEM, 81-90 SI. 3: Dolina reke Dragonje (Foto. A. Sovine). Fig. 3: Dragonja valley (Photo: A. Sovine). Ena izmed možnih razlag za povečano Številnost gozdno-grmovnih vrst je v povečanju deleža zaraščenih površin na celotnem povodju reke Dragonje. Ta delež se je od leta 1971 do leta 1994 poveča! za 39% in je zaraščenost terena dosegla že 60% površine povodja (Globevnik ef a/., 1995). Čeprav se je v pasu tik ob opazovalni poti ta delež sicer zmanjšal, pa se zdi, da gozdno-grmovne vrste prodirajo iz obrobnih, bolj zaraščenih predelov tudi v pas na dnu doline. Večji odstotek odprtega sveta, predvsem na prvem in drugem odseku, ponuja ugodne razmere npr. za hrib-skega s k rja n ca, velikega strnada pa tudi grilčka (Serinus serinus), liščka in zelenca. Pri naštetih vrstah je opazno predvsem povečanje števila osebkov na teh odsekih. Tudi piotni strnad, kot edina značilna vrsta vinogradov, je številnejši, kar pa je verjetno posledica večjega deleža odprtih površin, saj so razlike v skupnem obsegu vinogradov najmanj očitne. Zaradi specifičnega hidrološkega režima {reka poleti na posameznih mestih skoraj presuši) in fiišne podlage ob Dragonji ne najdemo ptičjih vrst, ki so navezane na tekoče vode. Izjema je le siva pastirica. Ob reki vzdolž raziskovalne poti so bila najdena tri njena gnezda. Zaključimo lahko, da se je v splošnem številnost vrst v dolini Dragonje povečala in da ni bil zaznan upad katere izmed pred desetimi leti številnejše vrste. V primerjavi s sliko izpred desetih let je opazen pozitiven trend pri vrstah, ki naseljujejo kulturno krajino, kar potrjuje, da so se procesi opuščanja rabe tal zaustavili. Enak trend je viden pri gozdno-grmovnih vrstah, saj je obseg zaraščenih površin še vedno visok. Hkrati z obnovljenimi hišami se priseljujejo določene vrste, vezane na človeka. Sestava in številnost tukajšnjih ptičjih vrst dokazujeta, da je krajinska podoba doline precej usklajena z naravnim stanjem. Gre torej za eno redkih območij pri nas, kjer lahko z veseljem ugotavljamo, da se slika avifavne v zadnjih letih ni poslabšala, kar potrjuje veliko naravovarstveno vrednost območja. SI. 4: Gnezdo kosa (Turtles merula) v poplavni loki ob Dragonji (Foto: A. Sovine). Fig. 4; Nest of blackbird (Turdus merula) (Photo: A. Sovine). 89 ANNALES 13/'98 .. .. andrej"sovincrptfctdoune oragonje-desetlet kasneje, 81-90 THE BIRDS OF THE DRAGONJA VALLEY: TEN YEARS LATER Andrej SOVINC SI-1000 Ljubljana, jamova 50 SUMMARY in the 1996-1997 period', a point count survey of the birds of the Dragonja valley was carried out in the breeding season (according to the method as applied already in 1986), The degree of species dominance (D%) and the average number of individuals as per separate count points (POV) were estimated. A personal assessment of the extent of the four major habitats and values compared with the same analysis from a decade earlier was also made. The total number (48) of the registered species has not changed in the last ten years, although nine species, which were a decade ago receding or incidentally observed, have not been recorded lately. They had been replaced by other species, of which the Sardinian Warbler and Corn Bunting were subdominant in separate sections. In the majority of species the degree of dominance decreased, which is closely associated with the redistribution of the species along the valley and a major increase in the number of individuals or breeding density. With the increased share of urban areas, a clear increase of birds favouring inhabited places was noted, i.e. the Tree and House Sparrows, Barn Swallow, as well as Common Starling and Collared Dove. The extent of the overgrown areas in the catchment increased greatly in the last few decades and in 1994 reached no less than 60% of the entire region (Globevnik et ai1995), while along the so-called research path (leading along the only traffic connection through the valley) a local decrease in overgrown areas on the account of larger urban and open districts has been noted. In spite of it all, the conditions for the shrub and forest species are very favourable indeed. It is possible that they have come from the marginal, more overgrown districts. Among these species, an increase in the POV index has been particularly noted (e.g. Rufous Nightingale, Blackcap, Golden Oriole, Long-tailed Tit; Great Spotted Woodpecker, Blue Tit, Blackbird and Melodious Warbler}. The greater percentage of the open country, particularly in the first and second sections, offers favourable conditions to the Wood Lark, Corn Bunting, as well as Serin, Goldfinch, Greenfinch and Cirl Bunting. In these species, particularly an increase in the number of individuals at these sections has been observed. A stable or even positive trend in the majority of the species favouring cultural landscape, shrubbery and inhabited areas has been noted, which shows that the landscape character of the Dragonja river is still fairly well in line with the natural state. Key words: ornitofauna, census, breeding season, Dragonja valley LITERATURA BraCko, F., A. Sovine, B. Štumberger, P. Trontelj, M. Vogrin, 1994: Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus 15/67: 166-180. Globevnik, L., A. Sovine & R. Fazarinc, 1995; Erosion and Land Degradation of the Dragonja in Slovenian Mediterranean. Conference on Erosion and Land Degradation in the Mediterranean. International Geographical Union. Aveiro, Portugal, 14.-18. June, 1995. Globevnik, L. & A, Sovine, (v tisku): The impact of the catchment ecology parameters on hydrologicai regime. International Conference on Hydrology in Changing Environment. Exeter, United Kingdom, July 1998. Gregori, }., 1987: Pomen ptičev za naravovarstveno presojo doline Dragonje. Proteus i. 49, št. 6: 224-226. Ljubljana. Sovine, A., 1994: Zimski ornitološki atlas Slovenije. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana, pp. 456. Tarman, K., 1992: Osnove ekologije in ekologija živali. DZS, Ljubljana, pp. 548. 90 ANNALES 13/'98 strokovni članek UDK 598.813(497.4 Istra) BLEDI VRTNiK (HIPPOLAIS PALUDA) V ISTRI Miran GJERKEŠ Omitološko elruätvo íxobrychus, Si-6000 Koper, Gasilska 8 IZVLEČEK V letih 1995-1998 je avtor spremljal pojavljanje bledega vrtnika {Hippolais pallida) na Miljskem hribu pri Ankaranu. V teh letih je na dveh lokalitetah večkrat poslušal pojočega samca, v letu 1998 pa je imel priložnost opazovati par bledih vrtnikov. Avtor domneva, da je poselitev potekala iz Dalmacije, kjer je bledi vrtnik pogost, prek hrvaške Istre v slovensko Istro. Težišče prispevka je na izbiri gnezditvenega habitata in vlogi kulturne krajine. Avtor ocenjuje velikost populacije bledih vrtnikov v slovenski Istri na 5 da 10 parov. Ključne besede: bledi vrtnik, Hippolais pallida, pojavljanje, širjenje areala, Istra UVOD Bledi vrtnik [Hippolais pallida) je palearktično razširjena vrsta, ki sega tudi v osrednjo Afriko {Gorman, 1995), Severna populacija preživi zimo v tropski Afriki (Pforr & Limbrunner, 1983). jesenska selitev poteka v mesecu avgustu in septembru, spomladanska pa v apriiu in maju. Gnezdi v Španiji, severni Afriki, na Balkanskem polotoku, v Turčiji in na Bližnjem vzhodu vse tja do Kitajske. V osrednji in severni Evropi je redek klatež (Pforr & Lirnbnjnner, 1983). Za gnezditveni habitat si izbere sestoje tamariske (Tamarix spp.), vlažen gozd vrbovja in topola, lahko pa tudi park- Sredozemska populacija gnezdi v starih oljčnih nasadih in sadovnjakih z vrstno pestro talno vegetacijo, kjer najde obilje žuželk, ličink in jagodičevja (Harris etai, 1996). ZGODOVINSKI IN SODOBNI VIRI PODATKOV Do leta 1965 nt podatkov o pojavljanju bledega vrtnika v Istri. Rucnerjeva (1965) ga omenja za Premanturo in Poreč. Prernantura leži na skrajnem koncu polotoka Istre, v srednje mediteranski klimatogeni združbi Fraxino orni - Quercetum ilicis H-ič 1958 v obliki nizke makije. Mesto Poreč z okolico pa je v submediteranskem vegetacijskem območju listopadnih gozdov in grmišč. Na Balkanskem polotoku bledi vrtnik naseljuje osrednji del, od jadranskega morja vse tja do Madžarske (Rucner, 1965). Podobno sliko razširjenosti najdemo v delu Catalogus Faunae lugoslaviae (Matvejev & Vasic, 1973) s pripombo, da vrsta morebiti gnezdi v jugo- zahodnem delu Slovenije. Enakega mišljenja sta tudi Gregori & Krečič (1979). V knjigi Ptiči Slovenije (Božič, 1983) ga avtor navaja kot vrsto, gnezdečo v Sloveniji, vendar svoje trditve ne argumentira. Na Rujevcu nad Sečoveljskimi solinami, v neposredni bližini Slovenije, so Škornik in sodelavci (1990) 23. 6. 1983 in 21. 6. 1984 poslušali petje bledega vrtnika ob reki Dragonji v kulturni krajini. Ta edini podatek o bledem vrtniku v gnezditvenem obdobju povzema tudi Geister (1995) v Ornitološkem atlasu Slovenije. Rubinič (1994/1995) omenja 3-5 gnezdečih parov v širši okolici reke Mirne. Za rt Kamenjak ga beležita Dilena & Turzi (1997). Geister & Ciglič (1997) sta v letu 1994 na otoku Srakane Vele v Kvarnerju popisala dva pojoča samca. PODATKI O POJAVLJANJU IN VERJETNI GNEZDITVl BLEDEGA VRTNIKA V SLOVENSKI ISTRI Bledi vrtnik je težko opazna vrsta, ki se nerada prikaže. Izdaja jo le petje. Potrebno je kar nekaj izkušenj za detekcijo vrste, saj si habitat deli s krat-koperutim vrtnikom (Hippolais polyglotta) in žametno penico (Sylvia melanocephala), obe vrsti pa se tudi podobno oglašata. ■ V letih 1995-1998 sem imel priložnost večkrat opazovati bledega vrtnika (tab. 1). V dveh primerih je šlo za možno gnezditev (Monte Moro 2 in Draga sv. Jerneja), v.enem pa. za. verjetno (Monte Moro 1). Najzgodnejše opazovanje je bilo v tretji dekadi meseca aprila. Zgodnje pojavljanje je za to izrazito mediteransko vrsto presenetljivo. Kratkoperuti vrtnik se vrne 91 ANNALES 13/'98 Miran CjERKGŠ: BLEDI VRTNIK (HIPPOLAIS PALLIDAS V ISTRI, 9! -94 Tabela 1; Pregled pojavljanja bledega vrtnika (Hippolais pallida) na Miljskem hribu pri Ankaranu. Table 1: Occurrence of Olivaceous Warbler (Hippolais pallida) at Mifjski hrib near Ankaran. Kraj (Site) Datum (Date) Stanje (Status) Dolžina opazovanja (Observation period) Habitat Draga sv. Jerneja 4.5.1995 samec poje (singing male) ni preverjeno (not verified) oljčni nasadi, vinogradi, sadovnjaki, grmišča, travišča, terase (olive groves, vineyards, orchards scrubs, grasslands) Monte Moro 1 25.5.1997 samec poje (singing male) V, Vi vinogradi, polja, grmišča, travišča (terraces, vineyards, fields, scrubs) Monte Moro 1 20.4.1998 samec in samica (pair) IV, V, Vi vinogradi, polja, grmišča, travišča (grasslands, vineyards, fields, scrubs) Monte Moro 2 30.5.1998 samec poje (singing male) V, VI pašnik v fazi zaraščanja (ruj, žuka, puhovec, črni gaber) (pasture in the phase of overgrowth (wig tree, white oak, hop-hornbeam)) vsaj deset dni kasneje, medtem ko se rumeni vrtni k (H. icterina) seli prek jugozahodne Slovenije konec maja. Na lokaliteti Monte Moro je samec že izrazito pel v gošči. Opazovani osebek se je hranil z žuželkami, ličinkami in murvinimi plodovi. Slednje je obiral sočasno tudi kratkoperuti vrtnik. Konec meseca maja 1998 sem opazoval tudi samico, s katero sta se družno prehranjevala na murvi. Z njenimi plodovi je verjetno krmila zarod v bližnjem gozdiču hrasta puhovca, saj je imela nekoliko rdeče pomazano oprsje. Samček je prepeva! do srede junija, zato predvidevam, da je par verjetno vzredil le en zarod. Čeprav sta si gnezditveni okoliš delila s kratkoperutim vrtnikom, nisem opazil nobene medvrstne nestrpnosti. 24. maja 1998 sem imel redko priložnost hkrati poslušati petje vseh treh vrst vrtni kov. Po opažanjih sodeč poseljuje bledi vrtnik v slovenski Istri tradicionalno kulturno krajino. Za njegov habitat je značilna mozaična zemljiška struktura polj, sadovnjakov, travnikov in manjših vinogradov. Velikost parcel le redko presega 25 arov. Zemljišča razmejujejo drevesno-grmovni sestoji. Od nizko rastočega drevja prevladujejo hrast puhovec (Quercus pubescens), črni gaber (Ostrya carpinifolia) in mali jesen (Fraxinus ornus), od grmovnic pa črni trn (Prunus spinosa), kalina (Li-gustrum vulgare), lovorikovec (Viburnum tinus), žuka (Spartium junceum), glog (Crataegus spp.), navadna trdoleska (Euonymus europaeus), južna šmarna detelja (Coronilla emeroides) in Sipek (Rosa sp.). Bogato podrast dopolnjujejo vzpenjalke. Omejki ponekod dosegajo širino !e nekaj metrov, ponekod pa tvorijo manjše otoke naravnega rastja, ki so skoraj neprehodni. Te omejke, ki ponazarjajo različne stadije vegetacije, razvite na degradiranih prvotnih rastiščih svetlih iistopadnih gozdov, je kmečki živelj nekoč izkoriščal le za domače potrebe, za opornike pri vinski trti, paradižniku in stročnicah, za kurjavo ter travno rušo kot ste!jo. Z opustitvijo izkoriščanja se }e vegetacija spontano zarasla. Taka kulturna krajina je na prvi pogled kaotična. Njene zna- čilnosti so razgibanost terena, drobno raz parcel i rana zasebna lastnina, trenutne gospodarske razmere in v zadnjih letih vrtičkarstvo in oljkarstvo. Obenem pa v sebi združuje skoraj idealna razmerja med potrebami človeka in življenjskimi potrebami ptic. V njej najdejo svoj Optimum termofilne vrste. Med te prav gotovo poleg plotnega strnada (Emberiza cirlus) in žametne penice (Sylvia melanocephala) sodi tudi bledi vrtnik. ŠIRJENJE GNEZDITVENEGA AREALA BLEDEGA VRTNIKA V ISTRI V strokovni literaturi je opisano širjenje bledega vrtnika prek osrednjega Balkana proti severu. Pred letom 1950 je bil redek gnezdilec Madžarske (Gorman, 1996). Danes je gnezditvena populacija bledega vrtnika na Madžarskem ocenjena na 200 do 400 parov (Gorman, 1996), Vrsta se je širila po rečni dolini Donave in Tise, kjer se je naselila v vrbovju, sestojih tamarisk in to-polovih kulturah. Posamezni osebki danes gnezdijo v mestnih parkih daleč stran od voda. Ob jadranski obali je bilo širjenje bledega vrtnika postopno. Rucnerjeva (1965) navaja za šestdeseta leta težišče populacije v Dalmaciji, v obalnem in otoškem pasu. Tu je zabeležila kar 35 lokalitet pojavljanja. Za hrvaško Primorje navaja 1 lokaliteto (Jurjevo), za Kvarner in Istro pa po dve. Po tem obdobju je vrsta, ki je imela v Dalmaciji stabilno aii naraščajočo populacijo, verjetno začela širiti areal proti severnim predelom jadranske obale (si. 1). Sodeč po opazovanjih iz leta 1998, ko sem opazoval samca in samico skupaj, bledi vrtnik v slovenski Istri verjetno gnezdi. Upoštevajoč da gre za vrsto s posebnimi ekološkimi zahtevami, ocenjujem, da gnezdi od 5 do 10 parov. ZAHVALA Za strokovni pregled in kritične pripombe pri prebiranju rokopisa se zahvaljujem dr. Lovrencu Lipeju. 92 ANNALES 13/' 98 Miran GiERKEj: BlEDt VRTNIK (HIPPOLAIS PALLIDA) V ISTRI. 91-94 SI, 1: Širjenje gnezdîtvenega areata bledega vrtnika (Hippolais pallida) v Istri v obdobju 1965 do 1998 (Viri: 1965 -Rucner 1965; 1983, 1984 - Škornik et al., 1990; 1994 - Rubinič, 1994/Mirna; 1994 - Geister & Cigiič, 1997; 1997 -Difena & Turzi, 1997; 1995, 1997, 1998 - to delo). Fig. 1: Expansion of Olivaceous Warbler's breeding range in Istra from 1965 to 1998 (Viri: 1965 - Rucner 1965; 1983, 1984 - Škornik et al., 1990; 1994 - Rubinič, 1994/river Mirna; 1994 - Geister & Cigiič, 1997; 1997 - Dilena & Turzi, 1997; 1995, 1997, 1998 - this work). OLiVACEOUS WARBLER (HIPPOLAIS PALLIDA) IN 1STRA Miran GIERKES Ixobrycbus Ornithological Society, Si-6000 Koper, Gasilska 8 SUMMARY During 1995-1998 the author monitored the occurrence of the Olivaceous Warbler Hippoiais pallida at Miljski hrib near Ankaran in Slovene Istra. In these years he heard a male singing a number of times on two different sites, while in 1998 he had the opportunity to observe a pair of these birds. The author presumes that they came to Slovene istra from Dalmatia (Croatia), where Olivaceous Warblers are quite abundant, by crossing Croatian Istra. Considering the author's observations, the Olivaceous Warbler inhabits, in Slovene Istra, the traditional cultural landscape. Characteristic of its habitat is a mosaic land structure of fields, orchards, meadows and somewhat smaller 93 ANNALES 13/'98 Miran GjERKiiS: 8L£Di VRTNIK (H1PPOLAIS PALLIDA) V tSTRi, 9J-94 vineyards. Surface area of the plots rarely exceeds 0.25 ha. The plots are demarcated by stands consisting of trees and shrubbery. Among the low-growing trees there prevail white oak (Quercus pubescens), hop-hornbeam (Ostrya carpinifolia) and manna ash (Fraxinus ornus), while the shrubbery is represented mostly by blackthorn (T'runus spinosa), common privet (Ligustrum vulgare), wayfaring tree (Viburnum tinus), Spartium junceum, hawthorn (Crataegus spp.}, Euonymus europaeas, Coroniila emeroides, and dog rose (Rosa sp.). The rich undergrowth is supplemented by climbing plants. In such traditional cultural landscape some thermophilous bird species find their optimum, and among these there certainly is, apart from Cirl Bunting (Emberiza cirlus) and Sardinian Warbler (Sylvia melanocephala), the Olivaceous Warbler. In view of the observations from 1998, when a male and a female were observed by the author, the Olivaceous Warbler probably breeds in Slovene Istra, and considering that this species has some very special ecological requirements, the author estimates the OlivaceOLis Warbler's population in Slovene Istra at 5-10 pairs. Key words: Olivaceous Warbler, Hippolais pallida, occurrence, expansion of its range, Istra LITERATURA Božič, I. 1983. Ptiči Slovenije. Lovska zveza Slovenije. Ljubljana. Dilena, L. & G. Turzi. 1997. Istria, Cherso, Lussino, Vegiia. Guida naturalistica. Vol. XI: 122-132. Geister, I. 1995. Ornitoioški atlas Slovenije. Državna založba Slovenije. Ljubljana. Geister, I. & H. Ciglič. 1997. Ptice otoka Srakane Vele v Cresko-lošinjskem arhipelagu. Annales 1 1: 73-84. Gorman, G. 1996. The birds of Hungary. Christopher Helm. London. Gregori, J. & I. Krečič. 1979. Naši ptiči. Državna založba Slovenije. Ljubljana. 327 str. Harris, A., H. Shirihai & D. Christie. 1996. The MacMillan Birder's Guide to European and Middle eastern birds. MacMillan, London. Matvejev, D. S. & V. F. Vasič, 1973. Catalogus Faunae lugoslaviae. AVES. SAZU, Ljubljana, Pforr, M. & A. Limbrunner, 1983. Uccelli d'Europa. Atlante iliustrato. Luigi Reverdito Editore. Trento. Rubinrč, B. 1994/1995. Ptice doline reke Mirne v Istri na Hrvaškem. Naloga za Gibanje "Znanost mladini" 8. srečanje raziskovalcev in mentorjev ljubljanske regije. Ljubljana. Rucner, 8. 1965. Odnos mediteranske vegetacije i mediteranskih elemenata ormtofaune na Bafkanskom polu-otoku. Larus XVi-XV!II: 79-105. Škornik, I., T. Makovec & M. Mikiavec. 1990. Fav-nistični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave 16: 49-99. 94 ANNALES 13/'98 izvirno znanstveno delo UDK 598.813(497.4 Slovensko primorje) PORAZDELITEV SRPiČNE TRSTNICE (ACROCEPHALUS SCIRPACEUS) iN RAKARJA (A. ARUNDINACEUS) V SLOVENSKEM PRiMORJU iztok GEISTER SS-6276 Pobegi, Kocjančiči 18 IZVLEČEK V gnezditvenem obdobju 1998 so bili ob vodnih tokavah v slovenskem Primorju popisani pojoči samci dveh vrst Ustnic: srpične Ustnice (Acrocephalus scirpaceus) in raka rja (A. arundinaceus). Rezultati so prikazani na zemljevidih. Obravnavan je vpliv čiščenja vodnih toka v na populacijsko dinamiko rakarja. Ključne besede; Acrocephalus scirpaceus, Acrocephalus arundinaceus, porazdelitev, slovensko Primorje UVOD Večina ptic iz rodu trstnic je specializiranih za življenje v trstišču, Na svetu poznamo 28 vrst trstnic iz rodu Acrocephalus, od tega jih v Evropi Živi 8. V Sloveniji gnezdi pet vrst: močvirska (Acrocephalus palus-tris), srpična (A. scirpaceus) in bičja trstnica (A. scho-enobenus), tamariskovka (A. melanopogon) in rakar (A. arundinaceus) (Geister,1995). Robidna trstnica (A. dumetorum) je pri nas redka selivka (Šere, 1991), pieveina trstnica (A. agricola) pa redek klatež (Šere, 1998). V Evropi velja za najbolj redko povodna trstnica (A. paludicola) (Tucker & Heath, 1994). Njena selitvena pot drži tudi prek Slovenije, vendar podatkov o tem ni posebno veliko. V slovenskem Primorju zanesljivo gnezdijo tri vrste trstnic: dokaj pogosta sta rakar in srpična trstnica, v nasprotju s celinsko Slovenijo je ob morju močvirska trstnica redka, za tamariskovko je vprašljivo, ali gnezdi, medtem ko za bičjo trstnico ni podatkov o gnezdenju (Škornik etai, 1990; Geister, 1995). Glede na skupen življenjski prostor srpične trstnice in rakarja v slovenskem Primorju bi utegnila biti zanimiva primerjava njune porazdelitve. Nemara vzorec porazdelitve odslikava izbiro ekološke niše in potrjuje ali zanikuje medvrstno tekmovanje za življenjski prostor. METODA Navzočnost pojočih samcev sern popisovaj v dopoldanskih urah od 9.6. do 29.6 1998. Kljub sorazmerni stabilnosti vremena med tritedenskim vsakodnevnim popisovanjem sem verodostojnost podatkov na nekaterih lokalitetah večkrat preveril: ugotovil sem, da se od-krivnost v tem odbobju ni bistveno spreminjala. Porazdelitev pik na zemljevidu ustreza porazdelitvi pojočih samcev v naravi, kar je tipično za kartirno metodo. Število pojočih samcev lahko enačimo s številom gne-zdečih parov, vendar to niti ni potrebno, saj gre v prvi vrsti za primerjavo porazdelitve obravnavanih dveh vrst z določenega gnezditvenega vidika. Popisno območje se razprostira od Zaliva Sv. Jerneja do ustja Dragonje (si. 1). Omejeno je na ravninsko področje vodnih tokav s pripadajočimi somornimi močvirji in omrežjem odcednih in namakalnih jarkov. Po rekah sega od ustja nazgor: po Rižani do jezu pri Portonu, po Badaševici do mostu v Vanganelu, po Drnici do Bandela in po Dragonji do Stare Vale pod Krkavčami. Na območju občine Koper je šest popisnih območij: ankaransko obsega Bonifiko med Rižano in desnim razbremenil nikom navzgor do ankaranskega križišča, ber-toško območje Bonifiko med Rižano in levim razbremeni I nikom, Škocjansko območje Škocjanski zatok, koprsko Bonifiko med starim mestnim jedrom in Semedelo ter vanganelsko z Badaševico do Šalare s Pradišjorom. 95 ANNALES 13/'98 Iztok CEISTER: PORAZDELITEV SRPIČNE TRSTNICE ..., 9S-100 Na območju občine Piran je pet popisnih območij: Sečoveljske soline vključno z ustjem Dragonje, dolina Dragonje, dolina Drnlce (vključno s Staro Dragonjo na Drniškem polju), Fažanska vala in Strunjanska dolina vključno s solinami in zatokom Stjuža. Pregledani so bili tudi jernejski potok (Parecag), Fazana (Lucija), brezimni potok na Polju pri izoli s tamkajšnjim zadrževalnikom in potok Cerej v Vanganelski dolini, vendar na vseh teh lokalitetah ni bil odkrit noben pojoči samec obravnavanih dveh vrst. REZULTATI iN RAZPRAVA Rezultati popisa so predstavljeni z distribucijskima kartama (si. 2, si. 3). Tab. 1: Stcviio pojočih samcev srpične trst nice (A. scirpaceus) in rakarja (A. arundinaceus) na koprskem območju. Tab. T: Number of Reed Warbier A and Great Reed Warbier singing males in the area of Koper. Koprsko območje A. scirpaceus A. arundinaceus Ankaran, bonifika 13 18 Serminsko območje 1 6 Škocjanski zatok 12 7 Bertoška bonifika 1 8 Koprska bonifika 7 1 Vanganelsko polje 1 23 Skupaj 35 63 Piransko območje A. scirpaceus A. arundinaceus Sečoveljske soline | 14 9 Drnica 2 17 Dragonja | 1 5 Strunjanska dolina 1 Skupaj j 17 32 V slovenskem Pimorju je bilo junija 1998 popisanih 52 pojočih samcev srpične trstnice in 95 pojočih samcev rakarja. Največji gostoti srpične trstnice sta v depresiji Ankaranske bontfike, kjer je na 100 ha pelo 13 samcev, in v predelu Fontanelli v Sečoveljskih solinah, kjer je na na 18 ha pelo 9 samcev, kar je oboje precej pod evropskim povprečjem. Kolikšno je to povprečje, je težko reči iz dveh razlogov: ker srpične trstnice gnezdijo polkolonijsko in ker lahko gnezdijo tudi na najmanjših s trstom poraslih krajih, ki včasih ne presegajo niti površine 1 m2 (Hagemeijer & Blair, 1997). Na Nežider-skem jezeru v Avstriji poje 30 samcev na hektar trstišča (Dick eta!., 1994). Največja koncentracija rakarja je bila ugotovljena na Badaševici v Vanganelski dolini, kjer je bilo na trikilo-metrski razdalji evidentiranih 19 pojočih samcev, kar preračunano pomeni 6,4 para/ha (če zanemarimo možnost poligamnih samcev), kar je v mejah evropskega povprečja, ki je 1,2-11 pojočih samcev na hektar trstišča (Hagemeijer & Blair, 1997). Pri prebiranju splošnejše ornitoloike literature dobiš vtis, da naj bi srpična trstnica naseljevala manjša zaprta trstišča, medtem ko naj bi rakar naseljeval trstišča ob odprti vodni površini. Srpični trstnici najbolj ustrezajo trstišča s tanjšimi, rakarju pa trstišča z debelejšimi ste-blikamt trsta, na kar lahko sklepamo že po velikosti oprijemalne noge. Poleg tega naj bi bilo v rakarjevem habitatu navzoče tudi večje število suhih, to je prej-šnjeletnih trstnih steblik. Opazovanja in popis iz slovenskega Primerja tega ne potrjujejo. Največja koncentracija rakarjev je bila ugotovljena v tokavi s tenkimi letošnjimi trstnimi steblikami brez prejšnje ¡etri in. Tab. 2: Število pojočih samcev srpične trstnice (A. scirpaceus) in rakarja (A. arundinaceus) na piranskem območju. Tab. 2: Number of Reed Warbler and Great Reed Warbler singing males in the area of Piran. SI. 1: Obravnavano območje (A - Sečoveljske soline, B -dolina Dragonje in Drnice, C - Koprska bonifika in del Škocjanskega z a toka, D - Škocjanski za tok, Ankaranska bonifika in Vanganelsko polje). Fig. 1: Study area (A - Sečovlje salina, B - Dragonja and Drnica valleys, C - Koprska bonifika and a part of Škocjan Inlet, D - Škocjan Inlet, Ankaranska bonifika and Vanganelsko polje). 96 ANNALES 13/'98 Iztok G El STE R: PORAZDELITEV SRPIČNE TRSTNIŒ .. . 95-100 B SI. 2: Porazdelitev srpične trstnice (Acrocephaius scir- paceus) v slovenskem Primorju. Fig. 2: Distribution of Reed Warbler in Slovene Littoral, D 97 ANNALES 13/'98 Iztok CEISTER: PORAZDEUTEV SRPlCNE TRSTNtCE 95-100 Si. 3: Porazdelitev rakarja (Acrocephalus arundinaceus) v slovenskem Primorju. Fig. 3: Distribution of Great Reed Warbler Ain Slovene Littoral. 98 ANNALES 13/'98 Izlok GB5TER : PORAZDELITEV SRPIČNE TRSTNICE .... 95-100 O tem, kakšno ekološko nišo zavzema vsaka vrsta trstnice v trstišču, je obširno pisal Leisier (1981}. Njihove habitate je razdelil predvsem na osnovi vertikalne in horizontalne razslojenosti in strukturnih lastnosti trstišča. Na Nežiderskem jezeru opravljene raziskave strukturnih lastnosti v treh starostnih razredih (Dick et al., 1994) so pokazale, da je največja višina trsta (3,2m) v dve- do triletnem sestoju, kjer je tudi največja debelina steblik (4,8 mm), največja gostota stebSik (53,6/0,1 m) v več kot petletnem sestoju, kjer je tudi največ polomljenih steblik (44,8/1 m) in največje število jas (6,9/1 OOm). Rezultati raziskav različnih avtorjev, ki so jih za Ne-židersko jezero zbrati zgoraj navedeni avtorji, so pokazali, da je največja gostota rakarjev (2,8 para/ha) v trstišču, ki je mlajše od pet let, in največja gostota srpičnih trstnic (28,5 para /ha) v trstišču, ki je starejše od pet let. Obe trstišči sta pod vodo, drugo je veliko gostejše od prvega. Raziskave so pokazale, da je za rakarja optimalno trstišče v začetnem stadiju rasti in pesimalno v srednjem stadiju rasti, medtem ko je za srpično trstnico optimalno trstišče v srednjem stadiju in pesimalno v začetnem in končnem stadiju rasti. Za zadnji stadij trstišča so značilni plast polomljenega trsta, razredčeni sestoj in umikajoča se voda. Tako nas ne sme presenečati, da je največja gostota rakarjev v Slovenskem Pri morju ravno v redno vzdrževanih uravnani h tokavah, kjer so korito in brežini vsako leto znova otrebljeni in trstišče pomlajeno. Rakarju kot pionirski vrsti namreč ustreza začetni stadij rasti v regresivnem vegetacijskem nizu. Tudi splošna predstava, da rakar prebiva ob odprtih vodah, se izkaže po tem premisleku za točno, saj se trstišče ob jezerskih bregovih pomlajuje na vodni strani. Največja koncentracija rakarja je bila ugotovljena v uravnanem in redno vzdrževanem koritu Badaševice. Na pomen sonaravnega čiščenja trstiščnih jarkov za gnezditev ptic opozarja Sovine (1997), vendar je treba povedati, da Badaševico čistijo totalno, po obeh breži-nah in nad vodo, vendar očitno zunaj vegetacijskega obdobja. Nedvomno je pomembna tudi izvedba uravnave te hudourniške reke, ki se je zaradi številnih pragov po uravnavi spremenila v počasi tekočo tokavo s številnimi tolmuni. Predeli te kakor tudi drugih tokav, kjer je bila košnja trstišča opravljena v vegetacijskem obdobju, so razumljivo brez trstnic. Razmerje med srpično trstnico in rakarjem je v optimalnem habitatu, kakršno je Nežidersko jezero, najmanj 4 in največ 7 proti 1, v slovenskem Primorju pa je razmerje obrnjeno, rakarja je še enkrat toliko kot srpične trstnice, kar dokazuje velik vpliv čiščenja vodnih tokav na populacijsko dinamiko trstnic v slovenskem Primorju. DISTRIBUTION OF THE REED WARBLER ACROCEPHALUS SCIRPACEUS AND THE GREAT REED WARBLER ACROCEPHALUS ARUNDINACEUS IN THE SLOVENE LITTORAL Iztok GEISTER SI-6276 Pobegi, Kocjanciei 18 SUMMARY In 1998, 52 Reed Warbler males and 95 Great Reed Warbler males were recorded in the Slovene (Adriatic) Littoral along various lowland water courses up to 30 m asl, i.e. regulated rivers and streams and their discharge channels, drainage ditches and brackish marshes. The Reed Warbler's density was far below the European average, while in the Great Reed Warbler it was somewhere within the limits of this average. The greatest density (6.4 pairs/ha) as far as the Great Reed Warbler is concerned was established along the regularly maintained (cleansed) channel of the regulated Badaievica rivulet, which proves that the Great Reed Warbler is indeed a pioneer species inhabiting the initial development phase of the reeds. The fact that in the Slovene Littoral the Great Reed Warbler is almost twice as abundant as the Reed Warbler confirms the presumption about the strong impact of drainage cleansing on the population dynamics of reed warblers. Key words: Acrocephalus scirpaceus, Acrocephalus arundinaceus, distribution, Slovene Littoral 99 ANNALES 13/'98 fetok GEISTER: PORAZDELITEV SRPIČNE TRSTNICE .... 95-100 LITERATURA Dick, Gv Dvorak, M., GrüSI, A., Kohler, B, & G. Rauer (1994): Vogelparadies mit Zukunft? Ramsar-Bericht 3: Neusiedler See - Seewinkel. Bundesministerium für Umwelt, Jugend und Familie. Wien. Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Hagemeijer, W. J. M. & M. J. Blair (1997): The E8CC Atlas of European Breeding Birds. Their distribution and abundance. T & AD Poyser. Calton, London. Leisler, B. (1981): Die ökologische Einnischung der mitteleuropäischen Rohrsänger (Acrocephalus, Sylviinae). I. Habitattrennung. Vogelwarte 31: 45-74. Sovine, A. (1997): Vpliv čiščenja trstiščnih jarkov na gnezdenje ptic. Acrocephalus 84:133-142. Šere, D. (1991): Robidna trstnica Acrocephalus duine-torum - nova vrsta ornitofavne Slovenije. Acrocephalus 48: 70-75. Šere, D. (1998): Plevelna trstnica Acrocephalus agricola ugotovljena tudi v Sloveniji. Acrocephalus 87-88: 49-52. Škornik, I., Makovec, T. & M. Mildavec (1990): Favni-stični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave 16: 49-99. Tucker, G. M. & Heath, M. F. (1994): Birds in Europe. Their Conservation Status. BirdLife International. Cambridge, 100 FLORA IN VEGETACIJA FLORA E VEGETAZIONE FLORA AND VEGETATION ANNALES 13/'98 original scientific paper UDK 582.632:630.22(23.03) HOCHMONTANE BUCHENWÄLDER iLLYRIENS Lojze MARINČEK Minister 2a znanost in tehnologijo Republike Slovenije, SU 000 Ljubljana, Slovenska SO in Biološki inštiiutZRC SAZU, SM000 Ljubljana, Novi trg 5 ZUSAMMENFASSUNG Der Verfasser stellt die phytozönohgische Revision der hochmontanen Buchenwälder des ¡¡lyrischen Raumes dar.Vier Assoziationen sind in diesem Raum beschrieben worden, in dem Voralpin-alpinen Gebiet gibt es zwei Assoziationen; Dentario pentaphylli-Fagetum und Anemono-Fagetum. Die letztere besteht aus zwei geographischen Varianten: eine mit Luzula nivea auf Kalkmuttergestein und eine zweite mit Helleborus niger ssp. niger auf Dolomitmu ttergestein. Die Assoziation Ranunculo platanifolii-Fagetum gliedert sich in drei geographische Varianten. Die geographische Variante mit Hepatica nobiiis überwiegt in Voralpinen Gebiet, diejenige mit Caiamintha grandiflora vereinigt alle hochmontanen Buchenwälder des westlichen und mittleren Teiles des Dinarischen Gebietes. Die geographische Variante mit Doronicum columnae besiedelt das breite Übergangsgebiet zwischen der iilyrischen und der mos ¡sehen Florenprovinz. Alle erwähnten Assoziationen sind Einheiten des Verbandes Aremonio-Fagion und ferner des Unterverbandes Saxifrago-Fagenion. Die Assoziation Doronico columnae-Fagetum, beschrieben auf dem Biokovo Gebirge, ist als eine extrazonaie illyrische Vegetation zu betrachten. Sie hat einen Übergangscharakter zwischen den hochmontanen Buchenwäldern und der Assoziation Seslerio-Fagetum. Key words: hochmontane Buchenwälder, llyricum, Synsystematik EINLEITUNG Seit dem Jahr 1938 galt die Auffassung von I. Horvat, dass die hochmontanen und subalpinen Buchenwälder im illyrischen Raum einen Vegetationsgürtei von den Tannebuchenwäldern bis zur Waldgrenze hinauf (1700 m ü. M.) u. zw. unter dem Namen Fagetum subalpinum croaticum boreaie bilden. Schon vor 30 jähren haben einige Forscher der dinarischen Wälder, vor allem Tre-gubov (1957), die Meinung vertreten, dass die hochwüchsigen Buchenwälder in Meereshöhen von 1000 m bis 1400 m als eine selbständige Assoziation beurteilt werden sollten. In dieser Zeit wurden dafür verschiedene Namen, vor allem Adenostylo glabrae-Fage-tum, Fagetum altimontanum dinaricum usw. benutzt. Die Tatsache, dass dieser Gürtel aus zwei zonalen Assoziationen, den subalpinen und hochmontanen Buchenwäldern besteht, hat vor allem Marincek (1980, 1983, 1987) zur Geltung gebracht. Diese Stellungnahme ist auch von anderen Forschern der Buchenwälder im illyrischen Gebiet angenommen worden (Zupančič et al., 1986; Zukrigl, 1989; Poldini & Nardini, 1993; Trinajstih, 1993). Die Nomenklatur der Pflanzenatten und der Vege-tationseinheiten ist nach Trpin & Vreš (1995) und Marincek et al. (1993) zitiert. ÖKOLOGIE UND SYNSYSTEMATIK Die hochmontanen Buchewälder lllyriens sind auf grossen Flächen in höheren Lagen des Dinarischen und des Voralpin-alpinen Gebietes verbreitet und bilden einen Vegetationsgürtel von 900 bis zu 1400 m u. d. M. Aus der beigelegten Tabelle ist klar ersichtlich, dass diese hochmontanen Buchenwälder einen überzeugenden aitimontanen Charakter haben. Sehr häufig 103 ANNALES 13/'98 U>jz<; MARINCEK: HOCHMONTANE BUCHENWÄLDER IU.YRSENS, 103-108 erscheinen darin vor allem Saxifraga rotundifolia, Poly-stichum ionchitis, Polygonatum verticillatum, Adenostyles glabra, Luzula sylvatica, Ranuncukis platanifolius, Adenostyles alliariae und andere. Dies sind Adeno-styletalia- und auch Piceetalia-Anen. Eine weitere Gruppe stellen die sogennanten ¡¡lyrischen Arten dar, die diese hochmontanen Buchenwälder von denjenigen in Mitteleuropa sehr deutlich unterscheiden. Besonders häufig sind die tnesopbilen Pfianzenarten Aremonia agrimonioides, Dentaria enneaphyllos, Aposeris foetida, Cardamine trifolia, Cyclamen purpurascens anzutreffen. Die Arten mit optimaler kollin-submontaner Verbreitung (Primula vulgaris, Epimedium alpin um, Knautia drymeia, Vicia oroboides und andere) sind selten, sehr oft aus der Kategorie der Zufälligen Arten. In Rahmen der ¡¡lyrischen Florenprovinz (im Sinne von Marincek 1995) sind bislang vier Assoziationen der hochmontanen Buchenwälder beschrieben worden. im westlichen Teil der illyrischen Florenprovinz, auf dem Gebiet der Ausläufer der Koralpe, ist die Assoziation Dentario pentaphylli-Fagetum H. Mayer et A. Hofmann 1969 (Spalte Nr. 1) verbreitet, die vor allem auf Kalkstein gedeiht. Die Kennart dieser Assoziation ist Dentaria pentaphyllos, die in anderen voralpinen hochmontanen Buchenwäldern nur als zufällige Art erscheint. Eine gute Differenzialart ist Festuca aitissima, die eine Kalkunterlage und zum Teil auch einen potentiell-natürlichen Standort der Tannenbuchenwälder andeutet. Von der Nachbarassoz.iation Anemono-Fagetum var. geogr. Luzula nivea (Spalte Nr. 2) unterscheidet sie sich durch eine Reihe der Fagetalia-Arten: Paris quadrifolia, Prenan-thes purpurea, Pulmonaria officinalis, Sanicula euro-paea, Syrnpbytum tuberosum, Carex syivatica, Dentaria bulbifera, Galium odoratum, Polygonatum multiflorum und anderer, die bessere ökologische Verhältnisse zur Gedeihung der Assoziation Dentario pentaphylli-Fage-tum andeuten. Sie sind einerseits vor allem durch die Lage der Gesellschaft bedingt, die schon ausserhalb des ausgeprägten Alpen-Reliefs vorkommt, und anderseits durch vorherrschende Kalkunterlage mit der sich darauf entwickelten Braunböden. Das Anemono-Fagetum Tregubov 1962 ist im Gebiet der Dreieckländer von Österreich, Italien und Slowenien verbreitet. Diese Assoziation gedeiht in kühleren Gebieten, die tiefer im Inneren der Alpen liegen, wo Rendzinen verschiedener Etwicklungsstufen auf Karbonatmuttergestein (Kalk und Dolomit), sehr oft mit Rohhumus, vermischt überwiegen. So sind die Trennarten des Anemono-Fagetum vor allem Larix decidua, die auf den Alpencharakter der Gesellschaft deuten lässt, sowie die azidophilen Arten Vaccinium vitis-idaea, Melampyrum sylvaticum, Pinus sylvestris und Pyrola cblorantha. Mancherorts findet man Helleborus niger ssp. niger als ihre Differenzialart, besonders für diejenigen Wälder des Anemono-Fagetum, die auf der Dolomitunterlage gedeihen. Die Gruppe Pinus syl- vestris, Carex alba und Calamagrostis varia weist syn-dinamische Verbindungen mit den Föhrenwäldern (Orno-Pinetum nigrae) auf. Hierbei unterscheidet man zwei geographische Varianten, und zwar eine westliche mit Luzula nivea, auf Kalkmuttergestein und eine östliche mit Helleborus niger ssp. niger (Spalte Nr. 3) auf Dolomitmuttergestein. Das Areal der Assoziation Ranunculo platanifolii-Fagetum erstreckt sich auf das Voralpine und Dinarische Gebiet der ¡¡lyrischen Florenprovinz- Sie gliedert sich in folgende geographische Variante. Die geographische Variante Ranunculo platanifolii-Fagetum Marincek et al. 1992 var. geogr. Hepatica no-bilis Marincek 1993 überwiegt im Voralpinen Gebiet (Spalte Nr. 4), ferner die geographische Variante Ranunculo platanifolli-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora MarinCek 1996 (Spalten Nr. 5, 6) im westlichen Teil der Dinariden. Beide geographische Varianten verbinden ökologisch anspruchsvolle Arten: Adenostyles alliariae, Ranunculus lanuginosus, Prenantbes purpurea, Syrnpbytum tuberosum, Dentaria bulbifera, Galium odoratum, Polygonatum multiflorum und andere, überwiegend auf Braunböden und im humiden Klima vorkommend. Als Trennait der geographischen Variante mit Hepatica nobilis ist vor allem Helleborus niger ssp. niger zu erwähnen, weil diese geographische Variante zum Teil auf Dolomitunterlage gedeiht. Eine grössere Anwesenheit erreicht Aposeris foetida, die durch die Waldweide bedingt ist. In Rahmen dieser geographischen Variante sind ab und zu auch Anemone trifolia, Larix decidua und Laburnum alpinum zu finden. Es sei erwähnt, dass diese geographische Variante einen Übergangscharakter zwischen den Anemono-Fagetum-und Ranunculo platanifolii-Fagetum-Assoziationen hat. Die geographische Variante mit Calamintha grandiflora vereinigt alle hochmontanen Buchenwälder des westlichen und des mittleren Teiles des Dinarischen Gebietes. Sie gedeiht auf Kreidekalken, wo ßraunböden überwiegen, ihre Trennarten sind Festuca aitissima, Calamintha grandiflora, Vicia oroboides, Allium victoria! is und Aremonia agrimonioides, davon Festuca aitissima ais Ergebnis des Karstreliefs und der grösseren Steindeckung. Calamintha grandiflora, Vicia oroboides und Aremonia agrimonioides verzeichnen hierunter den höchsten Deckungswert und die höchste Stetigkeit in Rahmen der hochmontanen Buchenwälder liiyriens. Gegen Osten vermindert sich allmählich die Zahl der sogenannten illyrischen Arten (Spalten 7, 8. Graph. 1). Es mangelt vor allem an: Aposeris foetida, Cardamine trifolia, Cyclamen purpurascens, Homogyne sylvestris, Helleborus niger ssp. niger, Hacquetia epipactis und Omphalodes verna, die ihr Optimum im westlichen Teil der ¡¡lyrischen Provinz verzeichnen und eine Verbreitungstendenz in Richtung gegen das südliche Mitteleuropa aufzeigen. 104 ANNALES 13/'98 Lojze MARIN ČEK: HOCHMONTANE BUCHENWÄLDER ILLYRIENS, 103-108 -+- 4 5 0 ASSOZIATION (asociacija) OVACCiNIO-piceetalia □ adenostyletalia sqüerco-fagetea îïlfagetalia sylvaticae iaREMONIO-fagion s saxifrago ROTUNDlFOUl -fagenion Abb. 1: Soziologisch-ökologische Gruppen der hochmontanen Buchenwälder lllyriens. SI. 1: Sodološko-ekološke skupine ilirskih visokogorskih bukovih gozdov. 1 - Dentario pentaphylli-Fagetum Mayer et Hofmann 1969 (ex Poldini, Nardini 1993, Aufn. 7-3 i) 2 - Anemono-Fagetum Tregubov 1962 var. geogr. Luzula nivea emend. Marinček, Poldini, Zupančič (ex Marinček et ai. 1989, Auf. 37) 3 - Anemono-Fagetum var. geogr. Helleborus niger, ebenda (Aufn. 83) 4 - Ranunculo pía ta nifo Iii- Fage tum Marinček et al. 1992 var. geogr. Hepatíca nobilis Marinček 1993 (Aufn. 105, mscr.) 5 - Ranunculo platanifolii-Fagetum Marinček et al. 1992 var. geogr. Calamintba grandiflora 1996 (Aufn. 77 mscr.) 6 - Fagetum croaticum australe subalpinum Horvat 1938 (ex Horvat 1938, Aufn. 15) 7 - Fagetum illyricum montanum Fukarek 1958 (ex Fukarek 1958, Aufn. 5) 8 - Aceri-Fagetum illyricum Horvat 1938 (ex Tregubov 1941, Aufn. 9) 9 - Doronico columnae-Fagetum TrinajstiC 1995 (ex Trinajstič 1995, Aufn. 7) Die hochmontanen Buchenwälder in diesem breiten Gebiet sind als geographische Variante mit Doronicum columnae benannt worden: Ranunculo platanifolii-Fage-tum Manncek ef al. 1992 var. geogr. Doronicum columnae (Tregubov, 1941) var. geogr. nova hoc loco (nomenklatorischer Typus: Tregubov 1941: Tab. 2., Aufn. 5), lectotypus hoc loco. Zwischen den geographischen Varianten Ranunculo platanifolii-Fagetum var. geogr. Calamintba grandiflora und Ranunculo pla-tanifolii-Fagetum var. geogr. Doronicum columnae besteht ein breites Übergangsgebtet. Eine genaue Grenze kann nicht gezogen werden, weii dieses Gebiet pflanzensozioiogisch nicht ausreichend untersucht ist. Eine besondere Stellung hat das Doronico columnae- Fagetum auf dem Berg Biokovo, beschrieben von Tri-najsti¿ 1993 (Spalte 9). Wegen seiner Lage an der Adria-küste und des wärmeren Klimas hat diese Assoziation eine besondere floristische Zusammensetzung. Die Zahl der Arten ist sehr gering, es fehlen vor allem die mesophilen Arten des Unterverbandes Saxífrago rotundi-folii-Fagenion, nahezu alle Arten des Verbandes Are-monio-Fagion, viele der Ordnungen Fagetalia sylvaticae und Adenostyletalia und der Klasse Querco-Fagetea. Diese Assoziation ist nach MarinCek (1995) als eine extrazonale illyrische Vegetation zu betrachten und ist von einem Übergangscharakter zwischen den i ¡lyrischen hochmontanen Buchenwäldern und der Assoziation Seslerio-Fagetum gekennzeichnet. 105 ANNALES 13/-98 l.ojze MARINČEK: HOCHMONTANE FUCHENWÁIDER ÍUYR1ENS, 103-108 ILIRSKI VISOKOGORSKI BUKOV! GOZDOVI Lojze MARINČEK Biološki inštitut ZRC SAZU, Sl-1000 Ljubljana, Novi trg 5 POVZETEK Altimontanski bukovi gozdovi so na območju ilirske florne province (po Marinčku, 7995) razširjeni na velikih površinah in gradijo vegetacijski pas od 900 (1200) do 1400 m n.m. Na morski strani Dinarskega gorstva prehajajo v združbo Seslerio-Fagetum; na kontinetalnem delu Dinaridov mejijo v nižjih nadmorskih višinah na dinarske felovo-bukove gozdove (Omphalodo-Fagetum (Tregubov, 1957) Marinček et al. 1992), višje pa prehajajo v subalpinske bukove gozdove Polysticho lonchitís-Fagetum (I. Horvat, 1938) Marinček in Poidini et Nardint var. geogr. Allium victorialis Marinček 1996. Altimontanski bukovi gozdovi so razširjeni (po Marinčku, 1995) v dveh fitogeografskih območjih ilirske florne province. Na dinarskem fitogeografskem območju, koder prevladujejo apnenci, sta bili opisani dve geografski varianti asociacije Ranunculo platanifolii-Fagetum Marinček et al. 1992. Zapadni del dinarskega fitogeografskega območja porašča geografska varianta Ranunculo platanifolii-Fagetum var. geogr. Caiamintha grandiflora Marinček 1996, osrednji in vzhodni del pa geografska varianta Ranunculo platanifolii-Fagetum var. geogr. Doronicum columns (Tregubov, 1941) Marinček hoc loco. Altimontanski bukovi gozdovi na aipsko-predaIpskem območju ilirske florne province uspevajo predvsem na dolomitih. Na tem območju so bile opisane tri asociacije. Na skrajnem zapadnem delu je bila opisana asociacija Dentario pentaphylii-Fagetum H. Mayer eí Hofman 1969, v osrednjem delu prevladuje Anemono trifoliae-Fagetum Tregubov 1957, na vzhodnem delu predalpskega sveta pa asociacija Ranunculo platanifolii-Fagetum var. geogr. Hepatica nobilis Marinček 1993. Ključne besede: altimontanski bukovi gozdovi, illyricum, sintaksonomija BIBLIOGRAPHIE Fukarek, P. & Stefanovič, V. (1958): Das Urwaldgebiet "Peručica" in Bosnien und seine Vegetationsverhältnisse (1). Rad. Poljop.-šum. fak. Sarajevo (B. Sumarstvo) 3, 93-146. Horvat, i. (1938): Biljnosociološka istraživanja šuma u Hrvatskoj. Glasnik za šumske pokuse, 6, Zagreb. Marinček, L. (1980): Subalpsko bukovje Škofjeloškega pogorja. Loški razgledi, škofja Loka, 27: 182-192. Marinček, L., (1983): KJimatogene bukove združbe v Sloveniji. Acta Biologica jugoslavica, Ekologija, Beograd, 8(1): 1-13. Marinček, L. (1987): Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, Ljubljana, S. 153. Marinček, L. (1995): Contribution to démarcation and phytogeographic division of the lllyrian floral province, basëd on végétation and flora.- Gortania (Udine) 16 (1994), str. 99-124. Marinček, L. (1996): Subalpine Buchenwälder des westlichen Teils der Dinariden. Ostalp. -din. Ges. f. Veget. Symposium in Rovereto 2-6 Juli (9 S. mit Tabelle). Marinček, L., Poidini, L. & Zupančič, M. (1989): Beitrag zur Kenntniss der Gesellschaft Anemono- Eagetum. Razpr. 4. Raz. SAZU, Ljubljana, 30: 3-64. Marinček, L., Mucina, L., Poidini, L., Zupančič, M., Ac-cetto, M. & Dakskobler, I. (1993): Nomenklatorische Revision der Iliyrischen Buchenwälder (Verband Are-monio- Fagion). Studia Geobotánica (Trieste) 13, 1992 (1993), Str. 121-135. Poidini, L., Nardini, S., (1993): ßoschi di Forra, faggete e abieteti in Friuli /NE Italia/ Studia Geobotánica, Trieste, 13: 215-298. Tregubov, V. (1941): Les forets vierges montagnardes des Alpes Dinariques. Comm. S.l.G.M.A. 78,116 S. Tregubov, V., (1957): Gozdne rastlinske združbe, in: Prebiralni gozdovi na Snežniku, inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Strokovna in znanstvena dela 4, Ljubljana, 23-65. Trinajstič, I., (1993): Pretplaninske bukove šume (Do-ronico-Fagetum ass. nov.) planine Biokova u Hrvatskoj. Glas. šum. pokuse, pos. izd. Zagreb, 4: 35-44. Trpin, D. & VreŠ, B. (1995): Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, (Zbirka ZRC 7). Zukrigl, K., (1989); Die montanen Buchenwälder der Nordabdachung der Karawanken und Karnischen Alpen. Naturschutz in Kärnten, Klagenfurt, 9:1-116. Zupančič, M., (ed.) (1986): Prodromus phytocenosum Jugoslaviae m 1:200.000. Bribir- llok. 106 ANNALES 13/'98 Lojze MARtNČEK; HOCHMONTANE BUCHENWÄLDER H.LYR1ENS. 103-108 Übersichts-Tabelle der Assoziationen der hochmontanen Buchenwälder lllyriens. Pregledna tabela asociacij ilirskih altimontanskih bukovih gozdov. Nr. der Assoziation Številka združbe 1 2 3 4 I 5 I 6 7 j 8 9 Saxífrago rotundifolíi-Fagenion Saxífraga rotundífolia 4 1 5 1 2 5 3 5 Polystichum lorichitis 1 1 2 1 1 3 5 Poiygonattim vertid!latum 4 1 2 4 S 5 3 Adenostyles glabra 3 3 ? 4 4 2 Luzula sylvatica 1 1 2 2 3 2 Ranunculus platanifolius -> 1 4 3 4 4 Adenostyles alliariae 2 2 3 2 1 Cicerhita alpina 1 1 1 5 Gerariium sylvatícum 1 1 + Clematis alpina 1 1 1 Viola biflora 1 1 Rhododendron hirsutiirn 1 1 Homogyne alpina 1 + Salix appendiculata 1 Ajuga pyramídalis 1 Aremonio-Fagion s. lat Areinonia agrimonioides + 2 3 3 5 5 4 3 Dentaria enneaphyllos 4 3 2 4 5 5 1 2 Rhamrius fallax + 1 1 1 1 1 3 3 Lami u m orvaia 1 1 + 1 1 3 2 Aposeris foetida 3 2 3 4 2 2 Cardamine tri folia 3 3 2 4 4 - 2 Cyclamen purpuraxens 3 4 4 4 2 Calamintha grandiflora 1 1 3 2 1 Homogyne syivesiris 1 2 1 1 2 Hellebonis niger + 4 4 1 Prírnula vulgaris 1 1 2 2 Vicia orohoides 1 3 1 Hacquetia epipactis ■b 1 2 Seslería autumnal i s 1 4 isopyntm thalictroides 1 1 Knautia drymeia subsp. drymeia 1 1 Euphorbia carniolica + 1 Epimedium alpinum 1 Lonicera caprifolium 1 Geranium nodosum 1 Trenn-und Kennarten der Assoziationen Dentaría pentaphyüos 1 festuca a ílissima 2 2 3 2 2 Luzula nivea 4 5 1 Anemone ir ifolia 5 5 5 1 i. arix decidua 1 3 ! Vaccinium vitis-idaea 1 1 MeSarnpyrum sylvaticum 1 2 Pinus sylvestris 1 1 Hepatica nobilis 1 1 2 3 2 Helleborus niger ssp. niger + 4 4 Adenostyles al liar i ae 2 2 3 2 1 Calamintha grandiflora 1 1 3 2 Nr. der Assoxiation Številka združbe 1 2 3 4 .5' e 7 S 9 V/da oroboides 1 3 1 Omphalodes vema 1 1 1 Al 1 i uní victoria lis 1 Ranunculus íanugínosus 2 2 2 3 Carex pilosa 1 1 Steilaría montana 1 1 4 Dentaria polyphylh 2 Astrantía croa tica 2 Dentaria tri folia 1 Doronicum coiumnae 2 Hi Lilium catfaniae 5 Fagetalía sylvatkae Fagus sylvatica 5 5 5 5 5 5 5 5 5 Mycelis nwraíis 2 3 3 3 3 3 4 2 5 Viola reichenbachíana 2 3 3 1 1 4 2 1 4 Acer pseudoplatanus 4 2 2 4 f> 2 2 4 Actaea spicata 4 2 1 1 1 2 1 2 Daphne me/.ereum 4 2 3 3 4 2 3 2 EpÜobium montanum 3 2 1 1 1 3 2 3 Euphorbia amygdatoídes 2 2 4 4 3 2 5 3 Lonicera alpígena 3 1 2 2 2 4 5 4 MercuriaUs perennis 3 3 3 4 4 3 5 3 Polystichum aculeatum 2 2 2 2 2 3 2 1 Geranium robertíanum 2 1 1 I 4 3 4 Neottia nidus-avís 1 2 3 1 1 1 París quadrífolia 3 2 3 3 5 2 2 Prenanthes purpurea 4 3 3 4 5 4 4 Pulmonaria officinalis 1 1 1 1 1 2 Sanícula europaea 2 2 2 1 3 4 2 Symphytum tuberosum 1 1 3 3 5 2 2 Carex sylvatica 2 2 2 2 2 4 Dentaria bulbífera 2 3 3 4 4 4 Galium odoratum 2 3 2 5 2 5 Lathyrus vemus 2 2 1 2 1 1 Lilium martagón 2 1 2 2 2 Mélica nutans 3 1 3 1 1 Salvia glutinosa 2 3 3 1 5 Myosotís sylvatica 1 1 1 1 Peta si tes albus 3 1 + 1 Phyteuma spícatum 4 1 3 4 Poiygonatum multiflorum 1 2 1 1 Querco-Fagetea Carex digit ata 2 4 4 2 1 2 Galium taevigatum 2 2 1 1 1 2 Lonicera xyhsteum 1 1 1 1 3 1 Anemone nemorosa 1 1 3 5 5 2 Corylus avellana 1 1 1 1 Helleborus odorus 1 1 1 1 Platanthera bifolia 1 1 2 1 Aegopodíum pod agraria 1 1 1 Ctenidium molluscum 4 4 2 isothecíum myu rum 1 2 2 Rosa arvensis 3 1 1 107 ANNALES 13/'98 Lojze MARINČEK: HOCHMONTANE BUCHENWÄLDER ¡LLYRIENS, 103-108 Nr. der Assoziation Številka zdru2be T 2 3 4 5 6 7 8 i 9 Cruciata glabra 1 1 und andere (in druge) j j j Adenostyh'lalia Dryopteris filix-mas 4 4 2 4 3 3 3 4 3 Athyrium filix-fernina 5 4 3 3 3 1 2 Senecio fuchsii 1 2 1 4 4 3 3 Aconitum vulparia 1 ? 1 2 1 2 Saxífraga cune i folia 1 2 2 1 3 Veratrum álbum 1 1 3 5 3 Doronicum austríacum 1 1 1 3 2 Aconitum ranunculifolium 1 1 1 Milium effusum 1 1 2 Aconitum paniculatum 1 1 Anthrisciis nítida 1 t Ribes alpinum 1 1 Vaccinio-Piceetalia Abtes alba 3 2 2 2 2 3 2 3 Hieracium sylvaticum 2 3 4 1 1 3 4 Oxalis acetosella 5 4 4 4 4 4 3 3 Picea abies 3 5 S 4 3 1 3 3 Solidago virgaurea 4 2 2 1 1 2 1 Verónica urticifotia 4 3 3 2 2 3 5 3 Gentiana asclepiadea 2 1 1 3 3 2 Majanthemum bifolium 3 2 2 1 3 2 Vaccinlum myrtiHus 2 3 4 1 1 2 2 Valeriana tripteris 2 2 2 2 2 2 Luzula luzuloides 1 1 2 1 2 Orlhilia secunda 2 2 1 2 4 Rosa penduUn a 2 2 2 1 2 2 Rubus saxatilis 1 1 2 1 t Dryopteris expansa 1 2 1 1 Gymnocarpium dryopteris 4 2 2 Dicranum scoparium 1 1 + Hypnum cupressiforme 1 î 1 Lonicera nigra 2 1 1 1 Polyirichum formosum 1 1 1 Dactylorhiza macúlala 1 1 Hupeuia selago 1 Melampyrum sylvaticum 1 2 Pinns sylvestris 1 1 Pyrola ciorantha 1 1 und andere (in druge) 1 - Dentario pentaphylli-Fagetum Mayer et Hofmann 1969 (ex Poldini, Nardini 1993, Aufn. 7-31) 2 - Anemono-Fagetum Tregubov 1962 var. geogr. Luzula nivea emend. Marinček, Poldini, Zupančič (ex Marinček et al. 1989, Auf. 37) 3 - Anemono-Fagetum var. geogr. Helleborus niger. ebenda (Aufn. 83) 4 - Ranúnculo platanifolii-Fagetum Marinček et a!. 1992 var. geogr. Hepatica nobilis Marinček 1993 (Aufn. 105, mscr.) 5 - Ranunculo platanifolii-Fagetum Marinček et al. 1992 var. geogr. Calamintha grandiflora 1996 (Aufn. 77 mscr.) 6 - Fagetum croaticum australe subalpinum Horvat 1938 (ex Horvat 1938, Aufn. 15) 7 - Fagetum illyricum montanum Fukarek 1958 (ex Fukarek 1958, Aufn. 5) 8 - Aceri-Fagetum illyricum Horvat 1938 (ex Tregubov 1941, Aufn. 9) 9 - Doronico columnae-Fagetum Trinajstič 1993 (ex Trinajstič 1993, Aufn. 7) 108 ANNALES 13/'98 saggio scientifico originale UDC 582.273:58.26(262.3-17) COLONIZZAZIONE Di MACROEPIFITi ALGALI SU POSIDONIA OCEANICA (L) DEL1LE LUNGO 1L LITORALE SLOVENO (GOLFO DI TRIESTE - NORD ADRIATICO) Martina ORLANDO TV Koper-Capodistria, S¡-6000-Capodistria, Via O.F. 12 Guido 8RE5SAN Dipartimento di Biología dell'Universitü degli studi di Trieste, 1T-34127 Trieste, Vía Licio Giorgieri 10 SINOSSI Posidonia oceanica è la fanerógama enciemica del Mediterráneo. Dagli anni '60 ad oggi, P. oceanica ha subito, nel Golfo di Trieste, un ampio degrado, tanto che ¡'única prateria rimasta in vita si trova tungo la costa slovena, tra le città di Capodistria ed Isola. Le foglie di P. oceanica, oggetto del presente lavoro, sono state raccolte a partiré dal maggio 1994, a intervalli di un mese per tutto un anno (fino all'aprile 1995), neH'ultima "macchia" presente in direzione délia città di Isola. Sono stati con ta ti ¡I numero di ciuffi per m2 di superficie e il numero di foglie per ciuffo; è stata misurata la lunghezza delle foglie e per ogni specie macroepifita determinata sono stati contad gli individui e registrata la distribuzione lungo la foglia divisa in terzi. Da quanto è emerso dal presente studio si puà affermare che il numero medio di foglie per ciuffo e la lunghezza media delle foglie più esterne risulta maggiore nei mesi estivi (in pieno accordo con la letteratura scientiñca) per influenza soprattutto delta temperatura; non è evidenziabile, altresi, un "efíe tío faccia" delle foglie isolaterali di P. oceanica, dovuto a un diverso ricoprimento di macroepifiti algali (esposti alia luce); lo strato incrostante è quello maggiormente sviluppato. I macroepifiti algali manifestano, durante il processo di colonizzazione dell'ospite, una "tendenza distributiva" in modo che il numero di specie e di individui diminuisce dall'apice verso la base della foglia. É stata messa in evidenza una relazione lineare tra la durata del fotoperíodo e il numero di specie di macroepifiti algali della base e tra il fotoperiodo e ¡I numero di individui presentí sui diversi tratti fogliarí considerad. I valori del l'indice di diversité di Shannon-Wiener; calcolati per i tratti basai i, sembrerebbero indicare l'esístenza di una ciclicîtà della struttura del popolamento di macroepifiti algali su queste foglie. Parole chiave: Posidonia oceanica, macroepifiti, indice di diversità, Golfo di Trieste, Slovenia INTRODUZIONE Le prateríe di Posidonia oceanica (L.) Delile, rappre-sentano il sistema a fanerogame piü esteso nel Mediterráneo ed uno dei piü produttívi del i'ambiente lítorale (Hartog, 1970, 1977). Numeróse ricerche analizzano i vari aspetti di queste prateríe, come ad esempio: la struttura; la comunitá epífita di foglie e rizomi; la fauna associata a tale sistema (Sen Var Den, 1971; Giraud, 1977; Giraud et al., 1979; Boudouresque et al., 1981, 1989; Colantoni et al., 1982; Mazzella et al., 1981, 1984, 1986, 1989; Buia et al., 1985, 1989; Cinelli et al., 1984; Cinefli, 1995; Pergent & Pergent-Martini, 1995). Nel Golfo di Trieste P. oceanica ha súbito, dagli anni '60 a oggi (Simonetti, 1966, 1972; AA. VV. 1970; Rossí & Orel, 1968; Orel et al., 1981/82; Caressa etal., 1995), un ampio degrado: - Nella parte occidentale, soprattutto in alcune aree 109 ANNALES 13/'98 M. ORLANDO, G. BRESSAN: COLONIZZAZIONE P! MACROEWITI ALGAU SU .... 109-120 * r ■« .Zl«-*, :■...:_____!.. Fig. 1 : Area di studio. Si 1: Zemljevid obravnavanega območja. prospicienti il (iîorale grádese, quests specie si è rídotta a pochi c.iuffi (Gainer, 1994). Si traita di formazioni I imitate che non raggiungono lo "status" di praterie, ma costituiscono piuttosto zolle isoiate di piccoie dimension! che si trovano ad una profond/ta varia, tra 3 e 4,5 metri (Cainer, 1994); - Nella parte orientale, lungo ia costa slovena, tra le città di Capodistria e Isola, si trova ancora una "prateria" (s.l.) di questa specie (Vukovic, 1982a-b; Vukovi¿ & Turk, 1995) (fig. 1). Probabilmente a causa di variazioni important! del regime sedimentario (e dunque della tias-parenza e penetrazione della luce), P. oceanica si trova in questo biotopo solo sottocosta. La pianta vive, su un substrato sabbioso, più o meno misto a fango, in rag-gruppamenti distinti fra loro, che nel compiesso confe-riscono alia "prateria" un tipico aspetto "a macchie" (Colantoni et ai, 1982). Va segnalato che, ai margini delle macchie di P. oceanica neila Baia di Capodistria, si riscontra con frequertza ¡a presenza di un prato di Cymodocea nodosa Asch., che potrebbe essere inter-pretato come preparatorio (Pergent & Pergent-Maitini, 1995) ai Posidonietum oceanicae (Moíiniér-Picard, 1960), associazione climax di fondi marini mediterranei. In un quadro di generala regressione di fanerogame marine nel Golfo di Trieste (Bressan & Odorico, 1993; Odorico & Bressan, 1993a-b) lo studio di popolamenti relitti di P. oceanica nella Baia di Capodistria è sern-brato improcrastinabile sia sotto ii profilo di una carat-terizzazione fenofogica delle macroalghe epifite, che del processo di colontzzazione di queste alghe sufJe foglie dell'ospite. MATERIALI £ METODI i campioni di P. oceanica sono stati rac.colti, a partiré dal maggio 1994, a intervallí di un mese per tutto un anno (fino ad aprile 1995), neií'ulfima "macchia" presente in direzione della cittá di isola (Síovenia), in pros-simitá della strada costiera {Lat 45° 33' 00" N, long 13" 41' 40" e 13° 42' 20" E). Si tratta di una cintura larga ap-prossimatívamente cinquanta metri, che si espande per un tratto di circa un chilometro (VukoviC & Turk, 1995); il ¡imite batimetrico superiore di queste "macchie" punto in cui si incontrano le prime fanerogame pariendo dalia linea di costa, varia tra 0,5 m e 1 m, a seconda delle condizioni di marea, il limite batimetrico inferiore, punto in cui le "macchie" terminano in profonditá, non supera i 4 m. In una di queste "macchie" é stato marcato un punto di riferimento come centro di un'area di campionamento di un metro di diámetro, da cui sono stati prelevati ogni mese tre ciuffi di P. oceanica, ad una profonditá di due metri circa. La densita (5) della macchia é stata misurata ne¡ punto di riferimento con l'aiuío di un quadrato di 50 centimetri di lato. La superficie del quadrato (250 cm2), rappresentativa per la misurazione, é stata determinata speri mental mente (8 ~ costante). É stato contato il numero di foglie per ciuffo ed é stata misurata la lunghezza delle foglie oggetto del riievamento. Di ogni ciuffo e stata presa in esame la foglia piü estema, pru vecchia e spesso la piü epifitata, perianto piü uti!e per ¡a caratterizzazione fenologica del macroepifiti algaii. Le foglie utilizzate per lo studio sui macroepifiti 110 ANNALES 13/>98 M. ORLANDO, G. BRESSAN: COIQNIZZAZIONE D! MACROEPlFITi Al.CAll SU ..., 109-120 algaii, sono state suddivise in tre parti uguali in lun-ghezza: tratto apicaie, tratto intermedio e tratto basale. Da un'accurata osservazione risulta che tali foglie non mostrano un "eiïetto faccia" (Chessa et al., 1982). Ciô significa che non esiste praticamente differenza quan-titativa tra il ricoprimento degli epifiti algali di una delle superfici fogliari rispetto ail'altra. Alio scopo di evidenziare eventuali périodicité/ stagionalità dei macroepifiti algaii nei periodo considérate (12 rnesi), sono state regístrate serie storiche di dati: a) qualitatívi, sulla presenza-assenza di specíe sui diversi tratti di foglia; b) quantitativi, relativamente alie variazioni del numero di specíe e al numero di individus per specíe. t dati quantitativi sono stati rilevati su 3 re-pliche (foglie) mensíii dei 3 tratti in cui è stata suddivisa ogni foglia, per un totale di 108 riiieví. L'elaborazione dei dati con metodi di analisi multí-variata (cluster analysis) é stata impiegata in modo complementare per çercare di descrivere le variazioni quaii-quantitative del popolamento, di individuare le cause di queste variazioni e di predirne gli stati. La rappresentazione grafica deSle relazioni di so-migíianza all'interno delle matrici é stata ottenuta medíante dendrogrammi relativi alie specíe (variabilt dipendenti) ed ai rilievi (variabili indipendenti) sulla base deli'applicazione deí!'indice di Gower (1971) (fig. 2 a e 2 b). L'Indice di Diversità (ID: fig. 8) è stato calcolato secondo la formula dell'entropia (Hs) di Shannon & Wiener (1949): H'=-£p(í) * In (pi) i=1,S RISULTATI E DISCUSSIONE Durante il periodo di sperimentazione il numero medio di foglie per ciuffo deí campioní mensili è varíato da un mínimo di 5,33, risconírato nei mesi di novembre e dicembre, ad un massímo di 7,33 in giugno e luglio. La lunghezza media delle foglie píú esterne det ciuffi consíderati, ë variata durante l'anno di sperimentazione da un mínimo di 37,3 cm in ottobre, ad un massimo di 52,4 cm in luglio. In accordo con quant o riportato in letteratura, il numero medio di foglie per ciuffo e la lunghezza media delle foglie più esterne sembrano essere variatí, anche qui, per influenza di falten citmatící quali ad es. la temperatura che condiziona i ritmi di accrescímento di P. ocean tea (Buía & Mazzella, 1989). Nel mese di settembre 1995 è stata rilevata la densità media della "macchía", che è risultata 388 ciuffi/m2. Le specie algaii macroepifite rîtrovate su P. oceaníca (tutte già, più o meno frequentemente, segnalate nel Golfo di Trieste in ric.erche precedenti (Techet, 1906; Giaccone & Pignatti, 1967; Lausi, 1967; Pignatti & Giaccone, 1967; Pignatti, 1973; Vukovič, 1980; Franzosini et al., 1984; Franzosini & Bressan, 1988; Munda, 1988, 1991 ; Bressan et al., 1990) sono: Tab. 1 : Macroepifiti algaii su P. oceanica. Tab. 1 : Makroepifiti na pozejdonki. CHLOROPHYCOPHYTA ULOTRICHALES ULVELLAŒAË Ulvella setcheihï P.J.L. Dangeard Uiv stc ULVACEAE Uiva laetevirens L Ulv Itv CLADOPHORALES CLADOPHORAŒAE Cladophora proliféra (Roth) Kutzing Cid pri Cladophora echinus (Siasoletto) Kutzing Cid ech CHROMOPHYCOPHYTA DfCTYOSIPHONALES GiRAUDSACEAE Ciraudia sphacelarioides Derbès et Soiier Grd sph CHORDARIALES CHORDARIACEAE Cladosiphon cyiindricus. (Sauv.) Kylin Cid ein MYRIONEMATACEAE Ascocycius orbicularis (). Agardh) Kjeliman Ase orb RHODOPHYCOPHYTA CORALUNALES CORAILINACEAE Hydroiithon cruciatum (Bressan) Chamberlain Hdr crc Hydroiithon farinosum (lamouroux) Penrose et Hdr frn Chamberlain Pneophylium fragile Kutzing Pne frg Titanodenna coraUinae (Hauck) Woelkerlirtg, Ttn crl Chamberlain et Silva Titanoderina pustuiatum (Lamouroux) Naeg. Ttn pst CERAMIALCS Polysiphonia denúdala (Dillwyn) Greville Pis dnd Potysiphonia furcellata (C.Agarcih) Harvey Pis frc Polysiphonia nigrescens ¡Hudson) Greville Pis ngr Lophosiphonia scopulorum (Narvey) Womersley Lph scp DASYACEAE Heterosiphonia wurdemannii (Bailey) Falkenberg Hlr wrd ŒRAMiACEAE Antithamnion tenuissimum ({C. Agardh) Nageli Ant tns Callithatnnion corytnbosum (I.E. Smith) i.yngbye Cll crm Ceramiutn cingulaîum Weber van Bosse Crm eng Ceramium tenerrimum (}. Martens) Okamura Crm tnr 8ANGIAI..ES ERYTHROPELTIDAŒAË Erythrolrichia carnea (Diííwyn) ]. Agardh Ert crn GO N ! OTR ICH AL ES GONIOTRICHACEAE Styionema ahidiiil.anardíni) K. Drew. Stl als RHODYMENIALES CH AMPiAŒAE Chylocladia verticillata (Lightfoot) Sliding Chi vrt 111 ANNALES 13/l98 M. ORLANDO, G. BRESSAN: COLONIZZAZIONE Dl MACROËRIFITl ALCALI SU ..., 109-120 ¡5 IS- 0,5 0,7 1,0 M Tn To Rt R2 R4 R3 RS RS R? R8 R9 SI0 Ril R12 1,0 t'm sigLa) « 8 3 ■¿ M <5 ti ir O Ci S» T (Ti Cl "C. f> t S J—< P CTi CV C, S ÍT. cr. *»■ gi o X CP. Î71 T ON G\ S g Ch (71 iA G- » C. IV/1995 ¡ Pne frg HP C B I A BIA B IA E i A BIA BIA BIA BIA BIA BIA B IA BIA Htk-fetí se c B l A B I A BEA B 1 A BIA BIA B TA BIA BIA BIA B I A BIA H dren: se se B IA BI A B IA BIA BIA BIA BIA BIA BIA BIA BIA BIA Ulvsta > ï B ¡ A B I A B IA BIA BIA BIA B I A BIA BIA BIA BIA BIA — T m cri f Ab 3 A B I A B IA BIA BIA BIA BIA BIA I A BIA BIA BIA — Aíc orb HF > I A B I A B ï A BIA BIA B I A I A BIA BIA BIA BIA BIA Di.s jjrm. ? ? B I A BIA B I A BIA BIA BIA BIA BIA I A IA BIA E I A GrdípJi HP ÍAtf A BÍA B IA BIA BIA BIA A A A IA IA BIA PIí frc SSB flptf I A t A I A IA I A BIA A A 0 BIA BIA TtttJMt ES- C 0 l A BIA BIA BIA BIA BIA I A I A I A IA IA Cldprl AS Abt A IA I A I A I A I A A I A I A ï A IA IA En ait ETN C 0 A A A I A A IA I A I A I A IA I A Sri ais JXR ? A A A IA IA BIA IA I A IA IA IA IA Pis «.gr » 3 I A 1A I A I A I A 0 G 0 0 0 G £5 ~ Pfa in d ? ? 0 0 I 0 0 □ 0 D G G 0 0 ~ Ulvlw PWP i 0 0 A 0 0 0 0 0 G 0 0 A " HtrWrd SIC S 0 B 0 B I 0 0 0 0 0 0 D 0 - Lph $cp SCI a 0 B 0 0 0 0 0 0 G 0 0 0 ■ ■ Antms cc Ab 0 0 0 0 0 G A 0 0 0 0 0 ~ Cklvxt PHC IM 0 0 0 A 0 0 0 G 0 0 0 0 Con ím RMS se 0 0 0 0 0 0 0 0 0 □ BIA BIA CIí cbï HP ? 0 B B B B B Ù G 0 0 G G CU cry se Abt 0 0 0 0 I ! A A A A 3 A G G C nu en g ? 0 0 0 0 0 0 A A 0 I IA IA Cid ecH PWC t BI BI B I K Ï B i BI B I 5 I B I BI B I B I Dati biobci il.0 specie 13 18 18 18 37 16 17 1 ❖ o ^ - ❖ m 10 12 d«rata íotopeiiodo ^ n ,5p. b.-is V- Vt- Vil- Vlit- IX- X- Xt- XI!- 1-1996 II- Iti- IV-19M 1994 1994 1994 19&4 1994 1994 1994 1895 1995 1996 tarpo (írsesi) ..r.LHK ílhL-,.:; —¿tí,ú!N;<. (CHLOROPHVTA): A NEVV SPEC1ES FOR THE AORlATtC SEA, 121-124 preparati v lastnem algariju. V delu podajava splošne morfološke, razmnoževalne in ekološke značilnosti rodu Ulva in podroben opis vrste U. scandinavica. Obravnavava predvsem tiste morfološke znake, ki so osnova za določanje. Ti znaki so naslednji: premer bazalnega dela, razporeditev celic na površini steljke, število pirenoidov v kloroplastib ter oblika izrastkov na robu steljke. Opis je obogaten z risbami. Risbe so shematične; njihov namen je predstaviti osnovne posebnosti, s katerimi lažje prepoznamo obravnavano vrsto. Ključne besede: Ulva scandinavica, rod Ulva, Chlorophyta, pojavljanje, jadransko morje REFERENCES Bliding, C. 1968. A critical survey of European taxa in Ulvales II: Ulva, Ulvaria, Monostroma, Kornmannia. Bot. Not., 121: 535-629. Cecere, E. 1990. Economically important seaweeds in Mar Piccolo, Taranto (Southern Italy): a survey. Hydro-biología, 204/205: 281-286. Cecere, E., M. Cormaci & C. Furnari, 1991. The marine algae of Mar Piccolo, Taranto (Southern Italy): a reassessment. Bot. Mar. 34: 221-227. Cecere, E., M. Cormaci, G. Furnari, A. Tursi & O. Ca-ciogna, 1991. Fouling communities in Mar Piccolo (Ionia sea-Southern Italy): vegetal populations in mid-littoral level and infralittoral fringe. Boll. Acc. Cioenia Sci. Nat., Catania, 24 (337): 21-38. Cormaci, M., G. Furnari, G. Giaccone, P. Colonna & A. M. Mannino, 1985. Método sinecologico per la valu-tazione degli apportí inquinanti nella rada di Augusta (Siracusa). Boll. Acc. Gioenia Sci. Nat., Catania, 18 (326): 829-850. Faganeli, )., A. Vukovie, F. I. Saleh & J. PezdiC, 1986. C:N:P rations and stable carbon and hydrogen isotopes in the benthic marine algae, Ulva rígida C. Ag. and Fucus virsoides J. Ag. J. Exp. Mar. Biol., Vol 102: 153-166. Gallardo, T., A. Gomez Garretta, M. A. Ribera, M. Cormaci, G. Furnari, G. Giaccone & Ch. F. Boudouresque, 1993. Check list of Mediterranean seaweeds II. Chlo-rophyta. Bot. mar. 36 (5): 399-421. Giaccone, G. 1978. Revisione della flora marina del mare Adriático. Annuario del World Wildlife Fund (supp!.), Parco Mar. Miramare, (Trieste) 6 (19): 105. Giaccone, G., P. Colonna, G. Clemente, A. M. Mannino, E. To mato re, M. Cormaci, G. Furnari & B. Scam-macca, 1985. Revisione della flora marina di Sicilia e isole minori. Boll. Acc. Gioenia Sci. Nat., Catania, 18 (326): 537-781. Hoek, Van den C., D. G. Mann & H. M. Jahns, 1995. Algae: an introduction to phycology. GB, Cambridge, Univ. Press: 402-405. Matjašič, J. & J. Štirn, 1975. Flora in favna severnega Jadrana, Prispevek 1., SAZU, Ljubljana, Raz. 4:19-23. Munda, I. M. 1992. Asociacije bentoških morskih alg severnega Jadrana. Flora in veg. Slovenije. Zbor. povz. ref., pp. 32-33, Rizzi Longo, L. & G. Giaccone, 1974. Le Ulvales e la vegetazione nitrofila del Med i tterra neo. Quad. Lab. Tecn. Pesca Ifaí, 2 (1): 1-62. Špan, A. & B. Antolič, 1994. Benthic marine flora of Komati National Park (Komati Archipelago, Middle Adriatic, Croatia). Acta Adriat. 34 (1/2): 29-44. Špan, A., B. Antolič, A. Šisnunovič, f. Grobelič & S. Jukič, 1996. Ecological study of gas fields in the northern Adriatic. 12. Ecological features of the benthic community. Acta Adriat. 37 (1/2): 161 -194. Vukovič, A. 1980. Asociacije morskih bentoških alg v Piranskem zalivu. Bioi. vestn., 28 (2): 103-124. Vukovič, A, 1981. Značilnosti bentoških združb v izolskem zalivu. Slovensko morje in zaledje, 4-5:101-106. Vukovič, A. 1982. BentoSka vegetacija Koprskega zaliva. Acta Adriatica, 23 (1/2): 227-235. Vukovič, A. 1984a. Prispevek k poznavanju flore morskih alg Slovenije. Slov, mor. in zal., 7 (6-7): 187-193. Vukovič, A. 1984b. Ekološka variabilnost in indikatorska vrednost vrste Ulva rígida C. Ag. Bilten društva ekologa BiH, ser. B, III: 57-59. 124 ANNALES 13/' 98 izvirno znanstveno deio UDK 582.973(497.4} LONICERA JAPONICA THUNB. - NOVA NATURALIZIRANA VRSTA SLOVENSKE FLORE Nejc jOCAN Oddelek za biologijo 8F, SMOOO Ljubljana, Večna pot 111, F.-mait: nejc.jogan©uni~lj.si Janja PLAZAR Prade, Si-6000 Koper, Cesta XV/2 IZVLEČEK Japonsko kosteničje (Lonicera japónica Thunb.) je azijska vrsta, ki se je razširila v zahodni Sloveniji in je po vsej verjetnosti k narn prišla iz severovzhodne Italije. V Sloveniji je bila odkrita šele pred nedavnim, očitno pa se tu širi že dlje in se je medtem že dodobra naturalizirala. Ključne besede: Lonicera japónica, flora, razširjenost, Slovenija UVOD Kosteničje je razmeroma velik rod, razširjen po vsej severni polobli. Ima okoli 180 vrst, ki so večinoma li-stopadni grmi in ovijalke. Številne vrste imajo močno dišeče velike dvobočno somerne cvetove, ki jih opra-šujejo veščci. Pri teh se cvetovi odprejo zvečer, takoj po dozoritvi prašnic, ki vodoravno mole iz venca in rabijo kot prsstajališče. Vrat jih presega in ostane v tem položaju tudi po tem, ko prašnice ovenijo in odpadejo, cvetovi pa se obarvajo iz bele v rumenkasto (Mabber!ey, 1990). Nekaj takih vrst že od nekdaj sadijo tudi kot okras in jih tako iz njihove domovine razširjajo po vsem svetu. Ena takih je tudi japonsko kosteničje, ki so jo iz vzhodne Azije prenesli v vse zmerne predele, kjer pa se je ponekod naturalizirala in postala prav nadležna (npr. v Severni Ameriki; Gleason, 1968; Randall & Marinelli, 1996). Podobno se je zgodilo tudi v Evropi in tako jo Flora Europaea (Borowicz, 1976) navaja že za večino zahodnoevropskih držav, dodobra pa je naturalizirana tudi npr. v Grčiji (opažanja avtorjev). Po tem sodeč je bilo !e Se vprašanje časa, kdaj bo ta vrsta zašla tudi v Slovenijo in kdaj jo bomo odkrili. LONiCERA jAPONICA THUNB. Japonsko kosteničje je z ovijajočim se steblom in velikimi cvetovi na prvi pogled podobno kovačniku (L. caprifolium), ki tudi uspeva na podobnih rastiščih. Zlahka pa ju razlikujemo po nezraslih, večinoma zimzelenih listih, štrleče dlakavem steblu in prav tako dlakavih cvetovih, ki se paroma razvijejo na kratkem peclju v za-listju. Ta vrsta kosteničja ima jajčaste, 2-5 x 3-9 cm velike, tope do koničaste liste s prisekanim do bolj ali manj srčastim dnom. Sprva so dlakavi, kasneje pa ogolijo ali so le še po spodnji strani rahlo dlakavi. V nasprotju z listno ploskvijo je pecelj vseskozi močno odlačen. Dolnji stebelni listi so neredko krpati. Brakteje so po obliki podobne listom. Cvetovi, ki se razvijejo na ovršnih delih poganjkov, imajo 3-5 cm dolg belorožnat venec z ukrivljeno spodnjo ustno in so močnega, vendar prijetnega vonja. Po oploditvi se razvijejo v črne jagode. Pod zemljo ima japonsko kosteničje močno in razraslo koreniko, zaradi katere tudi poskusi izkoreninjanja navadno niso uspešni (Randall & Marinelli, 1996). JAPONSKO KOSTENIČJE V SLOVENIJI IN SOSEŠČINI Prvi podatki o podivjanem uspevanju japonskega kosteničja v Srednji Evropi segajo v začetek 20. stoletja, ko se je začelo subspontano Širjenje v jugovzhodni Švici, v kantonu Tessin (Hegi, 1913-18). Ta kanton je še danes edino večje območje Švice, na katerem je vrsta naturalizirana (Lauber & VVagner, 1996). Prav tako se je že v začetku stoletja pojavila v severni Italiji (Pignatti, 125 ANNALES 13/'98 Nejc JOCAN, jafrj.i PLAZAR: LOMŒRA lAPONiCA THUNfl. - NOVA NATURALtZlRANA VRSTA SLOVENSKE RORE, 12.5-12« Lonicera japonica P 1747 Sio.: Primorska, Vipavska dolina, Volčja draga, log ob ribniku Leg. N. jogan, 16.6.1996 0048/3 SI. 1: Herbarijskiprimerki L. japonica z enega od novo-odkritih nahajališč. Fig. 1: Herbarium specimens of L. japonica collected in one of the recently discovered localities. 1983), kjer je danes v nam najbližji deželi Furlaniji-Julijski krajini prav iako naturalizirana (cf. Melzer & Bregant, 1991). Tako jo Poldini (1991) in Poldini & Vi-dali (1993, 1996) navajata že za 28 osnovnih polj, med drugim tudi vzdolž meje s Slovenijo od Škofij do predgorja Julijskih Alp. Najstarejše navedbe za Furlanijo pa izvirajo iz 1955. leta iz okolice Gorice (leg. C. Zirnich, Mezzena, 1986), torej prav s slovenske meje. Za Hrvaško literatura te vrste sicer ne omenja, vendar nam je znano njeno podivjano uspevanje v Istri (2 km zahodno od Vabrige pri Taru, nad zalivom Sv. Marina; 0747/2. Leg. B. Trčak, 10.8.1996). V Sloveniji je bilo v zadnjih letih odkritih kar nekaj nahajališč: 0047/1 Slo.: Primorska, Goriška Brda, Dobrovo, ob zidu graščine. Leg. N. jogan, 24.9,1994 (avtorjev her-barij P7341) 0048/1 Slo.: Primorska, Vipavska dolina, Nova Gorica, Panovec, pogosto v podrasti kostanjevega gozda. Leg. N. jogan, 5.4.1997 (avtorjev herbarij) 0048/3 Slo.: Primorska, Vipavska dolina, Volčja draga, log ob ribniku. Leg. N. jogan, 16.6.1996 (avtorjev herbarij P 1747) Sl./Fig. 1 0147/2 Slo,: Primorska, Vipavska dolina, Miren, Ore-hovije, grmovnato pobočje nad Vrtojbico. Leg. N. jogan, 4. 1997 (avtorjev herbarij) 0147/2 Slo,: Primorska, Vipavska dolina, Bilje, grmovje pred vilo Bilje 6. Leg. N. jogan, 4. 1997 (avtorjev herbarij) 0447/4 Slo.: Primorska, Istra, Izola, med grmovjem pri Delamarisu. Leg. N. jogan, 6.7.1996 (avtorjev herbarij P 1679, 1682) 0448/2 Slo.: Primorska, Istra, Koper, med grmovjem na jugovzhodnem delu Škocjanskega zatoka. Leg. j. Plazar, 2.6.1996 (LJU) 0448/3 Slo.; Primorska, Istra, Koper, v živi meji med železniško postajo in mestom. Leg. N. jogan, X. 1996 (avtorjev popis) 0448/3 Slo.: Primorska, Istra, Koper, zasuti del Škocjanskega zatoka, ob Kolodvorski cesti, v živi meji. Leg. J. Plazar, 13.3.1998 (avtoričin popis) 0448/4 Slo.: Primorska, Istra, Koper, pri naselju Ber-toki, ob makadamski cesti, v plazeči obliki. Leg. j. Plazar, 18.1.1998 (avtoričin herbarij). Po razpršenosti trenutno znanih nahajališč v slovenskem submediteranu lahko sodimo, da japonsko koste-ničje tudi tu uspeva že dolgo. Če predpostavimo, da se je po vzhodnem delu Furlanije-julijske krajine razširilo v 40 letih iz okolice Gorice (od koder so najstarejše navedbe o uspevanju), lahko domnevamo, da je širjenje potekalo tudi proti vzhodu, torej v Vipavsko dolino. S tem v zvezi je zelo sumljiv podatek o nadležnem "ple-zajočem plevelu" v parku na Rafutu (Golob-Klančič, 1973), ki naj bi ga poleg srobota in bršljana sestavljalo tudi "kosteličje". Na širšem območju Panovca, ki obsega tudi Rafut, je namreč, japonsko kosteničje danes splošno razširjeno, pogostejše in tudi dosti bolj agresivno od ko-vačnika, ki bi utegnil biti drugi kandidat za "plezajoče kosteličje". Trenutno je torej znana razširjenost japonskega ko-steničja v nižinskih predelih submediterana Slovenije, zelo verjetno pa je, da se je razširilo že tudi navzgor ob Soči, proti vzhodu po Vipavski dolini in v Šavrinsko gričevje. Torej kaže biti na to vrsto pozoren. EKOLOGIJA Kratka označba ekoloških razmer na rastiščih nam kaže, da japonsko kosteničje uspeva večinoma na ruderalnih mestih. V okolici človekovih bivališč se tako vzpenja po ograjah in živih mejah, srečamo ga med grmovjem ali se, kadar ni druge opore, plazi. Na bolj 126 ANNALES 13/'98 Neje jOGAN, Janja PL AZAR: iONICERA JAPONICA THUNS. - NOVA NATU RAL IZ! RANA VRSTA SLOVCNSKF FLORE, ¡ 25-123 Lonicera japónica <5 46 47 48 43 58 51 53 53 54 S 56 57 58 60 « 62 83 M 65 GS SI. 2: Trenutno znana razširjenost Lonicera japónica v Sloveniji in na Hrvaškem (zemljevid narejen s paketom KARARAS 2.0; Jogan, 1998% Fig. 2: Actually known distribution of ion/cera japónica in Slovenia and Croatia (map made by KARARAS 2.0 package; jogan, 1998). naravnih rastiščih ga najdemo predvsem na svežih do vlažnih polsenčnih mestih, tako npr. na obvodnem grmovju ali v podrasti gozdov. Tudi v severni Ameriki uspeva ta vrsta na najrazličnejših ruderalnih (ograje, žive meje, ob poteh) in zasenčenih mestih (robovi gozdov, gozdne jase), lahko pa tvori tudi redko podrast v gozdovih, ki se v primeru večje presvetijenosti hitro razrase v strnjeno grmovno plast (Randall & Marinelli, 1996). S preraščanjem grmovja In močnim zasenčenjem zaduši praktično vse, kar rase pod njo. Poskusi fizičnega iztrebljanja so se izkazali kot izrazito neuspešni (pospešili so razraščanje), tako da jo v Ameriki uničujejo s herbicidi, ki jih uporabljajo v začetku zime, ko avtohtone vrste mirujejo (ibidj- SKLEPNE UGOTOVITVE IN DISKUSIJA Japonsko kosteničje se je v Sloveniji očitno dodobra naturaliziralo in danes je razširjeno na območju Vipavske doline in Goriških Brd ter v obalnem predelu slovenske Istre. Po številnih najdbah lahko sklepamo, da se ta vrsta pri nas razširja že dlje in verjetno je bila k nam zanesena večkrat, najverjetneje iz že znanih bližnjih nahajališč v Furlaniji in na Tržaškem. Pri tem so gotovo sodelovale ptice, saj so vrste tega rodu endozoohorne (Randall & Marinelli, 1996; Duil & Kutzelnig, 1994). Ko opazujemo vzorec razširjenosti japonskega koste-ničja v Sloveniji, se zavemo pomembnega dejstva, da se je širjenje tega neofita začelo najverjetneje v Vipavski dolini. Če malo pobrskamo med drugimi neofitskimi vrstami slovenske flore, vidimo, da so tu začele svoj pohod tudi na primer Artemisia verlotiorum, Sporobolus neglec- tus, Muhienbergia vaginiflora, Euphorbia prostrata in Ambrosia artemisiifolia (ta hkrati tudi v Krški kotlini), k nam so tod prišle še npr. Aegilops cylindrica, Acaiypha virginica in Muhienbergia sc.hreberi, ki so se sicer obdržale, a (še) ne razširile. Če k Vipavski dolini dodamo slovensko Istro, se krog skozi ta vrata prispelih neofitov razširi na Senecio inaequidens, Cuscuta campestris, Fallo-pia aubertii itd. Vidimo skratka, da je nižinski predel slovenskega submediterana zelo pomembna pot vstopa različnih neofitov in zato bi morali tem območjem in na njih pojavljajočim se adventivkam posvetiti več pozornosti. Tako se ne bi več dogajalo, da bi se tako opazna vrsta, kot je japonsko kosteničje, neopažena širila več desetletij, ali pa, da bi japonska medvejka (Spiraea japonica L.) uspela v približno enakem času popolnoma nadomestiti podrast v vlažnih dolinah Panovca, ne da bi kdorkoli postal na to pozoren (a to je že druga zgodba). in 5e za konec. Kot je iz uvoda razvidno, je japonsko kosteničje azijska vrsta, ki ni naturalizirana le v Fvropi, marveč tudi v severni Ameriki. Ko ugotovimo, da se podobno vedejo tudi številne druge neofitske vrste naše flore (npr. Ailanthus altissima., Broussonetia papyrifera, Buddleja davidii, Spiraea japonica, Fallopia japonica, cf. Randall & Marinelli, 1996), vidimo, da uspeh neofitov ni nujno (aH celo sploh ni) povezan z majhno pestrostjo lokalne flore in s tem z razmeroma nižjo konkurenčno sposobnostjo avtohtonih vrst. Nekateri avtorji celo domnevajo, da naj bi med iedenimi dobami zdesetkane flore ohranile ie osvajanju novih območij najbolj prilagojene vrste, ki so potemtakem konkurenčno zelo močne (Cronk & Fuller, 1995). Očitno imajo nekatere vrste preprosto veliko sposobnost kolonizacije, ki se izrazi kjerkoli v us- 127 ANNALES 13/'98 Neje fOCAN, fa tija PIAZAR: LONICERA IAPONICA T HU NB. - NOVA NATURAUZ! RANA VRSTA SLOVENSKE ELORE, 125-129 treznih klimatskih razmerah in pride do hitre naturali- ste". In žal je ena pomembnih invaztvnih vrst tudi ja- zacije. Za vrste, ki po naturalizaciji in širjenju povzročijo ponsko kosteničje. tudi bistvene spremembe ekosistemov, v katerih se raz- invazivnim vrstam lahko, četudi pojma "plevel" bio- raščajo (npr. lokalno izumrtje konkurenčno manj uspeš- logi ne uporabljamo radi, upravičeno rečemo tudi nih avtohtonih vrst), uporabljamo pojem "invazivne vr- "svetovni pleveli". LONICERA JAPONICA THUNB. - NEW NATURALIZED PLANT SPECIES IN SLOVENIAN FLORA NejcJOCAN Oddelek za biologijo BF, SM000 Ljubljana, Večna pot 111, E-mail: nejc.Jogan©unMj.si Janja PI AZAR SI-6000 Koper, Prade, Cesta X V/2 SUMMARY Lonicera japónica Thunb. is an Asian species similar to L. caprifolium, from which it can be easily distinguished by mostly evergreen, often iobed leaves and by hairy stem and flowers (Fig. '!}, L. japónica has been an invasive plant in N America and W Europe. Despite the fact that its colonization of Slovenia most probably began some decades ago, L. japónica has been discovered in Slovenia only recently. Its actually known distribution (Fig. 2) is linked to the planar part of the Submediterranean Slovenia, where it has became naturalized in several damp and shady or ruderal localities. In the future we can expect further spreading of this species along the rivets towards the continental Slovenia and also to Croatian Istria (where this species has been recorded only once, i.e. in the vicinity of Novigrad). We can conclude that with the case of l. japónica the importance of the "western route" for the spreading of neophytes to Slovenia has been confirmed again, so in the future we must take care of potential neophytes appearing in this area. We can see that several Asian neophytic species including L. japónica are not invasive only in Europe (where due to ice-ages floristic diversity is relatively low) but also in other temperate parts of the world where they have been brought to by man. So, despite the fact that the term "weed" is not a biological one, we can treat such species as "global weeds". Key words: Lonicera japónica, flora, distribution, Slovenia LITERATURA Paul Haupt, Bern, 1616 pp. Mabberley, D. 1990: The Plant-Book. Cambridge Borowicz, K., 1976: Lonicera. In: Tutin, T, G. & al. (eds.), University Press, Cambridge, 707 pp. 1976: Flora Europaea4. CUP, Cambridge, 46-48 pp. Melzer, H. & Bregant, 1991: Beiträge zur Flora von Cronk, Q. C. B. & J. L. Fuller, 1995: Plant Invaders. Friaul-julisch Venetien und angrenzender Gebiete von Chapman & Hall, London, 242 pp. Venetien und Slowenien. Gortania, 13:103-122. Düll, R & H. Kutzelnig, 1994: ßotanisch-oekoiogisches Mezzena, R., 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti Exkursions- taschenbuch. Quele & Meyer Verlag, Mus, Civ. Stor. Nat. Trieste, 38 (1): 1-519. Heidelberg, 348 pp. Pignatti, S., 1982: Flora d'ltalia, "Edagricole", Bologna, Gleason, H. A., 1968: The New Britton & Brown 732 pp. illustrated Flora of the Northeastern United States and Poldini, L., 1991: Atlante corologico delle piante vas- Adjacent Canada. Hafner Publishing Company, New colari nel Friuli-Venezia Giutia, Udine, 900 pp. York, 596 pp. Poldini, L. & M. Vidaii, 1993: Addenda ed errata/corrige Golob-Klančič, J., 1973: Eksotični park na Rafutu pri all "Atlante corologico detle piante vascoiari nel Friuli- Novi Gorici. Varstvo narave 7: 37-50. Venezia Gfulia" (1991), 1. Gortania, 15:109-134. Hegi, G., 1913-18: Illustrierte Flora von Mitteleuropa Poldini, L. & M. Vidaii, 1996: Addenda ed errata/corrige 6/1 .Paul Pa rey, Hamburg, 544 pp. all "Atlante corologico detle piante vascoiari nel Friuli- Jogan, N., 1998: KARARAS 2.0 {paket klišejev za Kar- Venezia GiuÜa" (1991), 3. Gortania, 18:161-182. tiranje Razširjenosti Rastlin v Sloveniji). Randall, J. M. & j. Marinelli (eds.), 1996: invasive Lauber, K. & G. Wagner, 1996: Flora Helvetica, Verlag plants. Brooklin Botanic Garden 112 pp. 128 ZAPISKI IN GRADIVO SAGGI E FONTI TREATISES AND SOURCES ANNAIES 13/'98 strokovni članek UDK 581.5:712.23(497.4 Škocjanski zatok) BOTANIČNI POGLED NA MOŽNE UREDITVE NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK 'Mitja KALIGARIČ Oddelek za biologijo. Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru, 2000 Maribor, Koroška 160 IZVLEČEK Avtor Članka na kratko podaja aktualno sliko flore in vegetacije Škocjanskega zatoka pri Kopru, pri čemer se posebej osredotoči na redke in ogrožene vrste halofitov in na halofitno vegetacijo. Iz slovenskega "Rdečega seznama" je v Škocjanskem zatoku prisotnih kar 24 vrst redkih in ogroženih vrst. Halofitna vegetacija je zastopana s šestimi združbami iz treh razredov halofitne vegetacije: Thero-Salicornietea, Arthrocnemetea fruticosi in juncetea maritimi. Na osnovi flore in vegetacije avtor podaja možne variantne rešitve Škocjanskega zatoka, ki jih podrobno obdela in skuša predvideti posledice predvidenih načrtovanih posegov. Ključne besede: Škocjanski zatok, renaturacija, halofitna vegetacija, Varstvo narave ' ■ ' ' UVOD'' "' FLORA Konec poletja 1998 je nastala botanična študija o O flori Škocjanskega zatoka (v nadaljevanju ŠZ) je Škocjanskem zatoku, katere glavni namen je bil ugo- bilo napisano že mnogo prispevkov, ni pa namen tega toviti aktualne floristične podatke (stari so izpred deset članka ponavljati stare podatke ampak podati aktualno let in več) in kartirati aktualno stanje vegetacije na ob- sliko stanja in perspektive. močju naravnega rezervata. Avtor tega članka je vegeta- Floristična zgodovinska bibliografija je podana na cijo kartiral v merilu 1:2500 na predlogo aerofotopo- koncu v zbirnem poglavju. Podatki iz prejšnjega stoletja snetka, ki je nastal istega leta. Pri tem so se avtorju po- so za ŠZ skoraj irelevantnl, saj so bile razmere takrat rodili številni načrti, potencialne možnosti ureditve bistveno drugačne. Zanimivo pa je dejstvo, da so ravno Škocjanskega zatoka, seveda zgolj na osnovi botaničnih ti podatki podlaga za slovenski "rdeči seznam" (VVraber izhodišč in razmišljanj. Ta razmišljanja in načrti po- & Skoberne, 1989) (v nadaljevanju RK - rdeča knjiga), menijo nadgradnjo tistih botaničnih izhodišč, ki so bita na katerem se tako znajdejo vrste, ki so bile v okolici zapisana v študiji Društva za opazovanje in preučevanje Kopra efememe, slučajne in ker vemo, da je rob areala ptic Slovenije (DOPPS). Cilj tega članka je, da na kratko nestabilen, so ti podatki le zaznamki, kdaj je vrsta poda floristične in vegetacijske osnove za razumevanja "pljusknila" čez mejo svojega stalnega areala. Prav tako botanične vrednosti Škocjanskega zatoka ter na osnovi je neprimerno dejstvo, da so v RK praktično vsi halofiti, teh poda različne scenarije njegove prihodnje ureditve tudi tisti najbolj tolerantni, pogosti in neogroženi. in jih z botaničnega stališča ovrednoti. Pomeni pa hkrati Tako so bile v okolici Škocjanskega zatoka v prej- tudi snov za razmišljanje in gradivo za tisto ureditev šnjem stoletju najdene vrste kot Eryngium maritimum, E. Škocjanskega zatoka, ki bo pretehtana in uravnotežena creticum, Glaucium flavum, Crypsis aculeata, Hedy- glede na zahteve ptičjega bogastva, flore in rastlinske pnois cretica, ki pa niso bile v tem stoletju potrjene, odeje, kvalitete vode pa vse do finančnih tn tehničnih V bližnji okolici rezervata Škocjanskega zatoka so možnosti v prostoru. bile najdene tudi nekatere vrste iz RK, ki so dejansko 131 ANNALES 13/'98 Mitja KAUGARiC: BOTANIČN! POGLED NA MOŽNE UREDITVE NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK, 131 -142 Si. 1; Zemljevid obravnavanega območja. Fig. 1: Study area. redke in ogrožene, pa jih v samem rezervatu ni: to so Linum maritimum (RK), Centaureum spicatum (RK) iz Sv. Katarine v Ankaranu in Vitex agnus-castus (RK) iz Kopra in Ankarana. V Sečoveljskih in/ali Strunjanskih solinah ali pa Se drugje na obali najdemo nekatere halofite, ki jih v rezervatu Škocjanski zatok nismo zasledili. To so Spartina stricta, Samolus valerandi (potencialen haiofit), Cakile maritima, Parapboiis strigosa, Hainardia cyiindrica, Sa-gina maritima, Hymeno!obus procumbens, Juncus tom-masinii, Plantago coronopus, Atriplex tatarica, Des-mazeria marina. Od halofitov uspeva na območju Škocjanskega za-toka 23 vrst obligatnih halofitov. Z RK so označene tiste, ki so v slovenski RK, z R redke in z O ogrožene. Spisek iz leta 1998, avgust-september: RK Salicornia patula R, O Salicornia cf. veneta RK Artbrocnemum glaucum RK Artbrocnemum fruticosum RK Suaeda marítima RK Salsola soda Salsola sp. RK, R, O Spergularia media RK Spergularia marina RK Puccineliia festuciformis RK, R, O Ruppia maritima RK, R Puccineliia fasciculata RK Limón ium narbonense RK Aster tripolium RK, O juncus maritimus R,0 juncus gerardii RK, R, O Tríglochin maritimus* RK, R, O Plantago cornuti RK, R, O Carex extensa RK Artemisia caerulescens Atriplex latifolia RK, R Parapboiis incurva R Crithmum maritimum Fakultativni halofiti (tolerantni higrofiti) pa so še naslednji: Phragmites communis R Sonchus maritimus Elymus pungens Bolboschoenus maritimus RK, R, O Centaurium tenuiflorum Juncus conglomeratus juncus bufonius Aster squamatum Tamarix gallica * Vrsto na nekdanjem nahajališču iz leta 1987 kasneje nismo več uspeli potrditi, kljub temu da smo jo intenzivno iskali. To pa seveda ne pomeni, da tam ne raste več, kajti razmere se niso spremenile in to je najpomembnejše. Kompleks trstičevja bi seveda morali dobesedno prečesati, ne pa zgolj "sondirati". Druge (nehalofitne) redke ali ogrožene vrste iz rezervata Škocjanskega zatoka: Artemisia annua - v Sloveniji le v Škocjanskem za-toku, v Luki in v Kopru. Senecio inaequidens - v Sloveniji le na nekaj nahajališčih v bližini Kopra: ŠZ, Ankaran, Bertoki, Strunjan, Podpeč itd. Lonicera japónica - v Sloveniji le v okolici Kopra in v Škocjanskem zatoku. Aster squamatus - v Sloveniji ie v obalnem pasu, kjer je pogosta. Tagetes minuta - v Sloveniji ie Ankaranski polotok in okolica Kopra ter ŠZ. Vse zgoraj omenjene vrste so adventivke. RK Gaudinia fragilis - v Sloveniji redka; jogan (oseb. sporočilo): ob železniški postaji. RK Cladium mariscus - v Sloveniji redka, Ankaran (izven meje rezervata) Iz napisanega lahko povzamemo, da je v rezervatu ŠZ kar 20 vrst iz RK, od tega 18 halofitov, 1 potencialen haiofit, 1 nehalofitna vrsta, kar je ekstremno veliko, V bližnji okolici pa uspevajo še nadaljne 4 vrste iz RK, skupno torej 24 vrst iz rdečega seznama! Osemnajst vrst je bilo potrjenih v letu 1989, 1 v letu 1997, 1 pa v letu 1987. Starejših podatkov namenoma nismo upoštevali, so pa stari podatki (zgolj za pregled našteti v uvodnem odstavku - tam bi seveda našli še dodatne rastline iz RK, vendar bi biio njihovo navajanje v pričujoči študiji zavajajoče, saj niso bile najdene 100 let ali več!). Smernice: Nobene od navedenih vrst ni smiselno varovati posamič, ampak vsekakor samo njihove habítate. Vrednost teh pa je označena v poglavju o kartiranju. Tam so tudi nahajališča redkejših vrst in te so tudi posebej omenjene in poudarjene. 132 ANNALES 13/'98 Mitja KAUC.ARIČ: BOTANIČNI POGLED NA MOŽNE UREDITVE NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK, 131-142 VEGETACIJA naravovarstvenega stališča vredno predstavlja hafofitna vegetacija. Ni namen te študije podati revizijo balofitne Območje Škocjanskega zatoka spada v slovenski vegetacije slovenske morske obale, čeprav je bila delna subrnediteranski del, vendar ker gre bodisi za se- revizija potrebna, da smo haiofitne sestoje identificirali kundarne babitate ali morsko močvirje in poloje, ni sledu po novejši nomenklaturi (Poldini et a!,, v tisku). Halofitna o klimaksni ali kakšni drugi obliki gozdne vegetacije, vegetacija slovenske morske obale je bila že popisana in razen sekundarno zaraščenih bregov in poplavnega obdelana v letih 1985-87 (Kaligarič, neobj.); ti popisi pa gozda ob Ari. Sekundarno zaraščeni bregovi so pod so bili že uporabljeni v omenjenem delu italijanskih vplivom adventivk, tako najbolj vrsti Robinia pseudoaca- avtorjev, tako da je bila topogledno revizija - predvsem c/a in Prunus insititia, sicer pa porasli s številnimi grmi, nomenklatorično - lažja. Razen 2e omenjene združbe katere vegetacijo združujemo v red Prunelalia spinosae. Ruppietum maritimae, ki pripada samostojnemu razredu Združba, ki je tu najpogostejša je Ligustro-Prunetum RUPPiETEA MARIT1MAE, imamo v Škocjanskem zatoku spinosae, katere sestava je tudi opisana v komentarju. halofitno vegetacijo kar 3 razredov vegetacije. Gozd ob Rečici sestavljajo bele vrbe, vendar bi težko rekli da gre za zvezo Salicion albae, kot jo poznamo iz 1. THERO-SAL1CORNIETEA Pignatti ex Tx. in Tx. et poplavnih predelov npr. Save ali Drave - gre le za fizio- Oberdorfer 1958 corr. Tx. 1974 gnomsko podobnost, v podrasti pa je vegetacija rude- Thero-Salicornietalia Pignatti ex Tx. in Tx raiiztrana in nima elementov poplavnih gozdov. Salicomion patulae Cehu et Gehu-Franck 1984 Bistven del vegetacije Škocjanskega zatoka predstavlja ruderalna vegetacija. Kot je razvidno iz komen- To je pionirska vegetacija halofitnih enoletnic na po-tarja, smo zasledili predvsem sestoje iz topfoljubnega plavljenih muljastih polojih, zelo ekstremen življenjski kserofiinega ruderainega reda Onopordetalia acanthii in prostor, revne mineralne sestave, slabih kisikovih razmer sicer iz zveze Dauco-Meiilotion. Najpogostejša je in podvržen spreminjanju vodostaja. Prevladuje pionir-združba Dauco-Picridetum, ruderalna združba toplih, ska vrsta navadni osočnik, pridružuje pa se ji tudi obrež-sončnih, odprtih, z dušikom ne prebogatib tal, ki se na lobodka, ki dobro prenaša slanost in zalitost z vodo. razvije prehodno na nekdanjih pleveliščih in nasipa- Suaedo maritimae-Saiicornietum patulae Brullo et liščih in je relativno stabilizirana. Našli smo tudi združ- Funari ex Cehu et Gehu-Franck 1984 bo Echio-MeiHotetum na še nekoliko bolj suhih tleh in Tipična polojna združba monokulture osočnika in združbo z izrazito mediteranskim pečatom Foeniculo- (ponekod tudi) lobodke. Pionirska asociacija enoletnic, Artemisietum vulgaris. Na nekoliko bolj vlažnih ali ki se tekom let lahko razvije v druge združbe, dušično bogatejših tleh najdemo red Aitemisietalia Suaedo maritimae-Bassietum hirsutae Br.-Bl. 1928 vulgaris in sicer toploljubno zvezo Arctium lappae, ki Sestoje obrežne lobodke smo po vzoru Poldinija in pa tukaj ne tvori izrazitih združb. V vse ruderalne sodelavcev (v tisku) uvrstili v to združbo, združbe vdira adventivka, ki je rahlo nagnjena k halo-. fitizmu Aster squamatus, ki tem sestojem daje v po- 2. ARTHROCNEMETEA FRUTICOSI Br.-Bl. et Tx. letnem času še poseben pečat. 1943 corr. O. Boloi 1967 Sicer najdemo na območju tudi elemente vegetacije Arthrocnemetaiia fruticosi Br.-Bl. 1931 corr. O. Bo- gojenih travnikov Molinio-Arrhenatheretea in sicer na los 1967 območju 8 (Bertoki), fragmente združbe Danthonio- Arthrocnemion fruticosi Br.-Bl. 1931 corr. O. Bolos Scorzoneretum in prinešene rastline s krasa na nasi- 1967 pališču trase ceste (red Scorzoneretalia villosae). Posebno poglavje je trstičevje, ki v večini primerov ne tvori To so polsuha slana muljasto-peščena tla, porasla s združbe Phragmitelum australis, razen redko: pri "Re- haiofitnimi trajnicami mediteransko - atlantske in saharo čici", pri Železniški postaji v "jezercu" in delno v - indijske razširjenosti (razred ARTHROCNEMETEA), ki melioracijskih jarkih na območju 8 (Bertoki). Zakaj mestoma spominjajo na slane polpuščave kontinen-preostaio trstičevje ni ta združba? Manjkajo namreč vse talnih predelov, posebej v poletnem času, ko imamo druge vrste značilne za združbo, zvezo in red; namesto vegetacijo polgrmičkov na suhem slanem in od suše njih najdemo haiofite, Bolboschoenus maritimus ali pa razpokanem mulju. Vegetacija tolerira tudi trajnejšo "za-ruderalne vrste. Trst je zelo tolerantna vrsta in trstičevje iitost" z deževnico (saj je mulj nepropusten), kar se še ni nujno Phragmitetum, zato ga navajamo v takem dogodi predvsem v zimskem času. Sicer pa imamo raz-primeru z navednicami: "Phragmitetum". vite združbe v gradientu slanosti in vlažnosti, kar se Od vodne vegetacije imamo nekaj fragmentov odraža na temelju mikrorefiefnih značilnosti terena, združbe Typhetum latifoliae, v ekstremno slani vodi pa (obala zaliva, depresije, "otočki", "hribčki" ipd.), najdemo združbo Ruppietum maritimae, kjer v njej na- Puccinellio festuciformis-Arthrocnemetum fruticosi stopa Ruppia maritima sama. (Br.-Bl. 1928) Gehu 1976 Preostalo območje in seveda najbolj zanimivo in'z Združba v kateri prevladuje navadni: členkar in 133 ANNALES 13/98 Mitja KAUGARIČ; BOTANIČNI POGLED NA MOŽNE UREDITVE NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK, 131-142 ponavadi nima 100% pokrovnosti. Limonio narbonensis-Aitemisietum coerulescentis Horvatic (1933) 1934 corr. Cehu et Biondi 1996 Sušnejša od predhodne. Večja pokrovnost. Pojavljanje manj ekstremnih halofitov in tistih, ki tolerirajo večjo sušo: Aitemisia coerulescens, Halimione portula-coides. PuccinelUo con vol u ta e-A tih rocnemeturn glauci Br.-Bl. (1928) 1933 Združba prepoznavna po sinjem čienkarju. Razvita nekoliko stran od neposrednega vpliva vode, ponavadi v pasovih. 3. jUNCETEA MARITIMI Br.-Bl. 1952 em. Beeftink 1965 Juncetalia maritimi-acuti Br.-Bl. 1931 Juncion maritimi Br.-Bl. 1931 To so trajna morska močvirja (razred jUNCETEA MARITIMI), kjer pa imamo namesto sladke vode (v kateri bi sicer nastopal npr. navadni ioček) somornico ali slano vodo. Voda ni posebej globoka, saj se sicer obmorski Ioček, ki je gradnik takih morskih močvirij, ne more uspešno razvijati, probleme ima tudi pri kalitvi. juncetum maritimi-acuti Horvatic 1934 Edina združba tega razreda v Sloveniji je združba z obmorskim ločkom (ostri Ioček manjka!), med katerim uspeva še nekaj zelo značilnih vrst: Plantago cornuti, Sonchus maritimus, potencialno: Linum maritimum, Centaurknn spicatum, SEZNAM ŽELJENIH HAB1TATOV PO RENATURACfJI ŠKOCJANSKEGA ZATOKA Osnova za seznam habitatov so tisti habitati, ki so bili prisotni v začetku osemdesetih let, hkrati pa tudi tisti habitati, ki so po tem obdobju obogatili Škocjanski zatok ter potencialni novi habitati, ki bi z načrtovano ureditvijo lahko obogatili zatok. Gre namreč za to, da smo pred dejstvom, da izbrane habitate kreiramo na novo, ker so SI. 2: Posamezne enote Škocjanskega zatoka (za razlago glej tekst). Fig. 2: Units of the Škocjan Inlet (see text for the explanation). 134 ANNALES 13/98 Milja KAL IG ARI Č: BOTANIČNI POGLED NA MOŽNE UREDITVE NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATO K, 131-142 nekateri iz let 1980-84 ireverzibi i no spremenjeni. Spet pa ni namen tega predloga kakorkoli pretiravati v kreiranju habitatov, ki jih tam nikoli ni bilo, saj ne načrtujemo npr. habitatov kamnite obale (razred Cakiletea) ali pa različnih habitatov psamofilne halofitne vegetacije (peščine, ipd.), ki jih najdemo bodisi na hrvaški istrski obali ali pa na plitkih obalah italijanske strani meje. Seznam 1. Združba sladkovodnega ali rahlo brakiCnegá trsti-čevja (Phragmitetum australis). 2. Brakično trstičevje s halofiti (v slani vodi potopljeni trst s spremljajočimi vrstami Suaeda marítima, Aster tripolium, potencialno rastišče Trigiochin maritimum). 3. trstičevje na suhem z podaljšano pirnico (nižje rastoči trst z vrsto Elymus pungens in drugimi halofiti suhih tal, npr, lobodo). 4. Zmerno vlažna rahlo zaslanjeha ekstenzivna tra-višča Bonifike (potencialni pašniki alt travniki). Halofitno vegetacijo v širšem smislu delimo na psa-mofilno vegetacijo (obmorske peščine, v Sloveniji je ni) in halofitno vegetacijo v ožjem smislu. To pa delimo na trajna morska močvirja (razred JUNCETEA MARITIMO, pionirsko vegetacijo halofitnih enoletnic na poplavljenih muljastih polojih (razred THERO-SAL1CORN1ETEA) in polsuha slana muljasto-peščena tla, porasla s halofitnimi trajnicami mediteransko-atlantske in saharo-indijske razširjenosti (razred ARTHROCNEMETEA). 5. Pionirska vegetacija halofitnih enoletnic na poplavljenih muljastih polojih (mineralno revnih) (razred THERO-SALICORNIETEA), ki so velik del teta pod vodo, praktično edina vrsta je osočnik, tudi obrežna lobodka. (vŠZ 2 združbi in 1 v fragmentih). 6. Polsuha slana muljasto-peščena tla, porasla s halofitnimi trajnicami mediteransko-atlantske in saharo-indijske razširjenosti (razred ARTHROCNEMETEA) - le občasno zalit slani mulj, kjer glede na vlažnostne in slanostne razmere uspevajo 3 združbe. Diagnostične vrste te vegetacije so halofitne trajnice - poigrmički: členkarji, mrežica, solinka, lobodovec, loboda. 7. Trajna morska močvirja {območja s trajno stoječo, vendar plitko poislano vodo) (razred jUNCETEA MARITIMO, v S Z je to le obmorsko ločkovje (združba Junceto maritimi-acuti): diagnostične vrste: Juncus mari-timus, Plantago cornuti, Sonchus maritimus, 8. Luže z obmorsko rupijo (združba Ruppietum maritimae, razred RUPPIETEA MARITIMAE) 9. Slana ali polslana voda brez vegetacije, območje potencialne kolonizacije halofitov. 10. Grmišča - vgl. toploljubna grmišča s prevladujočima Prunus spinosa, Cornus sanguínea ter adven-tivkami: Amorpha fruticosa, Prunus insititia. Robinia pseudoacacia. Pod vplivom slanosti se pojavi še ta-mariska (Tamarix r¡. africana}. 11. Sladkovodno močvirje s prevladujočim iočkov- jem (Juncus effusus, }. conglomeratus, j. gerardii), bič-kom (Schoenoplectus tabemaemontani), ipd. in manjšimi sladkovodnimi habitati z značilnimi vodnimi ma-krofiti, npr. iz rodu Potamogeton. 12. SesVoj beie vrbe {Sa/f"x aiba). OCENA MOŽNIH VARIANT UREDITVE ŠKOCJANSKEGA ZATOKA V grobem lahko vegetacijska območja Škocjanskega zatoka razdelimo le na naslednjih nekaj enot (si. 2): 1. območje zidane obale z močvirnim in ruderalnim ozadjem od vogala zatoka pri železnici do nekdanjega izliva Badaševice, 2. strugo Badaševice do nasipa pri Avtobusni postaji, 3. ruderaino območje in polojna obala od izliva Badaševice do iztoka Škocjanskega zaliva pri Luki, 4. utrjena obala od mostu iztoka ŠZ do severnega vogala ŠZ, 5. slanišče v trikotniku med obdelovanimi površinami in Luko, 6. obalo od severnega vogala ŠZ do izliva "Rekice" (razbremenilnika Are), 7. od izliva "Rekice" do Železniške postaje: 8. sistem travnikov, kanalov in obdelovanih površin izza nasipa - Serminska Bonifika", 9. vodna masa sredinskega dela ŠZ. Zaenkrat je iz tega coniranja izključeno območje Jezerca na desni strani železnice, saj je potrebno to območje najprej sanirati {močno onesnaženje); posledica je odsotnost vseh rastlinskih vrst, razen trstičevja in njegovega ruderalnega spremstva. Ni nobene botanične podlage za uvrstitev tega območja v zgoraj opredeljeno coniranje, potrebno pa je delati na spremembi (izboljšanju) kvalitete vode v Jezercu. Sicer pa ima vsaka enota svoje posebnosti (specifike) in redkosti oziroma je iz enega ali več vzrokov reprezentančna, posebna ali kako drugače pomembna: Posamezna območja so tudi izpostavljena zelo različni dinamiki, kar ima za posledico popolnoma drugačno stabilnost (perspektivo) vegetacijskega razvoja: od stabilnega trstičevja ali zidane utrjene obale do ruderalhih pionirskih rastišč in plitkih polojev, ki so: odvisni od najmanjših sprememb v vodostaju in gibanju vodnih mas oziroma premikanju mulja. Tako lahko perspektivno gledano, ne glede na načrtovane ukrepe razdelim vseh 9 območij na perspektivno stabilna območja in perspektivno nestabilna območja. Toda tudi ta razdelitev ni fiksna, saj ima globalna rešitev Škocjanskega zatoka več variant (scenarijev), o katerih moramo spregovoriti najprej, na osnovi teh pa iahko potem določimo stabilna in nestabilna območja. Pri stabilnih območjih je današnja podoba vegetacije relevantna in ostane evidentirana nespremenjena za daljše 135 ANNALES 13/'98 Milja KAUGARlC: BOTANIČNI POGLED NA MOŽNE UREDITVE NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK, 131-142 čas.ovno obdobje. Pri nestabilnih območjih pa moramo predvideti nadaljni razvoj vegetacije, kar do določene mere lahko storimo. Kar se tiče variant rešitve Škocjanskega zatoka -"scenarijev11 - moramo seveda spregovoriti o vsaki varianti posebej, s tem da je ena od variant (o kateri seveda kar se tiče vegetacije spregovorimo najlažje) "ničelna varianta" ali ne-poseganje v sedanje obstoječe stanje. 1. Varianta A: ne-poseganje v sedanje obstoječe stanje Perspektivno stabilna območja: 1,2,6,7 pogojno 4 Vzrokov za to je več. Al) Eden je v stabilnem substratu (zidana obala!) (1, 6), ki ne dovoljuje večjih sukcesijskih dogajanj, saj je omejeno uspevanje pionirskih drevesnih vrst zaradi slane podlage. Tako spremembe v vegetaciji niso velike, če se vodni režim ne spreminja. Halofitna vegetacija, ki je azonalna, ostaja stabilna, če se abiotski faktorji ne spreminjajo; predvsem hidrološke razmere in mineralna sestava. Na to obliko vegetacije vpliva tudi trofičnost (bioprodukcija) stoječe vode, ki v ŠZ niha. Pri večji trofičnost! je vpliv možen, predvsem negativen. Območje utrjene obale od mostu iztoka ŠZ do severnega vogala ŠZ (4) je vegetacijsko še v fazi razvoja in se bo tekom par let stabiliziralo, saj je obala utrjena, človekovega vpliva ni več in strma obala ne dopušča večjih razlik v vegetacijski odeji skozi vegetacijske sezone. A2) Isto velja za širok pas trstičevja (območje 7), ki je stabilizirano na eni strani z bolj ali manj stalnim vodostajem, pičlim nanosom in nespremenjenimi mineralnimi parametri vode (trofični parametri, ki se sicer spreminjajo glede na temperaturo in letni čas, na trst ne vplivajo bistveno), na drugi strani pa z dvignjenim "obrambnim" nasipom (drenaža, omejitev drugih vplivov) železnice. Trstičevje je torej stabilen ekosistem, v kolikor se abiotski faktorji ne spreminjajo. Sukcesijska linija se ne nadaljuje nikamor in območje je brez človekovega managementa stabilno in "samovzdržljivo". Perspektivno nestabilna območja: Območje 5: Slanišče v trikotniku med obdelovanimi površinami in Luko Gre ža visokovreden habitat, kakršnih v Sloveniji sicer sploh ni (več). Ne gre za umetno ustvarjena solinska polja, tudi ne za obalo morja, temveč za nekdanje muljaste nanose, slane in popolnoma zaprte od kakršnegakoli dotoka vode. Pravzaprav slika spominja na kontinentalna slanišča, če ne bi poznali zgodovine tega hitro spreminjajočega območja. Zakaj je območje nestabilno? Posegi ga ogrožajo z vseh strani: drenažni jarki, zasipavanje, širjenje Luke ... Sicer pa velja mozaična struktura, kjer najdemo domala vse v Škocjanskem zatoku prisotne halofite na enem mestu, za relativno stabilno, le pazljivo moramo načrtovati vsak poseg v okolici, ki bi utegnil razslaniti ali fizično poškodovati območje. Območje 3: Ruderatno območje in polojna obala od izliva Badaševice do iztoka Škocjanskega zaliva pri Luki Gre za območje zasipavanja zadnjih let. Če sledimo aerofotoposnetkom zadnjih nekaj let in stanje pred tem vidimo, koliko vodne mase je Škocjanski zatok pri tem izgubit. Toda na srečo pri tem ni utrpela škode vegetacija, ampak je ta na nek način pridobila: plitka, polojna obala, porasla z raznimi halofitnimi združbami, se preliva v območje ruderalne vegetacije, ki je še v dinamični fazi. Pionirski enoletni pleveli z veliko pridruženih neofitov, ki se razvijejo prvo leto po "z asu t ju" se nato prelijejo v relativno stabilno (nekaj let) združbo Dauco-Picridetum, v kateri je še vedno veliko adven-tivk, posebej tistih, ki so nagnjene k halofitizmu - odtod take velike količine vrste Aster squamatum. Obmorski - halofitni pas - se (če bodo razmere v vodni masi stabilne) ne bo dosti spreminjal, saj se sukcesija na slanih tleh hitro ustavi: zelnate trajnice so pravzaprav končna "postaja". Povsem drugače pa je z ruderalnimi površinami, za katere pa moramo imeti vizijo, kam z njimi, če ne se zarastejo v grmovno-drevesni konglomerat, v katerem se nazadnje najbolj razraste robinija in cimbore (Robinia pseudoacacia, Prunus irisititia). Po našem mnenju je najbolj optimalno tako za rastlinstvo kot tudi za živalstvo (ptice, žuželke, sesalci) ruderalne površine, ki mejijo na eni strani na cesto, na drugi pa na halofitno vegetacijo, vzdrževati kot ekstenzivne travnike, zaprte za dostop ljudi. S tem bi vzdrževali floro ekstenzivnih polvlažnih travnikov s posamezni halofiti in drugimi redkimi vrstami, ki iščejo takšna zatočišča (npr. Hyacinthus romanus, ki je našel podobne razmere na sečoveljskem letališču). To so tudi gnezdišča in zadr-ževališča za ptice in male sesalce. Kot kaže praksa iz tujine, se na takšnih ekstenzivnih polvlažnih in polslanih travnikih obnese tudi regulirana paša. Območje 8: Sistem travnikov, kanalov in obdelovanih površin izza nasipa v smeri Sermina Gre za sistem travnikov in njiv, ki so bile "boni-ficirane" že desetletja nazaj, še vedno pa imamo v drenažnih jarkih poleg trstičevja razvite tudi halofite. To pomeni, da območje za renaturacijo še ni izgubljeno. Ker so njive nizkoproduktivne (ponekod so halofiti v koruzi kar pleveli, kar je slovenski unikum - podobne stvari opazujemo lahko npr. v kontinentalnih slaniščih Srednje in Vzhodne Evrope), travniki pa po svoji 136 ANNALES 13/'98 M fija KAUGARIČ: BOTANIČNI POCLED NA MOŽNE UREDITVE NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK, 131-142 bioprodukciji, ki še ni zašla v intenzifikacijo, popravljivi habitat!, je to idealna prilika za: 1. faza: a) postopno opuščanje njiv b) prenehanje gnojenja travnikov c) opustitev setve detelje in lúceme, ker evtrofizirata podlago. 2. faza: a) povezava z območjem S v enotno območje. : b) delno poplavljenje s tem, da ne uničimo trstišč v melioracijskih jarkih, vsaj popolnoma ne. Ena od možnosti pa je, da jarke zasujemo. Toda dolgotrajen proces je, da dvenirano vodo spravimo nazaj v parcele, saj so se le-te v procesu izcejanja vode v jarke tudi razslanile. c) Po končani 1. fazi - delnem poplavljanju, kakorkoli bo že to potekalo, je potrebno določiti upravljanje s tem območjem. Najprimernejša bi bila - na mestih, kjer se spontano ne bo razvijalo trstičevje, halofitna vegetacija ali morda biček in obmorska srpica (Schoenopiectus tabernaemontani, Soiboschoenus maritimus) - seveda ekstenzivna paša ali košnja. Tako bi ustvarili območje vlažnih polslanih travnikov, kot jih poznamo s številnih francoskih obmorskih rezervatov, še bolj pa iz rezervatov na atlantski in baltiški obali. To bi bilo območje higrofitov z vodilnimi vrstami predvsem: Q¡rex extensa, ¡uncus gerardii, J. maritimus, j. effusus, j. congiomeratus, Molinia arundinacea, morda tudi Schoenus nigricans (kot v Beneški laguni v podobnih razmerah ipd). Pričakujemo razvoj redkih oziroma zelo redkih vrst slanih in polslanih travnikov, kot Linum maritimum, Centaurium spicatum, Samolus vaierandii, Sperguiaria media,, pa tudi pogostejših, kot Biackstonia perfoiiata, Tetragonolobus maritimus, Sonchus maritimus in običajne travniške flore tega območja. Območje 9: Vodna masa sredinskega dela Škocjanskega zatoka V kolikor govorimo o ne-spreminjanju vodnega režima Škocjanskega zatoka potem seveda sprememb v tej točki vsaj navidezno ni; ostaja pa odprtih nekaj vprašanj. Zakaj kljub plitki vodi na tem območju ne rastejo haiofiti? - Zakaj se ne razvije vodno močvirje z vrstami Puccineilia palustris ali ¡uncus maritimus, kot se to dogodi v istem vodostaju (globini) in nihanju (plimovanje) drugod v Tržaškem zalivu ali Beneški laguni? a) So vzroki v preveliki evtrofizaciji? b) So vzroki v toksičnosti mulja? c) So vzroki v preveliki fizični dinamiki mulja? . d) So vzroki v procesih, ki so posledica evfrofižacije - hiperprodukcija enteromorfe in njena nepopolna razgradnja? e) So vzroki v kisikovih razmerah tal (in s tem po- vezani prezračenosti, propustnosti ipd.)? Pred ponujanjem globalnih rešitev - drugih scenarijev za končni cilj v Škocjanskem zatoku - bo treba odgovoriti vsaj na nekatera od teh vprašanj. Varianta B: poglobitev in delna izsušitev ŠZ (si. 3) S stališča vegetacijske slike in rastlinske diverzitete je ena optimalnih variant naslednja. ■; ' 1. faza:' ;.■.■■■.■■■■ a) Vsaj delno oživiti stari tok Badaševice (določiti biološki minimum pretoka!) z visokovrednim estuarijem v ŠZ. To pomeni napraviti pretočne kanale v nasipu pri Avtobusni postaji in s tem osvežiti Škocjanski zatok s sladko vodo in vsemi parametri, ki jih ta prinese s seboj - mineralno sestavo, določeno stopnjo trofičnosti, živimi organizmi, sedimenti itd. Zavedati se morama, da je Škocjanski zatok nastal s sodelovanjem teh ali podobnih parametrov, ko je Badaševica v celoti tekla skozenj. b) Ojačati pretok vode skozi Škocjanski zatok po kanalu, ki vodi skozi Luko. To ¡Domeni, cla omogočimo neoviran iztok odvečne vode in nemoteno plimovanje. Iluzija je pričakovati spremembe na samem kanalu, ki vodi skozi Luko, moramo pa spremeniti intenziteto vodnega režima. c) Proučiti hidrologijo "Rečice", vendar ne bistveno posegati v intenziteto iztoka, saj bi s tem spremenili visokovreden habitat polnaravnega estuarija, bogato ob-raščenega s trstičevjem. 2. faza: Poglobitev "struge" Škocjanskega zatoka (od Badaševice v loku do iztoka v Luko), ki v njem že obstoja, saj se plimovanje vrši v glavnem po tem podvodnem koritu. Preostali del vodne površine bi bil tako le občasno poplavljen. S tem se izognemo preveliki evtrofizaciji v veliki vročini, saj takrat tam voda ne bi zastajala. Poplavljeno bi bilo le ob večjih deževjih in visokih plimah. To pa ne bi motilo razvoja vegetacije in ptičjih gnezdišč. Z delom odvzetega mulja pri poglabljanju obstoječe podvodne struge bi lahko ustvarili nekaj manjših "otokov" - gričkov, ko ti ne bi bili poplavljeni, de! mulja pa bi morali odvoziti drugam. V kolikor mulj ni toksičen, ga lahko tudi odvozimo na območje 8 za zasutje melioracijskih jarkov ali druge namene, v kolikor bi se tam odločili za varianto polnjenja jarkov. Kaj pridobimo s predvidenim posegom? a) Izognemo se "smradu", ki je za okofico najbolj moteč. b) S tem se posredno izognemo procesu prevelike evtrofizacije in vsemu kar iz tega sledi - anaerobni razgradnji, smradu, itd. c) Halofitna vegetacija bi bistveno pridobila na površini, predvsem združbe, ki so sedaj razvite le v obliki ozkega pasu, bi svoj "pas" razširile in stabilizirale. 137 ANNALES 13/98 Mišja KAUGARIČ: BOTANIČNI POGLED NA MOŽNE UREDITVE NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCf AN SK! ZATO«, 131-142 Si. 3: Varianta B. Fig. 3: Variant B. d) Območje, ki bi nastalo "na novo", bi takoj postalo "ožje območje", zapeto območje, saj bi bilo dobesedno intaktno. f) To območje "razširjenega in diferenciranega" pasu halofitne vegetacije bi bilo potencialno prvovrstno gnezdišče in zadrževališče za ptice. Kaj izgubimo s predvidenim posegom? a) Klasično "zimsko" veduto Kopra z "vodnim zrcalom", v katerem se ogleduje mesto, vizualno "jezero", ki je samo po sebi kvaliteta, vizualno "morje" pred vbodom v center, na pragi železniške postaje itd. Taka veduta, ki ima veliko krajinskih kvalitet in pozitivnih stereotipnih predstav (vendar le v zimskem času - tega ne smemo pozabiti!), bi bila prisotna le ob velikih vodah. b) Potencialno možnost čolnarjenja (razen po poglobljenem delu), ribarjenja ipd. Kaj je pri tem procesu "nepredvidljivega" (unpre-dictible)? .;: a) Kaj bo z obstoječim trstičevjem z znižanjem stalne gladine? Zato je pomembno ohraniti nespremenjen estuarij "Rečice". / b) Mulj - aH njegove biološke in kemične lastnosti dovoljujejo, da se bo zarase! tako kot predvidevamo (prisotnost težkih kovin, fenolov, odsotnost mikroorganizmov itd)? To je varianta za katero se zavzemamo v tej študiji. Pri tem ostaja območje izven nasipa (območje 8) pod režimom, kakršen je opisan v varianti A! Varianta C: rušenje nasipa Škocjanskega zatoka in povezava današnje vodne površine 2 območjem 8 izven nasipa (si. 4) Ta varianta je bolj radikalna in ponuja veliko novih možnosti, je dražja, saj vsebuje nekatere posege iz variante B, hkrati pa druge posege, ki zahtevajo daljše časovno obdobje in dotok sredstev skozi daljše obdobje. Glavna pomanjkljivost te variante pa je večja nepredvidljivost sukcesijskih procesov vegetacije oziroma bioloških procesov nasploh. 138 ANNAIES 13/'98 Milja KAUOARiČ: BOTANIČNI POGLED NA MOŽNE UREDITVE NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATO K, 131-142 SI. 4: Varianta C. Fig. 4: Variant C 1. prva faza: a) vsaj delno oživiti stari tok Badaševice {določiti biološki minimum pretoka!) z visokovrednim estuarijem v Škocjanskem zatoku. b) ojačati pretok vode skozi Škocjanski zatok po kanalu, ki vodi skozi Luko. To pomeni, da omogočimo neoviran iztok odvečne vode in nemoteno plimovanje. c) porušiti nasip Škocjanskega zatoka, ki loči vodno površino od območja 8. S tem bi omogočili pretakanje, pronicanje in vsestranski vpliv vseh (tudi neželjenih) pojavov na območje 8. S tem bi se izognili problemu zasutja ali ne-zasutja melioracijskih jarkov na območju 8, kjer bi izvedli le prve korake iz faze A (postopno opuščanje njiv, prenehanje gnojenja travnikov, opustitev setve detelje in lucerne, ker evtrofizirata podiago), saj bi slana voda pritekala direktno iz Škocjanskega zatoka in ustvarili bi se pasovi vegetacije od vode preko različnih oblik halofitne vegetacije do vlažnih travnikov, ki jih opisujemo v varianti A. V tem primeru bi morali pazljivo ravnati z estuarijem "Rečice", saj tam nasipa ne bi mogli podreti, struga bi morala ostati kanalizirana, zaradi trstičevja na izlivu. Kaj izgubimo s tem posegom in kaj pridobimo? Izgubimo "klasično" obliko Škocjanskega zatoka, ne rešimo problema evtrofizacije, smradu, ampak postavimo velik eksperiment v naravi, ki bo trajal dalj časa: pridobimo najbrž mnogo: vračanje k naravni podobi (ali vsaj videza naravnosti), takojšnje poplavljanje območja 8, poenotenje celotnega rezervata v eno enoto. Kaj tvegamo? Tvegamo velik denarni vložek {to je sicer stvar izračunov - gre le za oceno), velike posege v izravnavi zemljišča na obeh straneh nasipa, da ne bi prihajalo do morebitnih nezaželjenih zastajanj "mrtve" vode, kotanj, jarkov ipd. Tvegamo širjenje nezaželenih posledic (smrad, evtrofizacija, potencialno toksičen mulj) na drugo stran nasipa, na območje 8. Tvegamo nepredvidljive smeri v razvoju vegetacije. •.•;.• 139 ANNALES 13/'98 MiljiiKALiCARlC: BOTANIČNI POOLED NA MOŽNE UREDITVE NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK, 131-Í42 Foto / Photo: T. Makovec. Foto / Photo: T. Makovec. Do te variante ta študija nima ne odklonilnega, ne vse do meje -'rezervata do serminske ceste. To bi bila poztitvnega mnenja, ampak jo le ponuja v razpravo. optimalna varianta, ki pa ima poleg naštetih dobrih lastnosti vsaj eno pomanjkljivost: izgubiti bi obstoječi Vananta D: poglobitev in delna izsušitev Škocjanskega nasip, ki je kamnit in je nadomestek za naskalno kse- zatoka s kasnejšim rušenjem nasipa in povezave z rofilnejšo halofitno vegetacijo (tipa Crithmum mari- območjem 8 Hm um, Inula crithmoides, Aithrocnemum glauca m), pomembnejše pa je to, da je ta nasip idealna komunikacija V bistvu gre za kompletno izvedbo variante B, na za krožno pot, ki se tukaj najbolj približa bodočemu katero bi nadgradili še kasnejšo varianto C, s tem da bi intaktnemu zaprtemu območju vegetacije in estuariju pri tem spremembe ne bile tako drastične, saj bi v "Rečice". V tem primeru bi morali krožno pot seveda okviru variante B "sanirali" vodno površino, jo omejili in speljati po bolj ali manj isti trasi, morda nekoliko : pustili nekaj let, da se vegetacija na izsušenem delu pomaknjeni proti Serminu, vendar na lesenih nosilcih, v sama zaraste. Nato bi nasip porušili in teren izravnali, obliki lesene brvi oziroma poti. Tako bi območje 8 dobilo svojo organsko povezavo s V pričujoči študiji se zavzemamo za varianto D, halofitno vegetacijo, ki bi segala vse od danes potop- vendar šele v drugi fazi po varianti B, saj je pred- Ijene struge pa do današnjega nasipa, ter se nadaljevala vidljivost vegetacijskih in vseh drugih bioloških pro- nato v vlažne slane travnike, vlažne polslane travnike in cesov tako večja. BOTANICAL APPROACH TO THE POSSIBLE ARRANGEMENT OF SKOCJAN INLET NATURE RESERVE Mitja KAUGARlC Department of Biology, Pedagogical Faculty, Maribor University, 2000 Maribor, KoroSka 160 SUMMARY As far as the halophllous plants are concerned, 23 species of obligatory halophytes thrive in the area of Skocjah Inlet. Marked with "RK" are the species that appear in the Slovene Red List of rare and endangered species, mark "R" represents rare species, and "O" the endangered species (the list is from 1998, August-September): RK: Salicornia patula; R, O: Salicornia cf. veneta; RK: Arthrocnemum glaucum; RK: Arthrocnemum fmticosum; RK: Suaeda maiitima; RK: Salsola soda; Salsola sp.; RK, R, O: Spergularia media; RK: Spergularia marina; RK: Puccinellia festuciformis; RK, R, O: Ruppia maritima; RK, R: Puccinellia fasciculata; RK: Limonium narbonense; RK: Aster tripolium; RK, O: juncus maritimus; R, O: juncus gerardii; RK, R, O: Triglochin maritimus (data from 1987); RK, R, O: Plantago cornutl; RK, R, O: Carex extensa; RK: Artemisia caerulescens; Atriplex latifolia; RK, R: Parapholis 140 ANNALES 13/'98 Mitja KAi.lGARlC: BOTANIČNI POGLED NA MOŽNE UREDITVE NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK, Ut-l-12 incurva; R: Crithmum maritimum. Facultative halophytes (tolerant hygrophytes) are also the following: Phragmites communis; R: Sonchus maritimus; Elymus pungens; BofboschoeOus maritimus; RK, R, O: Centaurium tenuiflorurn; juncus conglomeratus; Juncus bufonius; Aster squamatum; Tamarix gallica. Other (non-hahpbyte) rare or endangered species from the Inlet Reserve are: Artemisia annua - in Slovenia only in Škocjan Inlet; in the Port and Koper, Senecio inaequidens - in Slovenia only in a couple of habitats in the vicinity of Koper: Škocjan Inlet, Ankaran, Bertoki, Strunjan, Podpeč, etc. Lonicera japonica - in Slovenia only in the vicinity of Koper and in Škocjan Inlet. Aster squamatus - in Slovenia only in coastal belt, where it is common. Tagetes minuta - in Slovenia only on the Ankaran peninsula and in the vicinity of Koper and in Škocjan Inlet. The last five species are adventive. From everything stated above we can summarise that there are no less than 20 species from the Slovene Red List in the Inlet (18 of which are halophytes, I potential halophyte, and 1 non-halophyte), which is an extremely large number indeed. In the immediate vicinity of the Inlet there occur Wither 4 species from the Slovene Red List, which means a total of 24 species from the List! 18 species were confirmed in 1989, 1 in 1997, and 1 in 1987. Most of the time during the study of the Inlet's vegetation was devoted to the halophilous vegetation; and here is a syntaxonomic review of the recorded associations: 1. Thero-Saiicornietea Pignatti ex Tx, and Tx. et Oberdorfer 1958 corr. Tx, 1974 Thero-Salicornietalia Pignatti ex Tx. and Tx Saiicornion patulae Gehu et Gehu-Franck 1984 Suaedo maritimae-Salicornieturn patulae Brullo et Funari ex Gehu et Gehu-Franck 1984 is a typical mud flat association of Salicornia monoculture and (in places) of Suaeda. A pioneer association of annuals, which can through years develop into other associations. Suaedo maritimae-Bassietum hirsutae Br.-Bl 1928 association represents stands of Suaeda maritima. 2. Arthrocnemetea fruticos? Br.-Bl, et Tx. 1943 corr. O. Bolos 1967 Arthrocnemetaiia fruticosi Br.-Bl. 1931 corr. O. Bolos 1967 Arthrocnemion fruticosi Br.-Bl, 1931 corr. O. Bolos 1967 Puccinellio festuciformis-Artrocnemetum fruticosi (Br.-Bl. 1928) Gehu 1967 association, in which prevails . Association of halophilous perennials. Limonio narbonensis-Artemisietum coerullescentis Horvatic (1933) 1934 corr. Gehu at Biondi 1996 association is drier than the previous one and with greater cover value. Occurrence of less extreme halophytes and of those tolerating greater drought: Artemisia coerulescens, Halimione portuiacoides. Puccinellio convolutae-Arthrocnemeturn glauci Br.-Bl. (1928) 1933 association is recognisable by. Thriving slightly away from the direct impact of water, usually in belts. 3. juncetea maritimi Br.-Bl. 1952 em. Beeftink 1965 junceialia mantimi-acui/ Br.-Bl. 1931 juncion maritimi Br.-Bl. 1931 Juncetum maritimi-acuti Horvatic 1934 is the only association of permanent saltmarshes in Slovenia. Thriving in it. is also a number of very characteristic species: Plantago cornuti, Sonchus maritimus, and potentially: Linurn maritimum, Centaurium spicatum. The basis for a further planning of solutions for the restoration of the Inlet is the list of desired habitats, primarily those that existed there in the beginning of the 80's, then those which enriched the Inlet after this period, and potential new habitats, which could enrich the Inlet with the planned arrangement. Four possible variants of the Inlet's arrangement are presented. Variant A foresees no human operations in this area, but it does foresee some possible courses of successional development, if no activities are carried out there. Variant B foresees a deepening and a partial draining of the Inlet, which would create conditions for the development of some larger tracts of land with various forms of halophilous vegetation, particularly halophilous meadows with perennials and mud flats with annuals. One of the essential elements in this variant is also to keep water away from the greater part of the Inlet over the summer and thus to prevent eutrophication and the processes of biomass dilapidation. Variant C foresees pulling down of the Inlet's embankment and linking of the present water surface with the area of the Bertoki Bonifika. A large saltmarsh would thus be created, while other consequences are hard to predict. Variant D represents a combination of variants B and C, i.e. deepening and only partial draining of the Inlet with subsequent pulling down of the inlet's embankment and links with the Bertoki Bonifika. Key words: Škocjan Inlet, restoration, halophilous vegetation, nature conservation 141 ANNALES 13/'98 LITERATURA IN KORISTNI VIRI Pignatti, S., (1966): La vegetazione alofila della laguna veneta. Memorie VoS. 23, fasc. 1 !nst. ven. Di Sc., Lett. Kaiigarič, M., (1987): Floristične novosti iz Slovenske Ed A rti. Istre Riol Vestn 35, 2:19-26. Poldini, L., (1991)': Atlante corologico delle plahte vas- Kaligarič, Mv Jogan/ N., (1990): Floristične novosti iz colari nel Friuli-Venezia Giuiia, Udine. Slovensko Istro 2. Bio! Vestn 38, 3: 57-64 Poldini, L, Vidali, M., Fabrani M. L„ (in print): La Kaiigarič, M., (1990): Botanična podlaga za naravo- vegetazione deUitorale sedimentario deil'alto Adriatico Varstveno vrednotenje Slovenske Istre. Varstvo Narave con paiticolare riguardo al Friuli-Venezia Giuiia (NE Ita- 16:17-44 iia).'..- Kaiigarič, M., (1985): Botanični sprehod po SečoVeljskih Pospichal, Ev (1887-89): Flora des österreichischen solinah. Proteus 48:102-106 . . Küstenlandes. I.cipzi,', und Wien. Kaiigarič, M., Wraber, T., (1988): Obmorski lan in Ukmar, J., (1951): Slanoljubne rastline v Koprskem kiasnata taventroža v Sloveniji nista izumrla. Proteus 50: okraju. Proteus 14: 56-58. 372-373. Wraber, T., (1982): Aster squamatus(Sprengel) Hieron. Kaiigarič, Mv Tratnik, M., (1981): Ohranimo Sečovelj- Tudi v Sloveniji. Biol. Vestn. 30/2:125-136. ske soline. Proteus 44: 122-126 Wraber, T. & P, Skoberne, (1989): Rdeči seznam ogro- Kaligarič, M., (1997): Rastlinstvo Škocjanskega zatoka •■ ženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo na- deset let kasneje. Palco 11:11-12. rave, 14-15:1-311, Ljubljana. Makovec, T., Mozetič, B., Kaiigarič, M., (1993): Oaza Več avtorjev (1997): Tematska, 11. številka revije na pragu Kopra. Gea (avgust): 7-9. FALCO. MarcheseUi, C., (1896-97): Flora de Trieste e de suoi dintorni. 142 ANNALES 13/98 gradivo UDC 597(262.3) 57:929 Kojombatovič j. ZOOLOŠKI DOPRINOSI jURAJA KOLOMBATOVIČA (1843-1908) Ivan j.ARDAS & Jakov DULGČ ' institut za bčcanografiju i ribarstvo. HR-21000 Split P.P.' 500 ' ■ . ■.■/\Wo/7'a predstavljata, življenjepis in strokovno delo prof, Juraja Kolombatoviča, priznanega hrvaškega naravoslovca, ob 155, obletnici njegovega rojstva in 90. obletnici smrti. Svoje največje uspehe je prof. Kobmbatovič ustvaril v ihtiološkem raziskovanju. Med drugim je prvi opisal 9 novih vrst rib (5 vrst glavačev, 2 vrsti babic in 1 vrsto iz družine trsk}: Corcyrogobius liechtensteini, Chromogobius zebratus, Gobius luteus, Thorogobius macrolepis, Millerigobius macrocephaius, Lipophrys adriaticus, L. dalmatinus, Parablennius zvonimiri in Antonogadus rhega-lokynodon. Prof. Kolombatovič je odkril in opisal tudi mosorsko kuščarico (Lacerta mosorensis). ; Ključne besede: juraj Kolombatovič, življenjepis, ihtiologija, zoologija, jadransko morje UVOD .'. čajnije djelatnike tog doba, na polju prirodnih znanosti u Hrvatskoj i Sire, a svakako je bio najznačajniji u Dal- Ove godine se navršava 155. godina od rodenja i 90. matiji. Svakako treba naglasiti da je to bilo vrijeme kada godina od smrti prof. jure (Gjure) Kolombatoviča (si. 1), se fauna mora počinje istraživati na modernim znan- profesora matematike na splitsko} realci i priznatog stvenim osnovama, samoukog prirodoslovca koji je svojim radovima na istraživanju kopnenih i morskih kraiježnjaka ostao traj- ŽIVOTOPIS no zabilježen u znanosti. Prof. Kolombatovič je živio i radio u drugoj polovini Rodio se u Splitu 8, prosinca 1843. godine- U Splitu 19. stoiječa, u vrijeme burnih političkih zbivanja u [ta- i Zadru završava nižu realku, a višu u Veneciji. Prirodne liji, u kojoj se škoiovao, i rodnoj Dalmaciji, osobito Spii- znanosti študira u Padovi (Italija). Godine 1864. ime- tu, u kojem je radio. To je bilo ujedno doba svekoiikog novan je nastavnikom na C.K. Velikoj realci u Splitu zamaha prirodnih znanosti, osobito bioloških, na tiu gdje neprekidno radi do umirovijenja 1900. godine. Dalmacije i cijele Hrvatske, kao odraz sličnih zbivanja Ttjekom 36 godina rada na splitskoj realci predavab je u širem hrvatskem okruženju, osobito u Italiji i Austrijt "Prostoručno risanje, geometriju, geometričko risanje i (ili tadašnjoj Austro-Ugarskoj). U to doba u Dalmaciji iii opisnu geometriju". Za profesora matematike osposobio Hrvatskoj uopče djeluje veliki broj Skolovanih priro- se na matematičkom fakultetu u Padovi i kasnije u Beču doslovaca i amatera koji su ostavili takoder neizbrisivi 1867. godine. Isko obučen za matematičara intenzivno trag u hrvatskoj i svjetskoj znanosti (npr. j. R. Lorenz, se bavio prirodoslovljem, pa je upravo na tom polju po- Spiridon Brusina, D. Gorjanovič - Kramberger, R. Visi- stigao največe uspjehe u radu, priznanja i svjetsku sla- ani, j. Schlosser, Lj. Vukotinovič, L. Car, 8, Šulek, K. Ba- vu. bič i mnogi drugi; zatim oni koji su živjeii i radili : Za Skolovanja u Italiji zanio se velikim pokretom tali- isključivo na jadranskoj obali kao N. Damin, B: Kosič, janskog naroda za slobodu i jedinstvo, pa se mlade- M. Katurič, G. Bučtč, F. Lanza, F. Danilo, G: Sasidri i rtačkim zanosom priključuje Gavibaldijcima. Upravo u dr.). U Splitu uz prof. Kolombatoviča žive i rade pro- tiru godinama i pod istim pobudama, kako je običavao fesori splitske realke R. Gasparini i M.pl. Cattani. Jiiraj govoriti, ujedno se naučio biti Hrvatom, slavjaninom i Kolombatovič se bez sumnje može svrstati u najzna- domorodcem. Iz Italije donio je u svoju rodnu Daimaci- 143 ANNALES 13/'98 [van JAR DAS & Jakov DULČIČ: ZOOLOŠKI DOPRINOSI JURAJA KOLOM 8 ATO VIČA (18-13-1908). 143-148 Marjana, te je ujedno bio prvi koji je i započeo s njegovim pošurnSjavanjem. Svake srijede i subote po-podne vodio je svoje učenike na Marjan da u donesenu zemiju sade čempresa i borove iz kojih je i nikia danaSnja šuma. Kolombatovič je bio naočit čovjek, blage naravi, omiljen medu svojim učenicima i čitavim pučanstvom Splita, bez sumnje jedna od najmarkantnijih ličnosti Splita druge polovice 19. stolječa. Umro je 21. kolovoza 1908. godine u 65. godini života. Vijesto njegovoj smrti bolno je odjeknula Splitom, te medu brojnim biolozima u Hrvatsko j i Europi s kojima je suradivao. U tadašnjem tisku ("Velebit", "jedinstvo", "Smotra Dalmatinska", "Sloboda", "Narodni list") u Splitu i Zadru objavljeni su brojni rtekrolozi, te isto i u stručnim publikacijama (Glasnik Hrvatskog prirodoslovnog društva, Zagreb). Kasnije su još objavljeni članci u časopisu "Priroda" (Cvitamc, 1958), te u posebnoj publikaciji povodom otkrivanja njegovog poprsja u marjanskoj šumi 1927. godine (izdala zahvalna djeca, Split). STRUČNi RAD ■ juraj Kolombatovič se najviše bavio marinom ihtio-. logijom, ali je pored riba, gotovo istim žarom, tsfraživao i faunu ostalih razreda kralješnjaka - vodozemaca, gma-zova, ptica i sisavaca. Od drugih životinja zanima se još jeclino za glavonošce (Mollusca, Cephalopoda, Dibran-chiata). Istraživao je uglavnom u okolici Splita. Najviše uspjeha imao je u ihtiološkim istraživanjima.. Opisao je veči broj vrsta, podvrsta i varijacija vrsta riba koje je dotada smatrao nepoznatim, ali mu se danas SI. 1: furaj Kolombatovič - prirodoslovac (1843-1908). priznaje prioritet u otkrivanju 9 za znanost novih vrsta, i Fig. 1: furaj Kolombatovič-natural scientist (1843-1908), to 5 vrsta glavoča, 3 vrste babica i jednu vrstu mekušica (tovarki), a splitsko područje, odnosno jadransko more, ju sav žar istinskog rodoljuba i priključuje se tada još njihovim tipičnim lokalitetima (locus tipicus). Po nače-malobrojnoj grupi narodnjaka koja se politički borila za lima zoološke nomenklature uz ime tih vrsta stavlja se i nacionalno osvještenje Splita. Rezultat takvog političkog njegovo ime kao autora i godina kad ju je autor prvi djelovanja bio je ogroman. Dolazi do poraza puta opisao i tirne obznanio znanstvenom svijetu njeno autonomaša pod vodstvom dugogodišnjeg splitskog gra- postajanje. Vrstama, za koje je bio siguran da su još ne-donačelnika A. Bajamontija i prijelaza opčine grada poznate, dao je njihov kratki opis na latinskom jeziku, Splita u narodne hrvatske ruke pod vodstvom Dr. Gaje kako je to tada bilo uobičajeno. Bulata 1882. godine, a Kolombatovič je izabran za Danas priznate Kolombatovičeve vrste su: Antono-viječnika prvog hrvatskog opčinskog viječa u Splitu i gadus megalokynodon (Kolombatovič, 1894) - ugorova ostao je opčinskim viječnikom do svoje smrti. Bio je majka zubuša, (Mediterranean bigeye rockling), opisana oženjen Marinkom, kčerkom gorljivog autonomaša Dr. pod imenom Mottela megalokynodon; od glavoča su: Jure Roje, svojeg političkog protivnika, s kojom je u Cobius luteus Kolombatovič, 1891. - glavoč zlatac, (gol-slozi odgojio sedmoro djece - sinove Miloša, Milu i Kru- den goby), koju opisuje kao varijacije vrste Gob i lis aura-noslava i kčeri Juliju, Marinku, jozicu i Mariju. tus Risso, 1810,, dakle G. auratus var. lutea "ona što je Druga njegova velika Ijubav bila je priroda. Koristio žute boje", za razliku od druge var. "sivosmegjaste boje" je svako svoje slobodno vrijeme i svaku priliku koja mu koju naziva G. auratus var. ruginosa, zatim prvi opisuje se pružila za odlazak u bližu ili dafju okolicu Splita, vrstu Chromogobius zebratus (Kolombatovič, 1891) -gdje je sakupljao živi materijal za svoja kasnija istra- glavočič kamenjarič, (Koiombatovic's goby), odnosno živanja. Osobita ijubav bilo mu je brdo Marjan u to spp. zebratus (Kolombatovič, 1891) pod imenom vrste doba kamenito i pusto, bez stabala i višeg raslinja. Bio Cobius depressus - glavoč plosac, odnosno kao vari-je prvi koji je predlagao i zagovarao pošumljavanje jac i ju iste vrste G. depressus var. zebrata. SI tj edeča opi- 144 ANNALES 13/'98 IvanJARDAS & lakov DULČIČ: ZOOLOŠKI DOPRINOSI jURAJA KOLOMBATOVIČA (1843-1908), 143-148 Sa"ts/'' ' - Tripterygium nasus; 4 - Blennius rouxii - preuzeto u originalu iz rada Steindachner & Kolombatovič (1883). Si. 2: 1 i 2 - Blennius canevai; 3 i 3a - Blennius Fig. 3: No. 1 - Gobius colonianus; No. 2 - Blennius adriaticus - preuzeto u originalu iz rada Steindachner & dalmatinus, No. 3 - Tripterygium nasus; No. 4 - Blennius Kolombatovic (1883). rouxii - originals from the work of Steindachner & Fig. 2: Nos. 1 & 2 - Blennius canevai: Nos, 3 & 3a - Kolombatovic (1883). Blennius adriaticus - originals from the work of Steindachner & Kolombatovič (1883). : u čast engleskog ihtiologa P. J. Millera. Sve navedene Vrste opisao je i objavio sarnostalno u časopisu "Godišnje sana i priznata vrsta glavoča je CorcyrogobiuS liech- Izvješče Splitske Realke" (vidi popis radova) {si. 5). tensteini (Kolombatovic;, 1891) - giavočič korčulanski Nove vrste babica (koje još naziva "mačkulje") opi- (Liechtenstein's goby), koju opisujepod imenom Gobius suje i objavljuje s dr. F. Steindachnerom, ravnateljem liechtensteini Ko lom batov i d, 1891 •- glavoč poru pičar, a C. K. Dvorskog muzeja u Beču, u časopisu "Sitzungs- posvečena je velodušnom podupiratelju napredka priro- berichte" Kraljevske akademije znanosti u Beču ili sa- dopisnih znanosti Njegovoj Visosti Knezu Vojvodi Ivanu mosta I no u "Glasniku" Hrvatskog naravoslovnog društva, li., "zn. u. von Liechtenstein". Slijedeča priznata vrsta Sa Steindachnerom opisuje i objavljuje dvije nove vrste: glavoča je Thorogobius macrolepis (Kolombatovič, Lipophrys adriaticus Steindachner & Kolombatovic, 1891) - giavočič vefeljuskaš trečoperac (large-scaled 1883., babica jadranska (Adriatic blenny), pod imenom goby), koju opisuje pod imenom Gobius macrolepis Ko- Blennius adriaticus Steindachner & Kolombatovič, lombatovič, 1891 - glavoč teškoljustra, te konačno vrsta 1883., na primjercima ulovljenim kod Vranjica blizu glavoča Millerigobius macrocepbalus (Kolombatovič, Splita (si. 2), i vrstu Lipophrys dalmatinus (Steindachner 1891) - giavočič crveni (red goby), koju opisuje pod & Kolombatovič, 1883), babica rupičarka (Dalmatian imenom Gobius macrocepbalus - glavoč batoglavčič, na blenny), pod imenom Blennius dalmatinus Steindachner jednom primjerku ulovljenom u bližini mjesta Milna na & Kolombatovič, 1883., babica pirgašica, koju je otoku Braču, koja se još do sedamdesetih godina ovog Kolombatovič otkrio u Kaštelanskom zaljevu (si. 3). stolječa smatrala sumnjivom vrstam, sve dok Bath Treča vrsta babice koju je Kolombatovič opisao i (1973) nije dao njen ponovni opis i potvrdio njenu objavio je Parablennius zvonimiri (Kolombatovič, 1892), validnost. Svrstao ju je novo formirani rod Millerigobius babica jefenka (dark-stag blenny), pod imenom Blennius 145 ANNALES 13/98 Ivan jARDAS & latov DULČ1Č: ZOOLOŠKI DOPRINOSI JURA1A KOLOMBATOVICA (1S43-19Q8), 143-148 zvonimiri Kolombatovič, 1892., babica barbirič. Pri-mjerci riba koji su poslužiii za opise novih vrsta su nažalost uglavnom izgubljeni. Sačuvani su do danas jedino hoiotipovi vrsta L. adriaticus i L. dalmatinus koji su pohranjeni u Naturhistorisches Museum u Beču, Zajedno s više sintipova tih vrsta. U istom muzeju nalaze se i sintipovi novih opisanih vrsta glavoča kao C. liechtensteini i M. macrolepis. -A-'.ti 1882. član Povjerenstva za odredivanje granica riječnog i jezerskog ribolova 1883. pozvan od Sekretarijata ispostave za ribarstvo u London kao predstavnik za ladran 1884. odlazi u Goricu kao stručni član austrijske delegacije u medunarodnom povjerenstvu izmedu Austro-LJgarske i Italije za pitanja ribarstva, odakle biva upučen u Italiju gdje potpisuje medunarodni protokol u ime Austrije. 1885. stručni član stalnog povjerenstva za ribarstvo splitskog pomorskog okruga 1886. nadzornik povjerenstva za nerijesena pravna pitanja u sveži ribarstva SI. 4: Thorogobius ephippiatus (Foto: M. Richter). Fig. 4: Thorogobius ephippiatus (Photo: M. Richter). Kolombatovič je takocler otkrio i opisao jednu novu i priznati) vrstu gušterice - Lacerta mosorensis Kolombatovič, 1886. Opisana je na dva tipična primjerka ulovljena na Mosoru, koja su potom poslana dr. F, Steindachneru u C.K. Dvorski muzej u Beču, gdje se vjerovatno i danas nalaze. Neke druge vrste i podvrste riba koje Kolombatovič nalazi u okolici Splita i opisuje u svojim radovima kao nove vrste, danas nisu priznate u ihtiološkoj znanosti, jer nisu izdržale kasniju znanstvenu kritiku. Takve su vrste npr. Trutta adriatica, opisana kao nova vrsta 1890. godine, Cobius ferrugineus, C. affinis, G. quadrivittatus quadrivittatus, G. planiceps zebrata, opisane kao nove vrste (podvrste) 1891, godine, zatim Triptervgium minor (si. 6) opisana kao nova vrsta 1892. godine, koja se uspjela o držat i sve do početka 70-ih godina kada je dana prednost Guichenotu koji ju je opisao kao novu vrstu T. meianurus 1845. godine. Danas ta i neka druga imena čine sinonimiju za prije ili kasnije priznate vrste. KRONOLOŠKI PREGLED DUŽNOSTI KOJE JE OBAVLJAO l KOLOMBATOVIČ Kolombatovič je bio poznat i priznat u stručnim krugovinia te je često bio biran i pozivan u komisije, zastupništva i povjerenstva različitih udruga za pitanja slatkovodnog i morskog ribarstva, ali i za druga pitanja. 1881. izabran za zastupnika Dalmacije u Odboru Staniče za ornitološka promatranja Austro-Ugarske monarhije ,■-.. ■ Yv^Jî.'XiÀ4'-^ït-^."1 -.- ■ ■hhrhhh hi',' t^"-■'■i '•.• *ssji®i(j.'', -'.■:.; ;,.-;;; ■ : v ". : .'4. |ii'v> :"'-Vfe^rti': i-:-1'"! ' : " : : ■ 1 SlllllSiSlip SI. 5: Naslovna stranica časopisa "Godišnje izvješče C.K. Velike Realke u Splitu za školsku godinu 1891-92" u kojem je izašao rad prof. j. Kolombatoviča pod naslovom "MačkuI je (Blenniini) Spljetskog Pomorskog Okružja u Dalmaciji". Fig. 5: Title page of the journal "Godišnje izvješče C.K. Velike realke u Splitu za školsku godinu 1891-92", in which j. Kolombatovid's article entitled "The Blennies (Blenniini) of the Split Maritime District in Dalmatia" was published. 146 ANNALES 13/'98 IvanJARDAS & lakov DUIČIČ: ZOOLOŠKI DOPRINOSI (URAjA KOLOMRATOVIČA (1843-1908), 143-148 1893. član povjerenstva za donošenje zakona o ribo- Dijelom i njegovom zaslugom jadranska je ihtio- lovu u slatkim vodama Dalmacije fauna obogačivana novim vrstama koje je nalazio u 1896. stručni član ispitne komisije za morsko ribar- Dalmaciji. Pronašao je više od 30 vrsta riba koje dotada stvo pri LR. Maritimo u Trstu hisu zabilježene u Jadranu. Nalazima i drugih vrsta 1900. u godini umirovljenja, odlikovan je od cara kralješnjaka dotada nezabiiježenih na području Dal- Franje Josipa li. križem za zasluge i naslovom viteza. macije, poglavito ptica, obogatio je faunu tog područja. Od 1882. godine kad je splitska opčina došla u hrvatske Zabilježeni nalazi nekih rijetkih riba u Jadranu su in-ruke zaslugom dr. Gaje Bulata i njegove Narodne : teresantni i danas, tim više što za neke od njih nema stranke, postaje članom opčinskog viječa do svoje smrti, novih navoda da su ulovljene u Jadranu, zdušno i uspješno radeči za dobrobit grada. Bio je i prvi predsjednik društva "Marjan", i prvi koji je zagovarao Popis radova u kojirna se opisuju nove vrste: pošumljavanje Marjana u čemu je i aktivno sa svojim učenicima i sudjeiovao. U godini njegove smrti članovi Steindachner, F. & Kolombafovič, G., 1883.: Bei- društva zasadili su na Marjanu čempres i uz njega träge zur Kenntniss der Fische der Adria. Sitzb. der k. postavili ploču s natpisom "Čempres prof. J. Kolom- Akad. der Wissensen., Bd. 88, p. 1-10 (1193-1202) + batoviča, 1908". Taf. I., Taf. IL Kolombatovič, J., 1886.: Terze aggiunte ai vertebrati RADOVI de IIa Dalmazia. God. izvj. C. K. Velike Realke u Splitu za škol. god. 1885-86., p. 21-32. Objavio je oko 30 stručnih rasprava o kralješnjacima Kolombatovič, G., 1891.: Glamoči (Gobii) Spljetskog i glavonošcima, a najviše o ribama. Pisao je na Pomorskog okružja u Dalmaciji. God. izvj. C. K. Velike hrvatskom, talijanskom i njemačkom jeziku. Največi Realke u Splitu za škol. god. 1890-91p. 3-29. broj radova objavio je u Godišnjim izvješdma C.K. Kolombafovič, G., 1892.: Blennius zvonimiri n. sp. Velike Realke u Splitu (18), zatim u Glasniku Hrvatskog Nova vrsta babice dalmatinskog mora. Glasnik Hrv. naravoslovnog (prirodoslovnog) društva (9) i u bečkom naravosl. dr., 7 (1-6), p. 107-112 + Tab. V. Stob, der k. Akad. der Wissensch. U Godišnjim iz- Kofombatovič, G., 1894.: O navodrma vrsti Meči i vješdma objavljuje od svojih prvih radova u 1880. kralježnjaka (Vertebrata) iz jadranskog mora. God. izvj. godini, pa do 1900. godine, a nakon toga, pošto je po- C. K. velike Realke u Splitu za škol. god. 1893-94., p. 3- čeo izlaziti GodiŠnjak, sve kasnije radove objavljuje u 54. njemu. Popis radova dao je Langhoffer (1909). SI. 6: Tripterygium melanurus minor (Foto: M. Richter). Fig. 6: Tripterygium melanurus minor (Photo: M. Richter). 147 ANNALES 13/'98 Ivan JARDAS & (atov DUt-ClC': ZOOLOSK! DOPRINOSl JURAjA KOLOMBATOVlCA (J 843-1908), 143-148 ZOOLOGICAL CONTRIBUTIONS OF JURAj KOLOMBATOV1 d (1843-1908) Ivan JARDAS & jakov DUl&C instiitit za oceanografiju i ribarstvo - Split, HR-21000 Split, Set. I. Me5trovi£a 63, P.P. 500 SUMMARY The authors present the biography and professional work of Prof, Juraj juraj KolombatoviC, the renowned Croatian natural scientist, at the 155t!l anniversary of his birth and 90th anniversary of his death. Prof. Kolombatovid was most successful in his ichtyoiogicai research, the field in which he discovered and described 9 new fish species (5 goby species, 2 blenny species and 1 species of the family Gadidae): Corcyrogobius liechtensteini, Chromogobius zebratus, Gobius luteus, Thorogobius rnacrolepis, MiSSerigobius macrocephalus, Lipophrys adriaticus, Lipophrys dalmatinus, Parablennius zvonimiri and Antonogadus megalokynodon. Juraj KolombatoviC furthermore discovered and described a new lizard species Lacerta mosorensis. Key words: Juraj Kolombatovid, biography, ichthyology, zoology, Adriatic Sea LITERATURA Bath, H. 1973. Wiederbeschreibung der Grunderlant Cvitamc/A. 1958. juraj Kotombatovic - prirödoslövac Gobius macrocephalus Koiombatovii aus dem Mittel- (prigodom 50 - godiänjice smrti. Priroda, 4:134-135. meer und Austeilung einer neuen Gattung Miilerigobius Langhoffer, A. 1909. Juraj Kobmbatovic. Gl. hrv, nar. (Teleostei: Gobioidea: Gobiinae). Senck. biol., 54 (4/6): druä., 21:130-132. 303-310. 148 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV ATTIVSÏÀ DEI NOSTRl IST1TUT1 E DELLE NOSTRE SOCIËTÀ ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS OCENE IN POROČILA RECENSIONI E RELAZIONI REVIEWS AND REPORTS OBLETNICE ANNŽVERSARII ANNIVERSARIES ANNALES 13/'98 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATT! VITA DEI NOSTR1 ISTlTUTt E DELLE NOSTRA 50CIETA/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 151-161 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV servation Society, World Wild Found for Nature (WWF) ATTIVITA DEI NOSTRIISTITUTI E DELLE NOSTRE and others. SOCIETA The following points were discussed: legislation, ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND status of species and populations and interaction with ASSOCIATIONS human activities. Among provisions and recommendations by the Action Plan to ensure an improve protection of the cetacean populations in the Mediterranean, are the adopting / and implementing of legislative measures on national level. Cetaceans are at the present moment legally protected only in some countries. Measures relating to the Vanja Svetina & Robert Turk regulating of fishing operations and gear, in order to protect cetaceans, are extremely rare in the area. MEETING OF EXPERTS ON THE IMPLEMENTATION OF The new element that has emerged on the. interna- THE ACTION PLANS FOR MARINE MAMMALS {MONK tional level since the Action Plan was adopted is the SEALS AND CETACEANS) ADOPTED WITH MAP Arta, Agreement on the conservation of cetaceans of the Greece, 29. X - 31. X 1998 Black Sea, Mediterranean Sea and contiguous Atlantic area (ACCOBAMS), reached at Monaco 1996 under the The Mediterranean Action Plan was adopted by aegis of the Convention on the Conservation of Mediterranean countries and the EEC in 1975, The Con- Migratory Species of Wild Animals (CMS). This is an ¡invention for the Protection of the Mediterranean Sea portant agreement that aims at harmony between the against Pollution (Barcelona Convention) was adopted two parts of the Mediterranean. Document combines the following year by some contracting parties. and coordinates activities undertaken or to be started in The initial focus of the MAP used to be on marine entire area, while conserving the originality distinctive pollution control, although soon it was confirmed that to each of Mediterranean and Black Sea. The Coor-other various trends are of the some (maybe even more dinator of MAP urged the countries to speed up their primer) influence on environment problems. Con- processes for the ratification of this instrument, secutively the activities gradually become focused also Cetaceans are some of the least studied marine speto protected marine and coastal areas, endangered cies in the Mediterranean, especially what is regarding species, integrated coastal zone management and plan- their population's dynamics and movements. Followed ning and to biodiversity studies as the key tool through up by the cetacean strandings, the legislation was which solutions are being sought. undertaken just in certain countries in the area and the As one of the Contracting Parties to the Barcelona work is rarely done in the context of organised net-Convention, Slovenia was invited to participate with a works. The recommendations were to encourage the representing delegation at the Meeting of Experts on the setting of structures enabling detection and study of the subject of implementation of the action plans for marine largest possible number of cetacean strandings along mammals (monk seal and Cetaceans) adopted within their coasts and to train or improve the skills of their MAP. {The meeting was sponsored by the Government technicians and specialists. Establishing of the regional of Greece and organised by the Secretariat of the coordination system with purpose to facilitate a com-RAC/SPA (Regional Activity Centre for Specially Pro- parison of results and their integration into cornprehen-tected Areas of the Barcelona Convention). sive analyses for the entire Mediterranean is also a goal The following Contracting Parties to the Barcelona that will bring us closer to effective results. Convention attended the meeting: Albania, Algeria, All of the populations in the Mediterranean are Bosnia & Herzegovina, Croatia, Cyprus, European harmed by certain human activities which subject them Community, France, Greece, Israel, Italy, Lebanon, to unfortunately ever greater threats. On the top of the Libya, Malta, Marocco, Slovenia, Spain, Syria, Tunisia list are interactions with fishing, pollution, high fre- and Turkey. quency sonar use by military, high speed sea traffic and Beside the Contracting parties numerous national Whale Watching, and international GO and NGO attended the meeting as About 80 000 cetaceans die every year in the world observers. Among them the representatives of the Bonn in gill nets, but the drifting gill-nets in the Mediterranean Convention on the Conservation of Migratory Species of hold the sad record for deadly captures of cetaceans. Wild Animals (CMS), the international Commission for Nevertheless cetaceans are not the only victims of dif- the Scientific Exploration of the Mediterranean Sea ferent fishing gear. Fishing gear also incidentally catches (ICSEM), the Bern Convention on the Conservation of Non target fishing species, sea birds, turtles and pin- European Wildlife and Natural Habitats/ the Tethys ippeds. The number is supposed to be very high, Research Institute, The Whale and Dolphin Con- coming up to severa T mi I i ions of individuals. Problems 151 ANNALES 13/'98 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTl VITA DEI NOSTKIISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIFTA/ACTIVITIES BY OLIK INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 157-161 that lead to the conclusion that unlike people belief, it is rather difficult to solve them all by awareness programs only. One of the countries reported that in 1997 had to pay 500.000US$ in compensation to fishermen for net damage {an earlier net insurance scheme had been abandoned after proving too costly!}. As it was expected, the EU abandoned the use of drift nets by its member's fleets, which will be in force by the year 2002. It was agreed that the urgent actions should follow recommendations for defining and implementing coordinated survey programs aiming at identifying the status and distribution of cetaceans as well as promoting of national plans for the study of cetacean standings. Without developing information and educational materials to be used for public awareness and public participation campaigns members will be depleted very important supporting element. Mentioned among priorities was designing an appropriate research in investigation of interaction in the coastal zone between fisheries and cetaceans. The Mediterranean monk seal (Monachas monachus} is one of the most endangered mamma! species worldwide. It enjoys the highest priority in most conservation strategies. However, in spite of its early recognition as a threatened species, population numbers have continued to decline and distribution range has contracted. It is likely that today no more than about 300-400 individuals are left, in contrast to the 600-1000 believed to survive in the seventies. Current status of Mediterranean monk seal populations in the report also covered areas of the Black Sea and Atlantic Ocean, because the Secretariat believed that, given the extreme status of monk seal population, the issue should not be addressed only at the subre-gional level. During the meeting the following general subjects were covered: data on numbers and recent sightings, whether animals had greater mobility than suspected, well targeted awareness programs, rehabilitation of wounded, orphaned and distressed animals, captive breeding, regional e-mail networks... The species is very thinly dispersed over a large area. From a management perspective such a distribution poses a number of specific management problems and it is evident that with a decreasing size of the group to be protected it becomes increasingly difficult to defend protection measures. Two issues are of a particular concern, that's when the population is reduced to the low levels of abundance: genetics and demography. Genetic concerns related to the loss of genetic variation in small populations, whereby the fitness may decrease. Demographic concerns relate to the probability that extinction will occur through changes in demographic parameters. The studies discussed have revealed that the loss of genetic diversity from the recent mass mortality in the west Sahara was not large, even in such small population unit. It needs to be emphasised that this would have been larger if the mortality had resulted in the survival of only young or older animals. However, of relevance is the finding that epidemic catastrophes can seriously shorten the time to extinction if the population in question was already depleted through external factors such as killing or cave collapse. The fact that this particularly mortality had neither a substantial effect on the colony's genetic diversity nor on its probability of extinction, however it should not divert the attention from the observation that the remaining colony is very small in size. The message is that the best strategy for ensuring survival of the monk seal is not only to protect a few large populations but as many remaining units as possible. Critical in this meter is the level of contacts between the scattered small groups. The fact that stays for all of the Mediterranean countries {in various variations) and says that the record reveals an enormous gap in our scientific knowledge for the status of species, goes very much for Slovenia. It is at most important that Slovenia, as a Contracting Party of Barcelona Convention and a country that surely would want to embrace the common European aims for more global tendencies (one of mentioned is EU), takes all efforts to continue the initiated studies (the one that just recently took place evaluating the status of cetacean in Slovene waters). One thing that will be of indubitable help is the reputation of our country among representatives, greatly contributed from a delegation of previous meetings. Bottlenose dolphin (Tursiops truncatus)(Photo: C. A4. Fortuna, Tethys). Velika pliskavka (Tursiops truncatus)(Foto: C. M. Fortuna, Tethys). 152 ANNALES 13/'98 D El O NAŠI H ZAVODOV tN DRUŠTEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRMSTITU11 EDaL£NOSTR£SOClETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 151-161 Iztok Škomik stavila udeležencem in članom težave, s katerimi se organizacija srečuje, in možne rešitve za njeno delovanje 5. simpozij organizacije MEDMARAVIS 'MONITORING v prihodnje. Kot zanimivost naj dodam, da smo na tretji AND CONSERVATION OF BIRDS, MAMMALS AND seji sveta in odbora ustanovili tudi delovno skupino, ki SËA TURTLES OF THE MEDITERRANEAN AN L) il IL se bo ukvarjala s sredozemskimi solinami. Vodja te de- 8LACK SEA" lovne skupine je dober poznavalec solin John Walm- : s!ey, v skupini pa je tùdi slovenski predstavnik Iztok Med 29. septembrom in 3. oktobrom 1998 je nn Šknrnik. otoku Gozo (Malta) potekal že :>. simpozij pansre- .y"/: Simpozij se je kot običajno zaključil s slavnostno dozemske organizacije MEDMARAVIS (v sodelovanju z večerjo, na kateri sta bila tudi rnalteška ministrica za Bird Life Malta ter s pomočjo UNEP-a, Biološke postaje okolje in prostor iiiditavni sekretar. Zadnji dan smo na Tour du Valat, Nacionalne turistične organizacije iz : zaključnem izletu ugotavljali,, da je bila tudi tokratna Malte ter oddelka za zaščito okolja Malte) z naslovom ; izbira kraja za simpozij upravičena in pravilna (tako kot "Spremljanje in varovanje ptic, sesalcev in morskih želv leta 1992 na Hiosu), saj je lov na ptice tudi na Malti Sredozemlja in Črnega morja", Žal se je zaradi finančnih zelo priljubljen. Kar 5 dni smo potrebovali, da Smo z težav v organizaciji simpozija udeležilo le 38 ljudi iz 15 ladje na odprtem mdrju ugledali tudi rurrienonogega držav. Slovenija se ga je udeležila tudi letos, saj ima galeba; Naj končam še z zahvalo kolegu joeu Sultani, ki svojega predstavnika v svètu te organizacije. se je za organizacijo simpozija izredno potrudil in ga s V petih delovnih dnevih je bilo na teme "razširjenost svojo vedrino in nasmehom vodi! vse do konca. manj znanih vrst", "gnezditvena razširjenost morskih ■ ' ptic in morskih želv", "razširjenost ptic in sesalcev na ". odprtem ■■ morju",. "biološki ■ monitoring - In ■■ metode", ■'. "raziskovalna mreža, in biološko. varovanje", "študije v teku in management" predstavljenih 29 predavanj in 12 Aleksander Grum 'posterjev/Zelo odmevno predavanje je bilo predavanje prof. lesša G. Underhilla z Univerze Cape Town v južni VODAN '98: mednarodni natečaj in državno prvenstvo Afriki o statističnih napakah v uglednih ornitoloških v podvodni fotografiji revijah. Predavanja so bila tako po tematiki kot po načinu predstavitve izredno različna; videli smo vse Slovenska potapljaška zveza redno prireja državno avdiovizualne pripomočke, ki jih ta čas premore teh- prvenstvo v splošni podvodni fotografiji in podvodnem nika. Med tistimi povsem običajnimi, ki govorijo o bolj fotolovu. Organizacija prvenstva je vsako leto zaupana ali manj znanih populacijah morskih ptic, sesalcev in enemu izmed slovenskih potapljaških klubov. Letošnje morskih želv, pa so bila nekatera zaradi inOvativnošti (sedmo) prvenstvo je izpeljalo Športno društvo Vodan iz izredno zanimiva, kot npr. predavanje italijanskega ko- Nove Gorice. lega Silvana Benvenuttîja, znaslovom:"Homing beha- Državno prvenstvo je, kot pove že njegov uradni viour and foraging strategies of seabirds studies by bird- naziv, sestavljeno iz dveh delov: tekmovanja v splošni 'borne data loggers", v katerem nam je predstavil povsem podvodni fotografiji in tekmovanja v podvodnem foto- dorria narejen podatkovni sprejemnik, ki ga ptici pri- lovu. trdijo na hrbet. Ta ima zaradi vgrajenih senzorjev spo- Na tekmovanje v splošni podvodni fotografiji tekmo- sobnost spremljanja ptice v letu, med počitkom in pri valci pošljejo svoje podvodne posnetke v razpisanih ka- potapljanju (meri globino potopa tn čas). Slovenski orni- tegorijah. Izbira posnetkov je prepuščena tekmovalcem tologi so pripravili prispevek "Škocjan Inlet'- Degra- samim, hkrati pa ni tudi kakšnih posebnih omejitev glede dation, revitalization and restoration of the Slovenian tega kje, in kdaj naj bo posnetek narejen. coastal wetland", (avtorji: I. Škornik, L. Lipej in T. Ma- Letošnje tekmovanje v splošni podvodni fotografiji je kovec), v katerem so predstavili pomembnost zaščite organizator prvič priredil kot mednarodni natečaj, odprt Škocjanskega zatoka pri Kopru. za domače in tuje poklicne in ljubiteljske fotografe. Na Pogrešali smo vsekakor kolege iz držav ob Črnem natečaj Vodan '98 se je prijavilo dvaindvajset podvod- morju, ki pa se žal iz že prej omenjenega finančnega nih fotografov iz štirih držav. Mednarodna žirija je razloga simpozija niso mogli udeležiti. ocenila prek sto Šestdeset de! v kategorijah makro, riba V večernih urah je bilo kar tri dni želo napeto, saj in ambient. Na zaključni slovesnosti 2. oktobra v Novi smo v organizaciji MEDMARAVIS. volili nove.organe v Gorici so bila podeljena priznanja za najboljše dosežke izvršilni odbor in svet. Slovenija kljub svoji majhnosti v posameznih kategorijah, skupna zmaga pa je odšla v ostaja v organizaciji. Imeli smo tudi skupščino organi- Italijo. Rezultati .enajstih sodelujočih slovenskih foto-zacije MEDMARAVIS, ki so se je udeležili vsi ude- grafov so bili posebej razvrščeni še v dodatno lestvico, leženci simpozija. Na skupščini sta generalni sekretar ki je štela za državno prvenstvo. r Xavier Monbailliu in predsednik Antonio Torre pred- Drugi del državnega prvenstva je bilo tekmovanje v 153 ANNALES 13/'98 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITA DEI NOSTRI tSTlTUTI E DELLE NOSTRESOCI ETA/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 151-161 podvodnem fotolovu. Podvodni fotoiov je izum slovenskih potapljačev. Skoraj dvajset let je minilo, odkar so disciplino vpeljali kot alternativo podvodnemu lovu s harpuno. Tekmovalec, podvodni fotograf, mora v določenem času oziroma ob porabi dovoljene količine stisnjenega zraka s fotoaparatom "ujeti" čim več rib različnih vrst. Posnetki morajo biti tehnično brezhibni tudi s fotografskega stališča, pravila pa poleg drugega določajo, kolikšen del ribe mora biti viden ter razmerje med velikostjo ribe in širino slike. Posnetke pregleda strokovna komisija. Ribe so razdeljene v kategorije glede na pogostost pojavljanja; redkejše vrste tekmovalcu prinesejo več točk. Komisija oceni tudi estetsko vrednost fotografije, zmaga pa seveda tekmovalec z največ točkami. Podvodni fotoiov je našel kar nekaj privržencev tudi v mednarodnih potapljaških krogih, vendar je mednarodna potapljaška zveza CMAS v svojih pravilih predvidela tekmovanje brez avtonomne potapljaške opreme. Tekme na slovenskih državnih prvenstvih so kljub temu še naprej potekale po "starih" pravilih, z dovoljeno uporabo avtonomne opreme. Tako je bilo tudi letos, vendar po sklepu komisije za podvodno fotografijo pri SPZ tokrat zadnjič. Komisija se je sestala v okviru spremljajočih prireditev ob prvenstvu in sklenila, da bodo prihodnja državna prvenstva potekala po precej spremenjenih pravilih. Letošnja tekma v podvodnem fotolovu je potekala 10. oktobra v akvatoriju na piranski Punti. Tekme se je udeležilo deset tekmovalcev, razmere pa so bile vse prej kot ugodne za podvodni fotoiov. Zaradi vetra vzva-lovano morje je bilo še dodatno motno zaradi nanosov rek, ki so teden pred tekmovanjem po obilnih padavinah narasle in poplavljale. Vidljivost pod vodo je bila približno dva metra, številni v vodi razpršeni delci pa so tekmovalcem še dodatno oteževali nalogo. Rezultati tekmovanja so bili zelo dobri, pa ne le glede na razmere. Tekmovalci so komisiji predali posnetke številnih ribjih vrst in med ocenjevanjem je bilo slišati zadovoljno ugotovitev, da slovensko morje še zdaleč ni tako revno, kot menijo nekateri. V kategoriji Splošna podvodna fotografija je zmagal Borut Furlan, drugo in tretje mesto pa sta zasedla Boris Pihlar in Milan Glavina. V kategoriji Podvodni fotoiov posamično je prav tako zmagal Borut Furlan, drugi je bil spet Boris Pihlar, tretje mesto pa je zasedel Igor Mauser. Za najlepši posnetek tekmovanja je tričlanska žirija izbrala posnetek morskega pajka (Jrachinus dracoj, ki ga je posnel Milan Glavina. Letošnje državno prvenstvo v splošni podvodni fotografiji in podvodnem fotolovu je bilo prelomno v več ozirih. Organizator, ŠD Vodan, je del prvenstva prvič pripravil kot mednarodno tekmovanje; tako bo tudi v prihodnje. Izvedba mednarodnega natečaja in državnega prvenstva v podvodni fotografiji Vodan '98 bi bila skoraj nemogoča brez sodelovanja sponzorjev: Mestna občina Nova Gorica, Zveza za tehnično kulturo Nova Gorica, Telekom Slovenije, Grafit, Telmont, Bignami d. Trieste, HIT Casinos, MIP, Salonit Anhovo, Zidarstvo Marc, Elkor, Vinarstvo Baša, Demi & Tisk, Cvetličarstvo Klavdij jakončič, Slovenka, Impulz, Foto Fantasy, Pecivo, Artes, Arctur, Elis, Grajska klet, Vipava 1894. Rezultati 1. mednarodnega natečaja v podvodni fotografiji Vodan '98 so objavljeni tudi na Internetu: www.arctur.si/vodan. Po drugi strani pa je bilo sklenjeno, da tekem v podvodnem fotolovu, kakršne smo poznali in prirejali doslej, na državnem prvenstvu ne bo več. Upati je, da bodo spremembe v načinu organiziranja državnih prvenstev k sodelovanju pritegnile večje število podvodnih fotografov in da bodo dosedanji rezultati, tudi rezultati z letošnjega prvenstva, mlajše podvodne fotografe ., prepričali, da se je vredno potopiti tudi v domače morje. . - '. ■ Borut Furlan, Slovenija, 1. mesto, riba. Borut Furlan, Slovenia, 1st place, fish. 154 ANNALES 13/'98 DELO NASlH ZAVODOV IN DRUjTEV/ATTIVlTA DEI NOSTRIISTITUTI E DEILE NOSTKE SOCIETA/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 1SW61 Alessandro Dodi, ¡talija "Guardian", 1. mesto, makro. Alessandro Dodi, Italy "Guardian", 1st place, macro. Branko Čermelj .. ISOTOPE WORKSHOP (V ■ of the European Society for Isotope Research'' 4th IW-ESIR '98 juiy 1-4, 1998 " ' Portorož (Portorose), Slovenija' V Sloveniji imajo izotopske raziskave dolgoletno tradicijo, saj se z analizami izotopskih sestav ukarjajo že od leta 1966. Njihova uporaba na različnih področjih, znanstvenih in uporabniških projektih, se je pokazala kot nepogrešljiv prispevek h klasičnim metodam. Rezultati reševanja problemov v hidrogeologiji pitnih, mineralnih in kraških vod, sedimentologiji, ekologiji in onesnaženju jezerske in morske vode, kot tudi problemov pri nastanku in nevarnostih (plin, voda) premogovnikov in drugih rudnih nahajališč pa so dokazali ustreznost izbora izotopskih raziskav. S takim znanstvenoraziskovalnim pristopom pa lahko upravičeno trdimo, da slovenska znanost ohranja stik s svetovno, kar je navsezadnje potrdilo tudi mednarodno srečanje v Portorožu. "European Society for Isotope Research" (Evropska zveza za izotopske raziskave) je mednarodna znanst- vena organizacija, ki je bila ustanovljena na Poljskem 1990. Vsaki dve leti se zberejo znanstveniki na skupnem strokovnem srečanju, ki ga imenujejo "Isotope Workshop". Do sedaj so bila srečanja v Lublinu na Poljskem (1992), v Wroclawu na Poljskem (1994) in v Budimpešti na Madžarskem (1996). Na tem srečanju je mandat za naslednje srečanje dobila Slovenija (Nara-voslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo). Obenem so za predsednika združenja izvolili dr. J. Pezdiča, kt je obenem tudi prevzel vlogo vodje organizacijskega odbora naslednjega srečanja. To priznanje je za Slovenijo še toliko večjega pomena, ker so za organizacijo kandidirale tudi Švica, Romunija in Estonija. 4. mednarodna delavnica Evropske zveze za izotopske raziskave je potekala od 1. do 4. julija 1998 v prostorih Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu. Delavnico so organizirali: Oddelek za geologijo Nara-voslovnotehniške fakultete v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu, Morska biološka postaja v Piranu, inštitut Jožef Štefan ter že omenjena Evropska zveza za izotopske raziskave: Finančno pa so delavnico omogočili: Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Ministrstvo za ekonomske odnose Republike Slovenije, Fakulteta za pomorstvo in promet v 155 ANNALES 13/'98 PElONAŠtH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATT1 VIT A DEINOSTRNSTITUTIE DEI.LE NOSTRE SOCIETA/ACTIVITIES BYOUR INSTlTUTiONS AND ASSOCIATIONS, 151-161 Portorožu, N ara vo s I o v note h n i š k a fakulteta ter uredništvo revije RMZ-Materiali in geookolje. Tokratnega biehala se je udeležilo 85 udeležencev iz 15 držav, od tega 21 iz Slovenije z 18 predstavitvami. Predavanja, predstavitve dosežkov in predstavitve posterjev so organizatorji razdelili v 6 različnih sekcij: 1. Najnovejši dosežki v tehnologiji izotopskih razis-kav, 2. Izotopi in človekovo okolje, 3. Paleoklimatologija,. . 4. Pomen izotopov v hidrogeologiji, 5. Geokemija izotopov v sedimentih, . . 6. Pomen izotopskih meritev v analizi visokotem-. peraturnih procesov. Sekcije je vodilo 9 mednarodno priznanih strokovnjakov iz Nemčije, Kanade, Poljske, Italije/HrvaŠke in Slovenije. V protokolarnem delu mednarodne delavnice so vse navzoče pozdravili glavni tajnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akad. prof. dr. Matija Dro-venik, dekan Naravosiovnotehniške fakultete, dekanica Fakultete za pomorstvo in promet, sprejel pa jih je tudi piranski župan. Tematsko zasnovani prikazi najnovejših dosežkov, ki so si sledili v dneh delavnice, so opozorili na pomen izotopov pri reševanju problemov tehnološke, znanst-veno-raziskovalne in okoljske narave. Prvi dan delavnice je bil namenjen predvsem predstavitvi prispevkov k metodološkim pristopom meritev posameznih izotopov. Avtorji so prikazali izboljšave v analizi meritev in pomen teh izboljšav v različnih tehnoloških procesih. Vzrok in obenem namen sta seveda najbolj očitna v tehnoloških aplikacijah. V tehnoloških procesih je natančnost meritev izotopske sestave posameznih elementov v različnih fizikalnih razmerah nadvse pomembna, saj je od te natančnosti odvisna učinkovitost procesa samega. Čim večji izkoristek pa je vedno bil glavno vodilo in cilj slehernega tehnološkega procesa. Diagnostični pomen meritev izotopske sestave (predvsem stabilnih izotopov) v človekovem okolju je vzpodbudil tovrstne raziskave na najrazličnejših področjih. Te vrste diagnostika v medicini ima pravgotovo veliko prihodnost, nič manj zanemarljivi pa niso najnovejši rezultati analiz nadzora kvalitete, izvora in pristnosti pre-hrambnih izdelkov, kot so pristnost ali izvor vin in tudi olivnega olja. Prav gotovo gre za nov pristop v kvaliteti analiz, ki ni zgolj organoleptične narave. Pretežni del prispevkov pa je bil namenjen predvsem novim dognanjem v paleoklimatoiogiji, hidrogeologiji ter geokemiji izotopov v recentnih sedimentih in kamninah. Napredek na teh področjih je zagotovo posledica današnje "ekološke osveščenosti'1 in seveda kemijskih lastnosti stabilnih izotopov vodika, kisika, ogljika dušika in žvepla. Omenjeni elementi kot tudi njihovi stabilni izotopi so v ozračju, vodi in sedimentih praviloma zelo pogosti. Z ustreznimi aplikacijami jih lahko uporabljamo kot sledilna sredstva, razmerja med njimi pa pogosto kar dobro odsevajo določene procese, ki na razmerja vplivajo. Na razmah reševanja problemov v hidrogeologiji pitnih in kraških voda ter podtalnice v premogovnikih kažejo številni prispevki, predstavljeni na srečanju. Predmet številnih raziskav, predstavljenih na simpoziju, je bila tudi izotopska sestava in kroženje izotopov organogenih elementov (C, H, N, S) v sistemu voda-sediment ter ocena trofičnega stanja in porazdelitve posameznih izotopov v jezerskem in morskem okolju. ..•'.•• Kristalografska in petrološka analiza magmatsko-me-tamorfnih kompleksov po vsem svetu sta bili v preteklosti pogosto edini način ovrednotenja visokotempera-turnih procesov v obdobju diageneze teh kamnin, izotopska sestava določenih stabilnih izotopov (5gO/ 160) se zatorej ponuja kot alternativa klasičnim metodam, obenem pa omogoča vpogled v reakcije med mag-matsko-metamorfnimi kamninami in podtalno vodo v obdobju nastajanja kamnin. Predstavljeni prispevki na mednarodni delavnici so objavljeni v redni številki številki Rudarsko metalurškega zbornika, ki se v tej številki predstavlja v nekoliko drugačni podobi. Revija je resda ohranila svoj zunanji videz, vendar omogoča novi, sodobnejši naslov RMZ -"Materials and Ceoen viron men t" (M ate n a i t in geookoije) avtorjem prispevkov nekoliko večji razpon področij, ki jih revija objavlja. V rednem letniku (Vol.) 45, številki 1-2 je tako objavljeno 76 prispevkov na 280 straneh, ki jih je napisalo 161 avtorjev iz 22 držav. Srečanje v Portorožu se lahko pohvali tudi s pestro izvendelavniško dejavnostjo. Poleg strokovnih predavanj in posterske predstavitve je organizatorjem uspelo izpeljati strokovni ekskurziji v Sečoveljske soline in Škocjanske jame. Vrhunec pa je bil nedvomno ogled Ton i ne hiše v Sv. Petru z nastopom "Šavrink", ki je udeležencem prikazal še nekoliko folklorne domačnosti ljudi iz tega okolja. Boris Švagelj Ornitološko društvo !XOSRYCHUS -15 let nekega društva Dobro je, gremo na tri ali štiri? Na tri/štiri? Na en/dva/tri? En, dva, tri; hoooruuk! Tako, leva stran je na nogah. Zdaj pa na desno. Gremo en, dva, tri/dvigni/pod-stavi nosilce; imamo ga; stoji! Zdaj še zašijemo stene in bo najlepši šotor v Vanganelu. Tako je bil postavljen šotor stoterček, ki je bil namenjen rednemu letnemu občnemu zboru Ornifološkega društva !xobrychus iz Kopra. Pa kaj, bi kdo porekel, občni zbor pač. Pa vendar ta v sebi nosi tudi pomemben jubilej... 156 ANNALES !3/'98 DF.I.O NASSH ZAVODOV ¡NDRUŠTEV/ATTlViTADEt NOSÏRIISTITUTIE DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES 8Y OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 1SM61 vO^ " Q/*, K > I/ S ■ àfe; j Daljnogled se je sprehajal po-bregovilv in polojih Škocjanskega zatoka. Poglej, poglej! Tisto na drugi strani pa ni ptiči Pa še daljnogled ima! Nezaupljivo opazovanje; a tudi on opazuje ptice? Tako je skupina mladih članov Kluba Mladih Raziskovalcev na enem od srečanj ugotovila, da jih kar nekaj že več let opazuje ptice. Od nekje se je prikazala ornitološka revija. Začetno nezaupanje se je spremenilio v radovednost, ta pa je rasla in čez nekaj časa se je spremenila v idejo o društvu. Društvo! Lepo bi bilo ustanoviti društvo! imeli bi svoj grb, pa ime, pa vsi enake j akne, pa časopis bi izdajali! Od besed so kmalu prešli k dejanjem in ugotovili, da lahko društvo ustanovijo, vendar morajo papirje podpisati starši. Rečeno - storjeno! Tako je društvo zaživelo in postalo nekakšna opora vsem mladim ornitologom, biologom in drugim ljubiteljem narave. Tako je skupaj z mladimi ornitologi raslo tudi njihovo društvo. Minila je srednja šola, začela so se leta univerzitetnega študija, večina članov se je začasno preselila v Ljubljano, odraščanje in drugačni pogledi na svet okoli nas pa so bili vzroki, zaradi katerih je društvo obstalo. Nastajati so začeli prvi članki, pa tudi ideja o reviji ni bila več samo ideja, ampak je revija že nastajala. Na začetku se je sicer imenovala informativni bilten Orni-toloskega društva !xobrychus in je bila še daleč od prave revije, vendar je takrat pomenila prvi tiskani vir s področja omitologije na Obali. Počasi so ne več tako mladi fantje ugotovili, da je potrebno preseči medsebojna razhajanja in različne poglede, saj društvo od tega ni imelo nobene koristi. Ko so spoznali, da obstaja skupni cilj, in so se o tem tudi pogovorili, je društvo dobilo nove temelje, rezultat vsega tega pa je bila deveta številka društvene publikacije Falco, ki se je preimenoval v revijo za ornitologijo, naravoslovje in naravo varstvo. Saj, naravovarstvo je bil tisti cilj, ki je dal članom novih moči in zagona. Za naravo je bilo treba storiti kaj več kot jo samo opazovati, v nasprotnem bi se kaj lahko zgodilo, da ne bi bilo več kaj opazovati! Zrelost je prinesla kakovosten preskok in društvo je v opozarjanju na škodo, povzročeno naravi, začelo vedno glasneje opozarjati, za seboj pa je imelo tudi argumente, ki so se zrcalili iz neštetih ur, prečutih na terenu in v podatkih, ki jih je bilo vedno več in ki jih ni bilo več mogoče skriti, utišati, zamegliti! Društvo je postalo pomemben dejavnik zaščite narave na Obali, namesto samega opozarjanja pa je nastajalo vedno več pobud in predlogov, kako urediti stvari, kako ljudem predstaviti koristi, ki jih prinaša skrb za naše skupno dobro - naravo. V petnajstih letih je bilo storjenega marsikaj. Od začetka - opazovanje ptic v Škocjanskem zatoku, Sečo-veljskih solinah in drugje po Obali in notranjosti, zbiranja strokovnih argumentov za zaščito Sečoveljskih solin in Škocjanskega zatoka - je društvo preraslo okvire prostora, v katerem je nastalo. Razne mladinske raziskovalne naloge, ki so jih srednješolci tako slovenskih kot italijanskih srednjih šol izdelovali pod mentorstvom naših članov, med katerimi so staroste slovenske omitologije, ugledni znanstveniki iri profesorji, so prerasle v mednarodno sodelovanje z organizacijami, ki se ukvarjajo s podobno problematiko: MedVVet, Medmaravis, Osservatorio faunistico Trieste, Université di Pavia, Università di Bologna, Université di Urbino, Ecomedi-terranea, Parco naturale Isola dela Cona, Marano lagunare, Tour du Valat/Camargue, Wader study group. Ne smemo pozabiti tudi sodelovanja z Morsko biološko postajo v Piranu, Znanstveno raziskovalnim središčem v Kopru, DOPPS, MZVNKD, Drogo Portorož in drugimi, ki jim je nekaj do ohranjene narave. Kot največje priznanje našega dela pa je zaupanje, ki nam ga je izkazal Medmaravis, saj je član našega društva tudi član sveta te organizacije, kjer je odigral aktivno vlogo pri nastajanju Algherske konvencije in Khioške deklaracije. Publicistična dejavnost društva je prav tako spremljala razvoj društva, tako da se je v tem času nabralo okoli 30 izvirnih znanstvenih del ter prek 50 strokovnih in poljudnih objav doma in v tujini. Izšlo je tudi 12 številk društvene revije Falco, od katerih je ena v celoti posvečena Škocjanskemu zatoku, pred tiskom pa je 13. dvojna številka. Seveda smo se prilagodili tudi spremembam okoli nas in postavili svojo stran na internetu, da sojo opazili tudi novinarji, rezultat pa je bilo nekaj odmevnih radijskih intérvjujev na različnih radijskih postajah.^--: Tako je dejavnost društva na občnem zboru na kratko predstavil naš predsednik. Veseli smo bili dejstva, da bi podrobna predstavitev vsëh projektov in nalog, ki jih je društvo izpeljalo napolnila že kar debel zbornik! Še posebej intenzivna je bila naša dejavnost v zad- 157 ANNALES 13/'98 DELO NAŠIH ZAVODOV iN DKUŠTILV/ATTSVITADElNOSTRnSTITUTlEDLlLENOSTRESOClETA/ACTIVmCSliVOURINSmUTIONS AND ASSOCiATIONS, 151-161 njih treh letih, ko je država sprejela nekaj zakonov in uredb o varovanju narave in njenih posameznih predelov. Tako sodelujemo v projektni skupini za pripravo programa varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok in v projektni skupini za pripravo ureditvenega načrta Sečoveljske soline. Seveda se nadaljuje tudi sodelovanje s prej omenjenimi organizacijami, publicistična dejavnost, organizacija predavanj z diapozitivi in društvenih izletov.. Občni zbor se je nato nadaljeval 's predstavitvijo poročil tajnika in blagajnika društva, ki so bila predložena občnemu zboru v sprejem in tucii soglasno sprejeta. Po zaključku prvega dela so bila na vrsti predavanja z diapozitivi, v katerih smo se sprehodili skozi zgodovino društva,' večer pa smo zaključili s skromno pojedino, z nekaj požirki dobre kapljice in s pogovori o prihodnjih nalogah. Skupni imenovalec pogovorov in debat pa je bil, da je društvo z veseljem sprejelo vse naloge, ki jih je tok dogodkov pripeljal na pot, vendar se to na žalost kaže v preobremenjenosti nekaterih članov društva. Zaradi tega v zadnjem času peša organizacija predavanj in izletov, pa tudi tečaj iz ornitoiogije za mlajše člane, ki je v naših načrtih, zamuja, saj je energija trenutno usmerjena v clruge projekte. Zato ob tej priložnosti vabim vse, ki jim je kaj do te naše Narave, naj se nam pridružijo, naj postanejo naši člani, naj tudi sami kaj storijo za ta ljubi košček zemlje, ki nam jo je dano teptati. Pred nekaj leti sem ob občnem zboru zapisal: "Drugo leto spet!". Od tega je že nekaj let, društvo pa je medtem dočakalo jubilej. Malo nam še manjka do polnoletnosti. Zato pravim: pridružite se nam, da jo dočakamo skupaj, močnejši! Dag Kleva V SEČOVLJAH SO USTANOVILI FOTOGRAFSKO DRUŠTVO SV. ONOFRIJ ■■i ■B ■ - . . Wmm ^11 ¡¡lili SSII, IpÉil liliji WMfimiÈï itPlfc WSÊStst SRH iilllÎll : "X— - --a'" ...... M ||11 lili ipËlpw Katja Munda, 1. mesto, CEOTRIP '97. ■ Fotografija -je sicer'izrazni medij, lahko-'pa- je-tudi sredstvo, pot k-drugačnemu načinu življenja, razmišljanja, dojemanja iiv sprejemanja okolice, narave. Take cilje smo si zastavili na Osnovni šoli Sečovlje, kjer je spomladi leta 1997. začel delovati fotografski krožek, zdaj pa že prerašča v fotografsko društvo Sv. Onofrij - OŠ Sečovlje. V bistvu se je začelo skoraj banalno: v 8. razredu (Inga, Katja, Nina, Petra in Sanclra) so "zafežih", da bi se radi naučili fotografirati, pa smo se s kolesi in izključno z rusko optiko odpravili na odkrivanje reke Dragonje, Rezultat našega izleta jebiSo 1. mesto (Katja Munda) na geološkem fotografskem natečaju Geotrip '97. Z vso paro smo zaorafi v novo šolsko leto, čvrsto prepričani, cla lahko največ naredimo na terenu; čas in dejstva (priznanja) kažejo, da se nismo motili. Napredovali smo tudi v tehnologiji, kjer smo rusko nadomestili z japonsko, predvsem pa smo nakupili kar nekaj taborniške opreme za naše junaške pohode. Med majskimi počitnicami '98 smo se s Kozine- odpravili peš proti Sečov-Ijam; v treh dneh pohoda smo živeli v najpristnejšem stiku z naravo, spoznali najbolj skrite in najlepše toS-munčke reke Dragonje, posneii čez tisoč fotk in zasedli 1; (Petra Vovk) in 3. (Sandra Vovk) mesto ter dobili dve diplomi (Sabina Černe in Blaž Lušina) na natečaju Gozd oz. Ogroženost slovenskih gozdov. Ta uspeh je bii odločilen in šola je za potrebe fotografskega krožka kupila pet šotorov, ki smo jih takoj pridno uporabili, ko smo se udeležili mednarodnega fotografskega ex-tempora Kras '98 v Štanjelu. Tri dni smo preživeli v okolici Štanjela in štirinajst dni kasneje je na podelitvi počila penina, ko je bilo razglašeno 3. mesto (Blaž Lušina) in podeljena diploma (Karmen jagodic). Ustavile nas niso niti poletne počitnice - za učence zaključek osnovne šole ne pomeni konec dela v osnovnošolskem foto krožku - in plačali smo kazen za nezakonito kampiranje v Beli, ko smo slikali za 6. mednarodni ex-tempore Idrija '98. Čeprav ni bilo mladinske sekcije, smo kljub temu odločno sodelovali, je pa bila mednarodna konkurenca premočna. Brez pretiranega razočaranja smo še malo taborili v Posočju. 158 ANNALES 13/'98 DELO NAŠIM ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTlVITA DEI NOSTRi ISTITUTI f: D£LL£ NOSTRE SOCIETA/ACTIVITIES BY OUR INSTtTUTIONS AND ASSGCIATtONS, 1S1-1 želja po društvu. Zamisel ni pritegnila le nekdanjih šolskih krožkarjev, marveč tudi druge fotografske navdušence, ki fotografije ne jemljejo preveč ozko. Kajti za nas je fotografija enakovredna nekemu pozitivnemu odnosu do narave, estetsko doživljanje dobre "fotke" enačimo z estetskim doživljanjem narave; skozi fotografijo ne samo pokazati (kako plehko!) neko stvar, ampak s tem dvodimenztnainirrv predmetom izraziti svoj odnos, svoj pogled, svoj komentar k že tako nepomembnemu malem tolmunu, brzici, kamnu. Mirno trdim, da so naši uspehi plod svojevrstnega načina dela - življenja - ki ga imamo. Nedvomno so mladi fotografi talentirani; največ pa dajo od sebe, ko se spopadejo z nevihto, ko opolnoči zapustijo toploto tabornega ognja in eksperimentirajo ob Dragonji, ko se zaplezajo v črnokalski steni, ko raziskujejo Golobjo jamo ... vedno s fotoaparatom v roki, budnim očesom, pripravljeni na tisti magični "škljoc" zaklopa. Tudi kot društvo ne zapuščamo ne šole ne kraja, kjer je vse nastalo. Na OŠ Sečovlje dobite tudi vse informacije. Dobro luč! Branko Čermeij - PROBLEMI, POVEZANI Z ODLAGANJEM PREMEŠČENEGA MORSKEGA MATERIALA -ZAKLJUČKI DELOVNEGA SREČANJA "MEETING ON THE PREPARATION OF GUIDELINES FOR THE MANAGEMENT OF DREDGED MATERIAL" SLIEMA 30.-2. 12. 1998, MALTA Sandra Volk, 3. mesto, GOZD '98. Izdelava osnovnih navodil, namenjenih ravnanju s .. Moje poletno potepanje me je pripeljalo v Abrtízzo, premeščenim morskim materialom (izraz "premeščen! od koder sem se vrni! z razpisom za mednarodni na- morski material" ustreza v angleški terminologiji uvelja-tečaj Arheologija in okolje; takoj v prvih dneh sep- vljenemu izrazu "dredged material". Označuje material tembra so se zbrali sedanj! in nekdanji učenci OŠ Se- morskega izvora, ki je zaradi posegov v morsko okofje -čovfje za naš jesenski pohod z obvezno fotografsko te- poglabljanja kanalov alt marin - premeščen v drugo matiko: arheologija. Pot smo začeli v Hrastovljah, po okolje), izhaja iz določil t.i. "Dumpinškega protokola" planinski poti gradov smo poslikali ostanke utrdb po (Protocol for the Prevention and Eiimination of Pollution Kraškem robu, se s Socerba spustili do Rižane, potem pa o/ the Mediterranean Sea by Dumping from Ships and smo po vrhovih iskali ostanke kaštelirjev. Še slavni kr- Aircraft or Incineration at Sea), sprejetega in veljavnega kavški kamen smo ujeli tik pred zdajci, preden so ga od leta 1976. V dopolnjenem tekstu omenjenega proto-odpeljali na restavriranje. Tako kot je življenje v gozdu kola, ki pa še ni stopil v veljavo, so zahteve ohranjene pripomoglo k uspehu, tako je tudi potepanje in brskanje (dokument - UNEP(OCA)/MED IG.6/7, ANEKS I, sekcija po razvalinah obrodilo svoje sadove. Izjemno 2. mesto B). "Dumpinški protokol" načeloma ne dovoljuje nika-(Sabina Černe) s! je prislužila fotografija črnokalskega kršnega odlaganja na morsko dno. Izjeme so le dolo-gradu, posneta kar med nevihto, čene kategorije materiala, dovoljene v 4. členu "Dum- Potem smo se odločili, da začnemo zares. Kot pro- pinškega protokola" (dokument - UNEP(OCA)/MED IG. jekt smo vključeni v program LAS Piran pod geslom 6/7, 4. člen,.2. odstavek). Namen in smisel izdelave os-Živimo zdravo in veselo (sami pa dodajamo, da včasih novnih navodil je olajšati članicam podpisnicam "Dum-tudi kaj fotografiramo) in svoje delo smo predstavili v . pinškega protokola" ("Dumptnški protokol" je eden iz-portoroškem Avditoriju. Naše fotografije krasijo prostore med protokolov "Barcelonske konvencije"; C.onvention Zavoda za šolstvo v Kopru (in pisarno ravnateljice v Se- for the Protectión of the Marine Environment and the čovijah). Skoraj sama po sebi sta se rodili potreba in Coastal Región of the Mediterranean] delo pri njegovem 159 ANNALES 13/'98 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVtTA D El NOSTRl I5T1TUT) E DELLE N OSTRE SOCIETÀ/ACTIVITES BY OUR 1NSTITLJTION5 AND ASSOCIATIONS. 151-16! izvajanju in izdelavi nacionalnih navodil ter poenotenju kriterijev pri tovrstnih dovoljenih posegih v morskem okolju na območju Sredozemskega morja. Prvi sestanek, namenjen pripravi osnovnih navodil za ravnanje s premeščenim morskim materialom (Meeting on the Préparation of Guidelines for the Management of Dredged Material), je bil v Valenciji (Španija) od 22. do 26. maja 1996. Sekretariat UNEP-a (United Nation Environment Program) je pripravil prvo osnovno različico besedila. Na sestanek so bili povabljeni strokovnjaki, določeni s strani nacionalnih koordinatorjev MED POL-a (Long Term Programme for Pollution Monitoring and Research in the Mediterranean), kot opazovalke pa so bile povabljene tudi številne medvladne in nevladne organizacije, regionalni (akcijski) centri ter predstavniki Oorganizacije Združenih Narodov. Navzoči so naložili sekretariatu UNEP-a, naj na podlagi diskusije v Valenciji pripravi popravljeno novo besedilo (dokument - (UNEP(OCA)/MED WG. 114/4). Drugi sestanek, ki ga je gostila vlada Republike Malta, finančno podprla pa Evropska Komisija, je bil od 30. oktobra do 2. decembra 1998 v Sliemi (Malta). Namen sestanka je bil ponovni pregled popravljenega teksta osnovnih navodil po načelu "mutatis mutandis", ki jih je pripravil sekretariat UNEP-a, sprejem teksta navodil, ki bi ga nato podpisnice "Barcelonske konvencije" sprejele. Sestanka so se udeležili strokovnjaki iz 17 sredozemskih držav podpisnic "Barcelonske konvencije": Albanije, Alžirije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Egipta, Francije, Grčije, Izraela, Italije, Libanona, Libije, Malte, Maroka, Slovenije, Španije, Sirije in Tunizije. Navzoči pa so bili tudi predstavniki organizacij UNIDO (United Nations Industrial Development Organization) in REM-PEC (UNEP/IMO - Regional Marine Pollution Emergency Response for the Mediterranean Sea). Sestanek je potekal po predhodno zastavljenem dnevnem redu, v otvoritvenem delu pa je vse navzoče nagovoril stalni sekretar v ministrstvu za okolje Reprib-like Malta g. Paul Mifsud. V treh delovnih dneh smo v celoti obdelali predstavljeni osnutek novega teksta, ki ga je kot strokovni sodelavec UNEP-a pripravil g. Jean-Marie Massin. Na podlagi opravljenega dela v Sliemi smo zadnji dan sestanka sprejeli dva dokumenta: Poročilo z 2. srečanja v Sliemi (dokument - UNEP(OCA)/MED WC. 149/CRP.2) in Tekst osnovnih navodil, namenjenih ravnanju s premeščenim morskim materialom (Draft Guide-lines on the Management of Dredged Material; dokument - UNEP(OCA)/MED WG. 149/CRP.3). V uvodnem delu navodil so navedeni razlogi, ki so narekovali nastanek navodil, implicitno pa je poudarjeno, da celovito uresničevanje splošnih določil in natančnih kriterijev v vseh primerih najbrž ni mogoče, odločitev o morebitnih rešitvah tovrstnih problemov pa je prepuščena posameznim podpisnicam sporazuma. Definirani sta narava in vrsta posegov, ki jih navodila obravnavajo, ter zahteve, ki izhajajo iz določil "Dum-pinškega protokola". Osnovni tekst navodil je razdeljen v dva dela. V prvem delu (del A, vsebuje 8 sekcij) je obravnavan proces karakterizacije-oznake materiala in ravnanja s premeščenim materialom, drugi del (del B) pa je namenjen oblikovanju in izvajanju monitoringa mesta odlaganja-deponije materiala v morju. Navodila se prično s smernicami za ugotavljanje pogojev, pod katerimi se lahko izda dovoljenje za premestitev in odlaganje materiala v morje (del A). Sekcija T predstavlja oznako osnovne terminologije, v 2. sekciji pa so podane alternativne možnosti izkoriščanja premeščenega morskega materiala, v ekološkem smislu ugodnejše od deponije materiala na morsko dno. 3. sekcija je namenjena izdelavi upravnega postopka, povezanega s premeščanjem morskega materiala. Odločitev o upravičenosti določenega posega na morsko dno mora biti sprejeta na podlagi nacionalne aii regionalne zakonodaje ter osnovane mreže upravnih organov, ki naj bi ju članice podpisnice "Dumpinškega protokola" sprejele in organizirale. Prikazani, so kriteriji,-ki jih je treba upoštevati pred izdajo dovoljenja o premeščanju sedimenta. V tem kontekstu so zaobseženi: a) fizikalni, b) kemijski in geo-kemični kriteriji, c) ocena morebitnih/bioloških učinkov na mesto deponije materiala ter d) uporaba že obstoječih podatkov, ki so lahko dobro izhodišče za študij morebitnega vpliva premeščenega materiala na mesto deponije. Podana je osnovna razvrstitev, po kateri je določeni material lahko primeren, pogojno primeren ali neprimeren za premeščanje in odlaganje na morskem dnu. Navodila omogočajo različne upravno-tehnološke opcije v primeru delne onesnaženosti sedimenta, pred izdajo dovoljenja pa mora biti zagotovljen čim manjši vpliv premeščenega materiala na mesto deponije. V sekcijah 4, 6 in 7 so smernice, ki odsevajo zahteve določil "Dumpinškega protokola" (dokument - UNEP (OCAJ/MED IG.6/7, ANEKS i, sekcije A,B,Q: značilnosti in sestava premeščenega materiala, značilnosti mesta deponije in metode odlaganja ter splošna določila in pogoji. V sekciji 5 so podane dodatne smernice, namenjene vzorčevanju in analizi premeščenega materiala. V 4. sekciji so podana navodila, namenjena izdelavi ocene značilnosti in sestave premeščenega morskega materiala. Sem so vključene ocene fizikalnih ter kemijsko-bioloških lastnosti sedimenta. Le izjemoma takšna celovita ocena ni potrebna, primeri pa so navedeni. Sekcija S obravnava izdelavo načrta vzorčevanja materiala, namenjenega premeščanju. Pri tem je treba ločiti dva postopka: 1. Izdajo dovoljenj za opravljanje novih posegov v morsko okolje, ter 2. obnovitev dovoljenj, namenjenih opravljanju vzdrževalnih del. Podan je okvirni seznam metod in kategorij parametrov, potrebnih za izdajo dovoljenja. Pri oceni pa je treba upoštevati tudi morebitni vpliv vseh poznanih 160 ANNAIES 13/'98 DEI.O NAŠIH ZAVODOV IN D RUŠTE V / ATTI VITA DEI-NOSTRt ISTITUTI E DEILE NOSTRE SOCl ETA/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 151-161 lokalnih izpustov. Uporaba tako pridobljenih podatkov Posebno mesto pri načrtovanju vsakega programa je lahko dobra osnova za oceno ob morebitnih novih monitoringa ima hipoteza o vplivu premeščenega mate- posegih v isto okolje. riala na mesto deponije, v katero moramo vključiti vse Navodila v sekciji 6. nakazujejo smernice, ki jih poznane podatke o značilnostih materiala, namenje- moramo upoštevati pri opisu značilnosti mesta deponije nega premeščanju in značilnosti sedimenta na mestu v morskem okolju. Zasnova navodil sloni na predhodnih deponije. Eden izmed ciljev hipoteze o vplivu pa je študijah GESAMP {Group of Experts on the: Scientific izdelava kriterijev, ki opisujejo specifične ekološke Aspects of Marine Environmental Protection - Reports učinke premeščanja in odlaganja materiala, ki jih je pri and Studies No. 16: Scientific Criteria for the Selection posegu samem treba omejiti le na območje, s katerega of Waste Disposal Sites at Sea, IMO 1982) in ICES material'premeščamo, in na območje deponije. Dobro (International Council for the Exploration of the Sea: ' zasnovan program monitoringa pa mora potrditi pred- Ninth Annual Report of the Oslo Commission, Annex 6). videvanja v hipotezi o vplivu. Podatki, pridobljeni na Pri izboru mesta deponije moramo poleg ekoloških podlagi monitoringa, bodo rabiii za: a) vpeljavo spre- upoštevati tudi logistične in ekonomske vidike in jih memb ali v najboljšem primeru ukinitev programa mo- ovrednotiti 2e v samem začetku procesa. Upoštevati je nitoringa, b) spremembo ali odvzem dovoljenja ter c) treba vse dejavnosti, ki se opravljajo v bližini mesta spremembo osnovnih izhodišč v postopku izdaje do- deponije in na katere bi odlaganje materiala lahko po- voljenj. Ena izmed obveznosti, ki izhajajo iz "Barce- sredno ali neposredno vplivalo. Organi, zadolženi za iz- Ionske konvencije", je tudi pošiljanje podatkov 6 vseh dajo dovoljenja, morajo že pred izdajo dovoljenja zbrati aktivnostih, namenjenih monitoringu, ustreznim orga- vse potrebne podatke. nom v UNEP-u. V navodilih je ta obveza tudi ekš- V 7, sekciji so navodila namenjena-oceni narave piiciino poudarjena, vpliva premeščenega materiala na mesto deponije ter Sprejeto besedilo navodil ne vsebuje natančnih zmanjševanju možnih učinkov premeščenega materiala kriterijev, na podlagi katerih bi tovrstne posege v morje na mesto deponije. Posebna pozornost velja materialom dovoljevali ali ne. To bodo morale države podpisnice z večjo vsebnostjo ogljikovodikov, ki bi v primeru resus- "Dumpinškega protokola" urediti same v okviru lastnih penzije lahko prešli v vodni stolpec.. Opredeljeni so zakonodaj. Razlog je Seveda preprost. Vrednosti posa- možni fizikalni, kemijski, biološki in ekonomski učinki meznih škodljivih substanc se na območju sredo- premeščenega materiala na mesto deponije. Nakazani zemskega prostora močno spreminjajo. Zato pa so v so postopki, s katerimi je mogoče določene učinke nad- tehničnem dodatku navodil (Analytical Requirements for zirati ali pa celo zmanjšati. the Assessment of Dredged Material) natančno določene Le z aplikacijo in izboljševanjem ustreznih progra- metode in celovit pristop k opravljanju analiz fizikalnih, mov, namenjenih odpravi kontroliranih in nekontroli- kemijskih in bioloških lastnosti materiala, namenjenega ranih izpustov v morje, lahko rešimo osnovni problem premeščanju. V drugem tehničnem' dodatku navodil premeščanja morskega materiala - onesnaženost. Dokler (Normalisation Techniques for Studies on the Spatial ne bo tako, je treba probleme z onesnaženostjo reševati Distribution of Contaminants) pa so prikazane smernice, z uporabo določenih tehnoloških procesov, s katerimi namenjene normalizaciji pridobljenih podatkov ter lahko zmanjšamo vpliv na morsko okolje in posledično pravilnemu ovrednotenju faktorja obogatitve škodljivih na človeško zdravje {sekcija 8). snovi v primerjavi z naravnim-zgodovinskim ozadjem. Drugi del navodil je namenjen monitoringu - nad- Na Malti zasnovana navodila so le' začetni del zoru postopkov premeščanja in odlaganja materiala. V procesa od sprejetja na mednarodni ravni do dejanske tem smislu je monitoring definiran kot skupek vseh de- uresničitve v nacionalnem merilu. So le ogrodje, na javnosti, namenjenih ovrednotenju posrednega ali nepo- katerem bodo države podpisnice "Barcelonske kon- srednega vpliva vnosa premeščenega materiala na me- venctje" v prihodnosti lahko gradile lastno zakonodajo, sto deponije ter časovnih in prostorskih sprememb na Nepotrebno je poudarjati porrien takih navodil v mestu deponije, ki so rezultat odlaganja materiala. Raz- nacionalni zakonodaji sleherne države, saj so tovrstni logi za uvedbo monitoringa so različni. Monitoring posegi pogosto strateškega pomena pri razvoju na omogoča nadzor izvrševanja operacije glede na za- regionalni ali pa celo državni ravni. Nekatere sredo- stavljene pogoje, navedene v dovoljenju, omogoča zemske države so to Že uvidele in izoblikovale lastne nadgradnjo osnovnega znanja, potrebnega za izdajo do- kriterije, : ali pa so v to bile primorane. zaradi politike voljenj, zagotavlja dovolj zanesljive podatke o ustrez- Evropske skupnosti (Španija, .Francija, Italija). Izdelava nosti ali neustreznosti metod, izbranih pri izdelavi hipo- V ustrezne zakonodaje: in kriterijev je vedno povezana teze o vplivu premeščenega materiala na mesto depo-; tudi s precejšnjimi finačnimi sredstvi. Upam, da nam jih nije. V nadaljnjem tekstu so podani pričakovani cilji bo v Sloveniji uspelo najti. : : ■ monitoringa in suatugiia i/delavc programu moni-urina;: in njegovega uresničevanja. 161 ANNALES 13/"98 OCENE IN POROČILA/RECENSION! E RELAZIONI/REVIEWS AND REPORTS, 162-163 OCENE SN POROČILA RECENSION! E RELAZIONI REVIEWS AND REPORTS PRIKAZ KNJIGE PLAZILCI (REPTiLiA) SLOVENijE Avtor: Narcis Mršič Založil: Zavod Republike Slovenije za šolstvo N'aruíx Mr>ii: PLAZILCI (REPULIA! SLOVENIJE ¿4VO» Kf.1'1 -BLISS. SLOVEM.Ii: Z\ SOI.S'I Vi) Okoli 200 milijonov iet je že preteklo od takrat, ko so se iz majhnih prednikov plazilcev, ki so že kakih 100 milijonov iet prej storili odločilni korak iz vode na kopno, razvila najmočnejša in najmogočnejša bitja vseh časov, orjaški zavriji. Dolgo obdobje so bili gospodarji zemlje, vode in zračnih prostranstev, toda medtem so že vsi izumrli. Pičli ostanki, večinoma neme priče te velike skupine so le še naša želva, kuščarji tn kače. Pri njih sicer ni več opaziti izrazite pestrosti in oblikovnega bogastva, imajo pa še vedno značilno poroženelo in lus-kasto obleko kot njihovi predniki. Kljub svoji dolgi razvojni zgodovini še vedno ne morejo sami - neodvisno od sonca in mraza - uravnavati telesne temperature. V lanskem letu je na knjižne police prišla knjiga v istem letu preminulega avtorja Narcisa Mršiča z na- slovom Plazilci (Reptilia) Slovenije, ki jo je izdal Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Knjiga, ki obsega 170 strani ter veliko slikovnega, avtorjevega dela, je srednjega formata. Po avtorjevem uvodnem razmišljanju in navodilih za boljše razumevanje sledi poglavje o splošnih značilnostih plazilcev, od zunanje in notranje zgradbe telesa, do fiziologije plazilcev. Avtor nam v nadaljevanju poda tudi nekaj razmišljanj in podatkov o ekologiji teh živali, o kačjih strupih in prvi pomoči pri ugrizih. V nadaljevanju se loteva razlikovalnih znakov med strupenimi in nestrupenimi kačami, ki je dopolnjen s tabelo in njemu lastnimi ilustracijami. Ontogenetski predstavitvi plazilcev sledi poglavje o lovu tn konzerviranju. Stereotipni strah pred kačami je vkoreninjen v človeštvu že od prastarih časov in izvira bolj iz neznanja in nepoznavanja kot pa recimo zaradi slabih izkušenj s temi plazilci. Hipnotični pogledi kač in njihove strupene vonjave sodijo v pravljice. Kačji pogled je zato tako srep in steklen, ker spodnja veka prekriva oko in je trdno zrasla z nerazvito zgornjo veko. Zaradi slabega zaznavanja predmetov z očmi uporabljajo kače nenehno tipajoči in migljajoči jeziček, ki na večino ljudi deluje neprijetno in grozljivo. Pa vendar ni to nikakršen izraz hudobije ali morda strupeno sikanje, temveč način vohanja in nadomestilo pomanjkljivega vida. Na strani 38 nam avtor v poglavju "Praznoverja" s preglednico navede nekaj najbolj pogostih napačnih predstav o kačah. V sistematskem pregledu plazilcev se avtor osredotoči na pregled plazilcev Slovenije, za katero navaja 23 vrst in 3 podvrste. Včasih je kačo ali kuščarja težko zanesljivo določiti le po videzu, zato v knjigi najdemo tudi ključ za določanje plazilcev. V opisu skupin in posameznih vrst nam avtor za vsako vrsto podaja njene značilnosti, barvo, velikost, bivališče, prehranjevanje, razmnoževanje, vedenje, zanimivosti in njeno razširjenost v Evropi in Sloveniji, sledi kratko poglavje o ogroženosti plazilcev in naravovarstveni zakonodaji. Pred slovarjem in stvarnim kazalom naletimo na seznam virov, ki jih je avtor uporabil kot pomoč pri nastajanju te knjige. Na žalost lahko ugotovim, da je bil avtor pri zbiranju in prebiranju objavljenih del s področja zoogeografije in taksonomije plazilcev površen, saj manjkajo nekatera ključna dela s tega področja, ki so bila objavljena v slovenski periodiki. Zato tudi ni čudno, ko pravi, da je slovenska istra herpetološko slabo raziskana, in obenem ugotavlja, da je ravno obalni del Slovenije s plazilci najbolj bogat. Drugemu delu prej omenjenega dela stavka ne ugovarjam, nikakor pa se z avtorjevimi navedbami o slabi raziskanosti ne morem strinjati, saj je primorski del Slovenije dokaj dobro raziskan, tudi s strani pisca te knjižne predstavitve. In zato je prav, da si nekatere avtorjeve navedbe podrobneje ogledamo. Pri želvah (Testudines) navaja 7 vrst. Zanesljivo sta 162 ANNALES 13/'98 OCENE iN POROČILA/RECENSION! £ RELAZlONt/REVIEVVS AND REPORTS, ¡62-163 za Slovenijo znani le dve vrsti: močvirska sklednica ne omenja. Za progastega goža (Elaphe quatuorlineata) (Emys orbicuiaris) in kareta (Caretta carelta). Ostale vrste Mršič navaja, da je bil najden ie na eni lokaciji - Steni so alohtone (rdečevratka, obe kornjači) ali pa o nji- pri Dragonji. Zanimivo je to, da ne navaja vira te hovem pojavljanju sploh nimamo zanesljivih podatkov najdbe, sploh pa je progasti gož splošno razširjen v (usnjača, črepaha). Seznama vrst Slovenije pa seveda dolini reke Dragonje in okoliških hribih nad njo, vendar nikakor ne gre sestavljati na osnovi domneve. Od je maloštevilen. Tudi za belico (Coiuber gemonensis) alohtonih vrst se je ustrezno prilagodila le rdečevratka viri in najdbe niso povsem zanesljivi, saj so bile že v (Pseudemys scripla eiegans) in, čeprav njeno razmno- preteklosti narejene napake s strani italijanskih herpe- ževanje še ni potrjeno, pomeni resno nevarnost za našo toiogov pri razlikovanju te vrste z mladimi osebki domačo sklednico, ki dokazano živi tudi ob obali, splošno razširjene črnice Coiuber viridiflavus carbo- vendar je Mršič za ta del Slovenije sploh ne navaja. narius. Tudi navedba o južnoevropski zrvi (Malpolon In od tod dalje se zgodba ponavlja, saj so podobne monspesulanus) kot slovenski predstavnici kačje favne navedbe zapisane tudi pri kuščarjih in kačah. Nikakor bo morala počakati na dan, ko bo ta vrsta pri nas ne morem spregledati navedb o gekooih (Gekkonidae), zanesljivo ulovljena. saj je njihov areai tesno povezan s pravim sredo- Lahko bi pokomentiral tudi Mršičeve navedbe o zemskim podnebjem in sredozemsko vegetacijo, ki pa posebnostih in značilnostih nekaterih kačjih vrst, predse v Istri konča nekje v višini Rovinja in Limskega ka- vsem kar zadeva njihove popadljivosti, vendar dopu-nala. To, da sta bili v Trstu (pri nas je bil najden le ščam možnost, da sva imela različne izkušnje z raz-pozidni gekon v hotelu v Portorožu) najdeni vrsti ličnimi osebki. Navsezadnje je tudi značajska različnost Hemidactylus turcicus in Tarentola mauritanica, sploh živalskega sveta del biološke raznoterosti, ne preseneča, saj so to vrste, ki pogosto zaidejo v "tuje" In če sklenem misel ob prebiranju in pregledovanju kraje z ladijskim tovorom in največkrat s prtljago Mršičeve knjige o plazilcih Slovenije, potem lahko turistov, ki pri nas letujejo. Sam sem pred leti našel v rečem, da je knjiga bogat ilustracijski priročnik, name-botelu novo vrsto za otok Ciper, vendar taka najdba njen tako začetniku kot poznavalcu. Vsak od njiju bo v nima nobene favnistične vrednosti, saj je tudi ta prispela knjigi našel svoj pogled na plazilce v Sloveniji. Začetnik v potovalki hotelskega gosta. Enako narobe bi bilo, če bi se bo iz nje učil, poznavalcu pa mora biti Mršičev v seznam slovenskih ptic vpisali vse tiste eksotične izdelek povod in podlaga za razjasnitev stanja o naših vrste, ki pobegnejo iz kletk gojiteljem in preživijo krajše plazilcih. Kajti, lahko se zgodi, da bo izšla še kakšna obdobje na slovenskem ozemlju, kot tudi tiste vrste, ki knjiga drugega avtorja, ki bo zaradi svoje nedorečenosti jih zaradi navedb iz okoliških držav sumimo, da bodo in tekmovanja s časom založniku odtrgal del finančne nekega lepega dne priletele tudi k nam. Tu se vsaka pogače in ga mogoče spravil v zadrego. Vendar bo tudi strokovnost končal tn enako velja za azijskega blavorja takrat žal prepozno. (Pseudopus apodus), o katerem avtor piše, da verjetno živi v priobalnem pasu slovenskega Pri morja. Ver- Iztok Škornik jetnost, da bomo to vrsto našli v Sloveniji, je enaka najdbi leopardovke (Elaphe situla), ki pa je avtor sploh 163 ANIMALES 13/'98 OBLETNICE/ANNIVERSAR!/ANNIVERSARIES, 164-167 OBLETNICE ANNIVERSAR» ANNIVERSARIES BOTANIK TONE VVRABER - ŠESTDESETLETNIK Četrtega marca 1938 seje v Ljubljani rodil slovenski botanik Tone VVraber, ki je torej letos dopolnil 60 let. Namen tega zapisa ni le, da se botanika spomnimo ob "okrogli" obletnici, marveč da resnično opozorimo na bogato in vsestransko pot slavljenca, za katerega lahko sam s ponosom rečem, da je moj botanični učitelj. Kot profesor VVraber sam pove, je odraščal v "materialno skromnem, toda duhovno zelo bogatem bkolju". Njegov oče, znani slovenski fitocenolog profesor Maks VVraber,' ga je "okužil" z ljubeznijo do rastlinskega sveta že zelo zgodaj. Enoumje takratne politike je utesnjevalo svobodnejšega duha in drugačne nazore Tonetove družine, s tem pa morda še podžgalo Tonetovo željo k čimširši in čimglobiji izobrazbi in razgledanosti, ki jo mlajši kolegi danes tako občudujemo pri njem. Njegov vodnik po naravi pa ni bil le njegov oče, marveč je trajen pečat na njem pustil - predvsem v gimnazijskih letih - tudi njegov skavtski učitelj, profesor Pavel Ku-naver - Sivi volk. Odtod tudi posebna ljubezen do gora, ki so Tonetu še vedno zelo blizu. Po maturi 1956 na klasični gimnaziji v Ljubljani je v letih 1956-61 študiral biologijo na Univerzi v Ljubljani. Po diplomi se je najprej zaposlil kot kustos v Priro-doslovnem muzeju Slovenije. V tistem času je njegovo naravovarstveno zavest še dodatno oblikovala in utrjevala dr. Angela Piskernik, ki je takrat orala ledino slovenskega varstva narave. Že leta 1963 je izšel njegov vodnik "Naše zaščitene rastline", prvo pomembnejše delo botaničnega naravovarstva dotedaj. Leta 1968 je bil imenovan za asistenta v Botaničnem vrtu ljubljanske Univerze. To je bilo obdobje preštevilnih terenskih ekskurzij po Sloveniji, katerih rezultat so bile nove najdbe za floro Slovenije in številna nova rastišča redkih vrst. Predvsem pa vestno in prizadevno zbiranje herbarij-skega materiala za herbarijsko zbirko ljubljanske Univerze. Le malo ljudi se zaveda, koliko časa, 2nanja in energije je potrebno za to, česar danes pri nas nihče ne zna prav oceniti in ovrednotiti. Leta 1973 je Tone VVraber začel univerzitetno kariero kot asistent, danes pa je redni profesor za taksonomijo rastlin in fito-cenologijo. Profesorju Wraberju je bogato poznavanje jezikov in stroke omogočalo daljša študijska bivanja v tujini. Naj omenim, da se je komaj triindvajsetleten mladenič že izpopolnjeval iz fitocenologije pri "očetu" srednjeevropske fitocenološke šole, profesorju Braun-Blan-quetu, v Montpellierju v Franciji. Daljši čas je deloval na univerzi v Trstu pri vodil nem italijanskem botaniku Sandru Pignattiju, pod mentorstvom katerega je leta 1972 izdelal tudi doktorsko disertacijo o vegetaciji skalnih razpok v Julijskih Alpah. Plodovita so bila tudi njegova študijska bivanja v Londonu, kjer je obdeloval botanično gradivo s svojih eksotičnih ekskurzij, Z njimi je začel že leta 1969, kot udeleženec jugoslovanske odprave na Anapurno, leta 1972 pa tudi na Makalu, njegova zadnja eksotična ekskurzija, ki ji bo nedvomno sledilo še veliko število drugih, pa je bila lani - prav tako v Nepal. Med čezmorskimi ekskurzijami je bila še posebno uspešna tista v Centralnoafriško republiko. Profesorju VVraberju ni tuja niti (pol)eksotika naše nekdanje skupne države - veliko energije in časa namreč posveča raziskovanju flore Balkana, predvsem Srbije, posebej Kosova, Makedonije in Črne gore. Zame nepozabna je bila študentska ekskurzija na Kosovo leta 1984, ki jo je vodil prav profesor VVraber. Njegovo odlično poznavanje tamkajšnjih razmer, tako družbenih kot naravnih^ je nam, študentom, omogočilo vpogled v pravo eksotiko Balkana. Profesor VVraber nam je odkrival botanično najslabše poznane in najbolj zakotne predele takratne Jugoslavije; vselej pa je bil tudi vir podatkov o zgodovini, etnologiji in kulturi območja, skozi katero-smo potovali. Njegove študentske ekskurzije na Balkan pa se niso končale npr. z osamosvojitvijo Slovenije - njegovi pogledi so bili vselej širši, kot jih je narekovala trenutna politika - letos je študente popeljal na ekskurzijo prav v Srbijo! Če so ena VVraberjevih ljubezni Alpe, je druga prav gotovo Mediteran. Po materi je Tone VVraber Primorec in odličen poznavalec družbenih razmer v Istri in na Tržaškem. Njegova teta, gospa Šonc, pa je bila dolgo najstarejša Koprčanka. V sedemdesetih in osemdesetih letih je botanično "ponovno odkril" Slovensko Istro: Osp, Strunjan in Ronek, Steno in Sv. Štefan v dolini Dragonje, Sečoveljske soline, Sv. Katarino pri Ankaranu, Kubed ... Njegova zasluga je tudi, da so ti enkratni ambienti danes zakonsko zavarovana območja. Njegova trenutna "morska ljubezen" sta Cres in Lošinj. Letos sem bil kak teden za njim na Osorščici, in v Osorju so domačini vedeli povedati, da se je zelo razburjal zaradi endemnega peteltnčka Corydaiis acauiis, ki ga s popravilom osorskega obzidja resno ogrožajo. Toda joj - omenil sem rastlinsko tatinsko ime, kar sem v začetku sklenil, da ne bom, saj je imen rastlin, povezanih s Tonetom VVraberjem, toliko, da sem pred izborom nemočen. Tone VVraber je opisal nekaj za znanost novih taksonov (npr. Centi a na lutea subsp. vardjani, Solenanthus kras-niqii), drugim je revidirat taksonomski status, našel je desetine novih vrst za floro Slovenije in nova rastišča redkih in še bolj redkih vrst. Pri tem pa ne smemo pozabiti na Toneta VVraberja kot izkušenega fitocenologa klasične šole, ki se ukvarja predvsem z združbami nad gozdno mejo, s skalnimi razpokami in z melišči. Morda še najlaže strnem misli o Tonetu VVraberju 164 ANNALES 13/'98 OBLETNICE/ANNIVERSARI / ANNIVERSARIES, 164-167 kot pedagogu, saj je bil moj mentor (in seveda tudi šte- čanju slovenskih botanikov; ta srečanja profesor VVraber vilnim drugim slovenskim botanikom) pri srednješolski uspešno vodi že deset let, je tudi aktiven član številnih raziskovalni nalogi, diplomi, magisteriju in doktoratu. mednarodnih združenj, njegova bogata bibliografija - če Njegova predavanja so vselej odlično pripravljena, pod- se omejimo le na strokovno in znanstveno - pa posega v krepljenaz diapozitivi z vseh koncev sveta, obogatena z področja floristike, taksonomije, botanične zgodovine, zanimivostmi, vendar ne v škodo podrobnostim in dej- fitocenologije in varstva narave. Po padcu enopartij- stvom, ki so pri taksonomiji nujna. Večkrat smo študenti skega sistema je bil lahko tudi nosilec pomembne njegova predavanja zaključili "Pod lipo", kjer se nam je visoke funkcije prorektorja ljubljanske Univerze, pridružil tudi on. Na terenskih vajah je vsak študent od- V tej predstavitvi manjka veliko stvarnih, morda tudi nesel toliko, kot ga je zanimalo, poleg botaničnih zahi- pomembnih podatkov, saj zapisani poudarki iz ojego- mivosti pa je profesor Wraber vselej natrosil še kup zgo- vega življenja odsevajo njegovo dosedanjo življenjsko dovinskih in krajevnih zanimivosti. Posebej se zanima pot in delovanje, kot to vidim sam. V čast in veselje mi za zgodovino botaničnih raziskav v Sloveniji in vse, kar je, da profesorju Tonetu VVraberju ob njegovi šest- je povezano s tem. .... desetletnici zaželim enakega poleta in energije, kot ju je V svoji dosedanji karieri je bil urednik ali član ured- imel dosedaj, predvsem pa ustvarjalnega miru, ugodnih niškega odbora Proteusa, Sčopolije, Varstva narave, razmer za delo in veliko lepih trenutkov v naravi. Hladnikije, koprskih Annafov idr. Letos je bil imenovan za predsednika na novo ustanovljenega Botaničnega Mitja Kaligarič društva Slovenije, ki ima zametke v vsakoletnem sre- 165 ANNALES 13/98 OBLETNICE / ANNIVERSAR! /ANNIVERSARIES. 1 64-1 67 LATIMERIA CHALUMNAE mjerak uhvacen kod Istočnog Londona popeo se u gor- - 60. OBLjETNICA OTKRIČA Ž1VOG FOSILA nje slojeve oceana iz nekih nepoznatih razloga. Suprot- no tome, j.t.B. Smith tvrdio je da latimerija nije riba Istočnoiondonska latimerija L a ti mer i d chalumnae je velikih dubina. On je pretpostavljao da se njeno stalno pronadena 22. prosinca 1938. godine u moru blizu boravište nalazi negdje blizu istočne afričke obale, a grada East Londona u južnoj Africi. Nazvana je po zo- poznato je da morska fauna tih predjela još nije bila ološkinji Marjorie Courtenay Latimer koja ju je prva dovoljno isfražena. Smatrao je da je latimeriju slučajno uočila i po rječici Chalumna blizu koje je pronadena na donijela do istočnog Londona Mozamblčka morska stru-dubini od 75 m. M. Courtenay Latimer je pokazala ribu ja, koja prolazi sa sjevera na jug izmedu ^Afrike i ihtiologu profesoru J. L. B. Smithu iz Grahamstowna koji Madagaskars i pokazalo se da je on bio u pravu. Proveo je ustanovio da se radi o predstavniku davno izumrle je nekoliko godina u indijskem oceanu tražeči nove skupine resoperki Crossopterygii, iz reda Coelacanthini. žive jedinke. Istražio je mnoga područja pored afričke Ovo je bila velika senzacija, jer se prije toga smatralo obale, ali nije našao nijedan primjerak iatimerije. Tek u da su posljednji ceiakantini izumrli još u kretacejskom prosincu 1952. godine dobio je telegram da je blizu razdoblju. Taj se jedini primjerak nije uspio dobro Komorskih otoka uhvačena riba slična latimeriji. On je sačuvati, propali su svi utrobni organi i ved dio kostura. tamo odietio zrakoplovom i uvjerio se da je to za ista Riba je stigla u muzej Istočnog Londona, kao ispunjen latimerija i prenio ju je u južnu Afriku. Do kraja 1965. primjerak i njena anatomija ostala je nepoznata. Prema godine bilo je ulovljeno više od 30 jecfinki Iatimerije. paleontološkim podacima, red Coelacant.hini je obuhva- Sve jedinke, osim prve, su bile ulovljene pored Ko-čao znatan broj vrsta koje su živjele počevši od devona morskih otoka na dubinama od 150 do 390 m, gdje ove pa do kretacejskog razdoblja, kada su, kako se tada ribe žive izmedu podvodnih stijena. Največi primjerak smatralo, izumrle posljednje vrste. Treba napomenuti da bio je dugačak 1.80 cm, a težak 95 kg. Do danas je kopneni kralješnjaci ne vode porijeklo od övog reda, ulovljeno još oko 170 primjeraka, te se sada postavilo i nego od Rbipidistia. Predstavnici reda Coelacantbmi su pitanje očuvanja toga živog fosila i njegove zaštite. U imaii više specijalnih značajki. Horda im je bila dobro sveži sä boljim upoznavanjem te ribe, osnovano je t razvijena, a kralježnica slabo. Nisu imali nosne hoane. Viječe za zaštitu Coelacanthina (Coelacanth Conservä-Parna peraja, naročitog oblika, bila su jako pokretljiva tion Council). Ovu vrsiu su anatomski obradili znanstve-sa rnišičima u samim perajama. Zidovi ribljeg mjehura niči ). Millot i ). Anthony. Njezina anatomija je najpri-bili su okoštali. Vrlo je znakovita bila trorežnjevita rep- mitivnija, imaju dobro razvijenu hordu i nemaju kraijež-na peraja, koja je bila dificerkna i, sem običnog gornjeg ničkih pršljenova. Možak je vrlo mali, najmanji u uspo-i donjeg režnja, imala je u sredini treči mali rezanj (u redbi sa mozgom ostalih riba, Riblji mjehur, koji je kod produžetku horde). Svi poznati fosilni primjerci bili su izumrlih Coelacanthina, kod latimerija je zakržljao i za-mali {30-60 cm). Paleozojske vrste živjele su u slatkim stupljen malom cjevčicom, od 5 do 8 cm duijine. Ona vodama, ali su kasnije, u trijasu, promjenile sredinu i je vezana sa kanalom za varenje sa trbušne strane, mezozojske vrste živjele su u moru. Sadašnja istočno- slično plučima riba dvodihalica i kopnenih kičmenjaka. londonska latimerija vrlo je slična izumrlim predstav- Njihovo srce ima oblik savijene cjevčice tankih zidova i nicima reda Coelacanthini, naročito rodu Undina {vrsta nije slična muskuloznom srcu recentnih riba. To je Undina penicillata). isti je oblik tijela, isti je oblik i najprimitivnije srce kod kralješnjaka. Latimerije su grab-raspored neparnih peraja: druga ledna su znatno I ji vice naoružane jakim zubima, koji se nalaze na vili-razmaknuta, jedno je podrepno, a repno je dificerkno sa ;: cama i na škržnim lukovima. Donja površina usne dup-malim srednjim režnjem u produženju horde, prema Ije takodei" je snabdjevena zubima - izuzetna osobirta tome je trorežnjasto. Najzad, i parna peraja imaju isti koja ne postoji ni kod jedne današnje ribe. Latimerije su oblik i položaj kao kod undine. Ta parna peraja su im sa /jajorodne, jaja su skupljena u gomilu grozdastog oblika, dugačkim uzanim mišičavim osnovnim dijeiom i mogu Največa jaja sa čvrstom ljuskom su imala u promjeru se sav(jati u svim pravcima i nesumnjivo služe kao oko 22 mm. Tijekom 1987. godine njemački znanstve-"noge" za hodanje po podvodnim stijenama. Zato se za : niči su je pokušali snimiti pod morem ¡2 specijalne pod-iatimerije opravdano kaže da su "ribe sa četiri noge". mornice CEO. To su i uspjeli i zapaženo je da se one Istočnoiondonska latimerija ima lijepu zatvorenoplavu postavljaju u odredeni okomiti položaj na glavi. Misli se boju, znatno je veča od fosilnih celakantina, debela je i da je to ponašanje u sveži sa primanjem električnih jako masna, može doseči t do 1.80 m i težiti do 80 kg. podražaja. To je dokazano i pokusom piatinskim elek-Pokrivena je kosmoidnim ijuskarrta - jedinstven slučaj trodama preko kojih se stvara slabo električno polje, medu sadašnjim ribama. U to vrijeme se postavljalo Čim je uključeno električno polje, riba se približila podpiranje: Zašto ranije nikad nije bio ulovljen nijedan mornici i postavila se na glavu. primjerak tako krupne ribe kao što je latimerija? Večina Otkriče živih Coelacanthina smatra se najznačaj- zoologa tog vremena je smatrala da sadašnji primjerci nijtm zoologijskim otkričem u ovom stoiječu u novijoj borave na malo istraženim velikim dubinama, a pri- povijesti biologije i ima višestruku znanstvenu važnost. 166 ANNALES 13/98 OBLETNICE / ANNIVE RSAR! / AN Ni VERS AR [ES, 1 6-1-T 67 Ova šestdesetogodišnja obijetnica nas mora podsjetiti na to otkriče i isto tako nam mora pokazati kako nas živi svijet mora može uvijek iznenaditi. Može se očekivati da more krije u svojim dubinama i druge prastare Vrste. lakov Dulčič Latirneria chalumnae. 167 ANNALES 13/'98 KAZALO K SLIKAM NA OVITKU / INDEX TO PICTURES ON THE COVER SLIKA NA NASLOVNICI: Veliki detel (Dendrocopos major) prinaša hrano mladiču, ki je skrit v duplu. (Foto: D. Podgornik) 1. Tropska rakovica iz rodu Allogalathea na roževinasti korali. (Foto: P. Bausani, VODAN '98) 2. Spallanzanijeva cevkarja (Spirographs spaüanzani) obraščata betonsko cev na piranski Punti. (Foto: M. Richter) 3. Goli polž Crataena peregrina lazi po kolonijskem plaščarju Aplidium conicum. (Foto: M. Richter) 4. Rogata babica (Parablennius ientacuiaris) je ena pogostejših babic v Tržaškem zalivu. (Foto: M. Richter) 5. Velika piiskavka (Tursiops truncatus) se zadržuje ob obali in je zato v primerjavi z drugimi vrstami delfinov bolj izpostavljena negativnim vplivom kot so onesnaževanje in drugi posegi v okolje. (Foto: L. Riva) 6. Komenzalna kožica na očesu ribe papagajevke (Scarus spp.). (Foto: B. Furlan, VODAN '98) . 7. Gnezdo rumenonogega galeba (Larus cachinnans michahellis) na strehi hiše v Trstu. (Foto: E. Beriussi) 8. Reka Dragonja je največja slovenska reka na fiisu. (Foto: A. Sovine) . 9. S ha I of i ti poraščeni poloji v Škocjanskem zatoku. (Foto: T. Makov.;;;) TO.Japonsko kosten\C]e (Lonicera japónica) jé vrsta ruderalnih rastišč v nižinskih súbmeditéranskih predelih Slovenije. (Foto: A. Javorič). COVER PAGE: Great Spotted Woodpecker (Dendrocopos major) bringing food to its young hidden in the hole, (Photo: D. Podgornik) 1. Tropical crab of the genus Allogalathea on a gorgonian coral. (Photo: P. Bausani, VODAN !98) 2. Spallanzani's tubeworms (Spirographis spaüanzani) overgrowing a concrete tube at Piran Punta. (Photo: M. Richter) 3. A nudibranchiate Crataena peregrina creeping along a colony ascidian Aplidium conicum. (Photo; M. Richter) 4. FJorned blenny (Parablennius ientacuiaris) is one of the more frequent blennies in the Gulf of Trieste. (Photo: M. Richter) 5. Bottlenose dolphin (Tursiops truncatus) frequents coastal waters and is, in comparison with other dolphins, more exposed to the negative impacts, such as pollution and other human pressures on our environment, (Photo: L. Riva) 6. Commensal shrimp on the eye of a parrot fish (Scarus spp.). (Photo: B. Furlan, VODAN '98) 7. Nest of a Yellow-legged Gull (Larus cachinnans michaheilis) on the roof of a house in Trieste. (Photo: E. Benussi) 8. The Dragonja is the longest Slovene river running on fiysch. (Photo: A. Sovine) 9. Škocjan inlet mud flats overgrown with halophytes. (Photo; T. Makovec) 10.Naturalised shrub Lonicera japónica thrives on ruderal sites situated in lowland sub-Mediterranean parts of Slovenia. (Photo: A. javorič) POPRAVEK V članku Iztoka Geistra in Henrika Cigliča vil. številki (Ser. Hist. Nat. 4: 73-84) je prišlo do zamenjave fotografije (slika 8), na kateri bi morala biti mladiča prlivke (Eturhinus oedicnemus). Pomotoma je bila objavljena fotografija mladičev rumenonogega galeba (Larus cachinnans). CORRIGENDUM In the article by L Ceister and H. Ciglič published in Annales No. 11 (Ser. Hist. Nat. 4: 73-84/. a mix up of slides occurred in Fig. 8, in which Yellow-legged Gulls pulli (Larus cach innans) were shown instead of Stone-curlew's chicks. 168 ANNALES 13/'98 NAVODILA AVTORJEM 1. ANNALES: Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for ¡stran and Mediterranean Studies {do S. številke: Ana/f Koprskega primorja in bližnjih pokrajin - Annali del Litorale capodistriano e delle region! vicine - Annals of the Koper Littoral and Neighbouring Regions) je znanstvena in strokovna interdisciplinarna revija humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih vsebin v podnaslovu opredeljenega geografskega območja. 2. Sprejemamo prispevke v slovenskem, italijanskem, hrvaškem in angleškem jeziku, LJredništvo ima pravico prispevke jezikovno lektorirati. 3. Prispevki naj obsegajo največ 24 enostransko tipkanih strani s po 30 vrsticami. Na levi pustite 3 do 4 cm širok rob. Zaželjeno je tudi (originalno) slikovno gradivo, še posebno pa oddaja prispevka na računalniški disketi v programih za PC (osebne) računalnike. 4. Naslovna stran tipkopisa naj vsebuje naslov in podnaslov prispevka, ime in priimek avtorja, avtorjeve nazive in akademske naslove, ime in naslov institucije, kjer je zaposlen, oz. domači naslov vključno s poštno številko. Uredništvo razvršča prispevke v naslednje kategorije: Izvirna znanstvena dela vsebujejo izvirne rezultate lastnih raziskav, ki Še niso bili objavljeni. Dela pošlje uredništvo v recenzijo. Avtor se obvezuje, da prispevka ne bo objavil drugje. Strokovna dela prikazujejo rezultate strokovnih raziskav. Tudi te prispevke uredništvo pošlje v recenzijo in avtor se obveže, da prispevka ne bo objavi! drugje. Pregledni članki imajo značaj izvirnih del. To so natančni in kritični pregledi literature iz posameznih zanimivih strokovnih področij {review article). Gradiva imajo ravno tako značaj izvirnih del. Poročila vsebujejo krajše znanstvene informacije o zaključenih raziskovanjih alt kratek opis strokovnih in znanstvenih knjig ali srečanj. Taki prispevki ne smejo presegati 5 strani. Mladinske raziskovalne naloge morajo biti urejene kot strokovna dela. Komentarji so namenjeni aktualnostim s strokovnega področja. Ne smejo presegati 2 strani. Obvestila so namenjena društvenemu življenju. Obsegajo 1 stran. 5. Prispevek mora vsebovati povzetek in izvleček. Izvleček je krajši {cca. 10 vrstic) od povzetka (cca. 30 vrstic) in v nasprotju s povzetkom tudi ne vsebuje komentarjev in priporočil. V izvlečku na kratko opišemo namen, metode dela in rezultate. Navedemo, čemu smo delo opravili ali napisali dokument. Na že objavljeno gradivo se sklicujemo le, če je to glavni motiv dela. Na kratko opišemo metode in tehnike dela - kolikor je potrebno za razumevanje. NoVe tehnike opišemo le, kjer se razlikujejo od že znanih. Če v delu ne opisujemo eksperimentalnega ali praktičnega dela, opišemo vire informacij. Rezultate in žakfjučke lahko združimo. Kar se da informativno navedemo le, kaj smo ugotovili oziroma odkrili. Povzetek začnemo s stavkom, ki vsebuje glavno sporočilo dela. Stavki naj bodo popolni in ne predolgi. Pišemo v tretji osebi, le izjemoma uporabimo glagole v neosebni obliki. Uporabljamo pravilni strokovni jezik in se izogibamo slabše znanim kraticam. Ohraniti moramo osnovno informacijo in poudarke iz glavnega besedila. V povzetku ne sme biti ničesar, česar glavno besedilo ne vsebuje. 6. Avtorji so dolžni definirati in pripisati ustrezne ključne besede (pod izvlečkom) članka. Zaželjeni so tudi angleški (ali slovenski) prevodi ključnih besed, podnapisov k slikovnemu in tabelarnemu gradivu. Priporočamo se še za angleški (ali slovenski) prevod povzetka, sicer bo za to poskrbelo uredništvo. 7. V besedilu se po možnosti držimo naslednjih poglavij: 1. Uvod. 2. Pregled dosedanjih objav. .3. Materiali in metode (Dokazni postopek). 4. Rezultati. 5. Razprava ali diskusija. 6. Zaključek (Sklepi). 7. Zahvala - če avtor želi. 8. Priloge - če je potrebno. 9. Literatura (Viri, Bibliografija). 10. Povzetek (Summary). 11. Izvleček. 12. Ključne besede (neobvezno). 8. Ločimo vsebinske in bibliografske opombe. Vsebinske opombe besedilo še podrobneje razlagajo ali pojasnjujejo, postavimo jih pod črto. Z bibliografsko opombo pa mislimo na citat - torej sklicevanje na točno določeni del besedila iz neke druge publikacije (navedemo tudi točno stran, kjer je citat objavljen) ali na publikacijo (članek) kot celoto (točne strani, kjer smo besedilo prevzeli, ne navajamo). Bibliografsko opombo sestavljajo naslednji podatki: Avtor, leto izida in - le če citiramo točno določeni del besedila - tudi navedba strani. Celotni bibliografski podatki citiranih in uporabljenih virov so navedeni v poglavju Literatura (Viri, Bibliografija). 169 ANNALES 13/'98 Primer citata med besedilom: (Crafenauer, 1993, 11). Primer navajanja vira kot celote, brez citiranja: (Grafenauer, 1993). Popolni podatki o tem viru v poglavju Literatura pa se glasijo; Grafenauer, B. (1993): Miti o "Istri" in resnica istrskega polotoka. V: Acta Histriae 1. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 9-52. Če citiramo več del istega avtorja iz istega leta,-po-' leg priimka in kratice imena napišemo še črke po abecednem vrstnem redu, tako da se viri med seboj razlikujejo. Primer: (Grafenauer, 1993a); (Crafenauer, 1993b). . Bibliografska opomba je lahko tudi del vsebinske opombe in jo zapisujemo na enak način. Posamezna dela ali navedbe virov v isti opombi, ločimo s podpičjem. Primer: (Gombač, 1996; Crafenauer, 1993b). 9. Prt citiranju arhivskih virov navedemo najprej arhiv, nato ime fonda ali zbirke in signaturo. V članku navajamo kratico arhivskega vira v oklepaju med besedilom. Kratico pa razložimo v poglavju o virih na koncu prispevka. Primer navajanja arhivskega vira v oklepaju med besedilom: (PAK. RAC, 1) Primer navajanja arhivskega vira v poglavju o virih: PAK. RAG - Pokrajinski arhiv Koper, Rodbinski arhiv Gravisi, a. e. (arhivska enota) 1. Podobno poskušamo ravnati pri uporabi časopisnih virov. 10. Poglavje o literaturi in virih je obvezno. Bibliografske podatke navajamo takole: - Opis zaključene publikacije kot celote - knjige: Avtor (leto izida): Naslov. Zbirka. Kraj, Založba. Npr.: Verginella, M., Volk, A., Colja, K. (1995): Ljudje v vojni. Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem. Knjižnica Annales 9. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. V zgornjem primeru, kjer je avtorjev več kot dva, je korekten tudi citat: (Verginella etal., 1995) Če navajamo določeni del iz zaključene publikacije, zgornjemu opisu dodamo še številke strani, od koder smo navedbo prevzeli. - Opis prispevka v zaključeni publikaciji - npr. prispevka v zborniku: Avtor (leto izida): Naslov prispevka. V: Avtor knjige: Naslov knjige. Izdaja. Kraj, Založba, strani od-do. Primer: : Verginella, M. (1995): Poraženi zmagovalci. Slovenska pričevanja o osvobodilnem gibanju na Tržaškem. V: Verginella, M. et al.: Ljudje v vojni. Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem. Knjižnica Annales 9. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 13-51. - Opis članka v reviji: : ." ■ Avtor (leto izida): Naslov članka. Naslov- revije, številka. Kraj, Založba, strani od-clo. Primer: Gombač, B. (1996): Osvoboditev Trsta maja 1945. Annales 8/'96. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. - Znanstvenoraziskovalno središče Republike Slovenije Koper, 141-150. Članki so razvrščeni po abecednem redu priimkov avtorjev ter po letu izdaje, v primeru da gre za več citatov istega-istih avtorjev. . . . ... . . IT. Tiskarski znaki za poudarke naj bodo: podčrtano za polkrepko, : valovito podčrtano za ležeče. Računalniški zapis naj vključuje ustrezne oznake za bo Id in italics. 12. Kratice v besedilu moramo razrešiti v oklepaju, ko se prvič pojavijo. Članku lahko dodamo tudi seznam uporabljenih kratic. 13. Pri ocenah publikacij navedemo v naslovu prispevka avtorja publikacije, naslov, kraj, založbo, leto izida in število strani (oziroma ustrezen opis iz točke 10). . 14. Prvi odtis prispevkov uredništvo pošlje avtorjem v korekturo. Avtorji so dolžni popravljeno gradivo vrniti v treh (3) dneh. Besedilo popravljamo s korekturnimi znamenji, ki jih najdemo na koncu Slovenskega pravopisa (1962), Ljubljana, alt* v: Slovenski pravopis 1. Pravila (1990). Ljubljana, SAZU-DZS, 13-14. Širjenje obsega besedila ob korekturah ni dovoljeno. Druge korekture opravi uredništvo. 15. Uredništvo prosi avtorje, naj navodila vedno upoštevajo. Ob vseh nejasnostih je uredništvo na voljo za vsa pojasnila. UREDNIŠTVO 170 ANNALES 13/'98 INSTRUCTIONS TO AUTHORS 1. ANNALES: Annals for ¡stran and Mediterranean Studies - Anali za istrske in mediteranske študije (up to No. 5: Annals of the Koper Littoral and Neighbouring Regions - Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin) is a scientific and research interdisciplinary review covering the humanities, sociology and natural science in the area as stated in the review's subtitle. 2. Articles (papers) written in Slovene, Italian,'Cro'-'. atian and English languages will be accepted. The Editorial Board reserves the right to have them linguistically revised and corrected.. 3. Articles should be written on max, 24 pages with double spacing and on one side of the sheet only. On the left side of each page, a 3-4 cm wide margin is to' be left."' Original photographs, drawings'; and ' tables are wel-' corned, as well as diskettes containing the texts, together with reference to the programme used. 4. Title page of typescript is to include title and subtitle of the article (paper), author's name, any (academic) titles and name of institution by which employed or personal address. Articles are arranged in the following eight categories: Original scientific words'containing hot yet published results of the author's own research. Such works will be reviewed by scientists chosen by the Editorial Board. Authors oblige themselves not to offer their material to any other journal or magazine. Research works presenting results obtained through research. They too will be reviewed, and authors oblige themselves not to publish them elsewhere. Review articles bearing the character of original works. These are critical and detailed reviews of literature from various interesting fields of research. Materials and sources also bearing the character of original works. • Reports include short Scientific information oh integral research work or a short description of scientific or specialist books or meetings of experts. Such articles are not to exceed 5 pages. Youth research compositions are to be presented in the same was as research works. Explanatory comments include topical issues from various fields of research and are not to exceed 2 pages. Notices include news from various associations and should not exceed 1 page. 5. Articles should include both summary and abstract. Abstract is the shorter of the two (with up to 10 lines} and does not include, in contrast to summary (with up to 30 lines), explanatory comments and recommendations. Abstract is to contain a short description of the pur- pose and methods of the work and its results. Author should also state why the work has been carried out and why a document has been written about it. References to the already published material are made only if this is the main purpose of the work. Methods: if necessary, work methods and techniques are to be briefly described (new techniques are to be stated only if differing from the already known ones). If no experimental or practical work is described, sources of information are to be given. Results and conclusions may be incorporated. Findings are to be'presented'as briefly as-possible. 7.;: . : At the beginning.of.summary the essential points of the.: carried out: wok are to be presented- Sentences should be concise and; not too long. The text is to be .written in the third, person; verbs may be used in imper-. soiial foriii only:exceptionally7 The not so well known abbreviations are to be avoided. Summary is to retain the basic information* from the main part of the text, and should not contain anything that does not appear in the 'main text itse If.' ■'; 7,;\;7'■ 77:';..:'■■ 7.'7 ■ 7■''■','.:''7 6. Authors are obliged to define and state key words (befow abstract) in their articles. English (or Slovene) translation of key words, texts accompanying figures and tables are welcomed, as well as English (or Slovene) translation of abstracts; if this is not convenient, the Board of Editors will provide for it. 7. Texts should include, if at all possible, the following chapters: 1. Introduction 2. Works published to date 3. Material and methods 4. Results 5. Discussion 6. Conclusions 7. Acknowledgements (if desired by author) 8. Supplements (if necessary) 9. References (Sources, Bibliography) 10. Summary 11. Abstract 12. Key words 8. Two kinds of notes are distinguished: those regarding the contents of the text, and those referring to bibliography. The first elucidate the text in even greater detail and are to appear at the bottom of the page (under line). Bibliographical notes, which are to appear in brackets in the text itself, deal with quotations and refer to a precisely stipulated part of the text from some other publication (the page on which quotation appears is to be therefore stated as well) or to a publication (article) as a whole (in this case no page from which the text has been taken is to be stated). Bibliographical notes are made up of the following details: Author, year of its publication, and page (but only if a 171 ANNALES 13/'98 precisely stipulated part of the text is quoted). The entire bibliographical data of the quoted and used sources are to be stated under References {Sources, Bibliography). Example of quotation referring to a precisely stipulated part of the text: (Sommerville, 1995,11). Example of source quotation as a whole, with no citation: (Sommerville, 1995). The entire data of this source are to be stated in the references and sources chapter as follows: Sommerville, M. R. (1995): Sex and Subjection. Attitudes to Women in Early-Modern Society. London-New York-Sydney-Auckland, Arnold. If a number of works by the same author from the same year are quoted, letters in alphabetical order are to be stated apart from the author's surname and abbreviation of his first name, in order that the sources are clearly divided between each other. Example: (Sommerville, 1986a); (Sommerville, 1986b). Bibliographical note can also be a part of the note referring to the contents and is to be written in the same way, i.e. in brackets within the note referring to the contents. .... Separate works or source quotations under the same note are to be separated with semicolon. Example: (Sommerville, 1986b; Caunce, 1994A 9. When quoting archive sources, the archive is to be stated first, then the name of the fund or collection and shelfmark. The abbrevation of archive source is to be stated in brackets in the text of the article. The abbrevation is to be explained in the references chapter at the end of the article. Example of citing archive source in brackets in the text itself: (ASV. CSM, 240). Example of citing archive source in the reference chapter: ASV. CSM - Archivio di Stato di Venezia. Cinque Savi alia Mercanzia, fasc. 240. Review sources are to be stated in the same way. 10. The references and sources chapter is compulsory. Bibliographical data are to be stated as follows: - Description of integral publication: Author (year when published): Title. Volume - Collection. Place of publication, published by. Example: Caunce, S. (1994): Oral History and the Local Historian. Approaches to local history. London and New York, Longman. If there are more than two authors, the work can be also cited as: (Matthews etal,, 1990, 35) If a specific part from an integral publication is quoted, the page numbers from which the quotation has been taken are to be added to the above description. - Description of the article (paper) in integral publication - e.g. text in a collection of scientific papers: Author (year of its publication): Title of the paper. In: Author of the book: Title of the book. Volume - Collection. Place of publication, published by, pages from - to. Example: Matthews, R., Anderson, D., Chen, R. S., Webb, T. (1990): Global Climate and the Origins of Agriculture. In: Newman, L. F. (ed.): Hunger in History. Food Shortage, Poverty, and Deprivation. Oxford-Cambridge, Blackwell, 27-55, - Description of article in certain review: Author (year of its publication): Title of article. Name of review, its number. Place of publication, published by, pages from-to. Example: Sluga, G. (1996): Identity and Revolution: The History of the "Forty Days" of May 1945. Annales 8/'96, Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Znanst-veno-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, 125-140. If the same author(s) is (are) cited a number of times, the articles are to appear in alphabetical order of the authors'surnames and year of publication. 11. Printer's marks for accentuations are to be as follows: underlined for semi-bold, undulatory fine for italics. Computer notation is to include suitable marks for bold and italics. 12. Abbreviations in the texts are to be explained in brackets when appearing for the first time, A list of used abbreviations can be added to the article. 13. When assessing a publication, its author, title, place, publishing house, year of publication and page numbers (or appropriate description from Item 10) are to be stated in the title of the article. 14. First copies of printed articles will be sent to authors for proof-reading. Authors are obliged to return them in three (3) days. No new sentences are allowed to be added during proof-reading. The second (printing) proofs will be read by the Editorial Board. 15. Authors are kindly requested to consider these instructions at all times. In case of any indistinctness, please do not hesitate to contact the review's Editorial Board. EDITORIAL BOARD 172 ANNALES 13/'98 UDC 504.4:59(262.3-1 7) 626/627:504.4 Michael STACHOWiTSCH, Isiiluto di zoología delí'Universit-a di Víenna, A-1090 Vienna, Althanstrasse 14 Stazioni bioiogiche di füfraggio: nuova proposía di posizirmamento di scogiiere marine artificial! quaic hiüzzo di diminuzione degii effctli detl'eutrofizzazíone nelie atque rostiere Annales: Annali di Studi istriani e mediterranei, 13, 1998, ppi-7-1'4 ■ Le acque rostiere poco profonde sono ['ecosistema marino piíi'importante sia in campo ecoíogico ciie economico. Ma.sono anche «tremamente mmacciaíe visto che é sempre- piCt evidente che l'eulrofizzazione rappresenta per esse'uno des massimi pericoíi. L'autore ril.iene che non é sufficiente íottare contra i sintómí principal! deíl'eut.rafizzaxione - la diminuita trasparenaa deile acque, ía fioritura-eccessiva detle alghe, l'accumulo di muco e la mancanza di ossigeno - ma anche contra le lora casise principal!, soprattutto utilizzando íe capacita naturaíi che gli organismi marini hanno di filtrare í'acqua per ¡'eliminare ie sostanze che vi sono presentí in sospensione. Ques!-i organismi nel['Adriático settentri-onaSe sono le ascidie, i moíltischt, ie spugne e te Sed«ntarie che operario come raiíentatori naturaíi deU'eutrofizzazione. Questo pra-getto tecnológica mente moíto sernplice di posizionatura di scogiiere marine artificiad é stato sperimentato e posta in opera nei Goifo di Tpieste e gih brevettaío. Comprende "stazioni biologiche di fil-traggio" in miniatura che, con piccoio cosíi presentara moftt van-taggi rispeíto afie stmtture standard di scogiiere marine artificiaii. in realtíi ¡'única sírategia che pu£s rnigíiorare la quaíita deíí'ambiente marino, dopo che neíl'acqua si accumttíaiio sostenze nulrienti e altre inquinante Non ultimo contribuisce directamente al rinno-vamento degli organismi e all'attivitá delía comunitá beníonica ori-giraria^ visto che ie strutture che vi aescono non possono venir distinto dalle comunüá di ceíenteratí caratteristici per i fondalí marini dei nord Adriático, UDC 571.5(2623-17) 546.26:504.4(262.3-17) Christinarnaria SALVI, Dipartimento di scienze geologiciie, ambiental i é marine dell'uníversitis di Trieste, ¡T-34127 Trieste, Viá Wets's'2,'PAD Q .:..■■■..■ Serena FONDA UMÁNi e Sara ČOK, Laboratorio di biología marina, ÍT-34010 Santa Croce, Trieste, Via Auguste Piccard 54 Percentuaie stagionafe di fitoplancton contenuto nel carbonro orgánico particellato nelie acque del Golfo di Trieste Annales: Annáti di Studi istriani e mediterrar¡ei, 13, 1998, pp. 19-30 Mediante-un'approfon'dita' indagine, !e autrici delí'articolo hanno regístralo' la percentuale di carboriio fítoptarictonico particeiiato (PPC) contenuto nel carbonio orgánico particellato (POC) e le loro van'azioni stagíonali: In tre stazioni nelie acque costíere del Golfo di Trieste hanno raccolto mensi (mente, da marzo a ottobre del 1990, campioni di acqua' marina a quattro diverse profondita. Sono state misurate íe quantitá di materia sospesa, la temperatura, la saliníta, la clorofiila a, la composizione del fitoplancton, nonclié ía sua densita relativa ed il contentíto di carbonio. Le differenze di quantita e qualiíá dei ía materia sospesa (TSM)ed i'l loro rapporto C/N, regístrate nel Golfo di Trieste, rifieltevano le variazioni dei riporti fluviali e la successione deile associazioni fitoplanctoniclie. ín primavera e autunno del 1990 sono state regístrate notevoii quantita di acqua dolce, ii che collirrtava con le alte concentraziorsi di TSM, caúsate soprattulto dalia fraziorre inorgánica. !n primavera e autunno la quantitii di PCC contenuta nel f'OC, anche nel caso di fioritura del plancton, era mínima, soprattulto per la presenza di pocha Diatomée ed tina maguiere quantita di materia terrigena. Un'ipotesi confermata anche dalla preva-íenza di nanoplancton e dai valori molto bassí di PCC osservali in marzo e aprile. D'estale gli alti valori di PCC corrispondevano aíla scarsita di precipilazioni e alia bassa concentrazione di mícroalghe, mentre prevaíevano specíe di dimensión) maggiori. UDC 593.1:591.13(262.3-16) Patricija MOZETIČ, Valentina TURK, Alenka MALK|, Stazione di biología marina di Pirano, Sl-6330 Pirano, Fornače 41 Influenza deliimmissiune di materie nutrrenti nelie associazioní pknclomche Annales: Annaü di Studi istriani e medíterraneí, 13, 1998, pp. 31-42 Gli auíori descrívono tre esperimenti di arricchimento nei quali si é esaminata la reazione delíe associazioní planctoniche a vari con-dizíoní alimentar!. La maggiore crescita delta biomassa íitopíanc-tonica é stata registrata con l'aggiunta di una miscela di sostanze nuíritive mentre ía densita del picoplancton é diminuita di molto in tutte ie condízioní nutritive. í gruppi e íe specie fitoplanctoniclie che erano prevaíenti nel c.ampione iniziale di acqua marina, sono aumentan sostanziaímente, anche verso ía fine delí'esperimento. L'introdtizione di sostanze nutritive non ha provocato solo la crescita di tutta l'associazione fitopianctoníca ma anche ía compo-sizíone deile sue specie. A quanto sembra questo stato di arricchite condizioni alimentad é favorevole alia crescita rapida di specie op-portunistiche (soprattutto la Skeletonema costalum ía C/iaefoceros, ecc.) che prevalf.ono ín un determínalo periodo. UDC 597.5:593.1 6(262.3-191.2) 576.893.16(262.3) Jakov DULCIÓ, ístituto per foceanografía e la pesca - Spíit (Spaíato) HR-21000 Spíit, Set. í. Meítrovícla 63, P.P. 500 Uova di sardina neile acque croate infcttate da! parassita dmoi'5a«ollaío tchlhyodinhim chabelardi Hollando & Cachón, 1952 Annafes: Annaíi di Studi istriani e mediterranei, 13, 1993, pp. 15-13 L'autore presenta ía relacione di una ricerca effettuata sud'infezíone detie vuova di sardina tielle acque deíl'Adriatico centro-orientaie provocaía da un parassita dinoflagelíato. Oopo che ii parassita ha ínfettato la membrana vitellina degli embrioni di sardina, la membrana si lacera e ie vuova appena de poste soccombono. ít dirtoflagellato infetta le uova di sardina soprattuíto d'inverno. I valori medí di uova infette erano: gennaio - 48,2%, febbraio -47,7%, marzo 39,7%, apriíe - 27,0%, maftgio - 6,8%, setiembre -2,6%, ottobre 14,8%, novembre 19,7% e dicembre - 50,0%. Di que-sta mortal itá cosí elevat.a provocaía dall'ichthyodinium chabelardisi dovrebbe tener canto, secondo l'autore, nel corso delíe future rícerche sufla mortaiitó in fase embrionale deile sardine. 173 ANNALES 13/'98 UDK 574.5(262.3-1 7} 546.26:504.4(262.3-17) Chrislinamaria SALVI, Fakultät für Geologie und Erforschung von Umwelt und Meer, IT-34127 Triest, Via Weiss 2 Serena FONOA UMANI und Sara COK, Laboratorium der Meeresbiologischen Station, IT-34010 Triest, Via Auguste Piccard 54 Der saisonbedingte Anteil an Phvtoplankton im organischen Kohlenstoff in den Gewässern des Golfs von Triest Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 1 3,' 1998/' S. 19-30 Die Autorinnen des vorliegenden Beitrags haben in' einer' gründlichen Untersuchung im Golf von Triest den Anteil des parükulaten Phytoplanklon-Kohlestofi (PPC) im partikularen organischen Kohlenstoff (POC) festgestellt und dessen saisonbedingte Änderung bestimmt. Von März bis Oktober 1990 zogen sie jeden Monat an drei Steilen in den Küstengewässem des Golfs von Triest in vier verschiedenen Tiefen Meerwasserproben. Gemessen wurden die Mengen an Stoffen in Suspension, Temperatur, Salinitat, Chlorophyll a, die Zusammensetzung des Phytoplanklons und dessen relative Dichte sowie der Gehalt an Kohlenstoff. Im Golf von Triest spiegelten die Unterschiede in Menge und Qualität der insgesamt in Suspension befindlichsten Stoffe (TSM) und deren Verhältnis C/N die Veränderungen in den Flußabwässern und die Sukzession der phytoplanklischen Gesellschaft wider. Im Frühling und Sommer des Jahres 1990 wurden große Mengen an Süßwasser festgestellt, was mit den hohen Konzentrationen an TSM, besonders der atiorganischen Fraktion wegen, übereinstimmte, im Frühling und Herbst erreichte die Menge an PPC auch im Falle der Phytoplanktonbliite vor allem wegen der geringen Dimensionen der Diatomeen und der Größeren Menge an Erdstoffen nur den kleineren Anteil an POC. Diese Hypothese kann auch durch das vorherrschende Nanoplankton und durch die im März und April beobachteten sehr niedrigen PPC Werte bestätigt werden. Im Sommer stimmten hohe Werte an PPC mit geringen Niederschlagsmengen und niedrigen Konzentrationen von Mlkroalgen überein, trotzdem waren Arien größerer Dimension vorherrschend. UDK 504.4:59(262.3-17) 626/627:504.4 Michael STAC HO WITSCH, Institut für Zoologie, Universität Wien, A-1090 Wien, Allhanstrasse 14 Biologische' Filterst alionen: ein neues Konzept zur Anlage von künstlichen Meeres ritten als Mittel zur Verminderung der Eutrophierung in Küstengewässern Annaies: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 1 3, 1998, S. 7-14 Flache Küstengewässer ■ stellen In . Hinblick auf Ökologie und Wirtschaft die wichtigsten marinen Ökosysteme dar. Gleichzeitig sind sie au ßerorden lieh bedroht, wird es doch immer augenscheinlicher, daß die tutrophierung für sie eine der größten Gefahren darstellt. Der Autor des vorliegenden Beitrages verlritt die Meinung, daß man nicht nur die wesentlichen Syptome der Eutro-phierung, nämlich verminderte Transparenz des Wassers, übermäßige Algenblüte, Schleimakkumulation und- Sauerstoffmangel, sondern vielmehr auch deren Ursprung unter Ausnützung des natürlichen Vermögens von im Meer lebenden Organismen, zur Wasserfilterung und Entfernung von Schwebstoffen bekämpfen sollte. Zu derartigen Organismen zählen in der nördlichen Adria Seescheiden, Muscheln, Schwämme und Röhrenwürmer. Sie alle wirken der Eutrophierung auf natürliche Weise entgegen. Dieses in technologischer Hinsicht recht anspruchslose Konzept zur Anlage künstlicher Meeresriffe wurde im Golf von'Triest entwickelt und erprobt und auch bereits patentiert. Die Erfindung von "biologischen FiIterstaSiocien" in Miniaturform, bringt gegenüber herkömmlichen Strukturen, die auch mit höheren Kosten verbunden sind, zahlreiche Vorteile. Eigentlich bandelt es sich dabei um die einzige Strategie, die die Qualität des marinen Ambiente verbessern kann, nachdem sich im Meer Nährstoffe und andere das Waser verunreinigende Stoffe angesammelt haben. Nichtzuleztzt aber trägt sie auch unmittelbar zur Erneuerung von Zusammensetzung und Wirkung der ursprünglichen beni bischen Gemeinschaft, bei, da es schließlich nicht mehr möglich ¡sí, die Struktur des Bewuchses von den komplexen, festsitzenden Organismen, die für den küstennahen Meeresboden so charakteristisch sind, zu unterscheiden. UDK 593.1:591.13(262.3-16) Patricija MOZET1C, Valentina TÜRK, Alenka MAIEJ, Meeresbiologische Station Piran, SI-6330 Piran, Fornaie 41 Der Einfluß des Nährstoffeintrages auf die Zusammensetzung der Pfanktongemeinschaft Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 1 3, 1998, S. 31-42 Die Autoren beschreiben drei Versuche, die sich mit der Reaktion der Planktongemeinschaft auf verschiedene Nahrungsverhäitnisse befassen. Die höchste Zunahme an Phytoplanktonbiomasse wurde bei Zugabe von Nährstofimischungen verzeichnet, während sich die Dichte des Phytoplanktons unter sämtlichen Nahrungsverhältstissen beträchtlich verminderte. Phytoplanktongruppen und Arten, die zu Beginn in den Meerwasserproben vorherrschend waren, nahmen auch zu Ende der Versuche zu. Der Nährstoffeintrag hätte nicht nur auf das verstärkte Wachsttim der gesammlen Phytoplankton-gesellschaft, sondern auch auf die Zusammensetzung der Arten Einfluß. Es scheint, daß sich derartige mit Nährstoffen angereicherte Verhältnisse günstig auf ein rasches Wachstum im Besonderen der Arten Skaletonema costauim, und Chaetoceros spp., die in bestimmten Perioden vorherrschend sind, auswirken. UDK 597.5:593.16(262.3-191.2) 576.893.16(262.3) Jakov DULÍlC, Institut für Ozeanografie und Fischerei, HR-21ÖOO Spitt, B.O. Box 500 Der durch Ichthyodinium chabelardi Hollande und Cachón, 1952 verseuchte Sardellenlaich in den kroalischen Gewässern An nal es: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 13, 1998,' S. 15-18 Der Autor des Beitrages berichtet über die Untersuchung der Verseuchung des Laichs von Sardellen, die in den Gewässern der östlichen, mittleren Adria durch Ichthyodinium chabelardi hervorgerufen wird. Der Parasit dring! in den Dottersack der Fischbrut ein und zersprengt ihn, wodurch das Gelege abstirbt. Der Sardeileniaich wird durch Ichthyodinium chabelardi vor allem während des Winters befallen. Die mittleren Werte des versuchten Laichs betragen in Prozenten: im jänner 48,2%, im Februar 47, 7%, im März 39,7%, im April 27%, im Mai 6,8%, im September 2,6%, im Oktober 14,8%, im November 19,7% und im Dezember 50%. Diese hohe von Ichthyodinium chabelardi verursachte Mortalitätsrate sollte nach Ansicht des Autors in künftigen Untersuchungen zur Mortalität der Sardellen während der Brutphase Berücksichtigung finden. 174 ANNALES 13/'98 UDC 594.3(262.35:574.91 594.1(262.31:574.91 Raffaelia DE MIN & Emito VIO, Dipartimento di Biología, Universiíá degli Studi di Trieste, IT-34100 Trieste, Via E. Weiss 2 Exotic molluscs in the Northern Adriatic Armales: Annaíi di 5!udi istriani e mediterranei, 13, 1998, pp. 43-54.-More and more exotic mollusc species have been noted to occur in the Mediterranean Sea. In [he Northern Adriatic, the authors of the article recorded 12 such molluscs, i.e. 3 gastropod and 9 bivatve species. Some of them entered the Mediterranean through the Suez Canal, others with ballast waters as a result of sea traffic from the non-Mediterranean waters, as organisms growing on ships' hulls and other structures coming from the Atlantic or fndo-Pacific, through the release of finger! ings of allochtonous species at places where sea organisms are bred, and as a result of the increasing number of tropical maritime aquariums, from which separate individuals may escape. UDC 598.422(450.36 Trieste) £nrico BENUSS1 & Luca BEMG1CH, Osservatorio Taunistico del friuli-Venezia Ciulia, IT-34138 Trieste, Via A. Grego 35 Characteristics, status and evolution of Larus cachinnans micbahelUs urban colony in the city of Trieste Annaies: Anna li di Stud! istriani e mediterranei, 13, 1998, pp. 67-74 In the city of Trieste' (North part, of Italy) the first nest of Yeiiow-Legged Gull (Larus : cachinnnns -michahellis) on a rooftop was observed in 1987; the number of nesting pairs has been constantly increasing in fast ten-years and 1 86 pairs were counted in 1997. During the-.research .data about breeding site exposure, roof-covering, -'distance--from sea-and nearest nest, number of eggs, chicks,, hatching ratio, ■ survival ratio and fledging success were collected. The population in the urban area can be described as a loose colony whereas a proper colony is located in the industrial area where nests (14-1S in last two years) are very close to each other and the breeding success significantly lower. In the urban area che gulls seem to prefer flat roofs, covered with pebbles and grass, but among the breeding sites commonly used there are chimney-stacks, tile-covered roofs, gutters and even large flower-pols. Probably the sort of sites changes as the number and density of nesting pairs increases. UDC 597.5(262.3-11) jakov DUttX Istituto per ('oceanografía e la pesca - Split (Spalato) HR-2100G Split, Set. i. MeMrovitía 63, P.P. 500 i prrmi stadi di svifuppo dei pesei deila famigiia dei Carangidi riel I1 Adriático orienta le Annates: Annaíi di Studi istriani e tried i terra nei, 13, 1998, pp. 55-64 L'ímportanza dei primi stadi di sviluppo neila ricerca sistemática e ecoíogica deí pesci e auméntala eos tan temen te negli ullimi anni. Cosí oggi é convinzione generaíizzata che uova e larve rappresentino un ampio spettro di esseri in gran parte dipendeníi dagli esseri aduííi e come tali adatti per l'analisi tassonomica. D'altro canto le ricerche sulla crescita delía popolazione ittica sono circoseritle alia soprawivertza di uova e farve, quale fattore di influenza pit¡ importante sui cambiaroersti nella consistenza del la popolazione ittica. Condicione primaria per queste ricerche sono le informations dettagliate sull'aspetio di nova e larve, in modo da poterle identificare neí campioni di plancton. In Croazia per il seltore defla pesca rísuíta importante soprattutio la famíglia dei Carangidí, In csuesto studio sono compress tutti i dati accessibtli e i risulíati degli studi suí primo stadio di svíluppo dei pesci delta famiglia dei Carangidi neli'Adriático orientale. UDC 598.2:91 (497.4-14) Davorin TOME, Istituto di Biología, SI-1000 Ljubljana, Vecna pot 111, e-mail: davorin.tome@uni-lj.si. OrniloReografia (fella Slovenia sud-occidentale Annales: Annaíi di Studi istriani e mediterranei, 13, 1998, pp. 75-80 Altraverso uri'analisi della diffusione delle specie indicative di uccelli nidificanti della Slovenia sono stale definite due regioni omitogeografiche: fitoranea (primorska = P) e submediterranea (S), nonché determinate specie significative di uccelli: passero solitario (Montícola solitarius - S), sterpazzolina (Sylvia csnttttans - S,P) e occhiocolto (Sylvia mehnocephah - S,P), beccamoschino (Cisticola jimcidis -S,P), usignolo di fiume (Celda cetti - S,P), calandro (Anthus campcstris - P), e canapino (HippoLiis polyglotta - P). Molte specie significative def litorale sono giudicate in pericolo. In parte perché la zona costíluisce il margine del loro areale, ma i! giudizio é anche la conseguenza di ricerche carenti. A nord, i cortfini della regione ornitogeografica litoranea combaciano bene con quelli della regione biogeografica, definita sulla base di altri organismi indicative mentre a sud-est ie differenze sono notevoli. 175 ANNALES 13/'98 UDK 590.422(450.36 Trleste) Enrico BENUSS1 & tuca BEMBiCH, Faunisüches Observatorium von FriauUjulisch Venetien, IT-34138 Trieste, Via A. Grego 35 Charakteristika, Status und Entwicklung der Urbanen Kolonie von Laras cachinnans michahelüs im Stadtgebeit von Triest Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 13, 1998, S. 67-74 Laras cachinnans micliaholiis reproduziert sich im Stadtgebiet von Triest seil 1987. Die Anzahl der Paare nimmt ständig zu. 1997 wurden 186 Nester gezählt. Für jedes Nest wurden Lage, Ar! der Unterlage, prozentueller Anteil der Bedeckung (für begrünte Dächer), eventuelle Nahrungsreste oder Gewölle der jungvögel, Anzahl der Eier, Anzahl der Jungvögel im Nest, Anzahl der ausgeflogenen jungvögel und Angaben bezüglich des Zeitpunktes des Schlüpfens und des Abiluges aus dem Nest registriert. 1997 befand sich der Großteil der Nester (35,6%) auf Flachdächern, die mit Grasziegeln bedeckt waren, 20,6% auf Flachdächern in Beton, 18,6% auf Ziegeldächern und 10,6% auf Rauchfärsgen. Ein niedriger, unter 10% hegender Anteil an Nestern betraf geteerte Dächer (5%), Abdeckungen aus Wellblech (2,5%), Dachrinnen (2,5%), größere Blumengefäße (2,5%) und Türmchen (1,8%). UDK .594.3(262,3) :5 74.91 594.1 (262.3}:5 74.91 Raffaeila De MJN & Ennio ViO, Universität Triest, IT-34100 Trieste, Via E. Weiss 2 Exotische Mollusken in der nördlich Adria Annales: Anrtalen für istrische und mediterrane Studien, 13, 1993, S. 43-54 Im Mittelmeer wurde das Vorkommen'von immer mehr exotischen Molluskenarten vermerkt. Die Autoren dieses Bettrages registrierten in der nördlichen Adria 12 derartiger Mollusken, nämlich 3 Gestropoden- und 9 Muschelarten. Einige davon sind über den Suez-Kanal eingedrungen, die anderen gelangten durch den Schiffsverkehr aus nicht mediterranen Gewässern hierher. Entweder befinden sie sich in den Bai las ¡wässern oder entwickeln sie sich an der Außenhaut von Schiffen und ähnlichen aus dem Atlantik oder Indischen Ozean kommenden Konstruktionen, oder wenn Larven aliochtorter Arten an Stellen, die marinen Organismen als Brutpfätze dienen, Freigesetzt werden. Sie entstammen aber auch den in zunehmender Zahl vetretenen tropischen Seeaquarien, aus denen einzelne Individuen entweichen können. UDK 597.5(262.3-11) (akov DULCiC Institut für Ozeanografie und Fischerei, HR-21000 Split, B.O. Box 500 Höhere Eniwlcklungssfadien von Fischen aus der Familie der Carangidae in der östlichen Adria Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 13, 1998, 5. 55-64 Die Bedeutung ' der höheren ■ Entwickiungsst.adien in der systematischen und ökologischen Erforschung von Fischen hat in den letzten Jahren immer mehr zugenommen. Erst heute hat sich die Überzeugung allgemein durchgesetzt, daß Laich und Larven ein breites Spektrum an Organismen darstellen, die größtenteils von den adulten Formen unanhärtgig sind und als solche für tsxonomische Analysen beispielhaft sind. Andererseits konzentrierten sich Studien über die Zunahme der Fischpopulatiorsen auf das überleben von Laich und Larven, in dem sie den wichtigsten Faktor in der Einflußnahme auf zahlenmäßige Veränderungen der Fischpopulation sahen. Crundbedingung für diese Studien sind ausführliche Informationen Uber das Aussehen von Laich und Larven zur leichteren Identifizierung derselben in den Planktonproben. Am bedeutendsten für die kroatische Fischerei ist die Familie der Carangldae. In diesem Beitrag werden alle zur Verfügung stehenden Daten und Resultate über höhere Entwicklungsstadien von Fischen aus der Familie der Carangidae in der östlichen Adria miteingeschlossen. UDK 598.2:91(497.4-14) Davorin TOME, Institut für Biologie, SM 000 Ljubljana, Vefna pol 111, E-mail; davotin.tome@urii~Ij.si Die Ornithogeografie sudweslslowenlcns Annales: Annalen für istrische und mediterrane Studien, 13, 1998, S. 7S-80 Aus der Analyse der Verbreitung von Brütvögeln, die als Indikatoren dienen, ergeben sich in Slowenien zwei ornithogeografische Regionen, eine küstenländische (P) und eine submediterrane (S), sowie bestimmte typische Vogelarten, die in diesen Regionen angetroffen werden. Es sind das: Monttcola solilarius S., Sylvia cantillans S.P., Sylvia melanocephala S.P., Cislicola jtmicidis S.P., Cettia colli S.P., Anthus campestris P. und Hippolais polyglotte P. Viele der für den Küstenbereich typischen Vogelarten sind gefährdet. Zum Teil deshalb, weil sie sich hier am Rande ihres Areals befinden, zum Teil aber auch weil der geschätzte Grad der Gefährdung wahrscheinlich auch Folge der geringen Zahl an Untersuchungen Ist. Im Norden decken sich die Grenzen der küstenländischen ornithogeografischen Region gut mit den Grenzen der küstenländischen biogeografischen Region, die mit anderen Indikatororganismen bestimmt wird, im Südosten hingegen sind die Unterschiede groß. 176 ANNALfc'S 13/'98 UDC 598.2(282.24 Dragonj2)"1986/l997" Andrej SOVINC, SI-1000 Ljubljana. Jamova SO Uccelli netla valle detla Dragogna - died anni dopo Annaies: Anna Ii di Studi istriani e mediterranei, 13, 1998, pp. 81-90 Nella valle del fiume Dragogna, nell'area sttbmediterranea delia Slovenia, é stata effett.uata un'analisi comparativa del censimento delle specie di uccelli durante ij periodo delfa ntdificazione. Ne! 1996 e 1997 gli ucceili sono statt censiti con lo stesso metodo (stop counts) e 1 ungo U medesitwi itinerario di osservarione del 1986. Vengono confrontad i valori deí grado di dominant ed it numero medio di esemplart della specie ne! singolo tuogo di ri leva mentó, assieme a i cambiamenti nscontrati soggettivamente nell'area di 4 habitat principal}. Si e constatato che il numero completivo delle specie rllevate ri-mane immutaío E43 specie} e che Ira le specie non rllevate ne! recente censimento non c'é nessuna che dieci anni fa fosse parlicolatmente numerosa. Ira ¡e specie di nuovo rilevamento ce ne sono due (occhiocolto e strillozzo) subdominante Risulta evidente un trend stabile o addirittsira positivo presso la maggior parte del tipi di paesaggio culíurale, delle superfici cespuglioso-boschive e degli abitati, i! che sta ad indicare che í'aspetto del paesaggio nella valle della Dragogna é relativamente in armonía con il suo stato naturale. UOC 582.632:630,22(23.03) Lojze MASINČEK, Biološki institut jovana Hadžija (Istituto di biologia Jovan Hadži), SI-1000 Lubiana, Novi trg 4 Boschi altimontani di faggi delfa provincia illirica Annates: Anna!i di Sludi istriani e mediterranei, 13, 1998, pp. 103-108 L'autore presenia la revisions fitosociologica dei boschi altimontani di. faggi della provincia fioristica illirica. In questa provincia troviamo 4 associazioni. Nella regione alpina ci sono duie association!, il Dentario pentaphiily-Fagetum nella Alpi Camiche e \'Anemoriio-Fagetum con due varianti geografiche. la prima con la specie Luzula nivea su base calcarea e la seconds con la specie Helleboms niger su dolomite. L'associazione Ranuncuio plan-tanifolii-Fagetum compare in tre varianti geografiche. Nella regione preaipina ž presente la variante con specie Helteborus niger. Nella parte occidentals della regione dinarica si trova la variante geografica con specie Calamrntha grandidora, mentre la variante geografica con specie Dororiicum columns cresce nella parte centro-orientale della stessa regione ftlogeografica. UDC 598.813(497.4 Istra) Miran G J ERKES, Ornltološl» društvo Ixobrychus (Associazione ornitológica Ixobrycbus), SI-6000 Ca p od i stri a, Via d ei pompier! 8 L'ippoiaide pallida (Mppolais pallida) neil'[stria Annaäes: Annali di Studi istriani e mediterranei, 13, 1998, pp. 91-94 Negli anni 3 995-1996 l'autore ha seguiío I'ippolaide pallida (Hlppolais pallida) su! monte di Muggia presso Ancarano. In questo periodo ha registrato in due luoghi diversi il canto di un maschio, menite nef 1998 ha avuto I'occasions di osservare una coppia di tppolaide patlide. l'autore suppone che si fratti di mígrazioni dalla Dalmazia, dove I'lppolaide pall ido e comune, attraverso la parte croata dell'Istria, sino a II'Istria slovena. Al centro del lo studio si trova la ricerca relativa alia scelta dell'habitat di nidificazione e ali'importanza deüe. collure deü'ambiente. L'autore stima la popolazlone delle Ippolaidi pallide nell'lstria slovena fra le 5 e le 10 coppie. UDC 582.273:58.26(262.3-1 7) Martina ORLANDO, TV Koper/Capodistria, SI-6000 Koper, Ul. Of 12 Gudio BRESSAN, Dipartimento di Giologia, Universita degli Studi di Trieste, IT-34100 Trieste, Via E, Weiss 2 Colonisation of macroepiphyte atj;ae on the leaves of Postdoma oceanka (L.) Delile along the Slovenian littoral (Gulf of Trieste -northern Adriatic). Annales: Annali di Studi istriani e mediterranei, 13, 1998, pp. 109-120 The Posidonia oceanica underwater meadows are certainly the most widely spread system of seagrasses in the Mediterranean Sea and one of the most productive systems in the environment of the coastal seas. From 1960 onwards this seagrass has been subjected to an extensive degradation. The only surviving Posidonia oceanica meadow is today situated in the Slovene coastal belt between Koper and izola. After a thorough observation of this seagrass's leaves it becomes evident that the average number of leaves in a tuft and (he average length of the outer leaves increase in the summer months, mainly due to (he impact of temperature; the upper and the lower sides of a separate leaf do not differ in view of the algae population; the crusty layer is best developed- During colonisation the rnacroepiphytic types of algae divide, so that the number of species as well as individuals within the species decreases from the apical to the basal part. The article presents a linear proportion between (he photoperiod length and (he number of macroepiphytic types of algae in basal part and between pholoperiod and the number of individuals within the species in different parts of a leaf. The values of the Shannon-Wiener index calculated for the basal part most probably indicate a population structure cycle of macroepiphytic algae on these leaves. LJDC 598.813(497.4 Slovensko pri morje) Iztok GEISTER, SI-6276 Pobegi, Kocjančiči 18 Distribuzione delia cannaiola (Acrocephatus scirpaceus) e dei cann are ccione (Acrocephalus arundinaceus) nel Litorale sloveno Anuales: Annali di Studi istriani e mediterranei, 13, 1998, pp. 95-100 Ne! 1998, durante i! periodo della nidificazione, lungo i borri del l.itorale sloveno sono síatí regís!rati maschi canierini di due specie del genere Acrocephalus: la carina ¡ola (Acrocephalus scirpaceus) ed i I cannareccione (Acrocephalus arundinaceus). I risultati sono riportati su mappe di díffusione. Viene presa in esame ¡'influenza dell'opera di pulizia deí borri sullo sviluppo della popolazione di cannareccioni. 177 ANNALES 13/'98 UOC 582.263(262.3) Cíaudío BATTELI.I, Ginnasio A. Sema, Si-6320 Porlorose, Tra g¡¡ oríi 8 e Pacolla per ¡' Educazione di Lubiana, unita di Capodistria, SI-6000 Capodistria, Via Cankar 5 (an H. TAN, Roya! Botanic Garden Edinburgh, Edinburgo EH3 SLR,' ■ 20 A ¡nverleith Row, Scozia, UK Una specie nuova per il mare Adriático; Uh-a scandinavica BNdmg, 19G8 (Chlorophyta) Annates: Annali di Studi ist.riani e'mediterranei, 13, 1998,'■■'.'■" pp. 121-124 Nell' articolo viene segnalata per la prima volta'ia prese tiza delta specie Ulva scandinavica Sliding, 1968 nel rnare Adriático. Ven-gano descritte le caratterisiiche general) ddla specie, i caratieri diagnostic!, ía riproduzione, (a distribuzione geográfica ed indicati i iuoghi di presenza neí mare costiero sloveno. UDC 581 -5:712.23(497.4 Škocjanski zatok) Mitja KAUCARiC, Dipartimento di Eioiogia, Pacolla di Pedagogía, Universilá di Maribor, SI-2000 Maribor, Koroška 160 SveníuaÜ assetti delia r¡serva naturale di Val Stagnon dal punto di vista botánico Anuales: Annali di Studi islriárst e mediíerranei, 13, 1998, pp. 131-142 L'autore-presenta' ¡n breve' 1'actúale situazione delia flora e della vegetazione di Val Síagnon presso Capodisíiia, soífermandosi iti par-licolare sulla specie ra re e minacciate di atafite e sulla vegefazione alofita. Delle specie rare e minacciate comprese neli"1ndice rosso" sioveno ben 24 sor¡o dell'area di Vai Stagnon. La vegelazione alofita é rappresentaU da sei associazioni di [re ciassi di vegetazione alofita: Thero-Salicomietea, Arthrocnemetea fruticosi e Juncetca maritimi. Sulla base della flora e della vegetazione l'autore offre aScune soluzioni ben elaborate per Val Stagnon e cerca di prevedere quali conseguenze possano portare gli interventi previsti. UDC 582.973(497.4) Neje lOGAN, Dtpartimenlo di Biología del la Pacolla di Siologia, Si-1000 Ljubljana, Vecna pot ti 1 E-mai!:nejc.jogan@uni-lj.si Janja PLAZA R, SI-6000 Koper, Prade, Cesta XV/2 Lonicera japónica Thunb, - una nuova specie naturalizzafa della flora slovena Annates: Annaíi di Studi istriani e mediterrarsei, 13, 1998;' ■ pp. 125-120 La Lonicera japónica Thunb. é' una specie asiatica diffusasi nella Slovenia occidental e sopraggiunSa moíto probabiimente dall'ltalia nord-occtdentale, In Slovenia é stata scoperta da poco, tina evidentemente é in fase di expansione gia da tempo, diventando ormai una specie natura! izzaía. UDC 597(262.3) 57:929 Kolombatovi¿J. Ivan JARDAS & Jakvo DULČiČ, Istituto per ¡'oceanografía e ía pesca - Split (Spalato) HR-21000 Split, ŠeL I. Meštroviča 63, P.P. 500 Contributi zoologici dj Juraj Kolombatovií (1843-1908) Annates: Annali di Studi istriani e mediterranei, 13, 1998, pp. 143-148 ¡n queslo lavoro si presenta ía vita e !'opera scientifica del noto naturalista croato jura; KolombaíoviC, in occasione del 155-esimo ann¡versario della nascita e del 90-esimo deila marte. II prof. Ko-lombatovic ha ottenuto i risultati migliori nelle ricerche iítiologiche e anche oggi é ricordato soprattutto per ía scopería di nove specie di pešci (S ghiozzi testoni, due bavose e un gadiforme): Corcyrogabius liecbtenstcini, Chromogobius zebratus, Cobius luteus, Thorogobius nwcrolepis, Miilerigobius macrocephalus, Lipophrys adriaticus, Lipophrys daimatinus, Parabiennius zvoni miri e Antonogadus rnega-lokynodon. Kolombalovič scopri e descrisse anche la nuova specie di lucertola Lacerta mosorensis. 179 ANNALES 13/'98 UD K 581.5:712.23(497.4 Škocjanski zatok) Mitja KAMGARiČ, Abteilung für Biologie, Pädagogische Fakultät der Universität Maribor, 51-2000 Maribor, Koroška 160 Die eventuelle Errichtung eines Naturreservates in der Bucht von Škocjan (Škocjanski za tok) aus botanischer Sicht Annales: Annale« für istrische und mediterrane Studien, 1 3, 1998, S. 131-142 Der Autor des Seitrages gibt einen kurzen Übelick über den aktuellen Stand der Flora und Vegetation der Buch! von Škocjan bei Koper, wobei er sich besonders auf seltene und gefährdete Halophyten-Arten und die halophyte Vegetation konzentriert. In der Bucht von Škocjan befinden sich 24 seltene und gefährdete Halophyten-Arten, die auch auf der "Roten Liste" Sloweniens stehen. Die halophyte Vegatation ist mit 6 Gesellschaften aus 3 Klassen der halophyten Vegetation vertreten: Thero-Salicornietea, Arthrocne-metea fruticosi und juncatea marilimi. Aufgrund der Flora und Vegetation schlägt der Autor mögliche Varianten zur Rettung der Bucht von Škocjan, die er ausführlich behandelt, vor und versucht die Folgen der geplanten, sanften Eingriffe vorherzusehen. UDK 582.263(262.3} Claudio BATTFU, A. Sema Mittelschule, SI-6320 Portoroz, Med vrtoví y und Pädagogische Fakultät Ljubijana - Abteilung Köper, S1-&000 Köper, Cankarjeva 5 lan H. TAN, Königlicher Botanischer Garten Edinburgh EH3 5LR, Scotland, Uli, 20A inverleith Row Ulva scandinavica Blidirtg, 1986 (Chlorophyta): eine für die Adria neue Art Annales; Annalen für ¡sirische und mediterrane Studien, 13, 1998, S. 121-124 Dieser Beitrag behandelt den allerersten Berich! über das Vorkommen von Ltlva scandinavica Büding in der Adria. Es wird eine allgemeine Beschreibung dieser Art gegeben, aber auch auf deren morphologische und anatomische Charakteristika, Vermehrungsweise, geografische Verbreitung und Habítate in den slowenischen Küstengewässern eingegangen. UDK 582.973(497.4) Neje JOCAN, Abteilung für Biologie, BF, Sl-1000 Ljubfjana, VeCna pot 115, E-mail: rteje. jogan@unMj,si Janja PLAZAR, SI-ÖOOO Köper, Prade, Cesta XV/2 Lonicera Japónica Thunh. - eine neue naturalisierte Art der slowenischen Flora Annales: Annalen für istrische und mediterrane Sttfcfien, 13, 1998, S. 125-128 Lonicera japónica Thunb. ist eine asiatische Art, die sich in Westslowetilen verbreitet hat und aller Wahrscheinlichkeit nach aus Nordostita! ¡en zu uns gekommen ist. Sie wurde in Slowenien erst vor kurzem entdeckt, hat. hier offenbar doch bereits länger Verbreitung gefunden und sich Inzwischen schon gänzlich dem neuen Lebensraum angepaßt. UDK 597(262.3) 57:929 Kolombatovič J. Ivan JARDAS & lakov DULČIČ, Institut für Dzeanografie und Fischerei- Split, HR-21Ü00 Split, Šet. 1. MeStroviča, P.P. 500 furaj KolombatoviC's zoologische Beiträge (1843-190B) Annales: Annalen für isttische und mediterrane Studien, 13, 1998, S. 143-148 In dieser Arbeit werden anläßlich des 150. Geburtstages und des 90. Sterbetages von Prof. juraj Kolombatovič, des bekannten kroatischen Naturforschers, dessen ßiografie und wissenschaftliches Werk dargelegt. Prof. KotambatoviC war mit größtem Erfolg in der tchthyoiogischen Forschung tätig und noch heute steht er mit der Entdeckung folgender neuer 9 F'ischarten <5 Arten Grundel-Arten, 2 Schleimfisch-Arten und einer Gernelen-Art an erster Stelle: Corcyrogohius liechtensteini, Chromogobius zebratus, Cobius lute-us, Thorogobius niacrolepis, MiHerigobius macrocephaius, Lipo-phr/s adriaticus, L. dalmatinus, l'arablennius zvonimiri und Anlo-rtogadus megaiokynodon. Koiombatovic? entdeckte und beschrieb auch eine neue und anerkannte Eidechsen-Art (Lacertä mosoremis). 180 ANNALES 13/'98 Pofeg glavnega sponzorja banke Banka Koper d.d. so prispevali še M ti emona obala koper d.d. y Slovenije '■SS primorske Silili^ zavarovalna družba d.d. ZAVOD ZA ODPRTO DRUŽBO - SLOVENIJA OPEN SOCIETY INSTITUTE - SLOVENIA LUKA KOPER