Lfrrttfjatm, ssbota 4- aprila 1*4*-XX UREDN18TVO LN UPKAVA: UJUBUJAMA PUCCLNUEVA IJUCA 6 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa ogia*e iz Kraljevine Italije in inozemstva trna UMOM PrSBIJCITA IT \ LUN A S. \~ MILANO — TELEFON: 31-22, 31-23. 31-24« 31-25 in 31-26 Računi prt postno čekovnem zavodu; Ljubljana štev 10-351 — Izhaja vsak dan opoldne — Meseć n a naročnina 6.— lir. za Inozemstvo 15.20 Lir CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza Italiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO. Zopet bombe na Malto Letalski napadi velikega obsega so povzročili ttovs razdejanja — Na cirenailketn bojišču delovanje patrol Prodiranje Japo cev v Birmi G'avni stan italijanskh Oboroženih Sil Je objavil 3 apnla naslednje 671. vojno poročilo* Na cirenaiškem bojiScu omejeno delova nje patrol n topništva Nas, eskadre so z uspehom obstreljevale s strojnicami sovražna zb rališča. pri čemer je bilo ver av-tomohi'skfh vozil zažganih, ver drugih pa onesposobljenih Mogočni oddelki itali jansko-nemšker t letalstva so izvršili napade vel keg m sega na pomorska in letalska oporišča n Ma.'ti na katera «o odvrni, bombe r«pn kalibrov Zadeta «o bila «kladi£ča In ladie- d« ln rc V luk« I i Valletta sta h la poškodovana ena podmornica in ep rušilec Ove le*al *ta bi nadeti na tleh medtem ko le bilo opaziti veliko število porušenj In požarov. Sovražil k |e fzeubfl v borbah t nemškimi lovci 3 letala tipa Spitfire in eno tipa Curtiss Najvišje priznati je zaslužnemu generalu Rim. 4 aprila 8 General armijska,, zbo ra Adrian Marinetti je te dni op"av na daljnje aktivno službovanje. Kei je d^?epr najvišjo dopustno starost V tej z/ezr, mu Je Nj Vel Kralj in Imperator pos.n. lastnoročno pismo, v katerom mu ;e iT-d^il svoje spoštovana in priznanje za s.užbo ki jo je opravi' zvesto in z največ j m ču tom dolžnosti v sijajni vojaški ka-icri, ki te trajala nad 49 let Princesa Premontska v Lao.ii Sa^nna. 4 ar>r*la s. Voeraj por*Vdne -c onvpe'« v L<»anc »rnec«« P't rmni'sl; i kot iržavnu nadzemna nr^tovt/ nh bvnćark Kil. vt^.i kr/a Oh ska!a ie dve voia^k b-> nišn^c- pH^»njr sovražnikovih napadov Pri lastnih tapa lih je hllo zavzetih već Je 1*0-vSa kraj > Ob kavkaski obali so Pojna letala *£ala v»-Cj«» -o\ ietMk" j»#»trol*»b»ko ladjo Na morju pri Ker^u t*' bila 7 bombo po4kodo-rara lerja fr^ovske ladja. V sev-Tn* Afriki si nem#ka bojna etaia zadela dve ,o\ ra/nik«»vt trgovki »*tvhi u**p»-*ne napade ttid» pr«-ti pomorskim silam An r lije in Ze.iln;«'n.h d rta v \ otM>h met»es'th je potopila nemška vojna mornarica: 1 krizarko razreila Leand.r. S mAlleev. S korvete 4 torp^dne čolne 12 motom.h, torpednlh in motornih t©pntrar*.kih t"»»lnov, i stralnlh ladij m 3 .ovce podmornic. Razen ega j> potopilo nemAko ietslstV'-dva motorna topn.carska čoLna .n tri sLal-ne ladje. Nadalje so nemške pomorske «ik» m nemška letala poikiKlovala 31 sovražnikovih vojnih (adij. med njimi 10 kritark. 11 rušil cev in 5 podmornic. Finsko vojno poročilo Helsinki, 4 4prua s F;nakc vrn "vno po-veljn;štvo je snoći objavilo vojno poročilo, v katerem pravi* Na Karelski ržini Je bila popolnom«* unl-5ena većja soo**tska izvidmska će^a F'n ski izvidniSki oddelek, v kater :m so ->ill sami oficirji, je prodrl med aovra^-rt postojanke, uničil eno utrdbo in polovice* sovražne ćete. Na Aunuski ožini je ftnsko ^on.dstvc hudo razdejalo sovražne postoj inVt ier aov:etskl vlak Uspešno je obs'ri ;evaio tudi sovjetske utrdbe Finske patine so razdejale već manjših sovjetskih r»o*-arnb nih m napadaimh naprav ter uničile sovjetsko četo. ki ie prodirala preko a kega saledenelega *ezera. Na lužnem odseku bojiaća v vkJiodn* Karelijl so finski metalci min -nePiogočili sTr-^in o s^vje'skih uttdb v"ečv ^ov etakl od-lelki ki so s romo^to metalcev m-n na več točkah nanadl' finske oostotaAjl'e SO bil* povsod odbiti Na boiAču 'P otiležalt okroe .V) lhitih :judi Fin3ke čete io *meie aeoiatne tz^une T** a -evemem odseku Kot;*Ca je biJ razpršen v-ećji Aovjetsk^ oddelek S9Vjetske trmbe ttA Svedsko-fiinski meji Stnekhnlm. 4 aprili « StoeKhnl. toAl m* 1e raziiirl --esl 1a Je v ui«UM no** neko tule verietnr lovlet.*^'- hstiio '«vr jrlo okme 20 nomr na nek* mo«t » uiz-n Hanarande it* finsko-*veds^' me i r»e ntttnr podrohn >s*tt fte nis' znine v Sveo ski *e ta nanad napravi' nai«^»ob|»< /tla Ohstrefievanje anFlefK1!! la^lii v R~kavskem prelivu Berlin t anril« ti voiaškegp >?i*a »€ je izvedelo da ie n«»ka nemška ob>uua Jt-terlla -»h Rokavskem ni^'ivu v nreoar teki* nrčl obstreljevala britanske .atje na raa-daijo okrog 20 km. Pri tem je baterija do- segla dobre uspehe. Veliko število ladii vi se je po avilo ob j-žnovzhodnl 'bal' An. ^llje. je prišlo v območje baterije, tAM da ii moglo nadaljevati svoje plovbe. Maršal Antonesea na fronti Rukareš'a 4 ar»H'a s Marša' Anfonc^cu se že dva dni muvi n^ vzhr ^m fronti oSa nrehM< v(H;k' noine prnzn-ite sred1' nimun-«ke voiske. ki je razvrščena na področiu med Donc'lc^ lc* tlim m Ar.ivk m mr*r iem Jutri br»Ho rnmun^ki lisrt". k^kor turi- runurrJcf radi'fke. rv^tai« obiav'i^e ve-'ikr/nr>ćni pco-olas maršala k bo namenjen borcem in narodu V niem bo nohvalJ vse one ki sr> s s»vo;irni žrtvam- z-'^tov-li zrna gnvit1 pohr^ Rurmm ie v b*^-b; nro*- so-vra^n'ku Kr «--tuscocoa kn?a Pozval bo tudi vse one k. nso v vn;ski na i St nr. dalje noaacfiin vse svoie ti1e. da b' se voia-kr.m zacoto»vi4a ćitn vcćja pomoć iz domovine. Regent H3rthy madžarskim četam na fronti Budimpešta. 1 aprila s Regent Horthv je posla! brzojavko poveljniku mad^rsklb čet. ki so v zimskem času za^zemak postojanke na nekem predelu južnega odreka vzhdnega r>^-ii*ča Izrazil ^e -voje zadovoljstvo z njihovim zadržanje .t in vztrajan em pn vsem Izrednem nazu Regen* je naročil generalu, ia izrazi nje govo pohvalo vsem vojakom, ki so pogumno odhili vse sovražne napade ji onemo počili tudi sabotažne akcije sovjet.-kiti nerednih čet. Povratek kralia Borisa iz Nemčije Sofija. 4. ap-ila. s Kralj Boris ki se je vrnil z obska pri kancelarju Hitlerju, j* sprejel včeraj preosedn;,ka minlst sktga sveta Filova in imel z njim daljši iaz-govor. v. Pafcn v £ofrji Sofljak 4 apria. s V Sofijo je prispe1 nemški poslanik v Turč ji von Papen V Sof ji se je muiil le kratek čas in ie takoj nadaljeval svoje potovanje proti jugn Proslava t»rve obletnice Nezavisne Hrvatske Države Zagreb, 4. aprila s. Po vsej Hrvatski namerava V3 na svečan način proslavit, prvo obletnico Neodvisne Hrvatsk" Driuve. V Zagrebu ln po drugih mestih bodo priredili 10 t. m. posebne patriotske manife- Stari^e Z»ereb, 4 apr*la s Po^la^lk je izdal uredbo s katero se na podm^ju hrvatske Države priznava avtokefalna hrvatsi k pravoslavna cerkev. Vojna na morju Potoplic* angtefkl raHIce Rim. 4 aprila a. Ajigle*ka admi.^tUet^ je objavila, da je oll potopljen rusilec »Hevthroh«. ki je bil vključen v arteške vojno brodovje nred dvema etoma Stockholm. 3 aprila d Angleško vemo brodovie ie ^zjfubilo nadaljnji rusilec Ka kor lavlialc iz Londona le admiraliteta v petek v posebnem oorocilu priznala iz-2ubo msflra >Hevhrnp« Poroči o adrm-ralitete ne navala kje ln kako ie bil ru-iiler r>->toolien Rtm. 4 it>n'fl s Ru&flec «Haevthnvh« «nnć' oi>i!ien nrineds r« z redi ri':,cev H-r>a »Hunt«. Razvijal je brzino 32 vozlov Na bojišča pri Proma in ob Sitangu so se morale angleške čete pod japanskim pritiskom umakniti dalje proti zapadu Rim, 4. apnla s. Angleška pols»!užbcna agencija ie objavila komunike o vojnih operacijah v Birmi. Komunike je bil objav 'jen v Bombam m pravn: Spričo pr't ska iapon.skih sa\ na odseku bojišča pn Pn^nu so se na<« si ie umaknile >» »\xjih prednrh post< jank '^kroc m "M a V ponedej? ck zvc^ct so bile na>e zaščitne :cte v Prornu napadene «»d vcčiib sovraž nih odde kov * k' sc «Jc^>z džunjjlo \-zh«>dno >d ?!avne b'rman^kt ceMe pTod^^ do wWto *u2no od mesta B<*rbe so nadalicva'c noč \'a e čete so se v iftavnem umak ni'e na nove i>os*ojđnlce severno '*J Pr ma Na bojicu oh *S;T;mi?u so iap< nsk' Dted nji oiidclk* »z Tunca pn/drl- pr«»t zantidu od žclczn' ke prt-ce m do-sec' Feda^ko k« ezi ncicaj k lometrov severno od Tunfla. •OO t*0 »O« H< BIrsnanci prati Angležem ton. 4 ao-ri'a &, Afjencvj Rcuter je o*>j-vila d< Scs«ino: Pri sedanjih operccijah v Severni Birmi ;e nasta a ve!:ka težava zaradi tega ker je zavzelo preb'va's-tvo so\Tažno Mališče ■a-'irt Antflc/em ter jc priče'c napadat^ in^lc kc oddelke tudi v nih'^cm zaledju To anslc ko or;znanje d'4cazujc da >e Sirm;vnck» mims-trrki predsednik ko je v Lžen;e prebTva,-vtva. Lr,«ndon je tedai odcov-rfl na lojal->nr.t birm'n^kevtva v B rmi' \li Rcuter ne ve da je raz ženje mndn' stik z japonsk'm1 r<»/t"Timr sn'ami s katerm' se sedaj kupno bore tud' zq Kita c1 M*n«liunol T;ijci R'rmanci, Malajci in rudi žr nekaj ! ndi jcev? Izkrcanje Jap?fscev v Alcyatra ftaiiErhaj, 3 aprila d Japoanke sile v *«r-mi neizprosno zasledujejo svoj cilj. da nasprotnikove sile docola odreiejo od vseh oskrbovalnih poti in tako na bnjiscu pre-fistale sovražnikove sile docela iiolirafo ^••to so Japonci izkrcali n»:vr vojaške oO delke v Inki Ak*a*> Porodila a teh nunskih izkrcevalnih operacijah pravno, 'la so japon«*k* transportni pnrn'ki oh 3a-sč:ti japonskih vomlh ladij pri Akvahu i«-krcHl' dci viri. Mesto Akyab k- ima tudi dooro uko. ie pla\"no mestr dlstrikta Arrakan v nri-tanski Birmi ir leži ob ustju reke Ku h-dan Mesta ma približno 380 00O prebivalcev in predstavi a vaino pomorsko op<»H-4če Poleg mesta Akv-aba je tudi važn' letališče V mirnem ;asu so iz 'uke izvažali predvsem mnogo -iza. aiva kih koz ln petroleja. Moskva — edino upanje Londona in Wzshingtona Rtm, 4. aprila a Lord Beaverbrook Je iir.<»i erovor o nriliki >htsk» na P*!o- rlm in je v njem med dragim laj ivtl: Vračam se s *vojr misijo ia rusk. fronto Tja sem usmeril vse svoH na dr Ne norbo ki se razv-tja v Ruam *o ^«-**m »Si •ipi Anctlie Zedln «»nlh irtav n \ Beaverhrnok le nafflasll da H 4j>^'ba t Zedlnjene dr*ave tavwla)o «t«i «r iottne Rusiji Lord Beaverbrook je ^e 0Vyui> Nevarno jc. zanašati ae na upe v *• eai * premočjo v orotju Zmago Je mogoče cio-seči ai na vojnam polju. 6iS2etaie na Kitajskem Tokio, 4. aprila i Agenci-ja Coitm obavija veat z bojišča v pokraini iCangPi 1a ao japonske ^ete ki operirajo na tem Dzemlju. očis*He teren v zapadnem delu ookrajine od kitajskih oddelkov Japonske ^ile so se vrnile na svoja LzhodMča Pr4 očiščevalnih operacijah ata bili uničen 171 in 172 kitajska divizita kakor tu V 12 <*-tni5ki zb~r Sovražnik ;e bil povsod pktga podpornega odbora Ja-mes CoHai dtroktov kcmijsk'h tovarn sta /invda pc^n»čeva!cu agencije Domcj. da so Japonci lepo postopali z Amcr'čani v San-Chaju tako da nc moreta japonskim oola-stem ničesar očitati. Obrambne priprave na Cejlonu Bangkok, 3. aprila, s. V notranjosti otoka Cejlona in v njegovem glavnem mestu Cojumbu se mrzlično nadaljujejo obrambne Driprave Cejlonski prebivalci so sedaj orepričani. da ne Rre za navadne previdnostne ukreDe Droti moreb^n'm ka^nei-ameriško postojanke na otokih Mlndoro, Cebu ln Negros rudi na teh otokih so nombniki japonske vojne mornarice dosegli velike uspehe Od početka borbe na Filipinih je letalstvo japonske vojne mornarice uničilo že 360 sovražnih letal. Indija zahteva popolno neodvisnost Crippsovi predlegj niso izpolnili pričakovanja In jih zato odklanjajo vse stranke Rim, 4. aprila s. Iz New Delhlja ]e prispela vest. da so na seji stalnega odbora skupščine reprezentantov vseh Indijskih drŽav, ki ga vodi Pandit Nehru. označi ii Crippsove predloge za skrajno Škodljive za stvar Indijske svobode Agencija OF1 poroča v zvezi s tem. da se je odbor postavil na stališče, da predlogi niso sprejemljivi, posebno kolikor se tičejo narodov indijskih držav, ki štejejo nad 90 milijonov prebivalcev in ki naj bi se Jim posebei priznala pravica, da se sami pridružijo Indiji ali ne. Rim. I aprila s. Stališče Pandita Ne-hruja glede angleškega načrta za Indijo je jasno obeležil poročevalec >Daily He-ralda« v svojem poročilu iz Nevv Dehija Nehru je izrazil mnenje da si Anglija na vse načine prizadeva, da bi v zadnjem trenutku reSila indijski problem To pa m dovolj Pripomnil ie med drugim da angleški predlogi ne pomenijo, da bi se An-srlija popolnoma odrekla Indije Kongresna stranka se ne zadovoljuje s koncesijo do-mmjonskega statuta ker dežele ni mogočf prtmeriati z Avstralijo ali Kanado v od nosu do Anglije. Indija mora dobiti polo- žaj neodvisne države. Obžaloval je, da an-'irSki predlogi pripisujejo preveliko oblast tn vpliv indijskim princem v ustavodajni skupščini List opozarja, da je mnogo indijskih političnih prvakov enakega mnenja, kakor je Nehru. Tudi Cevlon zahteva svof statut Lizbona, 4. aprila s. Po vesteh ki so pri-s»pele iz Indije. te baje tudi Cevlon zahteval od Anglije dommionftki statut. Baie so nrebivalci o*oka postali sa'ojo zahtevo Crippsu ki se ie zna šol ta tre-nutek v vso drugačnem kakor pa ugodnem položaiu spnčo stališča ki so ga zavzeli Indijci ki ne kažejo da bi Angliji ugodrli glede njenih načrtom. Zaradi tega sikusa Cripps pridobiti čim več časa m zato je tud; na zahtevo f> Cev I ona odeov*^nl Ha mma nem ovne možnosti, da bi potoval v Col*>mbo kjer bi lahko razpravljal o cevlonsk' zahtevi. V vsakem primeru pa se bo ta zahteva še za čafea vojne prouć-la. Rumunija se pripravlja na važne reforme Izjava predsednika runranske vlade o izoblikovanju nove romanske države Bukarešta, 4. aprila- a Podpredsednik vlade prof Mihael Antonescu je dal zastopniku lista »CuventuU več izjav o perečih političnih vprašanjih. Za rumunsko neo'.-v'snost je sedanja vojna tn gospodarska organizaciia bistvenega pomena Treba je misliti tudi na politično organizacijo narola Zasluga fašistične 'n naroine soc'arstične revolucje je. je dejal, da se je našla tehnična oblika za opredelitev in porazdelitev ljudskih množic v organizirane skupine, v katerih je posamezmku omogočeno, da se uveljavi s svojimi spo- sobnostmi tn vrlinami. Zaradi tega vam danes država ne more biti drugačna kakor totalitarna, avtoritarna, disciplinirano nacionalna ln strokovna. Prof. Antonescu, je izjavil, da se je v Rumuniji pričela doba državnih reform. Te reforme se bolo ravnale po rezultatih velikih evropakh revolucij ter bodo tudi v Rumuniji v primernih oblikah uvedle ustanove in uredbe teh revolucij Ohranilo se bo, kar je avtentično rumunskega in kar je rumunskemu nacionalnemu življenju resnično potrebno. Atentat na nemškega poslanika v. Papena je delo moskovskih agentov C«rl«t*M. 4. aprila s. Iz proces* zaradi atentata proti von Papenu izhaja vedno bolj jasno, da 1e Sovjetska zveza o govorna za organizacij© atentata Izka* »lo *e je. da sta bila oba sovjetska otr *ienca sovjetska funkcionarla Pripadala 'ta sovjetski treovtnaki delegaciji ^ Ank.-rt. Obtoženec Seimann Je v svo4l Izjavi naglasih, da se je sestal s Pavlovom ki se 1e aa sestanek pripeljal z avtomobilom Si >31. kJ le pripadal sovjetskemu poslaništvi f^* 1al1e so mrnt^vih* ia pripada Pavlo- QPU »nakc kakor Komikov in da *e se pred •rvojfrr nrlhodom t **ijrč*1e ipnvi, j* gost* no m1*1V> n» Kltslskem Dru ar« «j-cina. ki o^^asn-uie sovlPt«kr odgovornost a 1* ta ia »o istega ine ko te nii a:,»rniov prvič zaslišan moskovska »IzveaVa« ob-Isvlia «anek v katerem «o »btoati- neke osne ae^nte atentata na neroftke^i poslanika. Kakor so je pozneje ugotovil*. Je bil članek le parafraza izpovedi, ki jih je tega dne podal sam Kornilov. Nadalje jc bilo ugotovljeno, da sov:eti niso ilti p -skusili, da bi ohranili vsaj videz nedrižnos:i. Dva dni pred pri četkom razprave je aeku višji funkcijonar ruskega poslaništva, c katerem pravijo, da je bil to sam ooslaruk, p rise) v zapore, da bi obiskal Komi t.>va Tukajšnji krogi opozarjajo, da 1e nameraval na ta način Izrazit) svoio solidarnost i obtožencem ali Izzvajatj pritisk ia urftke obiasU. Angleško letalo pristalo na Portugalskem Lizbona, 3 apr s. Angleško lovsko letalo Upa Spitfire. ki ga je vodil neki kanadski podčastnik je pristalo v Montemoraovu, ka- I kih 100 km vzhodno od Lizbone. Pilot je la« 1 tak> zažgal 37 Stran 2 »STOVENSKi NAROHf sobota. 4. aprila 1942-XX. tter. 78 Ljubljana pred veliko nočjo Delavnost go „blagoslovi] velike noti inf, topli ogni«" in Ljubljana. 4. april« Sleherni človek se od časa do časa prepusti poetičnemu razpoloženju, čeprav se tega niti ne zaveda: tako :e pač, da človek ne živi samo od kruha. Bolj točno bi bilo povedano, če bi rekli, da potrebuje precej različen kruh: ne le ca Želodec tudi za srce in živce. Potrebuje vitamine, če hočete, tudi v svoji duševni hrani. Ti vitamini, čeprav Se niao odkriti, ao pa m»*n-da Se potrebnejsi ud onih. odkritih. Nis* še sestavljene tabele o vitaminih za srce .in duha in nikjer ni zapisano, kaj jih vsebuje in kje jih najdemo Telo baje najbolj pogreša vitaminov ob začetku pomladi, Oe jih pa pnerrša telo. čuti tud: sr<-» čudno praznino, živci začno Škripati kakor ne-namazana kolesa in misli so le medli utrinki kakršni se utrlnjajo ob goreči mokri alarmi. Pa|oin p;» pride velika noč; pride vs.tko letijo prvem pomladnem iuninem ačipu — včasih prej. drugič pozneje, a vedno v »vrzi z luno in pcMnlaJjo ter pomladnim enakonotjem^Ce se sami na njo ne spomnimo kdo bi mislil na praznike gredi poplave delavnikov, ki *o stvarnost, m*xi tem ko so prazniki poezija ? — pa zadi*: po nji. Da, po veliki noči diši' To je poseben rvj Diši prva trava ki zač>n;.: zeleneti, uiš: po južnem vetru po pomladnem de&ju. do dimu ki ?e dvipra na vrtovih, senožetih in kier žf sežirajo »mrtvo Baravot. -»stranske produkte rastlinstv.. prejšnjega leta. Toda diši še n*»kaj ncoprMclinnr^a knr srn,* srrp po dolpl zimi. morda zemlja, morda sam zrak n!1 pa vsa Živa in mrtva narava. Skratka, diši po veliki noči Na kmo'ih pravijo temu. da diši po blaeo slovu bodisi po blagoslovljenem ognju ali po blagoslovijenih dobrotah, ki so *'1 V7rma ?pn iit#»v id*»aTnopra tn ♦vampira, po-•rije in proze, podlnpa užitkov ofjpTjN-^^n in astralni gl sveta. Ko torej pride velika noč. ali ni prav v vs«»ni njenem razpoloženju tn poezid dobra merica vltamf-rov zn sree in duha? Ali ne diši prav po teh vitaminih * VclJ^-:r.r.^?ne poozije se pa dotaknejo tudi dmrri ču*i. ne le nos. Gospodinje nam začno ocnanjatl vcIIKq noč že najmanj leden dni p*"**j s svojim pritrkavanjem. bunki-njem in pleskanjem po posteljnini in pre- progah. Ta grodba. tako prijetna tis*im, ki imajo kaj smisla za vse prilastke velikonočne poezije, je preludij ali uvertura ti-strpra koncerta, ki izzveni med prazniki v tako zvano tiho praznovanje v družinskem kro^ru ter v tihožitje velikonočne pogrnjene mize. Ne bodite zlobni in ne pripominjaite. da je vse to le mnogo grmenja za prazen nič: delavnost gospodin; ne more nikdar oatati brez uspehov ah ne vsaj brez učinkov. Glavno pa je da bi bM i vsa vsebina velike noči brez t*» dHavnosr precej otla in da bi tudi n" dišalo talvo iepo po veliki noči Ce žena to ae pravi gospodinja, podpira nt: Rffl tri ozale. poi-pira najmanj tudi dva oeala velikonočne poezije To je njena prrtvica in tra.iicija to je pa tudi njena umetnost, kakor je umetnost vse. kar se imenuje ustvarjen; Zato pa gredo gospodinjam tudi vse za sluge, ker so nam pripravile pirhe m morda še kaj. ker so storile vse. da bi tudj ta velika noč dobila svoj dekor ter okvir, svoj vonj in čar, barvitost in. skratka, tihožitje. Tudi od narav? pričakujemo, da bo prispevala svoje. Vsaj nekaj solnčnih ur. vsaj no n«kaj k«5pljir solnčne toplote bi se nam prileglo, ne da hi se pritoževali nad kapljami d**žja Velika noč ni velika noč. rr ni pobarvana in poglajena s solnrrm, če pomladne sapice ne prenašajo božajočega vonja po zemlji in travi in ce *e m moremo pr'^ostvovati v naravi velikemu, večnemu čudežu presnavljan ja In pr^r?jar1? ; ne le v -^družinskem kmer-j r toru več tudi v naravi si zaželiš tihožitia. Sele potom ie poezija vekke nečl popolna. Davi V zndiSr.lo po blp.^oslcvlier.em og-nju Vel sobota Ima svoje dišav-*, svoj čar in vsebino. Lahko bi rekli, da se tisti nrodpm;"UĆnJ preludij r.a današnji teti prelije že v mogočen fortissimo praznične poezije, da potem v nedeljo izzveni v piane. Gtaspocliafa fianps se ne počivajo: velika sobota, jo za ni*- rjol;^ vrste g'-nrralka za pfCmftffjP v nedeljo Med skušnjo so pa igralci nevozni in včasih se tudii ne morejo otresti trenit; zato moramo danes še ostati tihi in mirni gledalci ali le skromni r*reirJkači kulis sredi te^ra vrveža priprav, ki naj dopolnijo praznično poezijo ali vsaj v njo zavito prozo, da si bomo jutri vo* Sčill ptasae pirhe kakor vam veščimo mi ob tej priliki: Vesele praznike! Tretj ji zvez«k ,tUmetK2st2u ki je te dni izšel, je posvečen slovenskim slikarjem impresionistom Ljubljana. 4. aprila Izšel je tretji letošnji zvezek izvrstnega mesečnika za umetniško kulturo 9Umetnostih, ki združuje 7., 8. ln 9. številko. Po zunanji obliki in opremi je na višini vseh prejšnjih. ob«eg pa mu je nekoliko skrčen v skladu z zadevno naredbo Visokega Komisarja Vsebinsko mu ta omejitev ni škodovala in ie spretni urednik, slikar Miha Maleš naslanjajoč se na kakovostne so-trudnike t in h tokrat zbral v njem za vsa-kesra slovenskega intelektualca, posebno pa še za ljubitelja slovenske umetnosti zanimivo sri adivo Uredništvo se je v začetku leta odločflo da bo podalo v »Umetnosti* splo&en pregled razvoja slovenske umetnosti in nudilo tako čitateljem hvalevredno možnost, spoznati ali pa osvežiti f,\ spomin na pot slovenska* slikarstva, ki ga je dovedle do visokeca vzpona tik pred sedanjo vojno. V skladu s tem je oil prvi tri številko obsegajoči zvezek posv?čen v celoti sploS-ne: u pregledu slovenske povojne umet-nosii. dni?i slovenskim slikarjem polm-presionistom. medtem ko sedanji ohrav:.,i-va impresioniste. Kakor uvodno naznanja uredništvo bo zaključni letošnji zvezek posvečen našim slikarjem predimpi esio-nistom. Skupina slovenskih slikarjev impresionistov obsega nekaj umetnikov, ki jih štejemo med najvidnejše reprezentante našega slikarstva spioh. Predvsem velja to za Kiharda Jakopiča, pa tudi za Matijo Jamo. Mateja Stermana. Ivana Grojiin in Ivano Kobilčevo. So to vrhovi, ki bodo vedno blesteli na Parnasu slovenske umetnosti, ne glede na razne — tzme. ki bod< • razvojno v velja\i. Po uvodnih mislih Ri-harda J.i Kopica, o umetnosti in Življenji. nas -»Umetnost* seznanja z njihovim življenjem Ln delom v članku Rajka Loža rja r-Mojstri slovenskega impresionizma*. Pi- sec S3 uvodoma dotika vseh globokih preobratov, ki so se uveljavili v umetnosti v 19. stoletju in izzvali preusmerjanje tudi pri naših slikarjih- Med tistimi, ki so že čutili novi čas so bili pi edvsem Janez m Jurij Subic. Josip Petkjvšok. posebno pa §e Anton Anže. Id je vodil v Mon&kovem svojo solo. Pri njeni so sc šolali UkU Jakopič. Jama. Vesel. Steraen in Grohar \ff»d tem Ibo sta se Stemen in V^sr' ustavila globlje pri svojem učitelju in pravi pisec za Vesela, da je prišel > čist o do praga impresionističnega programa, ne pa čezenj*, so ostali že kmalu krenili svojo pot Mimoziede se je ustavila pri Ažbetu tudi Korilčeva. mmškt največja umetnu a-žena. ki je bila njena dtthovna domovina predvsem v Franciji. Izraz novemu stilu sta teta Jakopič in Jama. ki se jima pridružijo Grohar, Stemen in Pet^r Žmitek. Drugi tehten prispevek, ki g-a objavlja sedanji zvezek »Umetnosti«, je nadaljevn-nje »Pregleda ^frodovme slovr-rske likovne umetnosti*, ki ea piše Franjo §ijanee Avtor se bavi z dobo. Ko sta vplivala na umetnost renesansa in barok in se je področje slikarstva znatno razširilo. Bilo je to delno v 17. in v 18 stoletju Pri nas Se umetnostna stremljenja te dobe izražajo najbolj v Va Iva zor ju, ki je imel na Bo-s'enšperku grafično delavnico. V S'oveniji ♦edanje dobe je bilo veliko del slavnih mojstrov Italije. Nizozemske ln Avstrije, ki se pa nipo z malimi izjemami ohranila Med slikarji, ki so se v tej dobi uveljavljali na našem ozemlju je Italijanski mojster Glu-lio Quaglio. Slovenec Franc Jelovšek. ki je zapustil po cerkvah baročne freske. Frane Jamšek. Janez Potočnik in mno-i drugi, V baročnem oltarnem slikarstvu za-vzema pr\o mesto Vplentin Mencinger. Zaključno sledi še članek uglednega iTa-lijanskegra esejima in umetnostnega kritika, akacemika t'?a Ojettija vTizianov rojstni krajt in slikarja Ivana Vavpotiča polemični spis o vrednosti umetnosti *Slikar-ja Zorana Musiča«. v beicžmci »Iz umetniškega sveta« j> I poleg: pojasnil o nekaterih tujih slikarjih. i čijih slike ilustrirajo številko, zbranih vsa- ; kovrstnih informativnih bel* ik poročil o , posameznih razstavah in knjig-ah. {številko krasi obilen ilustracijski material, ki je v zvezi z vsebino. Objavljeni sta dve olji slikarja Ažbeta (študija g"la-ve< in >Zamorkar). tri dela Petkovška (»Doma« in dva »Petkovškova modela« \, dve olji Ferda Vesela ( - Kranjski kmećki starčeki m »Mati in sin-o. olje (»Poletje«) Ivane Kobilce in njen osnutek za podobo deklice, sedem olj Ivana Groharja < Krompir Cvetoča jablana«. »Kan.mtnik* -Lastna podoba Očanec . »Sv. Anton pušča vnik in »Sv Ciril in Metod«), šeat olj Eliharda Jakopiča (»Zimska krajina \ »Zelem pajčolan*. »Orači«. ^Sestrici«. »Kompozicijska študija* in »Jesen«), štiri olja Matije Jame (-Sava pri Radovljici«, »Krave na Kolpi i. Sveža piča« in »Gospa Sveta« >. pet del Mateja Sternena (Studija za podobo nadškofa dr. Jegliča in podoba sama, studija za strop in freska na stropu v frančiškanski cerkvi ter detajl s te freske). Peter 2mitek je zastopan z enim oljem (? Prošnja cerkvica«). Zoran Mušič z gvašem (iCerkev sv.Fiančiška v Madridu«) ln oljem f»Glava deklice«), Cemigoj z lesorezom ' »Italijanski motiv;', Lojze 3paeal z oljem (»Vrt«). Dve sliki predstavljata dela slovenske ljudske umetnoeri v 16 in 17 stoletju. Od tujih slikarjev sta objavljeni dve olir Tiziana, dela Andreja iel Sar ta. Michelangela, Constantina Meumer; >. Ivana Me-^troviča. Giovannija Segantinija. Felice Ca-:ene Cicera D'asa. Lomsa Dussourja L'-motirca. Gisele Ferrandierjeve, Lagageja. Mnillola, Karzona. Jastrzemskeg-a in Ves-narda Na osmih straneh je priključena tudi priloga :r2iva njiva«, kjer se oglašajo s pesmimi Leopold Stan^k (»Pomladna pesem. :Ohlak in rata«, Drevesa*), Cvetko Golar (v Jastog'< in iM'nljivost c), Pav-i Oolia »Odlomki iz komedije ^Medieinci v črni mlaki i. Sil vir; Sar'bnko | »Michelangelo c). s prozo pa je zastopan Josip Cir:! Oblak, ki objavlja Spomini ek iz zorne min dosti«, >Umetnost« zasluži vso pozornost naš" javnosti tako po svoji vsebini, kakor po svojem pomenu v sedanjem času. Kinopretfstava Dspotavera PL-krapa k. !3<-n'la\oro sptaro^a: V :z-pt*mcmV. prv(;tnec.i •Av,,f;L, (lede k.r.e-matoorafske prcd.vtave. ki bi se mora1 a vr- šir v- ponedeljek 5. t. m. ob 15. uri na se-d"e/u Pf^kraiinsicetja DofKjfavora, se opozarja, da ie omenMtui nrcdsr;iv;i oadoma^e-H I dru^n prceđstavo razne vsebine ;n 2 iluzioTtib-tičnim rrcd\n i;m jem prve MHJru/i-cc >ciahcrno Za to predstavo veljajo Je razdeJjcnc vstopnice. Vendar jih bodo- Dr>-|Nia*P0riatJ /J svoje družinske člane ve 'ahko dobili, toda ne preko 11. ure 5. aprile. Kaznovani trgovci In cbrtniki Ljubljana. 4 a pri U Kraljeva Kveatttra je ed 16. do 31 marca t. 1 kaznovala naslednje trgovce in obrtnike zarili nerednosti v poslovan jti 1. Ka.'zer Otilija. prodajalka. B'eiweiSovfi c. 3. 200 lir globe: Osti elič Frane, trgovec, Nabre;:je 20. aept. št. 2, 5 dni sapoia in 500 Ur g^Iobe; Trpin Bolcslav nrodajalec. Tgii iliillllm 12. 500 lir grlobe; Kurent Fian-«":iška. prodajalka. Jelovškova 3. 7 liri zapora. 200 lir globe; Andrejčič Marija, prodajalka, Funtkova 22 100 Ur °:lobe; Bab-šek Roziliia, prodajalka. Litijska 4o. 20i' lir globe: Prinčič Karel, prodK^at^c. Grajska planota 1. 200 lir plobe: Roocij Metka, prodajalka. Pred Škofijo 19. r*0 >ir giebe, Cerar Emil, trgovec. Peruško' a 23. -000 lir jErlobe: Kemperlc Juli ana, o»odajaika. Cankarjevo nabrežje 7. 300 lir erlobe: Nova Leopoldina. prodajalka. Mestni tr^ II, 100 Ur globe; Boltar Ivan. prodajalec, Krakovska 20. 20O Ur globe; Kocj^incić Kiro-lina. prodajalka. Studenec št 20. 1 dni zapora in 200 Ur ^lobe: Grabrnan Bdvara. trgovec. Stari trg 26, 10 dni napora m £000 lir globe; Perko I^eža, prodaj^.-ka. Knozova 18. 200 lir glebe: Jan^z Alotzij trgovec. Ulica 3. ma;a 12. 500 lir giobe: Jamnik Marija, posestniea. Mihov Btradon 64, 10 dni zapira in 1000 tir »^lobe, vsi zaradi povišan a cen. Toni Anton, mehanik. Metelkova J, 5u< lir globe: Manda Franjo mehanik, Ceiov ška 9 500 lir globe: Rupena Ivan. mena nik, Jerneja 8, 500 lir giobe. Doien« Alojzij, mehanik. Koblarjeva -14 I00*j Ui globe Vsi štirje zaradi opustitve prijave starih kovin. Goreč Jrsip. trgovec. Verdijeva S. .»000 lir, Bohinc Viktor, trgovec. Tvrševa 12 10 dni zapora in 2000 lir globe: Ma'a^ivb Franc, trgovec. Verdijeva 2. 30no giobe Vsi trije zaradi opustitve prijave naite in olja. Kurnik Franc, vratar. Čopova 16. 500 lir globe; Sojer Franc porestnik. Vič 4b, 6 3m zapora in 1000 iir globe. Oba zaradi opuščene prijave nakupa svinjine. Mririnćič Stanislav, mesar. Opekarska t». 8 dni zapora in 2000 lir globe -»aradi nakupa govedine brez dovol enja Blago se je zapleniK. Vidmar Marija. Resijeva t, a dni zapora in 500 lir globe ter zaptemba blaga. Virant Ivan. železničar. Pietoisni kova 12. 2 dni zapora in 500 lir globe oba Razglas General Armadnega Zbora <>rand' 1'ff. Marto Kobotti, Toveljnlk XI. Armadnegi Zbora N:i postavi člena 'i. kr. ukara z dne 2U. septembra 1941-XIX '»S CP. M. (J odreja: 1) Na zasedenem o«emljw čet XI. Ar-madnega Zbora je prepovedano civilnemu prebivalstvu (razen *ele/.niškemu osebju \ službi) naj»ihudi po dnevu ali po noči in na vsakem mestu, kro/.iti ali postajati na železniških progah in neposredno ob njih strani (izv7emši v postajnih hodnikih /a potnike, omejeno nh prihodu in odhodu vlakov), in krožiti ali obstajati zraven javnih stavb. Z) Stalno in prometno osHpje želez ni SRe varnosti, za izpolnjevati y -^ri omenjeno prepoved, se bo ravnala kot sledi: a) ob belem dnevu, po eni napovedi »Stoj« (Alt) v dni javi proti osebam. Ki »•e ne ustavijo ukazu, ali hi protivno reagirali, ali %e poskusili izogniti, se bo takoj streljalo: h) po noči in po dnevi v slučaju megle, se ho takoj streljalo, brez kakršnekoli napovedi, proti tistim, ki «*p približajo ali zaradi tihotapljenja mesa in sui t.^e.^a ma sla Skopee Viktor, posestnik Splitska b. na 5 dni zapora in 500 lir globe njrađj ne. dovoljene prodaje čaja III. sestanek občanskega pomožnega edbora v Ljubljani Dne 2h marca *e je ob 17.v» »ostal ->b-omr-,ev; 5. uu-tiintrv itev rajr.n>kega urada v Trnovem : h. izpremenibe v proračunu /a leto 1942. Odbor je nadaljujoč svojo akciio M podporo brc/post inim beguncem in siromakom soglasno o^li.-bril vse prcdlo-ge. k' lih ie preuščeni | Odeto bil ! Uporabljanje ob&ačilmli izkaznic Osebna oblačilna izkaznica velja, k.ikor znano za vse leto. in sicer od l. novembra 1941 do 31. oktobra liM2 V vsakem štdi-meseCju pa smejo potrošniki porabiti največ eno tretjim: odrezkov z arabskimi in rimskimi številkami, vendar ostanejo od- rezki. ki v enem Četrtletju msc bili porabljeni, veiiavni za naslednja četrtletja V prvem 3tirime?eč]u le btlo dovoljeno porabiti pri izkazrici za odraste osebe odroz-ke a številkami 1 do 40 (arahbke številke). S 1. marcem pa je nastopilo drugo stiri-mesečje veljavnosti izkaznice in se seoa.i smejo uporabiti odrezki do arabske =**e-vilke SO. Pri izkaznicah za dečke in deklice se smejo sedaj uporabiti oil rezki z arabskimi številkam' do štev. 64. pn izkaznicah za otroke pa do štev. iS. 2 naredbo Visokega komisarja o racio-nirani prodaji tekstilnih izcieikov, oblačil nih predmetov in obutve z dne 8 novembra 1941 je bila v ČL 11. dovoljena oick {to je pri nakupu čevljev, obleke, plaš< ev itd.). Kakor sedaj pojasnjuje Visoki kom«*>a-riat za Ljubljansko pokrajino, se ta olajšava ne more raztegniti na drugo SUri-meseče in se torej rezki ki zapadejo šele v tretjem stirimesečju, *edaj ne smejo uporabljati. Olajšava iz čl. 11. naredbe je bila dovoljen? glede na bližajočo se zimo in v interesu onih potrošnikov ki si sicer do 1. marca t. I. ne bi mogli na izkaznico nabaviti čevljev obleke ali plašča, obstanejo na železniških pragnh. neposredno ob njih strani in v bližini Javnih stavb (razen v slučaju, če to gre za železniško osebje, ki se je že dalo spoznati). železniške proge bodo lahko prekoračene satno na ravnih prehodih. Obstajati je prepovedano. Kršitelji te odredbe. *»ko dejanje ne tvori hujše krivde, bodo kaznovani z vojaškim 7,aporom do dveh let. V shičaju nevednosti prestopkov, jih bo sodnik kaznoval do dveh let »apora ali do 5000 lir globe. Za sojenje krivde je pristojno Vojaško Vojno Sodišče 11. Armade, odsek ljubi Jana. Ta odredba stopi v veljavo posredno po objavi na občinskih deskah v občinah Ljubljanske pokrajine. Ljubljana. 4. aprila 1!M2-\'X. General Armadnega Zbora MARIO KOBOTTI Kiinr raztrga, spremeni an umaze ta proglas, bo zasledovan v smislu veljavnih odredb. ZasaČen v dejanju, bo ustreljVii. pa tudi v interesu trgovine, ker bi sicer n3stal zastoj v premetu. Izdajanje nabavnin bonov za novoporo-eence in novorojenčke V zvezi z okrožnicama Vis. komisarijata z dne 11. jan. L942 št. 30 7-42 in z dne 29 jan. 1942 št 30 37 12 se interesenti ponovno opozarjajo, da smejo okrajna glavarstva (mestno poglavarstvo) izdaioti nabavne oone. za novo- poročence samo do dneva poroke, oone za novorojenčke pa tudi po rojstvu, v.ndar ne več kot 3 mesece od rojstva. eznica KOLEDAR DANES: Sobota, 4. aprila: Izidor Sevijski .H"Trli: Nedelja, 5. aprila: Velika noč, Vin-eoneii Fererij Irena POJUTRIŠNJEM: 6. anrila. Velikonočni ponedeljek DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Ptičar KINO SLOGA: Malajski pirati KINO UNION: zaprto PRIREDITVE V NEDELJO KINO UNION- Na ulici velemesta OSTALI KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO VESELI TEATER premiera 18 programa ob 14.30. 16.30 in 18 30 v Delavski zbornici VELIKONOČNA UMETNOSTNA RAZSTAVA v galeriji Obersnel na Gospo-svetski cesti PRIREDITVE V PONEDELJEK KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO VESET.I TEATER ob 14 30. 16 30 in 18.30 v Delavski zbornici DEŽURNE LEKARNE SOBOTA. NEDELJA: Dr. Piceoli. Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62 in Gartus. Moste — Zaloška cesta 47 PONEDELJEK: Dr Kmet, Tvrševa cesta 43. Trnkoczv ded., Mestni trg 4 in Ustar. šelenburg^ova ulica 7 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Franta M i s, Poljanska cesta 15/11, telefon št. 32-S4. Inserirajte v „S1. Narodu11! Iz pskrajine Gorazia — Razpisano JB mesto župnika, v Doberdobu del Lago. — V* protestantovski cerkvi v Gorizii je imel g. pastor predavanje o temi »Kristus in PilaU. Navzočnj so bili tudi pripadniki anglikanske cerkvene skupnosti. — Ljudsko gibanje v Gk>rizii izkazuje 2. in 3. aprila 4 rojstev, 4 smrtne primere in 5 porok. — Smrt junaškega pilota. Na polju slave je padel junaški kapitan-pilot Ludovik Farinon iz Cormonsa. — Vzpenjala na Monte Santo je z včerajšnjim dnem spet pričela obratovati. Križanka Preizkušnja denarnice Poročena sta bila osem dni. Torej *e ledina, desno ln levo sama ledina Zeiu- tovanjskemu potovanju sta se bila i eliks in Olga zaenkrat odpovedala, češ. da bi bilo škoda udobnega novesra doma in sladkih, nemotenih uric med štirimi očmi — pU&icd, — je govoril Felike, ko je prihajal v* medenih tednih z dela domov. - Dušica, kaj bova pa drevi počela.? Ali bi šla na .zptthod? — Kakor hcčeS. srček, samo če morem luli s teboj, — Samo, da morem biti s teboj. M:rda bi pa ostala kar doma. Mislil sem samo. da hoces ti ... — Jaz sem pa mislila, da hočeš ti. Jaz ostanem zelo rada doma srček. — Dom aj urediva takoj na moč udobno, dušica, — ie dejal Feliks, ko se je zopet nekega dne vrnil z dela. Denarnico, listnico in uro je položil na pisalno mizo. dišečo Se nekoiiko po polituri. Potem je pa odšel v kopalnico, da bi oblekel pižame Olga je ta čas pogrinjala mizo in opravljala razne gospodinjske pc\>.e. Ko je Fe iks zopet vstopil. j> od&l& v kuhinjo Mož je ostal v aobi Ozrl se je okrog ta si pomel roke. Potem je pa stopil k pisalni mizi. Pogled se mu je ustavi' na denarnici in nenadoma mu je šinila v glavo čudna nai-seL Ali bi Olga kdai odprla njegovo 3enax-mco? Olga je bila v tem pogledu gotove izjem*. Ona je bila v vsakem pogledu vzvišena nad vsemi. Med njima ni bilo nobene skrivnosti in zato tudi nobenega ne zaupanja ne. Ali pa? Izkušnjavec je nenadoma stopil za Feliksov hrbet in mu prišepnil z vročo sapo: Preizkusi jo. Feliks* In ker je znano, da je na svetu ie maio mo*. ki bt mogli kljubovati satanovemu šepetu, je vzel Feliks škarje in lepilni oru pir ter odrezal za las tenak trakec Z obema koncema le zalepil d«»n«mic<~> Ko je bil nastavij to sramotno past. je sedel za mizo. N1 to s** je spomnil šele. ko je Mri drugo jutro p^ed odhodom v službo spraviti denarnico v žep. Papirnati trakec je bil še prilepljen na obeh koncih in Feliks ga je pretrgal, ko je denarnico odprl Feliks se ie 9ramoval sumničenja tako. da je delal zdaj pokoro, in kupil na povratku 2eni mnogo slaSčic. Ker pa ni imel dovoi; drobiža, je potegnil iz žepa denarnico, a a bi vzel iz nje stolirski bankovec ki ga je imel v nji poieg petstolirskega. Hole! ,a je menjati. Feliks le tskal in iskal, toda stolirskega bankovca ni bilo. Zmajai je z glavo in menial petstolirski bankovec. Domov gredeč je zaman razmifiljal o tem. kam na. bi bi' izginil stolirski bankovec V denarnici \ bil in meniai ga tudi m bil. Morda lr»baHti i abfm;rati se, J. rc*mancypisec. 4. ali. 5. Be 6. itak 7. nihati. 9. Ant. 12 ntnkirati 14. skala. 16. Ema 18. marvrfl 20. to/voriti 25. Amur. 27. ar, 32. svicer, 33 ;mam. 34 no:ia, 35. tlak, 37, O to-, 38. ttk 39. koi, 40, Edi. Štev. 78 »SLOVbNSRl NAROD<,^. 4 aT>rila. 1G42-XX. stran S Naročnikom, oglaševalcem in čitateljem »Slovenskega Naroda4* selimo prijetne praznike Prihodnji« -iti-\iIKa .>1<»\ en*.kcj;a Narodan izide v torek opoldne DNEVNE VESTI — l**p «»|h«-j^t». je prpravija Roma ftO nemAkin. vojnim pohabljencem, k« so namenjeni na zlravljerje v Ca pri Na postaji Termini jim je sporočil Ducejev po- z>-rav Kksc Rusao — Pr\ i k fini!, a za w1n«V( >»'nj^ r jcrord jem. P<»krann«ko turistično društvo v A?tiju te u«tano\*tlo v Aglianu prv^. po stajo z» zdravljenje z grozdjem UsUno ▼ttev je v rven s pobudo ki jo je daic Itmet: sko ministrstvo sindikatu *drav-r.kov. da bi se izrabili na jdra^orenej*! zdravilr. Italije v tistih pokrajinah kjer pridelujejo najboljše grozdje. Afrllano I :<-1 i ionoc. ki jih je za r- /kratic določilo Kmetijsko .nini- >*jftvo v MMl državne proizvodnje. — Pouk tujih |eziUM\ v novih i*aii j:in*kfh učnih načrtih r<* \i>«»Ur >o|e. Tudi S>de pouka tujih jezzk^v bodo novi učni načrti reformatorski Pouk tujih ierfkov bo .mel pfveiistveiao kulturni značaj Us*meij*»n bo ti ko. da bodo mosrh učenci med učenjem ;ez'ka spo/nati in doumeti tudi ku.turo detele, katere j^zik se bodo učili. Pouk bo stremel k prsktitalM smotrom: vs ix učenec naj .«e nauči predvsem čitati tn govoriti brezhibno »ezk ki se Mh stoto\ krompirja zap!--u jenih. Ki:ab:njerji iz Ceve pri Mondovi- so izsleaili v ponoćnih urah sumljiv voz, Id je bi] naložen z vrečami. Zanimali so a z\ vsebino vreć ter ugotovili, da so nadene s krompirjem. Zaplenili so vseh 70 metrskib stotov krompirja, ki je bil • amenjen za pievoz v One. ki obratuje na progi Monfalcone-Palmanova. Deček je prišel pod kolesje avtobusa in je bil pri priči mrtev. — Tatvina ^ruje in nogavic. Trgovino Costancu Baaeila v Bmtf je izropala neka tatinska diuščina, k: so ji oblastva ze na sleiu. & pomočjo ponarejenih ključev so se zLk vvi splazili v notranjost trgovine ter o-Ines i večjo količino nogavic, srajc in maje. Skupna škoda presega 25.000 lir. — Tragična smrt *tare trgovke. V Mor-tari je b.la umoijena stara trgovka Er-ir.ei.nda Marija Casone. V zvezi z njeno iragKno smrtjo Lšcejo oblastva nekfga 5ok7nr°.i moškega, ki so ga videle nekatere piiče. ko je ob u^odn»m času za-puMal trgov.n-j L. M. Casone z nekun za- n lici. Zanimivo je. da še niso «*ašli pokojn.čine oporoke. Domnevajo, da je ime.a E. M. Casone razndi vrednosti ta SOOOoO Ur. — O^enj v čevlju. Svojevrsten dogodek se je primali] delavcu Alojziju Soimanju iz okolici Coma. Ko je šei na delo, je začutil nenadno v nogi bolečino, Pog'eia; je, pa je opazil, da prihaja iz čevlja u-.m. V nasledjijt.ni h;pu ga je zapeklo, sne.' je čevlje ter v.del, ja gori volnena nogavica. Brz jo je odvigel. nakar se je za*okel k bližnjemu lekarnarju, ki je z mazilom ublažil b »lečir.e ter opekline delavca Sot-rnsji;ja. k: sam m vedel, kako je Jo tega prrsio. Morebiti je po čudovitem naJcljJĆju priletela v njegov čevelj vžigalica, ki jo je bil nekdo ou\: gel. ah pa se mu je vnela volnena nogavica, ko si je pred ouaoJom na delo grel nego na štecLlmku. — stin domačije hudo prizadete. V Be- sozzu p:; v;;:t;: je po nesreči nastal ogenj v nekem ceniku in zaje) domačije rodbin Mamin' Ii. i... Fern m Glieifa Vse štiri domačije so zgorele, škode je okoli 140.000 kr. — Ker je -»kril več vreč živil v senu je bil obsojen pred sodiščem v Parmi posestnik ter kmetovalec Zeffirino Coelii na osem mesecev zapora in 10.000 lir globe. — Nesreče. Včeraj so prepeljali na kl-rurg.Jk: oddelek ljubljanske bolnice naslednje ponesrečence z dežele in z Ljubljane: Viktor M.v^ok 2 letni sin delavke iz Rovt, je pr; igr: padel in Si zlom 1 levico. — Tatj ma Godina. 3 letna hči brivskega mojstra :z Ljubljane si je pri padcu zlomila desno nego — Jože Zoreč. lTletn: Šofer iz Ljubljane je kur:! oglje v avtomobilskem anregatu :n pr: tem ga je plin omamil. Zdaj je že izven nevarnosti — Vinko št:m. 91etn: sin »oferja z Vrhnike, si je pri padcu zlomil levico. — Marija Kaste-l:c, 32Ietna služkinja iz Ljubljane se Je pri umivanju posode porezala po obeh rokah — Najbogatejše darilo za staro in nVado za velikonočne praznike je slovenska knjiga. Poglejte bogato zalogo v Knjigarni Tisk ne zadruge v Ljubljan.. Selenburgova ulica 3. Iz Ljubljane lj"— Umrli so v Ljubljani od 27. marca do Z. apriJa. S.kcla Helena, roj Prosenc, 86 let, vdova delavca. Galjeviea 88. dr. Luckman Henrik. 69 let inženir. Karlov-ška c 18, Završnik Anton. 60 let. uslužbenec splošne bolnišnice, Zivinozdravska mL 2. Kramar Matija. 95 let. zasebnik. Tržaška c. 77. Schmiedt Ana, 71 let, učiteljica drž srednje tehn. šole v p. Res-ljeva c. 12. Skerjanc Helena. 83 let, vdova raznašalka časopisov Japljeva ul 2, Pucelj Ivan, 46 let. šofer. Rudnik 1P8. Fabjan Ivana. roj. Pust. 58 let. žena tel. uradnika v p.. Herbersteinova ul. 22. Per-me Ivan. 88 let. krojač, član prost. gus. in rešev društva Kapiteljska ul. 11. Pucelj Terezija, sestra Jožefa 6$» let. usmiljena sestra sv. Vinc. Pavel, Slomškova ulica »t. 20. Tur:n Manja, roj Tabor, 73 let vdova pismonoše Vido vda nska c. 9. Mese. Jožef 8., let gostilničar Rožna do!ina C •XIX 2. Gale Ivana mAna Seliškar. 6! iet. gospodinja Zaloška c 69. Moste. Schoas Rudolf Ivan 7r> let. zelez-.iš* uradnik v pokoju. ŽVbertova ul. 30. ćemr Franjs vdova Marovt rojena Grum. 62 let. posestnica in g-ost:; Vidovaa;i.ka c 24 % ljubljanski bolnici ho umru. iurk Franc.Ska, 70 et prevžitkarca Sol-žic pr. Kočevju Pavš^k Frane 63 let. ■ el*» vec tob. tov.. Galjeviea 94 Selan rCnrei T9 let. ključavničar. Pokopališka jlic? 3.. Bergant Luka. 82 let. sluga, Janševa ulic 10. Vidmar Ivan. 53 let. žel. zvau*niK Kneza Koclja ulica 61. K mpoš Iv.m. 7i let. žel. zvaničnik v p Korvtkova ulic? 31 Budkovič Ivan 74 iet orožnik v p r.rr šuplje 21. Drasler Frarr n et klobiča: Tugomerjeva u'iri 10 Catar Kava r>7 le« vpokojenka tobačne tovarne. P.nžna dr' na Cesta V _9 —Ij Vesele in sretne velikonočne praznike žeh vsem cenjen.m gostom gosUna Lovšin. —lj Velikonočni program £t. 18 v »Veselem teatru« bo ob>egal fledeče točke- Uvodno pesem. Hvš čevo enodejanko *:cer pa je blagajna odprta v nedeijo ^n r>onedeljek od 10 ure dalje do večera Predstave bodo oba dni od 14.30. 16.30 in 1830 —Ij Gostilna Lovšin ima zopet proste vse gostilniške prostore. — Vabljen; vs: stalni stari in novi gost.. — Gostilna Lovšin. —lj Se nekaj kostanjev so podrli v Tivoliju na zpornj. strani (na zahodu od ribnika* bodočega otroškega igrišča, k: bo :melo obliko kroga Na obodu tega kroga so na zgornji s4ran. podrl že lani več smrek in nekaj kostanjev. Te dn; so zaposlili pri pripravljalnih delih za končno •ireditev otroškega igrišča nekai delavcev, k so bili pozimi zaposleni pri drugih mestnill delih, predvsem pr: kidaniu snega. —li MuSkatcfec naibol.iše kvalitete toči gostilna Lovšin —li Zima Je pustila svoje sledove tudi na rimskem z;du Miriu To starinsko obzidje so moral: že večkrat popravljati in temeljiteje so ga popravfB pred leti. k» ?o ga tudi pofcfflj z debelo plastjo zemljr-En gosto travno rušo Ta streha, čeprav je zelo poceni in daie zidovju prmeren okvir, vendar n; primerna. Voda zamaka zid- vje fa razkrriia malto. Pozimi mokro zidovje zmrzuje: led ga razganja in rahlja Ko spomladi led več ne veže zidovja. zrahljan? de1 i začno razpnda'i kakor vidimo zdaj na Mirju. Zid je poškodovan na več krajih. Ce En b^Kio hoteli dobro popraviti, bo precej dela. Športni pregled Hrvati so opustili sistem ligaŠkega prvenstva Državni vodja sporta na Hrvatskem ie !?dal te dni nartdbo o preosnoni s stema •tAmovanja za hrvatsko nceeornetno pa-ven-^tvo. Sedanje tekmovanje se u.stavi. me> nje<:a pti se ustanovi tekmovanje v Državnem ra/redu Hrvatske nogometne zveze Ta razred ustavlja jo Gradjanski. Hask, Crncrrrdia in ^elc/ničarski SK iz Zifjrcba, Zagorac iz Varaždma Bata iz Borova Hajduk in Gradiansk; iz Osijeka, Victoria in Gradjansk: :z Zemuna R.m*alu^ci SK m Hrvoje iz Rania Luke. Sašk m Djerdie-k7 iz Sarajeva in Znnjski iz ^\**staria. Za prvenstvo državnega no^^metne^a ra7i-€da bodo itjrali kkrbi razdeljeni v štiri s4cun;ne no podWrh Prvo s4cur*inr> tvov nts Gr*djanUc; m Železničar iz Za-tjreha ter Bata iz Borm-a. v dru^i tekmujejo Ha^k m Concordia iz Zajeba ter Za<»o-rac rz Varaždina, v tretji Hajduk in Gra-dians4c; iz Osriieka in Victrvrra ter Građanski iz Zemuna, v čctr*; RanjaUi>ki SK in Hrvoie iz Ranjalukc. ZHn?ski iz MoAitarja. Sa^k m Djerdielez iz Sarajeva V<>e tekme bodff l^rai' po s;sttmu točk. P-A-aki posaT.em h skupin itjrajo kasneje medseborjno. m sicer pr\ak prve skupine s prvakom tretje skur^ne in prvak drurie skupine s« prvakom četrte skupine. Zma<*o>-valca igrata zaključno finalno tekmo, ki bo odločila prvaka. P*>lec prvenstveneca naslova pripade zma^j-valcu rudi časitna ra-Srada. Prekinitev športnih odnosov med Švico in Madžarsko Včerajšnja »Gazzctta delk> Sport« objavi ja naslednjo vcat. sprejeto rz Budim- p<štc: Zvr se. da '< madžarska športna zvt-za sklenila prekmiti vste športne odno%e s švicarsko zvezo, ker je si1ednja brez vsake motivacije odstopila od doomoriene nrta>>-metne tekme med reprezentancama Madžarske in §vice. ki bi morala biti 24. ma- Gradjanski jesenski prvak V nedeljo sta v Zagrebu odvjzrala Gradjanski in Concordia nadaljevanje svoje-časno prek:njrne tekme. Vsega so morali igrati še 39 minut. V tem času je Gradjan-vki. ki je igral z 11 igralci, medtem ko je Concordia igrala brez izključenega Mura-dorija. zabil le en gol. tako da se je tekma zaključila z njegovo zmago 5:0. Drugi polčas so tekmo nadaljevali prijateljsko in ga zaldjtTČili 2:1 za Gradjanskeg*. S to tekmo je poatad Gradianski ;esensk: prvak, ker na je brlo tekmovanje uaeavajeno m nadomeščeno z novtm sistemom tudi prvak te konkurence. Zbral je skupno 14 točk. V «edmih tekmah le zmagal. 'Smo pa je zveza verificirala t korist Znmjske- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI tine;*>. rorollir ot» AJ^n :«s.t» m *s.in uri; ■-n> •» »asn on. KINO MATICA ' TELEFON iZ-41 Ptičar .jrta Harcll — Hi«o lJnj«p - Han- M»«r; — i M) \ MON IfXtFO\ ^2-.'l • i-"h (»va nir> ^raj^»n;:n rnrprarl a ta mi; CTi.ir'^ 1 JtiC+i'r»r> mr f:'rr Na ulici veleuiesta ... '>tarl.-- I •tj"jhtr»r- in VJ» ivn Ue-ffii kino SHLOGA - tki.*:fon Vc;> z .bi- rnnununr \ po .j 'n,^r> '^Tinn Firilii Salj^^it Malajski pirati Vi utrnil Ci:-atti. fatnill:* Pilofio Cftara (^l."CT-ai Na drugtm mc6»tu je s 13 tntk Con rppdlS, na rretiem z 12 Železničar, na čc-* -tem z 0 Zriniski. na netem i 7 Ha.;k. na :cstem * tt Žag* rac. n.-i - ' r. s n Ha;-Juk. na osmem s 5 Victoria in na zadnjem 1 c/ tr.čke Sj;k. V treninc tfkmi ta nasttm proti 'taliian- -ki reprezentanci v Gcncv. je Gra-H iart^TeT. - i'crcga moštvo Ko tvo-r:lo v cel H hr- ..■ I i •. ./entanco. ieral s Hajkom Tik V ^ :c končala 3:3. V nekaj vrstah Včeraj snr> objavili pouk nedtljsv h rr venstvenih noc•-•rnct:vb tefccp v nez-soden1 Franciji. Po teh tekmah jc stanic v tabeli nas'clnie: Sete 1° feOČk, Tr^ulonTse 18. Olim-pvque ■/ V '.-«t,;MM ;n \'mos 14. Ales in s* Eticnae 13. Canmee 12 N>za 11 in M-mt "cr n t< "k. Dr> z.ikijučka m^rnio odigrati šc tri kcVa. NEDELJA ij^ONEĐTŠLJEK ob 14-50, £6.30 ia 18.39 VESEL! TEAT^P V nede'jo bo v .^\Hci finalna tekma za švicarski pokal. Doslej je znan le prvi partner, m sicer Gras^hopers ki se je v f;nalc inTStil /c dvanajstŽ. Dni^i n-irtner bo zmagovalce v tekmi med Ra/.' m in (irertehenom. ki sta v nedeljo končala tešemo 0:0. Ponovna tekma je biLa odigrana ^^"^>T•ai popoldne. Švedska in danska noc^mrtna zveza Ma se d"20A-o>H4i za dve meddržavni reprezentančni tekmi: prva bo 21. juniju v Koneii-u, druga pa 4. oktobra v Stnckholmu. 11--.;--ki lahkoarleti bodo tekmovali za mo -: t v eno pn'cnM\o po take imenovanem krm snstemu. Tekmovanje bo razde!'e-no v dve skupini po tri klube. V prv* skupini bo Concordia iz Zagreba. Zrirjski iz kn in Železničar iz Zagreba, v drugi pa Halo\enšč.ni. — 8.15- Poročila v italijanščini 8.30- Orgelski koncert. 11.00^ Prenos pete maše iz Eaziiike Sv Pavla v Rmu — 12: Razlaga Evangehta v^ italijanščini (O. Zappaterreni). 12.15-Piazlaga Evangelija v slovenščini (O. Se-ko\ anič). 12.40: Duet harmonik Maigaj 13.00: Napoved ča^a. — Poročila v ital-janščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenšć.n:. 13.20 Poj te z nami. — Orkester vod; dir geni — 14: Poročila v italijanščini. — 14.15-i;-id;i?k: orkester in komorni zbor vod: di- ant D. M. Sjanec. — Stare slovenske narodne pesmi. 14.45- Jporočila v sl«rni oretrreota oome al imen t o com-olrto. Bnrrano oella cnmprKi^ione Pfvr t!io pun d'oiivn e verdure. rre elemeav Ka Takoj i na oglasni oddelek Slov. Naroda«. RAZ PROD A J AMO dali je najlepših vrst. begonlje, gladiole in druge cvetne gomolje. Zahtevajte cenik! — Sever & Komp., Ljubljana. BOLEZNI na srčnem mišičevju ozdravite ln prežene-te, če redno pijete — Ambroževo medico, ki jo dobite pristno le v Medarni — Ljubljana, židovska ulica 6. DENAR zametujete. če ne prodaste svojih steklenic, nerabljenih kovin in krp — Metalu, Goepo- svetska cesta 16. Inserirajte v .Slov. Naroda4 KINO MOSTE Preskrbeli smo vam najboljši program MAZURKA v glavni vlogi Pola Negrl in pevski film TRIJE ANGELCKi z Deano Durbin v glavni vlogi Predstave: danes, v soboto, in v torek ob 17. uri, v nedeljo in ponedeljek ob 14. in 17. uri Marijana Lipovška. — 1900 Govorimo italijansko — prof. Stanko Leben. — 19.30 Poročilo v slovenščini. — 19.45 Operetna glasba. — 20.00 Komentar dnevni« dogodkov v slovenSčmi. — 20.30 Peejmi v vojnem času. — 20.40 Simfonično-vokalni koncert vodi dirigent Morelli: sodelujeta sopran stka Rma Lorenzelli Gigli ln tenorist Benjamin Gigh. — 21.45 Cvet pesmi. — 22.15 Koncert celista Crepax-a. pri klavirju Mario Chesi. 22.45 Poročila v italijanščini. TORER, 7. APRILA 1942-A\ 7.30: Porcčila v slovenščini 7.45: Pisana glasba. 8.15: Poročila v italijanščini. i2.15: koncert pianista Bojana Adamiča )2.40: Koncert violinistke Line Spera. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oborcženih Sil v slovenščini 13.20. Operetna giasoa — dii ierent Petralia. 14: Poročila v italijanščini. 14 15: Lahko glasbo izvaja icndijski trkester pod vodstvom dirigenta D- M. Slanca 14 45: Porcčila v slovenš im. JT15: Liričn, koncert Modesta Mussorgskega. izvajajo sopranistka Evgenija Zare-»ca. tenorist Alessandro Wesselowsky in pianist Gior^Io Favaretto. 19 30: Poročila v slovenščini 19.45 Operna glasba. 20: Napoved časa r- Poročila v italijanščini. z0.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Prenos za Rumunijo. 21.15; Orgelski koncert Pavla Rančigaja. 21.43: Operna glasba — Radij-ki oikester. vodi dirigent D M. šijanec, sodelujeta soprri.istka K.- t: 'i ViNa nebu je siialo pomladansko sonce in na obrežju jezera se mi je odkril pesniški pr:zor: mladenka, sedeča na stolčku, jo molzla kravo. V vodi je bilo videti ravno nasprotno.« ^£ Zehala CUtA INF10ENZA. KfftALGfE, REUMAT1SMI 10MBAGGINE c ropido-i dotori ZDRAVI HRIPO. NE VRAIGIJE. REVMAT1ZEH TRGANJE f lEDUH inMgfo pomiri bolečin* nen teh bolezni. it • ma. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA PUPILARNO VARNA! IZPLAČUJE tA VISTA VLOGE« VSAK ČAS, NAVADNE« IN »VEZANK« PO UREDBI. — SODNO DEPOZITNI ODDELEK, HRANILNIKI. TEKOČI RAČUNL ZA VSE VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMČI MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA »SLOVENSKI N A R O D«.«°bota, 4. aprila 1W2-XX mm 78 Skrivnost raka bo pojasnjena? Nova dognanja In domneve učenjakov, Id proučujejo in zatirajo to fra Solun v vrtincu življenja Krofa jarstvo se je silno razbohotilo — Denarja ljudje Biotoskemu raziskavanju še nobena bolezen ni postavila tak:h ovir kakor pro učevanje raka Vendar pa biolog, še niso ^Subil; upanja in nekater med njim su cCiO optim.st. Tako trd: I* C. Strong. do je v pogledu proučevanja bo; prot. m-i-. že \ zmagov.tem siadiju :n :z tega *kk -da ?e b.la rek- že odkrra dvoma zat-etn« pot, po kateri se oo psonlflB razja^ri.t skr vnosi raka Bio.o*- laJfcfcu v ab ra toriju na zdrav, po-k mm ž vj, umetno iz zove raka če vbr:zgne ž.vol kem ka: |t ki pozna nj.bov kem čn Hslft* Rak p«, pojav tudi šamovuljno na po^k^snib fah valih, k; so b:!e vzgojene kot posebna ras. no»njena k tej bolezn. po ge e* čn;r na čelih Dve poti S*rong pravi aa to dvii velika uspeha ir da bo rok premagan ko se pt/ >beh teb p*-teh združeno delo učenjakov bo srečalo in strn.lo. Ce hočem r ugan.ti kdaj m kako se bo to po-reč lo. se je treba kratko ozreti na obe t: poti v kolikor ju že imajo učenjaki za seboj Prva smer se je pokazala že leta 1775.. ko je zdravnik Potts dognal da so dimnikarji močno podvržen, raku na modah m sicer zato. ker je pr; de'u v d.mn ku ta občutljivi izrastek telesa /eio ;zpostavijeii sajam in da torej lahko govorimo v tem primeru o bolezni izvirajoči iz poki ca. To je govorilo prot; dednosti in nalezlji-vosti raka Da pa ne gre za bakterije, ki so postale sto let pozneje jagnje. nosečv krivdo za vse bolezn.. so dognali učenjaki šele v našem stoletju. Nekaterim zdravnikom se je skoraj istočasno posrečilo izzvati raka na miših samo s tem da so jih drgnili s premogovim katranom. Od tod je bil se korak čeprav kemično težak, da bi se iz katrana izločila in kemično ugotovila snov, povzrocujoca raka na miših. Učenjak: so dognali, da spada ta snov v skupino fenathrenov. Dognali so tuđi. da je mogoče kemičnim potom izdelati vrsto sorodnih spojin, ki tud povzročajo raka. Med njimi so baje snovi, zelo sorodne ženskim spolnim hormonom. Vloga dednosti Obenem so pa učenjaki dognali, da se pn vsaki živali z vsako injekejo rak ne da izzvati. In ko so biologi proučevali ta pojav, so ugotovili, da igra tu važno vlogi* dednost. Rak na mlečni žlezi se da z ln-jekc jami ženskega sexhormona povzročiti samo na takih miših, ki spadajo k rasi, nagnjeni k raku. Ni torej stvar naključja, če se povzroči rak z injekcijo Tu je odločilna dednost na konstitucija. In tako so prišli učenjak: polagoma do spoznanja, da ae pojav: rak v telesu kot posledica kemičnih činiteljev. toda samo tedaj, če je telo dedno nagnjeno k raku. Toda od kod se vzamejo v normalnih okolnostih ti dedni činitelji? Na to vprn-šan je hočejo najt učenjaki odgovor po drugi poti. Le-ta izhaja iz čudne, nedavno odkrite zveze med enotami dednosti, vto-di ali geniji in virusi Moderna veda o dednosti S zamišlja gen kot enoto fiziološkega delovanja v celici. Genij se združujejo po več v akcijske sisteme, čijih delovanje se razvija v zarodku v to. kar predstavlja v odraslem človeku posebno znamenje ali lastnost gotove vrste. Geni Gmotno so geni nameščeni v celicah • jedrnih pen ti j cah ali hromosomih in po obsegu so neznatni. To so skupine več n kompliciranih beljakovinastih molekulov. V hromosomih so sestavljeni v prečnih ploščicah in ploščice so razporejene neenakomerno, tako da se vdi od strani v obliki pasu. podobnega solnčnemu spektru. Ce se gen v celici zarodka spremen: ali če se samo premakne razmerje poedinih trakov v njegovem spektru, se razvije zarodek v poedinca. razlikujočega se od drugih Tako nastane nova vrsta s skokom ali mutacijo Ce se zgodi to v bolj razvitem zarodku v celici, sposobni za delitev, nastane v normalnem poed.ncu z nov o delitvijo te izpremenjene celice defektno tkiva Tako izpremembo poedinega gena lahko povzroči poljuben zunanj: in notranj- pogoj, od katerega je odvisen sestav genov. Casperson je nedavno dokazal, da se spektrum al tra vijoličasti h žarkov, prodirajoč skozi nukleinovo kislino, razkraja v trakove, odgovarjajoče genovim trakovom v hromosomih. To je pa pomembno zlasti zato. ker so geni sestavljeni :z večih molekulov beljakovin v katerih so sladkor, beljakovina ln nukleinova kislina, združeni v snov zvano nukleoproteid. Zato so menda ul travi j oli časti iark: tako učinko viti pri nastanku novih mutacij, ki jih pet lahko izzovejo tudi rentgenovi žarki, iz-prememba kisikove napetosti pri celičnem dihanju in še mnoge druge izpremembe v >.v gmoti. <; katero so obdan hromosomi Virusi Ce so gen. u.ko nagnjen, k izpremem-bam b, ne b; ne čudnega, če bi učinkovalo rva nje tud: njim sorodne spoi ne. in v »em pogledi paj?.in v en velik moiekul v nad-mo>-kul £ato je zelc verjetno da >c more m*! k :e pr.-drl v celico pr.družit ge-nevemu sestavu n via >e spoj ? več: m" gen: v nov sestav / katei nastane vi. sosedn h ritzi.čna eeiea Včas je lrnko se* ca B^pornejsa ->d sosednih z n. s, .-jenjam k «imoosvo) tv. Ce se *aćnt »a,;a celic* h rrejv dr tU ?na podlaga, k: so v njo vloženi geni v hromosomov pentljici Tretjič so razne vrste natšj bolj nagnjene ali bolj odporne prot: kem enemu raku. kakor je pač odporen njihov hemoglobin in kolikor prot; oksidira inčega sal cilovega aldehyda pre-nes v časovni enoti Sporedno s proučevanjem kunčj.h krvnih telesc se da z QO*.'a vene:noft jo vnaprej določiti nagnjenje teca ab onega poedinca h kemičnemu ra-Slednjič so pa zdra\n k. s precepije-njem tkiva raka dognali, da se te cel c*. razi kujejo od dednostne konstitucije, da «o torej zares telesne mutarije Končno so ugotovili, da je bolezensko tkivo označeno z gotovo izpremembo v dihanju. Združitev obeh poti In tako pridemo končno po Strongu do onega trenutka, ko se posreči obe poti združiti. Drugi poti bi bila dolžnost pojasnit-, da se rak pojav, sploh, da se telo sproc-Li zanj. To b: določila gotova izpre-memba v celičnem dihanju ali izpremtm-ba v kemičnem sestavu jedra, zlasti gena v jedrni pentljici in podobno Kakšna po>ebna \Ts'a nove tvorbe se razv.jajo. to bi pa določale po prvi pot. kemične snovi, povzročujoče raka, med nje spada tud; vrsta važnh hormonov In ko bodo učenjaki dognali, kakšno vlogo igra ta ali ona celcn v določenem primeru. po*em bo stvar posebnega n gotovo že uspešnejšega preučevanja s primernimi protisredstvi zatirati novotvorbe Taki so po Strongu izgledi na bodoče pobijanje raka. posebno ne cenijo Zavod za proučevanje Rima o v Ze okrog 900.000 izvirnih rokopisov mestu in njegovi kulturi •*» . «e6 Rim — Zavod zrn telesno vzgojo — vhod v zavod in stadion Poseben drag-utj večnega mesta je postal zdaj novi sedež Zavoda za rimske studije. Samo nekaj korakov je oddaljen od kraja, kjer so častili pravljično volkuljo kot boginjo Fauno, v srediSču dramatičnih spominov na prve kralje, na stoletne boje za politično edinstvo Rima, na nemške cesarje in kneze Savellije kraljuje monumentalna skupina poslopij, kjer je naSel zavod po dolgem romanju končno lastno streho Prvotno samostan, pozneje zavod za slepe predstavlja lepo obnovljeni dom »Rimskih študij« na ji lea'nr j.>i se-Jež, kar si jih je mogla izmisliti ljudska domišljija za tak zavod. Tu torej, kjer prihaja H stoletij rimske zgodovine do besede, nadaljujejo toklirni čuvarji in pospeševalci Jom >v:nskih študij ritem svojega naporov in uspehov p^egn dela. Vse. kar je storil Kim od crzarjev do Savojske^a vladarskega loma m i:ktor-skega svežnja za orientalsko kulturo, se raziskuje in proučuje v tem zavolu, ustanovljenem po sedanjem »-reastojnikj ^ar-lu Gaiaail Paluzziju 'eta Tn vse se pO strogo znanstveni metodi obnavlja in oživlja,. Cilj je visok. Gre ^a to. da 3e Kim ne bo več smatral za mrtvo telo. ki ga je treba anatomično raztezali, temveč za nekaj živečega, delujočega in ustvaijajo- Oe^a>. To prizadevanje se je že sreć-nn uresničilo z višjimi tečaji Ta rimske studije, z raznimi podružnicami zavoda, z vsedržavnimi zasedanji in nno^imi publikacijami. Fašist čno podnebje je za tako delo zelo ugodno. Zdaj, po sestna^ktnem dtlu. lahko zavod po pravici trli. da je postal duša vseh rimskih šLud.j. Z njAm sodeluje nad 150 knjižnic iz vsen Krajev 0vfcta in po njihovi zaslugi iraa zdaj seznam, oblegajoč okrog 900.000 izvirnih rok en iatin stov. okrog katerega je bilo zbranih že v zaCHku sedanje vojne tri četrtine vseh strokovnjakov Zavod je ztlal že 110 zvezkov, re Ino pa zdaja štiri velike revije. Poleg tega prireja Zavod za rimske študije narodna in vseai žavna sas *danji ter medr.ai-odne svečanosti v počastitev Vlrgl-lovega. Horacovega m Augustovej^a spomina 127 inozemskih učenjakov je govorilo na v;Sj h tečajih in v zavodu d luje 250 strokovnjakov fel 48 dižav. Pogled na solunsko pristanišče Solun živ: zopet svoje običajno življenje pristaniškega mesta. V notranjem delu so vsi večji in snažnejši hoteli, kavarne, trgovine in uradi. Ta poslopja so nekako v trikotu, izven katerega je konec reaa in snage. Človek b: mislil, da da.eč nekje v orijentu, tako živahno valovi življenje po mestu. Poleg domačinov Grkov žive v Solunu Bolgari. Makedonci, Anatolci in ži-dje. Vsak je oblečen po svoje in tako ima tujec pred seboj ja=no sliko mešan ce narodov. Večina ne ve, čemu je voda na zemlji. Na drugi strani je pa v Solunu do- ška organizeija Kraft durch Freude. Tu gostujejo izmenoma varieteji godbe in igralske skupne. Nedavno je bila v Solunu otvorjena tudi vojaška knjigarna, kjer se dobe nemška književna dela, listi in ilustracije. Krasno je pa urejen in opremljen vojaški dom v Solunu, kjer ma človek s terase čudovito lep razgled na promenado in pristanišče, kamor neprestano pr ha]ajo parniki. natovorjeni z živili. Na morju kar mrgoli jadrnic in rib ških ladij. Na nasprotni obali daleč tam na obzorju se pa volj javnili kopališč. Eno se imenuje četo I dvigajo mogočni obrisi svete gore Olimp ^Rajsko kopališče« in izvira še iz turških časov. Ce pa stopš vanj se takoj prepričaš, da je od raja zelo daleč V zunanjih okrajih lež: nesnaga, kamor jo pač kdo vrže ali odloži Solun je postal eno najnesnažnejših balkanskih mast. Isto sliko vidi človek skoraj v vseh trgovinah. V nekatere se komaj še vid; skozi zlož-bena okna, tako so zaprašena Kraj bonbonov leže vijaki in žeblji, cigarete, sukanec in druga podobna roba Kdor kaj kupuje, prebrska in pretiplje vse Ceste in ulice so polne potujočih trgovcev, ki zasledujejo človeka na vsakem koraku. Za svoj poklic potrebuje samo polne krošnje, ni pa važno kaj je v njih. Ljudje kupujejo vse, najraje pa slašč ce. ki so precej drage in slabe Policija je prijela že mnogo krošnjarjev, toda namesto enega se jih prijavi deset. Vsak Grk je namreč rojen trgovec, ali prekupčevalec in počuti se dobro samo če lahko opravlja ta svoj poklic. Zanj potrebuje samo škatlo cigaret ali bombonov In tako se ljudje preživljajo. Navadni zemljani plačujejo normalne cene. drugi pa več v skladu t> svojo zunanjostjo O nadzorstvu cen skoraj ne more biti govora. Mnog ljudje sa pomagajo kar sami. Ena ali dve krepki zaušnic: zadostujeta in cene se takoj znižajo Krosnjarji in prekupčevalci pa v svojem poslu tudi napredujejo. Prva stopnja pozna samo škatle ali krošnje Ko si kroš-njar nekoliko opomore. Si nabavi že stol in mizo pozneje otrošk: voziček, končno pa stojnico. Zadovoljni so. če se lahko do sitega najedo in si privoščijo slaščic, ki so j m skoraj važnejše od kruha Mnogo se v Sio-lunu proda in poje tudi sadja z.asti pomaranč. Denarja torej n. težko zapraviti, če ga človek kaj ma Posebne metode imajo solunski berači. Znajo se naravnost sijajno pretvarjati in vzbujati sočutje. Delati seveda nočejo, ker menda nikjer na svetu beračem delo ne diši. N^k. m'aden'č je pogrnil nekega jutra pred pekarno na cesti odejo, legel na njo in se delal kakor da je onemogel od lakote M moidoč; ljudje so res m.sliL, da imajo pred seboj sestradanega nesrečneža, ki niti hoditi ne more več Neka u.cm;ljena žena mu je ponudila kruha in začela je glasno izražat: svoje sočutje z nj:m Kmalu se je zbrai^ okrog nje mnogo radovednežev in neka eri so dajali na tleh ležečemu revežu milodare Ko so pe odšli, je naglo vstai m zadovoljen z uspehom svojega pretvarjanja odšeL Med najživahnejš m prometom obratujeta v Solunu dve tramvajsk. progi Tramvajski vozovi so že zelo star, m obrabljeni V njih se človek guga kakor v čolnu na razburkanem morju in za vsak prostor se je treba berit- Kdor se ne more prerin ti v tramvaj, stoji z eno nogo na stopnici in se guga med vožnjo kakor ve in zna. Solun ma dva vojaška kina *v k-torija« in »Germanla«. Poleg tega ima še vojaški gledališki oder. ki ga vod nem- ■r\ zaokrožajo vse v učinkovito panoramo. To, Česar ne zmore direndaj južnaga pristaniškega mesta, omogoča narava Ona edina more človeku vtisniti Solun prijetno v spomin, • Slovaški Silm Slovaška ima tudi evo je domače filmsko podjetje. Imenuje se »Nastup*. Podjetje je priredilo že drugi nagradni natečaj za najboljše filmske librete in filme. Prva nagrada je bila priznana v kategoriji kulturnih filmov na tujo temo bratislavskemu Bieloku za delo s-Otrocl na vas'*. Pri kulturnih f.lmih na določeno temo je bila priznana prva nagrada delu .Svet kaskad in vodopalov«. V kategoriji filmov za ves večer na tujo temo je bila podeljena samo tretja nagrada in sicer za delo »Raztcp-ljena srca« Karla Izak ovi ča \x Bratislave Za celovečerni film na domačo temo pa ni bila podeljena nobena nagrada, ker nobeno vposlano delo ni odgovarjalo zahtevam. Ukrajinske šole V zasedeni Ukrajini je s koncem zime oživelo delo na vseh področjih. Posebno pozornost posvečajo nemške okupacijske oblasti ukrajinskemu šolstvu. Zopet otvor-jenih ali na novo ustanovljenih je bilo mnogo strokovnih Sol, tako v Kijevu, Harkov i, Poltavi, Dnjepropetrovsku in tudi raznih manjših mestih. V Kremcr.ćugu jc bila otvorjena te dni tehnična srednja šola. trgovska in obrtna šola. Nemške in ukrajinske oblasti so mnogo pripomogle, da se oo lahko mladina učila navzlic vojni. Prvi sad revolucije Med francosko revolucijo so b.la mnenja po neki gledal.ški pre:lstavi o novem gledališkem delu zelo deljena Parter si je skočil v lase in ker naj bi bili v fevda nih ložah sam laiistokrati, so metali iz parterja tja gnila jabolka. Vojvo^Lnja 3 ion, ki ji je bilo tudi vrženo v ložo gn'lo jabolko, ga je poslala drugo jutro enemu svojih znancev, ki je bil skrivaj na strani revolucionarjev, in v spremnem pismu mu je p.saJa: — Dovolite, dragi gospod, da Vam pošljem prvi sad revolucije, ki sem ga bila deležna. časnik namestu učnih knjig V vzhodnih, po nemških četah zasedenih pokrajinah, izhaja že 120 listov v tujih jeziki, ki jih tiskajo in razpečavajo lomače delovne moči. Ustanovljen je bil pa se poseben časn'k za šolsko mladino, ki nadomestil je začasno učne knjige, ker y.h p i-manjkuje. To bo pač prvi tak primer r.& svetu. Obnovite n^ročnin^! B. Perotvne: 27 Dr. Torridon igra za vse Roman Ni pa vedel, kako naj začne. Sloga mu je nalil kavo in hotel oditi. »Počakajte, Jožef.« Roy je izvlekel listnico ter pokazal z rokv na ostanke zajtrka. >Mislim, da ste plačali zajtrk iz svojega, kaj? Nu, evo vam tisoč frankov za hišne potrebe. Tudi plačo si kar odtrgajte. Zapisujte si izdatke in mi pokažite spisek, ka-gar boste spet potrebovali denarja.« Spravil je listnico v žep ter poskusil dati razgovoru prijateljski pravec. »Upam. Jožef, da vam ta izprememba službe ne bo v škodo.« »Vse je na tem. gospod, ali vam bom znal ustreči. Prizadeval si bom, da boste zadovoljni z menoj.« »Izvrstno. Kakopak, služba pri zasebniku vam ne daje enakih možnosti kakor delo V .Soleil et Om-breV pri gospodu Brookbyju ...« Jožef se je krivo nasmehnil Ne Rovu — Jožef ni menda nikoli nikogar naravnost pogledal — temveč bankovcu za tisoč frankov, ki ga je vzijal med dolsrimL bledimi prsti kakor cigaretni papirček. * Velikih možnosti v Soleil et Ombre' nisem imel. gospod Stvar je namreč ta, da nisem bil .. nujno potreben. A zdaj je vobče že dolgo, kar hoteli nimajo več velikega zaslužka; prometa je malo. službe so redke, in gospod Brookbv me je imel največ iz dobrosrčnosti.« »Ali ste hotelski natakar?« je vprašal Roy »Delal sem v mnogih najboljših hotelih v Monte Carlu. Nizzi, Cannesu in Parizu, gospod.* »Torej ste bili pri delu v nočnem lokalu še novinec? Zanimivo. Komaj čakam, da bi videl spored gospoda Brookbv ja, kadar odpre svoj lokal. Običajno daje sijajne predstave, kaj ne?« »Sijajnih ne, gospod, ali... ,chic4 so. Gospod Brookbv ustreza okusu najodličnejčega in najbogatejšega občinstva. Vse pozna .. . vso veliko svetsko družbo.« »Da, da,« je rekel Roy, kakor bi ne^krbno kramljal, in al prižgal cigareto. Vprašujem se pa, ah res kaj zasluži, ko je tu na Sinji obali toliko konkurence.« »Ne verjamem, gospod, da bi gledal na zaslužek. Mislim, da mu gre bolj za nekakšno strast Saj niti ni sam lastnik Lokal je v resnici last nekega gospoda Gexa. Francoza, ki se na nikoli ne pokaže: gospod Brookbv je v .Soleil et Ombre' glavna ose ba.« »Kaj pa umetniki lokala.« je vprašal Roy, »ali stanujejo vsi v .Soleil et Ombre* *« »O ne, gospod. Samo štiri gospodične... varovanke gospoda Brookbvja.« Nekaj v njegovem krivem, skrivnostnem nasme- hu, ko je tako rekel, je Roya razjarilo, vendar se je ud.*žal ter ohranil svoj prejšnji izraz malomarnega zanimanja. .C jspodična Brookbvjeva pleše, kaj ne?« Jožef je prikimal. sin poje. Zelo !epa je, gospod.« Njegove oči so se za hip uprle v Roveve, nato jih je skromno pobesil. In zdajci je Rov spoznal, da s tem človekom ne nrore govoriti o Mariji, vsaj ta trenutek ne. Zato jc preskočil na drug predmet in dal slugi nekaj občili naročil. »Dobro, gospod.« ;e rekel Jožef ko je Rov končal. Naklonil se je tn cdšel. Će ta ni potuhnjenec. ni nihče, je menil Roy sam pri sebi. Ni čudo. da se ga je hotel Brookby iznebiti! Potuhnjenec. ki so ga bili iz dobrih hotelov najbrže z brcami spodili zaradi navadnih tatvin. Ta vznemirljiva misel je bila Royu povod, da je znova segel v žep. ali še ima toke z biseri. Nato je mladi človek zamišljeno obvisel z očmi na vratih, skozi katera ie bil sluga odšel Jožef se mu ni zdel ti«te sorte človek da bi si mašil ušesa kadar more ujeti kaj nedovoljenega Jožef je bil najbrže slišal — ali pa ie mora) vsak čas slišati — o biserih svo-iega novega pospodfiria in nič podobno mu ni bilo i a bi se pobožno umakni) od pod vzet ja za katero ie bile treba samo dobrih vitrthov in drugih takib ^rorav ... Jožef ie pomenil rovo postavko ki je bila vredna premišljevanja: in ko je Rov popoldne plaval ob svoji zasebni peščini, je mnogo mozga) o svojem slugi ter si zasnoval majhno vojno zvijačo, da jO jutri uprizori. In ko je zvečer v kazini stopil iz ravnateljeve pisarne ter krenil proti igralnim salonom, je bilo njegovo olajšanje tolikšno, da sta se mu zdela vročina in glušeči hrup teh zavratnih prostorov skoraj blagodejno ozračje. Nobenega suma. Nobenih vprašanj. Njegova listnica je bila za pet ID trideset tisoč frankov bogatejša Ravnatelj mu je bil zatrdil da mu je treba samo povedati, ako potrebuje več- To pot se ni mogel varati o tem, da je predmet zanimanja vseh navzočnih; sicer se pa ni dolgo po-mudil. Zaigral je nekaj sto frankov in kmalu odšel, z vtisom, da pušča karanske uslužbence, ki so bili nocoj posebno ustrežljivi proti njemu, nekoliko razočarane. Ves čas ki ga je prebil v igralnici, je z očmi iskal enookega. toda opazil ga ni nikjer. Na povratku domov ga je obhajal čedalje izrazitejši občutek varnosti in bi ga bil nemara £2 bolj nrevzel. da ni bilo tisto noć nadaljnjih dogodkov. Kaj ga je prebudilo, sam ni vedel, a mahoma je imel oči odprte in ušesa so mu napeto stregla v temo. Odprta okn* so obroblja štirikotnik drobno-zvezdnatega neba. na katerem se ie v nedoločni svetlobi meseca črno risal vrh ninijevca. ki ie rasel ob terasi Mnogoglasni zbor čričkov se je dvigal iz vrta in Rov ie «di*al mimo no*"mevanje morja ob peščini NiČ drugega se ni oglaralo. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo Fran Jeran —