Ameriška Domovi ima

AMERICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 28. 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LX — VOL. LX
Bolniško zavarovanje le pride v razpravo
Izboljšanje starostnega zavarovanja sprejeto v Senatu.
WASHINGTON, D. C. — Usoda nobenega zakonskega načrta ni tako negotova kot usoda zakonskega predloga o bolniškem zavarovanju. Položaj se spreminja od tedna do tedna, pretekli teden so vsi mislili, da je zakon propadel vsaj za letošnje zasedanje. Ta teden so izgledi nekoliko boljši.
Ko so namreč te dni v senatu izglasovali zakon o zboljšanju starostnega zavarovanja, so hoteli nekateri republikanski senatorji zadnji trenutek vključiti se del bolniškega zavarovanja. Demokratje so jih pregovorili, naj tega ne storijo in jim obljubili, da bodo poskrbeli, da pride zakon o bolniškem zavarovanju še letos na vrsto. Zakonski načrt se trenutno nahaja pred posebnim odborom pred stavniškega doma, ki ga 'noče obravnavati v drugi polovici julija. Upajo, da ga bo do takrat obravnaval tudi pristojni senatni odbor. Ako bo vse to res, bomo morda vendarle dobili za-kon o bolniškem zavarovanju še v letošnjem kongresnem zasedanju.
Zakon o zboljšanju starostnega zavarovanja mora pa še priti pred skupno komisijo senata in predstavniškega doma, da skupaj določita končno besedilo, potem ga bo pa pedsednik Kennedy podpisal. Ko bo zakon P°d-pisan) bomo objavili njegovo vsebino.
Skoraj 43 bilijonov
WASHINGTON, D. C. — Pristojni odbor predstavniškega doma je pretekli teden odobril skoraj v celoti Kennedyev proračun za narodno obra-mbo v znesku 42.7 bilijonov dolarjev. Proračunske postavke je znižal samo za okoli $200,000,000. V svojem poročilu na predstavniški dom se je pa' bridko pritožil nad vojaško administracijo, češ da preveč razsipa denar. Da je bil predlagani proračun odobren 'skoraj v celoti, je zakrivil tovariš Hruščev s svojo grožnjo, da bo sprožil zopet berlinsko vprašanje. Še začetkom leta so kongresniki trdili, da bodo proračun temeljito skrčili.
Letališke uprave hočejo zboljšati varnost
NEW YORK, N. Y. — Na pobudo federalne agencije za letalstvo preskušajo na znanem letališču La Guardia v New Yorku ncve varnostne naprave za pristajanje letal. Naprave so primeroma priproste. Obstojajo iz cele vrste močnih žarnic različnih barv, ki so postavljene ob progah, kjer pristajajo letala. Pilot mora paziti, da bo zmeraj videl luči vseh barv. Ako mu kaka barva izgine iz pregleda, je dokaz, da ni sredi dodeljene mu proge. Poskusi obetajo lep uspeh.
PAIR ♦WARMER
Novi grobovi
Filip Marn
Preminul je Filip Marn, 13705 Argus Ave. Zapušča ženo Phyllis, hčerke Mrs. Phyllis Mailer, Mrs. Marlene Suhadolnik, Marggorie, Linda, Lillian, in Theresa, sinova Filip in Robert, mater Rose Marn. Truplo pokojnega leži v Mullally pogrebnem zavodu na 365 East 756. St. Pogrebni obredi bodo v četrtek ob 9:30 v cerkvi St. Jerome odkoder gre pogrebni sprevod na pokopališče All Souls. Pokojni je bil nadzornik za Data Processsing at Eaton Computers Center; bil je član Društva Najsvetejšega Imena in Usher Club pri St. Jerome, Northeast Knights of Columbus, fourth degree Moses Cleveland General Assembly, prejšnji predsednik in član odbora Eaton Manufacturing Credit Union.
Frank Drugovich
V Cleveland Clinic bolnici je preminul Frank Drugovich, star 58 let, stanujoč na 19600 Mohican Ave. Zapušča soprogo Louise, ki je bila rojena Češenj, hčer Mildred Hoegler, sina Srank E.( štiri vnuke, brata Johna in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu. Delal je v Fisher Body Co. nad 30 et. Bil je član društva Slovenski Dom št. 6 SDZ. Pogreb bo v petek dopoldne ob 10:15 uri iz pogrebnega zavoda Jos. Žele n Sinovi na 458 East 152. St. v cerkev St. Paul na Chardon Rd., kjer bo sv. maša ob 11. uri. Pokopan bo na pokopališču Ali Souls.
Solnčno, bolj toplo in vlažno.
Nevtronska bomba
WASHINGTON, D. C. — Vsa stvar je seveda še zmeraj zavita v veliko tajnost, toda v poučenih krogih trdijo, da vlada med znanstveniki velik boj, ali naj znanost razvije nove vrste bombo, ki bo še velilko hujša od a-Lomske in vodikove. Nova bomba naj bi imela ime: nevtronska bomba. Bila bi to bomba, ivi ne bi ne razvijala velike vročine, ne škodovala zdravju, ne pustila za seiboj radio-aktivnosti, ki je tako nevarna za človeško zdravje. Ne bi imela niti velike eksplozivne sile, kot jo imata atomska in vodikova bomba, ki na desetine milj koli sebe zdrobita vse, kar je trdega na zemelj-•ki površini. Nova bomba bi ob eksploziji poslala v določeno smer celo vrsto nevtronskih trakov. Karkoli živega bi tak trak zadel, vse bi zamoril, ne bi pa napravil nobenega fMčnega razdejanja. Na grobo povedano: bila bi to bomba, primeroma majhna, toda ob eksploziji bi v določene smeri poslala celo vrsto smrtnih žankov, ki bi pomenili smrt za človeka in vse živalstvo.
Bomba obstoja zaenkrat šele na papirju, toda znanstveniki no dvomijo, da ne bi mogla postati tudi dejstvo. Njihova mnenja so pa deljena, nekaj jih je za bombo drugi so proti njej. Naša narodna obramba bo morala dati končen odgovor. Najbrže se bo morala odločiti za, kajti obstoja upravičen sum, da tudi Rusi napenjajo vse sile, da bi čim preje prišli do nevtronske bombe.
Čeprav nova nevtronska bomba še ne obstoja, ima velik vpliv na pogajanja o kontroli preskušanja atomskih eksplozij. O tem pa ne govorita ne naša ne ruska delegacija, ker nočeta izdajati svojih tajnosti.
-----o------
— Evropa porabi več pšenice, kot jo pridela.
Predsdnik Kennedy nas pripravlja na berlinsko krizo
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je napravil le dni dva koraka, ki naj Moskvi povesta, da glede Berlina Amerika ne bo poznala nobene šale. Najprvo je pritegnil k ozkemu sodelovanju Trumanovega državnega tajnika Deana Achesona. Acheson je znan po tem, da želi čim tesnejše sodelovanje z vsemi našimi zavezniki in da je nspram Moskvi precej nepopustljiv. Kot tak je seveda trn v peti vsem levičarjem in njihovim prijateljem. Acheson jc dobil nalogo, naj se posveti predvsem proučevanju berlinske krize.
Kennedy je dalje postavil za svojega glavnega vojaškega svetovalca vpokojenega generala Taylorja. Tudi Taylor ne skriva svojih misli. Ravno radi tega je prišel navskriž z odkritimi in tajnimi silami v Pentagonu in odšel še mlad v pokoj. Taylor je za hitrejše oboroževanje, večjo armado, boljšo oborožitev za “male vojne,” za večje število raket na srednje daljave, predvsem pa za odločne priprave za morebiten nastop proti komunistični napadalnosti. Njegovi nasprotniki so takoj zagnali krik, da je določen za glavnega vojskovodjo v bodoči vojni, kot je bil na primer admiral Leahy za časa Roosevelta. Kennedy je take namige gladko zavrnil. Glavni komandant more biti po ustavi samo on in nihče drugi. Nikomur tudi ne more delegirati te oblasti.
Na letališčih naj ne ho razločevanja
WASHINGTON, D. C. — Organizacije, ki se vojskujejo proti segregaciji, so že napovedale za jesen veliko akcijo proti letališčem, ki še ločijo potnike po beli in črni polti. Da ne bi prišlo takrat do neljubih slučajev, ki bi škodovali ameriškemu u-gledu po vsem svetu, jih hoče federalno tajništvo za pravosodje prehiteti. Sedaj je na pobudo odbora za civilno letalstvo predlagalo okrožnemu federalnemu sodišču v New Orleans, naj prepove tamošnjemu letališču vsako diskriminacijo črnih potnikov. Sodišče bo predlogu ugodilo.
3(10 bilijonov
WASHINGTON, D. C. — Naša federalna administracija ima sedaj pravico, da se za stalno zadolži za 293 bilijone dol. Ker vidi, da je meja že dosežena, je prosila Kongres, naj ji dovoli, da se sme zadolžiti še za 5 bilijo. nov dol., torej na skupno 298 bilijonov. Kongres je dal pooblastilo. Federalni dolg se je tako približal meji skoraj 300 bilijonov dol.
Boj za južno Tirole postaja vso ostrejši
ZURICH, Švica. — Pogajanja med avstrijskim zunanjim ministrom in njegovim kolegom iz Italije o reorganizaciji južne Tirol-ke so se razbila. Avstrija zahteva popolno avtonomijo, Italija ponuja samo nekaj admini-startivne samostojnosti. Avstrija želi, da naj zadevo reši posebna mednarodna komisija, Italija pa pravi, naj vse skupaj odloči mednarodno sodišče. Tako sta se oba ministra razšla brez vsakega upanja na sporazum.
Med tem pa postajajo odnosi med Italijani in nemškimi Tirolci vsak dan bolj napeti. Avstrijski ilegalci rušijo električne naprave, kjer jih Is morejo, laška policija in laška armada pa nastopata proti nemškim Tirolcem cd dneva do dneva bolj brezobzirno. Že sedaj je padlo šest tirolskih Nemcev, zato pa je vsako noč več bombnih eksplozij.
Južni Tirolci so zagrozili Italiji, da bodo spremenili svojo deželico v evropsko Alžerijo. Poleti jo bodo lahko, kaj bodo delali pozimi, tega Pa najbrže še sami ne vedo. Všekako pa uživajo moralno podporo vseh treh delov nemškega naroda: Avstrije, zapadne in vzhodne Nemčije.
Uradna pogajanja med Italijo in Avstrijo so zaenkrat na mrtvi točki. Nobena država ni izrazila resne želje po nadaljevanju pogajanj.
------o—-----
Kmelje sabotirajo v vzhodni Nemčiji
BERLIN, Nemčija. — Za Berlinčane ni nobena tajnost, da v vzhodni Nemčiji že primanjkuje hrane, dasiravno smo sredi poletja. Komunistična vlada prosi in roti kmete naj se zavzamejo, da bi dosti pridelali, toda kmetje se obotavljajo, kakor da bi bili dogovorjeni. Ne zmenijo se ne za grožnje generala Hru-ščeva, ne za obljube njegovega sluge in predsednika vzhodne Nemčije, Ullbrichta. Komunistična administracija v vzhodni [Nemčiji je postala zelo nervozna, ne ve, kaj tiči za tihim odpo-jicm. Vznemirjeni so celo v Kremlju. Hruščev je poslal celo kopo svojih zaupnikov v vzhodno Nemčijo, naj doženejo, kakšen je gosodarSki in političen položaj med vzhodnimi Nemci. V Berlinu mislijo, da je Moskva začela z berlinsko krizo precej tudi radi tega, da zakrije gospodarske težave1, ki jih ima v komunističnem delu Nemčije.
Borbe za Kuwait
BEIRUT, Libanon. — Komaj je iraški diktator Kassem rekel, da bi rad “ujedinil” Kuwait z Irakom, takoj so se oglasile k besedi vse ostale arabske države, ki so seveda vse proti Kassemo-vemu apetitu. Egiptovski Nasser je ostentativno častital ku-wiatskem šejku k njegovi neodvisnosti, jordanski kralj se je ča-stlttkam pridružil, savodski kralj jc storil podobno. Še celo iranski šah je izrazil svoje simpatije. Kassem ima torej proti sebi ves arabski svet. Proti njemu je seveda tudi Kuwait, ki o ujedi-njenju noče nič slišati. V Ku-waitu so bile ob tej priliki običajne arabske demonstracije proti Iraku. Šejk sam Je pa proglasil obsedno stanje. Na arabske simpatije pa ne da dosti, kajti drugače ne bi bil povabil Anglije, naj še ne odpokliče z Kuwaita ne svojih čet ne svojih vojnih ladij. Anglija je pozivu ugodila, kar bo zopet dalo povod za demonstracije proti Kuwaitu v — iraški prestolici Bagdad.
-----o----
Senator Young brani zavarovanje starejših
WASHINGTON, D. C. — O-hijski senator Young je v zvezi z razpravo o načrtu zakona za zdravniško pomoč za ostarele ljudi dal izjavo, ki ugotavlja: ‘Štiri petine naših ljudi, ki so stari nad 65 let živi v presenetljivo bednih razmerah, Tri pe-tme teh ljudi ima manj kot 1000 dohodkov na leto, štiri petine pa manj kot dva tisoč. Razumljivo je, da si ne morejo oskrbeli niti dctbre zdravniške pomoči, niti primernih stanovanj, nit potrebne hrane. Med tem, ko pomagamo uibogm po celem svetu, smo vendarle zanemarili naše lastne.
Na zdravila ne bo več takse
COLUMBUS, O. — Državni senat je soglasno s predstavniškim domom izglasoval zakon, ki ukinja prometni davek (sales tax) na zdravila, umetne ude za invalide in na stole na kolesih. Zakon mora podpisati še guverner DiSalle, potem bo stopil takoj v veljavo.

Urad in tiskarna en leden zaprla!
Naročnikom in ostalim čitateljem Ameriške Domovine naznanjamo, da ne bomo izdali lista v 1. tednu julija. Urad in tiskarna bosta torej zaprta vključno od sobote 1. julija do ponedeljka 10. julija. — To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče.
Dopisnikom in vsem ostalim priporočamo, da vzamejo to vest blagohotno na znanje ter se temu odgovarjajoče ravnajo.
L
V Belgiji je gibanje za federacijo oživelo
BRUXELLES, Belggija. — Pri zadnjih parlamentarnih volitvah j c stranka, ki se bori za preureditev sedanje centralistične Belgije v federativno državo, dobila proti pričakovanju veliko glasov. Gibanje, kj so ga smatrali mnogi za mrtvo, je dobilo novo življenje posebno med Flamci. Flamci se namreč že dolgo pritožujejo, da so zapostavljeni na gospodarskem, so-ciialnem in kulturnem polju. Flamski delavci so slabše plačani kot valonski, med njimi je več brezposelnih kot valonskimi, flamskih šol je manj kčt valonskih, francoski jezik odriva povsod flamskega. Podobne pritožbe imajo valonski federalisti, seveda v ravno nasprotnem smislu.
Obe sedanji glavni belgijski stranki odrekata na zunaj vsak pmnen federalističnega gibanja, na tihem pa računata z njim. Pri tem se ga pa tudi bojita, kajti dualizen bi vtegnil spraviti Belgijo v take težave in v tako usodo kot jo je doživela avstro-ogrska monarhija.
Nasser bi rad prišel v Ameriko
KAIRO, Egipt. — Nasser je porabil svoj spor s Hruščevim kot priliko, da zboljša svoje zveze s svobodnim svetom.
Najprvo je kar lepo in dostojno odgogvoril na Kennedyevo cirkularno pismo vsem arabskim političnim poglavarjem, glede arabskih beguncev. Vsi smatrajo njegov odgovor kot skrito željo, da bi ga Kennedy povabil v Washington. V državnem tajništvu se pečajo s to mislijo, niso se pa še odločili, ali naj povabilo pošljejo. Ako ga bodo povabili, bo to hud udarec za Tita, kajti Nasser ga bo potem gledal od zgoraj navzdol.
Nasser je ob enem poslal posebno delegacijo v zapadno Nemčijo, da zboljša zveze z za-p?dno Nemčijo. V Bonnu se namreč jezijo nanj, ker je dovolil vzhodnonemškim komunistom, da imajo svoj konzulat v Damasku. Nasser hoče sedaj prepričati Adenauerjevo administracijo, da to dovoljenje še ne pcmeni diplomatienega priznanja komunistične vlade v vzhodni Nemčiji.
V mornarski stavki ni upanja na rešitev
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy ni hotel vpoštebati zadnjega predloga mornarskih unij, naj na štrajku ne bodo udeležene tiste ladije, ki prevažajo hrano, bencin in mazilna olja in je uvedel postopek po Taft-Hartleyevem zakonu. Imenoval je posebno tričlansko komisijo, ki naj do petka ugotovi dejansko stanje štraj-ka. Potem bo takoj predlagal sodniji, naj za 80 din prekine štrajk. Sodnija bo predsednikovemu predlogu gotovo ugodila. Unije bodo potem še imele možnost, da skušajo prepričati sodnijo, da predsednikov predlog ni umesten. Te možnosti se bodo verjetno poslu žile, dasiravno vedo, da brez uspeha.
Predsednikovo stališče je našlo odobravanje samo pri lastnikih ladij. Unije mu nasprotujejo in trdijo, da bodo jeseni brezobzirno štrajkale naprej, kakor hitro poteče tistih 80 dni, ki jih predvideva TH zakon.
V Yemenu nov vladar
BEIRUT. — Bolni vladar Ye-mena je oddal vladarske posle svojemu sinu, princu Muhamed Al Badr, ki je znan radi svojih sporov z očetom. Ko je bil predsednik vlade, je uvedel vrsto socijalnih reform in načrtov za pospešševanje ljudske izobrazbe. V zunanji politiki je novi imam Vemena nevtralec. Yemen je arabska država in ima 5 milijo-/JJfjnov ljudi.
Vse za neodvisnost države Kuwait
KUWAIT. — šejk Abdullah al Salim je razglasil mobilizacijo svoje male vojske in vso poslal na mejo. Izjavil je, da je Kuwait neodvisna država, ki bo branila svojo neodvisnost proti vsakemu. Povedal je, da so Britanci po pogodbi dolžni braniti meje Kuwaita. Za to stali-
Iz Clevelanda in okolice
Dva duhovnika ubita—
Kar dva clevelandska duhovnika sta se ubila v avtni nesreči na cesti 16 milj vzhodno od Buffala v ponedeljek okoli pol-ane. To sta č. g. Mroczka, pomočnik pri župniji Charles Bo-romeo v Parmi in č. g. Sitko, pomočnik župnije Transfiguration, 7440 Broadway. Kaj je povzročilo nesrečo, nihče ne ve. Avto je bil sam na cesti prevrnjen, ko so ju našli.
Alarm—
V	Cuyahoga County bodo v četrtek preizkušali sirene za alarm pred napadom sovražnih vojnih letal. Ob 7:15 P. M. bodo sirene začele in bodo tulile dve minuti. Celotno preizkušanje bo trajalo pet minut. Poslušajte navodila, ki jih oodo dajali po radiju in po televiziji. Rokoborba—
V	četrtek dne 29. junija bo rokoborba v clevelandski Areni. Začetek ob 8:30 P. M. Nastopali oodo: Lord Athol Layton proti Japoncu Duke Keomuka, brata 3ato in Taro Keomuka proti Grkoma Chris in John Tolos, Francoz Edouard Carpentier proti Buddy O’Brien, Bearcat Wright proti Gallagher, Kowalski proti Romero.
----—o——
V Venezueli so hitro zadušili upor
CARACAS, Venez. — Predsednik Betancourt je doživel te oni običajno mesečno revolucijo, ki jo je zadušil v par urah. U-prla se je posadka v Barceloni, si je 150 milj vzhodno od venezuelske prestolice. Uprlo se je srmo 250 vojakov z nižjimi oficirji na čelu. Povod za upor je dala nova vladna gospodarska politika, ki hoče zaustaviti inflacijo in napraviti red v državnih financah. V okviru potrebnih gospodarskih korakov je tudi načrt, da naj bodo plače vsem državnim uradnikom, tudi oficir, jem, znižane za 10/<. Vojaki v Barceloni so nato odgovorili z “revolucijo.” Delavci so pa na vojaški podvig odgovorili s krat. kotrajnim štrajkom. Tako je pač v Venezueli.
Načrt o zamenjavi vjet-nikov za traktorje se ni umrl?
KEY WEST, Fla. — Tako vsaj trdi tajnik bivšega narodnega od-
sče so se izjavile tudi arabske {bora, ki se je s Castrom poga-
države Saudi Arabia, Iran in Združena arabska republika in Velika Britanija, ki ima svoje čete v postojankah Bahrein in Aden. Vse te posadke so v vojni pripravljenosti.
Mož postave jih je dohitel
WASHINGTON, D. C. — Gla. vni federalni odvetnik Robert Kennedy je končal preiskavo proti nezakonitim, organiziranim raketirjem pri konjskih dirkah. Izkazalo se je, da so imeli podkupljene neke uslužbence telefonskih kompanij, da so imeli tajne, nezakonite telefonske zveze širom Amerike in tako mogli izvesti mrežo goljufij pri stavah in vplivati na tekme kar sproti. Velika porota v Los Angeles je obtožila 13 osebnosti, ki so vse znamenite v organiziranju in vzdrževanju konjskih dirkalnih tekem.
jal o zamenjavi vjetnikov za traktorje. Tajnik nima sicer nobenega narodnega odibora več za seboj, pa le govori z delegacijo vjetnikov, ki jo je poslal semkaj Castro. Tajnik se sedaj trudi, da bi izmaličil Castrove zahteve tako, da bj bilo tudi v njihovem smislu treba dati samo 500 malih poljedelskih traktorjev in nobene protivrednosti za $28,000,000. Ni izključeno, da to Castro pristal na tako tolmačenje njegovih zahtev, toda vprašanje je ali se bo naš narodni odbor sploh še hotel pečati z vso zadevo, ker se je formalno in praktično razšel.
Žena — dvakratni gover-ner
AUSTIN, Texas. — Tu je u-mrla Mrs. Mirijam A. Ferguson, k' je bila v dveh poslovnih dobah governer države Texas.
Ameriška Domovina
I

6H7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jtlly
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kcnado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
limited States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 126 Wed., June 28, 1961
Kdor bi načel ta problem s te strani, bi gotovo naletel na ogorčen odpor od strani komunistov in njihovih sopotnikov. Odpor bi se izrazil tudi v tem, da bi nekaj časa ne prišlo do nobenih mednarodnih razgovorov katerekoli vrste in da bi se hladna vojna močno približala pravi. Toda odločnost bi končno zmagala, kajti Hruščev in njegova družba vedo dobro, da je nova svetovna vojna zanje tvegana stvar, lahko zgubijo vse, kar so v 45 letih ustvarili. Kaj takega pa Hruščev ne bo tvegal, je prepameten in ga tudi kitajski Mao ne bo mogel pripričati, da je na napačni poti. Hudo neprijetna bi bila ta pot tudi za tiste, ki mislijo, da je treba porabiti vsako priliko, ki se nudi, za razgovore s komunističnim svetom. Te skupino vodijo Angleži. Tudi ta skupina bi gori naslikano stališče smatrala za idealistično, premalo praktično, nevarno za svetovni mir itd. Končno bi se pa morala vdati novo nastalemu mednarodnemu stanju, kot se je že velikokrat.
Kar je pa glavno; na gori noslikano stališče se trenutno ne upa nihče postaviti. Morda bo to opravil general De Gaulle, ko uredi alžirsko vprašanje. Je veliko manj odvisen od francoskega javnega mnenja kot Kennedy od ameriškega.
Ob pripravah za novo razorožitveno konferenco
V	Washingtonu sta se začela sestajati Kennedyev zaupnik za razorožitev McCloy in ruski zastopnik v ZN Zorin, da se pogovorita, kako naj bo sestavljena nova konferenca o razorožitvi, ki naj začne delati začetkom avgusta. Pravzaprav konferenca ni nova, je podaljšek tiste, ki so jo lanskega junija komunisti kratkim potom razbili na ta način, da se niso več udeleževali sej.
Sestanki za pripravo nove konference imajo zelo omejen cilj: doseči sporazum o načinu, kako naj se delo konference vrši in kdo naj bo na njej udeležen- Komunisti bodo verjetno ponovili svoje zahteve, da mora biti na konferenci zastopani svobodni, komunistični in nevtralni svet, vsak z eno tretjino, da morajo biti vsi sklepi soglasni, da mora biti v razgovore vključeno tudi nadaljevanje konference o kontroli atomskega streliva itd. Torej dosti takih zahtev, ki nanje naša dežela ne more pristati. Zato noče nihče jamčiti, da bo koncem julija res prišlo do začetka konference. Mnogi mislijo že sedaj, da bo začetek odložen, na kdaj ?
V	krogih naše administracije bodo začetni razgovori dali zopet povod za celo vrsto vprašanj, ki glede njih ni nobene edinosti, kako naj se glasi odgovor. Krogi, ki so blizu Združenim narodom, bodo s Stevensonom na čelu svetovali prožnost in popustljivost, Kongres in Pentagon se s tem ne bosta strinjala. Kennedy bo pa v zadregi, kaj naj napravi. Obstoji nevarnost, da pridejo pogajanja za pripravo konference v slepo ulico, ako jih komunisti ne bodo kar po lastni volji razbili; v slepo ulico pa lahko pridejo tudi trenja v naši federalni administraciji, kaj naj bi bil najboljši odgovor na vprašanje o razoroževanju.
Odgovora ne bi bilo težko najti, ako bi se vsi prizadeti voditelji administracije mogli zediniti na skupno izhodišče, ki je na videz zelo preprosto. Dosedanje skušnje povedo, da so se do sedaj razbila vsa pogajanja o razoroževanju na eni sami veliki točki: kontroli razoroževanja.
Svobodni in komunistični svet sta soglasna vsaj v eni točki: da drug drugemu nič ne verjameta. Svobodni svet misli, da je do tega prepričanja prišel po skušnjah, ki jih je drago plačal zadnjih 15 let. Komunisti pa svobodnemu svetu načelno ne verjamejo, kajti to je zanje kapitalistični svet, ki ne pozna nobene morale, ne svoje ne “socijalistične.” Pri vsakih pogajanjih med obema svetovoma mora priti vprašanje medsebojnega nezaupanja prej ali slej na dan, naj sv pogajanja tičejo kateregakoli predmeta.
Kjer ni zaupanja, tam je potrebna medsebojna kontrola. To se v mednarodnem svetu dogaja zelo pogosto, še bolj pa v našem domačem. Ves sistem ameriške svobode temelji končno, — naj se to sliši čudno ali ne, to je vse eno,
___na medsebojnem nezaupanju vseh treh ustavnih stebrov,
zakonodajne, upravne in sodne oblasti. Vsaka izmed vseh treh ima možnost, da v eni ali drugi obliki kontrolira delo ostalih dveh. Edino to je za Ameriko prava pot, da se izravna raznovesje političnih sil. Noben izmed treh stebrov ne more delati vsega, kar bi rad, ostala.dva mu lahko stopita na prste, kadarkoli mislita, da je to njuna dolžnost v narodnem interesu.
Zakaj ne postaviti odnose med svobodnim in komunističnim svetom na isti temelj? Da si med seboj nič ne zaupata, tega ne bo tajil nihče na vsem svetu. Ako si ne zaupata, pa se vendarle morata dogovarjati med seboj, zakaj se že' naprej ne dogovorita o tisti kontroli in njenih osnovah, ki mora priti do veljave pri izvrševanju vsakkega mednarodnega dogovora in ne morda samo o dogovoru za razorože-vanje S tem seveda še ni rečeno, da se mora kontrola zmeraj tudi izvrševati. Ako se pojavi medsebojno zaupanje na gotovih področjih, potem v takih slučajih kontrola ni potrebna. Takih slučajev umamo že sedaj vse polno. Tam zadostuje strah, da nasprotnik ne bo izvrševal dogovora, ako ga ena stran krši.
Kar je torej danes svetu potrebno, niso razgovori o razoroževanju, ki o njih ve vsakdo, da ne bodo nikoli končani, niso tudi pogajanja o premirju, dokler ni doseženo ravnovesje sil kot v Koreji ali Vietnamu. Kar je danes svetu potrebno, je mednaroden dogovor o mednarodni kontroli doseženih sporazumov in o načelih, ki naj služijo kot temelj take pogodbe. Dokler sporazuma o načelih, temeljih in sistemu mednarodne kontrole nimamo, so vsi razgovori, na primer o razoroževanju, samo diplomatske bitke, ki se končno razlezejo v nič.
Diplomatje pravijo, da so potrebne, kajti dokler ':se ljudje razgovarjajo, se ne vojskujejo.” To je že res, toda kdo more jamčiti, da ne bo ena stran zlorabila takih pogovorov, da skrije svoje napadalne namene. Rusi so na primer pred drugo svetovno vojno tudi vodili svobodni svet za nos: pogajali so se z njim, za hrbtom pa paktirali s Hitlerjem in njegovo družbo.
BESEDA IZ NARODA j
Irca mrlvemu škofu ...
to svetohlinsko namigovanje na škofov kolaboracijonizeim, posebno še, ko se pisec v potu svojega obraza trudi, da odvrne od pok. generala Rupnika vsak najmanjši sum kolaboracijonizma. Zakaj ta dvojna mera?
Dr. Albin Šmajd Dr. Šmajd je bil eden najbolj delovnih protikomunistov med vso vojno in revolucijo in so ga zato po vojni komunisti nasilno odpeljali iz Trsta in zverinsko umorili. O njem piše Kamnar tde:	“Ko je tretjemajska ope-
retna “vlada” 5. maja 1945, nekaj ur pred begom na Koroško, prevzemala v ljubljanski kazini oblast od SS. generala Roesener. ja, se je njen tajnik, pokojni dr Šmajd, temu javno apravičil, da ni mogel vedno tako sodelovati z Nemci, kakor bi bil rad. Dva očividca, eden v Kanadi, drugi v Argentini, sta za pričevanje o tem “kvizlinšitvu” v poslednjem trenutku na razpolago.”
Hujše neresnice še nismo čita-li v nekomunističnem časopisju in to je napisal tisti, ki pravi, da se mora o mrtvih pisati le do-fcro. Najprej vprašam Kamnar, ja, zakaj pa ni tega preje zapisal, ko je bil škof dr. Rožman še živ. Škof je bil namreč navzoč pri tistem sestanku, ko je zastopstvo Narodnega odbora za Slovenijo zahtevalo od nemškega generala za sebe oblast nad Slovenijo in bi mogel povedati, kako se je ta razgovor vršil, namreč čisto drugače, kakor to Kamnar opisuje. Škof dr.. Rožman je večkrat pred številnimi pričami izjavil, da so tedaj člani Narodnega odbora pogumno in ponosno, kot se spodobi sinovom kulturnega in zrelega naroda, zahtevali kapitulacijo Nemcev na slovenskem ozemlju in se je Roesner nad to zahtevo silno razburil ter je dal potem člane Narodnega odbora iskati po njihovih domovih v svrho aretacije. Samo to je resnica in za pričevanje te resnice je na razpolago več “očividcev,” ne samo dva, kot jih ponuja Kamnar, ne da bi navedel njuni imeni. Samo v Buenos Airesu so kar štiri osebe, ki so bile takrat navzoče pri Roesenerju in sicer dr. Franc Bajlec, dr. Marjan
Buenos Aireis, Arg. — Pod naslovom “Brca mrtvemu Levu. . .” je v “Slovenski državi” (št. 4), glasilu Slovenskega državnega gibanja, izšel članek, ki blati mrtvega škofa dr. Gregorija Rožmana, mrtvega poslanca dr. Albina šmajda ter druge žive in mrtve Slovence. Na nekatere neresnične trditve tega članka je v “Ameriški Domovini” že odgovoril g. Vinko Lipovec. Toda zdi se mi potrebno odgovoriti tudi na še nekatere druge trditve, zlasti one, ki zadevajo pok. škofa dr. G. Rožmana in dr. Alpina Šmajda.
Znano je, da pok. škof dr. Rožman ni užival milosti v očeh vodstva Slovenskega državnega gibanja in da ga je njihovo glasilo še za časa življenja grdo napadlo, kar pa je poštena slovenska javnost krepko in soglasno pbsodila. Upali smo, da bodo ti napadi in namigavahja prenehali vsaj po škofovi smrti. Toda to se ni zgogdilo.
V	omenjenem članku neki France Kamnar (ali ne bi bilo bolj pošteno, da bi se podpisal s svojim pravim imenom odgovarja na nekatere pripombe, ki so bile o generalu Rupniku zapisane v “Ameriški Domovini” ter skuša opravičiti njegovo delovanje med vojno in revolucijo.
Kamnar nadaljuje, da smo se v našem političnem boju držali doslej starega in občnega človeškega načela: O mrtvih govori le dobro. Tako da so se ravnali tu, v svobodnem svetu, zlasti pripadniki slovenske državne misli.
— Toda v ištem članku, samo nekaj vnstic naprej, pa isti Kamnar, ki daje tako lepe moralne nauke, Mati mrtvega škofa in mrtvega dr. šmajda. Kamnar je torej mnenja, da se mora o mrtvem generalu Rupniku govoriti samo dobro, za mrtvega škofa in dr. šmajda pa to ne velja.
Poglejmo, kaj je Kamnar zapisal o škofu Rožmanu. Takole pravi: “Tudi njegovi nastopi so večkrat po nepotrebnem — on ni bil uradnik, temveč cerkveni knez — vzbujali videz neumestnega sodelovanja s tujo, dasi po jnednarcdneim pravu zakonito o-blastjo.”
V	tem, na perfidein način sestavljenem stavku, je izražena > Zajec, Rudolf žitnik in general javna obtožba zoper našega ško.* Franc Krenner, ki so pripravlje.
fa zaradi njegovega delovanja med okupacijo. Ta obtožba je zavita v previdne besede, toda jnnogi nepristranski in ugledni pošteni Slovenci, katerim sem pekazal omenjeni članek, so v gornjem članku videli namigovanje na škofovo sodelovanje z okupatorjem. Kamnar naj pove, kateri škofovi nastopi so vzbujali tak videz ga vzbuj.ali.
Slovenski narod, doma in v izseljenstvu, dobro ve, da je bilo delovanje našega mučeniškega škofa vedno popolnoma pravilno, v skladu z njegovim dosto-
pi pod prisego izpričati, da je sestanek potelkal tako, kot je tu navedeno in so Kamnarjeve tr ditve popolnoma neresnične.
“Pri zamorcih, ki so sedaj \ medi, volja za sramotno, brcati mrtvega leva,” je v zaključku svojega članka napisal Kamnar. Njemu pa se ni zdelo prav nič sramotno dati brco mrtvemu in pri kom so škofu in dr. Šmajdu.
Operetna vlada in druge Kamnar imenuje tretjemajsko skupščino na Taboru “operetno vlado.” S tem ne pljuje samo na tiste Slovence, ki so v naj-hujši uri slovenske zgodovine
se je te tretjemajske skupščine pogumno udeležil in na njei M' di govoril, pljuje pa tudi v lastno škledo, ker se je namreč te skupščine udeležilo tudi več pristašev sedanjega slovenskega državnega gibanja. Na razpolago so imena udeležencev te skupščine in tudi fotografije skupščine. Izraz operetna vlada” uporabljajo komunisti in za njimi ponavlja ta izraz Kamnar, ki bi moral vedeti, da se tretjega maja ni ustanovila nobena slovenska vlada.
Dalje je Kamnar nagrmadil kopico obrekovanj, ko piše o ljudeh, “ki so maja 1945 za domo-jranskim ščitom ušli v svobodo, se domobranstvu odpovedali, ga žrtvovali rablju in ga potem dosledno zamolčevali in obrekovali. To so tisti, ki so pred kratkim preprečili izid resničnega prikaza vetrinjske žaloigre in krivde zanjo. To so ljudje, ki prisegajo na Velesrba in, po nji-:lovih lastnih merilih, kvizlinga Mihajloviča, ko so njihovi vodilni somišljeniki povzročili izročitev slovenskega vojskovadje Rupnika krvniku.”
Kolikor besed, toliko neresnic. Res je, za domobranskim ščitom maju 1945 je ušlo na svobodo 25,000 Slovencev, med njimi škof dr. Rožman, general Rupnik in nekaj članov Narodnega odbora. Kamnar naj pove, kdo od teh 25,000 Slovencev se je odpovedal domobranstvu, kdo ga je žrtvoval rablju, kdo ga je dosledno zamolčeval. Toda preje naj pregleda skladovnice “Ameriških Domovin” in njene priloge “Slovenije,” naj prečita vseh 13 letnikov “Svobodne Slovenije,” v&e Zbornike SvOb. Slovenije in nešteto drugih časopisov in knjig, ki jih izdajajo ljudje, ki jih Kamnar sedaj napada.
Tudi naj Kamnar pove, kdo je1 preprečil izid prikaza vetrinjske tragedije, ko pa je knjiga vendar že izšla in to celo s sodelovanjem tistih, ki jih Kamnar obrekuje. Naj o tej stvari pri-čita odgovor, g. Vinka Lipovca V “Ameriški Domovinii.” Nami-gavanje glede krivde pri vetrinjski tragediji je priljubljena pesem pri Kamnarjevih ljudeh. Svoj čas so vrteli pesem o krivcih turjaške tragedije, dokler jim ni prof. Janez Grum natočil čistega vina. Tudi glede vetrinjske žaloigre se bo v kolikor se še ni — to zgodilo.
Kamnar piše, da general Rupnik ni bil “vodja” slovenskega domobranstva, ker mu tega niso zaupali; po čigavi zaslugi, danes tudi ni več skrivnost ... in da * je prvo uradno funkcijo v slovenski domobranski vojski dobil šele septembra 1944 in da je bil dejanski poveljnik domobranstva polkovnik Krenner, zaupnik Narodnega odbora, in ta je za ceno generalskega naslova, ki so mu ga dali Nemci — Rupniku ga je dala Jugoslavija — besedilo znane domobranske prisege spremenil tako, da je to vrglo edino šibko politično senco na domobranstvo kot tako.
Tako piše Kamnar. In prav vse, kar je zapisal, je neresnica.. Danes ni menda človeka na svetu, ki bi ne vedel, da je domobranstvo v Sloveniji vodil general Rupnik, pa naj je imel uradno kakršenkoli naslov. Krenner je bil njegov podrejeni častnik. Generalskega naslova niso Kre-nerju dali Nemci, ampak mu ga je izglasovala suverena tretje-rcajslka skupščina in so za to gla sovali tudi Kamnarjevi prijatelji. Kar zadeva izpreminjanje besedila domobranske prisege, pa je treba javno pribiti, da prav po zaslugi polkovnika Krainerja in drugih višjih domobranskih častnikov ni obveljalo tisto prvotno besedilo, ki bi kompromitiralo domobranstvo. Kamnar verjetno dobro ve, kdo je prvotno besedilo sestavil.
In tako dalje. Preveč bi na-rastel ta članek, ako bi hoteli
Vprašamo pa tole: komu koristi tako Kamnarjevo pisanje? Zakaj seje sovraštvo in razdor med zamejske Slovence? Ali ne vidi, kako se rdeči rabelj smeje, ko vidi, da se mu je posrečilo dobiti v Kamnarju pridnega zaveznika v borbi zoper močno in nevarno slovensko protikomunistično emigracijo?
Rudolf Smersu.
Drušfvo Najsv. \m&m pri iaršja ^n&bviefi
Cleveland, O. — Pri zadnji seji dr. Naj svetejšega Imena smo slišali o razveseljivem napredku, kj ga je imelo društvo tekom zadnje kampanje. Slišali smo tudi o počitnicah, ki jih bo društvo imelo v juliju in avgustu, to se pravi, da bo prihodnje redno sv. obhajilo v nedeljo 9. julija pri osmi sv. maši kakor po navadi, samo seje ne bo nobene.
Naša sovražnica — malodušnost — nas neprestano zalezuje, zato moramo biti zelo pozorni tudi med počitnicam ter paziti, da ne zmanjšamo našega lepega števila pri obhajilni mizi, marveč da ga skušamo še povečati.
Ernest Terpin.
Slovenska srebrna maša v Mm OrSeastsis
New Orleans, La. — Č. g. Jože Gregor, član Misijonske družbe, je praznoval svojo srebrno sv. mašo v San Antonio, Tex., 2. julija pa jo bo praznoval tu, kjer je bil vse od 1. 1949 bolniški kaplan, pa vneto skrbel tudi za malo Skupinov rojakov, Slovencev in Hrvatov, v mestu in okolici.
Srebrncmašniik je bil rojen 13. decembra v Trbojah pri Slovenj Gradcu, tam pod zelenim Pohorjem, pa ne daleč od Uršlje gore, ki je pa že v Karavankah. Jožeta so po šolanju v Slovenj Gradcu poslali v Ljubljano, kjer Je leta 1930 maturiral na klasični gimnaziji. Še1 istega leta je stopil v Misijonsko družbo in opravil eno leto noviciata v Grobljah. Nato je v Ljubljani študiral teologijo in bil 5. julija 1935 posvečen v duhovnika. Novo mašo je bral v kapeli Zavetišča sv. Jožefa, kjer je bila s. Filipina Tamše, njegova teta, prednica usmiljenk. Ona mu je1 v dobri meri pomagala, da je mogel študirati in doseči postavljeni cilj.
Čl. g. Jože Gresigor je deloval kot duhovnik v Celju, v Trstu, v Zeleni jami pri Ljlbljani, pa nato zopet v Trstu pri Novem sv. Antonu in v Rojanu. Leta 1949 je prišel v ZDA in postal bolniški kaplan v New Orleansu. Sedaj je ekonom v škofijskem semenišču v San Antonio v Tex-asu.
Srebrnomašniku č. g. Jožetu Gregorju, ki je znan kot vnet delavec v Gospodovem vinogradu, skrben dušni pastir in misijonar, prijatelji in znanci k njegovemu jubileju iskeno čestitajo in mu žele, da bi še dolgo vršil svoj poklic v zdravju in zadovoljstvu.	V. L.
------o-—-——-
leto in pol staremu otročičku se ni zgodilo ničesar. Mrs. Palmer je dobila prasko na nosu in desnem kolenu, njena zapestna ura je odletela v zadnji del avtu, a spona (band) je ostala na svojem mestu. Zares, pravi čudež, da ni bilo večjih poškodb. Lahko se reče, da jih je obvaroval angelj varuh.
John Gottlieb, poročevalec.
KSIJ dan m piknik v Olevaiandu
V nedeljo dne 9. julija bo pomemben dan za vse člane in članice KSKJ v državi Ohio. Slovesnosti bomo pričeli pri sv. Lovrencu. K nam pride godba društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Zbrali se bomo ob pol desetih dopoldne pri Slovenskem Narodnem Domu na 80. cesti. Malo pred deseto uro bomo odkorakali z godbo na čelu v cerkev, kjer se bo db desetih začela sv. maša. Rt. Rev. Msgr. Oman, častni duhovni vodja KSKJ, bo daroval sv. mašo za vse žive in mrtve člane naše podporne Jed-note in vseh naših društev. Spomnimo se v molitvi med sv.' mašo naših staršev, bratov, sester, znancev in prijateljev, ki jih vsi imamo med ranjkimi. Molimo tudi za žive člane in prosimo, da bi naša društva in jednota delali in napredovali v čast božjo in vedno večjo korist članov. Članice in člani društev sv. Lovrenca št. 63, sv. Jožefa št. 146, sv. Ane št. 150, sv. Družine št. 207 in sploh vseh društev v Clevelandu in okolici, ki ste včlanjeni v KSKJ, pridite v nedeljo ob pol desetih dopoldne pred Narodni Dom. Tisti, ki boste prišli z avtomobili, nikar ne puščajte avtov pred cerkvijo, da bomo imeli prostor za parado.
Popoldne isto nedeljo bomo pa Vsi šli na skupen piknik KSKJ društev iz države Ohio na farmi sv. Jožefa. Tja naj gotovo pridejo zastopniki vseh. društev iz Ohio z zastavami. Kolikor le mogoče pridite vsi, prav vsi člani. Bratje in sestre smo in prav je, da se vsaj enkrat na leto vidimo1 in pogovorimo. S tem, da pridemo, pa tudi pomagamo naši skupni podporni jednoti. Pogovorili se bomo tudi o tem, kako bomo pristopili k pripravam proslave zlatega jubileja. Saj veste, da bo letos jeseni slavil naš priljubljeni župnik in duhovni vodja svoj zlatomašniški jubilej. Radujmo se in Boga hvalimo. Vsem članom in članicam bratskih društev KSKJ moj prisrčni pozdrav z veselim upanjem, da se bomo videli v nedeljo 9. julija v cerkvi sv. Lovrenca ali pa vsaj popoldne na farmi sv. Jožefa.
Jakob Resnik.
Srsšci ¥ raesimi
Wheaton, III. — Če kdo, potem to lahko reče Mrs. Mae (Emma) Palmer, sestra Dr. Mary G. Breme, Warrenville, 111, Dogodek je sledeči:
Brat in sestra Dr. Patricia Handels, ki je zaposlena v Warrenville Clinic, kot pomočnica Dr. Mary Breme, sta prišla na počitnice iz Texas s avtom k nje.j Ker ta dva še nista videla do-lenjega mesta Chicago, sta si ga hotela ogledati. Seboj sta povabila Mrs. Palmer. Nazaj grede jih je zajela v Lombardu, 111., cieževna burja. To se je zgodilo v pondeljek, 19. junija, dan pred 25-letnico poroke Mr. in
Mrs. Palmer. Ker voznik kaj ta-odgovoriti na vse neresnične tr- kega še ni doživel v Texasu, je
janstvom slovenskega cerkvene- pokazali veliko hrabrost, veli- ditve v Kamnarjevem članku, j imel hudo nesrečo, da je prednji ga kneza in ni vzbujalo nobene-'ko slovensko zavest in velik čut Odgovorili smo samo na najtež- del avtomobila popolnoma po-ga videza neumestnega sodejo-!edinosti, ampak pljuje tudi na 'je obdolžitve, da branimo čast kvarjen. In glej čudo, vsi trije vanja 2 okupatorji. Sramotno je [ pokojnega škofa dr. Rožmana, ki naših mrtvih mož in junakov, odrasli so dobili le male praške,
Sun Life ustanovila nov oddelek
CLEVELAND, O. — Sun Life Assurance Company of Canada, ki jo zastopata v mestu in okolici tudi naša rojaka Mihael Telich in njegov sin John Telich, je svoje delovanje na področju ZDA preuredila. Ustanovila je nov oddelek, ki ho deloval na področju držav Arkansas, Indiana, Kentucky, Louisiana, Michigan, Mississippi, Ohio, Tennessee, W. Virginia in del Pennsylvanie.
Na čelu novega oddelka je Donald E. Hart, nekdanji super-intendent Zah. oddelka ZDA. Doslej je imela Sun Life v ZDA dva oddelka, za Zahod in za Vzhod, sedaj je ustanovila še novega za Srednji del dežele.
AD.
Telefon na infrardeče
Žarke
Imfrafon se imenuje novi telefonski aparat, ki brez žice ali radijskih valov omogoča pomenek na razdaljo več sito metrov.
Mali aparat je hkrati oddajnik in sprejemnik. Zvočne valove prenaša topiota oziroma infrardeči žarki v njej, potrebno energijo, pa daje napravi vložek za žepno svetilko.
France Bevk:

i "iTiT—f^^rnir^TTiiH iiiniiiniiniffimi
Smrt pred hišo
Pogrebci so se spogledali.
“Dobrega varuha bo imela hiša”, je zinil Jernač.
“Kdo?” je vprašal tuj mož, ki je bil Rovtar, pokojnega Brdarja brat.
“Kdo drugi?” je dejal rdečelasec. “Ta” — je pokazal na Ivanca — “naj bo vesel; še bo gospodaril.”
“Če ne bo gospodaril bolje, kot rajni. . .” je opomnil Rovtar in povprašal: “Kje je in kako mu je ime?”
“Tam pri peči”, je Zaplot-nica stopila do Ivanca. “Kaj aelaš Ivan? Poglej strica! Tvoj novi oče je!”
Ivanc je pogledal, njegove solzne oči so se uprle v strica, ki ga je videl samo enkrat in še takrat mimogrede ter le redkokdaj slišal o njem, ker si z očetom nista bila prijatelja.
Stric mu ni bil všeč. Njegov mrzli pogled je ležal na njem, njegove ustnice so se premikale, in pripravljale primerno besedo.
“Pemu jočeš, cmerikavec? Boga zahvali, če je tako! Kaj Se potikaš po tujih hišah ? Pojdiva!”
Stric se je na te besede dvignil in dejal Zaplotnici; “Bog plačaj!” Nato je prijel dečka za roko in ga potegnil na tla.
Ivanc bi bil najrajši zajokal pred tem človekom, pa se ga je zbal, da so solze ostale v srcu nekje in ga zbadale s šivankami.
Počasi je odprl stric vrata in ga peljal na prosto; med potjo mu je dejal: “Zdaj boš začel drugače živeti”.
2.
Pogrebščine je bilo konec, pogrebci so se razšli, Ivanc jih je gledal skozi okno.
Stric je prehodil vse izbe, kleti, podstrešje in hlev. Stopil je na pod in za hišo. Odprl je skrinje in omaro, zaboje omaro, zaboje in shrambe žito. Vse je bilo prazno, v

MBS
mm
in za hlevu ni bilo živine, rjava mačka se ga je splašila pod postre-šjem in splezala po pažu.
Z očmi je presodil vse in naredil račun sam pri sebi. Ko je stopil v izbo, je molče sedel k Ivancu in vprašal:
“Ali imaš kaj jesti?”
“Suhe hruške”.
Stric je zamahnil z roko. Ko se je ozrl, je zagledal na oknu skledo hruškove vode; te se je napil in si obrisal brke. Pa je dejal:
“Kaj boš zdaj?”
Ivanc je skomizgnil z rameni in ni vedel kaj reči. Ker tega stric ni opazil, je zinil: “Ne vem”.
“Sam ne moreš ostati pri hiši. Naš Janez in Micka prideta, da bosta delala. Ti boš Pasel. Ali si zadovoljen?”
Ivanc je bil zadovoljen. Vendar ni vedel, kaj naj pase, ko ni živine pri hiši. Ni pa zinil ne zameril.
Stric je vstal in gledal leseni strop, kot da ceni njegovo vrednost in dejal dečku:
“Jej hruške in pij vodo, pa Počakaj ta čas. Že pridemo!”
Na te besede je šel iz hiše in »e ni ozrl več. Ivanc je pokleknil na klop in pogledal skozi okno; videl je visokega človeka s sključeno počasno hojo, ki je izginil med debli dreves, Prikazal se zopet in zopet izginil. . .
Zapahnil je hišna vrata in se stisnil v kot. Ni hotei slišati Zaplotnice, ki ga je klicala, ne se jokati. . .
‘»
čez tri dni je pricincal po klancu z enim volom vprežen v°z in se ustavil pred Brdar-Jevo hišo,
Ivanc je gledal skozi okno, Velik koščen mladenič je stopil
v hišo in se oziral okrog. Ko je zagledal Ivanca, ki je začuden zijal, je vprašal;
“Ali je tu pri Brdarju?” “Da!”, je prikimal Ivanc. “Pojdi in pazi na vola!”
Ob vozu je slonelo rdeče pegasto dekle, ki je mežikalo, kakor da se ji blišči. Ivanca je merilo z dolgim pogledom, nato je stopilo v hišo.
Ivanc je stal ob volu, žival ga je gledala z modrimi očmi; dotaknil se ga je za moker gobec, nato za uho in slednjič za roge. V velikih očeh živali je zijalo prijateljstvo.
Zdaj šele je Ivanc zapazil, da je zadaj za voz privezana krava; velika in pisana, en rog ji je visel navzdol. Ko Se ji je deček približal, je stresla z glavo.
V tem je stopil mladenič iz hiše, odvezal kravo in dejal Ivancu: “Pelji jo v hlev!”
Ivanc je gledal. Živine se je bal. Poleg tega so se mu zdeli novodošleci čudni; samozavest je stopila vanj.
Postavil se je pred mladeniča z besedo: “Kdo pa si ti?”
Ta je odprl usta in spočetka ni vedel, kaj naj reče. Nato mu je planila rdečica v obraz in težko je odgovoril:
“Rovtarjev Janez sem, da veš, če si tak gospod. In če hočeš vedeti, ta tu je moja sestra Micka. Ti boš pasel in molčal. In če hočeš vedeti še katero, ti povem, da znam birmovati”.
Pri tem je dal Ivancu tako krepko zaušnico, da je ta zastokal in se opotekel. Slišal je Micko, ki je dejala: “Nikari tako!”
Zbežal je v podstrešje. Tam je opazoval do večera, kaj se godi pred hišo in v hiši.
Živino so postavili v hlev, cule, plug in nekaj košov blaga so znesli v izbo in v klet. Nasekali so drv, dim, ki je prihajal v podstrešje, je naznanil, da je Brdarjevo ognjišče po dolgih dneh obiskal ogenj.
Dim je dražil Ivanca v grlu in v nosu, a ni se umaknil, če bi ne bil zakašljal, bi ga ob mraku Micka ne bila našla.
Dobrosrčno dekle se mu je približalo in predno je mogel Ivanc premisliti, če naj počaka ali zbeži, ga je nagovorilo: “Ali nisi ti Ivanc?”
Prikimal je in sklenil, da ne bo bežal.
“Ubogati boš moral”.
“če me pa tepe”.
“Prav ni bilo. Pojdi, dobil boš jesti. Kje pa spiš?”
“Na peči”.
Še malo se je obotavljal, nato se je splazil v vežo.
Janez je ležal na klopi za mizo in Se ni zmenil zanj. Ivanc je pojedel krompirjevo juho in ko mu je Micka postlala na peči, jo je pogledal, kakor še nikoli nobenega človeka.
Turistični vizum za Jugoslavijo poenostavljen
Turistični vizum za Jugoslavijo bo sedaj veljal za trikratno potovanje v enem letu. Vsakokrat se bo smel turist zadržati v Jugoslaviji mesec dni. Pristojbina za ta vizum znaša 1300 lir. Še vedno pa je v veljavi tudi turistični vizum za enkratno potovanje, ki ga prosilec labko dolbi neposredno na konzulatu ali pa na kateremkoli potovalnem uradu in sicer v teku 24 ur.
Glede denarja, ki ga lahko turist vzazme s seboj v Jugoslavijo, je določena vsota 1500 dinarjev v bankovcih po 100 dim. Lahko pa zamenja tudi večje vsote italijanskih lir po turističnem tečaju 960 dinarjev za 1000 Mr.
Beograjski pomožni škof
Sv. stolica je imenovala pomožnega škofa za mesto Beograd. Nadškof Ujčič je namreč že zelo star in bolehen. Poročajo tudi, da je zadnji čas obležal in da ne more več voditi ško. tije. Zato mu je sv. oče imenoval pomočnika v osebi msgr. Bukatka, dosedanjega škofa v Križevcih na Hrvaškem. Msgr. Rukatko je škof za vse vernike vzhodnega obreda v Jugoslaviji. To službo bo ohranil še nadalje; poleg tega pa bo še pomagal msgr. Ujčiču pri vodstvu beo-grajiske nadškofije. — Pretekli teden je msgr. Bukatka sprejel v posebni avdienci sv. oče.
Sijaj slovenske umetnosti v Londonu
V “T a t e Gallery”, najpomembnejši slikarski galeriji v Londonu, ki ima svetovni sloves, je bila pred kratkim zaključena razstava jugoslovanske likovne umetnosti, na. -kateri je razstavljalo 23 sodobnih slikar-in 8 kiparjev iz cele Jugoslavije. Med njimi je bilo tudi več Slovencev, ki so pa ob splošnem uspehu razstave stopili še prav posebno v ospredje. Vodilni britanski dnevnik “Times” prinaša posebno poročilo o razstavi z naslovom “Sijaj sodobne jugoslovanske umetnosti” ter prinaša zraven dve ilustraciji — obe deli Slovencev in sicer skupino “Nova izmena rudarjev” kiparja Stojana Batiča, ki jo označuje kot “odlično in pristno kiparsko zasnovo”, ter “Kvartet” slikarja Franceta Miheliča. Med Miheličevimi deli so “najbolj privlačne skupine prešernih muzikantov, ki so morda nekoliko pod vplivom Picassa, vendar so oblikovane s slogom, primesjo humorja, ki sta brez dvoma umetnikova izvirna svojina”. Podobe Marija Preglja so mu pa “očarljive simfonije lahnih barv”. Kljub modernim iz-
raznim oblikam pa priznava vsem umetnikom “romantično domišljijo”. Razstava priča o tem, da “je umetniško življenje v Jugoslaviji zares zelo živahno”, zaključuje poročilo. — Na isti strani pa prinaša omenjeni list tudi kritiko “Poletne razstave Kraljevske akademije”, vsakoletne reprezentativne razstave angleške sodobne umetnosti z naslovom: “Pičla letina na A-kademiji — Gneča na stenah, toda bore malo kvalitete.”
Mladinski pevski festival v Celju
Od 21. do 23. maja je bil v slovenskem Celju festival mladinskih zborov iz cele Jugoslavije. Iz Slovenije je sodelovalo 26 mladinskih pevskih zborov, iz ostalih republik pa le najboljši mladinski zbori in zbori narodnih manjšin. V skupini A — v kateri so nastopali otroci do 15. leta, je zmagal pevski zbor o-snovne šole v Sežani pod vodstvom Majde Hauptman.
Z nastopom pevskih zborov je bilo združeno tudi posvetovanje učiteljev petja in drugih glasbenih pedagogov.
—----o-------
dajati svje hiše. Vas ima pri-j precejšnjega števila neprijetnih bližino dvesto hiš, sedaj pa že!spopadov z oblastjo. Kakih 150
40 belih lastnikov stavi svoje hiše na prodaj. .
Črni prebivalci so taikoj začutili, da bo Lake View kmalu pošta! čisto črn. Tega pa ne marajo, zato so prosili črne kupce hiš, naj se ne odločijo za nakupe v Lake View, kajti s tem bodo spremenili vas v črno, kar bi seveda znižalo cene vsem nepremičninam v tem kraju.
Črnci nelep črncev
LAKE VIEW, N. Y. — V Lake View so doživeli čuden slučaj, da so črni prebivalci prosili črnce, naj se ne doseljujejo več v njihovo vas. V Lake1 View je sedaj komaj okroglo osem odstotkov črncev in se z belimi sosedi še kar dobro razumejo. Sedaj pa se je raznesel glas, da se hočejo doseliti novi črnci- Ko je za to zvedelo belo prebivalstvo, je začelo na hitro roko razpro-
Demokratje s Kapitela godrnjajo
WASHINGTON, D. C. — Da mnogo demokratskih senatorjev in kongresnikov ni ravno zadovoljno z načinom, kako upravlja Kennedyeva administracija deželo, že dolgo ni v Washingtonu nobena tajnost. Da je nezadovoljnost res velika, priča potek zadnjega sestanka demokratskih kongresnikov in senatorjev s Kennedyem. Talki sestanki so redni in se vršijo vsak torek zjutraj. Na sestanku v preteklem tednu se je oglasil k besedi tudi predsednik predstavniškega doma Sam Rayburn, ki ima gotovo največ ugleda in vpliva na Kapi-tolu. Ni njegova navada, da se oglaša k besedi. Zato je njegov govor vzbudil splošno pozornst, ki je bila tem večja, ker je v svojem govoru precej odkrito kritiziral sedanjo demokratsko upravo, češ, da njena politika kvari možnost uspešnega nodajnega dela v Kongresu. Kennedy je kritiko molče poslušal. ------------o------
Romanje za svobodo bodo prekinili
WASHINGTON, D. C. — Poročali smo večkrat, kako so zagovorniki integracije organizirali poseben pohod z avtobusi po južnih državah, da prisilijo de-segracijo avtobusnih postaj in avtobusov samih v vseh južnih državah. Pri tem je prišlo do
romarjev za svobodo je moralo v zapore, ker nočejo plačati denarne kazni.
Proti romarjem za svobodo je nastopilo tudi dosti belih javnih delavcev, ki drugače zagovarjajo integracijo na celi črti. Sedaj so se jim pridružili tudi črni zagovorniki integracije. Ta teden bodo zborovali na jugu, da odločijo, ali naj sistematično romanje opustijo ali ne. Proti romanju govori dosti razlogov: v tujini nam romanje samo kvari ugled, doma pa ne uživa takih simpatij, kot so v začetku računali. Menda je zmanjkalo tudi denarnih sredstev za celo akcijo, prispevkov je pa od tedna do tedna manj. Veliko črncev na jugu je tudi odklonilo sodelovanje. Proti romanju je tudi Ken-nedyeva administracija, ki skuša preko federalne komisije za komunikacije pritisniti na avtobusna podjetja, naj kar sama končajo segregacijo v avtobusih in na avtobusnih postajah. Pokazalo se je tudi, da romanja sama po sebi niso bila dobro organizirana.
Vse to dovoljuje upanje, da bo romanj kmalu konec.. Upirali se mu bodo samo še dijaki, ki trdijo, da je najuspešnejši način boja proti segregaciji v avtobusnem prometu.
-------o-------
zako-! Hranilnice proti naku-
kov po $18.20. Hranilnice bodo delile knjižico brezplačno vsem interesentom.
-----o------
Torbice iz konjske žime
Na 24. mednarodnem sejmu usnjenih izdelkov v Offenbachu na Nemškem so se pojavile kot naljmovejši krik mode ženske torbice, pletene iz knjske žime in broibljene z usnjem.
MALI OGLASI
19416 Cherokee
Od E. 185 ceste, nova zidana hiša za 2 družinin, 2 spalni sobi zgoraj, 2 spodaj, vse udobnosti, 2 garaži. Blizu trgovin, transportacije in šole. Odprto zvečer od 6 do 8.
STREKAL REALTY 405 E. 200 St. IV 1-1100
(128)
Pay yourself
and pay yourself first every pay day —before you start spending. This regular habit will assure you of achieving your dreams of a new home, children's education, extra retirement funds, etc. And... you will be secure against any unforseen emergencies in the future.
All Savings Deposited Ihrough
JULY 17th
-----Earn
pom na obroke
NEW YORK, N. Y. — Da so nakupi na obroke izredno draga stvar, to vemo vsi, toda le redko zna kdo izračunati stroške ta-koh nakupov. Proti takim nakupom so tudi hranilnice, ki pravijo, naj ljudje rajše varčujejo in kupujejo z gotovino.
Da podpro svoje nazore, so sestavile posebno knjižico, ki vsakega pouči, kako je treba izračunati stroške nakupov na obroke. S knjižico v rokah, bo vsak lahko hitro izračunal, da mora plačevati 17% obresti, kdor kupi blago vredno $200 in mora zato plačati 12 mesečnih obro-
Blizu Sv. Vida
Dvodružinska 5-5 in 8-sob-na enodružinska na enem lotu, vsaka na drugi cesti. Vsako stanovanje 2 spalnici polna klet, 2 plinska furneza; enodružinska ima 4 spalnice, plinski furnez. Vse v odličnem stanju, dober dohodek. Pokličite nas za ogled.
Investicijska posebnost
Tridružinska hiša, 7-7-4, garaža za 2 avta, velik lot, potrebuje pleskanja in popravila. Samo $12,250.
Carl — Norwood okolica
Dve dvodružinski hiši, ena poleg druge vsaka ima dve 5-sobni stanovanji, 4 plinski fur-nezi, garaže, velik lot. Vse v prvovrstnem stanju. Lahko kupite obe hiši ali samo eno. Kličite nas za sestanek.
Za dve druž. 5-5 $13,500
Dve spalni sobi v vsakem etanovanju, dva verandi, lot 40x175, tri garaže.
J. P. MULL & ASSOC. 13229 Superior Ave. UL 1-666
(128)
Current
Rate
JULY 1st!
%i€e Oj^m
'vn Tost 165th St
2SOOO budi* Ave.
— v .—  dote. Ave
HELP WANTED MALE
WANTED Short Order Cook Friday & Saturday night SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214	(x)
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Išče se ženska, ki bi skrbela za stanovanje in kuhala. Mora imeti priporočila. Kličite SW 1-8729.
Gospodinja
Išče se starejša ženska za dobo od 1 do 3 mesece za navadno slovensko kuho. Priporočila. Kličite OR 1-0305.	(128i
Sobe se odda
4 sobe se odda na 6211 Glass Ave., zgoraj, starejšim ljudem brez otrok. Vprašajte na 1115 Norwood Rd. (127)
Naprodaj
Mere 10, H in 22i/2 obleke, bluze, krila itd., 50c in več. Kličite po 7. uri ali cel dan v soboto KE 1-3911.	(126)
Iščee stanovanje
Starejša ženska išče opremljeno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice ali sobo in hrano. Sporočite ceno itd., našem uradu.	(128)
Stanovanje se odda
4-sobno stanovanje s kopalnico se odda v najem, spodaj, spredaj, na 6930 Hecker Ave., najrajše starejšim ali novoporo-čencem.	(128)


Za Ivanca je začelo novo življenje, od jutra do večera enako. Prignali so mu ovc in mu dejali, naj pase. Iz gmajne je gledal na svoj dom, ki se je skrival med drevjem.
Dom je novo življenje dvignilo. Janez je bil trd delavec, skop in redkih besed. Njive so bile preorane, travnik pokošen, drva narejena, v hlevu krava, junica in pregiček, poleg ovc na paši; hiša je bila oče j ena pajčevine in nesnage.
Na j večja revščina je izginila. Ko so sosedje šli mirno, so dejali: “Saj ni, da bi ne bilo živeti na Brdu, če bi imeli gospodarja-”
Enkrat na teden je prihajal Rovtar, pogledal je v hlev in po shrambah, bobnal s prsti po mizi in dejal Janezu:
(Dalje prihodnjič.)
V BLAG SPOMIN
OBLETNIC SMRTI NAŠIH DRAGIH STARŠEV, KI SO NAS TAKO HITRO ZAPUSTILI TER ODHITELI V BOLJŠO DOMOVINO
OCE
JOHN TOMSICH
ki so umrli 28. junija 1959
V miru božjem zdaj počivate, vrh višave srečo vživate, kjer sonce več ne otemni, kjer večna zarja rumeni!
MATI
FRANCESTOMSKH
ki so umrli 24. julija 1953
Prosite ljubega Boga za nas in ko pride poslednji čas, vsi enkrat spet se snidemo, nebeško radost vživamo!
V PRITLIČJI) PRAŠIČI, v prvem n adstropju ljudje
prečni ■podeželski dom na znanem otoku Ba li v Indoneziji.
Slika kaže pov-
| Žalujoči:
ROSE KOCJAN, hči, in družina HAROLD TOMSICH, sin, in družina j Wickliffe, Ohio, 28. junija 1961.

LJUDJE POD BIČEM
II. del
S
s
imiywuwwmimimmmwmmmmwmmB
Ali čuti, da proti davkom, ki rušijo poseje zgubil borbo z mrtvim ali se stva. štrajk na Jesenicah so
mu skuša približati v svojem osebnem trpljenju, ko človeški odnosi nenadoma dobe nov obraz?
Obsojala je Natašo. Razpet je živel za svojo idejo, skušal lp je ukoreniniti v. sebi in z njo opravičiti vse, kar je naredil. Nataša je šla v gmajno v bledi zanesenosti in še ta zanesenost je postala samo delček njene ženske mikavnosti. To je bilo vse, kar je zmogla v svoji preprosti omejenosti. Nazadnje je njeno življenje postalo samo še beganje pred nevarnostjo, hrepenenje po miru, v katerem bo živela z Volodjo. Ker je padel Volodja, je svoje sanje obesila na Razpeta. Sanje so se razblinile, ostala je samo trda resničnost in iz te resničnosti je zrasel Bregar z lepo službo in vilo. Razpet v njej je pešal, izločal se je iz njenega življenja kakor sol, izgubljal tla zavoljo svoje ljubosumnosti in zdaj obvisel med svojo papirnato teorijo in življenjem, ki se je od teorije že tako strašno oddaljilo. Kol-hozno gospodarstvo visi v zraku, prostovoljno delo po delavnih brigadah je dejansko prisilno, uničeni kmetje reže
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED—FEMALE
PANTRY WOMAN — Position with top salary for 11 months operation for the right woman.
Apply St. Charles Country Club,
St. Charles, Illinois. JUno 4-3400
(12G)
REAL ESTATE FOR SALE
NEW 2953 N. WASHTENAW. Lov. 3 Bdrm. Brk. Ranch. Ceramic vanity bath, full basement; gas heat, overhead sewers, stove hood and fan. 2 car brick gar. Immediate possession.
By builder LA 9-6304.	(126)
BY OWNER—5 rm. home on beaut, wooded lot. Lge. liv.-din, rms. Crptg. Oil ht. Bsmt. Nr. public & parochial schls., shops., transp.
WI 5-1624.	(127)
BY OWNER—3660 W. 113th Place. Tri-level face brick home. 4 yrs. old. 3 bdrms., 2 bths, dng. rm., Oak Panel rec. rm. with fire place, breezeway, attached gar. Gas heat, air condition. Bit. ins auto, lawn sprinkling system. Owner must relocate. Sacrifice at $49,900.
BE 8-9457.	(129)
WARRENSVILLE—BY OWNER 6 rm. home, 2 car gar. I acre garden; many trees. Low taxes. Sale priced. Come see.
RAndolph 6-2897 weekdays;
EX 3-4181-Warrensville.	(128)
WHEATON — BY OWNER. Brick colonial 6 rooms, 3 bedrms. Gas. F. A. 2 car gar. Nr. everything. Full bsmt. $21,000 Also traveler trailer. Practically new. Cost $1,300 Sacrif. for $800. MO 8-1932.	(127)
BUSINESS SERVICE
LIVE HAPPILY WITHOUT ANTS, RATS, ROACHES, BEDBUGS OR MICE. — I will exterminate them. $6 to $12.00.
MR. BROWN, FU 9-1475	(126)
BUSINESS OPPORTUNITY
"dry cleaning plant
STORE WITH BLDG.
Cash, carry. Couple can handle. New equip. Must sell at once. Owner will sacrifice $18,900. on acct. of illness.—VIC’S CLEANERS, WALWORTH, WIS — BRidge 5-3484, Circle 5-6114.	(127)
potlačili s silo in vodnike po-taknili po ječah. Ali morda Razpet čuti, da je bil v nečem sam prevaran, da je krivda v neuspehih prav zavoljo tega, ker teorija noče z dejanskim življenjem? In zdaj to tiho šepetttnje, da v Prekmurju ni bilo tako( kakor so pisali, da so rdečearmijci jemali dekleta in ženske kakor za nek predujem in pustili za seboj sifilis in kopo zločinov. V poročilih vsa ta leta je bilo v časopisih le o navdušenih sprejemih — prišli so bratje.
Mar je Nataša spodbila res samo temelj osebne Razpetove zgradbe in je Razpetu ob ruševinah lastnega življenja zdaj vseeno, kako e;e svet vrti in vztraja v svojem prepričanju samo zavoljo togote, ker noče, da mu vse njegovo preteklo delo skopni v rokah?
Smilil se ji je. Kakor je zagrizeno tipala v njegovo skrivnost, tako ji je bilo zdaj težko, da se je izpovedal. Med njima je s svojo mrtvo močjo ležal Rekar France in ju mejil s svojo prhnelo krvjo, in tisti tisoči, za katere je zvedela šele tukaj. Vse to se je zgnetlo med njiju in tega strašnega kupa ne moreta odmetati.
V nedeljo, pozno popoldne, se je bila odločila. Prevrela je bila nekoliko juhe, ker je vedela, da ni šel na kosilo. Skoraj dve uri je sedela ob oknu in pazila, če bo šel mimo. Ni ga bilo. Da bi se Nataša že vrnila, ni verovala, Razpet je pač lačen in njegova strahovita tima ga uničuje.
Ko je šla proti šoli, se ji je zdelo, da bi se morala vrniti. S kakšno pravico prihaja k njemu? Bojita se drug drugega. In vendar se ji kar naprej spovrača na Viktorjevo pripovedovanje o poljskem duhovniku, ki je šel za drugega celo v smrt. Biti človek! Moj Bog, samo še to je hotela biti. človek. Vsi so pozabili živeti kot ljudje, vsak je vkopan na svojem.
Ko je šla po stopnicah, je slišala, da je šklepnila ključavnica v njegovi mali sobi. Ni mogla presoditi ali je vrata zaklenil ali odklenil. Z boječim pričakovanjem je obstala na vrhu stopnic. Roka, v kateri je nosila košarico, se ji je tresla, strah jo je vlekel nazaj.
Bila je pusta nedelja z meglo, iz katere je prišlo, čutila je dežne kaplje v laseh. Hodnik je bil mračen, zavit v bolečo tišino.
— Tovariš Razpet! —
Zdelo se ji je, da je samo šepnila, vendar je njej glas butnil ob stene. V sobici Se ni nič premaknilo, kakor da je celo šolsko poslopje prekleto od vrha do tal.
Še enkrat ga je poklicala, glišala je korake, ki so nenadoma obstali. Juha se bo vendar shladila. Mar ne postaja smešna v svoji čudni skrbi za tega človeka?
Nato se je obrnil ključ. Zaklenil se je bil torej.
Stal je med podboji, mrk, divji, s pomečkanim ovratnikom brez kravate.
— Tovariš Razpet, danes ste ostali brez kosila in prinesla sem vam. . . —
Zdelo se ji je, da ji misli zaloputniti vrata pred nosom. Stopila je naprej.
— Zakaj hodite sem? — je rekel.
Imela je nogo na pragu in vrat zdaj ni mogel zapreti.
— Prinesla sem vam nekaj vroče juhe. Tako ne morete živeti. —i
Gledal jo je z zlobnim, prezirljivim pogledom.
— Bi radi uživali nad mojo bednostjo? — je zarežal.
— Vsak človek plačuje svoj dolg — je rekla s skrhano strupenostjo. — Jaz tudi.—
Odločno je stopila mimo njega v sobico in Razpet je zaprl vrata. Stala sta si nasproti, Silva s košarico v roki in s kapljami dežja v laseh, Razpet z zmedenim pogledom, ki je grozil.
— Ne prenesem vas — je škrtnil.
— Jaz vas samo kot človeka — je rekla odločno. Obrnila se je in postavila košaro na mizico.
— Ne bom jedel — je siknil, še vedno je stal pri vrath in držal za kljuko, kakor da jo
misli pognati na hofnik. Toda Silva je že ujela ravnotežje, vzela iz košare krožnik in žlico, pogrnila prtiček in nanj postavila kruh.
— Neumnost — je rekla. — Taka sem bila nekoč jaz, ko sem zgubila Marijo. —
Zdaj sta se gledala iz oči in Silva ni umaknila pogleda. Razpetove oči so se blažile, vanje je prihajal solzni lesk. Nenadoma se je obrnil in odšel k oknu.
— Ne maram usmiljenja od vas. Povedal sem vam že — je rekel zlomljeno.
Dovolj je bila ženska, da ga je razumela. Kolikokrat je v zadnjih meseicih kot boleč blisk prišla misel, ki ji ni pustila, da bi gorela le za hip. Tista njegova bedna vprašanja, njegova zagrizenost, ki se je včasih v hipu zlomila, Natašina odkrivanja, kako jo ceni in se je boji hkrati. Vse to je zdaj v tem ozkem prostoru
stopilo pred njo, ko je gledala v sklonjen Razpetov hrbet. Zbližala sta se vsak v svoji trdnosti, v svoji zagrizeni borbi čez katero ni bilo mostu. Stala sta vsak na svojem bregu, med njima preteklost in nezvestoba, Bregarjeva loka-vost in njegovo brezobzirno jemanje.
— Življenje ga vendarle prinese — je rekla mirno. — Usmiljenje je kakor odpuščanje. Sedite, tovariš Razpet in jejte. —
Počasi se je obrnil, neobrit obraz mu je bil še bolj udrt. Sedel je k mizici, odlomil kruh in pričel jesti. Silva je šla proti razdrapanemu naslonjaču. Ni ga hotela motiti. Sedla je in potegnila krilo čez kolena.
Jede! je počasi in se ni obrnil proti njej. Ko je tiho rekla ;
— Tovariš Razpet, ko se bo Nataša vrnila, se skupno odločita, čeprav se mi zdi, da ste
sami že odločeni. —	[ Hranite denar za deževne dnev®
(Dalje prihodnjič)	—kupujte U. S. Savings bondei
Vse trajno kodiranje
SAMO ENA GENA
Izberite o«l najboljših
COLD WAVES • MACHINELESS • MACHINE
65
4
vkljuVvV umivanje laa kotiranje in rezanj« laa Garantirano
»"J’	Reg. $10 do $25
Najboljši licenzirani operatorji Poaebna raztopina za težke lase
Izberite si iz naše velike nove zaloge eno, povsod oglaševano trajno kodranje — ncoziraje se na ceno. Prepričajte se sami, da za najlepše trajno kodranje ni potreba plačati več.
Zakaj bi si lase kodrali sami, če vam to lahko napravijo strokovnjaki; vkljnč-« Tuirvrjr r\l T\7 A ¥ no umivanje glave, kodranje in striženje, AlNDKJfc, UUVAL. 2a manj denarja!
406 Euclid, drugo nadstropje. Sli 1-3161. Edini tak salon v Clevelandu
z samo eno ceno.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.. 11002 Lakcshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
Zakaj ima POC PIVO boljši okus
■v"	^
POC PIVO JE NAJBOLJ PREČIŠČENO!
Držimo čašo ob luči in točimo vanjo pivo POC. Glejmo kako lepo “pleše” in “poskakuje”; kako se blišči kristalno čisto; kako je rezko, svetlo in “življenja polno,” da nas kar mika in vabi; tako polno čistega, osvežujočega krepčila. Kristalna svetlost tega velikega piva blešči lepše in čisteje kot karkoli, kar vidimo in opazujemo. Del zasluge za to lastnost gre — presenetljivo — na račun kosa proizvajalne opreme; čudovito dobro cedilo, ki ga dejansko imenujemo “iskrilec-cedilo.” To zboljša vsako kapljico, ki priteče skozenj, vsako kapljico, ki jo vi pijete.
Tehnologija je pri POC pivu zelo napre-
CLEVELANDSKO SLAVNO PILZENSKO PIVO
dovala, pa vendar ni šla predaleč. Nikdar še ni človek izvajal starodavne veščine varjenja piva z bolj moderno opremo kot je to pri POC. pivu. Toda pri POC vendarle znanost in tehnika služita varilcu-mojstru in ga ne nadomestita. Še vedno uporabljamo primesi, ki jih ni dobiti v nikakem laboratoriju. To so:	izročilo, nasledovanje dobrih skušenj,
značilne posebnosti, požrtvovalna skrbnost, nad vse pa namen. Naš namen je, da varimo, pa proizvajamo najboljše vseh piv, pivo, ki ima boljši okus kot vsako drugo. S ponosom trdimo, da smo v tem uspeli in to dosegli. POC je najokusnejše pivo. pili
\