Poitnloa plačan* * (potovlnl. Leto LXII f Ljubljani, v soboto 28. aprila 1934 Stev. 97 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno .__ ____л . đ^Af^k ЖГ ) 1У * Ж / Ш *^^ - Kopitar jeviV«L6/UI ^^^^^ е^ШШОШШЖРф ^ ^вдклдо^ Uprava: Ko «... , ... , , „ _ . jeva 6. telefoi Telefoni nredniitvai dnevu sloib. MN - »oimm »M. »M ki MM --hfcaj. ^ da« »tntraj. nie. poDedeljka i. dneva po prazniku Za tesnejše gospodarske zveze z našim Jadranom NajreaLnejša nacionalna politika obstoja ▼ tem, če branimo im utrjujemo v vseh pravcih in z vsemi sredstvi naš Jadran kot naša vrata ▼ svet in če v tem pravcu usmerjamo spoznanje, hotenje ter kulturne in gospodarske sile naroda. Če je torej obramba našegn Jadrana ena med najvažnejšimi točkami našega narodnega programa, moramo spoznanje e neobhodnoeti te obrambe tako popularizirati, da prodre v najširše plasti naroda. Že naša slovanska zgodovina nam nalaiga dolžnost, da branimo slovanski Jadran, o katerem tako lepo poje naša slovenska pesem: »Buči, buči morje adrijaneko, bilo nekdaj ed slovansko, ko po tebi hrastov brod, vozil je slovanski rod.« Vemo, da imamo na tej narodni poti močne neprijatelje: to je italijanski »ii mare nostro« in to je znani momenta no mogoče manj aktualni »nemški most na AdTijo«. Ravno zato, ker za te nevarnosti dobro vemo, moramo vse storiti, da našo posest na Jadranu čim bolj utrdimo. Za trajno posest Jadrana smatram za najvažnejše kulturno in gospodarsko utrditev Jadrana v celino naše države. Tu le par misli o gospodarski utrditvi Jadrana. Gospodarsko utrditev Jadrana si predstavljam tako, da bo Jadran tvoril res dejansko posest celega naroda, da bo Jadran s tisoč vezmi povezan s celino, da bo Jadran v zavesti naroda enako potreben celini, kakor je celina potrebna Jadranu, da nam Jadran nudi svobodna vrata za naše gospodarstvo v svet, kjer nas ne more in ne sme nihče ovirati, katerih nam ne sme nihče zapreti, da nam postane Jadram tako važen im tako potreben za naše življenje, kakor so potrebna pljuča in da smatramo za smrtnega sovražnika vsakogar, ki bi hotel našo posest na Jadranu utesniti, nam naša vrata v svet zapreti, šele če bo Jadran tako ozko povezan z narodno celino in če bo dobil tak pomen v mišljenj« naroda, bomo mogli trditi, da je Jadran utrjen, da je Jadran zares naš. Naš Jadran je gospodarsko še slab. Najbližje njegovo zaledje štejemo med pasivne pokrajine države, enako kakor tudi otoke. Pa bi moral vendar Jadran predstavljati našo gospodarsko moč, naše bogastvo. Če je Avstrija imela razloge, da današnji naš Jadran zanemarja, se moramo Jugoslovani zavedati, da imamo danes sveto dolžnost vse skrbi posvetiti razvoju in gospo, darskemu jačanju Jadrana. Ne moremo se pri tem spuščati v podrobnosti, ker bi nas to predaleč zavedlo. Naj omenimo tu predvsem našo železniško politiko. Akcija za zvezo Slovenije z morjem je emiuentno jugoslovanska akcija v interesu državne celine. Žalostno je, da gre še toliko našega uvoza in izvoza preko Rakeka in Trsta odnosno Rakeka in Reke; vse to je v škodo našemru Jadranu. Ne gre za zneske, ki jih plačamo za uvoz in izvoz tujim železnicam, tujim pristaniščem Ln tujim trgovskim posrednikom. Gre za načelo, da se s tem usmerja trgovina in promet od našega Jadrana in se priznavajo in vzdržujejo trgovsike posredovalne pravice nam neprijaznega tujca. Ker pridobiva na pomenu avtomobilski promet, je zgradba prvovrstnih cest na Jadran ravnotako aktualna kot naša železniška zveza г morjem. Sušak, Split, Dubrovnik in druge luke našega Jadrana so že ponovno poudarjale svoje želje in predloge glede zgradbe pristanišč, glede železnic in cest, glede železniške tarifne politike, glede pospeševanja turizma, toda malo tega se je še izvršilo. Nič manj kot razvoj prometa je za naš Jadram neobhoden razvoj trgovine z Jadranom in razvoj produkcije na Jadranu. Če pomislimo, koliko trošimo za uvožene pomaranče, limone, rozine, olje, zelenjavo, cvetice, ribje konserve, desertna vina, likerje itd., nam nehote pride misel, da je ta dragi uvoz za narod kot celoto neodpustljiv luksus, ko imamo dane pogoje na Jadranu, da vse navedene predmete vsaj v enaki kvaliteti, če ne v boljši, produciramo doma. Manjka le spoznanja Ln volje, da ta nepotrebni luksus odstranimo in ustvarimo dobre trgovske zveze. Prebivalcem obale in otokov na Jadranu je treba prepričanja, da imajo vse te predmete v bodoče le oni pridelovati in dobavljati za celo državo; domačega potrošnika pa je treba vzgojiti, da zahteva in troši vedno le domače proizvode, ki so že na razpolago. Seveda trgovina v tem oziru še ni storila svoje dolžnosti. Ona še ni investirala tistega ogromnega truda, ki je za ustvaritev novih panog produkcije in novih trgovskih zvez potreben. Mi imamo na Jadranu prvovrstno olivno olje Ln se človeku čudno zdi, kako da v vseh večjih mestih države vidi v kolonijalnih Ln delikatesnih trgovinah ročke z napisom: »Olio Sasso«. Dalmacija prideluje sijajna vina in bi bile popolnoma nepotrebne tuje znamke, kot so: »Cora«, »Fratelli Bianchi« itd. Treba bi bilo poleg tega tudi izločiti ono nesolidno trgovino. Ki je sijajnim dalmatinskim vinom z raznimi manipulacijami izpodkopavala zaupanje konsu-menta. Pod Avstrijo so na Dunaju v lekarnah kot specialiteto prodajali med z dalmatinskih otokov. Kje pa imamo danes podjetje, ki bi znalo dati dalmatinskemu medu pravo ceno, ko je to vendar najboljši med od kadulje, rožmarina iu drugih cvetlic! livarske smokve so prvovrstne, toda zopet ni podjetnika, ki bi znal med konsumenti dati jim tisto ceno in sloves, kakor ga le prepogosto dajemo manj vrednemu ic- tujine uvoženemu predmetni. Primorje s svojimi zdravilnimi travami, s svojimi višnjami in drugim aromatičnim sadjem ima vse pogoje za izdelavo prvovrstnih likerjev; medtem pa naša trgovina dobavlja konsumentu italijanske, francoske in druge likerje in desertna vina. Po mojem mnenju bi bil poseben »jadranski teden« potreben zn našega konsumenta m za našo trgovino. Tuk jadranski teden nai bi predvsem pokazal, kakšne pridelke Ln v kakšni kvaliteti more nuditi naš Jadran ki to take pridelke; glede katerih ie d&ae* nai potrošnik zah- Češkostovaški zunanji minister dr. Beneš: Mi imamo iste politične, kulturne in moralne ideale Solidarnost med Francijo in njenimi prijatelji Barthou: Hočemo mir in nedotakljivost našega ozemlja Praga, 27. apr. AA. ČTK poroča: Na gala-ban-ketu, prirejenem na čast francoskemu zunanjemu ministru Barthouj-u, je zuirnja minister dr. Beneš v svojem govoru poudaril, da ni še noben oblak skalil odličnih odnošajev med Francijo in Češkoslovaško ter njunih medsebojnih čuvstev in skupnih interesov. Dr. Beneš je z ironičnim nasmehom omenil dozdevno hegemonijo in doodevno va-zalstvo, o čemer ponekod govore, in nadaljeval: »Kako se more kaj takega govoriti o naših dveh državah, ko imata vendar iste politične, kulturne B ar t h o a in moralne ideale? Ostali bomo zvesti mirn in Zvezi narodov, prepričani, da mora njena moralna moč prej ali slej triumlirati nad negativno silo.« — »Naša zveza,« je nadaljeval dr. Beaieš, »je konstruktivna in ni naperjena proti nikomur. Želimo, da bi se krog naših sosedov razširil v duhu sodelovanja in lojalnega prijateljstva. Od leta 1920 dalje sta bila Pariz in Praga vedno složna glede potrebe po sodelovanju med državami srednje Evrope. Danes bolj kakor kdajkoli prej poudarjamo enakost stališč v tem vprašanju.« Govoreč o nedavnem obisku g. Titulesca v Parizu ter o skorajšnjem obisku jugoslovanskih prijateljev v Parizu, je dr. Beneš nadaljeval: »Zastopniki Male zveze govore povsod isti jezik. Tri države Male zveze se konsolidirajo, čutijo se močne in zedinjene ter žele biti mlajše sestre Francije.« G. Barthou je nato odgovoril dir. Banešu. Najprej je izrekel visoko priznanje avtoriteti m globoki modrosti predsednika dr. Masaryka m uvidevnosti ter odločnosti dr. Beneša in naglasil, da ni prijateljstva med Francijo in Češkoslovaško nikoli nič skalilo. »Obe državi sta zoper sleherno misel o hegemoniji in odločeni, da ne bosta nikoli pristali na nič drugega kakor na zakon pravičnosti in razuma. Enakost političnega naziranjo,« je nadaljeval g. Barthou, pojasnjuje tudi skupnost in kontinuiteto naše akcije. Francija in Češkoslovaška služita istemu idealu in hočeta ohraniti svobodo ter nedotakljivost svojega ozemlja.« »Tudi mi želimo,« je poudaril g. Barthou, »da bi vsi ostali narodi uživali mir in njegove dobrote. Če bi katera pojmovanja nasprotovala našim, zaradi tega ne bomo nikoli napadli nobenega naroda. Zmerom smo dvigali glas svobodo in bratstva. Zveza narodov je za nas slej ko prej eno izmed najboljših orožij civilizacije. Gotovo je, da obstoje določbo pakta, ki prednjačijo razvoju duhov, vendar hi se dali navesti nekateri primeri o uveljav-Ijenju ženevskih načel ter o njihovem pravičnem vplivu v rosnih mednarodnih vprašanjih. Toda naj bo današnji položaj šc tako težak, ni vzroka, da bi izgubili pogum.« Govoreč o gospodarski preureditvi srednje Evrope je g. Barthou naglasil, da je to velik problem in da ga ne kaže proučevati s političnimi pridržki. V tem vprašanju je stališče Francije popolnoma nevtralno. V razgovoru z dr. Benešem je dosegel popolno soglasje ne samo o problemu srednje Evrope, temveč tudi o vseh drugih problemih, ki so na dnevnem redu. Govoreč o Mali zvezii, je g. Barthou izjavil, da francoska vlada pozdravlja nastop te politične sku- te va uvoženo italijansko, francosko, špansko ali drugo provenienco. Kakor pa mi nismo odprli vrat pridelkom našega Jadrana, tako tudi nismo nudili Jadranu in njegovemu turizmu vsega tega, kar pri mis pridelujemo. Res so težikoče radi prometa, radi kredita, radi trgovskih zvez. Stoji pa dejstvo, da bi bilo tega prometa danes že veliko več, če bi se bilo na organizaciji trgovskih zvez delalo smotreno. Tudi v tem pravcu bi bLla mogoče umestna prireditev posebnega »Jadranskega tedna«, ki naj bi pritegnila vse one producente in trgovce, ki bi mogli dobavljati za potrebe našega Jadrana, zlasti za njegov turizem. Ker pa satn dvomim, ali bo mogoče v bližnji bodočnosti prirediti poseben »Jadranski teden« za naše gospodarstvo, zlasti za našo trgovino, zaključim s predlogom, naj bi »e v okviru pomladanskega velesejma letos posvetil« nocebna pažnja vzajemnim trgovskim zvezam med Jadranom in Slovenijo in naj bi se v to svrho določil poecban »jadranski paviljon«- — Dr. Basaj. pime, ki p je namen ohranitev miru. »Romnnija in Jugoslavija,« je zaključil g. Barthou, »sta popolnoma naših misli o poslanstvu Male zveze, ki ne iaključujc varnosti drugih in prijateljstva med »osodi.« Francija, Mala zveza in Poljska so eno (Izjava ministra Titulesca uredniku „Slovenca") Ljubljana, 27. aprila. Nocoj je prispel z brzovlakom iz Trsta romunski zunanji minister Titulescu in ee bo zadržal v Ljubljani do odhoda belgrajskega vlaka. G. minister Titulescu se je nekaj minut raz-govarjal z urednikom »Slovenca« in mu izjavil, da je zelo zadovoljen s političnimi razgovori, ki jih je imel s francoskimi državniki, ter da ee posebno vosoli, da je prišla do izraza tako iskrena volja za sodelovanje mod Francijo in med vzhodnimi državami. On so vrača sedaj v Romunijo, kjer bo nadaljeval delo za utrditev razmer na Balkanu. Zelo verjetno je, da bo kmalu prišla v Bukarešto posebna delegacija iz Poljske, ki bo nadaljevala politično delo, ki ga je začel v Varšavi francoski zunanji minister Barthou. Glede razorožitvenega vprašanja je stališče g, Titulesca popolnoma v skladu н francosko tezu, da naj не pogajanja nadaljujejo samo v Ženevi, ker se ne sme dopustiti, da bi razorožitvena konferenca postala konferenca za oboroževanje, predvsem pa ne sme postati konferenca xa oboroževanje Nemčije. 0 notranje-političnih razmerah v Romuniji ee zunanji minister Titulescu ni hotel izjaviti, češ, da mn niso sname, ker ee je delj časa ntauLil v inozemstvu. Uradno sporočilo o razgovorih Popolno soglasje Praga, 27. aprila, p. O razgovorih francoskega Ln češkoslovaškega zunanjega ministra je bil izdan tale komunike: V teku treh pogajanj dne 26. in 27. aprila t 1. sta oba ministra obravnavala vsa važna mednarodna politična vprašanja. V ospredju so bila zlasti vprašanja Srednje Evrope ter gospodarsko sodelovanje podonavskih držav. Oba ministru sta ugotovila popolno soglasje med obema vladama. Nadalje sta govorila o ostalih aktuel-nih vprašanjih kakor n. pr. balkanski pakt, raz-orožitvena pogajanja. Mala zveza itd. Tndi tu sta ugotovila popolno soglasje stališč obeh zainteresiranih držav. Ш Želimo, da se nam pridruži še Bolgarija Brno, 27. apr. b. 0 priliki obiska in konference francoskega zunanjega ministra v Pragi, pišejo današnje »Lidove Noviuy«, da je njegov obisk v današnjih razmerah velikega političnega pomena, ker »e je ugotovilo, da se skozi 15 let med francosko in češkoslovaško politiko ni nikdar pojavila kakšna diferenca. V teku včerajšnjih pogajanj je bila glavna pozornost posvečena vsem aktuelnim problemom. Govorilo se je seveda tudi o rimskih protokolih in e italijanski politiki r Podonavju. Oba zunanja ministra sta prišla do zaključka, da ee politika Francije in Češkoslovaške v tem ožim popolnoma strinjata. Prav tako se je ugotovilo soglasje v razorožitvenein vprašanju. Zelo obširno sta proučila tuidi položaj, ki je nastal po podpisu balkanskega pakta. Izrazila so je skupna želja, da čimprej pride do zhližanja mod Bolgarijo in ostalimi balkanskimi državami. Zelo pomemben je bil tudi sestanek med predsednikoni češkoslovaške republike Masarykom in francoskim zunanjim ministrom Bairthoujem, pri kateri priliki so se razmotrila vsa mednarodna politična vprašanja. Španiji grozi revolucija Madrid, 27. apr. c. Vladna kriza še zmeraj m končana. Desničarji zahtevajo vlado zase in so proti razpnstu parlamenta in proti novim volitvam. Levičarji pa zahtevajo konoentracijo republikanskih strank in so za takojšnji razpust parlamenta in za razpis novih volitev. Zmeraj bolj se širijo glasovi o tem, da bo predsednik republike Zamera odstopil. Če se to zgodi, potem je skoraj gotovo, da izbruhne na španskem lopet nova rovolucija Madrid, 27. aprila, p. Predsednik repub-( like Alzala Zamora je danes popoldne zaupal sestavo nove vlade poslancu Ricardn Sam-per. Ricardo Samper je član radikalne stranke, je poslanec Valencije in je bil v zadnji Lerrouxovi vladi minister za trgovino in industrijo. Samper je izjavil, da hoče sestaviti vlado narodnega poinirjenja, pri kateri bi sodelovale vse republikanske stranke. Zadnja seja avstrijskega parlamenta Nova stanovska ustava ho proglašena 1. maja V ponedeljek 30. aprila bo sklicala avstrijska vlada parlament, ki že črez eno leto ni zboroval. Dne 4. marca 1. 1933 je ob priliki nepravilnega glasovalnega postopanja v zadevi nekega predloga, tičočega se železničarske stavke, prišlo do tega, da so vsi trije predsedniki parlamenta, socialni demokrat dr. Renner, krščanski socialec Ramek in velenemec dr. Straffner demisijonirali. Vlada kanclerja Dollfussa je to priliko uporabila za to, da je uvedla vlado brez parlamenta na podlagi zakona, ki velja za izjemno stanje, Opozicija je sicer ugovarjala, da je to neke vrste puč, ker bi predsedniki lahko vršili svoje posle dalje, četudi so in statu demissionis. Vlada se pa za to ni zmenila, ker je imela s seboj krščanske socialce. Vlada brez parlamenta se je zdela tembolj potrebna, ker je ravno takrat narodnosoci-alistični pokret tako zelo narastel, da se je bilo bati, da nacizem s pomočjo Nemčije Avstrijo sebi podvrže in jo izpremeni v vazalno državo Nemčije, kar bi bilo seveda povzročilo lahko največji evropski konflikt. Kaj ee je od tega časa godilo dalje, je vsem znano. Dollfussu se je posrečilo, da je potlačil na-rodno-socialistični pokret, nakar je likvidiral po znanih krvavih dogodkih februarja meseca tudi socialno - demokratsko stranko. Medtem je izdelal novo stanovsko ustavo, ki pa naj bi dobila ljudsko sankcijo po parlamentu. Zato je vlada sklenila, da skliče prlament, ki se bo zbral v ponedeljek. Da se reši predsedniška kriza padamenta, oziroma Nationalrata, kakor se parlament v Avstriji imenuje, bo vlada spremenila poslovni red Nationalrata po zasilni uredbi, ki bo določala, da prevzame predsedstvo največja stranka. Zato bo seji 30. aprila predsedoval dosedanji krščanskosocialni predsednik dr. Ramek. Parlament bo nalo glasoval po ustavi in bo po sprejetju uetave razpuščen oziroma bo njegova funkcija v smislu sprejete nove ustave sama prenehala. Naslednjega dne, to je v torek 1. maja se bo ustava slovesno razglasila. Preden bo Nationalrat glasoval o ustavi in jo sprejel, bo odobril dosedanje zasilne odredbe vlade in bo ratificiral konkordat s sveto stolico, ker |e sveta stolica želela, da sc konkordat potrdi po parlamentu, kakor to zahteva ustava, ne pa po kakšni zasilna naredbi Po seji Nationalrata se bo sklicala druga ustavna instanca, v kateri so zastopane dežele, Bundesrat, ki bo z istimi formalnostmi sprejel ustavo. Obenem se bo izvršila že napovedana rekonstrukcija kabineta, ki bo obstojala v tem, da bo vstopil v vlado Starhemberg kot podkancler in da bo dosedanji podkancler Fey prevzel ministrstvo za javno varnost. Še preostali opozicionalni aH napolopozicionalni stranki Landbunda oziroma Ve-lenemcev in nacionalnega Wirtschaftsbloka še nista zavzeli stališča napram novi ustavi in se tozadevno z vlado pogajata. Krščanskosocialna stranka, ki je seveda, vpoštevajoč dejstvo, da so bili mandati socialnih demokratov in narodnih socialistov na-redbenim potom razveljavljeni, v veliki večini, želi, da bi se ustava sprejela soglasno in na dostojen način, kakor se to spodobi za tak slovesen akt. Vendar pa ni verjetno, da bi opozicija glasovala za ustavo, pač pa je upati, da se ne bodo vršile kakšne demonstracije. Na to, da bi Doilfuss sklenil z opozicijo kakšen kompromie glede ustave, ni misliti. Tako bomo torej v torek, 1. maja, dobili v Kvropi prvo ustavo, ki skuša udejstviti načela krščanskega stanovskega reda. ★ Grški vojni minister v Ankari Atene, 27. aprila, p. Atenski listi poročajo, da sta odpotovala grški vojni minister ter šef generalnega štaba v Carigrad, od tod pa potujeta v Ankaro. Vladni listi trdijo, da je to obisk na povabilo Kemal paše. Opozicijski listi pn pišejo, da gre zn vojaška pogajanja na podlagi določil balkanskega pakta, ki določa vojaška pogajanja v šestih mesecih po podpisu balkanskega pakta. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, nap njenje k nevihtam. Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo oblačno podnevi, noči jasneje. Možne so lokaln* nevihte. Splitska vremenska napoved: Lahno deževje, oblačno, veter bo popugčai. V zgornjem deiu Jadranskega morja mirno, v apodnjem valovito. Temperatura pada. »STjOVT5NWC<, ifrtf 28. eprlte ПВ4. Novi duh ve\e povsod ... „Reakcija" tudi v sovjetski Rusiji Kakor povsod po »sem sveto, tako je tudi v sovjetski Rusiji, tej »najnaprednejši« državi univer-suma, kakor proglašajo njeni prijatelji, zavel konservativni veter. Ze dve leti se opaža, da se Sovjeti ne držijo več tako strogo marksističnih dogem in da se čedalje bolj bližajo zapadnemu duhu, čeprav stojimo šele v začetku tega procesa, ki se bo razvijal počasi. Najprej se je ta instinktivni povratek k starim vrednotam opazil v rdeči armadi, ki ji je duša komisar Vorošilov. Vorošilov je že I. 1032 v rdeči armadi prepovedal propagando brezbožnikov, sklicujoč se na tisto določbo ustave, ki pravi, da je »vera v Rusiji svobodna«. Nihče ne sme nobenega vojaka zasramovati ali zaj»stavljati. ako kaže verska čuvstva in nazore, ako bodi v cerkev ali če nosi verska znamenja. V resnici je bilo lanskega Božiča in letos na Velikonoč v nabito polnih ruskih cerkvah opaziti veliko rdečearmejcev v njihovih značilnih dolgih vojaških plaščih. Ta pojav je brez dvoma v zvezi z okrepitvijo nacionalnega duha, ki se močno ojačuje v Rusiji, čisto v nasprotju z dogmami nemškega Zida in največjega sovražnika Slovanov, Магха. Pri cerkveni liturgiji na Božič in Veliko noč pa jc bilo opaziti tudi zelo veliko mladine, kar je dokaz, da se versko prepričanje v mladih ruskih ljudeh v zadnjih letih kar sanio vzbuja, ker je vsak verski pouk v sovjetski Rusiji strogo prepovedan in nemogoč. Imamo pa Je druge pojave. V šolah ne vlada več prejšnji sistem, ko so gospodje učenci tvorili šolske sovjete, kritizirali učitelje, sklepali resolucijc, da se jih odstavi, in si prisvajali ter tudi imeli vpliv na pouk in vzgojo kot tako. Zdaj tudi v sovjetskih šolah absolutno komandira »tovariš« ravnatelj, oziroma gospodje »tovariši« profesorji. Vse šole so dobile disciplinaren red, ki je tako strog, da bi ga celo učenci evropskih gimnazij in univerz označili kot skrajno reakcionaren. Najnovejši dekret sovjetske vlade uvaja celo semestralne izpite iu maturo ter podobne buržujske naprave. Tretji značilni pojav je to, da se Sovjeti vračajo k etičnim nazorom zaj>ada, ki so jih v prvih letih revolucije v smislu marksističnih dogem proglašali za neuinnosit oziroma za -»ideološko nad-stavbo buržujskega gospodarskega reda«. Tako n. pr. ni več mogoče, da bi mož in žena v smislu ustave ločila svoj zakon kar brez vsakega vzroka, kakor je to bilo doslej. Policija oziroma sovjetski komisarji 90 začeli že pred letom na take ločitve gledati % pisanim očesom in danes <*> ne upa že noben sovjetski državljan ali državljanka stopiti kar meni nič tebi nič pred tovariša komisarja, naj bi ju ločil, ako ne moreta navesti in dokazati za dosti pametnega razloga. Sovjetski časopisi in revije pa že začenjajo pisati o velikem pomenu ™tič nega zakona, ki se sme razdreti samo iz zielo važnih individualno-seksualnih, fiziologičnih in 'oci-alnih razlogov. Tudi odprava plodu ni več tako lahka zadeva, kakor ie bila doslej, in se zahtevajo take formalitete in take stroge individualne in socialne indikacije, da ženske nc letajo več tako lahkomiselno in brez skrbi v bolnišnico oziroma na kliniko. Tudi v politični upravi je zavel drug duh, kar se očitno vidi iz odprave GPU. Isto tendenco moremo zaznamovati na polju pravosodstva, kjer za dobrega sodnika danes ne zadostuje več marksistična pravovernost tovarišev sodnikov, smpak strogo juridična izobrazba, m se razmišlja o reformi kazenskega zakonika ter se v to svrho proučujejo evropske »buržujske« kazenske zakonodaje. Omogočilo se bo tudi, da se bodo politični obtoženci lahko zagovarjali po odvetnikih svobodno in brez pritiska, kar je bilo dozdaj izključeno. Torej »reakcija« tudi v Rusiji — bi dejali naši evropski marksisti, ki vsak poizkus in vsako prizadevanje k bolj nravstvenemu pojmovanju jav , nega življenja in gospodarstva označujejo z »reakcijo« in se s to frazo otepajo v svoji budalasti i ortodoksiji vsakega novega duha. O fe » Krha nemškega protestantizma Monako««, v aprfla. Hitlerjev potre« je »totetrtaren«, to м prava, da hoče zajeti vsega človeka, ne da bi hotel pustili iz »tvojega vidika tudi versko področje. Ko je narodna socialistična stranka odpravila avtonomijo dežel in dala g teim večjo oblast v roke centralna vlada, se je takoj požurila, da mificira tudi deželne protestantske cerkve. Sledeč svojemu vodifceljskeniu načelu (i1' U h r e r pr i ub i p), fe jxietavila na čelo veeunu nemškemu proteetantizomi državnega škofa (Reichsbiachof) im me podredila vee protestantske cerkve, Tako so nemški protestanti dobili neke vrste »nemškega papeža^ nacionalnega papeža, kar je razumljivo vzbudilo hud odpor v njihovih vrstah. Protestanti pa so obdržali sicer, kar tiče notranjega ustroja njihove eerkve, svojo demokracijo. Le {»krajinske sinode in pokrajinski deželni Škofje so bili podrejeni osiobrei državni upravi (ministerinm) in pa državnemu škofu, ki je tudi predsednik uprav. Glavno -upono imn državni Škof v »nemških kristjanih«. Im je naaietična klika v protestantizanu, ki ba protesta rrtizern hotela poger-maiti ti in napraviti rt. njega mraza to nemško nacionalno vero. S pomočjo vlade in precej nasilnih metod 90 ne -nemški kristjana« polastili skoraj vseh sinodelnih odborov po deželi. "roti »nemškim kristjanom: in proti njih'ivermi programu, ki hoče >ofiisHt»< "r. pismo si krščanstvo vsega, kar ne ugaja njih rasističnim teorijam. 9e je 1933 osnoval N o t b u n d , brambena zveza nemških pastorjev, vključno vso višjo pre teetantsko duhovščino, gotovo nad 80% vsega protestantskega klera. Nott>und so podpirali tudi la-jični protestantski teologi. Položaj državnega Škota Mttllerja, U m nfl<«*-ka teološka zvezda — bil je protestantski vojni kurat, pač pa je osebni prijatelj Hitlerjev — Je radi tega po»t»iI uelo težaven m naravnost nemogoč. Toda, kjer gre t lepa, se poskusi 15 grda. kmferoua Bed ЛВвгЈма, бМв^га ti__ ler jem letošnjo pomlad Џ bti Kotiral rapu*č«n češ, da J« — čudovrto originalna mM in imal-protkh-žavna organizacija, aH da vaaj dela prati intencijam Hitlerjevega režima. MtUler je torej triuinfiral ia pričel na delbeto odstavi jati pastorje, a iurtewh je vedel, da niso njegovi prijatelji. V tej vnemi se je pa malo prehudo zaleteL Naletel je na hnd odpor zlasti na NVestfalskein in Saakeim. Pastorji eo mn vračab odetavitvene dekrete, češ, da gredi prod temeljnim naukom »AugeburSke veroizpovedi«, po kateri ima pastor svoje mesto ne od hierarhije, temveč naravnost od Boga. Mnogi odstavljeni pastorji •o biu sicer s silo odstranjeni a tvojega mosta, a so drugod naprej tevršervaii svojo funkcijo. Nastala je velikanska zmeda, dokler ni stranka Mfllertu ukazala, naj natrobi k ramilku. Dekreti so bili večinoma preklicani in ljudstvo vsaj deloma sopert pomirjeno. Na mig stranke Je 9kof MBIhf sedaj ubral aaf- lejSo m previdnejšo pot. Njegova taktfke gre za tem, da razdvoji čredo in pastirje 1 intrigami in drugimi čednimi političnimi metodami Mnogo »i prizadeva, dn razkolje enotno fronto proti sebi in sicer s pomočjo antagoniona med leaaimi lokalnimi interesi. Stranka mu pri tom pridno pomaga. Proti weetfalak im m saškim pastorjem .je dobil nekaj zaslombe pri južnih protestantih. Sramežljivo Je tndi utajil svoje sveže z »nemškimi kristjani« in v okrožnici nastopil proti nekaterim eks-tremnim zahtevam, zlasti kar tiče »čiščenja« erv. pisina. S tem npa pridobiti ljudstvo. Ker »nemški kristjani« napadajo tndi Luthia, češ, da ai bil pravi German, ga MOller Jemlje v zaščito kot dobrega protestanta itd. Toda da MtHler le taflrtizim, se vidi is tega, da še vedno vživa podporo »nemških kristjanov«. Njegovo stališče Je zek) težko, ker je poč vsiljena figura in je še vedno dvomljivo, če mn bo najnovejša diplomacija ka>j bistveno olajšala ne preveč rožnat položaj. Dr. W Velika politična kriza v Franciji Meščanska levica se je razklala 99Feldmarschatt von Hindenburg" V Belgradu V ponedeljek odletimo v Berlin Pariz, 27. aprila, b. Vse kaže, da je kriza ▼ radikalni stranki neizbežna. Izbruhnili je nevaren spor, ki ga Herriot ne more reševati, ker je čina vlade. . v Kriza je izbruhnila zaradi akcije bivšega levičarskega narodnega poslanca Berge-гуа, ki je ustanovil skupno fronto, v kateri nai se zberejo vsi levičarski elementi Francije. Bergeryjeva fronta razpolaga tudi z oboroženimi "elementi. V nedeljo gre poslanec Bergerv na ožje volitve proti svojem n desničarskemu kandidatu. Pri tem so mu zagotovili pomoč socialisti iu radikali, ki so proti vladi g. Doumergueja. Zaradi tega spora je demisijoniral dolgoletni tajnik radikalne stranke Miihaud. Kot j>oeš-1» postavil v bran razkristjanjenju češkega oftro-da, obnovil je disciplino v češkem kleru in zavzemal je poznamo prijateljsko stališče napram socialnim problemom v svojih pastirskih jiisinih in k temu navajal tudi svojo duhovščino. Sploh je bila skrb za dober duhovski naraščtij ena poglavitnih polez delovanja rajnega nadškofa. Zgradil je tudi moderni seminar za bogoekrvce. Kot oseba in človek je bil velik prijatelj demokracije, velik prija-'elj ljudi m malega človeka, ascetičnega življenj* in mož veMke življenjske modrosti. Njegove filozofske m teološke nraprave Je ob-|-sredovanje dela in javnih borz za delo v vsej državi 90 spričo velikosti katastrofe začeli v svojih vrstah zbirati prispevke za rodbine ponesrečenih rudarjev. 1 Belgrad, 2Г7. aprila m. Za porlgozdarja v 7. pol. skup. je postavljen v Celju Alfred 'Aajzenovič, dosedanji podgozdar iete položajne skupine. — Upo- , kojeni so: Marija Windi«cher in Otilija I-ogar, ! poštni uradnici v Kranju; Slava Keluc na pošti i Maribor I in Frančiška Traven na pošti Liubliana I. j Z odlokom ministra za gozdove in rudnike je postavljen pri ravnateljstvu državnega rudnika v Brezi za rudarskega pristava 8. pol. skup, ing. R. Golia, dosedanji uradniški pripravnik; pri ravnateljstvu državnega rudnika v Velenju ie postavljea za knjigovodjo 8. pol. skup. Cvetko Kovačič, dosedanji pomožni knjigovodja 9. pol. skup. Za pomožnega tehničnega m&nipulanta 9. pol. skup. je postavljen Štefan Kon7ulari, doelej uradniški pripravnik; za pomožnega skladiščnika v 9. pol. skup. pa je postavljen Vladislav Bele. ZacTeb. 27. aprila, c. Jntri 88. aprila se bo ob 11 dopoldne otvoril zagrebški vele-sejem. Zagrebška radio postaja bo prenašala slovesnost otvoritve. Jugoslovtm - guverner v Rusiji Sarajevo, 2". ainriln b. Pred krotkim je po-»tal Bosa.ncc Borisluv Petkovič iz llogatice komisar sovjetske kuzanske gubernije. Petkovič je bil pred vojno v Rogatici ugleden trgovec. Na ruski fronti ji bil njot in sedaj ga jc doletela tn visoka službn. Bil pn je od naših oblasti proglašen že za mrtvega ter se je zaradi tega njegova žena poročila, istotako se jc poročila tndi njegova hčerka. V Sarajevu im« le nekaj bližnjih rojakov. Berlin, 27. aprila, b. »FrnnVfnrter V.ich-richten«, eden izmed nn, >h listov, ki je p 1:•-(»! izhajali letu IV22, preneha dne 30. aprila izhajati. Nova metoda za zdravljenje jedjavosti Zanimivi eksperimenti zdravnika-psihologa dx. Ldwa. Ljubljana, 27. aprila. Tc dni je prispel 7 Ljubliano berlinski zdrav-nik-psiholog dr. Low, ki si je s svojo uspešno metodo za odstranitev jecljavosti pridobil že znaten sloves. Danes popoldne ob 4 je imel v posvetovalnici ljubljanske gluhonemnice pred povabljenimi gosti kratko predavanje o evoji metodi. Opisal je najprei velike duševne muke in živ-Ijenske težkoče, s katerimi se je moral boriti sam v mladih letih: nadloga jecljavosti je bila pri njem tako huda, da skorajda ni mogel besede gladko spraviti iz ust Poskusil je vsa mogoča sredstva in se podvrgel najrazličnejšim metodam zdravljenja, celo psihoanalitični metodi — brez uspeha. Ko o stal sredi te zanjke. Grtf no imel obliko prisekanega stožca ter bo imel v premeru 45 metrov. Visok bo prav toliko, kakor sedanja planota na šancah. S cestne zanjke do planote na gričku se bo spenjai v kotu 45% s travo poraste! breg. Sredi na griču pa bo po-meje postavljen kot arhitektonsko središče primeren spomenik. Dosedanje šance, to se pravi, resnično starinsko ozidje šanc ostane, kolikor ho mogoče, ohranjeno. Med gričem v sredini in zidovjem na vzhodni strani šanc bo vodila že omenjena cestna zanjka, tako, dn bo zidovje samo zase molelo v zrak. Na severni strani dosedanje vzpetine šanc bo odsekan kos griča ter lx> pobočje uravnano do vrha v kotu 45 stopinj. Odsfranjen l>o tudi del zidu na severno-vzhodni strani šanc. Male šance na južni strani ostanejo, le da bo nanje vodila zopet nova pot, ki se bo vzporedno z zgornjo zanjko vila pod šancami. Dohod s Karlovške ceste na grajsko planoto bo uravnan, ter bo bolj položen. Ta cesta, ki bo primerna za nrtomoWlski promet, bo dovolj široka in bo imela manj kolen ter bo pod odsekanim robom šanc lagodno prehajala v cesto 7. grajskega drevoreda in sicer v vilicah. Dosedanja dela ho že znatno napredovala. Kažejo se že oblike bodočih teras in griča, prekopano je tudi že med vzhodnim zidovjem in bodočim gričem samim. Omenili smo že, dn so se pokazali številni oboki in predori. Tako vodi na vzhodni strani globok, skoraj navpičen od vrha do dna šanc. Kakor kaže, pa je pod tem rovom še en strunski rov. Ti rovi so tej nekdanji utrdbi nedvomno služili za dovod zraka in svetlobe in morda tudi za hodnik, seveda, ako je rov imel stopnice. Zanimiv je rov na južni strani malih šanc. Rov je bil znan otrokom in sprehajalcem le kot nakuka luknja, v katero sc skrivajo živali sedaj, ko so pa rov odkopali, pa se je pokazal čudovit obok iz opeke, ki |>a ni vodoraven, temveč poševen navzgor. Pod obokom morajo biti nekake stopnice in vse govori za to, da je zunanji zid šanc pravzaprav votel in da je bil ta nekoč hodni'k, ki je tekel med zidovjem šanc krog in krog, sedaj poševno, drugič zopet vodoravno ter da sta oba rova med seboj v zvezi. Zanimivi so med drugim oboki, ki jih odkrivajo na notranji strani zidu in ki so bili nekoč nedvomno okna. Pod temi oboki so našli prav lepe kapnike. Apno zidovja se je namreč počasi odtekalo in se pretvarjalo v kapnike, viseče z obokov in rastoče na tleh. Našli eo tudi po meter visoke in decimeter debele kapnike. En obok bodo ohranili z vsemi kapniki ter so ga sedaj začasno zaprli. Kakor te oboke, tako bodo očistili vse nove in jih napravili dostopne občinstvu. Zanimiv je med drugim star vodnjak n« šanenh. ki so ga odkrili že lani. Vodnjak je otkrogel in zidan iz klesanega kamna. Še sedaj je v njem skoraj dva metra vode, ki jo delavci uporabljajo pri zidarskih delih. Poleg vodnjaka raste staro drevo. Bilo bi škoda, ako bi moralo to drevo pasti, ker je tik ob pobočju s cestišča na grič Zato so ga obdali s kamenitim zidom, ki obkroža drevo v višini enega metra, pred zidom pa grade idiličen kotiček iz kamenja, kainor pridejo pozneje tudi klopi. Prav s tega kotič.ka je najlepši raz.gled na Polhogrujskc Dolomite nc Rožnik in del Barja. Precej težav ima mestna občina 7. lastniki parcel, ki pridejo v poštev pri zgraditvi ceste nn Grad in ureditvi severne strani šanc. Nekateri posestniki, kakor Bizjak. Ilohn, Bele, Tertni.k, Ljudski dom in drugi so bili precej kavnlirski in so mestu odstopili pod zelo ugodnimi pogoji zemljišče. Svet sicer nima bogvekakšne vrednosti, ker je strm, daje slabo košn jo, za zazidanje pa ni uporaben, ker je ves Grad zaščiten. Vsa dela vodi mestni gradb. oficial g. škof. stroški za mezde pa se krijejo iz bednostnega fonda Zaposleni so namreč sami brezposelni delavci in so stroški za njihove mezde znašali do-sdaj okoli 200.(X)0 Din. Delo pa je ponekod prav nevarno, saj so nekateri delavci pripeti na zi-dovjii kar z vrvjo. Druge stroške, kakor za cement. za gramoz in drugo, krije mestna občino iz rednega proračuna Pogreb nedolžnih žrtev Ljubljana, 27. aprila. Sožalje ogromne množice prebivalstva ob današnjem pogrebu žrtev je bil viden dokaz, kako je žaloigru v šiški globoko presunila srca Ljubljančanov. Pogreba nedolžnih otročičev se je udeležila velika množica ljudi, še večja pa je bila udeležba v spal i rj 11, ki sc je raztezal od l>okopališču pri Sv. Krištofu pa čez polje skoraj do pokopališča pri Sv. Križu. Med množico v špalirju in v žalnem sprevodu je bilo zlasti mnogo mater, ki so sočuvetvovale z obupno tožečo materjo in sorodniki. V častnem številu so se žalnega sprevoda udeležili zlasti poštni uradniki in nastavijenci, ki so poklonili lep vene. V sprevodu so nesli najprej lep venec in dva šopka, troje skromnih daril pokojnim malč. kom. Krsto dečku je peljal en voz, krsti obeh deklic pu drugi. V sprevodu je šlo mnogo šolske mladine i/, šiške in iz bežigrajskega okraja. Vozova z obema krstama sta bila zasuta s cvetjem. Cerkvene obrede je opravil g. šišenski župnik p. dr. Modest Novak. Ljudstvo je ob žalnem sprevodu pokazalo globoko sočustvovanje, saj je vsakogar v srce ganil jok ulnjge matere in pa pogled na male krste. Po žalnem sprevodu se je ljudstvo s tegobo v srcih razhajalo, s poglobljenimi vtisi o tej strahotni žnloigri. ki je zahtevala življenje treh ljubkih, nedolžnih malčkov. Predavanja o Bolgarih Občni zbor Slovanskega kluba Ljubljana, 27. aprila. Snoči je priredil Slovanski klub v ve-randni dvorani Unioua lep bolgarskj večer, na katerem .ie predaval ob spremljevanju skioptienih slik dr. France Stelč o svojski psihologiji mesta Sofije, ki se javlja v vsem notranjem nstroju gradbenega načrta, arhl-tektnih posebnosti, značilnosti življenja prebivalstva itd. Predavatelj je pred vsem razvil vso živo in v nekaterih razdobjih (Turki!) usodno zgodovino inesta, nalo pa njeno tipično lice današnjih dni, ki je v nekem oziru konglomerat bolgarskih, orientalsko-turških in zapadnoevropskih potez. Kakor si vsa bab kattska mesta, ki imajo vsako zase svoj osebnostno razvojni pečat, nadevajo zmerom več zapadnoevropskih arhitektonskih primesi, tako tudi Sofija toda pri tem se premalo ozira na enotni gradbeni sistem, zato jc mesto kot celota v lom pogledn precej razdvojeno. Med celotnim predavanjem, katero so končno nspešno pospremilo skioptič-ne slike, je podal predavatelj lepo zaokroženo sliko mosta, ki jo s svoje strani nad vse zanimivo. Večer jo obiskalo 7. ozirom na to. da je istočasno predaval o Bolgariji pri Mikllču tudi Bolgar Pamporov, precej lepo število prijateljev bolgarskega naroda kakor pisatelj Finžgar, nnlv. prof. dr. Cankar. nniv. prof. dr. Snoj, prof. dr. Debevce, ravnatelj C.abrovšck, dr. Ahein, Ivan Avse-nek in ostale odlične osebnosti. Po predavnnjn je prof. dr. Grivec. ki je predsednik Slovanskega kluba, otvoril občni zbor, kjer je za uvod poudaril pomen slovanske vzajemnosti z vidika slovanske in krščanske ideje. Dalje je orisal delo kluba v preteklem poslovnem letn, ki se javlja v raznih predavanjih, zlasti pa v prizadevanju za številno izmenjavanje akademikov, ki izmenoma študirajo v raznih slovanskih središčih ter ee opejajo aa vaaiamno alovaaeko miselnost. Po društvenih poročilih so sledile volitve, na katerih je bili izvoljen novi odbor. ★ Istočasno pa je predaval o Bolgariji v hotelu Mikliču bolgarski profesor Pamporov in sicer v esperantskem jeziku, kar pa je bilo sproti prevajano na slovenski jezik. Predavatelj je vodil svoje poslušavce po vseh znamenitejših predelih in mestih Bolgarije, opozarjal na vse tipičnosti v narodnem gospodarstvu, v narodni folklorisiiki in naravnih gorskih krasotah. Med drugim je zajel tudi nekaj znamenitih narodnih in kulturnih borcev (Boteva, Rakovskega, Sla-vejkova itd.). Predavanje je bilo nad vse zanimivo. Škoda le, da ni predavatelj govoril v lepi bolgarščini, ki je slovenščini zelo blizu in bi imeli poslušalci več od nje kot od prevodov iz esperantskega jezika Tel. 31-62 KINO KODELJEVO Te' 31-62 Danes ob 8 in jutri ob pol 4, pol 6 in 8 vojni film: G ALI POLI Mariborske vesti t Okolica za Dolga leta trajajo prizadevanja mariborske občine, da bi se sporazumela z okolico glede pripomoči pri vzdrževanju mariborskih meščanskih šol. Zadeva je namreč ta, da poseča meščanske šole v mestu, ki štejejo skupno 1131 učencev, nad polovica otrok iz mestne okolice in le manjši del iz mesta samega. Za vse tri svojo meščanske šole pa žrtvuje mestna občina na leto znatne svote ter ima za njihovo vzdrževanie samo v letošnjem proračunu predvidenih skupno 373.928 Din. Naval okoliških otrok na meščanske šole se veča od leta do leta. Razredi so trajno prenapolnjeni. Tako ima deška meščanska šola v 11 razredih 544 učencev, če bi pa bilo prostora, bi to število porastlo še za enkratno višino. V obeh dekliških meščanskih zavodih pa se šola v 15 razredih 587 deklic. Potreba po četrti meščanski šoli se že dolgo občuti in bila ie že resna namera občine, da jo sezida, vendar □ Šmarnice. V tukajšnji stolnici se pričnejo šmarnične pobožnosti 7 ponedeljek, dne 30. aprila zvečer. Majniške pridige bodo vsak dan ob 19. O Slovesna maša zadušn'ca za hrvatska junaka Zrinskega in Frankopana bo v tukajšnji stolnici v ponedeliek, 30. t. m. ob 8. □ Cerkvena umetnina Tukaišnji cerkveni sii-kar g. Franjo Horvat je te dni dovnšil krasno sliko, ki predstavlja Marijo-majniško kraljico. Slika je namenjena za oltar župne cerkva v Bizoviku na Hrvatskem ter razodeva po svoji zamisli in izvedbi odlične sposobnosti naSega priznanega cerkvenega slikarja. □ Smrt vzornega moža. Za posledicami nesrečnega padca pred dvema mesecema in srčne hibe je umrl v četrtek popoldne v Razvanju pri Mariboru g. Ludvik Sterle, dolgoletni nastavljenec mariborskega tržnega urada, v najlepši moški dobi 51 let. S pokojnikom lega v prerani grob značajen in -zgleden mož. Rodom je bil iz Sežane ter ;e po prevratu deloval kot organist v Ločah, Poljča-nah in Hočah. Povsod se je odlikoval z lepim cerkvenim petjem ter živahnim društvenim delom. V Mariboru je opravljal službo pri mestnem tržnem uradu 16 let. Poleg tega je dolgo vodil godbo bivše Katoliške mladine kot njen kapelnik, ustanovil je godbo v Hočah, sodeloval je pri razvanjskih gasilcih ter se povsod uveljavil s svojo pridnost'o, ljubeznivostjo in sposobnostjo. Pogreb blagega ranj-kega bo danes ob 14 popoldne iz hiše žalosti v Razvanju 118. na farno pokopališče v Hočah. Svetila mu večna luč, žalujočim naše sožalje. G Iz kaznilnišlce službe. Z ozirom na notico v četrtkovi Številki, da je zdravstveni inšpektor dr. Jurečko imenovan za honorarnega zdravnika v moški kaznilnici v Mariboru, se nam sporoča sledeče pojasnilo: Dr. Jurečko Ivan vrši posle honorarnega zdravnika kot državni zdravnik okrajnega načelstva Maribor levi breg, v čigar območju je moška kaznilnica v Mariboru. Radi nezadostnega budžeta se mesto ni razpisalo in je kr. banska upr. določila zdravnika. Zdravniška zbornica je prepovedala sprejeti to mesto, ker ni bilo razpisano, ta zadeva pa še ni urejena. □ Zavrnjen proračun. Proračun občine Studenci—Radvanje, ki je bil sprejet v višini 716.000 Din, je banska uprava zavrnila z motivacijo, da se mora znižati. Občina je znižala proračun na 616.000 Din ter izpade postavka Din 100.000 za pobijanje brezposelnosti. □ Oskrba revnih oirok. Mestno načelstvo se obrača na blaga srca, ki bi bila pripravljena spreleti osirotele ali zapuščene otroke v brezplačno : oskrbo oziroma za svoje. Potreba po zaščiti osi-. rotelih otrok je mnogo večja, kakor sredstva, ki I so za to na razpolago. Dobri ljudje, ki bi bili pripravljeni sprejeti male sirote v svoje varstvo, naj šole pa le s pomočjo okoliških občin. Vsa tozadevna pogajanja pa eo se doslej razbiiala radi nerazumevanja, ki ga je okolica pokazala za to važno vprašanje. Občina je svoječasno nameravala za okoliško deco uvesti celo posebno šolnino, da bi na ta način zavrla prevelik naval novega naraščaja, na drugi strani pa bi razbremenila svoje vzdrževalne stroške. Sedaj je naletela mariborska mestna občina na razumevanje pri banski upravi, ki je izdala t« dni važno določbo, po kateri morajo prispevati za vzdrževanje in nabavo učil na mariborskih meščanskih šolah tudi okoliške občine. Določili so se obenem tudi že njihovi prispevki, ki znašajo na pr. za občino Studenci, ki je največja okoliška občina, razmeroma nizko vsoto 19.000 Din. Doprinosi okolice se bodo stekali v poseben fond ki ga bo upravljal kuratorij, sestoječ iz zastopnikov mestne in okoliških občin. naslovijo svoje prijave na socijalno-politični oddelek mestnega načelstva v Mariboru, Rotovžki trg 9. □ Gradbene zadeve. V četrtek je zasedal mestni svet ter se pečal z novimi mariborskimi gradbenimi zadevami. Gradbena dovoljenja so dobili: Maks in Marija Pfeifer za visokopritlično stanovanjsko poslopje v magdalenskem predmestju, Berta Jankovič za prizidek verande v Gregorčičevi 51., I. Pelikan za preureditev lokala v Gosposki 25., Matija Marjan za zgradbo pritlične hiše v Smetanovi tdici, dr. Blanke za trinadstropno stanovanjsko stavbo v Kopališki poleg Scherbaumo-vega mlina, Alojzij Moran za preureditev kleti v Stritarjevi 29, dr. Boezzio za preureditev vrtne ograje v Betnavski 39 in Hermina Hosch za napravo nove vrtne ograje. — Uporabno dovoljenje so dobili: stolni župni urad za popravliena gospodarska poslopja, Čuš Marija za preureditev gospodarskih poslopij na Koroški cesti, Golež Kari za preureditev gospodarskega poslopja v kleparsko delavnico na Meljski cesti. Obenem so se odobrili načrtiz agledalsko tribuno na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti. Mestni evet je razpravljal na seji tudi o nekaterih personalnih zadevah občinskih nastavljencev. □ Goreč bencin v obraz. Na Frankopanski 15. se je nevarno opekel po obrazu delavec Gašper Franc. Ker mu v štedilniku ni hotelo goreti, je vlil na ogenj bencina, kar je skoro postalo zanj življenjsko usodno. Plameni so mu namreč bušili iz štedilnika v obraz ter ga opekli po glavi in rokah, da so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico. □ Smrt v tujem revirju. Dne 25. novembra lani sta bila obstreljena v Krajnčevem lovskem revirju v Ciglencah najemnik sosednjega lovišča Anton Pihler in njegov hlapec Franc Horvat. Vračala sta se z lova na srne iz lastnega lovišča prazna, pa sta zato v Krajnčevem revirju ustrelila dva fazana. Komaj pa sta spravila ptici v nahrbtnik, je počilo iz zasede več strelov in oba sta bila zadeta, Pihler v hrbet, Horvat pa v nogo. Prišla sta še sama domov, kjer je Pihler pregovoril Horvata, naj o celi stvari molči. Rane pa so bile nevarne, morali so oba zapeliati v bolnišnico v Maribor, kjer je Pihler radi zastrupljenja krvi umrl, Horvat pa je kmaln ozdravel. Radi usodnih strelov, ki so prinesti Pih-lerju smrt, se je zagovarjal včeraj pred malim senatom 32 letni mesar Franc Vodan iz Vurberga, ki je skupno s Krajnčevim sinom prežal v njegovem revirju na divje lovce ter po zatrjevaniu obtožnice oddal usodna strela. Razprava je bila včeraj radi zaslišanja novih prič preložena. • □ Nočno lekarniško službo vrši od 29. aprila do 5. maja lekarna Albaneže »Pri sv. Antonu« na Frankopanski cesti. G Na opozorilo, da nabirata po Ljubljani dva človeka brez vsake legitimacije, govoreča hrvatsko, prispevke za Univerzitetno knjižnico v Ljubljani, izjavlja Akademska akcija za univerzitetno knjižnico, da ne vrši uikake javne nabiralne akcije in da tudi nihče ni upravičen in pooblaščen za tako nabiranje. Ker je videti, da se vrši v tem primeru varanje javnosti, prosimo, da izroči vsakdo neupravičenega nabiralca takoj oblastem. Gospode, ki so nabiralcem dali kakršnokoli vsoto, prosimo, naj to javijo Akad. akciji. — Akademska akcija za univ. knjižnico. © Hišne posestnike vabimo, da sodelujejo v prihodnjih dneh pri prireditvi »Jadranskega tedna« oblastnega odbora Jadranske straže v Ljubljani in 1 v ta namen opremijo svoje hiše na glavnih vratih ! s kolkom JS po Din 5, vsak stanovalec pa svoje ' stanovanje s kolkom po Din 0.50. — Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubliani. © Bogomir Lbske oddan v bolnišnico. Včeraj opoldne so s sodišča poklicali reševalni avto, ki je prepeljal Bogomirjn Liiskeja v bolnišnico 11a oddelek VII na opazovalnico za živčne in duševne bolezni. V bolnišnici ga bo pregledal najprej primarij dr. Robida. © Združenje brivcev, frizerjev, lasuljar-jev, manikerjev in kozmetikov v Ljubljani ponovno opozarja p. n. občinstvo, da je bil ponoven sklep ljubljanskih članov izvršen s plebiscitom z 90:5 glasovi, da bodo od vštevši 29. t. m. vsi njihovi lokali ob nedeljah v območju ljubljanske policijske uprave zaprti. © Nesreče. Reševalni avto je pripeljal v bolnišnico 27-letncga krojaškega pomočnika Cirila Golčarja i7. Ravniharjeve ulice 10. ki ga jc povozil vo7, Golčarjeve poškodbe so resnega značaja. — V Trnovem jc padla s kolesa in si zlomila levo nogo žena policij, stražnika g. Te-re7.ija I lomov ec iz Zg. šiške 166. — V Mariborski ulici 9 se je pri igri na vrtu resno poškodovala 7-lctna Majda šušteršič, hčerka inženjerja in hišnega posestniku. Ranila 6i je levo nogo. — V Poko|>ališki ulici v Mostah je pri skukonju čez plot ob visel na žici petletni posestnikov sin Dra-gotin Gutnik. Poškodoval si je levo nogo. Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v bolnišnico. © Kol po glavi. V ljubljansko bolnišnico so včeraj preandiali 41-letnega posestnika Franca Puciharjn iz Goiničel pri Šmarju pod Ljubljano. ki ga je nekdo udaril v prepirn s težkim koloni p° glavi in ga resno ranil. © Pumparc«, modne hlače, najboljše kupite pri Pteakeriu. Sv, Petra cesta 14. Celie ^ Javna dela v celjski mestni in okoliški občini. Kakor smo že poročali, izvršuje mestna občina večja dola na Vrazovem trgu. Ta del_ mesta ho dobil popolnoma novo lice, V bližnji bodočnosti so predvidena še sledeča javna dela: 1. podaljšala se bo betonska škarpa ob Savinji pri bivšem kapucinskem mostn, 2. delno so bo izgradila Trubarjeva ulica od realne gimnazije do Savinjskega dvora, 3. uredila se bo zvezna peš pot med Savinjo in Trubarjevo ulico, 4. pretlnkovalo se bo križišče Kralja Petra in Cankarjeve ceste, 5. zasilno se bo uredilo križišče Ga.jeve in Stritarjeve ulice in prestavila peš pot, ki vodi mimo bivših vojaških barak v projektirano Stritarjevo ulico med tovarnama Bergman 111 Kirbiš, 6. popravila se bo cesta od Seidtovega studenca do Gozdne restavracije. Večina stroškov za ta javna dela se bo krila iz bednostnega fonda v znesku 30.000 Din. — V okoliški občini se nadaljujejo dela pri regulaciji Koprivnice, ki bodo pa morala biti zopet kmalu prekinjena, ee ne bo na razpolago denarnih sredstev. 0 Vprašanje zavetišča zn mladino. Večkrat se je že sprožilo vprašanje mladinskega zavetišča ali mladinskega doma v Celju. Imamo sicer v Celju otroški vrtec pri šolskih sestrah, dalje otroški vrtec v Gaberju, ali vse to spričo velikih potreb, ki jih ima Celje z okolico, ne zadostuje. Posebno v okolici Je vse polno mladine, ki je čez dan prepuščena sama sebi, ker morajo iti starši za delom. Zato je samo pozdraviti idejo, da bo tudi mestna občina otvorila en razred otroškega vrtca v pritličju mestno narodne šole, en razred pa v mestnem otroškem zavetišču ob Dečkovi cesti. Mogoče je pa in Bog daj, da bi se kmalu uresničila ludi želja velikega števila Celjnnov. da bi se naselili med nas Salezijanci. Tako vsaj je v svojem govoru pri don Boskovi proslavi omenil slavnostni govornik č. g. dr. Kniflc. Ptuj Tečaji za preeepljenje debeloplodncga kostanja »maronija«. V ptujskem okraju se i bodo vršili tečaji za preeepljenje debeloplod-nega kostnnja »maronija«, zn katere so določeni sledeči dnevi: Dne 29. nprila ob 11 pri Sv. Barbari v Halozah, dne 29. aprila ob isti nrl v Leskovou, dne 3. tnn.ia ob 9 v Jur-šinclh, dno (i. maja ob 8 v Podlehnlku in istega dne ob 15 v Majšpeigu. Tečnje bo vodil okrajni kmetijski referent Stanko Zor-čič. Vsetn interesentom se priporoča, da se tečajev udeležijo polnoŠtevilno! Smrtna kosa. V Vurbergn jc umrl po dolgi bolezni ugledni trgovec Rudolf Minili. Star je bil šele 28 lel. Naj v miru počival Trije junaki noža Ljubljana, 27. aprila. Fantje in dekleta, možje in žene, okoli 40, so lani predpustno nedeljo v neki gostilni pri Želimljah praznovali »tolar«, kakor tam pravijo običaju, ko pijo na račun ženina in neveste. Bili so veseli, harmonike so škripale, mladina je plesala, po mizah so pa stali kozarci žgane pijače. Veselje pa se je kmalu spremenilo v pravcato mesarsko klanje, med katerim sta bila dva lanta prav po mesarsko oklana. Povod je dal neki Jože, ki jo pobiral za godca, pa je nabral samo 1.25 Din, ko so drugi trdili, da je prišlo več na krožnik. Dva mlada fanta sta romala v bolnišnico, trije pa so prišli na zatožno klop. Eden poškodovancev, Albin Jamnik, je bil močno razrezan, dobil je zadaj v hrbet sunek z nožem tako nevaren, da bi bil kmalu umrl. Ta zadeva se pred sodiščem zelo vleče in je deloma prav zapletena, kajti pojavila sta so dva tabora prič. Trije fantje so že lani 27. decembra stali pred ljubljanskim malim senatom, a je bila razprava preložena, da so se danes zaslišale še nekatere priče. Prvi obtoženec Jože je zatrjeval: »Z nožem sem se samo branil, so me napadli.« O11 je bil, ki jo povzročil prepir zaradi godca. »Sploh nisem imel noža v rokah! Nisem nič vedel. »Predsednik: »Ali ste bili tako divji?« Izgovarjal se je, da ga je tretji obtoženec Janez udaril. Drugi obtoženec France, brat prvega: »Nisem kriv. Sem samo brata branil. Albin Jamnik je mojega brata boksal.« Predsednik je ugotovil, da je najhujše oklani Jamnik izgubil po mnenju zdravnikov 1 1 krvi. Tretji obtoženec Janez: »Ni resnica! Sem samo miril, ne pa klal. Samo neprijatel ji, ki smo ž njimi v jezi, me dolžijo. Nisem nobenega rezal z nožem. S Francetom sva uaj-j večja prijatelja. Nesramen je bil Jože, ko je šel mone režat.« Mnoge priče so po svoje pripovedovale, kako se jo razvijalo krvavo klanje v gostilni. Nekatere so bile na strani prvih dveh obtožencev, druge so skušale tretjega izrezati. Oba Jamnika, Tone in Albin, sta bila v tem tepežu najhujše oklana. Albin je dobil več vbodljajev, en sunek zadaj v hrbet. Tone pa dva lepa znaka na čelo in levo sence. Pomnil bo vse svoje življenje. Na popoldanski razpravi je po govorih drž. tožilca in dveh branilccv sledila sodba: Prvi Jože B. je bil obsojen zaradi težke in več lahkih telesnih poškodb no 8 mesecev strogega zapora in na 600 Din denarne kazni ev. 10 dni zapora. Tretji Janez .P. na I mesec strogega zapora in na 4*0 Din denarne kazni ev. H dni zapora in drugi, prvega brat France B. na 600 Dia denarne kazuj ali 10 dui zapora. Trg Vransko rešen ognjene nevarnosti Vransko, 27. aprila. Po predhodnem trobentanju »Na pomoči« je pričel ravno 10 minut po polnoči biti plat zvona iz župne cerkve ter klicati vse tržane k skupnemu sodelovanju za rešitev gorečega imetja uglednega vranskega posestnika Slapnika Franceta. Vse je že mirno spalo, ko je najbrže zločinska roka zbudila vse tržane in okoličane. Položaj je bil skrajno nevaren. Poslopja Slapnika Franceta stoje sredi trga, in sicer med poslopjem »Posojilnice« in posestnika Pungartnika. Vključno nadalje stoji ob isti strani hiša ob hiši z gospodarskimi poslopji vred. Kakor se je ugotovilo, je nastal požar v gospodarskem poslopju, in sicer v listnici, ki je oddaljena od poslopja »Posojilnice« le nekaj metrov. Ogenj se je v nekaj minutah razširil na poleg stoječi prenovljeni veliki kozolec in na svinjski hlev. Vlažno vreme, ki je ob tem času vladalo na Vranskem, je pritiskalo dim in ognjene zublje k tlom v taki meri, da so prvi reševalci, ki so prihiteli na pomoč, z največjim naporom rešili iz gorečega gospodarskega poslopja štiiri krave in enega konja. Ogenj pa je takoj nato prešel na kakih 20 metrov oddaljeni svinjski hlev, ki se je tudi užgal, tako da je bilo središče Vranskega v hipu v največjem plamenu. Na meslu požara so bili prvi domači gasilci, ki so z veliko vnemo skušali rešiti Sezona se pričenja 1. maja. 1400 Din Vas stane 20 dnevno zdravljenje v Radencih (maj, junij, september) stanovanje, hrana (dijetna ali navadna), kopanje, dva zdravniška pregleda (Rontgen, analiza seči), vključno vse takse. Posebno važno za bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, kamenčkov, pri zaostajanju sečne kisline i. t. d. Zahtevajte kopa-liščne prospekte I Slatina Radenci, Slovenija. Kaj pravile? O dolenjskem Petru Klepcu pripovedujejo, dn je bil hudo močan fant. da je bil še hujši ko slavni notranjski Martin Krpan. Smreko vam je s koreninami izruval kakor bi bila slamnata bilka. Pri vsej svoji moči je bil pa dobrodušen in miren človek, le včasih je rad vriskal. Vriskal pa je lako na glas, da se je graščakov stolp stresel, če je Peter kolovratu pod gradom in domov grede vriskal. Grajski valpet, ki fantovskega vriskanja ni mogel prenašati, je bil hud na Klepca. Zato je poslal nanj svoje biriče. Budni Klepec pa se je svojih zopernikov od-kriial, kakor se odkrita š silne muhe, ki ti sili v nos. Močno je kihnil in vsi so popadali. Sedaj so valpe-tovi biriči še bolj oprezovali, da bi ga zasačili. Nekega poletnega večera je Peter Klepec, ki je ves božji dan rigolal svoj vinograd, zaspal kar na vrtu pred svojo hišo. To so spazili biriči. Dvajset jih je prišlo nadenj in z debelo vrvjo so ga ovili okrog in okrog, preden se je Peter dobro zavedel. Tako '.f'4 zvezanega so zasmehovali: »Peter, udarimo se, če ihta i kaj moči in korajiel« Peter pa je molčal in se smehljal. Biriči so šli v Petrov vinski hram in lokali njegovo vino: »Vse na tvoje zdravje, Peter Klepec! Ali boš pil z nami bratovščino? Strahopetec si, Peter, zanič kakor baba.« Tako so ga obdelovali s svojimi jeziki. Peter pa je molčal in se smehljal. Ko so bili biriči od Petrovega vina ie čisto pijani, so začeli peti. Začelo se jim je vrteti v glavi in kmalu so vsi popadali. Tedaj je pristopila izza hiše Petrova sestra M teka in prerezala vrvi, s katerimi je bil brat zvezan. S to vrvjo je povezal Klepec smrčeče biriče ter jih z enim koncem vrvi še po zadnji plati dobro podtemplal. Peter namreč ni ostal nikomur nič dol-ian. Potem pa je zapel svojo dolenjsko himno, na katero je sedanji rod ie skoraj kar pozabil: »Oj, svet se suče in vrtite Na to zgodbo o Petru Klepcu sem se spomnil, ko sem te dni v >Jutru« bral neko pripovedko o ptiču noju, katera se konča prav tako kakor moja o Petru Klepcu: Toda svet se suče in vrli. Radio Therma Laško .Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatizma, išijasa, ženskih bolezni, arterioskleroze, znižanje krvnega tlaka itd. Odprto skozi vse leto. V pred- sezoni znižane cene! Pavšalna penzija za 10 dni t>00 Din, za 20 dni 1100 Din. — V pavšalni penziji je vračunano: hrana in stanovanje, dnevno po ena kopel, ena ali dve zdravniški preiskavi in vse takse. Zahtevajte prospekte od upravo zdravilišča! poleg stoječo stanovanjsko domačo liiSo in komaj nekaj metrov oddaljeno hišo »Posojilnice«, v kateri se nahajajo tudi njeni poslovni prostori. Ze se je zdelo, da bo ves napor domačih gasilcev zaman, ko prihitijo že nekako pol ure po začetku požara na pomoč gasilci iz Prekope, ki so s pomočjo domačih tovarišev ogenj obvladali in rešili s tem najmanj 30 posestnikov požarno pogibelji. Ogenj je že namreč zajel poslopje »Posojilnice«, stanovanjske hiše pogorelca in poleg stoječe hiše posestnika Pungartnika. Oašenja so se udeležili nato še gasilci iz Lo-fiice pri Vranskem in oni iz Kaple, ki so pripeljali e seboj svojo motorno brizgalno. Ta je ogenj končno popolnoma ugasila. Kdo je krivec? To se je nocoj izpraševal ves trg Vransko, lu se ima zahvaliti dvema dejstvoma, da ni danes njegovo središče postalo pogorišče. Kot prva je nastali ogenj opazila gdč. M. P., ki je brez premisleka odhitela iz svoje spalnice in opozorila lastnika na grozno nevarnost. Šele vsled njenega nastopa se je zbudil trg. Ce bi pa ta požar nastal pred dvema ali tremi tedni, v času suše, bi morali merodajni činitelji najbrže skrbeti za obnovo središča trga Vransko. Skoda, ki obstoji v pogorelem gospodarskem I poslopju, kozolcu, svinjaku, vozeh in orodju, se ceni i na 100.000 Din, ki je le delno krita. Rad bi šel na dopust Ljubljana, 27. aprila. »Prosim Vas, gospod višji sodnik, če. bi šol lahko na dopust. Mati ima doma mnogo dela!« tako je nagovoril nemirni klatež Sta-hovski Jože, ko je slišal sodbo, da je obsojen na 4 mesece strogega zapora, ker je letos marca ukradel neki kmetici 2 kovanca po 50 Din in nekemu kmetu psa volčjaka, 200 dinarjev vrednega. .Tože .je tatvini v bistvu priznal. »Tukaj nam spisi povedo, kako ste pridni,« ,je odvrnil predsednik malega senata in nadaljeval: »Verjetno je, da bi šli radi ven po svetu v zlato svobodo sedaj na spomlad. Vsak bi šel rad v naravo!« »Delal bi doma!« je Jože prekinil predsednika. »Potepali bi se, kar imate navado...« »Prosim 7.a dopust samo 10 ali 20 dni!« Državni tožilec 1 se je dopustu protivil in Jože je moral na-| zaj v zatohle in hladne zapore. Koledar Sobota. 28. aprila: Pavel od Križa; Lukezij. Novi grobovi ■J- Na Bledu je umrla gospa Hedviga W61fling roj. Malner. Pogreb bo v nedeljo ob 16. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Ostale vesti — Cerkvene vesti iz lavantinske škofije. Razpisane so župnije: Razbor pri Slovenjgradcu do 24. maja, Sv. Anton na Pohorju do 30. maja ln ka-nouikat v lavantinskeni stolnem kapitlju do dne 6. junija. — Rudnik Zabukovca. Jutri bo ob 10 v župnijski cerkvi sv. Pongraca v Grižah sv. opravilo za žrtve kakanjske nesreče. Udeležba nameščencev in rudarjev rudnika Za bukovi vi obvezna — Smrt bivšega turškega ministra. V Sarajevu je umrl bivši turški pravosodni minister Ali Rudži ef. Kapic. Bil je minister za časa vladanja sultana Abdul Hamida in nekaj časa tudi še v vladi Kemal paše. Kmalu pa je moral bežati, ker ga je Kemal paša obenem s 56 drugimi uglednimi osebnostmi obsodil na smrt. — Nestanovitno aprilsko vreme. Jutranja temperatura je bila včeraj +16 C, barometer pa se je dvignil za 4 mm ter je kazal 758 mm. Včeraj zjutraj je bilo megleno. Ob prvih jutranjih urah jo megla ležala prav pri tleh ter je bilo Barje spremenjeno v veliko, valovito jezero. Podnevi je biio le delno jasno, hladno in vetrovno. Bilo je tudi solnčno. Vendar ne prav stalno vreme. V četrtek pa so se vrstili prav zanimivi pojavi. Solnce, dež in celo toča. Bilo ,je popoldne, ko so se od Krima som pripodili gosti, deževni oblaki. Nad mestom in Barjem se je vsula huda ploha, vmes pa je par sekund na redko padala tudi toča. ki pa ni nikjer napravila nikake škode. Nevarnost je, da se bo prihodnje dni pojavila slana, ki ne bi bila za-željena za nekatere vrtove in njive, kjer že poganja krompir, bujno raste salata in so v. J. -JIIOEFA. k. d. z»jr«b. Gi|«vj 32. Oglu ic rc|lur. pod S. b». 437 od 10. L I9H ze zunaj nasajeni paradižniki, ponekod pa je prišel že fižol iz zemlje. — Smrtna nesreča v Kokri. K našemu tozadevnemu poročilu smo prejeli še sledeče: V Kokri je farna patrona Marija Brezmadežna. Se kot podružnica preddvorska je slovela kot bežja pot. Se danes pride spomladi štirinajst procesij k Brezmadežni v Kokro iz raznih župnij in vasi. Na dan sv. Jurija ima tako procesijo vas Možjanea iz župnije Cerklje. Iz Možjance prideš v Kokro v dobri uri. Letos so bili Možjanci namenjeni, da pridejo v Kokro k Brezmadežni na Jurjevo ob 6 zjutraj, kjer naj bi bili pri že zdavnaj zaobljubljeui službi božji. V Kokro pridejo Možjanci običajno čez most pod ■»Žago; v Potočah. Ta most je Kokra marca odnesla. Zagarjevi so napravili pod svojo žago zasilno brv. Na Jurjevo zjutraj je Kokra narasla na 1.10 m. Predrzno so skušali na Jurjevo Možjanci kljub narasli in deroči vodi čez zasilno ozko brv v Kokro. Katarini Jerič se je zvrtelo v glavi in valovi so jo odnesli. V nevarnosti sta bila tudi še dva moška. Do sedmih smo čakali v Kokri na Možjance. V prepričanju, da jih zaradi hudega dežja ne bo, 6e je vršila zanje služba božja. Šele po službi božji smo zvedeli, da so Možjanci med tem skušali rešiti oziroma najti ponesrečeno Jeričevo. — Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josef« grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo Franz-Josef« vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. — Deset blagoslovnih napevov. Za mešani zbor zbral in uredil p. Hugolin Sat.tner, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena parti-turi je Din 15, glasovi so po Din 4. — Zadnje delo našega častitljivega in nepozabnega skladatelja je pravkar izdala Jugoslovanska knjigarna. Napevi so starejšega sloga in večina od neznanih skladateljev, razun štev. 8 (Miklošič) in štev. 10 (Budna). V naši škofiji se ze|p razvija- in širi cerkveno Itudsko petje, zato še posebno pozdravljamo zbirko, saj je izšla za ta namen. Dalje priporočamo našim cerkvenim zborom še druge cerkvenc skladbe našega rajnega skladatelja, zlasti Marijine pesmi za šmar-nične pobožnosti in druge njegove cerkvene na-peve, kar jih je izšlo (največ) v zalogi Jugoslovanske kniigarne. Tozadevni cenik se dobi brezplačno v omenjeni knjigarni. — Drava preti Varaždinu. V okolici Va-raždina čakajo že deseto leto na regulacijo Dravine struge, ki čedalje bolj ogroža mesto. Sedaj obstoja velika nevarnost, da Drava vdre po rokavih, ki so sedaj prazni, kar bi bilo katastrofalno za Varaždin in okolico. Te dni si je ogledala teren komisija z banom i savske banovine dr. Perovičem na čelu, ki Cafclftc toplice »o- o Najbolj vroče radiotermalno kopališče v dravski banovini! Za revmo. išias. otrpelost, želodčne in ženske bolezni I Od 1. maia do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra 20-dnevno pnvšnlno zdravljenie za ceno 1100 Din, 10-dnevno 600 Din (soba 4krat dnevno dobra hrana, dnevno 1 kopel, 1 zdravniški pregled dovoz in odvoz od po«taie Brežice ali Dobova. takse). Prospekt na zahtevo iVa^noiiilcB Liubliana I l/stanovui občni zbor Prirodoslovncga društva* ho danes ob 18 v zbornični dvovmi na univerzi. Vljudno vabljeni vsi dosedanji člani Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva in sploh vsi, ki se zanimajo »a ta važen kulturni dogodek. t Rezervni oficirji ee vabijo, da se udeleže dru-iobnega večera, ki pn prirede aktivut tovariši v oficirskem domu v vojašnici na Taboru drevi ob pol 9. Ob tej priliki sporočamo, dn ko dospeti naročeni zemljevidi. Dobo ве v torek od 18—19 v društveni pisarni. Odbor udrntenjn rez. oficirjev Ljubljana. 1 Sluiklnjel Poselska zveza« priredi tztot jutri, v nodotjo, k Dov. Mariji v Polju. Služkinje, kt želijo tti peš, se lahko zbero prod Mestnim domom. Druge se peljejo z avtobusom, ki odpelje izprod Mestnega doma ob ,1. Glavno zbirališče Je pri Dov. Mariji v Poljn, kjor bo skupna pobožnoet ob 4 popoldne. V primeru slaboga vremena se Izlet ue vrSi, pač pa bomo imele v Služkinjskcin domu« običajni nedeljski sestouek. 1 Kino Kodeljevo. Danes ob R tn jutri ob pol 4, pol fi in 8. najnovejši vojni film »Gaiipoll«, ki prikazuje boje med angleško ln turško armado in mornarico za Dardanele. Film Ja narejeu s sodoiovnnjem angleške armado In mornarice. i Nočno slu!bo imajo lekarne: mr. Bnhovee, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78, ln mr. Hočevar, Celovška cesta 34. Naše diiaštvo Zarjanl. Danos 28. apr. popoldne ob 2 bo v dro-Ktvenem lokala članski sestanek, na katerem bo govoril univ. prof. dr. Andrej Gosnr o tomi: »Stanovska država«. Zn Zarjano udolcžba obvezna, člani bratskih društev iskreno vabljeni. Maribor m Društvo tSola In dom« vnbi vse starše, da pridno posečujo predavanja IV. pedagoškega tedna od Ml. aprila ito 5. maja. in Gledališka mnnnniln. Hadi nenadne obolelosti gdčne Druzovlčove odpade jutrišnja popoldanska predstava »Vijolice z Montinartra«. Jutri zvečer ob 21) •Ilokuspokus«. Ceuo od 15 Du uuvzdol. m Iz Nanosa. NoooJ ob 19 v mali dvorani Narodnega doma izredni občni zbor. Udeležba za vso članstvo obvezna. m Jubilejni koncert mariborske Olasbene Matice bo 2. maja. Izvaja so slovita oda v oratorijskem stilu -Lira in harfa«. m Borza dela za Inteligenčne poklice v Mariboru j ima na razpolago prosto mcRto srednjega tehnika, oz. geometrn za sezonska cestna dela tn pisarniško mesto s srednješolsko kvalifikacijo. informaoijo daje Bor/.a dola, Maribor, Sodna 9-III. Celie o Fantje Jn dekleta kmetijsko-gospodlnjske nn daljevatne iole. vprtzore na odru okoliške šole Jutri ob 15 igro »Izgubljeni in zopet najdeni mož«. c Pevski odsek prost. nas. društva tvrdke IFoseh-naga v Šoštanju priredi v soboto S. maja ob 20 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju pevski konoert filo-; venskih narodnih In nmetnih pesmi. e Tamburašho društvo 'Danica* v Celju ima drevi ob 20 v Narodnem domu redni letni občni zbor. o Jugoslovanska strokovna zveza, skupin« do-I lavcev in nameščencev, ima redni letni občni zbor v j nedeljo 29. aprila ob 8-30 v drnštvenih prostorih v Delavski zborniol. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) Sobota, 28. aprila: Celjski grofje. Izven. Znižane cene od B do 20 Din. Nedelja, 29. aprila: Gospoda Olembajet)l. Izven. Znižane cene od 0 do 20 Din. Ponedoljek, 30. aprila: Zaprto. OPERA (Začetek ob 20) Sobota, 28. nprila: Poljska krt. Bed A. Nedelja, 29. aprila ob 15: P let v Savoju, Izven. Znižane cone. Ob 20: Madamc Butterfh/. Izven. Znižane cene. Ponodeljok. 30. aprila ob 20: Simfonični koncert: Moja domovina. — tJnionska dvorana. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobotn, 28. aprila ob 20: Star i grehi. Premijera. V korist Združenja gledaliških igralcev. Radio Radijska predavanja prof. Vebra (ciklus: Ljudski nauk o dobrom in zlu) so vrše odslej vsako drugo soboto. Programi Radio Liubliana i Sobota, iS. aprila: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13 C as, plošče. 18 Ploščo, stanje avtomobilskih cest. 18.30 Zabavno predavanje (g. Daneš). 19 Koroško ura. 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20 Slovenske narodne s spremljevanjem liadijskego orkestra pojejo: gdč. Znpanova, gg. Jug in Dermota. 21 Ura francoske glasbe: ga. Riithel-Nostis poje francosko p osmi, vmes igra francoske kompozicije Radijski orkester. 22 Ca«, poročila, lahka glasba. Nedelja, 2». aprila: 8.15 Poročila 8.80 Gimnastika (Pustišek Ivko) 9.00 Vorsko predavanje (dr. Ciril Potočnik) 9.30—11.80 Pronos tz Belgrndo: Svečan pogreb branilcev Belgradu 11.30 Predovanje Jadranske straže (Viktor Pirnat) 12.00 Pas ploščo 10.00 O ceni mleka nn deželi in v mestu (Pavlica Franjo) 10.30 Drama «Tujl krnh« (Turgenjev), izvaja skupina gosp« Dnnilove 20 00 Radijski orkester 20.30 Vokalni solistični konoert gospe Zlate GJungjenac 21.00 CoSko plošče 22.00 Oas, poročila, lahka glasba, Radijski orkester. Drugi programi t SOBOTA, 27. aprila. Belgrad: 20 Večer našega mor-ta. — Zagreb: 20.15 Vokalni koncert. 20.45 Klavirski koncert. — Dunaj: 16.25 Mandollnlstičnt koncert. 17.80 Popoldanski koncfcrt. 19.0» Zbor. 20.05 »Crv vesti«, kmečka komedija. — Budimpešta: 18.30 Ciganska glnsba. 19.50 Igra. 22.30 Orkestralni koncert. — Milan-Trst: 20.45 Trio. — Rim: 21 Prenos opere. — Prana: 20.20 Godba na pihala. 21 Operno arije. 21.20 Orkestrnlna glasbo. — Varšava: 20 Klavirska glasba (Chopin). 20.50 Španski večer. _ . NEDELJA, 29. aprila. Belorad: 19.00 Orkestralni konoert 10.40 Oelističnl In klavirski koncert 20.55 Godba kraljove garde — Zagreb: 20.15 Vokalni konoert 20.15 Radijski orkester — Dunaj: И.25 Orkestralni koncert 19.20 Violinski konoert 20.00 Zvočni film (šlngerjl) 21.15 Godba nn pihnla — Budimpešta: 18.00 Koncert nezaposlenih godbenikov 20.00 jubilejni koncert mestne glasbene šole — Milan-Trst: 20.55 Opere -Wcrlher«, Masse-not — Rim: 20.45 Operi «OrfeJ«, Cnselln, »Oedlpns rex«, Strnvinski — Praga: 19.30 Haydn, Simfonija v B dnrn 20.00 Prenos z Imna.io 21.30 Jugoslovanska »la>ba — Varšava: 20.55 Pronos ts Milana. je prišla do spoznanja, da je treba nujno začeti z deli, da ne bo prišlo do katastrofe. — Prepovedan tisk. Službene novine štev. 94 objavljajo, da je državno tožilstvo v Zagrebu prepovedalo razširjati knjigi »Andreas Szylagyi, delo Demetrovo« in »Na zelenom otoku«, ki sta bili tiskani v Zagrebu. — Z odlokom ministrstva za notranje posle pa je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Magyarsag Ne prajza«, ki je izšla v BudimpeMi. v— Velika ponarejcvalska afera ▼ VeL Bočkcreku. V Velikem Bečkereku so zopet odkrili veliko ponare.ievalsko družbo, ki je ponarejala poleg kovanega denarja tudi papirnate stotake. Sef družbe je neki doktor prava, ki je bil že dvakrat obsojen na več let robije zaradi ponarejanja denarja. Ponarejal je tudi romunski denar. — Za srce, ledvice, kamne, jetra, želodec, notranje žleze tn čiščenje krvi je vendar najboljša naša Radenska slatina Zahtevajte vedno in ureo-no le Radensko slatina — Pobegli medved usmrtil človeka. V vasi Pečniku pri Slavonskem Brodu je te dni prišlo do hude nesreče, ki jo je povzročil pobegli ciganski medved. Po vaseh severne iiosne se klati že dalj časa družba ciganov z medvedoma in opicami. Te dni pa se jo v okolici Pečnika večji medved, ki je bil še zelo divji, utrgal z verigo in pobegnil v vas. Najprej je v nekem hlevu zaklal dve kravi. Lastnik hleva je planil s kolom, toda medved se je postavil v bran in ga nagnal v hišo. Nato so prihiteli cigani, ki pn so se tudi morali umakniti pred zverjo. Šele drugi dan je šla večja skupina kmetov na lov ua medveda. Kmalu so ga našli. Hoteli so ga ubiti, toda cigan Joakim Marato jih je začel zaklinjati, naj ga nikar ne ubijejo, ker od njega žive štiri ciganske družine. Obljubil je, da bo medveda sam njel in odvedell. Toda medved je navalil nanj in ga udaril s šapo tako močno, da se je zvalil na tla. Cigan pa so je le nekako izmotal iz medvedovega objema in udaril v beg. Medved pa za njim. Kmetje so sicer streljali na medveda, toda to ga je le še bolj razkačilo. Obrnil se je proti njim, tnko da so se razkropili po hišah. Medved je šel nato na cesto, kjer je malo manjkalo, da nI raztrgal neke deklice, ki je šln po cesti. Puškin ogenj, ki se je usul nanj z oken, je to preprečil. Ko so se kmetje prepričali, da je medved poginil, so šli iskat cigana. Našli so ga vsega razmesarjenega. Kmalu je Izdihnil, toda še par trenutkov .pred smrtjo je miloval usodo svojega medveda. Kmetje so po tem dogodku izgnali vso cigansko družino iz vasu — Pri motnjah prebave, žalodčmb bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, mtsbanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna -Franz Joscfova. grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Kamnih Novice z Vrlipolja. Iz naše vasi so izločili manjši spodnji del in ca priključili Kamniku. Iz občine Karanlk-okolica pa so izločili samostojno občino Nevlje, kateri so priključili sosednje vasi. Volitve bodo menda že v poletju. Iz Kamnika so zgradili do Novakove gostilne lep trolour, da vaščanom in Kamničanom ui treba hoditi po blatu. 2e davno je bila želja vseh Vrhpoljčanov. da bi imeli obcestni hodnik po vsej vasi do mostu čez Nevljico. Ta želja, katero smo že pred dvema letoma izrazili v našem li^tu, se nam bo zdaj izpolnila. Gospodje iz Kamnika z načelnikom cestnega odbora so si že ogledali na licu mesta, v koliko bi bil načrt izvedljiv. Obljubili so, da se bo čimprej pričelo z delom. Vrhpolj-čani smo te odločitve zelo veseli, vendar pa imamo upravičene pomisleke, da bi se hodnik za pešce zgradil že v poletju. Ob cesti, kjer bi bil izpeljan hodnik, je zasajeno mlado drevje, ki bi bilo zdaj uničeno, če bi pa z gradnjo počakali do jeseni, bi ga lahko presadili. V tem smislu je bila že odposlana vloga nn pristojno mesto. Ker je v načrtu tudi gradnja obcestnih hodnikov iz Kamnika proti Duplici in Podgorju, bo prav lahko odložiti ta dela in dati prednost hodnikoma proti Duplici in Podgorju, kjer zu takojšnjo gradnjo nI nobenih podobnih pomislekov. Ko bodo ta dela končana, bo Kamnik mnogo pridobil. Ob tej priliki bi še omenili, da je pred dvema letoma cestni odbor zaradi razširitve ceste na Vrhpolju odkupil od posestnikov nekaj sveta ob cesti. Ker ga je nekaterim plačal, drugim pa še ne, želijo prizadeti, da bi se ta stvar čini pre i uredila. SkoSia Loka Na zadnjem občnem zbora »Ljudske hranil-nice»i v Loki se je konstituiral sledeči odbor: načelnik: Starman Anton, ravnatelj: PodbevSek Jernej, odborniki: Košir Jože, Bernik Franc, Subic Anton, Demšar Viktori|an, Bablč Franc; nadzorstvo: Pokorn Ivan, Hafner Leopold, Mollnaro Angelo, Hartman Franc in Pečnik Matevž. — Na taiv občnem zboru se je pokazalo, kakšna kriza je že zajela zlasti kmetiško l|uditvo, ko j« izkazala bilanca 155.476 Din zaostalih obresti. Lanska hilan-pa je izkazovala le dobro 2000 Din zaostalih obresti. Žalosten pojav, ki daje misliti! — Pri ilabostl |e naravna »Frana Jotelova« voda priletno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker ae izkažt ie v malih količinah koristno Krone ruskih carjev na chicaški raZStavi ? Vrednost 250 milijonov dolarjev Tudi letos bo v Chieagu razstava. Američani računajo, da bo letošnji nspeh razstave morda še večji kot je bil lanski, ko je mesto praznovalo stoletnico svojega obstoja. Radi razvrednotenja dolarja bodo tndi tujci lažje prišli v Ameriko, a na drugi strani je Američanom težja nabava tujih valut. Zato bodo po vsej verjetnosti rajši sli v Chlcago na razstavo kakor drugam, v druge države. Uprava razstave je že pričela z reklamo In išče vsemogoče novosti, ki naj bi zanimale goste in jih privabile v Ohicago. Američani so prišli na misel, da bi si izposodili od sovjetske vlade dragulje in krone bivših ruskih carjev. Iz Newyorka poročajo, da je sovjetska Rusija v načeilu že pristala na ponudbo, vendar zahteva zato primerno najemnino. Poleg tega mora Amerika skrbno zastražiti te dragocenosti. Rusija bi skrbela za prevoz zakladnice v Ameriko. 2e L 1922 se je sovjetska vlada bavila z mislijo, da bi prodala carsko krono in vse dragulje. Tedaj je poklicala v Moskvo ame- . riške in angleške izvedence, ki so precenili i vrednost tega zaklada. Ugotovili so, da samo j diamanti tehtajo 25.000 kara tov. Vrednost vseh dragocenosti znaša okoli 250 milijonov dolarjev. Krona Katarine Velike je gotovo najdragocenejši predmet in je vreden 42 milijonov dolarjev. V njej se blesti 5000 bri-ljantov in velikanski rubin. Krona tehta 3 ! kilograme. Poleg te je še vse polro drugih dragocenosti, kakor n. pr. carsko žezlo, ki no«i na konici diamant »Orlov«. Ta je poleg »Cullinana«, »Kohinurja«, in »Velikega mognla« največji diamant in tehta 126 ka-ratov. Zezlo je okrašeno še z drugimi diamanti, izmed katerih je najmanjši vreden 5000 dolarjev. Med okraski krone je tudi zlato jabolko, ki nosi dragulj 200 karatov. Vse te dragocenosti so shranjene v zakladnici Narodne banke v MoskvL Merapi bruha Predsednik španske vlade Lerroux, ki je moral radi nesporazumljenja med svojimi ministri podati ostavko. Norec aH spokornih? Korziški ropar Spada kaže že več časa znake umobolnosti. Dušeslovci so mnenja, da ni več pri zdravi pameti. Spada se je po aretaciji popolnoma izpremenil; silno je upadel. Zdi se, da je versko blazen. Neprestano moli. Prosil je za sveto pismo, ki so mu ga tudi dali. Ponoči prične nenadoma prepevati psal-me. Od časa do časa ga obišče duhovnik in ostane pri njem delj časa. Duhovniku je izrazil željo, da bi rad šel v samostan. Prosil ga je, naj gre v Rim in naj izposluje od sv. očeta dovoljenje, da bi ga sprejeli v samostan, ker bi rad študiral bogoslovje... Verjetno je, da se je Spadi spričo grozodejstev, j ki jih je izvršil na Korziki, zmračil um, ko je prišla nad njega pravica. Spadove tolpe so strahovale Korziko dolgo let, napadale so vasi, jih oropale, prizanašale niso niti ženskam in izvršile nad njim najhujše zločine. Spada je bil eden najhujših tolovajev in kolovodij. Pogosta je njegova četa napadla orožniške patrule in jih uničila. Tiskarsko meslo Sovjetska Rusija potrosi ogromne zneske denarja za tisk. »Pravda«, ki navadno prinaša poročila o gibanju komunistične stranke, je v zadnjem času svoj obrat silno razširila. Tiskarne, upravni prostori in uredništvo zavzemajo površino 7.5 ha. To je nekaka sovjetska graščina in časnikarsko mo-eto. Uredništvo je nastanjeno v stavbi, ki ima osem nadstropij. Tiskarna ima najmodernejše stroje. O rotacijskem stroju pa gre glas, da je eden največjih na svetu. * Narodna fronta je prosila župana v Cu-rlhu, naj bi ji dovolil obhod po mestu dne 1. maja. Zupan je prošnjo zavrnil. Prepovedani so vsi obhodi. V Amsterdam je prispelo poročilo, da je na obali Jave nastal tektonski morski potres, ki je zajel tudi obrežje Jave. Nato je pričel bruhati ognjenik Merapi. Iz žrela bruha ogenj v višino, ki gre tudi do 1000 m. Po pobočjih se razliva lava. Eno uro po prvem izbruhu se je žrelo med velikanskim grmenjem in bobnenjem sesulo. Potre je bil tako silen, da so se kazalci seizmofc.ufa na opazovališču v Baladanu zlomili. Ognjišče potresa je po vsej verjetnosti južno od Jave. Najstarejše gledališče na Kreti Na Kroti so odkrili razvaline gledališča, ki ga smatrajo za najstarejše na svetu. Sta-rinoslovci domnevajo o njem, da je bilo gle-gališče zgrajeno 2000 let pred atenskim. Izvedenec Pernier je na podlagi okraskov in slik, ki so jih še našli, sestavil poročilo o vsebini tedanjih iger in o načinu odrskega podajanja. V mestu Winterbourne Gunner na Angleškem so osnovali posebno vojaško šolo, ki naj pouči vojake o ravnanju v primeru plinskega napada. Vojake poučujejo o sestavi in učinku plinov ter o obrambi proli njemu. Nadalje se vadijo v reševanju zastrup-iiencev s plinom. Uče se tudi, kako je treba za-strupljenca okopati v topli vodi. »Cena za lo majhno sobo je res previsoka.« »Toda poglejte, kako lep razgledi« »Lep razgled? Kako to? Saj je vendar pred menoj pokopališče!« »Da, da! Če človek gleda skozi to okno, se vendar ob tem pogledu lahko razveseli, ko pomisli, da še ne leži med onimi tam.« Na Španskem je zavladala zopet zmešnjava. Vrsti se stavka za starko. Tako eo v Madridu proglasili stavko tudi peki in mesto je ostalo brez kruha. Takoj so postavili vojaške pekarne, ki za silo preskrbujejo prebivalstvo • kruhom. Seveda gre to počasi od tok, kakor nam kaže slika. V prisotnosti belgijskega kralja so položili temelje /.a svetov, razstavo, ki bo prihodnje leto v Bruslju. T f očke ga bi si radi privoščili Sam trepeče pred svojimi rojaki Ali je Trocki še v Barbizonu! Ali je še sploh na Francoskem! Kje je prav za pravT Kam namerava odpotovati! Ali res v južno Ameriko! Ali ne morda nazaj na Turško! Kdo more odgovoriti danes na vsa ta vprašanja! Časnikarji oblegajo noč in dan vilo v Barbizonu, v kateri se je skrival Trocki več mesecev, ne da bi francoska javnost vedela za to. Noben poročevalec velikih francoskih inozemskih listov se ne upa prevzeti nase odgovornost, da bi zamudil novico o kakršnemkoli koraku bivšega ruskega revolucionarja. Njegovo ime je v svetu znano, zato tudi lastniki listov dobro vedo, da bo javnost natančno prebrala vsako vrstico o kretnjah Trockega, pa naj bo še tako nesmiselna, V Barbizon prihajajo znanci in neznanci iz okolice, iz Pariza in drugih mest. Trockega so njegovi prijatelji neprestano stražili, da bi ga obvarovali pred morebitnim napadom s te ali druge strani. V petek je nenadoma pridrvel pred vilo neki Rus, hivši veleposestnik ob Volgi, ki je danes mehanik v avtomobilski tovarni na Francoskem. Skočil je čez ograjo in prispel čisto do vile. Toda vilo stražijo tudi psi. Rus jih je pričel obdelovati s palico, a živali se niso umaknile. Tedaj je začel vpiti in zasramovati Trockega kot soodgovornega za revolucijo in za vse, kar je prinesla. Končno je posegla vmes policija in odvedla Rusa. Tndi drugi Rusi so se pripeljali v Barbizon, da bi videli Trockega, toda ta se je neprestano skrival v hiši. Ponoči se je tn pa tam začulo vpitje okoli vile, tam zopet petje, potem zopet za-sramovanje in psovke. Časnikarji in fotografi so bili v neprestani pripravljenosti, da zabeležijo tudi najmanjši dogodek in posnamejo vsako količkaj pomembno osebnost, ki se je pojavila pred vilo. Prav podjetni so bili ameriški poročevalci. Ti so si napravili pravo taborišče okrog vile, znesli so skupaj Od Titmenta do Snežnika Kako so zašli v past Poročila iz Julijske Krajine še vedno govore o volivnih »trikih«, ki so jih rabile volivne komisije ob zadnjih »volitvah«. — Splošno sioer ni nikdo smatral »volitve« za resen političen čin in je šel radi tega »volit«, da se izogne hudim posledicam, ki bi ga sioer zadele. Kljub temu so tn pa tam nekateri bolj iz nagajivosti, kakor iz drugega razloga hoteli podražiti oblastnike s tem, da so glasovali »ne«. Marsikdo je tako prišel v past; kajti danes ni več nikakega dvoma, da imajo oblastva evidenco vseh tistih, ki so se drznili glasovati proti. Kako so n. pr. delale nekatere komisije v Trstu! Volivcu je predsednik izročil dve glasovnici, eno »da«, drugo »ne«. Brihten volivec je primerjal obe glasovnici in če je imel ostro oko, je takoj opazil razliko, četudi sta bili zaprti. Notranji tisk je udarjal pogosto navzven ln se poznal tudi na zunaj. Toda komisije so si zagotovile kontrolo še na drug način. Nekateri volivci so opazili, da je glasovnice z »da« podpisal ob pečatn prvi skrutinator, glasovnice z »ne« pa drugi. Glasovnice nI predsednik takoj spustil v žaro, temveč jo je pokazal skrutinatorjema. Ta sta lahko takoj ugotovila na podlagi podpisov, ali je volivec glasoval proti ali za. V volivnem seznamu sta seveda takoj pripisala primerno pripombo. * V škofijskem seminišču na Reki (semi-nario vescovile), ki je podrejeno reškemu škofu Santinu, se slovenski gojenci ne počutijo dobro. Pod škofijskim upraviteljem msgr. Mecchlo so bolje ravnali z njimi. Svojim dnšnim pastirjem so zn velikonočne praznike pisali v Italijanskem jeziku, kar je te seveda neprijetno osupnilo. Več bognslnveev iz reško škofije študira v Benetkah, torej ne v goriški bogoslovnici, kjer se vzgajajo bogoslovci iz goriške, trža-eko-koperske iu poroško škofije stole in mize z bližnjih hotelov ter pregrniU s plahtamL Tu so prenočevalL Po večini se niti najspretnejšemu poročevalcu ni posrečilo zvedeti kaj posebnega o Trockem in o njegovih namenih. Trocki se od dneva, ko je javnost zvedela za njegovo prisostnost, sploh ni pokazal. Neprestano je v zaprt v vili. Časnikarji vprav oblegajo njegove tajnike, ki od časa do časa zapustijo vilo in se odpeljejo z avtomobilom ali z motornimi kolesi v Pariz. Tu nakupujejo potrebne reči in oddajajo pošto. Prihajajo in odhajajo pri stranskih vratih. Ako jih časnikarji povprašajo o tej ali drugi zadevi, sko-mizgnejo z rameni in gredo dalje. Niti pi-smonoša ni v zadnjem času mogel več v hišo Trockega. Zaman je zvonil na vratih, nikdo mu ni odprl. Trocki ni sprejemal niti več poštnih pošiljk. Bal se je, da bi ne bila v njih skrita bomba, namenjena njemu. Neko noč je neki mladenič v Barbizonu za šalo sprožil pištolo. Ze so časnikarji planifli proti poštnemu poslopju in takoj brzojavili svojim listom v Newyork in Chicago, da se pripravlja napad ua Trockega. Ko se je policija prvič javila v vili Trockega, se je ta pifft-strašil in vzkliknil: »Vi me hočete izroČlii mojim nasprotnikom, da se maščujejo nad mano!« Poslej je Trockega vedno bolj navdajal strah, da so mu sovražniki za petami. Niti občinski uslužbenec, ki je prišel po opravilu, ni mogel v vilo. Moral je priti sam župan in šele njemu so odprli. Ta strah pred morebitnim atentatom je prevzel deloma tudi policijo. Ta je silno previdna. Ko sta prišla iz Pariza v Barbizon dva policijska inšpektorja, nista zavozila s svojim avtomobilom do vile, temveč sta ga pustila v gozdu. V Barbizonu je že vse pripravljeno na odhod. Trocki je vee svoje stvari spravil že v zaboje. Iz Barbiaona so odpeljali že več avtomobilov, polnih prtljage. Najnovejša moda: prozorni klobuki iz »cello-phana«. Namenjeni so v prvi vrsti angleškim nevestam. Pravijo, da imajo to prednost, da ee vidi skozi nje frizura. Za brivce je to na vsak način * velik pridobitek, za može gotovo ne. Uganka »Poslušaj torej: Nekoč je bil rJhnik. Okoli rilb nika je vodila ozka steiza. Na eni strani ribnika je sedel kuža, ta kuia je moral na drugo stran ribnika. Ni pa smel po stezi in tudi preplavati ga ni smel. Kako je prišel na drugo stran?« »Če ni smel po stezi, plavati tudi ni smel, leteti pa ni znal, potem sploh ni prišel na drugo stran.« »Pa je le prišel na drugo stran.« »No, kako?« »Preplaval je ribnik.« »Če pa ni smeli« »Pa ga je le preplaval!« * »Ti, poredne ž, ti! Zopet si se okoli potepal. Zopet si zgubil dva zoba!« »Ne, mamica, v žcgm jjji imam.« Gospodarstvo Problemi našega denarstva Govor dr. Šverljuge Na občnem zboru zagrebške borze za blago in vrednote je imel predsednik g. dr. Stanko Šverljuga daljši govor, v katerem je med drugim dejal o položaju naših denarnih zavodov: Moderne države si ni mogoče zamisliti brez zgrajene kreditne organizacije in normalnega funk-cioniranja denarstva. Dolge, skoraj kronične krize denarstva delujejo izredno nepovoljno na vse gospodarstvo, posebno pa ua državne finance. Ko se sestane posvetovalni odbor za denarstvo, verujemo, da se bo začelo intenzivno delo za sanacijo našega denarstva. V drugih državah so že prebrodili v glavnem bančno krizo in so že utrta pota za na-daljni ugoden razvoj denarstva, za kar je bilo treba znatnih žrtev vseh interesentov, pri nas pa nismo šli dalje kot določajo zadnje uredbe, ki končno ne pomenijo ničesar drugega kot ugotovitev nezmožnosti posameznih zavodov, da v polni meri ugode zahtevam vlagateljev in drugih upnikov in eliminiranje zakonskih posledic takega stanja. Zato ni niti en denarni zavod, ki je svoječasno prosil za zaščito, prišel v položaj, da se tej zaščiti odreče. Ce bo to stanje trajalo dalje, potem je pričakovati disolucije velikega števila denarnih zavodov, saj se itak znaten del denarnih zavodov nahaja v likvidaciji, ki ne bo zadela samo upnikov, ampak vse gospodarstvo. Treba je pač pogledali stvar kot je in na podlagi tega skleniti tole:' kar je izgubljeno, naj se da preteklosti, rešiti pa je treba, kar se rešiti da in rešiti mora. Tu pripada odločilna vloga državi. Vprašanje obrestne mere je zelo aktuelno, ker je treba preprečiti, da javno pravne ustanove konkurirajo zasebnim zavodom pri zbiranju vlog z visoko obrestno mero. (Posledice dosedanje politike pri obrestni meri so dobro znane. Op. ured.) Na vsak način je treba najti izhod iz sedanjega položaja. da začno denarni zavodi čimprej izvrševati svojo nalogo: kreditiranje gospodarske delavnosti. Tobak in pšenica Za lobak izdamo ravnotoliho kot za pšenico Belgrajski tednik »Narodno blagostanje« piše pod naslovom: »V Jugoslaviji se izda za tobak prav toliko kot za pšenico.« Tobak spada med najmlajše kmetijske kulture. Saj je v Evropo prišel šele v 16. stoletju. Toda potrošnja je hitro narasla. Kmalu je država uvidela, da je tobak sijajen vir dohodkov. Zato je začela forsirati potrošnjo tobaka. Konzum tobaka je zelo stalen. Pri njem se kriza ne pozna toliko kot pri raznih drugih predmetih, ki so pa večkrat taki, da jih imamo za veliko bolj neobhodno potrebne. Tako je pri nas padel konzum sladkorja od 7 kg v letu 1929 na nekaj nad 4 kg v lanskem letu, torej za 43%, istočasno je padel konzum piva za 60%, pri tobaku znaša padec z ozirom na količino samo 15%, z ozirom i na vrednost pa za 37%, ker se je konzum oreusmeril od dražjih na cenejše vrste, tako da je јршко količina potrošnje ostala neizpremenjena. Povprečni izdatek za tobak na enega prebivalca v naši državi je cenjen za leto 1933 na 94 Din. Po podatkih kmetijskega ministrstva pa znaša povprečni konzum pšenice na enega prebivalca okoli 100 kg, tudi ta številka kaže tendenco k padanju, ker se konzum vedno bolj obrača k slabšim vrstam moke in prehaja zopet na koruzo. Ker znašajo cene pšenice v Vojvodini okoli 100 Din za me-terski stot ali 1 Din za kilogram, bi lahko rekli, da izdamo za tobak prav toliko kot za pšenico, za katero je vendar treba reči, da je najvažnejša prehrana prebivalstva. Novosadska borza. Iz poročila na občnem zboru posnemamo, da je lani promet v primeri s prejšnjim letom narastel od 14.130 na 15.237.5 vagona. Predvsem je narastel promet v pšenici in koruzi, dočim je promet v molči padel. V nasprotju s prometom pa je manjše poslovanje razsodišča. Leta 1932 je bilo vloženih 1701 tožba, lani pa samo 1219. Posledica zmanjšanega števila tožb je bila povečanje ekspeditivnosti razsodišča. Češke privatne kompenzacije z Jugoslavijo. Kot smo že svoječasno poročali, je češkoslovaška Narodna banka dovolila v zasebnem prometu kompenzacije z Jugoslavijo na podlagi razmerja 140 : 100, sedaj pa sporoča, da se to razmerje izpremeni na 125 :100, kar pomeni, da bo mogel češkoslovaški n voznik kompenzirati samo 125% izvoza (doslej pa 140%)- . .. „ ... Bančno uredništvo na Dunaju. Dunajski Credit-anstalt zaposluje sedaj pod 1000 uradništva. Nadalje bosta obe preostali banki odpovedali 25% svojega uradništva. Računajo, da bo nova banka imela ob- Ce bo šlo deki posvetovalnega odbora v tej s meri, potem je pričakovati preokret na bolje. Za predsednika borze je bil ponovno izvoljen g. dr. Stanko Šverljuga. Posvetovalni odbor za denarstvo Na drugem mestu prinašamo govor dr. Stanka Šverljuge o aktualnih problemih našega denarstva. O. šverljuga je optimist, ker apelira na posvetovalni odbor, da pokaže nove smernice na rekonstrukcijo našega denarstva. V zvezi s tein so začeli tudi inozemski listi pisati o izpremembah v naši valutni politiki. Predvsem komentirajo izpremembe v upravi Narodne banke. Že na obenem zboru so bile izvršene velike izpremembe v upravi, katerim je sledil odstop guvernerja g. Bailonija. Pričakovati je, da bo v kratkem imenovan nov guverner. Kar tiče posvetovalni odbor za denarstvo, je značilna zanj že njegova sestava. Pet članov je iz Belgrada, od teh 4 od privilegiranih denarnih zavodov, iz Novega Sada je 1 član, iz Ljubljane 2, iz Zagreba pa 4, ki zastopajo predvsem zasebno denarstvo. Vodilne osebnosti privilegiranih denarnih zavodov so zastopane tudi v (»svetovalnem odboru, zato velikih izprememb ni pričakovati, odn. vsaj takih ne, ki bi bile nasprotne intencijam teh zavodov. Naloga posvetovalnega odbora je sodelovati pri najnovejši gospodarski zakonodaji, ki je v zvezi z uredbami iz novembra lanskega leta glede zaščite denarnih zavodov itd. Na prvi seji odbora mu je trgovinski minister začrtal jasne smeruicc za delo. Ob. tej priliki ponovno poudarjamo staro zahtevo gospodarskih krogov iz vse države, da se naj čimprej skliče že uzakonjeni .gospodarski svet, odnosno imenujejo vanj člani. Tak gospodarski svet bi lahko dal smernice za temelijto izpremembo državne gospodarske politike, kakor mu je to vlogo namenila ustava iz leta 1931. enem z vsemi ostalimi dunajskimi bankami samo še 1500 uradništva. Kaj to pomeni, se vidi iz primerjave s številom bančnega uradništva leta 1923, torei neposredno po" končani inflaciji. Takrat je bilo na Dunaju okoli 25.000 bančnih uradnikov. Iz tega se vidi Katastrofalno nazadovanje avstrijskega denarstva. Borza Dne 27. aprila. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Bruslja, Cu-riha, Pariza in Prage Popustili so Amsterdam, London, Nevv York in Trst, dočim je narastel Berlin. V zasebnem kliringu so notirali: avstrijski šiling Ljubljana 9.35 -9.45, Zagreb 0.475. Belgrad 9.40—9.50. Grški boni Zagreb 29.12- 32, Belgrad 32.15—32.85. Španska pezeta Ljubljana 6.40 den.. Zagreb 6.50 den.. Belgrad 6.45—6.55. Angleški funt Ljubljana 252.20 — 253.80, Zagreb 252.95 — 254.55 (253.75), Belgrad 253.43—255.05. Ljubljana. Amsterdam 2308.18—2319.54, Berlin 1344.03—1354.83, Bruselj 800.02--803.96, London 174.08-175.68, Curih 1108.35—1113.85. New York 3369.39—3397.65, Pariz 225.88 227, Praga 142.17 do 143.03, Trst 290.79—293.19. Promet na zagrebški borzi je znašal 72.240 Din. Curih. Pariz 20.38, London 15.75. Nevv York 306.75, Bruselj 72.17,. Milan 26.275, Madrid 42.25, Amsterdam 208.90, Berlin 121 4225, Dunaj 73.28 (57.20), Stockholm 81.15, Oslo 79.10. Kopenhagen 70.30, Praga 12.84, Varšava 58.325, Atene 2.9325, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tudi danes je bila tendenca za državne papirje neenotna. Vojna škoda in dolarski papirji so oslabeli, dočim so bile čvrste begluške obveznice. Tudi promet je bil slab, znašal je na zagrebški borzi: vojna škoda 100 kom. in 7% Bler. pos. 6000 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 70 -71, agrarji 35 25 do 37, vojna škoda 305—307, begi. obv. 53—54, 8% Bler. pos. 53- 54. 7% Bler. pos. 48 -49, 7% p«s. Drž. hip. banke 64—66. Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70.50 den.. agrarji 35.50—37, vojna škoda 304.50 307 (307), 5. 303 - 305, 6. 300—305, 6% begi. obv. 53.50 do 54 25, 8% Bler. pos. 53- 54.50, 7% Bler. pos. 49—49.50 (48.50. 50), 7% pos. Drž. hip. banke 64 do 66.50, Tob. srečke 13—17, srečke Rdeč. križa 15—18. — Delnice: Priv. agr. banka 204 205 (205), Osj. sladk. tov. 140 bl„ Impeks 50 den.. Trboveljska 91.50 -100. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71 do 71.50, agrarji 36.50—37.50, vojna škoda .405—306 305, 304), 7. zaklj. 305, 6% begi. obv. 54—54.25 '54), 7% Bler. pos. 50.25 -50.50 (50), 7% pos. Drž. Sneti Nogometni „derbi44 Hermes: Ilirija Zanimiv in pester program: Ob 18.4,5 Svoboda Vič—Domžale. Ob 16.15 Hermes B—Ilirija B. Ob 16.80 glavna teknm. Za malokotero tekmo je vladalo med našiinid športniki tolikšno zanimanje, kot ravno za jutrišnje srečanje med Hermesoin in Ilirijo. Zakaj tudi ne? Saj bo nudila jutrišnja tekma prvovrstni športni užitek. — O kvaliteti obeh moštev smo že dosti pisali. Pripomnili bi samo, da no sni eni o prezreti dejstva, da ne slovi »šiška« zaman kot zibelka našega nogometa. Spomnimo se samo na imena kakor Brane, Učak, Pleš, Mihelčič, dr. Tavčar itd. Vsem tem je tekla zibelka v Šiški, odkoder so jvo-nesli njeno iine širom naše domovine in tudi daleč preko njenih meja. In jutri bo na teh tradicionalnih športnih tleh borba dveh starih rivalov, ki bosta pokazala višek svojega znanja in dokazala upravičenost slovesa, ki ga uživata med nalili. V kaki postavi nastopita moštvi, nam še ni znano, brez dvom« pa z vsemi »kanonl«, rla bodo prišli vsi gledalci na svoj račun. Tekina je poverjena sodniku g. Ochsu iz Celja, ki bo imel sicer težko stališče, vendar pa radi njegove stroge objektivnosti ni bojazni za pravilen potek igre. Prvenstvo dravske banovine v table-tenisu Danes ob 14 v dvorani Del. /.bornice. Table-tenisš-ko prvenstvo, ki ga priredi Ljubljanska table-tenis podzveza, se prične danee ob 14 in se nadaljuje do približno 23 ure. Favoriti današnjih disciplin so v singlu dam Gcržiničeva in Dečmanova (Ilirija) ter sestre Vučilovske (Makabi, Zagreb). V mixed doubhi: lanskoletna zmagovalca gdč. Dečman in Weissbaclier, dalje Oerzinič Leo in sestra gdč. Neda. Prijavljenih je 7 parov. V doublu da.m sta prijavljena samo dva para in bosta najbrže zmagali obe Ilirija n k i. Poleg tega pa prične danes tudi že moštveno prvenstvo. Prijavili so se: Ma.kabi, Sreinac, ГТС, Cepin (Zagreb) in ljubljanski klubi Reka, Ilirija, Hermes ter Slavija. i i Moštvo Ilirije — državni prvak (Od leve na desno stoje: Djinovski, Weissbaeber, Nagy B., Gerzlnič, Ziža.) hip. banke 64—66. — Delnice: Narodna banka 4080 -4100, Priv. agr. banka 204.50- 206 (203.50). Žitni trg Danes so cene ostale neizpremenjene. vendar je bila tendenca za koruzo čvrsta, za pšenico pa nekoliko slabejša. Pri pšenici se drže cene dobro, ker jo še vedno kupuje Privilegirana izvozna družba za izvoz v Avstrijo. Najnovejše vesti o stanju posevkov govore dobro. Posevki so lepo razviti, posebno jim je koristilo zadnje deževje. Po teh vesteh bi bilo torej pričakovati, če bo vreme nadalje ugodno, dobre letine. Danes so cene naslednje: v Vojvodini: pšenica po kvaliteti baška 100—102.50, ban. 97—100, franko S:sek 117. koruza promptna Sisek 88, za maj 39, baška 68, za maj 69, moka je v ceni nekoliko nazadovala, kar jc v zvezi s pšenico in stane danes no kakovosti 175—195. Cene otrobov so zelo visoke in znašajo v Vojvodini za drobne 70, za debele 90. Cene otrobov so zelo visoke in se pri nas bolj izplača kupovati pše^ nico ter dobiti od nje otrobe, kot kupovati drage otrobe. Les Eksekutivna prodaja na ljubljanski borzi. Ekse-kutivno je bilo danes prodanih na ljubljanski borzi: 450 m-1 testonov 2.25 m 20 mm deb. 50% šir. 9 in 10 ool, 50% pa od 4—8 col. franko obala Sušak 110 lir za m» 9 in 10 col L, II., 111., 88 lir za m" 4—S col I., II., III. in 9/10 col IV. in 70.40 lire za m» 4—8 col iV. in glave vseh širin. Romunija t Jugoslavija Jutri popoldne bo padla odločitev v Bukarešti Jutrišnja tekma, ki jo odigra naša reprezentanca na romunskih tleh in ki je najvažnejše tekma, kar jih je bilo v poslednjih letih, bo odločila, če pridemo v tekmovanje za svetovno prvenstvo ali ne. Ta kvalifikacijska tekma bo torej odločilnega pomena seveda tudi za romunsko reprezentanco. In ker sta obe moštvi precej izenačeaii, so ne da vnaprej prerokovati zmagovalca. Romuni Imajo precejšen plue, ker igrajo na svojih tleh, naši so pa zopet na boljšem, ker rabijo samo neodločen rezultat in se kvalificirajo za svetovno prvenstvo. Zato vlada v vseh športnih krogih tako v Jugoslaviji kakor v Romuniji velikansko zanimanje in vse z neko norvoanostjo pričakuje izida. Napetost pn še poveča dejstvo, čo pomislimo, da je naša reprezentanca v enajstih tekmah, ki jih je igrala proti Romuniji, zmagala šestkrat, petkrat pa jo bila poražena. Najbolj značilno je to, da znaša goldiferenca 22:22. Iz tega se torej vidi, da imamo opraviti z d verna tako izenačenima reprezentancama, d« je o premoči ene ali druge enaj-storice skoraj nemogoče govoriti. V nedeljo igramo torej dvanajsto in najvažnejšo tekmo г Romunijo in to — kakor režemo — na njihovih tleh. Kako bomo odrezali, ne vemo; vemo le toliko, d« rabimo zn sodelovanje na svetovnem prvenstvu м mo neodločen rezultat. Brzoturnir za pokal SK Mladike Jutri bo praznovala Mladika svojo desetletnico. Na njenem igrišču sc bo igral brzoturnir za pokal SK Mladike, štiri moštva — Mladika, Kamnik, Sloga in VSK Triglavski — ee bodo bo. rila med seboj. Začetek turnirja bo ob pol desetih., nadaljevanje pa ob 3 popoldne. Darila (pokal, ki ga je za desetletnico poklonil Mladiki kardinal lllond, in trije pokali, ki jih je Mladika razpisal« za jutrišnji brzoturnir in za popoldansko predtekmo), ho razstavljeni v izložbi brivnice Jezeršek nn Zaloški cesti v Mostah. Pokroviteljstvo .prireditve je prevzel g. baron Codelli. SK Mladika. Pri Jutrišnjem braotnrntrjn nastopi Rlodečo moStvo: Anzelc, Boli. Heve, Humov*, Ovariljnn-iilč, Zlhert, Vrhovec, Janflgni, Oerjol, PavSif1 ln Somrak. Ob 15 iui igra rezerva s Pnnonfjo predtekmo v sledeči postavi: Fuchsjiiger, Petrin, Otrtn, Stepnnčlč I. in II., ПаЈео, Debeve, Vaguja, GarbaJ«, Brgoč la DolinSek. Grafika : Slovan .Jutri dopoldne ob 10 se srečata na igrišču Primorja Grafika in Slovan v prvenstveni tekmi. Po moči sta si moštvi obeh klubov precej enaki in je izid tokme popolnoma noprotov. Prav gotovo pa bost.n zaigrala oba kluba po svojih najboljših močeh, rla bo tekma vseskozi napeta in zanimiva. Vstopnina nizka! Nedeljski nogomet v Celjn. V nedeljo, d,B£ 29. aprila bo ob pol 11 dopoldne na igrišču pri »Sikulni kleti« pri jatej jska nogometna tek mo med SK Hrastnik in SK Aletiki. Sodil bo eoЖ kandidat g. Seitl. — Ob 4 jiopoldne bo na istem igrišču drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Jugoslavijo itn SK Olimpom. Sodil l>o g. Oberlintner. I г odbora za delegiranje sodnikov pri L HI1. Za jutrišnjo tekmo ro delegirajo naslednji sodniki: sa. Iloberlet M. (rezerva ss. Jiirman) za prvenstveno tekmo Atenn—Korotnn (IgrlSPe Atene ob 10.15): 7,a pn. VorHel za prvenstveno tekino Slnvija— TtuJ v Varnž dinu. S K Ilirija (lalikonlletRkB Rekcljn). Drevi ob IS jo nn igriSru plenarni sestanek Rekoljskcga Članstva. Isto časno trening. Po seslnnku In treningu Je tam seja policijskega uačelstva, h kateri не vnbl »lasti Roko.tjskt BOspoilnr g. GrndlSar. f.SK Hermes (nogometna sekcija). Sestanek prvega In H inoStvn *e vrfil drevi točno oh 19.45 pri »Kočarja«. Vsi In točno! SK Korolan 1Ljubljana) — lnhkoatlntRkn sekcije. Odslej so zopet redni treningi pod vodstvom g. prof. IlobovSkn Mnrjnna in sicer za redno članstvo v«Hko Bredo in soboto od 18 daljo, za mladino pa l»1e dni on 17—18. Sprejemnjo ee novi člani v sekcijo. SK Korolan (Ljubljana) — nogometna sekcija. Nedeljski spored: Jutri ob 10 igrajo juniorji II. 7, Istro: ob 14 pn mladina I. r SnSkoin, ob 14.Л0 je prvenstvena tokmn nn igrISčn Ilirije 7, Jadranom, ob 16.*) pil igrajo nn domačem igriBčn juniorji I. r rezervo Slnvije, ob 17.30 pn rezerva r prvim moStvom Slnvtje. Postave moštev so objavljene nn oglasni deski v kln-hovem loknlu. — Treningi bodo odslej za roduo članstvo vsak torek in četrtek od 17.30 dnlje pod vodstvom g. dr. Bntjevlča. Udeležba Rtrngo obvezna, Zn mladino ro treningi ob Hreilnh In petkih ob 17. — Odbor. Vremensko porodilo s Korosice, 27, aprila: Zn padel je nov Rneg. Hladno mirno. Smuka Idealna. Za nedeljo nnjlcpSI izgledi. Koobekov dom dobro oskr bovan. KuHvurmi obzornik Cerkev in knjiga O indeksu cerkveno prepovedanih knjig. Nedavno je izšla v zbirki »Naša pot« knjižica »O č t i v u in še kaj«. V tej knjigi je napisanih nekaj načelnih člankov o kniigi (in umetnosti vob-čc) ter njenem vzgojnem vplivu na človeka. Namenjena je pred vsem dijakom, priporočljiva je pa slehernemu dejavnemu katoličanu kakor tudi onemu omrzlemu katoličanu, ki zre v celoten katoliški sistem z nekimi zamegljenimi pojmi in zato z nezaupanjem; morebiti »e mu bo po tem branju utrnila lepša misel o cerkvi, zakaj videl bo pod kakšnimi vidiki cerkev nujno zre v теа svetovna dogajanja, tudi v umetnost. Zdi ee, da je v širokem katoliškem kolektivu še najmanj poznan pojm: index librorum prohibi-torum. Človek, ki bi rad svobodno segel v vee Sir-|ave, a zadene ob tem na nenadno oviro, brez premisleka obdolži cerkev, da je stara, da ne pozna bistva lepe umetnosti ali da umetnost celo duši, da je ozkosrčna in podobno. Mislimo torej, da ho prav, če posnamemo iz te knjižice vprav ono poglavje (O dar; Cerkev in čtivo), ki v poljudni besedi razvija 'edro indeza. Odar poudarja predvsem, da gleda cerkev na literaturo (za katero jc prepričana, da bi utegnila škodovati nravi ali verski zgradbi posameznika ali kolektiva) zgoli z religioznega in verskega, nikoli pa ne z estetskega ali strokovnoznanstvenega zo-rišča. Po mnogih skušnjah ee je namreč prepričala, da so nekatere knjige, bodisi znanstvene ali leposlovne, preokrenile cele generacije: zato ee je odločila, da bo take knjige z močjo sankcije prepovedala. In tako ee jc zgodilo, da ima danes na posebnem indeksu nekai nad 5000 imen, kar je za dobo treh stoletij za vse panoge literatur iz celega sveta zelo malo; zlasti še, če pomislimo, kaj so napravile moderne države, ki so z enim samim dekretom prepovedale na tisoče knjig ali pa jih dan za dnem prepovedujejo. Sicer obsoja sodobni svet cerkev nedvomno bolj kakor državo, ker pač gleda na cerkev enostransko; če bi pa uvidel, da je glavna skrb cerkve za nadnaravno blaginjo vernikov, a da tej blaginji odločno škoduje ona literatura, ki trosi verske zmote in širi moralne zablode, bi moral pritrditi, da ravna cerkev prav in da je njena dolžnost in pravica, zavarovati vernike pred pogubnim vplivom škodljive literature. To je tem bolj razumljivo, ker bi bila človeku že po naravnem redu (torej izven razodetja) neka literatura prepovedana. Če mora človek namreč po naravnem redu priznati Boga (kar se dejansko dogaja pri vseh primitivcih, ki jih še ni migracijska kultura oplazila) in svojo odvisnost od njega, je samo po sebi umevno, da prepoveduje tudi literaturo, ki piše, da Boga ni in podobno. Če je že za naravni etični red tako zvana popolna nevezanost in svobodna misel nesmisel, velja to še vse bolj za postavljeni nadnaravni moralni red, ki je izročen cerkvi v varstvo. In slehernemu resnemu človeku bo umljivo, da mora cerkev spričo mogočnega vpliva, ki ga ima v modernem času literatura tako na posameznika kakor na množice, to svojo pravico tudi izvrševati, če hoče biti varuhinja duš in njih vodnica k nadnaravni blaginji. V skrbi za vernike je torej cerkev določila četvorni indeks in sicer: za knjige, ki so prepovedane po naravnem pravu; za knjige, ki so prepovedane po splošnem cerkvenem zakonu; z« Knjige, ki so prepovedane s posebnim odlokom in za knjige, ki so prepovedane pod cerkveno kaznijo. Pod prvo odločbo je prepovedano vsako branje, ki utegne bravcu škodovali v verskem ali nravnem oziru. Tu ni konkretno omenjena nobena knjiga, pač pa je mišljeno vse ono čtivo, ki individualno škoduje bodisi posamezniku bodisi določeni vrsti ljudi (mladostniki) bodisi slehernemu človeku. To vrsto knjig more pač vsak za se spoznati: vest ali skušnja mu moreta povedati, katere knjige so mu doslej rušile etično ali versko zgradbo. In po takih kniigah ne sme pod sankcijo greha segati, Za take knjige ni nobene dispenze ali privilegija. Vsem piše naravni nravni zakon, zapisan v globinah človeškega srca: Ni dovoljeno! — V drugo vrsto prepovedanih knjig spadajo one, ki so prepovedane s splošnim cerkvenim zakonom; te pa so vsaj delno konkretizirane. Ta prepoved temelji na domnevi, da je določena vrata knjig vobče nevarna. In po teb ne sme nihče segati brez spregleda od pristojnega cerkvenega poglavarja. Razlika med naravnim in cerkvenim zakonom je torej: Po naravnem zakonu jc prepovedana ona knjiga, ki je individualno nevarna; po cerkvenem zakonu pa knjiga, ki je vobče nevarna. In katere knjige prepoveduje splošni cerkveni zakon? Izmed enajstih primerov, ki jih našteva cerkveni zakonik, navedimo nekatere: Knjige, ki branijo herezijo ali shismo ali ki na kakršen koli način skušajo rušiti temelje veri. Knjige, ki ex professo obravnavajo, poučujejo ali pripovedujejo lascivnc in umazane stvari. Kakršen koli svetopisemski prevod, izdan ali prirejen od nekatoličana. Itd. Za najbolj nevarno pa smatra cerkev čutno in čutno-mistično literaturo. Zakaj, kakor se izraža sv. ofi-cij, pisatelji prikazujejo nespodobne reči v kar najbolj bleetečih barvah; včasih prikrito včasih odkrilo in drzno; e podrobno analizo opisujejo naibolj nizkotno poltenost in uporabljajo ves čar jezika da slikajo greli bolj mikavno in dražljivo. Še boli nevarna pa je čulnomistična literatura, kjer opravičujejo pisatelji bolestno senzualnost s svetimi rečmi in ' nečisto ljubeznijo družijo neko pobožnost in verski, seveda lažni misticizem. Tretja vrsta prepovedanih knbg je ona, ki jih cerkvena oblast imenoma navaja v tako zvanem indexu librorum pTohibitorum. Pri tem postopku moramo vedeti sledeče: Z indeksom nima cerkev namena, označiti vseh slabih knjig, marveč le one, ki so vernikom vobče najbolj nevarne. Zatorej je nepravilen sklep: knjiga ni na indeksu, zato jo smem brati. Saj imamo tu še splošni cerkveni indeks in naravnopravni indeks, o katerih smo prej govorili. V naravnopravnem odločuje vest, v ostalih dveh pa je treba prositi za dovoljenje pri cerkvenih oblasteh. Nekatere knjige pa prepoveduje cerkev pod posebno kaznijo in sicer z izobčenjem, ki je pridržano sveti stolici speciali modo. Kazen zadene bravca takoj, ko je knjigo prebral. Pod omenjeno težko kaznijo je prepovedano branje onih kniig. ki so jih napisali apostati, heretiki ali shizmatiki, čc te knjige propagirajo ali namerno branijo apoeta-zijo, herezijo ali shismo. leta kazen viei tudi nad onimi knjigami (kakršnih je pa mnio), katere je papež sam imenoma prepovedal pod kaznijo izobčenja. Se enkrat moramo poudariti dejstvo, da ima cerkev (česar namreč večina ljudi ne pomisli) iste dolžnosti in pravice za skrb svojih vernikov v duševnem oziru kakor država v telesnem in duhovnem. Cerkev se zaveda svoje odgovornosti pred Bogom, zatorej nc more vpričo velikanskega vpliva, ki ga ima knjiga na duševno stran človeka, ravnali drugače, kot da škodljive knjige prepove. Saj utegne v drugačnem duhovnem ozračju čaea, ko take ali onake knjige nc morejo več tako usodno vplivati na dušo in misel vernika, prepoved preklicati, Katoličan pa, ki veruje a polno vero v poslanstvo cerkve, bi priznal dvoje: prvič cerkvi pravico, uravnavati razmerje svoiih vernikov do literature, drugič zase dolžnost, ravnati se po namvnem indeksu, ki mu ga iavlja njegova vest in po pozitivnih cerkvenih indeksih, bodisi splošnem bodisi posebnem. MALI OGLASI V malih oglasih velja *мка besede Din 1'—; ienltovonjskt oglasi Din 3'—. Nolmanjil znesek za m aH oglas DIh 10*—. MaH oglasi M plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega snačaja se ročuno enokolonska S mm visoka pelilna vrstice po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov ireba priloZltt znamko. Prireditve V kavarni »Stritar« vsak večer koncert. (h) Dekle ki zna pospravljati, Šivati tn nekoliko kuhati, ter ima rada otroke — Išče zaposlitev za ves dan ali na ure. Ponudbe »Slovenca« pod it 4703. (a) Za avgust i L s« oddajo pritlični poslovni prostori stanovanje pripravni za pisarne — zdravnika «v. prodajalne v Ljubljani Kr. Petra trg 3, kjer se poiave natančneje. (č) Viri«3 jem j Izložba velika in svetla, v centru upravi mesta, se odda s 1. ma-»Delo« jem t. 1. v najem. Pojasnila v Gajevi 5/L soba it. 128. (nj fltižbodobe Izurjena pletilja te iiče za takoj. Ponudbe opravi »Slovenca« pod »Prva moč« it. 4751. (b) Knjigovodja bilancist možen voditi samostojno pisarniško delo, se sprejme v službo k večjemu lesnemu podjetju. Ponudbe na: Malija Vidmar — Zreče. (b) ш\ Lokal v centru mesta, z velikim izložbenim oknom, se odda t 1. majem L 1. v najem. Pojasnila v Gajevi 5/1, soba 128. (n) Posestva iimimuimiMiiitiiirmmniniunnimmiiimiiiiii Droben oglas r •Jitarmcu. oosestvo S hitro proda; i* ie ne t gotovim denarjem nai kupen ti s kniiiico dn IIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII Prodam pol stanovanjske in trgov-Deklica ske hiše ob najbolj pro- . „,.,.. , metni cesti in centralni kmečkih staršev, z dvema , { Za k šestsobno gtmnaz.,ama, se želi izu- I sUnovanje v soIn6n; ,eSi. Mi v prometni trgovini. D Ue ^ ,Uat>dna le. Naslov v upravi »bloven-sa« pod št 4693. (v) 200.000 Din posojila išče veliko podjetje v Sloveniji s primernimi obrestmi in vknjižbo na prvo mesto. Ceni. ponudbi! na upravo »Slovenca« »Plodono^no podist-4633. (d) pod »I Џ* št 50.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na hišo s trgovino in gostilno radi povečanja obratov. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod it. 1245/4678. (d) Družabnika (-co) s 50—60.000 Din gotovine sprejmem radi povečanja dobroidoČB trgovine. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sigurna eksistenca« H. 4702. (d) ga« št. 4476 na »Slovenca«. upravo (P) Trgovino z mešanim blagom in inventarjem, kakor tudi s premičninami dam v najem oziroma prodam, ali tudi vzamem poslovodjo. Naslov: Maribor, Koroška cesta 56. (p) I Stanovanja Dvosobno stanovanje ▼Isokopritlično, vse pritikline, oddam takoj ali pozneje za 450 Din — manjši stranki tudi ceneje. Vodovodna cesta 75. (č) Sir! Potrebujem večjo množino sortiranega sira od domačih siraren. Interesenti naj pošljejo boljše kvalitetne vzorce z najnižjimi ponudbami na naslov: Vider M. trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 55. (k) .11« шј uiimiuiiiuiiiiniiiiuuiiuiiiiuuuiiiii Ce avto svo/ stan prvoa/us aT motorja bt in e hit se rad hri kuna v ti mnogo oriieni 4lnvrnćev nn i mani? insrral lllllllUUIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIUIIIIUIIIIlin Zelo poceni se oblečete pri Preskerjo, Sv Petra cesta 14. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Liubliana. Židovska ulica in Stari trg. (1) Posteljnino, odeje, vložke, otomane itd dobite najceneje pri Alojziju Kočiiažu. tapetništvo — Miklošičeva 6, Maribor. 1 Najcenejša kurjava so suhi bukovi kratko rezani odpadki od žage. Dostavlja tudi na dom. Ivan Šiška, tovarna parket, Metelkova ulica 4, Telefon it. 2244. 0) 1 1 ———■—— e Krušno moko fn vee mlevske Izdelke vedno »veže dobite pri M ZORMAN A. & l.iuhliana Stari trg ^2. cesta 31. Za Đln 1500-- lobavim praktičen coucb >olitiran les Ia tapetniško lelo. — Tak cenen nakup Vam je mogoč le. če naro-■ite kompleino in direktno pri tapetniški tvrdki ttudolt Sever, Marijin trg 2 Največja izbera blaga za poh'Stvo Prostovoljna javna dražba oken, polken, lončenih peči, zidne opeke in kamna, kozarcev, steklenic, pletenk, sobne in kuhinjske opreme, posode — raznoterosti, se bo vršila v sredo 2. maja od 9 naprej na dvorišču Tyršzva (D kitajte in širite »Slovenca«! I NAJBOLJŠI ŠIVALNI STROJ j ADLER ,n .GRITINER Večletna garancija 1 Pouk v umetnem vezenju brezplačen! pokromana kolesa GRITZNER" po izredno nizkih cenah samo pri tvrdki JOSIP PEIEIINC LJUBLJANA blizu PreStrnovega spomenika, za vodo. Telefon St. 2913. KUBANY-JEV MATE CAJ hrani ter kreoen živce In miglce. — Teli postane odporno m z lahkoto premaqa vse napoie Kdor ga redno pije, se mu nI bati ne g htn ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zi»o|ih po Oln 15-—. ali pri zastopstvo: Lekarna Mr. Millvof Leuilek, Ljubljana, Kcsljeva c. i, aKo poSliete v naprej Din IS--. Športniki, turisti lov d, nogometaši: pijte ga redno I I Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešeruovega spomenika) ZAHVALA Najgloblje se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so nam na katerikoli način izkazali svoje sočustvovanje, darovali prekrasno cvetje in spremili na zadnji poti našega dobrega, nepozabnega brata, gospoda KARLA KLAUDER Posebno smo dolžni zahvaliti se čč. gg. oo. jezuitom za tolažbo ter spremstvo in g. dr. Pavlu Krajcu za vso skrb za časa bolezni. ŽALUJOČI OSTALI MAJNIŠKE KIPE od 10 cm velikosti dalje, bele kakor barvane, domače in 'ii delave nudi po izredno nizki ceni Prodajalna H.Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2. Zelo ugoden nakup moderno urejenega hotela Potom sodne dražbe se bode prodajal 28. maja 1934 Ob pol 10. url pri sodišču v Radovljici soba štev. 26 hotel „OlymolC" na Bledu. Hotel je na novo zidan s 16 sobami, 3 lokali, 2 kuhinji, kopalnica, v sobah vodovod z mrzlo in toplo vodo, ter elektriko. Hotel stoji na najprometnejši točki ob jezeru, ter je krasen razgled z velikega balkona na jezero. Pojasnila daje iz prijaznosti »Hranilnica kmečkih občin« v Ljubljani Poštni predal 297 LETOŠNJE, NOVO BOK PIVO PIVOVARNE UNION izdelano iz pristnega bavarskega slada je od 21. aprila v prometu OKUSNO! IZDATNO! ZDRAVO! Posebno se priporoča kot krepilna pijača za matere I Na otoku Krku se proda potom sodne dražbe, ki se vrši dne 26. maja 1934 ob 9. uri pri tamkajšnem sodišču, Krk soba št. 5 prvovrsten hotel „Vila Lucija" v Aleksandrovem s 24 sobami ter povsem opremljeno restavracijo z oskrbo 100 oseb. Hotel se nahaja v neposrednji bližini kopališča. Kupci, ki se zanimajo za nakup hotela, se vabijo, da se te dražbe udeležijo, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem. Pojasnila daje iz prijaznosti „Hranilnica kmečkih občin" v Ljubljani Poštni predal 297. Naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena soproga, mamica itd., gospa W6lHmg Hedviga roj. Malner danes, dne 27. aprila ob 4 zjutraj, v visoki starosti umrla. Pogreb nepozabne rajnice bo v nedeljo ob 4 popoldne na župno pokopališče na Bledu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek ob 6. Priporočamo jo v molitev! B 1 г d , dne 27. aprila 1934. Žalujoča rodbina Wolfling. Ludvik Gangboler: 75 Samostanski lovec »Koristiti in obračati k dobremu moreš tudi в pohabljenimi rokami. Da je le srce na pravem mestu I In delati boš še tudi mogel za ženo in otroka. Le pripravno oj>ravi]o moramo najti zate.< »Bog povrni, gospod, Bog povrnil« je jecljal Wolfrat. »Vidite in zato sem si mislil — za vozača v eotirvah bi bil še kar dober.< »Tako? Ali si že kdaj kopal v jami?< Šolar je odkimal. »Potem bo težko šlo. Vsakega dela ee moraš očiti. Mislim, da boš moral ostati v solarni. Kuril in varil seveda no boš več: toda na delavce pazili in kotle pregledovati in rovašiti boš še vedno mogel. BoS pri tem tudi majčkeno več zaslužil. Stnri paznik si želi miru — koliko ima on, ti je itak tnano. In »daj vstanil« Gosjiod Henrik je vstal in odprl klado. VVolfrat je pe obsedel in se ni ganil; samo strmel je v prošta in hlastal za besedo. Gospod Henrik ga je moral prijeti za roko in mu pomagali pokonci. »Le pojdi, VVolfrat, le pojdil Žena te Čaka doma in bo v skrbeh, če te predolgo ne bo. Vzravnaj se — in pojdi domov!« VVolfrat je stal upognjen; od sedenja v kladi je odrevenel; pa menda tega ni čutil. »Domov? Domov?« Je slovkal s pol pridušenim glasom. »Kje pa sem doma? Recite v nebesih — pa vam bom verjel!« »Pozneje kd*\j!« ee Je nasmehnil goepod Henrik. »Za sedaj še v tvojem fevdu. Kje drugje? Zdaj pa odidi in Bog g teboj!« Odvedel je šolarja k vratom in g« potisnil na cesto. WoJf.rat se je opotekel nekaj korakov naprej. Ko je čul, da so se sa njim zaprla vrata, je prestrašen jeknil: »Jezus, Marija! Zdaj sem pa čisto pozabil...« Planil je nazaj in začel biti s pe9tnii na podnice. »Gospodi Gosj>odl Pustite me notri — dajte, da se vftm zahvalim ...« »Zahvali se ne-komu drugemu...« se je odzval proštov glas, ko so se njegovi koraki oddaljevali. Kakor pijan se je opotekel VVolfrat po cesti in strmel v mrak, kakor da bi bil nov ves svet, ki ga je obdajal. Tedaj je zagledal pokopališčni zid in za njim kamenite križe. Ihteč je planil tja in našel tudi lam zaklenjena vrata. Ob železnih križih se je zrušil na tla in stegnil roko med palicami, kakor da bi hotel doseči tja do groba svojega otroka V zvoniku se je oglasil zvon. Rahlo doneč so plavali zvoki nad širno dolino, vabeč ljudi k pokoju in počitku. VVolfrat se je pokrižal ler tiho in ihteč zmolil angelsko češčenje. Poleni je knr stekel dalje. Sopeč je prišel domov. V izbi je še gorela luč. Na pragu ua je čakala žena. »Zefa! Zefa!« Več ni mogel spregovoriti. Opotekel se je, da ga je morala podpreti. Ko je stopil v izbo, je stegnil roko, kakor da bi hotel z enim samim mahom vse objeti, kar ga je obdajalo. Zdrknila sta n« klop in molče privita drug ob drugega obsedela, dokler se ni od zunaj začul razburjen glasek. »Mamico! Mamica! Obe sta šli v hlev, čisto sami!« Kakor čmrlj je pribrenčal v izbo Lipče in prestrašen utihnil. »Lipče!« je vprašal VVolfrat z negotovim glasom, »kaj me ne poznaš več?« »Oče, oče!« je zakričal fant noro vesel, splezal VVolfratu na kolena in ga objemal ter poljuboval, da je obema skoro sapa pohajala. »Kje je pa dekle?« »Ne vem, kaj je sploh z njo. Zdaj so jo spet pridržali v samostanu. In ves čas ...« Toda Zefa ni mogla dalje govoriti. Lipče Ji je bil pritisnil roko na usta in zapovedal: »Bodi tiho, mamica, moram očetu nekaj pokazati!« Skočil je očetu s kolen ter strgal s sebe suk-njiček in ga vrgel na tla; potem se je pripognil — hop! — in že je stal ravno ko sveča na glavi. Seveda se je zvalil takoj spet na stran, a zaradi tega ni bil nič manj ponosen, ko se je pobral s tal. »In to si se naučil v samostanu?« se je čudil Wolfrat. »Da, da, ali ne od nun!« Zefa in VVolfrat sta se spogledala in se morala na glas žasmejati... Kako dolgo, dolgo je že bilo, odkar je bil v tej izbi izzvenel zadnji smeh I BO. Drugo jutro v zgodnji uri že, je zapustil pater Dezert proštijo in naglo odšel v nunski samostan. Nekaj ur pozneje se je odpravil gospod Henrik proti jezeru. Ko je prišel mimo Eggerjevine, je opazil ob plotu, ki je mejil posest od Polzerje-vega fevda, stati skupaj Eggerja in VVolfrata; kmet je povešal glavo. VVolfrat pa mu je položil roko na ramo in inu očividno nekaj vneto prigovarjal. Z zamišljenim nasmeškom je stopal gospod Henrik dalje pod venečo listnato streho obcestnega drevja. »Spet eden, ki je v senci našel solnoel Seve, samo eden! Toda kani samo eno kapljico v morje, vedno bo povzročila svoje kroge in zganila sto drugih!« Uro nato je prišel do jezera. Oba ribiča, ki sta razobešala mokre mreže, sta snela čepici in se mu približala. »Ali je prišel kaj naš lovec tod mimo?« »Hajmo? Ne, gospod!« »Potem popazita malo. Utegne priti. Ni mu treba praviti, da sem spraševal po njem. Recita mu samo: če bi morda rad govoril z menoj, me najde pri novi hiši.« Gospod Henrik je odšel. Ne dolgo in s steze sem je zazvenčala okovan-ka in se oglasili koraki. Hajmo se je pojavil med drevjem. Hodil je počasi in utrujeno; kazal je žalosten obraz, četudi mu je ves rdel — nosil je nekaj težkega. Samostrel mu je visel okoli vratu, na hrbet sd je oprtal do vrba fiolno vrečo. »Kaj pa nosiš?« je vprašal eden od hlapcev. »Svoje stvari,« je odvrnil Hajmo na kratko. »Stvari? Saj ni še snega tam gori! Mar se že seliš z Rdečine?« »Da, selim se,« je zamomljal lovec. »Mar moraš v kak drug revir?« Hajmo je odkimal in gledal predse. »Kam si pa namenjen sedaj?« »V samostan, h gospodu.« »Nagdeš ga bliže. Pravkar je odšel goni k novi hiši.« »K novi hiši?« Hajmo se je izgubljeno ozrl naokoli in težko vzdihnil. »Ali bi mogel tu pustiti svojo vrečo?« Ne dn bi čakal odgovora, je stopil v kočo, položil vrečo na tla, pokimal hlapcema in krenil po cesti. »Nove hiše« ni bilo težko neijti. Čez zlato bleščeče krošnje dreves se je svetila bela streha z okrašeno jelčico na temenu. Ko se je Hajmo z oklevajočimi koraki približal vratom v novo spletenem plotu, je iznenada postal, kakor da bi ga prešinil veeel strah. Doadeio se mu je, da je skozi neko odprto okno zazvenel joeen smeh. Za »Jiuroelovanako tiskarno« » Ljubljani: Karel Ce«. Izdajatelj: Ivau Rakovuc. Urednik: Loiie Uolobift.