Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
Pn.VSEUjlLlikA EHJI2. Univerza	t1mv, .
.... LJ,«Dijana
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96"— celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
97.
kos.
V LJUBLJANI dne 3. decembra 1938.
Letnik
IX.
VSEBINA:
586. Uredba o ureditvi samoupravnih (občinskih in banovinskih) doklad za zemljišča agrarnih subjektov in o ureditvi davčnega in dopolnilno-lakeriega dolga tistih občin, ki bodo s to ureditvijo oškodovane.
5K7. Poslovni red za disciplinske svete inženirskih zbornic.
5SM. Spremembe in dopolnitve uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke.
589.	Dopolnitev pravilnika o določanju in vračanju varščin.
590. Popravek navodil za poslovanje in ravnanje s poslovnimi k njižicami.
591. Prepoved vnašanja dinarskih bankovcev po l.tHIO in po 500 dinarjev iz inozemstva.
592. Odločba o iznašanju dinarjev v obmejnem prometu.
593. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
594. Kužne objave iz Službenih novin .
Uredbe osrednje vlade.
586.
Na podstavi § 24. lina učnega zakona za leto 1938./39. predpisujem po soglasnosti ministra za notranje posle in miuistra za kmetijstvo tole
^ uredbo
o ureditvi samoupravnih (občinskih in banovinskih) doklad za zemljišča agrarnih subjektov in o ureditvi davčnega iu dopoluilno-taksnega dolga tistih občin, ki bodo s to ureditvijo oškodovane.*
člen 1.
Občinske in banovinske doklade, dolgovane do 1. januarja 1938. za zemljišča agrarnih subjektov po zakonu o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih (§ 18.) ali po prejšnjih začasnih zakonih o izvedbi agrarne reforme, se odpišejo posameznim agrarnim subjektom ne glede na to, ali imajo dodeljeno jim zemljišče še v posesti ali ne.
Člen 2.
Na zemljišča iz Člena 1. te uredbe se smejo poslej agrarnim subjektom ali, če so umrli, njih dedičem — kolikor imajo le-ti to zemljišče v posesti — odmerjati občinske in banovinske doklade začenši od 1. januarja 1938. pa do konca 1. 1945. največ do 50% odobrenih stopenj teh samoupravnih doklad na davek dohodka od drugih zemljišč, na katera se ureditev po tej uredbi ne nanaša.
* »Službene novine kraljevine Jugosl. vije z dne oktobra 1938., st, 244. LX\1L5.4.
Odmera urejene doklade brez odobritve finančnega obla-stva je dovoljena v mejah, predpisanih z določbami člena 163. zakona o neposrednih davkih, preko teh mej pa z odobritvijo ministra za finance ali organa, ki ga on odredi. Obstoječi predpisi o odobritvi proračunov vaških, trških in mestnih občin kakor tudi o odobritvi banovinskih proračunov veljajo v celoti tudi tedaj, kadar se pre* liminirajo dohodki od urejene doklade.
Člen 3.
Občinam (vaškim in mestnim), ki bodo oškodovano z odpisom doklade agrarnih subjektov po členili 1. in 2. le uredbe, se da povračilo s tem, da se uredi njih davčni in dopolnil no-ta k sni dolg oziroma tekoči predpis teh davščin v višini polovice zneska dolgovane oziroma tekoče občinske doklade agrarnih subjektov po predpisih te uredbe. V ta namen služijo za osnovo pri izračunu odpisa po členu 1. in zmanjšbi občinske doklade po členu 2. uredbe z ene strani skupna vsota dolgovane občinske doklade do 1. januarja 1938., ki se odpisuje, oziroma skupni enoletni znesek zmanjška tekoče občinske doklade agrarnih subjektov na ozemlju banovine, z druge struni pa na ozemlju iste banovine skupna vsota dolga oškodovanih občin za davek in dopolnilne takse do 1. januarja 1938. oziroma skupni znesek tekočih davkov m dopolnilne takse, pobranih od oškodovanih občin v vsakem posameznem letu.
Clen 4.
Občinam, ki bodo oškodovane z odpisom in zmanjšbo občinske doklade po členih 1. in 2. te uredbe, se uredi davčni in dopolnilno-taksni dolg kakor tudi tekoči predpis teh davščin takole:
1.	Občinam, pri katerih je vsota davčnega in dopoluilno-taksnega dolga do 1. januarja 1938. enaka ah večja
od polovice vsote občinske doklade, dolgovane od agrarnih subjektov do 1. januarja 1938., se odpiše od dolgovanega davka in dopolnilnih taks tolikšna vsota, kolikor znaša polovica vsote odpisa davčne doklade, dolgovane od agrarnih subjektov.
2. Občinam, pri katerih je vsota davčnega in dopol-nilno-taksnega dolga do 1. januarja 1938. manjša od polovice vsote občinske doklade, dolgovane od agrarnih subjektov do 1. januarja 1938., se odpiše cela vsota dolgovanega davka in dopolnilnih taks. Ostanek vsote dolgovane občinske doklade agrarnih subjektov, ki ga je treba povrniti po predpisih člena 3. te uredbe, se odpiše do popolnega povračila postopno vsako leto od presežka letnega tekočega predpisa davka in dopolnilnih taks te občine, ki preostane po odpisu tistega zneska tega predpisa, ki je potreben za povračilo polovice letnega tekočega zmanjška občinske doklade na zemljarino agrarnih subjektov (točka 3. tega Člena), kolikor se da opraviti popolno povračilo iz omenjenega presežka v letih 1938. do 1945. Če ni presežka tekočega predpisa, oziroma kolikor ta presežek ne more dati popolnega povračila v letih
1938.	do 1945., se izplača občini ostanek povračila ali njegov del v 8 letih v enakih obrokih iz vsote izterjanih tekočih davkov in dopolnilnih taks oškodovanih občin v teh letih v območju iste banovine. Ti roki se smejo z odločbo ministra za finance skrajšati. Na isti način se da odškodnina občinam, ki nimajo dolga, niti tekočega predpisa.
3. Občinam, pri katerih je letna vsota tekočega davka in dopolnilnih taks enaka ali večja od polovice vsote, za katero se zmanjša tekoča občinska doklada na zemljarino agrarnih subjektov, se odpiše od vsote tekočih davkov in dopolnilnih taks vsako leto tolikšna vsota, kolikor znaša polovica zmanjšane tekoče občinske doklade agrarnih subjektov v tistem letu.
4. Občinam, pri katerih je letna vsota tekočih davkov in dopolnilnih taks manjša od polovice vsote, za katero se zmanjša tekoča občinska doklada na zemljarino agrarnih subjektov, ali pri katerih vobče ni tekočih davkov in dopolnilnih taks, se odpiše v prvem primeru vsa letna vsota tekočih davkov in dopolnilnih taks, ostanek oziroma V drugem primeru vsa polovica vsote, za katero se letno zmanjšajo občinske doklade agrarnih subjektov, ki jih je treba povrniti, pa se izplača občini vsako leto iz vsote tekočih davkov in dopolnilnih taks oškodovanih občin, pobranih v tistem letu v območju iste banovine.
Clen 5.
Obračune za odpis dolgovane občinske doklade kakor tudi obračune zmanjška tekoče občinske doklade agrarnih subjektov napravijo oškodovane občine, obračune za odpis dolgovanih državnih davkov in dopolnilne takse kakor tudi obračune za povračilo (izplačilo) odpisane dolgovane ali izplačilo zmanjška tekoče občinske doklade agrarnih subjektov pa napravijo davčne uprave. Vse vrste obračunov se predlože pristojni finančni direkciji v dopolnitev in odobritev.
Člen 6.
Minister za finance se pooblašča, da izda s posebno odločbo navodilo za izvrševanje te uredbe.
Člen 7.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Služ-benih novinah«.
Minister za finance Letica §. r,,
Ministrski svet je v svoji seji z dne 19. oktobra 1938. na podstavi § 24. finančnega zakona za leto 1938./39. usvojil in povsem odobril prednjo uredbo o ureditvi samoupravnih (občinskih in banovinskih) doklad za zemljišča agrarnih subjektov kakor tudi o ureditvi davčnega in dopolnilno-taksnega dolga tistih občin, ki bodo s to ureditvijo oškodovane.
V Beogradu dne 19. oktobra 1938.; M. S. št. 1019.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.).
587.
Na podstavi §§ 80. in 121. zakona o pooblaščenih inženirjih predpisujem po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic tale
poslovni red
za disciplinske svete inženirskih zbornic.*
člen 1.
Pri vsaki inženirski zbornici se sestavi za njeno območje inženirski disciplinski svet.
Njegov službeni naziv je: »Disciplinski svet inženirske zbornice v..................«.
Člen 2.
Disciplinski svet ima svoje službeno pečatilo in okrogli pečatnik, ki navaja naziv disciplinskega sveta, z državnim grbom v sredi.
Člen 3.
Disciplinski svet je sestavni del zbornice in le-ta nadzira po svojih organih njegovo celotno poslovanje v administrativnem pogledu.
Člen 4.	^
člani disciplinskega sveta opravljajo svojo dolžnost brezplačno.
Če opravlja kateri izmed članov disciplinskega sveta svojo dolžnost zunaj kraja, kjer stanuje, ima pravico do povračila potnih stroškov, in sicer na železnicah do vozovnice II. razreda brzovlaka, na ladjah pa do vozovnice I. razreda, kjer teh prevoznih sredstev ni, pa po 4 dinarje od kilometra, in pravico do dnevnic po 150 dinarjev na dan.
Člen 5.
Administrativne posle pri disciplinskem svetu opravlja zbornični tajnik ali zbornični uradnik, ki ga odredi predsednik.
Člen 6.
Disciplinski svet ima svoj vložni zapisnik, vpisnik (register) in poseben arhiv.
Člen 7.
Prijavo za pokrpnitev postopka vloži zainteresirana oseba pismeno ali ustno pri zborničnem tajniku ali pri
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. oktobra 1938., št, 234ZLXX/557.
odrejenem uradniku, ki jo vpiše v vložni zapisnik. 0 ustni prijavi se vselej napravi zapisnik.
Člen 8.
Po prejemu prijave mora zbornični tajnik predložiti vloženo prijavo zborničnemu odboru v prvi seji; o prijavi odloči zbornični odbor po § 81. zakona o pooblaščenih inženirjih.
Člen 9.
Zbornični odbor pokrene disciplinski postopek lahko tudi brez prijave, če kakor koli zve za disciplinski prestopek in za storilca.
Če zve kateri koli izmed članov zborničnega odbora za disciplinski prestopek kakega zborničnega člana, sme obvestiti o tem zbornični odbor v njegovi seji in mora odbor v isti seji odločiti o tem po § 81. zakona o pooblaščenih inženirjih.
Brezimne prijave se vobče ne smejo jemati v delo.
Na prijave neznane osebe se uvede postopek šele, ko se dožene vložilec prijave.
Člen 10.
Zbornični član, ki ga odredi odbor po § 81. zakona o pooblaščenih inženirjih za opravo predhodnih poizvedb, mora opraviti te poizvedbe v 15 dneh od dne, ko mu je bila izročena prijava, in podati po preteku tega roka v prvi seji zborničnega odbora svoje pismeno poročilo o uspehu predhodnih poizvedb.
Če ne more odrejeni član dovršiti predhodne poizvedbe v določenem roku, mora poročati o tem zborničnemu odboru v prvi seji po preteku roka in zahtevati podaljšavo roka za predhodne poizvedbe.
Člen 11.
Ko zasliši zbornični odbor poročilo Člana, odrejenega za predhodne poizvedbe, mora v isti ali v naslednji seji odločiti o tem poročilu.
Če zbornični odbor spozna, da po predhodnih poizvedbah nista z veliko verjetnostjo dognana obstoj disciplinskega dejanja in obdolženčeva odgovornost, odloči v isti ali v naslednji seji,* da se prijava zavrne; Če pa zbornični odbor spozna, da sta obstoj disciplinskega dejanja in obdolženčeva odgovornost z veliko verjetnostjo dognana, sestavi v isti seji zbor in imenuje zborničnega tožilca po predpisih § 75., odst. ‘2., zakona o pooblaščenih inženirjih.
Če je kateri izmed odrejenih članov med poizvedbami zadržan, da bi opravljal svojo dolžnost, ali pa če je izločen, odredi zbornični odbor namesto njega drugega člana.
Člen 12.
V 8 dneh od dne, ko je zbornični odbor sestavil zbor in imenoval zborničnega tožilca, obvesti zbornični tajnik ali uradnik, ki ga odredi zbornični predsednik za administrativne posle po disciplinskih dejanjih, predsednika sveta o odločbi zborničnega odbora in mu izroči spise predhodnih poizvedb. Predsednik sveta je po prejemu lega poročila in spisov dolžan sklicati po zborničnem lajniku najdalj v 10 dneh sejo sveta, na katoro mora pozvati vse odrejene člane sveta, poročevalca in zborničnega tožilca.
* V izvirniku: »vanrednoj sednici«, kar pa je vsekakor napaka, ker tudi ni v skladu s prvim odstavkom lega člena. — Op. ur.
Če kateri izmed članov sveta, poročevalec ali zbornični tožilec ne pride, seje ne more biti. Ko se člani disciplinskega sveta in zbornični tožilec upoznajo s predmetom, pozove predsednik zborničnega tožilca, naj poda svoje predloge, če jih ima, in svet odloči po § 85. zakona o pooblaščenih inženirjih.
Člen 13. ‘
Zbornični tožilec je o vsakem času upravičen vpo-gledati v spise in vložiti pritožbo zoper vse odločbe disciplinskega sveta, zoper katere je dopustna posebna pritožba. Disciplinski svet mora zborničnega tožilca pred vsakim odločanjem zaslišati.
Disciplinskega tožilca dolžnost je, da se takoj po svojem imenovanju temeljito upozna z vsem preiskovalnim gradivom, zbranim s predhodnimi poizvedbami, da more podati disciplinskemu svetu svoje predloge pred prvim odločanjem po § 85. zakona o pooblaščenih inženirjih, in da vsestransko zavaruje interese organizacije pooblaščenih inženirjev' kakor tudi pravno zavarovane dobrine, kršene z disciplinskim dejanjem.
Člen 14.
Disciplinski svet in za predhodne poizvedbe odrejeni član vročajo pozive in ostale svoje odločbe obtožencu, oškodovancem, pričam in izvedencem v zaprti ovojnici po svojem vročevalcu ali po pošti na povratni recepis; v nujnih in važnih primerili pa smejo vročiti pozive tudi po pristojnih upravnih oblastvih, ki morajo tako vročitev kar najhitreje opraviti.
V pozivu je navesti, kdaj naj osumljenec pride, kakor tudi, kakšne posledice ga zadenejo, če ne pride ob določenem času.
S pozivom je vročiti osumljencu tudi prepis prijave, ki je bila vložena zoper njega.
Če ne biva obdolženec v kraju, kjer je odrejeni preiskovalec, a bi bil njegov prihod na predhodno zaslišanje združen s stroški in zamudo Časa, mu sme odrejeni preiskovalec namesto poziva za prihod poslati tudi dopis, v katerem zahteva, naj odgovori na vprašanja, postavljena v dopisu, in velja ta odgovor za zaslišanje. Tudi s tem dopisom mora odrejeni preiskovalec vročiti osumljencu prepis prijave. Če odrejeni preiskovalec spozna, da poslani osumljenčev odgovor ni zadosten, ali če se pokažejo pri nadaljnjih predhodnih poizvedbah nova dejstva, 6 katerih je treba osumljenca zaslišati, sme odrejeni preiskovalec osumljenca iznova zaslišati.
Če osumljenec ne pride k zaslišanju ali če ne pošlje na poslana mu vprašanja odgovora do določenega mu roka, velja, da je zaslišan, in preiskuje odrejeni preiskovalec dalje.
S pozivom na razpravo se vroči obdolžencu prepis obtožnice zborničnega tožilca in seznam članov disciplinskega sveta, ki so odrejeni, da mu sodijo za njegovo kaznivo dejanje, s pripombo, da jih more po § 83., odst. 1. in 2., zakona o pooblaščenih inženirjih odkloniti v treh dneh od dne, ko je prejel poziv na razpravo.
Obdolžencu se mora vročiti poziv na razpravo tako, da preteče od dne vročitve poziva do dne razprave najmanj 8 dni.
Priče in izvedenci se pozovejo tako, da so med dnevom vročitve poziva in dnevom razprave najmanj 3 dnevi.
Člen 15.
Ko disciplinski svet spozna, da je predmet dovolj preiskan, in odloči, da se uvede zoper obdolženca disci-
plinski postopek, pošlje predmet zborničnemu tožilcu, da vloži obtožnico. Zbornični tožilec inora v 15 dneh od dne prejema spisov in te odločbe vložiti obtožnico.
Člen 16.
Po vloženi obtožnici določi predsednik disciplinskega svela razpravo in odredi, katere osebe naj se pozovejo na razpravo. Predsednik poskrbi, da se vroče pozivi na razpravo vsem osebam pravočasno, da bi se razprava ne prelagala. Predsednik sveta gleda, da se določi razprava ob času in na kraju, ki sta za člane sveta in za pozvane osebe najprimernejša.
Obdolženec ima po § 91. zakona o pooblaščenih inženirjih pravico do branilca, ki naj brani njegove interese na razpravi in pri nadaljnjih dejanjih disciplinskega postopka; med predhodnimi poizvedbami in preiskavo pa nima pravice do branilca.
Če hi imenoval branilca obdolženec, marveč mu ga je odredil disciplinski svet, se mu sporoči v pozivu na razpravo ime odrejenega branilca.
Zbornični tožilec zastopa obtožnico na razpravi. Na razpravi in v končnem predlogu lahko spremeni obtožnico; če se pa snidejo take okolnosti, po katerih je očividno, da so vsi dokazi o obstoju disciplinskega prestopka in obdolženčeve krivde ob veljavo, sme zbornični tožilec z obrazložitvijo odstopiti od obtožbe.
Člen 18.*
Na zahtevo strank, ki jo vlože najkasneje 4 dni pred razpravo, ali po službeni dolžnosti sme odgoditi predsednik iz tehtnih vzrokov pred začetkom glavne razprave dan glavne razprave.
Če je branilec, ki ga je izbral obdolženec ali ki mu ga je odredil disciplinski svet, zadržan, priti na razpravo, odgodi svet razpravo samo, če bi se zaradi kratkega časa ne mogel postaviti drug branilec, čigar postavitev bi ne bila škodljiva za obrambo.
Razprava se preloži, če se obdolžencu ali njegovemu branilcu poziv na razpravo ni pravočasno ali sploh ni vročil ali če obdolženec ali branilec naglo oboli, če niso prišle priče in izvedenci ali če svet spozna, da- so potrebne nove poizvedbe, preiskovalna dejanja ali pri-skrba novih dokazov.
Če svet spozna, da je treba priskrbeti neke dokaze, ki so potrebni, da se dožene materialna resnica, se sme razprava prekiniti za toliko dni, za kolikor svet misli, da se morajo dokazi priskrbeti, priobči navzočim takoj dan za nadaljevanje razprave in vpiše to priobčitev v zapisnik. Osebam, katerim se ta priobčitev opravi, se drug poziv za nadaljevanje razprave ne vroči.
če svet ne more oceniti, koliko časa je treba, da bi se priskrbeli dokazi ali pozvale osebe, zaradi katerih je treba razpravo preložiti, se razprava preloži na nedoločen čas in se pozovejo interesenti na nadaljevanje razprave s pozivi in z roki, kakor za novo razpravo.
Zoper predsednikove odredbe in odločbe sveta, kolikor se nanašajo na določitev in pripravo ali preložitev razprave, ni posebnega pravnega sredstva.
člen 19.
Razpravi smejo prisostvovati osebe, naštete v § 92. zakona o pooblaščenih inženirjih; toda tudi le osebe je odstraniti od vse razprave ali njenega dela, če zahtevajo to razlogi morale ali drugi razlogi, zaradi katerih nvot misli, da je treba javnost izključiti.
* Clttia 17. izvirnik uimu. — Op. ur.
Člen 20.
Predsednik in vsi člani sveta, ki sodelujejo pri sojenju, morajo biti zdržema na razpravi. Predsednikova skrb je, da se sestavi svet kakor je treba, zlasti pa, da ne sodelujejo člani, ki so po zakonu ali po obdolženčevi zahtevi izključeni. Predsednik mora poskrbeti, da se prinesejo pred začetkom razprave predmeti, ki so potrebni za dokazovanje ali ki jih je pokazati obtožencu, pričam ali izvedencem. . Predsednikova dolžnost je, skrbeti za to, da se stvar vsestransko preišče in dožene materialna resnica, in odvračati vse, kar bi zavlačevalo razpravo in ne bi služilo razjasnitvi stvari. Predsednik vodi razpravo in odloča o predlogih strank, kolikor ne odloča o njih svet. Zaslišuje obtoženca, priče in izvedence in daje besedo članom sveta, strankam in izvedencem, ki žele kaj vprašati osebe, katere je on zaslišal.
Če bi kakšna izmed zainteresiranih oseb, ki sodeluje na razpravi, ugovarjala, da kaka predsednikova odredba, ki se tiče voditve razprave, ni dopustna, odloči o tem svet.
Svet odloči tudi. če poda stranka med razpravo o posameznih točkah postopka predlog, ki se mu protivi druga stranka, ali če predsednik ne pritrdi predlogu ene stranke, ki mu druga stranka ne ugovarja.
Svet mora vselej razglasiti razloge svoje odločbe in odrediti, da se vpišejo v razpravni zapisnik. Zoper take odločbe sveta ni posebnega pravnega sredstva, s katerim bi se zadrževalo nadaljevanje razprave.
Člen 21.
Predsednikova dolžnost je skrbeti za to, da se na zasedanju vzdržujeta red in mir.
Zato mora poslušalce takoj opomniti na red in mir.
Kdor se zaslišuje pred svetom ali kdor hoče govoriti svetu, govori stoje, če mu predsednik ne dovoli sesti zaradi njegovega telesnega stanja, njegovih let ali zato, ker bo trajalo zasliševanje dalj časa, ali iz drugih razlogov.
Navzoče osebe, ki bi ovirale potek razprave ali motile red, pozove predsednik na red: če bi pa to ne koristilo, sme odrediti, da je tako osebo odstraniti od razprave.
Če bi obtoženec motil red. ga pozove predsednik na red; če bi tudi ta opomin ne pomagal, ga sme po sklepu sveta odstraniti od razprave za nekaj časa ali. ob hujši motitvi reda in če je že bil za.-lišan, za ves čas dokaznega postopka; vendar pa -e mora pred dovršitvijo dokaznega postopka poklicati na zasedanje in ga mora predsednik obvestiti o vsem, kar se je razpravljalo v njegovi odsotnosti in kaj je izpovedala kakšna izmed navzočih oseb.
Člen 22.
Na razpravi se piše zapisnik po predpisih § 94. zakona o pooblaščenih inženirjih.
V uvodu zapisnika je navesti svet, kraj, dan. mesec in leto zasedanja, po imenu in priimku predsednika, vse druge člane disciplinskega sveta in zapisnikarja, zborničnega tožilca in poročevalca, obtoženca in njegovega branilca in zasebne udeležence, dalje disciplinsko dejanje, ali je razprava javna ali javnost izključena.
Zapisnik se mora pisati istočasno z razpravo in mora biti dovršen in podpisan z zaključkom razprave Zapisnik piše zapisnikar in vpisuje vanj »aiuo to, kar uiu odredi predsednik.
07. kos.
905
Zapisnik mora obsegati potek in glavno vsebino razprave, vse bistvene* formalnosti postopka, ki jih predpisuje zakon, zlasti pa, da in kateri obtoženci, priče in izvedenci so bili zaslišani ali soočeni, ali so se izvedenci zaprisegli in, če se niso, zakaj se niso, ali se je opravil kakšen ogled, katere listine in drugi spisi so bili prebrani kakor tudi vse predloge strank med razpravo in odločbe, ki jih je izrekel med razpravo o teh predlogih predsednik ali svet.
Člen 23.
Stranke so upravičene zahtevati radi varovanja svojih pravic, naj se uvrste v zapisnik posamezne okolnosti ali izjave. Predsednik sveta ali svet smeta odrediti po službeni dolžnosti, da je vpisati v zapisnik okolnosti in izjave, ki jih imata za važne. Kjer je važno, da se natančno vpišejo besede zaslišanih oseb, odredi predsednik po službeni dolžnosti ali na zahtevo kakšnega člana sveta ali katere koli stranke, naj se ta del zapisnika takoj prebere. Na koncu zapisnika se zaznamuje, ali in kakšna sodba se je izrekla, ali se je sodba razglasila, ali so bile stranke pravilno poučene o pravnih sredstvih zoper sodbo in ali so priglasile pravno sredstvo zoper sodbo. Stranke so upravičene vpogledati napravljeni zapisnik in njegove priloge in vzeti njih prepise, po potrebi pa tudi zahtevati popravke v zapisniku.
Člen 24.
Zapisnik velja za dokaz tega, kar se je dogodilo na glavni razpravi.
Ce predlagajo stranke popravke ali dopolnitve v zapisniku, odloči o tem predsednik, ki sme tudi po službeni dolžnosti popraviti pogrešno vpisana imena, številke in druge očividne pisne in računske pogreške.
Člen 25.
Ko je predsednik naznanil predmet** in utrdil, da je svet sestavljen in da so prišle pozvane osebe na razpravo, ali če je svet sklenil, da se razpravljaj tudi brez nekaterih izostalih oseb, se začne razprava z zasliševanjem oseb po vrsti, ki je določena v § 93. zakona o pooblaščenih inženirjih.
Stranke zaslišuje predsednik; ko neha zasliševati, vpraša člane sveta, ali žele kaj vprašati osebe, ki jih je on zaslišal; nato vpraša predsednik prav tako tudi stranke in dopusti na zahtevo tudi njim, neposredno vpraševati obtoženca, priče in izvedence, zavrača pa vprašanja, ki so neprimerna ali se ne nanašajo na stvar.
Člen 26.
Po končani razpravi izreče disciplinski svet sodbo Po predpisih § 95. zakona o pooblaščenih inženirjih.
Sodba mora obsegati:
1.	uvod, v katerem se navajajo po imenu predsednik m člani disciplinskega sveta, zapisnikar, poročevalec, zl*ornični tožilec, zasebni udeleženec in njegov zastopnik, obtoženec in njegov branilec, dan naredbe, s ka-*pro je bila določena glavna razprava, ali je bila razprava javna ali ne, kakor tudi dan izrečene sodbe in končne fcahteve obtožbe;
* V izvirniku vsekakor napačno: : bliže formalnosti namesto: »bitne«, kar bi bilo tudi v skladu z drugim odstavkom § 70. k p. — Op. ur.
Besedice »predmet.' v izvirniku ni, spada pa semkaj aualoguo 1. odst. § 240. k p. — Op. ur,
2. dispozitivni del, v katerem se po navedbi obto-ženčevega imena in njegovih osebnih razmer navaja, ati je obtoženec kriv disciplinskega dejanja, ki ga je obtožen, in na katero kazen je obsojen, ali pa se oprašča obtožbe;
3. razloge sodbe.
Predmet sodbe sta obtoženec in njegovo dejanje, ki je predmet obtožbe. Svet ne sme izreči obtoženca za krivega dejanja, ki ni bilo predmet obtožbe.
Kolikor gre za oceno dejanja in odmero kazni, ni disciplinski svet vezan na predlog zborničnega tožilca.
Disciplinski svet mora opreti sodbo samo na tiste dokaze, ki so bili podani na razpravi, in na vsebino tistih spisov, ki so bili prebrani na glavni razpravi.
Člen 27.
O posvetovalen in glasovanju ob sklepanju sodbe se napravi poseben zapisnik, ki ga overita predsednik in zapisnikar. Če je ostal kateri izmed članov disciplinskega sveta s svojim mnenjem v manjšini, zapiše sam to svoje mnenje v svoj zapisnik.
Ta zapisnik se takoj, ko se sklene, vloži v zaprto ovojnico.
Posvetovalni in glasovalni zapisnik se ne sme dajati strankam na vpogled.
Člen 28.
Disciplinski svet izreče sodbo, s katero se obtoženec oprosti obtožbe, če spozna, da dejanje, ki ga je obtoženee obtožen, ni po zakonu disciplinsko dejanje, ali da nit dokazov, da je storil to dejanje obtoženec, ali da je kaj okolnosti, ki izključujejo krivdo ali ukinjajo obtožen-čevo kaznivost.
Če disciplinski svet spozna, da je obtoženec kriv, izreče v sodbi, zaradi katerega dejanja se proglaša za krivega, kakšno disciplinsko dejanje izvira iz činjenic, ki so se štele za dokazane in zaradi katerih je obtoženee proglašen za krivega, in na kakšno kazen se obtoženec obsoja.
Vsekdar, ko obsodi disciplinski svet obtoženca na denarno kazen, mora izreči, v katerem roku mora obtoženec kazen po pravnomočnosti sodbe plačati. Ta rok ne sme biti krajši od 14 dni. Svet mora istočasno v sodbi določiti poleg denarne kazni tudi kazen, ki naj jo nadomesti, če bi se denarna kazen ne mogla izvršiti,
Obtoženec se obsodi tudi na plačilo stroškov, povzročenih z disciplinskim postopkom.
Ce je obtoženec obložen več disciplinskih kaznivih dejanj, pa svet spozna, da je kriv samo nekaterih teh dejanj, ga obsodi na povračilo stroškov, povzročenih s pregonom zaradi teh dejanj, katerih je bil spoznan za krivega; stroški postopka za ostala dejanja pa obromeno stranko, ki je postopek zahtevala,
Ce je bilo udeleženih pri istem disciplinskem dejanju več obtožencev pooblaščenih inženirjev, morajo ti solidarno trpeti stroške disciplinskega postopka, v kolikor so bili obsojeni.
Clen 29.
S stroški disciplinskega postopka se razumejo stroški, ki so nastali od pokrenitve disciplinskega postopka pa do njegove dovršit ve.
Sem spadajo zlasti stroški za priče, izvedence, tolmače, stroški za opravo ogl**da, potrebni izdatki zasebnih udeležencev, nagrada in izdatki branilcev, vozni in potni izdatki članov sveta, tožilca in drugih zborničnih organov, stroški ta izvršitev kazni, plačilo morebitnih državnih taks itd.
Člen 30.
Sodba se izreče in razglasi istega dne, ko je bila razprava končana; če bi se pa sodba ne mogla izreči istega dne po končani razpravi, se sme napovedati razglasitev sodbe tudj v 3 dneh po končani razpravi. Če obtoženec ne pride ob času, določenem za razglasitev sodbe, se mu vroči sodba v overjenem prepisu.
Disciplinski svet izdela sodbo pismeno v 3 dneh, ko je bila razglašena na zasedanju.
Sodbo izdela član sveta, ki ga določi predsednik izmed članov, ki so glasovali z večino.
Pismeno izdelana sodba mora ustrezali sodbi, ki je bila razglašena na zasedanju.
Sodbo podpišeta predsednik in zapisnikar.
Pri posvetovanju odloči svet tudi o tem, ali naj se objavi sodba, ko dobi pravno moč, v stanovskem glasilu; če svet spozna, da je treba tako sodlB objaviti, odloči tudi, ali naj se objavi sodba vsa ali le v izpisku.
Člen 31.
Sodbe so vročajo na način, predpisan v § 98. zakoua o pooblaščenih inženirjih.
Člen 32.
Član zbornice, ki ga odredi disciplinski svet obtožencu po § 98., odst. 2., zakona o pooblaščenih inženirjih za zastopnika, je dolžan prevzeti to zastopanje.
Vsa dejanja, ki jih opravi odrejeni zastopnik za obtoženca, so dokončna in za obtoženca obvezna, tako da jih obtoženec pozneje ne more preklicati. Stroške odrejenega zastopnika mora trpeti, kdor je disciplinski postopek pokrenil ali pa obtoženec hkrati z ostalimi stroški po § 96., odst. 2., zakona o pooblaščenih inženirjih.
Člen 33.
Pritožba zoper sodbo disciplinskega sveta se pri-glašuje po predpisih §§ 99. in 100. zakona o pooblaščenih inženirjih; pritožba se vloži pri svetu, ki je izdal sodbo.
Po preteku roka za pritožbo dostavi disciplinski svet, če je bila pritožba pravočasno vložena, vse spise vrhovnemu disciplinskemu svetu v 8 dneh.
Če zoper sodbo ni priglašena pritožba, zadobi sodba pravno moč.
Člen 34.
Predsednik disciplinskega sveta odredi, da se pošlje pravnomočna sodba zborničnemu odboru v izvršitev.
Zbornični odbor si mora prizadevati, da pravnomočno sodbo takoj izvrši. Denarno kazen izvrši zbornični odbor tako, da pozovo obsojenca, če ne plača takoj, ko je dobila sodba pravno moč, naj plača kazen v roku, ki je v sodbi določen. Če ne more obsojenec denarno kazen plačati v roku, določenem v sodbi, mu sme zbornični odbor na prošnjo podaljšati ta rok za največ eno leto dni; sme mu pa tudi dovoliti, da plača kazen v tem podaljšanem roku tudi v odplačilih. Če ne plača obsojenec kazni ne v roku, določenem v sodbi, ne v podaljšanem roku, se kazen izterja prisilno. Če se denarna kazen ne more izterjati, odloči disciplinski svet, da je zaradi neizterljivosti denarne kazni izvršiti kazen, v katero se po sodbi spreminja denarna kazen.
člen 35.
Po § 102. zakona o pooblaščenih inženirjih osnuje zbornični odbor pri zbornici posebno knjigo, v katero se vpisujejo pravnomočne kazni.
! Člen 36.
Obnova postopka se zahteva po predpisih §§ 105. in 106. zakona o pooblaščenih inženirjih. Zahteva za obnovo disciplinskega postopka se poda pismeno ali na zapisnik pri zborničnem tajniku, ta pa jo pošlje disciplinskemu svetu, ki je prej sodil. Disciplinski svet. odloči po zaslišanju zborničnega 'tožilca, ali je obnovo postopka dopustiti.
Če svet sklene, da se obnova postopka dopusti, izda o tem takoj odločim, v kateri izreč«, da se izvršitev kazni zadrži, če ni že bila izvršena.
Čleti 37.	•
Važnejše sodbe in odločbe disciplinskega sveta, ki postanejo pravnomočne, se priobčujejo v prepisu vsem zbornicam radi enotnosti pri preiskovanju in sojenju.
Člen 38.
Spise in arhiv disciplinskega sveta hrani inženirska zbornica.
Člen 39.
Minister za g^adbe je pristojen za spreminjanje, dopolnjevanje in tolmačenje tega poslovnika.
Člen 49.
Ta poslovnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«
V Beogradu dne 10. oktobra 1938.; M. g. št. 42.841.
Minister za gradbe Dolorivoje Stošovič s. r.
588.
Spremembe in dopolnitve
uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke.*
V besedilu uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi Državne hi]>otekarne banke, M. s. št. 627 z dne 22. junija-1938., ki je objavljena v »Službenih novinah« z dne 1. julija tega leta, št. 145/XLVI1,** je, treba izvršiti tele spremembe in dopolnitve:
v točki 39. člena 1. na koncu »Drugi odstavek istega člena pod a) se Črta.«;
v točki 1. člena 2.: »Zastaranje iz člena 1., točke 10., tc uredbe ne more nikakor nastopiti prod pretekom enega leta dni od dne uveljavitve te uredbe.«;
v točki 2. člena 2.: »Dokler se ne izdajo pragmatika in novi pravilniki, omenjeni v točki 20. člena 1. te uredbe, veljajo dosedanji zakonski predpisi za vsa službena razmerja uradnikov banke.«;
besedilo pa se mora glasiti:
v točki 39. člena 1. na koncu: »Drugi stavek istega člena pod a) se črta.«;
v točki 1. člena 2.: »Zastaranje iz člena 1., točke 9., te uredbe ne more nikakor nastopiti pred pretekom enega leta dni od dne uveljavitvo te uredbe.«;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 25. novembra 1938., št. 271/LXXXl/637.
** »Službeni list« št. 414/68 iz 1. 1938.
v točki 2. člena 2.: »Dokler se ne izdajo pragmatika in novi pravilniki, omenjeni v točkah 21. in 34. člena 1. te uredbe, veljajo dosedanji zakonski predpisi za vsa službena razmerja uradnikov banke.«
Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke je natisnjena v »Službenih novinah« št. 145/XLVII z dne 1. julija tega leta.
Iz Državne hipotekarne banke kraljevine Jugoslavije v Beogradu dne 23. novembra 15)38.; P. o. št. 6409.
589. '
Dopolnitev
pravilnika o določanju in vračanju varščin.*
Na podstavi §§ 52., 64. in 460. zakona o obrtih in v zvezi s pravilnikom o določanju in vračanju varščin z dne 23. novembra 1034.** in odločbe mojega prednika
II.	št. 40.041/K z dne 30. oktobra 1937.*** odločam,
da v § 7., prvem odstavku, pravilnika o določanju in vračanju varščin z dne 23. novembra 1934.** namesto »najkasneje do konca 1. 1938.« stopi: »najkasneje do konca 1. 1939.«
Ta odločba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 7. novembra 1938.; II. št. 43.261/K.
Minister za trgovino in industrijo Kabnliu s. r.
590.
Popravek, f Navodila
za poslovanje in ravnanje s poslovnimi knjižicami.
V »Službenih novinah« št. 250/LXXIV z dne 1. novembra 1938. so bila objavljena navodila za poslovanje in ravnanje s poslovnimi knjižicami, S. u. za p. r. št. 1440. tt V besedilu pa je nekaj jKigreškov, ki se takole popravljajo:
V členu 2., točki 2., se mora tretji stavek pravilno takole glasiti: »Če je učenec (vajenec) ali pomočnik nezaposlen, pa zahteva, naj se mu poslovna knjižica izda, zamenja ali obnovi, mu jo v takem primeru izda, zamenja ali obnovi prisilna združba ali poverjeništvo, ki na njiju območju stalno biva.«
V členu 3., točki 1., je v seznamu državnih krajevnih policijskih oblastev za Beogradom in pred Bjelovarom vriniti besede: »Bitolj, predstojništvo mestne policije;«.
V členu 8., drugem odstavku, je na koncu za »zamenjajo« črtali besedi: »ali obnovijo«.
Iz osrednje uprave za posredovanje dela pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje dne IS. novembra 1938.; št. 1611.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. novembra 1938., št. 271/LXXXI/634.‘
** »Službeni list« št. (1/1, 141/19 in) 637/92 iz 1.1935.
*** »Službeni list« št. 613/95 iz 1. 1937.
t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. novembra 1938., št. 271/LXXXI/641.
11 »Službeni list« št. 568/93 u 1, 1038. J
591.
Prepoved
vnašanja dinarskih bankovcev po 1.000 in po 500 din iz inozemstva.*
Minister za finance je pod št. 64.542/VIII z dne 21. novembra 1938. takole odredil:
»V zvezi s členom 9. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami se prepoveduje vnos dinarskih bankovcev po 1000 In po 500 dinarjev v našo državo, tako s pošiljkami kakor tudi v potniškem in obmejnem prometu.
Vsaka kršitev predpisov te odločbe se kaznuje po zakonu o kazenskih odredbah.«
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance dne 21. novembra 1938.; št. 64.542/VIII.
■
592.
Iznašanje dinarjev
v obmejnem prometu.**
Minister za finance je pod št. 64.451/VIII z dne 18. novembra 1938. takole odredil:
»Jugoslovanski državljani, naseljeni v obmejnem pasu, v katerem dejansko obstoji obojestranski obmejni promet, smejo nesti iz države za nakup živil za svoje hišne potrebe na dan samo do 100 dinarjev v kovanem denarju na osebo.
Ta pravica se nanaša na dvolastnike in njihove delavce, ki prestopajo mejo radi obdelovanja dvolastniških posestev.
S tem se razveljavlja odločba št. 123.137/11 z dne
5.	novembra 1931.«
Iz pisarne bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance v Beogradu dne 18. novembra 1938.; št. 64.451/VIII.
Banove uredbe.
593.
Spremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenri.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 15. novembra 1938., 1. št. 11632/1, je bil postavljen Planinc Maks za upravno-pisarniškega uradniškega pripravniku pri sreskeni načelstvu v Slovenjem Gradcu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. novembra 1938., I. št. 9831/3, je bil na
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
25.	novembra 1938., št. 271.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. novembra 1938., št. 267.
osnovi § 104/3 zakona o uradnikih upokojen Gadji ik Peter, policijski stražnik I. razreda-zvaničnik
I.	položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. novembra 1938., I. št. 11830/1, je bil pr e m e š č e n po potrebi službe dr. Bitenc Maks, zdravnik združene zdravstvene občine Ig pri Ljubljani in banovinski uradnik’ VIII. položajne skupine, v isti položajni skupini za zdravnika združene zdravstvene občine Tržič s sedežem v Tržiču.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra 1938., I. št. 10291/1, je bila na osnovi § 104/3 zakona o uradnikih upokojena G r o -šel j-Fabjan Nada, banovinska učiteljica VIII. položajne skupine na dekliškem zavodu »Vesna: v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. novembra 1938., L št. 11003/2, je bil postavljen dr. Lajevec Stanislav, zdravnik iz Device Marije v Polju, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra 1938., I. št. 11406/1, je bil na osnovi § 104/10 zakona o uradnikih upokojen doktor Lavrič Josip, banovinski sekretar VI. položajne skupine pri omenjeni banski upravi.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 31. oktobra 1938., L št. 11126/1, je postavljen dr. M a r š i č Robert, banovinski sekretar ,V. položajne skupine pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, za banovinskega svetnika v IV/2 položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. novembra 1938., I. št. 11667/1, je bila sprejeta ostavka na banovinsko službo, ki jo je podal dr. Sevšek Maks, zdravnik združene zdravstvene občine St. Jlj v Slovenskih goricah in banovinski uradniški pripravnik za VIII. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra 1938., 1. št. 10628/1, je bil postavljen dr. Šarec Janez, zdravnik združene zdravstvene občine Radovljica, na dosedanjem službenem mestu v VIII. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra 1938., I. št. 11304/1, je bil poeta vi j en dr. Zupan Franjo, zdravnik zdravstvene občine Dobrna in banovinski uradnik Vlil. položajne skupine, za banovinskega uradnika VI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 16. novembra 1938., I. št. 11488/1, je bil postavljen S t o p a j n i k Franc, dnevničar-služitelj banovinske bolnišnice v Mariboru, za banovinskega služitelja II. položajne skupine pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti.
594.
Eazne objave iz »Službenih novin“.
Številka 231 z dne 13. oktobra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. septembra 1938. so bili premeščeni v istem svojstvir: k pošti, telegrafu in telefonu Kočevje Kržišnik Marija, višji kontrolor VI. položajne skupine pošle, telegrafa in telefona Ljubljana 1, po službeni potrebi; k pošti, telegrafu in telefonu Kamnik Flajse r Julija, kontrolor VII. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Črnomelj, na prošnjo; k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1 Truger Hedvika, kontrolor VIL položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ko-čevje, po službeni potrebi ter Levstek Marija, kontrolor VIL položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Mojstrana, na prošnjo; k pošti, telegrafu in telefonu Mojstrana Oliv C i č Frančiška, kontrolor VIL položajne skupine, pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1, po službeni potrebi; k pošti, telegrafu in telefonu Sv. Lenart v Slov. goricah Boš kov i č K os t a d i n, inšpektor V. položajne skupine, pošte, telegrafa in telefona Celje, po službeni potrebi.
številka 235 z dne 14. oktobra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. septembra 1938. je napredoval v IV. položajno skupino 1. stopnje dr. Hohnjec Josip, profesor IV. položajne skupine 2. stopnje bogoslovja v Mariboru.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. septembra 1938. so bili premeščeni na prošnjo: Novak Josip, učitelj V11. položajne skupine meščanske šole v Ormožu, na meščansko šolo v Slov. Konjicah; Gorišek Josip, učitelj IV. položajne skupine 2.stopnje meščanske šole v Škofji Loki, za upravitelja meščanske sole na Rakeku; Novak Dora, učiteljica Vff. položajne skupine meščanske šole v Ribnici, na meščansko šolo v Št. Vidu; z istim ukazom je bil razveljavljen ukaz z dne 9. avgusta 1938., II. št. 23.724, s katerim je bil Vončina Edgar, učitelj VI. položajne skupine s prvim periodnim poviškom meščanske šole v št. Vidu, premeščen po službeni potrebi za upravitelja meščanske šole na Rakeku, in odločeno, da se imenovani premesti na prošnjo za upravitelja meščanske šole v Tržiču, številka 236 z dne 15. oktobra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 29. septembra 1938., št. 101.775, je bil postavljen na prošnjo za namestnika državnega tožilca VII. položajne skupine v Celju Jereb Bogdan, sodnik iste položajne skupine okrajnega sodišča v Murski Soboti.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 29. septembra 1938., št. 101.776, so bili postavljeni za višje pisarniške oficiale VIL položajne skupine na dosedanjem službenem mestu: Smrdelj Jakob, pisarniški oficial Vlil. položajne skupine okrajnega sodišča v Novem mestu; K ro n a b e t vog e 1 Stanko, pisarniški oficial Vlil. položajne skupine okrožnega sodišča v Mariboru; Miklič Josip, pisarniški oficial Vlil-položajne skupine apelacijskega sodišča v Ljubljani-
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 97. kosu IX. letnika z dne 3. decembra 1938.
Razglasi osrednje vlade
Tečaji za mesec december 1938.
Minister za finance je izdal naslednjo odločbo 7. dne 28. nov. 1938., St. C6.400/VIII.:
Od 1. do 31. decembra 1938. veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto:
1 napoleondor . . .		din	298-50
1 zlata turška lira	. .	M	339-70
1 angleški funt . . .	• •	11	238 —
1 ameriški dolar . .	• •	11	43-70
1 kanadski dolar . .	• •	H	43-50
1 nemška niarka . .	• •	11	14-50
1 zlot 			11	825
1 belga				7-40
1 peng5 			11	8-70
1 braziljski milreis .	• •	11	2-—
1 egiplovsk funt . .	. •	11	239--
1 palestinski funt . .	• •	11	238-50
1 urugvajski pezos	• •	11	15-—
1 argentinski pezos .	• •	11	10-—
1 čilski pezos . . .	• •	11	1-10
1 turška papirnata lira	, .	11	34-80
100 albanskih frankov .		11	1475"—
lUll francoskih frankov .	. .	11	130"—
100 Švicarskih frankov .	• •	11	1000-—
100 italijanskih lir . .	• •	11	230-—
100 nizozemskih goldinarjev.		11	2415-—
100 bolgarskih levov .	• .	1*	44-50
100 romunskih lejev . .	• «	11	32-30
100 danskih kron . . ,		H	915-—
100 švedskih kron . . ,			1005"—
100 norveških kron . .	. ,	11	1037-—
100 pezet 			11	140"—
100 drahem		• «	11	39" —
100 češkoslovaških kron		11	150"—
100 finskih mark . . .	• »	11	90"—
100 letonskih lat . . .	* m	11	740"—
100 iranskih (perz.) rialov .		♦1	100-—
Tem tečajem ježe prištet prihitele (»prim.«), uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih:
1. ko se sprejema kovano zlato, napoleon-dori in zlate turške lire, pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov;
2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila;
3. kol obračunavalni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1938./39. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in
4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%no in 8%no Rlaire & Comp. in 7% Državne hipotekarne banke, emitirane v Ne\vyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje.
(»Služb. nov.« z dne 30. nov. 1938., št. 275.)
Razglasi kraljevske banske uprave
I.	št. 12.085/1.	3491
Razpis.
Razpisuje sc služba zdravnika združene zdravstvene občine Ig pri Ljubljani.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno oziroma banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo in vsaj 6 mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 15. decembra 1938.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 30. novembra 1938.
*
K V-No. 8413/58—1938.	3496 3—1
Razglas o licitaciji.
Dne 19. decembra t. 1. se bo vršila pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, Gledališka ulica 8/1 V, II. pismena ponudbena licitacija za dobavo jeklenih cevi za vodovod v Ribnici.
Proračun znaša din 185.600'—. Varščino v znesku din 19.000'— za domače oziroma din 38.000'— za tuje ponudnike je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku, oziroma se dobe tamkaj proti predplačilu din 55'—.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 29. novembra 1938.
V.	No. 302/16. '	3466-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji carinarnice in carinskega skladišča na Rakeku
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. decembra 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po tar. post. 260.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kralj banske uprave.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša za posamezne grupe del:
1. težaška, zidarska, betonska in ključavničarska dela din 797.925'19,
2. tesarska, kleparska in krovska dela din 228.772'20,
3. mizarska, parketarska in steklarska dela din 172.357 40,
4. slikarska in pleskarska dela dinarjev 35.922'85,
5. pečarska dela din 48.993'36,
6. tapetniška dela din 30.973'64.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. novembra 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
V O 610/38-13.	3490
Amortizacija.
Na prošnjo Kovač Pavle, roj. Marinšek, žene krojaškega mojstra na Dunaju II., Volkertstrasse 17, kot dedinje se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih, počenši od dneva priobčitve v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru št. 15.118, glaseča se na ime Marinšek Franc z vlogo 8600 dinarjev.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 28. novembra 1938.
I 597/38.	3439
Dražbeni oklic.
Dne 11. januarja 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: a) k. o. Prevoje vi. št. 176 in
b)	k. o. Krašnja vi. št. 114.
Cenilna vrednost: ad a) din 47.489'—, ad b) din 3.274'80.
Najmanjši ponudek: din 33.842*—.
Varščina: din 5.077'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu dne 20. novembra 1938.
I 590/38.	3458
Dražbeni oklic.
Dne 11. januarja 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: Dob vi. št. 82 in 534, Prevoje vi. št. 327.
Cenilna vrednost: din 185.948'—.
Vrednost priteklin: din 30.250'—.
Najmanjši ponudek: din 123.905'—.
Varščina: din 18.594'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Urdu
dne 20. novembra 1938.
I 503/38-6.	3409
Dražbeni oklic.
Dne 16. januarja 1939. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kot vi. št. 38 B 19/č *7/8#oink pare. št. 33-njiva, sedaj hiša št. 23 z gospodarskimi poslopji in dvoriščem s Vssinkami zavezanca, vi. št. 62 B9/a Vioinka pare. št. 101-njiva, vi. št. 79 B 8/b 3/»52inke pare. št. 47/7-njiva, vi. št. 79 B 8/b Vssainke pare. št. 47/8-pašnik, vi. št. 79 B 8/b 8/».«inke pare. št. 47/9-pašnik, vi. št. 79 B 8/b 3/9.winke pare. št. 47/10-pašnik, vi. št. 79 B 8/b 3/»52inke pare. št. 47/1 1-pašnik, vi. št. 79 B 8/b s/»5ainke pare. št. 47/12-pašnik, vi. št. 95B25 'Žunka pare. št. 55-njiva, vi. št. 96 B 7/a '*/s»inki pare. št. 24-travnik.
Cenilna vrednost: din 5.940'—.
Najmanjši ponudek: din 3.965'—.
Varščina: din 594'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi
dne 28. oktobra 1938.
I 542/38.	3438
Dražbeni oklic.
Dne 12. januarja 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vratja vas vi. št. 110, 57.
Cenilna vrednost: din 60.147'—.
Vrednost pritekline: din 1.950'—.
Najmanjši ponudek: din 41.398'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Itudgoni, odd. II.,
dne 17. novembra 1938.
I 552/38.	3415
Dražbeni oklic.
Dne 10. j a n u a r j a 1939. o b o s m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4
dražba nepremičnin zemljiška knjiga Mengeš vi. št. 196, 197, 1107.
Cenilna vrednost: din 259.834'00.
Vrednost pritekline: din 26.550'—.
Najmanjši ponudek: din 173.223'06.
Varščina: din 25.983*46.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, id je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku dne 12. novembra 1938.
❖
I'l 121/38.	3448
Dražbeni oklic.
Dne 17. januarja 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin:
I. skupina: zemljiška knjiga: Mengeš vlož. št. 725 pare. št. 372/2, 372/3, 372/1.
Cenilna vrednost: din 118.580’—.
Vrednost pritekline: din 1.120'—, skupaj din 119.700'—.
Najmanjši ponudek: din 60.854'—.
Varščina: din 11.970'—.
II. skupina: zemljiška knjiga: Mengeš vi. št. 725 in 1054 pare. št'. 342/4, 342/1, 402/2, 404/3.
Cenilna vrednost: din 98.650'—,
Vrednost pritekline: din 4.840'—,
Najmanjši ponudek: din 59.604'—, skupaj din 103.490'—.
Varščina: din 10.349'—.
III. skupina: zemljiška knjiga: Mengeš vi. št. 1054 pare. št. 2158, 2159, 2160.
Cenilna vrednost: din 5.948'—.
Najmanjši ponudek: din 3.966'—,
Varščina: din 594'80.
IV. skupina: zemljiška knjiga: Mengeš vi. št. 1111 pare. št. 608.	'
Cenilna vrednost: din 5.352'—.
Najmanjši ponudek: din 3.568'—.
Varščina: din 535'20.
Vse štiri skupine skupaj:
Cenilna vrednost: din 228.530'—.
Vrednost pritekline: din 5.960'—, skupaj din 234.490'—.
Najmanjši ponudek: din 128.002'—.
Varščina: din 23.449'—.
Dražba se bo vršila najprvo po skupinah, nato pa v celoti, če za posamezne skupine ne bi bilo ponudbe in če bi nepremičnine, dražene po skupinah, dale manj kakor dražene v celoti.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku dne 22. uovembra 1938.
I 613/38-6.	3440
Dražbeni oklic.
Dne 11. januarja 1939. ob devetih bo pri i>odpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kočevje vi. št. 313.
Cenilna vrednost: din 156.117'—.
Najmanjši ponudek: din 104.078'—.
Varščina: din 15.612'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri,
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 21. novembra 1938.
•j.
I 150/37—27.	3134
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Jeder t; a) vi. št. 73, b) 74,
c)	171 in č) 233.
Cenilna vrednost: a d a) din 8.671'—, ad b) din 45.575'—, ad c) din 2.663'—, ad č) din 9.319—.
Vrednost pritekline: ad b) din 8.750.
Najmanjši ponudek: ad a) din 5.780'66, ad b) din 30.383'32, ad c) din 1.775'32, ad č) din d.212'06.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem,
dne 21. oktobra 1938.
IX I 3000/38—8. .	3346
Dražbeni oklic.
Dne 10. januar j- a 1939; ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: Hotinja vas vi. št. 221.
Cenilna vrednost: din 3.521'—.
Najmanjši ponudek: din 2.354'—.
Vadij znaša din 352'10.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 7. novembra 1938.
IX I 8700/38—7.	<	3379
Dražbeni oklic.
Dne 10. j a n u a r j a 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljica knjiga Sv. Lovrenc na Poli. vi. št.
Cenilna vrednost: din 201.480'—•
Vrednost priteklin: din 29.000'—, ki so /e upoštevane pri cen. vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 100.740'—.
Vadij znaša din 20.148'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 7. novembra 1938.
IV I 2013/38—10.	3459
Dražbeni oklic.
Dne 13. januarja 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga 1. Orehova vas vi. št. 16, ‘i. Slivnica vi. št. 188, 3. Skoke vi. št. 103.
Cenilna vrednost: 1. din 28.231’—,
2.	din 2.593’50, 3. din 2.814’—, skupaj din 83.638'50.
Vrednost priteklin: din 480’—.
Najmanjši ponudek: 1. din 18.821'—,
2. din 1.729'—, 3. din 1.876'—, skupaj din 22.426'—.
Vadij znaša skupaj din 3.363'85, posamezno: 1. din 2.823'10, 2. din 259'35,
3. din 28T40 v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 18. novembra 1938.
-j.
IV I 1740/38-11.	3457
Dražbeni oklic.
Dne 13. januarja 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba polovice nepremičnin zemljiška knjiga Razvanje vi. št. 146.
Cenilna vrednost: polovica din 34.879.
Najmanjši ponudek: din 23.252'66.
Varščina: din 3.487'90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 18. novembra 1938.
IV I 2086/38—8.	3458
Dražbeni oklic.
Dne 13. januarja 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba polovice nepremičnin zemljiška knjiga Razvanje vi. št. 146.
Cen. vrednost: din 34.879'— polovica.
Najmanjši ponudek: din 23.252'6G.
Vadij: din 3.487'90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 22. novembra 1938.
*
IX I 4052/38—9.	3360
Dražbeni oklic.
Dne 16. januarja 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zrkovci vi. št. 387.
Cenilna vrednost: din 15.425'—.
Najmanjši ponudek: din 10.284'—.
Vadij: din 1.542'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 10. novembra 1938.
1 247/38-7.	3471
Dražbeni oklic.
Dne 12. j a n u a r j a 1939. ob devetih bo na kraju samem v Rakitnici št. 3 pri Dolenji vasi dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rakitnica vi. Št. 3 in 217.
Cenilna vrednost: din 183.457'86.
Vrednost priteklin: din 8.130’—.
Najmanjši ponudek: din 122.304'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici dne 22. novembra 1938.
Vpisi v trgovinski register.
Uradni izbrisi;
1171.
Porupski Adolf v Kočevju. Trgovina z mešanim blagom. Izbris 27. 9. 1938. zaradi prenehanja obrata. (Reg A I 50/7.)
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 27. septembra 1938.
*
1172.
1. Brata Kolenc, parna žaga, lesna industrija, tovarna za pile in železne izdelke v Mirni. — Družbenika: Kolenc Anton in Alojz. (Reg A I 218/15.)
2. Koščak Josip, družba z omejeno zavezo, lesna industrija in trgovina. (Reg C 1114/12.)
Obe tvrdki izbrisani 21. 7. 1938. zaradi prisilne prodaje celotnega družbenega premoženja in opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 23. septembra 1938.
Vpisi v zadružni register.
Izbrisale so se nastopne zadruge;
1173.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 15. septembra 1938. Besedilo: Stavbena zadruga »Ribniška koča«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 15 septembra 1938.
Zadr. IV 26/12
*
1174.
Sedež: Novo mesto.
Dan izbrisa: 2. novembra 1938. Besedilo: Mlekarska zadruga r. z. z o. z. Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 2. novembra 1938.
Zadr. III 45/9.
*
1175.
Sedež: Sela pri Šumberku.
Dan izbrisa: 17. avgusta 1938. Besedilo: Živinorejska zadruga r. *. z o. z.
Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 25. avgusta 1938.
Zadr. IV 40/3
*
1176.
Sedež: Tomišelj.
Dan izbrisa: 19. septembra 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Tomišlju, registrovana zadruga z omejeno zavezo
Ker sploh ni pričela poslovati. Okrožno kot trg. sodisče v Ljubljani, odd III., dne 15. septembra 1938.
Zadr. X 96/4
Konkurzni razglasi
1177.	:)480
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini dr. Strasserja Arinina, odvetnika v Dolnji Lendavi.
Konkurzni sodnik: dr. Košan Janko, starešina okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi,
Upravnik mase: dr. Cvetko Tone, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi dne 13. decembra
1938. ob 10. uri.
Oglasitveni rok do 31. decembra 1938. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi dne 12. januarja
1939. ob 10. uri.
Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 29. novembra 1938.
St 1/38-1.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 4307/38.	3484
Dražba lesa.
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 24, razpisuje za 2t'1. decembra 1938. ob enajstih javno dražbo bukovine na panju etaja 1938 in 1939, in sicer: ca. 11.460 plin hlodovine, ca. 7.440 prm drv, vse iz območja gozdne uprave razlaščenih gozdov Kočevje. Pojasnila, razglas, pogoji in tiskovine so na razpolago pri navedenih upravah v Ljubljani in Kočevju.
Začasna drž. uprava razlaščenih velepos. gozdov dravske banovine v Ljubljani
dne 29. novembra 1938.
VI.	št. 69.590/38.	3495
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje I. javno pismeno licitacijo za dobavo litoželeznih izdelkov za cestne kanale v letu 1989. v skupnem znesku do 150.000'— din na dan 21. decembra
1938. ob 11. uri dopoldne v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva, Nabrežje 20. septembra št. 2/11.
Pogoji in ponudbeni pripomočki se dobijo pri navedenem oddelku v uradnih urah. Vadij 7.500'— din je založiti v mestni blagajni najpozneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 2. decembra 1938.
Predsednik: dr. Juro Adlešič s. r.
yi. št. 69.592/38.	3494
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje J. javno pismeno licitacijo za dobavo cementnih kanalskih cevi v letu
1939. v skupnem znesku do 209.000 din na dan 20. decembra 1938. ob 11. uri dopoldne v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva, Nabrežje 20. septembra št. 2/II.
Pogoji in ponudbeni pripomočki se dobijo pri navedenem oddelku v uradnih urah. Vadij 10.000 din je založiti v mestni blagajni najpozneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 2. decembra 1938.
Predsednik: dr. Juro Adlešič s. r.
Št. 8455—8457	3455	3—2
Razpis licitacij.
Na podlagi čl. 94. in sled. zakona o državnem računovodstvu razpisuje Državno zdravilišče v Topolščici sledeče licitacije Za dobavo v času do 31. 3. 1939.:
na dan 21. decembra 1938. III. javno pismeno licitacijo za dobavo špecerijskega blaga,
na dan 22. decembra 1938. III. javno pismeno licitacijo za dobavo mleka, masla in smetane,
na dan 23. decembra 1938. III. Javno pismeno licitacijo za dobavo mesnih izdelkov.
Licitacije bodo vsakokrat ob 11. uri dopoldne v prostorih uprave zdravilišča. Vse potrebne podatke o razpisanih količinah in kavciji daje uprava zdravilišča proti pravilno taksirani vlogi brezplačno.
Državno zdravilišče v Topolščici dne 26. novembra 1938.
Štev. 16.729/38.	3481
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 21. decembra 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 1200 kg strojnega olja, 1200 kg vulkanskega olja, 1200 kg cilindrskega olja, 200 kg dinamo olja, 500 kg tovotne masti, 20 kg vazeline za kroglične ležaje, 100 kg prašnega olja, vse za potrebe obratne uprave Zabukovca. Ostali pogoji pri rudniku.
Državni rudnik v Velenju dne 28. novembra 1938.
Št. 294/38.	3485
Razglas.
Na podstavi § 43.- zakona z dne 23. avgusta 1877., kranj. dež. zak. št. 14 in §§ 1. in 4. zakona z dne 10. aprila 1881.. kranj. dež. zak. št. 8, jo
proračun dohodkov in stroškov za I. 1939./10.
Glavnega odbora vodne zadruge za obdelovanje ljubljanskega barja v Ljubljani razpoložen v času
od 5. do 19. decembra 1938. in na vpogled vsem interesentom pri načelstvu Glavnega odbora v Ljubljani, Novi trg št. 1, med uradnimi urami vsako sredo in soboto (od 9. do 11. ure dopoldne. Proračun je razpoložen tudi pri občinskih upravah.
V tem času je vložiti tudi morebitne ugovore pri načelstvu glavnega odbora.
Glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani dne 29. novembra 1938.
Štev. 1729/38.	3487
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. U rch Karol z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Celju, Ulica dr. Gregorja Žerjava 1.
V Ljubljani dne 28. novembra 1938.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
3475 3-1
Poziv upnikom.
Strojna zadruga v Šikolah, r. z. z o. z. se je po sklepu občnega zbora z dne 29. februarja 1938. razdražila in prešla v likvidacijo ter poziva vse upnike, da prijavijo svoje terjatve pri podpisani.
šikole dne 28. novembra 1938.
Strojna zadruga v šikolah, r. z. z o. z. v likvidaciji.
Odpr. št. 86/38.	3492	3-1
Poziv upnikom.
Produktivna zadruga knjigovezov in sorodnih strok r. z. z o. z. v Ljubljani
je prešla v likvidacijo in poziva upnike, da se zglase.
Likvidatorji: Ogorevc Avgust, Vetrih Franjo, Dimnik Ivan, Štrban Maks, Dor-šak Slavko, Križaj Jakob.
Produktivna zadruga kniigovezov in sorodnih strok
V Ljubljani dne 28. novembra 1938.
•j;
3397 3-2
Poziv upnikom.
»SCEDEP«, industrija paradižnikovih konzerv, družba z o. z. s sedežem v Kamniku je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivajo da prijavijo v teku treli mesecev od danes dalje svoje terjatve družbi na roke likvidatorjev.
Likvidatorji.
*
3489
Objava.
Tzgubil sem prometno knjižico za kolo, evidenčna št. tablice 9067, in jo proglašam za neveljavno.
Tscheligi Franc s. r., tovarnar,
Maribor, Koroška cesta 2.
•g.
3450-3-2
Objava.
Izgubila sta se nam originalni račun tvrdke Eisenmann & Co., FUrth od dne
26.	avgusta 1938. za znesek RM 896 — ter toz. carinska deklaracija št. 2543 od dne 7. oktobra 1938. Proglašamo obe listini za neveljavni.
Iv«n Savnik & sinova s. r., Kranj.
Objava.
Izgubila sem poslovno knjižico, izdano leta 1937. po občini Kamnica pod št. 485, in jo proglašam za neveljavno.
Rnner Ana s. r., Kamnica pri Mariboru.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga .Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mikalek v Ljpbljani.