I I 7 SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 5 Ljubljana, torek 21. februarja 1984 Cena 110 dinarjev Leto XLI 267. Na podlagi prvega in tretjega odstavka 4. člena zakona o volitvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-1741/81) izdajam ODLOK o razpisu volitev predsednika in nadomestnih volitev člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije X Razpišejo se volitve predsednika in nadomestne volitve člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije. II Predsednika in člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije bodo volile občinske skupščine in skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in . Družbenopolitičnega zbora in sicer v času med 21. marcem in 10. aprilom 1984. III Za izvršitev tega odloka skrbi' Republiška volilna komisija. St. 02001-1/84 Ljubljana, dne 20 februarja 1934. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 268. Na podlagi 20., 160. in 161. člena*zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) izdajam ODLOK o razpisu nadomestnih volitev za izvolitev 8 delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije I Razpišejo se nadomestne volitve za izvolitev 8 delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije. II Glasovanje v družbenopolitičnih zborih vseh občinskih skupščin in skupščin skupnosti občih kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti o izvolitvi 8 delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije bo v času med 21. marcem in 10. aprilom 1984. III Za izvršitev tega odloka skrbi Republiška volilna komisija. St. 02003-1/84 Ljubljana, dne 20. februarja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 269. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za ieto 1984 (Uradni list SRS, št. 39/83, 1/84, 2/84, 3/S4, 4/84) I. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov bc osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 6 občina Domžale: — vnese stopnja 0,20 — posebni občinski prispevek za občinske blagovne rezerve, — v stolpcu 5 stopnja 0,50 črta, — v stolpcu 6 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,60, — v stolpcu 8 stopnja 1,38 nadomesti s stopnjo 1,28, — v stolpcu 9 stopnja 1,17 nadomesti s stopnjo 1,01, — v stolpcu 10 stopnja 4,61 nadomesti s stopnjo 3,67, — v stolpcu 12 stopnja 0,37 nadomesti s stopnjo 0,43, — v stolpcu 13 stopnja 0,39 nadomesti s stopnjo 0,71, — v stolpcu 14 stopnja 0,82 nadomesti s stopnjo 0,70, — v stolpcu 17 stopnja 9,77 nadomesti s stopnjo 8,89, — v stolpcu 18 stopnja 24,97 nadomesti s stopnjo 23,93. 2. Pri zaporedni številki 21 občina Lenart: — vnese stopnja 0,15 — posebni občinski prispevek za občinske blagovne rezerve, — v stolpcu 17 stopnja 10,815 nademe^t s stopnjo 10,965, — v stolpcu 18 stopnja 25,895 nadomesti s stopnjo 26,045. 3. Pri zaporedni številki 41 občina Radlje oto Dravi: — vnese stopnja 0,15 — posebni občinski prispevek za občinske blagovne rezerve, — v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,35. II. Pod zaporedno številko II. A a) »Prispevek iz dohodka po osnovi' osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 6 občina Domžale: — v stolpcu 3 stopnja 10,36 nadomesti s stopnjo 9.86. III. Pregled stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-16/83 Ljubljana, dne 10. februarja 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 270. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 34/82, 67/82, 71/82, 77/82 in 68/83) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti In samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, it. 38/83, 2/84, 3/84, 4/84), še stopnja v tabeli IV. a in IV. b v stolpcih pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) pri' posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi številkami: — pri zaporedni številki 6 občina Domžale stopnja 9,77 nadomesti' s stopnjo 8,89, — pri zaporedni številki 21 občina Lenart stopnja ■10,815 nadomesti s stopnjo 10,968. St. 420-16/83 Ljubljana, dne 10. februarja 1804. Direktor Republiške uprave aa družbene prihodke Time Tmgmv 1. r. 271. Na podlagi prvega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82), v zvezi s 1. in 2. členom zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 70/83) in s 173. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 33/80) ter določbami III. poglavja' točke 3.2. resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) izdaja Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje v soglasju z Republiškim komitejem za družbeno planiranje ODREDBO o evidenci kazalcev iz planskih aktov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti 1. člen Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti morajo skupaj z zaključnim računom za leto 1983 ter s periodičnim obračunom za obdobje januar—september leta 1984 predložiti Službi družbenega knjigovodstva podatke o letnem programu in planskih sredstvih za izvedbo tega programa iz svojega planskega akta ter posebne podatke k prihod-kpm in odhodkom med letom — bilanca prihodkov in odhodkov po zaključnem računu in periodičnem obračunu, in sicer v enem izvodu na obrazcih, ki sta sestavni del te odredbe in objavljena skupaj z njo. Zavezanke za predložitev obrazcev po prejšnjem odstavku so samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, ki so po odloku o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/76) razporejene v podskupine dejavnosti 140231. 140232, 140233, 140234, 140235, 140236, 140237 in 140238. i 2. člen Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji obdela podatke iz prejšnjega člena in j;h pošlje Zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje in izvršnim svetom občinskih skupščin 3. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 402-12/84-1 Ljubljana, dne 3. februarja 1984. Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje Direktor Živko Pregl 1. r. Soglaša Republiški komite za družbeno planiranje Predsednik Milivoj Semar 1. r. Obrazec SIS-P Občina v SR Sloveniji ..........-............. Samoupravna interesna skupnost ........—.....- PLANIRANA SREDSTVA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI S PODROČJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA IZVEDBO LETNEGA PROGRAMA Znesek 2 S ! tl ■§5 ■§•§ 1 2 3 4 I. Sredstva za letni program, ki se izvaja prek samoupravne interesne skupnosti 1. Sredstva za OZD iz naslova svobodne menjave dela po SIS oziroma v okviru SIS in sied-stva drugi ni uporabnikom ter tujim osebam, ki ' opravljajo storitve po programu SIS (brez sredstev za investicije in sredstev za odplačila kreditov za investicije) 2. Pokojnine in invalidnine 3. Štipendije 4. Druga sredstva za zagotavljanje socialne varnost; m druga nadomestila delavcem, delovnim. ljudem in občanom 5. Sredstva za investicije 6. Sredstva za' solidarnost 7. Sredstva za vzajemnost m skupne naloge 8. Sredstva drugim SIS družbenih dejavnosti za druge nalog. 9. Sredstva za delovanje SIS in njene delovne skupnosti 10. Skupaj (zap. št. 1 do zap. št 9) II. Planirana sredstva za izvedbo letnega programa, ki se izvaja prek SIS H, Preneseni del presežka prihodkov iz prejšnjega leta 12. Prihodki od prispevkov iz dohodka 13 Prihodki iz prispevkov iz osebnih dohodkov delavcev, delovnih ljudi in občanov 14. Skupaj izvirni prihodki (zap, št. 12 4- zap. št. 13) 15. Prihodki iz naslova soli javnost! 16. Prihodki iz naslov- --zajemnosti in skupnih nalog 17 Prihodki od drugih SIS 18. Prihodki od DPS 19. Drugi prihodki 20. Skupaj (zap. št. 11 + zap št 14 do zap. št. 19) = zap. št 10 Dne _________________________ 19...... Vodja planske službe Direktor NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA »PLANIRANA SREDSTVA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOST* ZA IZVEDBO LETNEGA PROGRAMA« (SIS-P) V obrazec, ki se predlaga skupaj z zaključnim računom se vpišejo; — v stolpec 3 podatki o letnem programu in planiranih sredstvih SIS za izvedbo tega programa, za leto, za katero se sestavlja zaključni račun mb prvi izpolnitvi je to leto 1983) — v stolpce 4 puuuiki o letnem programu in planiranih sredstvih SIS za izvedbo tega programa, za vse tekoče leto (ob prvi predložitvi je to leto 1984). V obrazec, ki se predlaga skupaj s periodičnim obračunom za obdobje januar—september se vpišejo: — v stolpec 3 podatki o letnem programu in planiranih sredstvih SIS za izvedbo tega programa za vse tekoče leto — v stolpec 4 podatki o letnem programu in planiranih sredstvih SIS za izvedbo tega programa za obdobje januar—september tekočega leta. I. Sredstva za letni program, ki se izvaja prek SIS Pod zap. št. 1 se vpišejo sredstva, ki so- v letnem planskem aktu samoupravne interesne skupnosti planirana za izvedbo programa storitev izvajalskih organizacij in sredstva drugim uporabnikom družbenih • sredstev • in tujim osebam, ki opravljajo storitve po programu samoupravne interesne skupnosti. To so sredstva, ki vsebinske ustrezajo knjiženjem na delu skupin kontov 40 in 41 Ne upoštevajo pa se sredstva, namepjena za investicije in za odplačilo kreditov za investicije. Pod zap. št. 2 se vpišejo sredstva,1 II. ki jih samoupravna interesna skupnost v svojem letnem planskem aktu planira za izplačilo pokojnin in invalidnin in vsebinsko ustrezajo knjiženju na kontih 420 in 421. Pod zap. št. 3 se vpišejo sredstva planirana za štipendije, ki vsebinsko ustrezajo khjiženju na kontu 425. Pod zap. št. 4 se vpišejo sredstva, ki jih samoupravna interesna skupnost v svojem letnem planskem aktu planira za izplačilo nadomestil osebnega dohodka za čas bolezni, nadomestil osebnega dohodka v času porodniškega dopusta, nadomestil za čas brezposelnosti, za družbene denarne pomoči, za otroške dodatke in za izplačilo drugih sredstev iz naslova socialnih pravic. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na kontih 422, 423, 424, 426, 427 in 428. Pod zap. št. 5 se vpišejo sredstva, ki jih samoupravna Interesna skupnost v svojem letnem planskem aktu planira za investicije. V sredstva se vključi tudi sredstva planirana za odplačila kreditov za investicije. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na delu skupine kontov 40 in 41 ter delu konta 458. Pod zap. št. 6 se vpišejo sredstva samoupravne interesne skupnosti', ki jih izdvaja za solidarnost v skladu s samoupravnim porazumom o solidarnostnem prelivanju sredstev oziroma v skladu s sistemom solidarnosti na področju delovanja samoupravne inte- A Element resne skupnosti. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na delu skupine kontov 43. Pod zap. št. 7 se vpišejo sredstva samoupravne interesne skupnosti, ki jih samoupravna interesna skupnost izdvaja na podlagi samoupravnih sporazumov o skupnih nalogah in o vzajemnosti in vsebinsko ustreza knjiženjem na delu skupine kontov 43. Pod zap. št. 8 se vpišejo sredstva, ki jih samoupravna interesna skupnost planira v svojem letnem planskem aktu za izdvajanje drugim samoupravnim interesnim skupnostim za druge naloge (npr. na podlagi posebnih samoupravnih sporazumov med SIS) in ki niso zajeta pod zap. št. 6 oziroma 7, vsebinsko pa ustrezajo knjiženjem na delu skupine kontov 43 in na kontu 464. Pod zap. št. 9 se vpišejo sredstva planirana za delovanje samoupravne interesne skupnosti in njene delovne skupnosti. Vsebinsko podatek ustreza knjiženjem na skupinah kontov 44, 45 in 46 brez konta 464 in brez dela konta 458. II. Planirana sredstva za izvedbo letnega programa, ki se izvaja prek SIS Pod zap. št. 11 se vpišejo sredstva prenesenega dela presežka prihodkov iz prejšnjega leta, ki' ustrezajo knjiženju na kontu 700. Pod zap. št. 12 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost združila iz dohodka OZD in delovnih skupnosti. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na skupini kontov 71 brez konta 713. Pod zap. št. 13 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost združila iz osebnih dohodkov delavcev, delovnih ljudi in občanov. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na skupinah kontov 72 in 73. Pri planiranju prihodkov iz dohodka in osebnih dohodkov mora samoupravna interesna skupnost dosledno in v celoti upoštevati ter poračunati presežke oziroma primanjkljaje iz prejšnjega obdobja, ki so nastali kot razlika med usklajenim planom prihodkov in dejansko realiziranim obsegom prihodkov iz dohodka in osebnih dohodkov. Pod zap. št. 15 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost prejela iz naslova solidarnosti po samoupravnem sporazumu o solidarnostnem prelivanju sredstev. Podatek vsebinsko ustreza knjiženju na kontu 762. Pod zap. št. 16 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost prejela po samoupravnih sporazumih o vzajemnosti in o skupnih nalogah iz naslova skupnih nalog in vzajemnosti. Podatek vsebinsko ustreza knjiženju na kontu 751. Pod zap. št. 17 se ‘vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost prejela od drugih SIS družbenih dejavnosti in drugih SIS. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na kontih 713, 743 in 752. Pod zap. št. 18 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo SIS sprejela od DPS. Podatek vsebinsko ustreza knjiženju na kontu 750. Pod zap. št. 19 se vpišejo vsa druga planirana sredstva samoupravne interesne skupnosti za izvedbo letnega programa, ki se izvaja prek SIS. Podatek vsebinsko ustreza knjiženju na skupini kontov 74 brez konta 743 in skupini kontov 76 brez konta 762. Obrazec SIS-PP Občina v SR Sloveniji ........................ Samoupravna interesna skupnost —........-..... POSEBNI PODATKI K PRIHODKOM IN ODHODKOM MED LETOM — BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV od 1. januarja do ................. 19__ fii Is šss Element Znesek prejš- teko- njega čega leta leta 12 -3 45 1. del 40 Odhodki iz naslova del 41 sredstev za investicije prek OZD in za odplačilo kreditov za investicije 2. del 458 Neposredni odhodki iz naslova sredstev za investicije in za odplačilo kreditov za investicije 3. del 43 Odhodki iz naslova sredstev za investicije prek druge SIS 4. del 43 Odhodki iz naslova sredstev solidarnosti 5. del 43 Odhodki iz naslova sredstev vzajemnosti in skupnih nalog Dne 19__ Vodja računovodstva Direktor Navodilo za izpolnjevanje obrazca »Posebni podatki k prihodkom in odhodkom med letom — Bilanca prihodkov in odhodkov« (obrazec SIS-PP) Pod zap. št. 1 »Odhodki iz naslova sredstev za investicije prek OZD« se izkazujejo sredstva, ki jih SIS prenesejo na OZD družbenih dejavnosti in druge OZD. Pod zap. št. 2 »Neposredni odhodki iz naslova sredstev za investicije« se izkazujejo sredstva za investicije in odplačilo kreditov za investicije, ki pomenijo neposredni odhodek SIS v tekočem letu. Pod zap. št. 3 »Odhodki iz naslova sredstev za investicije prek druge SIS« se izkazujejo sredstva, ki jih SIS združi pri drugih SIS za investicije. Pod zap. št. 4 »Odhodki iz naslova sredstev solidarnosti« se izkazujejo sredstva, ki jih je SIS dala iz naslova solidarnosti po samoupravnem sporazumu. Pod zap. št. 5 »Odhodki iz naslova sredstev za vzajemnost in skupne naloge« se izkazujejo sredstva, ki jih je SIS dala za vzajemnost in za skupne naloge po samoupravnem sporazumu. 272. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno zakonitosti določb tretjega odstavka 96. člena pravilnika o obveznostih in pdgo-vornostih delavcev Turistično hotelske organizacije, Postojnska jama, TOZD Gostinstvo Postojna, po javni obravnavi dne 30. 1. 1984 sklenilo: Ustavi se postopek za oceno zakonitosti določb tretjega odstavka 96. člena pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev Turistično hotelske organizacije Postojnska jama, TOZD Gostinstvo Postojna z dne 28. 12. 1979. Obrazložitev Sodišče združenega dela SR Slovenije je s predlogom začelo postopek 'za oceno zakonitosti določb tretjega odstavka 96. člena v izreku tega sklepa navedenega pravilnika, s katerimi je bilo določeno, da začne teči zastaralni rok za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka v primeru, če gre za delavčev neopravičeni izostanek z dela, naslednjega dne po dnevu, ko se ta neopravičeni izostanek šteje za kršitev delovne obveznosti. Takšen način štetja zastaralnega roka, po predlagateljevem mnenju, ni v skladu z zakonom, ker omogoča, da se zastaralni rok lahko podaljša prek zakonskega maksimuma, to je enoletnega roka od dneva, ko je bila storjena kršitev. Po zakonu o združenem delu urejajo delavci v samoupravnem splošnem aktu tudi obveznosti delavcev pri delu, njihovo odgovornost zaradi kršitve delovnih obveznosti in roke, v katerih zastarata uvedba in vodenje postopka ter .roke, v katerih zastara izvršitev ukrepov (Uradni list SFRJ, št. 53/76 in 57/83 — 4. točka tretjega odstavka 179. člena). Zakon o delovnih razmerjih določa, da uvedba in vodenje postopka zaradi kršitve delovnih obveznosti zastarata v roku, ki ne sme biti daljši od enega leta od dneva, ko je bila storjena kršitev (Uradni list SRS, št. 24/83 — prvi odstavek 156. člena prečiščenega besedila zakona). Glede' na obstoječo z; kon i.o ureditev morejo tako delavci v svojih samoupravnih splošnih aktih določiti kot rok, v katerem zastarata uvedba in vodenje postopka zaradi kršitve delovnih obveznosti, le dobo največ enega leta od dneva, ko je bila storjena kršitev oziroma smejo to dobo le skrajšati. Določitev zastaralnega roka, opredeljena z izpodbijano določbo pravilnika iz leta 1979, je v praksi omogočala tudi rešitev, po kateri bi zastaralni rok za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka lahko prekoračil z zakonom določeni maksimalni rok enega leta od dneva, ko je bila. kršitev delovne obveznosti storjena, kar ne bi bilo v skladu z zakonom. V postopku pa je bilo ugotovljeno, da so delavci Temeljne organizacije..združenega dela Gostinstvo Postojna dne 16. 12. 1982 sprejeli spremembe oziroma dopolnitev pravilnika o obveznostih in odgovornostih in pri tem zastaranje uvedbe in vodenja disciplinskega postopka v tretjem odstavku 96. člena na novo uredili tako, da začne teči zastaralni rok v primerih, ko gre za delavčev neupravičeni izostanek, naslednjega dne po dnevu, ko se njegov neupravičeni izostanek z dela šteje za kršitev delovne obveznosti, vendar pa tega postopka ni več mogoče uvesti ali nadaljevati, če je od dneva kršitve preteklo eno leto. S takšno časovno omejitvijo poteka roka je zastaralni rok za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka urejen v okviru zakonske opredelitve. Kot dan, ko se delavčev neupravičeni izostanek z dela šteje za kršitev delovne obveznosti, pa je treba smatrati le dan, ko je bila kršitev storjena, upoštevajoč posebnosti, katere gle- de tovrstnih kršitev delovnih obveznosti določa že zakon. Z uveljavitvijo nove ureditve v pravilniku iz leta 1982 je prenehala veljati ureditev 12 leta 1979, glede katere je bil začet postopek za oceno zakonitosti. Zato je ustavno sodišče na podlagi 25. člena zakona q_ postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo, kot je navedeno v izreku tega sklepa. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je ta sklep sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. St. Ul 60/83-16 Ljubljana, dne 30. januarja 1984. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 273. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odlokov Skupščine občine Idrija o zazidalnem načrtu za naselje Črni vrh in odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko graditev v območju zazidalnega načrta za naselje Črni vrh, na seji dne 2. 2. 1984 sklenilo : Razveljavita se odloka Skupščine občine Idrija: — odlok o zazidalnem načrtu za naselje Črni vrh (Uradni list SRS, št. 27/76) in — odlok o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko graditev v območju zazidalnega načrta za naselje Črni vrh (Uradni list SRS, št.-18/77). Obrazložitev Na pobudo občanov je ustavno sodišče s sklepom št. UI 54/83 z dne 24. 11. 1983 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenih odlokov. Iz zbranih podatkov v pripravljalnem postopku je ustavno sodišče ugotovilo, da odloka nista v skladu z ustavo in zakonom. Ustava SR Slovenije v 102. in 103. členu določa, da so zemljišča dobrine splošnega pomena pod posebnim varstvom in se uporabljajo pod pogoji in na način, kot to določa zakon. Vsako zemljišče je treba izkoristiti v skladu s splošnimi v zakonu določenimi pogoji, s katerimi se zagotavlja njihovo smotrno izkoriščanje ih drugi splošni Interesi. Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73), ki je bil v veljavi v času sprejemanja odloka o sprejetju zazidalnega načrta za naselje črni vrh, je v 10. členu predpisal, da se z občinskim prostorskim planom namenijo zemljišča za potrebe kmetijstva tako, da se razvrstijo v tri območja. Po 113. členu navedenega zakona so občinski prostorski plani morali biti sprejeti v dveh letih po uveljavitvi zakona. Do sprejema prostorskega plana je dajala kmetijska zemljiška skupnost soglasje k vsaki nameravam spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč. . K zazidalnemu načrtu za naselje Črni vrh ni dala soglasja kmetijska zemljiška skupnost, občina pa tudi ni sprejela prostorskega plana po navedenem 10. členu zakona o kmetijskih zemljiščih. Zato odlok o sprejetju zazidalnega načrta za naselje Črni vrh ni bil sprejet v skladu s tedaj veljavnim zakonom o kmetijskih zemljiščih. Skupščina občine Idrija tudi še ni sprejela usklajenega družbenega plana občine, vključno s prostorskim delom, po določbah zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82), s katerim bi opredelila zemljišča, ki jih zajema zazidalni načrt za nekmetijske namene. Prenehanje lastninske pravice na zemljiščih, ki so namenjena za kompleksno graditev, ureja zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št 10/76). Po 3. členu tega zakona, na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, preneha lastninska pravica na podlagi odloka skupščine občine, s katerim je y skladu z določbami 4. in 5. čiena tega zakona določeno. katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev. Za potrebe stanovanjske in drugačne kompleksne graditve lahko po določbi 4.. člena zakona določi skupščina občine zemljišče v mestu ali naselju mestnega značaja oziroma na drugem območju, za katero je sprejet zazidalni načrt, ki določa družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev'. Osnutek odloka o določitvi zemljišča, ki je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, predloži. izvršni svet skupščine občine v razpravo zainteresiranim organom in organizacijam. V odloku o pre-.nehanju lastninske pravice morajo biti opisane meje zemljiškega območja, namenjenega za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev ter navedeni zemljiškoknjižni in katastrski podatki o posameznih parcelah, ki so v njegovem sestavu (5. člen). Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja je opredeljena v 11. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št 3/81). Po tej odločbi je družbeno usmerjena stanovanjska gradnja tista, ki je opredeljena s planskimi akti družbenopolitične skupnosti. Iz podatkov v spisu izhaja, d« v. obravnavanem primeru niso izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji za sprejem odloka o prenehanju lastninske pravice. Poleg tega, da odlok o sprejetju zazidalnega načrta za naselje Črni vrh ni v skladu z zakonom, z odlokom o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko graditev v območju zazidalnega načrta za naselja Črni vrh, m določeno območje prenehanja lastninske pravice, ker z odtokom ni' določena meja prenehanja lastninske pravice. V odloku so naštete le posamezne parcele, V odloku naštete parcele pa niso zaokroženo celotno območje, ker so s tega območja v odloku izpuščene nekatere parcele. Izpolnjen ni pogoj družbeno usmerjene in organizirane gradnje. Družbeni plan občine Idrija programira na območju Črnega vrha gradnjo manjšega števila stanovanj. V družbenem planu občine tako ni v celoti opredeljena stanovanjska gradnja, ki je po zazidalnem načrtu predvidena na tem območju, opredeljena pa tudi ni gradnja drugih objektov. Opravljen ni bil postopek, predpisan v 5. členu zakona. Po navedenih ugotovitvah je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki Tone Boie, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. St. Ul 54/83-9 Ljubljana, dne 2. februarja 1884. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST GORENJSKE 274. Skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske je na svoji' seji dne 27. decembra 1983 na podlagi določb 30. in 31. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Gorenjske za obdobje 1981—1935 sprejela SKLEP o tarifah vodnega prispevka za leto 1984 Tarife vodnih prispevkov se za leto 1984 valori- zirajo za 30% in znašajo: — od proizvedene električne energije 0,0109 din/KWh — od količine uporabljene in iz- koriščene vode 2,61 din/m3 — Železarna Jesenice 0,29 din/m3 — od stopnje onesnažene vode 89,18 din/E — od obrtne dejavnosti 1,B8% od doseženega dohodka — od količine porabljene pitne vode IJtn plemenskih živali v osnovni čredi govelerejske-ga obrata KZ Litija. Vzorce odvzame Veter narski zavod Ljubljana. Preiskovo opravi VTOZD za veterinarstvo. 14. člen Na kužno ma'okrvno3t kopitarjev je potrebno pregledati vse kopitarje, ki so bili nabavljeni v letu 1983 in vhlevljeni v že okužene in sanirane hleve. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod L'ubva-na. Preiskavo krvi opravi z gelprecip tinskim testom (Coggins test) VTOZD za veterinarstvo. 15. člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnici last Trobentar Konrada, Ponoviče pregledati enkrat letno postrvske vrste\rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1984. Vzorci tržnih rib pa, ko te odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Na virusno hemoragično septikcmijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postivskih rib do 15. februarja 1984. Vzorce rib odvzame Veterinarski zavod Ljubljana, pregled vzorcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo. 16. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-4/84 Litija, dne 2. februarja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Gusti Grošelj 1. r. LJUBLJANA CENTER 280. Na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83), 17. člena odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali (Uradni list SRS, št. 3/79) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni .svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji seji dne ti. februarja 1984 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju obe ne Ljubljana Center I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se prepreči širjenje stekline, mora Veterinarski zavod Ljubljana, Ljubljana Polje opraviti v letu 1984 V tej odredbi predpisane ukrepe. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarski zavod Ljubljana je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti veterinarsko inšpekcijo mestne uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu m bivališču posestnika živali, op su živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni števjlki cepiva ter c rezultatu cepljenja m preiskave. Veterinarski zavod mota spremljati zdravstveno stanje žival; po uporabi b:ološkega preparata in o tem obveščati veterinarsko inšpekcijo mestne uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. II PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1, maja 1984. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti Cepljenje določeno s tem členom opravi Veterinarski zavod Ljubljana, Ljubljana Polje, Polje 350. III. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 6. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-1/79 Ljubljana, dne 8. februarja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Milan Slemnlk 1. r. LJUTOMER 3S1. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, in delovnih skupnostih in drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih občine Ljutomer kot uporabniki in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih, ki opravljajo kulturno dejavnost, kot glavno dejavnost, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost kot izvajalcie sklenejo na podlagi 22. in 40. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) ter 66. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) SAMOUPRAVNI SPORAZUM ^ e ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ljutomer I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S teča samoupravnim sporazumom delavci in drugi delovni ljudje po svojih temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturnb dejavnost ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) ustanovijo Občinsko kulturno skupnost Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: skupnost). 2. člen S tem samoupravnim sporazumom uporabniki in izvajalci določajo in opredeljujejo: — statusne določbe, — namen ustanovitve skupnosti in cilje, ki jih žele doseči, — delovno področje, — uresničevanje svobodne menjave dela. — planiranje, — sodelovanje z družbenopolitičnimi in drugimi skupnostmi in organizacijami, — samoupravno organiziranost skupnosti, — skupne organe, — odločanje v skupnosti, — samoupravno delavsko kontrolo in nadzorstvo, — javnost dela, — strokovno službo, — druga samoupravna razmerja, — prehodne in končne določbe. II. STATUSNE DOLOČBE 3. člen Skupnost je pravna oseba. Skupnost je registrirana pri Temeljnem sodišču. Ime skupnosti je: Občinska kulturna skupnost Ljutomer. Sedež skupnosti je v Ljutomeru, Ormoška cesta 22. 4. člen Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z napisom: »Občinska kulturna skupnost Ljutomer«. 5. člen V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev. Za svoje obveznosti v pravnem prometu z drugimi odgovarja skupnost z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. 6. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepih skupščine skupnosti. V odsotnosti predsednika zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika skupščine z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine ali pooblaščeni delavec strokovne službe. 7. člen Podrobnejša določila o statusnih zadevah vsebuje statut skupnosti. III. NAMEN IN CILJI USTANOVITVE SKUPNOSTI 8. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma ustanovijo Občinsko kulturno skupnost Ljutomer, da bi kot uporabniki oziroma izvajalci: — v njej ugotavljali in obravnavali celotne skupne in družbene potrebe in interese na področju kulturne dejavnosti, — v njej uresničevali svobodno menjavo dela pri zadovoljevanju skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov v občini na področju kulturne dejavnosti, — po njej uresničevali svobodno menjavo dela z izvajalci v drugih samoupravnih interesnih skupnostih, — enakopravno z drugimi zbori Skupščine občine Ljutomer odločali o razvoju in varstvu kulturnih vrednot, —■ sklepali samoupravne sporazume o temeljih planov, sprejemali letne plane in sodelovali pri usklajevanju planov Kulturne skupnosti Slovenije. IV. DELOVNO PODROČJE 9. člen Področje dejavnosti skupnosti zajema vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varstva kulturnih vrednot, ki jih skupnost zagotavlja s svobodno menjavo dela. 10. člen V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana uporabniki in izvajalci: — oblikujejo programe storitev in druge programe skupnosti, ter ugotavljajo višino povračil izvajalcem, — se dogovarjajo o standardih in normativih za • opravljanje kulturnih dejavnosti, — določajo pogoje in merila po katerih so udeleženci kulturnih storitev dolžni prispevati iz svojih sredstev za določene storitve, — spremljajo izvajanje programov in sprejemajo ukrepe za odpravljanje motenj, — se sporazumevajo o programih naložb v temeljne organizacije združenega dela izvajalcev za razširitev njihove materialne osnove kulturnih dejavnosti, :— določajo postopek za ugotavljanje in ocenjevanje izvrševanja medsebojnih obveznosti, ■— urejajo pravice in dolžnosti ter naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — se sporazumejo o drugih zadevah določenih z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom. V. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA 11. člen Predmet svobodne menjave dela v skupnosti in po njej so storitve, potrebne za. izvedbo posameznega kulturnega programa oziroma kulturne dejavnosti v > skladu z zakonom, pa tudi posamične kulturne storitve, s katerimi se zadovoljujejo potrebe in interesi uporabnikov. V programih kulturnih storitev morajo biti vrste, obseg in zahtevnost dela ter pričakovani rezultati tega dela oziroma storitve usklajeni: — s skupnimi in celotnimi družbenimi in kadrovskimi potrebami, — s samoupravno dogovorjenimi standardi in normativi, — z materialnimi možnostmi uporabnikov, da zagotovijo izvajalcem povračila v skladu s tem sporazumom. 12. člen . Programi kulturnih storitev se sprejemajo v skupnosti praviloma za petletno ali daljše obdobje. Za obdobje, iBajše od pet let se sprejemajo programi kulturnih storitev za zadovoljitev specifičnih potreb in Interesov. Programi kulturnih storitev se v svobodni menjavi dela vrednotijo s samoupravno dogovorjenimi cenami-za enote teh storitev. Za vrednotenje programov kulturnih storitev uporabljajo samoupravno dogovorjene osnove in merila v skladu z zakonom. 13. člen Povračila za opravljen program storitev v predvidenem obsegu in s predvidenim rezultatom, mora temeljni organizaciji združenega dela izvajalcev zagotoviti celotni prihodek v takšni višini, da delavci iz njega lahko: 1. pokrivajo materialne stroške, potrebne za opravljanje teh storitev, 2. pokrijejo stroške amortizacije osnovnih sredstev, 3. ustvarijo dohodek, ki jim zadošča: a) da poravnajo obveznosti iz dohodka za zadovoljevanje določenih skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge določene obveznosti in izdatke iz dela dohodka, ustvarjenega s povračilom, b) da oblikujejo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, udeleženih pri opravljanju storitev, c) da oblikujejo sredstva rezerv v višini, predpisani z zakonom, upoštevaje tisti del dohodka, ki je ustvarjen s povračilom. Sredstva, ki jih delavci potrebujejo za širitev materialne osnove dela, se vračunavajo v povračilo, če je tako dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana ali pa jih skupnost zagotovi z letnim finančnim planom. 14. člen Višina povračila se dokončno ugotavlja, ko so storitve opravljene. Za storitve, opravljene po programih, katerih izvajanje traja več kot eno leto, se ugotavlja višina povračila po poteku vsakega leta za tisti del, ki je bil v tem letu opravljen. Izvajalci imajo med letom pravico do akontacije za plansko vrednost programa storitev. 15. člen Uporabniki združujejo v skupnosti sredstva za izvajanje programov kulturnih storitev in drugih programov skupnosti po samoupravno dogovorjenih merilih. Med letom plačujejo obveznosti na račun prispevkov v višini in v rokih določenih s samoupravnim sporazumom. Če bi sredstva vplačana na račun prispevkov med letom očitno presegala dogovorjene zneske združenih sredstev, bodo ustrezno znižali obveznosti za preostali del leta. 16. člen Uporabniki v skupnosti: — zagotavljajo sredstva tudi za naloge skupnega pomena, ki jih na podlagi samoupravnega sporazuma opravljajo izvajalci v drugih samoupravnih interesnih skupnostih in drugi izvajalci in za naloge skupnega pomena, ki se na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma zakona opravljajo v Kulturni skupnosti Slovenije, — uresničujejo solidarnost pri zagotavljanju z zakonom določenega obsega kulturne dejavnosti v Kulturni skupnosti ^ Slovenije, kadar je tako dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o temeljih1 plana. 17. člen Izvajalci se v okviru skupnosti samoupravno sporazumevajo o združevanju sredstev za uresničevanje določenih skupnih interesov, kot so: — skupne rezerve, — skupne naložbe v obnavljanje in razširitev materialne osnove dela, — strokovno izpopolnjevanje delavcev in štipendiranje, — drugi skupni interesi ali skupne naloge izvajalcev. Za uresničevanje skupnih interesov oziroma nalog iz prejšnjega odstavka Združujejo sredstva temeljnih organizacij združenega dela tako, kot to določijo s samoupravnim sporazumem o združevanju sredstev. 13. člen Uporabniki in izvajalci v skupnosti urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem in drugimi oblikami samoupravnega odločanja v skladu z zakonom to tem sporazomora. VL PLANIRANJK 19. člen Nosilci planiranja v skupnosti so delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in delovnih skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih. Planiranje v skupnosti mora biti v skladu z dohodkom, ki je kot rezultat skupne družbene produktivnosti planiran v temeljnih organizacijah združenega dela uporabnikov. Plani skupnosti temeljijo ha samoupravnih sporazumih o temeljih planov. S planom skupnosti ni mogoče določiti programov in obveznosti za njihovo izvedbo, če ti programi in njim ustrezne obveznosti niso opredeljene s samoupravnim sporazumom o temeljih planov skupnosti. 20. člen Zaradi uresničevanja sočasnega planiranja in usklajevanja planov ter spremljanja izvajanja samoupravnih sporazumov o temeljih planov, se udeleženci z drugimi kulturnimi skupnostmi dogovarjajo in v Kulturni skupnosti Slovenije sprejemajo enotno metodologijo planiranja in enoten sistem elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov. 21. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti1 obsega zlasti: — program, obseg, vrsto in kvaliteto kulturnih storitev, — program nalog, ki se bodo uresničevale skupno z drugimi kulturnimi skupnostmi, — program naložb v modernizacijo in razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti, — pogoje, pod katerimi bodo kulturne storitve dostopne uporabnikom, — obseg potrebnih sredstev za uresničitev dogovorjenega programa kulturnih storitev in drugih nalog skupnosti, -r- merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev oziroma kulturne dejavnosti in cene posamičnih kulturnih storitev, — osnove in merila za zagotavljanje sredstev za izpolnjevanje nalog kulturne skupnosti, zavezance in način zagotavljanja sredstev ter ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti, — način zagotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta planskega obdobja, — posebne pogoje pri opravljanju kulturnih dejavnosti, — medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu in zadovoljevanju dogovorjenih potreb. 22. člen Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejemajo uporabniki in izvajalci v skupnosti srednjeročni plan in letne plane, v katerih opredelijo zlasti: — politiko in cilje razvoja kulturne dejavnosti, ki se izvaja v skupnosti, — naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog. VII. SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNO SKUPNOSTJO, DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI IN DRUGIMI SKUPNOSTMI 23. člen Skupnost sodeluje s Skupščino občine Ljutomer, ko skupščina skupnosti enakopravno odloča z zbori skupščine občine. Skupnost sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, ko le-te obravnavajo zadeve s področja kulturne dejavnosti. , * 24. člen Skupščina skupnosti enakopravno odloča s pristojnimi zbori občinske skupščine o zadevah, ki jih določa statut občine Ljutomer. VIII. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ' SKUPNOSTI 25. člen Skupnost upravlja skupščina skupnosti, ki ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 26. člen Mandatna doba delegatom v skupščini skupnosti traja štiri leta. Mandatna doba predsednika skupščine in namestnika predsednika ter predsednikov zborov se določi s statutom skupnosti. 27. člen Delegati v skupščini skupnosti na skupni seji obeh zborov: — odločajo o splošni politiki, razvoju ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja kulture, — sprejemajo samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti, — sprejemajo ugotovitveni sklep o prispevnih stopnjah za financiranje programov.gkupnosti, — sklepajo samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenije, — obravnavajo pobude za samoupravno sporazu-, mevanje v okviru skupnosti, sprejemajo osnutke takšnih samoupravnih sporazumov in jih dajejo v obravnavo temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim, določijo predloge samoupravnih sporazumov in ugotavljajo, kdaj so sklenjeni, — volijo predsednika skupščine in njegovega namestnika, — soimenujejo in razrešujejo vodjo delovne skupnosti, — oblikujejo skupne organe in delegatska delovna telesa ter volijo in razrešujejo njihove člane, — spremljajo ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, — dajejo soglasja k določbam statuta delovne skupnosti skupnih služb, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila delovna skupnost ustanovljena, — dajejo soglasje k programu dela delovne skupnosti skupnih služb in k razvidu del in nalog delovne skupnosti, — dajejo priznanje organizacijam združenega dela oziroma posameznikom za dosežke na področju kulturne dejavnosti, — odločajo o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina skupnosti po zakonu in drugih šp!ošinil aktih ter samoupravnih aktih. 28. člen Enakopravno in ločeno v obeh zborih delegati zlasti: — odločajo o sprejemu statuta skupnosti in drugih splošnih aktih, — usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti, — določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov skupnosti, — sprejemajo plan skupnosti in ukrepe za njegovo uresničitev, — oblikujejo merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju kulturnih programov, — odločajo o drugih zadevah, določenih s statutom skupnosti. 29. člen Posamezen zbor samostojno: — voli predsednika. — odloča o drugih zadevah, določenih s statutom skupnosti. 39. člen Delegati v Skupščini obravnavajo ptisamezfia vprašanja, izražajo stališča delovtilh ljudi in občanov, ki so jih izvolili in stališča delegacij, ki So jih delegirale. Delegati v mejah sprejetih podblaStil usklajujejo različna stališča, da bi našli rešitev, ki najbolj ustreza utemeljenim, posamičnim, skupnim in družbenim potrebam in interesom. Pri uresničevanju stališč v skupščini lahko sodelujejo predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, katerih dejavnost prispeva k uresničevanju določenih kulturah smotrov. 31. člen Delegate v zbor uporabnikov skupščine skupnosti delegirajo na podlagi zakona izvoljene delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela ih delovnih skupnostih, delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah ih občanov v krajevnih skupnostih. Statut skupnosti določa število delegatskih mest v zboru uporabnikov ter območja po katerih še na posameznih področjih interesov oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo skupne delegate. 32. člen Delegate v zbor Izvajalcev skupščine skupnosti delegirajo organi upravljanja kulturnih organizacij združenega dela in organi upravljanja kulturnih društev. Statut skupnosti določa število delegatskih mest v zboru Izvajalcev. IX. S&UPM ORGANI 33. člen Skupščina oblikuje odbore za izvrševanje določenih nalog. Skupščina lahko oblikuje stalna ali občasna delovna telesa za obravnavanje določenih vprašanj z delovnega področja skupščine in zn pripravo stališč do teh vprašanj. Način oblikovanja organov in delovnih teles ter njihova pooblastila, obveznosti in odgovornosti določa statut, način njihovega dela pa ureja poslovnik. Člani v organih in delovnih telesih Skupščine so praviloma delegati Uporabnikov in izvajalcev. X. ODLOČANJE V SKUPNOSTI 34. člen Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in občani v krajevnih skupnostih uresničujejo samoupravljanje v skupnosti po načelih enakopravnosti, vzajemne odgovornusti in solidarnosti tako, kot je to določeno s tem samoupravnim sporazumom, z drugim samoupravnim splošnim aktom in z zakonom: — z odločanjem na svojih zborih, z referendumom in drugimi oblikami neposrenega izjavljanja, — z odločanjem po svojih delegatih v organih upravljanja delovnih organizacij oziroma skupnosti, — z odločanjem po delegatih v organih skupnosti Kulturne skupnosti Slovenije, — s kontrolo nad izvrševanjem odločitev, ki jih sprejefnajo delovni ljudje in občani pri uveljavljanju svoje pravice odločanja in s kontrolo nad delom organov in služb skupnosti. 35. člen Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v skupnošti, odločajo na svojih zborih z referendumom ali drugo obliko neposrednega izjavljanja: — o sklenitvi tega samoupravnega sporazuma ter njegovih sprememb in dopolnitev, — o elementih za samoupravne sporazume o temeljih planov skupnosti, ■ — o drugih vprašanjih, določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti ali z zakonom. Če s samoupravnim splošnim aktom ali z zakonom ni določena druga oblika neposrednega izjavljanja delavcev, sprejemajo odločitve iz prejšnjega odstavka zbori delavcev In drugi delovni ijudje oziroma zbori občanov. Po svojih delegatih v organih temeljnih organizacij združenega dela, drugih organizacij in delovnih skupnosti ter v organih krajevnih skupnosti, sklepajo delavci in drugi delovni ljudje oziroma občani samoupravne sporazume: — o temeljih planov skupnosti, — o združevanju sredstev za skupne potrebe za naložbe v širitev materialne osnove kulturne dejavnosti in za druge skupne interese oziroma naloge, — o drugih vprašanjih, določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti ali z zakonom. 36. člen Po svojih delegatih v skupščini skupnosti sprejemajo delavci in drugi delovni ljudje oziroma občani odločitve, potrebne: — za delovanje skupnosti, — za začetek in potek samoupravnega sporazumevanja ter za ugotovitev, da je v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih spenjen predložen samoupravni sporazum, — za izvajanje samoupravnih sporazumov. XI. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA 37. člen Uporabniki in izvajalci uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti po svojih delegatih, njenih organih in delovnih telesih ter po svojih delegatih v odboru samoupravne delavske kontrole. Način, kako se uporabniki in izvajalci seznanijo s plani in programi skupnosti, z uresničevanjem svobodne menjave dela in drugih družbenoekonomskih odnosov ter z odlokom organov skupnosti, urejajo statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti. S samoupravnimi splošnimi akti iz prejšnjega odstavka se uporabnikom in izvajalcem ter njihovim organom - samoupravne delavske kontrole zagotovi uresničevanje pravice do vpogleda v listine, spise in poročila ter v poslovanje z družbenimi sredstvi. 38. člen Odbor samoupravne delavske - kontrole nadzoruje izvajanje samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih v skupnosti sprejetih samoupravnih splošnih aktov, zlasti glede uveljavljanja pravic, poslovanja z združenimi sredstvi in uporabo teh sredstev, izpolnjevanja obveznosti in uresničevanja odgovornosti uporabnikov in izvajalcev ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti kot tudi strokovne službe. S statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti se uredi obveznost organov in strokovnih služb, da sproti obveščajo odbor samoupravne delavske kontrole, o odločitvah, ki so pomembne za njegovo delo, da mu dajejo na voljo podatke, ki jih potrebuje za delo. 39. člen Skupščina skupnosti je dolžna obravnavati poročila in predloge odbora samoupravne delavske kontrole ter odpraviti nepravilnosti oziroma obvestiti ta odbor o ugotovljenem stanju, sprejetih ukrepih ali stališču v zvezi s posameznim vprašanjem. 40. člen Število članov odbora samoupravne delavske kontrole ter njihovo sestavo, volitve in odpoklic ureja statut skupnosti. XII. JAVNOST DELA 41. člen Delo skupnosti in. njenih organov je javno. Skupnost mora zagotoviti redno in pravočasno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju kulturne dejavnosti v občini, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o uporabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za obveščenost uporabnikov in izvajalcev. Način obveščanja uporabnikov in izvajalcev ter druga določila o javnosti dela ureja statut skupnosti. XIII. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI 42. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih del in nalog za nemoteno poslovanje, ustanovi skupnost skupaj z drugimi samouprav- nimi interesnimi skupnostmi občine skupno delovno skupnost. Skupščina skupnosti daje soglasje k določbam statuta delovne skupnosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila delovna skupnost ustanovljena, k programu dela ter k razvidu del in nalog, ki jih opravlja delovna skupnost. 43. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti z-"'ustanoviteljicami delovne skupnosti. 44. člen Pravice, dolžnosti in odgovornosti strokovnega delavca za občinsko kulturno skupnost podrobneje ureja statut skupnosti. XIV. DRUGA SAMOUPRAVNA RAZMERJA 45. člen Skupnost lahko ustanavlja skupne organe z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za sodelovanje z njimi. Skupnost se z drugimi kulturnimi skupnostmi združuje v Kulturno skupnost Slovenije, da bi v njej usklajevali politiko na kulturnem področju in urejala druge zadeve skupnega pomena. 46. člen S statutom skupnosti se v skladu s tem sporazumom podrobneje uredijo vprašanja, ki so pomembna za delovanje skupnosti, kot so: — pogoji za organizacijo in načela za samoupravno orgarfiziranost enot skupnosti in njenih temeljnih skupnosti, — v katerih primerih razen primerov, ki jih določa ta sporazum, sprejemajo odločitve delavci z neposrednim izjavljanjem ali po svojih delegatih v organih upravljanja, temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, — število delegatskih mest v skupščini skupnosti in načela za oblikovanje konference delegacij oziroma organov, ki delegirajo skupne delegate, — postopek sklica in poteka sej skupščine oziroma njenih zborov, — način odločanja v skupščini, — usklajevalni postopek za primer, da med zboroma skupščine ni soglasja, — delovno področje, pooblastila, obveznosti in odgovornosti delegatov s stalnimi funkcijami v skupščini in njenih zborov ter njihovih organih in način izvolitve in razrešitve, — načela za oblikovanje skupnih organov in delovnih teles skupščine in njenih zborov, njihova pooblastila, obveznosti in odgovornosti, način izvolitve in odpoklic članov ter njihove pravice, obveznosti m odgovornosti, — način seznanjanja uporabnikcfv in izvajalcev z delovanjem skupnosti in način uveljavljanja njihove pravice do vpogleda v listine, spise in poročila ter v poslovanje z združenimi sredstvi, — sestava; volitve in odpoklic ter število članov odbora samoupravne delavske kontrole ter obveznosti organov in strokovne službe, — opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del in nalog in odgovornosti delavcev, ki jih opravljajo, — načela za ureditev vpaašanj, ki se urejajo s poslovnikom skupščine, — druga vprašanja, določena s tem sporazumom ali z zakonom. 47. člen Za reševanje sporov, ki nastajajo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih, v skupnosti je pristojno Sodišče združenega dela za področje kulturnih skupnosti v SRS v mejah svoje stvarne pristojnosti. XV. KONČNE DOLOČBE 48. člen Ta samoupravni sporazum sklepajo pooblaščeni organi temeljnih 'organizacij združenega dela delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij ter krajevnih skupnosti potem, ko -so o sklenitvi sporazuma odločili delavci in drugi delovni ljudje ter občani na svojih zborih ali v drugi obliki neposrednega izjavljanja. Ta sporazum je sklenjen, ko ga sklene večina temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij delovnih ljudi, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti in to s sklepom ugotovi skupščina skupnosti, veljati pa začne, ko da k njemu soglasje Skupščina občine Ljutomer. 49. člen S sklenitvijo tega. sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti novembra 1974. 50. člen Samoupravni sporazum se po sklenitvi in pridobitvi soglasja Skupščine občine Ljutomer objavi v Uradnem listu SRS. St. 20/82 Ljutomer, dne 4. marca 1982. 282. Na podlagi 3. odstavka 40. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) ter 180. in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sprejela SKLKP e soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ljutomer Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ljutomer. St 011-2/83 Ljutomer, dne 3. februarja 1963. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Krnil Koller L r. 283. Na podlagi 9. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ljutomer in v skladu z zakonom o svobodni menjavi dela na področju kulture (Uradni list SRS, št. 1/81) so delegati zbora uporabnikov in Zbora izvajalcev skupščine Občinske kulturne skupnosti "Ljutomer na skupnem zasedanju dne 4. marca 1982 sprejeli STATUT Občinske kulturne skupnosti Ljutomer I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občinska kulturna skupnost Ljutomer (v nadaljevanju: skupnost) je samoupravna interesna skupnost na področju kulture v občini, ki so jo ustanovili delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter drugi delovni ljudje in občani združeni v kulturnih organizacijah kot izvajalci z namenom, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju kulture v občini. 2. člen V skupnosti uporabniki in izvajalci oblikujejo in določajo skupne osnove kulturne politike, usmerjajo načrtovanje razvoja kulture in se sporazumevajo o nalogah skupnega pomena, določene z zakonom in o drugih nalogah, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut. Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena. 3. člen Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in drugih splošnih aktov. Skupnost je vpisana v sodni register. Delo skupnosti je javno. 4. člen Organi skupnosti se oblikujejo skladno z zakonom in na podlagi samoupravnih odločitev delovnih ljudi in občanov. 5. člen V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev. Za svoje obvznosti v pravnem prometu z drugimi odgovarja skupnost z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. 6. člen Ime skupnosti je: >Občinska kulturna skupnost Ljutomer«. Sedež skupnosti je v Ljutomeru, Ormoška cesta 22. Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z besedilom: »Občinska kulturna skupnost Ljutomer.« 7. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa vse pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. V odsotnosti predsednika zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika skupščine z enakimi pooblastili Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma namestnik ali pooblaščeni strokovni delavec strokovne službe. 8. člen Skupnost je soustanovitelj Kulturne skupnosti Slovenije. II. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI 9. člen Področje dejavnosti skupnosti zajema vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varstva kulturnih vrednot, ki jih skupnost zagotavlja s svobodno menjavo dela. 10. člen Skupnost opravlja naslednje naloge: — sooblikuje in spremlja celotno politiko kulture v občini, — združuje sredstva in financira dogovorjeni program', — opravlja naloge skupnega pomena, ki so določene z zakonom, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in s tem statutom. V ta .namen zlasti: a) sprejema: — srednjeročne in dolgoročne programske usmeritve razvoja kulture v občini, — letne programe dela in finančne načrte za izvedbo programa, — finančno ovrednotenost programa v srednjeročnem obdobju, — merila in normative za financiranje programov izvajalcev kulturne dejavnosti v občini, — družbene dogovore in samoupravne sporazume za področje kulture, — vse druge zadexre, za katere se dogovorijo ustanovitelji; b) proučuje in organizira: — stanje na področju kulture, — idejno politično izobraževanje delegatov kulturne skupnosti, — posvete ter druge oblike dogovarjanja kulturnih dejavnikov; c) ustanavlja in oblikuje: — po.-ebno sodišče združenega dela za področje kulture pri Kulturni skupnosti Slovenije, — organ samoupravne delavske kontrole, — delovno skupnost strokovne sloifoe, — delegacijo za pošiljanje delegatov na seje zbora uporabnikov skupščine Kulturne »kupno#ti Stovaetje; d) sodeluje in odloča: — pri sprejemanju odlokov in drugih predpisov s področja kulture, — v družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju o skupni porabi, — pri oblikovanju planskih dokumentov družbeno ekonomskega razvoja občine « področja kulture, — pri sprejemanju ukrepov za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, .— pri oblikovanju kadrovske politike na področju kulture; e) opravlja druge naloge, Id so v skladu s sprejetimi dogovori in samoupravnimi spofazy{ni družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi skupnostmi. HI. ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI a) Skupščina skupnosti 11. člen Skupnost upravlja skupščina. Skupščina je sestavljena iz zbora uporabnikov in iz zbora izvajalcev. Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije in konference delegacij združenega dela in krajevnih skupnosti, delegate v zbor izvajalcev pa kulturne organizacije in delovne skupnosti kulturnih organizacij. 12. člen Skupščina skupnosti ima 45 delegatskih mest. V zbor uporabnikov, ki ima 29 delegatskih mest, delegirajo: — delavci temeljnih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti — 16 delegatov — delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov — 1 delegata — delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih — 12 delegatov. V zbor izvajalcev, ki ima 16 delegatskih mest, delegirajo: — delovni ljudje in občani, združeni v kulturnih društvih — 13 delegatov, — delavci delovnih skupnosti kulturnih organizacij — 3 delegate. Konkreten predlog določitve nosilcev delegatskih mest v skupščini skupnosti sprejema skupščina po predhodni vskladitvi in v soglasju z družbenopolitičnimi organizacijami. 13. člen Za delegate v skupščini oz. njenega zbora ne morejo biti delegirani člani samoupravne delavske kontrole in delavci delovne skupnosti, ki jo soustanavlja skupnost. Mandat delegatom v skupščini skupnosti je 4 leta in so po poteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar le še za eno mandatno obdobje. b) Odločanje v skupščini 14. člen Temeljno načelo odločanja v skupščini skupnosti je sporazumevanje. Skupščina skupnosti odloča in sprejema svoj« odločitve na sejah zborov. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata o vprašanjih enakopravno na ločenih sajah a* aa skupnem zasedanju, vendar »arnoetojae 15. člen Skupščina opravlja zlasti naslednje naloge: — sprejema in dopolnjuje statut in druge splošne akte skupnosti, — sprejema in dopolnjuje poslovnike o svojem delu in delu drugih organov, . — sprejema ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma p ustanovitvi in temeljih plana skupnosti, — sprejema letne, srednjeročne In dolgoročne programe dela in razvoja ter finančne načrte kulturne dejavnosti, — sprejema načela in merila za delitev ter uporabo sredstev s katerimi razpolaga. — sprejema letni finančni načrt in zaključni račun skupnosti, — sprejema ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema samoupravne sporazume, ki jih predlagajo v sprejem druge skupnosti in organizacije, — odloča o združevanju sredstev s sredstvi drugih skupnosti za financiranje skupnih nalog, — odloča o kadrovskih m organizacijskih zadevah skupščine skupnosti, — sooblikuje programe skupnosti na ravni republike, — obravnava pripombe, mnenja in priporočila pristojnih organov družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter jih obvešča o sprejetih stališčih,' — daje pobude za ustanavljanje temeljnih orga-kulture, — daje pobude za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela na področju kulture, — voli in razrešuje predsednika in namestnika skupščine, predsednike in člane skupnih odborov skupščine, člane samoupravne delavske kontrole in druga telesa skurščine, ' — voli delegacijo za skupščino Kulturne skupnosti Slovenije, — sdimenvije vodjo delovne skupnosti, • — odloča o drugih vprašanjih, določenih z zakonom, sporazumom o ustanovitvi in s tem statutom. 16. člen Skupščina skupnosti sodeluje s skupščino občine Ljutomer, ko skupščina skupnosti enakopravno odloča z zbori skupščine občine o zadevah, ki jih določa statut občine Ljutomer in ta statut. 17. člen Zbor uporabnikov ali zbor izvajalcev skupšrbie skupnosti lahko samostojno obravnava vprašanja delovnega področja skupščine, zavzema stališča do teh vprašanj in daje pobude za njihovo reševanje. Vsak zbor lahko samostojno: — voli in razrešuje predsednika zbora, — oblikuje organe in delovna telesa zbora. — razpravlja in odloča o elementih samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — opravlja vse druge zadeve, ki so v pristojnosti zbora. 18. člen Skupščina skupnosti sprejema odločitve z vskla-jevanjem stališč delegatov. Pri obravnavanju vprašanj in stališč lahko sodelujejo predstavniki družbenopolitičnih. organizacij, družbenopolitične skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti. Na zasedanje zbora izvajalcev skupščine se vedno vabi Zvezo kulturnih organizacij Ljutomer. Predstavnik zveze ima pravico aktivno sodelovati v razpravi pri vseh vprašanjih dnevnega reda, vendar brez pravice glasovanja. 19. člen Skupščina skupnosti je sklepčna, če je na zasedanju navzočih večina delegatov obeh zborov.' 20. člen V zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščine enakopravno, so odločitve sprejeie, če jih sprejme v enakem besedilu večina vseh delegatov v vsakem zboru. Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede vsklajevalni postopek in nato ponovno glasuje. 21. člen O sprejetih sklepih skupščine ali zborov morajo biti obveščeni vsi delegati skupščine in organizacije ter skupnosti, ki jih sklepi zadevajo. 22. člen O dnevnem redu in sklicu skupščine oziroma zborov skupščine se dogovorijo predsednik skupščine in predsednika zborov samostojno aii vskladijo potrebo po sklicu skupščine in predsedstvu skupnosti. 23. člen Kadar zbora skupščine obravnavata vprašanja iz njune pristojnosti samostojno je seja sklepčna, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov ustreznega zbora. Posamezna odločitev je sprejeta takrat, če je zanjo glasovala večina delegatov ustreznega zbora. 24. člen Skupščina skupnosti oziroma njena zbora se sestanejo najmanj dvakrat letno. 25. člen Zasedanje skupščine sklicuje predsednik skupščine ozioma njegov namestnik, seje zborov pa predsednika zborov. , Predsednik skupščine mora sklicati zasedanje, če to predlaga: — 1/3 delegatov skupščine, 1 — vsaj polovica skupnih organov skupščine, — organ samoupravne delavske kontrole. 26. člen Predlagatelj mora predsedniku s predlogom za sklic zasedanja predložiti tudi predlog dnevnega reda z ustreznim gradivom. Če predsednik skupščine ne skliče zasedanja v 30 dneh po prejemu predloga za sklic, jo lahko skliče predlagatelj. •27. člen Skupščina skupnosti ima predsednika in namestnika, ki sta izvoljena iz vrst delegatov. Mandat predsednika skupščine in namestnika je dve leti. Po preteku mandatne dobe sta lahko ponovno izvoljena, vendar največ še za eno mandatno dobo. 28. člen Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: — sklicuje in vodi zasedanja skupščine, — podpisuje akte in sklepe skupščine, — zastopa skupnost in skupščino v pravnem prometu, — sprejema uresničevanje sklepov skupščine, — sklicuje in vodi seje predsedstva, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina. Za svoje delo je predsednik skupščine odgovoren skupščini skupnosti. V njegovi odsotnosti ga nadomešča njegov namestnik. 29. člen Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev se voli iz vrst delegatov ustreznega zbora. Mandat predsednika zbora traja 2 leti in sta po preteku te dobe lahko ponovno izvoljena največ še za eno mandatno obdobje. 30. člen Predsednika obeh zborov imata naslednje naloge: — sklicujeta in vodita ločene seje zborov, — zastopata zbor in sodelujeta s predsednikom skupščine, — sodelujeta v delu predsedstva, — spremljata uresničevanje sklepov zbora, — opravljata druge naloge, ki jih jima poveri zbor. Za svoje delo sta odgovorna ustreznemu zboru. 31. člen S poslovnikom o delu skupščine in zborov se podrobneje doioči način dela skupščine in njenih zborov! IV. ORGANI SKUPŠČINE 32. člen Skupščina ima za opravljanje svojega dela naslednje stalne skupne organe (v nadaljevanju: odbori): — odbor za plansko finančne zadeve in investicije, — odbor za kadrovske in statutarne zadeve, — odbor za muzejsko in galerijsko dejavnost, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 33. člen . Skupščina ima lahko za reševanje posameznih vprašanj tudi stalna ali začasna delovna telesa. 1. Odbor za plansko finančne zadeve in investicije 34. člen Odbor opravlja naslednje naloge: — pripravlja osnutke in predloge samoupravnega sporazuma o temeljih plana, osnutke programov in finančnih planov skupnosti, — pripravlja kriterije za financiranje kulturne dejavnosti, — skrbi za izvajanje finančnega plana skupnosti med letom in predloži skupnosti v sprejem zaključni račun, — sprejema predloge za strokovno izpopolnjevanje amaterskih strokovnih delavcev, — predlaga višino občasnih izplačil nagrad voljenim funkcionarjem skladno z družbenim dogovorom, — predlaga višino sredstev za letno vzdrževanje objektov in proučuje možnosti nabave opreme in investicij, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina. 2. Odbor za kadrovske in statutarne zadeve 35. člen Odbor opravlja naslednje naloge: — pripravlja in obravnava osnutke in predloge samoupravnih aktov, — pripravlja in obravnava osnutke in predloge, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki jih predlaga skupnost ali so njih predlagatelji druge skupnosti, « — obravnava in daje predloge v zvezi z izpolnje- vanjem dogovora o kadrovski politiki ter štipendiranju kadrov, — evidentira kandidate za opravljanje funkcij v skupnosti, — obravnava in predlaga možne kandidate za posamezne funkcije v skupnosti in sodeluje s k. o. za kadrovska vprašanja pri OK SZDL, — pripravlja predlog delegatskih mest v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev skupščine skupnosti in sodeluje pri operativni izvedbi volitev delegacij in organov skupnosti, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina. 3. Odbor za muzejsko in galerijsko dejavnost 36. člen Odbor opravlja naslednje naloge: — pripravlja in obravnava letne in srednjeročne programe dela muzejske in galerijske dejavnosti, — obravnava letna poročila o delu in daje nadaljnje programske usmeritve, — z OZD na področju muzejske dejavnosti se dogovarja o svobodni menjavi dela in rešuje kadrovska, finančna in prostorska vprašanja, — razpisuje vsakoletno slikarsko kolonijo, jo vodi in organizira razstavo del udeležencev. 37. člen Odbori skupščine imajo pet članov. Predsednika izvoli skupščina iz vrst delegatov, člane pa praviloma iz vrst delegatov obeh zborov ali iz vrst kulturnih delavcev. Mandatna doba je 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve. 38. člen Odbori odločajo na sejah in sprejemajo le tiste sklepe, za katere jih pooblasti skupščina. Sklepi so sprejeti, če je zanje glasovala večina članov odbora. O vseh sklepih so odbori dolžni poročati skupščini na prvem zasedanju. Sejo odbora sklicuje in vodi predsednik. 4. Odbor samoupravne delavske kontrole 38. člen Za opravljanje samoupravnega nadzora nad izvajanjem sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti izvajalcev in uporabnikov, nad uresničevanjem samoupravnih odločitev, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in skupnih služb, ima skupščina skupnosti odbor za samoupravni nadzor. 40. člen Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira zlasti: — uresničevanje sprejete politike skupnosti, — izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, njenega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, — izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost, — izvajaTije sklepov skupščine skupnosti, — združevanje sredstev, uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti, — obveščanje delegatov o vprašanjih, M so pomembna za njihovo odločanje in — opravlja druge naloge določene z zakonom, drugim splošnim predpisom in samoupravnim splošnim aktom skupnosti. 41. člen Odbor za samoupravni nadzor šteje 5 članov. Člane odbora volijo delegati skupščine skupnosti na osnovi predhodno opravljenega kandidacijskega postopka vt OK SZDL. Kandidat je izvoljen, če se zanj opredeli večina delegatov skupščine skupnosti. * 42. člen Člani odbora za samoupravni nadzor izvolijo izmed sebe predsednika odbora. Predsednik odbora sklipuje in vodi seje odbora ter predstavlja odbor v odnosih s skupščino skupnosti in njenimi organi. Odbor odloča kolektivno na sejah.' Za*svoje delo je odgovoren delavcem in delovnim ljudem in občanom. Odbor je dolžan vsaj enkrat letno seznaniti delegate skupščine o svojem delu. 4f. člen Mandat članom odbora za samoupravni nadzor traja štiri leta. 44. člen Za člane odbora za samoupravni nadzor ne more biti kandidiran kdor po zakonu ne more biti izvoljen v delegacijo in ne delavec, ki opravlja strokovna in administrativna opravila za skupnost. 45. člen * Člani odbora za samoupravni nadzor ne morijo biti odpoklicani pred potekom mandatne dobe, razen v primerih, ki jih določa zakon. Član odbora ne more biti delegiran v skupščino skupnosti. 5. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 46. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (v nadaljevanju: odbor) pripravlja samoupravne akte, ki jih na področju ljudskei obrambe in družbene samozaščite sprejema skupščina skupnosti, skrbi za izvajanje teh ^aktov, pripravlja obrambni načrt skupnosti in neposredno uresničuje druge naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, določene z zakonom in predpisi. 47. člen Predsednika in člane odbora imenuje skupščina izmed delegatov s stalnimi funkcijami v skupščini skupnosti in članov, ki jih predlagajo družbenopolitične organizacije. Strokovni delavec skupnosti je član odbora po položaj il Predsednik odbora je vsakokratni namestnik predsednika skupščine skupnosti. 48. člen Mandatna doba članov odbora je 4 leta, vendar jih lahko skupščina predčasno razreši in na njihovo mesto imenuje drage delegate, če obstajajo objektivne okolnosti za razrešitev. 49. člen Predsednik odbora sklicuje in vodi seje ter zastopa odbor. Za svoje delo so člani odbora odgovorni skupščini skupnosti. 6. Delegacija za skupščino Kulturne skupnosti Slovenije 50. člen Zbor uporabnikov skupščine OKS izvoli izmed delegatov 5 člansko delegacijo za pošiljanje delegata na sejo skupščine KS Slovenije. Mandatna doba članov delegacije traja 4 leta. Delegacijo vodi predsednik, ki ga izvoli delegacija na prvi seji. IV. PREDSEDSTVO 51. člen Skupščina ima za koordinacijo dela med zbori in organi skupščine predsedstvo, ki je posvetovalni organ. Delo predsedstva vodi predsednik skupščine. 52. člen Predsedstvo ima 9 članov in ga sestavljajo: predsednik in namestnik skupščine, predsednika zborov, predsedniki odborov in drugi člani, ki jih imenuje skupščina. 53. člen - Predsedstvo kot oblika in metoda dela skupščine bo opravljalo predvsem' naslednje ■ naloge: — obravnavalo vprašanje vsklajevanja in programiranja dela zborov skupščine in drugih delovnih teles v skupščini, — določalo predlog dnevnega reda skupščine in zborov ter obravnavalo gradiva, — skrbelo za sodelovanje z drugimi samoupravnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in družbenopolitično skupnostjo, — skrbelo za zagotovitev pogojev za delo delegatov, — vsklajevalo delo zborov skupščine v primeru, če se zbori ne morejo sporazumeti o zadevah, o katerih odločajo enakopravno, — pripravlja stališča do vseh zadev, ki jih obravnava skupščina, — opravlja druge zadeve po pooblastilu skupščine' VI. URESNIČEVANJE DRUGIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV V SKUPNOSTI a) Posebno sodišče združenega dela 54. člen Spore iz družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v kulturni skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela za področje kulture pri Kulturni skupnosti Slovenije. Način dela, pravice in odgovornosti ustanoviteljev določa statut Kulturne skupnosti Slovenije. b) Delovna skupnost 55. člen Za opravljanje administrativno finančnih, strokovnih, tehničnih in pomožnih del skupnost sooblikuje delovno skupnost skupnih služb SIS družbenih dejavnosti. Delovna skupnost opravlja zlasti naslednje naloge za skupnost: — opravlja strokovne naloge, administrativna, tehnična in finančna opravila, — pripravlja analize, poročila in druga gradiva za skupščino in za zbore skupščine, — pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov, — opravlja druge naloge, ki jih določi skupščina ali njeni organi ter vodja delovne skupnosti. 56.. člen Sredstva za sofinanciranje delovne skupnosti se določijo vsako leto na podlagi finančnega načrta delovne skupnosti, zagotovijo pa s finančnim načrtom skupnosti. 57. člen Skupščina skupnosti imenuje in razrešuje vodjo delovne skupnosti. Pristojnosti in naloge vodje delovne skupnosti so določene s statutom delovne skupnosti SIS družbenih dejavnosti. 58. člen Za posamezna dela in opravljanje nalog ima skupnost strokovnega delavca, ki je član delovne skupnosti, vendar zadolžen zlasti za opravljanje naslednjih nalog: — organizira ih ižvaja tajniške naloge pri delovanju skupščine zborov in skupnih organov, — skrbi za pripravo analiz, poročil, osnutkov samoupravnih splošnih aktov, samoupravnih sporazumov o temeljih plana, programov in finančnih načrtov skupnosti, — skrbi za izvajanje sklepov skupščine, zborov in delovnih, teles skupščine, — skrbi za racionalno poslovanje in porabo sredstev dovoljene porabe skupnosti, — po sklepih skupščine in njenih organov opravlja druge naloge, ki mu jih je poverila skupščina. VII. VII. JAVNOST DELA 59. člen .Delo skupnosti je javno. - Seje skupščine, njenih zborov ter skupnih organov so javne. 60 člen Skupnost obvešča o svojem delu javnost s tem, da: — daje uporabnikom in izvajalcem poročilo o delovanju skupnosti, — daje uradne objave o sprejetih samoupravnih splošnih aktih in temeljih planov; — jih seznanja s problemi kulturne dejavnosti in o svobodni menjavi dela v občini, — omogoča predstavnikom javnosti, da prisostvujejo zasedanjem skupščine zborov in njenih organov, — omogoča 7. ustreznimi načini informiranja popolno obveščenost javnosti o delu skupnosti. 61. člen Za javnost dela sta odgovorna predsednik skupščine in vodja delovne skupnosti. Vlil. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELEGATOV 62. člen Delegati v skupščini skupnosti Imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določa ustava, zakoni, sporazumi o ustanovitvi, ta statut in poslovnik skupščine, zlasti pa: — z glasovanjem odločati o vseh zadevah in predlogih, ki so na dnevnem redu skupščine, — voliti in biti voljen v organe skupnosti, — predlagati v obravnavo skupščini vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov, — predlagati pismeno ali ustno skupščini stališče svoje delegacije ter sprožiti vsako' vprašanje z delovnega področja skupščine, — redno spremljati delo organov skupnosti in aktivno sodelovati na zasedanjih skupščine ali njenih organov, — poročati svoji delegaciji o svojem delu in sklepih skupščine zborov in organov, — postavljati vprašanja in zahtevati obrazložitve zadev, ki se obravnavajo. 63. člen Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic svojih delegacij. Delegati so za svoje delo v skupščini odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom ter organom društev. IX. PLANIRANJE IN FINANCIRANJE SKUPNOSTI 64. člen Uporabniki in izvajalci planirajo kulturno dejavnost, ki izhaja iz nalog skupnega pomena in iz dogovorjenih nalog na podlagi ugotovljenih potreb in interesov uporabnikov ter v skladu z njihovimi dohodkovnimi možnostmi in zmogljivostjo izvajalcev. 65. člen Uporabniki in izvajalci ugotavljajo ter vsklajujejo potrebe in interese na področju kulture v občini s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, ki vsebuje zlasti: — program, obseg, vrsto in kvaliteto kulturnih storitev, — program drugih nalog, s katerimi se zagotavljajo možnosti za kulturno dejavnost delovnih ljudi in občanov, — program nalog, ki se bodo uresničevale skupno z drugimi kulturnimi skupnostmi, — program naložb v modernizacijo in razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti, — obseg potrebnih sredstev za uresničitev dogovorjenega programa kulturnih storitev in drugih nalog skupnosti, — merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev oziroma kulturne dejavnosti in cene kulturnih storitev, — osnove in merila za zagotavljanje sredstev za izpolnjevanje nalog kulturne skupnosti, zavezance in način zagotavljanja sredstev ter ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti, — način zagotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta planskega obdobja, — medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu in zadovoljevanju dogovorjenih potreb, — skupna merila iti standarde za opravljanje kulturnih dejavnosti. 66. člen Uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela na področju kulture ovredhbtijd rezititate dela izvajalcev kot sžiinoupravhd pcivračiid dprSVljen prbgrdrti oziroma za ceno posamezne storitve ki obsega: — materialne stroške na podlagi standardov in normativov, — artitivtižabijb, če je tii eibmbrit Cene, — sredstva za osebne dohodke oziroma nadomestila po sklenjeni pogodbi, — sredstva za ndlbžbe, — druge ciogbčorjebe sestavine. "■ 67. člen Za uresničevanje nalog skupnega pomeria v reptib-liki zagotavljajo uporabniki sredstva s samoUprtivtiirn sporazumbni o temeljih plana, kjer šb 'dbidčijb dšflove in viri sredstev ter način sprejemanja štidrazilma. 63. člen Sredstva skupnosti se stekajo. na poseben račun skupnosti pri Službi družbenega knjigovodstva. 69. člen J Skupnost lahko oblikuje tudi rezervna sredstva, ki. se uporabi j ajb žh: — pokrivanje nadomestil društvom, če tekoča sredstva ne pritekajo pravočasno, — če skupnost mora zaradi objektivnih okoliščin dati večja sredstva za realizacijo programa kot so bila dogovorjena; .1 — če se pojavijo nepredvideni večji iždatki; ki jih je skupnost dolžna pokriti po samoupravnih sporazumih o temeljih plana, — če primanjkujejo sredstva za nadomestila osebnih dohodkov v kulturnih organizacijah. X. POSTOPEK SPREJEMANJA STATUTA IN POSLOVNIKA 70. člen Osnutek tega statuta pripravi odbor za kadrovske in statutarne zadeve in ga posreduje skupščini v razpravo, le-ta ga sprejme in da v javno razpravo. 71. čien Na podlagi pripomb in javne razpfdve dtibttr zadeve prouči, določi predlog statuta in ga predloži dku£-ščini skupnosti v sprejem. Statut je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh delegatov in v enakem besedilu v obeh zborih skupščine. 72. Sen SkupŠčifto skupnosti s svojim poslovnikom podrobneje uredi hašledhja vprašanja: — način programiranja deia zborov skupščine in njenih organov, — metode dela in način volitev organov skupnosti, — način sklicevanja in vodenja sej. —- dnevni red in volitve verifikacijske komisije za ugotavljanje navzočnosti, — riačin vodenja in pbtrjfevanja zapisnikov, — druga vprašanja, ki sd pomebna za delo skupščine, zborov in skupniti organov. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 73. člen Spremembe in dopblnitve tega štattita se sprejemajo po išterti postopku, kot velja za njegov sprejem. 74. člen Nadzorstvo nad zakonitostjo in delom skupnosti za zadevi! kdltiire dprtivlja pristojtii občinski upravni organ. 75. člen Če skupnost preneha z delom preide vsa njena imovina v last in upravljanje ustanoviteljem. 76. člen Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati dosedanji statut Občinske kulturne skupridsti Ljutomer. 77. člen Ta statut začne vfeljtiti, ko ga sprejme skupščina skupnosti in ko da k njemu soglasje Skupščina bbčinfe Ljutomer. Statut se objaVi * Uradnem HStu SRS. St. 20/82 Ljutomer, dne 4. marca 1982. Predsednik skupščine p KS Ljutomer Branko Riiconja 1. r. 284. Na podlagi 3. odstavka 40. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) ter 180. in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbota dne 28. decembra 1982 sprejela SKLEP o soglasju k statutu Obciftške kulturne skupnosti Ljutomer DSje še Soglasje k Statutu ObShske kulturne Skupnosti Ljutomer. Št. 011-2/83 Ljutdftičr, dne 3. februarja 1988. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Emil K*har 1. ir. i 286. Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje in občani organizirani v krajevnih skupnostih občine Ljutomer, kot uporabniki in delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih, ki opravljajo telesnokultur-no dejavnost ter delovni ljudje organizirani v društvih, ki opravljajo telesnokulturno dejavnost kot izvajalci v občini Ljutomer sklenejo na podlagi 26. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 66. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske telesnokulturne skupnosti Ljutomer I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje in občani organizirani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih, ki opravljajo telesnokulturno dejavnost ter delovni ljudje organizirani v društvih, ki opravljajo telesnokulturno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) v občini Ljutomer se združijo v Občinsko telesnokulturno skupnost Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: skupnost). 2. člen V skupnosti uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma): — skrbijo za razvoj množične telesne kulture in -delavskih športnih iger, — skrbijo za razvoj rekreativne telesnokulturne dejavnosti, — skrbijo za razvoj selektivno-tekmovalne dejavnosti in pripravo športnikov in ekip v kolektivnih in posameznih športnih panogah, — pospešujejo razvoj telesne kulture v šolskih športnih društvih, — pospešujejo izobraževanje in usposabljanje te-lesnokulturnih delavčev, — zagotavljajo materialne pogoje za delo telesno-kulturnih organizacij, društev in klubov, — vzdržujejo že zgrajene športne objekte in skrbijo za opremo ter izgradnjo novih objektov v tistih krajevnih središčih, kjer še teh ni, — opravljajo dogovorjene naloge strokovne službe, — opravljajo druge naloge skupnega pomena, ki so v skladu s sprejetimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 3. člen S tem samoupravnim sporazumom se poleg namenov in ciljev ustanovitve skupnosti opredelijo še zlasti: — pravice, obveznosti in odgovornosti uporabnikov in izvajalcev, x — predmet svobodne menjave dela, — cfelovno področje, — samoupravna organiziranost, — sestav, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov, — postopek dogovarjanja in sporazumevanja ter nadzora nad delom organov in drugih vprašanjih skupnega pomena. II. STATUSNE DOLOČBE 4. člen Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska telesnokulturna skupnost Ljutomer. Sedež skupnosti je v Ljutomeru, Ormoška 22. 5. člen Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z napisom: Občinska telesnokulturna skupnost Ljutomer. 6. člen Dejavnost skupnosti je zagotavljanje potreb in interesov po telesnokulturni dejavnosti s svobodno menjavo dela. 7. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepih skupščine skupnosti. V odsotnosti predsednika zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika skupščine z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine ali pooblaščeni delavec strokovne službe. 8. člen V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev. Za svoje obveznosti v pravnem prometu odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga. III.URESNICEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA 9. člen Uporabniki in izvajalci usklajujejo in zagotavljajo potrebe in interese na področju telesne kulture s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti in z neposredno svobodno menjavo dela. 10. člen Predmet svobodne menjave dela so telesnokulturne in druge storitve, potrebne za izvedbo nalog, ki jih opravljajo organizacije izvajalcev in s katerimi se zadovoljujejo potrebe uporabnikov. 11. člen Uporabniki in izvajalci ugotavljajo, usklajujejo potrebe in interese na področju telesne kulture, zlasti glede na zvrst in obseg telesnokulturnih storitev, zagotavljajo materialne in druge pogoje za telesnokulturno dejavnost in naložbe v telesnokulturni prostor. Pravice in obveznosti ter odgovornosti uporabniki in izvajalci določajo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana. 12. člen Uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela na področju telesne kulture vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno povračilo za opravljen program storitev. Vsebino in obseg določa samoupravni sporazum o temeljih plana in zakon. 13. člen Potrebna sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela na področju telesne kulture se zagotovijo iz naslednjih virov: — iz osebnega dohodka delavcev in iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi — svobodna menjava dela, — iz drugih virov, kadar je potrebno združevati — dz drugih virov, kadar je potrebno združevati sredstva za naložbe v telesnokulturni prostor. 14. člen Za uresničevanje nalog skupnega pomena, ki jih določa zakon, zagotavljajo uporabniki tudi sredstva za realizacijo programa samoupravnega sporazuma o temeljih plana TKS Slovenije. 15. člen Za uresničevanje nalog, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana uporabniki in izvajalci določijo elemente zid pripravo sporazumov. 16. člen Uporabniki in izvajalci v skupščini skupnosti sprejemajo na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana tudi plan skupnosti, v katerem opredelijo zlasti: — politiko in cilje razvoja telesne kulture, — naloge, obveznosti in sredstva, — naloge, ki jih ima skupnost po družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in predpisih, — organizacijske, materialne in kadrovske ukrepe za izvršitev nalog. 17. člen O uresničevanju svobodne menjave dela v skupnosti se uporabniki dogovarjajo in sporazumevajo z izvajalci po svojih delegatih v skupščini skupnosti. IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST 18. člen Občinsko telesnokulturno skupnost upravlja skupščina. Skupščina skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. • 19. člen Število delegatskih mest v zboru uporabnikov skupščine skupnosti se določi na osnovi sprejetih določil sveta za družbenopolitični sistem pri OK SZDL, zbor izvajalcev pa ima toliko delegatskih mest, kolikor je registriranih osnovnih organizacij pri ZTKO Ljutomer. Način delegiranja delegatov in delegatskih mest v posameznem zboru se podrobno določi v statutu skupnosti. 20. člen Mandatna doba delegatov v skupščini OTKS Ljutomer traja štiri leta. 21. člen Za delegate skupščine skupnosti ne morejo biti delegirani strokovni delavci skupnosti in člani samoupravne delavske kontrole. V. NALOGE SKUPŠČINE SKUPNOSTI 22. člen Skupščina skupnosti odloča m sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločata o vprašanjih iz pristojnosti skupščine enakopravno na ločenih sejah ali na skupni seji, vendar samostojno. 23. člen Skupščina skupnosti: — sprejema statut skupnosti in poslovnik o delu skupščine, — oblikuje celovito politiko na področju telesne kulture, — sprejema predloge družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter ugotavlja kdaj so sporazumi sklenjeni, — sprejema predloge letnih in srednjeročnih planov in ukrepe za njihovo uresničitev, — sklepa samoupravne sporazume z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju o vprašanjih, ki imajo skupen pomen, — sprejema ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, — obravnava poročila o realizaciji programov in finančnega plana, — odloča o kadrovskih in organizacijskih zadevah, — daje pobude za sprejem predpisov s področja telesne kulture, — obravnava druge zadeve, ki jih določa zakon, statut skupnosti in ta sporazum. 24. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev v skupščini skupnosti po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela enakopravno sprejemata samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti, s katerim se zagotavljajo sredstva za izvršitev nalog. Naloge, kjer oba zbora enakopravno odločata so še: — oblikovanje programske politike telesne kulture, — sprejemanje plana in finančne realizacije za vsako poslovno leto, — odločanje o pogojih, cenah in povračilih za storitev, — sprejemanje' statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, — uresničevanje svobodne menjave dela na osnovi predhodno usklajenih elementov za pripravo samoupravnih sporazumov, — uresničevanje nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, — volita in razrešujeta predsednika skupščine in namestnika predsednika, člane predsedstva in predsednike organov, — soodločata o oblikovanju strokovne službe SIS družbenih dejavnosti in dajeta soglasje k imenovanju vodje skupnosti, — odločata o drugih vprašanjih skupnega pomena, ki so določene z zakonom, statutom in samoupravnim sporazumom. 25. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine skupnosti lahko samostojno obravnava vprašanja in sprejema odločitve o tistih vprašanjih, ki so na osnovi zakona in statuta dana v pristojnosti odločanja posameznega zbora. 26. člen Skupščina skupnosti sprejema odločitve z usklajevanjem 'stališč delegatov. Pri obravnavanju vprašanj in oblikovanju stališč lahko sodelujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitične skupnosti m Zveze telesno kulturnih organizacij Ljutomer. Vsi navedeni predstavniki se vabijo na zasedanje skupščine. Prav tako se lahko vabi na zasedanje skupščine tudi druge predstavnike, vendar z namenom, da pojasnjujejo ali poročajo o vprašanjih, ki zadevajo njihovo področje dela. 27. člen Skupščina skupnosti je sklepčna, če je na seji navzočih večina delegatov vsakega zbora. 28. člen O zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščltie enakopravno, so odločitve sprejete z večino glasov in v enakem besedilu v vsakem zboru. Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen v statutu. VI. ORGANI SKUPŠČINE 29. člen Skupščina skupnosti ima predsednika in namestnika predsednika skupščine. Vsak zbor skupščine ima predsednika. Mandatna doba predsednika skupščine, namestnika predsednika skupščine in predsednika zborov je dve leti. Po poteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno obdobje. 30. člen Skupščina ima predsedstvo, ki šteje 9 članov. Predsedstvo sestavljajo: predsednik in namestnik skupščine, predsednika obeh zborov in predsedniki stalnih organov skupščine ter člani iz vrst delegatov uporabnikov in izvajalcev. 31. člen Pristojnosti predsedstva so podrobno opredeljene v statutu. 32. člen Skupščina skupnosti ima za izvrševanje določenih nalog stalne in občasne odbore in komisije, ki jih sestavljajo delegati obeh zborov. Število teh organov in pristojnosti podrobneje opredeljuje statut skupnosti. 33. člen Za opravljanje nadzora nad izvajanjem sprejete politike, sprejetih samoupravnih odločitev, nad uporabo sredstev in nad delovanjem organov ima skupnost organ samoupravne delavske kontrole. Organ samoupravne delavske kontrole šteje 5 članov ih ga izvoli skupščina skupnosti na predlog OK SZDL za dobo štirih let iz vrst delegatov. 34. člen V samoupravno delavsko kontrolo je lahko izvoljen le delegat, ki je bil Izvoljen v delegacijo teiesnokul-turne skupnosti v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. 35. člen Člani samoupravne delavske kontrole ne morejo biti odpoklicani pred potekom mandatne dobe, razen v primerih, ki jih določa zakon. Kdor je izvoljen v samoupravno delavsko kontrolo ne more biti delegiran v skupščino. 36. člen Spore iz družbenoekonomskih odnosov, izpolnjevanju planskih nalog in drugih samoupravnih razmerij, rešuje posebno sodišče združenega dela za področje telesne kulture. 37. člen Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in podobnih del, skupnost sooblikuje delovno skupnost družbenih dejavnosti občinfe Ljutomer. Skupščina skupnosti imenuje in razrešuje na predlog kadrovske koordinacije OK SZDL vodjo delovne skupnosti. Dela in naloge skupnosti opravlja strokovni delavec, VII. JAVNOST DELA 38. člen Delo skupnosti je javno. Enako določilo velja za seje skupščin in drugih organov skupnosti. 39. člen *■ Skupnost svoje samoupravne splošne akte objavlja v Delegatskem giasilu ali neposredno sama posreduje uporabnikom ali izvajalcem v obliki gradiva. Sprejete sklepe e samoupravnih aktih objavlja v uradnem glasilu Vestnika Murska Sobota. Podrobnejša določila so določena v statutu. VIII. SPREJEMANJE SPORAZUMA 40. člen Osnutek tega sporazuma obravnava skupščina skupnosti in ga da v javno razpravo. Na podlagi pripomb iz javne razprave skupnost oblikuje predlog sporazuma, katerega s pristopnimi izjavami sprejmejo uporabniki in izvajalci. Skupščina skupnosti na zasedanju obeh zborov sprejme ugotovitveni sklep o sprejetju sporazuma. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme več kot polovica ustanoviteljev. 42. člen Člani skupnosti imajo pravico, da predlagajo dopolnitve ali spremembe tega sporazuma po enakem postopku, kot je bil sprejet. 43. člen Za Izvajanje tega samoupravnega sporazuma je odgovorna skupščina skupnosti. 44. člen Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati dosedanji samoupravni sporazum o ustanovitvi, ki je bil sprejet na seji skupščine skupnosti, dne 21. 1. 1975. 45. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti začne veljati, ko da k njemu soglasje Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer. Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. St. 30/81 Ljutomer, dne 30. marca 1981. 286. Na podlagi 3. odstavka 34. člena zakona o svo^ hodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 212. člena statuta občine Lju-. tomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer na seji dne 10. februarja 1983 sprejel SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske telesnokulturne skupnosti Ljutomer Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske telesnokulturne skupnosti Ljutomer. St. 011-2/83 Ljutomer, dne 10. februarja 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine • Ljutomer Anton Kosi 1 r. 287. Na podlagi 23. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske telesnokulturne skupnosti Ljutomer in v skladu z zakonom o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) so delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Občinske telesnokulturne skupnosti Ljutomer na skupnem zasedanju dne 23. aprila 1932 spre j-'M STATUT Občinske telesnokulturne skupnosti I ' tomer I. SPLOŠNE DOLOČB” 1. člen Občinska telesnokulturna skupnost Ljutomer (v nadaljevanju: skupnost) je samoupravna interesna skupnost na področju telesne kulture v občini, ki so jo ustanovili delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki in delovni ljudje in občani, združeni v te-lesnokulturnih organizacijah ter delavci v delovnih skupnostih telesnokulturnih organizacij kot izvajalci z namenom, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe ter interese na področju telesne kulture v občini Ljutomer. 2. člen V skupnosti uporabniki in izvajalci oblikujejo in določajo skupne osnove telesnokulturne politike, usmerjajo načrtovanje razvoja telesne kulture in se sporazumevajo o nalogah skupnega pomena, določene z zakonom in o drugih nalogah, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut. Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena. II. STATUSNE DOLOČBE 3. člen Ta statut podrobneje ureja: — statusne določbe. — dejavnost skupnosti, — organiziranost skupnosti, — organe skupščine skupnosti, — samoupravno delavsko kontrolo, — ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — uresničevanje drugih samoupravnih odnosov v skupnosti, — planiranje in financiranje skupnosti, — javnost dela, — pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov, — pbstopek sprejemanja statuta, — prehodne in končne določbe. 4. člen Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in drugih splošnih aktov. Delo skupnosti je javno. 5. člen , Skupnost upravlja s sredstvi, ki so jih združili delovni ljudje in občani (v nadaljevanju: ustanovitelji) in z drugimi sredstvi v skladu z zakonom, samoupravnimi sporazumi in tem statutom. V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev., 6. člen - Ime skupnosti je: »Občinska telesnokulturna skupnost Ljutomer«. Sedež skupnosti je v Ljutomeru, Ormoška cesta 22. Skupnost ima štampiljko okrogle oblike. V zgornjem polkrogu je besedilo: »Občinska telesnokulturna skupnost« v sredini pa je naveden sedež skupnosti »Ljutomer.« 7. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa vse pogodbe po sklepih skupščine skupnosti. V odsotnosti predsednika zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika skupščine z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine ali pooblaščeni strokovni delavec strokovne službe. 8. člen Skupnost je soustanovitelj Telesnokulturne skupnosti Slovenije. III. DEJAVNOST SKUPNOSTI 9. člen Dejavnost skupnosti je zagotavljanje potreb in interesov po telesnokulturni dejavnosti s svobodno menjavo dela. 10. člen Skupnost opravlja naslednje naloge: — sooblikuje in sprejema celovito politiko telesne kulture v občini, — združuje sredstva in financira dogovorjeni program, — opravlja naloge skupnega pomena, ki so določene z zakonom, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in s tem statutom. V ta namen zlasti: a) sprejema: — srednjeročne in dolgoročne programske usmeritve razvoja telesne kulture v občini, — letne programe dela in finančne načrte za izvedbo programa, — finančno ovrednotenost programa v srednjeročnem obdobju, — merila in normative za financiranje programov izvajalcev telesnokulturne dejavnosti v občini, — družbene dogovore in samoupravne sporazume za področje telesne kulture, — vse druge zadeve, za katere se dogovorijo ustanovitelji; b) proučuje in organizira: — stanje na področju telesne kulture, — idejnopolitično izobraževanje delegatov telesnokulturne skupnosti, — posvete ter druge oblike dogovarjanja telesno-k ul turnih dejavnikov; c) ustanavlja in oblikuje: — posebno sodišče združenega dela za področje telesne kulture pri Telesnokulturni skupnosti Slovenije, — organ samoupravne delavske kontrole, — delovno skupnosUstrokovne službe, — konferenco delegatov za pošiljanje delegatov na seje skupščine TKS Slovenije; d) sodeluje in odloča: — pri sprejemanju odlokov in drugih predpisov s področja telesne kulture, — v družbenem dogovarjanju in, samoupravnem sporazumevanju o skupni porabi, — pri oblikovanju planskih dokumentov družbeno ekonomskega razvoja občine s področja telesne kulture, področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, — pri oblikovanju kadrovske politike na področju — pri sprejemanju ukrepov za izvajanje nalog s telesne kulture, — pri dogovarjanju o zdravstvenem varstvu športnikov, vzgoji in izobraževanju ter otroškem varstvu glede zadovoljevanja skupnih prostorskih pogojev; e) podeljuje: — značke Stanka Bloudka za delo in dosežke na telesnokulturnem področju; f) opravlja druge naloge, ki so v skladu s sprejetimi dogovori in samoupravnimi sporazumi družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi skupnostmi. III. ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI a) Skupščina skupnosti 11. člen Skupnost upravlja skupščina. Skupščina je sestavljena iz zbora uporabnikov in iz zbora izvajalcev. Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije in konference delegacij združenega de-* la in krajevnih skupnosti, delegate v zbor izvajalcev, pa telesnokulturne organizacije. 12. člen Skupščina skupnosti ima 43 delegatskih mest. V zbor uporabnikov, ki ima 29 delegatskih mest, delegirajo: — delavci temeljnih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti — 16 delegatov — delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov — 1 delegata — delovni ljudje in občani krajevnih skupnosti — 12 delegatov. V zbor izvajalcev, ki ima 14 delegatskih mest, delegirajo: — delovni ljudje in občani, združeni v telesnokul-, turnih društvih in klubih — 14 delegatov. Konkretni predlog določitve nosilcev delegatskih mest v skupščini skupnosti sprejme skupščina po predhodni vskladitvi in v soglasju z družbenopolitičnimi organizacijami. 13. člen Za delegata v skupščini oziroma njenega zbora ne morejo biti delegirani člani samoupravne delavske kontrole in delavci delovnih skupnosti. Mandat delegatom v skupščini skupnosti je 4 leta in so po poteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar le še za eno mandatno dobo. b) Odločanje v skupščini 14. * člen Temeljno načelo odločanja v skupščini skupnosti je sporazumevanje. Skupščina skupnosti odloča in sprejema svoje odločitve na sejah zborov. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata o vprašanjih enakopravno na ločenih sejah ali na skupnem zasedanju, vendar samostojno. 15. člen Skupščina opravlja zlasti naslednje naloge: — sprejerha in dopolnjuje statut in druge splošne akte skupnosti, — sprejema in dopolnjuje poslovnike o svojem delu in delu drugih organov, , — sprejema ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in temeljih plana skupnosti, — sprejema letne, srednjeročne in dolgoročne programe dela in razvoja ter finančne načrte telesnokulturne dejavnosti, — sprejema načela in merila za delitev ter uporabo sredstev, s katerimi razpolaga, — sprejema letni finančni načrt in zaključni račun skupnosti, — sprejema ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema samoupravne sporazume, ki jih predlagajo v sprejem druge skupnosti, — odloča o združevanju sredstev s sredstvi drugih skupnosti za financiranje skupnih nalog, — odloča o kadrovskih in organizacijskih zadevah skupščine skupnosti, — sooblikuje programe skupnosti na ravni republike, — obravnava pripombe, mnenja in priporočila pristojnih organov družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter jih obvešča o sprejetih stališčih, . — daje pobude za sprejem predpisov s področja telesne kulture, — daje pobude za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela na področju telesne kulture, — voli in razrešuje predsednika in namestnika skupščine, predsednike in člane skupnih odborov skupščine, člane samoupravne delavske kontrole in druga telesa skupščine, — vedi delegacijo za skupščino TKS Slovenije, — imenuje in razrešuje vodjo delovne skupnosti, daje soglasje k statutu, programu dela in k razvidu del in nalog delovne skupnosti skupne strokovne službe, — nagrajuje in podeljuje priznanja za dolgoletno delo v telesni kulturi ter predlaga kandidate za družbena in državna odlikovanja, — odloča" o drugih vprašanjih, določenih z zakonom, sporazumom o ustanovitvi in s tem statutom. 16. člen Zbor uporabnikov ali zbor izvajalcev skupščine skupnosti lahko samostojno obravnava vprašanja delovnega področja skupščine, zavzema stališča do teh vprašanj in daje pobude za njihovo reševanje. Vsak zbor lahko samostojno: — voli in razrešuje predsednika zbora, — oblikuje organe in delovna telesa zbora, — razpravlja in določa o elementih samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti. 17. člen Skupščina skupnosti sprejema odločitve z usklajevanjem stališč delegatov. Pri obravnavanju vprašanj in stališč lahko sodelujejo predstavniki družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitične skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti. Na zasedanje zbora izvajalcev skupščine se vedno vabi Zvezo telesnokulturnih organizacij Ljutomer. Predstavnik zveze ima pravico aktivno sodelovati v razpravi pri vseh vprašanjih dnevnega reda, vendar brez pravice glasovanja. 18. člen Skupščina skupnosti je sklepčna, če je na zasedanju navzočih večina delegatov v vsakem zboru. 19. člen V zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščine enakopravno, so odločitve sprejete, če jih sprejme v enakem besedilu večina delegatov v vsakem zboru. Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek in nato ponovno glasuje. 20. člen O sprejetih sklepih skupščine ali zborov morajo biti obveščeni vsi delegati skupščine in organizacije ter skupnosti, ki jih sklepi zadevajo. 21. člen O dnevnem redu in sklicu skupščine oziroma zborov skupščine se dogovorijo predsednik skupščine in predsednika zborov samostojno ali uskladijo potrebo po sklicu skupščine v predsedstvu skupščine. 22. člen Kadar zbora skupščine obravnavata vprašanja iz njune pristojnosti samostojno je seja sklepčna, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov ustreznega zbora. Posamezna odločitev je sprejeta takrat, če je zanjo glasovala več kot polovica delegatov. 23. člen Skupščina skupnosti oziroma njena zbora se sestanejo najmanj dvakrat letno. 24. člen Zasedanje skupščine sklicuje predsednik skupščine oziroma namestnik, seje zborov pa predsednika zborov. Predsednik skupščine mora sklicati zasedanje, če to predlaga: — 1/3 delegatov skupščine, — vsaj polovica skupnih organov skupščine, — organ samoupravne delavske kontrole skupnosti. 25. člen Predlagatelj mora predsedniku s predlogom za xsklic zasedanja predložiti tudi predlog dnevnega reda z ustreznim gradivom. Če predsednik skupščine ne skliče zasedanja v 30 dneh po prejemu predloga za sklic, jo lahko skliče predlagatelj. 26. člen Skupščina skupnosti ima predsednika in namestnika, ki sta izvoljena iz vrst delegatov. Mandat predsednika skupščine in namestnika je 2 leti. Po preteku mandatne dobe sta lahko ponovno izvoljena, vendar največ še za eno mandatno dobo. 27. člen Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: — sklicuje in vodi zasedanja skupščine, — podpisuje akte in sklepe skupščine, — zastopa skupnost in skupščino v pravnem prometu, , — spremlja uresničevanje sklepov skupščine, — sklicuje in vodi seje predsedstva, — opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa'skupščina. Za svoje delo je predsednik skupščine odgovoren skupščini skupnosti. V njegovi odsotnosti ga nadomešča namestnik. 28. člen Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev se voli iz vrst delegatov ustreznega zbora. Mandat predsednika traja 2 leti in sta po preteku te dobe lahko ponovno izvoljena največ še za eno mandatno obdobje. 29. člen Predsednika obeh zborov imata naslednje naloge: — sklicujeta in vodita ločene seje zborov, — zastopata zbor in sodelujeta s predsednikom skupščine, — sodelujeta v delu predsedstva, — spremljata uresničevanje sklepov zbora, — opravljata druge naloge, ki jih jima poveri zbor. Za svoje delo sta odgovorna ustreznemu zboru. 30. člen S poslovnikom o delu skupščine in zborov se podrobneje določi način dela skupščine in njenih zborov. IV. ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI 3fl. člen Skupščina ima za opravljanje svojega dela naslednje stalne skupne organe (v nadaljevanju: odbori): — odbor za plansko finančne zadeve in investicije, — odbor za kadrovske tn statutarne zadeve ter zdravstveno varstvo športnikov, — odbor za telesno vzgojo, šport in rekreacijo, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 32. člen Skupščina ima lahko za reševanje posameznih vprašanj tudi druga stalna ali začasna delovna telesa. Odbor za plansko finančne zadeve in investicije 33. člen Odbor opravlja naslednje naloge: — pripravlja osnutke in predloge samoupravnega ‘ sporazuma o temeljih plana, osnutke programov in finančnih planov skupnosti, — pripravlja kriterije za financiranje telesnokul-turne dejavnosti, — skrbi za izvajanje finančnega plana skupnosti med letom in predloži skupnosti v sprejem zaključni račun, — pripravlja predloge in kriterije za podeljevanje kadrovskih štipendij ter razpisuje kadrovske štipendije, — sprejema predloge za strokovno izpopolnjevanje amaterskih strokovnih delavcev, — predlaga višino občasnih izplačil nagrad voljenim funkcionarjem skladno z družbenim dogovorom, — predlaga višino sredstev za letno vzdrževanje objektov in proučuje možnosti nabave opreme in investicij, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina. Odbor za kadrovske in statutarne zadeve ter zdravstveno varstvo športnikov 34. člen Odbor opravlja naslednje naloge: — pripravlja in obravnava osnutke in predloge samoupravnih aktov, — pripravlja in obravnava osnutke in predloge samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki jih predlaga skupnosti ali so njih predlagatelji druge skupnosti, — obravnava in daje predloge v zvezi z izpolnjevanjem dogovora o kadrovski politiki, — pripravlja predloge kriterijev za izbiro kandidatov za opravljanje posameznih funkcij in drugih zadolžitev v okviru skupnosti in njenih organov, — evidentira kandidate za opravljanje funkcij v skupnosti, — obravnava in predlaga možne kandidate za posamezne funkcije v skupnosti in sodeluje s KO za kadrovska vprašanja pri OK SZDL, — pripravlja predlog delegatskih mest v zbtifu uporabnikov in zboru izvajalcev skupščine skupnosti in sodeluje pri operativni izvedbi volitev delegacij in organov skupnosti, — sklepa pogodbe o zdravstvenem varstvu športnikov oziroma o sistematičnih pregledih. Odbor za telesno vzgojo, šport in rekreacijo 35. člen Odbor opravlja naslednje naloge: — proučuje stanje na teh področjih in daje skupščini predloge za rešitve in sistemsko ureditev, — obravnava gradiva o problematiki športa in rekreacije ter daje predloge in stališča skupščini za zboljšanje razmer, , — pripravlja predlog o sodelovanju s športniki iz zamejstva in pobratenih občin, — obravnava in predlaga skupščini prioritetno razvrstitev športne dejavnosti v občini, — pripravlja skupno z ZTKO oceno realizacije letnih programov društev in klubov, ter jo daje v razpravo in sprejem skupščini skupnosti, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina. 36. člen Odbori skupščine imajo 5 članov. Predsednika izvoli skupščina iz vrst delegatov, člane pa lahko tudi iz vrst telesnokulturnih delavcev. Mandatna doba je 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve. 37. člen Odbori odločajo na sejah in sprejemajo le tiste sklepe, za katere jih pooblasti skupščina. Sklepi so sprejeti, če je zanj glasovala večina članov odbora. O vseh sklepih so odbori dolžni poročati skupščini na prvem zasedanju. Sejo odbora sklicuje in vodi predsednik. V. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA 38. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti preko svojih delegatov v skupščini in preko posebnega samoupravnega organa skupnosti — odbor samoupravne delavske kontrole. 39. člen Za opravljanje samoupravnega nadzora nad izvajanjem sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti izvajalcev in uporabnikov, nad uresničevanjem samoupravnih odločitev, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in skupnih služb, ima skupščina skupnosti odbor samoupravne delavske kontrole. 40. člen Odbor samoupravne delavske kontrole šteje 5 članov. Člane odbora volijo delegati skupščine skupnosti na osnovi predhodno opravljenega kandidacijskega postopka v OK SZDL. Kandidat je izvoljen, če se zanj opredeli večina delegatov skupščine skupnosti. 41. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo izmed sebe predsednika odbora. Predsednik odbora sklicuje in vodi seje odbora ter predstavlja odbor v odnosih s skupščino skupnosti in njenimi organi. Odbor odloča kolektivno na sejah. Za svoje delo je odgovoren delavcem in delovnim ljudem in občanom. Odbor je dolžan vsaj enkrat letno seznaniti delegate skupščine o svojem delu. 42. člen Mandat članom odbora samoupravne delavske kontrole traja 4 leta. 43. člen Za člana odbora samoupravne delavske kontrole ne more biti kandidiran kdor po zakonu ne more biti izvoljen v delegacijo in ne delavec, ki opravlja Strokovna in adittihištrktivna opravila za skupnost. 44. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole ne morejo biti odpoklicani pred potekom mandatne dobe, razen v primerih, ki jih določa zakon. Član odbora ne more biti delegiran v skupščino skupnosti. VI. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO 45. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (v nadaljevanju: odbor) pripravlja samoupravne akte, ki jih ha področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sprejema skupščina skupnosti, skrbi za izvajanje teh aktov, sprejema obrambni načrt skupnosti in neposredno uresničuje druge naloge na po--dročju ljudske obrambe in družbene samozaščite, določene z zakonom in predpisi. 46. člen Predsednika in člane odbora imenuje skupščina izmed delegatov s stalnimi funkcijami v skupščini skupnosti in članov, ki jih predlagajo družberiopolitič-ne organizacije. Strokovni delavec skupnosti je član odbora po položaju. Predsednik odbora je vsakokratni namestnik predsednika skupščine škupttosti. 47. čleh Mandatna doba članov Odbora je 4 leta, vendaf jih lahko skupščina razreši in na njihovo mesto imenuje druge. 46. člen Predsednik odbora sklicuje ih vodi 'seje ter Zastopa odbbr. Za svoje delo go osebno odgovorni škUpSčini skupnosti. VIL URESNIČEVANJE DRUGIH SAMOUPRAVNIH OtiNOŠOV V skUČNdŠTI a) Odbot1 ža podeljevanje žviačk »Stanka Bloudka« 49. čleri Odbor ža podeljevanje značk Stanka Bloudka imenuje skupščina skupriosti, ki opravlja ščoje detd na osnovi posebnega sklepa ih razpisa b podeljevanju Bloudkovih značk. bo. nm Bloudkove značke se podeljujejo posameznikom in organizacijam za dolgoletno strokovno in organizacijsko delo ter športne dosežke Ha podrocjii telesni; kulture. 51. člen Odbor za podeljevanje značk Stanka Bloudka šteje 5 člandv. Člane odbora voli škupščiliti skupiTošti za dobo 4 let 52. člen Člani odbora izvolijo izmed sebe sekretarja, medtem ko je predsednik odbora vsakokratni predsednik skupščine skupnosti. b) Delegacije za skupščino TkS Slovenije 53. člen Skupščina občinske telesnokulturne skupnosti izvoli izmed delegatov zbora izvajalcev in zbora uporabnikov petčlansko delegacijo' za pošiljanje delegata na sejo skupščine TKS Slovenije. Mandatna doba članom delegacije traja štiri leta. Delegacijo vodi predsednik, ki ga izvoli delegacija na prvi seji. c) Predsedstvo 54. člen Skupščina ima za koordinacijo dela med zbori in organi skupščine predsedstvo, ki je posvetovalni organ. Delo predsedstva vodi predsednik skupščine. ‘55. člen Predsedstvo ima 9 članov in ga sestavljajo: predsednik ih namestnik skupščine, predsednika zborov, predsedniki odborov in drugi člani, ki jih imenuje skupščina. 56. člen Predsedstvo kot oblika in metoda dela skupščine bo opravljalo predvsem naslednje naloge: — obravnavalo vprašanja usklajevanja in programiranja dela Zbdrov skupščine in drugih delovnih teles v skupščini, — določalo predlog dnevnega reda skupščine in zborov ter obravnavalo gradiva, — skrbelo za sodelovanje z drugimi samoupravnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in družbčhbpbiitičnd skupnostjo, — skrbelo za zagotovitev pogojev za delo delegatov, — usklajevalo delo zborov skupščine v primeru, če se zbori ne morejo sporazumeti o zadevah, o katerih odločajo enakopravno, — pripravljajo stdlišča do vseh zadev, ki jih obravnava skupščina, •— opravljajo druge zadeve po pooblastilu skup- ščine. d) Posebno sodišče združenega dela 57. člen Spore iz družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v telesnokulturni skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela za področje telesne kulture pri Telesnokulturni skupnosti Slovenije. Način dela, pravice in odgovornosti ustanoviteljev določa statut Telesnokulturne skupnosti Slovenije. e) Delovna skupnost 56. člen Za opravljanje adinihištrativnd tiriančriih, strokovnih. tehničnih in pomožnih del skupnost sooblikuje de- lovno skupnost skupne službe SIS družbenih dejavnosti. Delovna skupnost opravlja zlasti naslednje naloge za skupnost: — opravlja strokovne naloge, administrativna, tehnična in finančna opravila, — pripravlja analize, poročila in druga gradiva za skupščino in za zbore skupščine, — pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov, — opravlja druge naloge, ki jih določi skupščina ali njeni organi ter vodja delovne skupnosti. 59. člen Sredstva za sofinanciranje delovne skupnosti se določijo vsako leto na podlagi finančnega načrta delovne skupnosti, zagotovijo pa s finančnim načrtom skupnosti. 60. člen Skupščina skupnosti imenuje in razrešuje vodjo delovne skupnosti. Pristojnosti in naloge vodje delovne skupnosti so določene s statutom delovne skupnosti SIS družbenih dejavnosti. 61. člen Za posamezna dela in opravljanje nalog ima skupnost strokovnega delavca, ki je član delovne skupnosti, vendar zadolžen zlasti za opravljanje naslednjih nalog: — organizira in izvaja tajniške naloge pri delovanju skupščine, zborov in skupnih organov, — skrbi za pripravo analiz, poročil, osnutkov samoupravnih splošnih aktov, samoupravnih sporazumov o temeljih planov, programov in finančnih načrtov skupnosti, — skrbi za izvajanje sklepov skupščine, zborov in delovhih teles skupščine, — skrbi za racionalno poslovanje in porabo sredstev dovoljene porabe skupnosti, — po sklepih skupščine in njenih organov opravlja druge naloge, ki mu jih je poverila skupščina. VIII. PLANIRANJE IN FINANCIRANJE SKUPNOSTI 62. člen Uporabniki in izvajalci planirajo telesnokulturno dejavnost, ki izhaja iz nalog skupnega pomena in iz dogovorjenih nalog ,na podlagi ugotovljenih potreb in interesov uporabnikov ter v skladu z njihovimi dohodkovnimi možnostmi in zmogljivostjo izvajalcev. 63. člen Uporabniki in izvajalci ugotavljajo ter usklajujejo potrebe .in interese na področju telesne kulture v občini v samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti v katerem določijo medsebojne pravice in obveznosti. 64. člen Uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela na področju telesne kulture vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno povračilo za opravljen program oziroma, ceno posamezne storitve, ki obsega: — materialne stroške na podlagi standardov in normativov, — amortizacijo, če je ta element cene, — sredstva za osebne dohodke oziroma nadomestila po sklenjeni pogodbi, — sredstva za naložbe, — druge dogovorjene sestavine. 65. člen Za uresničevanje nalog skupnega pomena v republiki, zagotavljajo uporabniki sredstva s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, kjer se določijo osnove in viri sredstev ter način sprejemanja sporazuma. 66. člen Sredstva skupnosti se stekajo na poseben račun skupnosti pri Službi družbenega knjigovodstva. 67. člen Skupnost lahko oblikuje rezervna sredstva, ki se uporabljajo za: — pokrivanje nadomestil društvom, če tekoča sredstva ne pritekajo pravočasno, — če skupnost mora zaradi objektivnih okoliščin dati večja sredstva za realizacijo programa kot so bila dogovorjena, — če se pojavijo nepredvideni večji izdatki, ki jih je skupnost dolžna pokriti po samoupravnih sporazumih o temeljih plana, — če primanjkujejo sredstva za nadomestila osebnih dohodkov v telesni kulturi. *) IX. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELEGATOV 68. člen Delegati v skupščini skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določa ustava, zakoni, sporazum o ustanovitvi, ta statut in poslovnik skupščine, zlasti pa: — z glasovanjem odločati o vseh zadevah in predlogih, ki so na dnevnem redu skupščine, — voliti in biti voljen v organe skupnosti, — predlagati v obravnavo skupščini vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov, — predlagati pismeno ali ustno skupščini stališče svoje delegacije ter sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja skupščine, — redno spremljati delo organov" skupnosti in aktivno sodelovati na zasedanjih skupščine ali njenih organov, — poročati svoji delegaciji o svojem delu in sklepih skupščine, zborov in organov, — postavljati vprašanja in zahtevati obrazložitev zadev, ki se obravnavajo. 99. člen Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic svojih delegacij. X. JAVNOST DELA 70. člen Delo skupnosti je javno. Seje skupščine, njenih zborov ter skupnih organov so javne. 71. člen Skupnost obvešča o svojem delu javnost s tem, da: — daje uporabnikom in izvajalcem poročilo o delovanju skupnosti; » — daje uradne objave o sprejetih samoupravnih splošnih aktih in temeljih planov, — jih seznanja s problemi telesnokulturne dejavnosti in o svobodni menjavi dela v občini, — omogoča predstavnikom javnosti, da prisostvujejo zasedanjem skupščine, zborov in njenih organov, — omogoča z drugimi ustreznimi načini informiranja popolno obveščenost javnosti o delu skupnosti. 72. člen Za javnost dela sta odgovorna predsednik skupščine in vodja delovne skupnosti. XI. POSTOPEK SPREJEMANJA STATUTA 73. člen Osnutek tega statuta pripravi odbor za kadrovske in statutarne zadeve in ga posreduje skupščini v razpravo, le-ta ga sprejme in da v javno razpravo. 74. člen Na podlagi pripomb in javne razprave odbor zadevo prouči, določi predlog statuta in ga predloži skupščini skupnosti v sprejem. Statut je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh delegatov in v enakem besedilu v obeh zborih skupščine. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 75. člen Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo po istem postopku, kot velja za njegov sprejem. 76. člen Nadzorstvo nad zakonitostjo in delom skupnosti za zadeve telesne kulture opravlja pristojni občinski upravni organ. 77. -člen Če skupnost preneha z delom, preide vsa njena imovina v last in upravljanje ustanoviteljem. 78. člen Skupnost je vpisana v register skupnosti pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti. 79. člen Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati dosedanji statut Občinske telesnokulturne skupnosti Ljutomer, ki je bil sprejet na skupščini, dne 25. junija 1975. 80. člen Ta statut prične veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in ko da k njemu soglasje Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer. Statut se objavi v Uradnem listu SRS. St. 14/82-2 Ljutomer, dne 28. aprila 1982. Predsednik skupščine OTKS Ljutomer Vinko Klemenčič 1. r. 288. Na podlagi 3. odstavka 34. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 212. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer na seji dne 10. februarja 1983 sprejel SKLEP o soglasju k statutu Občinske telesnokulturne skupnosti Ljutomer Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer daje so-" glasje k statutu Občinske telesnokulturne skupnosti Ljutomer. St. 011-2/83 Ljutomer, dne 10. februarja 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljutomer Anton Kosi 1. r. 289. Na podlagi 52. in 73. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 66. člena zakona o osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), sklenejo delavci v svojih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delavci in delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki raziskovalnega dela in storitev v skladu s citiranimi zakonskimi predpisi, spremembe in dopolnitve k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti, ki se v prečiščenem besedilu glasi: SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Ljutomer I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) ustanovijo s tem samoupravnim sporazumom Občinsko raziskovalno skupnost Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: raziskovalna skupnost) za zadovoljevanje tistih potreb in interesov na področju raziskovalne dejavnosti, ki si jih zaradi tehnoloških značilnosti, dohodkovne povezanosti in drugih pogojev ne morejo zagotoviti z neposredno svobodno menjavo dela. 2. člen Raziskovalna skupnost je pravna oseba in je nosilec pravic in obveznosti v skladu z določili tega samoupravnega sporazuma in statuta skupnosti. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi svojimi sredstvi neomejeno. 3. člen Raziskovalna skupnost ima svoj sedež v Ljutomeru, Ormoška cesta 22. 4. člen Raziskovalna skupnost ima štampil jko okrogle oblike z besedilom: »Občinska raziskovalna skupnost Ljutomer«. 5. člen Raziskovalno skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepih skupščine. V njegovi odsotnosti pa predstavlja in zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine z omejenimi pooblastili. Za občinsko raziskovalno skupnost podpisuje vse listine neomejeno predsednik skupščine. Drugi delavci podpisujejo za občinsko raziskovalno skupnost v mejah pooblastil, ki jih določa statut raziskovalne skupnosti. 6. člen Raziskovalna skupnost se registrira v sodnem registru pri pristojnem sodišču. 7. člen V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev. Za svoje obveznosti v pravnem prometu z drugimi odgovarja skupnost z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. 8. člen Podrobnejša določila o statusnih zadevah, organizaciji dela in poslovanja ter o drugih pomembnejših zadevah vsebuje statut občinske raziskovalne skupnosti. 9. člen Delovno področje raziskovalne skupnosti je zagotavljanje zadovoljevanja potreb in interesov po raziskovalni dejavnosti s svobodno menjavo dela. Raziskovalna dejavnost je dejavnost posebnega družbenega pomena. II. NAMEN IN CILJI USTANOVITVE OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI -10. člen S tem samoupravnim sporazumom se določajo in opredeljujejo nameni in cilji ustanovitve občinske raziskovalne skupnosti in svobodne menjave dela v skupnosti in po njej, predmet in vsebina svobodne menjave dela, samoupravna organiziranost, vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, osnove družbenoekonomskih odnosov v občinski raziskovalni skupnosti, pravice in odgovornosti organov skupnosti, odnose med raziskovalnimi skupnostmi ter druge zadeve in vprašanja, ki so skupnega pomena za njene člane in njihove delovne skupnosti. 11. fiton Naloge raziskovalne skupnosti so: — oblikovanje in načrtovanje raziskovalne politike v občini, — izvajanje in financiranje dogovorjenega občinskega raziskovalnega programa in raziskovalnega dela v občini, — koordiniranje izvajanja raziskovalnega dela v občini, ki ga uresničujejo neposredno združeno delo ali posredno preko občinske, posebnih raziskovalnih skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije, — sodelovanje in načrtovanje skupnih raziskovalnih nalog občinskih raziskovalnih skupnosti v območju, — pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti v občihi. 12. člen Udeleženci ustanavljajo skupnost z namenom, da v njej načrtujejo in uresničujejo svojo dejavnost in razvoj na podlagi dosežkov raziskovalnega in inovacijskega dela in na njih temelječih razvojnih možnostih. Svoje interese na področju raziskovalne dejavnosti uresničujejo tako, da: — vključujejo svoje potrebe po raziskovalni dejavnosti in uporabi njenih dosežkov v svoje plane ter v njih opredeljujejo tudi možnosti za njihovo zadovoljevanje; — organizirajo po potrebi lastno raziskovalno dejavnost; — pri svojem delu se neposredno povezujejo z delavci raziskovalnih organizacij in z njimi postavljajo družbenoekonomske odnose in dohodkovne odnose na načelih svbodne menjave dela; — za uresničevanje skupnih raziskovalnih potreb in širših družbenih interesov na področju raziskovalne dejavnosti se združujejo skupaj z delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo raziskovalno dejavnost v SIS za raziskovalne dejavnosti. 13. člen Glede na namene opredeljene v prejšnjem členu tega sporazuma, udeleženci skupnosti z organiziranjem raziskovalne dejavnosti zagotavljajo združevanje dela in sredstev za uresničevanje svojih letnih in skupnih potreb in interesov ter za doseganje naslednjih skupnih ciljev: . — raziskovalna dejavnost mora postati sestavni del in neločljivi del združenega dela, kar predstavlja splošni cilj sklenjenega sporazuma, — intenzivno je razvijati inovacijske procese in raziskovalno dejavnost skozi vse oblike raziskovalnega dela in s tem doseči višjo gospodarsko rast in družbeni standard v občini, kar se dosega preko naslednjih podciljev: a) intenzivirati raziskovalno dejavnost v naslednjem planskem obdobju in doseči ter preseči stopnjo povprečnega družbenega razvoja SR Slovenije, b) izgrajevati in racionalno obvladati prostor kot enega določujočih parametrov družbenega razvoja občine, c) smotrneje izkoriščati surovinske in energetske vire, č) razvijati in posodabljati proizvodne procese in tehnologijo, d) izboljševati zdravstvene in življenjske razmere delovnih ljudi, proučevati in uveljavljati vse oblike kulturnega življenja in zaščite človekovega naravnega okolja, e) učinkovita izraba raziskovalnih kapacitet in zagotovitev pogojev za njihov strokovni razvoj v občini, kar predstavlja taktični cilj tega sporazuma. 14. člen Pri uresničevanju ciljev bodo udeleženci tega sporazuma opredelili svoje dejavnosti z letnimi plani in programi dela, s katerimi bodo zlasti: — zavzemali, da bo načrtovanje razvoja združenega dela na vseh področjih gospodarstva in družbenih dejavnosti temeljijo na večjem vključevanju znanja, posebej domačega, — skrbeli za koncentracijo raziskovalnih zmogljivosti na tista raziskovanja, ki pospešujejo tehnološki napredek, dvig produktivnosti dela, ekonomičnost, uveljavljanje samoupravnih odnosov, razvoj dokumentacijsko informacijskih sistemov in novih domačih surovinskih, energetskih in prehrambenih virov, — podpirali raziskave, za katere prihajajo pobude in ideje od uporabnikov raziskav in s tem prispevali k večji povezanosti vsega združenega dela, — podpirali hitrejši razvoj tistih raziskovalnih dejavnosti, ki ga terjajo specifični interesi občine in širšega območja, — podpirali raziskovanja, ki bodo izboljšala konkurenčno sposobnost združenega dela v mednarodni delitvi dela in s tem zmanjševali dolgoročno surovinsko in tehnološko odvisnost od zunanjega sveta ter prispevali k večji racionalizaciji potrošnje na vseh področjih, — osredotočevali družbene znanosti na raziskovanja, ki so tesno povezana z realizacijo družbenih odnosov začrtanih v ustavi. Zato se bodo zavzemali za kompleksna raziskovanja, povezanost ekonomskih, demografskih, socioloških, filozofskih, politoloških in drugih raziskovanj, skupinsko delo ter razvoj ustrezne raziskovalne metodologije, pri čemer je temeljni smoter pospešen razvoj teo i.ie samoupravnega socializma z vidikov vseh znanstvenih disciplin; — podpirali in vzpodbujali raziskovanja, ki so povezana z uresničevanjem dolgoročnih programov ekonomskega in družbenega razvoja občine in ki odkrivajo naravne, ekonomske Ir; druge posebnosti naše družbe, — podpirali raziskovanja, ki so povezana s posodabljanjem izobraževanja in vzgoje z večjo učinkovitostjo ter usklajenostjo šolstva s potrebami gospodarstva in družbenih dejavnosti, — podpirali raziskovanja, usmerjena v iskanju rešitev, ki so bistvene za zaščito delovnih ljudi, zdravstvo in socialno varstvo, za boljše življenjske in delovne razmere, za razvoj slovenske nacionalne kulture, za pospešeno ceneno in kvalitetno gradnjo stanovanj, za zdravo prehrano, za varstvo naravnega okolja in za splošni ljudski odpor. III. III. OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V OBČINSKI RAZISKOVALNI SKUPNOSTI . 15. člen Osnove družbenoekonomskih odnosov v raziskovalni skupnosti so v svobodni menjavi dela med udeleženci: — delavci temeljnih organizacij In delovnih skupnosti ter drugimi samoupravno organiziranimi delovnimi ljudmi ter občani v krajevnih skupnostih, kot uporabniki raziskovalnega dela In storitev ter — delavci raziskovalnih organizacij združenega dela in delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki na podlagi posebnega zakona opravljajo posebno oziroma določeno dejavnost na področju raziskovalne dejavnosti v občini, kot izvajalci raziskovalnih, nalog in storitev. IV. PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA 16. člen Predmet svobodne menjave dela v raziskovalni skupnosti je: — usmerjeni raziskovalni program, — raziskovalni projekt, — raziskovalna naloga, — raziskovalna storitev, — druga storitev. 17. člen Medsebojne odnose v svobodni menjavi dela urejajo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumevanjem o temeljih plana razvoja raziskovalne dejavnosti, z drugimi samoupravnimi splošnimi akti in pogodbami. 18. člen Sredstva, ki jih uporabniki preko svobodne menjave dela združujejo pri raziskovalni skupnosti za uresničevanje dogovorjenega občinskega raziskovalnega programa, se Oblikujejo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. Osnove in merila združevanja dohodka določa samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja raziskovalne dejavnosti za srednjeročno obdobje. Za zadovoljevanje potreb in interesov po raziskovalni dejavnosti, ki se opravlja z neposredno menjavo dela se zagotavljajo sredstva iz: — materialnih stroškov TOZD oziroma delovnih skupnosti za sprotne potrebe raziskovalnega dela, ki se opravlja v okviru delovnega procesa, — drugih virov, ki jih določa zakon. 19. člen Uporabniki in izvajalci bodo v raziskovalni skupnosti uresničevali smotre in cilje tako, da: — ugotavljajo in opredeljujejo potrebe in interese po raziskovalni dejavnosti v občini ter usmerjajo raziskovalne pobude na svojem področju, — informirajo delavce, delovne ljudi in občane o raziskovalni dejavnosti, pomembni za razvoj občine in pospešujejo uporabo raziskovalnih dosežkov v prakso, — organizirajo in pospešujejo samoupravno sporazumevanje na področju raziskovalne dejavnosti, — dajejo pobude za vnašanje raziskovalne dejavnosti v širša razvojna-prizadevanja občine, — oblikujejo raziskovalni program na svojem območju, organizirajo in pospešujejo samoupravno sporazumevanje za uresničevanje tega programa, — se sporazumevajo o zagotavljanju sredstev in meril za vrednotenje raziskovalnih nalog in storitev v svobodni menjavi dela, ki se uresničuje v občinski raziskovalni skupnosti. — skrbijo za popularizacijo raziskovalne dejavnosti med delavsko in šolsko mladino, — spodbujajo, organizirajo in stimulirajo inovacijsko dejavnost v delovnih organizacijah, TOZD in delovnih skupnostih, — opravljajo druge naloge, v skladu s tem samoupravnim sporazumom, statutom skupnosti ali sprejetimi sklepi skupščine. • V. SODELOVANJE MED OBČINSKO IN POSEBNIMI RAZISKOVALNIMI SKUPNOSTMI TER RAZISKOVALNO SKUPNOSTJO SLOVENIJE 20. člen Občinska in posebne raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih in izvajanju programov ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanovijo skupne organe. Statut natančneje opredeljuje pogoje in načine ustanavljanja skupnih organov iz prvega odstavka tega člena skladno s sklenjenimi dogovori. 21. člen Med skupne naloge občinske in posebnih raziskovalnih skupnosti, ki se uresničujejo v Raziskovalni skupnosti Slovenije, sodijo zlasti: — zagotavljanje medrepubliškega sodelovanja ter vzpodbujanje medrepubliških raziskav, — zagotavljanje vključevanja v- mednarodno-znanstveno dogajanje, — pospeševanje priprave prenosa raziskovalnih dosežkov v družbeno prakso, — usmerjanje razvoja in izobraževanje kadrov, ki delajo na področju raziskovalne dejavnosti, — pospeševanje znanstvenega tiska in znanstvenih sestankov, — pospeševanje informacijsko-dokumentacijske dejavnosti, — pospeševanje razvoja raziskovalne infrastrukture. Za uresničevanje teh skupnih nalog, občinska raziskovalna skupnost združuje pri Raziskovalni skupnosti Slovenije dogovorjena sredstva. 22. člen Raziskovalna skupnost sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje raziskovalne programe. 23. člen Občinska raziskovalna skupnost se povezuje z Raziskovalno skupnostjo Slovenije, da bi v njej uresničevala skupne interese in potrebe po raziskovalni dejavnosti in tako soodloča o vprašanjih, za katere je na področju raziskovalne dejavnosti pristojna skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije. VI. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI 24. člen Raziskovalno skupnost upravlja skupščina, ki jo sestavljajo delegati udeležencev kot uporabniki raziskovalnih storitev. Pri obravnavi programov raziskovalnega dela lahko sodelujejo v razpravi tudi delegati tistih izvajalcev, ki opravljajo storitve za raziskovalno skupnost, pa niso člani raziskovalne skupnosti. 25. člen Delegate v skupščino raziskovalne skupnosti delegirajo delegacije ali konference delegatov temeljnih organizacij, delovnih skupnosti, drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi, delavcev, ki delajo s sredstvi v osebni lastnini in kmetje kooperanti ter občanov organiziranih v krajevnih skupnostih. 26. člen Število delegatskih mest v skupščini raziskovalne skupnosti se določi na osnovi sprejetih določil sveta za družbenopolitični sistem pri OK SZDL. Način delegiranja delegatov in število delegatskih mest se podrobno določi v statutu skupnosti. 27. člen Delegati so za svoje delo in delo skupščine raziskovalne skupnosti in njenih organov odgovorni delegaciji, konferenci delegatov in delovnim ljudem, ki so jih izvolili. Dolžnosti in pravice delegatov opredeljuje statut skupnosti. VII. SKUPŠČINA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI IN NJENE PRISTOJNOSTI 28. člen Skupščina raziskovalne skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci na področju načrtovanja in uresničevanja raziskovalnega dela in raziskovalne dejavnosti. 29. člen K delu skupščine raziskovalne skupnosti se vabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predstavniki organov občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in društev, ki lahko s svojim delovanjem prispevajo k uresničevanju delovnih nalog in programov skupščine. 30. člen Skupščina raziskovalne skupnosti opravlja naslednje naloge in je pristojna da: 1. predlaga in ugotavlja, da so člani skupnosti: — sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske razisko\'alne skupnosti, — sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja raziskovalne dejavnosti občine za srednjeročno obdobje, — izvolili delegate v skupščino občinske raziskovalne skupnosti; 2. voli in razrešuje: — predsednika skupščine in namestnika predsednika, — stalne in občasne odbore in druga delovna telesa, — delegate za konferenco delegatov za skupščino Raziskovalne skupnosti Slovenije; 3. imenuje in razrešuje: — samostojno ali z drugimi skupščinami SIS družbenih dejavnosti, daje soglasje k imenovanju vodje delovne skupnosti, — imenuje strokovnega delavca s posebnimi pravicami in obveznostmi, ki bo v delovni skupnosti opravljal strokovne naloge za potrebe raziskovalne skupnosti in njenih samoupravnih organov, — imenuje podpisnike finančnih listin; 4. sprejema: — statut in druge samoupravne splošne akte občinske raziskovalne skupnosti, — zaključni račun, — samoupravne sporazume in družbene dogovore o uresničevanju programov raziskovalne dejavnosti in drugih skupnih nalog, s katerimi se članu skupnosti ne nalaga dodatnih finančnih obveznosti, — letni ali dolgoročni plan občinske raziskovalne skupnosti, — ukrepe za uresničevanje programa raziskovalnega dela in finančnega načrta skupnosti, — ukrepe za pospeševanje in stimuliranje inovacijske in raziskovalne dejavnosti, — programe kadrovske politike in strokovnega izobraževanja kadrov, ki delajo na področju raziskovalne dejavnosti, — potrebe po raziskavah, — elemente za obseg in kakovost raziskav in standardih za raziskovalno delo, — ceno oziroma povračila za opravljanje raziskovalnega dela, — poročila o delu odborov in drugih delovnih teles, ki jih imenuje skupščina in o delu delegacije v skupščini občinske raziskovalne skupnosti jn Raziskovalne skupnosti Slovenije, — o podeljevanju inovacijskih nagrad za uspele in 'uresničene inovacijske dosežke v občini, — elemente za določanje cene raziskovalnega dela in druge pogoje pri svobodni menjavi dela; 5. oblikuje: — sama ali skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini delovno skupnost; 6. obravnava: — poročiia odbora samoupravne delavske kontrole. — poročila upravnega organa pri skupščini občine, ki skrbi za zakonitost poslovanja skupnosti in njenih samoupravnih organov, — poročila službe družbenega knjigovodstvi, — poročila in pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja; 7. zagotavlja: — stalno in tekoče obveščanje delegatov, delegacij in članov skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in javnosti, — družbenopolitično izobraževanje delegatov, . — popularizacijo raziskovalnega dela med mladino v šolah in delovnih organizacijah. Skupščina raziskovalne skupnosti opravlja tudi druge zadeva, za katere je pristojna. 31. člen Skupščina raziskovalne skupnosti enakopravno z zbori občinske skupščine razpravlja in odloča o sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov ter o splošni politiki načrtovanja in uresničevanja raziskovalne dejavnosti v občini v cilju, da postaneta raziskovalna dejavnost in znanost sestavina združenega dela In bistveni pospeševalec gospodarskega in družbenega razvoja. 32. člen Po predhodnem izjaviianju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko skupščina sprejema odločitve o dbdatnem zbiranju sredstev za financiranje raziskovalne dejavnosti v občini. 33. 'člen Skupščina raziskovalne skupnosti je sklepčna, če je na seji skupščine prisotnih več kot polovica vseh delegatov. Sklep ali odločitev skupščiHe je sprejet, če ga sprejme večina delegatov. VIII. PREDSEDNIK IN NAMESTNIK PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI 34. člen Predsednika skupščine in namestnika predsednika voli in razrešuje skupščina raziskovalne skupnosti iz vrst delegatov skupščine. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. Mandatna doba predsednika traja dve leti in je lahko izvoljen še za eno dobo. .» 35. člen Predsednik skupščine ima naslednje pravice in dolžnosti: — predstavlja in zastopa skupnost, — podpisuje sklepe, odločitve in druge listine skupščine, — sklicuje seje skupščine in jim predseduje, — skrbi da je delo in poslovanje skupščine, njenih organov in strokovne1 službe v skladu s tem sporazumom. statutom in drugimi splošnimi akti ter zakoni, — sodeluje pri oblikovanju dnevnih redov, materialov in informacij za zasedanje skupščine, — posreduje informacije o delovanju skupščine in njenih organov, — koordinira delo med odbori in komisijami, ki jih ipnenuje skupščina, — opravlja druga dela, ki jih določa statut, drugi samoupravni splošni akt ali zavezuje sklep skupščine. IX. ORGANI SKUPŠČINE 36. člen Za izvrševanje posameznih zadev ima 'skupščina odbore, komisije in druga telesa. Člani odborov, komisij in drugih delovnih teles so za svoje, delo neposredno -odgovorni skupščini. 37. člen Za izvrševanje posameznih zadev ima skupščina naslednje stalne odbore: — odbor za kadrovske in statutarne zadeve, — odbor za plansko-finančne zadeve, — odbor za inovacijsko in racionalizatorsko dejavnost, — odbor ' za splošni ljudski odbor in družbeno samozaščito. • Odbori imajo 5 članov, ki jih voli skupščina občinske raziskovalne skupnosti na prvem zasedanju. 38. člen S statutom raziskovalne skupnosti se podrobneje določijo naloge posameznih odborov skupščine občinske raziskovalne skupnosti. 39. člen Skupščina ima predsedstvo, ki šteje 7 članov. Predsedstvo je posvetovalno organizacijski organ, ki ga sestavljajo: predsednik skupščine, namestnik predsednika skupščine, predsedniki odborov ter drugi člani iz vrst delegatov. Pristojnosti predsedstva so podrobneje opredeljene v statutu. 40. člen Poleg odborov iz 37. člena tega sporazuma lahko imenuje skupščina tudi druge stalne ali začasne odbore, komisije in delovna telesa. Mandatna doba organov, predsedstva in ostalih teles traja štiri leta. X. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 41. člen Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic članov skupnosti ima raziskovalna skupnost odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov. Predsednika odbora si voli odbor iz vrst članov odbora. Mandatna doba članov traja štiri leta. 42. člen Člane odbora samoupravne delavske kontrole voli in odpoklicuje skupščina raziskovalne skupnosti. Kandidate za člane odbora samoupravne delavske kontrole evidentira občinska konferenca SZDL. 43. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima predvsem naslednje pravice in dolžnosti: — skrbi m nadzoruje izvajanje pravic članov in opravlja nadzor nad uveljavljanjem pravic, obveznosti in odgovornosti, nad oblikovanjem in uporabo sredstev, nad izvajanjem sprejetega plana, delovnega programa in nalog ter nan drugimi samoupravnimi skupnostmi ureja statut skupnosti. VIII. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 27. člen Skupnost upravlja skupščina skupnosti, ki ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 28. člen Mandatna doba delegatom v skupščini skupnosti traja štiri leta. ' Mandatna doba predsednika skupščine in namestnika predsednika ter predsednikov zborov in njunih namestnikov se določi s statutom skupnosti. 29. člen Delegati v skupščini skupnosti na skupni seji obeh zborov: — odločajo o splošni politiki, razvoju ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja v občini Ljutomer, — sprejema samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti, — sprejemajo ugotovitveni sklep > o prispevnih stopnjah za financiranje programov skupnosti, — sklepajo samoupravni sporazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti Slovenije, — obravnavajo pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti, sprejemajo osnutke takšnih samoupravnih sporazumov in jih dajejo v obravnavo temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim, določajo predloge samoupravnih sporazumov in ugotavljajo, kdaj so sklenjeni, . — sklepajo samoupravne sporazume z izobraževalnimi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi o medsebojnem sodelovanju, o vprašanjih, ki so skupnega pomena, o združevanju dela in sredstev ali d izvajanju drugih ukrepov za dosego skupnih ciljev, — volijo predsednika skupščine in njegovega namestnika, — imenujejo in razrešujejo vodjo delovne skupnosti, — oblikujejo skupne organe in delegatska delovna telesa ter volijo in razrešujejo njihove člane, — sprejemajo ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, — dajejo soglasje h določbam statuta delovne skupnosti skupnih služb, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila delovna skupnost ustanovljena, — dajejo soglasje k programu dela delovne skupnosti skupnih služb in k razvidu del in nalog »delovne skupnosti, — dajejo priznanja organizacijam združenega dela oziroma posameznikom za dosežke na področju vzgoje in izobraževanja, — odločajo o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina skupnosti po zakonu in drugih splošnih aktih ter samoupravnih aktih. 30. člen Enakopravno in ločeno v obeh zborih delegati zlasti: — odločajo o sprejemu statuta skupnosti in drugih splošnih aktov, — usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov skupnosti, — sprejemajo plan skupnosti in ukrepe za njegovo uresničitev, — določajo standarde in normative za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela, — oblikujejo merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov in posameznih izobraževalnih storitev, — oblikujejo merila za solidarnostno izvajanje zagotovljenega programa vzgoje in izobraževanja, — odločajo o drugih zadevah, določenih s statutom skupnosti. 31. člen Posamezen zbor samostojno: — voli predsednika zbora in njegovega namestnika, — odloča o drugih zadevah, določenih s statutom skupnosti. 32. člen Ko delegati v skupščini obravnavajo posamezna vprašanja, izražajo stališča delovnih ljudi in občanov, ki so jih izvolili in stališča delegacij oziroma delegatskih organov, ki so jih delegirali. Delegati v mejah sprejetih pooblastil usklajujejo različna stališča, da bi našli rešitev, ki najbolj ustreza utemeljenim posamičnim, Skupnim in družbenim potrebam in interesom. Pri uresničevanju stališč v skupščini lahko vedno sodelujejo predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter združenj, katerih dejavnost prispeva k uresničevanju določenih vzgojnoizobraževalnih smotrov. S statutom in s poslovnikom se zagotovi možnost udeležbe teh predstavnikov pri delu skupščine. Pod pogoji, določenimi s poslovnikom, lahko v obravnavanju posameznih vprašanj sodelujejo tudi delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki niso bili delegirani na sejo in povabljeni predstavniki organizacij in skupnosti, ki zaradi posebne zainteresiranosti za obravnavano vprašanje lahko pomembno prispevajo k oblikovanju ustrezne rešitve. 33. člen Delegate v zbor uporabnikov skupščine skupnosti delegirajo na podlagi zakona izvoljene delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah in občanov v krajevnih skupnostih. Statut skupnosti določa število delegatskih mest v zboru uporabnikov ter območja po katerih se na posameznih področjih interesov oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo skupne delegate. Če se konferenca delegacij oblikuje za območje ♦enote skupnosti, se s samoupravnim sporazumom o organiziranju v enoto skupnosti lahko določi, da je zbor uporabnikov v skupščini enote hkrati tudi konferenca delegacij. ^ 34. člen Delegate v zbor izvajalcev skupščine skupnosti delegirajo organi upravljanja temeljnih organizacij združenega dela izvajalcev oziroma njihove v ta namen izvoljene delegacije. Statut skupnosti določa število delegatskih mest v zboru izvajalcev. če je s statutom določeno, da imata dve ali več temeljnih organizacij združenega dela v zboru izvajalcev skupno delegatsko mesto, delegira delegata sku- pen delegatski organ, ki ga organizacije oblikujejo s samoupravnim sporazumom. Organi oziroma delegacije organizacije za* usmerjeno izobraževanje morajo zagotoviti, da bodo med delegati za zbor izvajalcev ustrezno zastopani tudi učenci oziroma študenti. S statutom skupnosti bo družbenim organizacijam in društvom, ki s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgojnoizobraževalni dejavnosti oziroma pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje, v zboru izvajalcev zagotovljeno skupno delegatsko mesto. IX. SKUPNI ORGANI 35. člen Skupščina oblikuje skupne izvršilne organe za izvrševanje določenih v skupnosti sprejetih odločitev in za pripravo osnutkov oziroma predlogov samoupravnih splošnih aktov, sklepov, stališč, priporočil in drugih odločitev, ki jih sprejema skupščina. Skupščina in njena zbora lahko oblikujejo svoja stalna ali občasna delovna telesa za obravnavanje določenih vprašanj z delovnega področja skupščine in za pripravo stališč do teh Vprašanj. Način oblikovanja skupnih organov in delovnih teles ter njihova pooblastila, obveznosti in odgovornosti določa statut, način njihovega dela pa ureja poslovnik. V skupne organe in delovna telesa je lahko izvoljen, kdor je lahko delegiran v. skupščino. V skupnih organih in delovnih telesih skupščine mora biti enako število delegatov uporabnikov in delegatov izvajalcev, med delegati izvajalcev s področja usmerjenega izobraževanja pa morajo biti glede na delovno področje ustrezno zastopani tudi delegati iz vrst učencev oziroma študentov. X. ODLOČANJE V SKUPNOSTI 36. člen Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih 1 skupnostih, delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in občani v krajevnih skupnostih, uresničujejo samoupravljanje v skupnosti po načelih enakopravnosti, vzajemne odgovornosti in solidarnosti tako, kot je to določeno s tem samoupravnim sporazumom, z drugim samoupravnim splošnim aktom in z zakonom: — z odločanjem na svojih zborih, z referendumom in drugimi oblikami neposrednega izjavljanja, ' — z odločanjem po svojih delegatih v organih up- ravljanja delovnih organizacij oziroma skupnosti, —_ z odločanjem po delegatih v organih skupnosti, Izobraževalne skupnosti Slovenije in zvez oziroma združenj v katere se vključi skupnost, — s kontrolo nad izvrševanjem odločitev, ki jih sprejemajo delovni ljudje in občani pri uveljavljanju svoje pravice odločanja in s kontrolo nad delom organov in služb skupnosti. 37. člen Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v skupnosti odločajo na svojih zborih, z referendumom ali drugo obliko neposrednega izjavljanja: — o sklenitvi tega samoupravnega sporazuma ter njegovih sprememb in dopolnitev, — o sklenitvi samoupravnega sporazuma o organiziranju v enoto skupnosti ali njeno temeljno skupnost, — o elementih za samoupravne sporazume o temeljih planov skupnosti, — o drugih vprašanjih, določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti ali z zakonom. Če s samoupravnim splošnim aktom ali z zakonom ni določena druga oblika neposrednega izjavljanja delavcev, sprejemajo odločitve iz prejšnjega odstavka zbori delavcev in drugih delovnih ljudi oziroma zbori občanov. 38. člen Po svojih delegatih v organih temeljnih organizacij združenega dela, drugih organizacij in delovnih skupnosti ter v organih krajevnih skupnosti, sklepajo delavci in drugi delovni ljudje oziroma občani samoupravne sporazume: — o temeljih planov skupnosti, — o združevanju sredstev za skupne rezerve, za naložbe v obravnavanje in širitev materialne osnove vzgojnoizobraževalnega dela in za druge skupne interese oziroma naloge, — o združevanju skupnosti v zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za območje občin, — o drugih vprašanjih, določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti ali z zakonom. 39. člen Po svojih delegatih v skupščini skupnosti sprejemajo delavci in drugi delovni ljudje oziroma občani odločitve, potrebne: — za delovanje skupnosti, — za začetek in potek samoupravnega sporazumevanja ter za ugotovitev, da je v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih sklenjen predloženi samoupravni sporazum, — za izvajanje samoupravnih sporazumov XI. JAVNOST DELA . 40. člen Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju vzgoje in izobraževanja v občini, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o uporabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za obveščenost uporabnikov in izvajalcev, o delu skupnosti in njenih organov. Način obveščanja uporabnikov in izvajalcev ter druga določila o javnosti dela ureja statut skupnosti. XII. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA* 41. člen Uporabniki in izvajalci uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti po svojih delegatih v skupščini, njenih organih in delovnih telesih ter po svojih delegatih v odboru samoupravne delavske kontrole. Način kako se uporabniki in izvajalci seznanijo s plani in programi skupnosti, z uresničevanjem svobodne menjave dela in drugih družbenoekonomskih od- nosov ter z delom organov skupnosti, urejajo statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti. S samoupravnimi splošnimi akti iz prejšnjega odstavka se uporabnikom in izvajalcem ter njihovim organom samoupravne delavske kontrole zagotovi uresničevanje pravice do vpogleda v listine, spise in poročila ter v poslovanje z združenimi sredstvi. 42. člen Skupščina nadzoruje delo svojih organov in strokovne službe. V nadzorovanju njihovega dela jim skupščina daje smernice in navodila, da bi odpravili ugotovljene nepravilnosti. 43. člen Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje izvajanje samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih v skupnosti sprejetih samoupravnih splošnih aktov zlasti glede uveljavljanja pravic, poslovanja z združenimi sredstvi in uporabo teh sredstev, izpolnjevanja obveznosti in uresničevanja odgovornosti uporabnikov in izvajalcev ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti kot tudi strokovne službe. S statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti se uredi obveznost organov in strokovnih služb, da sproti obveščajo odbor samoupravne delavske kontrole o odločitvah, ki so pomembne za njegovo delo, da mu dajo na voljo podatke, ki jih potrebuje za delo. 44. člen Skupščina skupnosti je dolžna obravnavati poročila in predloge odbora samoupravne delavske kontrole ter odpraviti nepravilnosti oziroma obvestiti ta odbor o ugotovljenem stanju, sprejetih ukrepih ali stališču v zvezi s posameznim vprašanjem. Če pride do nesoglasja med skupščino in odborom samoupravne delavske kontrole, odločijo o spornem vprašanju delavci in drugi delovni ljudje ter občani po svojih delegatih v organih upravljanja svojih samoupravnih organizacij in skupnosti. 45. člen Število članov odbora samoupravne delavske kontrole ter njihovo sestavo, volitve in odpoklic ureja statut skupnosti. 46. člen Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti opravlja za zadeve vzgoje in izobraževanja pristojni upravni organ občine Ljutomer. XIII. STROKOVNA SLU2BA SKUPNOSTI 47. Člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih del in nalog za nemoteno poslovanju, ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi občine delovno skupnost. Skupščina skupnosti daje soglasje k določbam statuta delovne skupnosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila delovna skupnost ustanovljena, k programu dela ter k razvidu del in nalog, ki jih opravlja delovna skupnost. 48. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti z ustanoviteljicami delovne skupnosti 49. člen Strokovno službo vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti po usklajenem predlogu skupščin drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so oblikovale skupno delovno skupnost strokovne službe in na podlagi mnenja delavcev delovne skupnosti. Vodja delovne skupnosti je imenovan za 4 leta in je lahko ponovno imenovan. XIV. DRUGA SAMOUPRAVNA RAZMERJA 50. člen Statut skupnosti določa pogoje pod katerimi se uporabniki in izvajalci v skupnosti lahko organizirajo v enote skupnosti in njene temeljne skupnosti ter načela za njihovo samoupravno organiziranost. Skupnost, njene enote in temeljne skupnosti so kot družbene pravne osebe samostojne v pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki jih imajo po tem sporazumu, po svojih samoupravnih splošnih aktih in po zakonu. Skupnost, njene enote in temeljne skupnosti sodelujejo med seboj z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, kadar je to potrebno zaradi usklajevanja stališč v zadevah, ki so skupnega pomena, usklajevanja programov, usklajevanja osnov in meril v svobodni menjavi dela ali dogovarjanja o ukrepih za dosego skupnih ciljev. 51. člen Skupnost lahko ustanavlja skupne organe z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za sode-, lovanje z njimi. Skupnost se za sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi lahko poveže z njimi v zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za določeno širše področje ali za območje več občin. Skupnost se z drugimi izobraževalnimi skupnostmi združuje v Izobraževalno skupnost Slovenije, da bi v njej usklajevali politiko na vzgojnoizobraževalnem področju in urejali druge zadeve skupnega pomena. 52. člen S statutom skupnosti se v skladu s tem sporazumom podrobneje uredijo vprašanja, ki so pomembna za delovanje skupnosti, kot so: — pogoji za organizacijo in načela za samoupravno organiziranost enot skupnosti in njenih temeljnih skupnosti, — v katerih primerih, razen primerov, ki Jih določa ta sporazum, sprejemajo odločitve delavci z neposrednim izjavljanjem ali po svojih delegatih v organih upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih, — število delegatskih mest v skupščini skupnosti in načela za oblikovanje konferenc delegacij oziroma organov, ki delegirajo skupne delegate, — postopek sklica in poteka sej skupščine oziroma njenih zborov, — način odločanja v skupščini, — usklajevalni postopek za primer, da med zboroma skupščine ni soglasja, — delovno področje, pooblastila, obveznosti in odgovornosti delegatov s stalnimi funkcijami v skupščini in njenih zborih ter njihovih organih in način njihove izvolitve in razrešitve. — načela za oblikovanje skupnih organov in delovnih teles skupščine in njenih zborov, njihova pooblastila, obveznosti in odgovornosti, način izvolitve in odpoklica članov ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti, — način seznanjanja uporabnikov in izvajalcev z delovanjem skupnosti in način uveljavljanja njihove pravice do vpogleda v listine, spise in poročila ter v poslovanje z združenimi sredstvi, — sestava, volitve in odpoklic ter število planov odbora samoupravne delavske kontrole ter obveznosti organov in strokovne službe do tega odbora, — opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del ter naloge in odgovornosti delavcev, ki jih opravljajo, — načela za ureditev vprašanj, ki se urejajo s poslovnikom skupščine, — druga vprašanja, določena s tem sporazumom 'ali z zakonom. 53. člen Za reševanje sporov, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v skupnosti, je pristojno sodišče združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji v mejah svoje stvarne pristojnosti. XV. KONČNE DOLOČBE 54. člen Ta samoupravni sporazum sklepajo pooblaščeni organi temeljnih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij ter krajevnih skupnosti potem, ko so o sklenitvi sporazuma odločili delavci in drugi delovni ljudje ter občani na svojih zborih ali v drugi obliki neposrednega izjavljanja. Ta sporazum je sklenjen, ko ga sklene večina temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij delovnih ljudi, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti, ki imajo sedež v občini Ljutomer in to dejstvo ugotovi skupščina skupnosti. 55. člen S sklenitvijo tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske izobra-' ževalne skupnosti z decembra 1974. 56. člen Ta sporazum se lahko dopolni ali spremeni po postopku, po katerem je bil sklenjen. Predlog sprememb oziroma dopolnitev oblikujejo delegati v skupščini skupnosti potem, ko so delavci in drugi delovni ljudje ter občani v svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih obravnavali osnutek in se o njem neposredno izjavili. V primeru, da zakon ali predpis na podlagi zakona terja spremembo oziroma dopolnitev tega sporazuma v kratkem roku, se takšna sprememba oziroma dopolnitev lahko sprejme po skrajšanem postopku, brez poprejšnje obravnave osnutka. 57. člen Ko je ta sporazum sklenjen, mu lahko pristopi vsaka samoupravna organizacija in skupnost kot tudi družbena organizacija oziroma društvo, ki združuje delavce ali druge delovne ljudi oziroma občane, zainteresirane za sodelovanje v skupnosti. 58. člen Izvirnik tega sporazuma in listine, s katerimi so udeleženci sklenili ta sporazum ali mu pristopili, hram strokovna služba skupnosti. 59. člen Ta sporazum se po sklenitvi in pridobitvi soglasja Skupščine občine Ljutomer objavi v Uradnem listu SRS. St. 29/1-80 Ljutomer, dne 26. novembra 1880. 294. Na podlagi tretjega odstavka 49. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 180. in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer. St’ 011-2/83 Ljutomer, dne 3. februarja 1933. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Emil Kuhar 1. r. 295. Na podlagi 31. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na svoji seji dne 4. marca 1982 sprejela STATUT Občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Občinska izobraževalna skupnost Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti, kot samoupravna interesna skupnost uporabnikov in izvajalcev vzgoje in izobraževanja za uresničevanje skupnih interesov in potreb ter svobodne menjave dela. 2. člen Upoštevaje poseben družbeni pomen dejavnosti vzgoje in izobraževanja se s tem statutom določajo in opredeljujejo: — dejavnost skupnosti, — statut skupnosti, — samoupravno planiranje v skupnosti, — sodelovanje z DPS, DPO in SIS, — samoupravna organiziranost skupnosti, — samoupravna delavska kontrola in nadzor, — organi skupščine skupnosti, — obveščanje in javnost dela, — druga samoupravna razmerja, — posebno sodišče združenega dela, — strokovna služba skupnosti, -r- postopek sprejemanja statuta. II. DEJAVNOST SKUPNOSTI 3. člen Dejavnost skupnosti obsega obravnavanje in ugotavljanje celotnih potreb in interesov po vzgoji in izobraževanju v občini in njihovo uresničevanje v skladu s potrebami družbenega razvoja s svobodno menjavo v skupnosti in po njej, zlasti pa's svobodno menjavo zadovoljevanja celotnih družbenih potreb in interesov na področju osnovnega šolanja, izobraževanja in usposabljanja šoloobveznih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, osnovnega glasbenega šolanja, splošnega družbenega izobraževanja delavcev in občanov ter drugih potreb po vzgoji in izobraževanju, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, ugotavljanje družbenih potreb po usmerjenem izobraževanju in sodelovanje pri planiranju razvoja usmerjenega izobraževanja. 4. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, uresničujejo skupne in celotne družbene interese ter opravljajo naloge, določene v zakonu, v ustanovitvenem in drugih samoupravnih sporazumih s tem, da predvsem: — sodelujejo pri oblikovanju usmeritev družbenoekonomskega razvoja in politike v občini ter usklajujejo svoje razvojne načrte na področju vzgoje in izobraževanja, — določajo temeljne usmeritve razvoja vzgoje in izobraževanja ter sprejemajo program oziroma posamične vzgojnoizobraževalne in druge storitve in jih zagotavljajo s svobodno menjavo dela v skupnosti ter preko nje v Izobraževalni skupnosti Slovenije, — sprejemajo vzgojnoizobraževalne programe v skladu z zakonom, — določajo standarde in normative v skladu z zakonom, — določajo osnove in merila za ugotavljanje cene posamične vzgojnoizobraževalne storitve oziroma povračila za program storitev, določajo oblike povračil in način uresničevanja medsebojnih obveznosti, — sprejemajo ukrepe za opravljanje motenj v vzgojnoizobraževalni dejavnosti, ki so nastale zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali sprememb materialne in kadrovske zmogljivosti pri izvajalcih, — določijo postopek in način vračila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov storitev vzgojnoizobraževalne dejavnosti, — določajo postopke za ugotavljanje in ocenjevanje izvrševanja medsebojnih obveznosti, zlasti za ugotavljanje in ocenjevanje kvalitete vzgojnoizobraže-valnega dela, — se sporazumevajo o programih naložb za razrešitev zmogljivosti temeljnih organizacij združenega dela izvajalcev, za usposabljanje njihovih delavcev ter za strokovno in raziskovalno delo v zvezi z razširjanjem, izboljševanjem ali spremembami vzgojnoizobra-ževalnega dela, — sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume ter sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, — uresničujejo druge skupne interese in prizadevanja za usklajen razvoj vzgoje in izobraževanja v občini. III. STATUSNE DOLOČBE 5. člen Skupnost je pravna oseba. Skupnost je registrirana pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti. 6. člen Ime skupnosti je: Občinska izobraževalna skupnost Ljutomer. Sedež skupnosti je v Ljutomeru, Ormoška cesta 22. Štampiljka skupnosti je okrogle oblike z napisom: Občinska izobraževalna skupnost Ljutomer. 7. člen V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev. Za svoje obveznosti v pravnem prometu z drugimi odgovarja skupnost z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. 8. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine z omejitvijo, da sklepa vse pogodbe po sklepih samoupravnih organov skupnosti. V odsotnosti predsednika zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma namestnik predsednika ali pooblaščeni delavec strokovne službe. IV. SAMOUPRAVNO PLANIRANJE V SKUPNOSTI 9. člen Pravico in dolžnost planiranja delavci, drugi delovni ljudje in občani v skupnosti uresničujejo tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti, družbenega plana občine, sprejemajo plane skupnosti in ukrepajo ter delujejo za njihovo uresničevanje. 10. člen Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejmejo uporabniki in izvajalci v skupnosti srednjeročni plan in letne plane, v katerih opredeljujejo zlasti: — politiko in cilje razvoja vzgoje in izobraževanja, ki se izvaja v skupnosti, — naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog. 11. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani združujejo sredstva za izvajanje nalog vzgojnoizobraževalne dejavnosti, ki se izvaja v skupnosti na podlagi svobodne menjave dela. Sredstva iz prvega odstavka tega člena razporejajo in usmerjajo delavci, drugi delovni ljudje in občani na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih aktov skupnosti. V. SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNO SKUPNOSTJO, DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI IN DRUGIMI SKUPNOSTMI 12. člen Pri opravljanju del in nalog skupnost sodeluje: — s skupščino občine, enakopravno pa, ko skupščina skupnosti odloča s pristojnimi zbori občinske skupščine o zadevah, ki jih določa statut občine Ljutomer, — s skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije tako, da delegirajo preko konference delegacij delegate v njen zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, — z drugimi občinskimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti, z družbenopolitičnimi in drugimi družbenimi organizacijami ter društvi, da bi usklajevali posebne in skupne interese ter reševali druge zadeve s področja vzgoje in izobraževanja v občini. VI. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 13. člen Skupnost je organizirana tako, da delo v organih upravljanja zagotavlja kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov kot uporabnikov in izvajalcev vzgoje in izobraževanja pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja-v skupnosti in pri opravljanju' drugih zadev, ki so skupnega pomena. ' 14. člen Delavci in drugi delovni ljudje ter občani uresničujejo naloge skupnosti preko skupščine in njenih organov ter odbora za samoupravni nadzor. 1. Skupščina skupnosti 15. člen Skupnost upravlja skupščina skupnosti. Skupščina je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora sta v mejah pristojnosti, samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna. 16. člen Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov ter delegacije v krajevnih skupnostih. Zbor uporabnikov ima 29 delegatskih mest. 17. člen Delegate v zbor izvajalcev pa delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost kot glavno dejavnost ter delegacije družbenih organizacij in društev, če s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgoji in izobraže- vanju v okviru sprejetih vzgojnoizobraževalnih programov. Zbor izvajalcev ima 16 delegatskih mest. 18. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita izmed delegatov vsak svojega predsednika in njegovega namestnika, oba zbora na skupni seji pa predsednika skupščine in njegovega namestnika. Mandatna doba predsednika skupščine in njegovega namestnika, predsednikov zborov in njunih namestnikov traja dve leti in so lahko ponovno izvoljeni za še eno mandatno dobo. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma za isto funkcijo. 19. člen Delegati v skupščini skupnosti imajo pravico, dolžnosti in odgovornosti, kot jih določa zakon in ta statut, zlasti pa: — da izražajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, o vprašanjih o katerih sklepata zbora skupščine, — da oblikujejo in sprejemajo sklepne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepata zbora skupščine, — predlagajo zboroma skupščine stališča in sklepe, — da usklajujejo svoja stališča s širšimi družbenimi interesi delavcev in- drugih delovnih ljudi ter občanov v občini in republiki, — da obveščajo delavce in druge delovne ljudi ter občane, ki so jih izvolili o svojem delu v organih skupščine in o cielu organov skupnosti, — da zahtevajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, če niso dobili smernic ali če le-te ne zadoščajo, da bi se lahko izrekli 0 vprašanjih, o katerih klepata zbora skupščine, — da zastavljajo delegatska vprašanja, — da sprejemajo delo organov in delovnih teles skupščine ter delo strokovne službe in aktivno sodelujejo na sejah organov skupščine skupnosti, v katere so bili izvoljeni. 20. člen Pri sprejemanju stališč, o katerih odloča skupščina, se delegati ravnajo po smernicah svojih organiza* cij in skupnosti ter v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi, vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju. Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu delegacije in skupnosti, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo. 21. člen Delegati v skupščini skupnosti ali v njenih zborih odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, na podlagi poprejšnje obravnave delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali brez poprejšnje obravnave na zboru delavcev oziroma na zboru občanov. Skupščina skupnosti daje v poprejšnjo razpravo delavcem temeljnih organizacij združenega dela ter občanom v krajevnih skupnostih: — predlog elementov plana, — osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — zadeve, o katerih je potrebno odločati z referendumom, — druge zadeve, za katere tako odloči skupščina oziroma njen zbor. 22. člen Zbora enakopravno in sporazumno: — sprejemata plan skupnosti, — oblikujeta politiko na področju vzgoje in izobraževanja, — določata višino prispevka izraženo v stopnjah, — določata postopek in način poračuna presežka ali primanjkljaja sredstev oziroma valorizacije dogovorjenih sredstev skupnosti, — oblikujeta in sprejemata osnove in merila za uresničevanje svobodne menjave dela na področju vzgoje in izobraževanja, — sprejemata' statut skupnosti, poslovnik skupščine, samoupravne sporazume in druge splošne akte, — sprejemata ukrepe za usklajevanje razvoja vzgoje in izobraževanja s potrebami splošne ljudske obrambe ter zagotavljanje potrebnih sredstev za izpolnitev teh nalog v miru in v vojni, — sklepata o drugih zadevah, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, statutom in drugimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti. 23. člen Če pri sklepanju v zboru ne pride do rešitve oziroma do sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine. Če zavoljo različnih stališč zborov tudi po usklajevalnem postopku ne pride do odločitve o vprašanjih, ki so pomembna za zadovoljitev potreb oziroma interesov delovnih ljudi na področju vzgoje in izobraževanja, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje s svojim sklepom. 24. člen Delegati v skupščini skupnosti na skupni seji obeh zborov: — odločajo o splošni politiki, razvoju ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja v občini Ljutomer, — sprejemajo ugotovitveni sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, :— sprejemajo ugotovitveni sklep o prispevnih stopnjah za financiranje programov skupnosti, — sklepajo samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slovenije, — obravnavajo pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti, sprejemajo osnutke takšnih samoupravnih sporazumov in jih dajejo v obravnavo temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim, določajo predloge samoupravnih sporazumov in ugotavljajo, kdaj so sklenjeni, •— sklepajo samoupravne sporazume z izobraževalnimi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju, o vprašanjih, ki so skupnega pomena, o združevanju dela in sredstev ali o izvajanju drugih ukrepov za dosego skupnih ciljev, — volijo predsednika skupščine in njegovega namestnika, — imenujejo in razrešujejo vodjo delovne skupnosti, — oblikujejo skupne organe in delegatska delovna telesa ter volijo in razrešujejo njihove člane, — sprejemajo ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, — dajejo soglasje k določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila delovna skupnost ustanovljena, — dajejo soglasje k programu dela delovne skupnosti skupne službe in k razvidu del in nalog delovne skupnosti, — dajejo priznanja organizacijam združenega dela oziroma posameznikom za dosežke na področju vzgoje in izobraževanja, — odločajo o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina skupnosti po zakonu in drugih splošnih ter samoupravnih aktih. 25. člen Enakopravno in ločeno v obeh zborih delegati zlasti: , — usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov skupnosti, — sprejemajo plan skupnosti in ukrepe za njegovo uresničitev, — določajo standarde in normative za opravljanje vzgojnoizobraževalnega tieia, — oblikujejo merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov in posameznih izobraževalnih storitev, — oblikujejo merila za solidarnostno, izvajanje zagotovljenega programa vzgoje in izobraževanja. — odločajo o drugih zadevah, določenih s statutom skupnosti. Posamezen zbor samostojna: — voli predsednika zbora in njegovega namestnika, — odloča o drugih zadevah. 2. Sklicevanje sej skupščine in njenih organov 26. člen Sejo skupščine sklicuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo ali na' pobudo delegatov skupščine. Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva na podlagi sklepa eden od zborov, tretjina delegatov skupščine ali odbor samoupravne delavske kontrole. Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine, kadar to zahteva Občinska konferenca SZDL, Skupščina občine Ljutomer, Izvršni svet Skupščine občina Ljutomer ali Občinski svet Zveze sindikatov Ljutomer. 27. člen Seje zbora izvajalcev skupščine oziroma zbora uporabnikov skupščine sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika zbora. Sejo zbora skupščine skliče predsednik zbora na lastno pobudo ali na pobude delegatov zbora. Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, če to zahteva na podlagi sklepa zbor, 1/3 delegatov zbora ali odbor samoupravne delavske kontrole. Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, če to zahteva OK SZDL Ljutomer, Skupščina občine Ljutomer ali IS SO Ljutomer ali OS ZSS Ljutomer. Predlagatelji sklica seje zborov morajo priložiti zahtevi za sklic seje gradivo oziroma predlog odločitve, zaradi katere so zahtevali sklic seje. 28. člen Seja skupščine ali zbora skupščine mora biti praviloma sklicana najmanj 15 dni pred dnem določenim za sejo. Kddar se seja skupščine ali zbora skupščine sklicuje v krajšem roku, mora biti v vabilu za sejo posebej obrazloženo, zakaj se seja sklicuje v krajšem roku. 29. člen Delo skupščine oziroma zborov, načine in postopke sprejemanja odločitev ter delo drugih organov skupščine podrobneje določa poslovnik skupščine. 3. Sprejemanje .odločitev v skupščini in njenih zborih 30. člen Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zborov. Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov. Odločitve in sklepi skupščine o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov v vsakem zboru. Odločitve in sklepi, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov tega zbora. 31. člen Glasovanje v skupščini in zborih skupščine je praviloma javno. 32. člen Če ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri člane iz zbora izvajalcev skupščine in tri člane iz zbora uporabnikov skupščine. Komisijo in njenega predsednika imenuje na seji skupščina. 33. člen Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz 32. člena tega statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitve soglasno z vsemi glasoVi članov. Če kljub usklajevanju ni doseženo soglasje v skupščini in skupščina ne more sprejeti odločitev s potrebno večino glasov, se predlog odločitve začasno, umakne z dnevnega reda, komisiji iz 32. člečfa tega statuta pa naloži, da usklajevalni postopek ponovi. V primeru iz drugega odstavka tega člena mora komisija v roku, ki ga določi skupščina, vendar ne v daljšem od 15 dni, predložiti predsedniku' skupščine predlog odločitve, ki je bil sprejet z vsemi glasovi članov komisije. Predsednik' skupščine je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini. 34. člen Če tudi po usklajevalnem postopku iz drugega in tretjega odstavka 33. člena tega statuta, skupščina ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa je pomembna in bi z nesprejeto odločitvijo bilo ogroženo opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti, lahko odločitev sprejme na predlog Izvršnega sveta Skupščina občine Ljutomer. 4. Predsednik skupščine 35. člen Predsednik skupščine vodi delo skupščine, predstavlja skupščino skupnosti in predstavlja ter zastopa Občinsko izobraževalno skupnost Ljutomer. Poleg nalog, določenih v samoupravnem • sporazumu o ustanovitvi ter nalog, določenih v tem statutu, predsednik skupščine zlasti: — koordinira in usklajuje delo obeh zborov skupščine, — skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom, — podpisuje akte skupščine in akte skupnosti, — skrbi za sodelovanje in povezovanje skupnosti s predstavniki DPS, DPO ter drugimi samoupravnimi skupnostmi in društvi, — predlaga skupnosti formiranje občasnih organov skupnosti, — spremlja delo samoupravnih organov skupnosti, — opravlja druge naloge, ki mu jih ddloči skupščina skupnosti. Za svoje delo je predsednik skupščine odgovoren skupščini skupnosti in Skupščini občine Ljutomer. Ce je piedsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča njegov namestnik. Namestnik predsednika lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja. 36. člen Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata naslednje naloge: — sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov, > — opravljata oziroma skrbita za izpolnjevanje sklepov zborov, — opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine skupnosti. 37. člen Predsednik skupščine skupnosti, predsednika obeh zborov in predsedniki skupnih organov skupščine sestavljajo predsedstvo skupščine, ki: — usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede sej, — skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v zborih, — skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino ob- čine, s skupščinami drugih SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami, * — opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov, Predsedstvo ni organ skupščine, ampak oblika dela. VII. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA IN NADZOR 38. člen Za uresničitev in varstvo pravic iz naslova združevanja sredstev delavcev, delovnih ljudi in občanov ter za uresničevanje pravic s področja vzgoje in izobraževanja ter za nadzor nad izvajanjem politike vzgojnoizobraževalne dejavnosti, izvoli skupščina odbor samoupravne delavske kontrole. 39. člen Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira: — izvajanje sprejete politike skupnosti, — izvajanje samoupravnega sporazuma o ustano- . vitvi skupnosti, njenega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, — izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost, — izvajanje sklepov organov skupnosti, — skladnost aktov in sklepov organov skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi članov skupnosti, — združevanje sredstev, uporabo in razporejanje s sredstvi skupnosti, — delo strokovne službe, — obveščanje delagatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje in opravlja druge naloge, določene z zakonom oziroma splošnimi akti skupnosti. 40. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in obveznost dajati pobude in predloge za potrebne in ustrezne ukrepe pristojnim organom skupnosti. Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje skupnosti s tem, pa mora odbor za samoupravni nadzor seznaniti skupščino skupnosti. 41. člen Organi skupnosti in strokovna služba skupnosti morajo dati potrebne podatke odboru samoupravne delavske kontrole. Podatki morajo organi in služba iz prvega odstavka tega člena posredovati v 15 dneh od prejema zahteve, ki mora biti pismena. Če organi in služba iz prvega odstavka tega člena ne ravnajo po zahtevah oziroma pobudah organa samoupravne delavske kontrole, mora organ samoupravne delavske kontrole o tem obvestiti skupščino. 42. člen Odbor samoupravne delavske kontrole mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu skupščini skupnosti. 43. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov. Člani odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika odbora. V odbor samoupravne delavske kontrole ne more biti izvoljen delegat, ki je bil voljen v organe skupščine. Člane odbora volijo in odpokličejo preko skupščine delegacije uporabnikov in izvajalcev, ki so člani skupnosti. Kandidate za člane odbora predlaga komisija za kadrovske zadeve pri OK SZDL Ljutomer. Mandat članov odbora traja 4 leta. Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora. 44. člen Člani samoupravne delavske kontrole so lahko odpoklicani pred potekom mandata, če se ugotovi, da ne opravljajo dolžnosti, za katero so izvoljeni. Pobudo za odpoklic posameznega člana ali odbora v celoti, lahko poda posamezen zbor skupščine ali drug organ skupščine. 45. člen Nadzorstvo nad zakonitostjo- poslovanja in dela skupnosti opravlja za zadeve vzgoje in izobraževanja pristojni upravni organ občine Ljutomer. VIII. ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI 46. člen Za izpolnjevanje sklepov skupščine, pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti in za odpravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti naslednje skupne izvršne organe uporabnikov in izvajalcev: — koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge, — odbor za svobodno menjavo dela, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Skupne izvršne organe uporabnikov in izvajalcev sestavljajo le delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev. 1. Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge 47. člen Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in njegovega namestnika. Odbor ima 8 članov. 48. člen Odbor ima naslednje naloge: — pripravlja predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in izvajalcev v zborih ali skupščini skupnosti, — skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki so bili sprejeti v zborih ali v skupščini skupnosti, 1— skrbi za uresničevanje razvojnih načrtov in drugih ukrepov s področja vzgoje in izobraževanja, ki jih je sprejela skupščina skupnosti, — seznanja zbore ip skupščino skupnosti s pro-blematikp uresničevanja politike vzgoje in izobraževanja in predlaga ustrezne ukrepe, — zagotavlja sodelovanje z organi družbenopolitične skupnosti, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini, — spremlja prizadevanji strokovne službe, ki opravlja dela in naloge za skupnost, — poroča o svojem delu skupščini skupnosti, — opravlja druge skupne naloge, za katere ga pooblastita zbora skupščine skupnosti. 2. Odbor za svobodno menjavo dela 49. člen Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in njegovega namestnika. Odbor ima 8 članov. 50. člen Odbor opravlja naslednje naloge: — skrbi za usklajene aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci vzgojnoizobraževalne dejavnosti, — v sodelovanju z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, — opravlja druge naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci vzgojnoizobraževalne dejavnosti, — poroča o svojem delu skupščini skupnosti. 51. člen Predsednik odbora opravlja naslednje naloge: — vodi in usklajuje delo odbora ter skrbi za izpolnjevanje nalog skupnosti, — skrbi za zakonitost dela odbora, — poroča zboroma skupščine o delu odbora in o izpolnitvi sprejetih ukrepov, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina ali odbor. Če je predsednik odbora odsoten, ga nadomešča namestnik predsednika. 3. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 52. člen člane odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvoli skupščina na seji obeh zborov v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, pri čemer upošteva tudi funkcionarje skupnosti, ki so člani odbora po položaju. Predsednik skupščine je po položaju predsednik odbora. * Odbor ima 7 članov. 53. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge: — predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na vzgojnoizobraževal-no dejavnost, — sprejema obrambni načrt in ukrepe pripravljenosti skupnosti, — sprejme načrt delovanja skupnosti ob naravnih in drugih nesrečah, — skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog skupnosti s tega področja, — sprejme ukrepe iz pristojnosti zborov skupščine skupnosti, kadar se skupščina zaradi izrednih razmer ne more sestati, — zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, — poroča skupščini o svojem delu in sprejetih ukrepih. 4. Stalne in občasne komisije in delovna telesa 54. člen Za posamezna vprašanja lahko skupščina izvoli stalne in občasne komisije in delovna telesa. Stalne komisije sestavljajo delegati uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije in delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani. Komisija za srednje usmerjeno izobraževanje 55. člen Komisija opravlja naslednje naloge: — skrbi za koordinacijo vpisa mladine za vzgojno-izobraževalni program šole srednjega usmerjenega izobraževanja, — analizira ustreznost materialnih in kadrovskih pogojev šol srednjega usmerjenega izobraževanja in daje smernice za njihovo razrešitev, — analizira . ustreznost samoupravne organiziranosti šol srednjega usmerjenega izobraževanja in daje smernice za novo organiziranost,, — daje iniciativo za spremembo šolske mreže v občini kolikor družbenoekonomske potrebe to narekujejo, — pripravlja razne analize in poročila v zvezi s problematiko srednjega usmerjenega izobraževanja. Komisija za podeljevanje nagrad in priznanj za vzgojno in izobraževalno delo 56. člen Komisija pripravlja: — pravilnik s katerim določi kriterije za ocenjevanje predlogov, podrobnejše pogoje in postopek za podeljevanje priznanj in nagrad, — obravnava predloge vzgojnoizobraževalnih organizacij in v skladu z normativi izbira kandidate za nagrado. 57. člen Komisija ima predsednika in 5 članov. Predsednika in člane komisije imenuje skupščina skupnosti za dobo 4 let in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo. Pri imenovanju predsednika in članov komisije je potrebno zagotoviti ustrezno strukturo članov, glede na problematiko, ki jo zajema program posamezne komisije. IX. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA 58. člen Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o vsem delovanju skuposti in o problemih, razmerah na področju vzgoje in izobraževanja, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev in o drugih vprašanjih. 59. člen Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost zlasti: — preko delegatov v skupščini skupnosti, — s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine, — s polletnim in letnim poročilom o delu skupnosti, ^ — preko sredstev javnega obveščanja, — z drugimi ustreznimi načini, ki zagotavljajo popolno obveščenost. X. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA 60. člen Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz vzgoje in izobraževanja ustanovijo uporabniki in izvajalci občinskih izobraževalnih skupnosti posebno sodišče združenega dela za področje vzgoje in izobraževanja. 61. plen Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki so" v njegovi pristojnosti, sestavo sodišča ter druga vprašanja določijo ustanovitelji s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugimi samoupravnimi splošnimi akti. XI. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI 62. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog za nemoteno poslovanje ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v občini Ljutomer strokovno službo. Delovna skupnost strokovne službe SIS opravlja naslednje naloge za skupnost: — strokovna, administrativna, tehnična in finančna opravila za skupščino skupnosti ter za njena stalna in začasna delovna telesa, — finančno vodenje tekočih investicij, pripravo finančne dokumentacije tako za SDK kot za urejanje kreditov ter tekoče spremljanje sredstev porabe, — pripravlja analize, poročila, pre'dloge, informacije in drugo gradivo, — pripravlja osnutke Samoupravnih splošnih aktov in pogodb, — odgovarja za pravilnost, pravočasnost in zakonitost sestave periodičnih 'obračunov in zaključnega računa skupnosti, — poroča skupnosti o svojem delu, — opravlja druge naloge in pooblastila skupščine skupnosti in njenih organov. 63. člen Strokovno službo vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti po usklajenem predlogu skupščin drugih SIS, ki so oblikovale skupno delovno skupnost strokovne službe in na podlagi mnenja delavcev delovne skupnosti strokovne službe. Vodja je imenovan za 4 leta in je. lahko ponovno , imenovan. Vodja delovne skupnosti opravlja predvsem naslednje naloge: — organizira in usklajuje delo strokovne službe, — skrbi, da je delo v strokovni službi zakonito, pravilno, pravočasno in racionalno, — izvršuje sklepe zbora delavcev delovne skupnosti ter sklepe skupščine skupnosti in njenih organov, — je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta strokovne službe, — opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa skupščina skupnosti in njeni organi. *X 64. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s skupnostjo in ostalimi ustanoviteljicami strokovne službe. 65. člen Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela. Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo strokovne službe in skupnostjo na osnovi opravljenih storitev v skladu s sprejetim programom dela. XII. PREHODNE IN SKLEPNE DOLOČBE 66. člen Statut sprejme skupščina na skupnem zasedanju jeh zaborov po predhodni javni razpravi. Skupščina skupnosti je dolžna v roku 60 dni po < uveljavitvi tega statuta izvoliti nove skupne organe uporabnikov in izvajalcev, stalne in občasne komisije in druga delovna telesa. Do izvolitve novih organov iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge teh organov sedanji organi skupščine. ,67. člen Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po istem postopku kot statut. 68. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut Občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer iz meseca marca 1978. St. 12/82 Ljutomer, dne 4. marca 1982. ’ Predsednik Skupščine OIS Ljutomer Janez Kuhar 1. r. 296. Na podlagi tretjega odstavka 49. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 180. in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sprejela sklep o soglasju k statutu Občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer Daje se soglasje k statutu Občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer. St. 011-2/83 Ljutomer, dne 3. februarja 1983. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Emil Kuhar 1. r. 297. Na podlagi 66. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) ter 34. in 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) sklepajo delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v Občinsko skupnost otroškega varstva Ljutomer SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer I. SPLOŠNE DOLOČBE 1 člen S tem sporazumom delavci in drugi delovni ljudje po svojih temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih kot uporabniki, skupaj z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo vzgojnovarstveno dejavnost kot izvajalci, ustanavljajo Občinsko skupnost otroškega varstva Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: skupnost). 2. člen S tem sporazumom delavci, drugi delovni ljudje in občani določajo in opredeljujejo: — cilje združevanja v skupnosti in njene naloge, — pravni položaj skupnosti, — dejavnost skupnosti, — program družbenega varstva otroka, — združevanje v Skupnosti ptroškega varstva Slovenije, — soustanoviteljstvo Občinske skupnosti socialnega varstva Ljutomer, — sodelovanje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami, — samoupravno organiziranost skupnosti, — skupne organe, — samoupravno delavsko kontrolo in nadzorstvo, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah, — samoupravno planiranje v skupnosti, — družbenoekonomske odnose v skupnosti in — strokovno službo. II. CILJI ZDRUŽEVANJA V SKUPNOSTI IN NJENE NALOGE 3. člen Delavci in drugi delovni ljudje ter občani se združujejo v skupnost, da v njej zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje pravic v zvezi z varstvom materinstva in socialno varstvo otrok in družine ter za uresničevanje dogovorjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok. 4. člen Za dosego ciljev, opredeljenih v 3. členu tega sporazuma, delavci, drugi delovni ljudje in občani v skupnosti zlasti: — usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — usklajujejo predloge programov storitev oziroma posameznih storitev s področja skupnosti, — usklajujejo predloge meril za vrednotenje programov storitev oziroma posameznih storitev, — ugotavljajo obseg sredstev, potrebnih za izvedbo programov storitev oziroma posameznih storitev v posameznihkplanskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev, — zagotavljajo sredstva za širjenje zmogljivosti vzgojnovarstvenih organizacij, — zagotavljajo sredstva za Izvajanje pravice do denarnih in materialnih pomoči, ' — sprejemajo plan občinske skupnosti otroškega varstva, — organizirajo sodelovanje s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in pri drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj družbenega varstva otrok, — se sporazumevajo o drugih zadevah, določenih z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti občinske skupnosti otroškega varstva, — sodelujejo ž družbenopolitičnimi organizacijami in s strokovnimi institucijami ter združenji pri reševanju vprašanj pomembnih za dpjžbenp varstvo otrok, — sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s skupnostmi na področju socialnega varstva, zdravstvenega varstva ter vzgoje in izobraževanja in se z njimi sporazumevajo o načrtovanju in izvajanju skupnih nalog ter o zagotavljanju potrebnih sredstev, — se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije in o združevanju sredstev za te namene. III. PRAVNI POLOŽAJ SKUPNOSTI 5. člen Skupnost je pravna oseba s pravicami in obveznostmi. ki jih ima na podlagi ustave, zakona, tega samoti nravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov. 6. člen Ime skupnosti je: Občinska skupnost otroškega varstva Ljutomer. Sedež skupnosti je: v Ljutomeru, Ormoška cesta 22. 7. člen V pravnem premetu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitve. Za svoje obveznosti v pravnem prometu z drugimi odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga. 3. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. V odsotnosti predsednika zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec strokovne službe. 9. člen Podrobnejša določila o pravnem položaju skupnosti, organizaciji dela in poslovanja ter drugih pomembnejših zadevah vsebuje statut skupnosti. IV. DEJAVNOST SKUPNOSTI 10. člen Dejavnost skupnosti je družbeno varstvo otrok, ki zajema dejavnost in ukrepe s katerimi se zagotavljajo pogoji za varstvo materinstva, za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok, vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter določajo delovni in razvojni program varstva matere, otroka in družine, obseg pravic in načine njihovega uresničevanja ter uresničujejo drugi skupni interesi na področju družbenega varstva otrok. 11. člen Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena. V. PROGRAMI DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK 12. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljajo v skupnosti programe družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih svobodne menjave dela in po načelih solidarnosti in vzajemnosti. 13. člen , Delavci, drugi delovni ljudje in občani združeni v skupnosti se o programih družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih svobodne menjave dela, dogovarjajo v skupščini skupnosti. Delavci, drugi delovni ljudje in občani določajo obseg in kvaliteto programov družbenega varstva otrok s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in drugimi planskimi akti skupnosti. 14. člen Programi družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih solidarnosti in vzajemnosti so: — priprava otrok na vstop v osnovno šolo v letu pred vstopom v osnovno šolo, — vzgoja in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — solidarno zagotavljanje minimalnega obsega denarnih in materialnih pomoči. VI. ZDRUŽEVANJE V SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENIJE 15. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani se preko skupnosti povezujejo v Skupnost otroškega varstva Slovenije, da v njej po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje programov skupnega pomena družbenega varstva otrok v SR Sloveniji. 16. člen Skupnost ima v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev Skupnosti otroškega varstva Slovenije po eno delegatsko mesto. Način delegiranja delegatov in njihove naloge ureja statut skupnosti. VII. SOUSTANOVITELJSTVO OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 17. člen Skupnost je skupaj z Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva Ljutomer/ s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota M. Sobota, z Občinsko skupnostjo za zaposlovanje Ljutomer in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Ljutomer soustanoviteljica Občinske skupnost' socialnega varstva Ljutomer. 18. člen V Občinski skupnosti socialnega varstva Ljutomer delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnost, oblikujejo, usklajujejo in spremljajo celovito politiko socialnega varstva, usklajujejo svoje programe dela s programi dela ostalih področij socialnega varstva, socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in si zagotavljajo enakopravno odločanje z zbori Skupščine občine Ljutomer. 19. člen V skupščini občinske skupnosti socialnega varstva ima skupnost 6 delegatskih mest. Način delegiranja delegatov in njihove naloge ureja statut skupnosti. VIH. SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI 20. člen Skupnost sodeluje s Skupščino občine Ljutomer preko Občinske skupnosti socialnega varstva Ljutomer, ko le-ta enakopravno odloča z zbori Skupščine občine Ljutomer. Skupnost sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami v občini Ljutomer, ko le-te obravnavajo zadeve s področja družbenega varstva otrok. ' 21. člen Sodelovanje iz 20. člena tega sporazuma uključuje zlasti: — izmenjavo mnenj in stališč, — sodelovanje predstavnikov Skupščine občine Ljutomer in družbenopolitičnih organizacij na sejah skupščine skupnosti in njenih organov ter sodelovanje delegatov skupnosti na sejah organov in teles Skupščine občine Ljutomer in družbenopolitičnih organizacij, — izmenjavo informacijskih, dokumentacijskih in drugih gradiv, — organiziranje javnih razprav pri uresničevanju politike družbenega varstva otrok. X. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 1. Skupščina skupnosti 22. člen Skupnost upravlja skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina). Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 23. člen Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije uporabnikov, delegate v zbor izvajalcev pa delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojo in varstvo otrok kot glavno dejavnost ter delegacije družbenih organizacij in društev, če s' svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok v okviru sprejetih vzgoj novarstvenih programov. Število delegatskih mest za zbor uporabnikov in zbor izvajalcev se določi v statutu skupnosti. 24. člen V skupščini delegati: — sprejemajo plan skupnosti, — oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok, — sestavljajo in predlagajo članom skupnosti program dela in razvoja in — sklepajo o drugih skupnih zadevah, ki so določene v zakonih in statutu skupnosti. 25. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita izmed delegatov vsak svojega predsednika in njegovega namestnika, oba zbora pa predsednika skupščine in njegovega namestnika. Mandatna doba predsednika skupščine, namestnika predsednika, predsednikov zborov in njunih namestnikov se določi v statutu skupnosti. 26. člen Predsednik skupščine predstavlja skupnost v stikih z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami ter drugihii samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter opravlja druge naloge, ki so določene v statutu skupnosti. 27. člen Predsednik skupščine, predsednika obeh zborov m predsedniki skupnih organov skupščine sestavljajo predsedstvo skupščine. Naloge predsedstva skupščine ureja statut skupnosti.' 2- Način in postopek sporazumevanja v skupnosti 28. člen Skupščina sprejema odločitye na sejah svojih zborov. Delegati v skupščini odločajo: — po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, — na skupni seji obeh zborov, — enakopravno v obeh zborih in — samostojno v posameznem zboru. 29. člen Po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov odločajo delegati o planskih dokumentih skupnosti in njihovih spremembah in dopolnitvah. 30. člen Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti: — oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok v občini Ljutomer, — sprejemajo samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti, — sprejemajo ugotovitvene.sklepe o sprejetih prispevnih stopnjah za financiranje programov skupnosti, — volijo predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane skupnih organov, — volijo delegate za skupščino Občinske skupnosti socialnega varstva Ljutomer, — odločajo o organiziranosti, nalogah in odgovornostih skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, — dajejo soglasje k določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, — dajejo soglasje k programu del in nalog strokovne službe ter k razvidu del in nalog, — dajejo priznanje organizacijam združenega dela oziroma posameznikom za dosežke na področju družbenega varstva otrok, — odločajo o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina skupnosti po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih aktih. 31. člen Enakopravno in ločeno v obeh zborih delegati zlasti: ■ — sodelujejo pri sprejemanju dogovora o temeljih plana, . — oblikujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, • — sprejemajo plan skupnosti, — določajo standarde in normative za opravljanje vzgojnovarstvenega dela, — oblikujejo merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju vzgojnovarstvenih programov in posameznih vzgojnih storitev, — oblikujejo merila za solidarnostno izvajanje zagotovljenega dela programa vzgoje predšolskih otrok, — odločajo o solidarnostnem zagotavljanju minimalnega obsega denarnih pomoči, — odločajo o drugih zadevah. 32. člen V zboru uporabnikov delegati: — volijo predsednika zbora in njegovega namestnika in — odločajo o drugih zadevah, določenih s statutom skupnosti. 33. člen V zboru izvajalcev delegati: — volijo predsednika zbora in njegovega namestnika in — odločajo o drugih zadevah, določenih s statutom skupnosti. X. SKUPNI ORGANI 34. člen Skupščina ima skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki skrbijo za izvrševanje njenih odločitev in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti. Člani skupnih organov so lahko samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev za skupščino. Število skupnih organov, njihovo področje in sestavo določa statut skupnosti. 35. člen Skupščina oblikuje kot metodo dela predsedstvo skupščine. Predsedstvo sestavljajo: predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika zborov in njuna namestnika in predsednik stalnih skupnih organov skupščine. Predsedstvo skupščine ima predsednika, ki ga izvoli skupščina izmed članov predsedstva. Mandat predsednika traja 2 leti. Pristojnosti predsedstva so podrobno opredeljene v statutu skupnosti. XI. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA in Nadzorstvo 36. člen Delavci, drugi' delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti preko svojih delegatov v skupščini in njenih organov. 37. člen Skupnost ima odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje zlasti: — izvajanje sprejete politike. — uveljavljanje pravic in obveznosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnostih, — izvajanje samoupravnih aktov skupnosti, — izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženka je skupnost, — delovanje organov skupnosti, — izvajanje odločitev skupščine in njenih organov, — uporabo ih razpolaganje s sredstvi skupnosti, — obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje. 38. člen Člani odbora ne -morejo biti hkrati delegati v skupščini. Člape odbora volijo in odpokličejo preko skupščine delegacije uporabnikov in izvajalcev, ki so člani skupnosti. Kandidate za člane odbora predlaga komisija za kadrovske zadeve pri občinski konferenci SZDL Ljutomer. Mandat članov odbora traja 4 leta; ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora. 39. člen Pravice, dolžnosti in odgovornosti' odbora podrobneje urejata statut skupnosti in poseben pravilnik. 40. člen Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela v skupnosti opravlja za družbeno varstvo otrok pristojni upravni organ v občini Ljutomer. XII. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN DELOVANJE SKUPNOSTI V IZJEMNIH RAZMERAH 41. člen Skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Podrobnejša določila o sestavi in pristojnostih odbora vsebuje statut skupnosti. 42. člen V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) mora skupnost prilagoditi svoje delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja. 43. člen Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. 44. člen Skupnost mora ,v svojih planskih aktih zagotovit; sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah. XIII. SAMOUPRAVNO PLANIRANJE V SKUPNOSTI 45. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ki so združeni v skupnosti, morajo planirati razvoj družbenega varstva otrok, pri tem pa poleg ugotovljenih tekočih in razvojnih potreb upoštevati tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih usmeritev družbenoekonomskega razvoja občine in republike. 46. člen Planiranje se izvaja: — z določanjem elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plima skupnosti in njegovim sprejemanjem, — s sprejemanjem plana skupnosti, — s sprejerr^njem dolgoročnega p’ana razvoja družbenega varstva otrok v občini. • 47. člen Planiranje se v skupnosti prične s sklepom o pripravi planov, ki ga sprejme skupščina in poteka po postopku in na način, ki ga določa statut skupnosti. XIV. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI 48. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani združujejo sredstva za izvajanje nalog družbenega varstva otrok, ka se izvajajo v skupnosti, na podlagi svobodne menjave dela. Sredstva iz prvega odstavka tega člena razporejajo in usmerjajo delavci, drugi delovni ljudje in občani na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih dokumentov skupnosti. XV. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI 49. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog za nemoteno poslovanje ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi občine delovno skupnost strokovne službe. Skupščina skupnosti daje soglasje k določbam statuta.strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu dela ter k razvidu del in nalog, ki jih opravlja strokovna služba. 50. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s skupnostjo in ostalimi ustanoviteljicami strokovne službe. 51. člen Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela. Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo strokovne službe in skupnostjo ter drugimi ustanoviteljicami strokovne službe, na osnovi opravljenih storitev, v skladu s , sprejetim programom dela. XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 52. člen Ta sporazum začne veljati, ko skupščina s sklepom ugotovi, da ga je sprejela večina udeležencev iz vrst uporabnikov in večina udeležencev iz vrst izvajalcev in ko da k njemu svoje soglasje Skupščina občine Ljutomer. 53. člen Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva z dne 3. 4. 1975. 54. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. St. 40/80 Ljutomer, dne 14. novembra 1980. 298. Na podlagi tretjega odstavka 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 180. in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer. St. 011-1/82 Ljutomer, dne 3. februarja 1983. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Emil Kuhar L r. ' 299. Na podlagi 8., 42., 44., 45., 46. in 62. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 36/79) ter 30. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva Ljutomer 'sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na svoji seji dne 3. marca 1882 sprejela STATUT Občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen občinska skupnost otroškega varstva Ljutomer (v nadaljnem besedilu: skupnost) je ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva kot samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, drugi delovni ljudje in občani po •načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za izvajanje pravic v zvezi z varstvom materinstva in socialno varnostjo otrok ter za uresničevanje dogovorjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok. 2. člen Upoštevaje poseben družbeni pomen dejavnosti družbenega varstva otrok, se s tem statutom. določa in opredeljuje: — status skupnosti, — samoupravna organiziranost s pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi organov skupnosti, — ljudska obramba in družbena samozaščita, — samoupravna delavska kontrola in nadzor, —- postopki samoupravnega planiranja, — položaj strokovne službe, — uveljavljanje pravice do denarnih in materialnih pomoči, , — javnost dela in — postopek sprejemanja statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov. II. STATUSNE DOLOČBE 3. člen Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska skupnost otroškega varstva Ljutomer. 4. člen Sedež skupnosti je v Ljutomeru, Ormoška cesta 22. 5. člen Skupnost ima štampiljko okrogle oblike s premerom 3 cm, na katerega zunanjem robu je izpisano ime skupnosti. 6. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. - V odsotnosti predsednika zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec strokovne službe. 7. člen V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitve. Za svoje obveznosti v pravnem prometu z drugimi odgovarja skupnost z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. III. DEJAVNOST SKUPNOSTI 8. člen Dejavnost skupnosti je družbeno varstvo otrok, ki zajema dejavnost in ukrepe s katerimi se zagotavljajo pogoji za varstvo materinstva, za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok, vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter določajo delovni in razvojni programi varstva matere, otroka in družine, obseg pravice in način njihovega uresničevanja ter uresničujejo drugi skupni interesi na področju 'družbenega varstva otrok. Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena. 9. člen Delavci, drugi delovni ljudje ter občani, združeni v skupnosti, uresničujejo skupne in splošne družbene interese ter opravljajo naloge določene v zakonu in samoupravnih sporazumih s tem, da predvsem: — sodelujejo pri oblikovanju usmeritev družbenoekonomskega razvoja in politike v občini ter usklajujejo svoje razvojne načrte na področju družbenega varstva otrok, — določajo temeljne usmeritve razvoja družbenega varstva otrok, ki ga zagotavljajo s svobodno menjavo dela v skupnosti ter preko nje v Skupnosti otroškega varstva Slovenije, — določajo osnove In merila za oblikovanje sredstev ter obseg potrebnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela, — določajo postopke za uveljavljanje pravic do denarnih in materialnih pomoči s tem, da sredstva za denarne pomoči postopoma preusmerjajo v subvencioniranje cene varstva in prehrane otrok, — organizirajo in pospešujejo razvoj dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok, družbene prehrane in telesne kulture otrok ter omogočajo, da so te oblike dostopne vsem otrokom in s tem omogočajo zaposlenim staršem čim bolj produktivno delo, — uvajajo in razvijajo dogovorjene vzgojne programe za čim več otrok in s tem prispevajo k, izenačevanju razvojnih možnosti vseh otrok in k zmanjševanju socialnih razlik, — zagotavljajo pogoje za vzgojo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — sodelujejo s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela ter s strokovnimi institucijami pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok, — usklajujejo in povečujejo prizadevanja za razvoj otroškega varstva, vseh družbenih dejavnikov, ki v občini izvajajo naloge družbenega varstva otrok. IV. ZDRUŽEVANJE V SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENIJE 10. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani se preko skupnosti povezujejo v Skupnost otroškega varstva Slovenije, da v njej po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje programov skupnega pomena družbenega varstva otrok v SR Sloveniji. 11. člen Skupnost ima v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev Skupnosti otroškega varstva Slovenije po eno delegatsko mesto. Delegate v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Skupnosti otroškega varstva Slovenije delegira zbor uporabnikov oziroma zbor izvajalcev skupnosti. 12. člen Naloge delegata v zboru skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije so, da odloča v skladu s temeljnimi stališči zbora skupnosti, ki ga je delegiral, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi. Pri opredeljevanju in glasovanju so delegati samostojni. V. SOUSTANOVITELJSTVO OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 13. člen Skupnost je skupaj z Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva, s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota Murska Sobota, z Občinsko skupnostjo za zaposlovanje Ljutomer, Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Ljutomer ih Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov, soustanoviteljica Občinske skupnosti socialnega varstva Ljutomer. 14. člen V Občinski skupnosti socialnega varstva Ljutomer delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, oblikujejo, usklajujejo in spremljajo celovito politiko socialnega varstva, usklajujejo svoje programe dela ostalih področij socialnega varstva, socialno varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti ih si zagotavljajo enakopravno odločanje z zbori Skupščine občine Ljutomer. 15. člen V skupščini občinske skupnosti socialnega varstva ima skupnost 6 delegatskih mest. Delegate v skupščino občinske skupnosti socialnega varstva delegirajo zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupnosti' in sicer vsak po 3 delegate. » VI. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 16. člen Skupnost je organizirana tako, da delo v organih upravljanja zagotavlja kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov kot uporabnikov in izvajalcev družbenega varstva otrok pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena. 17. člen Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, uresničujejo naloge skupnosti preko skupščine in njenih organov ter odbora za samoupravni nadzor. 1. Skupščina skupnosti • 18. člen Skupnost opravlja skupščina skupnosti. Skupščina je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora sta v mejah pristojnosti samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna. 19. člen Število delegacij ter način njihovega delegiranja v skupščino skupnosti določi skupščina s posebnim aktom. 20. člen Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki .opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov ter delegacije v krajevnih skupnostih. Zbor uporabnikov ima 29 delegatskih mest. 21. člen Delegate v zbor izvajalce^ delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojo in varstvo predšolskih otrok kot glavno dejavnost ter delegacije družbenih organizacij in društev, če s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok v okviru sprejetih vzgojnovarstve-nih programov. Zbor izvajalcev ima 13 delegatskih mest. 22. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita izmed delegatov vsak svojega predsednika in njegovega namestnika, oba zbora na skupni seji pa predsednika skupščine in njegovega namestnika. Mandatna doba predsednika skupščine in njegovega namestnika, predsednikov zborov in njunih namestnikov traja dve leti in so lahko zaporedoma ponovno izvoljeni za še eno mandatno dobo. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma na isto funkcijo. 23. člen Delegati v skupščini skupnosti imajo pravice, dolžnosti in odgovornosti, kot jih določa zakon in ta statut, zlasti pa: — da izražajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, o vprašanjih o katerih sklepata zbora skupščine, — da oblikujejo in sprejemajo sklepne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepata zbora skupščine, — da predlagajo zboroma skupščine stališča in sklepe, — da usklajujejo svoja stališča s širšimi družbenimi interesi delavcev In drugih delovnih ljudi ter občanov v občini in republiki, — da obveščajo delavce in druge delovne ljudi ter občane, ki so jih izvolili o svojem delu v organih skupščine ih o delu organov skupnosti,' — da zahtevajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, če niso dobili smernic ali če le-te ne zadoščajo, da bi se lahko izrekli o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine, — da zastavljajo delegatska vprašanja, — da spremljajo delo organov in delovnih teles skupščine ter delo strokovne službe in aktivno sodelujejo na sejah organov skupščine skupnosti, v katere so bili izvoljeni. 24. člen Pri sprejemanju stališč, o katerih odloča skupščina, se delegati ravnajo po smernicah svojih organizacij in skupnosti ter v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi, vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju. Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu delegacije in skupnosti, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za njihovo delo. 25. člen Delegati v skupščini skupnosti ali v njenih zborih odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, na podlagi poprejšnje razprave delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela ih delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali brez poprejšnje razprave na zborih. Skupščina skupnosti daje v poprejšnjo razpravo delavcem temeljnih organizacij združenega dela ter občanom v krajevnih skupnostih: — predlog elementov plana, — osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana. — zadeve, o katerih je potrebno odločati z referendumom, — druge zadeve, za katere tako odloči skupščina oziroma njen zbor. 26. člen Zbora uporabnikov in izvajalcev enakopravno: — oblikujeta elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — sprejemata plan skupnosti, — oblikujeta politiko na področju družbenega varstva otrok, — določata višino prispevka izračunano v stopnjah, — določata postopek in način poračuna presežka ali primanjkljaja sredstev oziroma valorizacije dogovorjenih sredstev skupnosti, — določata standarde in normative za opravljanje vzgojnovarstvenega dela, — oblikujeta merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju vzgojnovarstvenih programov in posameznih vzgojnovarstvenih storitev, — sprejemata statut skupnosti, poslovnik skupščine skupnosti in druge samoupravne splošne akte, — sprejemata ukrepe za usklajevanje razvoja družbenega varstva otrok s potrebami splošne ljudske obrambe ter za zagotavljanje potrebnih sredstev za izpolnitev teh nalog v miru in v vojni, — oblikujeta merila za solidarnostno izvajanje zagotovljenega dela programa vzgoje predšolskih otrok, — odločata o solidarnostnem zagotavljanju minimalnega obsega denarnih pomoči, — sklepata o drugih zadevah določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, statutom in drugimi predpisi ter samoupravnimi splošnimi akti. 27. člen Ce pri sklepanju v zboru ne pride do odločitve oziroma do sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine. Če zavoljo različnih stališč zborov tudi po usklajevalnem postopku ne pride do odločitve o vprašanjih, ki so pomembna za zadovoljitev potreb oziroma inte"resov delovnih ljudi na področju družbenega varstva otrok, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje s svojim sklepom. 28. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji zlasti: — sprejemata ugotovitvene sklepe o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in o sprejetih prispevnih stopnjah za financiranje programov skupnosti, — volita predsednika skupščine, njegovega namestnika in člane skupnih organov ter imenujeta člane drugih delovnih teles, —• odločata o organiziranosti, nalogah in odgovornostih skupnosti na področju ljudske obrambe in druž-' bene samozaščite, — dajeta soglasja k statutu delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila služba ustanovljena, — dajeta soglasje k programu del in nalog strokovne službe ter k razvidu del in nalog, — imenujeta in razrešujeta Vodjo delovne skupnosti skupne strokovne službe. — dajeta priznanja organizacijam združenega dela oziroma posameznikom za dosežke na področju družbenega varstva otrok, — odločata o drugih zadevah za katere sta pristojna zbpra po zakonu in drugih, splošnih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih. 29. člen Zbor uporabnikov samostojno: — voli predsednika zbora in njegovega namestnika, — ustanavlja delovna telesa zbora in voli oziroma imenuje člane teh delovnih teles, — sklepa sporazume o svobodni menjavi dela z izvajalskimi organizacijami, — voli delegate za skupščino Občinske skupnosti socialnega varstva Ljutomer, — sprejema program dela zbora, — sklepa o drugih zadevah, ki jih določa zakon, ta statut in drugi samoupravni splošni akti. 30. člen Zbor izvajalcev samostojno: — voli predsednika zbora in njegovega namestnika, — ustanavlja delovna telesa zbora in voli oziroma imenuje člane teh delovnih teles, — voli delegate za skupščino Občinske skupnosti socialnega varstva Ljutomer, — sprejema program dela zbora, — sklepa o drugih zadevah, ki jih določa zakon, ta statut in drugi samoupravni splošni akti. 31. člen Seje skupščine sklicuje predsednik" skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo ali na pobudo delegatov skupščine. Predsednik skupščine more sklicati sejo skupščine, če to zahteva na podlagi sklepa eden od zborov, 1/3 delegatov skupščine ali odbor samoupravne delavske kontrole. Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine, kadar to zahteva občinska konferenca SZDL, Skupščina občine Ljutomer, Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer ali občinski svet ZSS Ljutomer. 32. člen Sejo zbora izvajalcev skupščine oziroma zbora uporabnikov skupščine sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika zbora. Sejo zbora skupščine skliče predsednik - zbora na lastno pobudo ali na pobudo delegatov zbora. Predsednik zbora mora »sklicati sejo zbora, če to zahteva na podlagi sklepa zbor, 1/3 delegatov zbora ali odbor samoupravne delavske kontrole. Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, če to zahteva občinska konferenca SZDL Ljutomer, Skupščina občine Ljutomer ali Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer ali občinski svet ZSS Ljutomer. Predlagatelji sklica seje skupščine ali zborov morajo priložiti zahtevi za sklic svoje gradivo oziroma predlog odločitve, zaradi katere so zahtevali sklic seje. ' 33. člen Seja skupščine ali zbora skupščine mora biti praviloma sklicana najmanj 15 dni pred dnem določenim za sejo. Kadar se seja skupščine ali zbora skupščine sklicuje v krajšem roku, mora biti v vabilu za sejo posebej obrazloženo, zakaj se seja sklicuje v krajšem roku. 34. člen Delo skupščine oziroma zborov, načine in postopke sprejemanja odločitev, ter delo drugih organov skupščine podrobneje določa poslovnik. 35. člen Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zborov. Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh zborov. Odločitve in sklepi skupščine, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru. Odločitve in sklepi, o katerih odloča posamezni zbor samostojno so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov tega zbora. 36. člen Glasovanje v skupščini in v zborih skupščine je praviloma javno. 37. člen Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri člane iz zbora izvajalcev skupščine in tri člane iz zbora uporabnikov skupščine. Komisijo in njenega predsednika imenujejo na seji skupščine. 38. člen Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz 37. člena tega statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitve soglasno z vsemi glasovi svojih članov. Če kljub usklajevanju ni doseženo soglasje v skupščini in skupščina ne more sprejeti odločitev s potrebno večino glasov, se predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisiji iz 37. člena tega statuta pa naloži, da usklajevalni postopek ponovi V primeru iz drugega odstavka tega člena mora komisija v roku, ki ga določa skupščina, vendar ne daljšem od 15 dni, predložiti predsedniku skupščine predlog odločitve, ki je bil sprejet z vsemi glasovi članov komisije. Predsednik skupščine je dolžan usklajen predlog odločitve takoj predložiti skupščini. 39. člen Če tudi po usklajevalnem postopku iz drugega in tretjega odstavka 38. člena tega statuta skupščina ne sprejme predloga odločitve, odločitev p:f je pomembna in bi z nesprejeto odločitvijo bilo ogroženo opravljanje dejavnosti družbenega varstva otrok, lahko odločitev sprejme na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Ljutomer. 3. Predsednik skupščine 40. člen Predsednik skupščine vodi delo skupščine, predstavlja skupščino skupnosti in predstavlja ter zastopa Občinsko skupnost otroškega varstva Ljutomer. Po’eg nalog, določenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi ter nalog določenih v tem statutu, predsednik skupščine zlasti: — koordinira in usklajuje delo obeh zborov skupščine, — skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom, — podpisuje akte skupščine in akte skupnosti, — skrbi za sodelovanje in povezovanje skupnosti s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter drugimi samoupravnimi skupnostmi in društvi, — predlaga skupščini , formiranje občasnih . organov skupnosti, — spremlja delo samoupravnih organov sltup-nosti, — opravlja druge naloge, M mu jih določi skupščina skupnosti. Za svoje delo je predsednik skupščine odgovoren skupščini in Skupščini' občine Ljutomer. če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča njegov namestnik. Namestnik predsednika skupščine-- lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge iz njegovega delovnega področja. 41. člen Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata naslednje naloge: — sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov, — opravljata oziroma skrbita za Izpolnjevanje sklepov zborov, .— opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine skupnosti. 42. člen Predsednik skupščine skupnosti, predsednika obeh zborov in predsednik skupnih organov skupščine sestavljajo predsedstvo skupščine, ki: — usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne'rede sej, — skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v zborih, — skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih samoupravnih interesnih skupnosti in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami, — opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov. Predsedstvo ni organ skupščine ampak oblika dela. VIL SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA IN NADZOR 43. člen Za uresničevanje in varstvo pravic iz naslova združevanja sredstev delavcev, delovnih ljudi In občanov ter za uresničevanje pravic s področja družbenega varstva otrok ter za nadzor nad izvajanjem politike družbenega varstva otrok, Izvoli skupščina odbor samoupravne delavske kontrole, ki je organ samoupravne delavske kontrole skupnosti. 44. člen Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira: — izvajanje sprejete politike skupnosti, — izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, njenega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, — izvijanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost, — izvajanje sklepov organov skupnosti, — skladnost aktivov in sklepov organov skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi članov skupnosti, — združevanje sredstev, uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti, — obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje in opravlja druge naloge, določene z zakonom oziroma splošnimi akti skupnosti. 45. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in obveznost dajati pobude in predloge za ustrezne ukrepe pristojnim organom skupnosti. Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevala, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje skujAiosti, s tem pa mora odbor za samo-upravrti nadzor seznaniti skupščino skupnosti. 46. člen Organi skupnosti in strokovna služba skupnosti morajo dati potrebne podatke odboru samoupravne delavske kontrole. Podatke morajo organi in služba iz prvega odstavka tega člena posredovati v 15 dneh od prejema zahteve, ki mora biti pismena. Ce organi in služba iz prvega odstavka tega člena ne ravnajo po zahtevah oziroma pobudah organa samoupravne delavske kontrole, mora organ samoupravne delavske kontrole o tem obvestiti skupščino. Ce skupščina ne izvrši ukrepov oziroma zavrne pobudo, obvesti o tem organ samoupravne delavske kontrole skupščine občine. 47. člen Odbor samoupravne delavske kontrole mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu skupščini skupnosti. 48. člen Odbor satnoupravne delavske kontrole ima 5 članov. Člani odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika odbora. Člane odbora volijo in odpokličejo preko skupščine delegacije uporabnikov in izvajalcev, ki so člani skupnosti. Kandidate za člane odbora predlaga komisija za kadrovske zadeve pri OK SZDL Ljutomer. Mandat članov odbora traja 4 leta, ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora. 49. člen Delegati samoupravne delavske kontrole so lahko odpoklicani pred potekom mandata, če se ugotovi, da ne opravljajo dolžnosti za katero so izvoljeni. Pobudo za odpoklic posameznega delegata ali odbora v celoti lahko poda posamezen zbor skupščine ali drug organ skupščine. 50. člen Podrobnosti o izvrševanju to izvajanju samoupravne delavske kontrole, način volitev in odpoklic delegatov odbora samoupravne delavske kontrole določa poseben samoupravni splošni akt skupnosti. VIII. VIII. ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI 51. člen Za izpolnjevanje sklepov skupščine, pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti in za opravljanje drugih nalog ima skupščtoa skupnosti naslednje skupne organe uporabnikov in izvajalcev: — odbor za razvojne, splošne in druge skupne naloge, — odbor za svobodno menjavo dela, — odbor za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic uporabnikov, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Skupne organe uporabnikov in izvajalcev sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in iz vaj aicev. 1. Odbor za razvojne, splošne in druge skupne naloge 52. člen Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in njegovega namestnika. Odbor ima 8 članov. 53. člen Odbor ima naslednje naloge: — pripravlja predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, ' sklepov in ukrepov, o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in izvajalcev v zborih ali v skupščini skupnosti, — skrbi' za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki so bili sprejeti v zborih ali v skupščini skupnosti, — skrbi za uresničevanje razvojnih načrtov in drugih ukrepov s področja družbenega varstva otrok, ki jih je sprejela skupščina skupnosti, — seznanja zbore in skupščino skupnosti s problematiko uresničevanja politike družbenega varstva otrok in predlaga ustrezne ukrepe, — zagotavlja sodelovanje z organi družbenopolitične skupnosti, skupnostjo socialnega varstva in drugimi samoupravnimi' interesnimi skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini, — spremlja delo strokovne službe, ki opravlja dela in naloge za skupnost, — poroča o svojem delu skupščini skupnosti, — opravlja druge skupne- naloge za katere ga pooblastita zbora skupščine skupnosti. 2. Odbor za svobodno menjavo dela 54. člen Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in njegovega namestnika. Odbor ima 6 članov. 55. člen Odbor opravlja naslednje naloge: — skrbi za usklajene aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci predšolske vzgoje, — v sodelovanju z vzgojnovarstvenimii organizacijami oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi' dela, — opravlja druge naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci predšolske vzgoje, — poroča o svojem delu skupščini skupnosti. 3. Odbor za uveljavljanje denarnih in, materialnih pravic uporabnikov 56. člen Člane odbora izvoli skupščina skupnosti otroškega varstva v enakem številu med delegati uporabni- kov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in njegovega namestnika. Odbor ima 6 članov. 57. člen Odbor opravlja naslednje naloge: — sprenilja uresničevanje dogovorjene politike denarnih in materialnih pravic, ugotavlja stanje ter problematiko na tem področju in daje predlog za usmeritev politike denarnih pomoči v občini, — obravnava in odloča o pripombah občanov na izdane ugotovitve o pravici do denarne pomoči, — obravnava in odloča o zavrnitvi zahtevka za pravico do denarne pomoči kadar občanov zahtevek ni razumljiv in tako pomanjkljiv, da o njem ni mogoče odločati, — po prostem preudarku prizna ali odkloni pravico do denarne pomoči otrokom ne glede na dohodke v družini, če dejanske socialrte okoliščine družine izkazujejo drugačno materialno in socialno stanje od prikazanih v zbrani dokumentaciji, — odloča o odpisu preplačil na denarnih pomočeh, — odloča o spremembah v izvajanju oblike porodniškega dopusta in o drugih zadevah iz pravic do porodniškega dopusta, — opravlja še druge naloge s področja denarnih pomoči na osnovi določil samoupravnih splošnih aktov in naloge za katere ga pooblasti skupščina skupnosti, — poroča o svojem delu skupščini skupnosti. 4. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 58. člen Člane odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvoli skupščina na seji obeh zborov v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, pri čemer upošteva tudi funkcionarje skupnosti, ki so člani odbora po položaju. Predsednik skupščine je po položaju predsednik odbora. Odbor ima 5 članov. 59. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge: — predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje vzgojnovarstvene ter socialnovarstvene dejavnosti 's potrebami in možnostmi v razmerah ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na.varstvo in vzgojo predšolskih otrok ter socialno varstvo otroka in matere, — pripravlja obrambni načrt in ukrepe pripravljenosti skupnosti otroškega varstva, — pripravlja načrte delovanja skupnosti otroškega varstva ob naravnih in drugih nesrečah, — skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in po načrtu v izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog skupnosti s tega področja, — sprejme ukrepe iz pristojnosti zborov skupščine skupnosti otroškega varstva, kadar se skupščina zaradi izrednih razmer ne more sestati, — zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, . — poroča skupščini o svojem delu in sprejetih ukrepih. 5. Predsednik odbora 60. člen Predsednik odbora opravlja naslednje naloge: — vodi in usklajuje delo odbora ter skrbi za izpolnjevanje nalog skupnosti, — sklicuje in vodi seje odbora ter predlaga dnevni red sej, — skrbi za zakonitost dela odbora, — poroča zboroma skupščine o delu odbora in e izpolnitvi sprejetih ukrepov, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina ali odbor. Če je predsednik odbora odsoten, ga nadomešča namestnik predsednika. 6. Stalne in občasne komisije in delovna telesa 61. člen Za posamezna vprašanja lahko skupščina izvoli stalne in občasne komisije in delovna telesa. Stalne komisije sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije in delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani. IX. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA 62. člen Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o vsem delovanju skupnosti', o problematiki, razmerah na področju družbenega varstva otrok, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev in tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravne delavske kontrole. 63. člen , Javnost dela in obveščanje o delu skupnosti se zagotavlja: — preko delegatov zborov skupščine, — s pismenimi gradivi za seje zborov drugih organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti, — z občasnimi informacijami o delu skupnosti v delegatskem glasilu občine, — z javnim objavljanjem sklepov in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — s sredstvi javnega obveščanja in — z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti. Za javnost dela skupnosti skrbi predsednik skupščine skupnosti. 64. člen Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni in na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa in samoupravnega splošnega akta, se lahko omeji javnost dela skupnosti. Sklep o tem sprejema organ skupnosti oziroma skupni organ skupščine skupnosti, v čigar področje zadeva spada, izven seje pa predsednik organa. Zoper sklep o omejitvi javnosti je mogoč ugovor na skupščino skupnosti. Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki: — ki so tajni po zakonu, drugem splošnem predpisu in samoupravnem splošnem aktu, — ki so tajni zaradi potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — ki so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov a}i sklepov organov samoupravljanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij ih skupnosti, — ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti. 65. člen > Člani organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti ter delavci strokovne službe, ki za skupnost opravljajo strokovna, administrativna in druga pomožna dela, ki sodelujejo v postopku priprave informacije za odločanje, ne smejo uporabljati v tem postopku pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri uporabnikih in izvajalcih povzročili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti ali da bi bili v nasprotju z interesi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 63. člen Za .hrambo zapisnikov in gradiva, ki ga obravnavajo organi skupnosti in skupni organi skupščine skupnosti, skrbi strokovna sltižba, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela. V strokovni službi so delegacijam in delegatom stalno na vpogled zapisniki' in drugo gradivo ter dokumentacija, ki je bila obravnavana na sejah organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti. X. SAMOUPRAVNO PLANIRANJE V SKUPNOSTI* 67. člen Nosilci samoupravnega in družbenega planiranja na področju družbenega varstva otrok so delavci, drugi delovni ljudje ih občani, združeni v skupnosti. Pravico in dolžnost planiranja uresničujejo delavci, drugi dejovn* ljudje in občani v skupnosti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in sporazume o temeljih plana občine, da sprejemajo plane skupnosti in da ukrepajo ter delujejo za njihovo uresničevanje. 63. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti sprejemajo delavci, drugi delovni ljudje in občani. Na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, sprejemajo uporabniki in izvajalci v skupščini plan skupnosti, ki vsebuje zlasti določbe o: — politiki in srednjeročnih ciljih razvoja družbenega varstva otrok na obroočju občine, — nalogah, obveznostih in sredstvih, prikazanih po sestavinah jz samoupravnega sporazuma o teme-, Ijih plana, — nalogah, ki jih prevzema skupnost po zakonu, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, — organizacijskih, kadrovskih in materialnih ukrepih za uresničitev nalog, določenih v planu. XI. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI 69. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani združujejo sredstva za izvajanje nalog družbenega varstva otrok, ki se izvajajo v Skupnosti na podlagi svobodne menjave dela. Sredstva iz prvega odstavka tega člena, razporejajo in usmerjajo delavci, drugi delovni ljudje in občani na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih dokume_ntov skupnosti. XII. POSEBNO SODIgCE ZDRUŽENEGA DELA 70. člen Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva parvic iz otroškega varstva, ustanovijo uporabniki in izvajalci občinskih skupnosti otroškega varstva posebno sodišče združenega dela za področje otroškega varstva. 71. člen Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki so v njegovi pristojnosti, sestavo sodišča ter druga vprašanja določijo ustanovitelji s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugimi samoupravnimi splošnimi akti. XIII. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI ' 72. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog za nemoteno poslovanje ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti občine Ljutomer strokovno službo. Delovna skupnost strokovne službe opravlja naslednje naloge za skupnost: — strokovna, administrativna, tehnična in finančna opravila za skupščino skupnosti ter za njena stalna in začasna delovna telesa, — fipančno vodenje tekočih investicij, priprave finančne dokumentacije tako za Službo družbenega knjigovodstva kot za urejanje kreditov ter tekoče spremljanje sredstev porabo, — pripravlja analize, poročila, predloge, informacije in drugo gradivo, — pripravlja osnutek samoupravnih splošnih aktov in pogodb, — odgovarja za pravilnost, pravočasnost in zakonitost sestave periodičnih obračunov in zaključnega računa skupnosti, — poroča skupnosti o svojem delu, — opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti in njenih organov. 73. člen Strokovno službo vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti po usklajenem predlogu skupščin drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so oblikovale skupno strokovno službo in na podlagi mnenja delavcev delovne skupnosti strokovne službe. Vodja je imenovan za 4 leta in je lahko ponovno imenovan. ' Vodja delovne skupnosti opravlja predvsem naslednje naloge: — organizira in usklajuje delo strokovne službe, — skrbi da je delo v strokovni službi zakonito, pravilno, pravočasno in racionalno, — je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta strokovne službe, — izvršuje sklepe zbora delavcev delovne skupnosti ter sklepe skupščine skupnosti in njenih organov, — opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa skupščina skupnosti in njeni organi. 74. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s skupnostjo in ostalimi ustanoviteljicami strokovne službe. 75. člen Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost /ustvari s svobodno menjavo dela. Pridobivanje prihodka ureja samoupravni 1 sporazum o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo strokovne službe in skupnostjo na osnovi opravljenih storitev v skladu s sprejetim programom dela. XIV. UVELJAVLJANJE DENARNIH IN MATERIALNIH PRAVIC 76. člen Pravico do nadomestila osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta, pomoči pri opremi novorojenca in do denarne pomoči uveljavlja upravičenec z vložitvijo zahtevka pri Občinski skupnosti otroškega varstva Ljutomer. Ce občan ni zadovoljen z dokončno odločitvijo organa skupnosti tn če o njegovi zahtevi ni bilo odločeno v 30 dneh po vložitvi, lahko v 30 dneh od prejema dokončne rešitve oziroma v 30 dneh od dneva, ko bi o njegovem zahtevku moralo biti odločeno, uveljavlja sodno varstvo pravic. Do ustanovitve posebnega sodišča združenega dela občan uveljavlja sodno varstvo pri pristojnem sodišču združenega dela. 77. člen Merila za pridobitev in uveljavljanje pravih do denarnih pomoči in način dajanja teh pomoči se določi s posebnim aktom skupnosti. 78. člen Postopek za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic se določi s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti. XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 79. člen Statut sprejme skupščina na skupni seji obeh zborov po predhodni javni razpravi. 80. člen Statut in druge samoupravne splošne akte sprejemata enakopravno oba zbora skupščine po predhodni razpravi v delegacijah oziroma v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih, razen če zakon ne določa drugače. Spremembe in dopolnitve statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov se sprejemajo po enakem postopku kot statut ozjroma samoupravni splošni akt. 81. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati- ta statut, preneha veljati statut skupnosti z dne 23. 2. 1978. St. 16/2-82 I^utomer, dne 3. marca 1982. ’ Predsednica X ■ skupščine OSOV Ljutomer Majda Kristl L r. 309. Na podlagi tretjega odstavka 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni Isit SRS, št. 35/79) ter 180. in 181. členu statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sprejela SKLEP o soglasju k statutu Občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer Daje se soglasje k statutu Občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer. St. 011-1/82 Ljutomer, dne 3. februarja 1983. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Emil Kuhar 1. r. ' 301. Na podlagi 36. iti 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) sklenejo samoupravno organizirani delavci, drugi delovni ljudje in občani na območju občine Ljutomer SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ljutomer kot uporabniki socialno skrbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabnild), skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev zadovoljuje potrebe in interese po teh storitvah — kot izvajalci socialnoskrbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu; izvajalci), ustanovijo Občinsko skupnost socialnega skrbstva Ljutomer. 2. člen V občinski skupnosti socialnega skrbstva delavci, drugi delovni ljudje in občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese po socialnem skrbstvu ter s temi potrebami in interesi usklajujejo delo na področju socialnega skrbstva. V občinski skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi 'in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanja socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese. 3. člen Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljutomer se ustanovi kot samoupravna interesna skupnost za območje občine Ljutomer. 4. člen Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je pravna oseba z imenom: Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljutomer. Sedež skupnosti je v Ljutomeru, Ormoška cesta 22. Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z napisom: Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljutomer. 5. člen Dejavnost skupnosti je: — zagotavlja materialne pomoči ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov in pomoč pri' njihovem usposabljanju za življenje in delo (minimalna socialna varnost), — ugotavlja vzroke in preprečevanje nastajanja motenj, ki ovirajo delavce, druge delovne ljudi in občane pri njihovem vključevanju v družbeno skupnost. Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena. 6. člen Delo skupnosti je javno. Skupnost obvešča delavce, druge delovne ljudi' in občane o svojem delu, stanju in problemih po njihovih delegatih v skupščini skupnosti, prek sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način. Uresničevanje načela javnosti dela skupnosti je podrobneje urejeno s. statutom. 7. člen V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno brez omejitve. Za svoje obveznosti v pravnem prometu z drugimi odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga. 8. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. V odsotnosti predsednika zastopa skupnost namestnik predsednika z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec strokovne službe. 9. člen Skupnost ima svoj statut. Statut vsebuje podrobneje določbe o nalogah skupnosti, o organih skupnosti in njihovih pooblastilih, o odgovornosti, o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih članov skupnosti in o drugih za skupnost pomembnih vprašanjih. 10. člen Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije zaradi usklajevanja politike na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji 4er opravljanja nalog, s katerimi uresničujejo določene širše interese ali ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi. 11. člen Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva v občini Ljutomer, združujejo v Občinsko skupnost socialnega varstva Ljutomer zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov s tega področja in opravljanja drugih skupnih nalog. 12. člen Nadzor nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti opravlja pristojni upravni organ Skupščine občine Ljutomer. II. NALOGE SKUPNOSTI IN UPRAVIČENCI DO STORITEV IN POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU Naloge skupnosti 13. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani organizirani v skupnosti, uresničujejo v skupnosti zlasti naslednje naloge: — oblikujejo politiko socialnega skrbstva v občini, — skrbijo za izvajanje in razvoj socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo - program razvoja socialnega skrbstva in program razvoja organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini, — zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje nalog in ciljev socialnega skrbstva, — usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana in sprejemajo plan skupnosti, — določajo oblike materialnih pomoči v socialnem skrbstvu ter pogoje in merila za uveljavljanje teh pomoči, v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu, — se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva, — spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave v občini in sodelujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju in izvajanju ukrepov socialne politike, — zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo ter strokovno izpopolnjevanje delavcev v socialnem skrbstvu, — organiziraj p v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupostmi, organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter prek sredstev javnega obveščanja vzgoj noizobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva, — opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ta sporazum, statut in drugi splošni akti skupnosti. 14. člen Naloge skupnosti v zvezi z dejavnostjo socialnega skrbstva, namenjene neposredno upravičencem do storitev in pomoči v socialnem skrbstvu, so zlasti: — naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih določb, zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi' zakonov izdani predpisi, — svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju, — diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami, — razvrščanje in napotitev za usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in mladoletnikov z motnjami v. telesnem in duševnem razvoju, — pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok, — oskrbo in varstvo v socialnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za usposabljanje, — pomoč posameznikom in družinam pri prepre- čevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti, , — materialne pomoči, — sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in delo invalidnih oseb pod posebnimi pogoji, — sodelovanje pri organiziranju pomoči in postrežbe občanom na domu. Upravičenci do storitev in pomoči 15. člen Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so: — otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje, zlasti: otroci brez obeh staršev (oba umrla), otroci neznanih staršev, otroci, ki so jih starši zapustili, otroci staršev, ki jim je bila odvzeta roditeljska pravica, otroci staršev, ki roditeljske pravice ne morejo izvrševati (npr. otroci staršev na začasnem delu v tujini, otroci trajno bolnih staršev ipd.), otroci iz družin z motnjami v družinskih odnosih, otroci razvezanih staršev ipd., — otroci in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti, — otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — materialno ogroženi otroci in mladostniki ter družine, — odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji, — odrasle osebe pod skrbništvom, — odrasle materialno ogrožene osebe, — odrasle osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje, — osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene odrasle osebe, — odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu po prestani kazni, — osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva, — osebe, ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč. III. ODNOSI MED UPORABNIKI IN IZVAJALCI 16. člen Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju socialnega skrbstva so uporabniki in izvajalci sociai-noskrbstvenih storitev. Uporabniki si s svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svojih dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev, zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih skupnih in celotnih družbenih potreb po socialnoskrbstvenih storitvah. 1,7. člen Predmet svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva so socialnoskrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določena socialnoskrbstve-na dejavnost, s katerimi se uresničuje dejavnost (naloge) socialnega skrbstva kot jo določa zakon o socialnem skrbstvu in samoupravni splošni akti skupnosti v skladu z zakonom. 18. člen' Uporabniki in izvajalci kot udeleženci v svobodni menjavi dela vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno: — ceno posamične socialnoskrbstvene storitve, — povračilo za izvajanje programa storitev, — povračilo za izvajanje določene" socialnoskrbstvene dejavnosti. 19. člen V skupnosti se uporabnilu in izvajalci samoupravno sporazumevajo o medsebojnih obveznostih, pravicah in odgovornostih v zvezi z uresničevanjem interesov in zadovoljevanjem potreb po socialnem skrbstvu, ki se uresničujejo s skupnim planiranjem, ustvarjanjem in razporejanjem dohodka, z vzajemnim združevanjem in solidarnostnim zagotavljanjem sredstev, na območju občine in republike. 20. člen Pravice in dolžnosti planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in sprejemajo plan skupnosti. Postopek pripravljanja in sprejemanja planskih aktov ter način udeležbe uporabnikov in izvajalcev v posameznih fazah pripravljanja in sprejemanja planskih aktov, določa zakon. 21. člen ■ S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah in pomočeh in določajo cilje razvoja socialnega skrbstva v občini ter zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo zlasti predmet svobodne menjave in način uresničevanja svobodne menjave dela. V zvezi s tem določajo normative in standarde socialnoskrbstvene dejavnosti, osnove in merila za določanje cene, druge oblike in način povračila za vloženo delo ter se dogovorijo 6 medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Posebej določijo namen, način in obseg solidarnostnega združevanja sredstev v skupnosti in po njej za izvajanje zagotovljenega programa. 22. člen Razen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, urejajo uporabniki in izvajalci svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela tudi z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami. V drugih samoupravnih sporazumih oziroma v pogodbah udeleženci v svobodni menjavi podrobneje uredijo zadeve iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti oziroma uredijo druge zadeve. IV. IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI Skupščina 23. člen Skupnost upravlja skupščina. Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije. delavcev v temeljnih in drugih organizapijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegacije delov- nih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva v občini. Člane in delegacije volijo in odpoklicujejo v prejšnjem odstavku, navedene organizacije in skupnosti ter društva in družbene organizacije po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom. 24. člen V skupščini skupnosti se delegati sporazumevajo o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci. V skupščini skupnosti delegati sprejemajo plan skupnosti, enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju socialnega skrbstva, sestavljajo in predlagajo planom skupnosti programe dela in programe razvoja socialnega skrbstva ter sklepe o drugih skupnih zadevah, ki so določeni v tem sporazumu in statutu skupnosti v skladu z zakonom. Pri tem se zlasti sporazumevajo in pripravljajo predlogi samoupravnih sporazumov o temeljih plana, predlogi o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev, o storitvah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev, o storitvah, programih storitev oziroma opravljanju določene socialno skrbstvene dejavnosti, o ceni oziroma povračilih in elementih cene, o pogojih uresničevanja .svobodne menjave dela. O teh predlogih odločajo člani skupščine. 25. člen Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev: — na skupni seji obeh zborov, — enakopravno v obeh zborih, — v posameznem zboru samostojno. 26. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji: — oblikujejo politiko in obravnavata problematiko na področju socialnega skrbstva v občini, — obravnavajo osnutek in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajejo pobude in predloge za sprejetje ali' spremembo ip dopolnitev teh zakonov, — dajejo pobude in predloge za sprejem podpisov s področja socialnega skrbstva, — določajo organiziranost, naloge in odgovornosti skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, — obravnavajo analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe, ter organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva in drugih izvajalcev posameznih socialnoskrbstvenih storitev v občini, — obravnavajo pripombe, mnenja in priporočila organov družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij v občini ter občinske skupnosti socialnega varstva in drugih samoupravnih interesnih skupnosti v občini' v zvezi z delom skupnosti ter jih Obveščajo o svojih stališčih oziroma sprejetih sklepih v tej zvezi, — obravnavajo pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole, — volijo delegate za skupščino občinske skupnosti socialnega varstva po načelu enake zastopanosti obeh zborov, I — imenujejo in razrešujejo predstavnike skupnosti v organe upravljanja samoupravnih organizacij, skupnosti ali društev v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov, — podeljujejo priznanja organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom za izjemne dosežke in prizadevanja na področju socialnega skrbstva. 27. člen Zbor izvajalcev in zbor uporabnikov enakopravno: — določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — sprejemata plane skupnosti in izvedbene akte, — sprejemata programe razvoja socialnega skrbstva v občini, z — sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v teh postopkih dogovarjanja ali sporazumevanja oziroma o pristopu skupnosti k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, — sprejemata statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter druge akte skupnosti, — dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina skupnosti, — sprejemata program in načrt dela skupnosti ter poročilo o delu, — sprejemata finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi' finančnega načrta skupnosti, — odločata o najemanju kreditov, — volita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika, — volita oziroma imenujeta skupne organe uporabnikov in izvajalcev, druge organe skupnosti ter komisije in delovpa telesa, — imenujeta strokovnega delavca skupščine skupnosti, — odločata o ustanovitvi skupne strokovne službe skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi, skleneta samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo m delovno skupnostjo skupne strokovne službe, — dajeta soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom ter drugim aktom delovne skupnosti skupne strokovne službe, v skladu z zakonom in tem statutom, — odločata o ustanovitvi organizacij združene-Sa dela na področju socialnega skrbstva v občini, — dajeta soglasje k statutu' organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica ali soustanovitelji-ca je skupnost, — sprejemata poslovnik skupščine in drugih organov ter delovnih teles skupnosti, •— opravljata druge zadeve, ki spadajo v enakopravno odločanje obeh zborov go zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutom ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost skupščine, pa za njih ni izrecno določeno, da jih obravnava ali o njih odloča posamezni zbor samostojno oziroma da jih obravnavata ali o njih odločata zbora na skupni seji z večino glasov delegatov obeh zborov. 28. člen Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira. V ta namen zbor samostojno: — odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora, — voli predsednika zbora in njegovega namestnika izmed članov delegacij za zbor, — sprejema program svojega dela, — opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in statut. Vsak zbor samostojno delegira delegate v skupščino Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 29. člen Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov. Odločitve in- sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji obeh zborov so sprejete, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov. Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščine enakopravno so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru. Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odloča vsak zbor samostojno so sprejeti, če je zanjo glasovala večina vseh delegatov tega zbora. SO. člen Glasovanje v skupščini je javno. Skupščina lahko odloči v skladu s poslovnikom, da se o posameznem vprašanju glasuje tajno. 31. člen Če v primerih iz tretjega odstavka 31. člena ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek je določen s statutom skupnosti. Če v zadevah, ki so bistvenega pomena za uresničevanje skupnih interesov tudi' v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, lahko skupščina občine na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje Komisije in druga delovna telesa skupščine 32 člen Za proučevanje problematike na posameznih področjih ali posameznih vprašanjih z delovnega področja skupnosti, določenih skupnih vprašanj, za pripravo predlogov za posamezne ukrepe ter za upravljanje drugih zadev, se lahko ustanovijo komisije in druga delovna telesa, ki so stalna ali začasna. Zbora lahko ustanovita skupne komisije in druga delovna telesa ali pa delovna telesa za proučitev posameznih zadev oziroma pripravo predlogov za posamezne sklepe. Naloge, pooblastila in sestavo komisij in drugih delovnih teles se določi s sklepom o njihovi ustanovitvi, če jih nd določa že statut ali zakon. Sodelovanje predstavnikov organov drugih organizacij in skupnosti na sejah skupščine 33. člen Na seje skupščine se vabijo predstavniki: — občinske konference SZDL, — občinske skupnosti socialnega varstva, — Izvršnega sveta Skupščine občine Ljutomer, — pristojnega upravnega organa Skupščine občine Ljutomer, — skupne strokovne službe, ki opravljajo za skupnost administrativno-strokovna, pomožna in podobna dela. Na seje skupščine se vabi tudi predstavnike drugih interesnih skupnosti v občini, kadar so ha dnevnem redu seje vprašanja, ki so v skupnem interesu občinske skupnosti in drugih samoupravnih interesnih skupnosti! v občini. e Predsednik skupščine in predsednika zbo-rov 34. člen Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik. Ločene seje posameznega zbora vodi predsednik zbora, v" času njegove odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednika skupščine in njegovega namestnika voli skupščina skupnosti izmed članov delegacij. Predsednika posameznega zbora in njegovega namestnika izvoli vsak zbor samostojno, izmed članov delegacij za zbor. Predsgdnik skupščine, predsednika zborov in namestniki predsednika skupščine ter predsednika zborov so voljeni za dve leti. Pooblastila in odgovornosti predsednika skupščine in predsednikov zborov podrobno določa statut skupnosti' in poslovnik skupščine. Odbor za planske in splošne zadeve 35. člen Odbor za planske in splošne zadeve opravlja zlasti tele naloge: — pripravlja osnutke in predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter predloge drugih sklepov in ukrepov o katerih se delegati uporabnikov in izvajalcev sporazumevajo v skupščini' skupnosti, — pripravlja predloge programov razvoja socialnega skrbstva v občini, — skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov,. sprejetih v skupščini skupnosti, — opravlja druge naloge po tem sporazumu, statutu skupnosti in sklepih skupščine skupnosti. Podrobneje so naloge odbora za planske in splošne zadeve urejene v statutu skupnosti. 36. člen Predsednika, njegovega namestnika ter člane odbora voli in razrešuje skupščina skupnosti. Mandat traja 4 leta. Odbor za svobodno menjavo, dela 37. člen Odbor za svobodno menjavo dela opravlja zlasti naslednje naloge: — skrbi za usklajevanje aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki' in izvajalci socialnega skrbstva, — v sodelovanju z izvajalci socialnega skrstva oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, — opravlja druge haloge s področja svobodne menjave dela med uporabnild in izvajalci socialnega skrbstva, — poroča o svojem delu skupščini socialnega skrbstva. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 38. člen Skupnost ima odbor za ljudsko in družbeno samozaščito, ki šteje 5 članov. 39. člen Odbor skrbi za izvrševanje nalog skupnosti s področja ljudskč obrambe in družbene samozaščite in za delo skupnosti v izjemnih razmerah. 40. člen ’ Sestavo in delo odbora za ljudsko obrambo m družbeno samozaščito v skladi: z zakonom podrobneje opredeljuje statut skupnosti. Sveti 41. člen Za odločanje o pravicah posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skubstva in za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravilnih koristi posameznikov v izvrševanju javnih pooblastil, ki so organom socialnega skrbstva občinske skupnosti zaupana po zakonu, oblikuje skupščina skupnosti: — svet za varstvo otrok in družine ter — svet za varstvo odraslih. Za opravljanje spravnega poskusa v postopku za razvezo‘zakonske zveze oblikuje skupščina skupnosti — svet za opravljanje spravnih poskusov. 42. 'člen Svet za varstvo otrok in družine ter svet za varstvo odraslih imata po 5 članov in 5 namestnikov. Predsednika, namestnika predsednika in ostale člane svetov iz prejšnjega odstavka voli in razrešuje skupščina skupnosti izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev. Predsednika, namestnika predsednika ter ostale člane sveta za opravljanje spravnih poskusov imenuje skupščina skupnosti praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice oziroma izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 15. člena pravilnika o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju. Predsedniki in člani organov iz tega člena so voljeni oziroma imenovani za 4 leta. Svet za varstvo otrok in družine ' 43. člen Svet za varstvo otrok in družine zlasti: — odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva družini in mladoletnim posameznikom. — odloča v zadevah rejništva, — odloča v zadevah posvojitve, — odloča o postavitvi mladoletnih oseb pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika in o drugih zadevah s področja skrbništva nad mladoletnimi - osebami, — odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer mladoletnim osebam, — odloča o odobritvi pravnih poslov, s katerimi se odvijajo ali obremenijo stvari iz premoženja mladoletnih oseb, — odloča o izvrševanju roditeljskih pravic, če si starši niso med seboj edini, — odloča pri katerem od roditeljev bo živel otrok, če starši ne živijo skupaj, — odloča o stikih med otrokom in roditeljem, pri katerem otrok ne živi, — odloča o odvzemu otroka staršem, o oddaji otroka v zavod in o drugih ukrepih socialnega skrbstva, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih ter drugih pravic ih koristi, — opravlja uskladitev (valorizacijo) preživnin za mladoletne preživninske upravičence, — odloča o razvrstitvi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti, Statut skupnosti podrobneje določa naloge sveta. Svet za varstvo odraslih - 44. člen Svet za varstvo odraslih zlasti: — odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva odraslim osebam, — odloča o postavitvi odraslih oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika, o ukrepih, ki jih zahteva varstvo osebnosti ter varstvo premoženjskih in drugih pravic in koristi varovancev ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad odraslimi osebami, — odloča o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti, — odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer odraslim osebam, — opravlja uskladitev (valorizacijo) preživnin za odrasle preživninske upravičence, — določi svetovalca (po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij) polnoletnim obsojenim osebam, ki bo izvrševal varstveno nadzorstvo in svetovalca obsojencev po odpustu s prestajanja kazni, — opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti. Statut skupnosti podrobneje določa naloge sveta. Svet za opravljanje spravnih poskusov 45. člen Svet za opravljanje spravnih poskusov j.e organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze. Spravni poskus opravi predsednik sveta ali člana sveta, ki ga določi predsednik. Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti. Odbor samompravAe delavske kontrole 46. člen Organ samoupravne delavske kontrole v skupnosti je odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzorstvo nad uveljavljanjem pravic članov skupnosti, nad izvajanjem sprejete politike, nad izvajanjem sprejetih planov, programov in nalog, nad oblikovanjem in uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in skupne strokovne službe. . 47. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov. Člane odbora voli skupščina skupnosti na podlagi enotne kandidatne liste. Mandat članov odbora traja 4 leta. 48. člen Odbor samoupravne delavske kontrole izmed sebe izvoli predsednika in namestnika predsednika odbora izmed tistih članov odbora, ki so člani delegacij za zbor uporabnikov. 49. člen Sestavo in izvolitev odbora samoupravne delavske kontrole, njegova pooblastila, področje ter način uresničevanja samoupravne delavske kontrole v skupnosti v skladu z zakonom in tem sporazumom podrobno določajo statut in drugi samoupravni Splošni akti skupnosti. V. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA 50. člen Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti, ustanovi skupnost skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi, s področja družbenih dejavnosti v občini skupno strokovno službo. Med dela po prejšnjem odstavku, ki sodijo v delovno področje skupne strokovne službe, ni mogoče šteti strokovnih in administrativnih opravil v zvezi z delovanjem organov socialnega skrbstva — svetov, ki po določbah 60. člena zakona o socialnem skrbstvu sodijo v delovno področje (dejavnost) centrov za socialno delo kot izvajalskih organizacij na področju socialnega skrbstva. 51. člen Skupna strokovna služba se ustanovi s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo med seboj samoupravne interesne skupnosti v občini, za katere bo delovna skupnost skupne strokovne službe opravljala določena dela. 52. člen K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena. k programu dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine skupnosti' socialnega skrbstva in drugih ustanoviteljic. 53. člen Podrobnejše določbe o skupni strokovni službi vsebuje statut skupnosti. VI. DELO SKUPNOSTI V IZJEMNIH; RAZMERAH 54. člen V primeru, če nastopijo izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost ali vojna) mora skupnost prilagoditi' svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja. 55. člen Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi 'samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter kraj evnimi skupnostmi v občini. 56. člen Skupnost mora v samoupravnem sporazumu o temeljih piana in drugih planskih aktih zagotoviti sredstva, potrebna za delo skupnosti v izjemnih razmerah. VII. KONČNE DOLOČBE 57; člen Ta samoupravni Sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina samoupravnih organizacij in . skupnosti uporabnikov in večina izvajalcev, ki so kot člani po zakonu dolžni ustanoviti skupnost socialnega skrbstva in ko da k njemu soglasje Skupščina občine Ljutomer. Sklenitev samoupravnega sporazuma ugotovi skupščina skupnosti s sklepom. Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu.SRS. 58. člen Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni ali spremeni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev. 59. člen Z dnem uveljavitve tega sporazuma preneha veljati Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer, sklenjen v letu 1975. St. 2668/80 Ljutomek, dne 29. decembra 1980. 302. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 180. in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lj utomer. Št. 011-1/82 Ljutomer, dne 3. februarja 1983. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Emil Kuhar 1. r. 303. Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona, o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer na svoji seji dne 16. decembra 1931 sprejela STATUT Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo s samoupravnim sporazumom ustanovili delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ljutomer — kot uporabniki socialnoskrbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovnimi ljudmi in, občani organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialnovarstvenih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah — kot izvajalci socialnoskrbstvenih storitev v občini (v nadaljnjem besedilu: izvajalci). 2. člen Ta statut podrobneje določa: i — status skupnosti, — naloge skupnosti, — družbenoekonomske odnose v skupnesti, — samoupravno organiziranost skupnosti, — samoupravni nadzor v skupnosti, — obveščanje in javnost dela skupnosti. — družbenomaterialne pomoči in — položaj strokovne službe. 3. člen V skupnosti delavci, drugi delovni ljudje in občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih vzajemnosti in solidarnosti zado-Voljrijejo svoje osebne in skupne potrebe in interese po socialnem skrbstvu ter s temi potrebami in in te-, resi 'Usklajujejo delo na področju socialnega skrbstva, V skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter po- goje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese. 4. člen Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena. Skupnost uresničuje svoje naloge v skladu z ustavo, zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. 5. člen Ime skupnosti je: Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljutomer. Sedež skupnosti je v Ljutomeru, Ormoška cesta 22. 6. člen Skupnost je družbena pravna oseba. V pravnem prometu nastopa samostojno in brez omejitev. Za svoje obveznost: odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. 7. člen Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. V času odsotnosti predsednika skupščine predstavlja in zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec skupnosti. 0, člen Skupnost ima štampiljko okrogle oblike, premera 3 cm. Na obodu je v Polkrogu. besedilo: »Občinska skupnost socialnega .brbstva« v sredini vodoravno pa je besedilo: »Ljutomer«. 9 člen Dejavnost skupnosti je' — zagotavljanje materialne pomoči ogroženim posameznikom. družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov ter pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje in delo (minimalna socialna varnost), — ugotavljanje vzrokov in preprečevanje nastajanja motenj, ki ovirajo delavce, druge delovne ljudi in občane pri njihovem vključevanju v družbeno skupnost. 10. člen Skupnost se vpiše v sodni register v skladu z zakonom. 11. člen ‘ Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije. 12. člen Uporabniki In Izvajalci, organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, drugimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnh interesnih skupnostih s področja socialnega varstva v občini Ljutomer združujejo v Občinsko skupnost socialnega skrbstva Ljutomer zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti, opravljanja drugih nalog, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti občinske skupnosti socialnega varstva ter zaradi enakopravnega odločanja s pristojnimi zbori Skupščine občine Ljutomer v zadevah s področja socialnega varstva, ki spadajo v pristojnost skupščine občine. 13. člen Skupnost sodeluje z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva v SR Sloveniji, usklajuje z njimi svoje delo, se dogovarja o skupnih programih, o izvajanju teh programov ter usklajuje z njimi pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanavlja skupaj z njimi tudi skupne organe. Skupnost sodeluje tudi z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini zaradi dogovarjanja o skupnih nalogah in usklajenega delovanja pri izvajanju teh nalog. II. NALOGE SKUPNOSTI IN UPRAVIČENCI DO STORITEV IN POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU Naloge skupnosti „ 14. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo v skupnosti zlasti naslednje: — oblikujejo politiko socialnega' skrbstva v občini, — skrbijo za izvajanje in razvoj socialnega skrbstva. ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo programe razvoja socialnega skrbstva v občim, — Zagotavljajo materialne m druge pogoje za uresničevanje nalog in ciljev socialnega skrbstva, — usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — sprejemajo p"ar.e skupnosti, — določajo oblike materialnih, moči v socialnem skrbstvu ter pogoje in merila za uveljavljanje teh pomoči v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu, — se dogovarjajo b solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva. -T- se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. — odldčajo o izvrševanju javnih pooblastil in o upravičenosti posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva po organih, ki jih oblikujejo posebej v ta namen (sveti), — ustanovijo skupno strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini, — ustanavljajo organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva (center za socialno delo, socialni zavodi, zakonske svetovalnice, disciplinski center, sprejemališče za mladoletnike, sprejemališče za odrasle osebe) ter spremljajo njihovo delo In razvoj, — dajejo soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je skupnost, — delegirajo delegate v organ upravljanja (svet) organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini v skladu z zakonom ter delegate v organe upravljanja drugih organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti', v skladu z njihovimi samoupravnimi splošnimi akti, — zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo ter strokovno izpopolnjevanje delavcev v socialnem skrbstvu, — se dogovarjajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva, • — organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenimi organizacijami in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojnoizobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva. — opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ta statut in drugi splošni akti skupnosti. 15. člen Naloge s katerimi se uresničujejo določeni širši interesi na področju socialnega skrbstva oziroma ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi, opravljajo delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, po delegatih skupščine te skupnosti, v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, kjer tudi skupno usklajujejo politiko na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji. Naloge oziroma pravice in obveznosti v smislu prejšnjega odstavka se v skladu z zakonom natančneje opredelijo v samoupravnih splošnih aktih Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ter z drugimi samoupravnimi akti. , 16. člen Naloge in ukrepi skupnosti v zvezi z dejavnostjo socialnega skrbstva, namenjeno neposrednim upravičencem do storitev in pomoči v socialnem skrbstvu, so zlasti: — naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih določil zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi, — svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju, — diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami, — razvrščanje in napotitev na usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in 'mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok, — oskrba in varstvo v socialnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za usposabljanje, — pomoč posameznikom in družiham pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti, — materialne pomoči, — sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in delo ter pri organizacijah dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji, — sodelovanje pri organiziranju pomoči in postrežbi občanom na dom. Dejavnost, opravila in ukrepi socialnega skrbstva, s katerimi se uresničujejo posamezne sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, se izvajajo na način in v obliki, ki najbolj primerno in učinkovito rešujejo probleme občana in ga hkrati spodbujajo da sodeluje pri reševanju last- nih problemov in da razvija ali ohranja svoje sposobnosti za polnovredno vključevanje v delo in družbeno življenje. Upravičenci do storitev in pomoči 17. člen Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so: — otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje, zlasti: otroci brez staršev, otroci, ki so jih starši zapustili, otroci staršev, ki jim je bila odvzeta roditeljska pravica, otroci staršev, ki' roditeljske pravice ne morejo izvrševati (npr. otroci staršev na začasnem delu v tujini, otroci trajno bolnih staršev ipd.), otroci družin z motnjami v družinskih odnosih, otroci razvezanih staršev ipd., — otroci in" mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti, — otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — materialno ogroženi otroci in mladostniki ter družine, — odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve poi posebnimi pogoji, — odrasle osebe pod skrbništvom, —< odrasle materialno ogrožene osebe, — odrasle osebe, ki, so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje, — osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene odrasle osebe, — odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu po prestani kazni, — osebe in družine, upravičene dp posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi 'in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva, — osebe, ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč. 18. člen Predmet svobodne menjave dela v skupnosti so socialno skrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določena socialnoskrbstvena dejavnost. 19. člen Sredstva za zadovoljevanje potreb po socialno-skrbstvenih storitvah, programih teh storitev oziroma po določeni dejavnosti, ki izhajajo iz uresničevanja zagotovljenih storitev in pomoči socialnega skrbstva se zagotavljajo iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter iz odhodkov iz prihodkov drugih delovnih ljudi. Iz osebnih dohodkov delavcev in iz sredstev sklada skupne porabe temeljne in druge organizacije združenega dela in delovnih skupnosti ter iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi in občanov se zagotavljajo sredstva za dodatne programe skupnosti. III. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI 20. člen Uporabniki in izvajalci skupno planirajo social-noskrbstvene storitve in pomoči in sredstva za njihovo izvajanje. Pravico in dolžnost planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in sprejemajo plane skupnosti ter sodelujejo v postopku pripravljanja teh aktov. 21. člen Pri planiranju socialnoskrstvenih storitev uporabniki in izvajalci upoštevajo poleg tekočih in razvojnih potreb tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja, ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 22. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, ki temelji na usklajenih elementih za sklepanje sporazuma, uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah in pomočeh, določajo cilje razvoja socialnega skrbstva v občini ter zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo zlasti predmet svobodne menjave dela ter sredstva za uresničevanje obveznosti' v svobodni menjavi dela. Samoupravni sporazum o temeljih plana obsega tudi program skupnih nalog, ki jih uporabniki po občinski skupnosti uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ter obseg in način zagotavljanja sredstev za skupne naloge. 23. člen S planom skupnosti, ki' temelji na samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti, uporabniki in izvajalci opredeljujejo zlasti: — politiko in srednjeročne cilje, razvoja socialno-skrbstvene dejavnosti v občini, — naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — naloge, ki jih prevzame skupnost po drugih sporazumih, družbenih dogovorih in predpisih ter sredstva in ukrepe za uresničitev teh nalog, — organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, Srednjeročni plan je temeljni plan razvoja socialnega skrbstva v srednjeročnem obdobju. 24. člen Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejema skupščina skupnosti letne planske akte, s katerimi določi politiko, naloge in ukrepe v posameznem letu. IV. IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI Skupščina, skupnosti 25. člen Skupnost upravlja skupščina skupnosti. Skupšči- i na je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora sta v mejah pristojnosti, samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna. 26. člen ■ Skupščino skupnosti sestavljajo delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih, ter delegati družbenih organizacij in društev. 27. člen Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegacije delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva. 28. člen Skupščina skupnosti ima 40 delegatskih mest. x Zbor uporabnikov ima 29 delegatskih mest, zbor izvajalcev ima 11 delegatskih mest. Število delegacij ter način delegiranja v skupščino skupnosti določa skupščina s posebnim aktom. 29. člen Delegat v skupščini skupnosti ima pravice in dolžnosti, ki jih določa ustava SR Slovenije, zakon, ta statut in poslovnik skupščine skupnosti. 30. člen Delegat ima pravico biti voljen v organe skupščine in njena delovna telesa ter v druge organe skupnosti in je dolžan v njih tvorno sodelovati. 31. člen Delegat ima zlasti pravico in dolžnost udeleževati se sej zbora skupščine, v katerega je delegiran, skupnih sej obeh zborov skupščine ter sej organov oziroma delovnih teles, v katere je izvoljen oziroma imenovan ter sodelovati pri njihovem delu in odločanju. Delegat ima pravico in dolžnost, da glasuje o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora, v katerega je delegiran ali na skupni seji obeh zborov skupščine skupnosti. 32. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini skupnosti, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij ali skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. Med sprejemanjem skupnih odločitev ima delegat pravico in dolžnost usklajevati stališča z drugimi delegati. 33. člen Poleg pravic in dolžnosti iz 31. ih 32. člena tega statuta imajo delegati še pravico: — predlagati skupščini stališča in sklepe, — predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov, izvrševanje zakonov in samoupravnih aktov, izvrševanje sprejetih planov in programov dela ter drugih sklepov skupščine skupnosti, — predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji, —- predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in periodične delovne načrte skupščine, — biti obveščen o vseh vprašanjih, M so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupščini, — postavljati delegatska vprašanja, — zahtevati pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov skupnih organov skupščine, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo organov, ki jim predsedujejo. 34. člen O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v skupščini in o svojem delu v skupščini so delegati dolžni obveščati delegacijo, ki jih je delegirala v skupščino, delavce, delovne ljudi in občane v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so jih izvolili v delegacijo. Obveščanje poteka v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov članov skupnosti. 35. člen Delegati v skupščini in drugih organih skupnosti so za svoje delo odgovorni članom skupnosti, ki so jih izvolili. Delegati, ki jih skupščina -skupnosti delegira na seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva ali na seje skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti oziroma tistemu zboru skupščine skupnosti, ki' jih je delegiral. 36. člen Predsednik skupščine skliče sejo na lastno pobudo, v skladu s sprejetim delovnim načrtom oziroma v drugih nujnih primerih. Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo, če to žahtebU: — najmanj ena tretjina delegacij zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev, — skupni organ skupščine, — odbor samoupravne delavske kontrole. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za sklicevanje sej zborov. 37. člen Vabilo in gradivo za sejo mora biti poslano delegacijam oziroma konferencam delegacij praviloma vsaj petnajst dni pred sejo. O vprašanjihj ki zahtevajo zelo hitre odločitve in ko seje zaradi opravičenega razloga ni mogoče sklicati v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, se lahko skliče seja in vroči dnevni red z gradivom v krajšem roku. V vabilu je treba posebej obrazložiti zakaj je seja sklicana v krajšem roku. 38. člen Natančnejše določbe o sklicevanju in vodenju sej skupščine vsebuje poslovnik skupščine. 39. člen Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov In zbor izvajalcev: — enakopravno v obeh zborih, :— v posameznem zboru samostojno, — na skupni seji obeh zborov. 40. člen Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira. V ta namen zbor samostojno: — Odloča o verifikaciji pooblastil delegatov ha seji zbora, — voli predsednika zbora in njegovega namestnika izmed delegatov, — ustanavlja svoja delovna telesa, jim določa naloge in odloča o sestavi teh teles, — sprejme program svojega dela, — opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. Vsak zbor samostojno delegira svoje delegate v skupščino Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 41. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno: — določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — sprejemata plane Skupnosti in izvedbene akte, — sprejemata programe razvoja socialnega skrbstva v občini, — sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v postopkih dogovarjanja .ali sporazumevanja oziroma o pristopu k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, — sprejemata statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter druge akte skupnosti, — dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in Ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina, — sprejemala program in načrt dela skupnosti ter poročilo o delu, — sprejemata finančni načrt in zaključni račun o ižVršitvi finančnega načrta skupnosti, — odločata o najemanju kreditov, — volita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika, ■ — volita oziroma imenujeta skupne organe Uporabnikov in izvajalcev, druge organe skupnosti ter komisije ih delovna telesa, — odločata o ustanovitvi skupne strokovne službe skupaj i diugimi interesnimi skupnostmi, skleneta samoupravni sporazum o medsebtijriih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe, — dajeta soglasje k statutu ih drugim samoupravnim Splošnim aktom ter drugim aktom delovne skupnosti skupne strokovne službe, v Skladu z zakonom ih tem statutom, — odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini, — dajeta soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je skupnost, — sprejmeta poslovnik skupščine in drugih organov ter delovnih teles, — opravljata druge zadeve, ki spadajo v enako-praVhti ddločahje obeh zborov po zakonu, sambup-ravheth sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu, ter druge zadeve, ki Spadajo v prištdjndšt skupščine pa za lijih ni izrecno določeno, da jih obravnava ali 0 njih odloča posamezni zbor samostojno oziroma da jih obravnavata ali o njih odločata zbora na skupni seji z večino glasov delegatov obeh zborov. 42. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji: — oblikujeta politiko in obravnavata problematiko na področju socialnega skrbstva v občini, — obravnavata osnutke in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajeta pobude in predloge za spremembo in dopolnitev teh zakonov, — dajeta pobude in predloge y za sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva, — obravnavata analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe ter organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter organizacij in društev, ki so člani skupnosti, — obravnavata pripombe, mnenja in priporočila skupščine in drugih organov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij v občini, občinske skupnosti socialnega varstva ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z delom skupnosti ter jih obveščata o svojih stališčih oziroma sprejetih sklepih v tej zvezi, — obravnavata pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole, — volita delegate za seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva po načelu enake zastopanosti obeh. zborov, — imenujeta in 'razrešujeta predstavnike skupnosti oziroma delegirata delegate skupnosti v organe upravljanja organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica je skupnost, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov, — sklepata o pooblastilih predsednika skupščine oziroma njegovega namestnika za sklenitev pogodbe, — podeljujeta priznanja organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom za izjemne dosežke in prizadevanja na področju socialnega skrbstva, — opravljata druge ■ zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut. 43. člen Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov oziroma na skupni seji zborov. Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Skupna seja obeh zborov je sklepčna, če je navzoča večina vseh delegatov obeh zborov. 44. člen Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odloča vsak zbor samostojno, so sprejeti, če je zanjo glasovala večina vseh delegatov tega zbora. Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov v vsakem zboru. Stališča, sklepi in odločitve v zadevah, o katerih' odločajo delegati na skupni seji so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov. 45. člen Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri člane iz zbora izvajalcev in tri člane iz zbora uporabnikov. Komisijo in njenega predsednika imenujeta zbora na svojih sejah. 46. člen Zbora lahko na isti seji nadaljujeta razpravo in sprejemata odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz 45. člena tega statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitve soglasno z vsemi glasovi svojih članov Če kljub usklajevanju ni doseženo soglasje v zborih in ta ne moreta sprejeti odločitev s potrebno večino glasov, se predlog za odločitev začasno umakne z dnevnega reda, komisija, pa naloži, da usklajevalni postopek ponovi. V primeru iz drugega odstavka tega člena mora komisija v roku, ki ga določita zbora, vendar ne daljšem od 15 dni, predložiti predsedniku skupščine predlog odločitve, ki je bil sprejet z vsemi glasovi članov komisije. Predsednik skupščine je dolžan usklajen predlog odločitve takoj predložiti zboroma. 47. člen Če tudi po usklajevalnem postopku iz. drugega in tretjega odstavka 46. člena tega statuta zbora ne sprejmeta predloga odločitve, odločitev pa je pomembna in bi z nesprejeto odločitvijo bilo ogroženo opravljanje dejavnosti socialnega skrbstva, lahko' odločitev sprejme na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Ljutomer. 48. člen Skupščina skupnosti ima predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine, ki ju volita enakopravno oba zbora skupščine izmed delegatov. Predsednika in namestnika predsednika imata tudi oba zbora. Predsednika in namestnika predsednika zbora voli vsak zbor samostojno izmed delegatov za ta zbor. Predsednik skupščine ter njegov namestnik ter predsednika zborov in njuna namestnika so voljeni za dve leti z možnostjo ponovne izvolitve še za eno mandatno dobo. 49. člen Predsednik skupščine: — predstavlja in zastopa skupnost, — sklicuje seje skupščine, — vodi skupne seje obeh zborov skupščine, — skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine, — skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihovih funkcij v skupščini, — spremlja in nadzira izvajanje sklepov skupščine, — podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina, — usklajuje delo skupščine z delom njenih organov, — skrbi za javnost dela skupščine, — skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti ter za sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami. — predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji, — predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in periodične delovne načrte skupščine, — biti obveščen o v^eh vprašanjih, Id so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupščini, — postavljati delegatska vprašanja, — zahtevati pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov skupnih organov skupščine, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo organov, ki jim predsedujejo. 34. člen O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v skupščini in o svojem delu v skupščini so delegati dolžni obveščati delegacijo, ki jih je delegirala v skupščino, delavce, delovne ljudi in občane v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so jih izvolili v delegacijo. Obveščanje poteka v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov članov skupnosti. 35. člen Delegati v skupščini in drugih organih skupnosti so za svoje delo odgovorni članom skupnosti, ki so jih izvolili. Delegati, ki jih skupščina -skupnosti delegira na seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva ali na seje skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti oziroma tistemu zboru skupščine skupnosti, ki jih je delegiral. 36. člen Predsednik skupščine skliče sejo na lastno pobudo, v skladu s sprejetim delovnim načrtom oziroma v drugih nujnih primerih. Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo, če to zahteve: — najmanj ena tretjina delegacij zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev, — skupni organ skupščine, — odbor samohpravne delavske kontrole. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za sklicevanje sej zborov. 37. člen Vabilo in gradivo za sejo mora biti poslano delegacijam oziroma konferencam delegacij praviloma vsaj petnajst dni pred sejo. O vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre odločitve in ko seje zaradi opravičenega razloga ni mogoče sklicati v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, se lahko skliče seja in vroči dnevni red z gradivom v krajšem roku. V vabilu je treba posebej obrazložiti zakaj je seja sklicana v krajšem roku. 38. člen Natančnejše določbe o sklicevanju in vodenju sej skupščine vsebuje poslovnik skupščine. 39. člen Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov In zbor izvajalcev: — enakopravno v obeh zborih, :— v posameznem zboru samostojno, — na skupni seji obeh zborov. 40. člen Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira. V ta namen zbor samostojno: — Odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora, — voli predsednika zbora in njegovega namestnika izmed delegatov, — ustanavlja svoja delovna telesa, jim določa naloge in odloča o sestavi teh teles, — sprejme program svojega dela, — opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. Vsak zbor samostojno delegira svoje delegate v skupščino Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 41. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno: — določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — sprejemata plane Skupnosti in izvedbene akte, — sprejemata programe razvoja socialnega skrbstva v občini, — sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v postopkih dogovarjanja ali sporazumevanja oziroma o pristopu k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, — sprejemata 'statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter druge akte skupnosti, — dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina. — sprejemala program in načrt dela skupnosti ter poročilo o delu, — sprejemata finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi finančtiega načrta skupnosti, — odločata o najemanju kreditov, — volita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika, ■ — volita oziroma imenujeta skupne organe uporabnikov in izvajalcev, druge organe skupnosti ter komisije ih delovna telesa, — odločata o ustanovitvi skupne strokovne službe skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi, skleneta samoupravni sporazum o medšebdjtiih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe, — dajejta soglasje k statutu ih drugim samoupravnim Splošnim aktom ter drugim aktom delovne Skupnosti skupne strokovne Službe, v Skladu z Zakonom iti tem statutom, — odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini, — dajeta soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustahoviteljiča a!i soustanoviteljica je skupnost, — sprejmeta poslovnik skupščine in drugih organov ter delovnih teles, — opravljata druge zadeve, ki spadajo v enako-pravhO odločanje obeh zborov po zakonu, sarnoup-ravneth sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu, ter druge zadeve, ki. Spadajo v prištojhošt skupščine pa za njih ni izrecno določeno, da jih obravnava ali o njih odloča posamezni zbor samostojno oziroma da jih obravnavata ali o njih odločata zbora na skupni seji z večino glasov delegatov obeh zborov. 42. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji: — oblikujeta politiko in obravnavata problematiko na področju socialnega skrbstva v občini, — obravnavata osnutke in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajeta pobude in predloge za spremembo in dopolnitev teh zakonov, — dajeta pobude in predloge z za sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva, — obravnavata analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe ter organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter organizacij in društev, ki so člani skupnosti, — obravnavata pripombe, mnenja in priporočila skupščine in drugih organov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij v občini, občinske skupnosti socialnega varstva ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z delom skupnosti ter jih obveščata o svojih stališčih oziroma sprejetih sklepih v tej zvezi, — obravnavata pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole, — volita delegate za seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva po načelu enake zastopanosti obeh. zborov, — imenujeta in ' razrešujeta predstavnike skupnosti oziroma delegirata delegate skupnosti v organe upravljanja organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica je skupnost, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov, — sklepata o pooblastilih predsednika skupščine oziroma njegovega namestnika za sklenitev pogodbe, — podeljujeta priznanja organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom za izjemne dosežke in prizadevanja na področju socialnega skrbstva, — opravljata druge' zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut 43. člen Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov oziroma na skupni seji zborov. Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Skupna seja obeh zborov je sklepčna, če je navzoča večina vseh delegatov obeh zborov. 44. člen Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odloča vsak zbor samostojno, so sprejeti, če je zanjo glasovala večina vseh delegatov tega zbora. Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov v Vsakem zboru. Stališča, sklepi in odločitve v zadevah, o katerih' odločajo delegati na skupni seji so sprejeti, če je za-nje glasovala večina delegatov obeh zborov. 45. člen Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri člane iz zbora izvajalcev in tri člane iz zbora uporabnikov. Komisijo in njenega predsednika-imenujeta zbora na svojih sejah. 46. člen Zbora lahko na isti seji nadaljujeta razpravo in sprejemata odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz 45. člena tega statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitve soglasno z vsemi glasovi svojih članov Če kljub usklajevanju ni doseženo soglasje v zborih in ta ne moreta sprejeti odločitev s potrebno večino glasov, se predlog za odločitev začasno umakne z dnevnega reda, komisija, pa naloži, da usklajevalni postopek ponovi. V primeru iz drugega odstavka tega člena mora komisija v roku, ki ga določita zbora, vendar ne daljšem od 15 dni, predložiti predsedniku skupščine predlog odločitve, ki je bil sprejet z vsemi glasovi članov komisije. Predsednik skupščine je dolžan usklajen predlog odločitve takoj predložiti zboroma. 47. člen Če tudi po usklajevalnem postopku iz. drugega in tretjega odstavka 46. člena tega statuta zbora ne sprejmeta predloga odločitve, odločitev pa je pomembna in bi z nesprejeto odločitvijo bilo ogroženo opravljanje dejavnosti socialnega skrbstva, lahko' odločitev sprejme na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Ljutomer. 48. člen Skupščina skupnosti ima predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine, ki ju volita enakopravno oba zbora skupščine izmed delegatov. Predsednika in namestnika predsednika imata tudi oba zbora. Predsednika in namestnika predsednika zbora voli vsak zbor samostojno izmed delegatov za ta zbor. Predsednik skupščine ter njegov namestnik ter predsednika zborov in njuna namestnika so voljeni za dve leti z možnostjo ponovne izvolitve še za eno mandatno dobo. 49. člen Predsednik skupščine: — predstavlja in zastopa skupnost, — sklicuje seje skupščine, — vodi skupne seje obeh zborov skupščine, — skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine, — skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihovih funkcij v skupščini, — spremlja in nadzira izvajanje sklepov skupščine, — podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina, — usklajuje delo skupščine z delom njenih organov, — skrbi za javnost dela skupščine, — skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti ter za sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami. Stran 434 URADNI LIST SRS St. 5—21. II. 1984 — opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti skupnosti, ter naloge, ki mu jih poveri skupščina. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini1. Če je ptedsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča njegov namestnik. Namestnik predsednika lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja. 50. člen Predsednik zbora: — sklicuje in vodi seje zbora, če zaseda zbor na ločeni' seji, — skrbi, da dela zbor po poslovniku skupščine, — spremlja in nadzira" izvrševanje sklepov zbora, sprejetih v zadevah, ki spadajo v izključno pristojnost zbora. Ge je predsednik zbora odsoten, ga nadomešča njegov namestnik. Predsednik zbora in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna zboru, ki ju je izvolil. 51. člen Predsednik in namestnik predsednika skupščine skupnosti, predsednika obeh zborov in predsedniki skupnih organov skupščine sestavljajo predsedstvo skupščine, ki: — usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede sej, — skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v zborih, — skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami, — opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov. 52. člen Skupni organi skupščine so: 1. odbor za planske ih splošne zadeve 2. odbor za svobodno menjavo dela 3. odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 4. svet za varstvo otrok in družine 5. svet za varstvo odraslih 6. svet za opravljanje spravnih poskusov v postopku razveze zakonske zveze. Skupščine in oba njena zbora lahko ustanovijo komisije in druga delovna telesa. <5dbo r za planske in splošne zadeve 53. člen Odbor za planske in splošne zadeve opravlja zlasti naslednje naloge: — pripravlja osnutke in predloge samoupravnih sporazumov ih'drugih samoupravnih aktov ter predloge drugih sklepov in ukrepov, o katerih se uporabniki in izvajalci sporazumevajo v skupščini, — pripravlja predloge programov razvoja socialnega skrbstva v občini, — pripravlja predloge sklepov in ukrepov, za katere je pristojna skupščina, — skrbi' za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov ter sklepov in ukrepov, sprejetih v skupščini skupnosti, — seznanja skupščino s problematiko uresničevanja politike in programov dela socialnega skrbstva in predlaga potrebne ukrepe, — zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi skupščine občine, skupnosti socialnega varstva in drugih samoupravnih interesnih skupnosti ter z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, — spremlja delo skupne strokovne službe glede izvrševanja nalog skupnosti, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblastita zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, — opravlja druge izvršilne naloge, za katere ni izrecno določeno, da spadajo v pristojnost kakega drugega izvršilnega organa skupnosti. Odbor za planske in splošne zadeve poroča skupščini o svojem delu med dvema zasedanjema. Odbor izdela letno poročilo o svojem delu. 54. člen Odbor izdela letno poročilo o svojem delu. « Predsednika, njegovega namestnika in ostale člane volita zbora skupščine enakopravno izmed delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Mandat članov odbora traja 4 leta. Odbor za svobodno menjavo dela 55. člen Odbor za svobodno menjavo dela opravlja naslednje naloge: , — skrbi za usklajevanje aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci socialnega skrbstva, — v sodelovanju z izvajalci socialnega skrbstva oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, , — opravlja druge naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci socialnega skrbstva, — poroča o svojem1 delu skupščini skupnosti. 56. člen Odbor za svobodno menjavo dela ima 6 članov. Predsednika, njegovega namestnika in ostale člane 'odbora volita zbora skupščine enakopravno izmed delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Mandat članov odbora traja 4 leta. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 57. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. Pri tem opravlja zlasti naslednje naloge: — predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje socialno skrbstvene dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in drugih izrednih razmerah, — sprejme obrambni načrt skupnosti, — sprejme načrt delovanja skupnosti ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, — skrbi, za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog skupnosti s tega področja, — sprejme ukrepe iz pristojnosti zborov skupščine skupnosti socialnega skrbstva če se skupščina zaradi izrednih razmer ne more sestati, — zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, — poroča skupščini o svojem delu in o sprejetih ukrepih. 58. člen Člane odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvoli skupščina na seji obeh zborov v enakem številu med delegati' uporabnikov in izvajalcev, pri čemer upošteva tudi funkcionarje skupnosti, ki so člani odbora po položaju. Predsednik skupščine je po položaju predsednik odbora. < Odbor ima 5 članov. Svet za varstvo otrok in družine in svet za varstvo odraslih oseb 59. člen Svet za varstvo otrok in družine ter svet za varstvo odraslih sta organa socialnega skrbstva skupnosti, ki odločata o pravici posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva in odločata o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov o izvrševanju javnih pooblastil, ki so skupnosti poverjene z zakonom in opravljata druge naloge, ki jih določajo samoupravni splošni akti skupnosti. 60. člen Po obravnavanju in odločanju v individualnih zadevah je pri delu svetov iz prejšnjega člena' javnost izključena. Vsi člani svetov in njihovi namestniki ter druge osebe, ki so navzoče na sejah svetov, so dolžni kot tajnost varovati vse, kar zvedo na sejah oziroma v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v svetu in kar bi lahko škodovalo ugledu obravnavanih oseb ali dru-t gih občanov ali bi imelo za njih kake druge neugodne Posledicfe, če bi za to zvedele nepoklicane tretje osebe. Dolžnost varovanja tajnosti v smislu prejšnjega odstavka tega člena traja tudi po prenehanju mandata v svetu. 61. člen Sveta poročata skupščini skupnosti o svojem delu najmanj enkrat letno. 62. člen Svet za varstvo otrok in družine zlasti: — odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva družinam in mladoletnim posameznikom, — odloča o zadevah rejništva, — odloča v zadevah posvojitve, — odloča o postavitvi mladoletnih oseb pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika in o drugih zadevah in ukrepih s področja skrbništva nad mladoletnimi, — odloča o postavitvi skrbnika za poseben pri-•her mladoletnim osebam, — odloča o spregledu zakonskih zadržkov za sklenitev zakonske zveze, — odloča o izvrševanju roditeljskih pravic, če si starši niso med seboj edini, 1 — odloča, pri katerem od roditeljev bo otrok .. živel, če starši ne živijo skupaj, — odloča o ureditvi stikov med otrokom in roditeljem, pri katerem otrok ne živi, — odloča o prepovedi stikov med otrokom in roditeljem, — odloča o odvzemu otroka staršem, o oddaji otrok v zavod in o drugih ukrepih socialnega skrbstva, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otrok ali varstvo otrokovih premoženjskih in drugih pravic in koristi, — odloča o odobritvi pravnih poslov, s katerimi se odsvojijo ali obremenijo stvari .iz premoženja mladoletnim osebam, — odloča o razvrstitvi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — odloča o predlogu sodišča za odvzem ali vrnitev roditeljskih pravic staršem in o predlogu za podaljšanje roditeljske pravice čez otrokovo polnoletnost, — odloča o predlogu sodišča za priznanje popotne poslovne sposobnosti mladoletniku, ki je postal roditelj, — daje mnenja sodišču, kateremu od roditeljev naj se zaupajo v varstvo in vzgojo skupni otroci v primeru razveze zakonske zveze, — opravi uskladitev (valorizacijo) preživnin za mladoletne preživnihske upravičence, — opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti, — spremlja na podlagi strokovnih analiz socialne razmere družin v stanju socialne potrebe in predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe, — opravlja naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti. 63. člen Svet za varstvo odraslih zlasti: — odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva odraslim osebam, — odloča o postavitvi .pod skrbništvo odraslih oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, o postavitvi skrbnika, o ukrepih, ki jih zahteva varstvo osebnosti in varstvo premoženjskih in drugih pravic in koristi varovancev, ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad odraslimi, — odloča^ o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti, — odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer odraslim osebam, — opravlja uskladitev (valorizacijo) preživnin za odrasle preživninske upravičence, — določi svetovalca (po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij) polnoletnim osebam, ki jim je izrečena pogojna obsodba, za izvrševanje varstvenega nadzorstva in svetovalca po odpustitvi s prestajanja kazni, — opravlja druge naloge, ki jih določajo samoupravni splošni akti skupnosti, — opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri skupščina skupnosti, — spremlja na podlagi' strokovnih analiz problematiko na področju družbenega varstva socialno og- roženih odraslih in ostarelih oseb v občini in predlaga skupščini skupnosti ukrepe za izboljšanje položaja te skupine občanov. 64. člen' Svet za varstvo otrok in družine in svet za varstvo odraslih imata skupaj z predsednikom vsak po 5 članov in 5 namestnikov. Predsednika, člane in njihove namestnike izvoli skupščina skupnosti izmed delegatov skupščine skupnosti. Mandat članov svetov in njihovih namestnikov je 4 leta. 65. člen Skupni organ skupščine dela na sejah, ki jo sklicuje in vodi predsednik posameznega organa. Organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Sklepe sprejema z večino glasov svojih članov. Svet za opravljanje spravnih poskusov 66. člen Svet za opravljanje spravnih poskusov je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze. Spravni poskus opravi predsednik sveta ali član sveta, ki ga določi predsed-nik. Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti: Javnost je pri opravljanju spravnega poskusa izključena. Glede varovanja tajnosti se .smiselno uporabljajo določbe tega statuta. 67. člen Splošno problematiko v zvezi z opravljanjem spravnih poskusov svet občasno obravnava na seji, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta. Seje sveta morajo biti vsaj dvakrat na leto, zaradi poenotenja dela jp medsebojne izmenjave izkušenj med člani sveta. Na seji sprejme svet tudi letno poročilo o svojem delu, ki ga predloži skupščini skupnosti: 68 člen f Svet za opravljanje spravnih poskusov ima skupaj s predsednikom in njegovim namestnikom 3 člane. Predsednika in njegovega namestnika ter ostale člane sveta imenuje skupščina skupnosti praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice oziroma izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 15. člena pravilnika o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju. Člani sveta so imenovani za štiri leta. Po poteku te dobe so lahko ponovno imenovani za enako obdobje. 69. člen Za proučevanje problematike na ppsameznih področjih ali posameznih vprašanj z delovnega področja skupnosti, določenih skupnih vprašanj, za pripravo predlogov za posamezne ukrepe ter za opravljanje drugih zadev se lahko ustanovijo komisije in druga delovna telesa, ki so stalna ali začasna. Naloge, pooblastila in sestavo komisij in drugih delovnih teles se določi s sklepom o njihovi ustanovitvi, če jih ne določa že ta statut ali zakon. Komisija za razvrščanj e otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju 70. člen Komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (v nadaljnjem besedilu: komisija) ima predsednika in 4 člane. Komisijo imenuje skupščina skupnosti v skladu z določili pravilnika o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. 71. člen Naloge komisije določa zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju In na podlagi zakona sprejeti pravilnik. V. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 72. člen Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti kot sredstvo in način uresničevanja nadzorstva nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, sprejetih samoupravnih odločitev ter varstva svojih pravic in družbene lastnine. Nadzorstvo opravlja, po svojih delegatih v skupščini in njenih organih ter po posebnem organu samoupravne delavske kontrole — odbor samoupravne delavske kontrole. 73. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima tele pravice in dolžnosti: — nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, — nadzira skladnost delovanja organov skupnosti s pooblastili iz statuta in samoupravhh aktov skupnosti, — nadzira izvajahje sklepov skupščine in drugih organov skupnosti, — nadzira porabo sredstev skupnosti, — nadzira delo in poslovanje skupne strokovne službe, — nadzira obveščanje članov skupnosti, — opravlja druge naloge. 74. člen f Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov. Člane odbora voli skupščina skupnosti na predlog komisije za kadrovske zadeve pri OK SZDL Ljutomer. Mandat članov traja štiri leta. 75. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo izmed sebe predsednika odbora in namestnika predsednika. Predsednika volijo izmed delegatov zbora uporabnikov. 76. člen Natančnejše določbe o delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebuje poseben pravilnik. VI. POSEBNA SODISCA ZDRUŽENEGA DELA 77. člen Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih ki nastanejo v družbenoekonorhskih ,in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz socialnega skrbstva, ustanovijo uporabniki in izvajalci samoupravnih interesnih skupnosti socialnega skrbstva posebno sodišče združenega dela za področje socialnega skrbstva. 78. člen Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki sp v njihovi' pristojnosti, sestavo sodišča ter druga vprašanja določijo ustanovitelji s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugimi samoupravnimi splošnimi akti. ' VII. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI j 79. člen " Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog za nemoteno poslovanje, ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravivmi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v občini' Ljutomer strokovno službo. Delovno skupnost strokovne službe SIS opravlja zlasti naslednje naloge za skupnosti — strokovna, administrativna, tehnična in finančna opravila za, skupščino skupnosti ter za njena stalna in začasna delovna telesa, — finančno vodenje tekočilt investicij, priprave finančne dokumentacije tako za SDK kot za urejanje kreditov ter tekoče spremljanje sredstev porabe, - — pripravlja analize, poročila, predloge, informacije in drugo gradivo, — pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in pogodb, — odgovarja za pravilnost, pravočasnost in zakonitost sestave periodičnih obračunov in zaključnega računa skupnosti, — poroča skupnosti o svojem delu, — opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti in njenih organov. 80. člen Strokovno službo vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenujeta zbora skupščine skupnosti po usklajenem predlogu skupščin drugih SIS, ki so oblikovale skupno delovno skupnost strokovne službe In na podlagi mnenja delavcev delovne skupnosti strokovne službe. Vodja je imenovan za 4 leta in je lahko ponovno imenovan. Vodja delovne skupnosti opravlja predvsem naslednje naloge: — organizira in usklajuje delo strokovne službe, —- skrbi, da je delo v • strokovni službi zakonito, Pravilno, pravočasno in racionalno, — je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta strokovne službe, — izvršuje sklepe zbora, delavcev delovne skupnosti ter sklepe skupščine skupnosti in njenih organov, — opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa skupščina skupnosti in njeni organi. 81. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s skupnostjo in ostalimi ustanoviteljicami strokovne službe. 82. člen Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela. Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo strokovne službe in skupnostjo na osnovi opravljenih storitev v skladu s sprejetim programom dela. Vlil. DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU 83. člen V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti, družbeno denarno in drugo materialno' pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom, ki so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in ki so gmotno ogroženi, če tem osebam ni mogoče zagotoviti preživljanja oziroma jim pomagati na drug ustrezen način. Skupščina skupnosti sprejme poseben samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z zakonom natančneje določijo pogoji za uveljavitev in trajanje pravic do materialne pomoči, oblike materialnih pomoči v socialnem skrbstvu v občini Ljutomer, obveznosti ih odgovornosti prejemnikov materialne pomoči do občinske skupnosti ter druga pomembna vprašanja v zvezi z materialnimi pomočmi, i I Ne glede na določbe samoupravnega splošnega akta skupnosti o pogojih za uveljavitev in trajanje pravice do materialne pomoči v socialnem skrbstvu v občini Ljutomer, nima pravice do materialne pomoči občan, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev materialne pomoči, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potreben, 84. člen Skupščina skupnosti sprejme kriterije za dogovarjanje in sklepanje sporazumov o višini prispevka, ki naj bi ga za preživljanje občana, kateri uveljavlja ali v katerikoli obliki že prejema materialno pomoč socialnega skrbstva, prispevale osebe, ki so tega občana po zakonu dolžne preživljati, a svojega preživninskega prispevka ne dajejo niti na podlagi dogovora o preživnini, niti na podlagi sodne odločbe ali kakršnega drugega akta. Sporazume V smislu prejšnjega odstavka sklepa skupnost, če socialno ogroženemu občanu dodeli materialno pomoč, z osebami, ki so dolžne prispevati za preživljanje prejemnika materialne pomoči. S samoupravnim splošnim aktom iz 83. člena tega statuta se določi način ukrepanja skupnosti v primeru, če osebe, ki so dolžne prispevati za preživlja- Stran 438 URADNI LIST SRS St. 5 — 21. h; »84 nje občana iz prvega odstavka, ne dajejo svojega prispevka v skladu z navedenimi kriteriji. 85. člen Skupščina skupnosti v skladu s planskimi akti skupnosti in drugimi samoupravnimi akti s sklepom določi višino denarne pomoči, ki predstavlja prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje, naj višjo možno višino enkratne denarne pomoči ter višino drugih oblik materialne pomoči, pri katerih je določitev višine možna. Sklepe iz prejšnjega odstavka sprejme skupščina najmanj enkrat letno, če ni z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom določeno, da se opravi uskladitev (valorizacija) materialnih pomoči tudi med letom oziroma da se tudi med letom na novo določa višina posameznih oblik materialnih pomoči socialnega skrbstva. V nujnih, neodložljivih primerih, ko je socialna stiska občana ali druge upravičene' osebe tako huda, da ni mogoče počakati na odločitev pristojnega sveta, odloči o pravici posameznika ali družine do enkratne denarne pomoči individualni poslovodni organ, Centra za socialno delo Ljutomer, ki pa mora svojo odločitev predložiti v odobritev pristojnemu svetu na prvi seji. 86. člen Najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, se ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialne pomoči socialnega skrbstva izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči v skladu z določili samoupravnega splošnega akta. 87. člen Postopek za uveljavljanje pravic do materialne pomoči, za' revizijo ter za valorizacijo materialnih pomoči določa pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. IX. RAZMERJE SKUPNOSTI DO SKUPŠČINE ob Cine Ljutomer 88. člen Skupnost je dolžna najmanj enkrat na leto poročati skupščini občine o delu skupnosti, zlasti o izvajanju politike na področju socialnega skrbstva, izvajanju sprejetih programov razvoja in dela, uresničevanju drugih samoupravnih odločitev in sprejetih obveznosti, uresničevanju drugih nalog skupnosti ter o drugih pomembnih vprašanjih v zvezi z delovanjem skupnosti. Skupščina obravnava priporočila in mnenja skupščine občine in njenih organov ter obvešča skupščino občine in njene organe o sprejetih ukrepih v tej zvezi. X. JAVNOST DELA 89. člen Delo skupnosti je javno. Seje skupščine in drugih organov so javne, če s tem statutom za posamezen primer ni drugače določeno. 90. člen Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občani imajo pravico biti navzoči na sejah skupščine in njenih organov ter sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja. 91. člen Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno obveščanje javnosti zlasti o stanju in problematiki na področju socialnega skrbstva v občini, o razvoju socialnega skrbstva, o uresničevanju sprejete politike in vseh samoupravnih odločitev v skupnosti, o delovanju delegatskega sistema in delegatskih odnosih, o delu skupne strokpvne službe, o uporabi sredstev združenih za socialno skrbstvo in o drugih pomembnih vprašanjih. 92. člen Javnost dela in obveščanje o delu skupnosti se zagotavlja: — preko delegatov zborov skupščine, — s pismenimi gradivi za seje zborov, drugih organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti, — z občasnimi informacijami o delu skupnosti v delegatskem glasilu občine, — z javnim objavljanjem sklepov in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — s sredstvi javnega obveščanja in — drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti. Za javnost dela skupnosti skrbi predsednik skupščine skupnosti. , 93. člen Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa in samoupravnega splošnega akta, se lahko omeji javnost dela skupnosti. Sklep o tem sprejme organ skupnosti oziroma skupni organ skupščine, v čigar področja zadeva spada, izven seje pa predsednik organa. Zoper sklep o omejitvi javnosti je mogoč ugovor na skupščino skupnosti. Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki: — ki so tajni po zakonu, drugem splošnem predpisu in samoupravnem splošnem aktu, — ki so tajni zaradi potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — ki' so skupščini sporočeni kot tajni na terariju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, — ki jih kot tajne določi pristojni organ družbe- nopolitične skupnosti, — ki se nanašajo na rodbinska razmerja. 94. Sen Člani organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti ter delavci strokovne službe, ki za skupnost opravljajo strokovna, administrativna in druga pomožna dela, ki sodelujejo v postopku priprave informacij za odločanje, ne smejo uporabljati v tem postopku pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri uporabnikih In izvajalcih povzro- čffi' napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti ali da bi bili v nasprotju z interesi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 95. člen Za hrambo zapiskov in gradiva. Iti ga obravnavajo organi skupnosti in skupni organi skupščine skupnosti, skrbi strokovna služba, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela. V strokovni službi so delegacijam m delegatom stalno na vpogled zapisniki in drugo gradivo ter dokumentacija, ki je bila obravnavana na sejah organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti. 96. člen Skupščina skupnosti s poslovnikom natančneje uredi uresničevanje načela javnosti dela in varovanja tajnosti'. 97. člen Statut in druge samoupravne splošne akte sprejmeta enakopravno zbora skupščine skupnosti po predhodni razpravi v delegacijah oziroma v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih, razen če zakon ne določi drugače. Spremembe in dopolnitve statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov se sprejemajo po enakem postopku kot statut oziroma samoupravni splošni akt XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 98. člen Za obvezno razlago določb tega statuta je pristojna skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer. 99. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 100. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občinske skupnosti, ki je bil sprejet 12. 6. 1975. St. S-128/31 Ljutomer, dne 16. decembra 1981. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Frane Osterc 1. r. 304. Na podlagi tretjega odstavka 38. člena zakona o * socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 180. in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/31) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sprejela SKLEP o soglasju k statutu nbčmske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer Daje se soglasje k statutu Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer. St. 011-1/82 Ljutomer, dne 3. februarja 1983. Predsednik SkupščiB« občine Ljutomer Emil Kuhar 1. r. 305. Na podlagi prvega odstavka 8. člena in v zvezi z 10. členom zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) sprejmejo samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja in stanovanjske skupnosti občine Ljutomer, spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti socialnega varstva občine Ljutomer tako, da se prečiščeno besedilo glasi SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva občine -■ Ljutomer I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V skupnosti socialnega varstva občine Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: skupnost socialnega varstva) se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanje celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti povezujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani, po občinski skupnosti socialnega skrbstva, skupnosti otroškega varstva, zboru delegatov pokojninskega ih. invalidskega zavarovanja, skupnosti za zaposlovanje in stanovanjske skupnosti občine Ljutomer, (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice). 2. člen V skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva; socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno varstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori Skupščine občine Ljutomer. 3. člen V skupnosti socialnega varstva se usklajujejo tudi deli programov, ki se nanašajo na socialno varstvo ter osnove in merila za posamezne pravice, ki imajo socialno-varstveni pomen in se delavci, drugi delovni ljudje in občani o njih dogovarjajo v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih, ki niso ustanoviteljice (v nadaljnjem besedilu: druge skupnosti). 4. člen Skupnost socialnega varstva zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva v SR Sloveniji skupaj z ostalimi občih- skimi skupnostmi socialnega varstva ter s Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije, Z Vežo skupnosti žh zaposlovanje SR Slovenije, Skupii&štjo Btrbšfeega 'Varstva Slovenije, Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slbvbniji in 'Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije povezujejo v Skupnost socialnega vSrstva Slovenije. 5. člen Ime skupnosti socialnega varstva je: Skupnost socialnega varstva občine Ljutomer. Sedež skupnosti je v Ljtitomeru, Ormoška 22. 6. člen Dejavnost skupnosti Socialnega varstva je oblikovanje, Spremljanje ih lišklbjevanje politike socialnega varstva v občini, usklajevanje programov socialnega varstva in dogovarjanje pribritetriih nalog na področju socialnega varstva, usklajevanje novih oblik socialnega varstva v občini in dogovarjanje 0 skupnih strokovnih podlagah ža oblikovanje sticialho varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih planov ustanoviteljic. Dejavnost Skupnosti šbčidinega varstva jč posebnega družbenega pomena. Skupnost socialnega varstva je pravna oseba s pravicami, obvezhtistriii in tidgdvOrtlostini, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih splošnih aktov. 7. člen Delo skupnosti socialnega varstva je javno. Uresničevanje načela javnosti dela skupnosti je podrobneje urejeno s statutom. 8. člen Skliphošt stitiainegh varstva zastopa in predstavlja predsednik šktipščiiie Skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepih samoupravnih organov skupnosti. V titlšothOštl predsednika zastopa Skupnost namestnik ptedšedhika z enakimi pooblastili. Žši skhphost podpisuje predsednik skupŠčlrie tizi-rbtha tijegdv hkinešttiik ali pbbtiltiŠčbrii .delavec skup-nošti. s 9. člen V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost sobialnega varstva samostojno in brez omejitev. Za Svoje ObVežnOSti v pravnem prometu odgovarja skuphost Socialnega varstva z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga. 10. člen Skuphost Socialnega varstva ima svoj statut. Statut vsebuje podrobnejše določbe o nalogah skuptibstl socialnega varstva, o organih skupnosti in njihovih pooblastilih ih odgtivornostih, b medsebojnih pravicah, obveznostih in Odgovornostih članov sktip-nošti in o drtigih za Skupnost pomembnih vprašanjih. Statut Iti drugi šiimoupravhi akti skupndsti Socialnega varstva morajo biti v skladu s tem sporazumom. K Statutu skupnosti daje soglasje Skupščina ob-čirib LjutOther. II. NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 11: člen V skupnosti socialnega varstva se oblikujejo, spremljajo in usklajujejo politika in programi socialnega varstva, dogovarjajo prioritetne naloge in uvajanja 'novih oblik socialnega varstva za območje občine Ljutomer. V skupnosti socialnega varstva se usklajujejo zlasti: — izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih žrtev vojne, — programi za izgradnjo socialnih iavodov in invalidskih delavnic, — načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva ih zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb, — kriteriji za" gradnjo ter osnove in nierila za dbdehtev stanovanj, Zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč, minimalni življenjski standardi pn zaposlovanju delavcev, — osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vžgojhovarstve-nih organizacij, osnovriih šol, domov učencev in študentov ter socialnih zavoddv, — osnove tn merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za -druga delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom, — osnove in merila za uveljavljanje’ socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine, — osnove in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih občanom zagotavljajo občinske samoupravne interesne skupnosti, nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoči za čas brezposelnosti, —- merila za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev, — osnove in merila za odpis ali znižanje prispevka kmetom za starostno zavarovanje, socialno-varstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice, naloge v zvezi' z delom na,področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in dragih zasvojenosti. 12. člen Skupnost socialnega varstva odloča o zahtevah za priznanje varstvenega dodatka — borcev NOV ter v skladu z zakonom določa zneske varstvenih dodatkov glede na socialno ogroženost kmetov borcev. 13. člen Skupnost socialnega varstva ugotavlja gmotno stanje invalidnih oseb oziroma njihovih družinskih članov po merilih, ki jih določi Skupnost socialnega varstva Slovenije. III. PLANIRANJE V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 14. člen V skupnosti socialnega varstva se ustanoviteljice in druge skupnosti v katerih se delavci, drugi delovni St. 5 — 21. n. 1984 URADNI LIST SRS Stran 441 ljudje in občani sporazumevajo o uresničevanju socialno-varstvenih pravic, dogovorijo o skupnih strokovnih podlagah za oblikovanje socialno-varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana. Pri tem se sporazumejo: — katere analize in drugo analitično-dokumenta-cijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne Podlage m oblikovanje socialnovarstvenih elementov v posameznih skupnostih (analiza stanja, problematike in razvojnih možnosti na posameznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva itd.) ter kakšna enotna metodologija se naj pri tem uporabi in — katere strokovne podlage naj se zaradi ekonomičnosti postopka pripravijo skupno v okviru skupnosti socialnega varstva. 15. člen Na osnovi strokovnih podlag, opravljenih v skladu 2 dogovorom iz prejšnjega člena tega sporazuma oblikujejo ustanoviteljice in druge skupnosti elemente za svoje samoupravne sporazume o temeljih plana. 16. člen V skupnosti socialnega varstva sklenejo ustanoviteljice in druge skupnosti poseben samoupravni sporazum, s katerim uskladijo zlasti: — socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov — obseg socialno-varstvenih pravic, — pogoje, kriterije in merila, po katerih se bodo uveljavljale socialno-varstvene pravice, — programe socialno-varstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti, — prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva :n druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva. 17. člen Ko delavci, drugi delovni ljudje in občani sklenejo Poseben sporazum iz prejšnjega člena tega sporazuma, oblikujejo samoupravne sporazume o temeljih Planov samoupravnih interesnih, skupnosti s področja socialnega varstva in druge samoupravne sporazume, s katerimi določijo: — obseg socialno-varstvenih pravic ter pogoje in načine njihovega uresničevanja, — merila za ugotavljanje upravičen6sti' do so-cdalno-varstvenih pravic, — medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, — način zagotavljanja materialnih in drugih po-gojev za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. 18. člen Postopek usklajevanja socialno-varstvenih elementov natančneje ureja statut socialnega varstva. IV. IV. UPRAVLJANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 1. Skupščina skupnosti socialnega varstva 19. člen Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic po načelu enake zastopanosti uporabnikov in izvajalcev. 20. tl« Skupščino skupnosti sestavlja 30 delegatov. Vsaka ustanoviteljica delegira 6 delegatov in sicer: — skupnost socialnega skrbstva 3 delegate h: zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev, — skupnost otroškega varstva 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev, — zbor delegatov pokojninskega in invalidskega .zavarovanja 6 delegatov, — skupnost za zaposlovanje 6 delegatov, — stanovanjska skupnost 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev. Delegate v skupščino skupnosti delegirajo skupščine ustanoviteljic tako, da jih izvolijo na svojih sejah. 21. člen Kadar skupščina obravnava vprašanja iz pristojnosti druge skupnosti sodeluje pri delu skupščine tudi delegat te skupnosti; Delegat iz 1. odstavka tega člena ima enake pravice kot delegat ustanoviteljic, nima pa pravice sprejemanja odločitev. 22. člen , Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti: , — usklajuje, socialno-varstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje, — obravnava problematiko posameznih področij socialnega varstva, — usklajuje programe razvoja posameznih področij socialnega x-arstva za območje občine, — opredeljuje skupne prednostne naioge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izvajanja,' — spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva, — sprejema statut in druge splošne akte skupnosti, — sklepa družbene- dogovore in samoupravne sporazume, — sprejema sklepe in akte v zvezi s svojim delom za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva, — obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi, združenimi za njeno dejavnost, — voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednika in čla’ne skupnih organov ter odborov skupnosti socialnega varstva, — opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, s tem samoupravnim sporazumom in drugimi sporazumi ter statutom skupnosti. 23. člen Skupščina enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine občine Ljutomer odloča o politiki socialnega varstva o razvoju posameznih področij socialnega varstva ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja eeeaatoega varstva, ki so v pristojnosti zborov Skupščine občine Ljutomer. Kadar skupščina odloča enakopravno z zbori Skupščine občine Ljutomer se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe statuta skupščine občine. X. «en Skupščina zaseda in odloča na sejah. Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov ustanoviteljic. 25. člen Sejo skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednika skupščine in njegovega namestnika voti skupščina skupnosti socialnega varstva izmed članov delegacij. Mandatna doba, pooblastila in odgovornosti predsednika skupščine, so podrobneje določeni v statutu in poslovniku skupnosti socialnega varstva. 26. člen Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge skupnosti. Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju social-no-varstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti,, predvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialno-varstveni del kratkoročnih in srednjeročnih programov ustanoviteljic ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti, pri določanju prednostnih nalog in pri drugih nalogah. 27. člen Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine skupnosti socialnega varstva so sprejeti oziroma člani organov skupščine so izvoljeni ali imenovani, če se tako sporazume večina delegatov ustanoviteljic. Kadar se v skupščini usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne social-no-varstvene pravice in drugi socialno-varstveni korektivi, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic. 28. člen Če bi prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja oziroma samoupravnega akta ali če ni prišlo do izvolitve oziroma imenovanja po prejšnjem členu tega sporazuma, se prične med ustanoviteljicami usklajevalni postopek, kot ga določa statut skupnosti. Če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja o zadevi, ki jo je skupščini skupnosti predložila druga skupnost, sodeluje v usklajevalnem postopku na način, ki ga določa statut, tudi ta skupnost. Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje ih bi bila s tem resno ogrožena uresničitev posameznih socialno-varstvenih delov programov, lahko Skupščina občine Ljutomer na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje. 2. Skupni organi 29. člen Za izvrševanje skupnih nalog in za izvrševanje sprejetih sklepov oblikujejo ustanoviteljice stalne ali občasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic, za izvrševanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi druge skupnosti, pa tudi izmed delegatov teh skupnosti. Predsednike in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo, ki jo določa statut skupnosti socialnega varstva. ^ 30. čleA Stalni skupni organi skupščine skupnosti socialnega varstva so: — koordinacijski odbor za vprašanje socialne varnosti borcev, — komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov, — komisija za usklajevanje programov socialnega varstva, — komisija za splošne administrativne zadeve. Stalni skupni organi so tako sestavljeni, da je za-■gotovljena enaka zastopanost vseh ustanoviteljic. Občasni' skupni organi so sestavljeni tako, da je zagotovljena enaka zastopanost vseh ustanoviteljic in drugih skupnosti. 31. člen Koordinacijski odbor za vprašanje socialne varnosti borcev usklajuje skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev. 32. člen Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov spremlja izvajanje programov usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje ter pripravlja predloge za izdajo soglasij za njihovo ustanovitev, sodeluje z invalidskipni organizacijami in društvi ter obravnava druge zadeve s področja socialne varnosti invalidov. . 33. člen Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva usklajuje socialno-varstvene elemente programov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in prednostne naloge socialnega varstva. 4 34. člen Komisija za splošne administrativne zadeve obravnava vprašanja tekočega poslovanja, problematiko združevanja in razporejanja sredstev skupnosti socialnega varstva, razmerja do strokovne službe in druge splošne in administrativne zadeve. 35. člen Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne ali občasne skupne organe za preučevanje določenih vprašanj ali' za izvrševanje določenih nalog in sklepov. 36. člen Način dela skupnih organov podrobneje dolooe poslovnik skupnosti socialnega varstva. V. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO TER ORGANIZACIJA IN DELOVANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V IZJEMNIH RAZMERAH 37. člen Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice In za delovanje skupnosti socialnega varstva v izjemnih razmerah. Predsednika in člane odbora izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic. 38. člen Natančnejše določbe o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vsebuje statut skupnosti socialnega varstva. 39. člen V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), Prilagodi skupnosti socialnega varstva svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje Posledic takega stanja. 40. člen Skupnost socialnega varstva se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami m krajevnimi skupnostmi. VI. SREDSTVA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 41. člen Delavci, delovni ljudje in občani po ustanoviteljicah zagotovijo materialne pogoje za delo skupščine skupnosti socialnega varstva in njenih organov in za upravljanje strokovnih opravil. Sredstva za delo skupnosti socialnega varstva za-Gotovijo ustanoviteljice z medsebojnim dogovorom na Podlagi delovnega načrta skupnosti socialnega varstva. VII. STROKOVNA SLUŽBA 42. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, teh-bičnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nehoteno delovanje skupščine in njenih organov oblikuje skupnost socialnega varstva skupaj z drugimi sa-houpravnizm interesnimi skupnostmi v občini delov-bo skupnost Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer. Zagotovitev določenih opravil si skupnost socialnega varstva lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom. 43. člen K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe iz prejšnjega člena tega sporazuma, ki se na-bašajo- na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila °blikovana, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine skupnosti socialnega varstva. VIII. NADZORSTVO 44. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti socialnega varstva preko svojih delegatov v skupščini in njenih organih. 45. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega sporazuma in drugih aktov skupnosti socialnega varstva, nad uporabo sredstev, nad delovanjem organov skupščine skupnosti in njene strokovne službe opravlja odbor samoupravne delavske kontrole. Predsednika ča člane odbora izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic. 46. člen Natančnejše določbe o sestavi m delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebujeta statut in drugi samoupravni akti skupnosti socialnega varstva. ' 47. člen Zakonitost poslovanja in dela skupnosti socialnega varstva nadzoruje pristojni upravni organ Skupščine občine Ljutomer. IX. RAZMERJA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA DO USTANOVITELJIC, DO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE, DO DRUGIH SKUPNOSTI TER DO DRUŽBENIH DEJAVNIKOV 48. člen Skupnost socialnega varstva je dolžna najmanj enkrat letno poročati skupščinam ustanoviteljic o svojem delu, o izvajanju politike socialnega varstva i* o uporabi sredstev. 49. člen Skupnost socialnega varstva sodeluje pri izvajanju nalog s Skupnostjo socialnega varstva Slovenije, z drugimi skupnostmi ter družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami ter društvi. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 50. člen Ta samoupravni sporazum je sklenje*, 1* ga sprejmejo vse ustanoviteljice, veljati pa začne, ko da k njemu soglasje Skupščina občine Ljutomer. Sklenitev samoupravnega sporazuma se lahko spre'meni oziroma dopolni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev. 51. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. 52. člen Z dnem uveljavitve tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva, sklenjen v letu 1980. St. 88/81 Ustanoviteljice: 1. Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljutomer, 2. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja — zbor delegatov občine Ljutomer, 3. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljutomer, 4. Občinska skupnost za zaposlovanje Ljutomer, 5. Občinska skupnost otroškega varstva Ljutomer. 306. Na podlagi tretjega odstavka 10. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) ter 180. in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št 44/81) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1932 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinsko skupnosti socialnega varstva Ljutomer Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega -varstva Ljutomer. St. 011-1/82 Ljutomer, dne 3. februarja 1983. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Emil Kuhar 1. r. 307. Na podlagi 21. člena samoupravnega šporazuma o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva pbčine Ljutomer in v zvezj z 10 členom zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) je skupščina Skupnosti socialnega varstva občine Ljutomer na svoji seji dne 28. marca 1981 sprejela STATUT Skupnosti socialnega varstva občine Ljutomer I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Skupnost socialnega varstva občine Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: skupnost socialnega varstva) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovile Občinske skupnosti socialnega skrbstva, otroškega varstva, zaposlovanja, stanovanjska skupnost, skupščina zbora delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice) s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ^Skupnosti socialnega varstva občine Ljutomer. 2. člen Skupnost socialnega varstva je ustanovljena z namenom, da delavci, drugi delovni ljudje In občani oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove In merila za posamezne socialno varstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori Skupščine občine Ljutomer. 3. člen Ta statut podrobneje določa: —■ status skupnosti socialnega varstva — naloge skupnosti socialnega varstva, — postopek planiranja in usklajevanja socialnovarstvenih elementov, — samoupravno organiziranost, — splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — položaj strokovne službe in — javnost dela skupnosti socialnega varstva 4 člen Dejavnost skupnosti socialnega varstva je posebnega družbenega pomena. Skupnost socialnega varstva je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in Odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih tl:govorov m samoupravnih sporazumov ter drugih splošnih aktov Delo skupnosti socialnega varstva je javno ' 5. člen Ime- skupnosti socialnega varstva je: Skupnost socialnega varstva Ljutomer. Sedež skupnosti je v Ljutomeru. Ormoška cesta 22. Skupnost socialnega varstva ima štamp.tjko okrogle oblika z besedilom: »Občinska skupnost socialnega varstva Ljutomer«. 6. člen Dejavnost skupnosti socialnega varstva je obl -kovanje, spremljanje in usklajevanje polibke socialnega varstva v občini, usklajevanje programov socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva v občini in dogovarjanje o skupnih strokovnih podlagah za oblikovanje socialno-varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih planov ustanoviteljic. 7. člen Skupnost socialnega varstva zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti , z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. V odsotnosti predsednika skupščine zastopa skupnost socialnega varstva namestnik predsednika z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec strokovne službe. 8. člen V pravnem prometu z drugimi, nastopa skupnost socialnega varstva samostojno in brez omejitev. Za svoje obveznosti v pravnem prometu o 'govoria skupnost socialnega varstva z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. II. NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 9. člen V skupnosti socialnega varstva se oblikujejo, spremljajo in usklajujejo politika in programi socialnega varstva, dogovarjajo prioritetne naloge in uvajanje novih oblik socialnega varstva za območje občine Ljutomer. V skupnosti socialnega varstva se usklajujejo zlasti: — izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih žrtev vojne, — programi za izgradnjo socialnih zavodov in invalidskih delavnic, — načrtovanje in izvajanje usposabljanja varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb, — kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč, — minimalni življenjski standardi pri zaposlovanju delavcev, — osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vzgoj novarstve-nih organizacij, osnovnih šol, domov učencev in študentov ter socialnih zavodov, — osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za druga delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki m njihovim družinskim članom, — osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine, — osnove'in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih občanom zagotavljajo občinske samoupravne interesne skupnosti, — nadomestila osebnih dohodkov za čas odstot-nosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoči za čas brezposelnosti, — merila za prispevek uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev, — osnove in fnerila za odpis ali znižanje prispevka kmetom za starostno zavarovanje, — socialno-varstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice, — naloge v zvezi z dolom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti. 10. člen Skupnost socialnega varstva odloča o zahtevah za priznavanje varstvenega dodatka borcev NOB ter v skladu z zakonom določa zneske varstvenih dodatkov glede na socialno ogroženost kmetov borcev. 11. člen Skupnost socialnega varstva ugotavlja gmotno stanje invalidnih oseb oziroma njihovih družinskih čla-aenr po merilih, ki jih določi Skupnost socialnega veratva Slovenije. ItL POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA SOCIALNOVARSTVENIH ELEMENTOV V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 1. Postopek planiranja 12. člen V skupnosti socialnega varstva se ustanoviteljice in druge občinske samoupravne interesne skupnosti v katerih se delavci, drugi delovni ljudje in občani sporazumevajo o uresničevanju socialno-varstvenih pravic, dogovorijo o skupnih strokovnih podlagah za izoblikovanje socialno-varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana. 13. člen Na podlagi dogovorjenih skupnih strokovnih podlag oblikujejo ustanoviteljice in druge občinske samoupravne interesne' skupnosti socialno-varstvene elemente za svoje samoupravne sporazume o temeljih plana in jih ovrednotijo. Tako oblikovane in ovrednotene socialno-varstvene elemente ter osnove in merila za posebne soci alno-varstvene elemente ter osnove in merila za posebne socialno-varstvene pravice nato uskladijo v skupnosti socialnega varstva. 14. člen V skupnosti socialnega varstva ustanoviteljice in druge občinske samoupravne interesne skupnosti sklenejo poseben samoupravni sporazum, s katerim uskladijo zlasti: — socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljjh planov, — obseg socialno-varstvenih pravic, — pogoje, kriterije in merila, po katerih se bodo uveljavljale socialno-varstvene pravice, — programe - socialno-varstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti, ' — prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva. 15. člen Upoštevaje določbe iz prejšnjega člena tega statuta delavci, drugi delovni ljudje in občani v samoupravnih sporazumih o temeljih pianov samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva in drugih sarpoitpruvnih sporazumih določijo obseg socialno-varstvenih pravic ter pogoje in načine njihovega uresničevanja, merila za ugotavljanje upravičenosti do njih, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti in zagotovijo materialne in. druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. 2. Postopek usklajevanja socialno-varstvenih elementov 16. člen Kadar se v skupščini skupnosti socialnega varstva usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih plana, osnove in merila ?a posamezne sopialno-varstvene pravice in drugi soclalnci-varstvmi korektivi, oe postopek praviloma začne na predlog skupnosti, ki ima te socialno-varstvene elemente v svojem programu dela. Skupnost iz prvega odstavka tega člena mora poslati predlog za izpeljavo usklajevanja socialno-varstvenih elementpv v skupščini skupnosti socialnega varstva najmanj 60 dni pred sprejemanjem odločitev v svoji skupščini. Ce skupnost iz prvega odstavka ne da pravočasno pobudo za postopek usklajevanja v skupnosti socialnega varstva, se lahko postopek začne na predlog skupnosti socialnega varstva. Skupnost socialnega varstva mora takoj, obvestiti ustanoviteljice ,o roku in načinu obravnave predloga o organih skupnosti in o sklicu skupščine skupnosti socialnega varstva, ki bo predlog obravnavala. 17. člen Predlog za izpeljavo usklajevalnega postopka obravnavaj o pristojni skupni organi skupščine skupnosti socialnega varstva, ki predlog ocenijo, ugotovijo usklajenost z drugimi oblikami socialnega varstva, po potrebi pripravijo spremembe in dopolnitve ter določijo rok, v katerem se morajo ustanoviteljice izreči o predlogu. Ustanoviteljice morajo v roku iz prejšnjega odstavka tega člena na svojih skupščinah obravnavati predlog uskladitve socialno-varstvenih elementov in o njem sprejeti stališče. 18. člen - Skupščina skupnosti socialnega varstva obravnava stališča ustanoviteljic na svoji seji. Predsednik skupščine, ki vodi sejo, po izjavljanju delegatov o predlogu ugotovi ali ustanoviteljice soglašajo s predlogom oziroma ali je predlog med ustanoviteljicami usklajen. Šteje se, da je predlog usklajen, če so soglasje dale vse ustanoviteljice. IS. člen Delegati ustanoviteljic, k: se s predlogom ne strinjajo, obrazložijo svoje stališče, lahko pa zahtevajo tudi dodatne obrazložitve. Ce tudi po dodatnih obrazložitvah delegati ne morejo dati soglasja k predlogu, se predlog odloži z • dnevnega reda. 20. člen Ustanoviteljice so o predlogu dolžne ponovno razpravljati v roku 14 dni. Po tem roku se skupščina skupnosti socialnega varstva ponovno sestane in ugotovi ali je bilo doseženo soglasje. Če tudi v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ni prišlo do soglasja, lahko predlaga Izvršni svet Skupščini občine Ljutomer, da to vprašanje začasno uredi. 21. člen Kadar se v skupnosti socialnega varstva usklajujejo zadeve, ki spadajo v pristojnost druge skupnosti, ki ni ustanoviteljica, se postopek začne na predlog skupnosti, ki je pristojna za izvajanje te naloge ali tudi na pobudo skupnosti socialnega varstva, če ta meni, da je zadeva bistvenega pomena za socialno varnost delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov. Skupnost socialnega varstva pred obravnavo zadeve zaprosi pristojno skupnost, da ji posreduje potrebne podatke. O predlogu nato razpravljajo ustrezni skupni organi skupnosti socialnega varstva. Predlog ureditve, ki ima obliko mnenja oziroma priporočila, pošlje skupnost socialnega varstva v obravnavo ustanoviteljicam. Če na tak predlog niso dale soglasje vse ustanoviteljice, se analogno uporabljajo določbe iz 15. in 16. člena tega statuta. IV. IV. SKUPŠČINA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA IN SKUPNI ORGANI • 1. Pristojnosti skupščine 22. člen Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina. Z odločitvami, ki jih sprejema na seji skupščina skupnosti socialnega varstva: — usklajuje socialno-varstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje, — obravnava problematiko posameznih .področij socialnega varstva, — usklajuje programe razvoja posameznih področij socialnega varstva za območje občine, — opredeljuje skupne prednostne naloge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izvajanja, — spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva, — sprejema statut in druge splošne akte skupnosti, — sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, — sprejema akte in sklepe'v zvezi s svojim delom za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva, — obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi, združenimi za njeno dejavnost — voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednike m člane skupnih organov ter odborov skupnosti socialnega varstva, — opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, s tem statutom in drugimi sporazumi. 23. člen Skupščina enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine občine Ljutomer odloča o politiki socialnega varstva, o razvoju posameznih področij socialnega varstva ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja socialnega varstva, ki so v pristojnosti zborov Skupščine občine Ljutomer. Kadar skupščina odloča enakopravno z zbori Skupščine občine Ljutomer, se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe statuta Skupščine občine Ljutomer. 2. Sestava skupščine 24. člen Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic po načelu enake zastopanosti uporabnikov in izvajalcev. Delegate v skupščino skupnosti socialnega varstva delegirajo skupščine ustanoviteljic tako, da jih izvolijo na svojih sejah. 25. člen Skupščino skupnosti sestavlja 30 delegatov. Vsaka ustanoviteljica delegira 6 delegatov in sicer: — skupnost socialnega skrbstva 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev, — skupnost otroškega varstva 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev, — skupščina zbora delegatov pokojninskega in Invalidskega zavarovanja 6 delegatov, — skupnost za zaposlovanje 6 delegatov, — stanovanjska skupnost 3 delegate iz zbora uporabnikov iti 3 delegate iz zbora izvajalcev. Kadar skupščina obravnava posamezna vprašanja iz pristojnosti druge skupnosti, sodeluje pri delu skupščine tudi delegat te skupnosti. t 3. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini skupnosti 26. člen Delegati v skupščini imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakon o volitvah in delegiranju v skupščini, ta statut in poslovnik skupnosti socialnega varstva, zlasti pa: — da se udeležijo sej skupščine in da na sejah izražajo stališča ustanoviteljic, ki so jih delegirale, — da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe skupščine, — da usklajujejo stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi delavcev, delovnih ljudi in občanov v SR Sloveniji, — da tvorno sodelujejo pri delu skupščine in njenih organov, — da skrbijo za obveščanje ustanoviteljic skupnosti socialnega varstva o delu skupščine in njenih organov. Delegati iz tretjega odstavka 21. člena tega statuta imajo pravico sodelovati v razpravah na seji skupščine, dajati predloge, postavljati vprašanja in zahtevati obrazložitve zadev, ki se obravnavajo. 27. člen Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale. Delegati so za svoje delo v skupščini odgovorni skupščinam skupnosti, ki so jih delegirale. 4. Predsednik skupščine 28. člen Skupščina ima predsednika skupščine in njegovega namestnika, ki ju izvoli izmed delegatov ustanoviteljic za dobo dveh let z možnostjo ponovne izvolitve. 29. člen Predsednik skupščine: — predstavlja in zastopa skupnost socialnega varstva, — sklicuje in vodi.seje skupščine, — skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom, — skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, — podpisuje sklepe in akte, ki jih sprejema skupščina in — opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina. 30. člen Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsedniki in člani skupnih organov v skladu z določbami poslovnika skupnosti socialnega varstva. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. 31. člen Namestnik predsednika skupščine: — nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, kadar ta ne more opravljati svoje dolžnosti, — pomaga predsedniku skupščine pri izvrševanju hjegovih nalog in — opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti Predsednik skupščine oziroma skupščina. 5. Postopek sklicevanja sej 32. člen Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov ustanoviteljic. 33. člen Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge samoupravne interesne skupnosti. Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju socialno-varstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialno-varstvene dele kratkoročnih in srednjeročnih programov ustanoviteljic ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti, pri določanju prednostnih nalog in pri drugih nalogah. 34. člen Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine. Seja skupščine mora biti praviloma sklicana najmanj 20 dni pred zasedanjem. Kadar je seja skupščine zaradi objektivnih razlogov sklicana v krajšem roku, mora biti to v vabilu za sejo posebej obrazloženo. , ' 6. Sprejemanje odločitev v skupščini 35. člen Sklepi, stališča, priporočila ali mnenja skupščine skupnosti socialnega varstva, statut ali drugi samoupravni splošni akti skupnosti socialnega varstva so sprejeti .oziroma člani organov skupščine so izvolje-^jar^ali imenovani, če se tako sporazume. večina delegatov ustanoviteljic. Kadar pa se v skupščini usklajujejo progrgmi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice in drugi socialno-varstveni korektivi, je za sprejetje sklepov potrebno soglasje vseh ustanoviteljic. 36. člen Ce ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila, mnenja ali samoupravnega akta oziroma izvolitve po prejšnjem členu tega statuta, se na predlog predsednika skupščine zadeva, o kateri se delegati niso mogli sporazumeti, odloži z dnevnega reda skupščine in se začne usklajevalni postopek. 37*. člen Za usklajevalni postopek se smiselno uporabljajo določbe III. poglavja tega statuta. 7. Skupni organi 38. člen Za izvrševanje skupnih nalog ter za izvrševanje , sprejetih sklepov oblikujejo ustanoviteljice stalne ali občasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic, za izvrševanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi druge skupnosti, pa tudi izmed delegatov teh skupnosti. Predsednike in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štiri let. 39. člen Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini. 40. člen. Skupni organ dela in odloča na sejah. Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Skupni organ sprejema sklepe z večino glasov vseh članov. 41. člen Delo skupnega organa vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina izmed njegovih članov. Predsednik skupnega organa opravlja zlasti naslednje zadeve: — Sklicuje in vodi seje skupnega organa, — podpisuje sklepe skupnega organa, — skrbi za izvrševanje sklepov skupnega organa in skupščine, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblastita skupni organ in skupščina. 42. člen Natančnejše določbe o delu skupnih organov vsebujejo poslovnik skupnosti socialnega varstva. 43. člen Stalni skupni organi skupščine skupnosti socialnega varstva so: — koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev, — komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov, — komisija za usklajevanje programov socialnega varstva, — komisija za splošne in administrativne zadeve. 44. člen Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti' borcev: — razpravlja o vprašanjih socialne varnosti borcev, usklajuje stališča in ukrepe posameznih interesnih skupnosti, preko katerih se uresničuje socialna varnost borcev, — predlaga in proučuje ukrepe za izboljšanje socialne varnosti borcev, — sodeluje z občinskimi in republiškimi skupnostmi in njihovimi organi pri razreševanju vprašanj sofaialhe varnosti borcev, pri uveljavljanju novih oblik družbene skrbi zanje in pri organizaciji raznih dejavnosti s tem v zvezi, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo ustanoviteljice. Koordinacijski odbor ima 7 članov, sestavljajo pa ga 2 delfegata iz skupnosti socialnega varstva, po 1 delegat pa,-iz skupnosti socialnega skrbstva, stahovatlj-ske skupnosti, zdravstvene skupnosti, 'skupnosti po-kojninkega in invalidskega zavarovanja ter združenja borcev NOV. 45. člen Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov: — spremlja programe usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposab- ljanje in programe dela invalidskih organizacij in društev, — pripravlja predloge za izdajo soglasij glede ustanovitve invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za tišjiosabljanje, — pripravlja predloge davčnih-olajšav za posebne organizacije, ki zaposlujejo invalide, — sodelujejo z invalidskimi organizacijami in društvi, družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami pri razreševanju vprašanj, ki šo pomembna za socialno varnost invalidov, — opravlja druge naloge s svojega delovnega področja. Komisija ima 9 članov. Sestavljajo jo po en delegat iz skupnosti socialnega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva, otroškega varstva, zdravstva, izobraževanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, osnovne organizacije RKS, društva za pomoč duševno prizadetim, društva invalidov Ljutomer. t 46. člen Komisija za . usklajevanje programov socialnega varstva: — -spremlja programe občinskih skupnosti v tistem delu, ki so pomembni za socialno varnost delovnih ljudi in občanov občine Ljutomer in njihovo izvajanje, — sodeluje z občinskimi skupnostmi pri pripravi tegd dela programov, — pripravlja predloge za usklajevanje programov, — pripravlja predloge za opredelitev prednostnih nalog socialnega varstva, — oblikuje strokovne podlage za pripravo strokovnih izhodišč in meril za uveljavljanje socialnih pravic, — proučuje probleme socialnega varstva, pripravlja strokovne podlage za pripravo izhodišč za izpeljavo sistemov solidarnosti v socialnem varstvu ter ugotavlja usklajenost posameznih ukrepov in programov socialnega varstva. Komisija ima 5 članov; sestavljajo pa jo delegati ustanoviteljic. 47. člen Komisija za splošne in administrativne zadeve: — pripravlja osnutek sporazumov, sklepov in splošnih aktov skupnosti socialnega varstva, — svetuje skupščini in skupnim organov o pravnih zadevah, — obravnava sistemska za socialno varstvo pomembna vprašanja, . — obravnava program dela in vprašanja tekočega poslovanja skupnosti socialnega varstva, — obravnava problematiko združevanja in raz-porejartja sredstev za dejavnost skupnosti socialnega varstva, — obravnava razmerja do strokovne službe, — obravnava druge splošne In administrativne zadeve. Komisija ima 5 članov in jo sestavljajo delegati ustanoviteljic skupnosti socialnega varstva. 48. člen Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne ali občasne skupne organe, za preučevanje določenih vprašanj ali za izvrševanje določenih nalog ali sklepov. V. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO samozaščito ter organizacija in delovanje SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V IZJEMNIH PRIMERIH 49. člen Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor za ljudsko obrambo in samozaščito: — sprejema in dopolnjuje načrt organizacije in delovanja skupnosti v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne, — usklajuje svoj načrt v izrednih razmerah z obrambnimi načrti poverjeništva za družbene dejavnosti pri Skupščini občine Ljutomer, ustanoviteljic in društev in družbenih organizacij, ki delajo na področju socialnega varstva, — sodeluje pri pripravi programov uporabljanja strokovnih delavcev in prebivalstva, ki se tičejo delovanja socialnega varstva v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne, — organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe na področju dejavnosti skupnosti socialnega varstva glede na predvidene razmere. Odbor ima 7 članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic. Po položaju je član odbora tudi predsednik skupščine. Predsednik odbora je predsednik skupščine. 50. člen V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) mora skupnost socialnega varstva prilagoditi svojo „ organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja. 51. člen Skupnost socialnega varstva se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnitni interesnimi' skupnostmi, družbenimi in družbenopo-Utičnimi organizacijami in krajevnimi1 skupnostmi. 52. člen Skupnost socialnega varstva mora v svojih aktih predvideti sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah. VI. SREDSTVA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 53. člen Sredstva za delo skupnosti socialnega varstva zagotovijo ustanoviteljice z medsebojnim dogovorom na podlagi delovnega načrta skupnosti socialnega varstva. VII. STROKOVNA SLUŽBA 54. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in njenih organov, oblikuje skupnost socialnega varstva skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini skup- no strokovno službo samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Ljutomer. Zagotovitev določenih opravil si skupnost socialnega varstva lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom. 55. člen Strokovna služba: — neposredno, izvršuje sklepe in odločitve skupščine in njenih organov, — pripravlja informacije in ' poročila za organe skupnosti, — pripravlja osnutke splošnih aktov, mnenj, poročil in stališč, — opravlja administrativno in strokovno delo za skupščino in njene organe, — 'opravlja druge tekoče zadeve za skupnost socialnega varstva. 56. člen Strokovno službo vodi vodja strokovne službe, M ga imenuje skupščina po usklajenem predlogu skupščin in drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so oblikovale skupno strokovno službo in na podlagi mnenja delavcev delovne skupnosti strokovne službe. Vodja strokovne službe je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan. 57. člen Medsebojna razmerja med skupnostjo socialnega varstva in njeno strokovno službo ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela. 58. člen Delavci delovne skupnosti strokovne službe izs-vajajo kot delovna skupnost svoje- medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim spo-razupiom v skladu ž zakonom. 59. Člen K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi' katerih je bila oblikovana, programu njenega dela, k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine skupnosti socialnega varstva. VIII. NADZORSTVO i , 60. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti socialnega varstva preko svojih delegatov v skupščini in njenih organih. .61. člen Skupnost socialnega varstva Ima odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor samoupravne delavske kontrole: — nadzira izvajanje samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega varstva, — nadzira uporabo sredstev s katerimi razpolaga skupnost socialnega varstva, — nadzira delovanje skupnih organov, ■— nadzira delovanje’ strokovne službe, — opravlja druge zadeve. 62. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov, ki jih izvolijo ustanoviteljice. 63. člen Natančnejše določbe o delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebuje poseben pravilnik. 64. Sen Zakonitost poslovanja in dela skupnosti socialnega varstva nadzoruje za socialno varstvo pristojen upravni organ skupščine. IX. JAVNOST DELA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 65. člen Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti', družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in društev ter predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico prisostvovati na sejah skupščine in njenih organov in sodelovati v razpravi, niinajo pa pravice odločanja. v 66. člen Javnost dela in obveščanje o delu skupnosti socialnega varstva se zagotavlja: — preko delegatov skupščine, — s pismenimi gradivi za seje skupščine, drugih organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti, — z občasnimi informacijami o delu skupnosti, v delegatskem glasilu občine, — z javnim objavljanjem sklepov in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — s sredstvi javnega obveščanja, — z drughni oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti. Za javnost dela skupnosti socialnega varstva skrbi predsednik skupščine. 67. člen > Skupnost socialnega varstva mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje usta-viteljic o celotnem delovanju skupnosti, o vprašanjih, stanju in razvoju socialnega varstva v republiki, delovanju delegatskega sistema in samoupravljanju, o delu in problematiki strokovne službe, o uporabi sredstev, s katerimi je razpolagala in o drugih zadevah, ki so pomembne za delovanje ustanoviteljic. 68. člen . Zaradi zavarovanja podatkov, M se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa in samoupravnega splošnega akta, se lahko omeji javnost dela skupnosti socialnega varstva. Sklep o tem sprejme organ skupnosti socialnega varstva oziroma skupni organ skupščine skupnosti socialnega varstva, v čigar področje zadeva spada, izven seje pa predsednik organa. Zoper sklep o omejitvi javnosti je mogoč ugovor na skupščino skupnosti socialnega varstva. Kot tajni, v sir«slu tega člena se štejejo podatki: ' — ki so tajni po zakonu, drugem splošnem predpisu in samoupravnem splošnem aktu, — ki so tajni zaradi potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — ki so skupnosti socialnega varstva sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali . sklepov organov samoupravljanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, — ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti. 63. člen Člani organov skupnosti socialnega varstva in skupnih organov skupščine te skupnosti ter delavci strokovne službe, ki za skupnost socialnega varstva opravljajo strokovna, administrativna in druga pomožna dela, ki sodelujejo v postopku priprave informacij za odločanje, ne smejo uporabljati v tem postopku pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri ustanoviteljicah povzročili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti socialnega varstva ali bi bili v nasprotju z interesi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 70. člen Za hrambo zapisnikov in gradiv, ki jih obravnavajo organi skupnosti, socialnega varstva in skupni organi skupščine te skupnosti, skrbi strokovna služba, kf za skupnost opravlja strokovna, aarm nistrativna in druga pomožna dela. V strokovni službi so delegacijam in delegatorii stalno na vpogled zapisniki in drugo gradivo ter dokumentacija, ki je bila obravnavana na sejah organov skupnosti socialnega varstva in na sejah skupnih organov skupščine te skupnosti. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 71. člen Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti socialnega varstva. 72. člen Statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti socialnega varstva sprejema skupščina skupnosti po predhodni' razpravi v delegacijah oziroma v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih ih krajevnih skupnostih, razen če zakon določa drugače. Spremembe in dopolnitve statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov se sprejemajo po enakem postopku kot statut oziroma samoupravni splošni akt. 73. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 74. člen Z dnem veljavnosti tega statuta preneha veljati začasni statut Skupnosti . socialnega varstva občine Ljutomer, ki ga je sprejela skupščina v letu 1976. Št. 87/81 Ljutomer, dne 26. marca 1981. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Ljutomer Jože Berger 1. r. 308. Na podlagi tretjega odstavka 10. Sena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) ter 180. in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sp rej ela SKLEP o soglasju k statutu Občinske skupnosti socialnega varstva Ljutomer Daje se soglasje k statutu Občinske skupnosti socialnega varstva Ljutomer. Št. 011-1/82 Ljutomer, dne 3. februarja 1983. Predsednik > Skupščine občine Ljutomer Emil Kuhar 1. r. 309. Na podlagi 58. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 32. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št, 1/80) ter zaradi uskladitve nalog in organizacije Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer z zakonom o zdravstvenem varstvu, sklenejo delavci in drugi delovni ljudje ter občani, samoupravno organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih in v krajevnih skupnostih, spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi' Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer (Uradne objave skupščin občin Pomurja, št. 7/77) tako, da v prečiščenem besedilu glasi: SAMOUPRAVNI SPORAZUM 9 ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delavci v združenem delu in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost s sredstvi, ki so v lasti občanov, združeni v temeljne in druge organizacije združenega dela in v druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in delavci v zdravstvenih in drugih organizacijah združenega dela in društvih, ki opravljajo zdravstvene storitve na vseh področjih zdravstvene dejavnosti za potrebe uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) se združujejo v Občinsko zdravstveno skupnost Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi v njej z združevanjem dela in sredstev, po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter z uresničevanjem svobodne menjave dela, zagotovili zdravstveno varstvo. 2. člen Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Ljutomer. Sedež skupnosti je v Ljutomeru, Ormoška cesta 22. Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z napisom: Občinska zdravstvena skupnost' Ljutomer. 3. člen Skupnost zastopa predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. V odsotnosti predsednika skupščine zastopa skupnost podpredsednik skupščine skupnosti z enakimi pooblastili. Za skupnost predpisuje predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine ali pooblaščeni delavec delovne skupnosti strokovne službe. 4. člen Dejavnost skupnosti je obravnavanje in ugotavljanje celotnih potreb in interesov po zdravstvenem varstvu v občini in zagotavljanje njihovega zadovoljevanja s svobodno menjavo dela v skupnosti in po njej. 5. člen V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev. Za svoje obveznosti v pravnem prometu odgovarja skupnost z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. II. NALOGE SKUPNOSTI 6. člen Dejavnost skupnosti uresničujejo uporabniki in izvajalci s svobodno menjavo dela in se v skupnosti enakopravno sporazumevajo zlasti o: — združevanju dela in sredstev, da si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo, — vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega varstva, — politiki razvoja in prostorske razporejenosti temeljnih in drugih zdravstvenih organizacij združenega dela, — planih skupnosti, s katerimi usklajujejo in določajo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in interese na področju celovitega zdravstvenega varstva, — skrbi za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva, — sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s temeljnimi in drugimi zdravstvenimi organizacijami združenega dela oziroma sklepanju pogodb z drugimi izvajalci zdravstvenega varstva, — problematiki v Medobčinski zdravstveni skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije ter oblikujejo in usklajujejo svoja stališča in predloge, — postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva in to skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v Socialistični republiki Sloveniji, — zagotavljanju možnosti za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev in za raziskovalno delo. 7. člen Uporabniki in izvajalci uresničujejo svoje pravice do samoupravnega odločanja neposredno v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih in drugih samoupravnih skupnostih ali preko svojih delegacij in delegatov. 8. člen Uporabniki in izvajalci uresničujejo naloge skupnosti s samoupravnimi splošnimi akti, zlasti s: — samoupravnim sporazumom o temeljih plana in s plani, — samoupravnim sporazumom, ki ureja pravice ih obveznosti iz zdravstvenega varstva, — samoupravnim sporazumom, ki ureja postopek in način uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva. IH. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI a) Organi skupnosti Skupščina skupnosti 9. člen Skupnost upravlja skupščina skupnosti. Sestavljajo jo delegati uporabnikov, delegirani v zbor uporabnikov in delegatov izvajalcev, delegirani v zbor izvajalcev. Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v zdravstvenih organizacijah, ki opravljajo storitve na vseh področjih zdravstvene• dejavnost'-po programu zdravstvenega varstva skupnosti kot tudi delegacije delavcev v drugih organizacijah in skupnostih, za katere določi zakon, da lahko opravljajo zdravstvene storitve. 10. člen Število in sestav delegatov posameznega zbora skupščine skupnosti določa statut ali drugi splošni akt skupnosti. 11. člen Skupščina skupnosti je mesto za sporazumevanje uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva. 12. člen Vsak zbor iitvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni. seji pa predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti. Mandatna doba predsednikov in podpredsednikov zborov, skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev se določi s statutom skupnosti. Nihče ne more biti izvoljen na isto funkcijo več kot dvakrat zapored. 13. člen Na skupni seji obeh zborov skupščina skupnosti odloča zlasti o: — zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine občine Ljutomer. — izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi. skupnih organov uporabnikov in izvajalcev za izvrševanje določenih nalog, — imenovanju vodje delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki opravlja dela in naloge za skupnost, — imenovanju planov organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovi za izvrševanje skupnih nalog, — drugih zadevah, o katerih odločata zbora na skupni seji 14. člen Oba zbora sporazumno in enakopravno odločata zlasti o: — predlogu elementov plana, ki ga skupnost predlaga delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, — predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — uskladitvi planskih elementov in samoupravnih sporazumov o temeljih plana med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi in tako nastalih medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz te uskladitve, — sprejetju višine prispevka za zdravstveno varstvo, — medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki izhajajo iz sodelovanja skupnosti z drug.mi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi skupnostmi ter z drugimi organizacijam: in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, določata postopek valorizacije dogovorjenih sredstev skupnosti, ki so potrebna za uresničitev sprejetih programov zdravstvenega varstva, — statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti, — osnovah in merilih za uresničevanje svobjidne menjave dela na področju.zdravstvenega varstva, — predlogih za delitev dela med izvajalci zdravstvenih storitev na območju občine in na medobčinski ravni, — politiki razvoja zdravstvenih organizacij, kar zadeva teritorialno razporeditev in razširitev njihove materialne podlage, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva ter dohodkovne možnosti uporabnikov, — kadrovski in štipendijski politiki na področju zdravstva, — uvedbi računalniške obdelave podatkov ter o načinu ih postopku vodenja evidence ter drugih administrativnih postopkov na področju zdravstvenega varstva, upoštevaje pri tem racionalnost poslovanja, — ukrepih za usklajevanje razvoja zdravstvenega varstva s potrebami splošne ljudske obrambe ter za zagotavljanje materialnih in drugih potrebnih sredstev za izpolnitev teh nalog v mirnem in v vojnem času ter ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, — soglasju za ustanovitev enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti in o mnenju za ustanovitev zdravstvene delovne organizacije, — soglasju k prenehanju zdravstvene delovne ali zdravstvene temeljne organizacije in k ukrepom družbenopolitične skupnosti za zavarovanje interesov uporabnikov in širše družbene skupnosti v zvezi s prenehanjem zdravstvene' delovne ali zdravstvene temeljne organizacije, — sprožitvi spora pred sodišče združenega dela zoper izločitev zdravstvene temeljne organizacije, — uvedbi postopka za odpravo zdravstvene temeljne organizacije, — drugih statusnih vprašanjih zdravstvenih delovnih in zdravstvenih temeljnih organizacij, ki opravljajo svojo dejavnost na območju skupnosti, — načrtu dela skupnosti, finančnemu načrtu, periodičnem in zaključnem računu skupnosti. — soglasju k določbam statute delovne skupnosti strokovne službe k programu njenega dela in k razvidu del oziroma nalog, — avtentični razlagi samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — usmeritvah, stališčih in predlogih, ki se nanašajo na izvrševanje drugih nalog skupnosti. 15. člen V zboru uporabnikov delegati odločajo in se sporazumevajo zlasti o: — predlogu elementov plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, pa podlagi katerih se zagotavljajo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemajo v svobodni menjavi dela, — obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem povezanih medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti', o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene, ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev, — sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z izvajalci zdravstvenih storitev, — izvolitvi delegata v zbor uporabnikov Medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije, — drugih zadevah, ki so v pristojnosti zbora uporabnikov. 16. člen ' V zboru izvajalcev delegati odločajo in se sporazumevajo zlasti o: — elementih plana s stališča potreb in interesov prebivalstva po zdravstvenem varstvu ter strokovnih, kadrovskih, tehničnih, materialnih, organizacijskih in drugih zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij in skupnosti, ki opravljajo zdravstvene storitve, — organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev s ciljem, da se uporabnikom zagotovi strokovno, pravilno, pravočasno, celovito in učinkovito zadovoljevanje potreb po zdravstvenem varstvu, — delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela na podlagi programa zdravstvenega varstva, — organizaciji in opravljanju zdravstvenih storitev ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v razmerah splošnega ljudskega odpora, ' — problematiki s področja vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev ter raziskovalnega dela na področju zdravstvene dejavnosti, — izvolitvi delegata v zbor izvajalcev Medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije, — drugih zadevah; ki so v pristojnosti zbora Izvajalcev. O d 1)0 r za samoupravni nadzor 17. Člen Nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti ih njene strokovne službe, ki opravlja strokovna in administrativna dela, °pravlja odbor za samoupravni nadzor. Sestavo odbora, postopek za njegovo izvolitev in hjegove naloge, ureja statut skupnosti. b) Organi skupščine skupnosti 18. člen Za pripravo predlogov in za izvrševanje odločitev skupščine ali posameznega zbora skupščine skupnosti in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki so: >— koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge, — koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela, — odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in — odbor za varstvo pravic uporabnikov. Za posamezna področja dela in za posamezne naloge ustanovi skupščina na skupni seji zborov še druga stalna ali občasna delovna telesa in imenuje člane teh delovnih teles. 19. člen Sestavo skupnih organov skupščine skupnosti in njihovo pbdročje dela ureja statut skupnosti. IV. PLANIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 20. člen Svoje celovite osebne in skupne potrebe po zdravstvenem varstvu ter medsebojne pravice in obveznosti določajo uporabniki in izvajalci s sporazumom o temeljih plana in z drugimi planskimi akti v skladu z družbenim planom v občini in republiki. 21. člen V postopku planiranja v skupnosti uporabniki in zdravstvene temeljne organizacije oziroma zdravstvene delovne organizacije usklajujejo zlasti naslednje elemente: — program zdravstvenega varstva, ki obsega vrste in število zdravstvenih storitev, standarde in normative za opravljanje zdravstvenih storitev, pogoje dostopnosti do zdravstvenih storitev in posebne pogoje dela v zdravstvenih temeljnih organizacijah ,oziroma v zdravstvenih delovnih organizacijah, potrebne rezerve zdravil, sanitetnega materiala in nadomestnih delov, — predvideni obseg potrebnih sredstev za izvedbo programa zdravstvenega varstva, — pričakovane rezultate dela izvajalcev zdravstvenega varstva, — pravice do socalne varnosti, — ukrepe za odpravljanje motenj na področju zdravstvenega varstva, ki nastanejo zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali zaradi sprememb materialnih In kadrovskih sposobnosti pri izvajalcih, — postopek in način vračila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov zdravstvenega varstva. 22. Men Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti temelji ^na usklajenih elementih iz 21. člena tega samoupravnega sporazuma in obsega zlasti: — program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg zdravstvenega varstva, ki se zagotavlja s svobodno menjavo dela v skupnosti ter po njej v Medobčinski zdravstveni skupnosti Pomurja in v Zdravstveni skupnosti Slovenije, — osnovna merila za določanje cen zdravstvenih storitev, — osnove in merila za oblikovanje sredstev ter količino sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti, — obseg in način solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev, ,— program skupnih nalog in programov naložb, — način in roke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti. 23. Sten Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti sprejmeta zbora skupščine srednjeročni in letni plan skupnosti, v katerih opredelita zlasti politiko in cilje razvoja zdravstvenega varstva, ki se uresničuje v skupnosti in po njej; naloge, obveznosti in sredstva prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana; haloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, dogovorih ali predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev ter organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog. 24. člen Po načelih kontinuiranega planiranja uporabniki in izvajalci spremljajo in analizirajo uresničevanje planov ter jih prilagajajo dohodkovnim možnostim uporabnikov tako glede pravic kot obveznosti iz zdravstvenega varstva. V. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA 25. člen Svobodna menjava dela med uporabniki in zdravstvenimi temeljnimi organizacijami oziroma zdravstvenimi delovnimi organizacijami, ki so izvajalci zdravstvenih storitev, temelji na sprejetih planskih aktih, na podlagi' katerih sklenejo uporabniki srednjeročne ali letne sporazume o svobodni menjavi dela v skupnosti s posamezno temeljno organizacijo oziroma delovno organizacijo, ki opravlja zdravstveno dejavnost. *-26. člen Udeleženci v svobodni menjavi dela določajo v sporazumih oziroma v pogodbah o svobodni menjavi dela zlasti vrste’ in obseg zdravstvenih storitev, standard storitev, ceno oziroma povračilo za opravljeno delo, medsebojna jamstva za sprejete obveznosti in odgovornosti ter urejajo druga vprašanja, ki se nanašajo na medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev lahko uresničujejo svobodno menjavo dela tudi v neposrednih odnosih, če to omogočajo zmogljivosti izvajalcev in če se s tem ne omejuje ali onemogoča zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenem varstvu, za katerega se sporazumejo v skupnosti. VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO 27. člen Sredstva za zdravstveno varstvo, ki si jih zagotavljajo v skupnosti', združujejo uporabniki po načelih vzajemnosti in solidarnosti, na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih aktov. 28. člen Sredstva za uresničevanje' programov zdravstvenega varstva oziroma za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela uporabniki združujejo; — iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, iz dohodka deloVnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, iz dohodka delovnih ljudi ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev za obveznosti, M izhajajo iz uresničevanja obsega zdravstvenega varstva po zakonu in samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti za del sredstev za razširjeno reprodukcijo, ki je s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti dogovorjen v ceni storitev; — iz osebnih dohodkov delavcev in drugih delovnih ljudi za zagotovitev nadomestil osebnih dohodkov in drugih pravic iz socialne varnosti, — iz drugih virov, določenih z zakonom. 29. člen V samoupravnem splošnem aktu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva se določijo zdravstvene storitve in krog uporabnikov, ki prispevajo, del svojih sredstev k stroškom zdravstvenih storitev. 30. člen Z aneksom k, samoupravnemu sporazumu o temeljih plana se vsako leto določijo merila za združevanje sredstev za uresničevanje programov skupnosti 31. člen Združena sredstva se s finančnim načrtom namensko razporejajo v skladu s planskimi akti. Ob koncu poslovnega leta se z zaključnim računom ugotovijo rezultati poslovanja skupnosti. VII. POVEZOVANJE IN SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI 32. člen Zaradi uresničevanja solidarnosti pri zagotavljanju pravic do zdravstvenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev, katerih opravljanje ni organizirano na območju skupnosti, zaradi usklajevanja in delitve dela med zdravstvenimi organizacijami, usklajevanja razvoja zdravstvenih zmogljivosti ter uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb, skupnost sodeluje z drugimi zdravstvenimi skupnostmi, se povezuje v Zdravstveno skupnost Slovenije, lahko pa z drugimi zdravstvenimi skupnostmi ustanovi medobčinsko zdravstveno skupnost. 33. člen Zaradi usklajevanja programov in planskih aktov sodeluje skupnost z drugimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini, z zdravstvenimi skupnostmi v drugih občinah, na Stešem gravitacijskem oziroma zaokroženem gospodarskem območju, pa zaradi zadovoljevanja skupnih interesov na področju zdravstvenega varstva, uvajanja in razvijanja enotnega informacijskega sistema tar drugih skupnih nalog. 34. člen Skupščina skupnosti enakopravno z ustreznimi zbori Skupščine občine Ljutomer odloča o vprašanjih, ki so skladni s statutom občine v pristojnosti skupščine občine. VIII. ENOTE OZIROMA TEMELJNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 35. člen Uporabniki na območju ene ali več krajevnih skupnosti oziroma ene ali več organizacij združenega dela lahko v soglasju s skupščino skupnosti ustanovijo skupaj z izvajalci, ki zadovoljujejo del potreb po zdravstvenih storitvah uporabnikov, enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti. Enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v samoupravnih splošnih aktih enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti v skladu z zakonom in tem samoupravnim sporazumom. 36. člen Enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti je mogoče ustanoviti, če so izpolnjeni naslednji pogoji,: — usklajenost vsebinske m programske osnove enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti z družbenim dogovorom o temeljih plana občine s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti in s splošnimi družbenimi interesi na tem področju, — enota oziroma temeljna zdravstvena. skupnost je zaključena celota v krajevni skupnosti ali v organizaciji združenega dela s specifičnimi interesi uporabnikov glede zdravstvenih storitev na.področju osnovnega zdravstvenega varstva, z ustrezno organizacijsko obliko zdravstvene dejavnosti, ki opravlja te storitve, — za zadovoljevanje posebnih potreb po zdravstvenih storitvah so v enoti oziroma temeljni zdravstveni organizaciji zagotovljeni dodatni viri sredstev.' IX. X. IX. POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA 37. člen Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti za odločanje v sporih med zdravstvenimi skupnostmi ter zaradi sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva in pravic do socialne varnosti ustanovijo uporabniki in izvajalci, skupaj z uporabniki in izvajalci iz drugih občinskih zdravstvenih skupnosti ali drugih samoupravnih interesnih skupnosti posebno sodišče združenega dela za področje zdravstvenega varstva. Pristojnosti posebnega sodišča združenega dela, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic iz njegove pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja, določijo ustanovitelji z aktom o ustanovitvi tega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom. X. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA 38. člen Delo skupnosti, njenih organov in organpv skupščine skupnosti je javno. Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju zdravstvenega varstva v občini, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o uporabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za opravljanje in uresničevanje samoupravnega nadzora. Način obveščanja uporabnikov in 'izvajalcev ureja statut skupnosfi. XI. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI 39. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih tiel za skupnost, oblikuje skupnost strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju socialnega varstva, lahko pa tudi skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini. Na delovno skupnost strokovne službe ni mogoče prenašati pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti. Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum. 40. člen Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja, ki ga imenujejo in razrešujejo skupščina skupnosti in skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so skupaj oblikovale strokovno službo, ko dobijo mnenje delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe. 41. člen K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih se ta oblikuje, program njenega dela ter k razvidu del in nalog, daje soglasje skupščina skupnosti. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 42. člen Dokler ne bo ustanovljeno posebno sodišče združenega dela zdravstvenega varstva po 37. členu tega samoupravnega sporazuma, je za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, v sporih med skupnostmi zaradi sodnega varstva, pravic iz zdravstvenega varstva in pravic, do socialne varnosti, je pristojno sodišče združenega dela splošne pristojnosti. 43. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme večina delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov samoupravno organiziranih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih, kar ugotovi skupščina skupnosti s sklepom in ko poda k njemu soglasje Skupščina občine Ljutomer. Objavi pa se v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer (Uradne ob j aro občinskih skupščin Pomurja, št. 7/77). ® St. 01/1-14-1980 Ljutomer, dne 30. decembra 1980. 310. Na podlagi 08. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) ter 180. in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu p ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer. St. 011-1/81 Ljutomer, dne 3. februarja 1983. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Emil Kuhar 1. r. 311. Na podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na svoji seji dne 23. aprila 1981 sprejela . statut Občinske ■ zdravstvene skupnosti Ljutomer tako, da v prečiščenem besedilu glasi: STATUT Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Občinska zdravstvena skupnost Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je ustanovljena s samoupravnim sporazumom sklenjenim dne 26. 2. 1975 kot samoupravna interesna skupnost uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva zavoljo uresničevanj a skupnih interesov in potreb ter svobodne menjave dela. 2. člen Ta statut določa: — status skupnosti, — naloge skupnosti, — organizacijo in upravljanje skupnosti s pravicami in dolžnostmi organov skupnosti, — organe skupščine skupnosti, — družbenoekonomske odnose v skupnosti, — obveščanje in javnost dela skupnosti, — postopek sprejemanja in spreminjanja samoupravnih splošnih aktov in —' položaj strokovne službe. 3. člen . Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Ljutomer. Sedež skupnosti je v Ljutomer ju, Ormoška 22. Občinsko zdravstveno skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. V odsotnost: predsednika zastopa skupnost podpredsednik skupščine z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali pooblaščeni delavec delovne skupnosti. 4. člen Dejavnost oziroma področje dela skupnosti je zagotavljanje zdravstvenega varstva z združevanjem dela in sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter z uresničevanjem svobodne menjave dela. 5. člen Skupnost zastopa v pravnem prometu samostojno in brez omejitev. Skupnost odgovarja za svoje obveznosti v pravnem prometu z drugimi z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga. 6. člen Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z napisom: Občinska zdravstvena skupnost Ljutomer. II. NALOGE SKUPNOSTI 7. člen Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v zdravstveni skupnosti, uresničujejo svoje in splošne družbene interese ter opravljajo naloge, določene v zakonu, v ustanovitvenem in drugih samoupravnih sporazumih, s tem, da predvsem: — sodelujejo pri oblikovanju usmeritev družbenoekonomskega razvoja in politike v občini in na medobčinski ravni ter usklajujejo svoje razvojne načrte in programe zdravstvenega varstva, — določajo temeljne usmeritve razvoja zdravstvenega varstva ter sprejemajo program zdravstvenega varstva, ki ga zagotavljajo s svobodno menjavo dela v skupnosti ter preko nje v medobčinski in v Zdravstveni skupnosti Slovenije, — določajo osnove in merila za oblikovanje sredstev ter obseg potrebnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela in za zagotavljanje pravic do socialne varnosti, — določajo politiko razvoja zdravstvenih organizacij s stališča teritorialne razporejenosti in razširitve materialne podlage zdravstvenih organizacij, upoštevaje pri tem potrebe in., interesfe prebivalstva po zdravstvenih storitvah na območju občine in na širšem območju ter dogovorjeno delitev dela pa tudi dohodkovne možnosti gospodarstva, —; določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva ter skrbijo za uveljavljanje in uresničevanje teh pravic, — usklajujejo razvoj zdravstvenega varstva v občini in na medobčinski ravni s potrebami ljudske obrambe in družbene samozaščite, skrbijo za zagotovitev materialnih in drugih potrebnih sredstev za opravljanje teh nalog ter usklajujejo in usmerjajo zdravstveno dejavnost ob naravnih ali drugih hudih nesrečah v drugih izrednih razmerah ter v razmerah splošne ljudske obrambe, — preko skupščine skupnosti soodločajo kot enakopraven zbor skupščine občine o vprašanjih s - področja zdravstvenega varstva ali pa v soglasju s Skupščino občine Ljutomer sprejemajo od!oeitve, ki odločilno vplivajo na uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju zdravstvenega varstva, — sprejemajo in oblikujejo stališča, mnenja in predloge o vseh zadevah, ki jih pri uresničevanju in izvajanju zdravstvenega varstva uresničujejo v medobčinski zdravstveni skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije, — sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume ter sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, — uresničujejo druge skupne interese in prizadevanja za usklajen razvoj zdravstvenega varstva v občini in na medobčinski ravni. 8. člen Pri opravljanju nalog delavci in drugi1 delovni ljudje ter občani, združeni v skupnosti, sodelujejo tudi z drugimi interesnimi skupnostmi, zlasti pa: — z občinsko skupnostjo socialnega varstva pri uresničevanju skupnih interesov in zadev v zvezi z določanjem nadomestil osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zavoljo bolezni, poškodb in nege otroka ter pri določanju meril za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev, — z občinsko skupnostjo socialnega varstva pri načrtovanju gradnje socialnih zavodov in pri razmejitvi stroškov za zdravstveno varstvo oskrbovancev v teh zavodih, prav tako pa tudi pri opravljanju drugih nalog, ki so skupnega pomena, — s skupnostjo Pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije v postopkih za ugotavljanje invalidnosti zavarovancev kot tudi pri omejevanju in Preprečevanju poškodb pri delu ter izven dela, poklicnih bolezni in invalidnosti. Skupnost sodeluje tudi z drugimi občinskimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti, ■ z družbenopolitičnimi in z drugimi družbenimi organizacijami ter z zdravstvenimi strokovnimi društvi da bi tako usklajevala osebne in skupne interese ter reševala druge zadeve s področja zdravstvenega varstva. pomembne za • vse ■ prebivalce v občini. Vsi organi skupnosti in delovna telesa skupnosti delujejo tako, da omogočajo uresničevanje vloga družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju nalog skupnosti. 9. člen Skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi delovnega načrta, ki ga za vsako leto sprejme skupščina skupnosti. Delovni načrt upošteva naloge, ki izhajajo iz hiedobčinskih in republiških ravni in iz lastnih re-solucijskih in drugih planskih aktov. III. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI 10. člen Skupnost je organizirana tako, da delo v organih Upravljanja zagotavlja kar najbolj neposredno delovanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov kot uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva Pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri upravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena. 11. člen Delavci in drugi delovni liudie ter občani ures-hičujejo naloge skupnosti prek skupščine in njenih organov ter odbora za samoupravni nadzor. Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov 12. člen Delegati v skupščini imajo pravico, dolžnost la odgovornost kot jih določa zakon in ta statut, zlasti pa: — da izrazijo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili o vprašanjih, o katerih sklepata oba zbora skupščine, — da oblikujejo in sprejemajo skupne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepata zbora skupščine, — da predlagajo zboroma skupščine stališča hs sklepe, — da usklajujejo svoja stališča s širšimi družbenimi interesi delavcev in drugih delovnih ljudi' v občini, na medobčinski in republiški ra^ni, — da obveščajo delavce in druge delovne ljudi ter občane, ki so jih izvolili o svojem delu v organih skupščine in o delu organov skupnosti, — da zahtevajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi tf^r občanov, ki so jih izvolili, če niso dobili smernic ali če le-te ne zadoščajo, da bi se lahko izrekli o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine, . — da zastavljajo delegatska vprašanja, — da spremljajo delo organov in delovnih teles skupščine ter delo strokovne službe skupnosti in aktivno sodelujejo na sejah organov skupščine skupnosti, v katero so bili izvoljeni. 13. člen Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina, se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju. Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine, o svojem delu v delegaciji in temeljne samoupravne organizacije ter skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo. # Skupščina skupnosti ' . 14. člen Skupščina skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščino se- stavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora sta- v mejah pristojnosti, ki' jih imata, samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna. 15. člen Število delegacij in konference delegacij ter način delegiranja v skupščino skupnosti določi skupščina s posebnim splošnim aktom. f 16. člen Delegate v zbo'r uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih. Zbor uporabnikov ima 29 delegatskih mest. 17. člen Delegate v zbor izvajalcev delegira delavski svet alt drug organ upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve za uporabnike zdravstvenega varstva na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, občinski odbor rdečega križa in društva, ki uresničujejo program zdravstvenega varstva. Funkcijo delavskega sveta ali drugega ustreznega organa upravljanja lahko opravlja pri delegiranju delegatov v zbor izvajalcev tudi posebna delegacija, če jo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah izvolijo v skladu s svojim statutom ali z drugim splošnim aktom. Zbor izvajalcev ima 14 delegatskih mest. Ko zbor izvajalcev obravnava zdravstveno varstvo, ki ga zagotavljajo klinike, instituti ter druge specializirane zdravstvene organizacije, v zboru enakopravno sodelujejo tudi z delegati teh organizacij združenega dela. V ta namen oblikujejo posebno delegacijo. 18. člen Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine. Predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika in podpredsednika zborov skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev so voljeni za dobo dveh let in so lahko za enako dobo ponovno izvoljeni. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zapored na isto funkcijo. 19. člen Delegati v skupščini Občinske zdravstvene skupnosti ali njenih zborih odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti na podlag; prejšnje obravnave delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi ter občanov v krajevnih skupnostih ali brez poprejšnje obravnave. Skupščina skupnosti daje v poprejšnjo razpravo delavcem v temeljnih organizadijah združenega dela in delovnih skupnostih ter dragim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih: — predlog elementov plana, — osnutek SaS o temeljih plana, — osnutek SaS o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, — osnutek SaS o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva, — zadeve, o katerih je potrebno odločati z referendumom, — druge zadeve, za katere tako odloči skupščina oziroma njen zbor. 20. člen Zbora enakopravno odločata, ko: — sprejemata skupni predlog elementov plana, ki ga skupnost predlaga delavcem v združenem delu, drugim delovnitn ljudem in občanom v KS, — usklajujeta planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združenimi v občinsko zdravstveno skupnost ter med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini, —r določata predlog SaS o temeljih plana, — določata višino prispevka izraženo v stopnji, — določata medsebojne pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja te skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi skupnostmi ter z drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih planov, — določata postopek in način poračuna presežkov sredstev oziroma valorizacije dogovorjenih sredstev skupnosti, ki so potrebna za uresničitev sprejetih programov zdravstvenega varstva, — sklepata o pooblastilih predsednika skupščine oziroma podpredsednika za sklenitev pogodb, — sprejemata samoupravni sporazum o postopku in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva, — sprejemata samoupravni sporazum o pravicah , in obveznostih iz zdravstvenega varstva, — oblikujeta in sprejemata osnove in merila za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva, — oblikujeta predloge za delitev dela med izvajalci zdravstvenih storitev na območju občine in na medobčinski ravni, — določata politiko razvoja zdravstvenih organizacij, kar zadeva tentoriai.no razporeditev m razširitev materialne podlage zdravstvenih organizacij, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva ter dohodkovne možnosti gospodarstva, — oblikujeta kadrovsko in štipendijsko politiko na področju zdravstva, — sklepata o uvedbi računalniške obdelave podatkov ter o načinu in postopku vodenja evidenc ter drugih administrativnih postopkov na področju zdravstvenega varstva, upoštevaje pri tem racionalnost poslovanja, — sprejemata ukrepe za usklajevanje razvoja zdravstvenega varstva s potrebami splošne ljudske obrambe ter za zagotavljam e materialnih in drugih potrebnih sredstev za izpolnitev teh nalog v mirnem in vojnem času ter ob naravnih ali' drugih hudih nesrečah, — sprejemata statut skupnosti, poslovnik skupščine, SaS in druge splošne akte, — dajeta soglasje ob ustanovitvi enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti, — izrekata mnenje ob ustanovitvi zdravstvene organizacije in soglasje ob statusnih spremembah zdravstvenih organizacij, ki opravljajo svojo dejavnost na območju skupnosti, — sprejemata poročilo o delu skupnosti in njen načrt dela, finančne načrte, zaključni račun skupnosti, — dajeta soglasje k določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, k programu njenega dela in razvidu del in nalog, — sprejemata avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — sprejemata odločitve, usmeritve, stališča in predloge, ki zadevajo opravljanje drugih nalog skupnosti. Če zbora zasedata skupno, se delegati posameznega zbora izrekajo ločeno. Odločitev o zadevah iz prvega odstavka tega člena je sprejeta, če je sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu, če pa pri sklepanju pri zborih ne pride do rešitve oziroma odločitve v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine občinske zdravstvene skupnosti. 21. člen Če zavoljo različnih stališč zborov tudi po usklajevalnem postopku ne pride do odločitve o vprašanjih, ki so pomembna za zadovoljitev potreb oziroma interesov delovnih ljudi in občanov na področju zdravstvenega varstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje s svojim sklepom. 22. člen Na skupni seji oba zbora odločata zlasti o: — zadevah, o katerih odločata enakopravno s pristojnim zborom skupščine občine, — izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev ter- stalnih komisij za določene naloge, — imenovanju vodje delovne skupnosti, ki opravlja dela in naloge za skupnost, — imenovanju članov organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovita za izpolnjevanje skupnih nalog. 23. člen V zboru uporabnikov delegati odločajo zlasti o: — elementih plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih združujejo sredstva za obveznosti, ki jih prevzamejo v svobodni menjavi dela z izvajalci zdravstvenih storitev; — obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem pogojenih medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene, ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev; — valorizaciji nadomestil osebnih dohodkov in drugih denarnih dajatev; — nadomestilih osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zavoljo bolezni, poškodb in nege otroka ter o merilih za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev, potem, ko so bili le-ti usklajeni v občinski skupnosti socialnega varstva; — sklenitvi samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev; — predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v krajevnih skupnostih, ki zadevajo uresničevanje zdravstvenega Varstva preko skupnosti; — določitvi delegatov za zbor uporabnikov skupščine medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti ; — oblikovanju občasnih komisij iz delovnih teles zt^ora; — drugih zadevah, ki sodijo v njegovo pristoj- nost. 24. člen V zboru izvajalcev delegati odločajo zlasti o: — elementih plana s stališča potreb in interesov Prebivalstva o zdravstvenem varstvu ter strokovnih, kadrovskih, tehničnih, materialnih, organizacijskih in drugih zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij in skupnosti, ki opravljajo zdravstvene storitve; — organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev, da bi tako zagotovili uporabnikom strokovno, pravil-n°, pravočasno, celovito in učinkovito zadovoljevanje Potreb po zdravstvenem varstvu, — delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela na podlagi programa zdravstvenega varstva, — organizaciji in opravljanju zdravstvenih storitev ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v razmerah splošnega ljudskega odpora, — predlogih in pripombah organov upravljanji, v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in krajevnih skupnostih, ki zadevajo uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva, — problematiki s področja vzgoje in izobražev? nja zdravstvenih delavcev ter raziskovalnega deda f področju zdravstvene dejavnosti, — določitvi delegatov za zbor izvajalcev skupšči. ne medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti, — oblikovanju občasnih komisij in delovnih teles zbora in o drugih zadevah, ki so v njegovi pristojnosti. 25. člen Odločitve o katerih sklepajo delegati na skupni seji obeh zborov skupščine so sprejete, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh. zborov. Odločitve o katerih sklepata oba zbora enakopravno, so sprejete, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru. Odločitve o katerih sklepa posamezni zbor samostojno, so sprejete, če je zanje glasovala večina delegatov posameznega zbora. Predsednik in podpredsednik skupščine ter obeh zborov in predsedstvo skupščine skupnosti 26. člen Predsednik skupščine skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti: — predstavlja občinsko zdravstveno skupnost, — organizira delo skupščihe, — sklicuje in vodi skupne seje zborov skupščine skupnosti, — predseduje predsedstvu skupščine, — skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine, — daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji skupščine ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku, — podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je skupnost, — opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti. . < \ Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti. Če je predsednik skupščine odsoten (in) ali zadržan ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine. Podpredsednik lahko po pooblastilu predsednika skupščine onravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja. 27. eten Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata naslednje naloge: — sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov, — skrbita za izpolnjevanje sklepov zbora, — dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov ter sodelujeta pri morebitnem usklajevalnem postopku, . — opravljata droge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine skupnosti. 23. člen Predsednik in podpredsednik skupščine skupnosti predsednika In podpredsednika obeh zborov in predsedniki skupnih organov skupščine skupnosti sestavljajo predsedstvo skupščine, ki: — usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede teh sej, — skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini In v zborih, — skrbi za sodelovanje skupščine • s skupščino občine, s skupščinami drugih SIS, z družbenopolitičnimi organizacijami In drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, — po pooblastilu skupščine določa predstavnike skupnosti v delovanje ustreznih organov in organizacij, — opravlja druge naloge, M zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov. Predsedstvo skupščine ni organ skupnosti temveč oblika dela. Odbor za samoupravni nadzor 29. člen x Samoupravni nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti in strokovne službe, ki opravlja' strokovna, administrativna in druga pomožna dela za skupnost, uresničujejo uporabniki in izvajale; neposredno in prek odbora za samoupravni nadzor. 30. člen Člane odbora za samoupravni nadzor volijo in odpokličejo delegacije uporabnikov in izvajalcev preko skupščine skupnosti. V odbor za samoupravni nadzor ne more biti izvoljen član delegacije, ki je izvoljen v organe skupščine skupnosti 31. člen Odbor za samoupravni nadzor ima 6 članov. Člani odbora izvolijo predsednika in podpredsednika odbora. Odbor za samoupravni nadzor organizira in opravlja nadzor na način, ki ga sam določi, lahko pa sprejme poseben poslovnik o svojem delu. 32. člen Odbor za samoupravni nadzor spremlja in nadzoruje: — uresničevanje pravic delavcev, dnigih delovnih ljudi in občanov iz zdravstvenega varstva, — izpolnjevanje obveznosti in odgovornosti pri oblikovanju in porabi sredstev za zdravstveno varstvo po finančnem načrtu, — uresničevanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana in drugih planskih aktov, — uresničevanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, izpolnjevanje sprejetih odločitev in sklepov uporabnikov in izvajalcev. — delo organov skupnosti, — delo strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela, — opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakonov in samoupravnih splošnih aktov skupnosti. 33. člen Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti lahko odbor zahteva od skupščine skupnosti in njenih organov ter strokovne službe in vodja strokovne službe podatke, ki jih potrebuje pri delu, ima pa tudi pravico pregledati vso ustrezno dokumentacijo. Odbor opravlja nadzor po svoji pobudi, na pobudo delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnosti, njihovih delegacij in delegatov, prav tako pa tudi na predlog skupščine skupnosti, njenih organov in vodje strokovne službe. Odbor mora o svojem delu obveščati delavce, druge delovne ljudi in občane; o ugotovitvah poroča skupščini skupnosti in če ugotovi nepravilnost, predlaga ukrepe, da bi jih odpravili. IV. ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI 34. člen Za izpolnjevanje sklepov skupščine, pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti naslednje skupne organe uporabnikov in izvajalcev: — koordinacijski odbor za razvojne in druge skup-■ ne naloge, — koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela, — odbor za splošno ljudsko obrambo m družbeno samozaščito in — odbor za varstvo pravic uporabnikov. Skupne organe uporabnikov in izvajalcev sestavljajo delegati, ki so elani delegacij uporabnikov in izvajalcev. Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge 35. člen Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge ima 8 članov. Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsedn ka odbora. 36. člen Odbor opravlja naslednje naloge: -— pripravlja predhge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in izvajalcev v zborih ali skupščini skupnosti, — skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in* ukrepov, ki so bili sprejeti v zborih .ah v skupščini skupnosti, — skrbi za uresničevanje razvojnih načrtov in drugih ukrepov s področja zdravstvenega varstva, ki jih je sprejela skupščina skupnosti kot enakopraven zbor v skupščini občine, — seznanja zbore in skupščino skupnosti s problematiko uresničevanja politike zdravstvenega varstva in predlaga ustrezne ukrepe. — poroča o svojem delu skupščini skupnosti, — zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi občine, drugih samoupravnih interesnih skupnosti m družbenopolitičnih organizacij v občini, — spremlja prizadevanja strokovne službe, ki opravlja dela in naloge za občinsko zdravstveno skupnost, — opravlja druge skupne naloge, za katere ga je pooblastil zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela 37. člen Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela ima 6 članov. Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora. 38. člen Odbor opravlja naslednje haloge: — skrbi za usklajene aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev, — v sodelovanju z zdravstvenimi temeljnimi organizacijami oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, — poroča skupščini skupnosti in predlaga ustrezne ukrepe, — opravlja druge naloga s področja svobodne menjave dela med uporabnik, in izvajalci zdravstvenih storitev. Predsednika 1 oo. diaacijskih odborov 33. člen Predsednik koordinacijskega odbora opravlja naslednje naloge: — vodi in usklajuje delo koordinacijskega odbora ter skrbi za izpolnjevanje nalog skupnosti, — sklicuje in vodi seje koordinacijskega odbora ter predlaga njihov dnevni red, — skrbi za zakonitost dela koordinacijskega odbora, — poroča zborom skupščine o delu koordinacijskega odbora med dvema sejama zborov in o izpolnitvi sprejetih ukrepov, — po pooblastilu skupščine in koordinacijskega' odbora opravlja druge naloge. Če je predsednik koordinacijskega odbora odsoten, ga nadomešča podpredsednik koordinacijskega odbora. Odbor za splošno Ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 40. člen • Za neposredno izvajanje priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima skupščina skupnosti odbor za spiošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 6 članov. Člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvoli skupščina na seji obeh zborov v enakem' številu med delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, pri čemer upošteva tudi funkcionarje skupnosti, ki so člani odbora po položaju. Predsednik skupščine skupnosti je po položaju predsednik odbora. 41. člen Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge: — predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje zdravstvene dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno varstvo prebivalstva, — pripravlja obrambni načrt skupnosti, — pripravlja načrt delovanja skupnosti ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na zdravstveno varstvo prebivalstva, — skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v. izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog skupnosti s tega področja; Sprejme ukrepe, ki so v pristojnosti zborov skupščine skupnosti, če se skupščina zavoljo izrednih razmer ne more sestati, — zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — poroča skupščini o svojem delu in o sprejetih ukrepih. Odbor za varstvo pravic uporabnikov 42. člen Za ugotavljanje in odločanje o zahtevkih, predlogih, prošnjah in ugovorih uporabnikov, ko so kršene pravice, ki jim gredo po zakonu in samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in za odločanje o neizpolnjevanju predpisanih obveznosti uporabnikov ima skupščina skupnosti odbor za varstvo pravic uporabnikov. Odbor ima 6 članov. Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi' predsednika in podpredsednika odbora. Odbor lahko dela v senatih v sestavu najmanj treh članov. Odbor imenuje predsednika in člane senata. 43. člen Odbor odloča o zahtevkih, predlogih, prošnjah ih ugovorih uporabnikov zlasti v primerih, ko: — pride do spora pri uveljavljanju pravic do socialne varnosti, — so kršene pravice iz zdravstvenega varstva in ne gredo te pravice iz sredstev skupnosti, — organ zdravstvene organizacije pritožbe uporabnika ni obravnaval ali pa je ni rešil v skladu s samoupravnihil splošnimi akti skupnosti, — uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva mimo tistih, ki so zagotovljene po zakonu in samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, — ne izpolnjujejo svojih obveznosti do skupnosti in predlagajo oprostitev plačila oziroma plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo (delno ali v celoti) so pa zavezanci ža prispevke. — predlagajo oprostitev plačila prispevka k stroškom zdravstvenega varstva za posamezno zdravst-' veno utoritev, zdravilo ali pripomoček, — vložijo zahtevek za delno ali celotno oprostitev ali odložitev plačila škode, povzročene skupnosti zaradi stroškov zdravljenja in izplačanih nadomestil, ker sb hiti po njihovi krivdi' poškodovani drugi uporabniki. 44. člen O zahtevi uporabnika iz prve, druge in tretje, ali-nee prejšnjega člena mora odbor za varstvo pravic odločiti v osmih dneh po vložitvi zahtevka, v vseh ostalih primerih pa v 30 dneh od prejema zahtevka. O svoji odločitvi izda odbor za varstvo pravic sklep, zoper katerega pa lahko uporabnik, če ni zadovoljen z odločitvijo v 30 dneh po prejemu sklepa uveljavlja sodno varstvo pravic pri pristojnem sodišču združenega dela. Sodno varstvo pred pristojnim sodiščem združenega dela lahko uveljavlja uporabnik tudi tedaj, če odbor za varstvo pravic ne odloči o njegovem zahtevku iz prve, druge in tretje almee prejšnjega člena v osmih dneh po vložitvi zahtevka, oziroma če ne odloči o njegovem zahtevku v 30 dneh po vložitvi v vseh drugih primerih prejšnjega člena. Stalne in občasne komisije in delovna telesa. 45. člen Za posamezna vprašanja lahko skupščina izvoli stalne in občasne komisije in delovna telesa. Stalne komisije sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije in delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani 46. člen Za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV ima skupščina skupnosti stalno komisijo. Komisija ima 6 članov. Člani komisije izvolijo svojega predsednika. 47. člen , Komisija za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV: — spremlja zdravstveno varstvo borcev, — predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe za izboljšanje zdravstvenega varstva borcev, — sodeluje z organizacijami Zveze združenj borcev NOV pri reševanju problematike zdravstvenega varstva borcev NOV, — opravlja druge naloge, ki jih odloči skupščina skupnosti. V. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI 48. člen Skupnost izpolnjuje svoje naloge na podlagi planskih dokumentov, ki jih sprejema v procesu kontinuiranega planiranja skupaj z drugimi' družbenopolitičnimi in samoupravnimi skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela til delovnimi skupnostmi. 49. člen Postopek za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana in srednjeročnega plana skupnosti, določi v skladu z zakonom skupščina skupnosti na skupni seji obeh zborov in opredeli način ter roke za pripravo obeh planskih dokumentov. 50. člen Podlaga za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti je analiza razvojnih možnosti na področju zdravstvenega varstva v občini, s katero se ugotovi stanje na tem področju, potrebe in interese prebivalstva ter možnosti njihovega zadovoljevanja glede na načrtovani gospodarski in socialni razvoj občine v planiranem obdobju. Na podlagi analize razvojnih možnosti iz prejšnjega odstavka se ob upoštevanju demografske strukture prebivalstva, njegove obolevnosti in potreb po zdravstvenih storitvah ter socialni varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, razpoložljive zmogljivosti zdravstvenih organizacij združenega dela in njihove usposobljenosti ter materialne opremljenosti, pripravijo zasnove elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma o temelj ih plana skupnosti. Analizo razvojnih možnosti zdravstvenega varstva v občini in zasnove elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti izdela organ, ki ga v smislu 49. člena določi skupščina skupnosti. Analizo razvojnih možnosti zdravstvenega varstva v občini in zasnove elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma po temeljih piana skupnosti enakopravno obravnavata zbora skupščine skupnosti in , določita predlog razvojnih ciljev in usmeritev na področju zdravstvenega varstva, prednostnih nalog in elementov plana ter ga predložita delavcem v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugim delovnim ljudem in občanov v krajevnih skupnostih v razpravljanje in sprejemanje. 51. člen Na podlagi dogovorjenih m sprejetih elementov plana pripravi "organ iz tretjega odstavka 50. člena osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon in ga predloži v razpravljanje in sprejemanje zboroma skupščine skupnosti. Na podlagi razprave v zborih skupščine in razprave v tertieljnih in drugih organizacijah združenega dela določita zbora skupščine predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in ga predložita delavcem v temeljih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugim delovnim ljudem in občanom krajevnih skupnosti v sprejemanje, S posebnim sklepom zbora skupščine ugotovita, da je samoupravni sporazum po delavcih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in po delovnih ljudeh ter občanih v krajevnih skupnostih sprejet. r 52. člen Ko je samoupravni sporazuma o temeljih plana skupnosti sprejet, sprejmeta zbora skupščine v soglasju s Skupščino občine Ljutomer plan skupnosti. Plan skupnosti vsebuje: — srednjeročne cilje razvoja zdravstvenega varstva, — naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih ter ukrepe ih sredstva za njihovo uresničitev, ( — organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih piana skupnosti. 53. člen Uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev v skupnosti uresničujejo svobodno menjavo dela na podlagi samoupravno ugotovljenih osebnih, skupnih ih celovitih potreb in interesov na področju zdravstvenega varstva, dohodkovnih možnosti uporabnikov ter na podlagi strokovnih, tehničnih, kadrovskih in drugih zmogljivosti izvajalcev. Svobodna menjava dela med uporabniki samoupravno Organiziranih v skupnosti in izvajalci, samoupravno organiziranih v zdravstvenih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela temelji na sprejetih planskih aktih in na njihovi podlagi sklenjenih srednjeročnih samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, ki jih po potrebi dopolnjujejo aneksi. 54. člen Predmet svobodne menjave dela so zdravstvene storitve v: — osnovni zdravstveni dejavnosti, — specialistični ambulantni zdravstveni dejavnosti — bolnišnični zdravstveni dejavnosti, — zdraviliški zdravstveni dejavnosti, — zdravstveni dejavnosti univerzitetnih zdravstvenih organizacij, — preskrbi z zdravili, sanitetnim materialom, ortopedskimi pripomočk' in konzervirano krvjo, krvnimi derivat: in krvnim: p.oizvodi, — nujni medicinski pomoči in reševalnih prevozih. .55 len Sredstva za izpolnjevanje obveznosti' v svobodni menjavi dela se zagotavljajo: — iz dohodka temeljnih in drugih organizacij «-združenega dela in delovnih skupnosti, iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost in iz dohodka delovnih ljudi ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev, za obveznosti, ki izhajajo te uresničevanja obsega zdravstvenega varstva, ki ga določi zakon in samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti in za del sredstev za razširjeno reprodukcijo, ki je s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti dogovorjen v ceni storitev; — iz osebnih dohodkov delavcev oziroma iz sklepa skupne porabe ter iz osebnih dohodkov delovnih ljudi, za izpolnjevanje obveznosti v zvezi z uresničevanjem drugih pravic do zdravstvenega varstva. Za uresničevanje pravice do socialne varnosti v času nezmožnosti za delo v zvezi z zdravstvenim varstvom ter druge pravice do socialne varnosti po zakonu, se sredstva zagotavljajo iž osebnih dohodkov delavcev in delovnih ljudi. 56. člen Zbor uporabnikov skupščine skupnosti začne postopek za pripravo in sklenitev samoupravnega spo-razuma o svobodni menjavi dela. Najmanj 30 dni pred potekom obdobja, za katero je bil samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela sklenjen, seznani zbor uporabnikov skupščine skupnosti zdravstvene temeljne in druge organizacije združenega dela, s katerimi sklepa samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, o razvojnih možnostih, opredeljenih v planskih dokumentih s sredstvi za zdravstveno varstvo, njihovi razporeditvi po zdravstvenih dejavnostih s prednostnimi cilji in nalogami, možnostmi zaposlovanja ter z višino in načinom uporabe kaikulativnih elementov za oblikovanje cen zdravstvenih storitev in sprejme izhodišča in podlage za pripravo delovnih in finančnih načrtov zdravstvenih temeljnih in drugih OZD. Najmanj 15 dni pred potekom obdobja za katero je bil samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela .sklenjen, predložijo zdravstvene temeljne in druge organizacije združenega dela, s katerimi se sklepa samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, skupnosti poročilo p uresničevanju samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela za iztekajoče obdobje, finančno ovrednoten delovni načrt po kaikulativnih elementih in finančnih načrtih. 57. člen Po usmeritvah iz planskih dokumentov skupnosti in na podlagi vsklajenih delovnih in finančnih načrtov zdravstvenih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, s katerimi se sklepa samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, z razvojnimi možnostmi skupnosti, pripravi koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela skupščine skupnosti predlog samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela za srednjeročnb obdobje in ga predloži v razpravo in sprejemanje zboru uporabnikov skupščine skupnosti. Ko zbor uporabnikov sprejme predloženi samoupravni Sporazum o svobodni menjavi, ga predloži v sprejemanje zdravstvenim temeljnim ih drugim organizacijam ,združenega dela. Izvajalci zdravstvenih storitev se o sklenitvi predloženega samoupravi'ega sporazuma o svobodni menjavi dela izrekajo v svojih samoupravnih organih. O svojih odločitvah glede sklenitve samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela obvestijo zbor uporabnikov skupščine skupnosti v roku, ki je bil določen. 58. člen Delegati v zboru izvajalcev skupščine skupnosti v procesu sklepanja samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi temeljnimi in drugimi organizacijami' združenega dela, ki opravljajo zdravstvene storitve v občini in regiji, ocenjujejo vsklajenošt njihovih predloženih delovnih načrtov, planskimi in drugimi nalogami in dogovorjeno delitvijo dela. Pri tem upoštevajo racionalizacijo in večjo učinkovitost pri opravljanju zdravstvenih sto^ rite v, odpravljanje oziroma preprečevanje nepotrebnega ponavljanja dejavnosti in kako so upoštevana dogovorjena izhodišča za uveljavljanje družbenoekonomskega položaja izvajalcev nasproti drugim delavcem. 59. člen V postopku za pripravo in sprejemanje aneksa k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela, se smiselno uporabljajo določbe 56., 57. in 58. člena tega statuta. VI. POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 60. člen Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva, uporabniki in izvajalci skupaj z uporabniki in izvajalci iz drugih občinskih zdravstvenih skupnosti ali drugih samoupravnih interesnih skupnostih ustanovijo posebno sodišče združenega dela na področju zdravstvenega varstva. Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki so v njegovi pristojnosti, sestavo ter. druga vprašanja določijo ustanovitelji s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom. VII. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA 61. člen Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o vsem delovanju skupnosti, o problemih in razmerah v zdravstvenem varstvu v občini ter o njego--vem razvoju, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev pa tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora. 62. člen Javnost dela in obveščanje o delu skupnosti se zagotavlj a: — preko delegatov zborov skupščine, — s pismenimi gradivi za seje zborov, drugih organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti, — z občasnimi informacijami o delu skupnosti v delegatskem glasilu občine, — z javnim objavljanjem sklepov in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — s sredstvi javnega obveščanja in — z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti. Za javnost dela skupnosti skrbi predsednik skupščine skupnosti. 63. člen Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega' splošnega predpisa samoupravnega splošnega akta se lahko omeji javnost dela skupnosti. Sklep o tem sprejme organ skupnosti oziroma skupni organ skupščine skupnosti, v čigar področje zadeva spada izven seje pa predsednik organa. Zoper sklep o omejitvi javnosti je mogoč ugovor na skupščino skupnosti. Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki: — ki so tajni po zakonu, drugem splošnem predpisu in samoupravnem splošnem aktu, — ki so tajni zaradi potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — ki so skupnosti sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, — ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti, — o zdravstvenem stanju uporabnikov. 64. člen Člani organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti ter delavci strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela, ki sodelujejo v postopku priprave in formacij za odločanje, ne smejo uporabljati v tem postopku pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri uporabnikih in izvajalcih povzročili napačno aii pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti ali bi bili v nasprotju z interesi^splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 65. člen Za hrambo zapisnikov in gradiva, ki ga obravnav-navajo organi skupnosti in skupni organi skupščine skupnosti skrbi strokovna služba, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna m druga pomožna dela. V strokovni službi so delegacijam ih delegatom stalno na vpogled zapisniki in drugo gradivo ter dokumentacija, ki je bila obravnavana na sejah organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti. VIII. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI 66. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del za potrebe skupnosti i oblikuje skupnost delovno skupnost strokovne službe skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju socialnega varstva, lahko pa tudi skupno z drugimi občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti. Delovna skupnost strokovne službe mora zagotoviti občinski zdravstveni skupnosti administrativno-tehnične pogoje za delo njenih organov, opravila v zvezi s posebnim postopkom za uveljavljanje pravic ter določene druge strokovne naloge in opravila. 67. člen Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum v skladu z zakonom. Na strokovno službo in druge organizacije, ki opravljajo strokovna, administrativna in druga opravila za skupnost, ni mogoče prenesti pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti. 68. člen Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja strokovne službe, ki ga imenuje skupščina skupnosti po usklajenem predlogu skupščin drugih skupnosti v občini, ki so oblikovale skupno delovno skupnost strokovne službe in na podlagi mnenja delavcev delovne skupnosti strokovne službe. Vodja strokovne službe je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan. 69. člen Vodja delovne skupnosti strokovne službe opravlja predvsem naslednje naloge: — organizira in vsklajuje delo delovne skupnosti strokovne službe, skrbi za zakonitost, pravilnost, pravočasnost in racionalnost njenega poslovanja, — je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta, periodičnih obračunov in zaključnega računa delovne skupnosti strokovne službe, -— sodeluje na sejah in sestankih ali zagotovi udeležbo drugega strokovnega delavca, ko je na poziv drugega organa in organizacij potrebno zagotoviti navzočnost strokovne službe, — organizira sodelovanje z drugimi organi in or-organizacijami v skladu z nalogami delovne skupnosti strokovne službe, — poroča skupnosti o delu delovne skupnosti strokovne službe, — po sklepih skupščine in njenih organov opravlja druge naloge. IX. PREHODNE IN SKLEPNE DOLOČBE 70. člen Statut in druge samoupravne splošne akte sprejemata enakopravno oba zbora skupščine po predhodni razpravi v delegacijah oziroma temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. delovn h skupnostih in krajevnih skupnostih,. razen če zakon ne določa drugače Spremembe in dopolnitve statuta in <*v!g;h samoupravnih splošnih aktov se s pr: iemejo po enakem Postopku kot statut Ozirom a rmoupravn' splošni -akt. 71 'Mil Ta statut začne Veljati osmi dan po • objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha vehi ati statut Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer, '■bj a vij en v Uradnih objavah skupščine Pomurskih občin št. 7/77. St. 01/1-10'81. Ljutomer, dne 23. aprila 1981.' Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer Vera Bogdan 1. r. 312. # Na podlagi 68. Člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/70) ter 180. in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradni objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1982 sprejela SKLEP 0 soglasju k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer Daje se soglasje k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer. St. 011-1/81 Ljutomer, dne 3. februarja 1983. Predsednik Skupščine občine Ljutomer Emil Kuhar 1. r. POPRAVEK V spremembah in dopolnitvah pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega- dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984, objavljenih v Uradnem listu SRS, št. 3-184/84 z dne 3. II. 1984, se v rimski številki I, pod št. 1, pri občini Izola, v zadnji alinei, popravi številka 26,58 v pravilno 26,88. « Uredništvo POPRAVEK V družbenem dogovoru o spremembah družbe- nega dogovora o zd#UževžnjU sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974—1983, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 2-128/84 z dne 25. I. 1984, je pravilna beseda »uporablja« in ne »ugotavlja«; izpadla je tudi številka spisa in sicer: Številka > : 51 1.83«. ' . Uredništvo POPRAVEK V 3 členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 2-158/84 z dne 25. I. 1984 je pomotoma izpadlo besedilo prvega odstavka, ki se glasi: »V 1. točki ,27, člena se črta besedilo: »ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela«. , Sekretar Skupščine občine Slovenske Konjice Božidar Punčuh 1. r. POPRAVEK V ugotovitvenem sklepu Samoupravne interesne komunalno-cestne skupnosti občine Kamnik, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 3-201/84 dne 3. II. 1984 se III. točka spremeni tako, da se pravdno glasi; Sredstva iz 2. člena tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov od 1. 8. 1983 dalje na zbirnem računu sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalne dejavnosti občine Kamnik in sicer: — za gospodarstvo št. 50140-842-015-4218 — za negospodarstvo št. 50140-842-015-4223 — za občane št. 50140-842-015-4239 Direktor Ivan Rojc L r. VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 267. Odlok o razpisu volilev predsednika in nadomestnih volitev člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije 347 26S. Odlok o razpisu molitev za izvolitev 8 delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije 347 11 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 263. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za iinaner/auje splošnih" družbenih potreb v c, vzjenčpoh.ačnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1V84 347 270, Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj tiav-kov In prispevkov i dohodka za financi- ranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 348 271. Odredba o evidenci kazalcev in planskih aktov sa- moupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti 348 USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE 272. Sklep o ustavitvi postopka za oceno zakonitosti do- ločbe pravilnika o ob vi dnostih in odgovornostih delavcev Turistično hotelske organizacije Postojnska jama, TOZD Gostinstvo Postojna 350 273. Odločba o razveljavitvi odlokov Skupščine občine Idrija o zazidalnem načrtu zv. naselje Cini vrh in o i avice na h, name- njenih za stanovanjsko gradi lev v ooinočju zazidalnega načrta za naselje Crnl vrh 351 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 274*. Sklep o tarifah vodnega prispevka za leto 1984 (Gorenjska) 352 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 275. Sklep o soglasju k združitvi Srednje gradbene šole Ljubljana, Kardeljeva ploščati 2 in Srednje gradbene šole Ivan Kavčič v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 28 a (Ljubljana) 353 276. Sklep o soglasju k statutu Mestne skupnosti socialnega varstva Ljubljana 353 277. Statut Mestne skupposti socialnega varstva Ljubljana 353 278. Odlok o javni dražbi (Cerknica) 358 279. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Litija 360 280. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Ljubljana Center 361 281. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ljutomer 362 282. Sklep- o soglasja k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ljutomer 367 283. Statut Občinske kulturne skupnosti Ljutomer 3&7 284. Sklep o soglasju k statutu Občinske kulturne skupnosti Ljutomer 373 Stran 286. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske telesnokulturne skupnosti Ljutomer 377 287. Statut Občinske telesnokulturne skupnosti Ljutomer 377 288. Sklep o soglasju k statutu Občinske telesnokulturne skupnosti Ljutomer 383 289. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Ljutomer 383 290. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazuma o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Ljutomer 389 291. Statut Občinske raziskovalne skupnosti Ljutomer 389 292. Sklep o soglasju k statutu Občinske raziskovalne skupnosti Ljutomer 394 293. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske izob- < raževalne skupnosti Ljutomer 394 294. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer 401 295. Statut Občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer 401 296. Sklep o soglasju k statutu Občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer 409 297. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer 409 298. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer 413 299. Statut Občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer 443 300. Sklep o soglasju k statutu Občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer 421 301. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer 421 302. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer 428 303. Statut Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer 428 304. Sklep o soglasju k statutu Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer 439 305. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva občine Ljutomer 439 306. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o - ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Ljutomer 444 367. Statut Skupnosti socialnega varstva občine Ljutomer 444 308. Sklep o soglasju k statutu Občinske skupnosti socialnega varstva Ljutomer 451 309. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer 451 310. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazunlu o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer 456 311. Statut Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer 456 312. Sklep o soglasju k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer 465 — Popravek sprememb in dopolnitev pregleda stopenj davkov iz Osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 465 J — Popravek družbenega dogovora o spremembah druž- benega dogovora o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974—1983 465 — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Slovenske Konjice) 465 285. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske teles- nokultiirne skupnosti Ljutomer 373 Popravek ugotovitvenega sklepa Samoupravne interesne komunalnb-cestne skupnosti občine Kamnik 465 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS —Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani —- Naročnina za loto 1984 950 din, inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništva in uprave Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/Vn — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337,. računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72