.2 štev.
V Kranju, dne 9. januarja 1915.
Leto III.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vsa druge države in Ameriko K 560.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo .Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta zaenkrat 12 vin za dvakrat 9 vin., za trikrat <> vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava\ Kranj
Čekovni račun pri c. kr. poštno-liranilničnem uradu št.: 41.775.
Svetovna vojna.
Avstiijsko-srbska vojna.
Upokojitev generala Franka.
Cesar je odredil, da se general pehore Li-borij vitez Frank iz zdravstvenih ozirov na njegovo prošnjo upokoji.
Mir na južnem bojišču.
Mir na južnem bojišču traja.
Vzhodno od Trebinja je prisilila naša artile-rija po večurnem topovskem boju Crm.gorce, da so se umaknili.
Dva avstrijska letalca nad Barom.
Dne 28. decembra sta priletela dva avstrijska aeroplana nad Bar ter vrgla več bomb. Crnogorci trde, da bombe niso napravile nikake škode.
Novi ruski transporti za Srbijo.
Romunski listi poročajo skoraj vsak dan o novih ruskih transportih, ki dohajajo no Donavi za Srbijo V zidnjem*času se nahaja na ruskih ladjah tudi precej vojaštva. Dne 30. dec. je vozilo mimo Galaca zopet 5 parnikov s 30 šleperji. Na ladjah so se nahajale ruske čete in municija.
Francosko jadransko brodovje.
Dunajski listi poročajo, da je zapustilo francosko-angleško brodovje Adrijo- ter odplulo iz Otrantske ožine. Napad na Kotor je baje do spomladi odložen.
Avstrijsko-ruska vojna.
Odbiti ruski napadi v Karpatih.
Rusi so razvijali živahno delovanje v Bukovini in v Karpatih. Naše čete se drže ob reki Šuozavvi, v gorenjem obrečju Czeremosza, dalje vzhodno na Karpatskih grebenih, v dolini reke Nagy Ag, pri Okormezo, kjer se je včeraj zopet z velikimi izgubami ponesrečil sovražnikov napad, severno v gorenjem obrečju Latorcze in severno gorskega prelaza Uszok. Zapadno od tega prelaza nima nasprotnik, ki je tu ustavil svoje prodiranje, nobenih Karpatskih prehodov v svojih rokah.
V prostoru Gorlic in severovzhodno od Za-kliczvna smo povsodi odbili včerajšnje in tudi v pretekli noči nadaljevane srdite ruske napade. Ob Nidi je vladal mir. Dalje proti severu napreduje zavezniški napad.
Pred Pfzemvslom so dognali, da so bile ruske patrulje oblečene v avstro-ogrske uniforme. Sovražni častniki in moštvo, ki se poslužujejo te nedopustne vojne zvijače, nimajo več pravice do ugodnosti mednarodnih zakonov in običajev.
Boji v Karpatih in v Bukovini še trajajo. Včeraj niso povzročili nobene izpremembe situacije. V obrečju Biale južno od Tarnovva smo čez dan in tekom noči odbili s težkimi izgubami za sovražnika opetovane sovražne napade. Naše čete so pri tem vjele 2000 mož in uplenile 0 strojnih pušk. Ob Visli je ovirala trajno gosta megla vojne akcije. Vladal je torej deloma mir, deloma pa smo malo napredovali.
Južno od Tarnowa in v srednjih Karpatih.
Splošni položaj je neizpremenjen. Po srditih bojih v zadnjih dneh v prostoru južno od Tarnovva in v srednjih Karpatih je začasno nastal mir.
Na gorskem prelazu Uszok se borečo skupino smo z gorskih grebenov nekoliko umaknili pred nadmočnimi sovražnimi četami.
Oddbit ruski napad pri Gorlicah.
Zopetni poskusi sovražnika, da bi zapadno in severnozapadno od Gorlic prebil našo Lojno fronto, so se zopet ponesrečili s težkimi izgubami za sovražnika. Med temi boji, ki so trajali ves dan, so naše čete v naskoku zavzele višino južno od Gorlic, za katero so SO' vršile ljute borbe, razbile 1 sovražni bataljon, vjele 1 štabnega častnika, 4 nižje častnike in 850 mož ter vplenile 2 strojni puški. Tudi sovražen aeroplan, ki smo ga sestrelili na tla, spada k zmagovalnemu plenu.
Osvojitev važnih višin na severnem bojišču.
V trdovratnih bojih v prostoru južno od Gorlic, ki so se vršili v najtežavnejših vremenskih razmerah, so si naše vrle Čete zagotovile z osvojitvijo neke važne višinske črie ugodno podlago za nadaljne dogodke.
V Karpatih ni nobene izpremembe. V gorenji dolini Ung samo mali spopadi.
V bojih o božičnih praznikih smo na severnem bojišču vjeli 37 častnikov in 12 696 mož.
Boji v Karpatih se nadaljujejo.
Boji v Karpatskem lasnem gorovju, ki se sedaj vrše že več mesecev z menjajočim se uspehom, še trajajo. Označujejo se kot podjetja manjšega obsega v često ločenih, osamelih dolinah. Ojačeu vsled dopolnilnilh čet, ki so v zadnjih dneh posegle v boj, je sovražnik poskušal s sunki pridobiti prostora ob gorenjih tekih posamnih rek.
Nemško-francoska vojna.
Artilerijski boji na celi francoski fronti.
Pri VVestende se je pojavilo nekaj torpedovk, spremljanih od sovražnih ladij, ki pa niso streljale. Na celi zapadni fronti so se vršili artilerijski boji. Sovražnik je izvršil pehotni napad samo severnozapadno od St. Menehoulda. Napad so Nemci odbili s težkimi izgubami za Francoze.
Nemci zavzeli Bois Brule.
Sovražne napade proti nemškim postojankam v dinah in ob njih severno od Nieuporta so odbili.
V Argonih so nemške čete nadalje napredo-I vale na celi fronti.
Srdite francoske napade severno od Verduna, ' kakor tudi proti fronti Viaillv—Apremont severno I od Connercvja so odbili  s težkimi  izgubami za j Francoze ter ujeli 3 častnike in 100 mož. Nemškim četam se je pri tem posrečilo popolnoma zavzeti Bois Brule, za kateri kraj so se vršili vroči boji.
Manjši spopadi jugozapadno od Saarburga so imeli uspeh.
Francozi obstreljujejo v zadnjem času siste-! matično kraje za nemško fronto. V stanovališču i ene izmed nemških divizij se jim je posrečilo ubiti j 50 prebivalcev.
Nemci so odbili vse francoske napade.
Ob obrežju je v splošnem vladal mir. So-j vražnik je naperil svoj artilerijski ogenj na kopa-, lišče V.'estendeter razrušil del hiš, ne da bi ! povzročil vojaške škode. V Alger—Auberge, ki j so ga Nemci  razstrelili  in  leži  jugovzhodno od Reimsa, je bila uničena francoska stotnija. Močne francoske napade severno od taborišča pri Cha-lonsu, so povsodi odbili. V zapadnem delu Argo-nov so pridobile čete znatno na tleh. Pri tem so osvojile več, drug za drugim ležečih jarkov ter
vjele nad 250 Francozov. V okolici Flirevja, severno od Toula, so se ponesrečili francoski napadalni poskusi. V gorenji Alzaciji, v okolici zapadno od Sennheima, so se vsi francoski napadi razbili ob nemškem ognju. Sistematično so razstreljevali v vasi Steinbacii, ki so jo Nemci zasedli, hišo za hišo v prah. Naše izgube pa so male.
Nemški letalci bombardirali Dunkerque.
Štiri nemška letala so metala pol ure dolgo bombe na mestna poslopja ter pri tem usmrtila 15 oseb, 32 pa ranila. Čete so streljale na letala, ki pa so ušla.
Na francoskem bojišču vlada v splošnem mir.
Ako izvzamemo bolj ali manj težke artilerijske boje, vlada v splošnem ob fronti mir. Samo pri Thannu v gorenji Alzaciji kaže sovražnik živahno delovanje. Po prevladujočem ognju na višino zapadno od Sennheima se mu je posrečilo zavzeti v večernih urah razstreljeni nemški strelski jarek na tem hribu in poleg tega vas Steinbach, ki so jo Nemci žilavo branili. Višine so v bajonetnem boju zopet zavzeli. Za vas Steinbach se še vrše boji. ^
Zavrneni francoski napadi.
Severno od Arrasa so nemške čete razstrelile strelski jarttk v dolgosti 200 metrov in so vjele pri tem nekaj sovražnikov. Poznejši sovražnikovi napadi so se ponesrečili.
Francoski napad med Steinbachom in Uffhol-zem je bil odbit v bajonetnem boju.
Francozje so po načrtu obstreljevali kraje za fronto. Da s tem rušijo hiše svojim lastnim rojakom ali jih ubijajo, jim je, kakor se zdi, vseeno; Nemcem le malo škoduje to obstreljevanje.
Pri Sonainu in v Argonskem lesu so se polastile nemške čete več strelskih jarkov, odbile razne sovražne napade in vjele dva častnika in nad 200 mož.
Dne 5. t. m. zjutraj so Francozje znova zavladali na višini zapadno od Sennheima, za katero so se vršili mnogi boji, toda s srditim bajonetnim napadom so jih zopet vrgli s hriba. Novega sunka si niso upali napraviti. Nemci so vjeli 50 aipincev.
Nemško-angleška vojna.
Nemški podmorski čoln potopil angleško ladjo „Formidable".
Dne 1. januarja ob 3. zjutraj je neki nemški podmorski čoln, kakor poroča potom brezžičnega brzojava, v angleškem Kanalu v bližini Plvmoutha, potopil s torpedom angleško linijsko ladjo „Formidable". Rušilci so zasledovali podmorski čoln, niso ga pa poškodovali.
Nove nemške pomožne križarke.
Pristaniški poveljnik Šanghaja je izdal na ladje, ki vozijo v siamskih vodah svarilo, naj se čuvajo parnika „Agoche\ ki ima na krovu nemške pomorščake s križarke „Emden", ki nadaljujejo, oboroženi s 4 strojnimi puškami, operacije proti trgovskim ladjam in ki so že potopili mnogo obrežnih parnikov. Tudi parnik za transport premoga, „Oxfort\ so Nemci osvojili in ga spremenili v pomožno krlžarko. Te pomožne križarke so se doslej vedno odtegnile zasledovanju zavezniškega brodovja.
Angleško zračno brodovje.
„Temps" razpravlja o angleškem zračnem brodovju, katerega organizacija je razmeroma še
nova in obstoja šele nekaj mesecev. Razvila se je šele, ko se je Churchill pri proračunu vojne mornarice zavzel za zračno brodovje. Kakor poroča „Tempsu, ima Anglija 103 leta, med temi 62 hidroplanov, nad 120 stalnih letalcev in 20 specijalno izvežbanih častnikov. Ob obrežju |e urejenih 5 postaj za hidroplane. Domneva se, tla šteje angleško zračno brodovje koncem leta 180 častnikov in 15(X) mož. Za izvežbanje letalcev se je izdalo pet milijonov frankov, za zgradbo in vzdrževanje letal pa 9 milijonov.
Nemško-ruska vojna.
Nemški napad napreduje.
V vzhodni Prusiji in severni Poljski je položaj neizpremenjen.
Nemški napad vzhodno od Bzure pri Kozlovv-Biskupih in južno od tod napredujejo. Tudi sever-novzhodno od Bolimovva so prodrle nemške čete vzhodno od Rawke preko Humna in preko višin od tu; dalje na jug do Pilice, kakor tudi na desnem bregu Pilice se ni ničesar izpremenilo.
Stanje potov in neugodno vreme je zaviralo kretnje.
Na Poljskem zapadno od Visle so prodrle nemške čete, ko so osvojile več sovražnih oporišč, do sektorja Suche.
Vjeli  so  1400 mož  in  vplenili 9 strojnih
pušk.
Na zapadnem bregu Pilice je položaj neizpremenjen.
Na poljskem bojišču ni izprememb.
Vzhodno od sektorjev rek Bzure in Ravvke je nemški napad pri kolikortoliko ugodnem vremenu napredoval. V Poljski vzhodno od Pilice ni nobene izpremembe.
Nemci osvojili Borczymov.
V Vzhodni Prusiji in v Severni Poljski ni nobene izpremembe. V Poljski zapadno od Visle se je posrečilo nemškim četam, da so po večdnevnih hudih borbah zavzele posebno močno utrjeno oporišče ruskih glavnih pozicij Borzymow. Pri tem so vjele 1000 mož in vplenile 6 strojnih pušk. V treh kasnejših napadih so Rusi skušali Borzymow zopet nazaj dobiti. Njihove napade so Nemci odbili z velikim-' izgubami.
Tudi vzhodno od Ra\vke napreduje počasi nemški napad.
V ruskih poročilih večkrat omenjeni ruski uspehi pri Inovvlodzu so v celini izmišljeni. Vse ruske napade v'oni pokrajini so Nemci odbili z velikimi izgubami za Ruse.
Rusiji primankuje častnikov.
„Baseler Nachrichten" poročajo da je odredil car Nikolaj potom brzojavke vojnega ministra ravnatelju vojne šole v Moskvi, da je dijake te šole takoj imenovati za praporščake in nemudoma od-poslati na fronto.
Velika bitka pod Varšavo.
Cela vrsta prav posebno ljutih bojev se je odigrala med Vislo in Novo Korčino. Nemci so pričeli tu z ofenzivo, ki so jo izvedli z veliko silo. Kljub trdovratnemu odporu s strani Rusov se je Nemcem vendar posrečilo po večkratnih brezuspešnih poskusih prekoračiti Nido. Kmalu poiem, ko so Nemci prispeli tostran reke, so zopet pričeli z ofenzivo in posrečilo se jim je zasesti več vasi v okolici. Boji ob Bzuri in Ravvki so imeli naravnost blazen značaj. Nemcem se je posrečilo ponoči premostiti reke. Zjutraj so stali tričetrt milje od ruskih pozicij ter so jih besno napadli. Rusi so se umaknili, kmalu pa zopet zbrali ter Nemce obkolili. Prišlo je do strašnega boja z bajoneti. Pardona ni dal nobeden, niti ga ni nobeden prosil.
Turška proti tripelententi.
Sveta dežela naj postane samostojna država.
Arabski od Angležev inspirirani listi poudarjajo, da smatra Anglija za nujno potrebno, Palestino okupirati, ali pa napraviti iz nje nevtralno državo. Z ozirom na občutljivost sirskega prebi-.valstva, se bo najbrž izvršila druga eventualnost.
Zmagovito prodiranje turških čet v Kavkazu.
Iz glavnega stana poročajo: Kavkaska armada nadaljuje zmagovito prodiranje. Del turške armade, ki je prodrl do Sarykamiša je po ljuti bitki končno zmagal. Od 25. septembra sem so turške čete vjele več kakor 2000 Rusov in vplenile 8 topov, 13 strojnih pušk ter mnogo municije, vojnega materijala in živil. Turške čete so se polastile med Sarykamišem in Karsom dveh vojaških vlakov z vsem tovorom ter razdejale železniško progo Sa-rykamiš-Kars. Čete, ki operirajo bolj proti severu, so izvojevale nov uspeh. Čete, ki so prodirale od Tauškerta na rusko ozemlje, so vzele en ruski bataljon v ogenj na kratko razdaljo. Rusi so izgubili 200 mrtvih in 400 vjetih. Rusi so
bili razpršeni. — Ruska križarka ..Askoid" je poskusila predvčerajšnjem izkrcati moštvo pri Jaffi. Obrežna straža je začela pravočasno streljati. Sovražnik se je moral umakniti. Na ruski strani je bilo več mož ubitih.
Manifestacije v Carigradu.
Povodom G66letnice neodvisnosti turške države so se vršile v Carigradu velike manifestacije. Med patrijotičnimi govorniki se je oglasil tudi predsednik zbornice Hulil, ki je izjavil: „Neodvis-nost Turčije je bila doslej le nominelna. Se le odkar smo odpravili kapitulacije je tudi dejanska. Tako bo tudi ostalo, ker se je Turčija zvezala z dvema mogočnima državama.1"
Papež Benedikt avstrijskemu in nemškemu cesarju.
Papež Benedikt XV. je poslal cesarju Franu Josipu in cesarju Viljemu to-le brzojavko:
,,Njegovemu Veličanstvu Viljemu II., nemškemu cesarju. Zaupajoč v čuvstva krščanske ljubezni do bližnjega, ki navdajajo Vaše Vehčanstvo, prosim Vaše Veličanstvo,- da bi zaključili to nesreče polno leto in započeli novo s činom cesarske velikodušnosti, ustrezajoč našemu predlogu, da bi vojskujoče se države zamenjale vojne vjet-nike, ki jih je za bodoče smatrati kot nesposobne za vojaško slušbovanje. Papež Benedikt XV.
Na te brzojavke sta odgovorila:
Nj. Veličanstvo cesar Fran Josip:
,.Globoko ginjen vsled čuvstev krščanske ljubezni do bližnjega, ki je napotila Vašo svetost k velikodušni inicijativi, ki meri na izmeno za na-daljno vojaško službovanje nesposobnih vojnih vjetnikov, sem že brzojavnim potom naročil svojemu ""veleposlaniku pri sv. stolici, naj obvesti kardinala državnega tajnika, da soglaša moja vlada načeloma in z vsem srcem z ljubezni polnim predlogom in da se bo požurila pričeti z državami, ki prihajajo v poštev, pogajanja v svrho, da se praktično uresniči predlog Vaše Svetosti!"
Nemški cesar pa:
„Njegovi Svetosti papežu v Rimu. Zahvaljujoče se Vaši Svetosti za brzojavko, mi je srčna potreba zagotoviti, da vzbuje predlog Vaše Svetosti olajšati bolest vojnih vjetnikov, ki so za na-daljno vojaško službo nesposobni, Moje polne simpatije.
Čuvstva krščanske ljubezni do bližnjega, ki so navdahnila ta predlog, odgovarjajo popolnoma mojemu prepričanju in mojim željam. — Viljem."
Rekonstrukcija ita'ijanskega kabineta.
V italijanskih političnih krogih se govori, da pride skoraj do rekonstrukcije italijanskega ministrstva. Dosedanji zunanji minister Sonnino prevzame baje finančni portfelj, zunanji resort pa preide v roke bivšega zunanjega ministra in sedanjega veleposlanika v Parizu Tittonija.
Zedinjene države in Angleška.
Ameriška vlada je poslala Angliji protestno noto radi rigoroznega postopanja angleških vojnih ladij proti ameriški pomorski trgovini. Nota zahteva skorajšnje izboljšanje ravnanja z ameriškim trgovstvom s strani angleškega brodovja ter svari, češ, da vlada v Ameriki "velika občutljivost vsled neupravičenega poseganja v legitimno ameriško trgovino. Vlada protestira proti zadržavanju ladij nevtralnih držav na sami sum, pripoznava pa pravico do preiskavanja s strani bojujočih se držav; dokazati pa je med preiskavanjem, da je tovor namenjen sovražnikom. Zlasti dolži nota Anglijo, da postopa s skandinavskimi bakrenimi tovori drugače, kal<or z ameriškimi. Nota pravi, da so živila le pogojna konterbanda, ker so namenjena za civilno prebivalstvo in zra armade, ter izrek« upanje, da bo Anglija uvidela, kako resen pomen ima neprestano vmešavanje v nevtralno plovbo.
Albanski vstaši pred Dračern.
Vstaši so zahtevali dne 3. jan. v pismu s podpisom „muslimanski odbor", da se jim izroči francoskega in srbskega poslanika. Ob pol 1. ponoči je pričel napad na mesto. Essad paša se je podal v okope ter je obvestil itahianskega poslanika, da grozi velika nevarnost. Zahteval je vsako mogočo pomoč. Poslaništvo je o tem obvestilo v pristanišču se hahajajoče vojne ladje. Ob pol 3. ponoči ste oddali vojni ladji „Misaraia" in „Sardegna" v obrambo mesta par strelov iz svojih topov, ki so povzročili, da so vstaši prenehali streljati. Italijanska kolonija se j^ nato vkrcala z osobjem italijanskega, francoskega in srbskega poslaništva na obe vojni ladji.
Juanšikaj dosmrtni predsednik Kitajske.
Juanšikaj je dosegel, da je bil sprejet zakon, ki mu zasigura za celo življenje predsedstvo kitajske republike ter mu daje tudi pravico, izvoliti si svojega naslednika.
Mehika in Zedinjene države.
„Frankfurter Zeitung" priobčuje brzojavko „Daily Telegrapha", da 30 ameriške Združene dr-
žave poslale Mehiki ultimatum, v katerem se izjavlja, da bi bile Združene države po prvem spopadu, ki bi se dogodil onkraj ozemlja Naco in Duoglas, prisiljene započeti s sovražnostmi proti Mehiki.
Razlastitev nemške posesti v Rusiji.
Ze delj časa krožijo  po časopisju vesti, da i pripravljajo na Ruskem zakon, ki prepoveduje v ! bodoče  Nemcem  in  avstro-ogrskim državljanom I, nepremično posest. Zakon je naperjen tudi proti ; turškim podanikom, ki imajo v Rusiji kako posest, I zlasti  pa  proti številnim nemškim kmetiškim ko-j lonijam. Te hočejo sedaj ali porušiti ali pa kratko-malo razlastiti. Zakon pa ne zadeva onih, ki so bili od rojstva pravoslavni in pa onih, ki morejo : dokazati, da so slovanske narodnosti, če so tudi tuji podaniki. Tudi za one ne velja ta zakon, ki so dokazali svoj ruski patriotizem kot vojni prostovoljci, ki so bili ranjeni ali odlikovani in za najbližje sorodnike padlih.
DNEVNE VESTI.
Seja mestnega zastopa v Kranju, dne 31. decembra 1914. otipan Ferdinand Polak otvori sejo, konstatira sklepčnost in imenuje overovate-Ijem zapisnika obč. odb. Antona Šinkovec in Fr. Exlerja. Zapisnik zadnje seje se brez čitanja odobri. Zupan poroča: Začetkom tega meseca je na Dunaju umrl bivši deželni predsednik gospod baron Viktor Hein, naš častni meščan, kateri si je stekel nevenljivih zaslug za naše mesto, posebno pa se je mnogo trudil in pripomogel k temu, da smo v Kranju zopet dobili gimnazijo. Ker so obč. odborniki vznak sožalja že vstali raz svojih sedežev, dal bo ta čin pijetete zabeležiti v zapisnik današnje seje. Gospod Vinko Majdič veleindustrijalec v Kranju je dal mestnemu županstvu 60 vreč po 35 kg koruzne moke, skupaj 2100 kg, da se za novo leto razdeli med revne družine kranjskega mesta. V imenu mestnih revežev in revnih družin se bo županstvo za velikodušni dar blagemu dobrotniku kar najtopleje zahvalilo. Se vzame z odobravanjem na znanje. Deželni odbor kranjski je v zadevi naročila žita iz Amerike županstvu prijavil, da se akcija za izvoz inozemskega žita doslej še ni posrečila. Se vzame v vednost. C. kr. urad za odmero pristojbin v Ljubljani je naš re-kurz proti predpisu pristojbinskega namestka v znesku 171192 K zavrnil. Zadevo bode izročil pravnemu zastopniku, da tozadevna spise pregleda, in če se mu vidi potrebno, da tudi vloži ugovor proti tej odločbi na pristojno mesto. Se vzame na znanje. Proračun mestne občine Kranj za lete 1915, je visoki deželni odbor odobril in odredil pobiranje dovoljenih doklad. Se vzame v vednost. Akademični kipar gosp. Alojzij Dolinar- je poslal posmrtno masko našega slovenskega skladatelja Davorina Jenka ter jo ponudil v nakup za ceno 140 K. Mestno starešinstvo je sklenilo masko kupiti, ter se je imenovanemu kiparju ta znesek že tudi odposlal. Z ozirom na to predlaga, da se nakup maske naknadno odobri. Soglasno sprejeto. O ponudbi Mavril Mayrja za pobiranje naklade na pivo poroča obč. svet. Ciril Pire ter predlaga v imenu finančnega odseka, da se ponudba sprejme ter pobiranje doklade na pivo za leto 1915 odda za znesek 1760 K. Soglasno sprejeto. Na podlagi finančnega odseka se da. iz občinskih sredstev kakor vsako leto tudi letos onim zavodom in društvom, ki so vložila prošnje, naslednje podpore: Družbi sv. Cirila in Metoda 200 K, Zavodu sv. Nikolaja v Trstu 30 K, Društvu Mladika v Ljubljani 50 K, Podpornemu društvu za slovenske visokošol' e na Dunaju, v Gradcu in v Pragi vsakemu po 50 K. K temu predlogu še stavi obč. odb. Janko Sajovic dodatni predlog, da se kakor lansko leto tudi letos podeli podpora „Narodni čitalnici v Kranju" za ljudsko knjižico v znesku 250 K. Župan da oba predloga na glasovanje, nakar sta bila soglasno sprejeta. Poročilo tržnega odseka. O ponudbi Ivana Engelmana radi najemnine štantnine za leto 1915, poroča obč. svet. Ignacij Fock: Ivan Engelman je pripravljen vzeti v zakup šotornino, smntnino in vse mestne tehtnice, razun mestni' tehtnice v Kokriškein predmestju, samo za leto 1915 za znesek 2500 K in stojnino na živinskem trgu pa za 252 K. skupaj za 2752 K. V imenu tržnega odseka predlaga, da se ponudba Ivana Engelmana za prej omenjeni znesek sprejme. Soglasno sprejeto. Isti poročevalec predlaga v imenu tržnega odseka, da se prošnji Ivana Savnik radi premestitve stojnice ob njegovi hiši ugodi. Stojnici ob mestni in Savtlikovi hiši pa se naj prestavi na glavni trg proti temu, da si morate prodajalki tam napraviti dve lični leseni stojnici. Sprejeto. Ker je dnevni red današnje seje izčrpan zaključi župan sejo ob 1 ,7. uri zvečer ter želi vsem občinskim odbornikom srečno in veselo novo leto.
C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je z odlokom Št. 12301/4 od 14. t. m. zgornji c. kr. urad pooblastilo ob delavnikih pričenši z 16. decembrom 1914 sledeče uradne ure vzdrževati in sicer: od 71,1 do 12. dopoldne in od 2 do 5*° popoldne.
Razglas, o naznanilu in klasifikaciji konj. Na zahtevo c. in kr. vojnega ministrstva odredilo je c. kr. domobransko ministrstvo z ukazom z dne 31. 12. 1914 št. 4794 na podlagi § 11 postave z dne 21. 12. 1912 (drž. zak. št. 23 \) zopetno klasifikacijo konj, in izdajo razvidnic za čas vojnega razmerja. Vsled tega se vsi posestniki konj poživljajo v času od 10. januarja 1914 do vštetega^, j a n u a r j a 1914 število in vrsto svojih konj ter število pripadajočih oprem za tovorna živinčeta naznaniti ustmeno županstvu bivališča oziroma stajališča konj. Vsa določila glede konj, veljajo enako tudi za mule, mezge in osle. Ob enem z naznanilom konj, zglasiti in dokazati morajo posestniki konj svoje morebitne pravice do oprostitve od pripeljevanja pred klasifikacijsko komisijo. Od pripeljevanja so izvzeti: 1. toliko konj pripadnikov oborožene moči, kolikor so jih dolžni imeti v primeru mobilizacije; 2. za prevažanje pošte neobhodno potrebni konji; 3. za dušne pastirje, zdravnike in živinozdravnike za izvrševanje njihovega poklica mj kmetih neobhodno potrebni konji, toda k večjemu po dva konja; 4. za policijske in zdravstvene namene ter. za požarne brambe neobhodno potrebni konji; 5. plemenski in gospodarski konji dvornih kobilarnic in državnih konjerejskih zavodov, žrebčarnic in žrebetarnic; 6. licencovani zasebni žrebci; 7. konji ki se zaradi bolezni ali zaradi nevarnosti, da bi zatrosili kužno bolezen, ne morejo ali ne smejo peljati iz hleva; 8. vsi konji ki v letu klasifikacije še ne dopolnijo četrtega leta starosti; 9. hudo breje kobile ter kobile z žrebeti pri sescu v šesttedenski dobi sesanja; 10. očevidno za vojno sk.žbo trajno nesposobni konji namreč konji ki imajo na kopitih okrogle odrtine, izrastke okrog kakega člena na nogah ali raka na kopitu, ako radi teh pogreškov trajno šan-tajo; konji slepi na obeh očeh, vrtoglavi in konji s težko sapo, konečno konji ki so bili pri kaki prejšnji klasifikaciji v istem nabornem okraju, spoznani kot docela nesposobni. Za sklic (nakup v slučaju mobilizacije) konj- za normalno veljajoče cene določile se bodo pred klasifikacijo. Posestniki konj, ki bi ne izpolnjevali teh v zakonu jim naloženih dolžnosti, če bi namreč ne naznanili svojih konj in pripadajočih oprem za tovorna živinčeta ter ne bi pripeljali pred klasifikacijsko komisijo svojih konj (mul, mezgov oslov) in ne bi isti predložili opreme za tovorna živinčeta na upo-gled, kaznovali se bodo z denarno kaznijo do 200 kron, v slučaju neizterljivosti denarne kazni pa s zaporom do najvišje izmere enega meseca.
Razglas. Z ozirom na okolnost, da se cene petroleja v trgovini na debelo vedno spreminjajo, je c. kr. deželna vlada za Kranjsko z odlokom z dne 26. decembra 1914 št. 36.124 razveljavila za nadrobno prodajo petroleja določeno" najvišjo ceno (t. u. razglas z dne 12. novembra 1914 št. 24.441). Vendar se opozarja, da se bo vsaka zahteva neprimernih cen z smislu § 7 cesarske naredbe z dne 1. avgusta 1914 št. 194 drž. zak. kot draženje sodnijsko kaznovala.
Razglas. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je na podlagi § 4 ministrske naredbe z dne 19. decembra 1914 št. 345 drž. zak. določila za nadrobno prodajo krompirja izvzemši kifelčarja in sicer za izbrani jedilni krompir (rumen, bel, rožni) najvišjo ceno s 13 (trinajst) vinarji za kilogram. Ta določitev velja za celo.deželo Kranjsko, vštevši glavno mesto Ljubljano. S tem postanejo s razglasoma c. kr. deželne vlade f dne 6. oktobra 1914 št. 28.970 A in št. 28.976 B za nadrobno prodajo krompirja določene najvišje cene kakor tudi v posameznih slučajih dovoljene izjeme brezmočne. To se razglaša vsled razpisa c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 23. decembra 1914 št. 36193 s pristavkom, da se bode vsako prekoračenje te cene najstrožje kaznovalo.
Vsem županstvom. Opazilo se je, da se primeša kruhu v zadnjem času čestokrat krompirjev škrob in sicer ne da bi se to poučilo. Ker pa navaja ministrska naredba z dne 31. oktobra 1914 Št. 301 drž. zak. le krompirjevo valjano moko in krompirjevo kašo med predpisanimi zmesmi izdelovanje kruha in ker mora biti kruh tuzemskega izvoza, ki ga prodajajo trgovci in drugi prodajalci, narejen iz zmesi moke, določenih v tej naredbi, je tedaj primešavanje krompirjevega škroba h kruhu že po tej naredbi prepovedano in, če se vrši prodaja takega kruha brez primerne označbe, vrhutega še po zakonu o živilih kažnjiva. To se daje županstvom v lastno vednost in nadzorovanje, kakor tudi v poduk tržnih nadzornih organov in prizadetih obrtnikov, z naročilom na znanje, morebitne prestopke ovaditi pristojnemu sodišču oziroma podpisanemu obrtnemu oblastvu.
Razglas. V teku leta 1915 vršili se bodo uradni dnevi podpisanega c. kr. okrajnega glavarstva po sledečem redu: V Skofjiloki vsaki mesec zadnji četrtek izvzemši praznik 25. marca in se vrši uradni dan en dan poprej, sredo 24. marca toraj: 28. jam. 25. febr., 24. marca, 29. aprila, 27. maja, 24. junija, 29. julija. 26. avg., 30. sept., 28. okt, 25. nov., 30. dec; v Tržiču vsaki mesec prvo soboto, toraj: 2. jan. 0. febr., 6. marca, 3. aprila, 1. maja, 5, junija, 3. julija, 7. avgusta, 4. sept.. 2. okt., 6. nov., 4. dec.; v Ci o r e n j e v a s i vsaki drugi mesec pričenši z januarjem in sicer
vsaki prvi torek, tedaj: 5. jan., 2. marca, 4. maja. 6. julija, 7. sept., 2. nov.; v Železnikih vsaki drugi mesec, pričenši s februarjem, in sicer vsaki drugi četrtek tečaj: 11. febr., 8. aprila, 10. junija, 12. avg., 14. okt., 9. dec. Dosedaj običajne uradne ure ostanejo nepremenjene.
C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, dne 22. dec. 1914.
Stanovanja pod orožje vpoklicanih neodpo-vedljiva. Vzklicni-senat dunajskega deželnega civilnega sodišča je dne 29. decembra razsodil, da so stanovanja pod orožje poklicanih neodpovedlji-va, in si.er v tem smislu, da se postopanje, če je ena stranka za časa vojne pri vojakih, uradno ustavi, dokler ni odstranjena ovira. O tožbi glede odpovedbe se more torej razpravljati še-le tedaj, če pride dotičnik od vojakov.
Ali teko obresti od denarja, naloženega v denarnih zavodih, še nadalje? Mnogo ljudi sodi, da denarni zavodi ne bodo od denarja, naloženega |:>n njih izplačevali več obresti, Ta misel je popolnoma napačna. Obresti teko kot doslej naprej in se bodo (udi izplačevale.
V Przemvslu je umrl in bil pokopan dne 28. novembra, ljubljanski praktični zdravnik dr. Avgust Levičnik, sedaj polkovni zdravnik pri domačem 27. domobranskem pešpolku. Tako je poročal neki računski častnik svoji, v Ljubljani živeči materi. V dopisu, odposlanem v aeroplanu dne 14. decembra in prejetem 30. decembra 1914, ni navedeno, je-!i dr. Levičnik umrl vsled rane, dobljene na bojnem polju, ali vsled kake epidemične bolezni. Naj bo slovanska zemlja lahka simpatičnemu možu!
Umrla je po dolgi, mučni bolezni dne 28. decembra 1914 ob l/2l uri zjutraj v Zgornjem Tu-stanu pri Moravčah Ana Pirnat, rojena Resnik, v 72. letu starosti. Dne 50. decembra ob 8. uri zjutraj so jo pokopali pri sv. Martinu v Moravčah. Pokojnica je bila otrokom svojim predobra mati, sosedom blaga pomočnica in modra svetovalka, revežem od blizu in daleč usmiljena dobrotnica. Blag bodi spomin tej plemeniti kmečki ženi!
Odiikovania. Sinova tukajšnjega funkcijonarja c. kr. državnega pravdništva gda. R. Peterlina, praporščak g. Milan Peterlin, ki je bil ranjen na severnem bojišču in pomorski podčanik g. Friderik Peterlin sta bila odlikovana s srebrnimi kolajnami H. oziroma 1. reda radi izredno hrabrosti pred sovražnikom. — Sin tukajšnjega c. kr. stavbenega svetnika gda. B. Bloudeka, enoletni prostovoljec g. Ctibor Bloudek, ki se že od početka
vojne nahaja na južnem bojišču, je bil imenovan rezervnim kadetom in odlikovan s srebrno kolajno II. reda radi izredne hrabrosti pred sovražnikom.
Opkupile so se v korist družbi sv. Cirila in Me-tuda, za novoletna voščila za 1. 1915, članice Kranjske podružnice: Berjak Iva, Crobath Marija, Cizl Mirni, Cerne Melanija. Dolenc Fani, Dolar Hela, Dev F., Fajdiga Melanija, Fajdiga Palmira, Emmer Anica, Golob Terezija, Gajger Marija, Holzhacker Jelca, Jager Ljudmila, Jezeršek Fra-nica, Jugovic Franja, Jugovic Kati, Keršič Marija, Kokalj Ivanka, Korošec Marija, Kotzbeck Viktorija. Kovačič Justina, Krenner Franja, Krenner Leopol-dina, Kušar Marija, Kušar Nadina, Krisper Josi-pina, Kranjc Mirni, Lam; e Marija, Likozar Marija, Logar Ivanka, Luznar Karla, Majdič Albina, Maj-dič Anuša, Majdič Matilda, Majdič Marica, Majdič Saša, Majdič Fanika, Mayr Ana, Mayr Marija, Mihelič Tončka, Mlejnik Mara, Meden Albina, Merk Ana, Pavšlar Helena, Pečnik Fanči, Pire Mirni, PircMinka, Pirnat Anica, Polak Marija, Prevc Marija, Pučnik Josipina, Puppo Josepina, Pezdič Amalija, Pravst Malči, RakovcMara, Rakove Marica, Rant Magda, Rebolj Marija, Rus Mirni, Sajovic Ivana, Sajovic Vera, Sajovic Pavla, Sabothy Inka, Suhadolnik Ana, Savnik Dora, Savnik Marija, Savnik Leopoldina, Savnik Olga, Šunt Ema, Tajnik Cilka, Ulrih Radivojka, Valenčič Herma, Vilfan Jela, Vilfan Marija Trst, Zupane Apolonija.
V korist „Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" so se odkupili tukajšni možki podružnici z darom po K 1"— novoletnih voščil sledeči gospodje: Konrad Geiger, Matija Golob, dr. Ferdo Cerne, dr. A. Sem rov, Joško Majdič, Lovro Rebolj, Rudolf Jeglič, Ivan Savnik, Ivan Potočnik, Janko Sajovic, Franc Luznar, Anton Šinkovec ml., Logar Josip, Pučnik Konrad, Crobath Franc sf., Kari Savnik, Franc Dolenc, Franc Kukovica, Josip Likozar, Viktor Smigovc, Jurij Depoli, Ivan Pire, Ivan Valenčič, Ferdinand Polak, Mavril Mayr, Franc Holzhacker, Josip Ahlin, J. Amon, Oskar Dev, Ivan Rakove, Tomo Pavšlar, Fran c Lukeš, Ed. Kotzbeck, Franc Steinbauer, Vinko Majdič, Anton Majdič, Josip Meden, Dr. V. Štempihar, Franc Ks. Sajovic, Anton Korošec, Ignac Fajdiga, K. Schindler, V. Schindler, Franc Majdič, Ciril Pire, Janko Engelman, Jezeršek Franc.
Umrla sta v Kranju vpokojeni župnik g. Anton Petelin in trgovec g. Edvard Roos. Naj v miru počivata!
Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, bolestno vest, da je naš najboljši, nad vse ljubljeni soprog, oz. oče, sin, brat, zet in svak, gospod
Ivan Kerč
c. kr. sodnik na Vrhniki in rez. poročnik pri 23. dom. pešpolku
na južnem bojišču dne 9. novembra m. 1. umrl junaške smrti.
Blagi pokojnik je pokopan na Orovički planini pri Ljoiboviji v Srbiji. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi in na Vrhniki.
V KRANJU, dne 9. januarja 1915.
Karla Kerč, roj. Jager soproga.
Dragica Kerč,
hčerka.
Simon in Uršula Kerč,
stariši.
Katinka Kerč,
sestra.
Žalujoča rodbina Jager.
iil
ovro Rebolj v Kranju.
n
i B
i i i i i i i i
B B B B
><
20 52—48
Glavni trg
Ravnokar mi je došla velika zaloga storjene obleke za moške, kakor tudi za ženske pelerine, monteijni
i. t. d. Priporočani vljudno si. občinstvu zalogo in svojo delavnico na Glavnem trgu- Postrežba točna in solidna.
r-i
kokriško predmestje
v lastni hiši zaloga Šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam mrnj^^lill%fl kjer točim najboljša vina in pivo ter postrežem gOllllnai vedno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili.
B
I H B
I
I
ki
B B fl B B B
><
W
Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
•a
JS
sa
N
"5
>
a>
N
i)
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
7 52—1
P3
N O
< 3
N
ca O.
Zobozdrauniški in zobotehnični atelje
dr. Edv. Olabočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
konc. zobotehnik
v Kranju i
vHlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah dopoldne na razpolago.
I
T
\
Spominjane se Rdečega križa
8 52—S
IWo|je in najceneje se kupi
RUDOLF
v Kranju (polen lekarne)
Ustanovljeno leta 1885
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Cenikifzastonj in poštnine prosti.
2&
trgovina
Ferd. Sajovic \
v Kranju
(poprej J. C. Pleiweiss)
2 52—2
priporoča za
svojo bogato zalogo
modnega blaga, sukna za ženske obleke, barhenda za bluze in obleke, še-vijotov, kamgarnov in lodnov, plptna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih iu pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti, ogrinjalke in pleteni robci najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke.
Svilnati robci najnovejših uzorcev.
Suhe gobe
in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah
kupuje
LIHI um
Trboveiiski in češki premog.
Restavracija pri kolodvoru
priporoča dobro|kuhinjo, pristna vina, češko budjeviško pivo. Lep senčnat vrt.
TIskarna „Sava" v Iraaia se priporoča za vsa tiskarska dela.
Največja slovenska hranilnica!
Največja slovenska hranilnica!
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA št. 3.
8 12-1
Sprejema vloge vsak delavnik    Denarnega prometa do konca leta 1914 in jih obrestuje po
vlog..............
740 milijonov kron, 44 mil. SOO tisoč K, 1 mil. 330 tlsoi K.
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
brez odbitka.
rezervnega zaklada............
Hranilnica je pupilamo varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
47A
brez odbitka.
Last in zaloga tiskame^Sava" v Kranju V odsotnosti odgovornega urednika zatoni odgovorni «re4n*k: CirU Pire.        Tisk tiskarne „Sava v »Kranj«.
3363