'av]jr !'8'8 AMGUCAN IN SPIRIT fOfta&N IN UNGUAM ONLT fc w c/% fii— ho i%m g KO. 161 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. AUGUST 23, 1967 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP®t? STEV. LXV — VOL. LXV Naser bo rabi! leta za obnovo oboroženih si WASHINGTON, D.C. — Tako je mnenje naših strokovnjakov v Pentagonu, ki poznajo razmere v arabskem svetu. Pa se to je odvisno od mednarodne politike in ne egiptovske vlade. Egipt namreč nima denarja za obnovo. Mora dobiti orožje in taunicijo na kredit ali pa kot darilo. Glavni dobavitelj so seveda komunistične države z Moskvo na čelu. Moskva je do sedaj dobavila okoli 250 tankov in 150 vojnih letal. Egipt je tako dobil nekako polovico tega, kar so mu izraelske čete uničile ali pa zajele. V Kairu so opazili, da so začele ruske dobave orožja prihajati počasneje. Zakaj so se v Moskvi odločili za novo taktiko, hi znano. Mislijo, da hoče Moskva držati Naserja na vajetih, da se ne bi zopet zapletel v boj z Izraelom. Kot preje ne dobiva Egipt tudi sedaj prvorazrednega orožja. Kaj se je Naser dogovoril z Moskvo glede plačila, je pa še tajnost. Obnova oboroženih sil je odvisna tudi od — Izraela! Izrael ima namreč še zmeraj 5,000 e-giptovskih ujetnikov. Niso pa to havadni vojaki. Take so izraelske čete že med vojno pošiljale domov. Ujetniki, ki jih drži Iz-:rael, so večinoma oficirji, poseb-ho tehnični strokovnjaki; med za manfso m krajšo davčno naklado WASHINGTON, D.C. — Narodna zveza tovarnarjev je priznala potrebo po zvišanju davkov, oziroma po posebni davčni nakladi za stroške vojne v Vietnamu. Postavila se je le na stališče, da bi bila naklada lahko izpod 10% in da naj bi bila o-mejena na eno leto. Podjetniki se boje, da bi se zvezna vlada na novo davčno naklado tako “navadila”, da se ji kasneje ne bi mogla odreči. W. P. Gullander, predsednik Narodne zveze tovarnarjev, je dejal odboru za pota in načine, ki trenutno razpravlja o predlogu za davčno naklado, da bi ta mogla biti in naj bi tudi bila manjša od lOG, kot jo je predložil predsednik L. B. Johnson. Vsak odstotek davčne naklade naj bi prinesel zvezni blagajni okoli 600 milijonov dolarjev. Zvezna vlada naj se potrudi in za čim več zniža svoje izdatke in šele na osnovi tega naj bo določna višina davčne naklade. George S. Bullen, direktor Narodne zveze neodvisnih podjetnikov, je pred omenjenim Domovim odborom dejal, da je 90G članov njegove zveze proti vsaki davčni nakladi. Rusi sili Kitajcev Pred novim bojem proti kajenju cigaret? WASHINGTON, D.C. — Fe-hjimi je tudi precej podoficir-j deralni urad za. javno zdravje je ravnokar objavil 3ev, ki so specijalisti v tehniki Vojskovanja. Naserju manjka torej osobja, ki bi vežbalo nove egiptovske oborožene sile. Razume se, da Izrael ne bo teh u-letnikov zlepa pustil nazaj v E-gipt. Zanimivo je, da imajo enako sodbo o oborožitvi egiptovske Narodne obrambe tudi izraelski oficirji. Naser ima še druge težave, ki lahko indirektno vplivajo na Modernizacijo njegovih oboroženih sil. Mož je brez denarja, I'abil bi ga pa za civilne potrebe ar veliko. Rusi so mu na pri-Mer že pred vojno dobavili 'W00O ton pšenice, po vojni pa °koli 300,000 ton. Naser je dobil Račune, toda plačal jih še ni. Md tem se bliža zima in Egipt ° rabil nove dobave pšenice, k mu jih bo Moskva hotela ati? Ameriški strokovnjaki mi-/l0! da bi morala Moskva vtak-n^i v Egipt letno do pol bilijona dolarjev. Ali se bo odločila 153 tako podpiranje? Zato mislijo tako v Washing-onu kot v Tel Avivu, da se Na-®er Ue bo spustil v nove oboro-ne pustolovščine, naj govori o kolikor hoče. Sicer je pa vprašanje, ali se na svojo ar-ado še lahko tako zanese kot Pred vojno. nozična poroka v ječi t Mexico city, Meh. — Pre. 2v 0.sok0t° se je v tukajšnji s ezni ječi poročilo 34 jetnikov svojimi nevestami v skupni evesnosti. Jetniki v mehiških Ca imajo pravico do obiska s Voj ih žena čez noč Vremenski prerok pravi: ^Večinoma sončno in milo. aJvišja temperatura okoli 70. 200 strani dolgo poročilo o škodljivosti kajenja cigaret. Poročilo je nadaljevanje tistega iz 1. 1964, ki je svoje dni dvignilo toliko prahu, dalo pa malo haska. Sedanje poročilo je obsežnejše in tehtnejše. Opozarja nas, da vsakih 105 sekund umre v Ameriki en bolnik kot žrtev kajenja cigaret. Kdor kadi pipo ali cigare, pa ni v taki nevarnosti, pravi poročilo. Poročila se seveda ne veseli tobačna industrija in mu bo gotovo ugovarjala. Ali bo pa spor prišel pred Kongres, je še odprto vprašanje. V javnosti pa poročilo ne bo moglo ostati neopaženo. Vdor rdeče garde v rusko poslaništvo v Peipintru in nasilja na ruski ladji Svirsk v Dairenu so spravili v ne-varnostt še zadnje redne vezi med Moskvo in Pei-pingom. MOSKVA, ZSSR. — V devetih dneh je izročila Sovjetska zveza Kitajski štiri protestne note in v zadnji kar naravnost nakazala, da bo pretrgala redne trgovske odnose z njo, če ne bo poskrbela, da bodo nasilja, kot jih je doživela ruska trgovinska ladja Svirsk v Dairenu, prenehala. Kot znano so kapitana in krmarja te ladje rdeči gardisti odpeljali z ladje in ju pretepali in imeli zaprta, dokler ni sam predsednik ruske vlade Kosygin v posebnem pismu naravnost predsedniku kitajske vlade Ču-En-laju protestiral in zahteval takojšnjo njuno izpustitev. Zaradi tega nasilja sta se ruski trgovinski ladji Turkestan in Kamčatka vrnili z Rumenega morja domov, namesto da bi zapluli v pristanišče Dairen naložit tovor. Hujši je nastop rdeče garde nroti poslopju ruskega poslaništva v Peipingu. Nekaj dni za-oored so člani rdeče garde razbijali in razgrajali na samem zemljišču poslaništva. Nanj so vdrli ob navzočnosti policije, ki pri tem ni niti mignila. Eno poslopje poslaništva so škoraj popolnoma uničili. V zadnjih dneh so se zopet pojavili na ograji kitajskega poslaništva v Moskvi napisi z Maovimi reki in razno drugo propagando. Lani je to povzročilo v Moskvi tako nejevoljo, da so demonstranti razbili table pred kitajskim poslaništvom in napise odstranili. Odnosi med Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko so se zategnili do take mere, da obstoji resna možnost, da bodo pretrgane še zadnje niti med obema državama. Peiping je komaj včeraj znova obtožil Moskvo kovanja zarote proti njej skupno z Wa-shingtonom. Srbski literatje so še vedno glavobol za titovce BEOGRAD, SFRJ. — Uradna komunistična struja ne preganja samo zagrebških literatov, ki so podpisali znano deklaracijo o krivicah, ki se godi hrvaškemu jeziku, se je spravila tudi na srbske pisatelje, ki so podpisali srbski proglas. Zato se je uradna beograjska komunistična jeza stresla prav posebno na pisatelje Beckoviča, Crnčeviča in Radoviča. Vsi trije ne zagovarjajo namreč le srbskega proglasa, ampak tudi zagrebško deklaracijo. Posebno oster jezik ima Benkovič, ki si je v srbskih Književnih novinah tako hudo privoščil beograjske televizijske programe, da bi jih niti najhuj ši protikomunist ne mogel ostreje kritizirati. Seveda si je Benkovič, ki pa ni komunist, izposodil tudi rdeče birokrate, ki vodijo televizijske posle. V svoji kritiki si je dovolil še sledečo nemarno šalo: “Ako je ameriška CIA res tako sposobna in u-činkovita, kot trdi Titov režim, zakaj je ne bi povabili v Beograd, da bi reorganizirala in spravila na noge beograjsko televizijo?” Seveda je Beckoviča in njegova dva prijatelja že zadela primerna kazen. Ne smejo več sodelovati pri televizijskem odseku za mladino. Od tega so pa imeli svoj kruh. Vsaj Beckovič pa ne misli utihniti. Pravijo, da KITAJCI POŽGALI BRITSKO POSLANIŠTVO V PEIPINGU Rdeči gardisti so včeraj vdrli v prostore britske-ga poslaništva in jih zažgali, britske diplomate in pomožno osobje pa surovo pretepli. Rrit-ska vlada je obdolžila kitajsko vlado, da je namerno naščuvala druhal k napadu na poslaništvo. Osobju kitajskega poslaništva v Londonu so prepovedali potovati brez posebnega dovoljenja britske vlade dalj kot 5 milj, dokler ne dobi vlada zagotovila, da so njeni zastopniki v Peipingu varni. LONDON, Vel. Brit. — Včeraj je tolpa demonstrantov z rdečimi gardisti na čelu vdrla v prostore britskega poslaništva v Peipingu in jih z gasolinskimi plamenicami zažgala. Vdrla je v poslopje in pretepala diplomatsko osobje, surovo je pretepla tudi dve tajnici. Britansko zunanje ministrstvo je obdolžilo kitajsko vlado, da je namerno naščuvala druhal k napadu na britansko poslaništvo, ki ga je označila za “odvratno in necivilizirano” dejanje. Državni minister G. Thompson je pozval odpravnika poslov Kitajske v Londonu in protestiral zaradi napada na britanske diplomate in požiga poslaništva v Peipingu. Britska vlada je nato sporočila okoli 50 diplomatom in uslužbencem po- ske, darila in pozdrave. Je še slaništva, da ne smejo iti dalj od tega kot pet milj, ne da > vedno pod zdravniško oskrbo, bi za to dobili 48 ur prej dovoljenje od britskega zunanjega | Nastop STZ odpovedan— ministrstva. Prav tako je Thompson prepovedal Kitajcem j Slov. telovadna zveza v Cle-uporabljati njihov radijski oddajnik, dokler ne bo vzpo-, velandu odpoveduje svoj nastop stavljena radijska zveza med Londonom in britskim posla-, in piknik na Slovenski pristavi ' ———— j 10. septembra zaradi šentviškega “kitajsko ljudstvo gotovo zdro- farnega romanja na Providence Iz Clevelanda in okolice Danes zadnji dan— Volivne upravičence opozarjamo, da je danes zadnji dan za vpis v volivni imenik. V vsaki vardi bo odprto vsaj eno volišče za vpisovanje volivcev, ki so se selili ali pa šele dosegli volivno pravico in za volivke, ki so se selile ali poročile. V slovenski 23. vardi je odprto volišče v St. Clair Recreation Center na St. Clair Ave., v 32. vardi pa v Memorial School na 410 E. 152 St. in v Oliver Perry School na 184-00 S. Schenley Ave., v 26. vardi pa v Collinwood High School na St. Clair Ave. in E. 152 St. Volišča bodo odprta za vpis v volivni imenik od 10. dop. do 2. pop. in od 4. pop. do 9. zv. Iz bolnice— Glavni predsednik K.S.K.J. Joseph Nemanich, 314 E. 214 St., se je vrnil iz Euclid Glenville bolnice in se zahvaljuje za obi- ništvom v Peipingu Napad na britsko poslaništvo v Peipingu je brez dvoma odgovor rdeče Kitajske na zavrnitev njenega ultimata britski kolonialni upravi v Hong Kongu, da mora izpustiti prijete ima na razpolago vsaka diktatura. . , v , , , tamkajšnje časnikarje, ki so šču- bo držal besedo. Mmda mu bo yali k nemirom in liasiliU) ter pa režim pomagal do molka z u- dovol1ti i2dajanje treh začasno c^ovitejsimi ‘“zdravili”, M iih , ustavljenih listov, ki so delali propagando za po komunistih vodene izgrede, sabotaže in nasilja. Ultimatum je potekel v ponedeljek, napad na britsko poslaništvo pa je bil izvršen včeraj. Rdeča kitajska poročevalska služba o napadu na poslaništvo molči, napovedala pa je; da bo Pred novinrmslrim poletom v vesolje WASHINGTON, D.C. — Direktor NASA James E. Webb je pred Domovim odborom za vesolje pretekli teden trdil, da je treba v bližnji prihodnosti pri- j vzročile smrt kozmonavta Vla-čakovati nov ruski polet v veso-: dimirja Komarovova 24. aprila Ije. V zadnjem času naj bi bili Tetos. Rusi poslali v vesolje štiri veli-j Tekom letošnjega leta naj bi ka vesoljska vozila kot pripravo ■ imeli Rusi v načrtu vrsto veza nov kozmonavtski polet. i soljskih poletov v počastitev Rusi naj bi skušali s tem pre-, 50-letnice boljševiške revoluci-skusi odstraniti težave, ki so po-! je. bilo zlobno britansko imperialistično vlado v Hong Kongu”. Po francoskem poročilu je prišel odpravnik poslov britskega Heights. Pozdravi iz Švice— G. Anthony L. Nosan, odvetnik, pošilja svojim strankam in Kongoška tragedija začenja dobivati novo podobo C L E V E LAND, O. — To, kar smo domnevali prvi dan sedanje kongoške krize, je postalo resnica. Država Kongo obstoja le na papirju. Centralna vlada ne more gospodariti niti v prestolici, kjer je moral sam diktator Mobutu iti dvakrat na ulico, da u-stavi prelivanje krvi. Z drugo besedo, organizirane varnosti ni v prestolici, še manj pa na deželi. Mobutu pa tudi nima nobene prave armade več. Vse, kar so o tem poročali časopisi, je temeljilo na pripovedkah. S c h rammovih najemnikov in upornih kon-goških vojakov je res komaj 1500 - 2000, toda uničili so vse čete, kar jih je proti njim poslal Mobutu. Pri tem se je zgodila še sledeča tragična komedija: Kot je znano, je vlada Združenih držav poslala Mobutu ju tri vojaška transportna letala na pomoč. Prevažala naj bi Mobutujevo armado in skrbela za pravočasen dovoz hj-ane, orožja in municije. Pa se je zgodilo, da so letala prepeljala Mobutujeve vojake v bližino Schrammovih čet, takoj zatem so pa dostavila tudi hrano in orožje. Pa so za vse to zvedeli Schrammovi vojaki in hitro tako hudo napadli kongoške čete, da šo se v par urah razletele v džunglo. Schramme je pa potem pobral vso hrano, orožje in municijo, ki so mu jo nevede in nehote po golem naključju dostavila ameriška transportna letala. Ta slučaj priča, kako važno vlogo igra v Kongu usoda. V Kongu obstojajo tri možnosti. Prva je teoretična, da bi namreč mogel Mobutu zopet organizirati civilno upravo zunaj prestolice in obnoviti armado. Za kaj takega nima na razpolago ne ljudi ne denarja ne materijala. Druga možnost bi bila, da Schramme začne akcijo za okupacijo glavnih prometnih žil v Kongu, kajti za kaj več nima sil. Vsi pa trdijo, da se to posel ne da izvršiti s par tisoči vojaki, ki jih ima Schramme na razpolago. Schramme more torej s svojimi četami samo hoditi od kraja do kraja, nikjer pa ne more ostati dolgo časa, ker bi imel težave s pre- hrano svojih ljudi. Ostane še tretja možnost: da se Mobutu in Schramme sporazumeta. Za to možnost še ni nobenega upanja, kajti Mobutu še zmeraj živi v svoji domišljiji in veličavosti. Misli, da bo čisto gotovo premagal sedanje težave. Ne misli pa tako kakih 90,000 tujcev, ki še živijo v Kongu. Polovico med njimi tvorijo Belgijci, ki so deloma v Mobutujevi službi, deloma pa delajo v nekdanjih belgijskih podjetjih za kongoški račun. Oboji so pod belgijskim varstvom. Ne zanesejo se pa popolnoma na to jamstvo. Bojijo se trenutka, ko se bodo domačini razjezili nad Schrammom in njegovimi vojaki, ki niso nobeni angeljč-ki, in se začeli maščevati za Schrammove n a s i 1 n osti s splošnim klanjem vsega, kar ni črne polti v Kongu. Tako postajajo beli priseljenci že sedaj talci v rokah domačinov. Domačini namreč ne ločijo Sehramma od drugih belih priseljencev. Mislijo, da so Schramme in beli priseljenci povezani v eno skup- nost, ki išče v Kongu samo koristi. Položaj za bele priseljence je tem nevarnejši, ker nočejo potihniti govorice, da bi se u-tegnil vrniti na oblast znani kongoški politik Čombe, ki ga vsi smatrajo za zaveznika ali celo za hlapca evropskih kapitalistov. Nihče pa ne ve, kakšni so odnosi med Schrammom in Čombejem. Drži le to, da je Schramme res prve dni upora mislil na vrnitev Čombeja vsaj v Ka-tango in da je upal na sporazum z njim. Danes mu je to upanje splahnelo. Beli priseljenci pa niso samo talci v rokah domačinov, so tudi dober političen barometer za politično stanje v Kongu. Priseljenci mislijo namreč resno, da se bodo takoj v masah izselili, kakor hitro začutijo resno nevarnost za svoje življenje. Masovni beg tujcev iz Konga bo torej znak, da je kongoška kriza dosegla dno. Mnogi upajo, da do tega ne bo prišlo, toda priseljenci se na to resno pripravljajo. U-pajo, da jim bo pri begu pomagal ves svobodni svet. poslaništva Donald C. Hopson z j prijateljem pozdrave iz Zuericha ostalimi britskimi diplomati, ki j v Švici, kjer se je ustavil na so umaknili iz požganega po-i svoji tritedenski poti po Evropi, slaništva k svojim prijateljem ! Konec tega tedna se bo vrnil v poslopjih drugih poslaništev,1 domov. z obvezano glavo in v krvavi : ------—-— m e obleki. Britski diplomati so iz-: RLShH itvn\dafa bt nlicijaiin a" l|,a raketno obrambo IM stvo, ki sta obkolili poslaništvo, j TTT. ^ ^ ^ skušala varovati pred rdečimi I WASHINGTON, D.C. — O-gardisti. Nekateri policaji naj bi,Drambm McNamara se je hili pri teh poskusih celo ra- fkozi leta uPiral šradrkii obram-njen- : be pred medcelinskimi raketa- I mi. Trdil je, da je ta predraga Kitajci so hoteli Angleže ' jn da se je boljše zavarovati ponižati ,'pred nevarnostjo atomskega na- Kitajci grozijo, da bodo usta- pada s povečanjem števila ofen-vili dovoz živil v Hong Kong, če zjVnih raket, ne bo tamkajšnja britska uprava j Sedaj p0iagoma spoznava, da izpolnila njihovih zahtev. Hong je taka obramba le potrebna. Kong dobiva iz rdeče Kitajske saje je p0 razgovoru s Kosvgi. rad polovico živeža in vso vodo. nom v Glassboro spoznal, da bo-Angleži so doslej vse kitajske do Rusi obrambni sistem proti zahteve odklonili, to spravlja medcelinskim raketam zgradili, rdeče Kitajce k besnosti. Tako pa naj Amerika stori; kar hoče. so kitajski uslužbenci v brit- Vse kaže> da bo naša dežela do_ skem poslaništvu zahtevali od bila najprej odpravnika poslov Hopsona, da Izraelci so trgovci TEL AVIV, Izr. — Trdijo, da je Izrael ponudil Indoneziji rezervne dele za njeno od Sovjetske zveze dobavljeno orožje. Sovjetska zveza je dobavila v času Sukarnove vlade Indoneziji za okoli poldrug bilijon orožja, pa je po njegovi odstranitvi ustavila ne le dobavo orožja, ampak tudi rezervnih delov zanj. Izrael je zaplenil v vojni z E-giptom velike množine sovjet- jate sovražnih raket z atomskimi in vodikovimi bombami, če le mogoče že daleč od naših o-bal. “lahko” obrambo proti medcelinskim raketam, ki se opraviči za aretacije komuni- bo sposobna prestreči ki ske sticm časnikarjev v Hong Kon- rakete; nato pa 0bsežnejŠ0; ki gu in javno uoogne svojo glavo , v . v. , . ^ J °J ° „ bo zmozna prestreči tudi cele pred njimi. Anglež je to gladko odbil, izjavil je le, da je voljan kitajski protest poslati vladi v Londonu. Prote-st britskega poslaništva zaradi napada na poslaništvo je skušal oddati kitajskemu zunanjemu ministrstvu egiptovski odpravnik poslov v Peipingu, ki je naj starejši član diplomatskega zbora v kitajskem glavnem mestu. Egipt in Velika Britanija nimata rednih diplomatskih odnosov od zadnje izraelsko-arab-ske vojne. Kitajci protesta niso marali sprejeti. V Kanadi bedo v petek štrajkali poštarji OTTAWA, Can. — Unija kanadskih poštarjev je pozvala svoje člane na enodnevni štrajk prihodnji petek, četudi so oblasti zagrozile, da bo moral vsakdo, ki se bo štrajka udeležil, plačati $100 globe. Poštarji so se odločili za štrajk, ker poštne oblasti niso dale onim poštarjem, katerih prosti dan je prišel na 3. julij, ko je praznovala dežela “Domi-nian Day”, posebnega prostega dne. Zaradi tega je bilo 2,500 poštarjev prikrajšanih za en prosti dan. Skupno je v poštarski uniji okoli 12,000 članov. skega orožja in rezervnih delov zanj in išče sedaj za ta plen primerne kupce. Indonezija bi priložnost rada izkoristila, pa nima na razpolago potrebnega denarja. FTTTh SISKA DOMOVINA AUGUST 23, 1967 /Imeiiism . rnmomm -v 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 161 Weds., Aug. 23, 1967 Predsednik in Kongres Ako bi se kdo potrudil, da bi znova bral spomenice, ki jih je predsednik Johnson poslal Kongresu v prvih tednih letošnjega zasedanja, bi moral hitro ugotoviti, da je naj večji del programa federalne uprave ostal na papirju. Kon gresu se ne mudi niti za tiste zakone, ki jih na vsak način mora izglasovati, na primer za nakazilne zakone, brez ka terih ne more poslovati javna uprava. Zakaj je tako? Ko se predsedniku niso posrečile lan ske jesenske volitve, je na tihem spremenil svojo taktiko Hitro je uvidel, da je njegov režim obremenjen z vojsko vanjem v Vietnamu in da to pomeni zanj mlinski kamen ki mu visi okoli vratu. Ne bo ga nemara potopil pri prihodnjih predsedniških volitvah, toda čisto izključeno pa tudi ni. Vsa njegova politična taktika se suče okoli poskusa, da to prepreči na vsak način. Ne bi mogli reči, da se mu to ni do sedaj posrečilo do gotove meje. Kako razklana je bila naša javnost glede vietnamske vojne še pred par meseci. Kragulji in golobje so se dajali med seboj in nihče ni vedel, kaj se iz tega lahko izcimi. Danes je pa vse potihnilo. Prvi so obmolknili golobje, kmalu za njimi pa tudi kragulji, precej tudi na pritisk predsednika samega. Čemu naj bi kragulji dražili golobe, ako so golobje sami po sebi utihnili? Zato imamo danes o vojskovanju v Vietnamu tišino; ali je to mir na domači fronti ali pa samo premirje, kdo to ve? Vsekakor stori predsednik vse, kar more, da te tišine ne moti nobena razburljiva novica. To je tudi razlog, zakaj Johnson tako z rokavicami obdeluje Kongres. Se ne jezi, kadar mu kongresniki in senatorji nočejo odobriti tega ali onega, se ne razburja, ako Kongres sklene kaj takega, kar Beli hiši ne gre v račun Ne sili Kapitela, da bi sklepal zakone, ki bi pomenili breme za deželo. Odlaga tudi sam vse zakone, ki bi utegnili razburiti deželo. Zato pa imamo letos tako mirno politično poletje. Z neverjetno ravnodušnostjo prenašamo vsa razočaranja v naši zunanji politiki, naj smo odgovorni zanje ali ne Dogodilo se je celo, da se je radi izraelsko-arabske vojne naša javnost bolj razburjala kot naša diplomacija, in da se nam sedaj zdi kar prav, da se novo politično stanje na Srednjem vzhodu tako počasi konsolidira. Malo nas brigajo revolucije in državljanske vojne v Afriki, akoravno tupatam napovedujejo krize večjega obsega. Kaj vse se lahko zgodi v arabskem svetu, v Kongu, Keniji, Somaliji, Sudanu, Ade-nu in okolici? In vendar nas skrbi, kaj bo, ne morijo. Čudno se meša komunistični svet za raznimi zavesami, železno, bambusovo itd. Tudi to nas ne vznemirja, akoravno je med tem rdeča Kitajska eksplodirala svojo prvo vodikovo bombo. Na drugi strani pa tudi ne obešamo naših upov na vsako prijetno novico. Rajše čakamo, da vidimo, ali bo res ostala prijetna. Na primer nova politika v Romuniji, obnova Mafilindo v jugovzhodni Aziji, mir med Pakistanom in Indijo itd. Pa tudi v domači politiki se ne razburjamo za vsak prazen nič. Če se pa radi resnih dogodkov, pa razburjanje ne traja dolgo. Lep dokaz zato so gverilske vojne v naših velikih mestih. Jezimo se, kadar jih vidimo pred našimi očmi; ko minejo, pa hitro nanje pozabimo. Vse to seveda vpliva tako na Belo hišo kot na Kongres. Kot smo rekli, gre sedanja tišina v prid Johnsonovi trenutni politiki. Predsednik lahko v miru premišljuje, kaj naj dela prihodnjo zimo in leto. Saj bo takrat stal pred vprašanji, ki bodo usodna za njegovo politično bodočnost. Po novem letu bodo prišli zanj težki meseci, prvi težji od drugega. Komaj bo založil Kongres z običajnimi vsakoletnimi spomenicami, že bo moral misliti na demokratsko konvencijo, na volivno kampanjo, na dan predsedniških volitev. Dela bo toliko, da mu bo ostalo malo časa za premišljevanje, zato bi to delo rad opravil do novega leta. Rabi torej mir. Tudi Kongres ne kaže nobenega veselja, da bi se zaletel v težavne probleme. Se je kar odločil, da bo odložil vse, kar mu ne bo šlo hitro od rok. Zato bo letos ostalo veliko več nedokončanega dela kot druga leta, čeprav bo zasedanje ravno tako dolgo kot prejšnja leta. Ne smemo torej pričakovati v Kongresu razburljivih glasovanj o važnih zakonih. Bomo kar zadovoljni, ako bo izglasovan novi zakon o socijalnem zavarovanju, kar se sliši prijetno, in zakon o novih davkih, kar se ne sliši prijetno, pa je potrebno. Kongres bo dalje zelo omejil vsebino nekaterih zakonov, ki mu ne ležijo ravno na srcu, so to zakoni o boju proti revščini in še nekateri drugi. Vse to je seveda le mogoče, ker predsednik nima na-' mena, da bi se upiral letošnji kongresni taktiki. Kongres torej lahko računa, da iz Bele hiše ne bodo prišli nobeni sunki pod rebra. Če bodo prišli, bodo izjema, ne pa pravilo kot prejšnja leta. Ali bo torej politika zamrla po počitnicah? Mislimo, da ne. Če nihče drugi, bo za politično življenje poskrbel senator IFulbright, ki je že napovedal, da bo jeseni začel njegov senatni odbor za zunanjo politiko obširno debato o naših narodnih ciljih. To je pametno in potrebno. Kdo pa more reči, da ga ne bodo posnemali drugi kapitolski politiki? Vsak bo skušal pristaviti svoj lonček, saj ne bo mogel prenesti, da bi bilo samo Fulbrightovo ime vsak dan v časopisju. gmmrnmk 1 mmm ▼ BESEDA IZ NARODA V nedeljo na svidenje pri Štajercih na Pristavi! CLEVELAND, O. — Zelena Štajerska je dala slovenskemu narodu lepo število velikih mož, med njimi poleg Slomška, pisatelja Ksaverja Meška, Antona Novačana, politika dr. A. Korošca in dr. A. Kramerja. Toda v slovenski skupnosti so Štajerci predvsem znani po veseli naravi in — neugnanem veselju. Zato je v njihovi družbi v preteklih letih stotine naših rojakov iskalo in našlo razvedrilo in veselje. Štajerski klub se ni omejil samo na gojitev družabnosti, ki že sama po sebi navezuje rojake na slovensko skupnost, ampak je tudi podprl prizadevanje slovenskih šol za ohranitev slovenskega jezika in slovenske zavesti naši mladini. Pravijo, da so prvi Slovenci v tej deželi potovali včasih po par dni, da so srečali rojake in se pogovorili v domačem jeziku. smem preveč utrujati oči, kar sedim v kakem kotičku in molim za vse rožni venec, to še lahko ...” Bila je zavedna Slovenka, ponosna na svoj rod in materinski jezik. Ni je bilo prireditve slovenske šole, da bi je ne obiskala ali sicer drugače podprla. Slovenskih oddaj v radiju ni nikoli zamudila, kajti naša pesem ji je bila neizmerno pri srcu. Cesto sem bila gost v njenem gostoljubnem domu, ko je gospod Lukež delal za Odbor državnih in javnih nameščencev^ je ona že dolgo želela. Bila sva tudi na njunem domu na večerji in prazno vanju 16. rojstnega dne njunega sina. Prav prijetno smo se imeli. Hvala tudi prijaznemu osobju v Ameriški Domovini, kjer sva se ustavila, da vidiva, kako in kje pripravljajo in tiskajo ta naš dnevnik. G. Tinetu Vajdiču in njegovemu očetu za prijazno postrežbo in za vožnjo v mesto na postajo Greyhound! Vsem, s katerimi sva se srečala v Clevelandu, in vsem drugim znancem in rojakom prisrčne pozdrave! Jože in Frances Jezernik Dr. Frank Jauh-Kern: Občni zbor Zveze društev SPB %«■» M I CLEVELAND, O. — Po pravilih Zveze DSPB, poglavje IV., čl. 10, glavni odbor Zveze DSPB sklicuje 11. redni občni zbor Zveze društev SPB v soboto, 2. septembra 1967, ob 8. uri zvečer v Clevelandu, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave. Kot določajo pravila Zveze DSPB, se včlanjena društva ^PB “preko opolnomočenih de-in pisala na stioj razne vloge, ki legato v udeležujejo občnih zbo- jih je gospod diktiral. Ob teh prilikah sem često čula, kako je gospa Marija med svojim delom v kuhinji po tihem prepevala slovenske narodne pesmi. Imela je zelo prijeten in čist glas. Bila je modra in dobra mati svojih otrok in zvesta družica svojemu možu. Domače ognjišče ji je bilo vse. Kot svečenica je polagala žrtvice in žrtve, lastno bolezen, skrbi za otroke in mo- ških cerkvah, v društvenih dvoranah — v nedeljo, 27. avgusta pa se bomo srečali in razvedrili na veselici Štajerskega kluba na Slovenski pristavi. Na svidenje! Gospe; Mariji Lukež v spomin Danes se srečujemo v sloven- ^a> begunstvo, na družinski oltar in vse delo, ljubezen in trpljenje darovala Vsemogočnemu, da bi obvaroval njene najdražje. Rada in s ponosom je govorila o svojih otrocih in njihovih družinah in materinska sreča ji je sevala iz oči. Kadarkoli je prišel kateri izmed njih domov na obisk, je bil to zanjo velik praznik. Nikamor se ni vsiljevala, tiho in skromno je potekalo njeno življenje in zdelo se je človeku, da je sploh nihče ne pozna. Toda njena prerana smrt je odjeknila v vseh srcih, kot če pade droben kamenček v jezero in se razgib-Ije in vznemiri vse vodovje. Dobre gospe Marije ni več med nami. Pravijo, da Gospod pokliče človeka takrat, ko je najbolj pripravljen in ima dovolj dobrih del. Gospa Marija je s polnimi rokami prišla pred sodni stol. Vse zemeljsko je sedaj daleč v preteklosti, njena či sta duša, vedno žejna Lepote, se opaja z blaženostjo in počiva v Bogu ter uživa mir, ki ga le On zamore dati, kajti “nemirno je naše srce, dokler ne počiva v Tebi, o Bog. . Draga gospa Marija, ne pozabite na nas, ki še vzdihujemo v dolini solza, temveč nam izprosite pri naši nebeški Materi, katero ste tako zvesto ljubila na zemlji, da tudi nas nekoč pripelje za Vami v srečno večnost! Julka Ferkul ------o------ CLEVELAND, O. — Več kot tri mesece je že preteklo, odkar smo jo položili k večnemu počitku, pa še vedno se ne morem pripraviti do tega, da bi ji napisala par vrstic v skromen spomin. Vse preživo mi je še preč očmi njeno prijazno, nasmejano lice in kar ne morem in ne morem verjeti, da je zares ni več med nami. Toda kruta resnica je, da je dobra gospa Marija Lukež dne 4. maja 1967, prav na praznik Kristusovega V n e b o hoda, za vedno zatisnila svoje oči. Vedeli smo, da je bila rahlega zdravja, vedeli tudi, da smrt kosi staro in mlado in nič ne izbira, toda da bi mogla tako nenadoma umreti gospa Marija, tega skoraj nismo mogli verjeti, in vsem, ki smo jo poznali, je bridkost odjeknila v dušah. Gospe Marije ni več, je šlo od ust in vsak se je razžalostil, zamislil, kako je človeško življenje kot kaplja na veji in iskreno pomolil za pokoj njene duše. Mnogo ljudi jo je prišlo kropit v pogrebni zavod, mnogi so jo spremili na njeni zadnji poti na njivo miru, mnogi je ne bodo nikoli pozabili. Zakaj? Bila je dobra in praktična katoličanka, polna globoke vere. Še sedaj, po več kot dvajsetih letih, je pošiljala darove preprostim in poštenim tirolskim ljudem, ki so ji za časa begunstva nudili gostoljubje. Nobene čaše mleka, nobenega koščka kruha pozabila, kajti njena hvaležnost ni imela meja. Bližnjemu je priskočila na pomoč, čim je izvedela, da je v stiski in nihče ni nikoli odšel od nje praznih rok, pa naj je bilo to tukaj ali v stari domovini. Letos pomladi, kmalu po njenih težkih očesnih operacijah, ko ni mogla ne čitati ne pisati, mi je nekoč zaupala: “Ker si ne rov Zveze društev SPB.” Važno je, da je vsak član društva SPB v podrobnosti informiran o delovanju glavnega odbora Zveze DSPB, zato želimo, da se člani društev SPB občnega zbora Zveze v čim večjem številu udeležijo. Za glavni odbor Zveze DSPB: Jože Melaher, Karel Mauser, tajnik predsednik Rojstvo S. N. čitalnice v Clevelandu in njeno življenje (Nadaljevanje.) Potovanje v Slovenijo Povsod sta bila prijazno sprejeta RACINE, Wis. — V začetku meseca sva bila v Clevelandu na obisku. Pod svojo prijazno streho naju je za ves teden sprejel g. Hinko Zupančič s svojo Iju-beznjivo in postrežljivo ženo. Ves teden sta nama stregla, cer o ključe od glavnih vrat sta nama dala, da nama je bilo bolj ugodno glede odhajanja in prihajanja. Res dobra človeka! Bog jima povrni njuno ljubeznjivost in gostoljubje. Želiva, da bi jima dobroto skoro' mogla vrniti v najinem domu. CLEVELAND, O. — Ko mi je umrla žena, sem bil tako žalosten in potlačen, da nisem vedel, kaj bi počel. Tako sem se odločil za potovanje v Slovenijo na obisk ik bratu in nečaku. Odpeljali smo se 8. junija. Spominjam se prve vožnje Ameriko leta 1903 in potem še leta 1931. Kako smo se vozili tedaj, kako dolgo smo potovali v primeri s potovanjem v letu 1967! Prej smo prebili na morju dolge dneve, sedaj smo bili ^ nekaj urah preko morja in \ Ljubljani. Res, svet je postal majhen. Ogledal sem si Ljubljano. Najprej staro mesto z ozkimi cestami in zavitimi ulicami ob vznožju Gradu, nato nove široke ceste, ob katerih stoje visoke palače in stanovanjski bloki. Teh je cele vrste tudi v predmestjih. Ljubljana je postala v letih, odkar sem jo zadnjič vi del, res veliko, moderno mesto. Človek bi komaj verjel vse to, če ne bi videl na svoje oči. Tudi cerkve še stoje in so polne vernikov. Le Križanke so spremenili in nunski samostan za nunsko cerkvijo na nekdanjem Kongresnem trgu porabili druge namene. Ljudje so dosti dobro oblečeni in žive boljše kot nekdaj. V trgovinah je dovolj vsakovrstnega blaga. Jaz sem preživel v Sloveniji 5 tednov in se mi je prav dobro godilo. Stanoval sem pri svojem nečaku Jožetu, ki ima prav prijazno ženo. Prevozili smo vso Slovenijo od Gorenjske do Dolenjske, od Štajerske do Primorske. Ogledali smo si tudi Novo in staro Gorico. Nova je lepo, moderno mesto. Frank Opaskar St. ------o----- Japonke prežive Japonce za povprečno 5 let TOKIO, Jap. — Izboljšanje življenskih razmer, posebno zdravstva, je v zadnjih letih podaljšalo življenje Japoncev na Prisrčna hvala g. Johnu in povprečno 68.35 let, življenje ge. Agnes Oster, ki sta naju vo- Japonk pa na 73.61 let. Samo v žila s svojim avtom in nama o- letu 1965 naj bi se življenje Ja-mogočila, da sva si ogledala: ponča podaljšalo za povprečno 7 vrsto zanimivosti, Pa obiskala mesecev, Japonke pa za 8 me-tudi vse ženine sorodnike, kar si secev. Čitalnica je šla tudi skozi hude krize, katere so prinašale delavske krize v Ameriki. Leta 1907 in 1908 ni bilo denarja, to ste že slišali. Takrat je stopi okoli naših ljudi Frank Černe ter prinesel vsoto 65 dolarjev. Znamenita in nepozabna je bila mnogo let takozvana Pritožbena knjiga, ki je bila vedno odprta na čitalniški mizi. Tam so čitalničarji izražali svoje pritožbe in nevšečnosti glede čital nice, včasih so v knjigo napisali tudi lepe nasvete in priporočljive spremembe. Čitalnica je okoli leta 1910 imenovala že dva častna člana na svojem letnem zborovanju, in to sta: Josip Žele in Ivan Lah, ki je kmalu odpotoval v domovino. Sin Ivana Laha, poznani Michael Lah, je podaril čitalnici sliko slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Spominjam se tistega leta, kajti bil sem spet aktiven pri naši čitalnici. Takrat smo lepo sodelovali skupaj s Frankom Lunkom in Mikom Cvelbarjem, tako Frank Hudovernik, Peter Pikš, Anton Peterlin, Ignac Smuk in Hinko Bole. Dogodilo se je drugič, da je bila v letu 1912 naša blagajna spet pri koncu. Imeli smo še $13.18, plačujočih članov je bilo okoli 40 moških in žensk. Takrat je bil napravljen prvi poizkus, da se Čitalnico združi s slovenskim s o c i a lističnim klubom. Imeli smo dva občna zbora radi tega vprašanja. Na drugem občnem zboru je čitalničar Kališ govoril, da naj se združi s Slovenskim Sokolom, a Peter Pikš je stavil predlog, da naj Čitalnica ostane samostojna, kot je še danes. Za leto 1914 sem bil izvoljen za predsednika Slovenske narodne čitalnice, podpredsednik je bil Faletič, tajnik John Pollock, blagajnik H. Bole. To je bilo leto, ko se je čitalnica selila v sokolske prostore na vogalu Glass Ave. in East 61St Street. Spominjam se, da so bili v tem letu in drugo leto zelo aktivni sledeči člani in članice: Peterlin, Faletič, Milavec, Frank Jakšič, Ivan Čebular, Mike Cvelbar, Jakob Čič, Anton Stanovnik, Kalan, Linger, Kališ, Hočevar, Lunka, Pekolj, Zamljen, Krašovec, Pristov, Josephina Jereb, Tončka Likar, Blaž Logar in še drugi. V letu 1916 je S. N. Čitalnica praznovala desetletnico svojega obstoja v Grdinovi dvorani. Takrat je bil tajnik Čitalnice Va-tro Grili. Praznovanje deselet-nice je bilo lepo in spomina vredno. Vem, da imamo opise tega praznovanja v naših listih, pa bi jih morali radi nas starih naseljencev priobčevati, da bi malo bolj poznali zgodovino naših udejstvovanj in preteklih letih. V letu 1917 sem bil pri Čitalnici predsednik nadzornega odbora. Knjižničarja sta bila tisto leto Frank Krašovec in Janko Rogelj, ki je prišel v Cleveland iz države Montane, ki je bil v poznejših letih sedemkrat predsednik naše Čitalnice. Iz tistih let se spominjam, da so bili aktivni: J. Čič, Valentin Sever, Anton Kovačič, John Steblaj, Karel Rogelj, A. Komar, Louis Truger, Karol Rogelj, John Kerže, Janko Medvešek, Jos. Birk, Anton Abram, Edvin Primožič, Boris Paulin, Andrej Križmanžič, Mary Križ-mančič, Anton Wapotich, ki je še danes pri nadzornem odboru pri SNČ, potem Anton J. Terbo-vec, ki je bil mnogo let blagajnik ter je dosti pisal o Čitalnici kot urednik Nove Dobe, glasila Ameriške bratske zveze. Spominjam se tudi, da sem večkrat predaval pri Čitalnici. Vem, da je bilo v letu, ko je predaval tudi dr. J. Mally, to je bilo okoli leta 1926 ali 1927. Čitalnica je tudi povabila na predavanje slovenskega ameriškega pisatelja Louisa Adamiča, toda ni mogel priti, ker je ravno takrat odhajal v domovino. Tako je bilo sklenjeno, da bi Čitalnica izdala svoj letni koledar, katerega bi uredili Edvin Primožič, toda do tega ni prišlo, ker je bil omenjeni ubit v avtomobilski nesreči. Za leto 1929 je bil izvoljen sledeči odbor: Janko N. Rogelj, predsednik, Louis F. Truger, podpredsednik, Milan Medvešek, tajnik, knjižničarja Andrej Križmančič in Mary Križman-čič, blagajnik Anton J. Terbovce, nadzorni odbor: Wm. Can-don, Anton Vaupotich in Martin Žerjav. V tem letu je imela Čitalnica čajanko in tombolo, in kupilo se je za sto dolarjev novih knjig. V jeseni tega leta je imela S. N. Čitalnica svoj koncert, pri katerem so sodelovali Louis Belle, Frank Plut in Anton Eppich. Čisti dobiček je takrat znašal $125.00. Vse to je zapisano v zgodovini SNČ, ki je bila napisana za 35-letnico naše Čitalnice. In več je tam zapisanega, toda stvar bi se zavlekla, če bi vse to navajal. Končno vem samo to, da je bila Čitalnica potrebna za naše ljudi in da so bili pri Čitalnici naši najboljši ljudje. Kolikokrat je bil v čitalnici naš nepozabni slovenski ameriški pesnik in skladatelj, pevec in pevovodja Ivan Zorman, ki je večkrat predaval in pel na čitalniških prireditvah. Njegova slika visi v čitalniških prostorih, napravil jo je najboljši portretni slikar iz Ljubljane Božidar Jakac. Tako je danes v čitalnici tudi slika Ivana Zormana in mene, katero sva vzela leta 1916 v Luna parku v Clevelandu. Tam je tudi slika, katero je napravil H. Pe-rushek, soha umrlega slovenskega pisatelja v Ameriki — Louisa Adamiča. Torej so tam naši vodilni in kulturni ljudje. Tam so tudi slike naših pisateljev in pesnikov: Jurčiča, Cankarja, Prešerna, Trubarja, Medveda, Hribarja, Tavčarja, Gregorčiča, Vodnika, Aškerca (katerega je narisal umrli Stanko Žele, ko je živel v Clevelandu), Pajkove. Čitalnica ima stare in dragocene knjige, dobiva še nove cnjige, le zanimanja ni več toliko, kot je bilo prejšnje čase. Ampak tukaj je še vedno med nami, v svojem 62. letu. Ne vem, zakaj se ne zanimajo za Čitalnico naši upokojenci, ki so prej vedno jadikovali, da ne morejo po knjige v čitalnico, ker so vedno zaposleni na delu v tovarni ali doma. Danes tega ni. Dobra knjiga bi bila še vedno dobra prijateljica vsakega, ki hoče čitati povesti ali romane, pesmi ali dobre nasvete. Dokler smo živi, še vedno lahko napravimo Čitalnico živo s sejami, predavanji ali prijateljskimi pomenki. Knjige so mrtve, toda imajo v sebi življenje, ako jih čitamo. Zato je Slovenska narodna čitalnica vaša prijateljica, samo do nje morate priti, da se pogovorite z njo. Na stara leta je še bolj vaša, ker je sama, ker rabi obiskovalce, tudi ona je vpokojenka sedaj — rabi razvedrila in veselih besed in prešernega smeha pri obujanju starih in prijetnih spominov. (Pri tem spisu mi je dosti pomagal g. Janko N. Rogelj.) Voda prevladuje Okoli 70% teže človeškega telesa je voda. .’U1ERISKA DCJHOTOJA ^oo Maks Metzger: Monika potuje na Madagaskar K)000<=r>00000000<=>0 Stopila sta prek steze in mala Monika je gotovo letela z dušo, kgr že zdaj ni več čutila tal pod dogami. Paž je prišel z njunimi ročniki torbicami in plašči. Ves je 2ažarel, ko je zopet ugledal Mo-n^ko, postavil prtljago hitro v kabino, prišel zopet ven, objel Moniko in jo močno in vendar nežno zavihtel v letalo. To je kil poseben poklon, ki si ga je Ml izmislil. Pri tem je vendar 2e našel toli zaželeno priložnost, ka je napeljal pogovor: “Srečno mala gospodična!” je želel M strumno položil roko h kapi. ‘Hvala lepa! Na svidenje, gos-P°d — gospod —?” “No, “gospod paž” vendar ni ^°gla reči, toda pripravni fant ■k je hitro pomagal iz zadrege: ‘Janko Šuster, letališče v Ber-Mu. To zadostuje za razgled-nico, gospodična. Imam namreč 2kirko!” “Ah — jaz tudi!” je vzkliknila tonika vsa navdušena, da je Vendar prišlo do pogovora. Ali naj vam pošljem razgled-nico iz Pariza?” Janko Šuster je vneto kimal, edaj se je vrinil atek med njiju rekel smeje se: “No, Monika, 1 koš imela pa mnogo posla, če °š še vnaprej obljubljala toliko ra2glednic.” v Vendar je podal zdaj tudi on ednemu in prijaznemu pažu f0k° in, čeprav se je v njej na-aJal novec, je opravil Janko j Uster to rokovanje mnogo hi-/eie kot ono nepričakovano z ^iko ob njenem prihodu. iJva gospoda sta pristopila in .topila za atkom. Janko Šuster ■N stekel proč in prinesel prav-Cai° majhno goro kovčegov iz ^Mjske kože, ki so bili videti , I’av tako nedvomno inozemski ^ njih lastnika. Zdaj je še en-lat v sporazumu pokimal Mo-~ ki in zaprl vrata kabine. obr^mn° je stal zunaj, z roko ^ kepici Propeler je začel br-G k Monika in vsa kabina sta se S^res^ 0(i pričakovanja, letalo g -N kotalilo in zibalo — Janka sa St°rja ni bilo več videti — ^ 0 še širno trato in ob robu m0/ikastosivo progo hiš, streh nNdlninikov. 11;..enaJoma je postala ta proga v ■'a> zdelo se je, kot da leze ljet^.rri^0- Ni bilo več čuti kota-ba? k majanja> samo rahlo anie kabine nazaj je povz-°’ ■da se ie Monika krepko kg 0riila na atka, ki je stal po-°k °knu in jo objemal sko*1 ra^len- Nebo se je neznan-p0d razMrilo in letališče se je Jokala zožilo v krog, kot da Cd 'daia morju streh, katero je J'-' 11111V N Strani kipelo proti nje-staj0 a sredi zelenega kroga je <:j>e 1ZaPisano z belimi črkami Mhkon ' to ravno ae le s razbrala, zdaj je pa bilo Monika,” je dejal ^etei0ri*ka •i6 molčala. Monika je b°koa' In PHč je pel. Pel je glc-Cehke or§^e> in sve^ ie bil NatV' žilo y- Se i® ^u v jasen lik, ki padal ozek trak vode prav na pot. “Ta slap je za zaspance dobra kopel. Le hitro skozi, če nočete biti mokri!” žico. Dana je pa morala bolj oprezovati, ker kraj ni bil najvarnejši. Zato je dobila neprijeten pozdrav za vrat. Doslej je šlo položno ob prijetni steni. Zdaj je pa dobro wiff/t za šolarje Za vsakega Vašega otroka se potrudimo kot za svojega, da so mu čevlji prav. Smo specijalisti in garantiramo komodno obutev. NAZAJ V ŠOLO V DOBRIH ČEVLJIH iz STAN'S SHOE STORE 6107 St. Clair Ave. Phone: UT 1-5027 •JV V,:- r\ HA •SALP on ali '67 Chevrolet cars and trucks Nova avtna posebnost: CAMARO športni coupe - za samo - 5)52146* DOBRI RABLJENI AVTI: SPECIALNI 1963 Chevy Conv.gf 1966 chevel,e radio, popolnoma J £ opremljen / vertible - radio,^|495 avto. prestave 00 1966 Chevy radio, standardne prestave £T;S199500 «rAC *695°° you're only minutes away from South East Chevrolet cibny cLacI%clie Soutti ^agt Gljevfolet 8815 BROADWAY • Between Miles and Harvard • Phone MM-9300 le prisoten, bi skušal brati v njej svoj biti ali ne biti. Tako je pa le pokimal. “Da, prekrasno!’.’ “Kaj se mudimo?” je dejal Pavle. “Naprej!” Šli so. Krasote in nova presenečenja so vstajala pred njimi, kar je pa opazil le Pavle. Onadva sta vrtala vsak v svoje misli. Rdeče obrobljene, bele oči markacij so jih vodile po nerod- ni polici, ki se je nagibala pod prevešena steno. Pot je bila tam razdrta in prehod je bil težji. Janez se je spustil naprej in se obrnil, da bi prijel Danino roko ter ji pomagal. Na gladki plošči ji je zdrsnilo, iztrgal se ji je pridušen krik strahu in omahnila je. Toda močne Janezove roke so se bliskovito napele in prestregel jo je v svoje naročje. (Dalje prihodnjič) Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euelidu zboruje vsak četrtek ' v mesecu v Slovenskem društvenem ; domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. je zgibal njene ustnice, da je nehote dehnila: “Janez ...” Tedaj se je zavedela. Prvič ga je tako imenovala. Je li opazil? Pognal se je čez škrbinico in j Njegove oči so začudeno in vpra-se na nasprotnem robu ujel za šujoče žgale v njo. Stresla je z glavo in z mirnim glasom nadaljevala: “Janez Pavle... ali ni to krasno?” Izzvenela je vsakdanjost, Janez pa je zaslutil v njeni besedi nekaj vdanega. Če bi ne bil Pav- Imenik raznih društev SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Predsednik — Hajni Stalzer. I. podpredsednica Helka Puc. 2. podpredsednik — Janez Arko. Tajnica ■ Tončka Burgar, 1702 Linden St., Brooklyn, N.Y. 11227. Blagajnik, Tone Arko. Urednik glasila “Odmevi” — Jaka Okorn — 388 Harman St., Brooklyn, N.Y. 11237. Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V E.UCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in, Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Fred Krečič, podpredsednik Anton Perusek, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbof: Mark Herak, Jennie Zupančič;' Mary ■ Filipovič; zastop. za Klub: Andy Hočevar, Anton Perusek. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Mrs. Anna Močilnikar, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Flor-ian Močilnikar, zapisnikar John Tavčar. Nadzorn, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Jos. Ferra, John Habat Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duh. vod. Rev. J. Martelanc, starosta Janez Varšek, načelnik Milan Rihtar, podnačelnik France Rihtar, tajnica Zalka Zupan, blag. Frank Tominc, načelnica ženskih skupm ga. Nada Kozjek, gospodar Lojze Petelin ml. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik Wm. Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: John Zaman, Jos. Malečkar in Joseph Babnik. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Anton. Misich, tajnica-blagajničarka, Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Plainer, Frances Žagar, Anna Boh. Beje vsak prvi četrtek v mesecu,, ob 2, uri popoldne, v Slovene Center!- BALINCARSK1 KLUB Predsednik Milan Jager, I. podpreds. George Marolt, II. podpreds-Tony Novak, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794, blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Tony Primc T. Umek in. Viktor Bergoč. Ba-lincarski referent: Andy Božic; namestnik John Mršnik; Kuharice m pomoč pri bari: Rose Čebul, Jennie Marolt, Rose Ribar Albina Mršnik, Bertha Dolgan, Jennie Prince, Dorothy Ferra. Prosvetni odbor: Tony Novak in. Jos. Ferra Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja po* poldne in zvečer. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik John Ažman, podpredsednik Louis Dular, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., 541-3172, zapisnikarica Ursula Branisel. Nadzorni odbor: Jack Marinko, Rose Paulin, in Marianne Bashel. Seje so vsaki drugi torek v mesecu ob 2. ur pop. v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av« Predsednik Anton, Škapin; I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. pod-predsed. Anna Kozel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486. 6090; pomožna tajnica Josephine Šušteršič; blagajnik Jos. Barbish Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.: nadzorniki. John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik z1 klub SND Frank Bavec, za SD ns Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo pla-6uje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprelem ali pregled novih ela nov so vsi slovenski zdravniki. Za na-ialjne Informacije se obrnite na dni 4tven<* zastopnike. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO Max F. Gerl, predsednik; Al Sajevic, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Ghardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; GRDINOVA POGREBNA ZAVODA <7002 Lake Shore Blvd IM3 East 62ad Street KEmnore 1-6300 HEndersoo 1-2088 Grdina trgovin« s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEmnore 1--1235 GHDUVA — Funeral Director* — Furniture Dealers ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Miodrag Savernik> 676 Birch Drive, Cleveland, Ohi° 44132; Podpredsednik: Karl GuiU' zej; Tajnica: ga. Julka Ferkulj, llO'‘ E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103, Blagajnik: Lojze Ferlinc; Gospodar-Jože Zelenik; Pomočnik gospodarja: Rudi Kristavčnik; Zapisnikar-Mirko Antloga; Odborniki: Kan Fajs, ga. Rozi Fajs ga Rozika Jakim John Vinkler, Branko Senica; Nad' zorni odbor: Tone Meglič, Milan Goršek, Rudolf Rožman; Razsodišče-Dr. Jože Felicijan, Vinko Rožman, Franc Fujs. Seja vsako 2. nedelj0 v mesecu. . SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES Predsednik Ivan Zupančič, pod' predsednik Marchello Lumpen-tajnica Barbara Cerar, 5818 Bonn® Ave. tel. 391-9057, blagajnik Stan« Mrva, voditeljica skupine ga. £» Vovk, odborniki: Frank Vidmar, Nevenka Cerar, Marta Potočni' Nežka Ovsenik, nadzornik Iva» Zakrajšek. Redna seja se vrši vsa» prvi torek v mesecu. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB , Predsednik Jože Košir, podpre? Tone Mrva, tajnica Helena Mihel1 ’ 1200 E. 61 St. Cleveland, O. 4410°’ tel. 391-1878, blagajnik Milan R1” tar, odborniki: Marija Kamin, jeta Švajger, Franc Kogovšek, Kamin, Marcelo Lumpert, pregl® nika: Pavle Košir, Franc Sev® -duhovni vodja č.g. Jošt Martelad? ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: 71 MOJE IME: BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) , Predsednik Msgr. F. M. Scher^ ger, podpredsednik Rev. Kichak, eksek. taj. in urednik F® y er Howard Brown, tajnik Tomaž Ruppe blag. Msgr. McKevitt. Letna članarina $1, P°, porni član, letno $5, dosmrtno c^a a stvo $50.00, dosmrtno članstvo • družine in, organizacije $100.00. člani dobivajo The Baraga Buli® ’ ki izhaja štirikrat na leto. Drus krije stroške za delo za priglaš®”. škofa Baraga blaženim in sve1 kom. BELOKRANJSKI KLUB j. Predsednik Matija Hočevar, P ^ preds ga. Vida Rupnik, tajnik M1 „ M. Dovic 370 E. 226 St., Euclid-44132, tel. 731-8947, blagajnik Fr^ Rupnik, nadzorni odbor: gdč. . Sodja, Matija Golobič, Lojze JurK vič, zapisnikar Janez Dejak. Seje: Vsaki drugi mesec, na tr® nedeljo. __^ MLADI HARMONIKARJI b0f Slovenski harmonikarski z^jJJ dečkov in deklic pod vodstv , učitelja Rudija Kneza, 679 E- ,0^ St. Cleveland, Ohio 44110, tel®1 -541-4256. Poslovodkinja ga. M®1" , Lavriša, 1004 Dillewood Rd. 481-3768. PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO TRETJI RED SV. FRANClS^r Duhovni vodja Rev. A r t Zanutic, predsednica Mrs. RraI?rjCi Lindič, tajnica Mrs. Frances Pe p blagajnica Mrs. Stephanie N®* v ^ Shodi so vsako drugo nedelj0 ^ mesecu ob 2 popoldne v cerkvi Lovrenca v Newburghu. ______< ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKI** PROTIKOMUNISTIČNIH BORCE:, Predsednik Karel Mauser; P00 predsedniki so vsi predsedniki Era' jevnih odborov DSPB; tajnik Melaher, 1143 Norwood Rd., Clev®' land, O. 44103; blagajnik CV1 Preželj, Toronto, Ont, Canada-tiskovni referent Otmar Maus®--Toronto; nadzorni odbor: Franc S® ga, Anton Meglič, Cleveland, Kranjc, Toronto; razsodišče: Fran Medved, Andrej Perčič, Gilb®1"’ Minn., Tone Muhič, Toronto. ZS° dovir.ski referent prof, Janez Sev®r’ Cleveland. ,