Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — nedeljske izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Dir Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/U! VENEC Ček. račun: Ljob-Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Ргаца- Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhuju vsak dan zjutraj, razen pondcljka iu dnevn po prazniku Prosvetni teden Z blagoslovitvijo Prosvetnega doma v Ce-/ju, ki se bo danes izvršila, otvori Prosvetna Zveza prosvetni teden, ki naj bo pregled storjenega dela a še vse bolj smotreno in objektivno proučevanje nalog, ki jih mora v sedanjosti in bližnji bodočnosti rešiti naše kulturno delo. Pogled naših prosvetnih delavcev bi z zadovoljstvom lahko obstal na dovršenem delu. V zadnjem času so zrasli iz slovenske zemlje novi krasni domovi, ognjišča in središča kulture, žive priče požrtvovalnosti ter ljubezni .slovenskega človeka do izobrazbe in napredka. Obenem se po domovini vrši smotreno kulturno delo v raznih prosvetnih odsekih in panogah, ki sicer ni tako vidno, kot veličastne stavbe novih domov a ki ne zahteva nič manj žrtev iii je prav tako plodonosno. Prosvetni dnevi, ko se zbira cvet našega kulturnega delavstva, pa niso le dnevi bilance ampak kaj primerna prilika za intenzivno pro-učavanja nalog, ki nas čakajo na prosvetnem polju. Vedno je treba imeti bister pogled za sedanjost, treba je dobro vedeti, česa baš sedanji čas od nas zahteva, ker je le preveč resnično, kar je kardinal Faulhaber zaklical nemškim katoličanom: Vox temporis, vox Dei! Klic sedanjosti je božji klic! — Katere bi bile tiste naloge, ki jih sedanjost stavi na našo najmočnejšo prosvetno organizacijo? Slovenski prosvetni zvezi ne more biti nobena naloga bližja, kakor da goji in dviga slovensko kulturo. To ni kaka splošna fraza, ampak težka in zelo konkretna naloga, ki zahteva temeljitega poznanja osnov našega rodu, njegovega duha in srca, iz katerega je ustvarjal svojo prvotno ljudsko kulturo in jo položil kot najstarejšo in izvirno stopnjo sploš-neizobraženosti. Našemu izobražencu ne sme biti tuja zakladnica zgodovinskih spominov kakor tudi ne sokovi novejših kulturnih vplivov, ki slejkoprej tvorijo zložek moderne nacionalne kulture. Žal, da so ti novejši kulturni vplivi prečesto tako malo slovenski in niti ne slovanski in da niso prav nič v skladu z du-ševnosljo Slovencev. Naša zemlja leži na križišču vzhoda in zapada, severa in jugu. Tod čez so se nekdaj sprehajali tuji narodi in se danes sprehajajo tuje kulture. Vsaka zapušča svoje sledove. Ni vse slabo, kar prinese tujec, a še daleko ni vse dobro. Slovenci smo v nevarnosti, da izgubimo saiuolaslno kulturo, še predno smo si jo prav ustvarili. Tudi to ni fraza ampak živa resnica. Ali ima naša kmečka vas še nacionalni in stanovski izraz? Ne govorimo o meščanstvu: toda r.li se v podeželskem našem ljudstvu še odraža zdravo, pristno slovensko rodno življenje? Kdor je imel kdaj priliko pogledali izza domačega plotu, bo radevolje priznal, kako v'se drugače znajo drugi narodi presnoviti in vporabitl tuje elemente, ne da bi izgubljali lastno oso-bitost in značajnost, kako je nemška vas res vsa nemška, kako so visoko kulturni skandinavski narodi znali obvarovati svojevrstno zunanjost svoje vasi kljub vsemu poljedelskemu napredku. Holandski kmet je prvi na svetu po bogastvu iu kulturi, pa mu še na misel ne pride, da bi za meščansko obleko zamenjal svojo tradicionalno narodno nošo. In tako delajo vsi, ki se zavedajo sami sebe: Francozi in Poljaki, Cehi in Srbi. Edino pravilno! Nikakor ne bi smela splošna in tehnična izobrazba za-treti vsega izvirnega, kar je priklilo in zraslo iz narodne duše. Nasprotno, ljudska iluševnost mora postati izhodišče za novo nacionalno, vsem razredom dostopno kulturo. l>elo ljudskih prosvetiteljev mora iti torej za tem, da dvignejo ljudsko samozavest, da se ne bo opičje posnemalo tujca tn slepo kupovalo, kar je v tuji krošnji. Neprestano je treba ljudstvo opozarjati na lepote in zaklade, ki jih je Stvarnik- položil samo v njegovo nrav in njegovo zemljo in so edinstveno in izključno njegovi. Korenito je treba pomesti iz duše zadnjega slovenskega človeka morečega in ponižujočega duha manjvrednosti ki ustvarja hlapce, neznačajneže in odpadnike. Že davno je čas, da tudi kot cclota izidemo iz otroških plenic in kot možje samozavestno z vero v sebe in svojo bodočnost pogledamo okrog sebe. Pred drugimi narodi se nam ni treba ničesar sramovali, razven lastne nezavednosti. Nadaljnje, specijelno usmerjenje našega prosvetnega dela med slovenskim ljudstvom mora iti v smislu naše narodne države v jugoslovanskem državnem pravcu. Trije jugoslovanski bratje, zliti v eno državno telo, se moramo tudi kulturno bolj in bolj spoznavati, prežarjati in zbliževati. Spoznanje bo rodilo spoštovanje pred osobinami one kulture, ki si jo je vsak izmed bratov po dolgih in težkih bojih s stoletnimi sovražniki ustvaril in v kateri je izoblikoval svojo dušo. Iz spoštovanja pa se poraja ljubezen. Slovenci smo najbolj na zapad pomaknjena slovanska veja. Zato smo našim Južnim bratom naravni posredovalci za-padne kulture, ki jo popolnoma očituje tudi naša lastna kultura. A nujno potrebno je, da ljudstvo neprestano seznanjamo s širšo domovino Jugoslavijo, z njenim prebivalstvom, z njeno zgodovino in njenimi lepotami. Tudi pri-prost naš človek naj spozna naš novi dom. Kulturne vrednote Srbov in Hrvatov naj postanejo tudi naša last, knkor iskreno želimo enakega uvaževanja slovenskih kulturnih dobrin pri Hrvatih in Srbih. Tako bomo skupno Velikanska špionažna afera v Romuniji Delale so tri vohunske družbe, ki niso vedele druga za drugo Bukarešta, 18. okt. p. V Bukarešti in pro-vinciji so odkrili veliko špionažno afero, ki jc delala v korist Sovjetske Rusije. Takoj se jo dognalo, da gre za veliko in nevarno družbo, vendar se ni moglo takoj zaznati ogromnih razmer te akcijo, ki so jo razvili špiioni. Preiskava je dognala, da so obstojale tri skupine komunističnih špijonov, ki niso vedele ena za drugo. V skupinah so delali izključno intelektualci z akademsko izobrazbo. Vsaka skupina jc bila v neposredni zvezi s špijonažno centralo v Moskvi. Odtod s o prejemali potom kurirjev denar iu navodila za delo. Eni skupini je načeloval neki nemški elektro-inženjer, ki jc imel svojo radio oddajno postajo za oddajanje šifriranih vesti v slučaju hitre potrebe. Vohuni so vzdrževali kurirsko službo z inozemstvom. V Bukarešti so odprli trgovine za radio aparate, dvo-kolesa in fotoaparate. Namcščenei so bili sami vohuni. Nekaj jih jc odpotovalo v kraje, kjer eo se vršili veliki jesenski manevri, hoteli so fotografirati vojaške vaje in poslati slike v Moskvo. Mnogo jili jc hotelo v pretekli noči oditi v Erdelj, pa so jih pravočasno prijeli v Bukarešti. Pri njih so našli več fotografskih aparatov v vrednosti 2 mili. lejev. V Bukarešti so prijeli 32 oseh in ravno toliko v provinci. Preiskava sc jc razširila v Jassy, Prahovo, Tcmcšvar iu Sluj. 70 odstotkov prijetih vohunov je inženjer-jev in bivših učiteljev, med njimi inženjer Sol-man ter njegova žena iz Bukarešte, ki imata v omenjenem mestu svojo palačo in sta bila znana kot velika bogataša, med vohuni sc nahaja tudi eden madjarski novinar iz Moskvo Viktor Aradi. Danes zjutraj jc nolicija prijela inžcnicrja in tovarnarja letni v Brnšovti, ki jc mnogo bival v Bukarešti in dajal vohunom informacije o romunskem vojnem letalstvu. Med prijetimi vohuni je največ Rusov in Madjarov, pa tudi mnogo Romunov. Najdena sta tudi dva ii\. miobila, štiri motorna kolesa in 18 dvokoles. Policija nadaljuje s preiskavo v vsej državi in sc pričakujejo nadaljnje aretacije. Kak o so prišli na sled Bukarešta, IS. okt. as. K odkritju velike vohunsko afere v prid Sovjetski Rusiji sc danes objavljajo zanimive podrobnosti. Romunske oblasti so opazovale organizacijo žc od nove inhrii mcscca 1929. Sedaj jo jc važen vohunski dogodek prisilil, da jc aretirala vso družbo. Bukareški odsek organizacije je poslal na dunajsko vohunsko centralo pismo, ki je prišlo policiji v roke in ki ga jc tudi mogla razših-i-rati, ker ji je prišel v roke ključ k tajinstVSni pisavi. Policija je aretirala samo v Bukarešti 77 oseb, dočim jc zaprla v drugih provineialnih mestih, posebno na Scdmcgraškcm, 5ti oseb. Organizacija jo imela na razpolago veliko vsote, tako da si jc mogla v Bukarešti nabaviti celo radio oddajno postajo. V Bukarešti so obstojali (rije poilodscki te organizacije, ki so delali ločeno in katerih člani niso niti vedeli, da obstoja več organizacij z istimi cilji. Med areti-rMici sc nahaja tudi neki inžener letalske tovarne v Kronstudtu, kakor tudi več uradnikov voinegn geografskega instituta v Bukarešti. Policija j« aretirala krivce ob priliki nckeg« sestanka v svojem radio študiju. Zaplenila je tudi stroje za radio cddnjno postajo v skupni vrednosti 2 milijonov lcjev. Bukarešta. 18. okl. AA. Rador poroča, da je I povodom vesti o poslednjem odkritju špijonažue ; afere romunsko ministrstvo za zunanje zadeve ob-I javilo poročilo, v katerem pravi, dn so začeli zasliševati glavno voditelje, ki so bili aretirani. Ko so, pravi poročilo, bili postavljeni vodje gpijonaže pred jasne dokaze, so priznali svoje delo. V poročilu jo I dalje rečeno, da se zdaj urejuje kompromitujoči nin-| terijal in zaslišujejo aretirane osebe. Veselo razpoloženje v nemšhcm parlamentu — Socialisti predlagajo zaupnico vladi nerodni socialisti zapuste parlament Berlin, 18. okt. as. Današnja seju nemškega državnega zbora jo potekla dopoldne v prav veselem razpoloženju. Nacionalistični poslanec Fricik jc izjavil, da predlaga njegova stranka tri nezaupnice, in sicer proti zunanjemu ministru dr. Curtiu.su. ker jc na ženevski konferenci nastopni brez ozira na izid parlamentarnih volitev, nadalje proti dr. Groenerju zaradi njegovega noeprotstva proti arinadi, in proti notranjemu ministru dr. Wirthu radi njegovega mai • ksističnega prijateljstva. Tudi nemški nacional-ci so predlagali tri nezaupnice. Komunisti in na. rodni socialisti pu so predlagali nezaupnico celokupni vladi. Da se izognejo debati o teh mnogoštevilnih predlogih zn nezaupnico, so socialni demokrati predlagali, da naj državni zbor izrazi vladi svojo zaupnico, opusti razpravljanje o vloženih predlogih zn nezaupnico ter naj preide na dnevni red. Popoldne so je vršilo nadaljevanje razprave <> vladiueni programu. Narodni socialisti ko poslancu Hognerju, ki je imel svoj prvi. govor v parlamentu, očitali, da je prekršil besedo, ki io je dal leta 1023 policiji. Socialno demokratski poslanec in bivši notranji minister Severing jc prisilil podpredsednika, da je nastopil proti narodnim socialistom. Na hude grožnje s strani narodnih socialistov pa se je ta demonstrativno dvignil s sedeža ter. korakajoč po hodniku sredi narodnosoeialističnih schIcžcv. zapustil sejno dvorano. Skupina narodnih socialistov mu je sledila, nakar jc zapustilo dvorano tudi nekuj socialnih dejnokratov, ker so se bali, du ne bi prišlo do konflikta. Na hodniku zunaj je nastalo besno prerekanje iu šele intervenciji zborničnega predsednika Loebeja se je posrečilo, da so sc razburjeni duhovi pomirili. Zanimiv jc bil tudi prizor, ko so komunistični poslanci zahtevali, da naj se neka komunistična poslanku. ki jo je včeraj policija aretirala, ko je branila stavkujoče delavce pred aretacijo, izpusti na svobodo. Njihov predlog je bil sprejet. Predlogi Hitlerjevcev Pariz, 18. okt. AA. Iz Berlina poročajo, du so liitlerjevci predložili parlamentu resolucijo, v kateri zahtevajo, da naj bo nemško prebivalstvo, ki je pod suvereniteto katerekoli tuje države. kjer so Nemci, kakor na pr. v Avstriji ali na Češkoslovaškem, zastopano v nemškem državnem zboru. Berlin, 18. okt. AA. Po poročilu lista »8lJlir Abendblatk poroča, dn je glavni finančnik Hitlerjeve strnnke »gospod z doornskega gradilo, to jc bivši ccsar. Ameriko skrbi brezposelnost Proglas predsednika Hoovera na narod Newyork, 18. okt. as. Predsednik Hoover je izdal na javnost proglas, v katerem poziva prebivalstvo Združenih držav k sodelovanju pri pobijanju naraščajoče brezposelnosti. »Naloga nuroda je,« pravi Iloovcr v proglasu, >stuviti vse svoje moči na razpolago, da reši mnogoštevilne zapuščene reveže pred lakoto in mrazom.c Istočasno objavlja, da jc vlada izvolila odbor šestih članov kabineta, ki naj skupno s posameznimi državami kakor tudi z zastopniki industrije iz-dclu program za iskanje delovnih prilik za časa dolgih zimskih mesecev. Izgleda, da so sc tudi. ameriška mesta v zadnjem času zelo pobrigala, da kolikor mogoče omilijo brezposelnost. Tako je na pr. velika banka \ Ncwyorku določila vsoto 150.000 dolarjev za podporo brezposelnih delavcev, magistrat pa se je odločil, začeti z raznimi prometno-grad- beniani deli v skupni vrednosti I milijona dolarjev, v glavnem samo zaradi tega. da da tisočim .brezposelnim dela. Mesto Cliicago, kamor so v zimskih mesecih zatekajo vsako leto tisoči in tisoči brezposelnih ljudi, je tudi določilo vsoto t.400.000 dolarjev za ]>odporo brezposelnim. Teman dan na Wall Streejlu Ne\vyork, 18. okt. p. Včeraj jc bil na Wall Streetu najbolj teman dan v tem letu. Prodanih jo bilo okoli 2,(300.000 delnic. Vsi industrijski papirji so padli za 15 do 20 odstotkov. Srednje izgube akcij znašajo 8.16%. Celo železniško delnioe, ki so bilo doslej netangirane, so postale žrtev baisse. Intorc-santno pa je, da je bila zadnjo dni na evropskih borzah čvrsta.tendenca, in so papirji stali čvrsto. Današnji „Slovcnec" o^sep ZG strani Z ilustrirano prilogo stane samo Z Din Danes posebno opozarjamo na: Iz politike Madjarska odgovarja Flaitdinu Špnnskc volitve..... Iz domačega življenja Za morilci carinika .... Avtobus s potniki v vodi . . Rešitelj Ljubljane med Slovcnci Delavec izkopal zaklad . . . Iz kulture 2000 letnica rojstva Vergila . Domače oj str. str. str. str. str. str. str. 8 gnjisce: O pravilnem ravnanju z mlekom . str. 14 Kako nastane bolezen stekline . str. 14 Zdravniška posvetovalnica . . str. 14 Iz gospodarstva Osrednja organizacija mlekarjev . str. 15 iz športa V Olimpiji preči 2500 leti . . . str. 16 Razno Jesen in zdravje......str. 13 Izjava dr, Besednjaka Rim, 18. okt. Listi registrirajo izjavo g. dr. En-pelberla Besednjaka, priobčeno v 42. številki goriškega Novega lista . ki so glasi sledeče: Nekateri časniki so priobčil i vest, da se bo >Novi liste moral ustaviti, ker se njegov odgovorni urednik nahaja že več časa v Ženevi in ne kaže veselja za povratek. Na lo izjavljam, da sem se mudil v inozemstvu'z vednostjo in dovoljenjem centralne vlade in da sem zepet pri uredniškem delu. Pravni |>oložaj ostalegu uredniškega osebja sc rešuje pri pristojnih oblasl-vih. Kar se tiče vrhpoljsko žaloigre, odobravam povsem izjavo v zadnji številki Novega lista , odklanjajoč z vso odločnostjo in ostrostjo katerekoli nasilne metode političnega boja. Ljudje, ki so zakrivili umor v Vrhpolju, niso izvršili viimo zločina na prizadeti družini, temveč so se hudo in težko pregrešili tudi nad našim ljudstvom, katerega mislijo reševati, a ga v resnici ženejo v katastrofo. >Novi list.: ima slejkoprej za cilj, da pride med obema plemenoma do poštenega, na medsebojnem spoštovanju slone-cega sporazuma in sodelovanja. Dr. E. Besednjak. Nasilna kolonizacija Jat. Benečije Trst, 18. oktobra, z. 1'» atentatu v Gorici >o začeli Italijani zahtevati nasilno italijanizacijo Julijsko Benečije. Zahtevajo, da sc kolonizira .30.000 italijanskih podanikov okoli Trsta in v mestu samem. V to svrlui nuj sc zgradijo nove tovarne. — Današnji »Picrolo< pa piše proti temu in pravi, da bi povzročilo to še večjo gospodarsko krizo, radi česar se že sedaj sknro vsak dan zapirajo tovarne. Akcija jug. advokatskih zbornic Zagreli, 18. okl. p. Advokatska zbornica v Zagrebu, čim jo zvedela za akcijo ljubljanske advokatske z.bornice, se ji je takoj pridružila. Akcijo sta podvzeli do sedaj samo ljubljanska in sarajevska. Gotovo pa je, da jima bodo sledilo tudi zbornice v Novem Sadu, Skoplju in Cetinju. Ljubljanska advokatska zbornica je zbrala bogat dokazilni inaterijal, ki je zelo porazen za fašistične branitelje in jc tako težek, da ne bo mogel mednarodni advokatski forum odvrniti cd sebe dolžnosti, da ne bi obsodil tako nezaslišano postopanje italijanskih advokatov. Poljedelska šola v Tolminu Rim, 18. okt. Ministrski svet je sklenil, da se gimnazija v Tolminu zapre, na inosto nje pa otvori Poljedelska in gozdarska šola. ki odgovarja potre-bam tega kraja. Vprašanje konkordata Belgrad, 18. okt. z. Vprašanje konkordata med našo držajo in Vntikanom jc prišlo v končno fazo in sc bodo tozadevni razgovori začeli žc koncem tega meseca v Rimu. prispevali h kulturni rasti in napredku naše majke Jugoslavije. Kdor pozna preteklost jugoslovanskih narodov, dobro ve, da jc v vseli stoletjih tvorila globoka verska zavest temelj ljudskega življenja. Metafilična večna vprašanja so neločljiva ml jugoslovanske ljudske duševnosti. Vsi veliki jugoslovanski narodni prosvetlitelji, od sv. Save, Strossmayerja in Slomšku dalje, ki so res črpali iz naroda in doprinesli kaj bistvenega k njegovi kulturi, so temeljili na religioznih osnovah. Če je za vse Slovane značilen na živi krščanski veri sloneč etični realizem, velja to še v prav posebni meri za Slovence. Globokn slovenska domovinska ljubezen, zvestoba jeziku in šegam, vse to je vzklilo iz verskega čustvovanja. Odtod sledi za vse kulturno delovanje izobražene javnosti velevažno dejstvo: kdor ljubi svoj rod, teh temeljev ne bo ruvnl ne majal, ampak bo na njih zidal in jih poglabljal. Prava prosvetn med narodom ne more in ne sme mimo onih etičnih in moralnih temeljev, ki ohranjajo optimizem in zdravje v narodu, ki odgovarjajo na njegova zadnja vprašanja, na njegov khc po Bogu, ki ohranjajo svetost družinskih vezi iu spoštujejo avtoriteto, ki oznanjajo in vrše pravičnost in ljubezen. Blagor državi in družbi, kjer je v čislih Gospodovo ime in njegovi zakoni! — To je nekaj naših misli za predsloječi prosvetni teden. Odlični kulturni delavci, ki bodo sodelovali, so poroštvo, da se bo še vso več in muogo bolje storilo, kakor bi tukaj mogli izto- žiti. Le eno željo še gojimo: naj bi prosvetni teden, kakor sploh vse delo Prosv. zveze bilo prežeto svežosti in mladosti. Ludovik XIV. je mladi vojvodinji Burgonski sezidal lepo letno pristavo in jo dal krasno slikati. Mansart je po stenah in stropu upodobil vse l>ogove Olimpa. Kralj pa je slikarijo zavrgel, češi, da so motivi vse preveč stari za nežno mladost princezinje. >Naslikajte podobe, ki IkkIo razširjale snmo mladost.< Prosvetna zveza stoji pred velikimi in težkimi nalogami. Da jim bo kos, naj zajame v svež tok življenja, vox temporis, vox Dei, — naj mu skuša vtisniti pečat krščanske kulture in naj si prizadeva za mladino, katere edine Je bodočnost. Madžarska odgovarja Gospodarska vojna napoved Cehoslovaški - ČSR bodo Flamdinu s'edile drage države M A kaka druga velesila, kateri jc na tem ležeče, dn ruši, kjerkoli more. ugled Francije In konsolidacijo srednje in vzhodne Evrope. Belgrad. IS. okt. p. Na trgovinskem ministrstvu s<> sicer poznani dekreti madžarske vlade, ki omejujejo uvoz gotovih pridelkov, posebno pa luncuih proizvodov, vendar Nepo-litična zveza armado dobila samo nekaj nad 1000 glasov, so topol bili katastrofalno poraženi. Nepolitična zveza je namreč dobila 15.000 glasov, dočim so socialisti dobili komaj 000. Te volitve so zelo simptomatične in splošno se meni, da predoznanju-jejo poraz socialne demokracije pri predstoječih volitvah v parlament. Sprava zaradi Malte? Cittu del Vaticano, 18. okt. Sveli oče rje sprejel gospoda Dunica, vršilca poslov britanskega poslaništvu pri sveti Stollci. Ta nvditjenca se spravlja v zvezo z namero, da se med Vatikanom in angleško vlado obnove pogajanja glede malteškega vprašanja. Revolacna v BrazWji Pariz, 18, okt. ЛЛ. 1/ Buenos Л i resa poročajo, da je nadškof U Por tu Allegra brzojavdl državnemu tajniku Vutikuuu, da revolucija v Braziliji ni komunističnega, ampak izključno političnega značaja in da ima namen v/postavo svobode iu ustavnih pravic, pri čemet1 spoštuje pravice prebivalstva, posebno pa duhovnkštva. Newyork, 18.okt. as. Braziiijanska vlada objavlja, oraz. Pariz, 18. okt. AA. Poročajo iz Buenos Airc-sa, da je po vesteJi i/ P-orta Allegra prešel 14. lovski polk iz Floriamopolisa k revolucionarjem Zračna zveza Berlin—Tokio Berlin, 18. okt. AA. Vlada je sprejela načrt o zračni zvezi med Berlinom in Tokijem. Nemška letala bodo vzdrževala promet do Bagdadu, angleška iz Bagdada do Ilongkonga, Japonska pa iz llongkoii-ga do Tokia. 15 letnica obrambe Belftrada Belgrad, 18. okl. m. Jutri se bo izvršila v Belgradu na svečan način proslava 15 letnice obrani-be Belgrada med svetovno vojno. V dvorani novega .vseučilišča sc vrši kcmemoracija ?л padlimi junaki, nato se bo formiral sprevod po mestu. Ob tej priliki so bodo vršile tudi razne druge prireditve. Belgrad je danes ves v svečanem razpoloženju iu bo ta svečanost ena največjih v zadnjem času. Prestave srednfešol. profesorjev Belgrad. 18.okt. \A. Na predlog ministra za ptoeveto iu v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so premeščeni |>o potrebi službe: dr. Kajetan Gantar, suplent gimnazije \ Novem mestu 1-0 nu gimnazijo \ Celju; Ivan Zobec, profesor л Novem mestu v 1-7 na gimnazijo \ Murski Soboti: Franc Stanear, suplent v Kočevju, na gititnazvjo v Novem mestu. Organizacija tn'skega prometa Split, 18. okl. p. V Splitu se mudi ravnatelj potniškega urada iz Dres.lena Siberger, ki je prišel z namenom, da prouči tujsko prometne razmere v Dalmaciji, da se bo mogel bolje ravnati, ko bo poslal nekaj skupin potnikov iz Nemčije v Dalmacijo. Izjavil je, da je treba obnovili ona dovoljenja, ki so veljala pred tremi leti. namreč, da se morejo vrniti tujci, ki so poselili Jadran, brezplačno nazaj v svojo domovino. Posebno pažnjo je treba posvetiti reklami. Dalmacija bi morala poleg udobnosti nuditi tujcem tudi pravo zabavo in razvedrilo, da ne bi bili prisiljeni ob deževnem vremenu ostajati doma. Treba jc organizirati koncerte,, gledališke predslave in razne druge priredilve, da bi bilo bivanje ugodnejše. Hmelj Žatec, 18. okt. as. Razpoloženje na hmeljskem trgu nespremenjeno mirno. Nakupovalo se je po 350—600 Kč za 50 kg, ekskluzivno 2% promelnega davka, Praga. 18.okt. d. Va.š dopisnik je /.vedel na trgovinskem miuislrsmi, da je Madžarsku na predlog grofa Bethlciitt izdala draikonične Пћ-redbe o uvažanju Inozemskih pridelkov, Češkoslovaška bi se. ratli tega ne vznemirjala, ko bi ena izmed sprejetih nuredb ne bila direktno naperjena proti njenim gospodarskim interesom, l ako /aihtevn dotiič-.ni dekret /a gotove imenovane pridelke predhodno odobrenje za uvoz. izdano od madžarskega finančnega ministrstva. — Predpis \elja za one države, Ivi nimajo trgovinskih pogodi) z Madžarsko. Nu trgovinskem ministrstvu naglasu jo, dn izteče madžttrsko-češkoslovn.ška trgovinska pogodim 15. decembra 1410. .Na ta način bo Madžarska lahko češkoslovaške pridelke bojkotirala, ker jim bo lahko prepovedala prehod na svoje ozemlje. Vladni krogi razmišljajo o tem, kako bi mogli preprečiti nevarnost madžarske ofenzive s tem. da Ivi pogodbo podaljšali, oziroma da bi odgovoril i iz represuliljamiii. Tukajšnji listi naglašajo. da je Madžarska hitro pokazala, kakšen je bil uspeh Flandino-vega obiska v Budimpešti. Francoski minister si je naivno ttomišljeval. tla bo mogel pridobiti za svojo evropsko gospodarsko zvezo Iudi Madžare. Bethlen mu je odgovoril, da bo njegova država sle.jkoprej sledila nasvetom, ki jih dobiva od onstran Apeninov. in ki imajo namen onemogočiti ustanovitev evropske gospodar, zveze. Budimpešta, 18. okt. <1. Uradni list prinaša Misijonska nedelja Po želji sv. očeta je posvečena 8. nedelja mesecu oktobra misijonskemu pokrelu. Po vseh katoliških cerkvah sveta naj dušni pastirji razlagajo vernikom pomen in potrebe misijonskega dela. Opravljajo naj se v cerkvah skupne molitve in vsi verniki nad V2 lel stari naj pristopijo v veliko vesoljno misijonsko armado, v Družbo za širjenje vere. I.eta 1929. je zbrala DSV po vseh katoliških deželah 07 milijonov lir (leta 1927. 49 milijonov, leta 192S. ,55 . milijonov), navidezno velika vsota, toda to krije komaj 10 odstotkov misijonskih potreb. Predvsem gre za misijonsko oso-bje in za misijonske stavbe ter ustanove. Že iz bistva misijonskega dela je jasno, tla pogani, katere hočejo misijonarji i'/.preobrniti, ne prispevajo ničesar k vzdrževanju misijonskega aparata; torej morajo sredstva priti od drugod. Vso misijonsko osobje šteje približno 170.000 oseb. Poleg misijonskih duhovnikov, bratov in sester deluje- namreč nad 100.000 najetih katehistov domačinov, ki morajo biti vsi plačani. So pa tnisijoni večinoma v deželah z najvišjo valuto: V Indiji. Britanski. Afriki. Oceaniji je i>ovečini angleški funt v veljavi, v Kini, na Japonskem ameriški dolar, v Indoneziji holandski goldinar. Če računamo samo 500 letnih dinarjev ua osebo, znaša to že 85 milijonov dinarjev. Pri lem že nismo računali potnih stroškov! Leto za letom gre najmanj 300—400 misijonarjev iz Evrope v Afriko, Indijo, Oceanijo, na ^.Kitajsko; iz. mnogih delov Afrike in Azije se morajo misijonarji vračati vsaj vsaki|V 10 let v Evtoiki, " le si hočejo ohraniti dragoceno zdravje. Toda stroški se |>odosetorijo z ozirom na potrebo novih stavb, naselbin, cerkva, kapelic, bolnišnic. šol. Vseh misijonskih postaj štejemo zdaj pri-bliy.no 47.000, cerkev in kapelic je približno 46.000. Toda izmed teli je komaj 2000 takih, ki bi dale prostora za 1000 vernikov; okrog 4500 jih zadostuje za 500—1000 ljudi, nad 35.000 je takih, da komaj 100—500 vernikov najde prostora v njih. Pogostoma so to samo barake, zbite iz neotesanih desk, pokrite s slamo in s palmovim vejevjem! Kako so revne v primeri z razkošnimi 100 letnimi templji Indije, Birme, Siania. Japonske in Kitajske dežele! Treba je čitati presunljive prošnje iz Gvinejske obali. Kamenina in Konga za pomoč! Množice so začele zdaj oblegati misijonske postaje, cerkvice so prenapolnjene. a s čim zidati novih, večjih svetišč! Po vseh misijonskih pokrajinah se bolj in bolj javlja potreba po novih semeniščih, dijaških zavodih za domačine! Doslej štejemo približno 35.000 šol, 260 malih in 110 večjih semenišč! Pri vsem tem je vse ročno delo, delo strokovnjakov predvsem, stavbeni materijal neznosno drag! Kaj šele karitativno delo! Od nekdaj je bila častna naloga katoliške cerkve, da je objela v brezmejni krščanski ljubezni predvsem najbolj zapuščene člane človeške družbe, otroke, starce, bolnike! Veličastno, vprav gigantsko je lo delo! 300.000 bolnikov se naha.ia v misijonskih bolnišnicah, 15.000 gobovih v posebnih zavetiščih za gobave, 80.000 sirot v sirotišnicah, 11 milijonov bednih in bolnih dobiva zdravil v misijonskih lekarnah I Vse to brezplačno. brez katerekoli odškodnine. Oglejmo si poseben slučaj. Škofija Ranči v se-, verni Indiji, kjer sla delovala doslej naša misijonarja Mesarič in Vizjak, meri 100.000 kvadratnih kilometrov in šteje med 5 milijoni prebivalcev 200 tisoč katoličanov. Zaposlenih je bilo okrog 8000 ljudi (misijonarjev, bratov, sester, katehistov), misijonskih postaj je 39, cerkva 32, kapelic 819, dve semenišči (4S gojencev), 601 šola s 18.000 učenci. 32 lekarn in 4 sirotišnice. Za ves la aparat in njegovo vzdrževanje, za nove zgradbe, ki so dnevno potrebne, J je mogla Propaganda dati saino 440.000 liri V Indiji je življenje drago, samo vzdrževanje osobja zahteva ': več kot podarjeno vsoto. Pomislimo pa, da je naslalo pravcato tekmova-I nje ined boljševizmom in krščanstvom za pridobivanje velikih mas Indije in Kine! Od našega truda, ' od naših podpor je mnogo odvisno, kako bodo misi-« jonarji v tem velikem boju napredovali in zmagovali. Številke nam kažejo, kako so prispevale posadi mezne dežele v zadnjem letu za DŠV. Združene države Amerike 80 milijonov Din, 1 na osebo 5 Din; Francija 23 milijonov Din, na osebo i, 0.55 Din; Italija 18 milijonov j)in, na osebo 0.45 'i Din; Kanada 10 milijonov Din, na osebo 4 Din; v Belgija 9 milijonov Din, ua osebo 1.80 Din; Holan-' dija 6.9 milijonov Din, na osebo 3 Din; Poljska ' 4 milijone Din. na osebo 0,20 Din; Irska 4 milijone Din. na osebo 1.30 Din; Anglija 3 milijone Din, na osebo 1.50 Din; Jugoslavija 310.000 Din, na osebo ( 0.07 Din. Zelja sv. olela Je. da bi vsi verniki vstopili v . D6VI V Jugoslaviji je vpisanih komaj 30.000 do 40.000 vernikov, izmed leh 25.000—30.000 o vence v. Pomnimo: Karkoli bomo storili za širjenje kra-ljostva božjega ha zemlji, bo nam Bog stotero povrnil ie na tem svetu. Blagoslovljeni narodi, ki gorijo za kraljestvo Kristusa Kralja. Dunajska vremenska napoved. Nekoliko hladneje, toda brez bistvene spremembe vremena. Žanre Višku vremenska napoved. Priličuo stalno, deloma oblačno s razvedrivanjeni, tnalo lo- danes ministrski dekret, ki iiodreja uvoz gotovih v dekretu navedenih pridelkov predhodnemu odobrenju finančnega ministra. Dekret velja samo za pridelke onih držav, ki še nimajo posebne trgovinske pogodbe z Madžarsko. Uradni list nadalje objavlja dekret, s katerim se »ploh prepoveduje uvažanje lanu nu Madžarsko. Oči vidno je naredila naperjena proti sovjetom in Romuniji. Budimpešta. 18.okt. Г. vAz Ujszag« komentira novo trgovinsko politiko Madžarske in svari vlado, češ, dn samo množi število sovražnikov, čas bi bil, trdi list, da bi Bethlenova vlad« Izginila. ker je priklicala toliko gorju nad deželo. Pariz, 18.okt. as. 1д- Temps« so bavi z dekreti madžarske vlade, s katerima bo za gotove države nemogoče uvažati svoje pridelke na Madžarsko. Oficijozno glasilo francoske vlade pristavlja, da ni dvoma, da hoče Madžarska z levimi dekreti nujliolj udariti Češkoslovaško m skupino držav male antante. V političnih krogih se je opazilo, tla je nepričakovani nastop madžarske vlade takoj po obisku ministra Flandina napravil zelo neugoden nt is. Vprašujejo se. kaj Madžarska prav za prav namerava, da lioče takoj spočetka sabotirati pokret. ki !>i inogel rešiti Evropo iz sedanje kri/e. ne samo Evropo, ampak tudi Madžarsko. ki se ire nahaja i kis v rožnatem položaju. Postopanje Bethlena se tolmači zu zelo neiskreno. Za Madžarsko mora brez dvomu stati Buknrešt. 18. okl. as. Danes dopoldne se je pričela agrarna konferenca strokovnjakov juž-novzhodnih in vzhodnih evropskih držav. Na konferenci so zastooane Bolgarija. Jugoslavija, Romunija, Madžarska. Češkoslovaška. Poljska, Letvijo in Estonska. Konferenca se je razdelila na pet komisij, od katerih bo imela ena nalogo, organizirati stalno sodelovanje agrarnih držav, druga ureditev poljedclsko-gospodarskih kreditov. druge pa se bodo pečale z manj važnimi vprašanji. Ob otvoritvi konference je govoril romunski poljedelski minister Mndgearu, da je glavna naloga konferenco praktična in temel jita rešitev ekspertnega vprafianja kakor tudi financiranje žitnih voleproduceutov. Istotako je prii-čuk o vat i. da )>o konferenca odpravila nasprotja, ki so do sedaj ovirula tozadevno skupno Bukarešta, 18. oktobra, p. Fašistični tisk se vedno obrača na Malo antanto, posebno nn Rumu-nijo, kateri očita, da tekmuje v oboroževanju. Temu odgovarja »lndenpende tle Romaine?. ki trdi, tla vodi Mala antanto mirovno politiko in odločno odklanja trditve italijanskega tiska, ki so neresnične in tencenciozne in bodo te intrige ravno tako brezuspešne. kakor je že bilo več podobnih poizkusov fašističnega tiska. Vsa Evropa ve. da sledi Mala antanta francoski politiki glede razoroševanja, postavljajoč vprašanje varnosti pred vprašanje raz- Maflrid. 18. okt. Oficijehio se liaznaja, tla bo kralj Alfonz podpisal 1. dec. dekret, po katerem se bodo volitve v parlament razpisale 21. decembra. Ta novica se je seveda bliskovito razširila po vsej deželi in napravila izvrsten vlis. Tako trdi vladno časopisje, dočim opozicijonalni republikanski tisk meni. da je prepozno. Republikanci nadaljujejo svojo vehementno propagando za republiko po vse.j deželi, dočiui so vladni krogi prepričani, da bodo volitve dale veliko večiuo za monarhijo. Vlada 'je tudi objavila komunike, v kalerem pravi, da so bo vprašanje valute, čeprav je resno, ugodno rešilo. Sicer ni izključeno, da bi se položaj mogel še poslabšati, vendar pa finančni ministeT upa, da bo lahko problem pez-ete rešil, ne da bi se špansko narodno gospodarstvo prevečspretrmdo. Publika, ki je v tem oziru vedno pesimistična, smatra lo izjavo kol prazno olepševanje položaja, ki Franci; Parif, 18. okt. Govor državnega kanclerja Brtt-ninga v Reichstagu, v katerem je dejal, tla je nemška mladež razburjena, ker se oni paragrafi verzaj-sko pogodbe, ki govorijo v prilog Nemčiji, ne spoštujejo — nadalje, da se beseda, dana šiloma raz-oroženi Nemčiji, dn se bodo tudi druge države razorožile, medtem pa vidimo, da se neke države, ne ozirajoč se na sklenjene pakle, oborožujejo v toliki meri, da je ogrožen svetovni mir — la govor je francoska javnost sprejela večinoma z veliko nejevoljo. Kanclerjevo zagotovilo, da bo Nemčija zasledovala 3voje zunanje iri notranjepolitične cilje po poti miru, to je, da bo nadaljevala politiko v smislu lokarnskega pakta, francoskih politikov ni veliko potolažilo. Dočim se nekaj levičarskih listov o kanclerje-vem govoru izraža simpatično, smatra večina francoskega liska kanclerjev govor kot opasen za bodoče ednošaje med Francijo in Nemčijo. Razume da desničarski listi prav posebno podčrtnjejo otii tlel kanclerjevega govora, v kalerem Brilning 7. ozirom na nerazorožitev gotovih velesil opravičuje potrebo, da se v mejah mirovnih pogodb moč državne brambe poveča, češ, da je sedanji položaj, ko se razne države Čedaljetiolj oborožujejo, nevzdržljiv, pa Jo zato Iudi Nemčija prisiljena misliti na svojo varnost, Če se svetovni mir ogroža. Ta pasus kanclerjevega govora se i" smatra v resnici opasen /g Fran- j cijo kakor za svetovni mir. Večina francoskih listov j meni, da kanclerjev govor ni bil sploh ničesar dru- delo. Na drugi strani je važno, da *e agrarne države vzhodne in južnovzhodne Evrope organizirajo z-t borbo proti sovjetskemu dumolngii. Na predlog madžarskega deleunta Nickla je bil nato izvoljen za predsednika konference romunski delegat Canierasesou, ki je podal obširno poročilo o vprašanju padca žitnih een. Tudi zastopniki drugih delegacij so govorili v glavnem pozdravne besede. Madžarski poslaneo Nirkl poudarja važnost problemov mednnrod-ni'li ]K>ljodel-'ko-gospo:larskih kreditov kakor Iudi racionalizacije žitne proizvodnje. Konferenca moro in lahko tlonrinose konkretne rešitve teh vprašanj'. Češkoslovaški delegat Kunci, češki poslanik v Bukarešti, je izrazil upanje, da bo konferenca v interesu sodelujočih agrarnih držav doprinesla važne zaključke. Iudi- jugoslovanski delegat Pilja je govoril v istem zmislu. oroževanja. Romunska in Poljska, ki sla sosedi Kusije, se nahajata v težji nevarnosti, kakor Italija in se morata zato pobrigati za svojo obrambo, smešno pa bi bilo dvomiti, tla bi se Mala antanta upirala miroljubnim zahtevam Društva narodov in da bi zavrgla garancije, ki bi bile dane za varnost, V tem slučaju bi bila Mala antanta gotovo prva, ki'bi sprejela splošno razorožitev. Zahteve pa, ki jih podpira Italija v cilju revizije mirovnih pogodb. ne morejo narediti mednarodni položaj stabilen. je zelo kritičen. Glode prihiKlnje parlamentarne vlade prevladuje mnenje, da jo bo vodil že večkrat imenovani Alba. ki da bo reformiral usiavo v tem smislu, da bo krona samo reprezentativnega značaja. Kar se tiče sedanje vlade, ki bo vodila volitve, izjavlja general Berenguer, tla ne gre dajati nobene važnosti alarmantnim vestem, češ da je Španija na pragu revolucije. Vlada ima položaj Irdno v rokah in armada je popolnoma na strani monarhije in režima. Edina resna točka jo neopravičen padec pc-zete, ki ne more imeli nobenega drugega vzroka kakor v tendenčnih vesteh, obrekovanjih in neresnicah, ki jih elementi nereda pošiljajo v inozemsivo, da oniajejo kredit lastni domovini. Zaradi študentovskih nemirov je guverner v Barceloni, general Molla, zaprl ondol 110 vseučilišče. Strajk v Sevilli, Mala g i in Murciji je prenehal. gega ko veriga koncesij nacionalistom. Vprašujejo se nadalje, kakšen smisel da imajo Briiningove besede, da se mora Nemčiji dovolili materijelna in moralna enakopravnost. To pač ne more pomeniti nič drugega, kakor da Nemčija zahteva popolno osvoboditev od vojne odškodnine in vzpostavi lev nemške armade. Nekaj posebnega pa je, da medlem, ko večina francoskega naroda govor nemškega državnega kanclerju zavrača, edini Gustav Herve nadaljuje svoje senzačne članke, v katerih zagovarja revizijo ver-zajske mirovne pogodbe. Poročali smo že, da se zavzema za to, da bi se vo.ina odškodnina Nemčiji popolnoma brisala, ako bi Z. D. S. A. privolile v črtanje zavezniških dolgov; nadalje naj se dovoli Anschluss, naj se vrneta Nemčiji Togo in Kamerun iu naj se ji dovoli armada v gotovem razmerju do francoske. Mnenje g. Ilerveja pa je popolnoma osamljeno in se ne jemlje resno. Se pa zelo obsoja, ker daje pogum nemškim nacionalistom in tako povečuje napetost med Francijo in Nemčijo, namesto da bi služilo miru, kakor g. Herve misli. Tudi je večina francoskega javnega mnenja zelo nejevoljna z mnogimi drugimi levičarskimi politiki, o katerih sc zdi-tla lu-li nekoliko koketirajo z mislijo revizije ver-zajske pogedbe, meneč, da bi se dala Nemčija polo-j lazili in pomirili na račun Poljske, ki naj po mnenju j gotovih svobodomiselnih politikov na vsak način ■ poslane žrtev, s pomočjo kalere bi se nemška in Pozdravni veze? g. polkovnika ŠvaMca Snoči se je vršil v prostorih Aero-kluba pozdravni večer g. polkovniku Svabiču. Prisos'vovaii so zastopniki raznih ljubljanskih organizacij, nied njimi dvorna dama ga. F. Tavčarjeva, g. kapelan Vizjak, ravnatelj dr. Zarnik in dr. Govornikom, ki so poudarjali zasluge g. polkovnika za rešilev Ljubljane pred prodiranjem italijanske armade, se jo isti zahvalil za prisrčen sprejem. Naglasil je predvsem veliko polrebo razvoja letalstva, ki naj igra v bodočnosti vodilno vlogo v državni obrambi. Sestanek so navzoči zaključili г vzklikom Nj. V. kralju. 30 prič zaslišanih Ljubljana, 18. oktobra. Danes čez dan je ljubljanska policija zaslišala zaradi umora Gvoždena Pantel.iča nad 30 osel). Uspeli je bil tu, tla je policija dobila natančen opis vseli treh napadalcev. Tudi je ugotovljeno že smer, po kateri bo policija iskala nadaljnje sledove /a zločinci in ta smer vodi proti jugu. Ugotovljeno je tudi to, tla pri na-i padu ni sodeloval noben Slovenec iz Ljubijfiue, IKič pa en Slo venec i/ nekega drugega mesta. Na vsak način bodo k preiskovanju tega zločrna pritegnjene šc druge policije. Upati pa je, da bo zločin kmalu pojasnjen. Pogreli. Truplo iKvkoj-negu Gvoždena IVntelien prtv peljejo jutri, v nedeljo, ob "> popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na kolodvor. Sprevod i pojde po Dunajski cesti, Tavčarjevi ulici, Mi-] klošičevi cesti na kolodvor, kjer polože pri, pošti I krsto v vagon. Truplo prepeljejo z osebnim vla. kotil ob 6 v Belgrad. francoska republika spravili. Ta misel, ki bi pomenila grdo izdajstvo nad Poljsko, to edino in najjačjo barijero, ki ščiti zapad pred boljševiško Rusijo, se od ogromne večine francoskega naroda z največjim ogorčenjem obsoja. Poljska, ki se jo tolikokrat žrlvo-vala zu Francijo, ne sine bili žrtvovana. MA zasleduje miroljubne cilje Odgovor rumanskega lista na fašistična podtikanja Španske volitve bodo 21. decembra Vlada daje pomirljive izjave a Bmmngovega govma ne odobrava Revizionistcčne težnje levičarjev Za morilci Policija mrzlično preiskuje umor na ljubljanski carinarnici Ljubljana, 18. oktobra. Umor na carinarnici, ki je tako zedo razburil veo Ljubljano in ki je sedaj skoro edini predmet vseh razgovorov, je postavil nado policijo pred izredno težko nalogo, kako razrešiti uganko tega umora in izslediti morilce. Џоslej še nihče aretiran Do sedaij ima policija edino sled v dokaj splošnem opisu morilcev. Treba bo izredno mnogo proučevanja vse zadeve, če se bo mogel ta umor sploh kdaj pojasniti. Policija je pričela že ponoči, takoj po umoru, z nadzorovanjem vseh le količkaj sumljivih ljudi v mestu. Policijski aparat pa je stalno kompleten na nogah in z nezmanjšano energijo preiskuje do najmanjše podrobnosti vse okoliščine te zadeve Vendar je težko že sedaj prerokovati, ali bo trud policije uspel, morda pa bo v to zadevo prineslo več luči kako ugodno naključje. Trije morilci imajo pa na drugi strani pri 6vojem begu težko stališče, zaradi tega, ker se morajo brezpogojno zanesti drug na drugega, zakaj ni verjetno, da bi bežali skupaj v isto smer, temveč so se takoj po umoru morali raziti. Policija ni izvršila do danes popoldne v tej zadevi nobene aretacije. Truplo pokojnika je bilo že taikoj ponoči prepeljano iz Mestnega doma v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Panteličeva vdova je, kakor smo že včeratj poročali, prišla v Ljubljano in si je davi ogledala truplo svojega umorjenega moža v mrtvašnici. Bil je pretresljiv prizor, ko je uboga vdova ob pogledu na truplo skoraj omedlela. Vest v Belgradu Vest o umoru je vzbudila posebno vznemirjenje tudi v Belgradu. Finančno ministrstvo je tele-grafiralo finančnemu inšpektorju in šefu carinskega aveta v Ljubljani, naj se vrši pogreb na državne stroške. Finančno ministrstvo je imelo dopoldne tudi daljši razgovor z upravo policije in je morala policaja ministrstvu natančno poročati o okolnostih zločina in o dosedanjih uspehih preiskav Prav tako se je za zadevo zanimalo tudi notranje ministrstvo. > Zakaj je bil Pantelič umorjen Kakor je nepojasnjen ves zločin, tako tudi Se veda o ni znan motiv zločina. Tu moramo biti ^krojno oprezni, zakaj ni tako jasno, da bi mogli že kar naprej trditi, da gre pri zadevi za roparski umor. Ce pa gre res za roparski umor in ne za dejanje maščevanja ali odstranitve Panteliča, potem so morilci ta svoj rop zelo slabo premislili in niso računali, da ije v blagajniški pisarni noč in dan finančna straža, ki more ves j za nekoliko časa zadržati roparje. Tako se je izkazalo, da je prisotnost Ivana Kolarja v pisarni res preprečila rop blagajne. Ivan Kolar pa seveda ni mogel preprečiti umora. Vee način, kakor je bil zločin izvršen kaze, da so ga izvršili skrajno drzni ljudje, ki riskirajo tudi življenje. Težko pa bi bilo reči, da so ga izvršili poklicni roparji. Proti temu, da je bil zločin izvršen iz maščevanja ali iz drugih motivov, pa govori zopet to, da bi si morilci lahko izbrali drugi kraj, posebno pa na poti, ki io je Pantelič vsak večer hodil domov. Morda pa morilci niso vedeli, da stanuje Pantelič izven Ljubljane in so ga znali poiskati samo v njegovi pisarni. Po vojni je Ljubljana doživela že več umorov, ki so ostali nepojasm.eni. Tako so ostali nepojasnjene smrti Stritofa, Pipana, Fanice Petkovšekove (Je rančičeva krivda ni bila po vsem dokazana) dvojice Zechbauerjeve in Bitenca v Mostah, dijaka Zastav-nikoviča, ključavničarja Rožiča z Galjevice. In tem se je pridružil še umor Panteliča. Upati pa je, da se bo odločnemu naporu policije posrečilo ta najnovejši zločin v Ljubljani pojasniti, tako, da v Ljubljani serija nepojasnjenih umorov ne bo obogatela še za nn slučaj. Žalostna vest Snoči v petek zvečer ob 8 sta se Panteličev prijatelj polkovnik vojne delegacije pri železniški direkciji in pa soproga nekega carinskega posrednika, prav tako Panteličevega prijatelja, odpeljala v Soro, h gospe j Radi Panteličevi, rojeni Tosič, ki je čakala svojega soproga, kakor ponavadi vsak večer. Pantelič je imel tudi dve in polletnega sinčka Miroljuba. Prijateljeva gospa je najprej dejala go-Bpeu Panteličevi, da je postalo njenemu soprogu slabo in dn je moral radi srčne bolezni v bolnišnico. Gospa se je takoj odpeljala v Ljubljano in je prenočila pri prijateljski družini v vili za Bežigradom. Davi pa jo prijatelj po daljših ovinkih pripravil na strašno vest. Gospa ije bila že na vee pripravljena. V prisotnosti mestnega fizika dr. Rusa, ki so ga naprosili, naj bo za vsak slučaj poleg, ker jo gospa bolehna, ji je prijatelj nato povedal golo resnico, kake smrti je umrl njen moz. Gospa je vest stoično sprejela in pričela takoj skrbeti za možev pogreb. Sinček Miroljub je ostal s .služkinjo, domačinko, v Sori. Pantelič je stanoval v Sori že nad 1 leto in sicer radi bolehnosti gospe, ki je bolna na pljučih. , , , Zadnje dni se je Pantelič skrbno pripravljal za preselitev v Belgrad, kamor je bil premeščen. V Belgradu je bil že najel stanovanje. Prihodnji torek se je nameraval odpeljati tja in je v Medvodah tudi ze vse preskrbel za prevoz pohištva. Med tukajšnjimi njegovimi prijatelji in trgovci je napravila njegova smrt zelo globok vtis, ker je bil Pantelič znan kot vesten in zelo soliden uradnik in človek. Rojen jo bil leta 1896. v vasi Brestovcu, okraj Gornji Milanovac pri Kraguijevcu. Bil je kmet-ski sin in mu starši še žive. Prav tako tudi več bratov. O smrti so bili vsi sorodniki obveščeni, prav tako brat pokojnikove žene carinik Tosič, na Sušaku, ki je danes popoldne prispel v Ljubljano z, avtomobilom, da se dogovori s sestro o pogrebu. Soproga je za to, da pokopljejo Panteliča v Belgradu. Carinama zaprta Vznemirjenje na carinarnici. Dopoldne so prišli cariniki, kaikor navadno ob 8 v službo .V poslopje carinarnice pa ni bil pri-puščen nikomur vstop. Zato so se zbirali v velikih skupinah pred carinarnico in živahno komentirali vsako podrobnost zločina. Popoldne je prišja^tudi eodrni........ .--i— ...» j к noeti sama stu bila zapečatena . čeva smrt tudi posredno povzročila precejšnjo škodo. Smo namreč v zelo živahni uvozni sezoni in trgovci ln druge tvrdke uvažajo zeio mnogo bombaža, volne, pletenin in tekstilij, potrebnih za zimo. Carinarnica pa včeraj ni poslovala in se bo en dan Izgube v Lrgovini precej poznal. Natančni znesek, na komisija, ki je natanko ugotovila vse podrob-iti na kraju zločina. Blagajniški urad in blagajna i« sta bila zapečatena in bo zaradi tega Pnteli- ki so ga našli v blagajni, ije 909.282 Din in nad pol n*lijona vrednostnih papirjev. Ob 3 popoldne si je sodna komisija ogledala kraj zločina in preglcdalu pisarno. Blagajna bo ostala zapečatena do ponedeljka, ko bo zopet odpecatena. Prav tako so ostali vsi carinski ura-di do ponedeljka zaprti. Zasledovanje morilcev Snoči je policijski nadzornik Franc Žajdela do 2 ponoči na kolodvorski stražnici zasliševal finančne organe, v prvi vrsti Ivana Kolarja. Potem je bil zaslišan tudi carinski dnevničar pri carinski ekspozituri na kolodvoru, Dimitrijev, ki je povedal, da je nekaj minut pred 6 prišel na ekspozituro 30 leten, srednjevelik, lepo črno oblečen človek, ki je prav radovedno ogledoval poslopje ekspoziture in celo pokukal v poslopje. Ko ga je Dimitrijev vprašal, kaj želi, je brez odgovora odšel. Ponoči jc policija perlustrirala nekatere lokale v mestu. Davi pa so detektivi pregledali vse hotele v mestu. Dva detektiva sta se odpeljaila do Zidanega mostu in tam pregledovala potmški promet, da bi opazila kaj sumljivega. V pol ure po umoru so bile obveščene vse okoliške orožniške postaje in so dobile tudi opis morilcev. Telefonično so bile obveščene tudi policije v vseh prometno važnih krajih, tako na Sušaku, Karlovcu, Varaždinu, Cakovcu, Mariboru. Jesenicah in Rakeku. Proti Novemu mestu pa se je odpeljal s policijskim avtomobilom komisar Kos. Ta je epotom obvestil tudi vse orožniške postaje in jim podal natančen opis morilcev. Policija se je obrnila tudi na ljubljanski radio in mu dala opis morilcev. Radio je ta opis razširil s pozivom, naj ljudje v bližini orožniških postaj sporoče ta opis orožnikom, če ga morda še niso dobili. Policijsko preiskavo vodijo upravnik dr. Gu-štin in okrajna nadzornika Franc Žajdela in Matija Močnik. Danes dopoldne je policija z vso naglico zasliševala razne carinike in finančne oTgane. Ugotovljeno je, da so morilci po zločinu tekli v smeri proti Ranzingerju. Vest, ki se je razširila po Ljubljani, da jih je čakal tam avtomobil s št. 3, to je savske oblasti, pa najbrže ni resnična. Obdukcija - Pogreb Ob 1 popoldne sc je vršila v mrtvašnici pri sv. Krištofu obdukcija trupla pokojnega Panteliča, ki jc trajala do 3 |x>poldne. Obdukcija je ugotovila iste smrtne rane — v srce in v levo stran trebuha, kakor smo že poročali včeraj. Truplo je bilo položeno nato na mrtvaški oder. Vse popoldne so ga hodili kropit pokojnikovi prijatelji iu drugo občinstvo. Jutri, v nedeljo, ob 3 popoldne ho Pantelič prepeljan iz mrtvašnice pri sv. Krištofu nn glavni kolodvor, (nikoder bo truplo prepeljano v Belgrad, kjer ga bodo pokopali. * Vršilec dolžnosti bana dravske banov ine dr. Otmar Pirk major vabi vse ljubljanske urade, da se po zastopnikih udeleže pogrebu pokojnega blagajniku glavne carinarnice v Ljubljani Gvozdena Panteliča, ki bo jutri, v nedeljo ob 13 izpred mrtvašnice pri sv. Krištofu na glavni kolodvor. Brez sledu Policija je včeraj ves dan zasliševala razne ljudi, ki bi mogli kaj izpovedati o tem umoru. Ustvarjenih je bilo vse polno indicijev, vendar pu noben ni zadoščal niti za eno aretacijo. Do-sedaj manjka za morilci vsaka sled. Uradno poročilo, tiralica Ljubljanska policija je izdala o zločinu naslednje uradno poročilo, ki velja tudi kot tiralica zn morilci: Roparski umor na glavni carinarnici v Ljubljani. One 17. oktobra ob pol 19 so vdrli v pisarno blagajnika na glavni carinarnici pri glavnem kolodvoru v Ljubljani Pantelič Gvozdcnu trije mladi z revolverji oboroženi moški, ki so oddali takoj ob prihodu skozi vrata na blagajniku tri strele, od katerih sta dva zadela Panteliča in ga usmrtila. Nato so roparji pobegnili, ne da bi se dotaknili zavarovane železne blagajne, ki je bila pa že zaključena in zaklenjena. V predsobi se je nahajal šc finančni organ Kolar I van, katerega mi pustili nepoškodovanega. Razne osebe, ki so videle napadalce pred in po napadu, so podale sledeči opis: Prvi od teh je bil s red n jo postave, star 26 do 30 let, lepega ob raza. brez brk in črno oblečen: drugi je bil manjši od prvonavedenega, star okoli 30 let. ob. ločen v rjavo suknjo in tak klobuk z navzdol obrnjenimi okraji, tretji izgleda grbasl in ue-koliko starejši, oblečen v črno obleko, čruo dolgo suknjo, na glavi črn klobuk z navzdol upognjenim- okraji: govorili so med seboj hrvatsko. Izslediti in aretovati in o tem nemudoma obvestiti upravo policije v Ljubljani, (štev. 3083-2 pov. — 1930.) Acfo&us s potniki v vodi 50 let savska meznarica Jubilej Cundrove Mincc Jesenice, 18. oktobra. O raznih jubilejih beremo v časoposju. •Bolj malo pa je takih, ki bi imeli zlatu jubilej. Na Jesenicah smo imeli v zadnjih letih nekaj zlatih porok, 50 letnic dela v tovarni itd. Danes pa imamo v mislih jubilantinjo prav posebne vrste. In ta je Marija C u n d r i č, p. d. Cun-drova Minca, ki že petdeset let mežnari v Savski cerkvi, katera je kakor znano last tovarne KID. Pa kako skrbno vrši ta posel vsa dolga leta, celo v največjem mrazu poskrbi, dn je cerkev ovenčana s cvetjem. Zvonova ima zelo majhna ali, nebroj jc onih, katerim jc z njima zvonila na zadnji poti. Do danes je ohranila vedno vesel temperament in še zdaj sc rada pošali. Nekoč:, v mladih letih jo je neki gospod ogovoril češ, da bi rad videl kakšni so savski zvonovi. »Malo počakajte,« je dejalo Minca, grem takoj v zvonik ponjc ter vam jih |x>-kožeui.« Seveda gospod ni čakal, da bi Minca zvonova prinesla z zvonika. Med vojno je doživela, da ji je vojaška oblast vzela celo enega izmed obeli zvončkov. Dolga leta jc zvonila samo z enim, dokler ni tovarna, oziroma njen brat oskrbel za savski zvonik nov jekleni zvon, ki še danes prav dobro |)oje. Prav rada pripoveduje v ženskem odseku Krekovega prosvetnega društva doživljaje iz svojega dolgoletnega mežnarstva Tako se šc dobro spominja, kako je nekoč neka kmetica prinesla s seboj v cerkev košaro jajec. Dn bi ji košara nc bila v napotje, jo je hotel« postaviti vrh spovednice. Toda, joj, spovednicn nii imela na vrhu nobene strehe in košara z jajci jc padla v spovednico, v kateri |xi k sreči ni bilo nikogar. Za petdeseto leto mežnarenja jc dočakala, da je njene ljubljena podružniška cerkev dobila obiležjc farne cerkve V župni cerkvi, katera se kakor znano renovi.ra. sc namreč ne vrši božja služba .in sc na Savi opravljajo vse pobožnasti. Da ima s tem sodaj na stara leta Pretekli teden so po hudem deževju po Dolenjskem narasle vse vode. Tudi Krka s svojimi pritoki jc narasla zelo nad normalo ter več ali manj poplavila vse kraje na obeh bregovih. Največ so trpeli kraji med Cučjo mlako pri Škocijanu, Otokom Dramo tja do Hrvaškega broda, kjer je narasla Krka poplavila v dolžini in širini približno 2 km ozemlja s cesto vred skoro 1 meter na visoko. Avtobus avtopodjetja Kos v Novem mestu, ki vzdržuje progo Novo mesto- Škocijan—Krško in vozi s seboj tudi pošto, ie dne 13. t. m. še prevozil to progo, dočim je drugi dan 14. t. m. ni mogel več, ker je bila že vsa cesta pod vodo. Kljub teinu, da je stala voda že tako visoko čez cesto, je g. Kos menil, da bo vseeno mogel prepeljali potnike in pošto čez, ter pognal avtobus v vodo. Pa komaj je prevozil kakih 50 m, že mu je udrla voda v motor in autobus je obtičal sredi ceste v vodi. Z velikim trudom se je posrečilo končno g. Kosu. da ie pognal motor in tako zrinil autobus nazaj na trdo cesto, nakar so inorali potnike in pošto prepeljati z vozom na drugo stran kjer jih je prevzel drug autobus istega rodjetja, ki radi vode tudi ni mogel naprej, in odda! svoje potnike na voz. Voda je poplavila še vse nepospravljene poljske pridelke in vsa planjava je izgledala kot velikansko jezero. Ljudje so bili že v velikih skrbeh, da jim voda ne vdre v shrambe in hiše in ne uniči vsega letošnjega pridelka. Vendar je prenehalo deževje in voda ie pričela polagoma padati. Naše slike kažejo v kakšnem položaju se jc nahajal autobus. Slike je z velikim trudom posnel g. Ferdo Avsec iz Novega mesta. mnogo več posla, jc umevno, kar pa z velikim veseljem in vedno dobre volje vrši. Zanimivo je tudi to, da jc že nad sto let njen rod v enem in istem stanovanju, v tako- zvani »kasarni« na Savii. Tudi njena mati jc oila rojena v istem stanovanju 1. 1843. Ko jc Minci umrl oče, sta ostali z materjo saim. Pridno jc pomagala vzrediti štiri brate, ki so danes vsi na uglednih mestih. Cundrovi Minci, gospodični Cundričevi, pa želimo iz srea 5c prav ni nogo veselih let v izvrševanju svetega opravila, ki ga vrši kot po vsej Gorenjska znana »Saviška možnnrica«. Tudi Slovcnec. katerega naročnica jc vsa dolga leta. sc častitkam pridružuj«. Umevne so odličnosti Ф e ZEPHIR PECI jez 10 greje eno sobo 24 kg. drva ur Večje vrste peCi grejejo tudi 3 - 4 sobo enako. Na zahtevo brezplačen popis. »Zephir« d. d., Subofica tvornica peči in cmnjla Varujte se slabih ponaredb. Samoprodaja za Ljubljano: Breznik &Pritsch, Celje: D. Kakusch; Maribor: Pinter & Lenard Marija Novak - Cepičem 'K njenemu koncertu dne 20. t. m.) V ponedeljek ob 30 bo v lilharmonični dvorani nastopila mezzosopranistka gospa Marija Novak-čepičeva. Marija Novak-Cepičeva izhaja iz muzikatične rodbino Novakove z Dolenjskega. Saj opeva Janez Trdina v svojih bajkah o Gorjancih Miašo znano živo pesmarico« (Janeza Novaka — starega očeta naše pevke) in pa -dolenjske slavčkec (Maričko, Johano in I'ej>co — Marijine tete; Marička je zbrala in napisala nad 300 narodnih pesmi). I'a tudi Marijin oče je bil v svojih mladih letih vnet pevec. Kamorkoli je prišel, povsod je ustanovil kvartete in gojili uašo pesem. F ti tudi mati je pela. Ni čuda torej, da je čut do petja v gospej Mariji NoVak-Cepičevi že prirojen. Klub silnim življenjskim ne-priliknm je vztrajala pri svoji želji poslati pevka. Študirala je najprej pri gospej Alacevich v Zadru (učenki slovitega dunajskega pedagoga Forstena). Prevrat je njene študije prekinil in po dolgem iskanju je našla šele v gospodu Betettu dobrega učitelja. Pa tudi tu njen študij ni bil nepretrgan. Kljub temu pa ji ni upadel pogum. Sedaj poje tudi ona. In tudi ona se posveti petju pesmi. V ponedeljek nastopi s spretno izbranim jugoslovanskim programom, ki naj pokaže mnogovrstnost in bogastvo domače pesmi, bodisi narodne ali umetne. Svoj prvi koncert ije imela v Zagrebu, na katerem je pela pesmi internacionalnih komponistov (predvsem Ruse). Z jugoslovanskim programom pa želi pohiteti tudi v inozemstvo, da vzbudi zanimanje za našo pesem. Stremljenje pevke je hvalevredno, in ker vlada za njen koncert veliko zanimanje, je pričakovati, da bo prav dobro obiskan. •k Pri bolečinah v želodcu in črevili ter prebavilih navaja uporaba naravne »Franz-Josef« grcnčicc prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenju poudarjajo, da sc je |>okuzala »Friiiiz-Joseb- voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. »Franz-Josef« grcnčica se dobiva v lekarnah, v drogerijah in špecerijskih trgovinah. POPRAVITE VAŠ telefonski imenik POPRAVLJALNICA PISARNIŠKIH STROJEV IVAN LEGAT - LJUBLJANA ima novo številko: 2636 int. Maj pravite f ' Dobra knjiga - zaklad v hiši Te dni je nekdo objavil članek, v katerem govori o nespodobnem vedenju »elegantne frklje• in neke druibe. ki je bile športna oblečena. Nobenega dokaza ne navaja, da to bili to športniki In vendar je ves članek le nekak izliv nezaupanja proti telesni kulturi. Vse kaie, da dopisnik ni športnik, do športa ne pozna. Ne bom ga prepričeval o potitivnih vrednotah športa, naj zadostujejo besede sv. očeta, ki jih je govoril ob priliki, ko so bili pri njem zastopniki mednarodnih katoliških telovadnih in športnih organizaciji »Vate delo sem vedno blagoslavljal in ga blagoslavljam tudi ob tej url ta vselej. N« omagajte pri delu za duterno in telesno okrepitev mladine. Vesel sem. ko Vidim toliko narodov zdrušenih za to skupno delo. Ko sem pred leti odprl Vatikan za tekmovanja katoličanov, tedaj sem podal jasen dokaz svojega mišljenja... In le bi danes še kdo dvomil o mojem stališču, tedaj mi ne preostane drugo, kakor da tam telovadim in gojim šport, da bo našel moj zgled posnemanje.< — Seveda pa mora športna vzgoja temeljiti na načelih, brez katerih ni plemenitih ljudi in ne plemenitega ravnanja. Občni zbor Jugosf. Kmetshe zveze bo v nedeljo 9. novembra ob 10 dopoldne v dvorani hotela sUnion^ v LJubljani. Dnevni red: 1. Današnje stanje kmetskega gospodarstva. — Janei Brodar. 2. Delo in cilji Jugoslovanske kmetske zveze. — Prot. Anton Sušni k. 8. Starostno zavarovanje kmetskega ljudstva. — Dr. Miha Krek. 4. Živinsko zavarovanje. — Ravnatelj Fran Gabrovšek. 5. Volitev društvenega načelnika. 6. Volitev druitvenega odbora. 7. Volitev društvenega vodstva. 8. VolHev dveh pregledovalcev računov. 9. Slučajnosti. Vstop je dovoljen le z izkaznico. Vabilo velja za izkaznico. Kmetje, po kalite svojo stanovsko zavest in pridite v obilnem Številu. Noben član Kmetske sveže ne a u e r Kakor vsaki dan, je tudi dne 16. t. m. delavcem Slo delo pridno od rok. Zatopljen v svoje delo, j« Kogej naenkrat ve« začuden obetal, ko se mu Je pri kopanju starega temelja prikazal lončič, približno do 12 ran vieok, ki Je bil skrbno zavezan. Tak on mu je »kiilo * glavo, da bi tukaj moglo biti Skritega kaj zgodovinskega. Zavedajoč se, kot dober in poMen delavec, da te stvari ne sme prikriti in ne »i jih prisvojiti, je dal lončič takoj v varstvo g. Hofbauerju. Zlatnike so seveda takoj prešteli. Bilo jih je 180. Tehtali so 04 dkg. Okini so Iz suhega zlata 22 kar. in v velikosti dinarje. Eni nosijo na licu podobo stojeeege vlad ar, a z žezlom v roki, na hrbtu pa imajo grb, ▼ katerem so vidna svetla In temna vodoravna polja fn enoglavi orel r desnem delu ščita. Druga vrata nosi na licu enako podobo kralja, na hrbtu pa Ime tudi grb z enakimi polji, vendar so v desnem delu ščka križi, in sicer tafco, da sta po dva ali trije v em vrsti! Tretja vrata cekinov pa ncei na obeh straneh podobe svetnikov (na eni strani dva. na drugi pa enega). Napisov, oziroma letnic ni bilo mogoče razbrati in bodo morali ugotoviti strokovnjaki, lz katere dobe so zlatniki. Najdba je po vsem Krlkem tn okolici! povzroči!« močan od-шит, in ga skoro ni bilo človeka, ki bi ei ne želel enake najdbe, katera poleg gmotne vrednosti predstavlja tudi precejšnjo zgodovinsko vrednost. Krava padla v prepad Logatec, 17. oktobra. Te dni je družina tukajšnjega železniškega dstevoe Jerina Antone spravljala poljske pridelke. Od voza izprežene in spočite krave so zbežale daleč po polju ter se nato pričele bosti. Močnejša kra-n je šibkejSo porinila v neko neeagrajeno odprtino v zemlji, kjer je obvisela med dvema skalama, kakor obešena za glevo. Krava Je žalostno mukala, kakor bi prosila pomoči, toda ni je bilo mogoče re-Hti žive, temveč so jo morali na mestu zaklali. xa skrajno nizko mesečno naročnino dobite« LEPOSLOVNA KNJIŽNICA Na »boljši sodobni svetotni pisatelji. Letos izidejo knjige F. Ti.nimermansa, F. M«uri«. ca, J. Boje rja, Andrea Gidea, W. Berendts, P. Lippeta. Skupno 6 knjig — ca 1500 strani mesečno 1* Din — v platno Din 12.50 karton. LJUDSKA KNJIŽNICA Svetovni in domači pisatelji, izbrano Што dostopno vsakonvu.r: Izidejo knjige V. Hn-aoja, Matirice-Constan.tln \Veverja, ^L Ma. lota, Dogodivščine Pavlthe In KI јчикса, Jam-mesa, Dickensa itd. Skupno 6 knjig, ca 1600 strani, mesečno 12 Din v platno. ZBIRKA DOMAČIH PISATELJEV Poleg nadaljevanje Izbranih spisov Iran« Preglja (2 rvezk« na leto) Izidejo sodobni in starejši slovenski pisatelji, letos predvidoma Narto Velikonj« in Anton Leskovoc. Skupno 4 knjige, oa 110 strani mesečno 10 Din v platno. ZBIRKA MLADINSKIH RPISOV Najlepši izbor čtiva za mladino! O Božiču izidejo Svenssonove povesti o malem Tabor Katoliške akcise bo na nedeljo Kristusa Kralja, 26. t. m. v Cerkljah j ob Krki za vs« župnija ob Krki. — Ob 10 bo sv. ' maša s cerkv. govorom g. prelata dr. M. Slavi č a, nakar bo pred cerkvirjo javno sborovan.e, na katerem nastopita kot govornika: bivši obast-ni predsednik, odvetnik dr. Marko Natlačen in ravnatelj Zadružne zveze dr. Joža B а » а j, — i Predvsem so vabljeni možje in fante, a dobrodošli tudi drugI! Zobni atelje DOC JOletO Imb.jsna, Gosno tttsk« t. 4/1, (nasproti Kneza) redno sprejema vsak dan od 9, —1 jI. in od 2, —'/.->6. Na željo izven navedenih ur. Telefon 12-% loco in in-terurbau. Dolenjski sloves Novo mesto, 18. oktobra. Dolgo pričakovana propagandna brošura >Dolenjska metropola Novo mestom je končno vendarle izšla. V Novem mestu in v nekaterih drugih krajih na Dolenjskem so podjetni Dolenjci dali tiskati letake in plakate, s katerimi opozarjajo nanjo. Pmtdarja se, da je Izšla po dolgih letih prva pro-gandtia brošura, ki ji 'je namen vzbuditi zanimanje za doslej v mnogih ozirih zapostavljeno Dolenjsko. Brošura je vsebinsko in tehnično na višku. V uvodu poudarjn urednik g. Anton Podbevšek iz Ljubljane, ki se nam predstavlja v brošuri kot lastnik »Plcture«, prvega zavoda za znanstveno reklamo in umetni6ko reklamno reprodukcijo v banovini, da je brošura »Izraz cele Dolenjske in Bele krajine.« Ce pregledamo vsebino, vidimo, da je res tako. Članke so namreč prispevali razni krajevni činitelji in dali brošuri močan poudarek s Merilnimi oglasi. Da jc brošura urejena smotreno propagandno, kažejo članki, kakor: dr. Stanko Vurnik: Umetnost Dolenjske in njene metropole, dr. Stanko Vurnik: Dolenjci z narodopisnega stališča, Jože Karlovžek: Dolenjske belokranjske lil kočevske stavbe. Dobrodošli bodo našim podeiela-nom Članki: Kako krnetuj Dolenjec, da boš Imel dovolj denarja (J. R a t a j) in Božja pota na Dolenjskem (novomeški frančiškan p. D ara t 8). Uvod v Belo krajino je napisal bivši minister dr. Niko Z u p a n i č, v Dolenjsko pa minister v pokoju dr. K u 1 o v e c. Pomemben je zlasti Ku-lovčev članek: Dolenjski železnic, elektrike, vode in kmetijskih šol! Uredništvo in upravništvo »Slovenca« Je zastopano s celostranskim oglasom. Opozarjamo zlasti na našo podružnico na Ljubljanski cesti. Iz službe v smrt Rimske Toplice, 18. oktobra. V pondeljek zjutraj se ie vračal iz rudnika Huda jama domov rudniški nočni čuvaj Jožef Ulaga, stanujoč r Bukovci, kjer je imel lepo posestvo Ko je prišel bliru laškega pokopališča, ga je zadela kap po eni tirani telesa tako, da so j« siromak zgrudil v јлгек ter tam nezavesten obležal. Popoldne je odWa njegova sestra proti La*kemii. Ko je prišla do jarka pri pokopališču, je zagledata v plitvi vodi ležati moško truplo. Lahko si predstavljamo njen strah in žalost, ko je v ponesrečencu spoznala svojega brata. Spravili so ga lakoj na dom sestre, kjer je kljub prizadevanju domaČih, da bi ga ohranili pri življenju, drugi dan umrl. V petek so ga м laškem pokopališču pokopali. Na zadnji poti ga je spremljalo mfl^go tavarišev-ruderjev z rudarsko zastavo. Ko se Jc po cerkvenih ob redili globoko nad grob nagnila dru-tirena zastara v znnfc žalosti, »o pogrebci jokali. »iH*iunjajoč ec rajnega ter njegove tragične smrti. Islandcu Noniju. Skupno 4 knjige na leto oa 800 »trani, mesečno 8 Din« vezano. ZBIRKA POLJUDNIH ZNANSTVENIH IN GO. SPODARSKIH SPISOV Poleg praktičnih knjig, kot so Poljudne elektrotehnika, knjig« o gradbah i« notranji opremi stanovanj, iridejo memoert, življenjepisi Itd., prva predvidoma Izide o Božiču dr. Kr. Vebror« knjiga o Sv. Avguštinu. 3 knjige skupno ca 900 strani г Wu- sttacijami, mesečno it Din, platno. Naročniki posameznih zbirk uživajo U«»dnost pri naročanju priznane prvorretne revije DOM IN SVET po 8 Din na mesec. Zbirke so naročljive potamič ali v poljubni kombinaciji. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Ze lavantirteko škofijo je prevzela nablranjo naročnikov TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU Za 600.000 Din opeharjen Amerikanec V Kraljeviči je orožniki narednik Ptic aretiral neko Danico Ahel in njeneg« mola radi goljufije. Ugotovljeno je, kakor poročajo časopisi, da je Danica izvabljala od premožnejših posestnikov večje vsote denarja. Govori »e, da jc izvabila od ljudi do 900.000 Din. Samo enemu je pobrala 600.000 Din. To je neki Miha Burič, ki ie prinesel iz Amerike 14.000 dolarjev. Za 2000 dolarjev si je uredil posestvo, o«talin 12.000 dolarjev pa je spravil pod streho. V hišo pn je pričela hoditi Danica, kl je od Buriče-vke izvabila dolarje, češ, da jo je neki bogataš Josip Marušič s Krka prosil, da mu preskrbi denar, kl ga bo vrnil s stoodstotnimi obrestmi. Danica je pripovedovala, do je Marušič delničar splitske ladjedelnice ter zelo bogat človek. Žena se je polakomnila stoodstotnih obresti in vseh 12.000 dolarjev je Ho. Z raznimi pretvezami je izvabila od obeh zakoncev prav vse. kar so še imeli. Potem r« je odpeljala ženo — menda v Zagreb — češ, da bo tam dobila denar. In sedaj ni nc denarja, ne Buričevke odni-koder. Mož je v skrbeh za denar in ženo. Danico so prijeli. Toda denarja najbrž ne bo videl nihče voc. Koledar vavec. ravec. Nedelja, 19. oktobra: Peter Alk.. sporni- Ponedeljek, 20. oktobra: Ivan Kane., spozna- DRAGO EOHUPiCO. Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/11. Vam nudi solidne in vseh cen damske zimske plašče PRIDITE ta oglejte ti zalogo brezobveznol Osebne cesti „ , » Poveljnik dravske diriiijske oblasti, dlvlzijskl general g. Sava ТПркоШ, bo odpotoval na svoje novo službeno mesto v ponedeljek 20. t. m. ob 9.90 dopoldne. s II lelesnUke službe. Nameščeni so z« zvaničnika L kategorije, 4. skupine: Peršlč Anton, adminlstr. zvaničnik, Jesenice; Karli Viktor, bno- б' vec, Zidani moet. Za zvaničnike II. kat. 8. skup.: atjašič Martin, tovorni sprevodnik, Maribor gL kol.; Marin Franc, tovorni sprevodni, Maribor gl. kol.; Selič Jurij, progovni čuvaj, progovna sekcija Celje; Marčič Janez, premikač, Maribor gl. kol.; Cimerman Josip, tovorni sprevodnik, Ljubljana gl. kol.*, Liplln Janez, zapisovalec voz, Tezno; C viki Rudolf, tovorni sprevodnik, Velenje; Mejač Julijan, skladiščni skuplnovodja, Ljubljana gor. kol.; Jan- Nesrece na Dolenjskem Božič Janez, posestnik lz Orehoviee je pred par dnevi vozil z njive koruznico. Mož je stopal ob visoko naloženem vozu in ga podpirat. Nenadoma pa se je voz na slabem potu prekucnil in pokopal Božiča pod seboj. K Sreči pa se mu ni zgodilo nič hujšega kakor da si je spahnil levo roko v ramenu. Mladi Pašič Alojzij, sin železničarja in učenec ljudske šole v Semiču, je pred kratkim pase! krave. Ker so pa krav« na drugem koncu pašnika silile v , škodo, jih je tekel zavračat V teku se je spotaknil in tako nesrečno padel, da si ie izpahnil levo roko i v rami. Oba se zdravita v Kindijski bolnišnici. ia Jožef, tovorni sprevodnik, Ljubljana gl. kol; Greifoner Vincenc, blokovnik, Tezno; Milavec Anton, tovorni sprevodnik, Ljubljana gl. kol.; Prudi« Anton, premikač, Rakok: Lapajna Jožef, tovorni sprevodnik, Ljubljana el. kol.; Žepek Avguštin, vratar. Zidani most: Mlakar Frančišek, tov. sprevodnik, Ljubljana gl. kol.; Potuiek Jožef, kretnik, Zidani most; Gorjanc Martin, tovorni sprevodnik, LJubljana gl. kol.; Koželj Anton, kretnik, Sv. Lov-renc na Poli.; Pogačar Frančišek, tovorni sprevodnik, Ljubljana go. kol.; Maierlč Vekoslav, admin. zvaničnik. Maribor gl. kol.; Kumar Rudolf, tovorni »prevodnik, Velenje. Mala kronika v smisl na prosvetno-organizatoričnl tečaj, ki se bo pričel 28- t. m. popoldne, in na občni zbor Zveze, kl bo 2fl. t. m. ob 9 dopoldne v beli dvorani hotela Union. — Movenska krščanska, ionska пега. tAr Prosvetne knjižice je razposlala Prosvetna »veza v Mariboru te dni tudi društvom ljubljanske afrfije, in sicer vse tri do sedaj izišie knjižice: Sodobne naloge ljudske prosvete, Koroški Slovenci in Jugoslovanska književnost. Društva lepo prosimo, da se naročijo saj na po en izvod teh knjižic za vseh 12 mesecev. 12 knjižic Stane s poštnino vred celo leto le 18 Din. Za to malenkostno vsoto bodo imela društvs in posamezniki vsak mesec na razpolago izbrano vsebino za čtivo in predavanja v mladinskih krožkih. ir Prošnje za gnojničae sesalk«. Kr. bsnska uprava dravske banovine razglaša: V naprej и n« bodo več upošteval« prošnje, ki jih viole posamezniki za prispevke pri nabavi gnoiničnih sesalk. Upoštevale se bodo samo prošnje, kl jih vla. gajo občine za svoje občan« ali kmetijske organizacij« (zadruge, kmetijske podružnic« itd.) z« svoje člane. V prošnjah morajo biti točno navedene dimenzije gnoiničnih jani in dolžine potrebnih sesalk. Prispevki se priznavajo tretjine vrednosti bcualk. Novosti za damske plašče pravkar došle/ A. & E. Skabernfc Ljubljana + Gradba eests St. Peter—Loiane- Ker I. javna pismena licitacija za oddajo gradbenih del zgradbe ceste Sv. Peter—Ložane III. del km 2648 do km 5727, ni uspel«, razpisuje Okrajni cestni odbor Maribor za oddajo zgradbe zgoraj omenjan« ceste II. javno pismeno licitacijo v roku 20 dai na dan 5. novembra 1930 ob 11 predpoldne v proetorih Okrajnega cestnega odbora Maribor, Koroeka cesta M. 26/11. Pogoji so isti. kakor so bili Jevljaof prt razglasu za I. Javno pismeno licitacijo imenovan« ceste. ir Na dosmrtno ječo je bil obsojen Živojin Stovič iz Bistrie« v Srbiji, ker je * noči med 24. in 25. avgustom ustrelil župana bistriČke občine Miiisava Pavlovlča. svojega soseda bivšega župana Životo Stevanoviča pa nevarno ranil. •A- Nesreča starca. Iz. M. Sobote: V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali It Sredni« Bistrica 78 letnega starca, Klajdrmana Martina. Starec je gnal kravo t paie. Za njim so ile še drug« krava. Nenadno se je neka krava zagnala proti nijefovL Ta s« je splaMla m poskočila. Starca ja sila vrgla na tia. Krava mu je skočila na nogo ie mu jo j« strla. Starec se je tudi sicer pobil, talko da мва sedaj hude bolečine. it Za nrasnik »Kristusa Kralja« (eadnja ne- ibru) priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom: Klmovec dr. Pr. Srce kraljevo, za mešani zbor z orglami. 1 Din ISO . Mlhelčič Al. Slavospev Kristusu Kra>iu na ine» šani zbor z orglami. 3 Din. Premrl Si Moro. Povsod Boga za enoglasni In mešani zbor s orglami. 1 Din 50 p«r. ie Prt o vrst na knjiga, n« samo ta glavMoike, ampak za Vsakega Izobraženca je dr. St. Vnrnflc«! Uvod r glasbo, ld prinaša docela novo pojmovanje vsebine tn sloga v umetnosti. Knjiga )is izšla p« Novi založbi v Ljubljani in je vzbudile veliko pO-zornost tudi drugod. Bogata vsebina in nizka oena! (Broš. 28, vez. 84 Din.) ic Gospa, ne sodite po trenutnem učinku. Navidezen uspeh ne pomeni nič, tudi pri pranju ne. Pravilno se pere samo z milom in to oeoMto • pravim terpent inovim milom Gazela. * Voščene oltarne sreče veeh rret, i ritke, srefice xa boilčna drevesca, nagrobne lučiee, sreče m liiSno rabo, kadilo itd. priporoča srečama зРах«, Ljubljana, Celovška cesta 14. if V svrho proučevanja mode odide v inozemstvo F. Potočnik, lastnik Krojnega učilišča, Ljubljana, Stari trg 19. Ogledal si bode modele in kroj« večjih mest. Po povratku se prične veliki jesenski tečaj za november. Ker se je ta ta tečaj prijavilo že večje število udeležencev, bode honorar znatno znižan, na kar krojače, šivilje, neživi!je ie danes opozarjamo. Berite danaAnji oglas. it Nagrobne spomenik« najceneje v najnovejših oblikah dobite pri kamnoseško-kiparskem podjetje Franjo Kunovar, pokopališče SV. Krii, Ljubljana. -Ar Sanatorij r Maribora, Gosposka 48, telefon 2366. Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati (višinsko solnce, diatermija, tonizator). Laetailk: Primarij dr. ČerniČ Mirko, specijalist za kirurgijo. ★ Spominjajte s« »Dom« slepih«! Položnic« št 14.672. ir Opozarjamo na oglas SpodnieStajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega »Slovenca«. ir Najlepšo izbiro modnega angleškega sukna za obleko, zimske suknje itd. Vam nudi i>o priznano ugodnih cenah tvrdka Novak, Ljubljana, Kongresni trg 16. Priporočamo neobvezen ogled. mio. hI niholi ne odpove je najboljši pomočnik gospodinje. Bodite pametni tudi Vi in perite le s pravim ferpenfinovim milom Rešitelj Ljubljane med Slovenci Polkovnik Svabić v Zfubliani — Izjave našemu poročevalcu Sprejem general, tajnika Aerokluba v Belgradu, g. polkovnika Svahiča. (na sliki četrti od leve.) Ljubljana, 18. oktobra. Davi ob 8 15 se je z belgrajskim brzovlakom pripeljal v Ljubljano g. konjeniški polkovnik Sle-van Švabič. Pripeljal se je zato, da si kot generalni tajnik osrednje uprave aerokluba - Naša krila« v Belgradu ogleda uspehe in delovni program ljubljanskega oblastnega odbora aerokluba »Naša krilat. Na peronu na glavnem kolodvoru se je zbral ves odbor Aerokluba, pričakovala sla ga dva oficirja iz njegove čete, s katero je ustavil pred 12 leti prodiranje italijanske armade, g. Milivojevič, podpolkovnik v pokoju, in g. Lukič, kapetan v pok., in Adolf Ribnikar. Polkovnik Švabič je tedaj z jekleno voljo in prevdarno hladnokrvnostjo posegel v tedanji kaos in nam tako rešil svobodo. Brzovlak je pripeljal s par minutami zamude. Ko je g. polkovnik švabič izstopil, ga je sprejel in pozdravil predsednik Aerokluba, veleindusirija-lec g. Rado Hribar v krogu odbornikov kluba, podpredsednika ing. "Zupančiča, tajnika dr. Itapela, konstruklerja ing. Bloudeka in drugih. Po prisrčnem sprejemu je odpeljal g. polkovnika Švabiča predsednik kluba R. Hribar v njegovo stanovanje v hotelu Union, v trdnem prepričanju, da bo g. polkovnik šel po naporni vožnji iz Belgrada počivat. Kljub šestim križem, ki jih že nosi, pa se je naš junak preoblekel in šel nato ogledovat urago mu belo Ljubljano. Naš poročevalec *U vprav namenjen k njemu, ga je že dobil pred Unionom. G. polkovnik je bil tako prijazen in mu z veseljem dovolil, da ga spremlja po Ljubljani. Ko je tako stopal po hodniku, se mu je le malo poznalo, da se je od 1912 boril pod zastavo Karadjordjevičev. Srednje velik in močne postave je gibko stopal in z zanimanjem ogledoval novo Ljubljano. Kljub civilni obleki si spoznal v njem vojaka starega Kova. Pogled iz njegovih ostrih oči jasno priča, da je še slari lev. Ves njegov izraz pa izredno podčrlavajo lepe, velike in eive brke. »G. polkovnik, ali smem vprašali, iz kakšnih razlogov sle nas obiskali?« .Glavni razlog, da sem prišel v Ljubljano, je pač ta", da si ogledam kol generalni tajnik osrednje uprave .Aerokluba »Naša krila* v Belgradu stanje in delovanje ljubljanskega Aerokluba. Sicer mi je prav dobro znano, kako veliko delavnost je klub razvil v zadnjih letih, prav tako vem ia njegove res lepe uspehe. Vendar hočem videti še vse na lastne oči, da bom mogel poročati na odločilnih mestih in podpreti težnje kluba, ki gotovo zasluži čim večje pozornosti. Saj je nekako na predslraži naše domovine. Z druge strani sem pa prišel še zlasti zato izredno rad v Ljubljano, da zopet vidim torišče svojega dela, na katero imam toliko prelepih spominov. — Tole je pa spomenik vašega velikega pesnika, neli? >Da, da! Z njim smo počastili spomin velikega Prešerna. — Ali upate, g. polkovnik, da se bodo mogle izpolniti želje našega Aerokluba in bo dobil za razvoj potrebnih podpor?« »Seveda! Jaz bom z vsemi silami zagovarjal res lepi načrt Aerokluba. Sicer je naša država prvih deset let svojega razvoja marsikaj zamudila, toda složno in bratovsko delovanje nas vseh za našo domovino in zaupanje v našega velikega zedinitelja, kralja Aleksandra I., ki je po svoji državniški modrosti in ljubezni do. naroda enak svojemu očetu. Velikemu Petru osvoboditelju, nam bo zgradilo državo, ki bo vredna svojega velikega vladarja. Naša država mora biti mečna na suhem, na morju in v zraku. In to bo! K temu pa bo pripomogel tudi Aeroklub v Ljubljani, ki bo gotovo delal še naprej tako požrtvovalno za razvoj naše avijatike kot do sedaj.« »Ali bo mogoče, g. polkovnik, ustanovili tudi v Ljubljani pilotsko šolo?« »Prav gotovo. Izdelani so že načrti. V Belgradu, Zagrebu in Ljubljani se bodo pod okriljem Aerokluba osnovale pilotske šole, ki booo pri-.eg Specijaiisl za ušesa, nos in grlo Dr. Janko Hafner zopet redno ordmira Največjo izbiro kuhinjske posode aluminijaste ler emajlirane od najceneje do najdražje in sicer sive, rujave, modro i. t. d. nudi edin*} le tvrdka z železnino STANKO fLORJilNClt Llubiiono Sv. Petra cesto iS PRIMARfJ Dr. FR. DERGANC se jc vrnil s študijskega potovanja in zopet reuno ordmira od li uo 1 Ljubljana a Komenskega ulica 4. ude vse interesente. S tem bo postavljen temeljni kamen naši avijatiki, v slučaju potrebe bomo pa imeli zadosten kader mož, ki bodo voljni ш zmožni voditi naše jeklene ptiče in z njimi braniti Kralja in domovino. Prišla sva že do Mestnega doma, kjer sva se obrnila in šla nazaj. Prišedši do magistrata je dejal g. polkovnik: »Kaj ni lo magistrat?« »Je, je, g. polkovnik. Izredno dobro se še spominjate Ljubljane. Kako vam pa ugaja. Prav lepo se je spremenila in napredovala, kaj ne?« -Res, že pred 12. leti mi je bila izredno všeč, lako po svoji krasni legi kakor ludi po palačah. Toda danes jo lako lepo spremenjena, da skoro no morem verjeti. Vidim same krasne nove palače, nove ceste in mnogo večji promet kot nekdaj. Sam se skoro res ne bi upal hodili veliko okrog. Zakaj kaj kmalu bi najbrže zgrešil smer in ne bi znal nazaj v Union. Prišla sva do kavarne Union. Poprosil sem g. polkovnika, naj mi pove še i>ar spominov iz časov, ko je reševal in rešil Ljubljano. Povabil me je v kavarno, kjer se je junak razživel v mladostnem ognju: Iz strašnega ujetništva na SolnograSkem se mi jc posrečilo uiti ob prevratu z drugimi oficirji in moštvom. Osem let nisem bil več doma. V balkanski vojni sem spremljal kot adjulant kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Za tem sem sc boril v svetovni vojni. Petim letom strašne vojne je potem sovražnik dodal 3 leta še strašnejšega ujetništva. polnega strahu, kaj bo z domovino. Ko sem prišel s svojimi ljudmi v Ljubljano, so me naprosili, naj varujem Ljubljano pred bežečimi oboroženimi četami avstrijske vojske in ustavim prodiranje italijanskih čet. Okrog 700 mož je prišlo z menoj. Med njimi je bilo več ko dve tretjini oficirjev. Polovico sem poslal naprej v Zagreb. Ostala polovica pa se je oborožila v Ljubljani in razorožila madžarske pehotne in artiljerijsko čete, ki so se vračale domov. Da bi videli, kako so zrastli moji ljudje, ko so dobili zopet orožje v roke. Skoro spoznal jih nisem. Nihče ni mislil na dom, ženo in otroke. Čutili so, da branijo zopet svojo veliko domovino. Razdelil sem jih v oddelke, ki so se ve* čali z dobrovoljci in jih poslal proti Vrhniki in Škof ji Loki, poteni ko sem poslal italijanskemu poveljniku na Vrhniki sledeči poziv: >Vojska kraljevine Srbije je v imenu antante zasedla ozemlje Ljubljane. Imam ukaz preprečiti vsak pehod zavezniških čet v to pokrajino. Neprijetno bi mi bilo, če bi moral pri izvrševanju tega povelja uporabljati orožje, za kar sem pooblaščen. Srbska vojska odklanja vsako odgovornost, če bi prišlo do prelivanja zavezniške krvi. Zalo prosim komandanta, da odredi, naj se zavezniška italijanska vojska ustavi na razvodju Soče in Save, dokler kraljevska srbska vlada ne uredi tega vprašanja s kraljevsko italijansko vlado. — Poveljnik srbskih čet v Sloveniji, podpolkovnik Stevan Švabič.« Pri Vrhniki sem ustavil s svojimi četami ar- I mado zaveznikov, ki je prodirala z belo zastavo na j čelu. Bil sem sicer pripravljen na vse, loda Bog in j sreča junaška sla privedla do uspeha.« Gospod polkovnik je še napisal pozdravno kartico svoji ge. soprogi. Ganjen sem se mu zahvalil za ljubezen do nas, ki jo je tako lepo dokazal in jo še dokazuje. Poslovil sem se z željo, naj Bog da našemu narodu mnogo lakih mož! Polkovnik Švabič na letališča G. polkovnik Švabič si je popoldne ob 3 ogledal letališče ljubljanskega Aerokluba ili so zlasti zanimal za lepa letala, na katera je Aeroklub lahko [»nosen. Izredno se je zanimal za novo letalo >Loj/.e«, ki ga je konstruiral ing. Bloudek. Ob navzočnosti vseli odbornikov ljubljanskega Aerokluba jc potem zletelo letalo tipa »Ddetrdcli« v zrak, da se je generalni tajnik osrednje uprave g. polkovnik Švabič lahko prepričal o kvaliteti naših letal in o pilotov i zmožnosti. Bil je izredno navdušen nad lepim napredkom ljubljanskega Aerokluba in jc pohvalil de!a\nost odbora in pogum, du ljubljanski Aeroklub konstruira letala, ki se grade doma. Vse priznanje jc dal odboru zlasti zato. ker je znal brez kakih izrednih subvencij zbrati trebni kapital za nabavo in gradnjo novih letal. Navdušen nad lepimi uspehi Aerokluba jc obljubil, du bo z vsemi močmi delal na to, da bo Aeroklub lahko nadaljeval svoje delo še bolj uspešno. Nato se je odpeljal s predsednikom Aerokluba in ing. Bloudekom \ tovarno, kjer gradi ljubljanski Aeroklub zopet novo letalo. Prav lioselbno všeč inu je bilo zlasti, da je Aeroklub že skoraj dovršil brezmotorno letalo, s katerim sc I>odo lahko drugo leto učili začetniki piloti-ran ja. Iz tovarne se jc odpeljal na vojaško vež-luilišče, oštev za lnidoče mednarodno letališče v Ljubljani, katerega bo morala Ljubljana prej ali slej gotovo zgraditi. Dosedanje letališče v Šiški je na vsak način premajhno, če bi pa hotel Aeroklub dokupiti potrebni svet, bi moral imeti na razpolago milijone, katerih i>u na žalost nitna. G. polkovnik je obljubil, da bo skušal i/poslo\ali tudi nekatere ugodnosti za dosedanje letališče v šiški. ki bo drupo leto mnogo pridobilo na važnosti, kakor hitro se bo otvorilu pilotska šola. Ob 5 sc jc od;>elial e. polkovnik v prostore AeroklulHi in se udeležil seje. na kateri se je razpravljalo in odločalo precej eminentno važnih vprašanj /a bodočnost Aerokluba v Ljubijo ni. Na tak način si pridobiš najlepše szohe a drugim nudiš veselje s Tvojim smehljanjem. Ohrani zdravje svojih zob, daj jim belino bisera, pomagal Ti bo Sargov KALO D 0 NT J2 e ep si zooje bi i Misijonska akademija Drevi uh 8 v veliki dvorani hotela »Union«. Sodeluje celotni mešani zbor Ljubljane in pomnoženi orkester ljubljanskega radija. Nastopijo priznani solisti. Proizvajajo se simbolične religiozne vaje: Pridi k nam Tvoje kraljestvo. — Vstop prost! Kai bo danes? Draina: Sen krasne noči . Ljud. predstava pri znižanih cenah. Izven. Opera: Ob 3: Grofica Marica Ljud. predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 8: Knez Igorc. Ljud. predstava pri znižanih cenah. Kino Kodeljevo: Brat Frančišek Asiški . Ob L 6 in 8. Ljudski kino Glince: Ob 1, G in 8 Pot skozi ckno«. V glavni vlogi Busler Kealon. Jakopičev paviljon: Jugoslovanska razstava narodnih umetnin. Brezplačen vstop. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvelska cesta 10. Po poklicu je Dr. Dobrojed zdravnik. Akoravno je njegova stroka prehrana, daie rad tudi zdravniške nasvete. On pravi: Ne preoblagaj želodca ! Želodec opravlja važno funkcije, ker predelava in oddaja organom hranilne snovi. Kai bi bilo, ako bi on odpovedal! Na kakšen način pa preoblagamo želodec? Ako kupujemo malo redilno hrano Treba jo je mnogo, a še ta izda malo. Kupite rajši manj. pa to naj bo dobro. Zato Vam svetujem, pravi Dr. Dobrojed, kupujte testenine Pekalete;. ki so z ozirom na redilnost in z ozirom na dejstvo, da se zelo nakuhajo, pravzaprav najcenejše testenine. Ali ni Dr. Dobrojed res vsestranski strokovnjak? KAJ BO JUTRI? Drama: KraljiPna Haris-. Red A. Opera: Zaprta. Kino Kodeljevo: Brat Frančišek Asiški«. Ob 4, 6 in 8. Lekarne: Mr. Trnkoczv. ded., Mestni trg 4 in Ramor, Miklošičeva cesta 20. 0 Pevcem »Ljubljane«. Drevi sodelujemo pri misijonski akademiji v llnionu. Zbirališče ob 8 v verandni dvorani hotela Ualona. Obleka črna — koncertna. Bodite točna. — Tajnik. © Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi gg. člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba bivšega člana g. Franc Szantnerja, ki bo v nedeljo dne 10. f. m. ob 4 popoldne iz Rimske ceste št. 7 na pokopališče k Sv. Križu. Kaj za е.ПСбв dobiš kovača? Škatljo žigic, par cigar. Kupiš zanj |»or srcCh od služkinj, pa si hon}<] gospodar. O Gg. tovariši siaresine in akademiki se vabijo, da se polnoštevilno udeleže predavanja g. prelata univ. prol. dr. Slaviča »O mednarodni zvezi duševnih delavcev* in g. univ. prof. dr. Fa-bijana »O katoliški zvezi za mednarodne študije*. Predavanje priredi Prosvetna zveza v Akademskem domu v ponedeljek, dne 2C. t. m. ob 8. zvečer. gg- starešine bo radi tega odpadel sestanek v sredo. — Odbor slovenskega katoliškega akademskega starešinstvu O Kruh cenejši. Z 22. i. m. sc bodo znižale cene kruhu sledeče: kg belega kruha bo veljal mesto 5 Din samo 4.50, črni iu rženi pa mesto 4.50 le 4 Din. Cene so bile znižane sporazumno s pekovsko zadrugo. O MaSa zadušnica za pok. rojakom Vladimirom Gortanom se danes ne bo vršila v novi ii-šenski cerkvi. © V Carigrad, stikališče dveh kontinentov, nas je v duhu povedlo predavanje g. Marka Natlačena na prvem letošnjem prosvetnem večeru v Beli unionski dvorani. Gospod predavatelj je najprej orisal izredni iu zanimivi geografski položaj Carigrada, nato pa prešel k opisovanju največjih znamenitosti in zanimivosti mesta samega. Zlasti se je pomudil pri Magiji Sofiji, Ahmedovi mošeji in vojnem muzeju, vmes je vpletel najvažnejše historične reminiscence do zadnjih reformatorskih dejanj Kemal paše, ki je med drugim prestavil turško prestolnico v Angoro in s tem zadal Carigradu, bivšemu cesarskemu mestu smrtni udarec, tako da sedaj Carigrad propada. Zanimivi so bili zlasti predavateljev i vtisi o življenju in običajih turškega ljudstva, ki ga je označil kot silno resno. Predavanje so spremljale številne skioptične slike, ki so ponazarjale skoraj edinstveno lepoto tega mesta. Kakšno zanimanje je vladalo za to predavanje, se vidi iz lega. daj bila dvorana do zadnjega kotička zasedena. Ker se je (o predavanje nekoliko zavleklo, naj sporočimo željo občinstva, da naj predavanja ne trajajo čez 9. © Pokopališče sv. Krištofa bo kmalu opuščeno. Postavite rajnkim trajni spomenik s tem. da darujete nagrobnik za zidavo nove župne cerkve sv. Cirila in Metoda pri sv. Krištofu. — Društvo za zidavo cerkve Sv. C. in M., Dunajska cesta 52. ZIMSKE OBLEKE ragiHue. suknje, trenchcoate in usnjaic suknjiče kupite najceneje pri Konfekcijski industriji JOSIP IVANCIČ, LJUBLJANA. Dunajska reeU « Nogo napravi elegantno S E« L S/, ATff ER nogavica sedan:osti V največji izbiri pri 1P. Magdlć LJUBLJANA, Aleksandrova cesta štev. 1 G Promeuadni koncert godbe 40. pp. >Tri-glav^kega v nedeljo 19. i. in. ob 11 v Zvezdi. Športni : 1. čerin: ->Popodijo Lenčev. Srpeki marš. 2. Šebor: Svečani sprevod iz Templan i na Mora-vi- . 3. Offenbach: Hofmannove pripovedke«. 4. Hruby: -Iteiulezvoun pri Leharju«. 5. Jaki: Odmevi iz naših krajev... — Dirigent viSji kapel-nik dr. Jo«. Čerin. 0 Sobotni živilski irg je bil dovolj založen z vsem, kar ljubljanske gospodinje potrebujejo. Gob je na trgu /e zmanjkalo, le nekaj lisičk so še prinesle ženice iz bližnjih gozdov. Zelo veliko je kostanja, po o Din liter iu po 4 Din kilogram. Veliko povpraševanje je bilo za jabolki; boljše vrste so bile kmalu prodane ter se njih cena suče med 0 do 8 Din. celo po Џ Din kilogram. Slabša jabolka so po 3 Din. Grozdja je že skoraj zmanjkalo. Dve Belokranjiei sta prodajali črnino po 7 Din kilogram. Banaškega in smederevskega grozdja sploh ni bilo. Tudi zelene paprike je manj in je zato za spoznanje dražja. Proda se tega blaga kljub temu zelo mnogo. Krompir je po I Din, tam za Ljubljanico, na Sv. Petra nasipu so ga kmetje prodajali na debelo po 0.75 Din kilogram. Draga je bila na trgu salata, katere je tudi zelo malo. Lepa endivija se prodaja celo po 1.50 Din glavica. Jajca se prodajajo jo 3.25 do 3.50 Din par. Med je po 24 Din kilogram, strd pa po 28 Din kilogram. ŽIRSIE 5ТТВ črne, podložene, že od Din S90 naprej dospele pri FRAN LUKIČ, Ljubljaia — Stritarjeva ulica 9. 0 Pomagajte, dobri ljudje! Mnoge neusmiljeno tepe beda. Včeraj nam je pravila, med solzami, mati štirih otrok in s petim pod srcem, o bridki usodi, ki bo doletela v kratkem njeno družino. Mož je delavec in ue zasluži dosti. Stanovanje ji je že davnaj odpovedano In hišni gospodar podi to revno družinico neusmiljeno na cesto. Mati seveda ne more najti stanovanja. Priskrbela si je od mestne občine majhen kos sveta v mestni jami, a nima nobenih sredstev, da bi si postavila barako. Tako zre seveda vsa obupana v prihodnjost, ko bo morala po zimi z majhnimi nedolžnimi otroci zmrzo-vati na prostem. Ali so še dobri ljudje na svetu, ki bi hoteli tej ubogi družini pomagati s čimerkoli, ali z denarjem ali z lesom, ali z drugim stavbenim iiiaterijalom? Pomagajte, dobri ljudje! Naslov uboge ženske pove naše uredništvo. 0 Vsega rriporočila vreden akademik bi si v težkem gmotnem položaju rad pomagal z in-strukcijami iz realno-gimnazijskih predmetov. Prijave se sprejemajo v uredništvu. 0 Ovratnike higienično pere, svetlo lika, kemično čisti obleke: Šimenc, Kolodvorska 8. Darnshe zimske plošče od 200 Din naprej, kakor tudi otroške v vseh velikostih od 160 Din naprej, v veliki izbiri -nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si naše izložbe! Cerkveni vestnih Duhovne vaje za može bodo v Homu od 31. oktobra do 4. novembra. Prosimo pravočasne prijave. — Vodstvo Doma. Iz društvenega zivlienja Moški krožek sv. Krištofa ima drevi ob 7 evoj prvi družabni večer za člane in prijatelje. Dobri govorniki. — Pridite! Sah-zijanski mladinski doin na Kodeljevem. V torek ob 8 zvečer II. prosvetni večer. G. dr. Marko Korošec bo predaval o stanovanjski higijeni. Šiška. Občni zbor ^Šišenske Prosvete« se vrši v ponedeljek, 20. t. m. ob pol 8 zvečer v samostanski dvorani. — Dolžnost vsakega člana je, da se ietegn udeleži. JeSira. Kat. prosvetno društvo na Ježiei vpri-zorl danes popoldne ob 3 v društvenem domu Lav-tlžarjevo spevoigro -Darinka«. Predelava 'je prva prireditev na prenovljenem odru. V*i uljudno vabljeni! Ljudski oder v Ljubljani Nedeljo, 19. oktobri« ob pol 8 zvečer: »JULIJ CEZAR«. Žaloigrn v 5 dejanjih (14 slikah). Drevi ob pol 8 zvečer se vprizori na Ljud-»kem odru znamenita Shakespearova žaloigra »Julij Cezar«. V 14 dovršenih »liikah nam prikazuje ta drama boj mladega Rimljana Bruta in njegovih prijateljev za čast in svobodo rimskega naroda izpod samovlade velikega imperatorja Cezarja, In na itejl senata vidimo, kako postane Cezar žrtev spretno izpeljane zarote. Narod, navdušen in razvnel pozdravlja velikega osvoboditelja Bruta, pa Antonij, zvest Cezarjev prijatelj preokrene v ve-hementnem govoru mišljenje naroda. Vname se državljanska vojna, v kateri zarotniki podležejo. Igra je naštudirana po najboljših močeh, v kateri »odeluje ansambl nad 60 oseb. Klju'b velikim stroškom cene vstopnicam za to predstavo niso zvišane in opozarjamo na predprodajo, ki se vrši danes od 10—12 dopoldne in popoldne od 3 dalje v Ljudskem domu, I. nadstropje. Sanoform Izvrstno toaletno ln čistilno sredstvo se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Dijak ubit v vinogradu Čuvaj Rudolf Peienih pred senatom — Obsojen na 3 leta robije Maribor, 18. oktobra. Danes se je \ razpruvni dvorani št. 51 zagovarjal pred uitiliui senatom letni Itiulolf reč« na* L/ Krče vino, po poklicu poljski čuvaj, ki ji' dne 25. septembra ob Sclineiderjcvcni vinogradu nad Rucerjcvim dvorom s čuvajsko palico ubil tretješolc« Stanka B e z j n k a , s čimer je zakrivil zločinstvo zoper življenje in telo. Obtožnica pravi: Obtoženec jo bil jx>ljski čuvaj krčev.inske občine. Njegov« naloga je bila, čuvati vinograde zlasti pred tatovi. V zmi-slu navodil je moral vsakega /a.in če nega tatu peljati najprej li gospodarju. Kakor drugi pol jski čuvaji, je imel tudi Pečenik čuvajsko milico, dolgo približno poldrugi meter, / jekleno konico na koncu. Dne 23. septembru — o tem smo že svoječnsno jjoročali — je obtoženec ona-/.if pri obhodu vinogradov pod Kulvinrijo v bližini ,Selineiderjevega gozda tri fante, ki so imeli pri sebi neko aktovko, iz katere so najbrž jeni« I i grozdje. Pečenik se je zagovarjal pred preiskovalnim sodnikom. da se je hotel omenjenim fantom samo približati, ker je mislil, da imajo pri sebi samo ukradeno grozdje. Znniniiive pn so nasprotne izpove d bo gimna- zijcev Josipa Kolšku in Josipa Scinu, ki sta bil« z Bezjutkoiii. lzpovedbe se gluse v tem /ni.islu. d« jo Pečenik takoj ko jih je ugledul, park rut ustrelil iz pištolo, V zinitdtl navedb obtožnico so omenjeni trije fantje, med katerimi so jo nahajal tudi pokojni Stanko Bezjak, brž ko so videli Pečen;.ka, zbežali, in sicer Kol-šok in Sem nn levo, Bezjak pu na desno Pri begu jo lio/juku spodrsnilo, tako du je padel vznak. Pri tem je Pečenik zavihtel palico nad Bezjakom ter mu prizadel tak udarec, d« se je deček takoj onesvestil in kmalu nato izdihnil. \ /mislil tozadevnega izvedeniškega izvida jo orod je prodrlo v desui čelni možganski pol in zmečkalo mož/gane. Poškodb« je bila absolutno sni rtu«. Obdolženec se je sam prijavil 'orožništvu, dn jo našel v Schneiderjevetn gozdu mrtvo truplo in jo pozneje pri zasliševanju tudi priznul svoje dejanje. Razpravo jo vodil sodnik okrožnega sodišč« g. Lenart, prisednika st« bila gir. Kolšek iu ilr. A/man. Obtožbo je zastopal g. Sever. Počeli'!. se je zagovarjal, d« je hotel udnrilti Jlezjuk« sam'i po nuni in da jo udarec po nesreči zndel v glavo. Pečen'k jo bil obsojen na tri leta robije in nn pet let izgube častnih pravic. Maribor □ Krasen uspeli je doživela v petek zvečer krstna predstava dr. Dornikove historične drame jJutac, ki jo je uprizoril v tukajšnjem gledališču mariborski Ljudski oder. Uvodoma jo g. Hrandlner označil pomen staroslavnega obreda ustolifenja koroških vojvod ter se v topli besedi Zahvalil avtorju dr. Dornikn v imenu tukajšnjega kluba koroških S..vencev. Predstava je zapustila zelo globok vtis ter se je občinstvo s hvaležnostjo in živahnim aplavzom eddolževalo posameznim igralcem. Po drugem dejanju sa priklicali avtorja na oder ter mu izročili več vencev; enega so mu poklonili v prisrčni hvaležnosti koroški Slovenci. Po predstavi, ki je bila najboljše posečena od vseh letošnjih premier, se je vršil v dvorani Prosvetne zveze prijateljski sestanek, na katerem so govorili predsednik Ljudskega odra Makso АШ, prof. .1. Kupritec in književnik It. tleli ar v imenu kritikov ter F. Kramberger v imenu igralcev Ljudskega odra. Podrobno oceno predelave prinesemo v torkovi številki. □ Bog daj srečo. Danes dopoldne sc poroči v tukajšnji stolnici odvetniški konripijent Josip Lenke rw, sin bivšega oblastnega predsednika in komisarja ter odličnega javnega delavca dr. J. Leskovarja, z gospodično Eriko Julrasceo iz ugledne ter obče spoštovane .lutrasove rodbine. Novoporočencenia naše najprisrčnejše čestitke. □ Duhovniške vesti. Jožef Rupar, doslej v Ptuju, pride za drugega kaplana v Hoče; Ignacij (Jrcbljar za mestnega vikarja v Piuiu. Martin Cepin pa iz Unč za kaplana k Sv. Vidu na Planini. □ V mladinskem domu v Cvetlični 28 se ponovi danes ob 17 na splošno željo krasna igra >Vitez ljubezni«. Pridite I Ll Za Maribor pridobitev. Z dograditvijo palače OUZD na voglu Sodne Ln Marijine ulice dobimo v Mariboru poseben zavod za naknadno zdravljenje ponesrečencev, ki bo imel svoje prostore v tretjem nadstropju novozgrajene palače. To bo zlasti; v korist vsem tistim članom 0UZ1). ki stanujejo izven Maribora iu ki bodo sedaj lahko v slučaju nezgode brezplačno prenočili v omenjenem zavodu, (lo torej novi zavod nekaj bolnišnici »ličnega za vse liste ponesrečence, ki so člani OUZ1) in ki so doma zunaj na deželi. Bilo bi pač čisto odveč, ako bi hoteli naglašati veliki socialni pomen te ustanove. Maribor dobi s tem nekaj, kar smo doslej zelo pogrešali. □ Otvoritev dupleškega mostu — preložena. Zaradi slabega vremena zadnjih dni ter ne- izvršenih gradbenih del se je otvoritev dupleškega mostu preložila na 9. november. □ Pod streho. Te dni so dogradili Počitniški dom magistralnih uslužbencev na Pohorju. Gradbena dela eo bila kakor znano v rokah stavbne tvrdke I. Zivic. Prihodnje leto že bodo lahko magistralni uradniki s svojimi družinami letovali v novozgrajenem Počitniškem domu. Drevi pa bodo v smislu všečnih zidarskih tradicij zgoraj na Pohorju pili likof... Po zunanjosti sliči zgradba splošnim gorskim tipom kakor jih ima Gorenjska, pa tudi marsikatera stara kmetija na Pohorju. Podstavek, kletne in zunanje stene pritličja so zidane s kamnom, prvo nadstropje in podstrešje pa je leseno. V prvem nadstropju je devet tujskih sob, kopalnica, v podstrešju pa tudi devet sob, večja shramba in temnica za fotografe. Po dvoje sob v prvem nadstropju in p odšli eš ju ima odprt balkon s krasnim pogledom na Dravsko |>olje. Za solnčenje bodo na razpolago udebna ležišča s prhami. □ V vlaku porodila mrtvorojenega dečka. Včeraj dojjoldne je med postajama Maribor—Fala porodila 431elna posestnikova žena Marija Holcman iz Vurmata pri Selnici ob Dravi mrtvorojenega dečka. Naravno, da je ta dogodek zbudil med potniki nemalo zanimanje. Holemanova je namreč ravno bila namenjena v mariborsko porodnišnico; mrtvorojenega dečka so pokopali na pobreškeni pokopališču. Holemanova, ki ima doma štiri otroke, se zadovoljivo počuti. П Na svojem inšpekcijskem potovanju je prispel včeraj v Maribor dr. Konrad Šmid, generalni direktor carin v Belgradu. Njegovo bivanje v Mariboru je v zvezi z gradnjo nove carinarnice in carinske pešle v Mariboru, ki je že kolikor toliko gotovo dejstvo. 0 delovanju tukajšnjih carinskih organov se je zelo pohvalno izrazil. Dr. Valeriia Va!t •■<• bo treba opravljati nobenih težkih del. Friderik J. je nadalje zabičal fjkergelu, da mora o vsem tem molčati, ker bi gn ii.v-r kio.no-vali zaradi komunistične propagande. 0 obtožencu pripoveduje obtožnica, da ne poseduje ničesar in da navzlic temu dobro živi, dasiravno nima nobenega dela. Obloženi Friderik J. taji vsako krivdo. Razpravo je vodil sodnik okrožnega sodišča Lenari, dr. Lešnik, Kottek, dr. Aiman in šlnkclj prisedniki; cbložbo je.zastopal namestnik drž. pravdnik a Sever. Obtoženec je bil obsojen na eno leto robije In pet let izgube častnih pravic. □ Zahvala. Povodom moje nezgode pri delu se .čutim dolžnega najiskreneje so zahvaliti za takojšnjo požrtvovalno pomoč gospodu šef-zdravniku dr. Kari Ipavicu. Dalje se zahvaljujem za požrlvo-valno nego gg. primariju dr. černiču in asistentu dr. Derenniju. — Ivan Voller, veletrgovina z vinom. □ Za mokro vreme samo KARO-ČEVLJE Maribor, Koroška 19. □ Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru prodaja sadje po najnižjih cenah v Mariboru. V zalegi ima vse vrste namiznih jabolk za shrambo. Dobe se tudi natolčena jabolka za takojšnjo uporabo po zelo nizki ceni. Ker se bo sadje v najkrajšem času podražilo, zato ne zamudite časa. □ Sliko za legitimacije izdeluje lepo iu ceneno foto .lapeli, Gosposka 28. □ Poceni meso. V torek ob 8 se bo na stojnici pri mestni klavnici predajalo 140 kg govejega mesa po 8 Din. Na vsakega odjemalca največ po 2 kilograma. U Poslovilni večer generalu Ž. Stanisav-Ijeviču, mestnemu poveljniku v Maribora, priredijo ob njegovem odhodu na novo službeno mesto častniki mariborske garnizije v sredo 22. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma. Vabijo se vsi prijatelji. Osebna vabila ne bodo razposlana. □ Zaključek tečaja za avtogensko varenje. Včeraj dopoldne se je zaključil omenjeni lečaj, katerega se je udeležilo 30 tečajnikov in katerega je vodil inž. Knez in varilni mojster Djurokovič. V imenu zbornice za TOI ter obrtnega pospeševalnega urada je s primernim nagovorom izročil udeležencem tega tečaja spričevala hotelir Oset. Nato je govoril tudi g Kumer. Mariborska okolica Lajteršperško prosvetno društvo Ima danes ob 15. uri svoj redni sestanek. Pri Sv. Križu nad Mariborom igrajo danee teden Posest rime«. N« sporedu so pev ske točke. Tezenski občani se že dolgo borijo za gradnjo prehoda preko železniškega tir« nasproti gostilne Felič. Zadevu se je obravnavala tudi na zadnji občinski seji ter so je tozadevna vloga poslala direkciji drž. železnic v Ljubljani. Kamničani in št. Peterčuni so brate v v glavnem že zaključili; ravnotako P okrcani in Limbušanii. Žlahtna kapljica bo tudi lotos; |x>-iieikod nič slabše kaikor lani. Najkočljivejša stvar pa je: vnovčiti . . V Studencih jc prišlo dne 8. juniju t. 1. v neki tuinošnji gostilni — svojca s smo o tem žc poročali — do prepira med 22 letnim Francem K. in Motijo Grajfonerjeni. F rune K je z boksarjem udaril Gr« jfonerja po glavi, da jo slednji |>ii(lcl v nezavest. Včeraj so jo pri mariborskem sodišču vršila r«zprava proti Frundu K., ki je priznal, da ga je udaril, toda samo s pestjo, ker sploh ni imel pri sebi boksarja, Franc K. jo bil obsojen na 2 meseca strogegu zapor« pogojno |x> o.l. 65. Na pobreški Livadi št. 2 se je bilo dogodilo. Vpokojeni železničar Ivan Krepek je lansko loto odpovedal stanovanje 45 letnemu delavcu Francu K- iu 42 letni vdovi An:i F„ ki sta preje stanovala pod oboki mariborskega drž. mosta, ker nista poravnala najemnine, loti« nist« se izselita in razmerje med najemnikoma in hišnim lastnikom se je tako zaostrilo, da je France k. /. železnim čevljarskim kopitom udaril Krepek« s toliko silo po glavi, du. se je 70 lotili Krepek zrušil v nezavesti n« ll«. Ana F. pa je šo na tleh ležečega Kropeku obde-lo\«la s koloni. V petek sta Frane K. in Ana F. sedela na zatožni klopi. Pobrežani so se z« izid razprave živabmo zanimali. — Franc K. je bil obsojen na I mesec strogega zaporo, An« F. p<< na tO dni. V Krčev i n i jo pred 14 dnevi vlomili 56 letni Rudolf E., ki je Lil že dvakrat obsojen radi t«tvine n« kazen strogega /upora, v stanovanje ge. Lize Krajnerjevc ter odnesel ru/nega blag« v skupni vrednosti 2255 dinarjev. Radi zločin-stva tatvino so je včeraj zagovarjal pred mariborskim malim senatom. Obsojen je bil n« dve loti robije in pet let izgube častnih pravic ter bo potem pridržan v zaporu po prestani ka/ni. V Rndvnnin se je ponesrečil 51 letni Martin Mere. usli-^en pri tanniišnjein stavbeniku Antonu Hosteju. Pri delu se je z motiko s t«kšno silo vsekal v desno nogo, d« so gu morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico. Preureditev ccste v Framu. Mariborski okr. cestni odbor skupno z občino Fram preurejuje ceslo v vasi Frini do državne ceste. Ces'a sp na novo fun-i dira in valja, da bo sposobna za izredno velik promet, ki se tam vrši dan zu dnevom. Plut Danes sta dve predavanji v mestnem glc-ročti o sprejemu v domovinsko /vezo in o odipiieu nekaterih stroškov dvema knritativ no-na rodnim« . društvoma. Lastnikom avtomobilov. Ptujska mestna občin« jc dulu zgraditi pralnico za avtomobile. Nahaja sc pri žagi N« pristanu. Brez dvoma je občili« s to napravo ustregla tudi drugim lastnikom avtomobilov, ki se je bodo lahko jx»-služevali. Ptujsko prosvetno društvo in oder. Po mestih in vaseh danes najdemo številno zgradbe, kjer se tokom zi.inc Ijubitellein iger nudijo umetnost. vzgoja in zubuvu. I)n bi bilo delo v drušivu pestrejše, namera v« meistno prosvetno društvo zaigrati nekaj dramatičnih predstav v teku sezone. Prijatelje, ki imajo veselje do igranja na odru, zato imenovano društvo vabi, du se med tednom prijavijo v kmetski hranilnici. Kdor goji šmnrnico... Po naredbi banske uprave v Ljubljani jc strogo prepovedano sla-jemje šniarnice ali njeno mešanje z žlahtnimi sortami viua. Ljutomer JE ZC HOTELO Ifl^ij NABAVITI Pomagati Vam hočemo pri izbiri. Obrnite se takoj na nas. Naša velika izbira Vam bo omogočila najti baš to, kar si želite. — Nizke cene naših kvalitetnih aparatov Vas bodo osupnile, ugodni plačilni pogoji pa Vam dovolijo nabaviti si aparat brez težav. Vprašajte takoj po naših novostih za leto 1930/193! Radio Ljubljana Ljubljana, Miklošičeva 5; Tel.31-90. Maribor, Aleksandrova 44; Tel. 2751 V glasbenem življenju Ljutomer ni ravno n« zadnjem mestu. .Imamo svojo glasbeno šolo, na kateri se poučujejo klavir, gosli, čelo, klarinet, flauta, mladinsko petje in teorija. Poučujejo gg. učitelji in gdč. učiteljice iz ljutomerske meščanske šole. De«et učencev so uči letos igrati klavir, dva čelo in 27 gosli. Mladinski pevski zbor šteje 56 članov. V okvirju Glasbeno šole deluje tudi orkester (14 članov) in godba na piha la (17 mož). Predsednik društva je g. šolski nadzornik Karbaš, kapelni.k in vodju orkestra pa upokojeni učitelj g. Zadierl Tudi svoj |>evski zbor je imela Glasbena šola v Ljutomeru, pa so ga ubili. Pevskegu zboru danes v Ljutomeru sploh nimamo, razen cerkvenega. Žalostno n resnično. Pu smo sicer navdušeni zu petje. Ga bomo j>a ustanovili. Korajže jc treba in volje, pa l>o šlo. Ljudsko cerkveno petje, menda nikjer tir tako razvito ko v Ljutomeru. Prav je tako. Le pridi poslušat v nedeljo k poznemni sv. opravilu. Regulacijski nnčrt /a mesto Ljutomer uuan bo določil kako bomo v prihodnje podirali stare hiše in v kakem redu bomo gradili nove. Na svoječasni razpis mestne občine sc jo oglasilo pet interesentov. Delo za načrte so bo oddalo n« prihodnji občinski siiji. D« bi le ne ostalo samo pri imortu, da bo Ljutomer začel dobivali drugačno lice. Koroška Bela Nocoj ob pol 8 nam bodo naši vrli godbeniki Kal. prosv. društva priredili orkestralni koncert v dvorani na Kor. Beli. V priznanje za njihov trud so bomo nocoj udeležili koncerta. V naprej l>a že opozarjamo na prosvetni večer, ki bo v isti dvorani na praznik Kristusa Kralja 26. t, m. г zelo živahnim etmredoin. S prihodnjim tednom bo vsem prijateljem »Slovenca« poslreženo tudi med tednom z dnevnim prinašanjem lista v hišo. Ker slane dnevna številka samo 1 Din (preje 2 Din), bo vsakdo rad utrpel tisto malenkost za izvrstno urejevan list. M. Marolt: Plečnikova palača Ljudske posojilnice v Celju Ži- od leta 1020. dalje зо mislili pri odboru Ljudske posojilnice nu zidavo lastnega doma, ki naj bi bil ne le zadrugi-lastnici, ampak i drugim celjskim katoliškim organizacijam v prid. Slednje so bile zlasti potrebne takega doma in Se predno je dozorela misel zidanja palače do uresničenja, jim je postavila Ljudska posojilnica dom v Samostanski ulici. Velikemu razmahu prosvetnega gibanja seveda tesni prostori bivšega orlovskega doma niso zadostovali in tako je tudi prosvetna organizacija težko čakala reprezentativnih prostorov, ki so bili rezervirani za novo palačo. Duša vseh prizadevanj, naj se z zgradnjo čimprej prične, je bil g. prof. Anton Cestnik, ki je tudi naprosil a r h. Plečnika za načrte. Kljub nekaterim pomislekom je kupila Ljudska posojilnica štiri hiše nn oglu Kralja Petra in Vodnikovo ceste in pričeli so dne 20. julija 1928 nn mestu teh hišic postavljati novo stavbo. S krajšim traktom ob Kralja Petra, daljšim ob Vodnikovi cesti, dvoransko iu vmesno arhitekturo pokriva stavba ploskev 1510 m2, njena prcslornimi znaša 26 420 ni'; samo izkopanega je bilo nad 4090 nr zemlje in kamenja. Teren je bil nezadovoljiv, stavba je zgrajena deloma na veliki zasuli jami; talna voda ima v Celju visok nivo. Temelji ene polovice slavbe so zato postavljeni na železobrtor.sko ploščo. Temelji so betonski, kletni zidovi so zavarovani od strani z gladko cementno prevleko pred vodo. V kleti jo poleg drvarnic, skladišč in centralne kurjave ludi posebna avtomatična sesalka, ki črpa vodo v vrhnja nadstropja, ker tega mestni vodovod sam ne zmore. Klet, kot tudi vsa nadstropja so krita z železobetonskimi ploščami. V pritličju so na oglu poslovni prostori Ljudske posojilnice, na obeh straneh lokali raznih zadrug, lekarna in pisarne. V prvem nadstropju so poleg sejnih in klubskih prostorov stanovanja, prav lako v drugem in tretjem nadstropju. Vseh stanovanj, dvo- do peitsobnih je 16, od teh dvoje nu podstrešju, kjer so tudi pralnice, sušilnice in arhiv K stanovanjem vodi troje stopnišč. Ogrodje strcšdie konstrukcije so betonski nosilci, čez te so položene lesene lege in nato opaž. Na opažu leži kritina, ki obstoji napol iz bakrene pločevine, napol pa iz valovitih eternitnilt ploSč; streha ima 20" enostranskega padca proti dvorišču. Gledališka dvorana, ki stoji vzporedno z daljšim traktom, je dostopna s Kralja Petra ulice, kjer vodijo trije vhodi v foyer z garderobo in blagajno; iz foyerja vodijo zopet trije vhodi v dvorano. Dvorana ije dolga 24 m, široka 10.5 m, visoka 7.20 m; oder sam je širok 10 ni, globok 11 m, visok pa 18.5 m. Tudi dvorana je krita z železobetonsko ploščo. Dela na glavni stavbi so bila kom a na že dne 1. oktobra 1929, dela v dvorani in na odru pa pred nekaj dnevi. Vodstvo stavbe je bilo v rokah gosp. inž. Suhadolca. Zidarska in tesarska dela je izvršilo celjsko stavbeno podjetje Konrad Golo-granc, krovska in kleparska celjska mojstra Dolžan in Tašker, umetno-kamnoseška Cihlar iz Ljubljane, mizarska tvrdke Vehovar, Golob. Sodin iz Celja, Potočnik iz Maribora in Ljubljanska mizarska zadruga, vodovodne naprave Gradt, razsvetljavo mestna plinarna in olektrarna, parketna Primožič, Ljubljana, centralno kurjavo celjska firma Belak in Inkret, ključavničarska Gradt, Globočnik, Rozman, Rebek in Koschel, steklarska Strupi pleskarska Dobravee, Holobar, Bevc in Schunko, pečarska Vi-dic in drug, Kalnius in Ogorelec v Ljubljani in Novak, teracerska Bužan. Ljubljana, kamnoseška Toman in Kamnoseška družba v Celju. Železno ogrodje odra je dobavila Splošna stavbna družba v Mariboru, tesarsko delo na odru ije izvršila celjska tvrdka Kukovee, železno dvigalo \Vagner z Dunaja, električno razsvetljavo je montiralo podjetje I. Po-hlin, Ljubljana, dekoracije pa so bile v veščih rokah gg. Skružnyja st. in ml. in Bofika. To bi bil kratek historiat stavbe in nje praktična pa tehnična stran. Še vse pomembnejše pa je palača kot estetska tvorba. Ne le da je obogatila sicer arhitektonsko borno mesto, z njo je ustvarjeno nekako arhitektonsko oporišče za severni del4 Celja, t. j. za Kralja Petra, Cankarjevo in Vodniko-' vo ulico. Od južne strani učinkuje daleč tja h Glavnemu trgu z belim vrhom ogelne fasade, pravtako nekako zaključuje la ogelna fasada Vodnikovo cesto. Proti severni strani tvori zaključek rahlega loka, ki ga napravi tam Kralja Petra cesta in zlasti mikavno do. m i jo od te strani perspektivično ee zožujoči horincontalni »skladk prvega in drugega nadstropja; pogled t Vodnikove ulice je pa — čeprav je tam ozadje stavbe — najintimnejši, naravnost oproščujoč od tipične dolgočasnosti poleg stoječega šolskega poslopja. Stavba sama je tektonsko in statično smiselno poudarjena. Spodaj slopi, oblečeni s stolčenim do-lomitnim peskom, na teh dvoe nadstropij ozkih hcricontalnih skladov, na teh giadka stena tretjega nadstropja in podstrešja. Pa vendar ni ta nuhopar-na »moderniK stavba, ki sovraži ob svoji liiasivno-sti sleherni dekor in vsak tehnično odvišni kamenček. Ogelna fasada z dvema redoma stebrov in balkonom v vrhnjem nadstropju, pa z majhnim okroglim vzvišenjein, nn katerem stoji visok hrastov križ, je dovolj hogul. zgolj arhitektonski okras, pravtako požlvljilo s!' nnle volitle nad vsakim oknom Zadnjo pre." •'• - -'-in ob Vodnikovi ulici in oder veže stena 1 lustebri. zideem in vazami, nad vhodi s- .> r i etra ceste, okrašenimi 7. glinastimi figuram', je dolg balkon z balu-slrado. Vsi ti dekorativni deli čuvajo neko strogo-resno linijo, daleč oddaljeni cd kakšne ^secesioni-stičnec igravosti ornamentlke iu v ničemer ne zakrivajo tektonike stavbe. So pa ti dekorativni elementi vsekakor rstotske vfedr.ote: arhitektura niti v najbolj spiritualietičnih. niti v najbolj realističnih in materialističnih debnh ne more preko zgolj lepotnih zahtev. V notranjščini glavne ,-tavbc bi bilo poudariti zlasti okroglo čakalnico v poslovnih prostorih Ljudske posojilnice, predsednikovo sobo uad čakalnico v I. nadstropju in stopnišča. Okrogla Takaltiica s tremi vhodi iu tremi odprtinami k poslovalnicam ima slope obložene s hrastovimi nolustebri, v sredi čakalnice pa stoji kamenita miza. Predsednikova soba, pravtako okrogla, z vencem kaset na stropu, ima tudi opravo po Plečnikovem načrtu. Oprava je sila preprosta, a bnš zato v svoji celoti izredno učinkovita. Lepi so tudi stožasli lestenci v sejni sobi. Izmed stopnišč je najbogatejše srednje s pro-stouosnimi stopnicami v polkrogu, zeleno ograjo in dekorativnim »kranjskim; stebrom v vsakem nadstropju. Stopnišče s Kralja Petra ceste je dvoramno z enotno srednjo oporo, ki s? dviga v neprestanem cik-caku od tal do vrha, kot bi rastla ena smer iz druge. Stopnišče z Vodnikove ulice je Iroranmo. Foyer, garderoba in blagajna pred gledališko dvorano' so obloženi do višine 2.7 m s hrastovo oblogo.. Stropna konstrukcija foyerja je iz železo-betonskih obokov, ki nosijo galerijo. Galerija se lomi v sredi v dve krili v cspredje. v sredi stoji čašast steber. Sama dvorana je opremljena ob straneh s pilastri, proslor med pilastri pa ,'e kasetirau. 2e-lezobetonski slrop je kasetiran, med kasetami pa je pet ventilacijskih zlatih mrež. Tudi železni zastor na odru imitira razdelitev v kasete. Poleg estetskih kvalitet pa ima dvorana — vsaj kolikor smo mogli doslej ugotoviti — tudi prav dobro akustiko. Mojster, ki je stavbo gradil, je v vsaki malenkosti upošteva! namen, kateremu posamezni objekt služi. Zaveda! se je, da gradi dom prepotrebni ljudski zadrugi in je vklesal v kamenito mizo v čakalnici pomembne besede: »Veliko jih ,'e, ki si posojilo mislijo kakor kako najdeno reč in delajo težave tistim, ki so jim pomagali. Sir. 29. 4.« 7н nenrt'etae lesenske dneve NIVEA'CREME Nadrgniie . njo vsuu ilun svo, m.rat in roke in sicer ne samo vsak večer pred počitkom, marveč tudi med dnevom, prodno se podaste na oster ггак Nivea čeme se jie more nadomestiti, ker njen posebni učinek teinelii na euceritu, ki ga vsebuje edino te ta krema. Nivea creme prodira naglo in temeljito v kožo. ne da bi puščala za seboj kak sijaj, in samo ona krema, ki povse prodre v kožo. more blagodejno vplivali na kožno stanifcje ■ Škatlje po: 5-—. 10 — in 22 — Din: tube po У— in 14 — Din Proizvajalec v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. s. o..'., Maribor. Mcljsku с.бб Jesenice V Krekovem prosvetnem domu se v kinu predvaja silno zanimiv in poučen film — 6000 kilometrov. V filmu vidimo skoraj vse kraje srednje Evrope, našo Adrijo, bojno polje kraške planote, mesla in dežele Jugoslavije. Avstrijo, Švico. Zanimiv je pohod na Veliki Venediger in vožnja s čolnom po Donavi. Mnogi bivši vojaki iz svetovne vojne bodo videli znane kraje v okolici Gorice in na Tirolskem. Tudi slavni Admont, ki je znan sko-rai slehernemu vojaku, bo videti na platnu. Zato naj nihče ne zamudi te lepe prilike ter si ogleda ta prekrasen film, pcln naravnih lepot. Predstava je popoldne ob 3. kakor tudi ob 8 zvečer. Župna cerkev se bliža svoji dovršitvi. Krasni slebri iz črnega marmorja so že postavljeni. obok je skoraj izdelan, zunanja stran pa je popolnoma gotova. Za sedaj pride v cerkev le be-Icnskl tlak. pomladi pa se bodo položile ploščice po vsej cerkvi. Tudi brez klopi bomo se zaenkrat, nn koru bo pa začasno stal harmonii. Gospod svetnik upa, da bomo farnega patrona, I. j sv. Le-maria praznovali že novi, podaljšani cerkvi. Ljudska kuhinin. S 15. oktobrom jc bila v Krekovem domu odprta ljudska kuhinja, ki oddaja celodnevno hrano |)o jako nizkih cenah. Priglasilo se je že polno abonentov i/, raznih slojev, а še vsak dan prihajajo novi. Kuhinjo oskrbujejo čč. sestre redu Noire Dame. Že zu 10 dinarjev celodnevno se dobi hrana, najdražja pa je za 17 Din. Pristopajte k Ljudski kuhinji vsi, ki želite za mal denar dobre in okusne hrane. Carinarnica se bo začela graditi spomladi. Dela so razpisana, 25. t. m. sc bodo že oddala. Most bodo gradili na cesti v Plavški Rovt čez Jesenico. Po dograditvi podaljšane župno cerkve se bo u rodila tudi cesta od store šole mimo cerkve ua Murovo. Na jeseniški pošti smo tc dni tudi opazili novost. Stari pisemski nabiralnik je izginil, mesto tega je vzidan v poslopje moderen nabiralnik. kateri se izpraznjuje na znotraj. Tudi napredek. - PEUk - odstrani inkoi In brez slodu „Creme Orliol' Poblvn sc v lekarnah. droRerlJah In parfnmerijah. Zalo on .fneiiinehninin. ''ntrrob SnilAlklanovn 2.1. Telnfnn 4П-П' Kranj Prosvetno in zabavno društvo »Kranj* priredi v nedeljo, dne 19. t. in., ob 8 zvečer v prostorih hotela »Jelen« družabni ve-| čer. Vljudno vabimo vse člane, njih družine in prijatelje. Posebnih vabil ne razpošiljamo, ampak naj vabijo člani sami v svojih prijateljskih krogih. Spored današnjih slovesnosti Ob priliki blagoslova palače Ljudske posojilnice. Kočevje Včeraj popoldne je z brzovlakom prispel v Celje prevzvišeni vladika lavantinski, ki bo danes blagoslovil. novo palačo Ljudske posojilnice. Palača sama je v teku popoldneva dobila slavnostno lice. Okrašena z državnimi zastavami in zelenjem čaka današnjih svečanosti, ki se prično s službo božjo ob 8 v opatijski cerkvi. Sv. mašo daruje lavantinski škof msgr. dr. Andrej Karlin. Med sveto mašo poje mešani zbor KPD pod vodstvom pevo-vodje g. Gregorija Zafošnika Takoj po sveti maši odide prevzvišeni v novo palačo, kjer bo okrog 9 blagoslov v novi dvorani palače. Občinstvo ima k svečanosti blagoslova, kot tudi k vsem ostalim dopoldanskim svečanostim prost dostop. Prosimo pa, da sledi navodilom rediteljev, da ne bi v navalu občinstva nastal nered. Obred blagoslavljanja se prične s pesmijo »Kristusu Kralju«, ki jo poje mešani zbor KPD. Prevzvišeni nato izvrši blagoslov. Zaključi se obred e pesmijo »Povsod Boga«. Po izvršenem blagoslovu se vrši prosvetni tabor. Otvori ga načelnik Ljudske posojilnice g. prof. Anton Cestnik s pomembnosti dneva primernim nagovorom. Nato govori načelstveni ravnatelj ljubljanske Zadružne zveze g. Fran Gabrovšek »O & Osebna vest. Z odlokom ministrstva prosvete je po službeni potrebi premeščen na celjsko državno realno gimnazijo g. prol. Alojzij Pavlič, dosedanji katehet na drž. realni gimnaziji v Murski Soboti. & Celjski družabni klub namerava prirediti plesne vaje. Oni, ld se nameravajo vaj udeleževati, se naj zglase osebno ali pa pošljejo naslove naj-kesneje do četrtka 23. t. m. pisarni Prosvetnega tajništva v Celju, Cankarjeva cesta 4. V slučaju primernega odziva se bodo vaje vršile ločeno za starejše in mlajše. Posebnih vabil ne bo. ZNATNO ZNIŽANE CENE Jeli Ovomaltine drag ali poceni? Nato Vam moremo samo odgovoriti, da je OVOMAITI poceni, ker dovaja telesu v koncentrirani obliki samo najboljše re lilno sestavine. Velika škatlja Din 56—, srednja Din 32 — mala Din 1'6-—. zadružništvu kot temelju ljudskega blagostanja«-. Zaključni govor govori urednik g. Fran Terseglav, ki nam bo pokazal pota in cilje naše ljudske prosvete. Takoj po prosvetnem taboru bo glasbena matineja, pri kateri najprej izvaja salonski orkester pod vodstvom g. Z. Lenardona sledeči spored: 1. M. Rožanc: Slavnostna koračnica. 2. V. Parma: Ksenija. Intermezzo. 3. F. R. Smetana: Prodana nevesta. Potpourri. — Pevski zbor KPD izvaja sledeče točke: 1. 1. Al. Mihelčič: Hvalnica. 2. Dr. Gustav Ipavic: Slovenec sem. 3. St. Premrl: Slovenska pesem. 4. B. Adamič: Kaj ti je, Mojca. 5. Vasilij Mirk: Jurjeva. 6. Iv. Ocvirk: Igra kolo. — Z glasbeno matinejo je dopoldanski program zaključen. Popoldne točno ob pol 4 se vrši v novi gledališki dvorani palače otvoritvena slavnostna predstava, pri kateri uprizori ansambl Gledališke družine KPD v režiji g. Iva Peršuha Finžgarjev štiri-dejanski igrokaz »Naša kri«. Uvodno besedo govori predsednik Gledališke družine g. Marjan Marolt. Med odmori svira salonski orkeser. Vhod k vsem svečanostim je izključno le s Kralja Petra ceste. & Pri Borzi dela v Celju je na razpolago delo za moške: 4 konjske hlapce, 3 hlapce za govejo živino, 1 pastirja, 1 sadjarja, 5 poljskih delavcev, 2 hišna hlapca. 6 rudarjev kopačev I., 1 pečarja. 1 lončarja, 2 kolarja. 2 sodarja, 8 čevljarjev, 2 krojača za veliko m malo delo, 1 mlajšega peka. 1 prodajalca slaščic, 1 izprašanega strojnika, ter 50 rudarjev za Francijo. — Za ženske: 19 kmečkih dekel, 2 kmečki gospodinji, 1 poljsko delavko, 1 pletilko, 2 šivilji perila, 2 natakarici, 1 gostilniško kuharico, 1 kuhinjsko služkinjo, 2 navadne delavke, 2 kuharici, 14 služkinj in 2 varuški. — Iščejo se vajenci: 1 steklarski, 2 kovaška, 1 kolarski, 1 čevljarski, 1 klobučarski in 1 mesarski. — Vajenke pa: 2 ple-tilski in 2 šiviljski. Novo mesto V kandijski bolnišnici se nahaja g. Ivan Pi-ber, župnik v Šenčurju na Gorenjskem, bivši dež. poslanec. Njegova bolezen je zahtevala težjo operacijo, ki se je posrečila tako, da sc njegovo stanje vidno boljša. G. župniku želimo, da čimpreje ozdravi. Danes se na splošno željo občinstva ponovi v Rokodelskem domu priljubljena narodna igra « petjem v 5 dejanjih »Revček Andrejček« ob pol 8 zvečer. Danes nastopijo proti tukajšnjemu Elanu stari igralci prvaka Slovenije Ilirije. Stari gospodje Ilirije, ki so vsi več let reprezentirali slovenski nogomet, zaigrajo vedno lepo in ho njih nastopi v podeželskih mestih prava propaganda za nogomet. Zato bo tudi današnja tekma gotovo zelo lepa in zanimiva. Paralelka ukinjena. Na drž. real. gimnaziji v Kočevju -je ukinjena paralelka prvega razreda, ker število učencev iz domačega okraja ni dovoljno. Manjka pa le par učencev. Tako šteje sedaj prvi razred 50 in drugi tudi 50 učencev. Vseh učencev na gimnaziji je 280. Vsled le spremembe je stavljen na razpoloženje gosp. prof. Arsen Rausch, in I sicer na lastno prošnjo. Nov odvetnik. Dne 6. oktobra je bil vpisan v advokatsko listo s sedežem v Kočevju gosp. dr. Richard Rom. Svojo odvetniško pisarno je otvoril 15. t. m. in se nahaja v I. nadstropju kavarne »Ma-j rek« ob Reški cesti št. 15. Glasbenik Igo Drucker naznanja p. n. občinstvu, da prične s 15. okt. poučevati violino, violo, ' cello, glasovir, oboe, saksofon. Otvoril bo tudi tečaj za harmonijo in dirigente, in sicer za začetnike kakor tudi za one, ki so se že vežbali. Prijave se sprejemajo vsak dan v hiši fotografa R. verder-ber j a.__ Drsloiehcllsha (razkuževaina) sredstva za vse svrhe proizvaja tvrdka CHEM0TECHNA družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg štev. 10 Logatec Pozni gostje, šc 15. t. m. smo videli pri nas celo jato lastovk. Ali bodo še prišle čez morje? Draginja govejega mesa. Medtem, ko plačuje mesar živino po 7 do 8 Din za kilogram, sc meso prodaja po 20 Din kilogram, in to vse enako, sprednji ali zadnji del, krava ali vol, j staro kot svet, ali mlado. Tukajšnje drž. urad-i irištvo sc radi tega bavi z mislijo, ali bi ne bilo bolje dobivati ineso iz Ljubljane. Res je, <:u jc tudi v Ljubljani meso drago, res je pu tudi, da jc ta ko meso, kakor ga tukaj le prepogosto dobivamo, v Ljubljani po 12 in 14 Din. Moste pr l.mbliani Marsikdo bi rad čital »Slovenca«, posebno zdaj, ko je najcenejši slovenski dnevnik, če bi ga imel v zgodnjih jutranjih urah pri roki. Zato se 1k> zanitprej »Slovenec« zjutraj prodajal pri železniškem prehodu na Zaloški cesti, ob nedeljah in praznikih tudi prod Mladinskim domom. Na II. prosvetnem večeru v Šale/, mlad. domu v torek ob 8 ho predaval p. dr. Marko Korošec o stanovanjski higijeni. Velezani-mivo predavanje bodo |x>jasnjevale filmske slike. Vstopnina samo 2 iu I Din. Kino Kodeljevo predvaja danes in jutri inonumentalni film: »Brat Frančišek Asiški«. Nežno kožo Vašega miljenčka najbolje negujete in ščitite, če uporabljate za dnev-j no kopanje edino lahko milo za otroke Paracelsus. ! To milo plava nu vodi, а je narejeno iz najboljšega materijala, ter je povsem nevtralno (blago), j Zah tevajte v lekarnah, drogerijah in partumerijah > le milo Paracelsus in odklanjajte druge produkte. Slovenska Bistrica Cvetje v jeseni. Na glavnem trgu so zasajeni divji kostanji. Za Dornovo stojnico branjarije je jesen osipala z enega kostanja vse listje, a na vrhu se razcveta nekoliko belih cvetov. V letošnji deževni jeseni redek primer igre narave. Slovesna blagoslovitev prenovljene cerkve sv. Marjete bo danes ob 10. Konjice Na splošno željo bomo igro > Mik lova Zala« ponovili v nedeljo, dne 9. novembra t. 1. Trgatev jc v ivolnciu razmahu po naših prijaznih vinorodnih gričih. Grozdje jc lepo, zdravo in sladko. Če bi ne bilo zadnjega deževja, bi letošnji pridelek posekal lanskega. »Slovenec«' se ra/prodaju ob nedeljah na trgu pred cerkvijo. Mnogi še menda ne vedo, da si sedaj ob nedeljah, ko se vračajo od službe božjo, lahko priskrbijo za |>opoldun dobro čtivo za cela 2 dinarja. Segajte pridno po dobrem katoliškem časopisu, ki vami ga ponujajo naši zavedni fantje brez kričeče reklame; kajti dobro blago se samo hvali in ni treba najemati za razprodajo kričečih jesiharjerv. Kriči in vpije le tisti, ki ima ničvredno čifut-sko rolio in nihče ne mara zanjo. lj)obro blago pameten trgovec lahko /. mirilo reklamo spravi v denar. Vsak /.uveden Konjičen kupuje in čita le katoliške časopise. Konjičani, pri vsaki hiši naj bo ob nedeljah na mizi tudi nedeljski »Slovenec«. Borovnica Slovesna proslava 100 letnice naše farne cerkve so bo vršila dne 26. t. m. v nedeljo. Na prvotno določeni dan 19. oktobra se radi vremenskih neprilik, ki so ovirale pripravljalna dela, ni mogln vršiti. Proslave se bo udeležil tudi prevzvišeni g. škof dr. Gregor Rožman. Nov šolski vodja. Več mesecev je preteklo, odkar je bil s svojega nndučiteljskega mesta v Borovnici prestavljen za nadzornika v Novo mesto g. For-tunat Lampret. Kakor pa vemo, se je zadeva novega šolskega vodje zavleklu radi prošnje g. Lam-preta, ki bi rajši ostal na svojem starem mestu ter sc rešila šele sedaj tako. da bo za vodjo postavljen g. Piniat iz Novega mestu. V ponedeljek se bo pri deželnem sodišču v Ljubljani vršila javna razprava proti g. Josipu Rozmanu, bivšemu kaplanu v Borovnici, po čl. 4a zakonu o zaščiti države. Ker je bilo torišče inkriminiran i h dejanj v našem kraju, vlada tod za potek razprave veliko zanimanje. Trbovlje Naši tržni dnevi so vsako sredo, soboto in ob plačilnih dnevih, t. j. vsakega 1. in 15. v mesecu. Vedno so dobro založeni z iivežnimi in drugimi potrebščinami. Zalaga nas največ Savinjska dolina, od koder prinašajo kmetice v košarah ali pa dova-žajo na vozovih. Tudi Posavje je s prodajalci dobro zastopano. V soboto smo videli kar 16 voz, polnih krompirja, repe itd. Cene krompirju so bile nizke. Za mernik ali škaf si plačal 20 Din. Pogrešamo pa v jiplošnem vsako nadzorstvo, ker cene pri vsakem tržnem dnevu drugače kažejo. Kupčevalcev je dedno dovolj, posebno sedaj, ko se zalagajo za zimski čas. Tudi Luk. sejem je bil dobro obiskan od kramarjev kakor od kupcev. Delavstvo praznuje in ima čas obiskati sejem, seveda je tudi mnogo takih, ki nič ne kupijo. Živine ni bilo veliko, kar jo je pa bilo, je bila boljša kvaliteta. Seveda, ko bi delavstvo že enkrat pričelo z normalnim delom, bi bila kupčija prav dobra, kar pa upamo, da se bo še zgodilo. Dane«, v nedeljo, ob 3 popoldne in ob 8 zvečer obiščemo predstavo igre »Kalvarija«, ki kaže vse grozote iz svetovne vojne. Igro prirede bivši vojaki iz svetovne vojne iz Zagorja. Prosvetna zveza Občni zbor Prosvetne zveze bo v četrtek 23. oktobra ob 9 dopoldan v beli dvorani hotela Union. Dnevni red obsega sledeče točke: 1. Poročilo tajništva; 2. poročilo preglednikov; 3. volitev; 4. ljudska visoka šola, predava g. dr. A. K iP. h ar; 5. Kai se učimo od inozemskih organizacij, predava g. dr. J, A h č i n. Vsako društvo, včlanjeno v Prosvetni zvezi, je obvezano, da pošlje na občni zbor za vsakih 50 članov oziroma članic po enega delegata. Ker jc vožnja polovična, zato naj vsak delegat kupi na vstopni postaji vozni listek do Ljubljane, katerega naj shrani. Potrdilo o udeležbi dobi pri vhodu v dvorano in se z isto vozovnico pelje nazaj. Polovična vožnja velja od 22. do 27. oktobra za vse vlake razen Orient expresa v dravski banovini. Na občni zbor pa se vabijo tudi vsi oni, katerim je pri srcu kulturni napredek našega ljudstva. Prosvetni teden od 19. do 26. oktobra obsega sledeča predavanja; 20. oktobra, ponedeljek: dr. M. SI a vi č; Mednarodna zveza duševnih delavcev; dr. I. Fabijan: Katoliška zveza za mednarodne študije. — Torek, 21. oktobra: dr. R. Ložar: Nekaj misli o lilmu; Hrovat B.: Kulturni lilm pri nasi P i v k J.: Prosvetna zveza in film. — Sreda, 22. oktobra: Dr. A. Vodnik: Ljudske knjižnice; K o š i č e k J.: Katoliško časopise. — Sobota, 25. oklobra: Ljudska igra pri na« in drugod, predava g. N. Kure t; Ljudski oder, referire g. N. V e 1 i k o n j a. — Vsa zgoraj naštela predavanja se vršijo v Akademskem domu, Miklošičeva 5 in sicer je začetek vedno ob 8 zvečer. K tem predavanjem se vljudno vabi K. Starešinstvo, č. duhovščina, učiteljstvo, zlasti pi dijašlvo. Prosvetno-ordanizatorični tečaj та žen» in dekleta priredi ob priliki prosvetnega tedna Slovenska krščanska ženska zveza. Tečaj traja od 23. do 26. oktobra. Vsako društvo, zlasti ženski odseki naj pošljejo eno zastopnico na tečaj. Pubtius Vergilius Maro Ob 2000htnici rojstva Rim v Vergitovem čaeu Ptlblius Vergilius Maro, pesnik, ki g« »lavi Њ leto, in tiestl ta mesec vesoljni Kulturni svet, bi red, da M vstal pred vami v tej Kratki pol uri* *i je namenjena lepi knjigi. V Rim moramo, v ono davno prošlost prvega stoletja pred Kristusom. Roma je zavladala svetu, gOepodarica sveta jfe, saj Tam od gorečih Libije puščav, do mralih host germanskih in dobrav, od Taga pa do Evfrata in Nila — tod orel rimski razprostira krila! V tej moči pa se borita v njej dva svetova: trndtolj« republikanske misli, ki )o ljubosumno Sdlti Senat, saverovftn v slavno proiloet, in monaf-hlOha misel mtičnib osebnosti. Veliki CaiUs Julius Caesar je padel, a marčne ide' nt so fešiie republike, zakaj prišel j« drugi OeesatOktavlnn in prevzel dediščino svojega stfieet smagevelee јв izšel ii državljanskih vojn in republika se je morala umakniti prinelpelu Attfustus je zavladal Romi in ji vrnil mir. fclvljeeje v Romi s* je saobrnilo. Augustus je bil centralne osebnost i h Ob njem Je vse prejšnje divje, strastno vrvenje strank potihnilo, rostra ne Foru Je samevala, političnih govornikov-gro-movnlkov, ki bi pridobivali ћ*ћ« ia»e, hi ve« bilo, niso «i upell, kakor ei niso tipali niH v senatu do beeede, ki bi sodila in obsojala. Tako ee je zgodilo, d* je Rama, ki Je dotlej odmevala od politifhih boje* in huslaftj po kari-jeri, postala беа aof literarno mesto, kakrJno še nt bilo. Ne več politični govtrti, recitacije peen&kih del bo bile na dnevnem redu Iti deklamadje v patetični dlketji Iubrtišenlh retorskih mojstrovin, * katerih ao bistroumno raspravljall o vsemogočih finglranih temah. Publike, nabrana in neitbrane kakor 1« naneslo in kakor so leteli. In ne samo 1«. Po» membnt mofcle, vrhovi aru se nemnesl »vneli ta lepo knjiievttbst, postali so ji naklonjeni pospešeVateljl, odprli so ji svoje pairlcijSke domove, bili so središče literarnih krogov v svojih literarnih salonih, ТвКО Meetenee, tako Messala, tako Asinius Polilo, ki je posredoval med avtorji in publiko spočetka t reottaeiiarnl pred Izbrano drufcbo, potem pa je celo ustanovil prvo jev&o knjiknioo, kateri so kmalu sledile še druge, Se rti Augustus J« bil vesel tega literarnega fevljenja in skušal si je pridobiti naklonjenost pmtlkoV, ker se mu J« tudi posrečilo. Kaj čudno. čto J« tedaj zavladale v Romi literarne epidemija, katera je |neie Vee v »trop, ki ee poti in i rudi, ledino fffje peerije.. kar je Horae, lj»bij«ie« Meeenaitov tn Avgustov, drastično povedal v svoji eplstoll !1. 1, 108: Mulevit menlem populu« levi* el calet Uho •efibendi studio, puerique pelreeque severi fionde eomas vihati cenant et termine dictant. Zlati vek rimske knjilevn&Mi je btl te ia v tem času je živel in pestili Publius Vergilius Maro in užival slavo največjega m«i velikimi, slavo pesnika, ki ga je Ron« Ihe davuo lelela in čakala. Vergitovo življenje Pobi tu« Velgiilue Maro se je rodil 15. oklfr-hre lete 70. pred Kristusom v veel Ande« bluu Meniove. OBe naj bi bil lončar aii kakor menijo nekateri, naveden dninar. Tako ali tako, vseeno, vemo pa, Ha Je {»skrbel svojemu sinu dobro vtgtijo, Mladi Vergil se je Šolal najprej v Cremoni, potem pa, ko јб Oblekel togo virllls (lo, oktobra 66), v Mediolenu in Kmalu ie t Ho mi. Študij bi mu moral utreti in odpreti pot v javno »ivljenje in de|stvo« vanje, a te pot je vodila preko Fora in rostre, na katero ee je vzpel Vergil samo enkrat in fn tem nikoli več. sekaj spojne! Je, da kljub >sem V>wm m ho nikdar govornik, ki bt razvnemal maso In ee t njeno pomočjo dvignil. Umaknil se je * »atlSje, da bi se posvetu in fivel samo Muzam. Pa ga je tedaj bridko zgrabilo, da je morala biti prve pesem proftnja pesem. Oktavljan je tedaj — 43. pred Kr. —- amagal pri Filipih svojega tekmeca Antonija In hvaleien svojim veteranom, je dal razdeliti med nje kre-monsko ozemlje, ki je bilo republikansko. Ker je bilo sveta okoli Kremone premalo, eO pritegnili ве MantovO in teko m je agodllo, da Je prišel Vergil ob svoje posestvo, s katerega je bil pregnan, kar nam rile v deveti eklogi svojih Bukolik, S pesmijo, ki jo Je posvetil Alfenu Varu, namesl-siku v Cisaipinski Galiji, je menil, tW bo Odvrnil pretečo nevarnost Od MantOve, a mu nt uspelo. Kdo M ob agrarnem vprašanju razburjel veterane na ljubo človeka, ki je napisal lepo pesem v gladkih hokaemetrih! Pe VergU nI obupal. Sel Je v Rotno m dosegel je pri Oktavijanu, da so mu vrnili posestvo. In jiesntk je pokazal svojo hvaležnost Oktavijanu v prvi eklogi. Poslej je Vergil v miru pisal Ih pisal in s prvo svojo knjigo, ki Je nastala v letih 42.-80. in vse« t ju je deset idil-eklog In Jo Je naslovil Bukolika, el j* pridobil naklonjenost Aslnlje polltona, ki je bil pred Alfenom Vero« namestnik v OellJI, in »e drugih. Tudi Maecenas, veliki prijatelj MUH, Je postal posoren ob tej knjigi, tn Vergil je našel z njo v njem prijatelja, ki mu je ugladil 1» utrdil življenja pol in mu odprl vrata oelo k Oktavijanu-Avguetu. Z drugo knjigo — Georgikon jo je naslovil 1« jo je pisal sedem let (tO—— se je oddollll Mecenatu aa njegovo naklonjenost, potem pa ве Je lotil življenjskega dela, ki naj hi proslavilo Avgn-st« in njegov rod. Pisal Je In »pisal Knejldo, vell-eaelen ep v dvanajstih spevih, ko Je bil v glavnem gotov, se Je odpravil na pot v Orecijo in v Aaljo ter j« menil porabiti Se tri leta, da bi svoje veliko dalo optlll In m predal potem vea samo ilioaollji. V Atenah je naletel ne Avgusta, ki e« Je vrsfai t« Aii je v Ročno. Povabil gt Je, naj se mu pridruži ia M vrne s nJim. Pssnlk, ki je Ml obolel seradl prevelike vro«ne, ko je oMekel Megaro, ee je Av. povabilu odsval. Med potjo ee mu je boleietl p6slabšala ih ko So jiflštali v BfufidUtjU, je 6ei nekaj dtii — б1. septembra 1б. leta pt- Kr. — uintl. Pokopali so ga v Neapoliju, kjer se je v življenju tako rad mudil, t nagrobnika, ki so mu ga poetavill, je osnenjel napis: Msntua me genult, Calebri rapuere, tenet hUho Parthehopet čeelhi paecua, rurn, tluces Vergil Hiovek: ni se mu godilo slabo. Dohat, ki nam podaja njegovo življenje, ve povedati: pos- sedit prope centens sestertium e* liberalitatlbUS amleortlm h«tottllque dotmim Romae Rstpilllls iuxta hortdfc Mačceiiallantts. Nič čudnega to bogastvo, бе je pa slai ob slrdni pesniku bogati Maecehas in satn Auguelus in ?e vemo le feetvijevega komentarja k Eneidi, da zanjo -»аеГе grSvi donatus est«, Polovieo svojega premoiertja je KApusttl bratu, drugo potovioO pa Jfe volti Avgustu, Merenatu in p«nikome L. Varlju in Ploctju Tuceu, мкај drugemu ni imel zapustiti, ker ni bil oeenjen. O nje. govi zunanjosti nam poročajo, da je bil (Jok, teninorjave polli in nekam kmetilkl. Njegov glas je bil prijeten, a v drufcbi je bil neokreten in tih, kar je pa? pt)V*w?iis njegova skromnost, v kateri se je čelo skrival pred publiko, kadar je priSel v Romo tn p je posrtravllala m nproarjaia natij. Sicer je bil zdržen v Jedi in pijfiči-kakor tudi sploh v-življenju. , .„ Vergitova deta Vergil pesnik: slišali snto in г nogthbnikrt brali t eeeini pascua, trura, dutses. (»načujoč Vergila pesnika, moramo prod vsem ugotoviti, tla velja tudi zanj: Graecia capta cepit Romam, Via rimska literatura od začetka p« dO konfta priča namreč, da ji je manjkalo pesflilkfe InVeMcljč in se je suženjsko naslanjale na Grke, tako da moremo osnačiti skoraj vsa rimska leposlovna dela kot prosfe pre* vode In prireditve in Se najboljše pesnike kot epi-gone in verne učence helensklh mojstrov. Tudi Vergil J6 hodil v Solo h Grkom. Bukolika, prva zbirka, ki obsega dčsst ekiog, idil iz pmstirskega življenja pescual —■ bi gotovo Ur biia nastala, če ne bi pesnik bral Grka Teokrlta, ki jc opeval Isto snov. Lepo Idile so to, ki ritejo pastirje na pešlt po dve, po trije nastopajo, Ivilgajo In pojo tekmuje?, oapevajo« si. V prvo in deveto je izlil pesnik svojo bridkost Ifi veselje v »veil i ugrabljenim lit vrnjenim posestvom, sicer pa peje pesllrska Jiešem tnRolt&ke Ijubfzni in, četrta, prerokuje »lati Vek v pričakovanju Avglitdovega sina. Pa se je rodila Avgustu bdi in Roma je čeKala, kdaj poSlje nebo otrok«, ki bo obnovil zlati vek... Nič čudnega, če so v sred' lijem veku Interpretirali lo eklcgo v mesijanskem smislu. Vergil svojih ekiog ni prevajal, prirejal je aha no snov in se ravnal po svojem vi&rniku. Južni milje Teokrltov je »amenjal s tisalplnsko pokrajino, v kateri ал njegovi pastirji življenjsko neresnični, kakor bi bili gorenjski ptaftšarji, če bi začeli jx> njihovo peti in govoriti v prevodu Marka Pohlina; Pod hladnem gabrejam o Tityr! Ti ležlS in svoj« plive glas v zelen gojEd ipuStiii Site planine pek mi momio Mpustitl, mi mormo se eelu od doma odloČiti. Ti Tiiyrl ll tukej se v sencah vesellSi od Amarjrle kjer cel' wortle peji tiftlš. Ko srečujemo v dobi liiiiuanieiiia in renesanse in še v rokOkoju pri novodobnih evropskih narodih bohotno stilisirano pastirsko pesem, so moramo spomniti vergila in njegovih Bukolik. Druga Vergilova knjiga so njegova G e o r -gika, s katerimi Je ostal še na detell — rurat — in nam narisal kmetiška, poljedelska opravile. V uvodnih verzih poje — podajam jih v prevodu dr. J. ftubiea, ki je celo delo prevedel in je isUklo v Janefičevem Cvetju ls domačih in tujih logov, Celovec, lBMs Kaj vesele setve Stori, ob kteri li zvezdi polje oreti, Mecen«, in brestju dovssali terte prav bi bil6; kak vole rediti, kakova gojltva drObniol gre; način, da И hranimo čbellte pridne, naj tu v pesmi povem. Tako oznaii snov, ki jo misli podajati, tn res se d rti te razvrstitve. V Ш1П knjige je raadelil vso snov. V prvi knjigi govori o poljskem delu, o p»-četku poljedelstva, o poljskem orodju, o semenju, o vremehh; druga knjiga obsega sadjerejo, tretja živinorejo in tetrta iebelaritvo. PreoMiren bi bil, če bi se mudil pn posameanosllh. Kogar hI Mnb male In bi jih red poznal, pe ne amore letlnMIne. nej šele po nevedenem Stibi?«rvem prevodu i Kakor v aklogah, teko indl v lem delu Vergil nI poviem originalen, tudi pri tem je imel svoje vaornike, la katerih Je ujemal, ob katerih je delal. Pozna »e močno, da je uporebljel starega Homerja, da mu nt bil neanan Healjod s svojimi Erga kal hemeral, in Se se poane vpliv Teokrltov, KalTmahov, Bioftov, Partehijev Pomagal si Je tudi s poljedelskimi spisi, ki So Jih spUtali Kartaian Mago, stari Katon, Vafro, bukree (De rerum natura) in slasti Julius Hyg1nus, De pa Je ujemal tudi it lastne prakse, je Jasno, sej je bil sin delele. Čeprav se gleei uvod v te knjigo nekako teko Kot je učil pisar v Preiernovt Novi piearijt učenca, da vzklikne-. Bom pel: goeCn'ce kaj na repo Vfcrje, kak' prideluje se krompir najbolj!, kako odpravljajo se ovcam garje, preganjajo ušivim glavam gnlde, lovit! miš' uSli bom gospodarje — in tudi svojo napoved vestho izvrši, se nam bo zdelo nekoliko čudno, da more biti ta didaktična jiesem najboljše vergilovo deio. in vendar je tako. Možje, ki se na take reči ratumejo, to IMovralne trdijo. Ktlor je prebral knjigo, mora priznati, da je res kljub Snovi, ki se nem danes ne zdi vredna vensov, le sočna, življenjska, dihajoča mesloaia vso lepoto idiličnega kmečkega aivljenja. Enejtda Največje Vergilovd delo Je njegova iEneJIila. Rimljani šVOjega narodnega epa ni№ imeli ib zato so «kušali vil pesniki od kraja, ustvarili ga. Pa je ostalo le jiri poskusili, ki niso aadovoljUi. Vergilov ep pa je ugrabit in poetai nekaka narodne ust in narodni jx>nos. Videli smo, da ni bil 8e popolnoma ifcpiljeti, a vendar AugUstue je želel iu ukazal, naj iskie, in iJlei je ln ilvel kljub svojim pomanjkljivostim in i fillm je zvezana in favl vergilova slave vire v-еке do daties. Da, bili so Basi, ko je Enejlda zase.nf.ila telo Homerjevo liijado ln odiaejo, iz ka« teHh le VTiraaiia, katerm medel odsev je. Vsebina: Junak Enej, sin AnhifeOv in Venerin, je ibeial z obetom in sinom Aškanijem iz goreSe Troje ih blodi žo sedmo leto po morju, iščoč nove domovine. Viher ga asnese na libijsko obalo, kjer ga vsprejme karfagtnske kraljlea Dldomt, ki ga vrJjubl. Pripoveduje ji o užodl Troje, potem pe o svojih pomorskih blodnjah. Bogovi st> mu dali tnak, na) si lSCe v tujini novo domovino. Pa Je Sel na pot in prišli &o v Tracijo, kjer j>a niso obetali, zaitaj senca |>adlega Polidorja ga je svarila in krenil je na otok Del. Tu jo vprašal za svet Apolonovo pre-rečlšža 1П njegov odgovor tolmaJSll, naj gre na Kreto. Ko so prišli na Kreto, je med njegovimi ljudmi aačela ressajaU kuga, kar je biio znamenje, da je Apolonovo napoved slabo tolmačil. Hočejo v nanjo, p« jih hineee na Rtrotade, kjer dobi hovo prerokbo, da prej ne doepe v Italijo, dokler ga ne prisili lakota, da bo moral s svojimi polesli telo miš«. Nato iaveslajo v AktiJ, priredijo igre na čast Apoloiiu, potem nadaljujejo pot v tpir, kjer vlada videč Helen, sin Priamov, ki Opozori Eneja, naj krene v Italijo in niu pove, da se bo mogel ustaviti v onem kraju, v katerem mu pride naproti svinja s tridesetimi pujski. Nadaljno usodo da isve pri Sibili. Zopet se vkrcajo in v temni noči doeeiOjO Sicilijo in v n rt plinu umre oče An&le. Nato vnovič poskusijo, da bi vendarle prifti v Italijo, e vihar jih zanese na libijsko obalo. Tako Je povedal Enej Didoni svojo zgodbo. V četrtem spevu beremo, kako se jo razvnela Dldofia V 1ЈИМШ, i vefldar ne more prikleniti Eneja nase, kei- usoda mu je določila drugod domovino. Po slovesu se razočaran e Krsijioe usmrti, впеј dospe na eiclitjo, priredi igre v Sest umrlemu e?etu, ki se mu prikale ler mu veli, naj »btšJe Bibtio. tehske in onemogle pusti Enej v Siciliji, z moštvom pa zaplove ptotl Italiji ln pristane v Kumah, kjer dobi Slbll&. z njo se bllla podtemlju la prerokuje mu prihodnje«!, prede« тОГе v podfcemije, se mora vrniti ia pokdK pati prijatelja Misena, nato pa mu je pot k sencam prosta. Oh sibui stope skoči grozo podzemlje, ere» govi prošnji, zlasti, ker je mislil na hčer in na* povedano poroko s tujim knezom. Tedaj pe je segle vmes Junona, ki je bila zaradi matere Ve« nere Eneju sovražna. LatinoVo ženo Amito je pre« motila, da je nasprotovala moževim načrtom. Furij* Alleklo povzroči nato boj. Povod je dal AskanlJ, ki je ustrelil lepega jelena. Latin se ne mara me» sati v boj, pač pa ga vodi rululslU kralj Tamui, ki ljubi Lavinijo. Boj se vleče, oba nasprotnike 11 iščeta zaveznike. Enej dobi sijajen ščit, ki ga je izdelal Vulkan in je na nJem upodobljena VSa Httl* ska prihodn ost. Medtem ko je šel Enej k 8trur» cem, da bi Si jih pridobil za zaveznike, se posrell Turhu udreti v sovražni tabor. V skrajni sili «• Enej vrne z Etrurti, vname se nov boj ln TfOjl&el zmagajo, sledi premirje, da pokopljejo padle, po* tem se pa pogajajo, da bi odločila oba poveljnike v dvoboju usodo. Vse je bilo pripravljeno, pe pre-I lomijo Rutuli pogodbo in boj se znova rasvbame, I Eneja raitijo, a mati Venera ga kmalu pOsdrevt, nakar navalijo Trojanci na mesto. Zmeda i« Strah ženeta kraljico Amato v smrt in se pride do dvoboja med Enejem ih Turtiom, v katerem hituleM kralj i^ade... To bi bUa V kratkih obrisih fabula EftOjM*, ki je nakazana že v llljadi ia so jO Že Grki oMe> lovail, tako H. pr. stesichoros (640—666) ln DtoAie Halikarnaški. Tudi zgodovinarji, n. pr. HellaaDmt Leebiški in Timaeus, so le fioenaii to tgodbo« ki pe je od vsega po?etke umetna ln «ato tudi v Vetfb lovi redakciji ne vpliva tako neposredno keker Hlada ln Odiseja. Vergil јб je povrh vsega Se № clonalno podajal, holeč v njej deli Romi »lavno tradicijo in pokaeati božanski isvor julijoev, kate> rega rodu je bil tudi Augustus... Prvih šest spevov je nesienjetdh na Homer-jevo Odisej«, .ii-uga polovica pa odgovarja s evojttol brtji tlijadl. Augustus in Rimljani so bui, kot sem ie ome* lili, Etiejide veseli in ob hjej so poslej restll ih M vftgajali, kakor nek6č Orki ob lltjsdi. ln ne eemo Rimljani, ki Jim je zaktlcal, naj pomnijo, de s« poklicani vladat! svet, dajali mir, prizanašali nod-jdfrnljehlm in uporbe strahovatt )Enejida VJ. 861), temveč vsi kulturni narodi so občudovali Vej|uii skosi ves srednji in novi vek Ib ga še danes, desi ga kritično motrijo in sodijo. Pesnik je prelet eejo v pravljioe in pripovedke kol čarovnik № vemo, mediji, v kateri spremlja pesnika skoti pekel tn vlee. Kdo se ob tem ne spomni šestega speve En* jide, ki je dal golbvo Danteju povod, da je lel tudi na podobno pot kot Vergilov junak Enej t Enejida, podana v SAnosneni, nekoliko fcrhtt» stičnem jeziku, kar odgovarja snovi, bo živela, saj SO v njej kljub pomeujkljivestini lepote, ki človeka vedno zgrabijo. Pripovedovanje o jmdcu Troje, Di-donina ljubezen, obisk V podzemlju in še to in ono 90 priaori, ob katerih človek uilva in Jih ne zabi teko eiepb. vergil je v Slovencih, kolikor niso lil skoti nekdanje gimnazije, neznan. Imamo samo aeetareli SublSev prevod Georglk, o drugih drobeih pa j« bolje, da no govorimo. Kdaj dobimo Ekloge, kdaj Enejido? Dr. Joaa UvrenČIČ Radio Programi Hadio-Lfublfana t Nedelja, 15. oktobra: 9.50 Cerkvena glasba. 10.00 P. dr. Roman Tdmin«c: Versko predavanje. 10,20 Ing. Oertte J.: Kmetijska ura. 11,00 Koncert Radio orkestra t Trobenta Sok), Vmesne samospeve poje gdč. Tončka 6ušt«r. 12.00 Tedenski pregled. 15.00 Ing. j. Čerrte: Nasveti ta kmeta. 15.15 Cilre ia kitara (gg, Ahačič), Vmes kitara sob, g. Jelene. 16.00 Plošče. 16.30 Humoriltično čtivo, pisatelj Mil-činaki. 19.00 Prenos iie Prage, opera. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Lahka glasba na ploščah, Ponedeljek, 20. oktobra: 12.15 Plošče (mešan program). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, bo ras, ~ 1800 Radio orkester. OelO-solo. Hewai.jaer - 10.00 Prtrf. Tine Debe!|ak: PoljlčU na, - 10.80 Zdravstvena Ura. — 30.00 Plošče. — 20.80 Prenos t Dunaja: Koncert dunajskega simfoničnega orkestre. 22.00 Časovna napoved m poročila. Torek, Si. oktobra: 1215 Plošče (dunajske in slovenska fflasba). — 15.45 Dnevno vesli. — 18.00 Ces, plolče, borze. -- 16.00 ftadto orkeslef. Klavir in harmonij, Hawal-JaM. — 19.00 Prof. Fr. Pengov: Solnčna enerella in nje vporaba. 10.90 Dr. Ivan Grafenaner: Nemščina. 20.00 fcena v svetovni literaturi, ga. Barlolove. — 50.90 Samospevi oper. barllonista g Pevle Grbe. — S1.00 Pejler večer re-dio orkestra. Celo-solo. Trobenta-solo. Klevlr In her» monij. Hawai-janza. Saxofon-duet. Violina-eolo. Flav-ta-eoio. Dmgi programi i Ponedeljek, 20. oktobre. Belgrad; 12.45 Koncert radio orkestra. 17.80 Narodne na harmoniko. 20.00 Narodne pesmi, poje g. Cvejić. 20.80 Prenos z Dunaja. — Budapesti 12.05 Koncert orkestra. 20.00 Koncert ojiernege orkestre, nato oiganskl orkester. — Milan: 15.00 Tosea<, Puoeinl. 16.90 Večerna glasba. 20.40 «im. tonični koncert. 21.00 »Lohengrin-i, opera, AVagner. — Prage: 20.80 Prenos h DuBftjs, 22.80 KOJlcert (orgle In violine). — Langeebere: 1780 ttereaade in sulie. 20.00 Lahke gleeba. - Rim: 12.46 Radio kvintet. 18.18 Redlo kvintet. 17, Koncert oper-nsfs vtkvblra. 30,$w Ulika glasba ~ Bnfiin; io.40 Zabavne pesmi. 30.80 InlsruaoloiMlul ргоцгпиц nalo vesela glasba. — Katoviče: 20.3O Prenos z Dunej« intemaelonaini koncert, SS.30 Plesna glasbe. Tnulouse: 18.56 Argentinski orkester 1046 Men* doline. 20.00 operetne giesba, 21.00 Phliipsov kon. e«rt. 22.00 Koncert vojaške godbe. ~ Mor. Ostra-r«i 12.80 Koncert orkestra. 16.80 Končen orknsir*. lB.Oo Plošče, te,85 Končen, 10.20 orkester. Leipzig: 12.00 Plošče (Jok. 8eb. Bachova ure), te,80 zabavni koncert. 10 to Dumijskl veSer. 2130 Klavirski koncert, neto labavna giRsba. Torek, 21. nktohra. Belgrad: 12,46 Koncert radio kvartete, 17,06 Citre, igra g. Iv. Skalar. 17.30 Narodne, tercet. Ž0.00 Koncert radio kvarteta. 20.30 Prenos iz Zagreba. — Bufl&pesti la.t« Konoert orkestre. 17.80 Koncert. 19 80 Plošče. 20.80 Koncert ciganskega orkeelra. — Milani 13,16 Koncert. 17.O0 Plošče. 18,80 Lehke glasba, 21.00 »Ernanu, opera (Verdi). — Praga t 19.20 Pesmi. 19.50 Koncert (kvartet). 21.00 LjUd« ski koncert. — Langonbors; 17.80 Večerni koncert 90.60 »2enitev< (Gogolj). — Rim: 18.80 Zabavna glasba. 17.00 Instrumentalni in vokalni koncert, 20.35 Pestri koncert. — Berlin t 10.80 Kom cert. 31.10 »Prekriiani računlc, komedija. — Ki' tovieei 17.45 Liudskl koncert. 10.60 Prenos oper« iz Varšave. — Toulouso: 18.65 Španske nerodne pesmi. 20.00 Koncert vojaške godbe 21.00 Koncert. 23.10 Pesmi, nato koncert. — Mor. Ostrava: 21.00 vokalni koncert Sokola. 21.30 Vijollnskl knmcert (Greta Hahnova). 23,20 Koncert orkestra. — Leipzig: 20.00 Koncert. 21.10 >Tlmon iz Atene, slušna l|ra; aato plesna glasba. нг IT RRASNB KODRE *1N -fM nesmejeno trajne pri vlainem zraku ali potsaju doislejo da. me in rfoapodje brez Skarl| ko* draik s HELA easnoo ee kodrs. Tudi aailspii bubikopf «s potepta s Hsla, ktr len«eetr«bna vsake ondulaelte. Vsili prihra- nek aa času in dsaBt|u, pospešuje rait la«, Vata podoba Vsi ba iansnadlla, Takoj po v por« bi obilo oadallraalh kodrov, krains Iriaur«, Meefe s»h-Valnio* Potabno đtsdaliSk« ufn.tac« «a oolna k »al*. Cena 12 Din, 3 sfeklenloe 31 Dle, « stekleni« 40 Dia. •tr. Niksl, Keninv - К«ии H • (Krftal мФ ЧЈШ, Ш. V Citaleljem „Slovenca" za nedeljo Arkadi j Averčenko: Plesalka Leonardi Urednik »Večernega lista«, Brykin, je bil prišel zelo pozno domov. Šel je takoj v posteljo in naravnal budilko na sedem, da za-boga ne bi zaspal... Zavil se je v odejo, se udobno zleknil in kmalu sladko zaspal. Spal je pičle pol ure, ko ga je nenadoma zbudil neki ropot. Pesti so butale na njegova vrata in ženski glas je smeje se klical: »Eh, neumnost, saj je doma. Vratar mi je rekel.« Brykin je skočil s postelje, si ogrnil odejo, napravil luč in šel k vratom. »Kdo je tam? Kaj se je zgodilo? Kaj je prav za prav?« »Odprite! Odprite, drugače napravimo takega vraga, da bo cela hiša pokonci.« »Hudič vas vzemi... Takoj.« Brykin se je še bolj zavil v svojo odejo in odprl vrata. V tem trenutku je veselo vihraje vdrla v sobo njegova dobra prijateljica plesalka Leonardi, za njo pa dva gospoda, ki ju Bry-kin ni poznal. »Na obisk prihajamo,« je dejala plesalka, »prosim, sprejmite svoje goste, kakor se spodobi!« »Toda dovolite,« je obupno vzkliknil Bry-kin, »ali je sedaj čas za obiske? Neverjetno ... Sredi noči delati obiske? Koliko pa je prav j za prav že ura?« »Preklicano zgodaj je še — komaj dve popolnoči. Bili smo v vseh mogočih barih, a zdaj, ko je že povsodi zaprto, smo se namenili še k vam,« — je dejala veselo plesalka... »Ljubeznivo, mar ne? Gospod s plešo je znani skladatelj Poltoracki in oni-le z mišjimi očesci je inžener in tovarnar Kirchheim.« »Drago mi je,« je pripomnil Brykin, »toda vendar... ravno sem bil dobro zaspal... .Tutri moram biti ob sedmih na nogah in zato...« »To nič ne de,« je zaklicala Leonardi, »glavna stvar je: Ali imate kavo?« »Toda prosim vas, odkodi pa naj vam ponoči pričaram kavo?« je nestrpno zaklical Brykin. »A vi pridrvite kakor vihar. Niti steklenice vina nimam doma.c »Vina?« je veselo zaklical inžener, »takoj bo vino tu! V avtu imam dve steklenici sekta in dve steklenici bordeaux-ja. Pojdiva, maestro, da pi^neseva vino!« Poltoracki in Kirchheim sta vrgla Bryki-nu po par poljubčkov z roko in izginila. Brykin se je čemerno umaknil za špansko steno, se oblekel, prišel izza stene in očitajoče dejal plesalki: »Kakšna neumnost je to, buditi ljudi iz spanja? Zakaj pa niste obeh gospodov povabili raje ua svoj dom?« Leonardi je mirno sedla na stol, prekrižala noge, ga nagajivo pogledala in si prižgala cigareto. »Dragi prijatelj,« je menila smeje se, »saj veste, da ob tej uri nikoli ne hodim spat. Sedaj je še-le pravi čas za zabavo. Kaditi, kramljati — saj poznate moj dnevni red: podnevi spati, ponoči krokati... To je življenje! Toda ne delajte vendar tako praznega obraza!« »Spati hočem.« »Pa enkrat ne spite! Povejte raje, ali imate kavo?« V tem sta se Poltoracki in Kirchheim raz-(grana vrnila z vinom. »Vi, gospod Brykin, ali imate odčepnik?« »Kje naj ponoči vzamem odčepnik?« je razdraženo odvrnil Brykin. »Takoj preskrbim odčepnik!« je zaklical Kirchheim in planil iz sobe. »Kirchheim je pozoren, ljubezniv človek!« je zaklicala Leonardi. »Poltoracki, vi nam pa medtem zaigrajte kak imeniten shimmyk „ »Ali imate glasovir, gospod Brykin?« je vprašal Poltoracki. »Da... tumle v kotu, za stolom, pod škat-ljo za klobuk...« Poltoracki ga je pogledal in dejal: »Slabe volje ste... Mislim, da smo vas dvignili iz spanja...« »Ne, kaj še... Zelo ljubo mi je, ampak...« »Ostanemo samo pol urice, popijemo kavo in odidemo ...« Tedaj se je pojavil Kirchheim г odčep-uikcin. »Nu, kaj sem bil rekel? Tu je odčepnik. Ali hočete rdečega ali sekt?« »Sekt!« je muhasto dejala plesalka. »Vi moški pa pijte bordeaux!« »Kje so pa čaše?« je vprašal Poltoracki. »Tu sta samo dva kozarca,« je zaklical Brykin, »služkinja spi...« »Grem po čase!« je zaklical Kirchheim in hitro odšel iz sobe. »Brykin,< je dejala Leonardi, »pijte vendar!« »Ne morem! Jutri moram ob sedmih vstati. Kakšno vino pa imate?« »Izvirno francosko. Pa če te znamke ne ljubite, prinese Kirchheim drugega/: »Vrag vzemi vašega Kirchheima! V tem trenutku jc prišel Kirchheim s ko-«arci. Plesalka jc nalila vino in veselo zakli- cala: »Poltoracki, plesati hočem! Dajte, žgo-lite mi svoj najnovejši shimmy!« Bilo je nekako ob petih zjutraj, ko so gostje viharno zahtevali črno kavo. »Izključeno!« je zaklical Brykin. Kirchheim je tiho izginil iz sobe in se kmalu vrnil s štirimi skodelicami krasno dehteče kave... »Kirchheim,« je dejala plesalka, »ljubezniv človek ste; nate poljub!« In mu ga je vrgla z roko. Proti sedmi zjutraj so gostje odšli. Časnikar se je vrgel v posteljo, toda že čez pet minut je skočil na tla, kakor bi ga bil pičil strupen pajek. Budilka je začela zvoniti in ropotati, da bi priklicala mrtve od smrti. Hočeš — nočeš se je moral lotiti dela. Toda komaj se je dobro vglobil v delo, ko je potrkalo na vrata in v sobo sta prišli dve dražestni mladi dami — filmska zvezda Larina in primadona Ka-rina. »Dragi prijatelj,« sta rekli dami, »prihajava k vam na čašico čaja. Saj veste, da sva rani vstajalki.« Pogledal je dami, potem pa smehljaje dejal: »Kakor nalašč, otroci! Takoj se peljemo k moji dobri prijateljici, Leonardijevi, na ča-šo čaja.« »Gospod urednik, saj dame niti ne poznava ne!« »Nič zato. Meja dobra prijateljica je. Pojdimo tedaj.« »Pojdimo!« sia veselo klicali dami, »na vašo odgovornost.« Bilo je okolu enajste dopoldne, ko je stal Brykin s svojima spremljevalkama pred ple-salkinimi vrati. Zvonil je kakor k naskoku. »Kdo je tam?« se je začul za vrati soba-ričin glas. »Odprite! Zelo nujno!« »Toda milostljiva še spi. Prišla je domov šele ob sedmih.« »Zelo nujna stvar. Zbudite jo! Recite ji, da je Puškin umrl. Odprite!« Sobarica je obotavljaje odprla vrata in družba se je hrupno zgrnila v poltemno spre-jemnico. »Kako? Ali se vaša milostljiva ne sramuje tako dolgo spati?« je zaklical Brykin. Enajst je že. Recite ji vendar, da so prišli gostje!« »Da, da ... toda ne morem, ne smem ...« »Pustite! Grem pa sam...« Brykin je odprl vrata v spalnico in glasno zaklical: »Kvišku! Puškin je mrtev! Vstanitel« »Moj Bog... kdo je mrtev? Kaj se je zgodilo? Kdo je tam?« je zaklical glas iz spanja. »Vstanite! Gostje so tukaj! Jaz, Brykin, in pa dve dražestni deklici! Velite, da nam prineso čaja!« »Ali sle znoreli? Kdo pa hodi tako zgodaj na obiske? Saj se moram vendar prespati. Ob eni imam skušnjo.« »Prava reč... se pač enkrat ne boste prespali. Zato sem tukaj z dvema damama. Vi, gospodična, kako vam je že ime? Maiaša! Brž zakurite samovar, opražite nam jajc, pojdite po čajnega masla, gnjati, sira, brž, brž... Dajte milostljivi vode, da se umije... Dekleta, odložite! Zapojta shimmy, kak objesten shim-my... Tako, in sedaj se zavrtimo! Tra-la...« M. A. Nex8: Zlata ura Ko je prišla Leonardi v elegantni spalni obleki v salon, je bil ples že v polnem razvoju. »Dobro jutro, gospoda,« je dejala plesalka, »oprostite, da vas tako sprejmem. Brykin, ali je to osveta?« »Oh, kaj še? Mi trije enostavno nismo vedeli, kam naj bi šli, pa smo se spomnili na vas in prišli sem. Ali smem predstaviti: Gospodična Larina, gospodična Karina. To nič ne de, da niste spali. Tudi jaz nisem. Maiaša, kje so jajca!? Maiaša, rdeče vino! Ljuba prijateljica, napravite vendar prijazen obraz. Pomagajte nam pogrniti mizo ... : Čez teden dni je naletel Brykin v gledališču za kulisami na plesalko. »Dober dan, gospodična Leonardi!" »Dober večer, gospod Brykin!« »Uprav cvetoči ste! Sijajno ste se popravili. Ali vas smem povabiti na večerjo, po predstavi?« »Ne,« je zamišljeno dejala plesalka, »utegnilo bi potem postati kasno.« »Kako?« Leonardi se je glasno zasmejala. »Ali, da... vi še ne veste. Ali se spomnite one nore noči in blaznega jutra? Moje življenje se je poslej zelo izpremenilo. »Ah, kako pa?« Dobre pol milje zapadno od Pompejev, zunaj na obali, leži pristaniško mesto Torre Annunziata. Ima 30—35.000 prebivalcev in množico potepajočih se psov; drugače pa je to tisto mesto na svetu, kjer je največ muh. Tu se izdeluje pretežni del italijanskih makaronov in ko vise poleti v umazanih ulicah na dolgih drogovih, da se posuše, so vsi črni' od nudi. Ko sem se nekega večera, po večmesečnem bivanju v Pompejih, sprehajal po obali, mi je z one strani pristanišča zazvenela na uho narodna pesem, ki je že od otroških let nisem bil več slišal. Nekdo je igral na harmoniko in pel zraven s takim ganotjem, da ,se je kar cedilo. Šel sem za pesmijo in dospel ven na severni pomol. Daleč zunaj je ležala •železna brigantina iz Aero-ja; bila je težko natovorjena in je očividno čakala samo še na ugoden veter, da dvigne sidra in odpluje. Na strehi lope je sedel mlad fant, noge so mu bingljale nizdol; ziba je se, je igral na harmoniko in prepeval v večer. Poleg njega je sedel ladijski koder, mu gledal v obraz in zatulil, kadar je mornar posebno visoko in ganljivo zavil. Tovariši so se smejali in za stavo pluvali v morje. Po krovu na zadnjem koncu ladje pa se je izprehajal brodnik in kramljal s svojo ženo, ki je sedela ob svetlobnem jašku in šivala. Kuhar je pravkar pogrinjal mizo za večerjo. Zaklical sem v pozdrav. ^Pridite vendar malo k nam!« je takoj povabil brodnik. »Pokusili boste črn danski kruh in pravo dansko pijačo!« In že je skočil eden mornarjev v malo lupino — čolnič, ga odvezal in veslal k pomolu. Kmalu nato sem bil ua danski brigan-tini in segel v roko brodniku in riegovi ženi. Na prvi pogled sem spoznal, da je bila to prava »mornarjeva nevesta«, približno tridesetih let, mila in mehka, pa vendar trdna in zanesljiva, sposobna, da zgradi hišo, ureja denarne zadeve, vodi kupčije in brzda družino, vse na lastno roko, ko je mož odsoten na morju. Kmalu sem zvedel tudi njuno zgodbo, kako sta se čisto mlada poročila, si na upanje kupila staro korito, ki je bilo že zrelo za ogenj, plula z njim ob obali do Nemčije in Švedske in si polagoma pomagala na noge. Sedaj sta imela doma že lastno hišico, hčerko in dva sinova ter sta brodarila 7. dobro briganiino po Vzhodnem in Sredozemskem morju. Zakon je bil izredno srečen, mož je bil še vedno čez ušesa zaljubljen v svojo ženo, ki jo je nepre-_stano šegavo dražil. Ko smo po okusni večerji sedeli pri ča-šici, sem dejal: »Škoda, da že odrinete, drugače bi vam mogel nekoliko razkazati tukajšnje zanimivo-vosti, v katerih se nekoliko spoznam.<- »Ha, Bog ne daj! Saj to in ono sva pač že videla, a čc gre pomorščak na kopno, je približno tako, kakor bi šel kdo s trnekom morske volkove lovit. Na trnek obesiš pol telička, pa ga praznega potegneš iz vode. Celinske podgane so vedno bolj pretkane.« Njegova žena ga je gledala s porednimi očmi, v katerih je zablisnil nekak vesel spomin. Toda on jo je pogledal svareče. »Ali ste že bili v Neaplju?« sem dejal. Tedaj se je ona čisto razposajeno zasmejala, a takoj umolknila, ga proseče prijela za roko in mu solznih oči gledala v obraz. »Nu, če že ravno hočeš, pa tisti škandal lahko povem, samo da se tretjemu pesem naj-brže ne bo zdela tako zabavna ... »Ne — ne — ne!« je sedaj prosila ona, vsa zardela, in mu položila roko na usta. Toda on jo je prijel za obe roki in smeje se dejal: »Poplačam ti objest... Le poslušajte, gospod!...« Žena je sklonila glavo, kakor da se vdaja, a brodnik je pripovedoval: »To seve, da sva bila tudi že v Neaplju, in to cela dva dni in dve noči. Imel sem zanesljivega krmarja, in ker smo morali čakati na tovor, sva se s tole norico nastanila v majhnem hotelu. Bilo je to za naju nekako zakasnelo ženitno potovanje. Pohajala sva po mestu, bila v Santa Luciji, kupovala ko-ralde in se imela kar se da imenitno. Drugi dan je deževalo in po cestah je bila strašanska godlja. Odšla sva v ulico Galleria Umberto, ki je, kakor vam je znano, pokrita s steklom, in si ogledovala sijajne izložbe. Ko sva se vračala v hotel, se je od strani prihulil tak-le črn možakar in me napol pokril s svoiim ogrinjalom. To je najmaloprid-nejši kos obleke na svetu, tako-le ogrinjalo, v kakršnem letajo okoli južni Italijani; človek nikoli ne ve, kaj Sc skriva pod njim. Ne da bi mogel kdo drugi videti, mi je možakar pomolil pod nos nekako skrinjico z nakitom. ,Kupite to, mosje Anglež', mi je zasikal na uho — .prodam za vsako ceno'. Pri tem ini je bil že zopet izginil izpred oči. Ves dogodek se je izvršil z bliskovito naglico. ,To je morala biti pa že čedna kopriva', sem dejal materi, ki sploh ni vedela, kaj se je prav za prav zgodilo. Ko sva prišla do svojega hotela in hotela ravno kreniti po stopnicah — se je iz polteme zasvetilo dvoje črnih oči -— resnično, opica je bila zopet tu. Preden sva se mogla z materjo ozreti, je že dvignil svoje ogrinjalo in nama pomolil svojo krošnjo, to pot že mnogo snieleje. ,Kupite to, mosje!' je dejal in imel svoja žareča oglja na vseh straneh, kakor bi mu bil vrag za petami. ,Biserna ovratnica za madanie in zlata ura za vas — 200 frankov. Nas je cela tolpa in to noč smo imeli dober plen; pred večerom moramo izginiti iz. mesta'. Da je lopov, mu ni bilo treba šele izdajati, to sem na prvi mah spoznal. Prav nič rad se ne srečujem s takimi zakrinkanimi ban-diti po temačnih krajih, zato sem brez besede krenil po stopnicah. Toda ženska vam ne pojde niti vragu s poti, če se gre za nečimer-nost — in mati si je hotela blago na vsak način ogledati. ,Tak pojdi', sem dejal odločno, .saj menda nočeš, da bi si prste opekla'. ,Kaj pa je hudega, če pogledam', je malomarno odvrnila in si dala dalje opraviti z dragocenostmi. Na srečo pa je nekdo prišel in bandit je svojo skrinjico hitro skril pod ogrinjalo. ,Kakšna nesramnost prav za prav, da se upa s tako stvarjo na naju obrniti', je dejala moja žena, ko sva šla po stopnicah. ,Ta ni dni gega vreden, kakor da bi ga naznanila*. ,Brigajva se raje za lastne stvari; drugače se utegneva zaplesti v čedne homatije!' sem jo zavrnil. .Seveda — ampak takemu malopridnežu bi človek že kaj privoščil. In potem pa ta krasna biserna zavratnica, s katero leta okoli! To bi bilo nekaj za našo Liziko!' ,Misliš pač zate, kaj?' sem jo podražil; kajti saj ni res vse samo za dekleta, marveč se tudi mati tukaj-le kaj rada nališpa. ,Da, saj bi mojemu vratu tudi čisto lepo pristojala,' mi je odgovorila, ne da bi trenila z očesom. Tedaj sem pa vendarle postal nekoliko jezen. Človek je svoj živ dan delal in štedil in se zadovolji s taro čebulo; sedaj pa govori in misli samo na zavratnico, ure pa sploh ne omenja. Ali verjamete, da bi se bila zaradi tega tatinskega blaga, za katero sploh nisva marala, skoraj sprla! Slednjič je prišlo na dan, da je mati z otroci že dvakrat zlagala novčiče, da bi mi kupila zlato uro, pa je moral obakrat iti prihranjen denar za druge nuj-nejše stvari. O ti slepi bedak, sem si dejal in ženo krepko poljubil. Potem sva južinala in se odpravila v Narodni muzej. Komaj pa sva stopila iz hiše, nama je bil bandit že za petami. Nenadoma naju je prehitel, nama skrivoma pokazal nakit, nato pa šel brezbrižno dalje, kakor da bi nas nihče ne smel videti skupaj. To se je nekaj časa ponavljalo. Slednjič mi je pa postalo preneumno ter sem cigana parkrat mimogrede pošteno sunil s komolcem, da bi mu tako dopovedal, naj gre k vragu. Toda vselej, kadar sem ga sunil, je snel klobuk in se opravičil. Moja žena se je pri tem zabavala, toda mene je grabila jeza. ,Za zlodja vendar, ali se tega črnega satana ne bom mogel otresti?' sem dejal in poklical kočijo; ko sva pa sedla v voz, je lopov čisto mirno zlezel h kočijažu na kozla. ,To je moj brat,' se je obrnil k nama ko-čijaž; ,pelje se do muzeja, kjer bo vodil Angleže.' Vsi najini ugovori niso nič pomagali; banditsko seme pač drži skupaj kakor veriga. Cigan sam ni rekel nobene več, marveč se je le zelo vljudno držal. Ko smo se tako nekaj časa vozili, je porinil kanalja — da bi ga vražja babica — svojo blestečo krošnjo na sedež pred nama in začel svojo povest iz-nova, kakor da bi se to pot prvič videli. Saj je človek že celo vrsto let brodil po italijanskih pristaniščih in se polagoma naučil jezika in prisvojil nekaj vaje, kako treba s temi črnimi obešenci občevati. Vidite, če pokažete jezo, vam nič ne pomaga; s tem jih ne spravite iz ravnotežja. Najboljše je, da se napravite gluhe in slepe. Toda voziti se v odprti kočiji po mestu i. vlomilcem na kozlu, ki ima s seboj celo krošnjo ukradenih stvari, pač ni bila več nikaka šala. In brzdati oči ludi ni bilo lahko. ,Slran glej, mati!' sem svaril ženo, kajti na sebi samem sem opazil, da ni bilo zdravo'pasti oči na nakitu. Lahko me raztrgale na dvoje in potem narobe skupaj zlepile, če niso povsodi v zraku visele zlate ure in mi bingljale pred očmi, pa naj sem obrni! glavo kamorkoli. Saj sem se bil v naprej pripravil na zadnji napad gori pri muzeju; toda možakar nam je pri vozu odprl vrata in nam pomagal na tla, ne da bi bil zinil besedico. Držal je roko stegnjeno, tako da se je mogla moja žena, ko je stopila z voza, nanjo opreti. Imenitno, »Za to se imam zahvaliti vam.« »Meni?« »Zelo enostavno. Ono dopoldne ste ostali s svojo družbo pri meni na obisku do opoldne. Ob dveh sem imela skušnjo. Kako naj bi se bila prespala?... Potem sem morala k zobnemu zdravniku, na obed in pred predstavo nisem imela časa za spanje. Zvečer sem komaj — komaj odplesala svojo partijo. Iz gledališča sem se peljala nemudoma domov, posili nekaj večerjala, nato pa sr vrgla v posteljo in spala do deselih zjutraj kakor klada. Spanje mi je dobro delo: bila sem pravočasno pri skušnii, obedovala sem s tekom in zvečer sem tako dobro plesala, kakor že dolgo ne. Poslej hodim redno spat pred polnočjo in sc pri tem izborno počutim. Ali razumete?« Brykin jo je pogledal in dejal: »In vi ste zmogli to kar tako i zlahka?« Stresla je svojo plavolaso glavo in menih 7 lepim pritajenim nasmeškom: »Da. Vaša osveta jc bila enostavno genialna!« »In kaj je z našo večerjo?« Leonardi jo odmahnila z roko: Dragi prijatelj, poslej me morate povabili samo še na malo južino. To je pametnejše, verujte mLt vam rečem. In potem se je odkril in se najlepše zahvalil za vožnjo. ,Tak voz je torej le pomagal,1 sem dejal ženi, ko sva iia po velikih kamenitih stopnicah. In oba sva bila edina v tem, da je bil to kljub vsemu vendarle mož, ki se zna obnašati, pa naj reče kdo, kar hoče. Z ogledovanjem slik pa ni bilo bogve kaj. Človek že itak ne razume veliko o teh stvareh, sedaj mi je pa še zlata ura neprestano lebdela pred očmi. Kadarkoli je kdo potegnil uro, sem škilil tja, če je zlata. Glava mi je bila težka, postal sem zaspan, in kmalu sva bila z ženo edina v tem, da odlnziva domov. Točno pred muzejem nama je prišel vražji dedec zopet naproti, in to kot dober, star znanec. Človek bi bil rekel, da zna 6i-tati misli, kajti sedaj je pustil vse drugo v nemar in je vabil samo s svojo uro. Čedna je bila res, z dvema pokrovoma in 14 karatna, pečat in vse drugo v redu — pa samo 50 frankov. ,Zgubi se!' sem rekel in te besede ponavljal, kajti opazil sem, da me je vedno bolj prijemalo. In vsakokrat, ko sem ponovil svoj ,Zgubi se', je popustil 10 frankov. Slednjič je prišel na 20 frankov. Nikakor nisem večji čednostnik, nego večina ljudi in kruli zase ia svoje sem vedno vzel, kjer se mi je pač ponujal. Toda pri vsem tem pa človek le ni nikdar mislil na to, da bi se botal za ukradeno blago. In smete me vreči v smolo, posuti s perjem in zažgati, če pojmim, kako sem takrat stopil narobe. Res pa je, da sem nenadoma stal z uro v rokah in še preden sem imel čas, da bi se ozrl, je cigan že izginil. .Sedaj si pa vendarle na cenen način prišel do ure, oče,' je rekla madame čisto zadovoljna. in verjemite mi, da pri tem se z očmi ni trenila. Pa saj sem tudi vedno rekel: Kar se tiče srca in takih reči, so ženske že boljše nego moški — toda kar se tiče morale! kaj meniš ti, mati?« Žena se je samo smehljala. Rrado si je podpirala z rokami in s toplim pogledom zrla ir moža, kakor da bi vse še enkrat doživljala. >Vse skupaj mi je grdo presedalo, kakor $i lahko mislite; razen tega so utegnili cigana v kratkem prijeti in potem bi bil tudi iaz v kaši. .Mislim, da vržem uro v kanal,' sem dejal. ,Ne, raje jo daj meni, da jo skrijem,' je rekla in potisnila uro v nedrije. ,Dam ne pre-skujejo'. .Se pa zelo motiš, moja ljuba, če Italijane prav poznam', sem ji rekel. ,In če postanejo vsiljivi nasproti tebi, potem ne vem, iaj se bo zgodilo.' Prav za prav je to le nekaj čudnega — slaba vest, kakor bi bil človek okužen z ostudno boleznijo. Vselej, kadar sem zaslišal za seboj kake korake, sem se zdrznil, mati pa je pritajeno vzkriknila. Polagoma ji je poslal položaj jasen. Ko sva prišla domov in vrata dobro zaklenila, se nama je strah nekoliko polegel. Zena je izvlekla uro — in bila je krasna; že zavest, da ima pravo zlato v rokah, dela Človeka kakor pijanega. Ura je bila od telesne toplote nekoliko motna in žena je nekod iz-taknila kos flanele in jo začela z njo čistiti, češ. da bi bilo vsako drugo blago pregrobo in bi se zlato poškodovalo. Potem je uro zopet skrila v nedrije, in šla sva večerjaL .Raje jo položi na dno v koveeg', sem ji dejal, a ona je trdila, da je plemenite kovine najbolje nositi na goli koži, prav kakor bisere. Ta večer sva ostala v hotelu, sedela v svoji sobi in se igrala z uro in jo od vseh strani ogledovala. Bilo nama je prav prijetno, vendar sem nenadoma bleknil: ,Vseeno je to nečedna stvar, mati.' .Da,' deje ona, ,to je že res. Toda tolaživa se lahko s tem, da bi jo bil drugače pač kdo drug kupil. In potem upajva. da je bil okra-deni zlatar zavarovan.' ,Sicer je pa čudno,' sem dejal, da v listih ni nobene besedice o vlomu. Toda jutri zjutraj se na vsak način zmaževa domov, na ladjo.' Zjutraj je človek vedno treznejši in najraje bi bil uro nesel na policijo. A kako naj bi se bil pri tem sam kril? Celo v najugodnejšem slučaju sem tvegal, da bi bila ladja preko njenega časa zadržana in potem bi bil imel doma opraviti z brodolastniki. Pospravila sva torej svoje stvari in se odpravila na kolodvor. In koga. mislite, sva videla tu. kako lazi in voha okoli tujcev? .Torej ga še nimajo', sem rekel in skočil z voza. Komaj pa me je lopov opaz.il, je izginil kakor kafra. Ko sva dospela na ladjo, je bila mati takoj v kajiti. Dobro sem vedel, čemu. Šel sem h krmarju in pregledal, kako so naložili blago. Vse je bilo v najlepšem redu. Naenkrat jpazim na stopnicah ženo, ki mi daje znamenje, naj pridem v kajito. .Sama ne vem. kaj je to, a poglej, ura je čisto črna', mi je dejala vsa nesrečna. ,To bo že zopet prešlo', sem ji odvrnil, ,a morda bi bilo čisto dobro, če bi jo odrgnila s čistilno pomado' — vso čistilno pripravo je imela namreč že na mizi. Mati je drgnila in snažila, jaz sem pa brkljal po kajiti in se čutil prijetno doma. Nenadoma pa zasiišim čuden glas in ko se ozrem, leži, Bog mi pomagaj, sklonjena na mizo in joče. .1, kaj pa je. deklica?' ji pravim in jo dvignem. .Oh, ura, ura!' deje in me pogleda z očmi, iz katerih so kar curkoma drle solze. Pogledam uro in malo da me od smeha ne zadene kap: mati je tako dolgo sedela in tako pridno drgnila, da je povsodi prišla na dan rdeča železna pločevina. .To je v resnici največja usluga, ki si mi jo mogla storiti', sem ji dejal in poljubil na mokri lici, .sedaj nisem več skrivalec in zaveznik tatov!' Tedaj se je nekoliko posmejala in vzdih-nilfl: .To je tretja zlata ura, toda prvi dve sta bili v resnici pristni!' Brodnik in žena sta se pogledala in se ima drueemu prisrčno nasmejala. L. J. Bceston: Njegova tajna 2e med večerjo je bilo opaziti, da ima gostitelj Lovcday nekaj posebnega na srcu. In res je po večerji prosil svoje tri prijatelje, da gredo z njim iz jedilnice v njegovo malo delovno sobo. »Prijatelji,« jim je dejal prisiljeno mirno, »nocoj sem vas bil povabil k sebi iz čisto posebnega razloga; dejal bi, iz skrajno nenavadnega razloga. Ze dolgo mi nekaj teži dušo..Čutim potrebo, da se vam razodenem in vas obenem prosim, da mi svetujete v tej stvari, ki jc težja nego si morete predstavljati.« »Veliki Bog, Loveday,« je dejal Forbes šegavo. »In če je problem nabit s težkočami kakor top — tvoj mož sem « »Ali je pa tako dobra večerja tudi pravi uvod?« je vprašal Trant. Tretji gost, Denvil, je udobno stegnil svoje dolge krake. »Na dan z besedo, Love-day,« ga je osrčcvnl, »razbremenite svoja rebra!« Denvil jc sedel v udobnem naslonjaču levo od kamina, Trant sc jc položil desno od njega. Forbes je slonel ob omari in puši' smotko iz najdaljšega jantarjevega ustnika v Londonu. »Vesel sem, da jemljete stvar na lahko roko,« je odvrnil Loveday. Videti je bilo, da ni samo nervozen, marveč da ga tare neka globlja skrb. Odmaknil sc je s svojim stolom nekoliko od prijateljev, se nagnil naprej in se s prekrižanimi rokami zagledal v preprogo. Bil je zaseben znanstvenik, srednjih let, redkih, rdečerjavih, skrbno počesanih las in bledih vek: glas mu je bil dekliški. Bilo ga je samo dobrodušje, nikdar ni imel in ne bo imel sovražnika. »Začelo se je pred približno enim letom,« je nadaljeval otožno. »Priznati moram, da me je stvar napravila zelo nesrečnega. Ne vem, če niste vi ali moji drugi prijatelji opazili na meni kake izpremembe, sam sem se na vsak način čutil docela izpremenjenega. Po mučnem pripelljaju sem zvedel za skrivnost, katere nikakor nisem v stanju obdržati zase. To je postalo zame tako breme, da moram odpreti svoje srce in se vam zaupali. Morda sem krenil na napačno pot, a pomagati si ne morem. Veliko prijateljev imam — komaj, da jih ima kdo več; toda izbral sem vas, ker ste tipični svetski možje, katerih nasvet je nekaj vreden — in pa ša iz nekega drugega razloga, ki vam ga bom v prihodnjih minutah pojasnil.« To je bilo laskavo, a zvenelo je pa tudi zelo resno. Denvil je potisnil svoj monokel na oko; Trant je dvignil obrvi in se ozrl na Lovedayevo nagnjeno glavo; Forbes je skrbno spravil svoj jantarjev ustnik v etui. »Mučni dogodljaj se je pripetil, ko sem nekoč svoj week-cnd — soboto in nedeljo prebil v hiši nekega prijatelja,« je pripovedoval Loveday. »Imena tega prijatelja pod nobenim pogojem ne morem imenovati; uganiti ga pa tudi ni mogoče, ker sem, kakor veste, v zelo mnogih družinah stalen gost. Neko lepo mesečno noč je nekdo predlagal. da bi šli pred večerjo na izprehod. Jaz sem ostal v hiši, ker me je mučil revmatizem. Odšel sem v svojo sobo da bi si vzel kako knjigo. Ko sem šel po hodniku, me je prestrašil močan ropot, ki je nastal v eni izmed sob. Stopil sem vanjo, napravil luč in takoj spoznal, kaj je povzročilo ropot: neka slika je bila padla s stene. Moj Bog, zakaj je nisem pustil mirno ležati! Namesto tega sem jo dvignil in pri tem opazil, da se je pri padcu odločil od okvirja na zadnji strani kos lesa. Skozi tako nastalo odprtino je padel list papirja. Bil sem tako radoveden, da sem list razgrnil in pogledal. Bil je poročen list. Ko sem poročni list prečital in ugotovil, da je izviren, me je prevzel strah, naložil sem si strašno breme, ki me poslej tlači, Po dolgem preudarjanju sem napravil prepis listine, izvirnik potisnil na prejšnje mesto, popravil okvir in obesil sliko nazaj, kjer je visela prej.« Pripovedovalec se je prekinil, ka;ti razburjenje mu je jemalo sapo. Ni se ozrl po ostalih, ki so molče čakali. »Brez ovinkov prehajam na stvar samo.« je nadaljeval Loveday, čim se je zopet zbral. »Bil je to poročni list, ki je bil izdan v R ... v inozemstvu. Moj prijatelj pa, čegar gostoljubje sem užival, je bil podedoval svoje premoženje po nekem sorodniku. Skrbno pazim na to, da prikrijem vse posameznosti in postavim svoje vprašanje čisto splošno, vendar moram pa omeniti, da je bil umrl ta sorodnik brez oporoke. Mislim, da vam je sedaj jasna težavnost mojega položaja. Očividno sem odkril dejstvo tajne mladostne poroke. Zena je mogla še živeti in utegnili so biti iz tega zakona tudi otroci; in predvsem me je prevzel strah, da je mogel biti moj ljubi prijatelj v posesti premoženja, ki mu po pravici ni pripadalo.« Denvil je pripomnil: »To ni bila vaša stvar.« »Res jc tako,« je menil Trant, »toda naj pove do konca.« »Seveda. Stvar je dovolj važna,« je izjavil Forbes. »Ne ni bilo treba, da bi se dalje brigal za to,« je priznal Loveday. »Vendar me je izredno po trlo in ves čas svojega bivanja nisem mogel prijatelju pogledati v oči. Ali naj bi bilo mogoče, da bi z eno samo besedo uničil njegovo eksistenco?« Pripovedovalec si je z rokami stisnil senci. »Rcsnica je, da sem zadnji človek na svetu, ki bi mogel tako tajno nositi s seboj. Moja narava in moje zdravje se temu upirata. Stokrat in stokrat sem si rekel, da me to vse skupaj nič ne briga. Zelo sem se trudil, da bi pozabil, a zaman. In čez nekaj časa se mi jc zdelo to prizadevanje malo častno. Morda sem se preveč zagrebel v to reč, to-liko je gotovo, da so se mi vse misli sukale samo okolu tega, in slednjič sem si postavil vprašanje: ali sem bil dolžan govoriti ali molčati? Odločil sem se za srednjo pot: predvsem sem hotel stvar dognati Morda sploh ni bilo nič na vsem tem; in s to nado sem se odpeljal na cclino v svrho poizvedovanj. Prepis listine mi je bil točen kažipot Našel sem okraj, kraj in cerkev; pregledal sem cerkvene knjige. Poroka je bila zabeležena. To mi pa še ni bilo dovolj Poizvedoval sem dalje — in našel ženin grob; nato pa še dva otroka iz tega zakona, mladega moža in mlado dekle, oba kmetskega stanu, oba v revnih razmerah. Vrnil sem se na Angleško: skrivnost je ostala nedotaknjena, toda moja skrb se je podvojila. Prijatelji, ta dva otroka sta nedvomno edina upravičena lastnika dediščine, ki je bila pripadla mojemu neimenovanemu prijatelju. Zakaj je ta poroka ostala tajna, nas nič nc briga; prav tako ne, zakaj se je poročni list nahajal na tako nenavadnem mestu. Resnejša je stvar, kateri moramo pogledati iz oči v oči.« Nastal je molk, ki se je razširjal in postajal globlji in globlji. Loveday, ki je bil očividno pričakoval kako opazko, je dvignil glavo. Njegovi gostje so napeto zrli vanj in bili negibni kakor kipi. Loveday je vstal; molk ga je očividno trapil. Boječe je dejal: »Vprašali boste, zakaj nisem šel enostavno k prijatelju, mu vse povedal, kar sem vedel in zvalil tako odgovornost s svojih na njegove rame, ki so bile prav za prav v to poklicane. Na to odgovarjam, da sem čutil, da prijatelja ne smem postaviti pred tako kočljivo izbiro. • Vedel bi, da vse vem. Kaj bi storil, ako bi za tajno vedel sam, ne morem reči; toda če bi stal v ozadju kot so-poznavalcc tajne jaz, potem bi mu njegova čast in celo previdnost prepovedovala, da bi poročni list raztrgal in enostavno rekel: ,Stvar jc za vedno pokopana; denar je moj in ostane moj.' O vsem tem sem premišljeval dolge tedne. Verjamem, da bi se ljudem zdelo trapasto, zakaj si stvar ženem tako k srcu. Pa ne morem pomagati, res me je to zelo prijelo. Slednjič je bil moj mir, moj študij tako omajan, da sem sklenil vprašanje predložiti vam. Vi, prijatelji, ne poznate imena, okolu katerega krožijo vse moje misli; žzlim pa, da bi se vživeli v moj položaj in mi svetovali. Ali naj govorim ali molčim? Če bo vaše mnenje soglašalo, se bom po njem ravnal.« Loveday je zopet sedel in bil videti nekoliko olajšan. Se ni nihče izpregovoril; še so ostali zrli vanj z napetim molkom. Ta molk je vznemirjal Lovedaya; postal je vidno nervozen; boječe se je oziral od enega do drugega Slednjič je bleknil Forbes: »Lovcday — ali je kateri izmed nas?« Komaj mu je ušlo to vprašanje z jezika, ko je Denvil skočil kvišku, da mu je monokel zletel z očesa. »Prekleto! Ne... ne! To vprašanje se ne sme staviti!« je zaklical. »Toda, če se mi ne sanja, mislim, da je bilo vendarle pravkar izrečeno,« je menil Trant s srditim nasmehom. »Potem vam prepovedujem, da bi odgovorili, LovedayU je divje zagrmel Denvil. »Niti besede, niti pogleda!« »Čisto prav, Denvil,« je negotovo rekel Loveday. Forbes je izjavil: »Tedaj pa vprašanje umaknem.« »Da, sedaj, ko je prepozno, veliko prepozno,« je jezno dejal Trant. »Vaše vprašanje, mladi mož, je užgalo smodnik. Če Love-day ne bi bil govoril o nobenem izmed nas, potem bi mogel pogasiti plamen z eno samo besedo. Te besede ni izrekel. Napaka je tedaj nepopravljivo storjena; ta uživalec premoženja, ki jc last nekoga drugega, je eden izmed nas. Loveday, aii morete reCi ,ne'?<- Loveday si jc obrisal potno čelo. »Odgovoriti mi je prepovedano,« je jecljal. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI po izredno UOODNin oenah KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE »To zadostuje,« jc menil Forbes, »eden od nas je.« »Loveday, kakšen norec ste,« je mrmral Denvil. »Mogli ste si misliti, da pride do tega.« »Naslednje vprašanje,« je nadaljeval hladnokrvno Forbes, »je, kateri od nas ...« »Ne... nc ... ne, Lovcday! Nobene besede več!« je rjul Denvil, si potisnil bingljajoči monokel v oko in grozeče pogledal Love-daya. »Če bi bili zaupno prišli k onemu, bi bila stvar drugačna. Ni treba, da bi vsi delili vašo proklsto skrivnost. Ali slišite? Niti nc črhnite večl« »Prav, Denvil,« je odvrnil Lovcday. Trant je vzdignil roko. »Priti moramo na trdna tla,« je menil mirno. Postopati moramo kar najbolj previdno. Led je zelo tenak. Lovcday, povedali ste dovolj... po našem splošnem mnenju preveč, veliko preveč; sedaj, za božjo voljo, ne recite ničesar več!« Trant je med govorjenjem vstal in na njegov prazni stol se je vrgel Forbes. Trant je hodil gori in doli in nadaljeval: »Oglejmo si stvar s skupnega žarišča,« je dejal. *Loveday je s svojim molkom priznal, da je ta mož eden izmed nas. Pri vsakem izmed nas je Loveday že prebil kak \vetk end. Ima pa tudi prijatelje pri katerih še ni bil na deželi in bilo bi bolje, če bi bil med njimi izbral svoje zaupnike. Na drugi strani je pa lahko umeti, da tega ni storil, ker si jc mogel misliti, da bo mož, pri katerem se je bil že dejansko mr.dil kot gost, problem sprejel kot svoj in ga tako tudi presojal. Napaka, ki jo je storil, je bila le ta, da jc tudi prizadetega samega semkaj povabil. To ie bilo nespametno, čeprav bi bilo vse gladko šlo, če ne bi bil Forbes izbleknil kočljivega vprašanja in tako prilil ogn'u še olja.« »Obžalujem,« je rekel kratko Forbes. »Mi trije smo dejansko večji del svojega premoženja dobili kot deJščino,« je nadaljeval Trant. »Tudi to je bil nedvomno en razlog, da je hotel imeti Loveday prav na? nasvet.« »To je bil drugi od obeh razlogov, ki sem jih navedel,« je pripomnil Loveday. »Bodite tiho!« mu je Trant presekal besedo. »In vsi trije smo prišli do dediščine tako, ker ni bilo nobenega testamenta. Love.* day je bil najbrž pri izbiranju svojih zaupnikov kljub velikemu številu svojih prijateljev zelo omejen, ker vendarle ne more imeti bogve koliko znancev, pri katerih bi se strinjale vse te okoliščine. Le sreča, da ni izdal najmanjše podrobnosti, ki bi mogla v kateremkoli izmed nas zbuditi prepričanje: »Jaz sem.« Kakor je sam rekel, je postavil vprašanje čisto na splošno. Tudi ni imenoval kake določne slike ali prostora; in menda sedaj ne pojdemo jemat vseh slik z naših sten in preiskovat. Vi, Forbes, morete biti ta mož; biti more Denvil in enako tudi jaz. Moj nasvet Loveday, vam in meni samemu bi bil tedaj ta: Izžgimo to stvar z žarečim železom iz svojega spomina! Proč ž njo! Kajti ker nobeden izmed nas ne ve, kateri je pravi, moremo kot poštenjaki do smrti molčati. Kaj menite, Denvil?« »Seveda soglašam,« je nemudmoa odgovoril Denvil. »Forbes?« »Pokorim se vašim modrim sklepom.« »Prav. In sedaj, Loveday, imate nasvet, soglasen nasvet, ki ste ga bili zahtevali. Od danes naprej morete smatrati stvar kot rešeno.« »Name se morete zanesli,« je krotko de jal Loveday, »In sedaj,« je menil Forbes in vstal, >ni treba, da bi se naš sestanek končal z neso glasjem « »Gotovo ne,« je odvrnil Trant. »Nasprotno — v popolni skladnosti Loveday, ali nam ne bi marali postreči z vhiskyjcm in sodo,« (Konec prihodnjič.) Marija HO t zel: Prigode dveh KHajčhov 13. Noč je bila prijetno topln. Cilu, okrepčana sta se zbudila dečka. Niti šibkejši Vu-Paj se ni več opiral na Vu-Pina. temveč je sam hodil poleg njega in se radovedno zanimal za vse, kar je videl. Šla sla proti gozdičku in spoznala tiste vražje opice, ki so včeraj tako preslrašile Vu-Pina. Na stotine jih je sedelo po palmah; glodale so orehe in se radovedno ozirai* na nepoznana mala popotnika. Toda danes jima niso ničesar zalega storile in tako sla mogla mirno nadaljevat; pot skozi gozdiček. 14. Po dolgem kolovratenju se je pred njima odprla mala ravan. In sredi nje, kot izrezljana iz slonove kofdi, je stala krasna, stara pa-goda — t. j. kitajski paganski tempelj. Obdana od velikih, košatih palm, obsevana od zlatih žarkov jutranjega solnca, je bila podobna sliki iz pravljice »Tisoč in ene noči«. Osupla sla dečka obstala pred pagodo in napeto opazovala, kaj se bo zgodilo. Toda vse je ostalo mirno, mrtvo... Le na nizkem prizidku se je nekaj zganilo, kakor da bi kamnita postava pagodinega čuvaja zamahnila z roko v pozdrav ali — v svarilo! Pred templjem pa je bil svež, nedotaknjen travnat prt, kakor da ni še nikdar stopila nanj človeška noga. 15. Oprezno sla stopala po baržunasli travici. Tedaj sta zagledala mala priprta vrata. Odprla sta jih. Vrata so glasno zaškripala v zarjavelih tečajih. Zaduhel zrak jima je udaril v nos- , . • ,r Vu-Piu je hote) vstopiti, ledaj ga je Vu-Paj povlekel za suknjič in deial proseče: »Vu-Pin, ne hodi dalje! Slišal sem že neštetokrat strahotne zgodbe, ki so jih pravili mornarji, kako se je uodilo predrznežem, ki niso spoštovali templjev.« fri tem je vlekel Vu-Pina za suknjič nazaj. Toda Vu-Pin se ni zmenil za prošnje Vu-Paja. Stopil je smelo čez kamen iti prag rekoč: »Ako se bojiš, me počakaj zunaj!« Vu-Paj ni hotel biti strahopetec. Sam sebi je delal pogum In šel zn Vu-Pinom, čeprav so mu klecala kolena. (Dalje prih. nedeljo.) Na lihe poljane pripluli so sivi mrakovi, v samotne lesove prihruli so hladni vetrovi. In sivi mrakovi so solnčece boije zakrili in hladni vetrovi so roiice vse zamorili. In tihe poljane so plašno iz sanj sadrhtele, v samotne lesove so pesemce žalne zavele. In v duši je vzklila preiudna bridkost in tesnoba in v njo je dehnila minljivosti slutnja in groba.. Dedec Mesojedec in baba Koleraba i. Hohoho, zares Čudni in smešni ljudje vam živijo na tem prelepem božjem svetu! — Je živel njega dni dedec, ki je imel izredno mehak in blagozvočen priimek Mesojedec. Ta priimek sam na sebi pravzaprav še ni nič posebnega in Čudnega. Velečudno je, da se je pomen tega priimka povsem ločno skladal z neko nenavadno lastnosljo dedca Mesojedca: meso je bilo Čudaškemu možu v resnici jako jako pri srcu. Ohno, se boste zaničljivo namrdnili, ohno — prava reči Koliko je na svetu dedcev, ki na moč radi meso jedo, pa se radi tega nihče nad njimi ne spodtika. Ze žc. dragi moji. že že — a vedeli morate, da se je dedec Mesojedec v eni stvari povsem razlikoval od drugih dedcev mesojedcev. On vam ui od srca ljubil zgolj ocvrtih pisk in kurjih bedrc, nego je vso pozornost posvečal tudi bolj skromnim živalcam, kakor so na primer mucki, kužki in — kuhinjski ščurki. O, kuhinjske ščurke vam je dedec Mesojedec še prav posebno obrajtal. Nosil jih je v žepu in jih hrustal kar takole za priboljšek kakor vi sladkorčke! Fej, boste dejali, fej — kakšna neokus-nost! Ze že, dragi moji. že že — a največja ne-okusnost šele sledi. Prosim za posluh! Se mi zdi potrebno še prej ugotoviti, da ta zgodba 111 izmišljena, nego je od prve do zadnje črke resnična. Napisal sem jo vam prav tako — brez olepševanja in brez pretiravanja — kakor mi jo je pred leti pripovedoval moj boter. On vam je namreč dedca Mesojedca osebno poznal. — Kakšna časi! torej! — Je dedec Mesojedec nekega dne klavrno koracal po beli cesarski cesli zunaj mesta. Bil je silno silno žaloslen. Pa zakaj je bil tako silno žalosten? Pa zato, ker je moral la dan namesto preljubih ščurkov j>ožirati zgolj — sline. Baba Koleraba, ki mu je proti majhni odškodnini nosila ščurke na dom. je tisto jutro s slovesno potrtim obrazom izjavila, da je narod ščurkov v njenem stanovanj« že povsem zatrl. Radi tega da mora pogodbo glede dobave leh ži-valc z bridkim srcem razveljaviti... To je bils trabovit udarec za dedca Mesojedca! Za deset let se je postaral v enem samem dnevu ... Torej je klavrno koracal po beli cesarski cesti — in lako dalje. Da bi vsaj malo dal duška svoji neizmerni žalosti, je za"el z otožnim in hrepenenja polnim glasom prepevati: »Kje so moji ščurki, oh, kam so odleteli? .. .< Tedaj je dedec Mesojedec zagledal kraj ceste v travi starega, umazanega berača Ko-robača pri velevažnem opravilu. Z 1 ju to krvoločnim obrazom je mož lovil in zatiral narod sivih živalc, ki so križemkraženi gomazele po obsežnem kraljestvu njegove pisanocvetofe suknje. Moril jih je vztrajno in s lakim mladostnim navdušenjem, da je bilo jasno kol beli dan, da je ubogim živalcam odbila poslednja ura... No in — ali vam ui dedec Mesojedec kar koj stopil k hrabremu zatiralcu nesrečnega naroda in mu s skrivnostno sladkim glasom dejal: Mož! Groš vam dam /.u pest tega sivega drobiža.« Eja?« je debelo zazijal berač Korobač in vodeuosive oči sa mu kar stopile iz jamic od brezmejnega začudenja. Ja! Pa prav zares. Tule imate groš.« S tresočo se roko je vzel starec denar. Ko se je prepričal, da je groš pristen, je začel z ljuto vnemo metati uboge živalce na široko dlan dedca Mesojedca. Preden bi utegnil šteti do sto, je bila dlan polna. No, ia — ali vam ni tedaj dedec Mesojedec nastavil dlan na usta in bi bil kar koj pohru-stal njeno vsebino, da ga ni tedaj nekdo udaril po roki in mu ogorčeno zabrusil v obraz fej!« Brrr. bo-do dejali, brrr — kako ostudno! /'e, že. dragi moji, že že — vam se zdi lo ostudno, a dedec Mesojedec je žalostno zatar-nal: -Ah, kakšna škoda! Sem bil tako radoveden, kakšen okus imajo te drobne živalce — na, zdaj pa imam!« In je na moč razočaran odkorakal domov. 3. Pa se je zgodilo, da se je dedcu Mesojedcu vendarle enkrat uprla ostudna golazen. Mu je baba Koleraba nekega dne spet prinesla krožnik lesketajočih se ščurkov za priboljšek. Kod jih je baba Koleraba »teknila — ostane njena tajna do konca dni. r.T-Lt«-, je dedec Mesojedec navdušeno tlesknil z jezikom in se ročno spravil nad črne, nedolžne živalce. Jel jih je hrustati s takšno vnemo, kakor da že leto dni ni imel grižljaja v ustih. Ze je bil srečno pospravil vase pel tol-ščakov in ugriznil v šestega. No in — ali vnm ni tedaj bliskovito izpljunil črne vsebino i/, ust in z ljuto ogorčenim in užaljenim glasom ugotovil: : Fej in fuj!« [5ТИ1W0V * КСШЕК Na tem enajstem črnuhu je namreč ležal dolg siv las. Ta las, ta sivi las je bil kriv, da se je dedec Mesojedec z ljulim ogorčenjem in gnusom moral odpovedali svoji preljubi jedači za tisti dan... Las se mu je bil zasludil — ščurki ne. Hohoho, zares čudni in smešni ljudje vam živijo na tem prelepem božjem svetu! Žival, ki po glavi hodi... Učitelj: »Jakec, ali mi znaš povedati ime živali, ki hodi po glavi?« Jakec: »Ne!« Učitelj: »To je uš.< Strašna zima. Ml?d fant iz mesta je šel na kmete delat. Neko mrzlo jutro mu je kmet ukazal naj oko-mata konja. Ko je fant stopil v hlev, je bila še tema in je stopil h kravi namesto h konju ter ji skušal nataknili uzdo čez rogove. ;Brž, brž!« je zunaj zaklical kmet. sSaj bi,« je potožil fant, »a ne morem spraviti uzde konju čez glavo, ker ima ušesa zmrznjena...« Samo nos bedi. Mama: Pavlček, pojdi pogledat v sobo, če dedek spi.« Pavlček (ko se vrne iz sobe): Mama. ves dedek spi, samo njegov nos ne! — Ded je namreč v spanju močno smrčal skozi nos... Lepa reč Teta: :Andrejček, tu imaš dve ploščici čokolade — ena je zate, ena pa za sestrico.« Andrejček (se zamisli): >Hin, kako bom pa ločil, katera je moja in katero naj dam setri? — Aha. že vem: od setrine odgriznem košček, potem bom pa že vedel, katera je njena! 100. Dragi Kotičkov striček! Si ie bil leda j v Savinjski dolini? Gotovo ie ne veš, da si tudi pri nas dobro znan. Kadar boi hodil lod okoli, me pridi obiskat, da Ti pokažem svoje bele goloblke. Imam jih kar štiri. Prav ruda prebiram Tvoj količek in pu ono pripovedko o dveh Kitajtkih. Sem radovedna, kaj bosta deelca še vse doživela. Dragi slriček, ali mi boš kaj odgovorili' Vei, ie me stisneš v svoj kotiček, Ti pošljem enega golobčka. Te prav lepo pozdravlja J o iic a V c n e k, učenka II. razr. v Rečici ob Savinji. Odgovor: Draga Jožica! Eh, ljuba moja, kalco ne bi vedel, da sem tudi pri vas dobro znan? Če me ie sam veleblagorodni ljudoirski poglavar Ilompom-pomtidralalijohopsadrom v daljni Afriki predobro pozna, me boste pa vendar ludi v Savinjski dolini poznali — ni hudimana. Saj vsako nedeljo po ljuto sopihajočem vlaku pridem k vam in ram stresam iz rokava, kar mi na srcu leii. štiri goloblke imašP O, poletu mi pa res lahko enega odstopiš, potem! Ga bom uporabil za pismonošo. Vam potem ue bo treba tedne in ledne čakati na odgovor, nego vam bom potem na vsako pismo kar koj po golobčku od-gooor poslal. Ali si zadovoljna s lem? Torej zbogom! Kotičkov s t r i č e k. 101. Ljubi Kotičkov striček! Vidim, da Ti skoro sume punčke pišejo, zalo Ti pišem tudi jaz. Kaj bo, kaj bo z onimi dečki, ki Ti nič ne piicjo? O lenobe grde, da j le morejo biii lako Irni, da se jim nc ljubi nili enega pisma pisati lako znanemu gospodu ...! Ojej, kmalu bi s r bile zmotila in jim povedala Tvoje ime. ki ga skrbno prekrivaš. Veš, jaz Te ie dobro poznam. Sem va moč radovedna, knlcšen pogreb Ti bodo napravili, ko boš temu srdu *adijo-zbogom!« dejal in se odpeljal k sv. Križu. Ho prav gotovo vsa Ljubljana objokovala lega dobrega slrićlca, ki lako rad — pisemca v leoš meče... Sedaj pa le glej. da me uvrstiš med svoje kotičkarje! Venček pozdravov od Pije H a č o n dijakinje (?) razr. v Ljubljani. Odgovor: Draga Pija! Kar nič preveč ne zabavljaj čez dečke, ljuba moja, če ne Ti bom v odgovor tako zagodel, da Te bodo sedem in osmega pol ušesa bolela! So ie pridni dečki, ie — včasih še bolj kakor deklice. Da dobim reč pisemc od punčk, je sicer Vele bridka resnica, a ;az si to velebridko resnico razlagam takole: znana reč je, da so deklice ie po naravi strašne klepetulje in da nikdar in nikoli jezička za zobmi držali ne morejo. No, in so kar koj izrabile priliko, da so mogle stresli z jezička grmado čenč — in so me ohsule s pisemci, da se zdaj is njih ne vidim ... Dečki pa so bolj preudarni v svojem govorjenju in povejo lupatam tudi kakšno modro, ne same prazne marnje. No, in je radi tega povsem razumljivo, da mi bolj poredko pišejo, kajli se modrost ne more prodajali na vatle kakor navadne čenče, nego sc prodaja v miligramih — lako redka in dragocena je! Torej zapomni si, ljuba moja: ni lenoba kriva, da mi dečki bolj malo pišejo, nego je kriva — modrost. Da pa ne bo zamere ne tu ne tam, radevolje priznam, du včasih ludi deklice kakšno modro povedo — če jim lo modrost kdo naskrivaj v ušesa šepne ... Pozdravljeno! Kotičkov s t rič e Jc. Ogledala teh vrst, velikosti in oblik Sfelclo zrcalno 6—8 mu. msSineko 4—6 mm, portalno. leuasf alabaster itd. Specirum d.d. Ljubljano VII — Telefon 23-43 Zagreb Celovška 61 Osijeb jKaj vse lahko naredi priden malček iz oreha Škatlica za naprstnlk Prežgi oreh v dve polovici in zvrtaj v vsako po dve luknjici. Zveži dve ozko skupaj, v oslali pa pritrdi daljša trakca. Malo bate in naprstnik — pa imaš dično košarico! Drugo mojstrsko delo naj bo zibelka: Prerezi z žnrečo iglo oreh prav tako kakor zadnjič pri vozičku; samo luknjic ni treba izvrtati. Nato si izreži iz samaška rfra polmeseca ali »kifclčkn« in jih prilepi s pečatnim voskom na oreh. Ce si dovolj majčken, se lahko sani vležeš v srekano zibelko.., Frtaučhu Gustl ma beseda Slovesna otvoritev londonskega sodišča. Letošnnjo jesensko sez.ijo londonskih sodiišč so mvo-rili po starodavnem ceremonijelu konservativne Anglije. Lord Sankev, najvišji angleški sodnik in predsednik zgornje zbornice, se ]>oda v lasulji in talarjn od službe božje v vvostminsterski opatiji v zgornjo zbornico. Pred njim slovesno nosijo žezlo. Menihov a skrivnost Grasse, lepo provensalsko mesto blizu Nizze, slovi po dišavah in milu. V starih časih je baje zalagalo s tem blagom vso Evropo. Mesto vrh zložnega pogorja tone v srebrnka-stih oljkah — tu je doma tudi sloveče provensalsko olje — a po ravnini naokrog rastejo namesto žita same cvetke. Od februarja do oktobra se tu vsako leto vrste vijolice, vrtnice, jasmin, tuberoze. Vse prebivalstvo je zaposleno po tovarnah, kjer predelajo letno tri milijone kilogramov samih vrtnic. V vodniku po mestu je zapisano, da potrgajo v Grassu na leto devet bilijonov šeststo milijonov jasminovih cvetov. Le predočite si to dolgo kitico. Zgodovina mesta Grasse vsebuje dosti lepih in groznih spominov. Med vsemi je najbolj ganljiva skromna zgodba meniha Rene de Villeneuvea iz prve polovice 13. stoletja. Takratni vladar Raymond Beranger, grof v Provinceu, ga je nekoč slučajno srečal na cesti in vzljubil njegov blag značaj pa modrost. Skromni menih je postal grofov prvi svetovalec, najvplivnejši državnik. Dvorjani so ga zavidali in tako dolgo obrekovali, da je končno grof res pričel dvomiti. V menihovi sobi je stala skrinja, ki je bila vedno skrbno zaklenjena. Ovaduhi so trdili, da menih skriva v skrinji ukradene zlatnike. Nove Szkopnine v Italiji Ob priliki kopanja pri Tiberi so nedav-ao našli ostanke stare ceste, ki so jo rimski učenjaki proglasili za pot Via Cornelia. Ta cesta je bila dolgo vrsto let zasuta. V srednjem veku je bila ta cesta znana kot »pot mu-čencev«, ker so za časa preganjanja kristjanov po tej cesti vodili žrtve v Agripinine vrtove, kjer so jih mučili z največjimi mukami. Druge zanimive izkopaniue so našli v bližini tarpejske skale. Gre za cesarsko palačo iz drugega ali tretjega stoletja. Izkopali so močne stebre in arkade, dalje krasen Venerin kip, ogromno marmornato nogo v sandali, ki je brez dvoma nekoč spadala h kaki skupini velikanskih kipov. Razen tega so izkopali še več drugih predmetov, ki jih bodo očistili in spravili v muzej na Kapitolu. Nekcč je stopil v sobo grof z vsem spremstvom in zahteval od meniha, da odpre skrinjo. Rene je odgovoril, da tega ne more storiti. Grof je vztrajal pri svoji zahtevi in nevo-ščljivci so začeli zlobno obrekovati meniha. Tedaj je menih globoko vzdihnil in odprl skrinjo. O zlatnikih ni bilo sledu. Pač pa je na dnu skrinje ležala redovna obleka, sandale in zakrivljena palica. Grof je takoj odstranil vse navzoče, pokleknil pred meniha in ga ponižno prosil odpuščanja, ker je bil tako lahkoveren. Rene mu je rad odpustil, a pripomnil: »Viso-čanstvo! Ta dogodek pomeni zame več kakor za Vas. Vse na svetu določa božja previdnost in ta mi je naklonila znamenje: Oditi moram iz posvetnega življenja na pravo pot: Dieu le veult! (Tako hoče Bogi) — Še isti večer je Rene zamenjal bogato dvorsko obleko s skromno meniško haljo in za vedno peš odkorakal iz Grassa po kameniti poti. — Pogosto so potem opazovali grofa Raymonda, kako je globoko zamišljen stal pred prazno odprto skrinjo svojega bivšega najbolj modrega in zvestega svetovalca. Obupno je prosil Boga, naj mu odpusti njegov največji greh ... Neštevilne čebelice brnijo nad cvetjem v Grassu in lepi zgodovinski spomini, globoka modrost minulih stoletij se združuje s sedanjo živo lepoto v izredno popolno ubranost. Neška me zna rada mt, druzga na-rečem. Z no se nam več špeteru. Pa de na u kdu nazadne mislu, de se ja bu~ jim. Se douh ne. Ampak en bab na konc pridel, lu je iz ena beseda rečen, nemugoče. No, ker sle že uženen, tku veste, pu čim je žmah. Ker šc niste, ute pa že šc zvedl. Pa Iu kar peslima, jest nečem nubenmu guste fr-derbvat. Ta narbulš je, čc sam na tu pride. — Sej Ncška me jc soje čase hedu rada vidla. Kedr sm se tkula pr Kulouratari uglasu, sm zmeri ta nar več prejon golaža dubu, al pa vampu, tku de sa se začel že druh čez Iu gor držat. Sam moj kurnk u Zuluvas ji mende ni pusebn dišu. Ke sm ji začeu enkat vornk na srcc pihat, m je kar naraunast u ksiht rekla, de iz te moke na u nč kruha. Jest čm mt lacga muža, je rekla, dc u mou hiša u štuka dva No, zdej ga po ma. liuh ji ga požegni. )est ji ga nism prou nč fouš. Prou gvišn dc ne. Na vem prouzaprou, kolk štuku ma negova bajta, pa lu men tku nč am na gre. Kuku se kumen-derata, je pa Iku že sama mal namignla, za kua b mogu pol še jest tlela ježek brusi, jesl sm za moja useba vescu, de sm ledek pa frej, druh nej sc pa kumenderaja, kokr veja in znaja. Učaseh se m mal kouče pu kašn vornk žensk, drgač se pa prou dobr pučutm, posebn kedr tkula med časupisem sedim, pa use sorlc nuvice vn berem. Tu ie moja ta narveč zabava. Pa ta narbl pu cen. Za ena kila časupisu dam šter dinarčke, pa jh je tulk, de ih mam več kel za en leden zadost. Pa še use sorte časupisc j dubim za ta gnar, Iku, de m na more nubedn na-; prej metat, dc iz lo al pa una slranka držim in ja pudpiram. Prouzaprou ud slrank na morm več guvorl. ' Stranke srna use preč udpraul, de ni nker ne ■ duha nc sluha ud nh. Tu je tud čist prou Sam lu je hudiman, de se na daja lud glave Idem preč ndšraufat. Sccr ic pa glava Iku ena pu-I strunska reč. ke ja nimamo za druzga. kokr de lohka iema in pa kihama, kedr glih tku pride Jezike b pa že žihr udpraul. Pusebn Nešk b lu prvošu. jeziki pa res nisa za druzga kokr zgaoa delat. Holt! Zdcj sc m je pa skori zarekl. Glih jeziki so ta glauna reč in sa še bi pulrebn kokr cilave. Ke iz nlava, pa če ja maš šc Iku na ta prava plat ubrnena, nkamer naprej na prideš, iz j jezikom pa prec, pusebn če ga maš dobr na-mazanga. Ta narbulš ie, dc use Iu kar pr ta starem ustone, s?»j tulk časa, He zdejšna dege-neracija kcj bulšga na pogrunla. Glava morma Nov tip tramvajskih voz v Drcsdenu. Voz je opremljen s štirimi močnimi motorji in tremi različnimi zavorami. V notranjosti je samo en oddelek, tla so iz gumija, usnjeni sedeža so zelo udobni. Višji ceremonijar italijanske kraljeve hiše vojvoda Borea d'Oimo je te dni obhajal stoletnico svojega rojstva. On je tudi prefekt italijanskih kraljevih palač. 60 let že opravlja vojvoda svojo službo na italijanskem dvoru. Vlada zločincev Ameriški listi poročajo o čudni vladi, ki je najbrž edinstvena na vsem svetu. Vsem našim bravcem je gotovo znano ime kralja banditov Al Caponeja. No in nihče drugi kakor on je sestavil novo vlado v chicaškem zločinskem svetu. Kralj zločincev je namreč sklenil, da bo svoje interese reorganiziral in da si bo s svojim protizakonitim delom ustvaril nove možnosti zaslužka. Radi tega je po demokratičnem vzorcu sestavil vlado, katere člani so morali obljubiti, da bodo prav vzorni v svojem poklicu in da bodo izvrstno delovali za procvit chicaškega zločinskega sveta. Posamezne portfelje je podelil najslavnejšim banditom. On sam je seveda ministrski predsednik«. Med ostalimi portfelji so tudi sledeči: ministrstvo za produkcijo piva, ministrstvo za nabave in vojno ministrstvo. Zadnji portfelj je podelil kar dvema in ta dva sta oba zmožna ubiti človeka z rcvolverskim strelom na daljavo 50 metrov. Eden izmed vojnih ministrov je prosluli Jack Mac Gurn, ki nosi med svojimi tovariši časten priimek »strojna puška«, to pa radi tega, ker je silno spreten pri streljanju iz svojih štirih revolverjev, ki jih nosi vedno pri sebi. »Ministrstva za javno blaginjo« Al Caponc ni smatral za poirebno. Torta Če se sestanejo v veseli družbi gospodje, sede mirno poleg svoje čaše piva in kadijo cigare, ki širijo po sobi več ali manj prijeten vonj, zraven pa govore o važnih vprašanjih današnjega časa. Ce pa se sestanejo dame, je stvar nekoliko drugačna. Strahovit ropot in zvonenje neštevilnih krožnikov, skodelic, ki seveda vsebujejo vse sladke dobrote, primerne za nežni spol, daje nekak zaokrožen ton takemu damskemu sestanku. Ko ropot in zvonenje preneha, znamenje, da so sladke zaloge izčrpane, se začne nova glasba, precej slična prvi. Namreč, dame začno svoj pogovor. Kakor je že stara navada pri takih prilikah, pridejo najprej na vrsto odsotne prijateljice. Ko je njihova justifikacija srečno končana, se navadno začne tale pogovor: »O gospa Slabetova, kako divno vam je uspela ta torta! Res nekaj okusnega! Čujte, ta recept mi morate na vsak način dati.« Gospa Slabetova odgovori, seveda skromno: »Gospa Klemšetova, to je čisto enostavno. Nobena tajnost! Malo sladkorja in mleka, pa malo masla, ravno toliko, kolikor je potrebno. To je treba mešati, dokler ne postane vse skupaj lepo testo in to testo se strese v dobro namazano posodo ...« л . Doma pa gospa Klemšetova vsa navdušena svojemu možu: »... in pomisli, ta torta je bila narejena skoro izključno le iz krompirjeve moke! Tako dobre torte nisem še celo svoje življenje jedla. Od sedaj naprej bom pekla i samo torte iz krompirjeve moke.. .« Neke nedelje pri kosilu je gospa Klemšetova svojemu možu ponosno pokazala nizko in nekoliko zažgano torto, ki je sramežljivo ležala sredi mize: »To je nova torta.« »Tako?« je odgovoril gospod Klemše in j nadaljeval s čitanjem dnevnih vesti o poneverbah m drugih sličnih zanimivih dogodkih. »Veš li, koliko stane ta torta?« Obraz gospoda Klemšeta se je pojavil izza časopisa in počastil torto z ravnodušnim pogle-: dom ter jo ocenil na 20 dinarjev, samo, da bi imel mir. Toda gospod Klemše ni smel imeti miru. »Kai še!« vzroji gospa Klemšetova. »Osem dinarjev! Razumeš, samo osem dinarjev!« »Aha, razumem. Ti si torto ukradla, osem dinarjev pa te je stal tramvaj, s katerim si ušla svojim preganjalcem. Pravkar čitam nekaj podobnega v časopisu. Kar vežbaj še nadalje ta Kratkoviden gospod: Oprostite tukaj vendar stanuji profesor MtiHerv« šport, samo ogibaj se mi teh večnih pridig o torti. Razen tega izvoli ti sama prva pokusiti torto. Lahko da je zastrupljena in to bi imelo zame strašne posledice.« Nato se je obraz gospoda Klemšeta zopet skril za časopis. Gospod Kjemše je bil prepričan, da je govoril silno duhovito in zabavno. »Ti si preneumen,« mu je dejala nato gospa Klemšetova nežno. »To je ona torta, o kateri sem ti zadnjič pripovedovala. Recept mi je dala Slabetova, jaz sem vzela le nekoliko manj sladkorja in masla...« »In si zato vzela več krompirjeve moke.« »Moja torta je za pet dinarjev cenejša!« »Torej jo bomo pokusili. Na noben način ti ne želim, da bi morala sama pojesti celo torto.« Gospa Klemšetova ni nato ničesar odgovorila, ampak si je odrezala precejšen koe torte in ga začela z nenavadnim veseljem ob-delavati. Veselje pa je kaj kmalu izginilo z njenih ust. Nekam čudno so se ji našobila in z nekoliko potrtim glasom je spregovorila: »Morda se mi ni čisto dobro posrečila, toda maslo ni krivo ... Mislim, da bo najboljše, če ostanek poje Mufi.« Poklicala je svojega lepega psička, ki je ves vesel pritekel. Malo je zazijal in kar na debelo požrl kos torte, ki mu jo je vrgla gospa. Niti ga ni preje povohal. Ko pa je spravil zalogaj na varno, je vrgel svoji gospodarici jezen pogled in se užaljen skril pod omaro. »Ako se da za 13 dinarjev napraviti torta, ki bi jo saj pes jedel, potem je neumnost šte-diti pet dinarjev,« je dejal gospod Klemše z važnim glasom. »Ah, sedaj vem, kaj je na stvari,« se jo besno razjezila gospa Klemšetova. »Ta beštija, ta Slabetova mi jo dala napačen recept, samo, da bi me razjezila. Le čakaj... Tudi ona me bo še prosila za recept za mandeljev kolač. Toda takrat..in okrog ustnic gospe Kle-m-šetove je zaigral značilen nasmeh. Evo, taki so ponavadi epilogi damskih se-1 staukov. mt žc zalu, de lohka jema in kihama in pa, kar Je ta glauna reč, de mama jezok kam sprnut, ke kar tkula u varžet al pa u aktentošk ga tud na morma iz saba nost, kokr gespudi južna iz saba nosja. Pa peslima glave in jezike zn enkal pr gmah, čc nc um še nazadne puzabu, ki sm ustou. Asin, kokr sm reku: za šter dinarčke dubim pr Guspudarsk zvez, pa ke drge mende tuu, ena cela kila use sorlc časupisu. Iz teh časupisu pa glih tku use zvem, kar se pu svet gudi, kokr tisi, ke sa na frišne časupise naručen. Res, dc učas zvem kašna nuvica mal bi pozn, pa tu nč na siri. Stara nuvica šc ni nubenmu u želodce ub-ležala, kokr star golaš, dc morš pol buhvc kulk za Francjoželuva grenčica gnarja vn zmeiat, dc ga spel pucajtaš. Stara nuvica večkat šc clu prou pride. Ni douh lega, ke sm bran u enmu iakmu časupise za šicr dinarčke ena kila, de je Andrce na severnem tečaje punasreču in dc ga na morja najdet, čc ga šc tku išeja. Prcc druh.dan sm pa že brau, de so ga žc najdi. Zdcj nej pa edn reče, čc lil ni fajn: druh Ide sa mogl čakat čez trideset let, de sa zvedl, dc sa Andreeja najdi, jest sm pu prec druh dan, ke sm brau. dc je punesreču, že tud brau, de sil ga najdi. No, pa lu šc ni buhvc kaj. jest ga Iku nism puznou, u žlaht in pa lud ni biu. Ud tega nimam ajgcntlih prou nč. Na ta viža, čc edn bere časupise pu šter dinarje kila, pa čluvek u čas lud u resnic nuca. I.cile, soje čase sm brau u Iakmu časupise, de »Iblanska«. al bi pu pravic puvedan, Peskuva pusujilnea lam na plač bliz roluža, obrestuje hranilne uloge pu descl prucente, al po še viši, če ker glih več pugerva. Ke sm mou tekat glih ene par jurčku pršpamneh, sm s pa mislu: kar ke jli nes spraut, pa uš precej prefeteru, pusebn če uš dvejset prucenlu pugervu. No, pa sm lepu tiste jurčke u poper zaviu, pa sm jh nesu u lista pusujilnea. Kc pridem na plač pred tisla Iblanska pusujilnea, pa zagledam na urateh en velek cegelc prpcčnlen Na lislmu cegelcc je pa stal zopisan, de jc šlu že use skp prlafur rakam žvižaat, al tku nekok. Ta je pa lepa, sm s mislu. A se iz nas norca delaja, ke u časupise devleja in nns vabja. de nej šparoma u Ic pusujilnc, kc iku lepe ubrest plačuje? Kc onar ke pmeseš, t pa pred nusam urata zapečalja... A je tu kašna vornga? Prou pusten sm sc icziu, kc sm monu jurčke nazaj dam nest. Kokr po duma še enkrat pogledam u časupis, čc sm prou brau, pa vidm, de ie use Iku, kokr sm brau, sam lisi časupis je biu že šternajst dni star. Prmeiš sm biu jest tekat veseu, dc nism lisi časupis oreh u roka dubu in brž soje jurčke kc nesu, dokler še nisa blc urata zapečafene. Vite, če b jest zmeri nove časupise brau, b biu dons suh ket furšk poper Tku mf>m pa še zmeri moje jurčke. Tisi. ke sa kc not šparat nusil, sa pa na suhem. A ni res Iku? F. G. »Gospod, pomagajte nedolžnemu človeku rešiti življenje!« »Zdi se mi, da niste tako nedolžni.« »Jaz ne — ampak Vii!« Dr Anton Brecelj: Jesen in zdravje iaeen Jfc v nalera zmernem pasu zemlje pre-eaj dolgotrajen prehod polet J t v tirno, doba pojemajočega solno«, kt je v naiem svetu vir vsa tva-rtnska moji, tudi n«Se telesne moči ln »drevja. Koči te temnć In daljšajo, pogosti oblaki in megle taellrajo tudi podnevi Itak ohlajajočlm se solnčnim pramenom dostop do temije, prlroda zdržema orne-jUja tu Ust&vlja svoj Življenjski obrftt ter odlaga stoje letno delavno odelo; vsepovsod počasno odmiranji in puSčob« naokoli, kamor ee ozremo. Kako pt z naSim Zdravjem v tej turobni dobi? Jesen — najbolj idrata letna dobi. V naših krajih je jeseni vobtie najmanj bole-hanja la umiranj«, ako ne upoštevamo kužnih bo-letnl, ki M časih rade pojavljajo jeseni. Spominjamo ee itvo tiste strašne španske hrlpe, ki so Jo Jeseni 1. 1018. tik pred prevratom žanesll v našfe kraje lft nam je pomorila lolikanj največ mladih ljudi. Kjer imajo nezdravo pitno Vodo, »e jeseni raapasejo kužne boleini prebavil, in sicer tre-talil legar ln griža. Menda je poleg vode, kt se Ml pijefe znatno mahj rabi kakor poleti, verok Mrjenja kužnih bolezni obilno uživanje sirove hrane (sadja In telenjav), ki se v takih krajih lalje okuHi ali težje očisti Hvala Bogu, te vrste okukeaja je v naših krajih Člmdalje manj, Izjemoma s« kdaj pri nas pokaže trešljika (močvirska mra-lioa ali malarija), ki jo je drugod v tem fasu mnogo, ker prenasalcl te bolezni, neki komarji, tlMe uradi hladnih noči v človeška blvaiiMa. pa« p« opažamo po mestih jeseni ratpast otroških kalnih bolezni, m sicer zavoljo Sol, kt se začenjaj O pO letnih pučllnteah. Od Vseh s! ran i privre mladina akupaj s počitnic, ludi iz olutlenih krajev. MarMkdo je sam imel kako tako boiezen, a ni bil tadoalno raskulen, drugi je bil v stiku z bolnimi ali »amo okuženimi tovariši ln ne da bi sam obolel, j» Mtleiel boleten V Solo aH sevod ali zasebno stanovanje, kjer se pojavi kužna bolezen nenadoma na mtiegih primerih. Časih je prav težko izslediti imr otroSkih kuj, zanesenih Iz daije. Navilli tem razmeroma redkim boleihihi јб jesen idrav čas. Odkod to nesoglasje z umirajočo pri rod o in soprnejšim vremenom? tekom pomladi in še bolj poletja si j« človek navede ln nehote nabral »drimtvenlh »akladov, Ml g« drže jesent in še pol tirne pel tdravju. To j# zanimiva zadeva, kt Jo malokdo pozna Ift upošteva. MnogO, skoraj da polovica naših ljudi Živi priredi odtujeno in zato nezdravo življenje. Poglejmo samo, kakšna bivališča imajo ljudje po mestih ltt gosto obljudenih krajih, pomislimo, kako needravo je večinoma vso poklicno delovanje ljudi po menih m večjih, zlasti industrijskih krajihl Narava sama lene človeka v ugodnem letnem času v naročje prirodi, da si razgiblje ude in spravi dfobie v pravšni tek, da se napoji svežega zraka in našite holnčhih žarkov da izpoli raz.padline in izloči Žlindre iS svojega telesa, ta vsakoletni ožji stik pritodi odtujenega človeka z materjo prirodo je sam ла aebi dragocen; ima pb še druge nič manj blagodejne posledice. Muokatcrt organ našega telesa je lako zane-rfiArjeti in zlostevljen kakor — koža. Ih vendar spada koi* med življenjsko važne organe. Malokdo ve ln upolteva, da le kola telesu pokrivalo In varoval«, da je koža mnogovrstno Čutilo (Oziroma sedež Upa, čuta za toplino in Čuti aa bolečino), da je nenadomeetno liločilo (koliko škodljivih »novi Mm »previja li telesa koža » potenjem in neprestanim puhtenjem), da je koia edina ravnalka (regulalorka) telesne toplote m da je vrh viega tudi idravnlea marsikaterih notranjih boietnl. Na-vtllc tej izredni važnosti kole Jo le redko kdo namenom« neguje in utrjuje. Pri večjem delu nažili ljudi pride koža do nekih pravic samo poleti, ko se ie »aradi vročine hodimo »a prosto kopat. Nehote se koža čisti, zrači, soinčt »m v ožjem stiku s prirotinimt emiteiji, »rakom, vodo Ln »oincem osvežuje in tudi utrjuje, da lalje in popolttejle opravlja svoje naloge, zlasti iz-loBanJa in uravnavanje toplote. V solnčnih žarkih j* tudi mnogo takih, ki So nevidni, a prodirajo ko4o Uk vplivajo zdravilno in poživljajoče Tekom poletja smo imeli prilike dovolj, da smo si telo napojili in prepojili s solnčniitt bogastvom. Nabrali amo se tudi drugih zakladov. Kdo še nt slišal ali vsaj bral besede vitamin? 8 tem imenom otMKujemo neke »novi naše hrane, Ki nam M dajejo ne enovt za obnovo ali rast teleeft, ne za taUsno toploto ali delovno moč, pač pa omogočajo •мигИпл presnavljanje in jlravsno delovanje v teleta. V itamlne poznamo od njihove senčne strani Mi ko Od flvetle. če človek ne dobiva v hrani katerega Vitenima kaj ve« časa, P« Oboli: ali se mu ltrl »kvari, ali llvoi odpovedo ali kosti zmehčajo ali ga zadene kakšna druga nadloga. Vitaminov je več vrst, flekaj jih že potnamo ln vemo, kater« hraniva ЈШ vsebujejo. Hajve« vitaminov je v svežih in pre-proitlh hranivlh, kakor 9o sadie, zelenjave, čeloma žitna zrna, skoraj nič pa v dolgo hranjenih ali umetno pripravljenih hranivih. Tekom poletja In jeaen ee hranimo t selenjavami in sadjem bolj ko v drugih letnih časih, s»io se nam nabere v tej dobi v telesu mnogo vitaminov, ki so dejansko ptavi adravstvani takladl. Menda Je torej razvidno, »akaj smo jeseni bolj zdravi ko drugekrat. Tudi boiehnlm ljudem je Jaaenl boljle, celo Jetlčnlkl se počutijo skoroda oadravljeue, ter brez strahu pričakujejo »Ime in Se bolj željno prihodnje pomladi, ki Jih popolnoma ozdravi... Zdravstvene naloge jeseni Ob tolikem zdravstvenem ugodju in bogastvu ae Jeseni kaj radi polenimo in zanemarimo; zdravstvene zaloge se kaj hitro iztrošijo, ako si jih ne obnavljamo in »proti ne nabiramo, proti konoU slme in zlasti »pomladi m tato bolehanja ln umiranje pomnoži u enato ali eelo' več sto odstotkov. Kaj torej poCnlmo, da se ohranimo sdrave? 1. Navzlic krajšim dnevom in manj prijaznemu vremenu gibljimo «• «">vefl na prostora! zlasti VSi oni, ki opravljajo svoja poala v zaprtih ali eelo netdravlh proetorlh (daUvnKah, tovarnah, rudnikih) naj iščejo prilike, da so v pro-atem ISasu v prostt priredi. Г oken. ko se noči shlade, okna naj ostanejo odprta »U vsaj priprta vso jesen in tudi zimo! Mraz ni nevaren, proti njemu »e v spanju zavaruješ z moč- nejšo ali toplejšo odejo; boj se pa slabega, zaprtega zraka, ki je »elo kvaren zlasti v tesnih ali prenapolnjenih spalnicah. V naših krajih vsak zdr«v Člo-rek prav lahko etrpi v nekurjeni ih stalno zračeni spalnici, ako tdaj jeeenl premaga prve malenkostne nevšečnosti hladnih nofll. Koliko bolj bl«tro glavo in čvrsto telo za delo bo* imel, koliko manj boš bolehal, alto se osreiš m me ubogaš i 2. Ostani jeseni aim dalje tako oblečen, kakor »i bil poleti! Ako se prezgodaj začneš toplo oblačiti, mehkuM kožo, ker ji s toplo obleko od-vzameS delo; koža nftj te varuje premraženja in prehlada, ne toliko obleka. Zakaj le ne Zebe V obran? Ker je koža n« obrazu vajena, da te varuje mraza, pa tudi vročine. Tako utrienu kožo bi moral imeti po vsem telesu, zlasti pa na nogah, žakaj ako imaš noge tople, ti mraz ne bo napravil znatne škodo drugod. 8 toplimi nogami pa si prihraniS čuda mnogo manjših in večjih bolezni, prav poeebno, če si podvržen pt-ehladu, trganju alt stičnim ne-všečiioslim. Z volno podloženo obuvalo ln kožuhovinašte copale prepusti onemoglim starcem in starim mam-kam, ki se he morejo več ogreti iz lastne moči. ti pa nosi obuvalo, ki li varuje noge nesnage In mokrote, s primerno in zadostno hojo vzdržuješ zadostni krvni obtok v nogah in tako tudi pravšno topiifto. Ti pa, pravil, sediš ves dan sključena pri ro«nem delu ali stojiš pri stroju na mrzlih tleh, prideš žvečer domov »mučena г mrzlimi nogami, taka ležeš v pw.eijo ln t nesegretimi vstaneš na delo. Težko je tako življenje ln nezdravo! Malo truda ti treba, pa se ti položaj brž in temeljito popravi. Ugrej si noge e hojo, potem jih vtakni za kratek čas (S—5 minul) v hi rilo vodo, nalo jih dobro pOsUŠi Iti krepko Odrghi in potem leži ln ki noge dohrO zagrni. Ako tia ne moreš hoditi, da bi si ugreia, potem jih kopiji (10—iS minut) v lopli vodi, nato jih a mrzlo vodo Oblij, posuši in odrgni. AkO se li lloge ponoči segrejejo, a se ti čez dan redoma shlade, vtikaj jih zjutraj, ko vstaneš, v posodo z nesegreto vodo, drii jih v nji malo časa, posuši in odrgni, obuj se in pojdi po evojib opravkih. AkO dalal redtoo te kopeli, ogrej«]« s« ti noge ta stalnol So še drilgi preprosti in uspešni načini, da si gore utrdimo zoper premralenje. Kadar tnorel, pojdi malo brest po vodi ali hodi po rosni travi ali po slant alt po Svetem mehkem snegu, « vedi, hlkdar ne z mrzlimi nogami v mralo vodo ali roso ali slano ali sneg, poprej moral nogo segreti, najbolje s hojol Rodne kopeli so še zaradi snažnosti potrebne, vsaka taka snažilna kopel s teplo vodo naj ee zaključi z mrzlim pollrom ali mrilhn opršenjem teles«. Priporočljiv« so vsakdanja kratka opršenj« vsega leiesa alt vsaj umivanja trupla t mrtlo vodo. Tako si kožo utrjuješ in jo ohranjaš na vIBku njene delavnosti, tako se najbolje ln najvarneje zavaruješ zoper zimske neugodfiošti in nevarno&tt. 8. Glede vitaminov, ki jih Imamo sdaj v obilju, treba tudi jeseni preskrbeti, da nam lih po* zimum v agodnjl pomladi ne bo nedoatajalo. fleve, to je naloga gospodinj, da le Maj jeseni mislijo, kako bodo mogle dajati hrano t dovolJnO množino vitaminov tudi v mesecih, ko S6 Sveža hfaniV«, kt obiljujejo vitaminov, redka in draga. Pravilo bodi in ostani, da pride vsak dan na miso kaj svežega in če le mogoče tudi v sirovem stanju, rt. pr. v obliki Solate ali sadja. Namesto sladkarij naj do* bivajo otroci srtdje! vedeti treba, da ima limed živalskih hraniv sveie jajče, sveže mleko ln preeno maslo precej vitaminov. Izmed rastlinskih pa nekaj gomoljfilbe (krompir m koren) obilo SpIhaSa, telje, čebula, s«lala in zlasti paradižnik celo v konservf-ranem stanju, nadalje jabolka, nianj hruške ih SeS-pije. mnogo pa limona in рошагапва. Zlasti ia otroke in slabotne ljudi treba skrbeti tudi v tem pogledu, da svojih vitaminskih aalog la poletja in jeseni ne izti-ošijo popolnoma in pričakajo obilje vitaminske darove prihodnjega let« bret snainih motenj. Lipam in želim, da to moje Jesensko rasmiStja«-nje prinese nekaj zdrave pobude in prOlene vsaj nekaj bolehanja iz naših družin. Šah Ing, Klemeačič: Tračnica Ko pripovedujejo Otroku o žeiezniči, ki jo še ni videi, si predstavlja tračnico kot železen, žleb, v katerem tečejo kolesa. Popolnoma pri-rodno, Kolo teče na slabem potu v kolotečini, v žlebu, Tudi tramvaj ima tračnice podobne žlebu, ker bi želesniSke *i!ce< ki leže oele nad zemljo, onemogočale promet drugih vozil po ulicah. ^račftiee V obliki Žleba bi imela Innogo ne-dostatkov. Rabila bi več železa.pa bi bila težja in dražja. Žleb bi se lahko lasipal. S tem bi se povečala nevarnost iztirjenja Ud. Železniška tračrtlf« Je nosilec, traversa, ki ima v prečnem prerezu obliko ležeče črke H. Navidez zelo priprOSla oblikft je tak j duhovito pre-mišijetta, da odgovarja skoro v*em tahtevam. Njem lenajditelj je nerlfckl inlrnjer Stevens. V Evropi jo jo razširil Vignoles, pa se zato po njem imenuje Vlgttol tračnica. Gofhji del traverfce je zaokrožen v glavo, po kateri tečejo kolesa vagonov. HnaKlrjent del, na katerem tračnica leži, imenujemo podnolje. Robro spaja podnožje z glavo. Telovadcem in vojakom je dobro znano, da mora korakati V ovinku Zunanje krilo pešcev z dolgim korakom, notranje pa s kratkim. Isto Je pn železnici, ker je zunanja tračnica v ovinku daljša od notranje, bi se moralo 4U rt Saje kolo hitrejše vrteti. Toda ve«k par koles je t 7, d4 (0). a b c d e a b c d e «_h Mat v dveh potetah. ČaboTski problem št, 16, (M. Liburkin.) Bali) Kc2, th2, Lefl (S). Črni: K№, S«4 T«8, Ba2 (4). Beli je na poteši ln igra neodločeno. Domače ognjišče O pravilnem ravnanju z mlekom Mleko, to dragoceno živilo, inin žal troje slabili lastnosti. Hitro se pokvari, zelo enostavno ga je potvoriti, posebno lahko se pa prenašajo z njim nalezljive bolezni Vendar pa ni vedno krivda živinorejca ali pa prodajalca, da je mleko slabo Tudi gospodinje same mnogokrat dosti greše, ker z mlekom ne ravnajo pravilno. Zato je potrebno, da vemo o njega pravilnem ravnanju tole: Za hranjenje mleka uporabljamo vedno eno in is/o posodo in ne smemo v njej niti kuhati, niti shranjevati nobenih drugih živil. Drugi važen pogoj za ohranjanje dobrega mleka v gospodinjstvu je tudi vsakdanje, temeljito snaienjo posod, v katere devamo mleko. Dokazano je namreč, da se v slabo, t. j. p>ovršno pomitih posodah zelo hitro množe mlečnokislinske bakterije. Tako mleko veliko težje ohranimo dalj časa sveže. To dejstvo gospodinje jx> večini sicer vedo, vendar ne jia/ijo j>ovsod dovolj strogo na natančno pomivanje j)osod za mleko. Poskusi so pokazali, da po-inijemo jiosodo za mleko najbolje, ako uporabljamo vročo vodo, v kateri smo raztopili nekoliko sode, in jo nat'o še splaknemo temeljito z vročo ali mrzlo vody. Končno .je treba posodo še s čisto krpo dobro zbrisati. Čim natančnejše pomijemo posodo, tem boljše in dalj časa se ohrani mleko v njej. čistoča v tem oziru je vedno, potrebna, naj -i dobimo mleko naravnost iz hleva, ali pa iz trgovine ali mlekarne. Aluminijeve lonce i ti kožice, katerih ne sanenio umivati s sodo, naj bi jemali samo za prenašanje in morda še za kuhanje mleka, nikakor pa ne za shranjevanje. Kakšno toplino naj ima shramba, v kateri mleko shranjujemo? Čim iližia. tem boljše je za mleko. Ne smemo torej dopustiti, da stoji to živilo v toplem kuhinjskem zraku, kjer znaša toplina 20 do 22" C ali še več. Mleko odnesemo takoj na hladno, v klet ali shrambo in ga lahko postavimo tudi s posodo v mrzlo vodo. Pri 12"C je razmnoževanje glivic že prece; ovirano in zato ta toplina že zadostuje za shranjevanje mleka. Ni pn zoj>et vseeno, če pustimo mleko v shrambi jKikrito ali odkrito, in ravno tako tudi ni prav, če ga zlijemo / ozko in visoko posodo. Vse te malenkosti namreč močno vplivajo na njegov naravni dober okus. Tudi v tem oziru so strokovnjaki dognali sledeče: Mlečnih vrčev ali loncev ni dobro pokrivali s pokrovkami, krožniki ali zvonci, temveč le s čisto teučieo ali vazo (zelo redka, prozorna tkanina) ali s tilom, da mleko s tem obvarujemo pred vsakovrstnim onesnaženjem. Pokrivanje mleka z gazo je posebno važno poleti, da ga > tem ščitimo pred najbolj nevarnim ali nehigienskem mrčesom, pred muhami. Ker rade oblezejo vse umazane predmete, prenesejo prav lahko nevarne bolezenske kali, kakor ii. |јг. bacile tifusa in druge. Za mleko ne jemljemo premajhnih posod, ampak ga hranimo rajo v velikih in plitvih ko-lirah, kajti visok steber (debela plast) mleka v visokem loncu učinkuje ravno tako kvarno iu neugodno na trjiežnost mleka kakor neprodušno pokrivanje jKisod. Vsako mleko, razen kondenziranega, nagiba vsled mlečnokislinekih bakterij, ki jih vsebuje, h kisanju. S pravilnim in snažnim ravnanjem ter shranjevanjem na hladnem prostroru pa to zadržujemo; vendar pa kupujmo mleko le tam, kjer opažamo največjo snažnost. Mleko, ki vsebuje mnogo imenovanih bakterij, postane navzlic skrbnosti pri shranjevanju preje nerabno kakor mleko z malo bakterijami. Zato pa moramo stremeli za leni. da se število teh glivic ne veča. To pa dosežemo le s pravilnim, ravnokar opisanim ravnanjem. Kadar pa se nam zdi, da bi se mleko utegnilo skisati (spoznamo jh> duhu in okusu), tedaj si pomagamo tako, da mu pridenemo nekoliko sladkorja (v jirahu). istočasno ko ga pristavimo k ognju. Včasih odpomore tudi malenkosten dodatek moke (na 1 liler mleka 1 jedilno žlico). To razžvrkljajmo s nekoliko surovega mleka in pridenemo ostalemu mleku, ki ga je treba jiotem ludi neprestano mešati ali žvrkljati. S tem zabranimo vsaj to, da se sirnina ne izloči v velikih kosih, temveč v finih, drobnih kosmičih in tako mleko je še dobro po-rabno za pijačo ali za mlečna jedila (juha). Mleka ne kuhajnio predolgo! Ako nam še prokipi, izgubi mnogo dragocenih snovi. Ko je mleko kuhano, ga čim hitreje ohladimo. To storimo lahko pod vodovodom ali pa v posodi z mrzlo vodo; nikakor pa ne v hladilni opiari (lam shranjujemo samo že pojjolnoma hladna jedila in živila). Mleko ima tudi slabo lastnost, da se hitro navzame vsakega tujega duha. Zato ga ne smemo nikoli shranjevati v bližini močno dišečih snovi (ribe, sveže žgana kava, kislo zelje, milo). Razna živila, ki imajo hud duh, so pogosto vzrok, da Ima mleko »drugačen« okus. Ta lastnost mleka je lobro znana, saj jo v gospodinjstvu celo uporabljamo. Ako n. pr. hladilna omara slabo diši po ribali ali mesu, tedaj odpravimo ta duh, če postavimo vanjo polil lonec sveže kuhanega mleka, iz katerega se še kadi, in vrata zapremo. Mleko je j>otem seveda za hrano nerabno, pač pa ga lahko porabimo za snaženje madežev. Tudi novo izdelani omari vzamemo njen tipičen mizarski duh (smola itd.) na isti način z mlekom. Neprijeten okus pa dobi mleko tudi tedaj, ako se prismodi. Temu odpomoremo, če lonec za mleko splaknemo z mrzlo vodo, nc da bi ga obrisali, preden zlijemo vanj sveže mleko. Tudi če posodo namažemo s surovini maslom ali slanino, se nam mleko ne bo prismodilo. Ako pa je že j>ri-smojeno, ledaj je še mogoče, da ga izboljšamo. Lonec odstavimo od ognja in hitro ovijemr "io-kro krpo ter pustimo stati nekaj časa. T e- Slmo tudi prismojeno mlečno jed: ne di 10- mešali, jo hitro postavimo v velik Sm «le vode. Sele ko se shladi, poberemo raz njo, nar je dobrega in jed bo imela Ie malenkosten vonj po prismojenem. Gospodinje gledajo pri mleku prav posebno nn to, da dobe iz njega čim več smetane. Redilnost in kvaliteto mleka ocenjajo namreč po množini smetnne; vendar to ni zanesljivo, ker povzroča včasih pasteriziranje, da se smetana v manjši meri izloča Vet. inspekt. hugon Turk: Kako nastane strašna bolezen steklina (lyssa) Od časov starogrškega učenjaku Arislotc-lesu (384 - 322 pred Kr. r.) so poznali žc splošno lo kužno bolezen, ki neprestano ogroža človc-šlvo in živalstvo. Vsaj se prijemlje steklina vseh ioplo- in mrzlokrvnih živali in posebej ludi človeka. Do novejše doibe so vendar mislili, du nastane lahko ta bolezen ne samo vsled okužbe, ampak iudi zaradi prevroče hrane, pomanjkanja pitne vode, zadržanega spolnega nagona, toda vse lo je ovrgla sedanja znanost in dokazala, du ic povzročitelj stekline v vseli slučajih neizrečeno majhno bitje (mikroorganizem) in niegov sirup (virus). Kljub temu, da imamo dandanes povečevalne priprave (mikroskope), ki tudi najmanjšo stvar 6000 in večkrat povečajo, šc vendar niso dozrli tega tako malcqa, toda slrašnegn sovražnika živih bitij, ali spoznali so ga pa od vseh drugih strani, prav posebno pa sc ic dognalo delovanje njegovega strupu po okužbi. Povzročitelj stekline je razširjen po vsem svetu, edino daljnji Avstraliji je dosedaj prizanese! bolezen se vzdržuje in razširja najbolj med psi in mačkami, pa tudi med volkovi in lisicami, nu druge živali in ludi na človeka prehaja skoro izključno po ugrizih navedenih steklih živalih. Ker ic med psi najpogostejša — vsoj od 100 slučajev stekline jc flO slučajev pasje stekline —. se dostikrat govori le o pasji steklini V prejšnjih dobah je nastopala ia bolezen celo kot razširjflnft kuga, ko pa ic sedanja znanost razkrila lainosli okužbe in so sc izdali po vsem kullurnem svetu zakoniti predoisi o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, se ic obseg stekline zelo zmanjšal, toda nikoli nismo varni pred izbruhi 'e bolezni in lo prav posebno v naših krajih Povzročitelj in strup stekline sc nahr.ja nred vsem v osrednjem živčevju, t j. v možganih in podaljšanem možganskem mozgu, dalje v okuženih živcih, potem v žlezah slinavkah in posebno v slini, na tudi v solzah, trebušni žlezi slinavki in celo v vimenu in mleku. V mišicah (mesu) .ga dosedei šc niso ugoiovili, vendar šc ni doffazano, da ga tu sploh ni Uživanje mleka steklih živali je silno nevarno, tudi meso tokih živali je vsekakor zelo sumljivo, zoto jc uporaba mleka in mesa za steklino bolnih živali strogo prepovedano in 56 člen našega zakona o odvračanju in zatiranju živ. kuž. bolezni iz leta 1928 pravi: »Prepovedano je, klati stekle in stekline sumne živali kekor tudi ur>o-rabijoti, prodajali ali podarjevati njih pocdinc dele, mleko in druge produkte (izdelke) od takih živali.« 2al, da prestopajo to prepoved nespametni ljudje premnogokrat, v lakih slučajih je velika sreča in rešitev pred obolenjem in smrtjo to, du zdrav želodec in njegov sok uniči sirup stekline v 4'A do 5 urah. Steklina nastane navadno Ic vsled ugriza stekle živali, mogoča pa jc okužba tudi na ia način, da pride slina slekle živali z lizanjem v ran'_ in poškodbe lelcsnc kože in sluznih kožic v truplo. Zanimivo in važno je vedeli, da jc slina okužene in navidezno šc popolnoma zdrave živali pred izbruhom stekline žc 2 do 13 dni strupena m torej nevarna. Ugrizi steklih živali niso vsi enako nevarni, v komaj polovico slučajev ima ugriz nevarne posledice, kur pn nas nc sme nikdar motiti in prezirali preteče nevarnosti in opustiti nujno pomoč pri najbližnjem zdravniku oziroma živinozdrav-niku. V pomirjenjc ugriznicnim ljudem bodi povedano, da dostikrat kliub ugrizu ni prišlo okužilo v ram., človeka obvaruje pred okužbo dostikrat debela in gosta obleku, močna obutev (škornii), dalje ie znano, da skozi nepoškodovano telesno kožo nc prodere sirup stekline v ielo, toda najmaniša, mogoče očesu nevidna poškodba zadostuje, da človek ali žival okužita Okužbe' sc prepreči tudi na ta način, da se s tekočo krvjo rane (ugriza) odplovi sirup, tudi je mogoče, da se je tu strun i/pr-ii ali pokončal pri prvi pomoči ali zdravljenju rane. Celo to jc mogoče, da zdravo ielo samo uniči strup, ki jc zašel v život, seveda nc sme bili preveč tega okužila. Dalje so uzgrizi gleHe nevarnosti kaj različni, najnevarnejše so poškodbe. kjer je veliko živcev in mezgovnih žil in čim bliže so ti možganom in hrblnemu mozgu Sorrvmcrno so najmanj nevarni unrizi v spodnjih delili nog, že boli nevarne so poškodbe (ugrizi) na rokah, najnevarnejše so pa v lirah, ustnirah in na nosu — Strun stekline se širi od rane (poškodbe) da- 1 lic v telo Ic po poti živcev in gre vedno dolie nroti živčnemu središču, t. j do možn^nov in. hrbtnega mozga, in še'c polrm orc zopet po | živcih od označeneaa središča na obkrajne dele telesH. Ko je strun dosegel možgane oli možganski hrbtni mozeg, je izbruh stekline neizogiben, čc ni bil poškodovanec pravočasno ceplicn zoper lo kužno bolezen. V nereplienem telesu ^cliiic sirup povzročitelja stekline nevzdržno dalje, dokler nc nastopi edina rešiteljica, neizbežna in strašna ! smrt. katere sc reši edino Ic z zaščitnim rep-'ieniem po sedaj iznopolnirnem načinn slavnega Pa^teurja še enkrat pa naj poudarim, da sc mor* f-pnijenic po tmrizu prej ko mogoče izvršiti, da ni prepozno. Jedrni listi za oktober Nedelja. 19. oktobra. Goveja juha (bela) z mesnimi zavitki vode l'A litra . . . . - . . Din —.— soli 1 Vi dkg . . . .... Din —.04 jcterc 2 S dkg . . . .... Din —.45 korenja ..... .... Din —.10 peteršilja..... .... Din —.15 zelene...... .... Din -.15 čebule...... .... Din —.12 govejih kosti Y\ kg . ... Din 7.50 Din 8.51 Mesni zavitki: Rciančno testo: moke 15 dkg .... t jajce ........ Nadevf Din - .75 Din 1.50 masti 2}j dkg..... Din -55 čebule 1 dkg..... Din —.05 zelene, peteršilja .... Din —.— ostankov pečenke 15 dkg . Din 360 t jajce ........ Din 1.50 sol in poper...... Din -.25 Din 8.20 Zrezki s papriko: teiečiega mesa Vt kg ... . Din 18 — masti 7 dkg........ Din 1 54 slanine 3 dkg....... Din —.56 čebule 3 dkg....... Din —.15 paprike......... Din — K) moke 2 dkg........ Din —.10 vode ali juhe....... D' n --- kisle smetane osminko litra . . Din 1.15 Din 21.70 Pražen riž: riža 20 dkg........ Din 1 20 masti 10 dkg....... Din 2.20 čebule in soli....... Din -.12 vode in juhe....... Din —.— Din 3.52 Kostanjeva torta: surovega masla 5 dkg . . . Din 2,__ 2 rumenjaka....... Din t.50 sladkorja 10 dkg...... Din 1.35 kostanja, kuhanega, 12 dkg . . Din —.75 moke 12 dkg ... . . Din -.48 pecivnega praška zavitka . . Din -.50 2 beljaka za sneg..... Din 1.50 za nadev osminko litra smetane Din 3.75 sladkorja 5 dkg...... Din —.70 Din 12.53 Skupaj za 5 oseb..... Din 54 46 za eno osebo....... Din 10.90 I Pelek. 24. oktobra. 1 Sirovi štrSkel'čki na smetanovi juhi. — 2. Siročji fižol v paradižnikovi omaki. — 3. Kostanj. Sobota, 25. oktobra. 1 Goveja iuha s krpicami. — 2. Go c lina. sladka rejsca in krompirjev pečenjak. — 8. Slane palčice iz krhkega testa. Bavarska krompirjeva juha. Priprava : 10 dkg masti, 8 dkg moke, čebule 2 dkg, zelenega peteršilja, vode 2Уј litra, ! sol in poper, 25 dkg svinjske glave ali 15 dkg ple- ' četa, pol kg krompirja. Izpeljava: Iz masti, čebule, moke in peteršilja napravimo bledo-rumeno prežganje. Taisto se zalije s krompirjevo vodo in z juho. Nato se pridene kuhan, na kocke zrezaii krompir in kuhano, na male rezine narezano meso, potem še pridenemo jx>per in sol, ko prevre, je gotovo. Koslmijeva torta. Priprava: Glej zgoraj. Izpeljava: Surovo maslo, rumenjake in sladkor mešamo toliko časa, da prav dobro naraste, potem pridenemo skizi sito pretlačen kostanj, moko, pec. prašek in sneg. Teslo denemo v dobro s surovim maslom namazan in z moko polresen model. Torlo pečemo počasi, pečeno in ohlajeno pre-režemo in nadevamo s snegom iz sladke smetane. Snegu pridamo malo sladkorja. Zelne klobasice. Priprava: 2 zelni glavi, slana voda Nadev: 25 dkg sveže svinjine ali ostanki od pečenke, 15 dkg jireka ene svinjine, 2 dkg čebule, zelenega peteršilja, 3 dkg masti, 1 jajce, sol, poper, majoran. — 10 dkg slanine, 3 dkg čebule, malo vode ali juhe, eno osminko kisle smetane. Izpeljava : Lepe, snažno oprane zelne liste nekoliko prekuhamo v slani vodi, nato jih od-cedimo in posamezne položimo na desko, namažemo z nadevom, zavijemo v klobasice, položimo v kožico, ki je obložena s slanino, pridenemo še na rezine narezano čebulo, nekoliko polijemo z vedo ali juho in denemo v pečico za % ure. Ko so poslale lepo rjave, odstranimo tolščo in dodatno kislo smetano, ko se še nekoliko popeče, je gotovo. Nadev naredimo takole: Kuhana prekajena svinjina in surovo svinjsko meso drobno zrežemo, nato pridenemo v masti spraženo čebulo, peter-šilj, jajce, sol, poper, majoran, dobro vse skupaj premešamo in je gotovo. Ponedeljek, 20. oktobra. t. Goveja juha z vlitimi rezanci. — 2. Pečena kuhana govedina, sladko zelje s krompirjem. — 3. Mešana solata. Torek, 21. oktobra. 1. Bavarska krompirjeva juha. — 2. Gobovi zrezki, pražen riž in solata. Sreda, 22. oktobra. 1. Pljučni štrukelj na kostni juhi. — 2. Zelne klobasice, zabeljen krompir. — 3. Jabolčna čežana. Četrtek, 23. oktobra. 1. Guljaževa juha. — 2. Polpeti, buče in polenta. Zdravniška posvetovalnica (v zadevah splošne in soc. medicine ter higiene.) D. J. v Lj. Ozebline na nogah, ki ste jih dobili predlansko zimo, se Vam oglašajo iznova z bolečinami poneči, koža na nogah in nad gležnjem je zabrekla in teninovišnjeva, kar Vam je nadležno pri hoji radi obutve. — Oglasili ste se ravno še za časa, ko se bodo dalo morda pred zimo noge spraviti v red, ako se resno potrudite. Malokrvni in slabotni ljudje kaj lahko dobe ozebline in si jih tečje odpravijo, zato se skušajte čimpreje okrepiti z izdatno, a preprosto hrano, ki naj bo pretežno mlečna in rastlinska. Kot notranje krepilo naj Vam služi ribje olje, ki je prav za ozebline priporočilno in se da v hladnih mesecih lahko jemati in prenašali. Vsak dan si morate noge dobro segreti, in sicer s hojo, če le mogoče na prostem, kar Vam pomore ludi zoper slabokrvnost. Za hojo je sove potrebna dobra obutev, kakršna se dandanes težko dobi, ko moda predpisuje fine čeveljčke kakor za ples tudi za domačo i navadno rabo. Vi si omislite najbolje pri čevljarju dobre čevlje svoječasne ame-rikanske oblike s širokimi in nizkimi petami in širokim ospredjem, ki pa tiaj segajo čez gležnje ali še višje (čevelj naj se nog j>ovsod enakomerno prilega, preširok guli, preozek tišči, kar jx>vzroča ozebline, poleti pa otiske in kurje oči). V teh čevljih nosite vložke iz kake luknjičave snovi, da boste imeli med svojim in čevljevim podplatom zračno plast. Volnenih nogavic Vam za zdaj še ne svetujem, puč f>a močne bombažaste, ki so bolj na redko pletene iz debelejše niti. Hoja s lako obutimi nogami Vam bo prijetna in zdravilna! Če pa si kateri dan ne utegnete nog segreli s hojo, pa si jih Icopljite zceler v vroči vodi (kakih 10 minut), za tem si jih oblijte z mrzlo vodo ter krepko odrgnite in jiosušite. Temeljilo jiosušenje kože jc važno. Ako imate noge tople, kopljite si jih zvečer na kratko (do 3 minute) v mrzli vodi, odrgnite in posušite. Nato si jih na bolnih mestih liainažite. Naša mati so nam mazali ozeble noge in roke s petrolejem, listini bolj gostim, ne preveč sčiščenini, dobra je ludi nafta. Ako se Vam upirajo ta sirova sredstva, pa si izberite kako mažo, dobro jc svinčeno mazilo s Icafro, ki naj se dobro vdrgne ali vire v bolno kožo. Da se posteljnina ne zamaie, nataknite si čez neč prav lahke nogavice na noge, zjutraj pa si jih nalahko posujte s smukcem ali lojevcem. Seve, vse to ravnanje velja za nerazpokane ozebline! Pa mi pišite za bož;č ali sv. 3 kralje, če imate še kaj opraviti z ozeblinami. Z. P. v T. Vigcntol hočete dali svojemu šestmesečnemu otročičku, ki je zdrav ko samo veselje, a da preprečite ne vem kaj, kar baje grozi Vašemu miljenčku. Vam svetujejo to čudovito sredstvo. Za zdravega človeka je najbolje zdravilo — nič, za zdravega otroka pa — prav nič! Dojenec dobi iz materinih prsi prav vse, kar mu treba. Do devetega meseca naj ostane zgolj na prsih, po tem mesecu mu začnite dodajali primerno hrano, ki v pristni obliki vsebuje vse potrebščine. Vigantol je umetno sredstvo z obiljem protirahitičnega vitamina, ki se sme dajali le i)o zdravnikovem naročilu in jiod njegovim stalnim nadzorstvom. Opazovali so že hude škode radi neprevdarne rabe vi-gantola. A. B. v M Mozolje na obrazu bi radi pregnali in lioteče vedeti najboljše sredstvo zoper to nakaznost. Težka zadeva! Vzroki tej težki bolezni (pravimo ji akne vulgaricO so raznovrstni, zato ni enega in ne vedno najboljšega sredstva zoper njo. Mozolji se pojavljajo ob dlačicah kot vnetja žlez lojnic, ki naj tvorijo tolščo za mazanje dlak in kožnega površja - rožene plasti časih je delovanje teh žlez iu proizvajanje kožnega loja živahno in obilno, pri zanemarjeni negi kože ali pa pri pretirani negi ali draženju kože rada nastajajo vnetja žlez lojnic ali lasnega mešička samega — mozolji. Prijioročajo nebroj mazil, krem, mil, prahov in vod zoper nje. Ako liočele nadlogo pregnati ali vsaj omejiti, hranite se skromno, vživajte čim manj tolšče in mesa, skrbite za redno prebavo. Bolno kožo si čistite s salicilnim špiritom; kot notranje sredstvo slovi že od nekdaj žveplo v neznatnih množinah, najbolje v obliki »dunajskega fiaker-skega praškaki ga dobite na besedo v vsaki lekarni. I. K. v R. Trebušavost Vas nadleguje? Ali ni morda pri Vas ta itak čudna in nenavadna oznaka samo dozdevna in izraz pretirane liečimernosti? Zato sumim, tla hodite v krilu ali krilcu jx> svetu, zakaj mladeniču Vaših lel bo trebuh le izjemoma v napotje. Pravšen trebuh ima tolik obseg, kakor, grudi ali prsni koš pri izdihu. Trebuh se poveča, če močno oteče kateri trebušni organ ali če se nabira v njem kaka tekočina, kakor pri vnetju po-Irebnšnice ali vodenici, ali če se razvija kaka nova tvorba ali pa če se zbira v njem preveč lolšče. Bržkone je poslednji vzrok, ki Vam kvari vitkost ali »ravno linijo«. (Sicer se moda obrača že k »okrogli liniiic.) Zamaščenost je redkokdaj zares prava bolezen, lic ča v napačni presnovi, navadno izvira iz preobilne hrane, ki je telo ne more sproti porabljati in jo v obliki tolšče hrani. Torej jejte manj, zlasti manj tolšče in močnatih jedi in gtbljite se več, zlasti Vam priporočam delo ali športne vaje s prijiogibanjem truola, telovadni predklon je sijajna vaja za odpravljenje trebušne zamaščenosti! Isti ali ista. Tudi bedra se Vam ne zde pravbna? Kako naj presodim Vašo domnevo iz dalje? Če se Vam zdi zadeva resna, meni namreč ne, pošljite mi dober fotografski posnetek svojega stojala od spredaj in zadaj! Omenjam Vam dejstvo, da je žensko stojalo že po naravi bolj X-asto, kar bo, če žo ni, dobra in usmiljena kraljica Moda z daljšimi krili zagrnila zvedavim in škodoželjnim opazovalcem. V. M. v Lj. Nosna sluznica Vam navzlic prestali operaciji nosne pregraje oteka? Plaši Vas tudi kakor kri rdeča barva sluznice, oči Vas pečejo, dihanje skozi nos je še težko. Vi imate kronično vnetje nosne sluznice, ki se tudi po uspeli operaciji ne poleže tako hitro, če Vam mogoče, pojdite za več časa (vsaj 0 tednov) na morski zrak. Za zdaj Vam svetujem redno spiranje nosa s toplo, malce osoljeno vodo (namesto vode je dober kamilčen ali kaduljev ali slezov redek čaj) vsaj enkrat na dan Skrbite, da Vam bosta nogi vedno toplil Te dni je IzSla Družinska proflha za Ielo 1931 Segajte po njej 1 Zahtevajte jo povsod 1 Osrednja organizacija mlekarjev Delovne smernice »Centralnega mlekarskega društva v Ljubljani«. V septembru se je — kot že znano — ustanovilo »Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani«, ki si je nadelo nalogo, da dela na rešitvi in po-vzdigi te gospodarske panoge, ki je — vsaj za nekatere pokrajine — to.ike va nosti. Novoizvoljeni odbor tega društva se je na svoji prvi seji konstituiral sledeče: P.edsednik Ivan Kette, dekan na Vrhniki, podpredsednik A. Rožet, tajnik I. Benko, blaga'nik A. 0'ersne; odborniki pa: 1. Zupan, V. Janhar in I. Gubane, vsi načelniki krajevnih mlekarskih zadrug. Na drugi seji je la odbor spre el delovni program, katerega v izvlečku priobčujemo. V glavnem se drušlveno delo ima razdeliti na sledeče štiii skupine: Organizatorično in iz b.aže-valno delo. Propaganda za konzum mika in mlečnih izdelkov. Mlekarska statistika, Mlečna kontrola. Z organizatoričnim in izobraževanim delom hoče društvo predvsem doseči: Pog'cb'tev zadružnega duha, konsolidacijo mlekar k-ga zad-užni-štva vobče. Izboljšanje higi'ene v m'ečni p oduk-ciji. Izboljšanje gospodarstva, t. j. povečan,e rentabilnosti. mlekarskih obratov. Za dosego postavljenih nalog, prireja društvo predvsem predavanja, večerne teča e, po možnosti enodnevne tečaje, združene s filmi, sve-tlobnimi in drugimi slikami itd., in sicer ko'ikor se bo dalo z sodelovanjem zadružnih zvez in strokovnjakov pri banski upravi, oz. z okr. kmet. referenti. Društvo heče prirejati potovanja in izlete, in nadalje izdelati vzo-cn pravi'nik za dobavo mleka v mlekarne svojih članov ter propagirati plačevanje m'ckn po vsebini tolšec in po sposobnosti za predelavo. Društvo hoče iskati, stikov z kmr.t. nadtpe-valniim šolami v sv: ho podu' a v m'ckarstvu in zadružništvu ter končno, — da bi se vse delo na povzdigi mlekarstva nekako stabiliziralo — prevzeti inicijrih pspVjVu — astavi> en Dne 18 oktobra. Devizni promet ie bil ta teden izr< dno zna-, ten: znašal je na ljubi nnski borzi skoro 25 milijonov Din v primeri s 19.6- 27.5, 19.7 in 13.6 mil. Din. Da je bil devizni promet tako znaien, je p.i-pisovati velikemu premetu v devizi N2wycrk, katere je bilo zaključeno največ. Posebno znaten je bil promet v petek, ko so začeli dolarski papirji naraščali. Tečaji so v sp ošnem izkazovali nazadujočo tcndenco, ker so devizni teča i v Cu-rihu padli, saj je švicarski frank čvrsr, dinar pa je naslonjen na frank. Efektni trg izkazuje ta teden nadalinji padec naših dolarskih papirjev na inozemskih borzah, kateremu padcu so sledili tudi tečaji na naš h borzah. Razumljivo je, da so naši državi ar.i nadalje nakupili znatne količine teh papir,ev, kar se da sklepati iz velikega prometa v devizi Newyoik nn naših borzah Poznavalci trga računajo, da je p išlo v zadnjih !4 dneh v last naših državljanov nad pol milijona nominal. dolarjev teh papirjev. Vendar je ta vsota nizka, ker je dnevni promet v dolaiskih papi jih mar-sikak dan na naših borzah po 20—50.000 dolarjev nom. Saj je donosnost teh papirjev v primeri z razmerami na ničem denarnem trgu izredno znatna, nad 9%. Padec dolarskih papirjev je potegnil za seboj tudi druge papirje, predvsem vo no škodo. Toda, ko je nastopi! p cckret пн trgu dolarskih papirjev, se je včerai dvignil tudi teča ostalih državnih papirjev, po-ebno vojne škode. Promel v bančnih papirjih izkazu c v Zagrebu običajne zakl.učke po neizpremen enih ts-čajih. Med industrijskimi papirji je omeniti edino nazadovanje lečaja Trboveljske, kar je v zvezi z nazadovanjem na inozemskih borzah. Še v začelku tedna je bila zaključevana po 363, na koncu tedna pa je tečaj padel na 345 in se je v soboto popravil na 358. DRNAR Curih. Belgrad 9.1280, Amsterdam 207.35 Atene 6.65, Berlin 122.45, Bruselj 71.83, Budimpešta 90,15. Bukarešt 3.06, Ca igad 2.44 Dunaj' 72.65; London 25.02, Madrid 51.50, Newyork 514.85, Pariz 20.20, Praga 15 27, Sofija 3.73, Trst 26.96, Varšava 57.70, Kopenhagen 137.85. Stock-holni 138.40, Oslo 137.85, Hels ngfors 12.95. VRFDNOSTNI PAPIR|I Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 82—83. — Newyork: 8% Bler. pos. 89,50—90 50, 7% Bler. pos. 83—83.50, 7% D. H, B. 79—84. Dunaj. Don. sav. jadr 88.32, \Viener Bankve-l-ein 17.45, Credilanslall 49.20, Escomteges 159. Zivno 9.10, Union 23.50, Jugo 34. Mundus 149, AI-pine 2410, Trboveljska 44.50, Kranj. ind. 41, Rima Murany 78.10. Negotovost na žitnem trgu traja datie Na žitnem trgu se stalno menjava položa:, vendar kakega odločilnega gibanja ni zabeležiti kakor tudi ne gotove tendence. Novih momentov ni na trgu, ki bi odloči'no vplivali na razvoj. Tudi je v splošnem gibanje na svetovnih trgih neenotno, istega dne namreč javljajo ■ razna tržišča popolnoma različne tendence. Splošno se pričakuje, da bo šele letina v Avstraliji in Argentini prinesla razjasnitev na svetovnem trgu. — Seveda je vprašanje, če ne bo prinesla ta razjasnitev šf nll-iih cen kakor dosedanje, kar jc spomladi prsv lahko mogoče. Kaili letina kaie v teh dveh državah zelo dobro. Na drugi strani pa je negotovo, kakšne bodo potrebe evropskih uvoznih držav, ki bodo lahko še znatnejše kot se računal. Tako sirka ni enotna in stalne tendence še ni pričakovati. Na našem domačem trgu tudi nimumo zabeležiti nobenih posebnih dogodkov. Ponudba ie nadalje zelo slaba in prihaja le iz druge roke, Prva roka le malo daje, ker so kmetovalci še zaposleni pri raznih delih in je večjih dovozov pričakovati šele v zimi. Konzum kupuje zopet le najpotrebnejše, sicer ni tako rezerviran kakor pred časom. Domači mlini lahko prodajo razpoložljive količine. Kupčija je slaba in se sedaj efektuirajo le zaključki mesecev junija in julija, torej pred-nakupi. V ostalem notirajo danes franko nakladalna postaja: pšenica g. bč. 155, Sombor okol. 142.50, bar. 142.50—145, slav. 135—140, koruza umetno sušena promptna 92 50, času primerno suha za december — januar 80. Rži na trgu ni, nominelna cena zanjo je 115. Nadalje stane oves bar. 140, ječmen nav. 65—66 kg 115—120, 70 kg I 125, spomladanski 67—68 kg 1404, moka srednje-bačke znamke 265—270, večji in boljši mlini pa 280-290, otrobi 70. Novi Sad. Vse neizpreinenjeno. Promet: pše-I niča 7 in pol vagona, oves 1 vagon, ječmen 3 vagoni, koruza 22 vagonov, moka 4 vagoni, otrobi 12 vagonov. Tendenca: mirna. Budimpešta, Tendenca neenotna. Promet srednji. Pšenica: okt. 14 98—15.04, zaklj. 14.95 do 14.98; marc 16.03—16.18, zaklj. 16 02; maj 16.34 do 16.52, zaldi. 16.31—16.32, — Rž; okt. 8.40 do 8.47, zaklj. 8 40—3.45; marc 9.35—9.42, zaklj. 9.35—9.36. — Koruza: maj 12.40—12.50, zaklj. 12,41—12.43. Transit maj 10,70—10.75, zaklj. 10.65 do 10.68. Živino I " Mariborski sejem 17. oktobra. Na svinjski sejem je bilo prignanih 538 svinj- in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašički 5—6 tednov stari 30—100 Din, 7—9 tednov 130—200 Din, 3—4 mesece 250—300 Din, 5—7 mesecev 400—450 Din, 8—10 mesecev 550—650 Din, 1 leto 900—1000 Din; 1 kg iive teže 10—13 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 17 Din. Prodalo se je 299 komadov. Jajca Nakupne cene so se sicer dvignile na 1.35 Din čeravno trenulno še ni pravega povoda za to. Nekateri izvozničarji so radi tega ceno dvignili, ker so mnen a, da se bo tudi prodajna cena v kratkem dvignila. To upanje ni popolnoma brez podlage, ker je produkcija jako mala, ker je manj hladilnega blaga kakor lansko leto in ker iz Rusije ni pričakovati posebno velikih dobav. Pač pa ie ludi previdnost na mestu, ker ne smemo pozabiti, da dve največji odjemalci in to je Nemčija in Anglija jako ti pite pod gospodarsko krizo in sigurno trije milijoni brezp-s. Inih v Nemčiji ne predslavijo dobrega konsumenla. Sv. Jurij o. j. žel., dne 17. oktobra. Gobe Nakupne cene za gobe so danes od 10 do '40 Din. Najboljšo ceno doseže izbrano belo blago, brez črnih in črvivih iz rasti meseca cktob.a. Fižol Pridelek v naši bjnovini je bil slab, v osta'ih delih naše države pa je bil srednje dober, prav obilno letino pa ima inozemstvo. Zato je tudi zadnje dejstvo povzročilo nizke cene našega fižola. Danes se plačuje za p epeličarja 3.50, za m:>.ndalon, koks 3.25 in za bohinca, ribenčano 3.50. Semena Čina detelja ima tudi le'os hboren pridelek, ki j« tudi obilen. Ker je oslalo od lani precej neprodanega blaga, je cena nizka. Stane sedaj najboljše blago 14.50 Din. V lucerni je bil pridelek mnogo manjši kakor lani. Cene so primerno višje in čvrsta ter ter stane blago 14—17 Din. Trave so v splešilem obrodile prav zadovoljivo. Izjema je le mačji rep in nekatere mau, važne vrite. Visoka cena pese lani je dala povod večjemu nasadu. Ker je tudi vreme bilo razvo.u semena naklonjeno, je bi! pridelek obilen in so cene izreJno nizke. Tako stane danes 9.50—10 Din. Korenje je dalo mnogo pridelka in so cene mnogo nižje kakor v zadnjih letih. Nolira po kakovosti 20—24 Din. Letina repe jc bila nad srednje dobra. Izvozile pa so se do danes tri čelrtine vsega pridelka in je le majhen del ostal neprodan. Repa bela okrogla stane 10 Din, Hmelj NilrnberR, 1H. okt. as. Na današnji trg je bilo pripeljanih 150 bal, v promelu je bilo 280. Plačalo se je za hallertauski srednji 80—90, prvovrstni 95 do 108, za badenski srednji 78. Tudi s štajerskim hmeljem se Je nekaj kupfevalo, in sicer po 55 mark. Razpoloženje in cene nespremenjene. Iz službenih objav Dražbeni oklici. Dne 25. oktobra 1930 ob devetih se proda v Kamniku na lesnih skladiščih Fužine, pod Zapri-cami in na Grabnu št. 37 po javni dražbi večja množina (ca. 1175 nr') lesa v raznih dimenzijah: tramov, plohov, moralov, lat, desk, škoret za zaboje; 20m;l za zaboje prirezanih desk, 400 lesenih zabojev, več hlodov, 2 leseni šupi za pisarno in 2 leseni šupi za zlaganje lesa. Začetek dražbe je določen v Kamniku na lesnem skladišču. — Okrajno sodišče v Kamniku. Dne 14. novembra 1930 ob devetih bo pri sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dobje, vi. št. 158. Cen. vrednost 99.037 Din. najmanjši ponudek 65.358 Din. — Okrajno sodišče v Škcfji Loki, odd. I. Dne 14. novembia 1930 ob desetih bo pri sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Visoko, vi. št. 7. Cen. vrednost 40.429 Din, na inanjši ponudek 26.953 Din. — Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. 1. Pri sod'šču v sobi št. 3 bo dne 28. novembra 1930 dražba nastopnih nepremičnin: 1. ob devetih: zemljiška knjiga Štalcerji, vložek št. 23, cenilna vrednost ć580Din. najmanjši ponudek 4387 dinarjev, vadij 653 Din; 2. ob 1.0; zemljiška knjiga Suhor, vi. št. 4, s pritiklinami, cenilna. vrednost 64.213 Din, najmanjši ponudek 37.208.66 Din, vadij 6421.30 Din; 3. ob 11: zemljiška knjiga Mozelj, vi. št. 192, cenilna vrednost 3513.50 Din, najmanjši ponudek 2344 Din, vadij 352 Din. — Okrajno sodišče v Kočevju, odd II. Dne 21. novembra 1930 ob devetih bo pri sodišču v sobi šl. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga polovica zemljišč I. Zabukovje, vi. št. 158 in zemljiška knjiga II. Trnovec, vi. št. 244, zemljiška knjiga III. Stranje, vi. št. 78, zemljiška knjiga IV. Zabukovje, vi. št. 273. Cenilna vrednost: ad 1. 12.182.96 Din, ad 11. 1937.50 Din, ad III. 29350 Din, ad IV. 1507 Din, vrednost pritikline 830Din. najmanjši ponudek: ud I. 8676 Din, ad II. 1292 Din. ad III. 196 Din, ad IV. Ip05 Din. — Okrajno sodišče v Sevnici, Dne 22. novembra 1930 ob devetih bo pri sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: neplo-dovila zemlja (za stavbne parcele), zemlj. knjiga Veliki Obrež, vi. št. 472 in 494. Cenilna vrednost 351.45 Din, najmanjši ponudek 235 Din. — Okrajno sodišče Brežice, odd. II. Dne 25. novembra 1930 ob devetih bo pri sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: ideelna tna četrtinka zeml;iška kn iga d. o. Apače, vi. št. 142, 128, 317 ter 321. Cen. vrednost 2118 Din. 427 Din, 356 Din, najm. ponudek 1412 Din, 280 Din, 284 Din, 238 Din. — Okr. sodišča v Ptuju. odd. IV. Dne 21. novembra 1930 ob devetih bo pri sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin, zemliiška knjiga ideelna polovica ad a) d. o. Prvenci, vi. št. 4 in 6, cela b) d. o. Bebki vrh, vi. št. 58, cela c) d, o. Cirkulane v), št. 54. . Cenilna vrednost: a) 90.580 Din, b) 11.505 Din, c) 8702 Din; vrednost pritiklin 17.770 Din na man ši ponudek: ad a) 66.310 Din. b) 7670 Din, c) 5802 Din. — Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV. Dne 5. decembra 1930 ob devetih bo pri sodišču v sobi šl. t dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bistra, vi. št. !. Cenilna vrednost 104.876.67 dinarjev, vrednost pritikline 4000 Din, najmanjši ponudek 69.670.60 Din. — Okr. sodišče Prevalje. Dne 28. oktobra 1980 ob 9 bo pri sodišču, v sobi šl. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Petrovčo vi. št. 18'); označba nepremičnin: hiša z gospodarskimi poslopji, cenilna vrednost 223.819 dinarjev; zemljišča, cenilna vrednost 48.015 Din; pritikline, cenilna vrednost 2060 Din, skujiaj 275.004 Din; najmanjši ponudek 183.300 Din. K nepremičnini zemljiška knjiga Petrovič, vi. št. 180, spadajo sledeče pritikline: kredenca, ločilna miza, 3 mize, 10 stolov in drugi za gostilniško obrt potrebni jiredmeti v cenilni vrednosti 2660 Din. Pod . najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Vadij 27.509 i Din 40 par. — Okrajno sodišče v Celju, odd. III. Modne novosti Današnje slike kažejo modele za vse vrsto oblek. Obe skupini kažeta jasno zadovoljiv pre-okrel v modi, namreč: solidno dolžino in s to v zvezi tudi solidnost sploh, ki, kakor vse kaže, bo dovedla obleko do nje pravega namena. 1. Športni kostum iz sivega ahellanda. Jopica ima pas v primerni višini; dolžina ji je prav primerna. Novo je zlasti lo, da je njeno krilce stop-njema podaljšano. Širok ovratnik in zapestniki so iz avstralskega oposuma. 2. Športni plašč iz uni-hveda je prikrojen po životu; zapira sc prav do vratu in ima rokave vSite preko rame (raglan). Ima velike našite žepe in M zadnjku našit pas, ki lepo naziiačuje život. Ovratnik in zapeelniki so obšiti z biberetom. 3. Kostum i/, mehkega sukna. Jopa in žepi so zapeti. Krilo je. kakor tudi ono št. 1, lahno zvon-často. Velik ovratnik in manšeli so iz seala. 4. Popoldanska obleka iz muselina za deklice, ki je pretkan s jtisano svilo. Plisirane volane iz svile okoli vratu, ob boku in ob robu krila, obleko zelo okrase. 5. Plašč za vsak dan iz rusko-zelenega diagonalnega tvveda. Veliki ovratnik, zapestniki in žepi so iz črnega vočjega krzna. H. Eleganten plašč: iz finega, damskega sukna ie zelo naložen, da se zapenja skrajno na levi. Žepi so všiti s počeznimi našitki. Ovratnik je dolg kot šerpu ler ga je možno zavezaii v elegantno pentljo. Ovratnik iu zapestniki v Irikotu do komolca so iz modernega seala. V Otimpiji pred 2500 leti Ifa giikili eportnih igriščih jo vladalo trdo borbeno Življenje. Ko bi v današnjih dneh meliku-žt4i livropejec pogledal v nekdanjo grško gimnazijo, hi pač |H)dobno govoril kaor skitijski princ. Лпа-char.sis, ki si je s Solonom ogledal življenje v gimnaziji. O tem nam pripoveduje pisatelj Lukianos sledeče: Kaj delajo vaši mladci |amle,< je vprašal Auaeharsis Solona. Glejte, eni so se okleniti z rokami in se skušajo s (»odstavljanjem nog podreti na tla — drugi zopet se valjajo na umazanih tleh kaker svinje in ko končajo, se zopet prijateljsko gladijo 7. oljem. In naenkrat — bog ve. Kij jim pade v glavo, sune prvi drugega in že se začneta pretepavatl; nato ga zgrabi za noge, ga dvigne, ga vrže na tla. pade tudi sam nanj in ga noče spustiti. S komolcem ga stiska ia gollanee in ga strašno muči. Slednjič ga sjHidnji |>otrka |hi plečaii menda zato, da se ne bi čisto zadušil. Druga skupina se trosi r. mivko in zone! se mladeniči naskaKujejo, se udarjajo in suvajo z nogami. In glej. la nesrečnež je dobil udarec v brado; usta so mu i>0Ina krvi in prahu, izgleda, kakor bi hotel zobe izpljuvati. In paznik — jaz mislim, da jc to on i le mož v purpuniatem plašču — jih niti ne spravlja naraven, temveč jih celo ščuva in hvali ' onega, ki e udaril. Kad bi vedel, dragi Solon, kaj bo to dobrega prineslo meni se zdi vse skupaj norost .. .s Tako jc govoril Auaeharsis, ko je gledal mlado lokoboree in Iudi ni mogel razumeti, -zakaj sc mladci lako trudijo in mučijo, ko vendar nimajo od tega uikakega dobička. Smešno se mu je zdelo, kako da se morejo toliko mesecev, da več let uriti in vaditi, ta dobijo v srečnem slučaju venec iz vejic divjega oljčnega drevesa, kakor je to običaj pri olimpijskih igrah. tO, koliko je še danes Anacharsisov. ki sicer jrško kulturo visoko obrajlajo. pa ne vedo, da ie Urez gimnazije ne bi bilo.) I.. 57tv. pred Kristusom. Vsi helenski roilovi »e pripravljajo na veliko slavje. Bližajo se olimpijski dnevi — na čast bogovom, prazniki zdravja in kreposti. Po grškem gričevju se pomikajo karavano, vso hiti v peloponeško pokrajino Klis, v Olvmpijo. Eni jaAejo drugi sede v vozovih, revnejši hodijo peš. (VI daleč zagledajo olimpijski ogenj, korak )hv epešijo in že so v taborišču. Ogromna množica je že zhrana krog mladih tekmovalcev. Resnega obraza stopi vrhovni sodnik pred nje in jim govori: Če ste se j »odvrgli trudu — prav tako, kakor sc spodobi »ji one. ki hočejo prestopiti Olvmpijo. če niste i.oril: ličesar lahkomiiijenega, ničesar nepleineniiega. ! ledaj pridite pogumno in zaupno. Kdor pa ni tako pripravljal, ta naj gre kamor hoče ... Po pozdravu je razširila topla noč svoja krila 1 rez |H"ster olimpijski tabor. Polagoma so ugasnili j ogenj, utihnile so flavte iu i4>suii. utihnili so pogo- j vori, le tekmovalcem ni bilo do spanja. Нхгерепе-nje po zmagi jim ni dalo miru. Gledali so v nebo I in v zvezde, ki bodo jutri odločile zmago. Nobenih znakov svitanja še ni balo, а že so se pojavljalo temne postave — najprej posamezno in l>otein kar \ gručah, da si oskrbe dobre pros'ore v stadionu. Ko se je noč umaknila dnevu, so bili io vsi prostori zasedeni, kajti ob solnčnem vzhodu so se tekme že pričele. Ob tekališču je vse živo; možje v dragocenih oblačilih in iz daljnih krajev se po /.dravlijajo. Seboj so privedli sinove, — žene in hčere so ostale doma, zakaj prepovedano je, da bi "bliske prisostvovale olimpijskim svečanostim. Taktne se pričnejo. Povsod napeta tišina. Skrbnih obrazov gl<4la'jo očetje in starejši bratje doli v areno in motrijo morda svojega sta", brata, morda le rojaka. V areni tekmujejo v pentatlonu, t. j. v lahkoatlelskem peteroboju. l>oIga vrsta nastopi najprej s skokom v daljavo. Kdor je slabo skočil, tega »e izključi. Pri metanju kopja je število tekmovalcev že veliko manjše. Kot izstreljena frčijo kopja daleč in visoko, oči tisočerih jih spremljajo. Kliearji razglasi.o imena prvih štirih. Le-ti smejo tekmovali naprej. Naslednja točka tek skozi stadion. Z glasnim kričanjem zletijo tekači po mehkem, 192 m dolgem tekališču; kdor je 7-adnji, ta izpade. Pri metanju diska so le še trije in končno preostaneta le še dva. Neustrašena, oba v zmago verujoča se spri meta v rokoborbi. Dva najmočnejša Helenca se borita za čast svojih staršev in domače občine, za čast oljčne vejice. Nepopisno navdušenje nastane, ko se odloči zmaga. Vsi navzoči, zlasti pa rojaki, izkažejo zmagovalcu izredne časti. Kliearji razglasijo njegovo ime, daljo ime njegovega očeta in domače ob- čine. Zmagovalec bili v tempelj, tla se zahvali Zeiisii in veem bogovom, ki so mu bili naklonjeni. Največje veselje in največje bogastvo za mladega Grka je bila oljčna vejica, ki jo je dobil kot nagrado za zmago. To vejico je moral odrezati deček, čigar starši so bili še pri življenju. Z zlu.im nožem tjo je moral odrezati in od divjega oljčnega drevesa, ki je raslo blizu Zeusovcga lemkljn, V domačem kraju je dobil olimpijski zmagovalec dosmrtno častno mesto v gledališču, država pa ga jo oprostila vseh davkov. Tako so znali cenili Grki idejo športa in idejo plemenitega tekmovanja. * Pretekla so stoletja, grški narod je jel propadati. žujim tudi kultura. Opustili so oliniiiijnde, gimnazije so razpadle, stadioni so se porušili, /,( mlja pa se je vrtela naprej in naprej in ko je prišla do dvajsetega stoletja, so sc zemljaiii zopet spomnili na razvaline v Olympiji in v Aten ali Sedaj iuani) zopet olimpljade, le eno nam manjka: pravih grških gimnazij in pravega kolenskega duha rakega duha. ki 1><> rodil zakone. da mora vsaka nhfina graditi športne prostore, zakone, po katerih bo vsak državljan pred Bogom in pred narodom odgovor >n >n svoje zdravje. 711 svojo mol1 in lepoto. D. (i. Mariborski šport Zimskosportni odsek SPD Maribor-Ruše priredi za časa božičnih počitnic, to je od 25. decembra do 1. januarja 1931, sledeče tečaje: 1. za začetnike pri Mariborski koči pod vodstvom gosp. in/. Rungaldiera. 2. za /c izve/bane smučarje pri koči na Klop nem vrhu. vadi tudi letos posp. Tavčar iz Ljubljane m v za tekmovalce pri Ribniški koči. Za uči telja loga tečaja se nam jc posrečilo pridobiti znanega mednarodnega tekmovalca g. dr. Krnela iz Ljubljane. Prijave za tečaje sc sprejemajo v trgovini g. Pranja Bur^ša v Vetrinjski ulici in v trgovini g. Majerja na Glavnem trgu, kjer sc dobe tudi vse potrebne informacije. — Vse, ki sc zanimajo za kakšen tečaj, prosimo, da sc pravočasno javijo, : da jim preskrbimo potrebne prostore. Smuki Nogomet v tujini Finalna borha zn srednjeevropski pokal se bo torej, kakor smo že napovedali, resnično vršila me! praško Sparto in avstrijskim prvakom Rapidom. Slednji si jo priboril s\s\i vstop v finale v borbi s lcrenc/varosoin, ki se jc višila preteklo sredo v Budimpešti. Bapid jc ■ rrf to drugo tekmo /1:0 izgubil, toda ker je v prvi tekmi na Dunaju zmagal /1:5, je se vedno /a i gole na boljšem. — Ze sedaj vlada .a odigranje obeli tekem med Sparto in Ra-pidom velikansko zanimanje, tako na Dunaju, kakor v Pragi. Tudi na Ogrskem včasih ni vse zdravo. Pretekla prvenstvena nedelja je bila precej burnn. Posebno čudno se je končala tekma med Ujpestom , ter III.okrajem. Z 2:1 je namreč zmagal Ujpest, j kateri pa lega ni zaslužil. Bilo bi sicer še vse do- : bro, toda sodnik je pogrešil več stvari in lako oškodoval 111. okraj najmanj /л 1 točko. Tekma se jo enkrat morala celo prekiniti radi nemira. —1 Silno oslra borba je bila tudi tekma mcfl Feronc* varosom in Sabario. Več igravcev 1'erencvarosa jo bilo ranjenih. Igra je bila zaključena z 1:1. — Najlepši rezultat jo dosegla Hungaria. ki je s 5 : 1 odpravila Bocskav. — Drugi rezultati: Vasas-Pecs Вагапу 1 : 0, Bastya - Kispesl 4 : 2; Nemzeti-Ofner t : 1. — Na vodilnem mestu je Ujpest i. S točkami. Sledi mu hrabra Hungaria (7 točk). Pet lofk pa imajo III. okraj, Ferencvaros in Bastvn. S 4 toč- kami slede Восвкау, Sabaria, Vasas Ресв-Вагапув, Nenizeli in tifner Imajo po 2 točki, dočim je Kislost kot zadnji še vedno brez vsake točke. Ure proč! Neduv no slu /liana angleška prvorazredna nogometna klu|»a ЛrsdnaI in Man-chester Unilod gledu. In l'ontiball Assoeiati'on je modro ptico t prekositi Segravejcv uspeli. Nevarna je ta igra. in vendar je nočejo omisliti. 1Г0.П0П Kč čistega dobička je spravila prašku Sparln |k> tekmi r italijanskim prvakom Amlirosjano, k.i se je vršila neslavno v Pragi. Vsak igravec Sparto je prejel od vodstvu za odigran je obeli tekem / Anibrosiano delež v /nt---■ku 2400 Din. Navdušeni pristaši Sparte iva so še posebej nagradili moštvo. Tako je znani komik Vlasta Burian obljubil za vsak doseženi gol v drugi tekmi z \mbrosiano )>o 200 Kč vsakemu igrnvrii. Tako je moral Burian zaradi 'image v razmerju »< I plačati igravcetil natančno 11.000 Kč. Pa pravijo, da je rad to storil, ker je bil do vesel uspeha svojega kluba. Florenški tenis turnir med Nemčijo in Italiio sc je končal s 6:0 Neodločen izid so povzročili Italijani, ki so odstopili od nadaljevanja zadnje igre, ko jc bilo stanje točk že izravnano. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Nedelia. 10. oktobra- SF.N KRESNE NOČI. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 20. okt.: KRALJICNA HARIS. Red A. Torek, 21 oktobra: Zanrlo. Opera. Začetek ob 20 zvečer. Nedelja, 19.oktobra: Ob 15: GROFICA MARICA. Ljudsko predstava pri znižanih cenah. Izven. Oh 20: KNEZ IGOR. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 20. oktobra: Zaprto. Torek, 21. oktobra: HASANAGINICA. Red D. Mariborsko ftfetfa!išče Nedelja, 19. oktobra ob 20: Ć.KRJANCKOV OAJ. Kuponi. Ponedeljek, 20. oktobra ob 20: Zaprlo. Torek, 21. oktobra ob 20: SVETI PLAMEN, ab A. Kuponi. Aufotaksi - Hočevar Novo mesto-Kaudlli Telelon št. 18 Fany Patih, umetno košarstvo Radovljica - Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 30 iii Velika izbira nagrobnih in vsakovrstnih drugih košaric. Raznovrstna stojala za cvetke in palme. Stojala in zibke. Kupejske in potne košare. Tržne torbice vseh vrst. :: Bogata zaloga pristnih japonskih in kitajskih preprog (China- in Japanmatten Laufteppiche). Pri odjemu na debelo špecijalna cena. Ljubljanska opera V preteklih dneh je v našem opernem gleda« liščn gostovala ga. Zlata Gjungjenac iz Be.grada in sicer v dveh različnih predstavah, V ponedeljek, 13, t. m. jc nastopila v vlogi Tatianc v Čaj-ltovskega operi: Evjjcnij Onjcgin. — Priznali moramo, bila je to Tatjana, kakršne že dolgo let nismo slišali. Ga. Zlata Gjungjenac je z izrcdn:nti vrlinami oblagodarjena operna pevka, N ena glasovna kultura jc izredno visoke: lino izSolan organ, mehak in lepo barvan glas, v višini kot v nižini izenačen, izredna intonacijska čistost in predvsem res lepo baziran e in prednaianje — vse to so njene pevske vrline. K vsem tem sa pa druH izredno občutena in doživljcna i ra, ki opravičuje k trditvi, da je marsikaka priznana dramska umetnica nc zmore, Nič čuda torcv, d:: je občinstvo prepričala in ga pridobila zase, čemur jc bil dokaz iskren aplavz. — V ostalih v ognil so n atopili: gc. in (Jne. Spnilcva, Kejjc'cva, S'.uii va in gg. Primožič v naslovni vlogi, Kovač kot Lanski, Sancin, .L-.nko in Rumpeli, ki so vsi po svojih močeh pripomogli do lepo uspele p i .tstave. Dirigiral je opero g Niko Stritot i/Tdno doživl'eno in zanos'to. V sredo, 15, t. m. pa ;c ga, Zlata Gjingicnac pokazala ponovno svoje pevske in igralske zmožnosti v Pucinijcvi operi: Mac'nnc Butterllv in sicer v naslovni vlogi. Zdi se, da se ii ta vloga izredno prilega in jc to ledi poka al uč nek, ki ga je pri poslušalstvu dosegla. Brczdvotn^o si jo vsi želimo šc večkrat na našem odru in to se v kakih drugih vlogah. — N eno služkinjo Suz ki jc igrala ga. Kogejeva, topol jako vživeto in tudi pevsko brezhibno in občuteno. — Glavne še moške vloge pa so podajali g. Marčec kol Pinke ton, g. .Irnko kot konzul, in gg. Zupan, SimonTič, Perko, vsi zelo zadovoljivo, posebno g. Janko jc v tej svoj vlogi pevsko in ig-alsko dovršen — Di igiral jc opero g. A. Neffat in lo z močnim, Puccinijevi glasbi odgovarjajočim čuvstvom. Umberto Urbanaz ■ Urbani o Aukercu V znameniti reviji »Rivista dellp letlerature Slave.<, ki io ureja Ettorc Lo Gatlo (Anonima Edilorlale Romana, Roma), je objavil preva alec Tavčarjeve Visoške kronike in marljivi raziskovalec slovenskega slovstva U. Urbanaz-Urbani obširno razpravo o pesniku Antonu Aškercu. Članek je prepleten s citati raznih domačih in Kijih mož, zlasti kritikov, med njimi češkega Str':brnya. Pisec predstavlja Aškerca kot pesnika v prvi vrsti, vendar obravnava tudi vse ostalo njegovo delovanje, zlasti se havi z n egovo svclovno-na-zorno in politično stran o. katero osvetljuje izčrpno — a vsekakor za Aškcrca zelo simpatično. Premalo pa pride do veliave iz. njcgjvcga članka dejstvo, da jc Aškerc radi svojih političnih in svetovno nazornih borb izgubil kot pesnik vso svojo ceno. Zanimivo pa jc Urb-'nazovo primerjan e Aškerca s srbsko-hrvatskimi pesniki. Pridobivale novih naročnikovi t V globoki žalosti naznanjamo .vscfl) sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša dobra soproga, mama, sestra in teta, gospa flloizija Hosrn fe soproga vratarja Narodne banke - dne 18. t. m. previdena s sv. zakramenti. Pogreb nepozabne pokojnicc bo v nedeljo, dne 19. oktobra 1930 ob pol 3 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18 oktobra 1930. Franc Hostr.ik, soprog, Slavka in Mara, hčerki — in vse ostalo sorodstvo. -.H!' St. 38.499/30. Razglas Mestna občina nabavi za mestno priprego; ca. 34.000 kg zdravega, suhega rešetanega ovsa S takojšnjo dobavo, ter ca. 29.000 kg zdravih, suhih, srednjih pšeničnih otrobov s sukcesivno dobavo ca. 2500 kg vsakega meseca v letu 1931. Natančnejši zadevni pogoji se dobe pri meslnem gradbenem uradu v Ljubljani, Šolski drevored 2-II., po 10 Din. Ponudbe s priloženimi vzorci je kolekovati s 100 Din in jih vložiti v mestnem gradbenem uradu najkasneje do 27. oktobra 1930 do 11. ure dopoldne. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 15. oktobra 1930. MED. UNIV. DR. BERNARD J IRK V zdravnik naznanja, da bo pričel svojo prakso izvrševali dne 23. okiobra 1930 v Ljutomeru in bo tudi ordiniral za zobne bolezni. DR.SLIVHIH ДНТ0Н od 20. X. 1930 do 20. XI. 1930 n c o r d i ii i r a Razpis Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske razpisuje dobavo in montažo dveh kotlov za centralno kurjavo v šoli pri Sv. Jakobu. Pismene ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu do dne 27. oktobra 1930 do 11. ure dopoldne. Tam se tudi dobe potrebni razpisni pripomočki. V Ljubljani, dne 18. oktobra 1930. Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske. Opozarjamo na .IHali v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki prilik ! Radmila Pantelić naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Branka in Miro-Ijuba ter vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen nadvse ljubljeni soprog in oče, gospod Gvozden PanteUc carinik In rezervni pehotni poročnik dne 17. oktobra nenadoma, tragične smrti preminul. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 19. oktobra ob 3 popoldne izpred mrtvaške veže pri Sv. Krištofu na glavni kolodvor, odkoder se prepelje v Belgrad. V L J u o i j a n I, dne 18. oktobra 1930. Mmlrl pogrebni »vod. Danes 17. okiobra jc padel od zločinske roke, vršeč svojo službo Gvozden Pantelic carinski uradnik Pogreb se vrši na državne stroške 19. oktobra ob 3 popoldne iz pokopališča pri Sv. Krištofu na glavni kolodvor, odkoder se prepelje v Belgrad. Dragemu in zvestemu tovarišu ter vzornemu uradniku ohranimo Irajno časten spomin! V Ljubljani, dne 18 oktobra 1930. AVali oglasi Vsaka besede 50par ali prostor drobn« vršile« 150Din. Najmanjll ■ znesek 5Din. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase stip-1 go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši ■ znesekiODitt. Pristojbina to Jifro t Din.Vsak oglas treba plačali pri I naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole.če je prflole-l na znamka.Čekovni račun Ljubljana 10.З^. Telefon §tev.232&| Sprejemamo sposobne ljudi жл prodajo »Slovenca« v kolpor-taži po Ljubljani. Zaslužek zagotovljen. Oglasiti se v upravi »Slovenca«, Kopitarjeva 6, pri propagandnem oddelku v II. nadstropju Mužbciiccjo Šofer širnega značaja, išče afažbe. Opravljal bi tudi Morebitna druga dela. -Naslov r upravi lista pod it. 11824._ Delavec »nožen vseh hišnih del ia popravil teli dobiti dalbo. « Grem tudi za hlapca, slugo ali čuvaja. Ponudbe pod šifro »Trezen to priporočljiv«. Službo obč. tajnika ali temu enako, iščem. Sem dobro izvežban, potrebna priporočila na razpolago. Naslov v upravi pod St. 12,030. Pletenine vsako množino sprejmem v šivanje na entl stroj, likanje (n vsakovrstno vezenje. Naslov v upravi pod št. 12.026. Zdrav fant se želi izučiti v trgovini. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev, 11,835. Prodajalka Jgačeue r trgovini meia-aega blaga službe, Oajraje na deželi. Pripravljena j* opravljati ludi ruma hlina dela, začetkoma tudi za manj-|o plato. Ponudbe na Opravo »Slovenca« pod »Marljiva« št. 11994. Šofer prost vojaščin«, t daljšo prakso, kavcije zmožen, Uče stalnega nameičenja » bliiini Ljubljane. Ponudba na upravo »Slov.* podi Tra«en lofet 11,795, Gospodinja kuharica, srednjih let, ki služila v župnišču in UM veselje do živine in gomodarstva, išče mesta V iopnišču. Nasl. v upr. »Slov.« pod št. 11981. Poiten služabnik, Slovenec, priden, z dobrim spričevalom — želi stalno službo kjerkoli v (•vodu, bodisi denarnem aH lolskem, po možnosti tudi pri kaki tvrdki. Ra-ra«e voditi vsako večje gospodarstvo, ker fe veič * r»eh kmetijskih panogah. je iako priporočljiv^ inteligenten in soliden. Nastop službe po dogovore In najraje kje v Slo-venlji. Naslov pove upra-ra lista pod »Abstinent mirnega značaja« 11.933. Gospodična ilCe mesta vzgojiteljice. Natlov pove uprava »Slovenca« pod štev. 11.821. Ilužbodobe Starejši mizar sa pohištvo išče službo. Ponudbe ne upravo »Slovence« pod »Zanesljiv« St. 12.023. Absolv. otroš. vrtca 11S e mesto k manjšim otrokom boljše družine. Zmožna nekoliko šivanja in raznih ročnih del. Naslov v podružnici »Slovenca«, Miklošičeva c. 5. Kovaškega vajenca sprejmem pod ugodnimi pogoji, stanov. in hrena v niii, M. Klun, Kočevje. Sprejme se takoj spretna in inteligentna gospodične, ki je veiča v prodaji gramofon, plošč. — »Tehnik« Jo«. Ban|at, Ljublj., Miklošičeva e. 30. Učenca ali učenko sprejmem V trgovino z meš. blagom z vso oskrbo. Naslov pod St. 11893. Dva gospoda najreje urednike, sprejmem ne stanovanje. Na« slov v upravi pod štev, 13.021. Praktikantinjo »prejme trgovina z god-benlmi aparati v Ljubljani. Pogoj: Splošna na-obrazba z znanjem slov., srbohrv. in nemšk, jezika, dober posluh in lepo doeto|no vedenje. Ponudbe ne upravo pod »Vestnost« it. 11980. Učenko akoj I Upt. «1 Ženitbe za strojno pletenje takoj sprejmem. Naslov v »Slov.« pod St. 1301». I MlaJŠ| goepod Učenec I prijetne in postevne iu- brezplačno. Franc <м£ v Golici Ljubljane, čevljar, Klane 32 Kranju. pri Vajenca za pilarsko obrt sprejme pilarna Ivan Figar, Voš-njakova ulica 6. Čevljar, pomočnika in vajenca tprejme takoj Franc Dermastija, Drav-lje it. 85. Ključavnlč. vajenca sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11984. z dobro službo, želim takoj poročiti gospodično z dežele, poštene preteklo- Pomočnika in vajenca Ј^Жн za kovaStvo takoj sprejmem. Jos, Jenič, Ljublja na, Hrenova 19. Pletiljo izurjeno, posebno v pletenju nogavic, sprejmem takoj. Plača od komada, hrana in stanovanje na razpolago. — Istotam se sprejme pridna učenka. Dopisi na podružn. »Slovenca« Celje pod 'Izurjena pletilja«. Cevljarsk. vajenca sprejmem tekoj brezplačno. Franc Črftivc, Ljubno it. 52, p. Podnart, Gorenjsko. Učenka pridna in poštene iz tcnietske hiSe, se sprejme v večji trgovini mešanega blaga na deželi. Josip Rudman, Krikavas-Brežice. Služkinja vešča vseh hišnih del — pridna in poitena, vajena otrok, se sprejme s 1. novembrom. Ponudbe pod »Pridne služkinja« ne podružnico »Slovenca« v _Celju,_ Mizarsk. pomočnika in krepkega vajenca, ki ima veselje do mizarske obrti, sprejme mizarstvo Logar, 'Železniki. Poštena deklica kaj gotovine. . Ponudbe s sliko, proti vračilu, )e poslati pod iilro »Sreča« na oglasni odd. »Slov,« Tajnost zajamčene. Kot kompanjona iščem vinskega trgovca ali vinskega strokovnjaka z najmanj 100,000 Din gotovine eventuelno oddam tudi pod ugodnim pogojem svet za zidavo klati v najem. Ponudbe pod »Gostilničarski kompa-njon« St. 11.820. ANGLEŠKO IN №l(0 BLA00 ZA ZIMO ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE / ZIMSKE SUKNJE / DAM-SKE PLASCE L T. D. I. T. D. PRIPOROČA TVRDKA I40VAH LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠTEV. 15 NASPROTI NUNSKE CERKVE Družabnika ki zna nekoliko kuhati, se iiče k meli družini. Mesečna plača 400 Din. za specijal. stroko, agll-Nastop tekoj. Ponudbe nega, s kapitalom od 5Л naj «e poiljejo na: Zore do 60 tisoč Din, ISčem v čevljarskega vajenca sprejmem takoj z veo oskrbo. A. Mulej, modne čevljarna, Jesenice 134. Učenec za Sčetarsko obrt se ta-ko| »prejme. I. Sager, ičeter, Celja, Aleksatv drova ul. 9. Izurjena kuharica poitene, pridna in krščanska, se takoj »prejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Krščan-»ke« it. 11,943. Vajenca ze mizarsko obrt, poltenih staršev sprejmem takoj. Hrane ln »tanoven|e v hiši. Weibl Julij, Kamnik. Vajenca za kleparsko obrt takoj sprejmem. Ivan Kremžar, kleper, Št. Vid nad Ljub-lfano St. 76. Drevesničar veSč jesenskega obrezovanja in Škropljenja sad-nega drevja, se sprejme takoj. Vlastellnstvo »Kraljev vrelee«, Kostrivnice, poile Podplat. »pi Na Šivilja »prejme dve učenki. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 12.000. Gospodično intelig. z znamenjem »lov, srbohrv, in nemi. jezika, spretno, izurjeno proda-jelko tprejme tekoj ljubljanska trgov, z godbe-nimi aparati. Muz. naobr. prednost, dober posluh pogoj. Pon. na uprav, pod »Dobra ek»l»tenca« 11979 Samostojna pletilja se ISče za izven Ljubljane. Stanovanje in hrana Iv hi«. Na»lov v upravi ' lista pod št. 12015. Pekovskega vajeaca rejmem t vso oskrbo, ariov pod Štev. 11 898. Mizarskega vajenca z v»o oskrbo r hiSf sprejme Okorn Ivan, sploinO mizarstvo, Škofja Loke. čevljarsk. pomočnika sprejmem takoj. Andrej Oblak, čevljarski mojster, Glince, Tržaška cesta «t. 19. Kuharico za vsa dela, ki zna Šivati, »prejme samostojna gospa. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.848, Kuharica dobra, vestna z daljšimi spričevali, ki dobro kuha in opravlja tudi druga hišna dela $e »prejme pri Milivojević, Aleksandrova 16. Predstaviti »e v ponedeljek od 10—12. Petrovič, Ruma, Aleksandrova 138. Gozdarsk. adjunkta zmožnega slovenskega in nemškega lezika v govoru in pisavi, (prejme gozdarski urad. Cenjene ponudbe pod šifro »Gozderski adj; akt slati ne upravo tege Usta. svrho povečanja podjetja, edino te stroke. Eventuelno prodem patent. Ponudbe na ogl. odd. »Slovenca« pod »Agilen«. Družabnika sprejme večje, rentabilno industrijsko podjetje na št 12.046" po- i bi*S. Štajerskem v svrho , 1l.»» ' povečanja obrata. Raz-ven mesečne plače tudi visok delež na dobičku. Potreben kapital 250.000 Din, ki se zemlieknjižno zavaruje, Ponudbe pod »Keramične industrije« št, 12019 na upravo lista. Danei Domačo veselico priredi v nedeljo gostilna >Krnčan«, Rožna dolina. Restavracija pri Roži ★ ★ Danes domače koline in raznovrstne specijalitete. Točijo se dalmatinske in štajerska vina. Priporoča se: A. Šmid. Zaslužek 250 Din na dan zaslužite v Vašem okraju. PiSito tovarni P e r s o n . Ljubljana, Poštni predal 307. Znamko ee odgovor. Pouk Šoferska šola prva oblast, konc., Ća-mernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236 Pouk in praktične vožnje. Brezplačen pouk v reliefnem vezenju Vam nudi Lindič, Ljubljane, Komenskega 36. Pospešite dokler ni prepozno (do 20. oktobra) prijavo Vaših otrok k posebnemu, edino koncesijonire-netnu tečaja nemščine za slovenske otroke — do iolske dobe, začetnike in napredujoče. Vpisovanje v Knefljavi ulici št. 4, pritličle, med 10. ln 12. ter 18. in 20 uro. Telefon 2830 Brzojav Stroj Strojne tovorne ln itvorne 0. d. UuMtana Nagrobni Križi lilo zeiezni Cene nizke cene Velikost in oblika po želji naročnika Din 10.000 mesečno brez posebnega truda lahka *.-ak zasluži, ako javi ,sv >( naslov na upravo • Slovcnca« pod zračko: »Jupiter« it. 12.009. Potnikoir s pogledom neprej, čvrstim, neustrašnim in kritičnim, nudimo materijel-no dobro hrano. Naj živi prosti poklic zastopnikovi Zaslužek in eksistenčna možnost, ker se rabiio predmeti desetletja Še se zesluži veliko denerja. Mi Vam pokažemo keko. I. Razpošiljalnica »Om-nia«, Miklošičeva c. 14. Stanovanje, mansardno, 2 sobi, kabinet, pritikline, blizu Sv. Krištofa, se odda takoj ali 1. novembra. Vsa pojasnile v uprevi »Slovenca« pod it 10.731. Podpritl. stanovanje obstoječe iz dveh Sob in kuhin|e, »e odda s 1. novembrom v Ljubljeni, Vodovodne ceste 11. Stanovanje solnSno, 2 sobi, pred«oba, kuhinfe, balkon, pritikline, vsa pod enim ključem, ter sobo oz. 2 sobi s posebnim vhodom in kopalnico k Utemu stanovanju, oddam s 1. novembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11952. Stanovanje 5 sob in pritikline, sa odde v bližini Krekovega trga. Naslov pri upravi »Slovence« p6d 11.917. Soba se odda gospodu ali gospodični na Vevčah it. 93. Soba se odda za 1. november. Poseben vhod, elektrika, vodovod. Rožna dolina VIlI/22. Odda se lep lokal v novi bili na Celoviki cesti, z dvema sobama. Klet, elektrike, vodovod. Pripravno za trgovino ali obrt. — Naslov v uprevi »Slovenca« pod 11.927. Mlekarna in Izkuh v sredini mesta, ne prometnem kraju, se odde. Neslov pod itev, 11,941. Mizarsko delavnico z vgem mizarskim orodjem in stanovanjem oddam takoj v večjem mestu na Dolenjskem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 11973. Prodam novo hišo dve sobi, kuhinja in klet, okrog hiie lap vrt, pet minut od mesta In postaje — do 1. novembra 1930. Cena 40.000 Din. Josip Hočevar, Kočevje 314 — Korp. Kristi. češka tovarne za moiko perilo išče za takoi enega v tej stroki dobro vpeljenega zastopnika - Cenjene ponudbe samo od prvovrstnih in agilnih zastopnikov v nemSfini' pod šifro: »Agilci in zanesljivi zastopnik, itev. 11.583 na upravo lista Šivilje in krojači Od 3,—12. novembra 1930 priredim v Ljubljani (Jamski prikrojevalni tečai večjega obsega. Poučeval Lom teoriio prvovrstne francoske metode; izdelali se bodo pa tudi modeli normalne veliko»tl po najnovejših journalih. Izdelki bođo ob zaključku tečaia razstavljeni. -Učnina z vsemi risalnimi ootrebščiiami znaša 380 Din. od katere vsote ja plačati 100 Din pri vpisu, ostanek pa na prvi dan pouka. Na žello orljavlie-nih se lahko vrši tudi večerni tečai - Priiave se soreiemaic. vsak dan do 25. okt 1930. - T. Ku"c. lastnik konc strok, iole in Jamskega modn ate-Heje, Jurčičev trg 2-I„ Ljubljana. Dva solidna gospoda ali zakonski per, če* dan odsoten se (prejme v čisto sobo z elektriko ln klavirjem v Gradišču. — Naelov v uprevi »Slov.« pod St. 11985. Stanovanje sobe, kuhinja, klet, shrem-ba in pritikline, ee odda pol are od Ljubljane ze 300 Din mesečno. Naslov v upravi pod it. 11.855, Solnčno stanovanje dveh (ob, poselske sobe, kuhinje in ostalih pritiklin — vse pod enim ključem, v centru mesta se odda s 1. nov. t. L Več se poizve: Gradbeno podjetje G. T8nnie(, Dunajska cesta 25 — pisarna dvorišče. Stanovanja Trisobno stanovanje kuhinja in pritikline, ob flavni cesti, se odda na Vati 13, St. Vid n. Lj Stanovanje sobo in kuhinjo s pritiklinami se odda mirni stranki s 1 novembrom v Ljubljani, Mala čolnarska ulica 4. Poizvedbe Zatekel se ie bel pes z rumenimi lisami. Dobi se pri g. Dra-iler r Novem mestu. I Krasna soba I v sovi hiii Vzajemne zavarovalnice, drugo nadstropje, nasproti kolodvora, opremljena, električna '■i. parket, te odda solidnem« boljšemu gospodu. Informacije r pisarni dr. Kreka v isti hiii. Soba z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom se odda. Prešernova ubce 13, Zelena jama. Kompl. stanovanje dve sobi, kopalnica, se odda takoj. — Neslov v upravi pod it 12.029. 'CZHIS1! Pekarijo na novo izdelano (ia-motne peč) ob glavai cesti in pri lami cerkvi oddam v najem. Javor-ntfc, Ig. Trgovina melanega blaga z gostilno v mestu blizu Maribora na promet, kraju ob zei. postaj) se odda v rajem. Ponudbe do 31. t. m. pod »Ugodna prilika« na upr, »Slov.« Maribor. Mesnico obenem z ledenico, klavnico in stanovanjem iščem v prometnem kraju. Prevzetnem takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Mesnica 10« it. 12.006. Objave Pozivi 2enska, ki je prinesla mizo v petek na podstrešje, naj se oglasi pri hišnem gospodarju. Priporoča se specijalna delavnica ze popravilo in uglaieranfe idavirjov in v(eb dragih instrumentov. Josip Bej-de, Gosposvetska 12 (v bližini Novege »veta). Klavir ali planino kupim. Ponudbe s ceno na upravo pod »Klavir«. Harmonike nejboljše, izdeluje po naročilu. stare popravila in uglaiu|e Anton Železnik, izdelovatelj hermonik — Vrhnika._ Ivan Kacin, Gorica, Piazza Tommeeeo it 39, tovarna orgel, harmonijev in glasovtrjev kjer dobite žc harmonije za 2100 Din, prvovrsten Sianino za 12.000 Din. -irgle Valcker-SUtem po 7500 od registra. — Zahtevajte ceniki Aboneute sprejema na dobro domačo hrano gostilna Kos, KrojaSka ulica 6. Prostovoljna dražba posestva, ležečega v Za-gradcu pod h. St. 23, s nišo in gospodarskimi poslopji, poljskim orodjem in stroji, njivami, travniki in gozdovi, se bo vršila po parcelah dne 26. oktobra 1930 na licu mesta v Zagradcu it. 23 pri Grosupljem. Dražbenl pogoji so na vpogled pri okrafnem sodišču v Ljubljani, soba it. 37. mnianl Kratek glasovir nov se takoj proda tudi na obroke. Fotomeyer, Maribor, Gospodska 39. 2 Vi letnega fantka odda za svojega. — Lep otrok, bele polti, dobro razvit in zdrav. Anton Čižič, Jamno, pošta Bed-nja, Hrvatsko. Kaj prinese 19317 i in še to leto v osebnih, ] družinskih, gospodarskih zadevah? Izveste potom j »Marstan«, posredovalnica, Maribor. Vpisnina 10, tri znamke. Pitje in kajenje krajša tj življenje. Zato pustite oboje. »Avinal« proti pijenčevanju stane 220 Din. Nikoprost pa 76 Din. Razpolilja Lindič, Ljubljana — Komenskega it. 36. Ako želite kupiti no obpohe obrnite so oa Pianine, orgle harmonije, piičali in ventilatorje za orgle izdeluje r. z. z O. z. v Ljubljani. Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev najceneje Anton Dernič,, Г;^,,]*,«,,,,, „1:_. . izdelovalen orgel, Ra- u8&'etova ulica 1 dovljica. I (zraven sodnije). Samo 290 Din ptoiC iz gladkobarva-nega suknal Samo 230 Din plaič iz modoovsorča-stega sukna! Samo 700 Din moderni plaič iz finega velurja I Razpošilja Trgovski dom Stermecki, Celje št 18 Kar ne ugaja, ee zamenja tU vrne denar Novi. veliki, ilustrirani cenik i ve« lite* slikami se pošlje na zahteve vsakemu (asieajl Najccncjša izvirna ша iz domaČih zidanic Vsakdo misli, da letos dobrega vina ni. V ponedeljek bom nastavil inoš' od vinogradnika Jakoba Ozmcra iz nujžlahtnejše ljutomerske gorice Vinski breg muškatni SllVOneC in burulindCC. ki je imel 20°/o sladkorju, po 54 Poiskal bom najfinejše cvičke in domačo črnin«, kakor hitro se bo kvaliteta lahko natančno ugotovila, tako da bo slejkoprej pri meni najboljše in najcenejše domače vino. Danes na ražnju pečeni 0<)0|{ец (Spannferkel) goske, purani; pl$ha pa šo vedno porcija samo 7 Din. Doma se koljejo vsako sredo in petek prašiči, torej vedno sveže reklamne ftlOtHISC Komfortno urejene Sf'Dt samo 20 D3n Priporoča se hotel in restavracija pri „Belem Kranjcu". Kaffež Florijanska ulica 4 — Telefon 26-25 Enonadstropna hiša v Novem mestu, pripravna za obrt, z električno razsvetljavo, iz proste roke naprodaj. Več sc izve v podružnici »Slov.« v Novem mestu pod šifro: »Hiša«. Parcele naprodaj od 6—8 Din m'J. Več se izve Brdo 18, Vič. Vilo enodružinsko, novo, moderno, 6 sob, 2 »Diehle-, vso podkleteno, s posebnim stanovanjem za hišnika, garažo in vsem komfortom [parketi, kopalnica, plin, telefon, centralna kurjava ctc.), prodam. Lega krasna, s 1300 m" lepo urejenega vrta in bazenom. Cena 560.000 Din, potrebno le 250.000 Din, ostalo po %%■ Naslov v upravi pod 11.685. Enodružinska vila novozidane. z vrtom ob novem tramvaju in trgovska hiša z lepim, popolnoma urejenim lokalom na najprometnejšem kraju naproda). Naslov v upr. rSlov.- ped št. 11891. Izvrstna trgovina in pekarija v industrijskem kraju ua Gorenjskem, s hišo, gozdom m srenjskimi pravicami, se takoj iz proilc .-oke proda. Cena 115.000 Din. Za del zneska se lahko počaka. Več sc izve pri L. Reboli ' Kranju. Prodam hišo radi druž razmer, obstoječo iz 3 sob, kuhinje in pritiklin. Cena C0.000 dinarjev. Nadaljnje informacijo se dobe pri lastniku Antonu Vrhovec, Dravlje št. 2, p. Ljublj. Posestva — kmetije od 2 do 300 oralov prodaja ugodno Posredovalnica Maribor, Sodna 30. Gostilno — mesarijo s posestvom v trgu proda za 200.000 Din Posredovalnica Maribor — Sodna ul. 30. Želod Namizna jabolka in prešno sadje kupimo vsako množino postavno k vagonu ali pa v skladišče Maribor, Cvetlična ulica 18, po najboljših dnevnih cenah. Ex-portna družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ulica 18. Per e do Din 35'— naprei Pernice iz puha, volne in bombaža Kemično čiščenje perja Din 15'— kg FEIN. ZAGREB. Zrtniski trg 15 Tehtnica za trgovino - sistema Schulz Universal — za 15 kg. ugodno naprodai Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunaiski cesti Varilna naprava (Schvveissanlage) ugodno naprodaj. - Naslov pove upr. lista pod št. 11869. Vrtnega pušpana j »Buscus« več sto metrov j proda And. Mejač, Komenda. Pletilni stroj »Ideal« št. 8/35 cm, se ugodno proda ali zamenja za šivalni stroj. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 11.922. Puhasto perje kilogram po 38 Din raz pošiliam po povzetiu nai mani 5 kg Potem čisto belo gosie kg po 130 Din m čisti puh kg po 250 D L. Brozovič. Zagreb llica 82 Kemič čistilnica neria ПЈШШВ ccrov, kupuje Kolinska tovarna v Ljubljani. Hrastov gozd v najlepši rasti iz proste roke poceni naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.< pod št. 11987. Redka prilika Prav dobro idoča gostilna »Lovski dom« nad tremi ribniki, 25 minut od Glavnega trga Maribor, se takoj radi bolezni poceni proda, Podrobnosti na licu mesta z lastnikom samim. Posestva, gozdove hiše, gostilne, trgovine, mline, žage. Nakup, prodaja, najem in zamenjava. Najceneje in najsolid-neje pri posredovalnici »Marstan«. Maribor, Koroška 10 Ponudbe brezplačno. Nova hiša v Studencih pri Mariboru, Ob Izvirkih 10, sc radi bolezni ugodno proda. — Potrebni kapital 20.000 Din. Enonadstropna hiša oopolnoma nova, poleg lep vrt in velika njiva, tik glavne ceste, deset minut od postaje in cerkve, naprodaj. Cena Din бЗ.^ОО. Naslov pri upravi lista pod št. 11.8%. Gostilniško posestvo •"enomirana stara obrt s trafiko, 20 oralov prvovrstnega posestva, enonadstropna hiša, 7. ure-icnim gospodarskim in obrtnim inventarjem, iz-letišče letoviščarjev Ro-sjaške Slatine, tik pošte in postaje Kostrivnica-Podplat. radi smrti po-sestnice ugodno naorodaf. Pojasnila daje- 1 Kupnik, Podplat. i Suhe gobe zadnje rasti - kupujem po najvišjih tržnih cenah - Ponudite povzor-čeno z navedbo cene tvrdki Peter Šetina, telefon 1, Radeče - Zidani most. Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnico kupuje upravništvo »Mer- i kur«, Ljubljana, Šelenbur-1,'ova ulica 6/11, tel. 30-52. Kdo proda proti takojšnjemu plačilu dobro ohranjeno motorno kolo? Ceno, znamko, kakor tudi naslov proda- ' jalca prosim na upravo j tega 'ista pod »Moto-cikel« Jesenov les kupim v plohih in krlih več vagonov. - Ponudbe upravi Slovenca« pod Čista roba« štev. 11.953., - ■ . Damsko kolo dobro ohranjeno kupim. 5 Pismene ponudbe z opi- j som in navedbo cene po- \ slati na upravo pod »So- j Iidno«. Kupim večjo množino hrastovih ali kostanjevih neotesanih kolov, dolžina od 2 m naprej, debelina v sredi 15 cm. dostavlj. v Ljubljano. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Slov.« pod «Koli«. Motorno kolo v brezhibnem stanju, kupim takoj Ponudbe z navedbo znamke in cene ter natančnim naslovom prodajalca sprejema uprava »Slovenca« pod šifro: »Dobro kolo«. Ш. Qmak Bjubliatia kupuje sulje gobe fižol in orehe po najvišji dnevni ceni Vsakovrstno ZlSltfi ИПППЧ' po oaivišiih cenah ČERNE, juvelir. Ljubljana. Wolfova ulica št. 3. Auto Fiat 503, ceno naprodaj. Na ogled v avto-delavnici »Kopač«. Bleiweisova cesta, Ljubljana. Fod s šupo 10MrX7 m v dobrem stanju ceno naprodaj. Poiz-vc se pri Ivanu Klopčar, Tomačevo 12. Premog in drva prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. - Tel. 33-13. Otroški vozički večja partija, se radi opustitve istih modelov prav poceni prodajo. »Tribuna« F. B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kar-lovška ccsta št 4. 50 dvokoles raznih opuščenih modelov se poceni proda. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Žaganje in drva odpadek od parketov oddaja v vsaki količini par na žaga lavrenčič & Ko. Ljubljana. VoSnjakova ul 16, za gorenjskim kolodvorom. Med cvetlični 1 kg . , 17 Din ejdov 1 kg ... 15 Din dobavlja v vsaki množini Mrak Valentin, čebelar v i Notranjih Goricah, pošta I Brezovica pri Ljubljani. Prodamo! Eno kočijo. Coupee in lovski voz (Landauer) v dobrem stanju. Vprašali pod šifro »L. F. 64« na upravo »Slov,« Maribor. j Suha bukova drva j Din 130 meter, smrekovi j kolobarji Din 4, popolnoma suhe deske, plohi in trami v gradbene svrhe po znatno znižanih cenah. - Arbor, Dunajska c. 50 - telefon 2546. Holandske gomolje prve velikosti, ločene po imenih in barvah: Hijacinte a Din 6-— Tulipane a Din 3-— Krokuse a Din 2-50 Narcise a Din 3-50 Anemone i Din 1-75 Iris hispanica a Din 2-— nudi Sever & Komp., Ljubljana Vinotoč letošnjika, otvoril - Mu-ravc, Košaki, naprej ob vili Albis. »Javor« lesna industriia v Logatcu, ima svoi lokal za pohištvo tudi v Liubliani v nov palači Vzaiemne za varovalnice Slike za potne liste itd. najceneje v fotoate-Ijeju Holynski, Dunajska cesta 6. Sode in kadi vseh velikosti po najnižp ceni ima vedno v zalogi r'ran Repič. sudar Liub-liana. Trnovo Kmetovalcem izdeluiem tudi iz lastno pripeljanega lesa Pletilni stroj 8 ključni prodam zelo poceni. Dam ga tudi na obroke. - Ivana Rakove, Kranj 90. I Železen štedilnik v dobrem stanu, ugodno proda Franc Iskra, Vič , pri Ljubljani. Lokomobila sistem Lanz kakor tudi rezkalni in vrtalni stroj, vse s predležišči se poceni proda Stroji so v obratu ter se jih lahko , ogleda pri Produktivni j zadrugi ljublj. mizarjev -Ljubljana-Glince, kjer se dobe vsa potrebna pojas-1 nila. Omaro za led prodam po nizki ceni. -Naslov pove oglas. odd. »Slov.« pod št. 11848. Pletilni stroj št. 8 zelo malo rabljen se proda za polovično ceno. Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 11972. Naznanilo! Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl krojaško delavnico v Škofji Loki, Studenec 11. Izdelava prvovrstna po najnovejšem kroju. Cene solidne. — Priporoča se Klun Joško, krojač, Škof-ja Loka. Peči na žaganje vseh velikosti, izdeluje po najnižjih cenah tvrdka Iv. Zorko. Olincc-Ljub-ljana. ^odroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Lgodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Suhe gobe iz litijskega in Škofjeloškega okraja in Štajerske provenijence, sedanje rasti, kupuje V. H. Rohrmann, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27. Grahom moka se zdravniško priporoča ljudem, ki trpijo na prebavi in vsem, ki uživajo veliko mesa. Razpošilja po 5 kg za 40 Din po poštnem povzetiu Pavel Sedej. umetni mlin. Ja-vornilt, Gorenisko, Stara vina pristna, sortirana, bela in rudeča iz prvovrstnih goric, ter domačo slivovko nudi, dokler zaloga, Ivan Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu, III.a za obijanje kratke za mizarje oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni »Ilirija«, Dunajska c. 46 Telefon 28-20 in 25-95. KOSEIN lastnega izdelka prodaja v velikih množinah Sreaišnja masiarna Djakovo. Pokrivalo vagonov plahta velika 5X8 m- na prodaj. Fotomeyer, Maribor, Gospodska ulica 39. 2 voza zapravljenca eden s stranskimi sedeži, ugodno proda Franc Iskra, Vič pri Ljubljani. Avto Essex 5 sedežna limuzina ugodno naprodaj. Auto-taksi Peter Šteblaj, Hotel Slon Brstove deske lepo suhe, 30, 50, 80, 100 mm, od 2 do 4 m, ugod-no naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek pod št. 12.024. Moderna spalnica masivna, boljše izdelana,, politirana, ugodno naprodaj. Naslov v upravi pod št. 12.034. Salonsko obleko novo, za srednjo velikost, poceni prodam. Naslov v upravi pod štev. 12.033, Prodam sledeče pletilne stroje 8/40, 8'80, flach, Žakart 10/80, Oberlok šivalni za pletenine. Cene ugodne! Dam tudi na obroke! PAVEL ČERNE, zaloga strojev V RADOVLJICI. 5 preizkušeni se izvrši pri vsaki paitiji melema, prruno gre v promet Uspeh v 4 dneh HI 1ЕИ IAMSC0 „Smrf žuiem' odpravlja žulje, bradavice, trdo kožo. Siguren učinek brez bolečin. Ne ovira pri hoji. Dobi se povsod. L A MIC 0 drogerija BEOGRAD Knez Mihajlova ulica 14 VELIKA ZA L OGA SAMO Ing. 6UZ F L} LJUBLJANA - ŠI-KA deljiskova ul. 4 — Celoviki 58 Telefon :I25J Dvokoiesa motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Proda a na obroke. Ceniki franko ..TRIBUNA" P. B h., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta šiev. 4. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana Stari tre št 32 Di G PICCOLl lekarnai v Liubliani priporoča pri zaprtju ш drugih težkočah želodca svujo preizkušeno A. GOLOB J m. LJUBLJANA, Piihsneva ulica 3, Izdelovanje ema tiranih peči. Popravilo vseh vrst p oče ina-stih, ema r.inii m Lucovih peči. Splošno klepar-stvo, instalacija strelovodov. Zaloga šamotne o t ke. Cene kon kurenčne. ttlilFfiril» Iti proso. »|do ln lefinen kuRitr nuireneir uri A. VOLK, LJUBLJANA Resi jeva cesta 24 Veletrgovina Jila to moke. SOFERSKA SOL A I. GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske izpite — Ljubljana, Bleiweisova cesta št. 52 seiov motor znamke Deutz, 25 HP, se ugodno proda. Vprašati je v TOVARNI »PEKATETE« LJUBLJANA Smučke ★ sanke ★ »Naglic« Alojz Potrebuješ Vrhnika ("itajte in širite »Slovenca«! Gostilna »pri Dolenjcu« Kapiteljska 3, nudi vsako soboto in nedeljo fine domače krvavice in jetrni-ce, vsak četrtek tržiške bržole. Naznanjava cenj. občinstvu, da sva otvorila delavnico sploS-nega kolarstva, kovaštva ter auto-karoserij. Za cenjena naročila se priporočava. Jos. Jenič & Jer« mančič, Ljubljana, Hrenova ulica 19. za opremo stanovanj in pisarn т/уашшштажш ivafft Do.sian L'ubliana, Dunajska cesta stev. 17 Ustanovljeno 1872. Telefon 32-61 Sigurno zdravi?© za lese! |/ ^^ V Za resničnost spodaj navedenega imamo žive reklame in zahvale, poleg tpga je dobil letos na razstavi v Parizu . ' prvo in največjo nagrado Grand Prix z zlato medaljo. To je J Ji pomada ,MICHEL' zdravilo za lase, ki ustavi izpadanje in ei-'f» vonje las, odstrani prhljaj, srbenje, krastice in lišaje. Povrne 'ijf^fi*' in požene nove naravne lase, ozdravi lasno tkivo in, Zerm*. Pošilja po povzetju za vse banovine Depot za Jugoslavijo .,MICHEL' Kosmajska št. 1. Beograd. Prodaja Engleška drogerija, Knez Mihajlova 33. Tel. 27-95 in lekarna Delini Knez Mihajlova 1. Beograd. Doze veljajo Din 115'-, 150'—, 185'— iu 290'— Doze so pripravljene, kolikor je večja, toliko je močnejša; kakor ima kdo obolelo lasno tkivo in >Zerm<\ Kdor uporabi dozo za Din 290-— a ga slucn no nebi popolnoma zadovoljila, dobi v depotu isto količino zastonj. Poštnina na Vaše stroške. Navodila za uporabo so v vsakem paketu tiskana. TA fV globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znantem, da je np^i nadvse ljubljena mama, babica, prababica, sestra, tašča, tetaTin svakinja, gospa FRANČIŠKA BRICELJ posestnica in vdova po pleskarskem mojstru dne 17. t. m.: previdena s tolažili sv. vere, v 81. letu starosti mirno umrla. — Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 20. oktobra 1930 ob 3 popoldne od doma žalosti Štepanja vas 31 na farno pokopališče v Štepanji vasi. Štepanja vas, dne 18. oktobra 1930. Ivan, Franc, sinova. Helena Rode roj. Bricelj, Marija Prepeluh roj. Bricelj hčerki. Anton Anžič, brat in ostali sorodniki. ZAHVALA Ker se tako številnim izrazom iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli v teh usodnih dne, kateri so nam vzeli našega ne-nadomestnega sina, brata, zaročenca in svaka IVANA SEMRL posamič ne moremo zahvaliti, izrekamo s tem vsem našo najtoplejšo zahvalo. Naj sprejme našo najlepšo zahvalo tudi preč, duhovščina, zastopniki Direkcije drž. žel., g. šefu in osebju kurilnice št 1 ter gospodičnam Doma Kraljice Marije, godbe-jih prejeli v teh usodnih dneh, kateri so nam vzeli našega ne-nemu društvu »Sloga«, gg. pevcem za v srce segajoče žalo-rovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. — Posebno zahvalo smo dolžni Leščanom, ki so se kljub oddaljenosti v tako častnem številu udeležili pogreba in nam tudi doma v teh hudih dneh lajšali bol. Lesce - Ljubljana, dne 18. oktobra 1930. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA. V naši težki bolesti zaradi izgube naše nadvse ljubljene in nenadomestljive mame, stare mame, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe Mar'je Grčar roj, Jurjevčič vdove železničarja smo prejeli nebroj dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno bol in žalost. Posebna zahvala pa bodi izrečena g. dr. Edvardu Jemeu za njegovo požrtvovalnost, ki jo je izkazal ob vsaki uri, kakor tudi č. o. frančiškanu Albertu Pircu z Viča za tolažilne besede v njeni dolgotrajni bolezni in ob smrtni postelji ter ostalim, ki so neumorni ostali na strani in ji lajšali trpljenje. Zahvalo za številno udeležbo izrekamo č. duhovščini cerkve Srca Jezusovega, direktorju tobačne tovarne g. Ivo Tomcu, celokupnemu uradništvu in delavstvu ter zavodu marijanišča. Končno zahvalo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so spremili blago pokojnico na kraj večnega počitka. Se enkrat: Bog poplačaj tisočero vsem skupaj. V Ljubljani, dne 19. oklobra 1930. Žalujoča rodbina Grčar iu ostali sorodniki. OpelM In strešnike vseh vrst za zidavQ hiš, iz znanih Karlovikih opekarn ILO. VAC" dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo .EKOIVOM' generalno zastopstvo za Dravsko banovino Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Ma nn f ak t u r na 1 igo v i 11 a FRANJO MAJER Maribor, Glavni trg 9 nudi moderno blago za damske plašče, kostume itd. Angleško in dobro češko sukno, kamgarni za obleke itd, po solidnih cenah. Za in ZfflD kupite vse oblačilne predmete najceneje pri tvrdki maribar. HieUsa cesta 13 zato nuj se vsakdo pravočasno preskrbi z raznim zimskim blagom kakor, double, razni moški štofi, za damske plašče, pliS, baržun, razni barhenti, kovtri, rjuhe, koci, razno zimsko in letno perilo, damski in moški klobuki, razna kožuhovina, kakor tudi vsakovrstno platnc domačega lastnega izdelka. — Vljudno vabim vse cenj. občinstvo na ogled moje lepe, velike in sveže zaloge brez obveze za nakup. Vsakdo se bo prepričal o prvovrstnem blagu in nizkih reklamnih cenah, — Za obilen obisk se priporočam Ivan Romih, manufakturna trgovina - ZIR1. Najvarnejše in najboljše aaložite denar pn v Celju resistr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celiu. v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog nad Din 90,iXHUKX).-. Obrestna meru najugodnejša. - Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3()00 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji Vlagatelji pri Liudskl posojilnici v Celju ne plača,o nobenega rentnega davka Najbolje nabavite ogledala, brušena stekla in rae druge т to stroko spadajoče proisvode pri čiste domači tvrdki KRISTAL D. D. TOVARNE OGLEDAL IN BRUŠ. STEKLA Podružnica: Ljubljana Medvpdova 38. — Telef. St. 3075 Centrala: MARIBOR Koroška 32. — Telef. št. 2132 Podružnira: Split Zriniska 6. — Telefon št. 368 pohištvo, preproge, linoleum. zavese, odeje, modroce, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za modroce in celotne garniture (opreme) za postelje itd. — Najboljše in najcenejše pri Kimoni PREIS MARIBOR, Gosposka ulica 20, IKF* Cenike dobite brezplačno. '•C CELJE! Ljubitelji pristnega vina, obiščite vinsko klet v Celju na Dečkovem trgu 0, kjer se točijo priznana naiboljša vina, po najnižjih cenah Asialim ksslolitm tlak patent 'Dermas«, patent št. 7237, izvršuje edino SI. OGRAD, LJUBLJANA. Strokovno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19, odobreno od obrtne oblasti, zastopstvo modnih listov anglo-francoske modne akademije. Pričeteh II. veiihega jesensfeega tečaia 3. novembra Z našim preizkušenim krojeni si pridobite eksistenco. Konkurirati, pridobiti nove naročnike morete le, ako imate pristno moderen kroj. Za krojače se bo poučevalo krojenje moških oblek, uniform, važno za vojne obveznike, za šivilje, nešivi-Ije. damsko krojenje, modelirauje, perilo, otroške oblekce po najnovejših modelih za I. 1931. Dame za satnouporabo dobijo pouk v poljubnih urah. Način učenja je lahek, da se vsak tekom 6 tedenskega lečaja priuči do popolne izobrazbe. Ako se priglasi več učencev iz enega kraja, se jim honorar znatno zniža. JJevijejšim znižano. Ugodni plačilni pogoji. Učenci bivših tečajev naj se pridejo učit novih krojev. Izd&lava krojev. ?СИС GLAZBA osrečuje! če jo slišite, prav posebno pa, če se sam z njo bavitel — NI treba, daje Vaš dom brez godbe! če stopite z nami v stik in si izberete kak po ceni instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo in brezplačni veliki katalog! Dobavimo Vam direktno iz tovarno v Nemčiji odnosno prodajne podružnice v Mariboru. Pišite takoj na anslov : .ir—.fvf . „ 'ру-'aa MEIHEL&HEROLD MARIBOR št. 102-B Prevzem gostilne Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva prevzela s 15. oktobrom t. 1. znano V Ш11 1Ш m m i gostilno Krušič Zelena jama — Ljubljanska ulica L Točiva najboljša štajerska in dolenjska stara in nova vina. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Priporočava se vljudno za obilen posel. ANTON IN MARICA DUŠA Hranilnica na Jesenicah v župnišču najvarnejše hrani Vaš denar Uraduje vsak delavnik od 8.—12 in od 14.—17., ob nedeljah od 15.—17. Cunje« c»vc*o vol??© staro železo, kovine, papir, kosti, krojaške in druge odpadke vseh vrst kupi in plača najboljše A r b e i t e r , Maribor, Dravska ulica. Gospodarska mm v Llublfani ima stalno na zalogi: Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - špecerijsko in koloniialno blago - sadie - mesne izdelke -mžno sadie - semena -seno - slamo - Težakovo olje za živino - kmetijske stroie in orodja -umetna gnojila - cement - premod itd. - Zastopstvo za prodaio kisove kisline v Dravski banovini Od dobrega najboljle je le Gritzner-Adler- Kayser šivalni str] In kolo elegantna izvedba — najboljši materijal URANIA plstalni stroj v 3 velikostih Novost Šivalni stroi kot damska pisalna miza if Le pri 3os. Peteline, Ljubljana TELEFON INTLRURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke Tekstilbazar dr. z o. z. manufakturna Irgovina LJubljana, Krekov trg it. 10 Priporoča svojo veliko zalogo inauufaktur-nega blaga |x> najugodnejših conah L Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno In solidno Dr. SCHAEFERJEV EPILEPSAN proti epilepsiji, krčem, padavici že 15 let najbolje preizkušen. — Dnevno dohaja mnogo priznalnic. Pobližja pojasnila in razpošilja: Lekarna sv. Štefana, >lr. M. Fistcr, 0S1JLK 111. Vsakovrstne trgnoske knjige, Itrace, mape, rcoteze, herbari|e, ndlemafne hnfttice, bloke, тескке i. t. d. nudim pa sEtraina ugodnih ceaah! Па tiebete 5 - - Ш drobno! ANTON ЈДШ1С Ljnbliana, Ftorjaas&a ul.14 Knjigoveznica in črtainiia trgovskih knjig. — > a a s* -> O C/3 - > , ( S^oS "O jiflO s . —C < RZ! i < o -J Z — c :/>m — nji s 00 Ђ S — ■ 5 — n = = z iea: Bai — 6 se. „ 5 SO • ■»'J. %- p u m m SĆ c n m " s ■ v n _ il- c » M , S 3 o . I £ do s?1? n ш 5 51»« * S.2 ► Q S м » a v N e * 1 a" S iS " S I-Z 1 i 3 -- B loS e O » i 2 >t > K s«? 1 lians Dominikf Moč treh 15 Roman iz leta 1055. Prvi jo skočil Erih Truvvor iz zrakoplova in stopil trdno in sigurno na domača tla. Previdno je pomagal Silvestru, ko je stopil iz letala. ;;Dobrodošel na domačih tleh! Dobrodošel, Silvester, v stari Švedski, v našem Linnaisu! Novo življenje se začenja danes za nas vse. Tvoja iznajdba, Silvester, je večja, nego li morda sam misliš in slutiš. Usoda nam .je mnogo naklonila. Morali se bomo izkazati vredne daru.« Soma Atma je skočil zadnji iz zrakoplova. Njegovo vprašanje je prekinilo tok misli Erika Truvvorja. : Kam z letalom? Tu ne sme ostati. Zrak ima oči. Silvester Bursfeld je stopil bliže in pobožal srebrno leseketajočo se steno letala. Njegov trup je spominjal na lastovičje telo. Ozek in obrezan, du ga je zrak le nežno božal, če je drvel s hitrostjo puškine krogle skozi ozračje. Trup od dolgega krmila do motornega čela je bil komaj dvanajst metrov dolg. Krili so sedaj na ravnini zložili in jih prislonili k trupu kakor krili počivajoče lastovke. V tanki zračni plasti, v višini tridesetih kilometrov, so se raztegnili ti svetli plošči, se od znotraj razširili navzven na obe strani, dokler nista merili petdeset metrov. Lični trup s petimi krili je stal na lahkih ko- lesih. »Američani ne smejo več dobiti nažaj letala! So mi itak dolžni spominek na električni stol.: Silvester je nejevoljen zamrmral predse. »Imaš prav. Stroj lahko sami porabimo. Moralnih obveznosti јк> tvojem dogodku nimamo nobenih. Zrakoplov ima prostora v Odinsonovi votlini.« Silvester Bursfeld je nosil na jermenu ob desnem boku majhen zabejček iz izglajene cedrovine. Prijel ga je, kakor primemo daljnogled. Nekajkrat ie zavrtel nekaj vijakov na aparatu in kakor bi se ga dotaknile roke duhov, se je začel zrakoplov valili polagoma po ravnih vresnih tleh. Tako polahko, da so mu mogli njegovi dosedanji potniki slediti z udobnimi koraki. Liki dobro izučen pes je tekel pred njimi, medtem ko ga je zasledoval Silvester Bursfeld s.svojim aparatom kakor fotograf predmet, ki ga hoče vjeti na ploščo. Sedaj so prišli do kpnea planote. Strmo je peljala pot več sto metrov v globino do Tornealfa. Sam sebi prepuščen bi se moral stroj na tej poti zakotaliti, se prevrniti in razbiti. Toda če je hodil doslej kakor pes, je plezal sedaj liki divja koza. Previdno sc je plazil po ozki stezi naprej... in sedaj... Silvester Bursfeld je nagnil navzgor svoj aparat, m težki stroj sc je dvignil nad neprehodno stezo v zrak. Medtem ko so mirovali njegovi propelerji, ko sla njegovi krili ležali tesno ob trupu, se je liki metulj gugal pred potniki, ki so šli po ozki stezi navzdol. Sedaj so zavili v stran s poti med skalovje in vresje ob pobočju. Še malo sto metrov in temna odprtina je zijala na pobočju. Silvester je delal s svojim aparatom kot umetnik. Dvigal ga je in spuščal, obračal in uravnaval, končno prišel ravno pred ono odprtino. Pred njim je plaval težki zrakoplov. V lahnem, previdnem obratu je obrnil svojo ost proti votlini. Zdaj je utonil v temini in zdaj je izginil. Silvester mu je sledil, medtem ko je Erik truvvor odprl ročni žaromet, ki je napolnil votlino z bleščečo lučjo. Še kakih sto metrov v prostorni votlini, ki jo je prireda zasekala v staro skalovje. Kratek zavoj na levo. Zrakoplov je izginil za silnimi buzaltnimi stebri. Kakor je Silvester sedaj spuščal žarilnik, tako se je spuščale tudi ietaio. Njegova kolesa so se dotuknila tal in seduj je slalo sigurno in nepremično na ravnem, s suhim peskom pokritem dnu votline. Silvester Burs- feld je odvil vijake svojega aparata na ničlo in ga spustii zopet ob svojem boku. >Tako! Tu ga ne bo nihče odkrili Vsaj ne, ako se ljudje v tem kraju še tako bojijo Odinsove votline kakor prej.« ;Še prav tak strah imajo. Pastirji in gozdarji tu mislijo še vedno, da prebivajo v duplini razni duhovi.« Erik Truvor je to izgovoril smehljaje. :>Celo pri belem dnevu sc v loku izogibajo votline. Tako lahko si nihče ne upa vanjo, čcpi av je njen vhod široko odprt. Strah imajo pred njo, in če bi ta strah popustil, imamo sredstva, da ga obnovimo.« Pokazal je pri tem na žarilnik ob Silvestrovi slrani. Iz temne votline so stopili vsi trije zopet v solnčno luč. Sledili so stezi ob reki navzdol in prišli do stare rojstne hiše Truvorjev, ki jc gledala tu izza brez in borovcev ob Torneaelfu.1 * * ♦ Britannia rules the Waves, Britannnia rules thc winds. Iz stotisočev grl je vrel ta starfnapev z novim besedilom in donel preko Solcntskih vodil. Brodovje angleških lahkih bojnih letal se je pojavilo nenadoma na obzorju. Njihov pojav je dal znak zn začetek velike svetovne tekme, ki sta jo priredila Aeronautical Federation of ti. B. in Imperial Aero Club nad morskim zalivom ined otokom Wiglil in angleško obalo. V skupinah po sto so priletela letala. Nekje v daljavi so se pojavila iz sinjega nebesnega svoda ali morja. V zraku so stvorila latinsko Y kakor ptice selivke in so ohranila točno to obliko, medtem ko so delala razne razvoje. Oddelek za oddelkom se je pojavljal, dokler jih ni bilo tisoč. Dokler ni do sto tisoč letal liki gost oblak prevleklo sinje modro nebo s srebrnim leskom svetle kovine. 1 elf pomeni v švedščini reko. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Ustanovljena 1900 Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta Ustanovljena 1900 Brzojavni naslov: BANKA _ Telefonske številke: 2861, 2413, 2502, 2503 De.nlikael-vn.c: Brežice Kranj VrisadRakek Split п^ТлГП« DIll 50,000.000*— Celje Maribor Novomesto Sarajevo Šibenik C8. Din 10,000.000'- Črnomelj Metković Ptuj Slovenjgradec Zagreb Brzojavni naslov za podružnice: Ljubljanska banka. Se priporoča za vse bančne posle. Ako se smehljate Ako se Vaše ustnice smejč odpirajo — poka-zujejo tedaj belo-bliščeče zobe — lepe zobe, ker so snažni I Erasmic Savon Dentifrice napravi Vaše zobe bele in jih ohrani bele, daje Vašemu smehljaju dražljivo mičnost. Rabite jo redno Osvežujoča pena bo ohranjevala lepoto Vaših zob za vedno I ERASMIC SAVON DENTIFRICE Spodnještajerska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Mariboru Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jib obrestuje po najvišji obrestni Daje posojila na hipoteke, poroštvo, zastave itd. - Izvršuje vse v denarno strok'' spadajoče posle. - POZOR! Naši pridelki in žetve niso dovolj dobre. ZADRUŽNA POSLOVALNICA v Mariboru priporoča kmetovalcem v dosego dobrih, visokih in kakovostnih pridelkov uporabo umetnih gnojil: Apnenega dušika in Nitrofoskala — Ruše. Sedaj pred jesensko setvijo naj ne zamudi nobeden kmetovalec svoje njive izoranc za setev pšenice, gnojiti z Nitrofoskalom — Ruše, travnike dobro pobranati in gnojiti z apnenim dušikom, ki vsebuje razen dušika tudi r.pno, ki ga skoraj vsaka zemlja potrebuje. Vinogradniki! Izvršite sedaj v jeseni jesensko kop in gnojite vinograde s specialnim Nitrofoskalom — Ruše za vinograde, ki vsebuje dušik, fosforno kislino in kali v razmerju 6:8:8. — Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah daie Zadružna poslovalnica v Mariboru. Kmetovalci, izvrlite naročilo čim prej, ker je setev ozimnih žit na pragu! JUG0SL0V. ELEKTRIČNA D. D. BROWN BOVERI PODRUŽNICA LJUBLJANA lzvrluje električne naprave ter vsa ▼ to atroko spadajoča popravila Budillce, stenske lil žepne ure kupite najbolje in najceneje pri er Ljubljana 2 Prešernova >1.4 Lastna pro-tokolirana tovarna v Švici Zahtevajte cenllc zastonj ln poštnine prosto Budilke od Din 49'— naprej. - Budilke iz lesa od Din 84'— naprej. • Stenske uro idoče 14 dni z bitjem od Din 380'— naprej. JVič Vas ne stane če si ogledate veliko zalogo blaga za zimske suknje, kamgarn in športni ševijot za obleke finih kvalitet, iz prvih čeških in angleških tovarn ter različno drugo manufakturno blago. 2e samo pri ogledu se boste prepričali, da mnogo prištedite, če kupite pri tvrdki A. Žtender Ljubljana, Mestni trg 22 TELEFON 2718 SLOVENIA-TRANSPORT UUBUm KLOSlČEVA 36 Pozor gozdarji in trgovci! Nabavite si prvovrsten izdelek sekir in plankač, katere pošiljam po pošti. — Cene nizke. — Za vsak komad prevzamem garancijo. Trgovcem dajem popust. MATEVŽ KRMELJ, Log, pošta Škofja Loka »SPLIT« A. D. ZA CEMENT PORTLAND, SPLIT I za pokrivanje ---ITStEH- , za oblaganje »i——ften- ZA električne i-izolacije— 1 —cevi za- № KANALIZACIJE Generalno zastopstvo »ALPEKOc TRG. INDUSTR. DRUŠTVO, Ljubljana, Masarykora 23 | [OVEC— Kio s S MEJTN1 TU Priporoča sc prvi slovenski zavod Vzajemna zavaroualKca Llnblfana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI.puka 22, Beograd, Poincareova 2 Odsfranfa hrapavost, rdečico kože, narela kožo nežno mehko Dobiva sc v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Glavna zaloga Dvorska droaerija Svet. Dj. Okonovića Knez Mihajlova 49. BEOGRAD Telefon 7-56. C REVA sortirana v vseh poljubnih debelinah za vse različne klobase: krvave, jeterne, mesene, za salame itd., imam na zalogi po na novo znižanih cenah. Za ravne krvave in jetrne klobase nudim tudi debela čreva (milharje) po isti ceni kot suha goveja čreva. Trgovcem in večjim odjemalcem morem dati primeren popust. — Priporočam se vsem svojim dosed. odjemalcem in vabim nove interesente, da si ogledajo zalogo. Bergman Josip ~ tr^°v'na ®rev na drobno »n na debelo — LJUBLJANA :: Poljanska cesta št. 85 in 87. inserirajte v „Slovencu": Zadružna Gospodarska banka a. a. v Ljubljani (Miklošičeva cesta tO) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979. Vloge nad Din 480,000.000 — Kapital in rezerve nad Din 16,000.000- KR^illT^^es^mnnUr^/^EI^i?^^—"^Nabl3 BL!D N0VI SAD KRANJ ŠIBENIK MARIBOR Kupuje in prodaja VALUTE, CEKE, DE- ^_ Akrediti™ - Predujmi' nT efekt KOČEVJE CELJE " SOMBOR DJAKOVO SPLIT VIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Safes - ' C izvršuje VSe bančne posle najkufantnefe. Borzna naročila-Prodaja srečk Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Ccfc. Izdajatelj: Ivan Rakovcc. Urednik: Prane Kromžar.