Poaame zne šterHke t Navadne Din —'IS, ob nedeljah Din 1*—% »TABOR* inbajn raalc rkn, ram« nedelje in pranScov, ob 18. etri v datomom naslednjem do« ter stane Boncao po pošti D 10»—, xa ino-sematvo D 18'—, dostavljen na dom D H'—, o« nkmiee D10*—. P° Naroča •1P? »ARffiC«, »ri vprmi Jarciovva JftBOftA* vfcm ibnai, PfiSflBrtfOiaeflHIf TO?CTiltF.' Cena današnje šfe/, V50 Din. TABOR Posamezne Številke« Navadne Din —•75, ob nedeijab Din 1*—> UREDNIŠTVO a.h.j« * M.ri-boru, Jurčičeva «1. št- 4, L nad* atropje- Telefon interurb. it. £?£>. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje desno. Telo-foa it. 24* — SHS poslnočekoviti raČua štev. 11.781 Na naročila brca denarja ae na ajtira- — Rokopisi s* nm vuoaie Naslov Popoln uspeh Društva narodov Mirna likvidacija grško-bolgarskega spora. — Pohvala naše diplomacije. SOFIJA, 31. oktobra. Vojaška komisija je sporočila brzojavno svetu Društva narodov v Pariz, da se je izpraznitev zasedenega bolgarskega ozemlja izvršila v popolnem redu-Dne 6. novembra se bo sestala v Ženevi posebna komisija Društva naro-pv, ki bo pretresla ostale zahteve obeh držav. BEOGRAD, 31. oktobra- Svet Ya narodov je poslal naši vlac nam«, Pismo, v katerem častita zu-env£“u ®,nisfrn dr. NinčKu radi nje-bnftr ^a, od,1čnega stališča v grško-io (i .m sporu. Iz Pariza poroča-bokr 3 10 ®nan^ povabil grškega in farskega poslanika na čaj in je po-yal oba diplomata, da naj si v znamc-10 Prijateljstva podata roke. Rednega budžeta ne bo? Zopet dvanajstine! BEOGRAD, 31. oktobra. Politične ZoTwe zC,° vznemirila vest, da vlada bud* +lc bo Prearsko-grški dogodki. Kakor izjavljajo rndikalskl krogi, je , riuakovati, da pride Radič v prihodki £ f: nu v Beograd. Radikali trde, da "o Radič vendar vstopil v vlado in pre-ministrstvo za socljalno politiko; od f b9 moraI oden izmec^ ministrov HSS ^©Piti ministrski portfelj. v včerajšnji skupščinski seji je bil vl° ,zakljuokiu generalne debate sprejet adni osnutek invalidskega zakona. — Pitr,01“-'POiro^a^0’ bo specijalna debata važne vVnin™ ia b™, ker zahtevajo . .. t . embe zakona ne samo opo vl-i0"/ t aTao tndi nekateri krogi tr»?ni / fI*e?:ialna dcb«ta bo trajala dva do tn tedne. Lahko so računa, da bo zakon že 1. decembra, stopil v veljavo. Invalidske organizacije skušajo doseči, predno dobi zakon veljavo Važne izpremembe. BORZA. ^ OTJRIH, (Avala), 31. oktobra. (Izv.) ariz 21.75, Beograd 9.20, London 25.14, gerlin 123.60, Praga 15.3714, Milan 20.5“ £^wyork518.75, Dtmnj 7-3.15, Brussel 23.f Maribor, nedelja 1. novembra 1925. Upit narodnih poslancev dr. Lind. Pivka in dr. Gr. Žerjava na ministra trgovine in industrije g. dr. Ivana Krajača radi državnega prispevka, za vzdrževanje obrtnega in trgovskega nadaljevalnega šolstva v ljubljanski in mariborski oblasti. part. 1986, poz. 3, moške šolo Din 2,868.480 part. 1986, poz. 4, žensko šole Din 2,376.000 part. 1887, poz. 2, mat, izdatki 500.000 pat. 1887, poz. 3, 350.000 -j-iv.voi k aio.i.i, uunaj 7«. 15, ti ?bdimpešta 0.00727, Varšava 86, Sofijo •?5, Bukarešta 2.4714. -7 Iz. železniške službe. Načelnik po-mv? Bačje-Fram Fr. Borko je premeščen v Maribor za načelnika v Račje rani je imenovan Anton Albert. Bogomir pcrg55, dosedaj načelnik v -jvrlzevcih, je imenovan za načelnika v gtarnh. Andrej Cer ni c iz Rakeka je Jmenovan za načelnika v Kotcribi. Do-vp;aanji načelnik v Kotoribi g. Luka-jP1« je premeščen kot načelnik v Ljuto-?j©r. Načelnik iz Ljutomera gosp. Drago jv o m> a c je imenovan za načelnika v °^©vnioi. Dosedanji načelnik v Hočah m’ t ®a r je imenovan za načelnika v •Trbovljah. ' * - v Kljub mnogobrojnim predstavkam, prošnjam in intervencijam za izdatnsj-šo državno podporo obrtnim in trgovskim nadaljevalnim šolam v Sloveniji in kljub temu, da je ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu predlagalo za tekoče dvanajstine v ta namen znesek 500.000 Din, je ostalo v dvanajstinah za avgust, september, oktober in november še nadalje pri dosedanji docela nezadostni postavki 200.000 Din za celo leto. Na tekoče dvanajstine odpade tretjina, to je 66.666 Din. Ako pri tej postavki o-stane tudi pri bodočih dvanajstinah in se sedanja državna subvencija v letnem znesku 200.000 Din za proračunsko leto 1926-27 v prav izdatni meri ne zviša, moramo računati s tem, da se bo večina obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol v Sloveniji morala v bodoče zapreti. — Posledica tega bo, da bo ostalo mnogo tisoče v našega obrtnega naraščaja brez neobhodno potrebnega nadaljevalnega pouka. Obrt, na katerega je uprav Slovenija kot pasivna pokrajina tako zelo navezana, zato ne bo -mogel napredovati in bo seveda na veliko škodo našega narodnega gospodarstva radi svoje konkurenčne nesposobnosti propadal. V_ prošlom šolskem letu je bilo v Sloveniji 66 obrtnih in 8 trgovskih, skupaj 74 nadaljevalnih šol z okroglo 7000 učenci in s skupno 207 razredi. Pri normalnem osemmesečnem ali 32-tedenskean pouku in povprečno 8 tedenskih urah v posameznem razredu bi znašalo skupno število tekom šolskega leta poučevanih ur (267 x 8 x 32) 68.352. Ako se računa honorar od ure povprečno 20 Din, bi znašal od vseh poučevanih ur Din 1,367.940 in honorar za 74 upravnikov 1500 Din Din 6,044.480 111.000 Osebni izdatki bi torej znašali skupno .1,781.040 Stroški za čiščenje, kurjavo-, učila _ in druge potrebščine znašajo minimalno okroglo % osebnih izdatkov, to bi bilo 597.013 tako, da bi te šole pri normalnem Pouku stalo v prosiem1 šolskem letu Din 2,378 057. Ker pa je primanjkovalo sosebno radi nezadostne državne subvencije (Din 200.000) potrebnih sredstev za vzdrževanje teh šol, se je moral skrčiti pouk tako v številu tedenskih ur, kakor tudi glede trajanja šolskega leta. Nekatere šole so morale prenehati s poukom- že po 4 do 5 mesecih! Zato so dejanski stroški znašali manj, a še niso pokriti, ker je primanjkovalo dohodkov. Iz podatkov o stroških vzdrževanja obrtnih, in trgovskih nadaljevalnih šol v ljubljanski in mariborski oblasti le razvidno, da so za prošlo šolsko leto ti stroski dejansko znašali: lia honorarjih za pouk 1,051.498 Din, za upravitelje šol 45.373 Din, osebni izdatki torej 1,096.871 materijalni stroški pa 361.994 Din. -Ivljiub največjemu varčevanju in kljub restringiranju potrebščin l.n pouka na naravnost nevzdržni minimumi so znašali dejanski stroški vzdrževanja strokovnih nadaljevalnih šol v prošlem šolskem 1. 1924-25 1,458.765 Din. Vrhu tega se še ti stroški niso mogli pokriti. Obstoja posebno na honorarjih za pouk še dolg, ki ga bo treba plačati iz sredstev za šolsko leto 1925-26. Ako bi se bilo vzelo za subvencijmii-ra.nje naših strokovnih nadaljevalnih sol merilo, kakor se vporablja 00 nekaterih drugih pokrajinah, bi 'morala prispevati država vsaj polovico osebnih izdatkov, to-rej mesto 200.0-00 Din vsaj Din 548.435. Opora za zahtefvo po primerni državni subvenciji je y drngenu odstavku el ena 135 zakona o radn.iama, kateri člen je bil proširjen na celo kraljevino s členom 13 zakona o obrtnih šolah z dno 30. marca 1922, »Službene Novin-o« št. 105 z dne 15. maja 1922. Kako se dovoljujejo podpore strokovnemu nadaljevalnemu šolstvu po drugih pokrajinah, kaže budžet za 1. 1924-25, iz katorega navajam samo dva primera: Za to šolstvo v Srbiji in Ornigori do-\ loca Skupaj Sodeč po številu upravnikov, t. j. za moške šole 120 in za ženske 110, bi bilo teh šol 2ii0, torej trikrat toliko kot v Sloveniji. Razmerje subvencije pa je Din 6,044.480 proti 200.000. Za nižje in sicer pretežno samo nadaljevalne strokovne šole v Vojvodini, ki jih je skoro enako število, kakor v Sloveniji, izkazujejo: part. 2105 do 210S Din 837.000. Kot drugi primer naj navedeva iz zanesljivega vira naslednje statistične podatke o obrtnem nadaljevalnem šolstvu navedenih dveh pokrajin: V Bački, Banatu in Baranji je obstojalo v prošlem šolskem letu okrog 80 0-brtnib nadaljevalnih šol s 300 razredi. Vzdrževanje jc stalo pri honorarju 20 Din od ure okroglo 3-000.000 Din, državna subvencija pa je znašala 640.000 Din. V področju Trgovačke komore v Beo-gradu je bilo v prošlem šolskem- letu 83 nadaljevalnih šol, ki so v administrativnem oziru podrejene državi, glede oskrbe pa dotičnim občinam in pa 17 omla-dkiiskih šol (15 trgovskih in 2 trgovsko-obrtni). Na državnih šolah je bil honorar 10 do 15 Din, na omladin-skih pa 20 do 50 Din od ure. Za prvonavedene šole je prispevala država 500.000 Din, za o mladinske pa 27.000 Din. Iz teh dveh primerov je razvidno, kako zelo je bila prikrajšana Slovenija, za katero je pospeševanje strokovne usposobljenosti obrtnega etanu naravnost življenjskega pomena. V oktobru se je začel v Sloveniji po .1. -ai obr^n’h in trgovskih nadaljevalnih šolah. Računati je na najmanj 80 šol z okro-glo -80 razredi, osemurnim poukom na teden v razredu, z 8 meseci pouka in honorarjem 20 Din od ure. Do meseca marca, to je 6 mesecev ali 24 tednov, bodo znašali stroški na honorarjih učiteljstva 280 X 24 X 8 X 20, torej 1.075.200 Din in za 80 upravnikov mesečno po 200 Din (SO X 200 X 6) 99.600 Din, torej osebni izdatki 1,174.800 Din. Da se pokrije polovica teh osebnih Izdatkov in plačajo dolgovi na honorarjih za prošlo šo-lsko leto, je neobhodno potrebno, da se dovo- v dvanajstinah za mesece december do marca za obrtno in trgovsko nadaljevnl-n” sot.st.vo v ljubljanski in mariborsk' oblasti vsaj Din 600.000. . -Pravkar obrazloženi ključ prispeva-moč Iv? ^ ^Tldi za Proračun za leto . , * -1© še mnogo zelo prometnih in z obrtništvom gosto naseljenih krajev brez obrtno-nadaljevalnih šol, je raču-na 1 za prihodnje šolsko leto s pomnožit-vijo obrtnih in trgovskih nadaljevalnih 1° vi” s, Stavila razrodov za ljubljansko (n mariborsko oblast na okroglo 300. To bi zahtevalo na izdatkih zn, stroake pouka in upravi tel j-stva (0-sebni izdatki) okroglo 1,800.000 Din. Polovica, ki bi jo imela prevzeti država, bi torej znašala 900.000 Din. Najmanj ta 1926-$ S<> m°ra 6taVlti V bodoa Pror^Uil Vparšava g. ministra: 1. Da-li mu je znan obupni položa j o-0 rt nega in trgovskega nadaljevalnega šolstva v Sloveniji 7 2. Je-li voljan ukreniti vse potrebno, cla se^ v dvanaj-sti-nab za mesece decem-ber, januar, februar in marec vstavi za podporo obrtnega trgovskega nadaije-vu.Jnega šolstva v Sloveniji 600.000 Din? 3. Je-li voljan’ ukreniti potrebno, da se v proračun za leto 1926-27 določi za podporo obrtniim' in trgovskim nadaljevalnim šolam1 v Sloveniji v pokritje polovice osebnih stroškov znesek najmanj 900.000 Din. Prosiva pismeni odgovor. Beograd, dne 22. oktobra 1925. Dr. Ljudevit Pivko. I. r, '* Dr, Gregor Žerjav, L,r. Leto: VI. — Številka: 249. Dnevna kronika Krizanteme Bele, rožnate, modre ... Kdo bi šel slepo mimo njih, ne da bi. jih pozdravil z nekoliko globočjian. pogledom in pobožal z nekoliko intimnejšo mislijo nego pogleda in poboža njihove sosede — zeljnate glave... Krizantem je polno na trgu, v šopkih, v vencih, kakor hočete. In vse so namenjene za grobove. Ž njimi — zadnjimi cvetkami, ki so podobne mrtvaškim svečam, brlečim! drugim cvetlicam ob jesenskem grobu — s krizantemami zaljša človek tisto njivo, kjer seje in žanje — Smrt. In leto za letom je tako in v tej pravilnosti, v tem ritimu praznikov je nekaj svečanega in vzvišenega. Prazno bi bilo, če bi surova kapitalistična materi-jalizacija vzela človeku tudi ta praznični ritem njegove vsakdanjosti. Krščanski prazniki se lepo naslanjajo na praznike davno ugaslih religij. Božič, Trije kralji, pust s pepelnico, Velika noč. binkošti, predjesenske »maše«, Vsi sveti z dnem mrtvih — vse to nam označuje poleg čisto verskih tudi priročne simbole, ki so dedščina priročnih verstev. Ko slavimo te praznike, se ne združili jemo samo s tisočletnimi tradicijami krščanstva, ki je poduhovilo prirodo, ampak prihajamo tudi v stike z davnimi bogovi, z ljudmi, ki so pred tisočletji prav tako kakor mi občudovali večno se ponavljajoči ritem prirode: izmenjavo letnih časov. Tn tako je prav, da se v dneh, ko se po priliki konča navidezno umiranje rastlinske prirode, t. j. ko se zmanjša stalna. temperatura v ozračju na tisti minimum, v katerem listje, ki ni oboroženo zoper mraz, odmre. Ko ne morejo cvesti' cvetlice in dajati P.lodu, — prav je, da se v_teh dneh spominjamo naših mrtvih. V .njihovih priročnih posodah — telesih — se je takisto zmanjšala količina življenjske energije na tisti minimum, pri katerem nastopi smrt. In zato je med mrliči ki leže v groboh. oddajajoč svoje sestavine v veliko, skrivnostno delavni-eo prirode, in krizantemami, ki svetijo cvetlicam v nevidezni »grob«, neko intimno Sorodstvo. . In leto za letom se ponavlja polaga-. 'zar,tem na grobove in zažiganje sveč in v vsem tem’ je en sam življenski ritem, ena sama volja: živeti, živeti... In v hladnem poljubu med krizantemami, belimi nevestami in med grobnim! Kaninom ali prstjo nn gomili, je simbol velike skrivnosti življenja in smrti.... B. B. -D — Kralj in kraljica v Ormožu. Iz Ormoža nam poročajo: Kralj in kraljica sta se pripeljala včeraj zvečer z avtomobilom čez Ljutomer v Ormož, kjer ju je čakal na kolodvoru dvorni vlak v katerem sta prenočila in se danes zjutraj z avtomobilom odpeljala ria Hrvat-sko h --nščaku BombeHesu na lov. Na Bombellesovem obširnem, morda najbo-gatejšein lovišču naše države, zlasti glede fazanov, so pred prevratom lovili avstrijski mogočniki: Fran Josip, Ferdi-nand TE-:to in Rudolf. Čeprav so Ormo-zani šele v zadnjem trenutku izvedeli za kraljev prihod in četudi jo bil vsak oficijelen sprejem prepovedan, se jo vendar zbralo na kolodvoru obilo občin- V°rS Ci, f]revore<5 bajno laz.vetljen z električnimi žarnicami v različnih barvah, cb vhodu na kolodvor pa jo v zraku čarobno blestel pozdrav; »Zdravo!« Ljubko štiriletno deklico, ki jo stala ravno pred vhodom v salonski voz, sta kralj in kraljica poljubila. — Promocija. Dne 26. oktobra t. 1. je v- Pr02j0vlran na varšavski univerzi g, ' luko B r e n č i č zn doktorja vsega zdra vi Istvn. Mlademu doktorju naše iskrene častilke! 1 Iz carinske službe. Carinski revizor mariborske carinarnice Emil Tomšič jo imenovan za upravnika celjsko carinarnice. Dosedanji upravnik celjske cari narnice ,T. H1 a d n i k je imenovan za gbnmega revizorja zagrebške carinarnice. ;t x b o rv V Mariboru, 3ne 1. novembra 192-'>. PUS. BIBRET, KRIMER, ASTRAH AN. ORIG. ANGL. SUKNO I. T. i.. OGLEJTE IZLOŽBE! v veliki izbiri, kupite najcenejše pri tvrdki FRANC MASTEH, GLAVNI TRG 16. OGLEJTE IZLO: Mariborske vesti Maribor. 31. oktobra 1925 Zaprisega vojnih obveznikov Po naredbi Dravske divizijske oblasti in komande mariborskega vojnega c-kruga se bo vršila zaprisega vojnili obveznikov za mesto Maribor, to je onih, kateri stanujejo v mestu Mariboru (ne Krčevina, Lajteršberk, Studenci in Pobrežje) dne 4. in 5. novembra 1925 in sicer vsakokrat ločno ob AH. uri zjutraj ▼ Meljski vojašnici. Prisegi imajo prisostvovati vsi obvez niki, kateri dosedaj še niso zaprisegli, brez ozira na to, ali so služili v bivši avts.tro-ogrski vojski ali ne in vsi oni, kateri so bili kot branilci oproščeni vojaške službe, ter invalidi, ki se lahko kretajo. Zaprisega se vrši po rojstnih letih vojnih obveznikov in sicer: dne 4. novembra za letnike 1875 do 1S90, in dne 5. novembra 1925 pa za lentike 1891 do ISO.v Obvezniki pravoslavne in evangeličanske vere ter drugih veroizpovedanj imajo položiti prisego dne 4. novembra, ker bodo duhovniki teh veroizpovedanj zapri segali samo gori navedenega dne. Zaprisegi imajo prisostvovati tudi vsi rezervni častniki, kateri so bili sprejeti v našo vojsko in do sedaj še niso položili prisege, kakor tudi vsi bivši častniki avstro-ogrske vojske in vojni činovniki, kateri dosedaj še niso bili sprejeti v našo vojsko pa še niso bili zapriseženi. Državni uslužbenci, železničarji in osobjo večjih privatnih podjetij, si po službenih okolnostih lahko razdele oba dneva'zaprisege, to .ie 4. in 5. novembra 1925. Vsi obvezniki naj prisostvujejo zaprisegi v treznem in dostojnem stanju, tako. da se izvrši zaprisega svečano, v čutu poštenega naroda in državljana. , Kapram onim obveznikom, kateri neopravičeno izostanejo od prisege se bo kazensko postopalo. Dr. Leskovar, s. r., župan. —O— m Kraljevega lova na posestvih grofa Bombellesa sta se udeležila tudi naš veliki župan g. dr. Pirkniaier in ptujski e rezki poglavar dr. Vončina. m Spominska svečanost za padlimi in v svetovni vojni preminolimi vojaki se vrši na praznik Vseh svetih na mestnem pokopališču na Pobrežju, popoldne ob 3. uri. Cerkvene obrede opravi bivši vojni kurat Sodeluje vojaška godba, povabljeni so pa tudi pevski zbori. Ob koncu odda vojaštvo častne salve. Grobovi vojakov bodo okinčani in razsvetljeni. _ ■ m Na grobove rajnih vojakov na mestnem pokopališču na Pobrežju, položijo vence mestna občina mariborska, Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne, (mariborska podružnica udruž. vojnih invalidov in odbor za postavitev spomenika. m Zbor društva »Jadran« poie na dan Vseh svetih na pobrežkem1 pokopališču po končanem' cerkvenem obredu žalo-i.etinke: »Nad zvezdami« in »Jamica ti-:1ha«. Istotako poje na Magdalenskem pokopališču žalostinke: »Narodno uagrob-.nico« in »Vigred se povrne«. Pevci se zbirajo ob pol 15. uri pri kapeli na mestnem pokopališču. in Pevski rhor Glasbene Matice poje »a dan Vseh svetnikov, kot običajno vsako leto na starem pokopališču točno oh 'A4 (15.30) uri. Pevska vaja danes, v soboto ob 20. uri. m Družinski \ečer »Jadrana«. Jadra-naše in druge njihove prijatelje opozarjamo, da bo danes, v soboto ob 20. uri v »Kosovem« družinski večer pevskega društva »Jadran«. m Koncert s predavanjem — a vstopnina malenkostna. Izvršujoč vztrajno in dosledno svoj kulturen program, prireja »Ljudska univerza« po seriji predavanj o kulturi telesa serijo predavanj o kulturi duha. Serijo »Iz slovenskega kulturnega sveta« bo otvoril v torek dne 3. novembra večer slovenske metne pesmi. Najprej bo kratko predavanje g. prof. novembra večer slovenske umetne pesmi, v prvi dobi, t. j. od Trubarja do 1. 1873, nato pa nastopita ga M. Druzoviče-v a in operni pevec Burja z izbranimi pevskimi točkami izza te dobe. Predavanje s koncertom bo nudilo prijeten večer. Vstopnina je tako malenkoslna, da si lahko privošči užitek vsak neimoviti človek, ki druge koncerte težko obišče. m lAmivitoten apel magistratu. Iz občinstva smo naprošeni, da objavimo nastopno željo revnih konzuraentov: »Tabor« je že pred tedni izrazil željo, naj bi se svinjska črevesna mast. ki se jo dobiva pri zakolih v klavnici, oddajala po nižji ceni revnim konzumentom. Zal da tej želji še ni bilo ustreženo. Včeraj se .ic zbralo pri klavnici čez dvajset ubogih ljudi, večinoma brezposelnih, ki iščejo vsako priliko, kako bi dobili bolj po ceni najnujnejšo mast za prehrano. A tudi včeraj se je zgodilo to. kar se je dogajalo vedno doslej: prišli so mesarji pre-kupci in so v zeli mast v večjih količinah po 6—7 Din kg. Ubogi konzuraentje, ki bi vzeli 1—2 kg, bi radi plačali tudi 10 Din, če bi sc klavniško vodstvo potrudilo, da bi dalo tako mast razpečati direktno revnim konzumentom. namesto da vse prekupijo prekupci. Prosimo tedaj ponovno . mestno občino oziroma magistrat, da — uvažujoč socialno nalogo občine — poskrbi za to, da bodo to masti deležni kouzumentje po kolikor mogoče zmerni ceni, če ne že po taki. kakor jo plačajo kupci en gro«. m Osnutki za spomenik v svetovni vojni prentinoiih vojakov v Mariboru, bodo razstavljeni prihodnjo nedeljo in pondeljek v mali kazinski dvorani. m Zadnje predavanje higijenskega tečaja. Izven prvotnega programa, vendar pa v okvirju Higijenskega tečaja, je priredila »Ljudska univerza« snoči v veliki kazinski dvorani predavanje o ženski higijeni za moške. Predavatelj g. dr. Fran Toplak je očrtal v širokih potezah, a s temeljito preglednostjo seksualno življenje ženske od prve menstruacije do klimaterlja, mudeč se posebno pri nje vstopu v zakonsko življenje. Pri tem se je dotaknil tudi nekaterih socialuo-medicinskih vprašanj, na pr zdravniške preiskave pred poroko, kdo naj se moži, oziroma ženi, vprašanja omejitve spočetja itd. ter drugih delikatnih vprašanj iz intimnega rodbinskega življenja. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano; dvorana polna moškega občinstva. — Oh tej priliki je bil higi-jenski tečaj tudi s strani »Ljudske univerze« zaključen. Pred predavanjem je predsednik »Lj. univ.« g. inž. Kukovec podčrtal njegove častne uspehe. — Prirejenih je bilo 16 predavanj, ki jih je obiskalo čez 4000 ljudi. Prihodnjo sredo ob pol 20. uri se bodo sestali prigla- šenci za anatomskofiziološki tečaj, ki bo obsegal 8—10 predavanj zdravnika g. dr. Mariniča. m Tiskovine za prijavo davka telesnih delavčevima na prodaj založba Marib. tiskarne dd. v Jurčičevi ulici 4. m Prolongacija železniških legitimacij. Vsi žel. upokojenci (delavci-provi zijonisti ne) opozarjajo, da oddajo svoje, svojih rodbinskih članov legitimacije v svrli0 prolongacije najkasneje do lfl. novembra t. 1. pri pristojnih postajnih u-radih. m Preselitev obrti. Znana narodna brivnica g. S. Ulčarja sc je z današnjim dnem preselila iz svojih dolgoletnih prostorov na Koroški cesti 7 v nove prostore v Rotovžu na Glavnem trgu. G. Ulčar, je postal, kakor mnogi drugi obrtniki, žrtev stanovanjskega, zakona in nemške gospodarske nadmoči. Kot narodnega obrtnika, ki uživa splošen n-gled, ga najtopleje priporočamo. — V ostalem opozarjamo na oglas v današnji številki. m Nujno opozorilo! Sokolsko društvo razpošilja te dni po pošti vse,m članom-zamudnikom prijavnice v izpolnitev. — Pozivamo vsakogar, ki jo prejme, da jo nemudoma izpolni in vrne društvu. Prijavnice je oddati bodisi v društveni pisarni bodisi kakemu društvenemu funk-cijonarju; lahko se odda tudi v nabiralnik pred društv. pisarno ali hišniku Nar. doma. Oddaljeni naj pošljejo po pošti! Povdnrjamo, da rabimo prijavnice le v svrho izdelave točne članske evidence oz. izstavitve nove kartoteke. Kdor tudi članarine še ni poravnal, dobi obenem položnico. Kdor ne more poravnati takoj celoletnega prispevka, naj vplača vsaj polovico! Na dal j nega odlašanja ne bomo mogli več trpeti. Zdravo! Odbor. m Zakaj je bilo danes na trgu tako malo gosi® Zakaj?! Ker se vse pripravljajo za Martinov večer, ki se vrši prihodnjo soboto v zgornjih prostorih Narodnega doma. Več zveš prihodnje dni! Čajno pecivo izbornega okusa. Naj ne manjka v nobeni hiši! 2350 Proti odebelosti .Vilfanov čaj ** kar priznavajo vsi yf«EBE«aEEwv strokovnjaki. — ! | Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah ! j Proizvaja: Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, Zagreb, llica 204. A. 1448 Da boš najlepše počastili spomin svojih rajnih, pa tudi vseh žrtev svetovne vojn:', daruj za spomenik v svetovni' vojni preminulim v oj a koči v Mariboru. m Sldadbenl večer gospoda kapelniki Hermana Frisch. Prejeli smo: Dne 4. novembra 1925 ob 20. uri se bo vrši! v; mali Gotzovi dvorani skladbeni večer našega rojaka skladatelja Hermana; Frischa, ki je kot ustvarjajoč glasbenik, tudi izven mej naše domovine na j n ko dobrem glasu. Pri prireditvi sodelujejo1 dame in gospodje naše družbe, med n.ii-mi tudi koncertna pevka gospa Urba-czek. Kapelnik Frisch sam sp remiju svoje skladbe na glasovirju. Spored vsebuje v prvem delu resne, v drugem P3' vesele skladbe. Vstopnice so v predprodaji pri Hoferju. m Zdravniško društvo v Mariboru ima sejo v pondeljek dne 2. novembra' ob 6. uri zvečer v kolodvorski restavraciji. Na dnevnem redu je razprava o t.a-rifu za bolniško blagajno samostojnih trgovcev v Mariboru. Vsi mariborski tovariši, pa tudi drugi zdravniki, ki se za stvar zanimajo, s0 vabljeni, da se razprave udeleže. — Zdravniško društvo. m Dramatična šola v Mariboru. Glasbena Matica v Mariboru je ustanovila dramatično šolo in se bo' pričel pouk ž® s t. novembrom. Poučeval bo dramatični umetnik g. ravnatelj Valo Bratin® in sicer v dveh tečajih; v I. za otroke o® 10—15 let, v II. za druge od 15 let naP'jp1: (v skupinah in tudi posamezno). valo se bo pravilno izgovarjanje, re<’lj0. cije. deklamacije, mimika, režija, ®'4° vina in razvoj dramske umetnosti, dramatične šole ni, da bi urila le kam date za gledališče, apak vglavnenn cm date v naši mladini vzbudila in pojdO'1'"® pojmovanje o gledališki umetnosti sploh vsled česar jo toplo priporočamo. Prijave pri g. Topiču (Glasbena Matica). m Uradniška menza. Dnevna hrana zR 12 Din. Priglasi se lahko vsak dan ▼ °' poldanskih urah. ,. m Mestna Orjuna v Mariboru pri red1 danes v soboto 31. oktobra ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma družaben večer. Sodeluje orkester in pevski zbor. K obilni udeležbi vabi odbor. m Profesor poučuje srednješolce v slovenščini, nemščini, francoščini in latinščini in pripravlja za izpite. Razlagova ul. 15. pritličje. m Pojedina klobas. (Domači izdelek). Pečene, krvave in jetrne klobase v gostilni Aloiz Sehrev. Danes v nedeljo 1. nov. se toči od 15. ure dalje novi pekrčan iz lastnih goric in dobra stara vina. 2356 m Danes soboto se vrši v »Grajski kleti« velik koncert vojaške godbe z izbranim programom. 2.154 m Kavarna Evropa. Od danes 1. nov. naprej svira prvovrstni Trio Šmid-Fer-cer-Bernkopf dnevno od 21.—2 ure. Prvovrstni razpored. 2354 m P. n. čitatelje opozarjamo na današnji oglas g. dr. Vilko Pfeifer-ja. 2343 m Stenografski tečaji. Pričetek tečajev v torek, dne 3. nov. ob pol 7. zvečer v II. B letniku drž. trg. šole. Prijave se še sprejemajo. 2324 m Narodni dom, Štajerska klet domač praznik. Koline (furež). Pečene, krvave in jetrne klobase. Turška kavarna. V sobot© policijska ura ob treh zjutraj 2336 Pisalni stroji „Continentalu, Ant. Rud. Legat, & Co., Maribor, samo Slovenska ulica 7. telefon 100. iL. - Dan mrtvih Schopenhauer, »tlber den Tod*. (Odlomek). .... V resnici je strah pred smrtjo ne-saviseu od spoznanja; tudi živ il se boji emrti, dasi je ne pozna. Vse, kar se rodi, prinese strah že s sabo na svet. Strah pred smrtjo a priori pa je samo druga stran življenjske volje (Wille zum Leben), ki daje nas vse. Radi tega ;je živali enako kakor skrb za obstoj prirejen tudi strah pred uničenjem; to tedaj, ne pa zgolj težnja, da se izogne bolečinam, je vzrok,’ da se skuša žival s tako skrbjo obraniti tega, kar bi ji utegnilo biti nevarno. Čemu žival beži, drgeta in sc skuša skriti? Ker je žival življenjska volja, ki je kot taka zapisana smrti in hoče, da bi si podaljšala čas. Prav tako je s človekovo naturo. Največje zlo, naj-hujše, kar človeku sploh preti, je smrt; največji strah je strah pred smrtjo. Nič nas tako nevzdržno ne vleče h sočustvovanju, kakor če je kdo v smrtni nevarnosti; nič ni tako zoperno kakor justifi-kacija. Brezmejna privrženost življenju pa ne more izvirati iz spoznanja in pre-vdarka; temu sc zdi uprav bedasta, her je objektivna vrednost življenja zelo slaba ali pa je vsaj dvomljivo, je li življenje več vredno nego neživljenjc; da, če pridejo k besedi izkušnje in prevda-rek, tedaj bo neživljenje odtehtalo življenje. Ako bi potrkali na grobove in vprašali mrliče, ali hočeš zopet vstati k življenju, bi m^veci zmajali z "lavo. Tako je menil tudi Sokrat v Platonovi Apologiji in celo veseli in ljubeznivi Voltaire se ne more izogniti, da ne bi rekel: »on aime la vie: mais le nčantne laisse pas d’avoir du bon,« in zopet: »je ne sais pas ce que c’ešt que la vie eter-nelle, mais celle ci est une manvaise plaisanterie«. Vrhu tega se mora vsako življenje kmalu končati, tako da malo let, ki še jih moramo najbrže prebiti, poimlnoma izginejo pred neskončnim časom. v katerem nas več ne bo. Zato se r>rad refleksij© zdi celo smešno, da bi bil človek za ta pedenj časa tako v skrbeh, da bi tako drhtel, če je ogroženo lastno ali. tuje življenje... Ta privrženost življenju je pravzaprav nerazumna in »lepa; njo si lahko razložimo samo na ta način, da je vse naše bitje^ samo na sebi življenjska volja, ki hoče, da se smatramo za najvišje dobro, pa najsi je življenje britko, kratko in negotovo; tudi ta volja je po svojem značaju brez »poznanja in slepa. — Zakaj spoznanje, katero je daleč od n-dnnosti življenju, vpliva celo zoper življenje. ker razkriva njegovo brezvred-nost in s tem podi od nas strnh pred smrtjo. Ako spoznanje zmaga in gleda človek pogumno in ndano smrti v obraz, tedaj to slavimo kot veliko in plemenito reč; slavimo triumf spoznanja nad slepo življenjsko voljo... ... Ce je to najstrašnejše na smrti, da nas ne bo več, tedaj bi morali z enako grozo misliti na ča«, kn nas ni bilo. Kajti tega ni moči zanikati, da neobstoj po smrti ne more biti različen od neobstoja pred rojstvom; radi tega ga tudi ne moremo manj obžalovati. Cela neskončnost je minila, ko nas ni bilo; vendar pa nas to prav nič ne žalosti. — Vzlic teinu smatramo dejstvo, da po trenutnem intertnezzu efemernega bivanja sledi druga neskončnost, v kateri nas ne bo več, za trdo. da. za nevzdržno usodo... * Maeterlinck, »La Mori«. (Odlomek). »Že zdavnaj«, je rekel Napoleon, »so bili zdravniki in duhovniki krivi, če se nam je smrt videla bolestna«. »Pompa imortis magi.s terret, quom mors ipsa« (To. kar spremlja smrt, nas bolj plaši nego smrt sama) pravi Bacon. Učimo «e tedaj tega, da jo bomo videli tako, kakršna je sama na sebi, namreč prosto od grozot gmote (materije) in očiščeno od strahov domišljije. Izločimo najprej vse, kar prihaja pred njo in kar ne spada k nji. Tako štejemo smrti na rovaš muke, ki jih provzroča zadnja bolezen, kar pa ni pravilno. Bolezni nimajo nič skupnega z onim. kar jili končuje. Bolezni so last življenja, ne smrti... Preložil — B. B. V MarTTTrrmt, rme t. ndVeffitfra T925<' vr k 0 n n*." Sfran * m O tvrdki Ant Rud. Lopat & Co. Pri razpisni ofertov direkcije državnih železnic v Ljubljani je bilo poverjeno popravilo in snaženje vseh pisalnih strojev državne, železnice v mariborski oblasti tukajšnji tvrdki Ant. Rud. Legat & Co„ Slovenska ulica 7. Dokaz sposobnosti in zmožnosti te tvrdke. 2348 m Naznanilo. P. n. občinstvu naznanjam, da s 1. novembrom' prevzamem od g. Cizela na račun gostilno Evropa. Trudila se boni zadovoljiti svoje cen j. goste z dobro domačo kuhinjo in pristnim dobrim štajerskim vinom, cene znižane. Sprejmejo se abonenti. Se priporoča Pavla Jazbec. 2343 Sokolstvo Zanimiva sokolska prireditev v Ptuju Ptujski Sokol hoče z svojimi sokolskimi večeri, na katerih se bodo vršila ravna poučna predavanja, ne samo pospeševati naobrazbo svojega članstva, ampak tudi gojiti bratske družabne vezi. Prvi sokolski večer v letošnji zimski sezoni se bo vršil, kot smo že objavili v nedeljo, dne 8. novembra t. 1„ ko pride med na« starosta JSS br. E. Gangl. ki bo otvoril s svojim predavanjem letošnjo vrsto sokolskih večerov. Osebnost staro-fite JSS, pa tudi priznani način in jjjlo-bok! pomen njegovih predavanj, bodeta gotovo povod, da bo Sokolstvo in Sokolu prijazno občinstvo tega večera napolnilo Društveni dom v Ptuju. Pa tudi sosedna sokolska in druga kulturna društva imajo ta dan priliko, d« slišijo prvovrstnega predavatelja in tudi osebno •Poznajo našega severnega starosto. , ^kolski plesni tečaj. Ker se bo mo- « vršiti plesni tečaj za starejše član-0 le ob zadostnem številu _ udeležen-, v> naprošamo interesente naj sc nemu-uoma vpišejo pri hišniku v Narodnem domu. Začetek tega plesnega tečaja se bo pravočasno razglasih — Vodstvo Pie sne šole. /port : TSK Merkur. Jutri v nedeljo dne 1. Novembra se vrši v Ptuju z tamošnjim tortnim klubom prvenstvena tekma z petkom ob 11. uri predpoldne. Sledeči gralej morajo biti ob 8. uri zjutraj na £1- kolodvoru: Tschertsche. Unterreiter, sčar, Bauer, Lbschnigg Laslo, Kristl, Jvoschnigfc Albert, Barlovič, Pollak. Lunežnik, Kosoll; rezerva: Otrokar. Spremljevalec: Križane. : ISSK Maribor : SK Svoboda, Maribor. Za prvenstveno tekmo, ki se bo vršila v nedeljo dne 1. novembra t. 1. s Pričetkom ob 14. uri popoldne, so določeni naslednji igralci: Geuer, Wagner, Vauda, Miha, Stauber, Bergant, Škro-b&r, Vodeb, Vogrinec, Turina, Simonah!; rezerve: Hreščak, Glaser, Brumen, Kirbiš. — Razven te igre, sc ne vrši nobena druga nogometna tekma. — Vodstvo nogomet, odseka. : Danes AŠK (Zagreb : ISSK »Maribor«. Prvi nastop zagrebških in hkrati najboljših jugoslovanskih liazenašic v Mariboru vzbuja po vsej pravici izredno zanimanje. Akademski športni klub P°8eduje rokometno družino, ki uživa čreden sloves in ugled in ki sigurno la- hko zagotovi gledalcem izborno predve-deno rokometno tekmovanje, prepleteno z vsemi finesami tehničnega in taktičnega znanja, tako da se vzdržuje skozi vso igro posebna napetost in zanimivost. Imena Tomijcnovi£ in Radovič že sama uživajo v našem športnem svetu izreden ugled. Izvzemši vratarice je cela družina že reprezentativno nastopala. Naš »Maribor«, ki zaznamuje po tako kratkem obstoju zelo lep napredek, ima iz vojevati svojo najtežjo igro ter ima težko nalogo, v brezupni borbi častno zastopati svoje barve. Ker nastopi v vrstah »Maribora« kot vratarica gdč. Cim-permanova od ljublj. »Aten^«, kar pomeni veliko pridobitev za domačine, pridobiva tekma znatno na interesu in izredni slikovitosti. ■— Tekma prične ob 14. uri in sc odigra na igrišču »Maribora«, ki nudi tudi zn slučaj slabega vremena veliko zavetišče za gledalce. — Gosti prispejo v Maribor z vlakom ob 11.43 uri. „ Kultura in umetnost X Umberto UrbanazrUrbani. Scrittori .iugOslavi. Znani italijanski literarni kritik g. Prof. II. Urbanaz-Urbnni bo izdal y . italijanskem jeziku svoje študije in predavanja o jugoslovanskih pisateljih. Knjigi bo napisal predgovor rektor beograjske univerze Pavle Popovič- Razen mnogih srbskih in hrvatskih pisateljev in pesnikov so zastopani tudi naši slovenski in sicer Ivan Cankar, Ksaver Meško in Oton Zupančič. Knjiga ho imela približno 200 strani in bo vsebovala tudi slike posameznih pisateljev. Na avtorjevo prošnjo je nrevzel poverjeništvo za Mnr.ibor g, B.. B o r k o, Jurčičeva 4, ki daje. zanlmanceui vsa pojasnila. Kino Grajski-kino ho predvajal od pondelj-ka do vključno srede film Monna Van-na« v dveh delih po 5 dejanj. Tragedija zajema snov iz renesančne dobe. V glav-nt^ vlogi nastopata Le Parrv • in Olaf Fjord, ki jamčita za popoln uspeh zgodovinske tragedije. Film je. prirejen po znani belgijski drami pisatelja Maurice Maeterlincka in se godi v Firenzi in Plsi. GrajsVi kino predvaja do 2. t. m. prekrasen film »Venera z Montmnrtra«. ki nam vzorno podaja sliko pariškega življenja. predvsem razmerje revnejših in premožnih slojev. Tehnično je film izborno dovršen in popolnoma odgovarja najnovejšim izdelkom francoske filmske industrije. Apolo-kino. »Fraavet je vzbudi' med obiskovalci veliko občudovanje filma, tako glede učne mo*i filma, kakor glede prekrasnih naravnih prizorov in mno-rrlh’ zelo zabavnih momentov, ki spremljajo podučnO tvarino filma od začetka do konca. Film je nopolnom.a nov in nudi radi tega popolno čistočo slik. Predprodaja vstopnic dnevno od 11,-13. ure in 17. ure naprej. Opozarjamo na nrvo nedolbiho predstavo, ki se vrši tokrat radi dolžine filma že oh 14. uri in z samo hrvatskim tekstom in pri kateri «o tudi znižane vstopnice veljavne. Radi velikih nabavnih Stroškov e<-» cene zvišane in sicer pri ložnih in zaklopni.h sedežih ZJ*. j ^?'n Prt ostalih za 2 Din višje kakor običajno. Z obmejne Kaple Čuden lov. Pastirčku Lojzeku Hernah ki jo pasel na Sršenovem koglu, se je približal velik ptič in se lotil majhne deklice, ki je bila izročena pastirčku v varstvo. Deček se ni ustrašil plahutanja čudne živali, ampak je prijel ptiča za vrat in ga. zadavil. Nato je ponesel svoj plen lastniku lova. Kako je bil ta izno-naden, ko je zagledal 'divjega petelina I>osebno velike vrste! Dal ga jc nagačiti. Cigani na Kapli. Da praznoverstvo med ljudstvom, še dolgo ni izumrlo in je osobito v hribovskih krajih v polnem cvetu, kaže slučaj na Kapli. K posestniku p. d. Lampretu sta prišla dva cigana pod pretvezo, da mu popravita kotel. Izkoristila sta naivnost gospodinje in ji namignila, da je vzrok njene gospodarske (gospodinjske) nesreče vrag, ki čepi v kotu. Izgnati ga more starejši cigan s pomočjo »kolomonovih. bukev«, če mu gospodinja izorči 1300 Din. Sirota je bežala v svoji lahkovernosti od kmeta do kmeta, da si izposodi imenovano vsoto. Vsa upehana je priletela (hvala bogu še »pred solnčnim zatonom«) domu izročila goljufu denar in še dva fina prta, ki ju je moral cigan bojda podariti slovenski cerkvi v Mariboru (sicer copra-nje nič ne pomaga)! Nato sta jo oba cigana pobrisala v smeji proti Sp. Kapli, kjer jima je šlo na limanice še nekaj kmetov. Ptička sta sicer že pod ključem v Mariboru, vzlic temu pa se še najdejo na Kapli ljudje, ki bi prisegli na čudodelno moč teh sleparjev. Požar. Pred nekaj dnevi je zgorelo poslopje Antona Kozjeka p. d. Fela. Daši je bilo poslopje zavarovano jo škoda, ki jo posestnik trpi. ogromna in — kakor je že ne kmetih, navada — mnogo večja nego znaša zavarovalnina. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti, radi hudega viharja, ki je razsajal tisto noč pa ni bilo mogoče ognja udušiti. Mi seča Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana, Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi, Dnevna gojitev s »Kalodontom« je rr rsigurnejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob. S Gospodarska in socialna vpraianla Razstava perutnine v Mariboru Društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru je priredilo po prevratu svojo prvo in zadnjo razstavo naše domače grudne (štajersko-zagorske) kure v prav skromnem obsegu meseca oktobra 1. 1920. Merodajni člnitelji in občinstvo, ki 60 si tedaj ogledali razstavljeno Peteline in kokoši (rujnve, grahasfe in bele barve) v priprostih lesepib kurnikih postavljenih po tleh vrtne verande pri Gambrinu v Mgribčfru, so se prav pohvalno izrazili o lepoti živali. Pa tndi razstavljalci — izključno kmetski posestniki — «0 bili z uspehom precej zadovoljni. Okrajni zn stop mariborski je namreč nakazal tukajšnji kmetijski podružnici, v katere področju se je vršila razstava, znesek 250 Din v svrlio obdarovanja marljivih perutninarjev in perutninarie. Od onega časa dalje pa se — kakor že omenjeno — ni vršila nobena taka razstava niti v Mrihoru niti kje drngje v Sloveniji. Društvo bo prirpdilo torej po preteku dolgih pet let zopet razstavo, letos pa X nekoliko širšem obsegu in z ličnejšo o-premo v vrtnem paviljonu »Narodnega doma« mariborskega in sicer dne 14. ii* 15. novembra. Namen te razstave je: 1. Dobiti pregled’ o kakovosti perutnine in o doslej doseženem uspehu v njeni reji. 2. Primerno nagraditi marljive perutninarje in penutninnrice ter jih na ta način navdušiti za nadaljnjo umno rejo. 3. Pokazati onim gospodarjem in gospodinjam, ki še ne poznajo omenjene kure, njene posebne vrlino. 4. Vzbuditi zanimanje za to panogo domače živinoreje tudi V srcih šolske mladine. 5. Nabaviti Po potrebi peteline in kokoške za vzrejcvalne dvorce in fi. Določiti smernice za širjenje te pasme. Razstava bo združena s sejmom za plemensko perutnino omenjene pasme. Prvotni načrt, da se priredi razstava! za območje vse mariborske oblasti, se je moral opustiti vsled pičlih denarnih sredstev, zatorej je prireditev zamišljena le za mesto Maribor z okolico kot dosedanje rejsko središče. Prijave sprejema društvo do 12. novembra t. 1. • Arkadi j AverČenko: Vojni dobičkar • J>ak° sme«no 3« to! Samo dva dni, pa mi je bil docela tuj in nepotreben. Druge ljudi pa imas rad in bi se hotel pogosto videti ž njimi - Pa n97 a dne 5. avgusta 1912 in da se tudi so-glr.sno določilom čl, 23. te uredbe ne »mejo pustiti v promet noben javen voz predno ne izda svoje odobrenje policijska oblast na osnovi strokovnega pogleda voza. — Nova madžarska valuta. Madžarska ,vlada je izdala naredbo o uvedbi nove valute. S 1. januarjem prih. leta bo kronski denar umaknjen iz prometa. Ob istem času bo uveden nov denar, ki se bo računal po enotah pengb in garaš. 12.500 sedanjih madžarskih kron bo dalo 1 pengb. Izdan bo nov denar v bankovcih in srebru ter kovinasti drobiž {garaš, kakor nekoč vinar). Zanimivo je, da bo tudi v nov denar '»vkovan napis »Magvar kiršlysag (Mažarska kraljevina), dasi Madžari nimajo kralja. — Težaven položaj Okrožnega nradn za zavarovanje delavcev. Velika župana obeh slovenskih oblasti sta izdala poj rejenim političnim oblastim in občinam okrožnico, ki jo radi splošne zanimivosti objavljamo tudi na tam mestu: Okrožni urad za zavarovanje delavcev (OUZD) v Ljubljani se nahaja z ozirom na precej razširjeno simulacijo s strani članov in radi netočnega plačevanja prispevkov s strani delodajalcev v neugodnem finančnem položaju. Radi tega je nujno potrebno, da vsa podrejena oblastva in u-radi, posebno pa srezki poglavarji in občine po vseh možnostih podpirajo o-krožni urad in ga ščitijo k vzajemnosti in opozarjajo na važnost sooialnega zavarovanja ter naj bodo pri izdaji različnih potrdil članom OUZD previdne. Naznaniti simulante ni denuncijacija, ampak velevažno socialno in gospodarsko delo. Neglede na § 188 zakona o zavarovanju delavcev je dolžnost občin, da podpirajo OUZD že radi tega, ker plačuje od 1. julija 1922 dalje okrožni urad za obolele člane oskrbo v bolnišnicah do 26 in celo 52 tednov, za svojce pa 28 dni, medtem ko so prejšnje bolniške blagajne plačevale le 28-dnevno bolniško oskrbo za člane ter so šli stroški poznejše osikrbe in oskrbe svojcev večinoma na račun pristojnih občin. Vsled tega so občine v tem pogledu sedaj znatno razbremenjene in je radi tega v njih lastnem interesu, da stremljenje urada podpirajo. Če pa ne bodo občine kazale nobenega razumevanja in ne bodo podpirale okrožnega urada v vsakem oziru, bo prisiljen, da bolniško oskrbo omeji Mama — mama, glej lo je pravo »GAZEI.A"-milo, ki se lako krasno peni, da snažno in belo perilo ler prihrani Irud in delo y Krča- na najmanjšo1-izmero saand po krivdi onih, ki ne morejo razumeti, da sloni so-cialno zavarovanje na vzajemnosti. — Omenjam, da obstojaj že sedaj resna namera, rešiti vprašanje -Velikih izdatkov, poleg drugega tudi na ta način," da • se uveljavijo glede bolniške oskrbe predpisi, ki so veljali pred 1. julija 1922. -— Kaj zahtevajo invalidi. Povodom razprave o invalid-skem zakonu v Narodni skupščini je osrednji odbor invalidskega udruženja sprejel obširno resolucijo o invalidskih zahtevah. Uvodoma odločno odbija trditev." da bi bila invalidska organizacija kedaj v zveži s komunisti. Nato pa zahteva med drugim: 1. Narodno priznanje in enakoprav- no povračilo za vse vojne žrtve. 2. Živ-ljenjski minimum 30 predvojnih Din mesečno. 3. Izenačenje aktivnih in rezervnih častnikov na podlagi novega zakona iz 1. 1923. 4. Člen 25. zakona o začasni pomoči invalidom naj ostane tudi v novem zakonu. 5. Neomejena polovična vožnja za invalide. 6. Avtonomna ustanovitev invalidskega fonda. 7. Revizija nepravičnih redukcij In upoštevanje vseh vojnih žrtev v državi. 8. Zakon naj natančno določi, da se nanaša na vse invalide brez izjeme. 9. Invalidi ne plačujejo invalidskega davka. 10. Prednost invalidskih organizacij pri državnih dobavah. U. Člen 109. zakonskega osnutka naj se razširi na vso državo. Anton Skala: • Prvi kongres Južnoslovenskog Pevačkog Saveza V Sarajevu 25. X. 1925 rad pol ure precepi ob potih, doma nh kjer koli, puši in divani. . . Ko se je zdanilo, me je brat Bošnjak GAZEIANIIO Od Broda do Sarajeva. Ni bila slaba misdl, da se je baš Sarajevo izbralo za prvj kongres Južnoslov., Pevačkog Saveza. Ko smo, se po 2-4 urni vožnji z brzovlakom pripeljali v Sarajevo, delegati iz Slovenj je, so v istem času dospeli tu d j delegati iz Srbije, Črne gore, Slavonije in iz Primorja, ki so se vsi vozili skoraj enako dolgo. Pa je Sarajevo tudi mesto, ,v katerem se drm žijdvge vere, lfUlture. iri narodnosti, naše ujedinjenje države, — Vreme je bilo ugodno in vožnja,prijetna; tem prijetnejša, ker smo bili naravnost presenečeni od vožnje same, še bol j ^ pa. od krasote pokrajin v brezbrojnfh jesenskih barvah. Doma so nas' pred odhodom nekoliko zastrašili z. neskončno, dolgočasno vožnjo pa Bosqi jm ozkotirno, železnico s tes.nimi, umazaniji vagončki. V Slavonskem fJrodu. kjer, spio opolnoči čakali poldrugo uro na bosanski vlak, nas je spreletavalo, ko 'smo zaspani in že trudni od 12 urne Vožnje iigjbali, kam bomo položili svoje ude na hadaljnji vožnji — in če jih b.tfiirjp, ali bo brez nezgode in heprilik. — Kakšno začudenje, ko je pripeljal prc'd.naš »Bosanec«, ka-, kor igrača ličen vlak, sestavljen iz vozov prvega ih' drugega razreda; le en voz je tretjega rjizrefla. .Volovi snažni, z udobnimi sedeži, pripravijepi, da se zlekneš po njih in ‘j*. pdpoeiješ. Storili smo tako. . . Nasprotni sedež ne zasedel , 'bosanski, rojak, akademik iz Zenice. ..— Vidite-tak-le je naš »Bosanac«,- majhen je, a. snažen in prepričali se boste, da se u-dobneje in mirneje vozi z njim kakor s polnotirnim. S ponosom je to rekel in z ljubeznijo do svojega. Imel je prav. Vozili atio se mirno, udobno in dovolj hitro. Za snago v vozovih skrbi nastavi Ijenka, ki jih je od Broda do Sarajeva štirikrat pomela. Na postajah, kjer vlak' dlje časa etoji, je preskrbljeno, da se okrepčaš z jedjo in pijačo,-.v »Umivao-rticah«, ki jih na naših progah potnik pogreša, pa se lahko umiješ in osnažiš. Presenetila nas je točna, okusna in solidna postrežbama kolodvorskih restavracijah v Bosni.* Na beki^ postaji, smo e,e srečali z osebnim vlakom,’s katerim se vozi narod. Ta vozi počasneje in ima tudi vozove četrtega- razreda/.Bosanski četrti razred niima klopi; kar se sklada z navado naroda, ki malokdaj sede, a prav Pozval k oknu. Vozili smo se db reki Bosni. Razgledovala sva se po pokrajini. Bregovi Bosne So ponekod ravni, obdelani,' drugod gričeviti, hriboviti, obrasli z listnatimi gozdovi, pa tudi pusti, goli. Naselbine so najrajši vrh gričev ob plodnih ravninah ali nad soteskami. |fe so starejše; nekoč so nadvladovale 'prehode v Bosno. So prav tipične za Bosno — kakor vranja gnezda. S temUifni -skoraj črnimi lesenimi strehami, belimi gornjimi prostori z divani, to so prizidki spredaj v sredi in rjavimi, neometanimi spodnjimi prostori, v katerih Je živina in vozovi/Bošnjak mi je imenoval nekatere naselbine in mi pripovedoval o bojih, ki so se nekoč bili okrog njih. —* Posli'šal senu ga kakor-posluša otrok povesti o turških bojih. Sonce je med tem vzišlo in seljaki so prihajali na pob®;, ha primitivnih vozovih, na z lesenim1 sedli osedlanih konjih ali peš; z rdeČirrl_ fesi na glavi, v širokih hlačah, z bdrva0 nimf pasovi in Srajčnimi, tudi ženske s v hlačah, muslimanke v dimjah, * cr,n mrežico zastrtim liceun in z ruto ^ vo in prši.' Orali so in sejali oziimf1.0-. Pokrajinske slike so se vrstile, iz?11]-'a'' le ene in se prikazovale druge, p»dro^ bojne, polne-življenja v toplih sol nem n 'žarkih. Pa se je obrnil brat Bošnjak K "meni in mo z globokimi očmi vprašal; »Alf ni Bosha kakor Slovenija1* Ali ste 'sploh' opazili kako razliko v pokrajini*« Razlika, je le v tem. je nadaljeval pre; pričevalno, da «o vaši slovenski hribi kohtčasti, r cerkvicami na vrh eh, naši bosanski pa so podolgovati, se vlečejo; -to daje pokrajini izraz neke otožnosti. Ali bosanska zemlja ni nič manj krasna kakor slovenska; tudi Bosna; ima. svoj Bled v'okolici '.Tajca in za vse vaše krasote najdete primero v Bosni, in naravno primero, čisto, še nič modernizirano, pokvarjeno. Le harod bosanski jc še ubog: treba mu je kmetijskih šol/ gozdarskih. rudarskih, obrtnih, treba mu je vzgojite!jev-voditeljev na polju narodnega gospodarstva, zanimanja in podpore od vlade, pa bo Bosna prva. Bosna bo zakladnica naše . domovin®-• Bosna Ko srnje, ki bo dajalo življenjske sile vsej naši. državi; vse pogoje ima, ali čaka. čaka, da vzide zanjo pravo solnce. Vozili smo se mimo 'neobdelanih in napol obdelanih ravnin, ob industrijskih — Izbo-rna misel. Hotel bi le, da bi bila ta soba v stilu. — V kakšnem stilu, gospodi — V lepem. No, saj boste že sami izbrali kaj pripravnega... ahaaa... Sedaj pa izračunajte, koliko bo stalo vse •kapa j! i ■ • Prihodnjega dne sem ga na svoje in njegovo največje presenečenje (on se je očividno že privadil mojemu obrazu) •rečal na razstavi slik. Postavil se mi je za hrbet, kukal preko ramena na sliko, ki sem stal pred ®jo in vprašal: — Je lepa! , i — SLika! No, gre — gre. Ima nekoliko premalo zraka. c— Da, nima s čem dihati! Že sem jo hiotel kupiti. Videl seim, da ste jo dolgo opazovali, pa sem dejal samenvu sebi: Ta pa bo lepa! Tri že imam. — Kakšne? — Tiste, ki pred njimi ljudje najdalje stojijo. Te utegnejo biti lepe. Naredil sem' se resnega in stvarnega. . _ T- Koliko ljudi pa mora stati pred kako sliko, da jo kupite! •— Deset — je odvrnil prav tako resno. — 'Nič manj. Tri, pet ali šest — taka ni kaj prida. — Vi ste duhovit človek! •— Res je. Sicer marsičesar ne razu-ftfetn. ali imaen zato prirojeno bistroumnost. Ali veste, kako hitro sem si. kupil •vtomdbil? Pomnite: o avtomobilih ne •»ramem niti. toliko, da bi dal za aohet... To vam je bilo tako: Pridem v trgovino z avtomobili, hodim' semintja, sprehajam se. Vidim, da si je neki gospod pravkar izbiral stroj ... ga pohvalil in se nazadnje pobotal za ceno. Ko je že izplačal denar, sem stopil k njemu in rekel: »gospod, odstopite tni ta stroj, dam vam pet sto navrh.« Sicer je bil presenečen, a je ponudbo sprejel. Bil je pošten gospod... — Kakor je videti, imate precej denarja. — Ah, ne govorite! Koliko preglavic mi je že storiL.. A, vi že odhajate? — Pojdite z imano, vas odpeljem s svojim lastnim vozom... A, peš želite? Dobro, pa pojdiva skupaj... Vzel me je pod pazduho, in, korakal z menoj, zroč mi priliznjeno in zahrbtno v oči, tesno zavit v svoj dragoceni kožuh. — Pred tem som' bil tak revež, da je že bilo groza. Bil sem pisarček v nekam uradu; dobival sem štirideset rubljev mesečno. Od tega sem si prištedil sto rubljev. Pa pride nekega dne k meni pri jatelj in pravi: »Pojdi z mano, kupiva si petnajst stop papirja in ga čez teden dni prodava.« * »Pa pojdiva!« — Kupila sva po deset rubljev;, čez teden dni sva prodala za štirinajst. — Potlej sva kupila po petnajst in prodala po dvajset. In tako naprej. Razumete? Pri tem ni treba nič delati, samo kupovati in spet prodajati; samo čakati in potem prodati. Kmalu sem razumel to preklicano reč tako dobro, da sem jel'kupovati, in prodajati na lastno pest. Trgovina--je postala čez nekaj časa še lažja. Stbplm kar v'tovarno in vprašam: »Po č'em imate papir?«,, — »Po osemnajst«. »Pripravite mi .tisoč stop. Tu iimate nadakgkl« , Ko 'človek sklene pogodbo;.lahka čaka. Cene pa lepo skačejo in vedno le- navzgor. Lepi časi! Čez dva tedna dobim, pismo: »Tisti papir stape že-Štiriindvajset. Nudim vam pet tisoč odškodnine.« Zakaj ne bi vzel? Pa naročim nov papir. Ali razumete, kako gladko gre taka’kupčija! Papirja mi sploh ni treba voziti preč ip ga prodajati.. . papirju raste cena sp-ma od sebe.; Silp mirep dohodek, zato sem se zdaj odločil, da bom živel malce bolj po človeško .... Recite mi, je-li elegantno. če ima človek .konja? — Zelo. m < * • • t — Tedaj bi ga moral kupiti. Veste kaj? Sploh’se nič nefM*mjnem,V.konje. Kupite mi konja z onegavim vred kako se mil,že pravi —‘lip, kočijažem.^ Potem pa mi ga prodajte za višjo cenp. Imate lep. zaslužek — jaz pa bom brez skrbi! • V — S takimi kupčijami se ne ukvarjam. .... "" ' J ' — Škoda. Koga ste.-po gledali tako pozorno. V; '•>; up v ti I — Neka dama’jte'šlh 'thimo. Zelo lepa. — Zares lepa? 1' ’ ’ ' I’ ' Da, nenavadnih — čujte, kaj bi bilo, če bi si jo vzel in jo vzdrževal? — Ravno to-le žensko? ... — Glejte, stvar je taka. V tem’ oziru som jaz popoln nevednež. Pravite, on je lepa. Če jc lepa, bi jo vzel k sebi m vzdrževal.. — Dovolite! Kaj pa, te j® ta (,Kina poštena? , , .... ,, — No, prosim o d puščo ni.i-[• N • jo taka nesreča. Kblikci neki bi ji.davek pcnudil? , . ■ — Kaj' mislite? . ■ - —».Pri moji veri, to je teziio rte;. — Ponudim ji tn tisoč mesečno, naj jih vrag vzairpe. Odpravil se 3« .in ujel žen .ko.., Videl sem, da sta začela govoriti... Na obrazu se ji De počasi jasnil); z a čude-■ nje, dvomi, nezaupanje, obotavljanje in naposled .Veselje,.ki ji je zalilo divne lica;. • A ... Tk^oveC s papirjem je našel to, česar je najbolj potreboval’ v-svojem prijetnem življenju. Pa sem si mislil; wedaj se boš naučil pametno kupovati briljante; ne boš v zadregi, če si boš hotel kupiti pohištvo v kakem posebnem,in resničnem stilu; ne boš imel zgolj onega, marveč, dvajset konjev;.slike -pa do-bodeš take, da bo-pred njimi postajalo ne deset, ampak sto ljudi. V vsem boš našel zmisel in nariien ... Ko pa boš Vse To razumel,“kakor se spodobi — ne boš imel vCČ ne konjev in ne slik in ne.bri; ljantov, zakaj pravičnost je na zemlji in nekje je zapisano: »prah si in v prah ao uovrneš«. ’ ' u cmm rocka črna , Caj za gospode f 'močan.-pkmenit, ang/eškerrm^ Tft-mrpoin, ant* j.' mmnntira iszsk' iTABO K* SEran ST krajih, bogatih rudnin, ob kompleksih gozdov, po deželi, ki otožna molče pritrjuje besedam brata Bošnjaka in čaka ... Prihod v Sarajevo. Na kolodvoru v Sarajevu emo izstopili delegati s severa in vzhoda, pričakovali pa. so nas delegati z juga in zahoda z glavnim tajnikom’ J. P. Saveza g. Kosto Manojlovičem na čelu. Bilo nas je lepo število. Bili so tu zastopniki odličnih pevskih družin tako hrvatskib in slovenskih kakor srbskih. Med drugimi so bila zastopana pevska društva; »Lisinski«, »Dubravka«, »Jeka« in »Mladost« s Hrvaškega, »Gusle« iz Osijeka; vsa društva včlanjena v Pevskih župah Ljubljana in Maribor; »Njegoš« iz Ce-Bnja in »Branko« iz Podgorice v Črni £ori; »Muzičko društvo« Novi Sad; »Stankovič«, »Prvo beogradsko«, »Obilic«, »Miloševnc«, »Jevrejsko« iz Beograda; »Pevska družina in Paračina« in »Branko« iz Leskovaoa v Južni Srbiji; ^Sloga«, »Lira«-in »Petar Veliki« iz Sarajeva in »Njeguš« iz Tuzle v Bosni. S Prijetno zavestjo in ponosom je ob prihodu pripenjal glavni tajnik Saveza g. Prof. glasbe Kosfca Manojlovič iz Beograda delegatom pevskih društev iz y«eh pokrajin, vseh plemen in ver državno trobojnico z označbo prvega kongresa J. P. Saveza; saj se je z nami vred Prepričal, da se uresničuje, da se je že uresničil prvi in glavni namen Saveza: Zdrnžiti v sebi vsa južnoslovanska pevska društva ne glede na plemenske in Verske razlike. Razšli smo se po stanovanjih. Pripravili so za nas snažna, udobna in solidna Prenočišča v hotelih prvega razreda •^utrahi« jn »T! v ropi«. Porabili srno popoldan za ndpočitek in ogledovanje mc- - a, ki napravi s svojo, lego in razsežno-J*’ s, sv°jimi džamijami, katoliškimi, V,.0 . ,avn>mi .in protesten to vskiimi cer- - mi m -i--! ''--1—i palačami ob muslimani __________________ pravoslav- ?n katoliškimi Bošnjaki vseh vrst P015 in originalnimi Španjolci neizbrisen in b. ezprimeren vtis. Porabil sem pi-ipko, da sem obiskal *an» že znanega Vidoviča in njegovo etično šolo. hospitiral pri njem in se vnzgov.a.rjal ž njinn o njegovih izkustvih j*. Pulju etične vzgoje in moralnega Vztf družbe. Tudi o tem bo treba 4,,,p iti zanimanje v vzgojevalnih pa 'y v najširših krogih. /ivečer oh 9. uri smo imeli delegati . yi sestanek. Spoznali smo se med sekal’ ra**°v»rJUi se o delu. ki nas je ča-. • *o, drugi dan, prerešetali nekaj misli ’’ se zabavali ob p/etju, Sarajevskih pevcih družin »Sloge« in »Lire*. Bil je lep ecer, ki ostane.gotovo vsem neizbrisen. Kongres. _ V nedeljo 25. oktobra 1925. se je vršil ij ^hskem domu prvi kongres delegatov V P- Saveza. Nad 50 se nas je zbralo od i* ieh strani naše ujedi n jene domovine, srno zastopali okrog 150 pev. društev. °nsrres je otvoril predsednik sarajev- ske »Sloge«, ravnatelj gimnazije gosp. Džukovic, povdarjal idejo, ki jo hoče uresničiti J. P, Savez in izražal veselje in zadovoljstvo, da se vrši prvi kongres baš v Sarajevu, onem Sarajevu, ki je mnogo pripomoglo k stvaTjanju mogočne Jugoslavije. Na njegov predlog so delegati izvolili za predsednika kongresa predsednika »Liainskega« dr. Polca, Hrvata iz Zagreba, ki se je vabilu odzval in predlagal za podpredsednika g. ravnatelja Džukoviča, Srbi iz Sarajeva in za tajnika pomočnika Ant. Skala, Slovenca iz Maribora. Izvoljeni so zasedli svoja mesta in glavni tajnik, vodja in duša Saveza, g. Manojlovič iz Beograda, je poročal o ustanovitvi ,in dosedanjem razvoju J. P. Saveza. To poročilo bo razmnoženo in razposlano na, vse župe. Qb tej priliki bomo seznanili z najvažnejšim tudi širšo javnost. Pred poročilom' glavnega tajnika so bili odposlani brzojavi Njeg. Vel. kralju, ministr. prosvete, Cehoslovaški in Poljski Pevski zvezi in Savezu Hrv. Pev. Društev, ki je prav te dni zboroval v Zagrebu. Po poročilu glavnega tajnika se je razvila obširna debata o izpremembi čl. 18. glavnega pravilnika, ki je poznal le posamezne osebe kot poverjenike glavnega tajništva, ki hi naj poslovale le po njegovem nalogu. Izpremembo toga člena so zahtevali zastopniki pevskih društev iz Ljubljane in Maribora, ki s0 v praktičnem izvrševanju pravil J. P. Saveza dognali, da bi bilo organizacijsko delo v duhu J. P. Saveza le tedaj uspešno, če bi se osnovale v posameznih oblastih pevske župe deloma z lastnim, deloma e posredovalnim delokrogom, vsekdar pa kakor poverjeniki in v duhu pravil J. P. Saveza. Po vsestranskem razglabljanju in objašnjevanju, je bil člen 18. na novo stiliziran Fn, ko bo natisnjen, se bo razposlal na vša društva, ki so že prejela glavni pravilnik. Ta člen 18. predvideva za vse pevske župe enoten pra-, vilnik, zato je bil sprejet predlog, da se izvoli pet članski odsek-,,ki bo ta pravila sestavil na podlagi pravilnika ljubljanske in mariborske župe. Izvoljen; gg. dr. Polc, Manojlovič. Dražil in Skala so pozneje ta enoten župni pravilnik tudi sestavili in ko bo natisnjen, ga dobe vsa v župah včlanjena društva. Precejšnja debata se je razvnela tudi glede na članarino, kakor je to običajno. Tem težavnejše stališče je bilo za nas Slovence, ker je bila 240 Din predlagana letna članarina za pevska društva iz Srbije, Vojvodine, Bosne in Hrvaške še premajhno, želeli so še višjo, mi pa smo zastonj prepričevali bratske delegate, da pri nas še ni vpeljana tako visoka članarina niti v enem 'društvu. Ker bi bilo v ten* sluča ju neznatno znižanje članarine le v škodo Savezu, slovenska pev« k a društva pa bi tudi te ne neznatno znižane članarine ne mogla plačati, je zastopnik mariborske župe predlagal, naj ostane članarina, v dosedanji izmeri, ker se je izrazila zanjo nad polovica delegatov; mariborska in ljubljanska župa pa naj poizkušata najti •mino loto za brezstano-»anica. Splošni stavbeni foad *. Povodom svetovne ra bra-,n«k» dne ustanovila kreditna *tbena zadruga „llojinir“. 5351 *»*rz« ..Mar- ion • razpolaga vež prostih tanovanj. soh, zameno stanovanj lokale, kiie. Ufe »ravne sobe m neizrabljene prostore. 5363 Naatanjenj* v dragonski vojašnici in potrebna popra, vila preskrbi stanovanjska ber-** »Marstan*1. «355 # L«P* hi Ja z velikim vrtam, sadnim drevjem, flektr, razsvetljavo, blizu kolodvora, se proda. Studenci Sokolska 12. KeroSee 33« »e ..Toplodarja-' ai pre-ne verjame, da bo ta peži porulil, ker »greva prost brei kariva. Pri Nipif, Tezno It. 13. se dobiva. 3344 sodi kom. 33 preko se po ceni proda. Oferti se naslovijo na opravo pod .Tinski sodi*. 2347 spalna soba iz trdega ■*ss, rezljana z zrcalom in •r»morj«m, se proda. Sellin-’<***(?, Ptaj. 4332 *tr»Japlako, izurjene, iltem *• čas do 15. decembra tega za pisarno v malem mestu ? 3olezaicl. Nastop takoj, pisan. dobro. Ponudbe z refa-,.®»cami in zahtevki na upravo u®ta pod ,lzveibana“. 9358 Dobre ohranjena zimska »uk nja se po ceni proda, Na«lov ▼ »pravi. 2345 Budna olja, najboljše, pripo-reča tovarna bočnega olja ,J. HoehmtiHer. Maribor, »lic« Pod mostom 7