SLOVENEC Političen list za slovenski narod. o Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za po) leta S gld., za četrt leta 4 (ld., aa mesec 1 gld. 40 kr. jedra V administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 gld., za pol leta 6 gld., za ietrt leta 3 gld., xa jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlelja! T ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 244. V Ljubljani, y sredo 28. oktobra 1895. Letnilc XXIII Državni zbor. Na Dunaju, 22. oktobra. Novo ministerstvo se je danes ob 11. uri dopoludne predstavilo zbornici poslancev, ob 1. uri popoludne pa gospodski zbornici. Poslanci so bili skoraj vsi prišli, menda ne toliko zaradi tega, ker se jim je treba v pričetku zborovanja vpisati v predsedniški pisarni, ampak veliko bolj zaradi predstave novega ministerstva, katero je pri nastopu razvilo svoj program. Grof Badeni velja za odločnega in zavestnega moža, kar je pokazal tudi v svojem nastopnem govoru. Da bi le ne ostalo samo pri lepih besedah, ampak da bi se vresničevalo tudi v dejanjih! Govoril je prosto in premišljeno ter splošno napravil dober vtis. Zlasti so zbudile živahno odobravanje besede njegove o važnosti vere in versko-nravne odgoje v javnem življenju, dasi se zaradi tega ne moremo nadejati posebnih prememb, dokler ostane baron Gautsch učni minister, če se ministerski predsednik v tem oziru sam odločno ne postavi na noge. Badeni velja za dobrega katoličana in je v dobrem spominu pri svetem očetu, kateremu se je že večkrat v Rimu poklonil. Todi doma v Levovu se je redno udeleževal misijonov, ki jih vsako leto napravljajo za posamezne stanove. Iz lastne skušnje "torej pozna važnost svete vere za ohranitev in utrditev ne samo lastnega dušnega miru, ampak tudi javnega življenja in zato je dotične besede govoril gotovo iz pravega prepričanja. Želeli bi pa, da bi se to prepričanje izražalo tudi v raznih predlogih, ki jih vlada obeta v raznih, zlasti pa socijalnih in kulturelnih zadevah, in da bi se dopolnilo, oziroma spremenilo, kar je v tem oziru zagrešila nekdanja liberalna vlada. Oporekanje se je slišalo na mladočeških klopeh samo pri nekem odstavku, ko je rabil besedo „češko" ljudstvo; dr. Vašaty mu je namreč oponašal, da se mora reči ..perasko" ljudstvo; ravno tako so mu oporekali na omenjeni Btrani, ko je sicer zagotavljal, da bode vlado vodilo načelo jednakopravnosti do vseh narodov, ki so se po božji volji in po raznih zgodovinskih dogodkih zbrali v okvirju avstrijske države, da bode pa redno poštevati velikanski napredek, ki ga nemški narod razodeva v državnem in kulturnem oziru. Te besede so vzbudile pri levičarjih živahno odobravanje, ker so jih tolmačili tako, kakor da bi se nihče ne smel dotakniti dosedanje nemške, ali prav za prav židovsko - liberalne hegemonije. Liberalna gospoda upa, da ji bode grof Badeni pomagal iz blata, v katero je po lastni krivdi zagazila. Zato je tudi bila veselo ginjena o nekaterem drugem odstavku, v katerem je ministerski predsednik obetal, da se hoče vlada ustavljati vsem poskusom, ki nameravajo prekucniti sedanji red, kar so obračali na gibanje krščansko - socijalne stranke na Dunaju. Ali vlada jim bode v tem oziru težko kaj pomagala in upogniti se bodo morali novemu redu ter čutiti moč nove Btranke, dokler ostane složna in jedina. Važnost ministrove izjave bila je jasna vsem strankam, kar se je izražalo v dveh nujnih predlogih, ki sta jih stavila na -jedu! strani grof K u o n -burg v imenu levičarjev in dr. Herold v imenu češkega kluba in ki zahtevata, da naj zbornica v prihodnji seji prične razgovor o danes razglašenem vladnem programu. Ker je ministerski predsednik grof Badeni javno izrekel, da vlada takemu razgovoru pritrjuje, bila sta omenjena predloga sprejeta soglasno. Ta razgovor pride kot prva točka na dnevni red prihodnje seje, ki bode v četrtek 24. t. m., vendar pa bode pred njo finančni minister B i • linski utemeljeval državni proračun za 1. 1896, katerega v prihodnji seji izroči zbornici. Posamezni klubi jutri razpravljajo politični položaj, samo mladočeški klub se v ta namen snide že danes ob 6. uri zvečer. Izmed drugih dogodkov današnje seje omenjam, da se je predsednik baron Clumeckj spominjal pokojnega nadvojvode Ladislava in ob jednem poročal, da je v imenu zbornice cesarju čestital o priliki njegovega rojstnega dne in njegovega godu. Dalje so obljubo storili na novo izvoljeni poslanci in so bile prečitane došle peticije. Med njimi ste bili peticiji občine Podgora in Videm v Dobrepoljski dolini za državno podporo vsled hude toče, ki je 18. julija 1.1. pobila tamošnjo polje. Poslanec Klun je predlagal te peticiji zaradi nujnosti v pretresanje in poročanje izročiti budgetnemu odseku s prošnjo, da naj ji prej ko mogoče reši. Ta predlog je obveljal brez vsakega ugovora. Ker je bila za 1. uro popoldne napovedana seja gospodske zbornice, je predsednik ob l/Al. uri sklenil sejo in prihodnjo sejo napovedal za četrtek ob 11. uri dopoldne. V gospodski zbornici je ministerski predsednik dal isto izjavo, samo je tam ni govoril iz pameti, ampak jo je čital. Politični pregled. 1 V Ljubljani, 23. oktobra. Ali bo dr. Lueger dunajufei župan? Zadnje dni, ko je bival grof Badeni v Budapešti, objavili so razni židovski listi poročila iz Budapešte, v katerih poročajo, da dr. Lueger ne bo dobil najvišjega potrdila, ker se je baje Badeni prepričal, da Madjari na to pokladajo veliko večjo važnost, kakor je on mislil poprej. — Sicer imamo tu najbrže opraviti s židovsko žurnalistično raco, vendar je tudi ta značilna za vpliv, kakoršnega si prisvajajo Madjari tudi v strogo notranjih stvareh naše državne polovice, da hote sedaj celo odločevati kedo bo pri nas županil v kaki občini. Ogerski listi vpijejo, da Laeger ne more biti župan na Dunaju, ker se je že često-krat pokazal sovražnika ogerski državi. Bes je sicei, da je velikrat Lueger z ojstrimi besedami šibal LISTE K Očetova povest. (Iz angleškega prosto poslov. JL>.) (Konec.) IV. Prišel sem od majhnega otročiča, ki je še pred štiriindvajsetimi urami po cesti tekal, in zdaj je bil že pokopan. — Pozno zvečer stopim v malo sobico in pokličem Klaro. To sem steril zadnji čas vselej. Toda danes mi ne odgovori nobeden. Utrujen stopim v tiho sobo, kjer je stal čaj že pripravljen na mizi. Ročno delo Klarino je ležalo tukaj, kakor tedaj, ko sem odšel. Pletla je majhno srajčico za otroka, ki je ravnokar umrl. Čutil sem, da mi je kanila solza na delce mojega angelja..... „Ali še ni gospodične Klare?* vprašam kolikor morem mirno, ravnokar prišedšo deklo. „Legla je v posteljo, gospod doktor. Mislila sem jo poklicati, ko pridete domov." .Grem pa sam k nji," odgovorim in hitim v sobo svoje hčere. Čeravno sem odprl vrata, kolikor sem mogel tiho, vender je skočila Klara prestrašena pokonci; ko je pa mene zapazila, si je poravnala lase s čela. <5" „Ali je že čas za večerjo?" vpraša in se skuša smejati. „Precej pridem. Bila sem malo trudna in sem hotela nekoliko počiti, dokler vi ne pridete. Kako me veseli, da moreva piti zopet jedenkrat čaj kakor prejšnje čase! Ali smem iti taka, kakoršna sem zdaj ? Težavno se mi zdi, da bi se znova česala." Jeden sam pogled mi je povedal resnico. Kot zdravnik se nisem mogel prav nič zmotiti. Kolera je kazala prve svoje pojave v Klari. Pritisnil sem svojega otroka na srce, kakor sem storil pred dvajsetimi leti, ko je bila še čisto majhno dete in moj jedini zaklad, ki mi je še ostal. Skoro obupan sem klical: „0 Bog I Vsaj prizanesi mi ta udaree." Vso noč sem prečul pri postelji svoje hčere, dobro vedoč, da je to zadnji, a najtežji boj v mojem življenju. Ali nisem moral vedeti, da se bode Klara v umazanih kočah pri bolnikih nalezla bolezni ? Zakaj je nisem zadrževal ? Ali ni bila moja dolžuost, pomagati ljudem in jim olajševati bolečine? Gotovo tudi jaz ne bodem več dolgo. — Ali sera pa vreden groba poleg nje, jaz, ki nosim laž na ustnicah in v srcu, in ki sem zadolžil, da je zbolela ? V teh nesrečnih urah naposled vstanem, pišem gospodu Koširju in mu vso čisto resnico razkrijem. Pismo pošljem v bližnje mesto njegovemu oskrbniku, kateri bi mu je oddal v slučaju, če se je že vrnil iz Italije. Povedal sem mu, kaj se je zgodilo z denarjem, ki je bil odločen, da reši toliko ljudij strašne bolezni. Tudi sem mu priznal, da sem prikril pismo Klari, in da ji ga dati več ne morem, ker me več ne razume. Bog je moja priča, da si nisem delal v tisti strašni noči nič manjše krivice, kakor je bila v resnici I Vroče solze kesanja somi padale na besede, ki sem jih pisal. Potem sem prosil Pavla Koširja, naj pride že zaradi Klare sem, ker morda še ni prepozno. Tako sta prešla dva dneva. Počasi so minevale ure, in v mojih prsih je odmeval klic, ki se je moral slišati do nebes: „Ali bode, ali more priti še o pravem času ?" Ce bi bila Klara močna in zdrava, ko jo je napadla grozna bolezen, bi še morda upal, njeno zdravje pa je bilo že od nekdaj šibko in bati se je bilo najhujšega. „Da bi me le spoznala !" sem ječal, gledajoč ji v steklsne oči. Da bi me le razumela, vse bi ji povedal in jo prosil odpuščenja! O, da bi prišel gospod Pavel, da bi ga videla, predno umrje!" Bleda in mirna je ležala Klara na postelji. Poskušal sem vsa sredstva, da bi jo oživel. Naposled je bilo videti res nekaj v njenih očeh, kakor bi se yy / ogerske razmere, vendar je vselej povdarjal, da ima pred očmi jedino le židovsko-liberalno nadvlado na Ogerskem. Proti f.ej nadvladi pa se mora boriti vsak pošten kristijan. Uprav zadnji dogodki so zopet pokazali, kamo pridemo tudi mi v Avstriji, ako se bo ta nadvlada širila tudi v našo državno polovico. Z zadnjimi sprejetimi cerkveno političnimi zakoni so se zbrisali zadnji sledovi krščanstva iz madjarske ustave in tam se bo odslej vladalo izključno brez križa v znamenju framasonskega kladva, ki bo vni-čevalo ne le duševne marveč tudi gospodarske koristi ogerskih narodov v prospeh židovsko-liberalnemu kapitalizmu. Proti takim razmeram se je boril dr. Lueger in uprav zato zasluži, da bode on županil na Danaju. Princ Karol Schtvarzenberg je, kakor se brzojavno poroča, odložil državnozborski mandat. Tem povodom piše praška »Politik" : Akoravno se je v preteklih mesecih veliko govorilo o utrujenosti princa Schwarzenberga, vendar nas je zelo iznena-dila vest o njegovem odstopu iz parlamentarne arene. On je bil do propada koalicije najvplivnejši član državnozborskega kluba čeških veleposestnikov. Sicer smo večkrat imeli priliko opazovati, da se njegovi nazori niso strinjali vselej z nazori njegovih klubo-vih tovarišev, tako posebno povodom padca Taaffe-jevega ministerstva, pri osnovanju koalicije in pri nekaterih akcijah,tičočih se praškega izjemnega stanja. — Tudi njegovo stališče glede vprašanja o volilni preosnovi v pododseku je bilo nasproti znanemu Dipaulijevemu predlogu zelo različno od stališča večine čeških veleposestnikov in Hohenwartovega kluba. Ta različna mnenja so pretila nastop krize v klubu samem, ko se je nenadoma odpovedalo koalicijsko ministerstvo. Vsled tega so ostali nekateri odlični člani kluba čeških veleposestnikov še nadalje v državnem zboru, akoravno bo nameravali odložiti svoje mandate. Namestu princa Karola Schvvarzenberga bode baje kandidoval njegov brat Friderik. Ogerska poslanska zbornica. Včerajšnje seje poslanske zbornice se je vdeležilo izvanredno veliko število poslancev. V zbornici je bila tudi navzoča zagrebška deputacija, ki je nameravala, kakor se poroča, ministerskemu predsedniku Banfijju izročiti častno diplomo. Člani deputacije so se navdušeno pozdravliali. Pred otvoritvijo rednega zborovanja je omenjal posl. Franc Košut dogodkov v Zagrebu. Govornik pravi, da je vlada odgovorna za vse te nered nosti ter da je zažig ogrske zastave znak državi nasprotnega smotra, čegar središče je ravno Hrvatsko. Vlada je odgovorna za kraljeve izjave , katere govornik kritizuje. Konečno vpraša Košut ministerskega predsednika, zakaj je zabranil nadaljne kraljeve izjave in zakaj ni zahteval za ogrski narod dostojnega zadoščenja. — Košutov govor je skrajna levica živahno odobravala. Takoj za njim je nastopil poslanec Ugron, ki je izjavil, da se zbornica poprej ne more o ničemur drugem posvetovati, dokler ogrski narod ne dobi zadostila za raz-žaljenje ogrske zastave. Govornik ostro napada vlado, ter ji očita, da je nezmožna in brez vsake eneržije. zavedla. Da bi le še to noč vzdržala, samo še to kratko noč! Obrnem se od njene postelje in si po-krijem obraz z rokami, ker tako bridkega prizora nisem mogel prenašati. »O moj Bog, naj pride še o pravem času 1" prosim zopet usmiljenega Boga. Ali se ne bode še zdanilo ? Ali ne trpim že dovolj dolgo ? »Oče 1" Slabi glas prebode mi srce kot oster nož. »Oče, pojdite sem! Poljubite me! Vedela sem, da ste tukaj bili. Prosim vas, povejte mi, kako so moja ranjka mati umrli, to mi bode pomagalo." Pritisnem ustnice na bleda usta predragega otroka, in začutim v tistem trenotku tiho trkanje na hišna vrata. »Pridem precej!" ji rečem. »Ne pustite me sitne oče!" govori tiho. „Saj sva vedno skupaj bila; in zdaj le mi je tako hudo. Zdi se mi, da bodem umrla. Pošljite koga po duhovnika. Pa potem pridite zopet precej in mi povejte kaj o nebeški domovini." Sel sem, ne da bi ji prikril strah, ki so ga obudile v meni njene besede, temveč ker sem imel neko upanje. V veži mi pride nasproti gospod — Košir. Njegov resni obraz je bil bled ko smrt, njegovo di-hasje hitro. Z menoj ni spregovoril besedice. Kje Dalje očita liberalni stranki, da ne kaže nikakega narodnega ponosa in niti lastnega naroda ne spoštuje. (Živahni ugovori na desni, velik nemir.) Predsednik opominja posl. Ugona, naj govori o predmetu in ne napada zborničnih članov. Ugon zahteva, da se mora zopet razobesiti ogrska zastava tam, kjer je bila razžaljena, in da jo počaste z defilovanjem vsi zagrebški vojaki in vsa oblastva, ter pripomni, da se mora v prihodnji seji posvetovati o zadoščenju. (Splošna pohvala na levici.) Ministerski predsednik Banfij odbija napad na vlado, češ da se vlada, ne zmeni za dogodke v Zagrebu. Potrebno je, da se zbornica temeljito peča z dogodki in bode, ako možno, fie danes odgovorila vlada na dotične interpelacije. (Živahno odobravanje na desnici.) Minister za Hrvatsko in Slavonijo, JosipoviČ, izjavi, da je provtročila škandalozne dogodke v Zagrebu šolska mladina, katerim se pa v tedanjih odnošajih ni moglo takoj zadostiti. Na nas vseh pa je, da se ta zadeva premišljeno obsoja, in jako žalostno je, da se morajo tem povodom čuti izrazi, ki žalijo osebe iz sosednje dežele. Vlada vso zadevo strogo preiskuje in mora poprej zaslediti sokrivnike, katere bode strogo kaznovala. Odločno pa zavrača trditev, češ da se v Zagrebu javno mnenje ne ozira na demonstracije, in priporoča, Daj se tako dolgo mirnje, dokler ni dognana cela stvar. (Živahna pohvala na desnici.) Po jako živahni debati se je 8 139 proti 94 glasovom sklenilo, da se v jutrajšnji seji prične debata o načrtu zakona glede budimpeštanskega kaznilnega sodišča. Nadalje je sledilo nekaj interpelacij. Posl. Apponji stavi nujno interpelacijo, v kateri vpraša ministerskega predsednika, kake korake je storil, da zadobi zadoščenja ogrski zastavi in je li ustavno pravno vplival na kraljeve izjave v Zagrebu in na lastnoročno pismo na bana. Govornik izjavi, da se zamore le na ta način zadostiti, da se popravi zastava in se ji zagotove zakonite pravice. Za kraljeve izjave zvrača govornik vso odgovornost na vlado ter konča z besedami: „Mi bodemo to zadevo uredili, ako mogoče s posredovanjem ministerskega predsednika, ako pa ne bo mogoče, tudi brez njega. (Pohvala na levici.) Grof Ferdinand Zichy in — brezver-stvo. Kakor smo že zadnjič poročali, oglasil se je jedini grof Zicby v predvčeranji seji ogrske ma-gnatske zbornice* ter odločno zastopal katoliška načela. Rekel je mej drugim to-le: »Kdor je kristijan, ne more glasovati za ta zakon, in dežela, ki priklopi to določbo zakonu, ni več krščanska dežela. Kdor ne veruje na krst, ta ni kristijan, naj pripada kateri koli veri. Marijansko kraljestvo, ki imenuje apostolsko Veličanstvo svojega kralja, ki je postavilo križ na krono sv. Štefana in v svoj grb, je izgubilo krščanski značaj, kar se ima zahvaliti jedino le vspešnemu delovanju zjedinjene lože, liberalizma in židovstva. S kakim upanjem, s kako nado zamoremo gledati v prihodnjost, ako se na tako grozen način oskrunja Najsvetejše, vsemogočni večni Bog ? Groza me je pred kaznimi, katere izzivate na narod , kateremu se usiljujejo taki zakoni, in resnično obžalujem one faktorje, ki so to provzročili. bi mogel tudi jaz kaj tacega pričakovati ? Nemo mi da roko, ko ga peljem v Klarino sobo. Pri vratih najedenkrat obstoji. »Prosim, dovolite, da ji naznanim, da ste tukaj," zašepečem, stopim noter in sporočim Klari, kdo je zunaj. Lahen nasmeh ji spreleti bleda ustna, a začudena ni prav nič in tudi nič ne povpraša. Gospodu Koširju nisem mogel več povedati, kako silno se je Klara predrugačila. Samo namignil sem mu, da naj vstopi. Potem stopim v kot, — in skoro omedlim. Koliko časa je mej tem preteklo, ne vem. Kar začutim, da me je prijel nekdo za ramo, — in spoznam gospoda Koširja, ki se je skrbno sklonil k meni. »Klara po Vas poprašuje, dragi prijatelj moj. Zakaj nočete ostati več pri nji?" pravi tiho. wAli vas je spoznala? Ali še ni bilo prepozno ?" »Cisto se zaveda", odgovori veselo. »Ni bilo še prepozno, in Boga zahvalim, da sem se vrnil še o pravem času. Tudi brez vašega pisma, katero sem dobil, ravno ko sem odšel, bi prišel v Prčdor; kajti slutnja, da gospodari grozovita kolera tudi v moji vasi, me je gnala s&m. Upam, da bode Klara še ozdravela". Te nadepolne besede, katere tako ljubeznjivo govori oni, ki bi me imel preklinjati, me premorejo. Ako pa visoka zbornica nikakor noče sprejeti mojega predloga, naj se vsprejme nov odstavek, ki naj bi določal, da mora vsak, kdor prestopi iz krščanske vere k židovstvu, vzgojevati svoje mladoletne otroke v krščanstvu. — Kakor znano, tudi ta točka ni ugajala židovskim liberalcem. Občinske volitve v Belgiji. Bruseljski uradni list je objavil razglas, s katerim so razpuščeni vsi občinski zastopi in ki razpisuje na podlagi novega volilnega reda splošne občinske volitve na dan 17. novem. Novi volitveni zakon se bistveno loči od prejšnjega. Število občinskih poslancev je sedaj šestkrat večje, kakor je bilo pri poprejšnem volilnem redu. Sedaj namreč voli vsak moški, ki je dopolnil 25. leto, samo s tem razločkom, da imajo delavci in najnižji davkoplačevalci po en glas, dočim imajo bogatejši in izobraženejši po dva do štiri glasove. Poleg tega je določena posebna vrsta volilcev, to so člani delavskih razsodišč, katerim je v vseh mestih in obrtnih krajih zagotovljeno samostalno zastopstvo. Poleg tega bode sedaj v Belgiji tudi prvič uvedeno zastopstvo manjšin in sicer namesto ožjih volitev. Pri glavni volitvi se bodo namreč oni kandidatje smatrali kot izvoljeni, ki bodo dobili absolutno večino oddanih glasov, kjer bi pa ne dosegli kandidati zadostne večine, tam se ne vrši ožja volitev, marveč se določijo kandidatje, ki so dobili največ glasov kot izvoljeni. — Te občinske volitve izključujejo vsak kompromis mej strankami in zato bodo zelo zanimive, ker bodo pokazale, kako močne so razne stranke v posameznih okrajih. Cerkveni letopis. Petdesetletnica. Iz Maribora, 20. okt. Vse stvari naj hvalijo Gospoda, ker Gospod je dober! Te in jednake misli navdajale so nas posebno v dan sv. Terezije, ko smo obhajali v zavodu šolskih sester izvanredni redki praznik 50 letnico redovnih obljub č. sestre Mr. Margarete, od vseh stara č. mati imenovane, ustanoviteljice in prve prednice zavoda. — Velečastita mati Mr. Angelina Križanič, vneta za vse dobro, skrbela je, da se ta dan proslavi nenavadno sijajno. Hodniki in vrata, skozi katere se je pomikal slavnostni sprevod, duhteli so krasnih vencev in cvetlic. Tudi obednica, kjer so se slednjič zbrali gostje, da počaste jubilantinjo, bila je primerno ovenčana. A kapelica, ta biser hiše 1 Kako krasna je bila ta dan, ko da bi hotela natjecati se s slavljenko sijala je v svoji lepoti, da je vsim igralo srce. S stolpa stolnice odbije 7. Vse pričakuje milostljivega knezoškofa, kateri hočejo s svojo navzočnostjo postaviti slavnostni veneo na glavo in potrditi dejanski besede : Spoštuj starost! Pri vratih vsprejeli so ljubljenega nadpastirja hišni duhovni oče mil. gosp. kanonik dr. Iv. Mlakar in velečastita mati Mr. Angelina Križanič, katerim so se pridružili p. n. gg.: stolni župnik J. Bohinc, J. Pajek, Hribovšek, prof. J. Zidanšek in J. Kavčič. Tudi mil. gosp. prošt I. Orožen so hoteli biti svedok današnje slovesnosti. Dolga vrsta sestra in gojenk Temno se mi naredi pred očmi in nezaveden padem na tla. — — — —-----—-- Mrzlica, ki me je mučila vso jesen, me je sedaj zapustila; srce mi bije mirno in prosto, česar nisem mislil, da bodem še kdaj doživel. Čutim pa, da se trudne noge bližajo dolini smrti. — Vse prijetnosti sveta uživam sedaj, in strežejo mi najskrbnejše. Ljubezen moje hčere in prijaznost njenega soproga mi sladita zadnje dni mojega življenja; a jaz vem le predobro, da zapustim kmalu ta svet in se preselim v večnost. Tudi ne želim, da bi bilo drugače. Ko smo šli zadnjič v cerkev, sem videl, da je šla Klara po službi božji na pokopališče in obstala pred mramornatim spominkom, katerega je dala narediti na grob svoje matere. »Se je prostor za moje ime," sem rekel, »obljubite mi, da ne denete razven tega nič druzega na moj grob." Pavel mi je obljubil, ko je videl, kako resno mislim. Klarine oči so bile pa solzne in oklenila se me je, kakor da bi me ne hotela nikdar pustiti od sebe. Vendar vem, da se oba tudi brez imena na mramornatem spominku mene spominjata in da bo-deta ohranila v časti ime očeta, ki ni imel druzega na svetu, kakor delež očetov — trpeti za svoje otroke I načela se je pomikati proti cerkvici ko bo prekoračili mil. gosp. knez hišni prag in mej ubranim zvo-nenjem stopil je sprevod v cerkvico, kjer je slav-Ijeuka, kot nevesta sredi belooblečenib deklic že čakala. Mej slovesno sv. mašo je prejela sestra Mr. Margareta iz rok mil. knezoškofa sv. obhajilo. Ko je z veleč, materjo, katera ji je bila kot družica, skupno ponovila redovne obljube, obrnili so se milostljivi gosp. knezoškof najprej do slavljenke, čestitajoč jej k današnjemu dnevu, potem pa nam vsem pojasnili današnjo slavnost. Dan trojnega veselja obhajamo, so rekli; dan veselja je za slavljenko samo, katerej hoče Bog po prizadevanju ljubeznivih prednikov pokazati, koliko plačilo čaka gorečo, ne-utrudljivo dušo še le v nebesih. — Ta dan je dan veselja za vse prebivalce zavoda, kateri se s svojo materjo veseli sadu trudapolnega dela in po njenem vzgledu vnemajo k novemu, neustrašenemu delovanju v slavo božjo in korist bližnjega. Danes je pa tudi dan veselja za prevzvišenega nadpastirja samega in za vse duhovnike, kateri so ravno zato v tolikem številu navzoči, da počaste slavnost in se vesele očitnega blagoslova božjega. Marija Pucher, tako so imenovali sestro Mr. Margareto pri sv. krstu, je bila rojena 6. marca 1818 v Kapeli blizo Radgone. Imoviti, pošteni sta-riši so jej vcepili kal pobožnosti že v prvej mladosti. Oba sta učakala sivo starost. 2e zgodaj je morala mala Marija zapustiti domačo hišo in iti k stricu, spoštovanemu pivovarju v nemški Landsberg, odkoder se je kot cveteča deklica vrnila domov. Tu je začela spoznavati, da ni za svet in tamošnji veleč, gosp. župnik jo v dobrih sklepih potrdi in pripomore, da vstopi k takoimenovanim »angleškim go-spodičinam", katere je vodil in za redovno življenje pripravljal sam nepozabni knez in škof I. Sebastijan Zengerle. Ko je slednjič preustrojil zavod in ga izročil varstvu sv. Frančiška Serafinskega, davši jim pravila II. reda, bila je tudi Marija Pucher vredna ▼sprejeti posvečeno obleko 1. 1844. Dne 6. oktobra 1845 se je zavezsla v frančiškanski cerkvi v Gradcu z redovnimi obljubami. Kot redovnica je delovala sdaj kot vzgojiteljica mladine, zdaj kot izdelovateljica cerkvene obleke, zdaj kot predstojnica in zopet podložna svojim prednikom. Ko so na novokupljenem posestvu začele zidati v Algersdorfu samostan, poslale bo sestro Margareto, kot najsposobnejšo nabirat milodaror. Vrnivšo se, pošljejo jo kot prednico v Šlam-berg in ko so pokojni knezoškof lavantinski I. M. Stepišnik poklicali vsled naročila nepozabnega knezoškofa A. M. Slomšeka šolske sestre v Maribor, bila je imenovana sestra Mr. Margareta za prednico novega zavoda; in ko se je tu osnovala materna hiša, izvolili so zoper sestro Mr. Margareto za čast. mater. Težavno to službo opravljala je vestno do 1. 1881, ko so ji oslabele moči. Odslej v miru živi in počiva od svojega delovanja, veseleč se napredka ljubljene hiše. Po nagovoru nataknili so mil. knezoškof slavljenki prstan na roko, podali ji svečo in sv. razpelo v znamenje zveze z Bogom, zapeli Te Deum in s tem končali cerkveno opravilo. Prvokrat smo v tej hiši obhajali 50 letnico, slovesno, za kar se imamo zahvaliti najprej mil. knezoškofu, potem pa požrtvovalnosti velečastite matere Mr. Angeline, katero naj ljubi Bog ohrani še mnogo let v prospeh zavodu in v blagor bližnjega I Dnevne novice. V Ljubljani, 23. oktobra. (Osebne vesti.) Poštni kontrolor Vinc. Sluga v Grade« je imenovan poštnim višjim kontrolorjem na istem mestu. — Kanonično vmeščen je bil danes na župnijo Vače č. g. Jožef Golmajer, dosedaj župnik v Javorjih. (V uršulinskem samostanu v Ljubljani) ste v pondeljek, 21. t. m., na dan sv. Uršule, naredili slovesne samostanske obljube čč. gg. uršulinki: S. Sko-1 a s t i k a Kos iz Kranjske gore in lajika S. Marta Stolfa iz Komna na Goriškem. Slovesno preoblečena pa je bila kot lajika Bo z al ij a Kržišnik od St Lenarta pri Selcih, ki je dobila samostansko ime S. Aleksija. Ginljive obrede je izvrševal pooblaščen od prevzvišenega gospoda knezoškofa vč. g. Valentin Eržen, cerkveni vodja in spovednik pri Uršulinkah. (Iz Šmartna pri Litiji) 22. oktobra: Zapustil nas je v četrtek blagi in vrli nadučitelj gosp. Jurij A d I e š i č in šel na svojo novo službo v Krško. — Težko smo se ločili od svojega vrlega nadučitelja, posebno pa šolska mladina. »Ogojegasno društvo" ga je spremilo na kolodvor, kot svojega ustanovnika in načelnika v znamenje spoštovanja, ki je bival mej nami čez 10 let. Mi, njegovi prijatelji mu kličemo zt njim: Bog ga ohrani zdravega in čvrstega mnogo let na novem mestu I —k.— (Iz Škofje Loke) se nam poroča, da se v ta-mošnjih hribih še vedno nahaja škarlatinka; tako sta tekom jednega tedna umrla pri sv. Andreju, Škofjeloške župnije za škarlatinko dva mlada zakonska, ki sta bila poročena letos v majniku; mož, po domače Blekov od sv. Andreja, je bil star 24 let, žena pa 19 let. * * * (Narodna prenapetost celjskih Nemcev.) O nekaterih pojavih narodne prenapetosti nemških Celjanov vam moram poročati, kakor je storila že tudi .Domovina". Po nasprotnikih našuntani zlikovci so odtrgali dvojezični napis raz celjske okoliške hiše, strgali firmo narodnemu strugarju, ki biva sredi mesta, namazali več hiš in slavna policija celjskega mesta še ni zasačila nobenega I Posebno pa se je odlikovala ta sodrga po noči, ko je bil dozidan »Na-rodni dom" in so delavci stavbe okrasili z rnajami in pa s cesarsko ter narodno zastavo dogotovljeno zidovje. Ker pri stavbi radi čuvaja niso mogli kaj poškodovati, znosili so svojo jezo pri hiši dr. J. Ser-neca, kateremu so pobili okna in pa na hiši poslanea g. M. Vošnjaka, katero so z barvo namazali. Da je to sramotno in gotovo ne v čast Celjanom, bode potrdil vsak količkaj pošten Človek. Tujci, ki prihajajo v mesto, imajo priliko poučiti se, med kakimi ljudmi tu bivamo, ter tudi priliko spoznati, kako daleč že sega sad nestrpne zaslepljenosti renegatstva. Tukaj pokažite voljo možje, ki imate čuvati za red in mir mestjanov, da nam ne bode treba iskati varstva drugod! — Bes »prijazne" so take razmere, kakor tudi sledeče: Odkar je bil naš presvitli cesar zadnjo-krat v Beichenbergu in so morali Beichenberžani sleči svojim policajem prusko uniformo ter jim obleči avstrijsko, skušali so celjski Posilinemci to priliko uporabiti in prehiteti Beiehenberžane s svojim talmi-tevtoničnim furorjem. Le-tem pa je moral največji Nemec. Bismarck sam dajati nauke, kako se jim je treba obnašati kot avstrijskim državljanom. Prišli so zopet nazaj z dolgim nosom. Zdaj so pa v J u r-jevemkloštru pogruntali, kako jim treba začeti, da svet sprevidi, da sega nemški jezik tudi v te hribe. Občinskemu slugi so kupili kapo s t r a n k-furtskimi barvami, da jo nosi na svoji glavi ob nedeljah. Človek bi mislil, da se je norost celjskih Nemcev, katero imajo za »furor teutonicus", preselila sem v Jurjevklošter. Ne, to pa vendar ne gre I Ali je kdo zbolel na umu, potem ga treba dati v bolnišnico, — če pa kdo politične kozolce obrača, potem je treba, da se za to zmeni politična oblast in skrbi za avstrijsko uniformo v Jurjevemkloštru! Kam jadramo? Je-li pri nas prav vse dovoljeno Prusjakom? — »Nemški" Celjani hočejo prestopiti h „s t a r o k'a t o 1 i Č a n s t v u", kakor z drznimi napadi na č. celjsko duhovščino trobi med svet častna »vahtarica". Piše, naj bi se osnoval odbor, ki bi pridobil nemško cerkev, ali cerkev sv. Maksimilijana ali pa majhno kapelico zraven nje za — starokatoliške cerkvene shode in opravke. Bes bedasti ljudje! Nemška cerkev in sploh vse rimskokatoliške cerkve v Celju so last te in edino te cerkve, nobena ni last celjskega mesta. Teh cerkev ne bodete toraj dobili za starokatolike. Kar še več ta listič čenča, je nesramno hujskanje proti našim častitim duhovnikom in — laž. Laž predebela in pregrda laž je posebno to, da bi se bilo pod gosp. opatom Vrečko-tom v celjski farni cerkvi več v nemškem jeziku molilo in pelo, ko zdaj. Več sto let se molitve v celjski farni cerkvi in pridige tako opravljajo, kakor dandanašnji. Kar se pa tiče lastništva nemške cerkve v Celju, pozabil je celjski nemški listič in njegovi prijatelji, da je ravno g. opat Vrečko proti županu Neckermannu v dolgi pravdi zdržal in ubranil pravice črez nemško cerkev in njeno premoženje cerkveni oblasti in odvrnil celjske Nemce od neopravičenega posegavanja v pravice glede te cerkve. — Najboljše je pač, ako se k temu brezumnemu šču-vanju reče: »Oče, odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo I" Bes ne ved6 ti »vneti" katoličani, kaj počenjajo! Videti je, da raznih »komedij" v Celju še ne bo precej konec I — Po svoje zanimiva je tudi ta-le: V celjski višji gimnaziji, kjer gospoduje šolski svetnik Končnik, so se učenci zopet jedenkrat sprli zavoljo svoje narodnosti. Sin profesorja Duffeka je imenoval n. pr. Slovence »windische Bagsge", drugi Nemci so imeli razne druge psovke za Slovence, katerih jeden se vsled tega ni mogel zdržati in je odgovoril nemškemu zmerjalcu s slovesno izdatno klofuto. Končnik je imel s svojimi profesorji o tem konferencijo in »klofutar" je bil pokaran, Nemcem pa se ni zgodilo nič drugega, kakor da je Končnik izrekel, da se njih obnašanje »ne spodobi". Nemški učenci so zato slovenske sošolce zasmehovali, rekoč, da se njim (Nemcem) nič ni zgodilo, Slovenci pa so jo skupili! To bi naj bila objektivnost, to od-goja?! — Mladini nasproti mora se postopati pravično, to je jedna prvih odgojevalskih zahtev. Tako ravnanje, kakor Končnikovo, pa zatira čut za pra-vico v mladini, demoralizuje jo in proti temu moramo odločno protestirati in bomo tudi na drugih mestih storili svoje korake proti taki »pedagogiki*. * * * (Slovenska šola v Št. Jakobn v Rožu.) S Koroškega: Jako zanimivo je, kar se zadnjemu »Miru* poroča o slovenski šoli v Št. Jakobu, za katero se je tamošnja občina srčno vojskovala 14 let. Piše se omenjenemu listu: »Naša slovenska šola prav lepo napreduje in pametni posestniki celo sosednih far dajejo radi svoje otroke t to slovensko Šolo. Hvala Bogu, potihnil je tudi prepir in polom, katerega so proti njej naši nasprotniki zagnali. Mi Sentjakob-čani smemo na njo ponosni biti; letos prestopila sta iz nje že dva fanta na slovenski gimnazij v Kranju, kjer sta vsprejemne skušnje prav dobro naredila. Pred kratkim jo je obiskal in nadzoroval novi okrajni glavar iz Beljaka in je le strmel nad napredkom pouka v vseh štirih razredih. V pričo župnika, župana in drugih mož se je izrazil, da je to najboljša šola, kar jih je doslej na Slovenskem inspiciral v beljaškem glavarstvu in poprej v Št. Mohorju. Dodal je še, da je vspešen pouk otrok samo s pomočjo materine besede mogoč, česar se je takaj zopet živo prepričal. Jako pohvalno se je izrekel tudi o učiteljskih močeh in hvalil vzorno disciplino, ki v vseh razredih vlada. Slovenci I Tako se izreka in sodi visok cesarski uradnik in pristen Nemec, ki se je potrudil seveda naučiti se našega jezika, o sloven-8kej ljudskej šoli v St. Jakobu. Slovenei, preljubi naši sosedi, vpeljujte tudi vi materno besedo za pouk v ljudskej šoli; proč z nemškim poučnim jezikom iz slovenskih šol, zato pa vpeljite v višje razrede nemški jezik kot obvezen predmet s pomočjo materne besede; le tako se bodo vaši otroci kaj koristnega in stalnega naučili. Žalibog da imamo za del šole še zmirom nekaj pritožb. Mnogokrat smo že prosili za peto učiteljsko moč, pa vse zastonj. Šolske oblasti se izgovarjajo, da se nikdo za to ne oglasi, pa mi dobro vemo, zakaj, v pameti nam še živijo vse dogodbe štirinajstletne borbe za slovensko Šolo, pa mi upamo, da si priborimo tudi peto učiteljsko moč. Šolo obiskuje blizo 400 otrok: tako jih Šteje prvi oddelek 104, drugi 112, tretji 90 in četrti ne veliko manj. S tem je dokazano, kako neobhodno je potreben tudi peti učitelj. Prosili bomo torej z večjo resnostjo za izpolnitev naše želje in znani so nam prav dobro vsi poti, kako se to vkljub nasprotovanju in brezozirnosti doseči zamore." — Dobro! Naj bi take postopali povsod po Slovenskem, — kmalu bi bilo bolje 1 * * * (Iz Zagreba) dne 21. oktobra. Večina naših mestnih odbornikov je izrazila županu Mošinskemu željo, naj skliče izvanredno občinsko sejo. Tej želji je župan ustregel in dotična seja se je otvorila danes ob 11. uri dopoludne. Odbornik Tomažič je prebral predlog večine, v katerem se predlaga, naj se imenujeta ministerski predsednik baron Banffy in ban Khuen - Hedervarj častnim občanom zagrebškega mesta. Ta predlog se je utemeljeval s tem, da je po Banffjrjevem posredovanju cesar dovolil letno podporo deželnemu gledališču in si s tem stekel obilo zaslug, banove zasluge da pa so v obče znane in da se zagrebško mesto s tem samo počasti, ako ga imenuje častnim meščanom. Teh mislij pa ni bila Starčevičeva stranka, katero je zastopal odbornik Folnegovič. Ta je namreč izjavil, da noče sicer kratiti Banffjjevih in banovih zaslug, ne more pa glasovati za ta predlog iz političnih razlogov, kajti ta dva gospoda sta pospeševatelja onega političnega zistema, proti kateremu se mora odločno bojevati njegova stranka. Pri imenskem glasovanju je bil, kakor umevno, vsprejet predlog Tomažičev in s tem je dobilo zagrebško mesto dva nova »prezaslužna" častna meščana, katerima se v kratkem izročita častni diplomi. — Banffy — zagrebški častni meščan — kedor se ne smeja, naj se jokal (Nov poštni urad ua Kamnem na Primorskem.) Dne 1. novembra t. I. odpre se na Kamnem na Primorskem, v okraju tolminskem, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno-hranilničnega urada. * * * (Iz Rima.) 18. oktobra so sv. Oče v posebnem zaslišanju vsprejeli blizo 100 Asiškib zborovalcev, mej katerimi so bili preč PP. generalni ministri frančiškanov, kapucinov, regularnih tercijarov, generalni prokurator konventualov, in drugi odlični duhovni in svetovni. Njih svetost so mej očetovskem pogovorom kazali, da so do malega podučeni o delovanju drugega občnega shoda tretjega reda, od katerega pričakujejo mnogo koristnega za cerkev in za družbinsko življenje. Razven kongresistov je bilo še kakih 50 druzih odličnih oseb, domačih in vna-njih pri zaslišanju. H koncu so vsim podali apostolski blagoslov. — Sv. Oče so hvala Bogu pri dobrem zdravju. * * * (Podirauje stare bolnice) pričelo se je pretekli teden in ,sicer pri zvoniku. Zvonovi in cerkvena oprava stare bolnice uporabilo se bode v novi bolniški cerkvi. Podiranje teh, kakor tudi mnogih drugih poslopij v mestu, vršilo se bode skozi cel zimski čas. Pri novih stavbah izvrševala pa se bodo v tem času tudi notranja dela. kolikor bode ugodno vreme v to dopuščalo. — Poprave raznih zasebnih poškodovanih hiš so prišle v zadnjem trenutku pred zimo še v najlepši tir. (Poprava deželne liiše — »lontovža") napreduje dokaj naglo. To poslopje bode do konca novembra v toliko dovršeno, da se bodo mogli nekateri uradi deželnega odbora tja preseliti. Deželni dvorec pričel se bode temeljito popravljati oziroma demolirati prihodnjo pomlad. (Nove stavbe.) Stavbinska družba kranjska zgradila bode prihodnje leto na Vrtači in ob novi tržaški cesti več novih dvonadstropnih hiš. — Sedaj še ni definitivno določeno, kje bodo stala: justično, gimnazijsko in vladno poslopje, ki vsa se bodo prihodnje leto gradila. Govori se, da se misli vlada pričetka zgradb teh erarskih poslopij energično lotiti. (Nesreča.) Včeraj zvečer kmalu po šesti uri sta prinesla dva policijska stražnika nezavestnega, od 60—70 let starega moža na dvorišče hiše Rožne ulice št. 27. Naglo pozvani zdravnik g. dr. Drč je mogel konštatovati le smrt. Po daljšem poizvedovanju se je dognalo, da je nesrečnik upokoj. uradnik Bernard Bar tel, stanujoč na Karlovski cesti št. 2. Bartel se je podal popoludne k zdravniku. Ker ga pa ni našel doma, se je vrnil proti domu ter na potu zašel pred gostilno .pri Jelenu" na Sv. Jakoba Irgu, kjer se je zgrudil na tla. Na vprašanje, kje da stanuje, je še odgovoril pri »Smitu", na kar so ga dovedii v zgoraj omenjeno »Ringelsehmidtovo" hišo. Po prihodu njegove žene so ga odvedli na dom. (Razpisane službe.) Pri kranjski finančni pro-kuraturi je izpraznjeno mesto koncipijenta z letnim adjutom 500 gld., pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani je nadomestiti mesto konceptnega prakti-kanta z letnim adjutom 500 gld., konečno pri tukajšnjem finančnem oddelku mesto avskultanta s plačo po dogovoru. — Prošnje je vložiti za prve dve mesti v teku štirih tednov, za poslednje pa tekom 14 dnij v prezidiju tukajšnjega finančnega ravnateljstva. (Policijska kronika.) Mestna policija aretovala je od ponedeljka (21.) do torka (22. okt.) v jutro 5 oseb in sicer: 2 zaradi pijanosti in razgrajanja, 2 zaradi beračenja in 1 zaradi prestopka tatvine. — Služkinja Valentina Rjses iz Buzeta v Istri, ukrala je svoji gospodinji več kosov obleke ter jeden nož v vrednosti 2 gld. — Druga tatvina se v tem času policiji ni prijavila. — Od torka do srede (23. okt.) v jutro pa je bil prijet samo brusaški pomočnik Odorico Chraighero iz Ligosulla, ker je poneveril zaupani nož vreden 6 gld. — katerega bi bil imel nabrusiti. Društva. (Za družbo sv. Cirila in Metoda.) Mej 72.096 udov vzorne družbe sv. Mohora bo romalo te dni 432.576 krasnih slovenskih knjig. Ker so vse te knjige že plačane, prihajajo prejemniki po nje tako veseli, kakor da bi se jim razdeljevala lepa darila. Kadar je pa človek vesel in kaj lepega prejme, takrat tudi najrajši sam kaj daruje. Nikomur se] ne zdi škoda onih 4 do 5 kr., ki jih plača ob prejemu Mohorjevih knjig za poštnino in marsikdo bi ob tej priliki, opozorjen, rad še nekoliko daroval v kak dober namen. Družbi sv. Mohora je med Slovenci po številu udov iu pj blagem namenu najbližja družba sv. Cirila in Metoda. Nekateri gospodje poverjeniki Mohorjeve družbe so že v prejšnjih letih ob priliki vpisovanja v tc družbo pobirali tudi prostovoljne doneske za družbo sv. Cirila in Metoda. Podpisani bi z ozirom na zgoraj navedeni razlog nasvetoval, da bi letos isto storili, kadar bodo razdeljevali Mohorjeve knjige. Ako daruje povprečno vsak ud Mohorjeve družbe le 1 kr., dobi diufcba sv. Cirila in Metoda 720 gld. 96 kr. Ako bi se pa povprek za vsako knjigo privrgel 1 kr., dobila bi družba lepo svoto 4325 gld. 76 kr., in ta svota bi romala večinoma nazaj na Koroško, od koder bomo dobili knjige. (Dvonadstropna slovenska šola v Veli-kovcu je že pod streho, a stala bo družbo sv. C.-rila in Metoda še mnogo denarja, predno bodo mogle začeti v njej čč. šolske sestre svoje plodo-nosno delovanje.) Poskusite se torej, velečastni gospodje poverjeniki družbe sv. Mohora, kdo bode po razdelitvi družbinih knjig poslal največjo svoto bla-g&jništvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. Dr. Ivan Svetina. (Odbor akad. tehn. društva »Triglav") v Gradcu sestavil se je za zimski tečaj sledeče: Predsednik, Tekavčič Josip, cand. iur. Podpredsednik, Goriear Josip cand. med. Tajnik, Peitler Fran, stud. iur. Blagajnik, Hrovatin Henrik, stud. tehn. Knjižničar, Wester Josip, stud. phil. Gospodar, Špindler Martin, stud. iur. Odb nam., Pregl Maks, cand. med. Revizorja, Vertovšek Karol, stud. phil. in Frlan Josip, cand. med. (Redni občni zbor moškega zbora »Glasbene Matice") se je vršil 7. dne t. m. Načelnik g. svetnik S vete k otvori zbor s srčnim pozdravom vsem starim in na novo pristopivšim članom ter izraža zborovo žalost zarad britke izgube, ki ga je z«dela po izgubi dveh odličnih pevcev. Potem se prebere bivšega tajnika g. prof. Stritofa pismeno poročilo o zborovem delovanju v minuli se-ziji, osobito o p.irejenih koncertih in o pevskem večeru na »Strelišču". Poročilo se vzame na znanje, istetako poročilo blagajoikovo. Načelnik še naznani, da je posebna deputacija odborova velezasluženemu skladatelju g. Ant. Nedvedu izrekli iskreno zahvalo pevskega zbora za poklonjeno mu novo pesem »Domu in ljubezni", V imenu pevcev se zahvali g. dr. Volčič odboru, posebno njega načelniku in bivšemu tajniku za njih trudapolno in vspešno delovanje, pa načelniku še posebe za srečno prireditev pevskega večera na »strelišču". Enoglasno se sklene pomnožiti odbor ter ločiti mesto blagajnika in reditelja. Za prihoduje leto so se volili v odbor: I. načelnikom g. svetnik Vencajz, II. načelnikom g. svetnik Sv e tek odborniki: Bele, dr. H u d n i k, Jerman, Juh, Mally, Petrovčič, Pribil, Razinger, Tauses. (Občui zbor ženskega zbora »Glasbene Matice" dne 10. t. m.) Načelnica gospa dr. Gregoričeva pozdravi zbrane pevke in jih s toplimi besedami naudušuje, naj tudi nadalje s tako marljivostjo in gorečnostjo zahajajo k zborovim vajam, kakor doslej. Na to se prečita in odobri tajničino poročilo o zborovem delovanju v lanskem društvenem letu. Gospod pevovodja Hubad se za njih vspešni trud zahvali vsem pevkam, vestnemu odboru- in pred vsem njega načelnici in tajnici gospej Peršlovi. Predno se preide k volitvam, izjavi načelnica, da ji zaradi premnogega domačega opravila ni več mogoče vsprejemati načel-ništva ter predlaga za svojo naslednico gospo dr. Jenkovo. Gospod pevovodja poprime še jedenkrit besedo ter omenja velikih zaslug, katere si je stekla gospa dr. Gregoričeva kot večletna nače'nlca iu kot ustanoviteljica ženskega pevskega zbora ur jo prosi, naj vztraje kot odlična pevka in odborniea, ako ji ni mogoče ostati društvu na čelu, Kouečuo se iz volijo v odbor za pribu dnje leto: Prvo nEČeluico gospa dr. Jenkova, druero načelnico gospa dr. Ferjančičeva; gspdč. Lozarjeva (tajnica), gspdč. Krsnikova (arhivbrica), gspdč. Jam-š e k o v a (rediteljica\ gospa dr. Gregoričeva, gospa dr. Hudnikova, gspdč. Kajzelova, gospa P e r š 1 o v a , gspdč. P e t r i n o v a. (Družba sv. Cirila in Metoda) je imela svojo 88. vodstveno sejo due 16. oktobra t. 1. v prostorih »Slovenske Matice". Začetek ob */,3. uri popoludne. Navzočni so bili: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški, Ivan Hribar, A-iton Koblar (blagajnik), Iv. Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina, Andr. Za-mejic iu Anton Žlogar (tajnik); od nadzorništva: Ivan Vrhovnik. — Ker je bil prvomestnik do 4. ure službeno zadržan, otvoril je sejo podpredsednik Luka Svetec. — Blagajnik Auton Koblar je obvestil zbo-rovalce, da je imela družba od 15. septembra do 15. oktobra t. i. 3044 gld. 14 kr. troškov, 2460 gld. 14 kr. dohodkov, torej 584 glu. primanjkljeja. — Ko je došli prvomestnik prevzel vodstvo seje, spominjal se je s toplimi besedami ranjkega profesorja Lendovšeka kot nenadomestljivega družbinega so-trudnika na Koroškem. Prav po njegovem premišljenem in vztrajnem delovanju se je naša družba tako lepo vkoreninila in razvila onostran Karavank. S tajnikom je prvomestnik družbo zastopal ob pogrebu v Dvoru na Koroškem. Blag mu bodi spomin I Na prvomestnikov poziv so v znak žalovanja navzoči sedežev vstali. Tudi o svoiem poslanju pri tržaškem škofu Glavini in pri nadzornika vitezu Klodičj poroča prvomestnik in kako da si šolske sestre tam začele našo dekliško šolo. — Pri sprejetm raznih predlogov gledč šolsHi poslopij v Trstu in Velikovcu ter po rešitvi nekaterih osebnih zadev in došlih prošenj zaključi prvomestnik sejo ob 6. uri zvečer. Narodno gospodarstvo. Dobava za c. in kr. vojsko. O. in kr. vojno ministerstvo namerava mej drugim nastopne opravne in oblačilne predmete zagotoviti potom javne konkurence: čevlje iz Llobuče-vine, zaponke za pasove, ovratnike, usnjene in volnene rokovice, trakove, stremena, raznovrstne verige, konjske česala, kuhinjsko posodje , pokrovne skle-dice, jedilne skledice, tovorne vrvi, železne in lesene cveke za čevlje, podkovice itd. Ponudbe je vložiti najkasneje do 20. novembra t. I. Vse podrobnosti se poizvedo tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dobava materijalij za c. in kr. pomorski arzenal v Pulju. V namen zagotovitve potrebnih materijalij za t', in kr. pomorski arzenal v Pulju za l. 1896. vrši se dne 4. novembra oziroma 2. decembra t. I. ravno tam ponudbena obravnava. Materijalije, katere je dobaviti, so: Deske in plohi iz jtlovega in mecesno-vega lesa, laško olje, laneno olje, goveji loj, sivo milo, lojeve sveče in steariu sveče, mellje in odeje iz trstevja, krtače in čopiči, razni izdelki iz baro-vine, muneovine in medi (mesinga), vrvarski izdelki, koci (odeje). Pogoji in vse natančno se poizve tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Telegrami. Dunaj, 22. oktobra. Združena nemška levica, Hohenwartov in poljski klub ter Mladočehi se snidejo jutri vsaki za-se k prvi seji, da se posvetujejo o vladinem programu in imenujejo govornike za debato o programu. Dunaj, 22. oktobra. V mnogobrojno obiskani gosposki zbornici je ministerski predsednik objavil jednak program, kakor v poslanski zbornici. Konečno je pristavil, da se zamore vlada, ki se ne more opirati na kako gotovo stranko, ampak se mora naslanjati na vse dobro misleče patrijotične elemente, zanesti na podporo zbornice, na katero se zanaša ministerski predsednik s popolnim zaupanjem. Dunaj, 22. oktobra. Klub liberalnega centruma je izvolil grofa Dubskyja načelnikom in Burgstallerja njegovim namestnikom. Dunaj, 28. oktobra. Včerajšnji nastopni govor grofa Badenija je napravil pri raznih strankah raznovrsten vtis. Nemška levica je izjavila, da treba še počakati tako dolgo, dokler se ne spremene Badenijeve besede v dejanja, vendar pa jako povoljno vplivajo nanjo besede o važnosti nemške kulture. S programom popolno zadovoljni so Poljaki in poljsko plemstvo; tudi nemški nacijonalci nimajo nikakega povoda, grajati ministrove besede. Antisemitje izjavljajo, da ne najdejo v celem govoru ničesar, kar bi bilo naperjeno proti njim in vsled tega tudi nimajo nikakega vzroka, postopati proti ministerstvu. Konseiv vativci so zadovoljni z ministrovo izjavo gledč verske vzgoje in verskega čuvstva. Dunaj, 22. oktobra. Iz Rima se poroča, da se bo vršil za december napovedani konzistorij že sredi novembra. Dva avstrijska cerkvena kneza bodeta imenovana kardinalom, namreč solnograjski nadškof Haller in levovski nadškof Sembratovicz. Praga, 22. oktobra. Nadvojvoda Karol Ludvik s soprogo, nadvojvoda Ferdinand in nadvojvodinje Marija Anuncijata in Elizabeta so odpotovali danes ob polu 12. uri na Dunaj. Zagreb, 22. oktobra. Deputacija zagrebškega občinskega zbora je bila danes v ogerski državni zbornici po baronu Banffyju zelo dostojno sprejeta. Vodja deputacije, žu- pan Mošinski, je nagovoril barona Banffyja. V svojem govoru je naglašal Banffyjeve zasluge za zagrebško mesto, posebno povodom cesarjevega obiska ter potem nadaljeval: Občinski svet je sklenil, javno izjaviti, da resno obžaluje in obsoja dogodke zadnjih dnij. Banffy se je županu zahvalil za njegov govor ter dostavil, da se mu bo kmalu posrečilo, dobiti jasen pregled zadnjih nečastnih dogodkov. Levov, 22. oktobra. Včeraj je zbolelo v sedmih galiških okrajih devet oseb za kolero; tri osebe so ozdravile, devet jih je umrlo. V zdravniški oskrbi je sedaj 24 oseb. Budimpešta, 22. oktobra. Finančni odsek poslanske zbornice se j^ posvetoval danes o proračunu finančnega ministerstva. Po daljši izjavi finančnega ministra je sprejel odsek nespremenjeno predlogo. Petrograd, 22. oktobra. „Nov. Vremja" se poroča iz Vladivostoka, da se v kratkem otvorijo nadaljne japonske luke za mejna-rodno trgovino. Te luke so v Simonoseki, Jok-Kaiči, Fokio, Sendai, Aomeri in Ota-runai. . Pariz, 22. oktobra. Pri današnji seji je naznanil zbornični predsednik, da se je vložilo blizo 30 interpelacij. Pariz, 22. oktobra. Danes sta se otvorili obe drž. zbornici. V senata je imel predsednik govor, v katerem je omenjal zmage na Madagaskarju. Prihodnja seja bode v četrtek. Skoro z jednakim govorom se je otvorila poslanska zbornica. Carigrad, 28. oktobra. Hišna preiska-vanja pri nekaterih dvornih funkcijonarjih, kakor tudi to, da so aretovali mnogo službenega osobja v dvorni palači, je znova vznemirilo turško prebivalstvo. Palača ministra za pomorstvo je od včerajšnjega dne pod vojaškim varstvom. Današnji list ima prilogo domačega trgovca g. Andr. Druškoviča, trgovina z železnino in rasnim orodjem, na katero opozarjamo cenjene naročnike in čitatelje. Blago za plesne obleke po 35 kr. do 14-65 meter — istotako črna, bela in barvasta Henne-bergova svila od 35 kr. do gld. 14-65 meter - gladka, progasta, križasta, vzorčasta, rtamasti itd. (ok. 240 kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.), poštnine in carine prosto na dom. Vzorci točno. VŠvico dvojni pismeni porto. 46 7-4 4 Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in k. dvorni zal.) Curih. Umrli so: 20. oktobra. Jera Sterabov, delavka, 20\, leta, Stari trg it. 4, jetika. 22. oktobra. Primož Hrastar, posestnik, 60 let, Opekarska cesta 41, plučniea. V bolnišnici: 19. oktobra. Ana Vernik, izvošoeka vdova, 49 let, naduha. Tujci. 20. oktobra. Pri Slonu: Pratina, Klein, Hausmann, Singer z Dunaja. — Doetor, Morgenstern iz Prage. — Nsumann iz Bu- dimpešte. — Leoni iz Trsta. — Ruff iz Beljaka. — Maly iz Bele Peči. — Saunig iz Gorice. — Heilbrunner iz Monakovega. — Weiner iz lohenhauaen-a. — Gasperini iz Gradiške. — llauptman, Stefančič iz Starega Trga. — Rlige iz Bero-lina. — Moro iz Zagreba. — Prinz iz Št. Petra. — Haller iz Siska. — Ropati iz Poreč. — Bperling iz Brna. Pri Maliču : Mttller, Stelner, Zaek, Ttloh z Dunsja. — Sauer iz Vel. Kaniže. — Terni iz Trsta. — Kos iz Gradca. — Alt iz Linea. — Holtmeier iz Čikage. — Lokar iz Ajdovščine. — Schrey z Jesenic. — Voit iz Heba. — Slokar iz Gorice. Pri bavarskem dvoru: Pas iz Kamnika. — Berdavs iz Dobrepolja. — OstoviS, Siščok iz Zlatara. — Walch iz Monakovega. Pri IAoy 22 9. zvečer 730-6 50 breev. jasno 23 7. zjutraj 2. popol. 7288 726-9 12 75 sr svzh. sr. zah. maitla dež 00 Srednja včerajšna temperatura 5'4°, normalom. in za 3 9 pod 622 l—1 Britkim srcem javljava prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi najinega j. redragaga sinčeka Ladislava danes zjutraj ob \',7. uri v štirimesečni njega dobi. Pogreb bode v petek, dne 2». t. m , ob 3. nri popoldne iz hiše žalosti na Tržaški cesti štev. 16 (Seemannova hiša). V Ljubljani, dne 23. oktobra 1895. Vladimir in Marija Hrasky. (Mesto druge objave.) Poslano. Podpisana izjavljata, da nista v nikaki zvezi s „Pismom" z Dunaja, ki ga je prinesel „Slovenec" v s roji sobotni številki z dne 19. vinotoka. Na Dunaju, dne 22. vinotoka 1895. Cand. phil. Jakob Zupančič. Stud. phil. Ivan Orel. ,Slava Bogu' tretji zvezek, zložil P. Angelik Hribar, obsegajoč 25 obhajilnih pesem in 2 o sv. Antonu Padovanskemu, se dobi v frančiškanskem samostanu (na porti) v Ljubljani. Oena partituri je 1 gld., 4 glasovi pa 60 kr., po pošti 10 kr. več. 621 1—1 Cerkveno predstojništvo sv. Peter pri Mariboru bode prodajalo dne 29. okt. 1.1. ob 10. uri predpoldne svoje letošnje vino, kojega ima 198 hektolitrov. Blago tekmuje s svojimi najboljšimi soletniki. 620 i—i Izpraznena jo služba cerkvenika in organista v Kresnicah, ki se lahko precej nastopi. — Prosilci naj se brzo oglasilo pri cerkvenem predstojništvu v Kresnicah. 619 3-1 Alojzij Jerše, župmk. Razglas! Podpisani priporoča vsem Slovencem in rodoljubom svojo bogato zalogo najboljše vrste kave, čaja, riža, južnega sadja lid., dokaz temu je, da večina čast. duhovščine pri njemu naroča. Razpošilja ne na drobno in debelo od 5 klg. naprej franko po pošti, in sicer sledeče *rste kave: Rio fina po gld. 1460 klgr. Portoriko po gld. 2 — klgr. Santos „ „ 166 „ Ceylon I. „ „ 2-— „ Malabar „ „ 180 „ Ceylon Perl „ „ 2-05 „ St. Domingo „ „ 185 „ Mokka I. „ „ 2410 „ Gold Java „ „ 1'90 „ (prava arabska.) Blago, ki ne ugaja, sprejme se nazaj ali zamenja. Kupoje ln sprejema v zameno tudi fižol in druge domače pridelke in plača po najboljši ceni. Na vprašanja se radovoljno odgovarja in priporoča. Z velespoštovanjem JE. A. Repeschitz, 594 4_4 Trst, ulica Instituto št. 22. Hazpisana je služba organista in cerkovnika na Iraškem do 1. januvarija 1896. — Prosilci oglasijo naj se vsa) do 1. decembra 1895. Cerkveno predstojništvo nadžupuije in dekanije v Laškem Trgu (Tiiffer), dnč 14. oktobra 1895. 605 5-4 Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče iu si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje o.kr. dež. priv. to varne. fSa||apr ustanov, leta 1835 na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 62—41 Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice-vdove nadvojvodinje Štefanije. Kapljice za zobe | odlikovane g lekarne Piccoli ,pri angelju' M v Ljubljani, Dunajska cesta. S Kapljice kanjone na pavolo ln dejane v votel zob takoj L*J olaJSajo bolečine. 588 50—50 Stekleničica SO lir Ravnokar je izšla za proučevanje narodnega gospodarstva velesnamenita knjiga : v (Srne Sufive RmečRega stanu. (Jedro kmečkega vprašanja.) cT. Sov ran. J5S" 268 strani, v mali 8cena 50 kr. -gS Dobiva se v Katol. Tiskarni, pri H. Ničmanu, Vodnikove ulice št. 2 in v Katol. Bukvami. <| a 9j | I 8 SJ A Najbolje priporočena za preskrbljerije vseh v kurznem listu zaznamovanih aienic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera8 Wieii, I. Bezirk, tefansplat* Nr. 11, Parterre. Za j esenski in zimski čas. Normalne srajoe za gospode in dečke Spodnje srajoe, telovniki, hlače, v poljubni velikosti in razne kakovosti. Obujkt lz ovčje volne, pleteni. Nogavioe, patentovane, za gospe in otroke. Spalne obleke, otročje. Spodnja krila iz triko, kazana in pletena, v raznih bojah. Triko-telovniki, najboljše kakovosti. Volnene obleke, kamaše, avbioe za otroke. Kravate, žepne roboe, ovratnike, maniete v največii izberi. Ovčjo volno za piesti. Preveze (Eoharps), svilnate in volnene priporoča vse po najnižji ceni itn 615 13-2 Karol Recknagel v Ljubljani, mestni trg St. 24, nasprofi rotovžu. CX3>X 3 v kožulioTinl. g; Istrskega brinjevegazrna v večji množini prodaja Jernej Sardotsch 617 3—2 v Kopru. !! Zahtevajte?! bilrnl cenik, katerega bre: lačno in franko razpoillja; bratje Placht, prva in mednarodna tovarna za strne ii iMm orodja, Schiinbach 379 pri Hebu, Češko. Za slavnoznana svoja godala in strnne jamčimo. Gosli brsz loka od gld. 150, 2, 3, 4. 5. 10 do gld. 80. Lok' od gld. 1, 2, 3, 4 do gld. 30. Cello za koncerte, fino delo, od gld. 2o do gld. 50. Citrs z najčistejšim ročnikom od gld. 7-60,11,13,18,25 do gld. 50. Gitare z najčistejšim ročnikom od gld. 3 50, 4, 7, 9, 10 do gld. 30. Piičali (flavte) za koncerte iz gre-nadilnega lesa C, H, Fuss od gld. 5, 7, 9, 11, 13 do gld. 100. Klarineti za koncerte iz grenadilnega lesa C, B, Es, D, od gld. 8. 12 15, 16. 18, 20 do gld. 50. Toki za gosli od gld. 2, 3, 5, 6, 8, 12, 14 itd. Pošilja se po poštnem povzetju. — Kar ne ugaja, se rado zamenja. Naslov prosimo „Bratje Placht" ali „Bratri Placht". Dopisuje se nemško, češko, francosko in rusko. Iščemo tudi sposobnih zastopnikov po posameznih mestih. 579 26—10 Konjski cvet (pomnoženi restitucijski tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepllen, lajSa otrpnelost konjskih ndov ter služi v krepilo pred in v restituo'jo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu. Hena Milna staja za žimo, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zainotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in taapošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 3« Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. PRIPOROČILNA NAZNANILA !*>>V V** imi^rm^&i domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj cenj, naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati. Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra oeota ie priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke V zalogi ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od ' gld. 60 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 60 kr. do 22 gld., nepremočljive haveloke od 7 gld , 50 kr. do 12 gld., haveloke iz viljblodove dlake (Kamoelhaar) od 12 gld. do 17 gld.. mantile in plašče za gospe itd. | Naročila za izdelovanje oblek po meri 2 izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. ' Za dobro blago se jamči. Uradne [nin trgovske s firmo priporoča KAT. TISKABffAl v Ljubljani. MMMMMMIMIMIMMM^ I Josip Tomec | usnjar ln zaloga usnja š v Ljubljani Streliške ulice j j priporoča preč. duhov-1 j ščini in slav. občinstvu s S trpežno doma strojeno S usnje za vsakovrstno J J porabo, po nizki ceni. i V V.V.Vaa .V.'.*V.'.V*.* oooooooooooocooooooooooooooa 01 T-aneni (irne% ■HHB najboljše kakovosti, dobiva se pri Haiip tmaiuiu tovarna za flrnež S" -v Ljubljani, Sv. Petra costa. Ilustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj i a franko. Prodaja na debelo in drobno. U00000000000000000004 i Karol Dostal t a p e t n i k v Ljubljani. Sv. Petra ccsta 31 se priporoča v najkulantnejš« izvrševanje jt vseh v svojo stroko spadsjočih del. kakor P modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. ii 0*" C o ii o n i v. li e. Valentin Accetto m zidarski mojster v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoCa se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa = v zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni. Janez Dogan mizarski obrt ln zaloga pohištva v Ljubljani j Dunajska cesta v Medjatovi hiši ptipo-oča preč. duhovščini in si. občinstvu | j svoio izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic omar, stolov, posielj i:d. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. | Matija Horvat čevljarski mojsterv Ljubljani, sv. Petra cesta 32 £ Š priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu j v naročanja raznovrstnega g UC obuvala g katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga ■ od najpriprostejše do najfinejšo obliko. Valentin Subie podobar ln pozlatar v Poljanah nad ako^o 1.0*10 priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih jj/gr podobarskih del z zagotovilom poštenega in solidnega dela pomožno nizki ceni. JOSIP ŠUBIC 5 kipar v Gorenji vasi nad Škoijo Loko ^ priporoča se prečast. duhovščini in slav. J občinstvu za izdelovanje ^ kipov iz lesa in kamena, novih % | oltarjev iz lesa in marmor-cementa 5 iv vsakojnkem slogu; dalie v prenavljanje J [ starih oltarjev in drugih predmetov zago- J i tavljajoč kar najnatačnejšo izvršitev in % nizko, delu primerno ceno. % . JK. o 9 svečar v Gorlol, Voščarna Prodajalnioa Solkanska oeata 9, Goapodska ulloa i priporoča veleč, duhovščini, cerkv. oskrb-] Dištvom ter si. občinstvu garantirane, pristne [ čebelno -voščene sveče klg. po gld. 2 45. Sveče slabejših vrst za i pogrebe in drugo uporabo prav po nizki , ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni. Alojzij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 1 priporoča vsakovrstno moko po različni1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. I Prodaja na drobno in debelo ter tavlja uljudno postrežbo. zago- 1T> u u a j s k a borz a,. T>n6 23 oktobra. Hkupni državni dolg v notah.....100 gld. 15 Skupni državni dolg v srebru.....100 , 75 Avstrijska zlata renta 4%......121 „ 30 Avstrijska kronska renta 200 kron . 100 „ 95 Ogerska zlata renta 4%.......120 „ 90 Ogerska kronska renta 200 kron . . 98 . 95 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1062 „ — Kreditne delnice, 160 gld............398 „ — London vista ..........120 „ 25 Nemški drž. bankovci za 100 ra. nem. drž. velj, 58 „ 82'j 20 mark .............11 „ 75 80 frankov fnapoleondor)............9 „ 54 Italijanski bankovci........45 „ 20 C. kr. cekini......................5 „ 69 Dnč 22. oktobra. 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 149 gld. 50 kr. 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 159 „ - „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197 „ — „ 4% zadolžnice Rudolfove želee. po 200 kron 99 „ — „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......144 „ 25 „ Dunavske vravnavne srečke b% . . . 131 „ — „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 75 Posojilo goriškega mesta.......112 „ — „ 4% kranjsko deželno posojilo.....99 „ 25 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 „ 70 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 219 „ 50 „ „ „ jutae ielesnice 3% . 168 „ 35 „ „ „ južne žaloauce 5% . 131 „ 20 „ , dolenjskih tolesnic 4% 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld. Rudolfove srečke, 10 gld. Salmove srečke, 40 gld. . St. Gendis srečke, 40 gld. 201 gld. - kr. Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st/ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . • Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... L 17 20 . 23 25 50 — e — n 23 — . 177 r. 3495 — . 538 •v.) . 112 — . 79 O — . 103 40 . 189 50 . 130 n 60 n ■&4T Nakup ln prodaja TEK ! vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. !*<», varovanje za zguJ' ? pri žrebanjih, pri izžrebanju najNiarjjšega dobitku Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M KRČU R" NoIIzbHb it. 10 Dnnaj, Mariahilfsrstrasss 74 8. Pojasnila IS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulsoiiskih vrednostni* papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega ibrestovanja pri popoini varnosti 25T n n 1 o ž e n 1 li gr 1 nvn 1 o. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift. Odgovorni vrednik: Ivaa Rakevae. Tisk „ Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.