Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljil: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. OS.
V Ljubljani, v potek 1. maja 1885.
Letnik XIII.
Po Bismarkovi slavnosti.
Pretekli veliki teden je bilo spolnjenih 70 let, kar se je rodil železni kancler Bismark, oče z železom in krvjo skitanega nemškega cesarstva. Znak vsega njegovega dolgoletnega državniškege delovanja je: sovraštvo do Avstrije, zatiranje malih nemških državic, vsestransko povdarjanje in pospeševanje protestantoma, in nepretrgani boj s katoliško cerkvijo, zatiranje njenih tisočletnih pravic in preganjanje njih zvestih služabnikov. Svojo mržnjo in nasprotovanje katoliški cerkvi kazal je zdaj 701etni Bismark že v oni dobi, ko je še komaj začel svoje javno službovanje (Janssen, Characterbilder, Bunsen) in to sovraštvo ga je spremljalo, da, mu je bilo glavno vodilo pri vsakem izvanrednem činu in sovraštvo do vsega katoliškega znači tudi še zdaj ostarelega Bismarka.
Srd do katoliške Avstrije in pohlep po zemlji in slavi mu je narekoval ono ruvanje, ki je izključilo Avstrijo iz nemške zveze in povzročilo vojsko 1. 1866. Srd do katoliške cerkve mu je narekoval tako nesrečne majeve postave, vsled kterih je postala katoliška cerkev na Nemškem sužnja vsemogočnega kanclerja, vsled kterih seje začelo za njo preganjanje, kakoršnih nam je zgodovina le malo zabiležila. Nadloge in muke, kterim so bili zadnje desetletje izpostavljeni katoliški duhovniki v „državi strahu božjega" nam stavijo prav živo pred oči ono žalostno dobo, v kteri je pestil in preganjal zveste služabnike božje arijanski cesar Konštancij. Najpogubnejši valovi kulturnega boja so se sicer zadnji čas vsaj nekoliko pomirili, po tako dolgem boji utrujena dežela si želi miru, oni, ki so največ pripomogli, da se je mogel začeti ta pogubni verski boj, bi ga zdaj radi brž ko mogoče končali, a miru ni in ga še ni tako kmalo pričakovati, ker Bismark ga ne mara. Bojaželjen kakor pred 12. leti zatira še nadalje katoliško cerkev, njenim redovom je prihod na Nemško prepovedan, semenišča so še vedno zaprta, škofje pregnani in duhovniki se še vedno zarad opravljanja svoje službe, spovedovanja in maševanja, kaznujejo z velikimi denarnimi kaznimi in z zaporom.
Tak je glavni znak Bismarkovega državniškega življenja, rudeča nitka se vidi v vsem njegovem delovanji: boj proti katoličanstvu in ker je katoliška cerkev glavni in prvi steber, ki vzdržuje krščanstvo sploh, zato je Bismarkov boj z Rimom tudi boj s krščanstvom. Da je to res, nam spričuje posebno protestantovski del nemškega cesarstva. S preganjanjem katoliške cerkve so mislili pruski državniki pomagati protestantizmu in ga obdati s krono, ktero so hotli strgati z glave katoličanstva. Na videz se jim je to vsaj deloma posrečilo, če pa pogledaš glo-bokeje, vidiš, daje protestanstvo ravno za časa kulturnega boja storilo velik korak nazaj. Kolikor bolj je bil odstranjen blagodejni vpliv katoličanstva, toliko bolj se pogreza protestantovstvo v nejevero, v no-vošegno paganstvo, kar morajo pripoznati najstrast-nejši protestantovski bogoslovci, ki pač no trdijo tega iz ljubezni do katoličanstva. Bismark je povzročil verski boj in Bismark je vzrok vseh teh žalostnih razmer, žalostnih in pogubnih za katoličane kakor tudi za protestante.
Veliki teden tekočega leta je tedaj slavil ta nasprotnik katoliške cerkve, ki je ob enem veliko škodoval vsemu kršanstvu, svoj 701etni rojstni dan. Velike priprave so se delale za ta dan na Nemškem
samem in nekoliko tudi zunaj nemških meja, kjer so posebno po Avstriji nemški neodrešenci denar nabirali za Bismarka in peli in pili in veliko neslanega napivali na njegovo zdravje. Na Nemškem so se pa skoro v vseh večih mestih osnovali odbori, kterih naloga je bila skrbeti, da se ljudstvo na dostojen način zahvali svojemu dobrotniku za gmotno in dušno zgubo, v ktero ga je zapeljal po brezverskih, liberalnih postavah veliki kancler.
Priprave za slavnost so bile velike, tudi slavnosti se nekega zunanjega bleska ne more odrekati, a gotovo je, da je bilo vse navdušenje bolj prisiljeno, kakor da bi prišlo iz globočine srca, ker večina nemškega naroda je pa ostala pri slavnosti in-diferentna, mrzla. Ali je mar čuda, da so Bismarka slavili največ možje, kterih imena smo brali pred nekterimi leti stalno v poročilih iz nemškega državnega zbora, ko se je imela zopet kaka nova veriga skovati za katoliško cerkev, ali je mar čuda, da so pretekli veliki teden najbolj vriskali židje, požidenci, kapitalisti in borzijanci, za ktere je Bismarkova doba, zlata doba dobička, doba „debelih let". In ali je mar čuda, da se je na tisoče nemških delavskih družin le z žalostjo spominjalo toliko poveličevanega moža, moža, ki jih je po svojih liberalnih postavah, le za bogatine skovanih, pripravil ob vse imetje, ki jih je zročil v roke brezsrčnih fabrikantov in jih prestvaril v sužnje! Ali je mar čuda, da se noben pravi katoličan ni mogel združiti s slavljenci onega moža, ki je ves čas verski čut 15 milijonov nemških katoličanov žalil, jim vero iz srca iztrgal in jih pri vsaki mogoči priložnosti dolžil državljanske nezvestobe!
Tudi v resnici konservativni protestantje, kteri še verujejo na Kristusa, niso imeli preveč vzroka slaviti onega kanclerja, ki je velikemu delu njihovih verskih rojakov spodmaknil krščansko podlago in je pripomogel, da je do take moči prišla liberalna protestantovska stranka, ki je zavrgla še one zakramente. ktere je obdržal Luter, da, zavrgla večinoma že samega Odrešenika. Zato so pa tudi skoro vsi verni in v resnici konservativni elementi od Bis-markove slavnosti izostali. Kako bi se je pa tudi mogli vdeležiti, tudi ko bi se ne ozirali na to, kar je slavljenec že cerkvi in srcu njenih vernikov ran vsekal, saj je bila slavnost že sama na sebi vdarec vsemu krščanstvu, žaljenje vernega čuta vsakega kristjana, naj je že katoličan, protestant ali pravoslavni kristjan.
(Konec prih.)
Kmetom v pomoč.
Piše Ivan Delec.
0 zemljiškem dolgu.
(Dalje.)
Še nekaj o kreditu.
Sicer smo o kreditu že dosti govorili, ali nektere stvari moramo vendar še omeniti. Kolikokrat se slišijo in pišejo besede: skrbeti se mora, da bodo kmetje kredit dobivali lahko in dober kup iu kmetijstvo se bo povzdignilo. Koliko je resnice v teh besedah? Videli smo že, da se posojilo, ki je kmetje zdaj dobivajo, nikakor ne srne kredit imenovati. Kdor kmetu kaj posodi, ta se navadno intabulira in napravi se na zemljišče zastavni ali hipotekami dolg. In če namoštniki na Dolenjskem in Vipav-
skem proti neznansko visokim obrestim posojujejo na vinsko novino, ni to kredit, ampak oderuštvo.
Kaj pa, ali so posojila z nizkimi obresti dobra? Najprvo rečemo, da je več kakor židovsko, ako je v Krškem sodnijskem okraji intabuliranih nekaj čez 14.000, od kterih se mora čez 12°/0 na leto plačevati; v Metliškem in Črnomeljskem pa v vsakem blizo 13.000. Precej oderuško je tudi (po postavi se ve da je dovoljeno), ako se od kmeta tirja več kot 5°/0. Drugič rečemo, gotovo je za posameznega kmeta dobro, ako more svoj dolg, od kterega je zdaj plačeval 6%, spremeniti v tacega, da bo plačeval le 5%.
Zdaj pa rečemo, akoravno je znižanje obresti za posameznega kmeta dobro, vendar za kmete sploh ali za deželo ni dobro, dokler imamo sedanje postave. To se utegne marsikomu čudno zdeti in vendar je tako. Izgled naj pojasni.
Recimo, da neko zemljišče prinaša 100 gold. čistega dohodka. Ako so v deželi navadne obresti po 5%, je to zemljišče vredno 2000 gld. Oče umrje in štirje otroci si po § 732 drž. zakonika razdele zemljiško „vrednost" po enacih delih. Novi gospodar vzame na posodo 1500 gld. in plača vsacemu 500 gld., misleč, da je njemu tudi za 500 gld. vrednosti ostalo.
Ali obrestovanje je spremenljivo; povzdigniti se more do 10%, ne da bi se po postavi oderuško imenovalo; dobe se pa tudi dežele, v kterih se na prvo mesto dobi dosti denarja po 2, 21/2%-
Ako pade obrestovanje s petih odstotkov na tri in pol in ako omenjeni posestnik svoj dolg po tej meri spremeni, bo njegovo zemljišče na videz vredno postalo 2857 gld., akoravno ne prinaša čistega dohodka ni za krajcar več od prej. Posestnik bo mislil, da ima zdaj proste vrednosti 1357 gld. Ako umrje in se ta vrednost, se ve po zopetnem posojilu, razdeli med tri otroke po 452 gld. ima posestvo od prvih dot 1500, od drugih pa 904, tedaj skupno 2404 gld. intabuliranega dolgi!. Ako pa splošno obrestovanje necega dne zopet na 5% poskoči, pravijo upniki posestniku, plačaj nam obresti po 5% ali nam pa čez pol leta kapital vrni. Prvega ne more, ker čistega zemljiškega dohodka je ravno tako 100 gld. zdaj kakor ga je bilo prej, druzega pa tudi ne more, ker bi mu pri tacih okoliščinah nihče potrebne svote ne posodil; tedaj in toraj se boben oglasi.
Zategadel bi bilo pogubno, ko bi se sedanji visokoobrestni intabulirani dolg splošno spremenil v manjobrestnega — dokler so sedanje postave in dokler se dolg sme odpovedovati. Ko bi se pa odpoved izključila, kar je pa pri sedanjih postavah težko mogoče, bi se kmetom breme precej zlajšalo za nekaj časa ali v prihodnje bi še bolj v dolg zlezli in se tedaj še težje rešili.
Kjer jo podlaga slaba, tam se poslopje ruši in kolikor bolj se popravlja, toliko bolj se stresa in ruši; na trdni podlagi je pa tudi poslopje trdno. Dokler so sedanje postave, kmetu ne pomagajo niti visoke, niti nizko obresti, niti hranilnice, niti posojilnice. Kedar se pa te postavo odpravijo, potem bo marsikaka reč pomagala, ki zdaj nič ne pomaga ali pa še škoduje.
Ako bi se zemljiški dolg, to je posojilo, ki zemljišču nič ne koristi, ne smel več delati, potem bi bilo jako dobro, ko bi se lahko in po ceni dobival zemljiški kredit, to je posojilo, ki se rabi v
zemljiško zboljšanje ali popravo. Za tak kredit bi morala in mogla le dežela (ali še bolj kmetska zadruga) skrbeti, ker dostikrat bi bilo treba posojevati brez obresti, vedno pa paziti, da bi se kredit v druge namene ne obračal.
Videli smo, da so v sedanjih okoliščinah posojila, ki se lahko po ceni dobivajo, jako škodljiva. Zategadel naj si vsakdo dobro zapomni ta-le stavek: Dolgove vsake vrste zlajševati se pravi toliko kot kmete s pospeševano hitrostjo z gruntov poditi.
Kaj pa, ali so naše hranilnice in posojilnice dobre ali slabe? Iz tega, kar smo do zdaj o zemljiškem dolgu govorili, vsak lahko sprevidi, kaj mi o teh zavodih mislimo.
Hranilnice in posojilnice so potrebno zlo sedanjega časa. Zakaj zlo? Zato, ker je zemljiški dolg, ker je neomejeno zadolževanje samo na sebi zlo. Zakaj pravimo, da so hranilnice in posojilnice potrebno zlo? Zato, ker če se kmet sme in mora zadolževati, je bolje, da se pri hranilnici in posojilnici zadolži kot pri oderuhu in ker se v hranilnicah in posojilnicah kapital navadno ne odpoveduje, ako se le obresti redno vplačujejo. Zategadel je pri sedanjih okoliščinah za tak kraj, kjer je dosti oderuhov, dobro, ako se osnuje posojilnica, ktero vodijo krščanski človeko-, a ne denaroljubni možje, ki posojujejo le tačas, kedar se boje, da bi kmet oderuhom ne pal v pest. Takim posojilnicam vso čast. Prav nič nam pa niso všeč hranilnice, ki se pri posojevanji ne ozirajo in se tudi ne morejo ozirati na nič druzega, kot na varno mesto ali hipoteko. Naravnost židovsko bi pa bilo, ko bi kaka posojilnica same kmete v dolg zapeljevala. Slišal sem o neki posojilnici, da se je tam reklo kmetu, ki je prišel 50 gld. na posodo prosit: „E, zakaj samo 50, saj ti jih 100 radi damo." Slišal sem tudi, da je okraj, v kterem in odkar omenjena posojilnica posluje, veliko bolj zadolžen, kot so drugi okraji in da bo posojilnica kmalo vse imela. Tako sem slišal, a naravnost povem, da tega ne verjamem, ker se mi nemogoče zdi, da bi ktera slovenska posojilnica tako po židovsko ravnala.
Ali bi bila potrebna deželna hipotekama banka, kakor je na Ceskem, ki nobenega dobička ne išče, ki kmetom po 4% posojuje? Lani se je Solnograški deželni zbor o tej zadevi posvetoval, a izrekel se je, da ni potrebna, ker obrestovanje je zdaj že tako povsod nizko in, Uar je najbolj važno, ker ni pričakovati, da bi se dolg zategadel kaj zmanjšal. Mi mislimo, da velja to tudi za naše razmere.
(Dalje prih.)
O moderni šoli.
VII.
Šola mora navaditi ljubezen. Ali more država to storiti?
Nikakor in nikoli ne!
Glavni znak države je ostrost; pri njej najdemo le mrzlo pravico: Fiat justitia, pereat mundus — zgodi naj se pravica, ako svet tudi pogine! Ona govori samo mrzlo po paragrafih: to je moje, to tvoje. Njen izrek je: To se mora zgoditi. Kdor se njej ne klanja, zapade kazni. Zato se večkrat zgodi, da bi ljubezen oprostila jetnika, država ga obsodi, ker govori tako stroga postava. Država tedaj pozni le silo, ljubezen je le v srcih.
V državni šoli si stojita učitelj in učenec mrzlo nasprotno. Zato učitelj ne praša, je-li otrok dušno ali telesno lačen ? Za telesne in dušne potrebe nima srca; glavna reč je: otrok mora znati lekcijo. Tak učitelj ljubi znabiti otroka zarad naivnega obnašanja ali lepega obrazka, zarad nedolžnosti ali Boga, tega on ni v stanu.
Tehtne so besede dr. Knechta, ki jih govori o tej stvari. On pravi: „V državni šoli je učitelj državni služabnik, tako kot sodnik, ali tisti, ki uri novake (rekrute). Državni učitelj noče biti namestnik ljubečih starišev, še manj hoče biti poslanec Božji in voditi otroke v imenu in duhu nebeškega prijatelja otrok; on je in hoče biti orodje in ud državne oblasti, in si to še v čast šteje, da sme biti eden izmed poslednjih koleščekov pri državnem stroju. V državni službi izgubi vzgoja ves svoj idealni poklic; ona ni več — kakor šola, ki ima poslanstvo od šole — apostolat, skrb za duše, da bi vodila otroke v večnost, ki je največi cilj, temveč ona izvršuje brez ljubezni le javno oblast, ktero ji je dala država, da izuri otroke za posvetne, državne namene. Kaj
je državi mar notranji mir, kaj izveličanje učencev? Tudi državnemu učitelju ni treba se zmeniti za to. Državni učitelj ni več očetovski izgojevalec, temveč sam „inštruktor", ki daje ure; on ni pastir po vzgledu Kristusovem, temveč najemnik, od kterega država, šolska gospodarica, ne moro več zahtevati, kakor to, da podil otrokom metodičen nauk in vzdržuje šolski red. Ljubezen nima prav nič opraviti pri državnem učitelju. Kdor dostoji zahtevane izpite in je živel po postavah, tega najme država za odgojevalca mladine, če tudi nima poklica k temu poslu in nobene ljubezni do mladine; večidel ga vleče v to službo privilegij zaradi vojaščine ali pa upanje, da bode kmalo preskrbljen in bode imel primeroma prijetno in častao službo. Naravna posledica je tedaj, da se na srce ne gleda v državnih šolah: srce se more pridobiti in blažiti le z ljubeznijo. Da je tedaj naraščaj v človeški družbi brezbožen : kdo se bode še čudil : saj je to naturna posledica državne vzgoje.
Vse kaže na to, da država sama s svojimi močmi ne more doseči tistega cilja, ki ga mora imeti šola. Bez verske vzgoje se tù ne dâ pomagati ; kategorični imperativ nima za žive nje nobene vrednosti. In še eno, na kar smo že enkrat opozorili. Država je nezmožna za vzgojo, ker se ministerstva vedno menjujejo. To pa ne more nič dobrega sadu roditi. Kako dobro pravi Knecht : Sistemi se menjajo, zato je državna vzgoja smrt prostosti in pogin ljudstev.
Politični pregled.
V Lj ubij ani, 1. maja.
^Notranje dežele.
V Trstu imajo letos splošne volitve. Poleg volitev poslancev za državni zbor, potekla je doba tudi onim, ki v mestnem odboru sede. Volitve bodo v teku letošnjega poletja, kajti ravnokar so se raz-položili zapisniki volilcev, ki jim bodo na razpolaganje od jutri zjutraj do 13. junija, t. j., sv. Antona Padovanskega, da se bo vsakdo lahko prepričal, ah je vpisan med volilce ali ne, in če je na pravem mestu. Kdor se misli pritožiti, stori naj to do sv. Janeza Nep., t. j., do 16. maja; teden dni pozneje določil bode magistrat ali so dotični vgovori opravičeni ali ne. Da pa ne bo treba posamičnim vo-lilcem v Trst hoditi, vkrenil je magistrat, tudi drugod običajno, da bodo dotični zapisniki po deželi razpoloženi pri župnijskih in kuratnih uradih, oziroma tudi pri županih in učiteljih, kjer se bo lahko vsakdo prepričal, ali je volilec in kje? Po Trstu samem bodo volilski zapisniki razpoloženi razun pri magistratu tudi še na borsi, v Tergesteji in po drugih javnih društvenih prostorih. Prav dobro bi bilo, če bi slovenska društva Tržaška odločno zahtevala to pravico tudi za-se, kajti pri mržnji današnjega magistrata proti Slovencem, se je pač na-djati, da jih bodo prezirali, kolikor se bo to le dalo.
Z volitvami v avstrijski državni zbor pečajo se, kar je popolnoma razumljivo, vsi ino-stranski listi, pri kteri priložnosti se ob enem raz-motrava sedanja sistema in njen načelnik grof Taaffe. Angleška „Times" priznava, da se bo opoziciji ob volitvah slabo godilo; pri vsem tem pa ne izpusti iz oči možnosti, da bi se v posebnem slučaji morda grof Taaffe mogel umakniti kakemu drugemu (?). Toda tudi za ta slučaj, pravi „Times", bode se moral njegov naslednik držati načela spravljivosti med narodi, ki ga je Taaffe postavil na dnevni red; kajti to je načelo, kakoršnega Avstrija pred vsem potrebuje in se bo še leta in leta ohranilo, ker je sostavi Avstrije edino prikladno. Nemško-narodna in liberalna stranka ni več za to, da bi se postavila na vladno krmilo; preveč se je ravno v najnovejšem času kompromitirala po svojih korakih, ki so bili vse drugo, le domoljubni ne! Dalje bi ta stranka tudi zbog svoje nestrpljivosti ne mogla vladati, ker bi sama sebi vse, Slovanom pa ničesa ne privošila. Vlada iz samih Slovanov bila bi pa ravno tako nemogoča, ker bi ona veliko nezadovoljnost v nemškem narodu obudila, ktera bi celi državi nevarna biti utegnila. Le grof Taaffe je pravo središče, ob ktero se slovanski kakor tudi nemški valovi brez škode za državo zaganjajo. Pod njegovo vlado se Nemci pač ne morejo pritoževati, da bi se jim krivica godila, in to je tudi vzrok, da so na vse take izmišljene pritožbe v Berolinu do sedaj tako malo porajtali.
Na Dunaji napravili so uradniki svojo društvo za agitacijo pri bodočih volitvah, ker mislijo le tistemu kandidatu svojo glasove dati, ki bo obljubil, da bo svoj vpliv v državnem zboru edino le za uradnike in njihove koristi porabil. Birokratiška ta moč je silno velika bila že do sedaj, letos se bo pa na Dunaji za celih 10.000 mož povišala, ki bodo prvič k zeleni mizi pristopili svojo še le sedaj jim
pripoznanodržavlja nsko pravico izvrševajoč. Da se po toliko glasovih opoziciji želje budijo jih za-se pridobiti, je razumljivo; zarad tega jih pa „D. Ztg." tudi že na vso moč obdeluje, da naj se pridružijo opoziciji, in z njo glasujejo. Kaj se vam zdi, ali bi ne bila to največa neumnost, ktero si le misliti za-moremo, ko bi šli uradniki, kterih veča polovica je v cesarski službi, proti vladi glasovat s tisto opozicijo, ktera vladi davek zanika, toraj posredno tudi uradnikom plačo. Ali bi vlada ne bila potem popolnoma opravičena, dotično uradnike iz službe odpustiti z vzrokom: „Vi ste mi odrekli davek, kterega jaz za vaše plače potrebujem; zarad tega mi pač ne bote zamerili, če vam odpovem službo, ker ste mi sami odpovedali sredstva, s kterimi sem vas plačevala." Tako bi bilo logično in pošteno! Da se ne bo zgodilo, pač vemo; še bolj pošteno pa bi bilo, ako bi taki uradniki, ki sedanji vladi kljubovati mislijo, službo prostovoljno odpovedali, kajti s komur nisem prijatelj, tistemu tudi služiti ne maram!
Moravski velikoposestniki pod vodstvom bivše ekscelence ministra Chlumetzkega napeli so strune, ki imajo sirenam jako podoben glas. H kompromisu opominjajo. Čudno je to in tem več čudno, ker je bil ravno Chlumetzky jeden glavnih stebrov združene levice, ktera je jedro nemškega narodnega kluba iz sebe izcimila z geslom: borba brez milosti našim nasprotnikom! Ta najnovejši klub je tako strasten, da celo lastnih bratov Nemcev ne pripozna za svoje soboritelje, ako mu ne prisežejo na evangelij nemško-narodnega kluba. Brez milosti, to je geslo naših levičarskih fanatikov; in glejte, sedaj se pa Chlumetzky oglasi in — milost ponuja, ali bolj prav, za milost tako rekoč prosi. Kompromisi so priviligirano dete grofa Taaffeja, in teh se je Chlu-metzky oklenil. Zakaj? Mož mora imeti sebične namene. Za-se dela in si pot pripravlja, če bi se mu morda posrečilo tu ali pa tam na kak ministerski stol vsesti se, ki bo ravno prazen. Pač se jeden maje in to je stol ministra Konrada, ki nam oskrb-ljuje nauk in prosveto. Kaj, ko bi bil Chlumetzky tjekaj svoje oči obrnil in to ne iz gmotnih ozirov, kajti bogat je zadosti, da mu ni treba skrbeti, kje bo danes, kje bo jutri kosil, pač pa iz političnih ozirov. Saj vemo, da kdor ima šolo v roki, tistega je prihodnost! Kaj, ko bi se liberalci te poti po-prijeli, da bi si s časoma zopet pomagali do polnih egiptovskih loncev z mesom? Nemogoče ni! Zgodovina nam spričuje, da preden so se Lahi 1. 1866 Venecije polastili, so se že leta in leta poprej prizadevali, da so vse bolj veljavna mesta s svojimi ljudmi zasedli. Vsa višja upravniška mesta pri sod-niji, pri političnem, pri finančnem in pri poštnem uradu bila so v rokah uradnikov, ki so sicer avstrijsko suknjo nosjli, v srcu so pa že davno bili italijanski podaniki. Ce ta namerava ni Chlumetzkyja napotila do kompromisa, potem bi res ne vedili, zakaj bi se on, glavni steber opozicije, od nje na tak zloglasen način odstranjeval. Chlumetzky se nadja, če se mu kompromis posreči, z njim vladino pozornost na svojo spravedljivost obrniti, in če se mu to posreči, ni napačno računih
Na Hrvaškem se je zopet stari ravs pričel. Deželni zbor ima namreč svoje seje in kako je v novejšem času pri tistih, je vsakemu več ali manj že znano. Lansko leto smo obsojali surovost, ki se je ondi kar na metre ponujala. Ravno tako storili bi letos. Nekaj pa vendar ne smemo zamolčati in to je spoznanje, da smo se nad hrvaško narodno stranko glede njenega domoljubja silno motili, kar nam pač ne bo nihče v greh štel, kdor v6, da se nikjer toliko ne pači, ne prikriva, ne hinavši in ne goljufa kakor ravno v politiki. Saj nobena beseda več nima skoraj pravega pomena. Hrvaška narodna stranka je ravno minulo jesen dokazala, kako malo ji je na hrvaškem narodu, koliko pa na milosti madjarev ležeče. Dokaz je bil tolik, in to ob priliki ko je prvi Jugoslovan škof Strossmayer imel svojo slavnost pri otvorenji galerije slik, da nobenega izmed odličnjakov narodne ali madjaronske stranke niti blizo ni bilo. Ali je to narodna stranka ktera se niti videti ne d&, kedar narod s 70letnim svojim očetom slavnost obhaja, ki je za Hrvaško tolikega pomena? Nikdar ne, to so hlapci Madjarov in prav ima Starčevič, da jih brije, le za dostojnost naj bi bolj skrbel, kakor je to do sedaj delal: kajti vedno bi moral pred očmi imeti, da ga ne poslušajo le Hrvatje, temveč cela izobražena Evropa. Tudi je popolnoma vrjetno, da na podlagi te pogodbe, kakor je sedaj med Hrvati in Madjari, ne bo Hrvaška nikdar srečna. Pač pa bi bilo želeti, da bi se zjedinili nezavisna ali Strossmayerjeva stran s S tarče vi če v o ali s stranko hrvatskega prava. Obe združeni bi bili s časoma že kos, nepravičnim zahtevam Madjarov bolje se vstavljati, kakor jima je to posamič mogoče, ker se druga drugi izogibljete in se s tem le glasovi krhajo. Madjari Hrvate pritisnejo, kjer jih morejo in je kakor za nameček še narodna stranka tako slepa, da jim prav pošteuo pomaga. Popolnoma umljive so toraj besedo S tarče viče ve, ki jih je v seji 27. t. m. zagromel svojim nasprotnikom: „Kako je ta ustava, ki nam niti slobodno govoriti ne dovoljuje? Filozofija o privatnih razmerah nas ne bo nasitila! Kedaj jo kdo lačen ali žejen, vsak sam najbolje ve; narod hoče kruha in živeža sploh, potem še lo brigal se bode za programe, ki mu jih sostavljate! Ce je res, kar pravite, da Madjari Hrvate vzdržujejo, Vam pravim, da je to nepotrebno, saj tega ne zahtevamo ne. Pravite,
da ima dandanes le denar veljavo in da se Madjari žrtvujejo za nas. Kdo jih sili, naj nas puste! hvaležni jim bomo! Tako, glejte, vlada povsod le strast in surovost, namesto da bi se skrbelo za blagor ljudstva in dežele. „Žalostni časi", pa ne toliko hvalisana „r a z s vitij en a doba"!
Vnaiije države.
Diplomatične razprave med Londonom in Petrogradom visijo le še na nitki, če tudi je Gladstone v svojem govoru za podporo zahtevanega kredita 11 milijonov za vojne namene izrekel nado, da se bode morda še vse dobro izšlo. Kakor znano, držč se Angleži Kuške bitke od 18. (80.) aprila kakor klop kože, in na vsak način zahtevajo med-sobojne komisije, ktera naj bi preiskovala, kdo da je tisti boj zakrivil, za kterega se Angleži sedaj več brigajo, kakor pa bi se bili, če bi jim bil Mahdi njihove ljudi še tako našeškal. Je že res, da so obljubili svojo pomoč Afgancem, toda s pogoji, ka-koršne le kramarski duh sprejeti zamore. Afganski emir, memogrede rečeno, si je Angleže na pomoč naprosil s tako poniževalnimi pogoji, da bi jih Angleška nikdar sprejeti ne bila smela. Zahteval je namreč najprej zato pomoč, ki jo bo pri Angležih dobil, če jo mu bo potreba, nekaj gotovine in pa da Angleži ne smejo poprej v Afganistan, kakor še le, kedar se jim bo povelje dalo za to. Mislimo, da je ni velesile na svetu, da bi bila tako pogodbo sprejela; Angleži so jo sprejeli, in za tisto jako maločastno zvezo se sedaj poganjajo, kakor bi bilo, kdo znd, kaj v nevarnosti. Rusi so se pa vsemu zahtevanju gluhe in neumne naredili in niti odgovora ne dajo na to v London, temveč pa se pridno gibljejo noč in dan po arzenalih in drugih za vojsko namenjenih poslopjih. Pri tem so pa toliko na boljem, da imajo na vse strani dobre prijatelje, med tem ko je Angleška v Evropi skoraj osamljena; k večemu če bi ji Italija ali pa Turčija svojo desnico podala, kar se pa o poslednji niti trditi ne more; kajti če hoče Turčija Angležem prijazna biti ».a slučaj rusko-angleške vojske, mora se spreti z vso ostalo Evropo. Nemogoče ravno ni, da bi se pod navideznim angleškim nasilstvom to ne zgodilo. Kaj bo pa tedaj s Turčijo, danes še nihče ne ve, «e tudi bi ne bilo težko vganiti, ako bi bile evropske velesile edine in bi ji potuhe ne dajale. „Preko Bospora v Azijo" bi se ji reklo, ondi naj podpira spletke, kolikor ji drago, to bi bilo edino zdravilo za Evropo glede „bolehnega moža", toda že danes rečemo, da ne bo nič iz tega. Države so v večem, obširnem pomenu gledišče sveta. Na tem morajo biti zastopani modri in bedaki, revni in bogati, mogočni in berači. Pa tudi nekoga morajo imeti za zagozdo, da ga med se vtaknejo, če tudi jim je popolno odveč in ta je ravno Turčija. Le kak Napoleon I. bi zamogel to staroversko navado preko-picniti in Evropi dokazati, da se tudi brez Turčije izvrstno živi. Pač, pač, če bi le zavidljivosti ne bilo!!
Jiamora belgiških reprezentantov dovo-volila je na podlagi ustave soglasno, da sme kralj Leopold sprejeti častni naslov suverena nove države ob Kongu, ker se je prepričala, da vsled tega Belgija ne bo ne le nikake škode trpela, pač pa se ji zrni tu pa tam kaj na korist obrniti. Da se je ta častni naslov ravno belgiškemu kralju ponudil, ima reč svoje vzroke, med kterimi so zasluge kralja Leopolda za preiskavanje kongiškega sveta neprecenljive. Kralj Leopold je bil s Stanleyem na čelu preiskovalnemu podvzetju, ktero jih je mnogo novcev, pa še več truda stalo. Čisto naravno je toraj, da bota oba moža dostojno odškodovana za svoje prizadevanje in požrtvovalnost. Kralj Leopold prevzame prvi častni naslov prvega kongiškega kralja, Stanley bo pa generalni guverner v onih državah, ktere je prav za prav on izvlekel iz nepoznanosti, ter je raztrgal zagrinjalo v ktero so se skrivale.
Izvirni dopisi.
Z Dolenjskega, 30. aprila. (Voli t ve na agitacija v kmečkih občinah Novomeškega okraja.) Vsled novih volitev za državni zbor pričela so je pri nas huda agitacija, pri kteri se dostikrat poslužujejo tudi ne prav poštenih sredstev, bodisi oni sami, ki bi radi vjeli kak mandat, ali pa njih prijatelji.
Duhovščina in občine dobivajo na kupe volilnih oklicev, v kterih se namesto našega dosedanjega poslanca g. Viljema Pfeiferja priporoča nek drug kandidat, češ, da svojega programa ni izvršil, se na želje svojih volilcev ni oziral, da jo preveč Krčan, ter hoče vse zavode potegniti v Krško, središče Dolenjske pa naj nič no dobi.
Ljudje, ki trdijo, da g. Pfeifer svojega programa, kolikor je bilo sploh mogoče, ni dovršil, bi bili v stenografičnih zapisnikih državnega zbora lahko našli nasprotnih dokazov, ako ne bi bili imeli namena, te zapisnike prezirati, da bi tem laglje po kalni vodi ribe lovili. Imajo nas menda za bebce,
ki se za obravnave državnega zbora nič ne zmenijo, toda natančno smo sledili dalovanju državnega zbora ter našli, da je g. Viljem Pfeifer, kolikor je mogel, spolnil 1. 1879 svojim volilcem dane obljube izvzemši 11. točko, t. j., odpravo notarjev.
G. Pfeifer je že 12 let poslanec dolenjskih cmečkih občin; pazljivo smo sledili njegovemu de-ovanju in naslednja sostava iz stenografičnih zapisnikov bode pokazala, da je kot mož spolnoval svojo dolžnost, da je bilo vanj stavljeno zaupanje opravičeno, in da je vse storil, kar se smo pričakovati od poslanca majhne dežele.
Saj še zedinjenim Čehom, Moravcem in Poljakom, ki imajo večino državnega zbora v svoji oblasti, ni bilo mogoče doseči vseh svojih želji, kakor n. pr, da bi se bil Galičanom zbrisal dolg zemljišne odveze, da bi se jim bilo dovolilo zahtevano vravnavanje njihnih voda itd.
L. 1874 je naš poslanec pri obravnavi državnega proračuna za Dolenjsko 1. 1873 po toči poškodovano dosegel 30.000 gld. državne podpore. S tem se je polajšalo veliko revščine od Trebanjskih pokrajin tje do Doline, in še danes staro in mlado ve pripovedovati, koliko solz je bilo tedaj obrisanih. Ko nas je 1. 1880 zadela nova toča, bil je zopet edini g. Pfeifer, drug nobeden ne, ki nam je nemudoma na pomoč prišel, ter nam od Njih Veličanstva zadobil 4000 gld, od deželnega zbora pa 1500 gld. podpore, iz ktere se je za ponesrečene kraje nakupilo in razdelilo raznih semen, kakor turšice, prosa, ajde itd. Kjerkoli je kaka taka nesreča zadela naš okraj, pomagal je g. Pfeifer nemudoma.
Stenografični zapisniki pričajo, da je naš poslanec večkrat z vspehom poprijel besedo zoper ekse-kutivne prodaje, ki jih povzročujejo prevelika davčna bremena, in zoper visoke stroške, ki jih take prodaje prizadevajo ljudem.
Kot ud odseka za vravnavo davkov je priporočal in dosegel znižanje plač za iztirjevanje (opomine) zaostalih davkov; vdeieževal se je obravnav o prihodninskem osebnem davku, priporočal je po-lajšave pri vkvartirjevanji vojakov, predlagal je in dosegel, da se občinam ni naložilo jako sitno iztirjevanje vojaške takse, da naj se kolekov oproste ženitovanjske prošnje njih, ki so še vojaštvu zavezani ; priporočal je, naj se obdrže davkarske bukvice namesto dragih plačilnih nakazov, naj se podaljšajo obroki za plačevanje davkov, in pristojbinskih odstotkov, in je predlagal več za davkoplačevalce vgodnih prememb k postavi o izbrisovanji davkov. Z eno besedo, g. Pfeifer je opravičil zaupanje, ki smo ga vanj stavili v vsakem oziru, in zato bomo le njega volili in že v ognju skušenega zlata ne bodemo zamenjali za denar, čigar vrednost še ne poznamo. Nasprotniki pa bodo menda na dolgu ostali odgovor, ktere zavode je hotel g. Pfeifer spraviti v Krško, kakor tudi dokaz za trditev, da je on nasprotnik dolenjske železnice.
Iz Košane, 28. aprila. (G. G ust. Pire na potovanji.) V nedeljo popoludne 26. t. m. slišali smo pouk v kmetijstvu od g. Pirca. Zbralo se nas je toliko število, da so bili šolski prostori pretesni in so morali možje na mostovžu in po stopnjicah stati, znamenje, da je kmet željen poduka. Ko nam je g. Pire najprej razložil namen svojega potovanja, zakaj da skrbi visoka vlada za poduk v kmetijstvu, kajti ta stan je steber državam, govoril je potem dalje časa o posameznih strokah in to zlasti o sadjarstvu, vinarstvu in živinoreji. Sadja, rekel je, posebno češpelj (sliv), videti je v tej dolini dokaj, in nas je zaradi tega pohvalil. (Morda pa ni videl, da slive ljudje spomladi vse premalo trebijo, presajajo in mah od njih drzajo, kajti navadno rastejo nedotaknjene po šopih, kakor jih ravno burja razmeče, dasiravno presajanje pri češpljah namestuje cepljenje.) Jabelk priporočal je cepiti tacih, ki ob raznih dobah cveto, da spomladni mraz vsaj vseh ne vzame, in ki se dajo dolgo v zimo ohraniti, in pa ne preveč vrst, ker kupci na jesen segajo le po večih množinah ene in iste vrste, ter po tacih, ki ne gnjijejo, kar pa večidel niso — sladka jabelka. Hruške priporočal je saditi pritlične, in če mogoče, v „špalirjih", debele in dolgotrajne, ki so Tržaški gospodi priljubljene. Škoda pa, da ima tukajšnja dalina, kakor hitro burja poneha, preveliko vročino in spomladi sadno drevje navadno prezarano cvete, da nam po poznejših mrazih, slanah ali po deževji skoraj vsako leto nada po sadji, po češpljah splava po vodi! V osmih letih imeli smo samo leta 1879 čcšpljevo leto.
Nograde priporočal je g. Pire zasajevati v vrstah zarad ložjega obdelovanja, saditi pa tiste vrste trt, od kterih so prepričani, da se v tem kraji najbolje ponašajo, ne pa, kakor nekteri brez preudarka in razločka zemlje in podnebja vse staro zametevajo. Gledati pa je, da se trsju čez moči ne naklada, ker bi s tem šlo v malo letih pod zelo. Priporočal je vino zarad jajčinih tvarin, ktere v sebi hrani, vsaj tri do štirikrat presnemati (pretakati), ker se tem potom gnjiloba iz vina odpravi, da ne postane zavrelica. Kaj bi bil pa še le g. Pire rekel, da v^, kako naši vinčarji mošt po celih 12 do 14 dni v bednih, kakor pravijo, kuhajo, ktere imajo sicer za kislo zelje in repo, in jih niti ne pokrivajo ne, da čisto ves alkohol, vsa moč iz vina izpuhti in naposled ne ostane druzega, nego rudeča kisla voda! Vzgleden vinčar in v vseh strokah vzgleden kmetovalec je v tukajšnji okolici g. župan Leopold Dekleva, in želeti bi bilo, da bi med svojimi rojaki našel veliko po-snemalcev.
Pri živinoreji opomnil je, da je velika nadloga tukajšnjega okraja, ker vse seno izpeljajo v Trst; doma pa potem manjka blaga in manjka gnoja, za-belje njivam in senožetam. In res je to neprestano izvaževanje sena prava kuga kmetijstvu, kajti grun-tar brez blaga, (in tacih je v prostrani fari Košanski že na stotine!) je vojak brez orožja, telo brez duše. Priporočal je kmetom posebno skrbeti za to, da ta nadloga vsaj polagoma preneha in ne iztrebi hlevov do poslednjega repa. Pravil je, da se je nadejati še to leto postave, ko bodo soseske morale imeti po razmeri po več plemenskih bikov; dalje, da naj govejo živino ravno tako, kakor konje snažijo in štrig-Ijajo, naj gledajo na to, da hlevi nimajo prepihov, iz česar pri vroči živini izvira veliko bolezen, da ima blago pod seboj nastljano in ne stoji po lužah, kajti snaga je povsod, tako tudi pri živini, polovico zdravja in debeljenja, itd.
Želeti bi bilo, da bi ta poduk ljudje tudi tako z veseljem spolnovali, kakor so ga z veseljem poslušali, kajti le en glas je bil: „Vse je res tako, kakor je gospod pravil." Ali kakor je pri nas k vsaki stvari, naj bode še tako dobra in očividna, treba sile, tako tudi v tem ne bode poprej bolje, dokler se kmet s silo ne bode k boljemu primoral. Najbolje in najlaglje pa bi se taki sveti in poduki po mojih mislih dali izvesti, če bi bila naša država tako imovita v kapitalih, kakor je imovita v — dolgovih, da bi namreč nastopili taki časi, ko bi visoka vlada kmetu lahko z denarno pomočjo segla pod ramo in mu strogo ukazala, tako pa tako ti je ravnati, to pa to si moraš napraviti, če bi se prav potem čez nekaj let ta podeljena pomoč zopet od kmeta nazaj zahtevala, saj bi jo kmet, dospevši k blagostanju, z veseljem in s hvaležnostjo povrnil. Toda kratka besedica: „ali!" — razkropi vse nade! Gosp. Pircu pa vošimo, naj bode vztrajen v podučevanji, s časoma se le bode pokazal dober sad njegovega truda, kajti: „Kaplja kamen prevotli ne s silo, ampak ker mnogokrat pada."	M. T.
Z Velehrada, 28. aprila. Praznovanje prepomen-Ijivega leta 1885 za nas in za vse naše slovanske brate se je pričelo na tisočletni spomin smrti velikega našega aposteljna sv. Metoda. Središče te slavnosti je, kakor znano, posvečeni Velolirad, od koder se je pred tisoč leti po bliskovo raznesla tužna novica po široki domovini od Balte do črnega morja: „Oče Metod je umrl".
„Sedaj k Velehradu narod Obrni smer svojih korakov; Tje zapad ino vzhod Razlivaj svojih voda toke. Ljubezen sveto obnovite tam, Stavite si svotoven hram !"
Svetišče Velehradsko se je že obleklo v praznično opravo in sem na Velehrad bodo celo leto 1885 zahajali bratje vseh pokrajin, kajti Slovan povsod brate ima, da bi se vdeležili slavnosti 1. 1885.
Slavnostnemu odboru Velehradskemu je za dostojno slavo se pobriniti in tudi vse pripraviti, kar bi jo povečevalo. Ta odbor si je tudi zadtil nalogo, ustanoviti za celo leto posebno čitalnico, kjer bodo izpoložene novine in strokovnjaški časopisi naši in vsih slovanskih narodov, in kteri bodo pristopni vsem popotnikom Velehradskim. Takošna čitalnica gotovo vsakega milo osupne.
Gotovo je primerno, da bi časopisje ssv. Cirila • in Metoda, ki sta po razsodbi „očeta naroda" Frančiška Palackega blagega spomina, „s križem prinesla prvo knjigo, vložila temelj literaturi in pričela vrsto pisateljev kot najdostojnejša", bila prva učitelja slovanske vzajemnosti in noseča celi narod brez raz-
ločka v svojem srcu, dala nam vero, omiko in zgodovino.
Toraj vas prosimo, da bi nam za celo leto 1885 pošiljali zastonj na Velehrad pod adreso: „Diistojny Farni Urad na Velehrade na Moravč)" jeden iztis vašega časopisa. Blagovolite nam že sedaj naznaniti, je li bode vam možno naši prošnji vstreči, da se vemo po tem ravnati.*)
Zraven pa vas prosimo, da bi v svojem časopisu jemali ozir na slavnost 1. 1885 in z vsem mogočim načinom pripomagali k oslavi ssv. Cirila in Metoda, teh po Bogu naših največib dobrotnikov.
Slavnostni odbor Velehradski.
Domače novice.
(Naš mil. knez in škof dr. Jakop Missia) so bili 28. p. m. pri sv. Očetu v Rimu v avdijenci. Ravno istega dne poklonila sta se papežu Leonu XIII. tudi graški škof Zwerger pa Krakovski škof Dunajevski.
(Krasno diplomo) izročila je včeraj Grosupeljska deputacija obstoječa iz župana g. Franca Koščaka, in gg. občinskih odbornikov Ljudevita Poura in Josipa Okorna g. deželnemu predsedniku baronu Winklerju, kterega sije nedavno izvolila za častnega občana.
(„Ljubljanski List") včeraj odgovarja na naš zadnji proti njemu obrnjeni članek. Kratek obseg njegovega odgovora je ta: jaz imam prav, „Slovenec" pa naj ostane s svojo modrostjo doma. Ker naš namen ni bil se z „Ljub. Listom" prepirati, ampak le razodeti dejanske razmere glede dolenjske železnice, in ker v ta namen zadostujeta dozdaj objavljena članka, zato se nečemo spuščati v daljni razgovor z „Ljub. Listom", ki v eno mero trdi, da ima prav, ker nečemo boba v steno metati.
(Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) C. g. Blaž Petrič je dobil faro Velesovo; č. g. Lovrencij Bergant Logatec; č. g. Jožef Nakus, kurat na Planini, imenovan je za duh. svetovalca. — V stalni pokoj sta šla čč. gg. Miha Sos in Tomaž Brus. — Prestavljen je č. g. Matej Ferčej v Semič in Matej Kljun ostane za duh. pom. v Železnikih.
(Duhovske spremembe v Lavantinski škofiji.) Prestavljeni so čč. gg. kaplani: J. Žnidarič h Kapeli pri Radgoni, Ivan Bohonec k sv. Lenartu v slov. Goricah in Fr. Roj ko v Cirkovce.
(Tschinkelnovi upniki) dobili bodo menda, kakor se iz Prage poroča po 60% svojih tirjatev.
(Novačenje) tudi po Notranjskem po nekterih okrajih ni imelo tistega vspeha, kakor prejšnja leta, edino Postojno izvzemši. Kakor nam je jako verodostojen mož o tem poročal, se tudi po Notranjskem škodljivi nasledki žganjarstva od leta do leta jasneje prikazujejo. Žalostna nam majka, če se grozna kuga žganjepitja ne vstavi! Rod za rodom bo hiral, da naposled potomci nekdanjih kranjskih grenadirjev niti za „furbezne" ne bodo! Bode li to žganjarjem oči odprlo, če jim propad kmetijstva ni bil zadosti?
* (Dež je pomočil) sinoči zemljo po Ljubljani in okolici precej dobro, vendar ga je bilo za polje še premalo. Bog daj, da nam spet kmalo porosi izsušeno zemljo in cvetoče dvevje; oboje ga željno in žejno pričakuje.
(O dolenjski železnici) nahajamo nekaj novega v „Tr. Tagbl." Imenovala se bo menda nadvoj-vodinje Štefanije železnica. Merili in delali jo bodo izLjubljane v Višnjo Goro, Trebno, Rudolfovo in Metliko. Iz Metlike mislijo jo speljati preko hrvaškega Primorja v Dalmacijo. Ogri so se do sedaj zvezi Dalmacije s Hrvaško po železni cesti stanovitno vstavljali iz narodnogospodarskih ozirov. Ali so si morda drugače premislili? — Če je le vse res!
(Gojzd „Poduli") v Raški občini pri Krškem je pogorel na 26. aprila. Ogenj se je razširil čez 60 hektarjev in je silno veliko škodo napravil. Sumni čijo se pijanci, da so zvečer iz vinogradov vračajoči se ogenj zatrosili po neprevidnosti.
(Za potovanje križem sveta) skrbe dandanes železnice in potujočemu ni druzega potreba, kakor le mošnjiček odpreti in novce šteti; potem se vsede v mehak voz in le ondi izstopi, kjer mu kombiniran potni listek križem sveta svetuje. Letos od 1. maja počenši bode pa še vse drugače tako potovanje za-
*) Smo že prej naznanili, tla bomo tej želji vstregli.
Vred.
nimivo, kakor je bilo do sedaj; kajti železnice so posebno gledč nemške države in krasnih krajev po-renjskih v tem oziru vso storile, kar bi popotne lo količkaj zanimati utegnilo. Posebno zanimivo pravijo da bode letos potovanje križem sveta preko novo-sostavljene smeri: Dunaj-Linc-Pasov-Mainz-Koblenz-Koln-Schaflfhausen-Konstanz, ker imajo dotični kombinirani potni listki križem sveta tudi veljavo za vožnjo po Renu, po Dunavu, sploh po vseh rekah in veletokih, kjer s parniki vozijo, toda to le tedaj, kdor se želi ves čas le po vodi voziti.
(Nova postava.) Jako važna postava za revno ljudstvo objavljena je danes v „Wr. Ztg.", postava namreč o zastavnicah, naj že bodo društvene ali pa zasebne. V Ljubljani takih javnih zastavnic razun one v hranilnici še nimamo, kjer bi revež za obleko, srebrnino ali kako drugo vrednost denar na posodo dobil. Tolikanj več je pa privatnih tajnih posojilnic, kjer se ljudje do krvi odirajo in vendar so tako neumni, da takih pijavk, ki jim na mesec po deset krajcarjev od goldinarja računijo (kar na leto 120% znaša), ne ovadijo državni pravici, temveč se rajše dalje skubiti dajo. Nova postava vsakemu zapoveduje, kdor bi se s takimi posojili pečati hotel, da mora primerno varščino pri gosposki vložiti. Ta pri nas v Ljubljani znaša 2000 gld., za vse druge kraje pa po 1000 gld. in to ali v gotovini ali pa v vred-nostnth državnih papirjih. Dokler ta varščina, ki je za vsakojako odškodovanje prizadetih strank namenjena, ni vložena, dotičnik ne sme zastavnice odpreti. Zastavljene reči smejo se še le šest tednov potem, ko so zapadle, prodati in mora lastnik o prodaji vedeti. Za kolikor so se več prodale kakor znese svota, se mora lastniku povrniti; če bi se pa ta za-njo ne oglasil, propade na korist revežem do-tičnega okraja, nikdar pa ne zasebni posojilnici sami. Postavne obresti zaračunjajo se le do tistega dne, dokler je bila kaka reč zastavljena.
(Brzojavna postaja) na Opčini, ki je v zvezi z ondašnjo pošto, pričela je včeraj zopet svoje delovanje za državne in zasobne depeše. Odprta ostane do konec oktobra.
(Opatijo) pri Reki vzel bo menda od južne železnice g. Gunkel, posestnik toplic v Laškem trgu, na Štajarskem, v zakup.
(Podoba Lurške Matere Božje) pri sv. Magdaleni v Mariboru se bode slovesno blagoslovila prihodnjo nedeljo ob 1/29. uri, kedar se prične procesija; po tisti bo pridiga in potem maša. Slovesnost bode trajala tri dni in bode vsak dan ob 5 zjutraj sv. maša z blagoslovom, slovenska pridiga in potem pa velika maša, zvečer ob 7 pa nemška pridiga in litanije.
(Nova cerkvica) na čast Materi Božji zidala se bode pri šolskih sestrah v Mariboru, kjer so na 26. aprila že temeljni kamen blagoslovili.
(Potres) čutili so v drugi polovici meseca aprila po Bosni in Hercegovini, po Dalmaciji in po južnem Štajarskem. Okoli Konjic je bil potres tako silen, da iz tatermanov po cele 4 sekunde nobene vode ni bilo. Bog nas obvaruj!
V bolnišnici:
28. aprila. Franc Vavpotič, delavec, 28 let, Meningitis.
Tujci.
29. aprila.
Pri Maliču: Clerk, Kosebier, trgovca, iz Monakovega.
—	N. Guggenheim, trg. pot., iz Stuttgart». — Ochs, Schwarz, Millcnburg, Kulka, trg. pot., z Dunaja. — Baron Rudolf Gall, o. k. podpolkovnik, z Dunaja. — Rihard Iloller, trg. pot., iz Weisskirchena. — Franc Langer, trg., pot., iz Einsiedelna. — L. Bainhofcr, trgovec, iz Reichenburga. — Viljem Brandnor, enoletni prostovoljec, iz Celovca. — M. Jonko, posestnik, iz Bovca.
Pri Slonu: Henrik Oeohelhäusor, fabrikant, iz Siegena. Fr. Tomšič, inženir, iz Seigbuscha. — Adolf Ziffer, trg. pot., iz Brna. — Kari Jošt, trg. pot., iz Zagreba. — Franc Bro-žovič, časnikar, iz Zadra. — Kari Miklavčič, duhovnik, iz Škednja. — Martin Rant, župnik, iz Cirkelj — B. Delcoks, iz Železnikov.
Pri Tavčarji: Hedwiga Rauscher, zasebniea, z Dunaja.
—	Josip Kollmann, lesni trg., z Dunaja. — Josip Sigon, zasebnik, iz Planine.
Pri Južnem kolodvoru: Josip Voit, uradnik, z Dunaja. — A. Löwe, S. Quapill, Josip Volk, trg. pot., z Dunaja.
—	Frane Lesjak, mehanikar, iz Trsta. — Anton Oblak, posestnik, iz Cirknice. — Jakob Pretnar, nadučitelj, s soprogo, iz Bohinja.
Pri Avstrijskemu caru: A. Strzelba, trgovec, iz Celovca. — Božidar, Sellig, zasebnik, iz Radolicc.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 1. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 10% davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avBtr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke......
Od 30. aprila. Ogerska zlata renta 6%
„ 4% . . . . „ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.
„ Landerbanke.....
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice .... „ Tramway-društva veli. 170 gl. . 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 4% „ „ „ ., 1860 . 500 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ ., „ „ 1364 . . 50 „ Kreditne srečke .... 100 „ Ljubljanske srečke . . .	20 „
Rudolfove srečke	. . . 10 „
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice .
„ „ Ferdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. .
80	gl.	-
79	„	25
105	„	50
95	„	70
850	„	-
280	„	60
125	„	90
9	I	94
5	„	88
61	„	65
-gl.-
92	„ 10
87	„ 50
93	„ 75
88	„ 50 550 „ -293 „ 50 206 „ -124 „ 50 138 „ 75 162 1G1 177
23 17 „ -113 „ -105 „ 50 104 „ -
kr.
kr.
50 75 50
Telegrami.
Dunaj, 1. maja. Glavni dobitek pri žrebanji sreček iz leta 1860 zadela je serija 443, številka 6.
Dunaj, 1. maja. Knez Miroslav Liechtenstein je umrl.
Budapest, 30. maja. Iz cele dežele dohajajo poročila, da je šel ponoči dež in je žita okrepčal.
London, 1. maja. „Dalynews" trdi, da Angleži niso luke Hamilton zasedli. „Standard" pravi, da bode Angleška predlagala, da na kak evropejski vladar določi, ali so Rusi pogodbo na 18. (30.) marca, prelomili ali ne. V dolenji zbornici predložil se je budget. Za pokritje deficita potrebujejo 14,900.000 funtov. Finančni minister pravi, da naj se davek spremeni in poviša.
IJmrli so:
28.	aprila. Alojzija Bosicio, mestna uboga, 57 let, sv. Flo-rijana uliee št. 11, prsna vodenica. — Jožef Kozin, hišni posestnik, 36 let, Poljske ulice št. 11, jetika.
29.	aprila. Jožefa Rus, hči izdelovalca dežnikov, 14 mes., Hrenove ulice št. 8, gripa. — Janez Pogačar, posestnik, 32 let, Ulice na Grad št. 12, jetika.
30.	aprila. Marija Mrak, delavka, 74 let, Kravja dolina št. 11. spridenje trebušnih dolov. ____
Za darila mladini
o raznih prilikah, pa tudi odraščenim, posebno priporočamo naslednje spise, kterim je spisovatelj č. g. A nt. Kržič in so zdaj naša lastnina:
Izgledi bogoljubnih otrok
iz vseh časov krščanstva.
I.	del, drugi natis 1882 str. VI, 151,
II.	„ „ „ 1885 „ V, 160,
III.	„ prvi „ 1883 „ IV, 172. Vsaki zvezek stane mehko vezan 30 kr., kart. 40 kr.
V posebnih sešitkih se tudi dobi:
Sv. Germana, izgled krščanske potrpežljivosti.
Cena 5 kr.
Sv. Marije Magdalene Paciške mladostna leta.
Cena 5 kr.
To delo je že po „Zg. Danici" dovelj znano. Ko se je tudi v posebnih zvezkih izdalo, je bilo z veseljem sprejeto, po raznih časnikih vgodno ocenjeno in jako priporočano. — Posebne prednosti tem zvezkom so: 1. Zanimljiva in raznovrstna tvarina iz raznih stanov in časov. O njej pišo pisatelj v uvodu
1.	zvezka: „Menim, da prav sodim, če pravim, da mod drugim so zlasti lepe zgodbe in zgledi tisto oralo, ktero najglo-bočje seže v rahlo žemljico mladostnega srca in ob enem zaseje v njem seme, ki ne more ostati brez dobrega sadu. In sicer pred vsem take zgodbe, pri kterih ni treba mlademu čitateljn se vpraševati, so li resnične ali ne V" Tvarina jo tako razdeljena, da se v prvem zvezku opisujejo zgledi iz sedanjega veka; drugi zvezek sega že bolj v oddaljeno čase; slednji pa se čedalje bolj bliža začetku krščanstva. — Pridjalo bi se se lahko mnogo, kakor pravi pisatelj v uvodu 111. knjige, a knjiga bi sc morala podražiti in marsikaj bi se moralo ponavljati. Zdaj pa jo zlasti poskrbljeno za različnost in mikavne prizore.
2.	Lahko umevna pisava, „Cvctjo iz vrtov sv. Frančiška", ki se samo odlikuje po lopi slovonščim, pise (I. 1. 9. zv.): „Mi vsiin našim bralcem, zlasti starišem, katehetom in učiteljem, ki imajo mladim za dobro, tečno berilo skrbeti, toplo priporočamo te lepe knjižice. Našli bodo v njih tisto prisrčno, dotečje ljubeznjivo pisavo . . ." Posebno rabno dela knjigo to, da je vsak vočl popis razdeljen v več oddelkov s primernimi napisi, uvodi itd. 3. Namen, v resnici koristiti mladini, ki tu lahko razvidi, kako so mladi svetniki in svetnice se morali vojskovati in premagovati, da so to postali, kar so. Zato tudi prof. A. Zupančič v „Pastirstvu" (1. del, str. 230; posebej priporoča gg. katehetom tc knjige. 4. V primeri z druzimi enakimi knjigami jako nizka cena! Želeti jo toraj, da so to koristno delo še pridnišo razširja med Slovcnci nego do zdaj.
(2)
Katoliška Bukvama.