Splošni vestnik. Prof. Anton Bezenšek o učiteljstvu. Prof. Anton Bezenšek je izrekel sotrudniku našega lista za pesem, ki mu jo je posvetil povodom šestdesetletnice njegovega rojstva, srčno zahvalo. Med drugim piše: »Spomin na izvršena dela nas krepi v starosti, a pri tem prihaja meni večkrat na um, da sem le premalo storil za domovino. V tem oziru se moreš ti srečnejšega šteti, ker si deloval med narodom, med mladino — med našo bodočo generacijo — za narod, za lepšo njegovobodočnost! Bog Te živi! — Učiteljski poklic je sicer težek, a je slaven. Slavno je umreti na bojnem polju, a junak umre le enkrat za domovino; učitelj pa takorekoč žrtvuje sebe vsak dan — domovlni. — To so besede Tegnerjeve, katere sem bil vzel za geslo pri govoru q proslavi jubileja bivšega direktorja gimnazije. Iste besede veljajo tudi Tebi. Res je, kar praviš v pesmi: »V prijatelja nerazdružljiva je zgodaj naju združil Bog in vez le-ta je vedno živa: o dneh radosti in nadlog!« Gotovo sva prebila poleg radosti tudi dosta nadlog, katere naju ne zapuščajo niti sedaj...« Končno izreka g. prof. Bezenšek prijatelju upanje, da se letos o počitnicah vidita v — Ljubljani. 2e danes mu kličemo: »Dobro nam došel na slovenskih tleh!« DR. JOVAN SKERLIČ — UMRL. Odlični srbski pisatelj in mladbradikalni poslanec, vseučiliški profesor dr. Jovan1 Skerlič, ko se je vrnil iz Prage, kjer se je udeležil Njegoševe slavnosti, je dne 15, maja t. 1. umrl po dvadnevni bolezni za vnetjem trebušne sluznice v 37. letu starosti. — Vseučiliški profesor dr. Jovan Skerlič je bil eden najinteligentnejših mož mlade Srbije, mož svetovne naobrazbe, ki je užival v učenjaških krogih velik ugled. Belgrajska univerza, poli- tiško življenje srbsko, jugoslovanska yeda in jugoslovanska nacionalna ideja izgublja ž njim moža, ki je upravičeval glede svoje bodpčnosti naiblestejše upe. Dr. Jovan Skerlič je bil velik prijatelj Slovencev; poznal je dobro slovenske razmere in se mnogo pečal zlasti s slovensko literaturo. Izdajal je revijo »Srbski književni glasnik«, v katerem se je zavzemal za izenačenje razlik y srbskem in hrvatskem jeziku. Kot politik je bil Skerlič Pašičev nasprotnik. — Slava njegovemu spominu! XXI. svetovni mirovnl kongres se vršrv dneh od 15. do 19. septembra na Dunaju. Mlad odlikovanec je Kiril Bezenšek, sin prof. Antona Bezenška v Sofiji. Za vojne je bil kot 131etni dečko v službi pri Rdečem križu v katoliški francoski bolnici v Sofiji. Ta bolnica je naslikana v koledarju »Družbe sv. Mohorja« na strani 53. Tam stoji deček Kiril ob mizi sredi sobe s predpasnikom, držeč križem roke. Deloval je tam pridno kot postrežnik ranjencev pol leta in dobil zaslužni križec. Mladi Kiril pride letos v 5. gimnazijalni razred v Sofiji. Zmerom je odličnjak in prvi v razredu. — Cestitamo mlademu odlikovancu in njegovemu očetu! Za slovensko šolo v Reki. Iz Reke nam pišejo: Marsikomu se bo morda zdelo čudno, ko bo čital ta dopis, češ, čemu je vendar treba slovenske šole y Reki, toda stvar je pač taka, da je skrajni čas, da si oskrbimo reški Slovenci šolo za svojo slovensko deco, ako nočemo, da bi se nam naša deca še nadalje izgubljala v tujstvu in tako dajala našim najljutejšim sovražnikom tako dobrodošel krepak pomladek. Slovencev je danes na Reki, če vzamemo le najnižje števalo, najmanj osem do desettisoč. V prvi vrsti so to  delavci v najraznovrstnejših podjetjih, potem hišno služabništvo, vozniki, kočijaži, železničarji, privatno uslužbenstvo, uradništvo itd. itd. Da ne posežemo previsoko, lahko rečemo, da je v Reki prav gotovo tisoč otrok slovenskih staršev, ki dosedaj niso imeli šolskega pouka v svojem materinem, slovenskem jeziku in ga tudi ne bodo imeli, če ne poskrbimo zanj mi sami, mi slovenski s.tarši svojh slovenskih otrok. Vsi ti naši otroci se izgubljajo po raznih italijanskih in celo madjarskih šolah in se pretvarjajo v najzagrizenejše renegate, ki pljuvajo potem svojim slovenskim staršem v lice in jih psujejo s ščavi. Pa poreče morda kdo: saj je vendar Reka hrvatska, saj je takoj zraven Reke hrvatski Sušak, kamor lahko tudi slovenski starši pošiljajo svoje otroke y hrvatsko šolo. Res je to, in marsikateri slovenski oče tudi pošilja svojega otroka v hrvatske šole na Sušaku, toda večina pa se le izgublja. Ne bi se pa izgubljala, ko bi bila v Reki slovenska šola. Je namreč še neki prav poseben vzrok. zakaj se slovenski starši vsaj kolikortoliko izogibljejo hrvatske šole. Resnica je, da inteligentnejši hrvatski sloji posebno v zadnjem času skoraj ne poznajo več razlike med Hrvatom in Slovencem, ker pojmijo naše jugoslovansko bratstvo, toda med preprostim ljudstvom — in to se zanaŠa tudi med deco — pa se čuje še vedno ona stara: »Ca biš ti ovdeka, ti prokleti Kranjac!« In to boli našega človeka in tudi otroka. Vsem tem neprilikam pa bi se izognili, ko bi naši slovenski starši y Reki začeli resno razraišljati o ustanovitvi slovenske šole za slovensko deco. Kex Družba sv. Cirila in Metoda ne more raztegniti svojega delovanja na Reko, bi biltf pač potrebno, da bi se ustanovilo v Reki posebno slovensko Šolsko društvo, kateremu bi bil namen: ustanovitev slovenske ljudske šole v Reki. Prepričani smo tudi, da bi tako društvo ne uživalo samo podpore vseh naših slovenskih obrambnih organizacij — saj gre vendar tu za rešitev tisočev slovenskih duš — temveč da bi tudi reški Hrvatje z veseljem prispevali za slovensko šolo y Reki, saj bi jim bila ta slovenska trdnjava obenem tudi najboljša zaslomba v njihovem lastnem boju proti laški in madjarski prepotenci. In končno bi bilo to tudi le nekak čin bratske vzajemnosti, nekak odsev onih vzornih razmer, ki vladajo med Slovenci in Hrvati v Trstu, kjer vidimo, kako Slovenci na svojem lastnem ozemlju z vsemi svojimi močmi pospešuje ustanovitev hrvatske šole za hrvatsko deco vzlic te- mu, da so ji na razpolago slovenske sole Družbe sv. Cirila in Metoda, dočim mi reški Slovenci nimamo v Reki niti hrvatskih šol. Zavedna hrvatska mladina v fTrstu bo pomenjala za slovenski Trst gotovo znaten narodni »plus«; prav tako pa tudi zavedna enaka slovenska mladina za hrvatsko Reko. Zato pa pravimo še enkrat: Reški Slovenci! Ustanovimo si slovensko šolo za svojo deco! Vi, bratje Hrvati, pa nam pomagajte, da se čim prej uresniči ta naša želja! Razpisane službe. C. kr. okr. š. svet za ljubljansko okolico razpisuje (28. maja t. 1., št. 1590) učiteljsko službo na 3razrednici v H r u š i c i. Rok do 10. julija 1914. — V litijskem okraju so razpišane učiteljske službe v Litiji, Višnji gori in na Vačah. Rok do 30. t. m. Iz državnega proračuna. Za vseučilišče v Gradcu so potrebščine proračunane z 1,828.448 K (lani 1,833.700), za tehniko v Gradcu pa s 508.574 kronami. Potrebščine za opravo, režijske in učne potrebščine srednjih šol so proračunane na Koroškem s 4147; na Kranjskem s 5300 in na Primorskem c 32.950 kronami, one učiteljišč pa na Štajerskem s 1450, na Koroškem s 1420 in na Primorskem s 7300 kronami, za povzdigo ljudskega šolstva na Primorskem je proračunanih 150.000 K. Češko narodno-obrambno društvo »Pošumavska Jednota« je te dni slavilo svojo 301etnico. Tekom treh let je društvo izdalo okroglo milijon kron za kulturne svrhe, to je šole, knjižnice, predavanja in drugo, 400.000 K za nakup zemlje, nad pol milijona za češke gospodarske potrebe, 375.000 K za splošne češke narodne namene, 411.000 K za božične darove šolski deci, podpiralo je zgradbo delavskih staTiovanj, osnovalo zavetišča za otroke, posredovalnice za delo itd. Iz otroških ust. Desetletni Francek se je bil v počitnicah s svojo materjo peljal na obisk k daleč stanujočemu staremu očetu. Tu je bilo krasno in veselja lepih počitniških dni ni hotelo biti konca. Ko se je bližal dan slovesa, je stari oče vprašal Franceka, kaj mu pač tu najbolje ugaja. Če dobro odgovori, mu je obljubil svetlo kronco. »Najboljše«, je izbleknil Francek, »je to, da se tudi pri Vas dobi Kathreinerjeva kava. Prav tako kakor pri nas.« — »Tako«, je vprašal stari oče, namuznivši se, »odkje pa to veš in zakaj ti to tako zelo dopade?« — »O, stari oče,« je zaklical mali navihanec, »pazil sem, pristna Kathreinerjeva Kneippova sladna kava se dobi samo v modro-belih zavojih s sliko »župnika Kneippa«, kakršno imate v kuhinji. In potem — saj vendar ne diši nič boljše kakor Kathreinerjeva z mlekom. Nanjo se vedno ves dan veselimo.« — »Prav,« odvrne dobri stari mož, »in pred vsem:: Kathreinerjeva ie izredno redilna in zdrava. Odgovor je bil dober in pameten, Francek, tu imaš kronco.«