Štev. 285.
POLITIČEN LIST
SLOVENSKI NAROD.
LetoXXm
r
(Jrednlitvo > % Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čci tvsrlite nad tiskarno).
Z urednikom je mogoče govorit) le od
10, H. ure dopoldne. Rokopisi ie ne žiaiajo; nefrankiratu pisma se ne sprejemajo. t/rednlibega telefona iter. 74
v LijubAj
v sreclo, 14. decembra

Izhaja vsak dan, izvzemši	ob polu o. ur. ^opotanc. Velja pc jjusi prejeman:
za celo leto 26 K, uiuvičl tettIPI, ta četrt leu S'50 K., ia 1 nesei 2 K 20 h. v upravništvu prejeman: »lci leto 20 K, *a pol seta 10 K, <i letri lete « K u ' nese. 1 K 70 v. Za pošiljanje v ;ub>jant aa lom i« l'>stavnine 10 h 'iiiiuie « vnaprej.

Upravništvo ie » Kopitarjevih ulicar štev. 2.
Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — I .cratl sc računalo enostopna petltvrsta ;dolžina > »lllmelrov) za enkral 13 fa, za dvakrat II b, o trikrat
o h, za vič kol trikrat a h 1 reklamnih noticah stane enoslapna garmondvrsla b Pri večkratnem ob|avl|en|a prlueren popust.
nprarniikega telefona iter. 188
.1
Na krov!
Boj proti vsemi, kar je katoliškega, divja v lepi Francoski ter slabi podlago države, katera bi bila prva v Evropi, ako bi jej stali na čelu modri državniki. c.om-bes pa ne pozna zgodovine, katera bi ga, če je tudi brezverec, podučila, da na tej poti ne bo osrečil naroda, kateri mu je izročil vodilno vlogo.
Zidovsko-framasonska loža, katera je na Francoskem storila že toliko hudega, izkuša sedaj tudi v Avstrijo zanesti boj proti krščanskim napravam.
Dr. Korber je spravil v tir revizijo v marsičem zastarelega avstrijskega državljanskega zakonika. To je popolnoma pametna naredba. Razmere na svetu se vedno izpreminjajo, in zakoni, ki so bili pred desetletji še primerni, so dandanes zastareli, treba jih odpraviti ali vsaj času primerno prenarediti. Na marsikaterem polju človeške delavnosti so nastale popolnoma nove razmere, ki se ne dajo subsumirati pod nobenega izmed starejših zakonov, za to treba tudi več popolnoma novih postav. Vse to vemo, in zato priznanje Korberju, da je uvedel revizijo zakonika !
A ene stvari katoličani pri tem ne smemo prezreti, namreč, da se nahajajo v avstrijskem državljanskem zakoniku tudi določbe, katere imajo svoj temelj v razodetju božjem in v neizpremenljivosti človeške narave, katere se toraj nikdar ne smejo izpremeniti, če se noče priti v nasprotje z bistvenimi nauki krščanstva, če se noče rušiti temelj človeške družbe. Taka določba je § 111 državljanskega zakonika, kateri se glasi: „Vez veljavnega zakona med katoličani se more pretrgati samo s smrtjo enega izmed zakonskih družetov. Ravno tako nerazvezljiva je vez zakona, če je za časa sklenjenega zakona tudi samo
en del pripadal katoliški veri". Podobno govori tudi več druzih paragrafov, ki obravnavajo zakon med katoličani in me šane zakone.
Dne 23 oktobra tek. leta se je podala deputacija »Društva katoliško ločenih zakonskih" k avstrijskemu ministrskemu predsedniku ter ga prosila, naj skrbi, da se bo pri reviziji avstrijskega državljanskega zakonika odpravila določba, katera zabranjuje katoliško ločenim zakonskim nov državno-veljaven zakon. In dr. Korber j e odgovoril, da bodo pri tem večje težave, kakor društvo misli; a, k a r j e mogoče, se bo zgodilo, da se tej želji ugodi.
Ta odgovor avstrijskega ministrskega predsednika nam je kot blisek osvetil stališče, katero bo vlada zavzemala pri reviziji zakonika, obenem pa je to tudi najbrže zač tek nevihte, ki bo zadivjala po Avstriji, ako bo centralna vlada na Dunaju vztrajala na stališču, ob katerega se je dotaknil Korber z omenjenimi besedami.
,Du sprichst ein grosses W o r t g e l a s s e n a u s", bi se lahko reklo s pesnikom Korberju. Dr. pl. Korber kot pameten, pravno izobražen človek se je gotovo zavedal, kaj je govoril. Recimo pa, da se ni zavedal kake posledice bodo imele te njegove besede, in še manj, kake posledice bi imela revizija zakonika v omenjenem smislu. Recimo, da je ta izjava bila dana v naglici in nepremišljeno. Opozarjamo pa, da je katoliška cerkev rajše dopustila odpad cele Angleške, kakor privolila v ne-razve/ljivost zakona. Pomisli naj se, če je le količkaj pametno, začenjati v Avstriji kulturni boj v sedanjem času, ko je katoliška zavest v Avstriji v zadnjih dvajsetih let h silno napredovala, in ko bodo v bodočem boju imeli škofje zaslombo v masi
ljudstva, katero se danes bolj kot kdaj poprej zaveda, kaj je dolžno svoji veri.
Pozornost na revizijo drž. zakonika obračamo pa danes tudi vsem zavednim katoliškim Slovencem. Storimo vse, kar je mogoče, da odvrnemo pretečo nevarnost! Nerazvezljivost zakona je neizmernega pomena ne samo za cerkev, katera od tega nikdar ne more odstopiti, ampak ona je podlaga poštenega družinskega življenja, je neizmerne važnosti za občino, za deželo, za celo državo. Posledice razvezljivosti zakona so za splošno moralo nepregledno žalostne. To nam kaže v prvi vrsti Francoska!
Kaj je mogoče storiti proti nameravanemu koraku? Zgodovina nas uči, da liberalni državniki radt prezirajo klic cerkve, katero kujejo v verige. Zato skrbimo, da tod protest cerk»e dobil zadostno resonanco v!; ljudstvu. Sklicujmo v ta namen shode, ka teri nai sprejmejo resolucijo v tem smislu; i katoliška politična društva naj protestirajo I proti nameravanemu početju, zavzamejo naj se z* stvar tudi naši državni in deželni poslanci; sploh pokažimo vladi popolnoma jasno, da katoličani v nekdaj katoliški Avstriji še živimo, in da hočemo živeti tudi še nadalje. Nikar se ne udajmo lahkomiselnosti. Korak za korakom se bo nadaljevalo tajno razkristjanje Avstrije, aka se ne bomo takoj z vso odločnostjo uprli
Boj v ogrskem parlamentu.
Ogrska drž. zbornica je včeraj nasilstvo na poslovniku znatno bolj odločno zavrnila nego pred leti avstrijska zbornica glasovito „lex Falkenhayn*. Ogrska opozicija je včeraj po krvavem boju z novo parlamentarno stražo v ogrskem drž. zboru bila zmagovalka. Posredovati je morala na „bojišču" tudi rešilna družba Opozicija, močna okolu 90 mož, stoji na stališču, da se je pri spre-
jemu novega poslovnika zgodila napaka in da torej nič ne velja, sploh, da prejšnje zasedanje drž. zbora ni bilo pravilno zaključeno in da se torej ne more pričeti novo zasedanje.
Kakor smo že včeraj poročali, so opo-zicionalni poslanci korporativno korakali v parlament Na čelu sprevoda so korakali grof Albert Apponyi, grof E v g e n Z i c h y in Štefan R a k o v s z k y.
Predno je opozicija naskočila parlamentarno stražo, je poslanec Julij Lukacs stražnike nagovoril: ^Sramujte se, da ste Ma-žari. Prej bi morali trpeti lakoto, predno obleči to sramotno suknjo."
O posameznih dogodkih smo poročali že včeraj.
Danes dodamo še:
Ko so poslanci odrinili gardiste od L predsednikove tribune, je zagrabil poslanec Hollo predsednikov stol ter ga vrgel v sredo dvorane, kjer se je razletel. Mnogi opozi-f cionalni poslanci so piskali, drugi so pričeli | kaditi — Po izvršenem demoliranju je neki poslanec zagrabil predsednikov zvonec ter na vso moč zvonil. Vse r-zbite stvari so opozicionalni poslanci končno znosili na ! sredo dvorane. Prostor predsednikove tri • bune so imeli ves čas zaseden najmočnejši opozcionalci. D.išlemu Tiszi so opozicio-nalci klicali: „Lopov!" Zbornični komisar se je pod udarci opozicionalctv s klici: »O moja domovina" zgrudil na tla! Več stražnikov ima težke rane na glavi. Rakovszky je vpil: „Tu Perczel ne bo nikdar predsedoval!"
Z odbitim lesovjem so opozicijonalci napravili v dvorani »vešala" in na vešala obesili karikaturo ministrskega predsednika. Poslali so tudi po fotografa, da je opustošenje fotografiral.
Tisza je izjavil, da se z opozicijo ne bo prav nič pogajal. Če ne bo mogoče napraviti v zbornici reda, bo vlada vplivala na narod. Ogrska bo imela volitve pozimi, vodil pa jih bo Tisza s „trdo roko". Tekla bo zopet kri. Tisza se morda moti, če meni, da bo z nasilstvi dosegel zmago.
Po Budimpešti doslej ni bilo še nikjer demonstracij, vendar ni izključeno, da bo opozicija prenesla boj tudi na cesto. Pred
LISTEK.
Izlet Slovencev v Kafr-el-Zayat.
(Pismo iz Aleksandrije.)
Večkrat smo že priredili splošne ljudske veselice v Aleksandriji in okolici ter na ta način zbirali, vnemali in budili Slovence. Nedavno smo pa imeli izlet v Kafr-el Zayat. Največ zaslug zanj si je pridobil vrli gospod Janez Velkovrh, ki je sprožil to željo, pa tudi preskrbel vse, da je bil ta dan izletnikom res v pravo domače veselje in zadovoljnost.
Poleg telesnega odmora in okrepila v bujni naravi in bolj vzbuditi zavednost in solidarnost med Slovenci, je bil namen izleta tudi s to potjo, obiskati dva draga Slovenca, dr. K. P e č n i k a in M r. H. R o -b 1 e k a , ki sta že dalj časa nastanjena v tem mestu.
Kafr-el-Zayat (kraj oljetržca) je arabsko mesto s približno 16.000 prebivalci, nekako v sredi pota med Aleksandrijo in Kahiro, ležeče ob železnični progi in desnem bregu reke Nil.
Prebivalci so Arabci, prijazni in uljudni;
nad tisoč je Grkov in drugih Evropejcev. V mestu je 16 tovarn za bombaž, ena za milo in ena za olje in sodo. Lastniki tovarn so kristijani ravno tako nadzorniki, navadni delavci so pa Arabci. Poleti počivajo tovarne, dela se le v zimskih mesecih.
Iz Aleksandrije smo se odpeljali ob 9 uri zjutraj z vlakom in malo pred II. uro dospeli v Kafr el-Zayat. Takoj po dohodu je bila v samostanski cerkvici sveta maša, med katero je bila tudi slovenska pridiga, prva v Kafr el-Zayat. Po sveti maši nas je povabil P. Aquilina Llaneza, prezident frančiškanskega hospica, rodom Španjolec, na obed. Komaj se je dobil prostor za vse v posebni dvorani. Razume se, da smo bili vsi veseli in da je bilo več prav prisrčnih napitnic. Mile slovenske pesmi so poveličevale splošno radost. Naš dragi rojak profesor dr. Fr. Jesenko, ki se ni mogel udeležiti izleta, je poslal brzojavno iz Aleksandrije vsem izletnikom krepki: na zdravje!
Po obedu smo šli izven mesta ob Nilu proti vasema Kom-el-Arab in Muntffar. Med potjo smo si ogledali nekatere opekarne, na sade bombaževe rastline in občudovali rodovitnost zemlje ob Nilu. Ker je bil Nil še
precej visok in je vlekel močan veter, smo opustili namero, voziti se po njem.
Prišedši že blizo vasi Kom-el Arab smo počivali. V tej vasi je poglavar beduinov bližnjih vasi, imenuje se Sayed Ghibaly; jako je premožen in posebno naklonjen kri-stijanom. To prijaznost je podedoval po svojem očetu Abd el-Kani. Vzrok tega je sledeči dogodek:
Leta 1882. so Evropci bežali iz Egipta, tudi frančiškani niso bili več varni, ko je Arabi Paša žugal pokončati z ognjem in mečem vse Evjopce. V Kafr-el- Zayatu so bile že tedaj redovnice sv. Fr Bruhnil je upor in Turki so drli povsod in morili kristjane. Plemenit beduin Abd el Kani je s svojimi vojaki vzel v varstvo redovnice in jih skril v svoji lastni hiši. Tudi frančiškane je rešil iz rok napadalcev. Niso pa imeli več časa seboj vzeti ali pa zavžiti sv. hostije. Redovnice, zvedevši v kaki ne varnosti je sv. Rešnje Telo, so šle takoj, da bi je obvarovale oskrunjenja Pod pretvezo, da bi prinesle niti in igle in tako pomagale ženam beduina pri delu, se je napotilo par sester naravnost proti cerkvi. Nič žalega jim ni nihče storil. Gredo v cerkev, približajo se spoštljivo tabernakelju, vzamejo iz njega ciborij ter ga skrijejo v posodo, ki
so jo nalašč seboj vzele, in rešile so tako sv. R. T. oskrunjenja ; kajti kmalu nato so Turki pridrli v cerkev ter grozno po njej pobijali in divjali.
V času, ko so redovnice bivale v hiši beduina, so se močno prikupile njegovim ženam ker so jim stregle in napravljale oblačila njihovim otročičem. To ljubezen be-duinovo so pa one kmalu nato jako plemenito povrnile.
Abd-el-Kani-a so Angleži vjeli, ko je bil premagan Arabi Paša in kot njegov pristaš je bil obsojen v smrt.
Frančiškani in sestre gredo takoj v Tanto prosit guvernerja milosti za Abd el-Kani-a, pa zastonj. Nato se podajo h knezu Galles-u in prosijo njega milosti, razloživši mu usmiljeno dejanje beduinovo nasproti njim. Knez je bil ganjen in je uslišal frančiškane in sestre ter jim je izročil beduina. Veseli so šli ž njim skozi vasi in beduini, zvedevši, da je po priprošnji frančiškanov in sester rešen njih poglavar, so mu šli naproti in ga spremili med velikanskim veseljem domov.
Krasno je polje ob Nilu ! Ni ga potreba dosti gn >jiti, to preskrbi redno vsako leto reka Nil. Ni se zdaj tudi bati, da bi ga kako leto bilo premalo. Ravno lani so v zgornjem
parlamentom zbrano množico je policija razpodila.
Ogrska opozicija je baje sklenila, da bo, če bo dvor izvršil le mal pritisk, pozvala avstrijsko opozicijo k skupni taktiki proti temu.
Pisma iz Bolgarije.
Sofija, 2. dec.
Narodno sobranje je odobrilo novo dr žavno posojilo. Knez je podpisal sklep sobranja in novo državno posojilo je zakon. Sedaj je le še treba, da banke izplačajo denar. Vlada nujno potrebuje 8S 500 000 frankov, a od 100 milijonov posojila dobi le 82 milijonov, torej ji manjka <e vedno 6,500.000 frankov. Ako se k temu prištejejo še viseči dolgovi, iznaša ves deficit 24,900.000 frankov Kaj storiti? Kakor sem izvedel iz gotovega vira, hoče vlada dobiti novo posojilo v znesku 150 milijonov frankov. Vlada hoče v kratkem sobranju predložiti tudi to zahtevo ter zastaviti za to posojilo monopol tobaka Ker pa v Bolga riji ni še monopola, bode vlada imela mnogo truda, da ji sobranje dovoli ta monopol, ker liudstvo se temu odločno upira. Bolgarske finance so v največiem neredu, vlada mora dobiti posojilo, da uredi gospodarstvo. Ako se to posreči, potem ostane kabinet Petrov Petkoljev še dolgo na krmilu.
Opozicija pa se pripravlja, da prične veliko agitacijo med narodom proti vladi in njenim načrtom. Vendar pa je u-peh agitacije jako negotov, ker vlada je jako od ločna, ker vč, da je od vsega odvisen njen obstanek.
Da vlada računa na novo posojilo, dokazuje naknadni kredit, ki ga je sobranje dovolilo v tajni seji. Ta izredni kredit je namenjen za malo brodovje na Ornem morju in za utrjenje obmorskih mest. Opozicija je sicer v tajni seji ostro napadala vlado, toda večina je vladi vse dovolila. Ministrski predsednik Petkov je zahteval, naj se glasuje o zaupanju vladi. Večina je vladi izrekla zaupanje. Posamezni opozicijski poslanci so tako brezobzirno napadali vlad > in večino, da so se poslanci skoraj stepli. V tajni seji so govorili Stojan Mi-hajlovski, Todorov, Panajatov, H ilačev Koz-nički in dr. Maničilov. Večina je vladi do volila za vojne potrebe izrednega kredita 42,700 000 frankov.
Tajna seja je iznenadila javnost. Mnogi so mislili, da je vlada v tajni seji govorila o mogoči vojski s Turčijo. Tajna seja pa je bila nepotrebna, ker navzoči turški po slanci bodo itak sporočili sklep turški vladi
Odgovor sobranja na prestolni govor bode izročen knezu šile danes ali jutri, da se knez obenem zahvali za posojilo.
Le'os je bila v Bolgariji jako dobra letina Živeža se mnogo izvozi iz pristanišč ob urntm morju. Povprek pride na dan v Burgas 100 vagonov živeža, ki se izvaža na razne strani. V Burgasu je nad tisoč delavcev, ki izkladajo in nakladajo blago.
Zadnji čas bolgarski listi pogosteje poročajo tudi oSlovencib. Tako je naj-ugledneji bolgarski list ,Den" te dni iz .Slovenca" prevedel članek .Zadnje direktne volitve na Štajerskem".
Egiptu dovršili velikanski jez, da je mogoče zdaj še več sveta obdelovati in vodo po potrebi napeljavati
Krasnejše bi pa še bilo egiptovsko polje, ko bi je imel in obdelaval slovenski kmet! Kako lepe bi bile gredice s salato. če bi to rodovitno zemljo obdelovale marljive krakovske gospodinje, katere znajo porabiti vsako ped zemlje, in tu bi jim je bilo toliko na razpolago! —
Ni se bat' tu, da bi po^odenj vzela pridelek kmetu, ker v Egiptu je le malo dežja pozimi, poleti je pa krasno viš ijevo nebo, na kattrem jc redkokedaj opaziti kak oblaček. Tudi toča, ki ravno v naši domovini tolikokrat pokvari ali celo uniči poljske pridelke, ni znana v Egiptu. Kako lahko bi se tu opomogel slovenski kmet s svujo žilavo pridnostjo in pri tako ugodnih razmerah ! Tako se je res pred leti nastanil tu nek poljedelec iz Dalmacije. Kupil je svet in ga začel obdelovati, v malo letih je zelo obo gatel.
Povrnivši se zopet v gostoljubni hospic ter zahvalivši se P prezidentu in našima rojakoma smo se proti sedmi uri iz Kafr el-ZajMa vsi veseli in zadovoljni odpeljali nazaj v našo Aieksandnjo, želeč, da bi temu tako dobro uspelemu izletu sledili še drugi ter isti vedno bolj vnemal' in širili edinost, ljubezen m zavednost med Slovenci v Egiptu.
P. B e n i g e n.
i „M*oljeni goip d «'. Ziinji „NV prej" piše pod naslovom „IJnjsko mesm i gospodarstvu* nadednje: „Čianke pod tem naslovom je „Slovenec" končal, in sicer s karakterističnimi besedami: „Končno obtožimo tudi sebe ker smo o poslovanju v občini molčali." Lepo je res, da so pnšli ma-ziljem gospodie do spoznanja. Mi bomo še o vsem natančnejše govorili. Obtožili pa sebe sam« ga nikdar ne bomo, ker smo vedno storili svojo dolžnost." Uredniku „Ndprej-a" povemo v pojasnilo da članki v .Slovencu" niso bili nikakor strankarsko di-lo „ma-ziljenih" gospodov, ker se pri presojanju gospodarskih vprašanj ne gre za to, kdo je maziljen, kdo pa ni. Šlo se je le za to, da pride v javnost, kako seje v idrijski mestni občini gospodarilo, česar niso ž leli le „ma ziljenci". Za redno občinsko gospodarstvo se ne zavzemajo le „maziljent gospodje", kakor tudi ne samo pristaši katoliško narodne stranke, ampak pošteni Ilrijčanje sploh, naj si bodo klerikalci ali liberalci ali prepričania socialnodemokratiškega z gospodom Kristanom vred Zato je „Slovehec" lahko sklenil vrsto člankov z omenjenimi besedami. Možje, ki so bili določeni, da pregledajo mestno gospodarstvo so pač zasebno marsikaj govorili, obsojali pa gospodarstva niso, kakor bi bila njih dolžnost. Tako bi bil n. pr. g. Kristan kot pregledovale računov za I 1903 moral grajati, da je izginja znana obligacija iz Iv. Ev Kavčičevega ustanovnega zaklada, kakor bi bil moral vprašati, Zi-kaj je mestno županstvo odvzelo obligacijo v precejšnjem znesku ubožnemu zavodu ter jo prištelo mestnemu imetju G Kristan menda ustanovnih listin niti pogledal ni, sicer bi bil v svojem poročilu grajal postopanje pri upravlianiu vsaj Iv. Ev. Kavčičeve ustanove. Prav g. Kristan je bil, ki je planil po g. Golitu v zadevi znanih sirot, namesto da bi se bil kot pre-gledovalec računov pred vsem poučil iz listin, kako izpolnjuje županstvo na ročila ustam vnikov. Seveda bi ne bilo pri jetno zameriti se liberalcem, zlasti sedaj, ko tako milo gledajo, kje bi našli pomoč. Le preponosno ne, da „sm > vedno storili svojo dolžnost'! Sklepne besede v „Slovencu" veljnjo torej vsem onim. naj bodo stranke katerekoli, ki so z g. Kristanom vred vedno obsojali občinsko gosoodarstvo v Iiriji, ko je bilo pa čas govoriti, so pritrjevali ali molčali, ali k večji mu posameznosti obsojali. Med temi bo pa „maziijemh gospodov" malo, oziroma jih ne bo nič, ker ni bilo že davno nobenega v občms<<< m <astopu, vsled česar so tudi račune pregledovali le „ne-maziljeni" trospodje. Vkliub temu so pa ravno duhovniki bili prvi, ki so se pričeli bolj zanimati za občinsko gospodarstvo — le berite „Jeinakopravnostu preteklih let — duhovniki so se trudili, da so prišli v občinski odbor možje, ki se zanimajo za mestno gospoda stvo, duhovniki so bili, ki so si prvi preskrbeli prepise letnih računov, katerih pa vkljub zakonom pod Dragotinom niso mogli vedno dobiti, ker ie vedel omenjeni gospod, da ravno „maziljeni gospodje" ne bodo molčali ako kaj iztakneio. Med pregledovalce računov tudi ni liberalna večina volila začetkoma nobenega našega pristaša, v strahu, da bi utegnili priti računi v roke kakega „maz'ljenega gospoda", pač pa je župan Lapajne v imenovani odsek sam predlagal Rinaidota, ki je v resnici — molčal, g. Kri stan. imenovanega naslednik, sam pa se je norčeval pri javni občinski seji iz našega pristaša Kavčiča, ki ni molčal, kakor izvoljeni pregledovalci, ampak zahteval, naj pregledovale* poročam o računih. Prav je torej, da je „Slovenec" obsojal k sklepu tudi one, ki so mnogo govorili, kako potrebno je, da pride v javnost idrijsko mestno gospodarstvo, sami pa o pravem času molčali, ako se niso celo norčevali iz onih, ki so hoteli govoriti Ako bi ne bilo „mazilje nih gospodov", skoro ne dvomimo, da bi še županoval g Dragotin. S cer pa smo jako veseli, ko obeta tudi „Naprej", da odkrije še mnogo več. Le naprej!
Koroške novice.
k Sp <mint «s sadaieg« deželno ■ borskeg« »asud-nj«. 1) Naš deželni šolski nadz >rn k, znani prijatelj Slovencev, je odgovarjal pri šolski debati g. poslancu Graf.nauerju. ki mu je povedal marsikatero gorko, da se ne spominja da bi za njego-\ega časa bil nastavljen kakšen nemški uči telj na slovenskem Koroškem, slovenski pa obenem na nemškem Kakšna laž ! Poslušalci na galeriji smo se kar jeze penili, ko smo ravno prejšnji dan slišali da pride popolnoma trd Nemec za p »dučitelja v popol noma slovenski kraj Šmarjeto nad Bajti-šami, obenem p» je slovenska učiteljica morala v popolnoma nemški kraj Sedaj nam je umljivo, zakaj niste, resnicoliubai g Palla, odgovariah že na prvi govor g. Grafenaueria, ampak še le na drugega, ko vam ni mogel več odgovarjati „Le škoda", smo si takrat mislili, „da nimaio obiskovalci galerije besede !" Takšen je „mojster" odgojiteljev ! — 2) Povodom zadnjega dež.
1 zbora je poklical naš dež predsednik na • šega slovenskega poslanca g. Grafenauerja i na stran in se čudil, zakaj je „Mir" prijel vlado radi nastavljanja slovenščine nezmož-nis uradnikov v čisto slovenskih krajih, slovenske uradnike pa prestavlja v nemške kraje (kar je bila istina). Zatrjeval je, da vlada Slovencem nikakor ni nenaklonjena (dejstva drugače govore), temveč sine moie pomagati, ker nima slovenskih močij. Eden je zares bil prestavljen v nemški kraj, ker ga hoče vlada po ovinkih porabiti v kratkem za Beljak, kjer so tudi potrebni slovenski uradniki. Za Velikovec pa ni imela drugih na razpolago, kakor dva Nemca, katera pa imata strogo nalogo, da se morata v dobi enega leta priučiti slovenščini. Tako g. deželni predsednik. Že vemo, kako se taki gospodiči uče slovenščine ! Lepih be-sedij in obljub smo že do vratu siti. Bomo videli, kako bo v bodočnosti.
k Miklavžev veder celovških Slovencev zadnjo nedeljo, dne lt. t. m., se je izvanredno izvrstno obnesel. Došlo je z dežele toliko slovenskega občinstva, da mnogi niti prostora niso več dobili in so morali v natlačeno polni sobi stati, drugi pa so od-išli. Slovencem v Celovcu bo kmalu vsak prostor pretesen. Posamezne točke sporeda so se izborno obnesle. Pevska društva : celovški moški in mešani zbor, hodiška .Zvezda" in podjunski kvartet, zlasti slednji so se nad vse odlikovali. Pevsko društvo „Drava" je radi neljubih nesporazumljenj izostalo. Naše prvo tamburaško društvo „Bisernica" je svoje težke a prekrasne komade najizbornejše sviralo. Tudi škofiški „Slavček", ki se v kratkem ustanovi, nas je pozdravil. Nad vse izborna je bila igra ki je povzročila mnogo smeha Ciril in Metodovi družbi je donesla zabava K 83 05 čistega dobička.
Pomnoženje naše armade.
Avstrijska armada bo zdatno izpreme-njena. Preosnovo bodo izvršili stopnjevaje 1. 1905. 1906. in 1. 1907. Listi poročajo o armadni preosnovi sledeče podatke: Naša armada obstoji v mirovnih časih iz 31 pehotnih divizij. 9 deželnobrambovskih in 7 hon- i vednih divizij. Skupno ima torej naša armada 47 pehotnih divizij. Dve pehotni diviziji sta oboroženi za službo v gorah in imata torej tudi gorsko topništvo. Ker je 42 divizijskih topničarskih polkov, bodo ustanovili še tri nove topničarske polke. Korno topničarstvo bode ostalo, a dobil bo vsak armadni voj še havbicno divizijo. Izkušnje v rusko-ja-ponski vojski uče, da so za uspešno voje-vanje potrebni tudi težki topovi. Tirolska gorska topničarska divizija bo pomnožena z dvema baterijama. V Bosni in Hercegovini bodo ustanovili še eno gorsko baterijo. Konjeniške divizije imajo sedaj 8 baterij; usla- , novili bodo še dve, ker obstoji naša konjenica iz 5 konjeniških divizij in 5 samostojnih konjeniških brigad Na novo bodo ustanovili oblegovalne havbicne divizije. Sčasoma bo dobil vsak armadni voj samostojno oblegovalno havbično divizijo, izvzemši 15 voj v okupacijskih deželah. Trdnjavsko topničarstvo ima dosedaj 6 polkov in 3 bataljone, skupno 18 bataljonov. Ustanoviti nameravajo še dva bataljona, ker dosedanje število ne zadošča za vedno nove utrdbe, katere so bile zadnji čas dograjene v okupacijskih deželah, na Tirolskem in pa v Galiciji. V Bosni in Hercegovini so sedaj štirje pehotni polki in en lovski bataljon. Ustanoviti nameravajo 4 nove lovske bataljone. Na novo bodo ustanovili en brzojavni bataljon in pri vsaki pehotni diviziji in gorski brigadi brzojavno patruljo. Pri trenu bodo ustanovili tri nove ekskadrone. Nadalje bodo ustanovili oddelke s strojnimi puškami. 10 konjeniških divizij dobi 2 sekciji in vsaka gorska brigada dobi 2 strojni puški.
Govorice o novem dalmatinskem namestniku.
Dalmatinski namestnik Handel je odpotoval nj Dunaj in 3e baje še pred Božičem povrne v Zader. Ker je istočasno odpotoval predsednik nadsodišča v Zadru, G e r č e r, na Dunaj, se v Zadru govori da bo G e r č e r imenovan za Handlovega naslednika
Sodba angleškega generala o angleški armadi.
Angleški vojni minister Arnold Forster je imel v nedeljo v Newcastle govor, v katerem je naznanil besesedilo iz pisma generala John H a m i 1 t o n a , ki je kot angleški vojni poročevalec pri japonski armadi v sedanji rusko-japonski vojski General je pisal z ozirom na angleško armado: „V tej vojski sem se prepričal, da je stanje naše armade grozna nevarnost za obstoj naše države. Prepričal sem se, da so v armadi potrebne najboljše moči, a mi imamo najslabše."
Nove italijanske bojne ladje.
Iz Genove poročajo: Uprava italijanske vojne mornarice je v genovskih ladjedelnicah naročila pet oklopnic z 10.000 tonami in s stroji za 19000 konjskih sil.
Odstop bolgarskega pravosodnega ministra.
Iz Sofije poročajo, da namerava odstopiti bolgarski pravosodni minister Stojkov, ker se je spri s svojimi tovariši.
Poneverjenja v Rusiji.
V	Kijevu so zaprli več častnikov, ker so poneverili večje denarne svote, s katerimi naj bi bili nakupili volnenih srajc za reserviste.
Kasanska Marija.
Včeraj je bil v Kasanu obsojen Stojan v 12letno ječo. Ukradel je iz kasanskega ženskega samostana podobo Matere božje, kateri je prizanesel 1. 1773. celo Pugačev. Podobo je Stojan sežgal.
Nameravana stavka italijanskih železničarjev.
.Berliner Tageblattu" poročajo iz Milana: V Veroni, Turinu, Rimu, Florenci, Neapolju in drugih italijanskih mestih so bili zelo dobro obiskani shodi železničarjev. Na shodih so sklenili, da bodo vsi železničarji na Italijanskem stavkali, če ne bo vlada odobrila spomenice železničarjev in če bo poizkusila vojake nastaviti za železniško službo.
Prekucijska agitacija v italijanski armadi.
V	Milanu je policija zaplenila tajno zalogo 50.000 prekucijskih, vojaštvu namenjenih letakov, v katerih se poživljajo vojaki, naj ne streljajo na ljudstvo. Zaprli so tri osebe.
Odstop ruskega pravosodnega ministra Muravjeva.
O odstopu Muravjeva poroča „Koln. Zeitung": Muravjev je vložil prošnjo za odstop, ker so nameravali moskovski in pe-terburški odvetniki prositi Mirskega, naj se imenuje drugi pravosodni minister, če se hoče na Ruskem preosnovati pravosodje. Muravjev naslednik bo najbrže pravosodni uradnik Holde.
Razprava proti Plevejevemu morilcu.
Obtožnica proti Plevejevemu morilcu opisuje organizacijo, ki hoče z umori povzročiti preosnovo na Ruskem. Pleve je bil umorjen na povelje bojevne socialistiške stranke, ki je bila ustanovljena 1. 1902 in kojo v >di osrednji odbor, ki se nahaja izven Rusije. Poleg Plevejevega morilca sedi na zatožni klopi obtožen sokrivde 20letni vrtnarski pomočnik Sikorskij. Razprava proti Pleveju se je pričela včeraj, 13. t. m Pred poslopjem, kjer je razprava, so se zbirale popoldne velike množice gledavcev. a policija je preprečila, da ni bil moten promet. Policija je odredila dalekosežne varnostne odredbe, tudi del peterb urške garnizije je pripravljen za vsak slučaj. Množica, med katero je bilo mnogo dijakov, je bila jako razburjena.
Izjalovljen Rooseveltov načrt.
Ameriški predsednik Roosevelt se je posvetoval s člani senata in reprezentantne zbornice o izpremembi carinskega tarifa, s kojim vprašanjem naj bi se bavil kongres spomladi. Ker so se udeleženci temu načrtu protivili, je pokopan.
Nazadovanje belgijske socialne demokracije.
Deset let je v Belgiji socialna demokracija tako napredovala, da je postala zelo nevarna belgijski monarhiji. A sedaj je pričela nazadovati. Pri zadnjih volitvah je izgubila mnogo glasov in poslancev. — Tudi mogočne delavske organizacije izstopajo iz socialno demokraškega tabora. V zadnjih mesecih so pokazali socialni demokratje hrbet pristaniški delavci v Antwerpnu, nadalje diamantni brusači in več tisoč delavcev bro-ječa delavska zveza .Help u Zelbe" (Pomagajte sami sebi). Tudi delavci v henegavških plinarnah so izstopili iz socialne demokracije Socialno demokraško strankarsko vodstvo v Belgiji je zaradi teh pojavov v velikih skrbeh Delavci so spoznali, da jim socialna demokracija ni prav nič pomagala, pač pa mnogo škodovala, in zato zapuščajo socialno demokraški tabor.
Pomnožite v indijske armade.
BStandard" poroča, da se general Kit-chener peča z vprašanjem, kako močna bi morala biti armada v Indiji, da bi odbila morebiti napad sovražnikov, kojega armada bi imela 500000 mož. Sed«y lahko pošljejo v Indiji proti sovražniku 160000 mož s 350 topovi in ostane še 136.000 mož v re-servi. Indijsko armado nameravajo Angleži pomnožiti s prostovoljci in poslati ojačenja iz Kanade, Afrike in Avstralije v Indijo.
Rusko-japonska vojska.
Poročilo i% Peterburga?
Nekateri, Rusom sovražni listi, priob-čujejo sledeče poročilo „iz Peterburga": „Akoravno je doslej vsa preko Londona
/
došla poročila o uničenju portarturškega brodovja cenzura zadržala, je vlada včeraj dobila lastna poročila, ki popisujejo stanje brodovja za brezupno. Brodovje je skoro gotovo popolnoma uničeno. Vzroka nedelavnosti je najbrže iskati pri poveljnikih. Kar se tiče stanja trdnjave, je japonska premoč prevelika, da bi bilo Stesiju mogoče zopet vzeti „203 m. grič". Edino, kar mu še preostaja, je, zadržati prodiranje Japoncev na jugu in vzhodu. Od uspeha topniškega dvoboja zavise nadaljnje operacije generala Nogija.
Izguba portarturškega brodovja je učinkovala deprimirajoče na širše sloje ruske družbe. Vsako upanje na uspeh Roždestven-skega je izginilo. Vladni namen, odposlati še tretje brodovje, smatrajo le za pomirjevalno sredstvo proti rastočemu razburjenju."
Peterburg, 13. dec. Vlada je dobila avtentično poročilo, da je portartursko brodovje popolnoma razdejano. Splošno je opaziti veliko pobitost. Včerajšnji cestni nemiri so pripisovati edino le temu razburjenju
Angleška poročila o stanja portartur sitega brodovja
iz Londona se glase: 13. t. m. Ker so vse ladje ruskega brodovja v Port Arturju, iz-vzemši »Sebastopol", nesposobne za boj, so težke obležne baterije zopet pričele streljati na mesto. Goreti je pričel že drugi arzenal. Sodi se, da Japonci sedaj ne bodo pričeli z novim naskokom, ker japonsko poveljništvo hoče varovati čete. Trdnjava bo kmalo padla
—	po mnenju japonskih poveljnikov — ker bo blokada hujša. Japonski listi se ostro izražajo, ker so se ruski rušilci in torpedovke vsidrale pod bolniškimi ladjami ter tako izrabljajo varstvo zastave »Rdečega križa"! Japonci se trudijo, tako pišejo tokijski listi, da najnatančnejše drže genfska določila. Ako pa Rusi izrabljajo zastavo »Rdečega križa", bodo Japonci zgrabili za energična sredstva, da to preprečijo in even-tuelno bodo Rusi nosili posledice Za boj sposobnega moštva je v trdnjavi po japonskem mnenju še 6000—7000 mož. — »Standard" poroča iz Tokia 12. t.m.: Iz verojetnih virov se glasi, da leži »Sebastopol" pod varstvom baterij utrdbe Mantanšan, a je napadom japonskih torpedovk izpostavljen na milost in nemilost. Ruski rušilci so pobegnili med ruske bolniške ladje.
Američani o položaju Port Arturja.
V	oficijelnih poročilih, ki so došla v Washington, se izraža mnenje, da bodo Japonci, ki se jim ni treba več bati portarturškega brodovja, poizkušali vzeti Port Artur, kolikor mogoče z malimi izgubami. Mogoče bo torej preteklo še nekaj mesecev, predno se bo izvršila kapitulacija. Baltiško brodovje
—	tako sodijo na Japonskem — vendar ne bo moglo porabiti luke. Tudi za slučaj, da bi bilo japonsko brodovje uničeno, bi bila nevarnost za brodovje, ki bi hotelo pluti v luko, zaprto z minami in potopljenimi lad-< jami, prevelika, da bi si upal previden admiral ondi iskati zavetišča. (Ta trditev je precej prazna. Ruskim mornarjem je lega njihovih min dobro znana in je torej vožnja ruskih ladij popolnoma varna. Dne 10. avgusta je rusko brodovje po ponesrečenem izpadu neovirano zopet plulo nazaj v luko.)
llukdeniko poročilo o Port Arturju.
Iz Mukdena poročajo berolinskemu »Lokalanzeigerju": O Port Arturju so se izvedele zadnje dni tu ugodnejša poročila. — Utrdbeni pas je še nedotaknjen. »Grič 203 m." leži ravno pred zarezo med utrdbami An-cnšan in Ičan; «d zahoda je izpostavljen ognju iz utrbe Palunšan katero morajo Japonci poprej prisiliti k molku, predno bodo popolnoma obvladali ono višino P« tem pa seveda ne bo več mogoče vzdržati notranjega mesta in obeh luk. Vsled tega bodo posebno trpeli ranjenci, ker Japonci ondi več ne priznavajo ^Rdečega križa". Portartursko brodovje je izgubljeno, ako ne more iz luke, predno so Japonci popolnoma postavili na zavzeti višini svoje težko topništvo. Sploh je najbolj gotovo, da se prava kapitulacija niti izvršila ne bode, ampak da bodo posamezni oddelki utrdb samostojno nadaljevali boj.
Boji v Mandžuriji.
V	Tokiu priobčeno uradno poročilo mand-žurijskega nadpoveljništva poroča, da je ruska pehota v noči od 8 t. m poizkusila napad na japonske prednje čete pri Sjatanku, a je bila odbita. Dne 9. t. m. zjutraj so Rusi poizkusili v bližini železnice ob Šahu drugi napad. Njihova moč je bila neznana; napad se je ponesrečil. Tretji napad se je pričel ob 5. uri zjutraj severovzhodno od železniškega mostu. Rusi, ki so bili polagoma oja-čeni na en bataljon, so poizkušali obiti japonski krili ter obenem pričeli od Hančjavpe in Sufentaja strahovito streljati na japonske pozicije pri Lamutunu. O solnčnem vzhodu so bili Rusi odbiti. Izgube so bile na obeh straneh neznatne.
Japonski častnik, ki je došel 9. t. m. v Moji, je poročal, da se Rusi na levem krilu živahneje gibljejo. Na desnem krilu in v centru se pa ne godi nič važnega. Častnik je pripovedoval tudi nekaj šaljivih zgodbic o sovražnih predstražah Iz glavnega stana mandžurijske armade se poroča 12. t. m.: Včeraj ob dveh zjutraj je napadel oddelek ruske pehote selo Pejtajcu, a je bil odbit proti severu. Včeraj popoldne je pričela streljati ruska artiljerija, ki je stala zahodno od Manpavšana, na sela Jaotun in Taničjapavcu. Obenem je pričela obstreljavati ruska artiljerija, ki je stala zahodno od Tašana, selo Pucaova. V nobenem slučaju obstreljavanje ni naredilo škode. Nadalje je napadla ruska konjiča selo Manačej, na desnem bregu reke Hun, a je bila odbita proti zahodu. Izgubila je mnogo moštva. Japonci niso imeli izgub.
—	Reuterjev urad poroča od Okuove armade dne 11. t. m., da Rusi neprenehoma streljajo iz topov in pušk, nakar pa Japonci niso odgovarjali. — »Morningpost" poroča iz Šangaja 12. t. m.: Japonsko desno krilo pri Šahu je pričelo prodirati proti severu. Poroča se, da se je pričel ljut boj.
Japonski napad na železniški most čes Saho.
Iz Londona poročajo 12. t. mes.: Ob Šahu so pričeli Japonci v petek živahno obstreljavati ruske pozicije. »Birž. Vjed." poročajo 12. t. m. iz glavnega stana pri Mukdenu: Japonci so hoteli včeraj porabiti sneženi vihar ter so pričeli prodirati ob dveh ponoči proti železniškemu mostu čez Šaho, ki ga imajo zasedenega Rusi; a to se jim ni posrečilo. Japonci so zadeli na hud odpor. Rusi so pričeli streljati iz pušk in obležnih topov. Kanonada je trajala do 6. ure zjutraj. Izgube na ruski strani so neznatne Japonsko topništvo ni streljalo cel čas.
Japonoi ae naselijo ▼ Mandžuriji?
Iz Mukdena se širijo vesti, da japonska vlada namerava v južni Mandžuriji naseliti 7 milijonov Japoncev, da Mandžurijo tesneje združi z Japonsko. Japonska računa, da bodo naseljenci vplivali tudi na prebivalce severne Mandžurije.
Baltiško brodovje.
Pariz, 13. dec. »Petit Parisien" pri-občuje Roždestvenskega pismo na nekega peterburškega prijatelja, v katerem pripoveduje admiral, da brez ojačenja nemore pričeti boja z japonskim brodovjem.
Lizabona, 13 dec. 21 bojnih ladij ruskega baltiškega brodovja je došlo v Mos-samedes (zahodna Afrika).
Kapitan Kladov.
Iz Peterburga poročajo 13. t. m.: Kapitan Kladov, čegar včerajšnja izjava je vzbudila veliko pozornost, priobčuje v »Rusi" članek v katerem dokazuje potrebo, da se takoj odpošljejo vse gotove ladje v Azijo. On zagotavlja, da je imel od Kuropatkina in Skrydlova, ko je v avgustu zapuščal Vladivostok, naročilo, naj prosi, da se odpošlje še drugo brodovje. Skrydlov je zahteval takrat, da se odpošljejo vse ladje, ki so sedaj namenjene za tretje brodovje On meni, da bo to brodovje še-le v avgustu ali septembru moglo odpluti.
Is severne Koreje.
Iz Londona poročajo 13. t. m.: Zdi se, da so bile ruske čete tekom zadnjega meseca v bližini Posjetskega zaliva močno ojačene. Te se sedaj utrjujejo na severni strani reke Tumen. Doslej se je mislilo, da ni mogoče narediti mostu preko te reke, toda najnovejša poročila oporekajo temu.
Potopljena japonska križarica „Sajyen".
Japonska križarka BSajyen", ki se je potopila pred Port Arturjem, je bila oklopna križarka, narejena leta 1886. v Stettinu za kitajsko vlado. Leta 1895. je prišla v roke Japoncem.
Ima 2481 ton ter hitrosti 15 vozlov.
—	Oborožena je bila z dvema 21 cm. topovoma, ženim 15 cm. in šestimi 4-7 cm br-zostrelnimi topovi. Moštva je bilo na njej 200 mož. Njena bojna vrednost ni bila velika, a za blokado je izborno služila.
Jantajski premogovniki.
„Daily Telegraph" poroča iz Soeula, da premogovnike pri Jantaju sedaj izrabljajo Japonci. Več inženerjev so odposlali že tja iz Tokia.
Hullskl dogodek.
Razsodišče, ki bo razpravljalo o hull-skem dogodku, se bo sešlo, kakor se poroča iz Pariza, okrog 20. decembra.
Naslednik Aleksejeva.
Peterburg, 11 dec Kot naslednika Aleksejevu imenujejo tu kneza Gali-cina, ki je zdaj generalni guverner kavka-škega okraja.
Generalno guvernorstvo v Mukdenu
Peterburg, 13. decembra. Nemi-rovič Dančenko poroča iz Mukdena, da nameravajo tam ustanoviti generalno guver-nerstvo. ,Rusj" poroča, da mandžurska ar-
mada rabi z velikim uspehom projektorje proti napadom Japoncev, kateri imajo v razsvetljenem pasu velike izgube.
Mednarodna pošta med Rusi in Japonci na bojišču
Poročevalec »Standarda" pri Ojamovi armadi poroča sledečo mikavno zgodbico: »Pred vojno črto japonske armade je grič z votlino. V tej votlini tabori podnevi ja ponska, ponoči pa ruska poljna straža. Ko se je nedavno zvečer umaknila japonska straža, je pustila v jami steklenico konjaka in ulj-dno pismo, v katerem so se Japonci pritoževali, da so zadnjič pustili Rusi votlino neosnaženo, kar škoduje zdravju obeh strank. Rusom je bilo pismo tako všeč, da so ponoči lepo osnažili jamo. Ko so drugo jutro zopet Japonci zasedli votlino, so našli rubel in pismo, v katerem so Rusi pisali, da prosijo za pojasnilo, ker so čuli o grdem ravnanju Japoncev z ruskimi vjetniki. Japonci so odgovorili, da ravnajo lepo z ruskimi vjetniki. Pismu so priložili fotografije, na katerih so bili naslikani ujeti Rusi, ko jim Japonci dele svalčice in pa okrepčila.
Štajerske novic«
š Proračun mariborske mestne občine. Stroški za 1. 1905. so proračunani na 1,828.699 K; pokritje pa na 1,830.059 K; prebitek je torej proračunan na 1360 K. Tuji zakladi in ustanove, katere upravlja mariborska občina, znašajo 103.838 K. Zaklad meščanske bolnice znaša 7103 K, mestni ubožni zaklad 27.900 K, mestni šolski zaklad 45 060 K in nadaljevalna šola 12.917 K.
š Župani eeljskega okraja pri sodniji Poročali smo zadnjič, da slovenski župani in občinski zastopniki neprijetno občutijo, da se jih vabi k c. kr. okrajni sodniji v Celje na dne 17. decembra z nemškim pozivom. Vsled tega nameravajo vsi narodni župani odreči udeležbo, kar je iz narodnega stališča popolnoma prav. Edini »nemški" župan celjskega okraja ie bil Karel Gorišek na Teharjih in edini ta se je lani na enak poziv odzval. Kaj bode storil letos, ko se je županstvu odpovedal, je velika uganka. Gotovo mu bode žal, ako ne bo imel prilike g. dr. Schiiftleinu pokazati, kako izvrstno nemški zna.
š Isprememba posesti. Hišo št. 22 v Graški ulici v Celju, znano pod imenom »konvikt", je kupil od bratov baronov Lem-pruch trgovec gospod Anton Kolenc za 66 000 K, ter se otvorijo v pritličju te hiše trgovinski prostori.
š Smrtna kosa. V soboto zvečer je za legarjem nanagloma umrla 161etna edina hčerka znanega narodnega stavbenega podjetnika Ferd. Gologranca v Gaberju pri Celju
š Šmarski svetnik Wagner se je odločil glede zemljiške knjige, da se zavrne vsako slovensko vlogo, v kateri ne stoji ime katast. občini Zchleinitz ali Ponigl, ampak grdi slovenski besedi Slivnica in Ponikva. Upamo, da bo pravosodno ministrstvo vkljub Gleisbachovi komandi vedelo naučiti g. Wag-nerja, da bo razumel, kaj je Ponikva ali Slivnica.
š Nemška obstrukcija na Teharjih Tako modrih politikov svet ni kmalu videl, kakor so teharski »Nemci". Pač se je že večkrat slišalo, da je v kakem za-stopu manjšina obstruirala ali celo odložila odborništvo, da bi se pa večina kujala take hudo, da bi kar prostovoljno izročeno ji zastopstvo zavrgla, to so teharski .Nemci" prvikrat svetu pokazali. Pretekli teden je eden izmed teh modrih gospodov vzel pero v roke in je pisal okrajnemu glavarstvu v Celje pretresljivo pismo: »Nas osem (namreč »Nemcev") izstopi iz občinskega odbora." Ni pa navedel nič imen, da bi se vedelo, kdo je. ta osmerica, ki je postala gospodstva tako zelo trudna. In šele glavni „Nemec" župan Gorišek! Tudi ta se je tako ujezil, da je kar kratkomalo županstvo odložil. In zakaj neki vse to? Možaki so kot »Nemci" pred tremi leti zmagali pri volitvah in takrat so obljubili, da bodo neskončno modro gospodarili. Te obljube pa niso izpolnili, ampak so tako daleč zabredli, da na vsak način morajo občinske doklade zelo povišati. Tega se pa možaki boje, ker so volitve pred durmi in strah jih pretresa, ker bodo morali račun dajati. Vložili so na okrajni odbor prošnjo, naj se jim dovoli, da račune šele po volitvah predlože. Okrajni odbor je pa to zvito prošnjo seveda zavrnil. Imenik volivcev so tako krivično sestavili in nepostavno po reklamacijskem roku toliko svojih volivcev pripisali, da moramo pač po vsi pravici pričakovati, da bodo pritožbe Slovencev zoper to postopanje ugodno rešene. Ker oblast pritožbe ni kar čez noč zavrnila, so se »Nemci" še huje ujezili. In zdaj so izstopili! Toda dan obračuna vseeno pride in upamo le, da bodo slovenski volivci z »nemškimi" mogotci prav pošteno obračunali.
Dnevne novice.
V L j u bi jan i, 14. dec.
Končna zmaga na Drtiji Pri tretji volitvi 31. avg. so naši vrli možje II. razred popolnoma osvojili. V I. razredu smo imeli 13 proti 14 glasovom, ker je komisija zavrgla pooblastilo Cecilije Kruljec. češ, da se v resnici imenuje Lucija. Ta slučaj nam v pravi luči priča, kakšnih pripomočkov se je posluževala liberalna stranka ves čas, da bi se obdržala. Županstvo je pač tudi pri sestavi volivne liste dobro poznalo svojo najbližjo sosedo in njeno ime, seveda pa tudi mišljenje. V rekurzu se je zahtevalo opravičenje njenega glasu in žrebanje odbornikov pri c. kr. dež. vladi, ker je volivna komisija izgubila zadnje zaupanje. Rekurzu se je ugodilo in vlada je zaukazala nove volitve za I. razred. V torek, 29 novembra, zvečer so prišli naši volivci na to, da je volitev na občinski deski razpisana na četrtek, dne 1. dec. Torej ni bila nič izklicana, kakor dosedaj vedno. In tako zopet nov zvijačen poizkus! Brzojavni protest in osebna pritožba v imenu volivcev pri c. kr. okr. glavarstvu ni nič pomagala. Bilo je treba iti v boj! Razžaljeni vsled za vratnega napada so naši prikorakali pogumno, in zmagali s 15 proti 13 glasovom, in tako naredili konec nasilnemu, nadutemu liberalnemu gospodarstvu na Drtiji in v moravški dolini. Gosp. grajščak, Povše, brzojavno povabljen, ni mogel več ne osebno priti, ne pooblastila poslati. Zato pa je bilo po prvem neprijetnem iznenadenju njegovo veselje vsled zmage gotovo veliko, kot vseh volivcev. Veselje nad zmago po poldrugo leto trajajočem boju je bilo nepopisno. Zavednim možem čast in slava!
Zelena zavist kolje »Narodove" pi-sače, da se lažejo že več, nego more najzanesljivejši liberalec verjeti. V soboto pri-duša liberalce, da naj nikar v »Slovencu" ne inserirajo, ter se laže, da ima »Narod" petdesetkrat toliko odjemalcev kakor »Slovenec". No, naj le liberalci primerjajo sami, koliko se »Slovenca" bere po slovenskem svetu in koliko »Naroda", pa bodo videli, pri čem da so! »Narod" ber6 samo liberalci, »Slovenca" pa vsi. Kaj bi pa rekli nekateri liberalci, ko bi mi enkrat priobčili imena tvrdk, ki trdovratno le v »Narodu" inserirajo, dasi — ne zaničujejo »klerikalnega" denarja. Če nas bo »Narodova" sodrga preveč jezila, bomo to nemara še naredili . . .
Deputacija Vegovega odbora pri naučnem ministru. Naučni minister Har-tel je sprejel deputacija Vegovega odbora, ki je obstojala iz gospodov državnih poslancev Povšeta, Ferjančiča ,podpolkovnika Tom-šeta in majorja Bezeljaka, jako prijazno in obljubil, da bo naučno ministrstvo prispevalo po možnosti za Vegov spomenik Naučno ministrstvo je tudi že imenovalo ude umetniške komisije, ki ima nalogo, ministrstvu poročati o Zajčevem osnutku Vegovega spomenika.
Osebne vesti. Nevarno je zbolel zlato-mašnik č. g. Matija Košare v Radomlju, bodi duhovnim sobratom priporočen v molitev. — Na Homcu je definitivno nameščen dosedanji učitelj g. Miroslav Praprotnik (bila je v tem oziru namreč v »Slo ." neka pomota).
— Ii 8koQe Loke, 8 dec. Zelo lepo se je obnesla slavnost v proslavo Brezmadežne v uršulinski cerkvi. Zlasti v predvečer praznike je bila vsa nunska cerkev — posvečena Brezmadežni — bogato razsvetljena. Do 400 sveč je gorelo od 7.— 8. ure na pročelju cerkve Bila je ta slavnost skupna za vso loško župnijo. Na praznik sam je bila ob 7. uri slovesna sv. maša, pri kateri so peli novo Foersterjevo mašo, ki jo je skladatelj sam posvetil uršulinskem samostanu. Mnogo, mnogo je pripomogla ta krasna maša k proslavi lepega praznika. Kdor hoče imeti divno in pa res pravo ceciljansko petje, pa ima samo ženski zb >r, naj seže po tej skladbi. Ljubiteljem prave cerkvene glasbe jo prav toplo priporočamo, posebno pa ženskim zborom. Sestavljena je za če-tveroglasni ženski zbor. Vsa šolska m 1 a d i n a je imela ob pol 11. skupno sveto mašo in posvečenje Brezmadežni v nunski cerkvi. Ganljivo je bilo slišati male gojenke otroškega vrtca in prvega razreda, ki so tako ljubko
pele lepo pesmico v čast Brezmadežni. Nato se je skupno molila posvetivna molitev, nato kratek pa jedrnat nagovor na mladino in sv. maša. Slavnost pa je zaključila zvečer ob 5. uri predstava in de-k 1 a m a c i j e v prostorih „Katol. izobraževalnega iiuštva. Lepo, ubrano petje dekliške Marijine družbe, ki se je prvič pokazala v javnosti, docela dovršena dekla-macija Silvin Sardenkove: .S o 1 n c u mojega dneva", ki so jo prednašale zelo dobro učenke zunanje uršulinske šole, je otvorila to večerno slavnost. Na to pa je sledila igra: „Na Marijinem srcu" Kdor je videl te težavne in dolge vloge in tudi videl točno in dovršeno proizvajanje, moral se je čuditi. Nekatere igralke so re šile svojo vlogo skoro mojstrsko. Omenimo samo: branjevko in grofico Doloroso. Pa tudi druge so častno rešile svojo nalogo Prekrasno igro priporočamo zlasti odrom na deželi. Škofjeloški Marijini dekliški družbi pa kličemo: Brez strahu tako naprej in pa kmalu se zopet oglasite.
—	Predor akozi Karavanke. Dela pri novem predoru napredujejo le počasi, ker delavci trumoma zapuščajo delo, kar se je zgodila zadnja eksplozija. Predreti morajo še 200 metrov skalovja, katero delo so mislili dovršiti do Božiča, a sedaj bo delo trajalo najbrže do Velike noči.
—	Nedeljski počitek sa zdravnike Društvo zdravnikov v Žatcu na reškem je sklenilo, da ob nedeljah ondotni zdravniki ne bodo ordinirali, izjemši v najnujnejših slučajih.
—	Za tiskovne rasmere na Hr
vaškem sta značilni dve besedi, kateri stojita na čelu zadnje številke gospičkega „Hrvata". Glasita se: »Tretje izdanje".
—	Cena živine na zagrebškem trgu je bila pri meterskem stotu: voli od 54 do 72 K, krave 42 do 52 K, prešiči 80 do 96 K, teleta 72 do 80 K. — Mesarji v Za grebu so prodajali kilogram govejega mesa K 1-12 do K 1-40, telečje meso K 112 do K 1-40, prešičevo meso K 1'12 do K 1*40
—	Iz Vrhnike. Pri že nesklepčni zadnji občinski seji — manjkalo je že precejšnjo število obč. odbornikov — privoščil si je g. Lenarčič »Slovenca" češ, da so bili napadi na g. župana v zadnjem našem dopisu »Razmere na Vrhniki" neopravičeni ter je končno predlagal, da se naj g. županu izreče zahvala za njegovo truda-polno delovanje v blagor občine. Gosp. govornik ni nobene točke poizkušal ovreči, ker je sploh ni mogel, ampak je kar s splošnim zanikanjem hotel ublažiti opravičeno razburjenje prizadetih davkoplačevalcev. Pri tem vodil je sejo naprej gosp. oče župan, dasi je stvar njega zadevala in bi on moral takrat sejo zapustiti in vodstvo iste izročiti podžupanu. G. L e n a r č i č je pri nesklepčnosti občinskega zastoga kar sam dal predlog na glasovanje in konštatiral, da je predlog sprejet, seveda pa ni povedal s kolikimi glasovi, ker si ni upal kajti bilo je premalo navzočih odbornikov Tudi moramo konštatirati, da predlog ni bil soglasno sprejet, kakor je v zapisniku zapisano in da je celo dvomljivo, če je polovica navzočih odbornikov pri glasovanju roke vzdignila. Marsikateri, kojemu ta predlog ni bil po volji bi rad iz občinske pisarne pete odnesel, ako ne bi bil občinski sluga postavljen pri vratih za stražo. Če se g. župan s tako klaverno zaupnico zadovolji, je že znamenje, da nima on in od njega odvisni odborniki pravega pojma, kako se delajo zaupnice, da v resnici odgovarjajo svojemu namenu.
—	Odlikovanje. Tvrdka Janko Traun izdeiovatelj patentirane cementne zarezne strešne epeke na Glincah pri Ljubljani je odlikovana na letošnji mednarodni razstavi v Parizu za razstavljeno zarezno cementno strešno opeko z zlato medaljo, z diplomo in častnim križcem, to je najboljši dokaz za priporočilo te izborne opeke ed te domače tvrdke.
—	Pri občinskih volitvah v Rib nioi so v I. in II. razredu zmagali liberalci.
v — Razpisane ao učiteljske službe
v Zireh, Košani, Godovi ču — Služba sod. sluge je razpisana pri sodišču v Ribnici, pri sodišču v Kočevju pa služba pisarja.
—	Obsojani meietar s človeškim mesom Iz Pueblo, Colo. v Ameriki se poroča, da je bil tamkaj Slovenec Ant. Suklje, doma iz Suhorja na Kranjskem, kaznovan v plačilo globe 50 dolarjev in pokritje stroškov, ker je vzdrževal v mestu zloglasno hišo. Sodišče mu je odvzelo tudi pravico izvrševanja gostilniške obrti. V Sukljevej hiši so se shajale bele in zamorke.
—	Ali je nova šola v Jaršah po trebna ? Poroča se nam: V ponedeljek je bila komisija, ki je gledala prostor, kjer bi imela stati nova šola. Ne vemo, ali so vsi občinski odborniki prepričani o potrebi nove šole, to pa vemo, da marsikdo ne ve koliko stroškov bi občini prizadala nova šola Recimo, da bi stavba sama stala 8000 kron, letnih stroškov bi bilo gotovo čez 200 kron, in to bi taka majhna in revna občina
težko zmagovala. Jarše so komaj dober četrt ure oddaljene od Mengša, in to je bil poglaviten vzrok, da sta deželni šolski svet in ministrstvo odbila prošnjo za novo šolo, ker ni razdalje štirih klm. — Pa tudi učni uspehi so gotovo na štirirazrednici, kot je v Mengšu, kjer delujejo izvrstne učiteljske moči, veliko boljši, ket bi pa bili na eno-razrednici v Jaršah. In če bi hotel kak nadarjen deček dalje študirati, kam bo šel iz enorazrednice ? Iti bi moral še na štiriraz rednico v Mengeš. Šola v Mengšu se mora razširiti, to je gotovo; in če k temu prispeva tudi občina v Jaršah, tedaj bodo gotovo manjši stroški in večja korist, kot bi se pa dosegla z enorazrednico v Jaršah. Mi damo to občinskim svetovalcem v Jaršah in drugim posestnikom v premislek, dokler je še čas.
—	Dopuat vojakom. Vojno ministrstvo je z odlokom z dne 2. dec. 1904, oddelek 2, št. 9576, sledeče ukazalo: Vsem podčastnikom in poddesetnikom sme se na vsaki dve leti dovoliti dopust skupno na dobo deset tednov, ostalim vojakom 6 4 d n i. — Onim podčastnikom, ki služijo čez postavno dobo, se lahko dopust razdeli na dve leti, a tako da ena dopustna doba ne presega 8 tednov naenkrat. — Če le ne ostane ta potrebni ukaz samo na papirju, ker vojaška oblastva »iz službenih ozirov" prepogosto zavračajo še tako utemeljene prošnje. Dobrodošel bo omenjeni odlok sta-rišem, kateri med najnujnejšim poljskim delom lahko prosijo dopusta za svoje sinove
—	Is Kamnika Predstava »Lurške pastarice", katero je priredilo društvo »Kamnik" v Kamniku v nedeljo, 11. t. m., je vrlo uspela. Deklamacijo prologa je izborno izvršila učenka M Zargi, katerej je sleherna beseda prišla prav iz srca Tudi igralke so dobro izvrševale svoje vloge, zlasti domača učiteljica Mina, in Barba, grajskega oskrbnika žena, katera je s svojim popolnoma naravnim kretanjem vzbujala veliko veselost. Obilna udeležba in splošna pohvala daje društvu vedno večjo vnemo za slične vpri-zoritve, udeležencem pa vedno večje zanimanje za društveno delovanje.
—	Ubegli prisiljenec Marko Gospo-darič, bivši rudokop z Mirne, sedaj prisiljenec, zaradi tatvine in vlačuganja že večkrat kaznovan, je delal z oddelkom prisiljencev na Javorniku Ker si je pa želel prostosti, zato je pobegnil od svojega oddelka. Debro je vedel, da ga bodo orožniki v njegovi tedajni prisilniški opravi kmalo zalotili, zato je porabil priliko pri Otočah, da je nekemu delavcu, kateri je delal na železniški progi, izmaknil suknič, telovnik in žepno uro z verižico, Vse to obdolženec odkrito priznava. Sodni dvor ga je obsodil na 7 mesecev ječe.
—	Is Krope, 10. dec. Nekdo silno napada našega gospoda župnika v nedeljskem »Gorenjcu" in v »Narodu". Vse, kar se slabega zgodi v Kropi hoče ta liberalni dopisnik kriviti župnika. Nič dobrega ne najde na njem. — Mi bolj pametni ljudje 3a vemo kaj nam je naš gosp. župnik. Precej, ko je pred 12. leti prišel k nam, dobil nas je brez dela in nekatere družine brez živeža. Dobil je živeža in denarja. Sam nam je to delil. »Narodov« in »Gorenj-čev" dopisnik, kje ste bili takrat? Ustanovil je zadrugo, trudi se zanjo, od katere pa nima nobene hvaležnosti. Bila je na propadu. Prišla ji je pomoč od naših zavodov, da jo reši pogina. Klerikalni denar! Zato se dopisnik sedaj v sporazumnosti zadružnih udov, bolje rečeno uradnikov šopiri po lib. časopisih in povzdiguje sedanjega klerikalnega (??) župana v Kropi. Ko bi ne bili tem uradnikom še o pravem času prišli revizorji na pomoč, bi bili šli vsi na boben. Zato je pa naš župnik zapustil zadrugo, ker je vedel, kako se dela v pisarni. Vč pa še danes, kaj je počel dopisnik in njegovi so-trudniki. Le prisilite ga, da vas opiše po časopisih ! — Kako je skrbel naš gospod župnik v nesreči požara. Bili smo največji reveži. Vsak je le pri gosp. župniku iskal pomoči in podpore. Radi pripoznamo, da bi ne bilo polovico hiš pozidanih ali vsaj tako ne, ko ne bi bilo gosp. župnika. Za reveže, cerkve in sploh za Kropo je gosp. župnik pridobil v 12. letih svojega službovanja čez 40.000 K. Zdaj pa hoče liberalni sinček, kateri je vže sodčke drugih, po grlu poganjal, naj se pametni ljudje njega popri-memo, svojega župnika pa popustimo. Pokažite, kaj ste za nas storili? Vaši dopisi nas ne bodo premotili. Poznamo tiče, ki se ločejo s tujim perjem bahati!
—	Agitacija za odpad. Z Goriškega se nam piše: V lepi, toda revni Furlaniji na Primorskem, torej daleč od nemškega „Rajha", postavila je že precej časa semkaj neka grofica Latur svoj protestanški zavod. V ta zavod sprejema ne samo revne furlanske otroke, da jih ponemčuje in vkrade sveti katoliški cerkvi, ampak — tudi uboge slovenske reve, katere „pripekla" po vseh mogočih načinih na naših slovenskih tleh. Da, kakor je iz gotovih virov znano, je v tem zavodu več slovenskih nego
furlanskih otrok. Zlasti iz Vipavske doline je mnogo sirot v tem zavodu. Istina je, da tudi goriški pastor prav skrbno obiskuje svoje ovčice po nekaterih krajih Vipavske, čeravno še ni veliko njih število. Slovenci, pazite! Pravi se in govori, da bo kmalu kupil nek sorodnik omenjene luteranske grofice še drugo in sicer prav veliko posestvo. In zakaj ga bo rabil, ako ne zopet za širjenje protestantizma? Ali ni nobenega Slovenca, ki bi v svoji imovitosti toliko premogel, da bi prekinil to kupčijo s svojim kupom ? Koliko dobrega bi s tem storil katoliški in slovenski stvari! Če je sedaj zamujeno, bodo zanamci morda stoletja in stoletja čutili. Ali ne bi kazalo, da se ustanovi kako katoliško društvo, ki bi skrbelo za take otroke?
—	Vodstvo družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani naznanja, da bode znova zajedlo učiteljsko mesto na družbini peterorazredni deški ljudski šoli pri sv. Jakobu v Trstu. Vsi oni kempetenti in kom-petentinje, ki so se za to mesto potegovale povodom prvega razpisa meseca oktobra, in ki še danes refiektirajo na to mesto, se opozarjajo, da vpošljejo priloge svojih prvotnih prošenj do 20. t. m. Oni pa, ki ne refiektirajo več na to mesto, izvolijo naj to na dopisnici naznaniti. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda V Ljubljani, dne 10. decembra 1904.
—	Iz Tomišlja. Dan 27. november je bil za našo župnijo važen in prijeten dan in ga bodo pomnili še naši potomci. Ljudje ne morejo pozabiti, kako prijetno je bilo. Naša iskrena zahvala prevzvišenemu gosp. knezoškofu, ki so nam izkazali to čast in veselje, da so sami prišli novega prvega župnika g. Jožefa Knifica instalirat, župnijo pregledat in Marijino družbo vpeljat. Prevzvišenemu gospodu knezoškofu so ljudje pripravili kolikor mogoče dostojen sprejem, akoravno nam je do petka dež nagajal. Osem fantov je jezdilo Prevzvišenemu na konjih do Bresta nasproti, pozdravili so jih pred vasjo župnik, oba župana, šolski voditelj in šolska deklica. Postavili so v vseh vaseh nad 40 večjih mlajev, dekleta so pletla vence za napise in cerkev. V cerkvi je bilo posebno ganljivo, ko so ljudje videli, kako se vrši instalacija in so vse razumeli, ker se je vršila v slovenskem jeziku. Prevzvišeni vpraša župnika: Kaj želite? Ta odgovori: Umeščen biti. Prevzvišeni vpraša: Ali imate pravico? Župnik odgovori: Imam. Prevzvišeni: Naj se prebere! Natovtajnik prebere dekret ustanovitve župnije. Župnik nato moli tridentinsko vero, priseže na evangelij, prevzvišeni mu da na glavo biret, ključe v roko, štolo okrog vratu in ga posadi na stol ter razloži vsak teh obredov ljudstvu. — Mnogo nepotrebnega pisanja je bilo od nasprotne strani po »Nar.*, mnogo rekurzov so vložili liberalci. A zdaj je dobra stvar zmagala in ljudstvo je s tem zadovoljno. Bog daj, da bi nova župnija obrodila v dušnem in kulturnem oziru obilo sadov!
—	Lov na vola. V Škofji Loki je ušel velik vol mesarju M. Hafnerju. Ubral jo je naravnost po Selški dolini proti svojemu domu. Seveda so mu bili zasledovalci ves čas za petami. Bilo je to ravno na dan 24. novembra, ko je bila Sora silno narasla. Ko so bili zasledovalci volu že blizu, skočil je ta naravnost v Soro, da bi jo preplaval. Valovje pa ga je odneslo na prod sredi reke Sore. Kakor kakšen samotar je hodil po otoku, okoli njega pa je burkala Sora svoje valove. Na obrežju pa so premišljevali, kako bi prišli do vola. Iz vasi Praprotno so prinesli dolge lestve in vrvi, da bi naredili zasilen most čez vodo in potem potegnili vola čezenj Pa ni šlo, ker je bila voda prevelika. Vola pustiti sredi Sore tudi ni kazalo. Začeli so ga s kamenjem poditi, a vol se ni zmenil. Slednjič pa sklene eden izmed Praprotničanov, po imenu Lovro Rant (Kosmov), da gre nad vola. Privezali so ga na vrv in Lovro se je zakadil v vodo, ki ga je pa takoj zagrnila. Hitro so potegnili zopet nazaj vsega premočenega. Poguma pa ta mladenič le ni izgubil in podal se je še enkrat v vodo s pomočjo dolgega kola. Posrečilo se mu je priti na otok k volu. Začel ga je poditi, a vol se ni zmenil. Vrgel je nekaj kamnov vanj. Tu pa se obrne razjarjena žival proti mladeniču in z groznim tulenjem se zapodi proti njemu. Rant mu je komaj ušel. Potem pa se vol le ustavi. Pri Sori čakajoči so bili v strahu, če žival podere Ranta v vodo, in nekateri so mu klicali, naj gre nazaj. Vendar pogumni Lovro ni šel, temveč zažene še enkrat velik kamen volu naravnost med roge in s povzdignjenim kolom se zapodi proti njemu. Sedaj se je vol ustrašil, se zasukal in planil nazaj v vodo, ki ga je kar zagrnila. Sele čez nekaj časa so pomoleli ro govi z glavo iz vode. Vol je planil potem proti bregu. Tu ga je zgrabil za jezik Janez Kankelj z Bukovice in ko bi mu ne prišli hitro na pomoč, bi ga vol spravil v deročo Soro. Ko so ga potem dobro prijeli, se je zopet ustavljal iti naprej. Silno je
: tulil in brcal okoli sebe. Vendar je bil slednjič premagan in odgnan v Loko, kjer je
skozi mesto tulil tako, da so ljudje kar gledali. Pa tudi v mesnico ni šel rad in ko maj se jim je posrečilo, ga spraviti pod nož. Mesar Hafner je obdaril pomagače pri tem lovu na vola, ki bi bil lahko pokončal nekaj ljudi. Vol je bil vreden 320 kron.
— Novo veliko elektrarno zgradi neka ogrska tvrdka pri Mostah na Gorenjskem. Oddajala bo elektriko menda tudi v Ljubljano. Iz tega so menda nastale govorice o »Novi Panoniji*.
LiuMjaiisk«* no v H***
Kuku sma gun'ted'n Klelnoschega preublačval*
(Pr'pouduje Zbadarju Žan iz Pulan.)
Veja, ampak u Iblaa' ni blu, k' sa na-hter' mlad' g'spudi naredT ena imenitna večerja gun' ted'n. Mene sa angažeral', k' s'm en kic en'ga kelnarja pu let' ub ne-delah, drgač' ub delunkah pa časupise ukul* nos'm. B'l švoh je, in učas'h se more jermen čez pas mal' prtegn't', ampak krčmari me pa že puznaja, zatu me tud' pu zim', če je kej pusebn'ga, p'ste puklicat', de pu-magam. Gun' dan me pride Huga iskat, pa m' je pusodu en guldinar, de s'm soja črna sukna, k' je šfderala, v'n rešu. »Le glej", m' prau Huga, »de ga 'uš dobr' špilu, tu na'u kar t'ku«.
K' s'm zvečer k'e pr'šou, sa b'li že eni skupi. Ed'n je biu tam, k'sa reki', de j' en grdakter al' učasn'kar. Polej je biu en doug', k' čist pulberan pu gasah leta, mi mu kar krat'k' prauma Englendar. Pa še en doug g'spud je biu, k' je zmeri z v'ržinka u ust'h na plač1 za videt', prauja, de 'ma tam ublast. Polej je biu en debu, k' 'ma pu let' zmeri lupar ud ta nouga žogajna u rokah.
U kuh'n' se je peki' in cvrl' in kuhal', jest b' imu za ceu mes'c dost'. Tud' šam-panca sa fremal', sma ga mogl' pr'praulat'. Sa reki', de 'u Kleinoschegu dost' dober, k' je b'l pu cen', ampak, de 'u b'l imenifn za videt', sa naročT, de mor'ma use etikete dol' pustrgat' in ud star'b, prazn'h Heid-sieckuh flaš sma mogl' etikete l'pu udma-kat', pa j'h na mest' Kleinoscheguh na gune flaše dajat'. Grozn' drage sa b'le pol tiste flaše za videt'.
Use more b't finu, sa reki', kerprideja dame^
Že neki dni' pred sa puvabil' dame, k' pr' glediš igraja. De b' b'l gutou' pr'šle, sa jim dal' neki večeru, keder sa igrale, lepe pušelce na uder. Tist dan sa pa k skušen u glediše puslal en'ga čluveka, de nej en-mal' zundera, al' prideja dame, al' ne Pa je pr'šou nazaj s pošta, de gvišenga se še n'č na ve.
Ampak pu konc' sa b'li pa tist' večer usi. Tist' grdakter je kar puzabu na use klerikalce, k' dr'gač zmeri čezne zabaula. Englendari se je smeh širu pu cel'mu ubraz*, kok'r je doug, eden mu je reku, de je n'e-gou smeh en kilometer doug, pol sa se pa ta drug' smejal', on je biu pa hud. Gun g'spud iz plača je pa ena vržinka za ta druga poku. Guvur'l sa tud', kuku de b'ja pel', ker brez petja ni n'č. Pa nisa mog'I n'č prou sk'p spraut', sam' tu sa pugruntal, de bu mogu grdakter šuštarbas prepevat'.
Le dame nisa 'tle prid't. Ni jih b'lu, pa jih ni b'lu Ura, k'b se b'la mogla pu-jed'na začet', je že b'la. Gutou, sa rekT, je k'du dame udguvuru. Englendar je reku, de'u tist'ga kuntraneru, sej b' biu že hmal' tri duele mou, de b' mogl' kar za tiste, k' jih biu že on lohka pr' duel'h pihnu, en pu-seb'n britof nar'dit'. On mu bu že pukazu tist mu. Gspud iz plača sa računal, kakšne sa tržne cene pr' kupun'h, de b' pol pr' račun' use glahk' šl'. Mi sma pa le zdihval', de b' dame še na pr'šle, k' etikete nisa 'otle iz prazn'h Heidsieckuh flaš dol', in sma jih šeli kumi en par Kleinoscheguh preublekl'.
Naenkrat pa se udpreja urata in notr' stop' en pustrešč'k. Na, kar usi sa pugle-dal'. Pr'nesu je od usake puvabl'ene dame en pis'mček. Usaka je neki pisala, use pa sa rekle, de nej n'kar na misl'ja ti g'spudi, de buja one na večerja hudile h g'spudam; kaj s' nek' ti od n'h misl'ja.
Na, ga že maja! Zdej sa bli na dil'c\ Kar n'č nisa en čas guvurT. Pol je pa hitr^ ed'n začeu na nas upit': »Nč več Kleino-schega preublač'vat', nehite, boma brez šam-pusa!" Pol sma pa nehal preublač'vat\
Eden je b'l tih' reku: »B'ja že vidle, k' jih bma strgal!" Polej sa pa jest' začel. Pel' pa n'č nisa.
Ampak tu j' pa res, de j' Kleinoscheg, če se ga preubleče u Heidsiecku gvant, h'dn imenit'n za videt, jest b' s' kar mislu na biu, pa s'm že velik' vidu. Clouk se zmeri kej nauči.
Še enkrat zadeva dr. Štora Po sklepu včerajšnjega lista smo o dr. Štoru izvedeli še sledeče: Ko je dr. Stor zoper gospoda Wo1flinga radi K 25.000 vložil tožbo, je g. Wolfling dan pred določeno razpravo prišel k dr Štoru. Naraslih tožbenih troškov gospod Wolfling takrat dr. Štoru ni plačal,
temveč napravil je čez detično, od dr. Štora gotovo ne ravno nizko izračunjeno svoto zadolžnico. Kakor včeraj poročano, je dr. Ster drugi dan gospoda Wolflinga kentu-maciral, dasi je bilo dogovorjeno, da k obravnavi nima priti dr. Stor. Pri razpravi si je pustil dr. Stor tožbene troške z razsodbo priznati, torej iste troške, glede katerih je imel od gospoda W6lflinga zadolžnico. Najlepše je pa to: Dr. Stor je troške na podlagi zadolžnice zoper gospoda W61f 1 i ng a še posebno vtožil, dasiravno mu je te troške deželno sodišče že v pravdi radi K 25.000 priznal*. Radi tega postopanja se je zoper dr. Štora vršila preiskava zavoljo hudodelstva goljufije; preiskava bila ja ustavljena.
Javno predavanje Včeraj je v „Slov. kršč. soc. zvezi" nadaljeval č. g. dr. Jerše svoje zanimivo predavanje e človeških temperamentih Ljudje so si različni po telesnih, pa nič manj po dušnih svojstvih. Vzrok tega pojava je v različnosti telesne konstitucije. Na tej razliki slone št;ije različni temperamenti. Ti so: sangvinični, kolerični, melanholični in flegmatični. V šaljivi obliki je označil svojstva vsakega temperamenta posebej, kar je občinstvo posebno zanimalo. Primerjal je temperamente med seboj ter kazal vsacega solnčno in senčno stran ter njegovo vrednost. Posebno izobraževalni in zanimivi so bili namigljeji, kako treba ob čevati z ljudmi raznih temperamentov. Na temperament vplivajo zunanje okoliščine: klima, hrana, nebo, letni čas. Čistih temperamentov ni, ker se mešajo med seboj ter zlivajo eden v druzega. Temperamenti se preminjajo po nekoliko v različnih življen-skih dobah. Otrok je sangviničen. Mladenič sangvinično koleričen Mož koleričen starček melanholično flegmatičen. Predmet predavanja je bil tedaj vzet iz praktične filozofije, katera ljudstvo posebno zanima, ker se v tej filozofiji uči spoznavati samo sebe Predavanja se je udeležilo izredno velike število občinstva. Želeli bi, da g. doktor v kratkem zopet predava, ker se občinstvo za njegova predavanja jako zanima, kar kaže tudi z obilno udeležbo.
Grozna nesreča. Sinoči po 11. uri se je ponesrečil 35 let stari oženjeni sprevodnik južne železnice Ivan Likovič, doma iz Preserja, okraj ljubljanska okolica. Nesrečnež je prišel pod vlak, ki je pripeljal iz državnega kolodvora na južno železnico. Gosp. Simončič mu je zaklical: „Pazi, vlak pride!", a bilo je prepozno. Vlak je Likoviču odtrgal glavo. Truplo s« prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Zapušča vdovo s štirimi otroci, od katerih j€ najmlajši šele pred par dnevi prišel na svet.
Vincencijeva družba. V nedeljo 11. t. m. je obhajala družba sv. Vincencija Pavijana društveni praznik na čast brezmadežnega spočetja M. B, v Marijanišču. Zjutraj je imela o pol 7. uri tu sv. mašo s skupnim sv. obhajilom in zvečer ob 6 navadni društveni shod, katerega je počastil in oveselil s svojo navzočnostjo društveni pokrovitelj presvetli knez in škof Anton Bonaventura. G. prelat Janez Rozman je po običajni molitvi govoril o razmerju in zvezi, v kateri je presveta Devica Marija z reveži kot usmiljena in do-brotliiva pomočnica v dušnih in telesnih potrebah. V imenu Vincencijeve družbe je čestital gospodu Jan. Nep. Roegerju k najvišemu odlikovanju z zlatim križcem s krono. Od-likovanec se zahvali za voščila ter obeta, da si bo prizadeval tudi nadalje še ostati veren sin matere katoliške cerkve, skrben sotrudnik Vincencijeve družbe in zvest pod-ložnik presvetlemu cesarju, kateremu na njegov poziv zakličejo navzoči navdušeno trikrat »živijo«! K sklepu spregovori presvetli društveni pokrovitelj, premilostljivi knez in škof spodbudne besede zbranim Vin-cencijevim bratom in priporoča požrtvovalnost in stanovitnost v njihovem delovanju, ter jih spominja na besede Kristusove, da onim, „kateri dajejo lačnim jesti, žejnim piti nage oblačijo i. d je pripravljeno nebeško kraljestvo", poslednjič jim pa podelili sveti blagoslov.
Podpore pri finančnem ravnateljstvu.
Glede na popravek navedene oblasti v predvčerajšnjem listu samo tole pojasnilo: Finančno ravnateljstvo je letos dvakrat nakazalo podporo nekemu finančnemu uradniku. Pri tem ostanemo, kdo je podporo dovolil, je za nas vse eno. Nočemo dlak cepiti, ker za to nimamo časa. To prepustimo drugim. Zgražali se nismo radi podpore, — omenili smo le pri tej priliki, da se naj pri razdelitvi običajnih podpor ne pozabi nižjih uradnikov in slug. Finančno ministrstvo dovoli vsako leto gotove zneske za podpore, toda teh se nikdar ne porabi, dasiravno je dosti potrebnih. Zakaj se po drugih krono-vinah drugače ravna? Kar se pa remunera-cije višjega funkcijonarja tiče, opozarjamo, — da se nas razume — samo na odlok od 9. decembra 1899., št. 718/pr. Toliko glede na odlok finančnega ministrstva od 14. sept. 1902., št. 3749. »F. M.Nadina Slavjanska v Ljubljani. Za prihodnji teden dogovoril se je po dolgotrajnem
pogajanji odbor dramatičnega društva dvakratno gostovanje svetovnoznane ruske umetniške družbe Nadine Slavjanske. Zbor Nadine Slavjanske, ki je poslednjič gostovala pred dvemi leti v Ljubljani, se je od tedaj popolno preustrojil ter nastopa sedaj v sijaju opremljenih ruskih narodnih igrah v slikovitih, pristno-ruskih, historičnih kostumih. Da je ostal zbor tudi kar se tiče dovršenosti petja na stari, skoro neprekos-ljivi višini, zato jamčijo navdušene kritike od povsedi, kjer je že letos nastopala Nadina Slavjanska s svojo umetniško družino.
.Nadebudna deklica.* V nedeljo 11. tega meseca dopoldne je šla 4 letna Nežika Korče, hčerka železniškega sprevodnika iz Mahro-vega otroškega vrtca po Resljevi cesti domov v Linhartove ulice. Na Resljevi cesti se ji je približalo neko dekle, ter ji vzelo iz ušes zlate uhane. Nato je nepoznanka deklico zapeljala v nek hišni prehod iz Resljeve ceste v Kolodvorske ulice, na dvorišče in ji tam izginila izpred oči. Mlade navihanke še niso dobili.
V Ameriko se je včeraj z južnega kolodvora odpeljalo 105 Kranjcev in 6 Hrvatov, iz Amerike je pa prišlo 25 Hrvatov. Na Jesenice je šlo 40 Hrvatov, na Hrušico pa 35 Ogrov. — Iz Bohinjske Bele je prišlo 40 Hrvatov in se odpeljali v Zagreb.
Zunanji delavci in konec stavbnih del. Furlanski zidarji in dninarji so odšli domu, z njimi pa tudi njih zaslužek. Na stotine jih pride vsako leto iskat zaslužka k nam in jest naš kruh, a tu ne ostane od njih niti deseti del zaslužka. Vse pošljejo na Laške ti ljudje. Pri nas tolčejo le polento, star sir pa salato z jesihom in vodo polito. Če pridejo kje zunaj naši delavci z njimi v do-tiko, jih pa brezobzirno napadejo. Zakaj se pri nas zidarski obrt bolj ne goji ? !
Prisiljenec pobegnil. Dne 7. t. m. je pobegnil od dela prisiljenec Alojzij Zahs. Isti je 35 let star, rojen v Westendorfu na Tirolskem in je nevaren tat.
Aretovan je bil sinoči 42 let stari čevljar Ludovik Dobrilla, rojen v Trstu in pristojen v Žužemberk. Dobrila je velik delomrznež in že mnogokrat kaznovani tat Bil je tudi že pod policijskim nadzorstvom.
Umrli so v Ljubljani: Terezija Sedlak, usmiljenka, 28 let, Radeckega cesta št. 11.
—	Slavko Celarc, delavčev sin, 9 mes. — Makso Marks, orožniškega stražmeštra sin, 8 mes. — Anton Markovič, krojač, 31 let.
—	Elizabeta Novinc kamnosekova hči, 4 leta. - Karolina Zergola. mestna uboga, 75 let, Japljeve ulice 2. — V bolnišnici: Jera Urbančič, gostija, 64 let.
Repertoir slovenskega gledališča. V petek vprizori se prvič na slovenskem odru moderna češka dramatična pravljica: „Prin-cezna Pampeliška". Spisal J a r o-s 1 a v Kvapil, v merilu originala poslovenil prol. Anton F u n t e k Pevske točke uglasbil prof. Josip F o r s t e r. Beseda Pampeliška znači naš „regrat", ki cvete spomladi z rumenim cvetom, na jesen pa tvori okroglo „lampico", ki jo otroci radi razpihavajo. Tudi Kvapilova nežna Pampeliška izgine v nič, ko zahruje zima s svojo ledeno vihro. Naslovno vlogo igra gdč. S p u r n a , Honzo g. Dobrovolny, večji vlogi kralja in princa pa gg. B o -leška in T i š n o v.
iz trgovskih krogov špecerijske stroke se nam poroča: Od 15 t. m. naprej se bode prodajal celi sladkor po 84 vinar., oziroma kockasti po 88 vinar, kilogram, petrolej pa liter po 40 ali kilogram po 48 vin., kar je bilo pričakovati, ker stoje že dalj časa tovarniške cene teh predmetov višje kot tu-kajšne prodajalne cene na drobno. Namesto novoletnih daril se zloži kakor ob zadnjem novem letu ©d trgovcev znatna svota v jako potrebni dobrodelni namen, kateri bode o priliki objavljen.
Izkaz posredovalnega odseka .Slovenskega trgovskega društva .Merkurja ". Išče se: 1 pomočnik špec. stroke za Ljubljano, 1 pomočnik galant. stroke za Ljubljano, 4 pomočniki mešane stroke za deželo, 1 potnik za neko veletrgovino v Trstu, 2 kon-torista za Trst, 1 prodajalka za Ljubljano, 1 blagajničarka za deželo, 1 učenec za Jii-gerndorf. Službe išče : 1 pomočnik manufakt. stroke, 2 pomočnika špec. stroke, 3 pomočniki špec. in želez, stroke, 16 pomočnikov mešane stroke, 2 kontorista, 2 kontoristinji ozir. blagajničarki.
Pevski zbor slovenskih vojakov. Še letošnje poletje vzbujali so pozornost slovenski vojaki-pevci domačega polka, posebno s petjem v cerkvi sv. Petra pri vojaških mašah. A sedaj že dalje časa pogrešamo tega petja. — Toda pevci niso temu vzrok, ker zbor je baje številneji, kot po-pred. Upravičeno je naše domnevanje, da bo povoda nedelavnosti iskati drugje in da pevci od strani višjih ne dobe tiste moralne podpore, kakršno bi zaslužili. — Ali se jim morda zato mečejo polena pred noge, ker pevci goje slovensko pesem? Pričakujemo, da tista ani-moznost izvestnih vojaških krogov proti
slovenski narodnosti in narodnemu čutu vojaštva — izgine!
GremiJ ljubljanskih trgovcev ima danes občni zbor, ne pa jutri, kakor se je včeraj poročalo.
Umrl je umirovljeni višji oficijal južne železnice g. Rajmund Strohmayer.
Tatinska družba mladih dečkov Kakor smo včeraj poročali je prišla policija na sled tatinski družbi mladih dečkov, ki so kradli po Ljubljani kakor srake. Včeraj zvečer je pa policija zasačila zopet dva dečka in eno deklico, ki so kradli po trgovinah, kar jim je prišlo pod roko; nože, pratike, ščetke razni lišp za božična drevesca i. t. d Zasačeni so bili, ko so hoteli v neki trgovini ukrasti kos čokolade. Pač zgodnji sadovi!
Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena, oziroma najdena dva dežnika, dva klobuka in notes.
Pouk za obrtne učence je sklenilo vpeljati vodstvo salezijanskega zavoda na Rakovniku.
Dvajset kron je ukradel Vencel Kolar sohlapcu Jakobu Kavčiču na Rimski cesti. Kolara je aretiral stražnik.
Izgubil je Aleksander Lukež srebrno častniško verižico, vredno 10 K. Trgovka Julija Zuran je izgubila črno usnjato denarnico s 40 kronami in precej drobiža.
Novi „kupleti" iz operete »Dijak pr sjak*.
„Pri roži" slavnoznani deklet čestilci vdani supč so priredili, igralke povabili, da bi svoj — špas imeli po frakarsko veseli ... pa, glej, deklčt tja ni bil6! Zbrišmo to! — Zbrišmo to!
„Pri roži" so dali supe, umetnice si povabili, ponoči! — le samci! — se ve, načrt so presladek sklenili, šampanjca steklenic kar na sto, fazane, kavij&r in paštete in druge sladkobe neštete — pripravljeno vse je bil6! Ojč, ojč!
pa vse se je skazilo! Ojč, gorjč!
umetnic k njim ni bilo; zat6 — grd6 se kritika maščuje, zat6 — hud6 se Malovrh huduje, ojč, ojč!
blamaže ga bold!
Književnost in umetnost.
* Predstave slovenskega gleda lli5a. O vsebini in tendenci „drame ljubezni: Mladost" smo obširneje pisali pri premijeri. — Danes naj le še pripomnimo, da je bilo škoda tistega truda, ki ga je imelo »Dramatično društvo", predno je izposlovalo dovoljenje za uprizoritev. — Saj je sujet igre vendar tako banalen in pa tako vsakdanji — žal! — da ga res ni treba še na odru proslavljati. — Naj gre drama — navzlic vsej »modernosti" — tja, kamor spada: — ad akta. — Igralo se ni ravno slabo; posebno dober je bil g. N u č i č , pa tudi g D o b r o v o 1 n y. Ugajala je gdč. Spurna. — Le v prvem dejanji je mestoma govorila pretiho. — Tudi g. T i š -n o v u bi bilo priporočati, naj govori r a z-1 o č n e j e in se otresa vendar že češkega akcenta. — Gosp. B o 1 e š k a je tupatam nekoliko pretiraval, sicer pa je igral po-voljno. — Opozarjamo tudi za v bodoče, da ni lepo, če igralec med igro občinstvu kaže — hrbet. — Gledališče je bilo srednje obiskano.
Pri popoldanski predstavi v četrtek so ponavljali »Desetega brata*. — Glavni ulogi v rokah gospodov Dobrovolnega in Verovška, brez katerih igra stoji — ali pade, sta bili dobro izvedeni — Sicer ni o igri ničesar pripomniti, k večjemu to, da so bile pevske točke bolj tjavendan .vržene" raz oder. — Če so v igro vpletene pevske točke, naj se pošteno izvajajo, ali pa opuste. Tudi ni potreba, da je godba kar za par taktov navskriž s pevci. — Večerna predstava operete »Dijak prosjak" je zopet napolnila gledališče.
Včeraj se je ponovila Čajkovskega velika opera „0 n j e g i n", koja je že pri sobotni uprizoritvi imela sijajen uspeh. Opera „Onjegin" največje delo Čajkovskega, koja je na Ruskem se povspela do take višine, da je ena izmed najpopularnejših oper sploh, je v istini spisana tako, da vsakega človeka omami, kajti glasba je polna ruskih motivov, lepih melodij in napevov. Sobotna, kakor tudi včerajšnja predstava sta bili do sedaj izmed najboljših v letošnej sezoni. Glavno zahvalo zasluži seveda g. kapelnik.
Istina je pa tudi, da se je zahvaliti taki oprizoritvi tudi g. Ouredniku, koji je pa žalibng včeraj bil malo hripav. A trudil se je, pokazal je, da je umetnik, ne-le v petju
ampak tudi v igranju in da slovensko gledališče še ni imelo njemu jednakega odkar je smrtna ko^-a nam ugrabila g N lli-)a. Znak temu je pa. da si je pridobil *iropa-tije občinstva, knje bode gotovo žalo-alo, ako zapusti slovensko gledališče. Tudi go spod Orželski zasluži vso pohvalo Pel je toli krasno in fino, da ga je bilo istmito slast poslušati Tudi za njega bole škoda ako istinito zapusti slovtnsko gicd I šoe. G. S k a 1 o v a , koja je pela Tatjano, je bila istotako izborna in se je v vseh prizorih pokazala kot umetnico in dobro igralko.
Gosp. Betetto, koji je pel namesto gospoda Peršla kneza Gremina, zasluži polno pohvale. Pel je svojo veliko arijo nad vse izvrstno, tako, da mu je občinstvo burno ploskalo. Sploh se mora reči, da je bil včeraj gosp. Betetto mnogo boljši kot je bil pri prvi sobotni uprizoritvi gosp. Peršl in uver-jen naj bode, da bode dosegel najvišje cilje.
G. Stolzova, ena naj inteligentnejših in najnadarjenejših dam pri slovenskem gledališču pa zasluži, da jo še prav posebno pohvalimo, akopram ni imela včeraj velike uloge. Gdč. Stolzova je muzikalično popolnoma iz vež bana, in ona poje z izredno sigurnostjo in gracijoznostjo.
Gosp. Klemensova in gosp. Lebeda, kojih ulogi sta bili majhni, zaslužita tudi pohvalo. Prva že radi njene ljubkosti, drugi pa radi finega izgovarjanja francoskega jezika.
Odkrito pohvalimo tudi gdč. Kočevar-jevo in zbor.
Gledališče je bilo dobro obiskano.
Obiskovalce gledališča bi pa prosili, da bi v prihodnje prihajali pravočasno k predstavi in da bi tudi med predstavo bili bolj mirni.
Občinstvo je pevkam demonstrativno ploskalo.
*	Nadežda Slavjanska. V soboto, dne 17., in v nedeljo, dne 18. decembra, ob 8. uri zvečer priredi v dvorani hotela .Central" v Gorici dve veliki izredni predstavi ruska narodna vokalna kapela Nadežde Slavjanske. 45 oseb v staro-ruskih nošah 16. in 17. stoletja s sodelovanjem velikoruskega balalaika - orkestra pod osebnim vodstvom Nadežde Slavjanske.
*	»Duiobrlinlk" ln »Ruiičnjak" katerih prvi stane na leto 8 K, drugi, ki je list za ljudstvo, pa 1 K, bosta od novega leta 1905. izhajala v Varaždinu (frančiškanski samostan, kamor se naj odslej pošilja naročnina, rokopisi itd. Cisti dohodek je namenjen serafinskemu kolegiju in malemu semenišču v Varaždinu.
*	Platnice za »Dom in Svet". Založništvo .Dom in Sveta" naznanja, da je preskrbelo svojim naročnikom po izredno nizki ceni zelo lične in trpežne platnice, tako da je skoro vsakteremu omogočeno, si preskrbeti za majhen denar lepo in močno vez. Cena za pri proste, vendar zelo elegentne moderne platnice je K —50, po pošti 20 h več. Kdor si pa želi še lepšo zunanjost, temu priporočamo platnice po K — 80, po pošti K 1. Ta izdelava je krasna. Založništvo si je v svesti vsestranskega priznanja glede cene, kakor tudi izdelave — Platnice je priredila knjigoveznica .Katoliškega tiskovnega društva", katera tudi izvršuje vezavo v platnice po K 1 za en letnik. Naročila naj se blagovolijo pošiljati na upravništvo »Dom in Sveta" ali pa knjigoveznici »Katol. tiskovnega društva". Platnice se dobe tudi za vse prejšnje letnike. Razstavljene so na ogled v izložbenem oknu upravništva »Katoliške tiskarne", Kopitarjeve ulice, ter se lahko vsak prepriča, da hvala ni pretirana.
*	Vega v Italijanih. Urednik italijanskega strokovno - vojaškega lista: ,Ri-vista d'artiglieria a genio", topničarski polkovnik Antonio Arnoldi v Rimu, bode pre-vel Kavčičevo Vegovo biografijo na italijanski jezik.
ltazne stvari.
Najnovejie od rasnih strani.
Nov sueški prekop. Neka angleška družba je sklenila zgraditi nov sueški prekop, ki bo zgrajen paralelno s sedanjim prekopom ter bo istemu konkuriral s tem, da bo vožnja po njem cenejša. — Operni zbor mestnega gledališča v Genfu stavka. — Palice pri ruskih vojakih odpravljene. Ruski uradni list je priobčil te dni carjev ukaz, s katerim se odpravi kazen s tepenjem s palicami. — Toženi kralj. V Bruselju se je pričela pred sodiščem obravnava o tožbi grofice Lonyay in njenih upnikov proti njenemu očetu belgijskemu kralju. — Klobuk doli pred takimi ženskami. Dame v nekem hrvaškem mestecu so sklenile izjavo v kateri pravijo, naj se jim gospodje pozimi ne odkrivajo, da se ne prehlade. — Kje sta imela morilca Klein skrit svoj plen. Pariška policija je včeraj odkrila, kje sta skrila dunajska morilca Klein denar svoje umorjene žrtve Sikora. V sobi, kjer je v Parizu stanovala roparska dvojica Klein, so še enkrat izvršili temeljito hišno preiskavo, pri kateri so našli, da je bil de-
nar in vrednostni papirji, 60.000 frankov, skrit med okni. Preiskava se je izvršila na prošnjo dunajskega deželnega sodišča. Odposlali so denar na Dunaj.
Darovi.
Poslani naiemu uredništvu:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Jak. Zupanič, župnik v Gotov-ljah pri Žalcu, dar ondotnih Mohorjanov 10 kron. *) Mohorjani v Št. Ilju pod Turjakom 5 K 50 h. Po dr. J. Svetini 8 K, dar nekaterih Mohorijanov. Mestna višja dekliška šola za Miklavža družbi sv. Cirila in Metoda: I. letnik 8 K, II. letnik 6 K, III. letnik 8 K.
Za družbo sv. Cirila in Meto d a : Aleksandrijski Mohorjani 20 kron; dar Mohorjanov v Dobrepo-1 j a h 5 kron.
Za škofove zavode: Neimenovana oseba na Gočah 20 K.
Telefonska In ferxoj&vr»* poročila.
Budimpešta, 14. dec. Min. predsednik je rekel, da hoče v zbornici narediti red, če ne drugače, pa s pomočjo honvedskih bajonetov. Včeraj je v pretepu potegnil Batthy-any revolver iz žepa in kričal: Kdor me prime, tega ustrelim. Ob 2. uri popoldne je bilo poslopje zbornice zaprto. Opozicija je izjavila, da danes dopusti, da se prebere kraljev reskript, če Perczel ne predseduje. Hrvaški ban je včeraj v klubu vladne stranke izjavljal, da bodo hrvaški poslanci šli skozi drn in strn za liberalno stranko. Pri policiji je bil zaslišan stražar kateremu so opo-zicijonalni poslanci sezuli črevelj in ga postavili na mesto zvonca na predsedniško mizo.
Budimpeita. Opozicija je izdala manifest na narod. Opozicija pravi, da je bilo njeno dejanje silobran.
Budimpešto., 14. dec. Stari liberalni poslanec Ambrož Nemenyi je včeraj, ko je cul, kaj se godi v drž. zboru vstal iz bolniške postelje ter hitel v drž. zbor. Na poti se je zgrudil. Zadela ga je kap.
Budimpešta, 14. decembra. Več mož parlamentarne straže je zahtevalo, naj se jih odpusti.
Budimpešta. Poslanec Kaas, ki je na koščke razrezal usnje stola državnozbor-skega predsednika, bo tožen radi nasilstva.
Budimpešta, 14 dec. Nasproti vsem pričakovanjem se je današnja seja državnega zbora mirno vršila. Prebivalstvo, ki je napolnilo vse ceste, ki vodijo k parlamentu se je razočarano razšlo. Opozicija je bila celo noč zbrana. Kljub temu, da je bila seja določena za 10 uro danes zjutraj se je razširila govorica po mestu, da hoče večina opozicijo premotiti in prevariti ter sejo otvoriti že ob 7. uri zjutraj. To vest je potrjalo dejstvo, da do 10. ure še ni bilo nabito na deski pred državno zbornico običajno naznanilo. Ob 2. uri ponoči se imeli voditelji opozicije sejo ter so sklenili, da se vsi opozicij onalni poslanci zbero ob 6. uri zjutraj v svojem klubovem lokalu ter korporativno gredo v zbornico. Kar do tedaj ni bilo še zbranih poslancev, so jih šli z vozmi iskat. Nato so se opozicijonalni poslanci korporativno podali pred zbornico, kamor so prišli nekaj pred '/»7. uro. Zbuditi so morali portiija, ker je še spal, nakar so vdrli v zborovalno dvorano. En del opozicije je zasedel predsednikovo tribuno, •stali opozicionalni poslanci so se pa posedli pe klopeh ali pa se sprehajali po hodnikih. Ob 9. uri so prišli časnikarji v svoje lože, od liberalcev pa ni bilo še sledu. Sledovi včerajšnjega divjanja so bili kolikor mogoče spravljeni s poti, vendar pa razbitih ministrskih sedežev ni bilo nikjer. En del opozicije je imel ves čas zasedeno predsednikovo tribuno. Ob pol 10. je prišlo nekaj liberalnih poslancev, končno pa se liberalni poslanci korporativno prišli v zbornico. Bila je nekaj minut pred 10. uro. Prostor pred parlamentom je bil policijsko zaprt. Kdor je hotel skozi je moral poka zati legitimacijo. — Pripravljena je bila tudi policija na konjih in druge odredbe. Naposled se je čulo, da bo danes predsedoval Jakobffy. Opozicija je kričala: „Mi tega ne verujemo. Perczel ne sme predsedovati". Grof Teodor Andrassy je naznanil, da boJakabffy res predsedoval. Opozicija kliče: »Tako je prav !" Nekateri
opozicijonalci kličejo : „Prej hočemo videti, potem bomo verjeli". Kubik kliče : .Perczel res ne bo predsedoval !tt Odobravanje. Nato z a p u s t e opozicijonalni poslanci predsednikovo tribuno ter se podajo na svoje sedeže. Zapisnikarji, tudi opozicionalni, zavzamejo svoja mesta. Nastane popoln mir. Tisza pride s člani kabineta v dvorano, ne da bi mu kdo kaj vzkliknil. Ministri se vsedejo v prve klopi poslancev, ker so bili včeraj njihovi sedeži popolnoma razbiti. Skoro noben sedež v zbornici ni bil prazen. Ministrski predsednik se vzdigne in naznani, da je došel kraljev reskript, ki sklicuje novo sezijo. Grobna tišina. Čitanje kraljevega reskripta je bilo sprejeto brez opazke. Parlamentarne straže ni bilo ves čas nikjer videti. Radi varnosti so bile s predsednikove mize odstranjene škarje in je tako moral zapisnikar z žepnim nožem odpreti kraljev reskript.
Da se je seja vršila mirno, je vspeh pogajanj grofa Julija Andrassyja z ministrskim predsednikom, katerega je nagovarjal naj Perczla danes ne pusti predsedovati in da hoče opozicija današnjo sejo po starem načinu. — Ko je Andrassy dal opoziciji tudi zagotovilo, da v zbornici ne bo nove parlamentarne straže, je opozicija dopustila čitanje kraljevega reskripta. Ob 10. uri 10 minut je bila seja končana. Prihodnja seja jutri ob 10. uri dopoldne.. Sklenilo se je brez debate, da se jutri vrši volitev dveh podpredsednikov.
Budimpešta, 14. dec. (K. u.) Predsednik ogrskega drž. zbora se ni mogel udeležiti današnje seje drž. zbora, ker je obolel na influenci.
Trst, 14. decembra. Na tukajšnjem vojaškem vežbališču se je prigodila strašna nesreča. Ko so vojaki pokladali mine, se je ena mina razletela. Trije vojaki so nevarno ranjeni. En vojak je oslepel.
Inomost. Nemški vseučiliščniki so sklenili, da se slovesnega umeščenja rektorja ne udeležč. ker je povabljen tudi cesarski namestnik.
Dunaj 14. dec. Nekateri listi pišejo, da je Korber bolehen. Mnogo težav mu delajo nesporazumljenja s finančnimi krogi.
Dunaj, 14. dec. Morilka Klein je priznala umor.
Peterburg, 14 dec. „Rus« priobčuje članek, naj se osnuje splošna slovanska organizacija, v kateri bodo združeni vsi Slovani in ki bi imela svoj informačni urad in svojo brzojavno agenturo.
Carigrad. 14. dec. Vsi poslaniki sporazumnih vlasti so dali včeraj odgovor na noto turške vlade, da so vedno na stališču, da je treba povečati število makedonskega orožništva. Poslaniki so se nadalje sporazumeli v tem, da je treba konec narediti bojem med raznimi vstaškimi četami ter nemiri med makedonskimi kristjani.
Pariš, 14. decembra. Dr. Doyen govori danes v društvu kirurgov ter razlaga o serumu, ki ga je iznašel proti raku.
Madrid, 14. decembra. V včerajšnji seji državne zbornice so napravili republikanci velik škandal vsled demonstracij pri procesiji. Škandal je trajal preko cele seje.
Peterburg, 14. dec. (Uradno.) General Kuropatkin je brzojavil dne 12. t. m.: V minoli noči mi niso došla nikaka poročila o kakih spopadih. Mraz je vedno hujši, zlasti ponoči. — Tudi brzojavka generala Saharova poroča, da ni bilo omenjenega dne nikakih spopadov. Mraza je 12 stopinj R.
Peterburg, 14. dec. Tu za trdno upajo, da se Steselj ne bo udal niti potem, ko mu bo zmanjkalo streliva in živeža. Vendar pa ni upanja, da bi se mogel Port Artur držati dotlej, da pride na pomoč Kuropatki-nova vojska.
Pariš. „New-York-Herald" poroča iz Pekina, da so v provinciji Hunan prijeti vsi kolovodje društev proti tujcem.
Pariš, 14. decembra. Sem je došel francoski poslanik na ruskem dvoru. V razgovoru je dejal poslanik, da je cela Rusija pripravljena storiti vse, da se vojska konča s popolnim uspehom. Kuropatkin je preskrbljen z vojnim materialom prvega reda. Financielni položaj Rusije je izvrsten.
Peterburg, 14. dec. (K. u.) Plehvejev morilec je bil obsojen v dosmrtno ječo.
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, o ie, stari oče, svak, gosp.
Ignacij Dolinar
bivši gostilničar In Izdelovatelj kisa
včeraj ob */» n. uri ponoči, po zelo dolgem trpljenju, pokrepčan s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bode v četrtek, 15. grudna, iz hiše žalosti, Stara pot št. 1, na pokopališče k sv. Krištofu. Ljubljana, 14 grudna 1904.
Jernej Jelenič, gostilničar, posestnik in izdelovatelj kisa, zet. — Gabrijela Dolinar, roj. Šuklje, soproga. — Marija Jelenič, roj. Dolinar, Ana Dolinar, hčeri. — Jernej in Anica Jelenič, vnuka.
Izjava.
V stvareh, ki se tičejo moje osebne časti, ne hom nikdar odgovarjal na napade svojih nasprotnikov Smatiara namreč pod častjo, da bi svojo osebno čast zago arjal po časopisih. Tudi mi je malo mar, >aj p;Se o meni ta ali oni Najmanj pa se brigam za to, ali tisti ljudje, ki »Narod' bero, mislijo omeni dobro ali slabo Pač pa sem pripravljen osebno dati pojasnila vsakemu poSlenemu človeku in mu po\edati, koliko je resnice na tem, kar se piSe in kar se bo morda Se pisalo o meni v časopisu, ki po krivici nosi na čelu ime »Slovenski Narod." Kad t sb je šlo za resnico in piavico, se nisem Se nikdar nikoga bal in se ga ne bojim
Raka, dne 2~\ novembra 19C4.
Pavel Perko,
kaplan.

1V(. Zargi Poik«
se otvori jutri, dne 15. t. m. v hiši gostilne „pri Lipi" v Židovskih ulicah velika zaloga zimskih potrebščin in raznega perila za moške in ženske, srajc, ovratnikov, man-šetov in kravat, dalje modercev, predpasnikov, pluzen itd. po naj-2073 1-1 nižji ceni.
Zahvala.
Za obilne dokaze odkritosrčnega sočutja ob smrti našega iskrenoljub-ljenega soproga oz. očeta, brata, tasta in starega c^eta, gospoda
Andreja Urbančiča
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti pa prečastiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu, ter g pevcem za prelepo in ganljivo petje.
V Knežaku, dnč ll. dec. 1904. 2067	Žalujoči ostali.
Tržna poročila
od dne 13. decembra 1904. Budimpešta. Pšenica za april 1015 do ; 10*16; rž za april 7-93 do 7 94; oves za anril 7'17 ! do 718; koruza za maj 7 58 do 7 59.
Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje sla-' botno, mrtvo. Prodaja nekoliko met. stotov., deloma nekoliko stotink znižanja. Druga žita mrtvo. Vreme: dež.
Pouk
¥ krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek
daje panl Komar, oblast, konc. učni zavod v Ljubljani, Kjučavničarske ulice štev. 4.
Modni salon. 2041 5 4
Pristni, na deželnem kemičnem preizkuše-vališču za živila v Ljubljani prelgkuSenl
domači brinjevec
liter 2 kroni — razpošilja v vseki množini Ivan /Hali v škofjiloki. 2001 10=5
ženitbena ponudba.
inteligentna vdova, posest rtič a, 40 let stara, 3 enim otrobom, 3eli Stopiti v 3a^on 3 dobrosrčnim gospodom uradnikom, vdovcem 3 otroci ali bre3 njih, o3iroma s samcem. Ponudbe, če mogoče s sliK°> naJ Se pošljejo na upravništvo ,Slovenca" pod šifro „^rečna prihodnost".
2059 3-2
^	479 104 8
PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta Št. Iti
se priporoča preč. duhovSCin? v izdelovanje vsakovrstnr
duhovniške oblefct
Iz trpeinBB> ln tolldnega blr?r, p« »likih oenih
Oporarja na veliko svoj«-zalogo
===== izgotovljene oblete
posebno na fcavelake v naj
vtičjl utberi po najnižjih ceni*
?»btflte|j aalform avstrijskega droitvi železntQkib uradnih
povodom
bližajoči j) prazniku!
ponudim cenjenim restavraterjem, gostilničarjem in zasebnikom
marčno pivo gld. 10 50 \ hektoliter / bavarsko pivo „ 12— J Va, V4, V2 sodčki { neobdavčeno.
ar Na zahtevo tudi plzensko pivo.
( v | 25/1 lit. ( J gld. 3 75 pivo v
Moreno piuo zabojih [ 50/y2	^ 3.75 steklenicah
%	r | po I 25/V2 I I „ 2- zadavčeno
I v ) 25/1 lit. i | gld. 4-25 J 7ahniih 1 <sn/i/o Istek- J s
govorce piuo jza£°iih
50/1/2 25/1/2
steklenic
pivo v 4-25 steklenicah 2112 zadavčeno
Vse od moje zaloge v Celju ali talcu.
Specijalne ponudbe na zahtevo.
Naročila prosim pošiljati name in zagotavljam najboljšo postrežbo. Z najodličnejšim spoštovanjem
1—1
Em. Kirketz.
'^iVTfii
1122 100 47
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj iluHtrovani c e a i k z več
ko «00 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga 'n godbenih reči
Hanns Konrad
tovarna ia are In Inoini trgorlns Most it. 955, Geiko
P*»t» »m«, alk. remontolr - ura a ildro, . , •'•tem Roakopf patent t trpežnem futraln ff f| 0'Cfl la Jelenovega usnja i eleg. verllteo la nlk- &,u» A JUt Ija In priveskom, komad - _______
V
^^	F* »t to i» t	Hatschek
SkriljSIcrnit
(zakonito zajamčeno oznamenilo za tisl>e&tui cementni ftkrilj.)

Vedno najnovejši =—
w gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe sa gramofone
^ , , , . a ,	1059 100 -52
Rudolfu uueber,
urarju v Ljubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obrobe. — Stare plošče se jamenjajo
it
it
1268 26-21
MjSiH? Eternit tovarne LUDIflllG HATSCHEK	poroštvo.
vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje Vdcktabruck	Dunaj	Budimpešta Nyerges-Uyfalu SpnCBVala pr"vr8tB"
poprav, je lahka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. ix/i, Berggasse 11. Andrassystrasse 33. Ogrsko. Zahtevajte vzorce in prospekta. Glavno zastopstvo za jtiine pokrajine: Delniška dražba tvornice portlant cementa VODJE v Trstu, via Geppa a.
P. n.
Velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem svojo manufakturno trgovino preselil 3 Marijinega trga
na Stari trg št. 1 „Pod trančo" v lastno hišo, prej 2)eterjevo, in da bom še cenejše prodajal kakor dosedaj vse v to stroko spadajoče predmete.
Zahvaljujem 53 velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu ja dosedaj mi v toliki meri ij/^ajano zaupanje in prosim da me tudi nadalje v mojem novem podjetju blagovolijo podpirati, ter jagotov-Ijam 2 dobrim blagom po najnižjih cenah solidno postrežbo. S spoštovanjem
tranc Dolenc
1997 6~b	od danes naprej $tari trg št. 1 „?od trančo".
S
Franc Stupica,
LJubljana, Marije Terezije cesta J r Ančnikovi hiši poleg Figovca.
Priporočil slamoreznloe, mlatllnloe. čisti, nloe, gepeljne, preše za grozdje in sadje pluge m brane najboljšega izdelka ter satnoko niče Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnloo, j ■ cinkane, asfaltirane in svinčene oevl za napelj&i vode, razne tehtnice z uteži, itedllnlke vsr vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe. n» kovala, prlvijake, žage, kotle za klajo i žganje.
Fortland in Roman-oement, železnli« Sine in traverze, poljski maveo.
Mizarsko, tesarsko in kljudavnldarsk orodje ter vse druge v železno stroko spadf Joče predmete.
Velika zaloga vedno svežega šp^ 676 52-35 eerijskega blaga.
m
Zaščitna znamka: „Sidro
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
Pain-Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škat-Ijah z našo zaščitno znamko „Sic ro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA
k „zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nova.
Dnevno razpošiljanje
lil
Istrska vina
lastnega pridelka,
Pobro ohranjen
nova,
muškateljee, belo, rdeče in teran. Specijahteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov ntonu Perlan d i G orgio, Rovinj Istra. 2053 20-2
motor
s 3 konjskimi silami, se proda pod ugodnimi pogoji.
Več pove upravništvo »Slovenca".
2015 3
Odlikovn 11
z zlato medaljo
na ra satani » Parizu 1 1904
Razglas.
Deželni odbor kranjski bo dal od 1. januarja 1905, sledeča poslopja znova proti požaru zavarovati	2038 3-3
1.	Deželni dvorec v Ljubljani,
2.	Deželna blaznica na Studencu.
Podrobnosti o zavarovanju se pozvedo pri deželnem stavbinskem uradu. Ponudbe za prevzetje zavarovanja je vložiti do 20. decembra 1904, pri deželnem odboru.
Deželni odboi* kt*ajnski,
Ljubljana, dne 5. decembra 1904.

rt'/?''///'* '/'//'/////A
Dragofinpuc
fapetnik In preprogar Dunajska oesta St. 18,
ivrSu e vsa tapetnlika in dekor&oljska delt er ima v zalo'i vse v to stroko spadajoč« predmete lastnega Izdelka. 884 31
kakor tudi pohištva prve kranjske mizarsk zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano
W Kot novost
priporočam:
- Preje- Gradišče št 1 -"......"""........."....."""...................
! vlog 30.nov 1904: j scdaj; Ko i t'rg j Denarni promet 30. nov. j
I čez 10 milijonov kron. | š[ 2 j nadstr. | 1.1904: čoz 42 milj. kron. |
...............................................iiiiiiiiiiiiuiiS	'	..........................„„„„,„..........
Najboljša in najsigutmejša prilika za štedenjel
Ljud$^a posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. u poldan ter jih obrestuje po
4$
0
brez kakega odbitka, tako,
a sprejme vložnik od vsacih vloženih u 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po-
•o
Stanje vlog 30. novem. 1904: K I0,586.128 7i. Denarni promet do 30. nov. 1904: 42,500,883-08.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnč 1. januvarja 1904.
2047 24 -2
Dr. Ivan Susteršli,
predsednik.
Josip Jarc,
osestmk
Josip Slika, knezoškolijski kancelar, podpredsednik.
Odborniki)
veleposestnik v Medvodah.
Karol Kauschegg,
veleposestnik v Ljubljani.
Frančišek Leskovlc Karol Pollak,
zasebnik in blag. L|. pos. tovarn, in pos. v Ljubljani
Dr. Andrej Karlln,
stolni kanonik v Ljubljani.
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Matija Kolar,
župnik pri D M. v Pol|u.
Greg. Sllbar,
iupnik na Rudniku.
Ivan Kregar,
svet. Irg. In obrt. zb. v Ljubljani.
Dr. Aleš Ušenlfnlk.
profesor bogoslovja v Ljubljani.
Pero družbe sv. Cirila in Metoda,
škatljica K 2--, po pošti K 2-20.
Stenski koledar za leto 1905
Cena 40, po pošti 50 vinarjev.
Mali skladni koledar za leto 1905
Cena 50, oziroma 60 vinarjev.
Jernej Bahovec,
trgovec Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 12.
1985 4—3
p Penar

****
vsakemu, v vsakem znezku proti malim obrestim
Jfc^ b rez poroka in brez intabulacije "^rSE
se ne dobi nikjer, ampak če hočete dobro in ceno jesti in piti, potrudite se v
A. Rasberger-jevo restavracijo v Ljubljani
Sv. Petra nasip štev. 37, poleg jubilejnega mostu. Samo pristna naravna vina Iz Dolenjske, Štajerske in Hrvatske. Vina v steklenicah.
Peneča vina Šampanjec. Fini dunajski pelinovec. 1942 10-8
Puntigamsko salonsko marčno pivo.
Vsaki dan okusno pripravljeni zajtrk, kosilo in večerja na izber. Mrzla in gorka kuhinja ob vsakem času. FinI zajtrkovalni goveji golaš samo 12 vinarjev. Lepi prijazni prostori.	Za družbe oddeljene sobe.
Tukajšnji in manji časopisi na raspolago. - Ker nem rt naklonjenost slav. občinstva s svojih prejšnjih prostorih, natadnje v restavraciji Juri) Auerjevih dedičev ^.pri belem konjičku" s trudom pridobil, prosim tembolj sa isto, ker mi je sedaj res mogoče vse čast. gg. goste postreči le t dobrim pivom, s slastno jedjo In točno postreibo. Priporočamo se to prireditev skupnih obedov, godovna gostovanja, ienltovnnja in druga popivanja. Za preganjanje mačkov In drugih tacih sverin bodem imel posebne prostore.
•e biueiim . odi. «poHo,anjem A. Rasberger, restavrater.
Priporočaj*
W W	- -» — *
■»- Pijte -mm j
Klauerjev i
»Triglav" j
najzdravejši vseh likerjev.
5441 50 113
& JVIEJMČ
Prešernove ul. 9, Ljubljana, Prešernove ul. 9
priporočata svojo z najnovejšimi predmeti popoinjeno zalogo v
konfekciji za dame kakor tudi obleke za gospode in dečke,
zagotavljajoča točne in solidne postrežbe po čudovito nizkih eenaii. Ceniki se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
a>
u
'EL o
o
C
<u o
o >
J*
o
>N
CL> O
'> a
O g bjo o
C
ay
u Cu
M
o
>
.t;	w
l«	>j» 3
CL.	rt
O	«
TJ
c*
Hočete li napraviti veselje?
Podarite tedaj za božično darilo le rabne predmete!
Ako izberete v moji zalogi, prihranite obdaro-vancu neizogiben strošek.
Moja bogata zaloga nudi velikansko izbero vsakovrstne bombaževine in platnenega blaga, namiznega perila, vezenin le v zanesljivo dobri kakovosti, perilo za dame, baržunastih juponov, kril s čipkami v najlepši izpeljavi	2052 3—2
po izredno nizkih božičnih cenah.
Anton Šare,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Robci! * * ^ * * Kravate!
>
Priporočam stavnemu p. t. občinstvu svojo
velijo zalogo
1
m
tfobčnih in Novoletnih
— daril—
Ernest Hammerschtnidta nasledniki
ffladile Wufscher & K°
trgovina železnin in kovin,
===================== Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga po,jc?nc okrodjf °Jev
Nizke cene!
in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po

najnižjih, cenah.

<L~.
M
2a mnogobrojen obisk ss najuljudneje priporoča S spoštovanjem	1643 27-22
Jfarol tfošak, 3iatar	^
Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, /—"s / Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. ^^ j
Najvažnejše za sedanjost!
Božična prodaja trgovine z blagom
A. Primožič, Mestni trg, Ljubljana, jeotvorjena!
Kompl. obleka v kartona že od........gld 1-50 naprej
„ bluza (bombaž, flanela) le....... „ —-44
1 kos najfin. Aombur. bomb. platna le..... „ 3'90
I tucat žepnih robcev od ... ......; „ —-36 naprej
1 „ „ B angl. batist, prej gld. 3, sedaj le „ 1.08
1 krilo iz lodna, lastni izdelek......... „ V95
1 flanel bluza izgotovljena od......... „ —-68 naprej
1 baržunasta bluza..........• . . . „ 2-36
1 ženska srajca od.............. „ —-36 naprej
5000 kom. brisalk za kozarce in prah, kos . . . . » —"07
2000 metrov dobre flanele, meter......... „ —-17
Poleg- tega vse vrste -preprog, barSun. postelj, odej, baršu-nastega blaga, koSuhovine, posteljne oprave, plaščev sa dame in paletotov, perila sa gospode, kravat, predpasnikov, posebno blago sa damske obleke, po čudovito znižanih cenah. luio 62—35
V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
..Obrtnega pomožnega društva"
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v LJUBLJANI, Židovske ulice h. štev. 8
1176 17—14
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od polu 9. do 11. ure dopoldne ter od polu 5. do 6. ure popoldne s polnimi po
4 'L od sto
naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron.
Higieniško	^ VaCUUlTl Cleaner m	Preproge, ^
razpraševanje	Peter Matelič	pohištvo
stanovanj, tovarniških lo-	zavod za snaženje stanovanj	se sprejema
1962 12_7 kaiitet i. t. d.	- škofje ulice št. i. =====	za soaženje in shranjevanje.