Edini slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah. Velja za vse leto. Z Z $3.00 Ima 10.000 fcarocnikov|jj GLAS NARODA i, DE 31 list slovenskih delavcev t Ameriki. 3) The only Slovenian dav> < in the Ur^ced State* & Issued every day excepi if Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND T. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDX NO. 254. — ŠTEV. 254. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 28, 1915. — ČETRTEK, 28. OKTOBRA, 1915. VOLUME XXTn. — LETNIK XXUL BOLGARI SO SE ZDRUŽILh Z NEMŠKO-AVSTRIJSKO ARMADO. SRBSKA ARMADA SE JE ZAČELA NA VSEH FRONTAH UMIKATI. MED RUMUNSKO IN SRBIJO SO PREKINJENE BAJE VSE ZVEZE. ALBANCI SO ZAČELI NAPADATI SRBE. — VSA SRBSKA PRISTANIŠČA OB DONAVI SO V BOLGARSKIH ROKAH. — SRBI SO ZAŽGALI KLADOVO IN SE UMAKNILI. — TURŠKI IN BOLGARSKI POSLANIK STA SE POSVETOVALA Z GRŠKIM MINISTRSKIM PREDSEDNIKOM. — IZJAVA GRŠKEGA KRALJA. — V SKOPLJU JE BILO OSTALO NEKAJ SRBSKIH ČASTNIKOV. — GRŠKI KRALJ KONŠTANTIN BO OSTAL V SOLUNU. — POLOŽAJ NA GAUPOLISU NEIZPREMENJEN. ZAVEZNIŠKA POROČILA. Srbija in Rumunska. London, Anglija, 27. oktobra J z Berlina poročajo, da so vsa važnejša srbska pristanišča ob Donavi v bolgarskih rokah, tt*r da so se zvt-ze med Srbijo in Rumun-sko prekinjene. Srbsko mesto Radiijevae je popolnoma razdejano. Srbi so zapustili Bitolj. Srbska trdnjava Pi-rot je popolnoma obkoljena. Srbi so zažgali Kladovo. London, Anglija, 27. oktobra. V kratkem času se bo strnila bolgarska armada z avstrijskimi in nemškimi četami. S tem bo Nem-eem omogočeno pošiljati munieijo v Carigrad in dovažati iz Turčije razne surovine. Armade se bodo strnile v zahodnem djjlu Srbije. I\> večurnem obstreljevanju so zavzeli Avstrijci mesto Tekijo. — Avstrijske čete so se prepeljale preko Donave na S6 splavili in začele takoj prodirati proti Klado-vu. Srbi so mesto ob štirih zjutraj zažgali in se umaknili. Grško poročilo. Solun, Urška, oktobra. — V najjužnejšem delu Srbije se je vnela vroča bitka med franeoski-mi in bolgarskimi četami. Po dolgotrajnem upiranju so se morali Bolgari umakniti. Cilj nemške in avstrijske armade je Niš. Do tejja mesta bodo sicer prišli, toda z neizmernimi žrtvami. Niško prebivalstvo je zelo mirno in se obnaša tako, kot da bi mu ne pretila sploh nobena nevarnost. Angleži na Balkanu. London, Anglija, 27. oktobra. Municijski minister David George je rekel danes, da so se angleške čete spopadle v bližini srbsko-gr-ške meje z Bolgari in jih pognale nazaj. Sprva se je mislilo, da bo ministrski predsednik Asquith že jutri povedal svoje mnenje o polo žaju, danes je pa njegov tajnik rekel, da pred torkom tega ne bo mogel storiti, ker je še vedno zelo bolan. Stališče Grške. Pariz, Francija, 27. oktobra. — Turški in bolgarski poslanik v Atenah sta se čeraj dolgo časa posvetovala z grškim ministrskim predsednikom. Baje hočeta izpo-slovati pri grški vladi dovoljenje, da bi smela Bolgarska oziroma Turška napasti zaveznike v gr škem ozemlju. Če se jima bo to posrečilo, je seveda veliko vprašanje. Zavezniki niso prekršili grške nevtralnosti, ker so se izkrcali na ozemlju, ki je srbska last. Kmalo zatem jim je Grška dovolila, da smejo nemoteno prodirati proti severu. Bolgarsko časopisje je silno o-gorčeno, ker gre Urška zaveznikom tako na roko. Grški kralj. Pariz, Francija, 27. oktobra. — Danes je dospelo sem poročilo, da bo grški kralj Konštantin še nadalje ostal v Solunu. Prve dni je nadzoroval grške čete, potem se je pa začel posvetovati z zastopniki zaveznikov. Za Srbe ni rešitve. London, Anglija, 27. oktobra. Govor, ki ga je imel včeraj v zbornici lordov lord Lansdowne je napravil na vse kroge zelo mučen u-tia. Zavezniki so zaigrali svojo igro na Balkanu, Srbija bo uničena. Sedaj je že skoraj prepozno, da bi ji zavezniki priskočili na pomoč. Predno izkrcajo v Solunu 400.000 čet, bo Srbija že popolnoma uničena. Vojaški strokovnjaki pravijo, tla se že sedaj ve. da Srbija ne bo kos mnogoštevilnemu sovražniku. Kakorhitro se združi bolgarska armada z nemškimi in avstrijskimi četami, je usoda Srbije zapečatena. Francozi in Angleži sicer še vedno izkrcavajo svoje čete v Solunu. toda število teh vojakov je tako malenkostno, da sploh ne pride v poštev. Nobeno poročilo o srbskih oziroma zavezniških zmagah ni potrjeno. Srbsko poročilo. Niš, Srbija, 27. oktobra. — Srbske čete so pognale avstrijsko in nemško armado na več mestih nazaj. Srbi so si svesti zmage. Skoda, da so se preveč zanesli na zaveznike in da so v vseh ozirih računali nanje. Če bi tega ne bilo. od Oršave so zaplenile pri Klado-vu dvanajst srbskih topov in veliko množino drugega vojnega materijala. Pri Ljubičeveu so prišle naše patrulje v stik z armado bolgarskega generala Bojadijeva. Desno krilo te armade zasleduje sovražnika severno od Negotina. Dunajsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 27. oktobra. — Iz glavnega stana avstrijske armade poročajo: Naše čete, ki so prišle preko srbske meje ,so pognale sovražnika nazaj. Armada generala Koevessa se približuje Kolubari in je zavzela postojanke pri Valjevu. Mesto Lazarevae je v naših rokah. Nemške čete se že nahajajo pri višinah pri Topoli. Vzhodno od teh višin divja strašna bitka. Albanci. Sofiji., Bolgarsko, 27 oktobra. Iz zanesljivega vira se je doznalo, da so Nemci in Avstrijci naščuvali Albance proti Srbom. Prva bit Z zapadnih bojišč. Nepomembni boji. Francozi so eksplodirali celo vrsto min na cesti, ki vodi iz Lille v Arras. PARIŠKO POROČILO. V francoskih poročilih se glasi, da je potekel dan primeroma mirno na celi fronti. bi Srbi že od začetka vedel, da so ka se je vršila y bHžini Kosova navezani sami na se in da bi se veliko bolj pripravili na to vojno. Sedaj je najzadnje že vseeno, če nam pomagajo zavezniki ali ne. Mi se bomo borili do konca, in bomo zmagali ali pa umrli. Jasno je pa. da Nemčij ni še nobenega ozemlja osvojila s takimi žrtvami kakor bo našega. Izjava srbskega kralja. Niš, Srbija, 27. oktobra. — Srbski kralj Peter je rekel pri neki priliki: Zal mi je, da bom doživel na starost uničenje dežele, kateri sem sem žrtvoval vse, katero neizmerno ljubim. Večjega udarca mi u-soda ni mogla prizadeti. Moje roke so čiste. Pri vsakem delu sem imel v mislih blagostanje svojega naroda, vse moje življenje je bilo delovanje za narod, katerega sin sem, za katerega sem živel in za katerega bom umrl. Če je Srbiji odločena smrt, bom tudi jaz umrl. Uničenja svoje dežele ne bom mogel preživeti. Toda še vedno je čas. Prepričan sem, da bodo moji vojaki, ki so se že v neštetih bitkah odlikovali, tudi sedaj pokazali kaj so in kaj zmorejo. Če padejo, bo častna njihova smrt. če pa zmagajo, bo to največja zmaga, kar jih je bilo v sedanji vojni. Skoda, da sem preveč za-ipal ljudem, ki so se pri vsaki priliki kazali za moje prijatelje, v času največje nesreče in nevar nosti so me pa pustili na cedilu. Prepričan sem, da bo v slučaju zmage srbski narod ž njimi pošteno obračunal. AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOLGARSKA POROČILA. Zavzetje Dobrina. Berlin, Nemčija, 27. oktobra. — Vrhovno vodstvo nemške armade poroča, da so se v severovzhodnem delu Srbije združile avstrijske in bolgarske čete. Pri mestu Brza Palanka so se vršili izvan-redno vroči boji. Bolgari so prodrli za 20 milj proti zapadu. Poročilo se glasi: Mesto Dobrin, ki leži vzhodno od Višegrada, smo z naskokom zavzeli. Glavna sila naše armade je dospela do črte Valjevo-Mora-va-Doeola. Vzhodno od te črte so prekoračili Avstrijci in Nemci Ja- Uradno poročilo se glasi: Mi stojimo na celi črti v ofenzivi. V Negotinu smo zaplenili veliko množino moke in raznega vojnega materijala. Pri Prahovu smo zavzeli neko skladišče in dobili v njem 4000 kožuhov, 2000 zimskih sukenj. 2000 gorkih kap in trideset zabojev municije. Vje-li smo nekega stotnika in 30 mož. Pri Kosovem so začeli Albanci napadati Srbe in so jih pognali na nekaterih mestih v beg. Ko smo zavzeli Skoplje, smo našli v njem precej srbskih častnikov. Srbske oblasti so nasvetova-le ameriškim misionarjem in drugim tujcem zapustiti mesto in so označevale Bolgare kot barbarski narod ki bodo vse pomorili. Bolgari so srbske častnike vjeli, tujcem so pa dovolili, da se smejo prosto gibati po mestu. Italijanska pomoč. Dunaj, Avstrija, 27. oktobra. — Vest, da bodo Italijani pomagali Srbiji, ni resnična. Italijani imajo dovolj opravka na soški in tirolski fronti, vsled česar jim zaenkrat ni mogoče še nikomur pomagati. Italijani so nameravali izkrcati nekaj vojakov v Albaniji in jih poslati v Srbijo. Odkar so tudi Albanci napovedali Srbom vojno, se ne bavijo več s tem načrtom. Vest, da bodo poskušali vso srbsko armado prepeljati v Italijo, je neresnična. Kdor pozna Srbe, ve, da bodo do zadnjega branili svojo deželo in da rajše na mestu poginejo, kakor da bi se u maknili. Usoda Srbije. Berlin, Nemčija, 27. oktobra. — Sedaj imajo Avstrijci in Nemci v rokah ves severni del Srbije. — Glavna armada prodira po dolini reke Morave proti jugu, levo krilo išče stika z bolgarsko armado, le vo ima pa nalogo zavzeti vse so vražniške postojanke ob reki Dri ni. Avstrijei so razen tega poslali tudi nekaj svojega vojaštva pri Višegradu v Srbijo. Ti vojaki bo do toliko časa prodirali proti ju gu, dokler se ne bodo severno od Skoplja združili f bolgarsko arma do. — Če se enkrat Avstrijcem in Nem- Berlin, Nemčija, 27. oktobra. Glede položaja na zapadnem bojišču se glasi v današnjem ofici-jelnem poročilu: — Po eksploziji neke francoske mine na cesti, ki vodi iz Lille v Arras se je razvila majhna bitka, ki je potekla v naš prid. Severoiztočno od Massiges v Champagne so prodrli Francozi pri naskoku z ročnimi granatami v neki naprej pomaknjeni del naših zakopov, a se jih je tekom večera zopet pregnalo iz dotične točke. Nadalje se poroča, da se je izstrelilo iz zraka tri sovražne aeroplane. Avijatiki enega stroja so bil i angleški eastniki, katere se je ujelo. Pariško poročilo. Pariz, Francija, 27. oktobra. — V danes zvečer izdanem oficijel-nem poročilu se glasi, da so Francozi na cesti, ki vodi iz Lille v Arras, eksplodirali celo vrsto min in da so zasedli vsled tega nastale kotline, katere so držali proti vsem naskokom od strani Nemcev. Ujeli so pri tem 30 Nemcev. Iztočno od Rheims so vprizo-rili Nemci brezuspešen naskok z dušečimi plini. Severno od Ville-sur-Tourbe so se vršili celi dan boji z ročnimi granatami. V popoldanskem poročilu se glasi, da so vprizorili Nemci tekom noči naskok na francoske pozicije pri utrdbi La Courtinc, da pa je potekel ta naskok popolnoma brezuspešno. V splošnem je potekla noč na celi fronti primeroma mirno. Obstreljevanje belgijskih pozicij. Havre, Francija, 27. oktobra. V nekem poročilu belgijskega generalnega štaba se glasi, da so obstreljevali Nemci belgijske pozicije pri Furnes, Loos in drugih točkah. Severno od Steenstraete so se vršili boji z ročnimi granatami. Dnevni seznam izgub. London, Anglija, 27. oktobra. V danes objavljenem seznamu izgub se navaja imena 135 čestni-kov, med temi mrtvih 45 ter 2357 mož, med temi mrtvih 590. Ustaja na Haiti. Washington, D. C., 27. okt. — Glasom poročila admirala Caper tona je prišlo do nadaljnih spo padov med ustaši ter četami Zdr držav na Haiti. Na nekem patrul Riviere so bili včeraj vojaki Zdru ženih držav neprestano obstreljevani od ustašev. Z. ■ v ■■ I • I.W v iztočnih bojisc. Prodrte roške črte. Armada maršala Hindenburga je zavzela z naskokom postojanke pred. Dvinskom. PRI CARTORYSK. Z Dunaja se poroča, da se je odbilo vse ruske naskoke v Galiciji. Berlin, Nemčija, 27. oktobra. — Glede operacij v Rusiji se je danes oficijelno razglasilo: — Južno od Abely—Dvinsk železnice so prodrle naše čete ruske pozicije na fronti nekako dveh kilometrov. Ujeli smo šest častnikov in 450 mož ter zaplenili dve strojni puški ter dva metalca min. — Kljub ponovnim ruskim protina-skokom smo držali zavzete postojanke. Tekom noči smo izpraznili pokopališče v Sazali. en kilometer severoiztočno od Garbunovka. — O armadi bavarskega princa Leopolda ni poročati ničesar novega. Armadna skupina generala Lin-singen: — Za pad no od Čartorvsk so bili uspešni naši naskoki do čr-et Komarov ter Kazenuha višin. Avstrijsko oficijelno poročilo. Dunaj, Avstrija. 27. okt. — Glede bojev v okolici Čartorvsk se poroča oficijelno : — Južno-zapad-no od Cartorysk so odbile avstrijske čete naskoke ruskih ostrih strelcev. Ujelo se je dva ruska častnika in 500 mož ter zaplenilo dve strojni puški. Na obeh straneh deželne ceste, ki vodi iz seve-rozapada v Čartorvsk, so nemški polki vrgli Ruse nazaj. V tem o-krožju se označuje ruske izgube enega dne na jetnikih štiri častnike ter 1450 mož. Zaplenilo se je razventega 10 strojnih pušk. Delovanje nemških špijonov razkrinkano. Breitung, katerega se je zasledovalo, se je javil sam ter položil varščino $25,000. POROČNIK" FAY. Odbilo se je vse italijanske naskoke na doberdobsko visoko planoto. Dunaj, Avstrija, 27. oktobra.— Glede bojev na italijanski fronti se oficijelno poroča, da so popustili boji na doberdobski visoki planoti in da so se popolnoma izjalovili vsi poskusi Italijanov, da zavzamejo mostno pročelje pred Gorico in pri Tolminu do Krna. V tozadevnem poročilu se glasi, da so izgubili Italijani pri zadnjem napadu na Sabotin najmanj 2000 mož. Na doberdobski planoti se. je naštelo pred fronto enega samega avstrijskega infanterij-skega polka nič manj kot 3000 italijanskih mrtvecev. "Poročnik" Fay je izpovedal, kako ga je pcslala sem nemška tajna služba. Maks Breitung, tajnik in za-kladničar Oil AVell Device Co. ter nečak posestnika rovov in bankirja Edvarda Breitung, je dospel včeraj iz Chicaga v New York ter se javil oblastim. Pod obtožbo, da je bil v zvezi z Robertom Fay, ga je stavil zvezni komisar Houghton pod varščino $25,000 do zaslišanja, ki se bo vršilo dne 4. novembra. Varščino je postavila National Security Co. Fay in ostali aretirani niso mogli do včeraj zvečer dobiti potrebne varščine. Breitung izjavlja, da so vse ob-dolžitve, katere se je naperilo proti njemu, neresnične. Ko se ga je odpustilo iz sodišča, je izjavil vse vprašalcem. naj se obrnejo na njegove zagovornike. Fay in njegov svak Seholz se nahajajo v Tombs zaporih, kjer se istotako nahaja dr. Kienzle, do-čim se nahaja Paul-Da ec he v Hudson County jctnišnici v Jersey City. Nadaljnih aretacij se pričakuje v najkrajšem času. Zaslišavanje prizadetih. Fay je v svojem prvem zaslišanju razbremenil nemškega vojaškega in mornariškega atašeja, a je ob istem času govoril o njegovi uporabi v Canadi. Policija domneva, da ve Fay veliko več kot je izpovedal dosedaj. V na daljnem poteku razkritij se je dokazalo, da je dobil Fay .-^4000 od nemške tajne policije ter obenem zagotovilo, da so mu nadaljna denarna sredstva na razpolago, kakor hitro bi jih potreboval. Vse to je baje Fay izpovedal načelniku Flvnnu tajne službe, ne da bi priznal, da se ga je uporabilo, da bi razdejal municijske naprave, železnice in ladije, v katerih se je vozilo munieijo za zaveznike. Položaj v Angliji« Ministrski predsednik Asquith bo govoril v sredo glede položaja na različnih bojiščih. Vsakovrstne vesti. London, Anglija, 27. oktobra. Poročevalec "Daily Mail" v Ber-nem pohodu iz Bahon v Grande nu je sporočil, da bo odpotoval R.lTTt/iY»ft frv Lil i Tr/.ATin t -3__ _ ___ . nik. Drugega jim ne bo preosta-jalo kakor udati se. Srbi so sedaj izgubili že vse u-panje, da bi jim pomagali Francozi in Angleži. Čete, ki se dnevno izkrcavajo v Solunu, niso niti to- " nemški knez Buelow po njegovem bivanju v Lausanne v Madrid in pozneje v Združene države. Neki znani italijanski politik, ki je baje dospel v Luzern, je baje rekel, da je zahteval knez Buelow varno spremstvo skozi Italijo za svojo ženo, rojeno Italijanko. — Poročevalec "Daily Mail" senico in Raco. Mesto Neresnik'cem to posreči, se Srbi niti gani-je bilo z naskokom zavzeto. /ti ne bodo mogli, ker jih bo od Naše čete, ki prodirajo vzhodno vaeh štirih strani ogrožal sovr&ž- liko močne, da bi ubranile železniško progo med Nisem in Solunom Rimu pa izjavlja, da so popolno-pred sovražnikom. ma neosnovana poročila, da na Sprva se je mislilo, da bodo za- merava odpotovati knez Buelow vezniki odpoklicali z Galipolisa v Madrid in pozneje v Združene vse svoje čete, kar se pa na veli- države. ko razočaranje Srbov ni zgodilo. ' , „ . _ Dumba na Dunaju. Položaj na Galipolisu. Carigrad, Turčija, 27. oktobra. ItaliJX 27. oktobra. — Na Galipolisu se še vedno vrše'K1Jub neugodnemu zdravstvene manjši spopadi, ki pa nimajo no- jmn stanju, vsled katerega so pre benega pomena na splošni polo- j povedane vse avdijenee. je sprejel žaj. Zavezniki obstreljujejo naše , ^esar Franc Jožef dr. Dumbo, ki postojanke pri Avi Burnu in kon- i je bil odpoklican iz "Washingtona centrirajo svoje čete v neposredni4 kot poslanik Avstrije v Združenih bližini obali. Zavzniki se bodo go- j državah. Glasi se. da se bo podal tovo še isti dan umaknili, ko bo- j dr. Dumba v tajni misiji in z last do dobili Nemci zvezo s Carigra- noroenim pismom cesarja na Hu dom. 1 munsko. London, Anglija, 27. oktobra. Minister za munieijo, David Lloyd George, je objavil danes v poslanski zbornici, da je ministrski predsednik Asquith popolnoma ozdravel ter da bo govoril v torek v poslanski zbornici glede splošnega položaja. Liberalec Annan Bryce bo stavil na ministrskega, predsednika različna vprašanja. Vprašal bo najprvo. če se vrše kaka mirovna pogajanja in če hoče kaka nevtralna država posredovati pri ustanovitvi miru. Nadalje bo moral ministrski predsednik izpovedati, če vstraja Anglija še pri namenu, da popolnoma uniči Nemčijo, oprosti Belgijo ter zagotovi prostost majhnih narodov. Nadaljno vprašanje se bo tikalo napadov od strani Zeppelinov ter razdejanja privatnega imetja, ki je v zvezi s tem. soglasno z določbami mednarodnega prava. _ Vlado se bo vprašalo, če namerava zapleniti premoženje nemške-ga cesarja v Angliji ter tudi ono drugih visokostoječih oseb in sicer kot varstvo proti nadaljnim napadom od strani Zeppelinov. Nove obsodbe v Belgiji. Amsterdam, Holand., 27. okt. Nemško vojno sodišče v Luet-tiehu je obsodilo Ano Benazet v ponedeljek na smrt. Ona je izmed devetih oseb, ki so bile dosedaj obsojene od istega vojnega sodišča na smrt. Ostali obsojeni so bili Belgijci in Francozi. V štirih slučajih se je izreklo smrtno obsodbo, dočim se je v ostalih izreklo zaporne kazni od desetih do petnajstih let. Smrtno kazen pa prvoimenovani se še ni izvršilo. Obtožba proti vsem se je glasila, da so poslali francoski vladi važne informacije. Washington, D. C., 27. okt. — V državnem departmentu se je danes objavilo, da je dobil ameriški poslanik v Berlinu, Gerard, naročilo, naj se zavzame za 32 špijonov, ki so bili obsojeni od nemških oblasti na smrt, a le za slučaj, da je taka intervencija primerna in opravičljiva. Glede narodnosti obsojenih ni prišlo ničesar v javnost. Divjanje taifuna. Manila, Filipinsko otočje, 27. okt. — Taifun, ki je divjal v južnem Luzon, je zahteval najmanj 170 človeških žrtev, dočim jih je bilo ranjenih najmanj 300. Povzročeno škodo na imetju se ceni na najmanj $1.000.000. Ognjenik Mayon je povzročil posip, ki 5» zavzel široke dimenzije. Štirje nemški parniki potopljeni. Petrograd, Rusija, 27. oktobra. Angleški podmorski čolni so potopili v Iztočnem morju nadaljne štiri nemške parnike. Tozadevno (oficijelno poročilo je bilo izdano I včeraj zvečer. Iz delavskega sveta. Bcston, Mass.. 27. oktobra. — Jamesu II. Smithu. Specialnemu odposlancu delavskega tajnika, se je posrečilo doseči sporazum z 1500 stavkujočimi delavci, ki so bili svoj Čas uslnžbeni v tovarnah za železo. Delavei se bodo vrnili danes ali jutri na delo. Cleveland, O.. 27. oktobra. — Danes je zastavkalo 400 strojnikov T. Kuntz Co.; zahtevajo zvišanje plače in skrajšanje delavnega časa. Detroit, Mich.. 27. oktobra. — Danes popoldne je zastavkalo ge nekaj klerkov Michigan Central železnice, tako da se sedaj nahaja na stavki 400 uslužbencev te družbe. V kratkem jih bo zastavkalo še nadaljnih 600. Zastopniki družbe so izjavili, da se jim plač no bo zvišalo, ker so vse njihove zahteve neutemeljene. Pozor, pošiljatelji denarja Denarne pošiljat ve t Ara trt bodemo sprejemali kljub vojni Italijo, pošta gre nemotljeno pr* ±0 EOLANDIJE in SKANBI* S Zadnja poročila nam naznanj* jo, da se denarne pošiljat ve ne is plačujejo v južni TIROLSKI n* GORIŠKEM, DALMACIJI in da loma v PRIMORJU. ' — Za det ISTRE, KRANJSKO vso in enak* spodnji ŽTAJER in druge notranje kraje pa poslnje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja poši ljanje in izplačevanje kaka dve tedna dalj, nego v mirovnih ras merah. Od tukaj ae rojakom ne mor* denarja pošiljati, ker jih rednt prestavljajo, lahko pa se pošlji sorodnikom ali znancem, ki ga o*, tam pošljejo vojaku, ako vedo m njegov naslor. Denar nam pošljite po "Domw «tic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vas naslov in os* osebe, kateri se Ima Izplačat!. Cene: K. $ K. S ^ 5____ .80 120... R1S.G0 10____ 1.60 130... 20.15 15.... 2.40 140... 21.70 20.... 3.20 150... 23.*>6 25.... 3.90 160... * 24.80 30____ 4 75 170... . 26.35 35____ 5 50 180 .. 27.90 40____ 6.30 190... . 29. i 5 45---- 7.05 200... . 31 00 50____ 7.75 250... . 38.75 55____ 8 60 300... . 46 50 60____ 9.40 350... . 54.25 65.... 10.15 400... . 62.00 70____ 10.95 450... . 69.75 75.... 11.70 500... . 77.50 80____ 12.50 600... . 93.00 85.... 13.25 700... . 108 nO 90____ 14.05 800... . 124.00 100____ 15.50 900... . 139. f0 110.... 17.05 1000... . 154.00 Ker se cene sedaj j ako »preganjajo, naj rojaki redno plefafe m naš oglas. tvrjdka nun sjjura n Oortlajuit Bt, Mwv Jtgfs, GLAS NARODA, 28, OKTOBRA, 1915. gLAS NARODA" ^T&veaic Daily.) Omcd mač published by tat Hoftttuc Publishing Co. i corporation.) _ j *v.-.. .c iPreaiclant. BENEDIK, Treasurer. «. pWei of Business of the corporation and addresses of above officers : M Jortiandt Street, Borough of Man battac, New York City, N. Y. Sa ceic ieto f list za Ameriko in Canada........................$3.u0 ^ jK)1 leti ................-C,....«. 1.50 fetors mesto New York........4.00 ► • kjI leta aa mesto New York ... 2.00 i** Tvropo ra vse leto...........4.50 * " 'pol leta.............2.55 t« M eetrtitta........... 1.70 l'XJLAS NARODA" izhaja vsak dan |" isvaemfii nedelj in praznikov. ""-GLAS NARODA.** ( Va:?a of the People*') r|'.t)*«! ever> i i naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pofeiljatvam naredite ta na«lov: «GUS NARODA"V il Cortiandt St., New York City. Tslefoc. 48 57.Cortland t. Vojna Združenim državam. Johnstown, Pa. — Iz te naselbi ne že dolgo časa ni bilo nobenega dopisa, dasiravno je to ena najlepših slovenskih naselbin v Ameriki. Kake tri milje od tukaj pr.3-ko Franklina na hribčku leži slovenska naselbina, ki ima francosko ime — Bon Air. Slovenci imajo svoje domove, sedaj so si pa napravili še dom. ki bo last vseh in bo celi naselbini v ponos. V nedeljo, dne 31. oktobra bo otvoritev te nove stavbe. Pri tej priliki nameravajo prirediti veliko slav-nost; slišal sem, da bo igrala tudi slovenska Victor godba iz Mox ham. V Pennsvlvaniji je ob nede ljah vse mrtvo, tukaj bo pa veselica s plesom, petjem itd. Kdor je bil enkrat na Bon Air, ne bo tako kmalo pozabil tega lepega kraja. Torej Slovenci v okolici, pridite vsi na to lepo in pomenljivo sk'.v-nost. Nasvidenje v nedeljo! Pozdrav vsem rojakom! — Zvonko Jakše. Waukeg-an, HI. — Še v stari domovini smo slišali, da je Amerika obljubljena dežela, kjer se cedita med in mleko. Toda bridko smo bili razočarani takoj ob prihodu v novo domovino, ker smo izprevideli, da je tudi tukaj trda za obstanek. Na tisoče brezposelnih in bednih se nahaja tudi v tej deželi svobode. Iz vseh krajev ei-tamo o slabih delavskih razmerah, o brezposelnosti itd. Kar se tiče naše naselbine, se začasno ne moremo pritožiti, ker v tukajšnji ži-čarni, kjer služi večina naših rojakov svoj vsakdanji kruh, obra-! tuje s polno paro; še stari Ame-rikanei ne pomnijo, da bi se de-I lalo v tednu po šest dni in šest ,.,.,., , v , 'noči. Seveda, s tem ni povedano, ljudi, ki bodo šepetali ^ ^ ^ ]ahk() ^ kej. go pQ_ da Najti h \ uho predsednika AVilsona, je bila zarota, katero se je razkril > v New Jersey, posamezen t-!tiraj, ki stoji brez primere in ka-t> ivlm ni nadcenjevati. Isto vrsto povesti je pripovedoval v Angliji Viscount Ilaldane glede nemških i: -ovnih namenov glede celega sveta. Tudi v Ameriki je najti Ilaldane in predsednik Wilson jih je morda poslušal, dokler se ni spravilo pod ključ Fay-a in njegove tovariše. Zarota, s katero se peča Tajna služba, pa ni posamezen slučaj. Nam en Nemčije, da ustavi izdelovanje vojne municije za zaveznike v Združenih državah, je prozo-i ' n in jasen. Nemčija je prišla n;i!:ife,'* do prepričanja, da ne mole !»reje za vršiti vojne, dokler ni ta namen dosežen. Nemčija je že a veliki stiski ter ne more odgovarjati zaveznikom strel za strelom in kmalu bo prišel čas, ko ne bi» mogla postaviti moža proti možu. Načrt Nemčije, da kontrolira svetovno morje, se je izjalovil. Ona nima toliko poguma, da bi stavila svojo mornarico v boj. Vale d tega je skušala ustaviti do-]> »šiljatev municije v roke zaveznikov potom vojevanja s podmorskimi čolni. V tej nakani je doži-v a Nemčija istotako poraz. Par-iiiki hodijo iz pristanišča v pristali iščo, skoro brez vsake ovire. Kaj je sedaj storiti? l'e se je izjalovilo vojevanje na morju in če se bo izjalovilo tudi vojevanje na suhem, kakor hitro se ne bo moglo ustaviti dobave municije za zaveznike, je prva stvar, da se premesti pozorišče bojev. To je Nemčija tudi storila. Združenim državam je napovedala vojno, dasiravno slednje ne vedo za to. Ameriko so preplavili številni nemški agenti, ki so prišli sem s ponarejenimi potnimi listi in ki so prinesli navodila za j:e nemške agente, ki so bili tu. predno se je še vojna pričela. Predsednik Wilson je dobil o tem nekaj informacij in to tembolj včeraj, ko ga jo obiskal Samuel (jiompers, predsednik American Federation of Labor. On mu je gotovo pojasnil delovanje nem-»škili agentov, ki skušajo pognati v zrak ameriške tvornice in raz dej at i trgovinske ladije, ki nosijo orožje in munieijo za zaveznike. C'e se no ustavi tega počenjali ja, se bo uresničila slika, katero je naslikal dr. Dumba v pismu na dunajsko zunanje ministrstvo in katero se je zaplenilo pri poroče v al cti Archibaldu. Prebudi se, Washington, in pa zi, kajti zarota preži nate! Dober govor. fjospod A: Kaj je pa tvoja žete rekla, ko si prišel davi šele ob pol štirih domov T (? os pod. B: Ne vem, — svojega govoi a namreč še ni končala. večini naši rojaki, oziroma drugi narodi za stalno naseljeni ter se vsak svojega prostora drži, posebno sedaj na zimo. Poznam rojake, ki so mi povedali, da so na svojih prostorih od deset do dvajset let. Naši naselbini je torej obstanek zagotovljen. Zato je pa treba pogledati, kako in kaj bi *e ukrenilo za zboljšanje in povzdi-go naše metropole. V ta namen se je leta 1013. ustanovilo društvo Slovenski Narodni Dom, katerega namen je, združiti Sloveuee iz Waukegana in sosednjega North Chicaga v eno celoto, da si potom delnic in prostovoljnih darov postavimo stavbo, katera naj nam bi služila kot skupno zbirališče, za prirejanje društvenih veselic, za dramatiko, petje, društvene seje, predavanja in sploh za vse. kar bi povzdignilo našo naselbino do večjega ugleda. V ta namen je že kuplj_en svet ravno a* sredi naselbine na vogalu MeAlister in 10. ceste. Lepšega prostora se sploh ne dobi; to so priznali vsi rojaki. Da nas niso slabe delavske razmere toliko zadržale, bi gotovo lahko imeli že lepši rezultat ter bi se prihodnjo spomlad že pričelo z delom. Veseli me pa dejstvo, da se večina rojakov strinja s to krasno idejo, da ima veliko naših rojakov in rojakinj delnice in da so se delavske razmere v toliko zboljšale, da bodemo zopet pričeli z agitacijo za Slovenski Narodni Dom. Trdno sem prepričan, da ga sedaj, ko so se tudi farne razmere obrnile in ne bode toliko osebnega sovraštva, ni Slovenca med nami, ki bi rekel: jaz sem proti Slovenskemu Narodnemu Domu, jaz sem proti temu, da si mi napravimo nekaj zase, kar bode nam in našim potomcem v korist in izobrazbo. Upam, da se bode šlo na roke odbornikom, ki se tolikanj trudijo ter hodijo ob nedeljah, ko je dan počitka, od hiše do hiše. Naj se nikdo ne izgovarja: "ne dam nič, kar je ta in ta predsednik, ta in ta tajnik Pravijo, da vsem še Bog ne ustre-že, kako bi pa preprost delavec! Posezite po delnicah, rojaki, da se stvar čimprej uresniči, da bo-dete tudi vi, da bodemo vsi lastniki stavbe, ki nam bo v ponos. Društvo je sedaj na trdni podlagi, ima popolnoma plačan svet ter poleg tega v blagajni $2077.64, kar je vsekakor lepo za sedanje razmere. Obenem podajam cenjenim rojakom delničarjem račun letošnjega polletja: čisti preostanek 31. marca 1915 $1688.12, raz ni dohodki od 31. marca do 16. oktobra 1915 $663.28, razni stroški od 31. marca do 16. oktobra 1915 $273.76, ostane v blagajni v tem polletju $389.52; vsega skupaj v blagajni $2077.64. "Številke ne lažejo", pravi pregovor, samo nekoliko več zanimanja pričakujemo. pa spomladi že lahko pričnemo, v kar nam pomozi Bog! Pavel Bartel, tajnik. Na samotni višini, ki sem se po trnjevi in kameniti poti tekom let povspel na njo, cesto in eesto post ojim. In oko obrnem nazaj in pogled mi plove tja dol v dolino, vso preplavljeno s sojem tihe radosti in neskaljenega zadovoljstva, vso ožarjeno s toplimi žarki probujajočega in oživljajočega pomladanskega solnca. S hrepeta- njem, kakor bi zrl v izgubljeni raj, gledam tja nazaj na mladostne dni z njihovo veliko srečo in z njihovim srčnim mirom. In tedaj se mi v duši bude spomini na nekdanje dogodke in na osebe, ki so mi nekdaj bile blizu, ki so bile nekdaj drage mojemu srcu. Mnogi izmed teh še sicer stopajo po življenja pestropisanih stezah, a njihove poti se vijejo daleč strani od moje. Druge je že preveč utrudila in potrla dolga hoja: legli so in tako stojim sedaj osamljen na poti, vi j oči se navkreber k daljnim ciljem. A na tej poti čestokrat postojiin, se o-zrem tja nazaj ter se spominjam solnčnih mladostnih dni. Izmed onih, ki jih je v nežnih otroških letih prav posebno ljubila moja duša, se brž najčešče spominjam Skuhalovega strička Matijca. Da bi za onih časov minil dan, ne da bi ga videl — ej, bilo bi mi bridko in težko. A tudi striček Matijec je imel mene izmed vse vaške mladine najrajši. Smel sem jezditi na njegovih kolenih, mu kuštrati lase, mu sukati brke, se iz srca smejati njegovemu go-spodskemu klobuku ter mu tlačiti tobak v pipo. Izmed vse vaške mladine sem smel to le jaz in na to sem bil zelo ponosen. Ko sem se začel zavedati pameti in sem ga spoznal, je bil že prileten. Oblečen je bil kmetsko in dovolj slabo. Le klobuk je nosil vedno gospodski, trdega namreč. Nekdaj je bil učitelj; gospodski klobuk je bil še nekak spomin in ostanek izza one dobe. "Matijec je videl nekdaj lepše dni", sem cesto slišal govoriti o-četa, če so se menili kaj o stričku. In res so morali biti lepi dnevi, ki jih je nekdaj preživel Matijec. Ko je včasih tako v nedeljo popoldne ali pa ob deževnih delavnikih prišel k nam v vas in mu je oče prinesel ročko ljutomeržana, tedaj se je striček razgrel. In dasi sicer redkobeseden in molčeč, se je razgovorih Refren vseh njegovih govoric pa so bile besede: '"Da, v onih lepili časih, ko sem bil jaz mlad in še učitelj!" A sedaj je bil že star in v novo šolo menda ni več prav sodil. Upokojili so ga z malo pokojnino in sedaj je živel pri bratu na selu. Še tedaj, na stara leta, je striček Matijec posebno ljubil knjigo. Skoro vedno je posedal pod jablano pred hišo ter bral. A čudežne reči je moral včasih brati, vsaj meni se je dozdevalo tako. Včasih se je namreč med čita-njem hipoma zagledal nekam v daljavo ter se za dolgo zamislil. Spominjam se, da sem večkrat sedel ob njem, ko se je tako zatopil v misli. Čakal sem, da se ozre name,, me s trdo roko poboža po licih, mi pogladi razmršene lase, ali pa mi puhne gost oblak dima v obraz, ki me je vedno tako du-šil, kar se je strieku zelo dopa-dalo. Čakal sem in čakal, a glej, nič in nič. Striček strmi tja v daljavo, kakor bi videl nekje nekaj izrednega. Gledam v isti smeri kako on, a nikjer nič nenavadnega. "Striček, kaj pa mislite?" Kakor bi ga zbudil iz sna! "Ej, glej ga knofa, kaj pa tebe to briga!" "Ker tako nekam gledate.... Kaj pa vidite tam? Jaz ničesar ne vidim." "Gore gledam." "Ah, gore. — Ne res, tiste tam. ki se ob njih svet končava?" "Da se konča? NiČ se ne konča!" "Kako da ne, saj vendar vidite, da se poveza tamkaj nebo na zemljo!" "In zato se tamkaj svet konca? Glej ga modrijana!" "Mora se, kaj ne, striček? Naš Tonček sicer trdi, da če se pride tja k tisti gori, je nebo spet tako visoko kakor tukaj pri nas. A to ni res, kaj ne, da ne, striček?" "Res, res." "Torej tam ni konec sveta?" "Ne." "A kako to? Kaj pa je torej tam za goro?" "Spet svet kakor tukaj: njive: polja, gozdovi; in dalje zopet gore.'' "Spet in spet gore? — A kje je potem konec sveta?" "Nikjer!" "Kako: nikjer? Nekje vendar mora biti." "Ne." "Ah!" To me je povsem iznenadilo in pra* potrlo. Tega nikakor nisem mogel umevati. Nekaka laž se mi je zazdelo, kar vidim pred seboj, da se namreč daleč tam ob gorovju svet končava. Ta prevara me je bolela, Striček je gotovo opazil moje razočaranje in mojo bol. Zato je menil: "No, nič si ne beli glave: tam nekje za deveto goro je konee sveta!" "Za deveto goro!" Nekako odleglo mi je. "Za deveto goro?', to je vsaj nekaj. Saj sem vedel, da se je striček le šalil. trdeč, da svet nikjer nima ne konca, ne kraja. "A daleč mora biti to: za deveto goro — kaj ne, striček?" "Daleč, daleč! Ne prideš lahko do tja." "In vi — ali ste bili tam, ali ve ste, kje je to?" "Ne." "Morda pa Valentov Ožbe, ki je bil pri vojakih v vojski?" "Menim, da ne." "Čudno, to mora res biti zelo daleč." Od tedaj se nisem mogel več znebiti misli na deveto goro. Vedno me je vznemirjala: kje pač je ta gora, če še stari Ožbe, ki je baje videl največ sveta, ni prišel do nje; kje je pač?... Kmalo pote-u sem spet sedel pri stričku. Pravil mi je neko storji-eo. Komaj jo je dopredel do konca, kar se zagleda v daljavo, onemi in razmišlja. Gledal sem ga. gledal... "Ej, vem, kaj misli striček..." Tudi jaz sem se zagledal v daljavo ter se pogreznil v razmišljanja o predmetu, ki me je zadnji čas najbolj zanimal... A striček je predolgo molčal. "Kaj ne, striček, da mislite na deveto goro?" Spominjam se, da se je Matijec zavzel, kakor bi mu povedal kaj nenavadnega. Nekaj časa me je molče gledal, potem pa menil: "Ne, o tem ne razmišljam, kar je za deveto goro." "Za njo? — Ali je tam tudi še kaj?" "Je, je." "Ali kaj, striček, ko pa je tam vendar kraj sveta?" "Sreča, fante! — sreča je še za njo!" "Sreča? — Kaj je to?" A striček je molčal ter me gledal nekako čudno, kakor do tedaj še brž nikdar. "Čemu mi ne poveste, striček? Ali ste hudi name ?" — In laskaje sem inu gladil osivele brke. — "Striček, dajte, povejte no: kaka sreča, kaj je to?" "Tega še ne razumeš. Nekoč boš morda razumel, morda jo tudi našel." "Kako jo bom našel, ko pa je deveta gora tako daleč ? In kaj ne, da je težko priti do nje?" "Težko, v resnici!" "In zadnjič ste rekli, da še niste bili pri njej. Torej tudi sreče niste videli?" Striček se je spet nasmehnil. A tudi ta smehljaj se mi ni dozdeval tak, kakor se je striček sicer smehljal. Tedaj tega usmeva nisem umeval. A pozneje sem ga v življenju videl čestokrat: tako bolno in trpko se smehljajo ljudje, ki zro pred seboj srečo v očeh, v srcih in v dušah drugih, a sami je v sebi ne čutijo... "Povejte, striček, ali je res niste videli?" "Pač, nekdaj od daleč. A dosegel je nisem." "Kaj bi naj to bilo?" Da, kaj, tega sam nisem vedel. "Vsekakor nekaj čudovitega." Smejali so se mi. A jaz se za to nisem menil: vedel sera, da me zavidajo, ker mi je striček Matijec razodel to nenavadno skrivnost... * * * (Konec prihodnjič. Visoka starost. Iz South Shaftsburv. Vt.x poročajo : Gospa Honora MeCarthev-jeva je dovršila 125. leto svoje starosti. Svoj natančni rojstni dan je starka pozabila, vendar pa ve toliko, da je bilo zadnji teden oktobra 1790. Da je ona v resnici toliko stara, je potrdil duhoven iz Benningtona, kateri je na lr skem v cerkvenih knjigah našel zapisan dan njenega rojstva. Otrok z dvema glavama. V Fizu pri Ženevi na Švicarskem je povila neka kmetica otroka z dvema glavama, ki pa je kmalo po rojstvu umrl. Še več čet za Douglas. El Paso, Tex., 27. oktobra. — 7. in 20. infanetrijski polk sta bila danes alarmirana ter se bosta podala v Douglas, Ariz., kjer bosta ojačila tam lialiajoče se čete Združenih držav. __ Stoleten starec. Baltimore, Md., 27. oktobra. — V neki tukajšnji bolnišnici je u-mrl llOletni starec L. Dobinskij. Pokojni je bil rodom Rus. Vse ostane pri starem. San Francisco, Cal., 27. okt. — Z večino kakih 20,000 glasov se je danes porazilo poskuse, da se iz-premeni vse državne urade v nepristranske, nepolitične. Novi a-mendmenti za konstitucijo so doživeli isto usodo. Rad bi izvedel, kje se nahaja moj svak FRANC ŠTEKAR. Doma je iz Kojskega na Primorskem. Pred tremi leti je bival nekje v Zenith, N. Duk. Ker mu imam poročati več va>i-ih zadev, zato prosim cenjene rojak?, če kdo ve za njegov naslov, d*i ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi.— Kari .Tančic, Box 113. Clarendon, Pa. (28-30—10) ŽENITNA PONUDBA. Slovenec, star 30 let z dva ,isoc dolarjev v gotovini, se želi sezna niti s Slovenko staro od 24 do 30 let. Dekleta, katera resno mislijo, naj pišejo na spodaj navedeni naslov. Tajnost zagotovljena. "Ženili", Box 126, Jerome. Ariz. NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Barbare št. 91 v Oglesby, 111., da je izvoljen nov tajnik, ker jaz odpotujem od tu zaradi bolezni. Naslov novega tajnika je: Paul Zor-ko. Box 83, Oglesby, HI. Obenem pa opozorim vse člane, da se prihodnje seje gotovo udeleže, ker rešiti je več važnih točk. Anton Ess, dosedajni tajnik. VABILO k ZABAVNEMU VEČERU, katerega priredi v soboto, dne 30. oktobra v dvorani gosp. Leona Štruklja. 193 Knickerbocker Avenue, Brooklyn, N. Y., JUGOSLOVANSKI DELAVSKI TAMBURAŠKI ZBOR. Upati je, da se bodo rojaki pol-noštevilno udeležili te prireditve. "Seveda, ker je tako oddalje- Za dobro zabavo, izborno kaplji-na... Kdo bi mogel priti do co in dober prigrizek bo izvrstno nje!" — Povest o sreči za deveto goro je preskrbljeno. Šaljiva pošta, šaljiva poroka in bila zame spet uganka, ki mi je razni dobitki. bila venomer v mislili... "To mora biti res nekaj čudežnega." Doma sem govoril o tem s starim hlapeeni Tinetom. Tudi tega sem imel prav rad. Ko je namreč gnal zvečer konje na pašo, me je čestokrat posadil na staro sivko, da sem jezdil z njim. In tega mu nisem pozabil. A Tine se je moji povesti, o sreči za deveto goro smejal. "Ta stari Matijec, kaj vse deci pripoveduje! Vedno tiči v knjigah in to mu pamet mesa." Take besede Tinetove se mi nikakor niso dopadale. A tolažil sem se: " Tine ni študiral. Ne zna ne pisati ne brati in zato takih reči ne razume." Tudi bratoma in vaški deci sem z ognjem in zanosom pripovedoval o deveti gori in o sreči za njo. Da je kje deveta gora, to so mi yerjeli. A ono o sreči jim ni šlo prav v glavo. Pričetek ob S uri zvečer. V nina 15 centov. Rojaki, pridite vsi! Odbor (27-29—10) top- Kje je JOSIP KATJŠE? Doma je iz Starega trga pri Črnomlju in je po poklicu godec in bartender. Že tri leta nisem nič slišala o njem. Zajedno želim pa tudi izvedeti za JOSIPA MIHELIČ, ki že tudi eno leto ne vem nič o njem. Prosim ju, da se mi javita. — Lucia Kure. 149 Noll St., Brooklyn, N. Y. (23-10—10-11) i. O L .*»»« •il!'? U !inij> Hzs iib •! KAZNANTLO. Rojakom t Lorain, Ohio, i* o kolici naznanjamo, da jih bo ob iakai naa zastopnik JOBK KUMfeS, ki je pooblaščen pobirati a«ro$ smo za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravniitvo $laa Naroda, i l '. » z zavzetjem Trsta ali Gorice; si se jih tisoč sto in sto: nuel — Bog z nami, ampak z Dantejem: ';Rieorditi, spergiuro, del gran fallo, e sieti — reo, ehe tut-to rmondo sallo!" Bog z nami — Emanuel! Dr. Marijan. Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. Ivan Lah. 1. Gospa Ana je stanovala v dvorcu zunaj mesta in je tam prebivala tudi ob času, ko se je njen mož . . mudil na dvoru. Bila je še mlada, jun ne v Gorici, ne v Trstu toJa n- jjubila gumečih zabav? za_ tuM-at polent. jedel ne bo! Pap. bav in je rada ostajala doma v pa n„;iJo nas. Dalmatinei m drug. sVojih sobah iu vrt(jyih Tam je n,m junaški stražarji brezpogojno preživela vse dni sama s svojimi uti mch-rio nado, da bodo letos ......* i i i •• ... ; sanjami in je eitala lepe knjige, pili za potrebo italijansko vinee. i • --u • i- -i • , , . ! , ; ki so jih pisali stari pesniki. .Njen IJakle A rivederei a ( onegliano! malo onstran Vidma, kjer zori italijanski Tokajec.... Italijani se v ist in i pripravljajo : na celi fronti je mir, razen kolikor z delnimi napadi krijejo svoja premikanja. Pa vse so poizkusili. Od Ortlerja do slovenskega Timava in od Devina do (Jruža so vse otipali. da-li bi kje bile odprte duri mož je bil v visoki dvorni službi in je pogosto zahajal na dvor. S početka ga je tja spremljala tudi gospa Ana, ki je s svojo krasoto budila občno pozornost. Bila je predstavljena tudi veliki voj-vodinji, ki jo je sprejela v svoj ožji krog. Toda kmalu so v ožjem krogu gospe vojvodinje nastale .. • i , , .. i spletke, ki jih je povzročila gospa 11 vsaj kako okence v Avstrijo, de Champillon. Govorilo se je namreč, da se je Ampak na njih neutolažljivo žalost iu jezo je bilo vse in povsod zapahnjeno, kakor zamreženo tei .________ hiše v Milanu za časa kuge sv. Karola Boromeja. In zdaj bi jih j v gospo Ano zaljubil mladi gospod de Champillon, ki je bil ljubljenec velike vojvodinje. Gospa Ana je . .. ..... rmela med dvorniki toliko obole- li, o sram, ee bi j.m ista žilica n-jvalcev, da so bile dvorne dame »i!;, i.ilrcvenela: sram jih ni, ali zeIo ljubosumne in so raznesle po J" ,las' zHo ,st: 1,as b°Je- illj«lvoru vesti, ki so veliko vojvodi-t* s rai, je moral.een predpogoj njo zelo razburile. Zato je nazna-nas,h bodor.h zmag. Pa so nas'llila „OSj)e Alli? da ne nžiya yeg PI; t s 111 ni'oilri'si'iici goriški pred m jene milosti izbruhom vojne, da ima Italija v Od takrat se je gospa Ana iz-I tik meje nad 200 oklopmli ogibala dvora in je zahajala tja le avtomobilov, s koj.m. bo obnovila ob največjih slavnostih. Njen mož zgodovinske rine Nemčije v Bel-jp;t ni hotel izgubiti milosti pred giji -— v par tednih pod Ljublja-jočmi velike voivodinje in je zaha-m l ulj. m. .M, pa nismo doslejjjal na dvor, kakor da se ni nič J.paz.li se nobenega posebnega de- izpremenilo. Gospa Ana je imela iovanj« gonoznafeemh oklopniko v, [bogate sobe. solnene verande eve-razen pred kratkim, ko so iz Loč- toče vrtove. Sluga Peter je skr-inka na oklopniku obstreljevali bel za gospodarstvo in družino, r. M „, delavsko kolono v Vrtoj- kočijaž Similijan pa je skrbel za ' *,a z VHemi streli l iso pov- konje in vozove zračili nobene človeške, ne žival-l Študent Avrelij je dovršil la sue žrtve, pae pa so za ta svoj " - - - -šport moral ižrtvovati dragoceni oklopnik, kojega je pogodil naš topniški strel, vrhtega še opazovalni zrakoplov, ki je bil zadet po drugem strelu, razbit in razce-fran. Italijani zadevajo tako na debelo, to se jim mora vsekako tinski kolegij pri jezuitih in se je posvetil študijam na akademiji. Poznal je dobro stare klasike in se je tudi sam vadil v verzih. Izmed pesnikov mu je najbolj ugajal Ovidij, ki je pel najlepše pesmi o ljubezni. Avrelijeva učenost je presegala vse pesnike in je teme- . . . i----C — Jii Lfllie- ti: na primer nunski samo- ljito poznal tudi institucije rim- vi : i ll T I ..........+..1. _ . _ '' stan v Gorici so tako izborno zadevali, da so sodi iz kleti treskali v 1. nadstropju na tla. Iludomuš-než je opomni, morda se jim je zaskomnilo po samostanski kleti; a ko so spoznali, da je šlo vse upanje doli po Soči( da bi ga oni pili. so se hoteli maščevati. A pili so ga naši vojaki, nekaj so ga prejeli zastonj, a drugo so pošteno pla-eali čč. materam, ki so odšle pred italijansko kulturo, iščoč zavetja, v slovensko Škofjoloko. Mi pa doslej še nismo čuli, da bi bil goriški nunski samostan slovenski zavod. Iredenta je — brezbožna, a maše pa le naroča za Viktorja, ko gre za to, da vlovi kakega avstrijskega duhovnik v besedi, da ga more odvesti, obsoditi, ali celo u-a£r?liti____ Govor se, da so ustrelili preč. gospoda župnika-dekana v Tržiču. Ako je poročilo v dunajskem ">Sonntagsffloeeklein" istinito, se je justični umor izvršil okoli sv. Viktorja. Prav verjetno se mi dozdeva. da so g. dekana, ki je bil že kot bogoslovec pri radikalnem krilu katoliške stranke z geslom: _ Viva il Papa re, povabili, da ma-šuje za kralja---- Kajpada tega skega prava, kakor jih je razlagal učeni profesor Grizelius, ki je takrat slovel zaradi svoje učenosti. Študent Avrelij je stanoval v starem poslopju poleg akademije in se je razločeval od drugih tovarišev tudi v tem, da ni ponoči na ulici napadal mirnih ljudi, kakor so to delali drugi študentje, ko so se pijani vračali iz krčem. To dobro navado je Avrelij podedoval po svojem očetu, ki je bil bogat in ugleden mož in je svojega sina določil za višji poklic; u-pal je, da doseže visoke časti v dvorni službi. Tisto zimo se je mudila v mestu kneginja Zapoljska. ki je bila na poti k veliki vojvodinji. Grof Silva-Potok je priredil kneginji na čast večer, ki je imel namen, razveseliti knjeginjo po težkem dolegm potovanju in jo seznaniti z mestnim plemstvom in gospodo. Takrat je dobila gospa Ana od svojega moža pismo, ki se je glasilo : Moja ljuba soproga Ana! V njem---- Preč. gospod dekan je bil eden najbolj gorečih duhovnikov v nadškofiii in predsednik društva duhovnov častilcev____ 1 pamo pa še vedno, da preč. g. živi, najbrž so ga odvedli v Italijo, dočim so nekateri drugi g0-s pod je, na primer kurat Leben v Breginju in dekan Peteani v Kr-mmu, še v mejah stare Goriške. Dekan Peteani se je izborno izre- • j , . . r." -----nOJJlUJJCt Alia i \ n« hotel m morda je se pristavil, teh dneh se ustavi v mestu knegi-du /a kralja, ki izobčenje deduje ,nja Zapoljska, ki je na poti k veno more masevat, in bjlo je po liki vojvodinji. Ona je najljubša prijateljica velike vojvodinje in ima pri nji vplivno besedo. Zato iev važno i" potrebno, da se udeležiš večera, ki ga bo grof Silva-Po-tok priredil njej na čast. Skušaj, da boš z lepimi besedami in prijaznim obrazom pridobila zase milosti kneginje, ki te bo priporočila veliki vojvodinji. V nadi, da storiš ve, kar je potrebno, da si pridobimo milost velike vojvodinje, ki je nam vsem najvišja do-, . . - - brotniea in zapovedovalka, se ti laeo barona Loeatellija. Dekan je klanja Tvoj mož in slu^a izjavil da ne more v hišo, koje Ko je gospa Ana to pismo pre-gospi^iar je z doma. Predložili so jela, je sklenila, da ne pojde sa-iii% podpis pozdravni brzojav mo zaradi kneginje, ki bi jo pri-taij'1 , lkTorJ»- Dekan je opom- poročila milosti veliice vojvodinje V,1' ',|a 1,0 p° šepnem miru, ko ampak tudi zato, da bi spoznala i.me .lov,p i dokončno odstopijtam spremstvo kneginje in drugo Italiji Krmin kot "primo suddi- gospodo, ki se bo zbrala na veto Italiji, rad podpisal, a sedaj čeru. Takrat je tudi študent Avrelij prejel pismo od svojega očeta. Glasilo se je: "Dragi in ljubi moj sin! Po- zal. P. Krmin m nJi so ga ob prihodu v slavnostni obed v pa- nosen na pohvalo, ki jo je izrekel jslavil z učenostjo. Toda prišlo je drugače. V svetu zmaguje laž in prevara. Velika vojvodinja je bila prepričana, da je res. kar je gospa de Cliampilon pripovedovala o gospe Ani. Nihče si ni upal pre-i mu ni mogoče. In pustili so ga lepo pri mini. Viktorju Kmanulu pa kličemo-Ne Vikt or-Zmagoslav, ne Ema- o Tebi ugledni profesoi gospod Grizelius in v svesti si, da izpolnu-ješ svoje dolžnosti v vsakem ozi-ru, in v trdnem prepričanju, da ugodiš vsaki želji svojega le tebi dobro želečega očeta, ti nalagam sledeče: v teh dneh bo ostala v mestu milostiva gospa kneginja Zapoljska, velika prijateljica velike vojvodinje; naj Bog spremlja vsa njena pota. ti pa. dragi sin, boš pozvan na večer, ki ga bo priredil grof Silva-Potok, kar je zasluga Tvojega skrbnega očeta. — Kneginji Zapoljski je znano naše ime in Te bo milostno sprejela kot potomca svojih nekdanjih podanikov. Na onem večeru se gotovo snide mnogo uglednih oseb, ki imajo vplivno besedo pri veliki vojvodinji. Glej. dragi sin, da storiš vse, kar bi Ti lahko koristilo na poznejši poti življenja. Kajti Tvoje študije se bližajo koncu in treba Ti je misliti na službo, ki Ti bo kot plačilo Tvoji pridnosti in kot zasluga Tvoje učenosti prinesla visokih časti. Ker pa velika vojvodinja ne pozna vseh svojih zvestih vdanih služabnikov, ki bi hoteli izpolnjevati svoje dolžnosti v službi njene milosti, je važno in potrebno, da se seznaniš z visokimi osebami, ki po svoji previdnosti in modrosti podpirajo veliko vojvodinjo s svojimi nasveti pri njenem slavnem vladanju. Kajti brez pomena so največje čednosti skrite pred svetom in največja u-čenost nima vrednosti, ako se ne izkaže na svojem mestu. Kakor pa vse stvari spoznavamo še le v jasni luči solnca, tako dobiva vse naše življenje in delo svojo vrednost šele v svitu Njene milosti, velike vojvodinje. Ker pa smo mi sami izšli iz nižjega rodu in nam ni dano, tla bi mogli služiti pred očmi Njene milosti, da bi se lahko sama prepričala o naši vdanosti in usluž-nosti, je treba, da hodimo isto pot, kakor so jo hodili vsi, ki so hoteli posvetiti svoje moči službi velike vojvodinje. Za to je treba, da si pridobiš naklonjenost in dobrohotnost onih srečnih ljudi, ki stoje danes kot svetovalci in prijatelji v obližju Njene milosti. Ker pa vse naše duševne zmožnosti, naj si bodo prirojene ali pridobljene, izurjene ali priučene, nikakor ne zadostujejo v današnjem svetu, ampak je navada in šega, da človek tudi na zunanje pokaže, koliko se je naučil, posebno koliko si je pridobil one ličnosti in gladkosti, s katero nastopajo vsi pravi kavalirji, ki hočejo stopiti v dvorno službo, te pro sini. dragi sin. da izkažeš spo štovanje in da pred vsem skrbiš za to. da bo Tvoje vedenje enako Tvoji izobrazbi, da boš ugajal kne ginji in da boš tako pridobil prijateljev med onimi, od katerih je odvisna Tvoja in naša bodočnost. Bodi torej nasproti vsem ljubez niv, postrežljiv, vljuden in prijazen. odgovarjaj modro in razloč no. V tem bom videl, da si vestno izpolnjeval svojo sinovsko dolžnost in da si vreden, da postaneš čast in ponos naše rodovine. Objemlje in poljublja Te v duhu Tvoj oče Polonie. Ko je Avrelij prejel to pismo, ga je zelo razveselila očetova skrb in je hotel natančno izpolniti vse njegove nauke; vedel je. da je o-četu mnogo na tem, da se povzdigne slava njegovega imena. Toda zanimala ga je tudi kneginja Zapoljska in njeno spremstvo, in upal je najti tam tudi mnogo krasnih dam iz mesta in okolice. Tako sta bila povabljena na oni večer, ki ga je grof Silva-Potok pripravil kneginji Zapoljski, gospa Ana in študent Avrelij. 3. Zgodi se pogosto v človeškem življenju, da na svojih potih za srečo dosežemo prav nasprotno, nego smo hoteli, da nas sila usode zanese popolnoma drugam, ne-20 smo sami hoteli priti. In tako pogosto lepe želje dobrih in skrbnih ljudi ostanejo neizpolnjene; oni pa. ki so se dali zmotiti, pre-nozno spoznajo svojo zmoto in jo pogosto popravijo šele s smrtjo. Gospa Ana je imela najboljšo voljo, da izpolni vse želje svojega moža. da si pridobi naklonjenost kneginje Zapoljske, ki bi jo opravičila pred veliko kneginjo in bi ji dokazala njeno nedolžnost; s tem se je hotela maščevati tudi nad svojimi obrekovalci. Toda zgodilo se je drugače. Tudi študent Avrelij je hotel izpolniti vse goreče želja svojega očeta in si pridobiti naklonjenost visokih gospodov, ki bi mu pripra- obdaja, le slab okvir za njono krasno podobo. Zdelo se mu je, da ga je tudi ona zapazila in ga je pogledala s prijaznim obrazom: zato je povesil oči. Med tem je mojster Ceremonius sama ni zmagovala in velika vojvodinja ni hotela v svoji službi ljudi, ki jih niso drugi priporočili. Zato se ni mogla izkazati niti nedolžnost gospe Ane, niti sposobnost študenta Avrelija, in je bilo treba iskati one poti, ki sta jih nast veto vala previdni mož gospe Ane in skrbni oče študenta Avrelija. Toda ravno na teh potih je vabljivost ljubezni zmotila mlada srca. ki so pozabila, da je treba dobiti milost pri veliki kneginji in dobro službo na dvoru. — Večer na čast kneginji Zapoljski se je vršil v gradu sredi rae- pričati velike vojvodinje. da je|odkazoval mesta pri mizi. Gospa gospa Ana nedolžna. Dalo bi se tu-1 Ana je sedela na koncu mize. kadi soditi, da bo študent Avrelij s kor je želela gospa de Champillon. svojimi dobrimi lastnostmi, z uče-jki jo je hotela na ta način očivid-nostjo in marljivostjo, sam prišelLo ponižati pred celo družbo. — na visoko mesto na dvoru, kjer bi|Njej nasproti so sedeli zastopniki znali primerno ceniti njegove!mesta in med nje je uvrstil moj-zmožnosti. Toda takrat učenost ster Ceremonis tudi študenta Avrelija. ki ga je namenil kot ka-valirja gospe Ani. Student Avrelij je ves zatrepetal. ko je začutil, da sedi nasproti krasni dami. ki jo je tako občudoval. Začelo se je predstavljanje oseb. Student Avrelij je stopal z dolgo vrsto ob mizi in se je priklanjal visokorodnim gospodom in gospem, pred katerimi je mojster Ceremonis imenoval njegovo ime. Kneginja Zapolska mu je dala poljubiti roko. gospa de Champillon pa mu ni podala roke 1 »ljub, s čimer je hotela pokaza. >jo nenaklonjenost. Študent . olij te- Svidenje. Fran Albreht. sta. ki je bil last velike vojvodi- ga ni zapazil in je stopal naprej. nje in ga je oskrboval grof Silva-Potaok. Ustavil se šele je pri gospodu Ter-ramvszki. ki je z jasnim glasom Dvorane so bile svečano raz-;ponovil njegovo ime. sveti j ene in so kazale povsod ve-| "Če se ne motim", je rekel. — liko bogastvo; kajti kneginja Za-,"mi je to ime znano in bodeva poljska je bila vajena visokih dvo- pozneje o tem govorila." rov in je ljubila razkošje. Prosto-j Avrelij se mu je priklonil in veri so bili polni plemstva in gospo-jsela misel mu je prešinila njego-•le. Poleg grofa in njegove gospe Ivo srce; lice se mu je razvedrilo je bil na večeru tudi njegov sorod-'in ujal je, da bo lahko izpolnil že-nik ekscelenca Silva-Potok, ki je lje svojega očeta. Trenotek na to bil prej poslanik na tujih dvorih ; je stal Avrelij pred gospo Ano. — z njim je bil tudi njegov prijatelj Čutil je, da ne more dvigniti k nji marki de Pollian in njegov tova- svojih oči; čudno vznemirjenje je riš gospod de Sheinoi. Z dvora je prišla kneginji na napolnilo vso njegovo dušo in zdelo se mu je. da gleda cela družba proti gospa de Champillon in njen na njegovo zadrego, da vidi nj„-soprog gospod de Champillon. —jgove misli in da se smeje njego-Med plemiči je stal tudi profesor' Grizelius, učenjak in pesnik; z njim se je zabavala baronesa Sa-vanelli, ki je bila vzrok, da profe- vi nerodnosti. Komaj je zagledal pred seboj drobno belo roko, ki mu jo je podala gospa Ana---- S trepetom sor Grizelius ni prišel na dvor. Po- je prijel drobno belo roko in se je leg profesorja so bili zbrani tudi lje doteknil z ustnicami. Tako je drug iučenjaki, med njimi slavni Avrelij obkrožil mizo in se je vse-zvezdoslovec Bellius. Višji uradni- del na svoje mesto. Čutil je. da je ki in dostojanstveniki so zavzeli v lica rdeč in da mu je tesno v sr-svoja mesta, kakor jih je razvr- eu; njegove*oči so nemirno "leda- stil mojster Ceremonius. V salonu so sedele dame in pred njimi so se klanjali mladi kavalirji, študentje in častniki, ki so bili namenjeni za dvorno službo. — Ob pol-devetih zvečer se je pripeljala kneginja. Bila je oblečena v belo svileno obleko, z visokim trdim ovratnikom, črnim klobukom; spremljal jo je njen znani prijatelj gospod Terramvszka, ki je bil znan po svoji dobrovoljnosti; kne ginja ga je ljubila, ker ji je s svojim pripovedovanjem krajšal čas. Celo spremstvo kneginje je obstajalo iz dvanajst oseb, ki so vži-vale pri njej posebno naklonjenost. Ko je kneginja stopila v dvorano, so zadonele fanfare v pozdrav in vsi navzoči so se globoko priklonili. Kneginja je obšla celo dvorano in si je dala predstaviti vse važnejše osebe; potem se je vsedla v salon med dame ter se je z njimi zelo ljubeznivo razgovarjala. 4. Ko se je kneginja vozila v grajsko dvorišče, zadela je prav pred vrati ob kočijo gospe Ane, ki se je ob tistem trenotku pripeljala. Kočijaž Similijan je hotel prehiteti kočijo kneginje, ker ni hotel biti zadnji, in zgodila bi se bila skoraj nesreča. Gospa Ana je takoj odhitela po stopnicah v sprejemno dvorano, toda kneginja si je dala poročati, Čigava je bila o-na kočija. Študent Avrelij je prišel točno ob osmih in se je predstavil vsem navzočim; toda ni se pridružil med one mlade kavalirje, ki so v salonu zabavali dame, in tako j* ostal v dvorani, dokler ni prišla kneginja. To je zapazila tudi gospa de Champillon. in si je mislila: "Tam stoji mlad gospod, ki gotovo ne pozna dobrih šeg in navad, ki odlikujejo vsakega pravega kavalirja; ne smem zamuditi prilike, da mu pokažem, kako malo prikupi j ivo je njegovo vedenje." Študent Avrelij ni slutil, kake misli ima o njem gospa de Champillon, ki je imela pri veliki vojvodinji odločilno besdo. Ni bil navajen damske družbe, kajti podnevi se je izprehajal sam po mestnih gajih in livadah, ponoči pa je sedel pri knjigah in starih pesnikih. — Večerja se je vršila v viteški dvorani, kjer se je zbrala vsa družba. Tam je študent Avrelij prvič zaarledal gospo Ano. Stala je v vili lepo bodočnost na dvoru; s sredi med damami, najkrasnejša tem bi bilo ustreženo očetovi sla-;in najmilejša, da se je zdelo, ka-vohlepnosti in sam bi se lahko pro- kor da je vsa druga družba, ki jo le po široki dvorani. Začela se je večerja. Pri tem je vstal grof Silva-Potok in je pozdravil kneginjo v lepih besedah. Kneginja se je priklonila celi družbi kakor v zahvalo za pozdrav in je dala grofu poljubiti roko. Na to je stopil v sredo sobe profesor Grizelius, ki je pozdravil kneginjo z latinsko pesmijo. "Kaj te j j privedlo k nam, o kneginja", je govoril s trepetajočim glasom, "ako ne ljubezen, ki vodi po vseh lepih potih življenja. Ali nismo srečni, ko te moremo pozdravljati na taki poti? Kratek je čas. ki ga prebiješ med nami, toda ljubezen ne odhaja iz src, ampak ostane na vekomaj". Kneginji so se pri teh besdah skoraj zasolzile oči in je dala poljubiti roko profesoru Grizeliju, ki je skoraj pokleknil na tla. Ker je bila kneginja ginjena, je vsa družba nekaj trenotkov molčala, kakor da so jo omamile one besede. — Avrelij je poslušal navdušeni govor profesorja in mu je segel bolj v srce, nego se to zgodi po navadi; slušal je vse one besede o ljubezni in zdelo se mu je, da veljajo njemu; nehote so se mu ponavljale in so mu ostale v spominu. Pri tem si je komaj upal pogledati na gospo Ano. Tudi gospe Ani se je zgodilo tako, da ni mogla pozabiti onih besed in se je nemirno ogledovala po dvorani, ker se je bala, da bi se njene oči ne srečale z njegovimi. "To je lep mladenič", si je mislila. Ko je gospod Terramyszka končal svoj govor na čast krasnim ženam. se ji je zdelo, da gleda nanjo in ji je bilo zelo nerodno; čutila je, da ji rdečica zakriva o-braz. Zato je bila vesela, ko se je razvil na vseh straneh pogovor in mestni sodnik na njeni desni strani začel z njo govoriti o vrednosti pesništva. (Pride še.) Bančni roparji ustrelili blagajni-čarja. Marble Falls, Texas, 27. okt. — R. Ileinetz, prvi knjigovodja First National Bank, je dobil dva strela od dveh banditov, ki sta udrla v bančno poslopje ter odnesla $10.000 v gotovini. Roparja sta nastavila revolverje, a Hei-netz se jima je upiral. Oba roparja sta pobegnila ter ju sedaj zasledujejo. ROJAKI NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJYECJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. Ponižano, obupano, prevarano, nad svetom celim razočarano je palo mi v objem užaljeno srce. — Ob njeni postelji sem stal in eui njen smeh. Njen težki smeh je moje prsi razkljuval____ Ta laž — njen smeh. Oči globoke od solza -- v njih groza blazna je brez dna --so zrle v me kot groba dva, grobova mrtva dva. In sem dejal: "Ozdraviš spet in peljem te med zlati svet in ti cvetela boš ko prej mladosti injiadej!" Govoril sem in sem lagal in čul njen smeh. O, ta njen smeh je moje prsi razkljuval,. Ta laž — njen smeh! Napoleon. Ivan Albreht. Narava besna ušla je iz vezi: iskal je sin očeta, našel zver in mati davila je hčer in srebala kri svojega plodu. Tu, tam ljubav je zaprosila, a kot bi olje v ogenj lila: razgalila je žena grudi in ves svoj cvet in vse skrivnosti ponujala v omamni je bohoti. Drhal se je zažrla sama vase, da so kresale se moči; krvave iskre iz teles krvavih so do neba se dvigale in žejne padale nazaj. In vstal je mož. spočet za silno moč, in tolpa trudna je zarjula: "On, on nas bo rešil, naš Napoleon!" Poleten popoldan. J. R. Glaser. Sediva v senci sama in vse je tiho nad nama — le veter rahlo skozi les od smrek in lioj v višavi vonj krepak k nama plavi, le veter žubori prek brez in hlad njegov teče na naju — vse tiho v najinem kraju.... In že je ljubezen kot kaplja vedno težja, in rada bi tvojega obrežja. Za kratek čas. Študentje. Prvi visokošolec: — Ti se pa držiš kakor mila Jera. Ali se ti je kaj zgodilo? Drugi visokošolec: — Izgubil sem svojo legitimacijo in zdaj ne vem, kaj študiram! Profesor. Gost: — Kaj pa ste imeli danes z gospodom profesorjem, da je bil tako hud? Natakarica: — Poklical me je in me vprašal, kaj plava v juhi. Rekla sem mu: Vi ste pa lep profesor prirodoslovja, če še muhe ne poznate. In zaradi tega je bil potem hud. Dober svet. Žena: — Ti naši sosedje so že neznosni. Čim začne Milka peti, pa že trkajo na zid. In še kako! Kaj praviš, kako bi spravili te ljudi iz hiše? Mož: — To je vendar lahko; Milka naj poje, pa bodo kmalu Šli. Boji se. Mati: — Torej, Angelica, le pridna bodi; daj gospodični odgo-jiteljiei poljubček in pojdi spat. Angelica: — Poljubčka ji pa že ne dam. Mati: — Zakaj ne ? Angelica: — Ker bi mi dala klofuto, kakor jo je davi dala pa-panu. Hišine. Hišina Ančka: — Povej, kaj pa storiš, če ti da gospod krono in te potem izprašuje, kaj gospa počenja---- Hišina Pepca -. — Kar resnico mu povem. Hišina Ančka: — In če ti da dve kroni? Hišina Pepca: — Potem pa še kaj dostavim. Pojasnilo. Kmetica : — Prosim, gospod doktor, da bi prišli še danes k nam. Moj mož je obolel. Na eni strani ga Tako trga. da kar kriči. Zdravnik: — Na kateri strani ga pa trga? Kmetica: — Na tisti, kjer stoji omara. KAAl ZASTOPNIKI, £ftier! so pooblaščeni pobirati naroS-uiiiu os Nar^l*" in knjige, ka,- ior tudi u vse arage v djlšo stroko spadajoče posle: .Jeaxy Llad, Ark. In okolica; MIcIumI Clrar. 6aa Frftcsfrea, C al.: Jakob Lovila. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadviile, vjolo.: Jerry Jamnlk. rsebl«, Colo.: Peter Culig, J. M. Boj ta, Frank Janeab In John Germ. Saiida, Colo, in okolica: Louis Co-stello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton, In-!H pisat te vrste. V moji „e obali Severnega morja prišel domovini je ležal tedaj globok in v Jtalijo iskat gorkote za svoje težak sneg po hribih in dolinah in vode so se odevale z ledenimi kristali i/, strahu pred mrzlimi vetro vi. ki so besneli nad njimi. Nič po resnici hrepeneče srce, v svojem navdušenju videl marsikatero podobo svetlejšo, nego je v resnici. Tako stoji naša misel med - j tega nisi videl v topli Ita-jnamj jn SVetom. Posamezno-1 . Al sto snega, ki se je le en-Jsti vidimo enako, a kadar naj k ;,t prikazal kot znak izredno■ združimo svoje vtiske v veliko, ''i*' *>»»♦*. kakršne stari ljudje vseobsežno sodbo o največjih de-•1 I-mnili. je le večkrat lilo., in']ih človeškega uma, se razprše na-kadar je dež enakomerno kapal še misli v slučajne podrobnosti, ki / maj na strehe in semtertja po-'j;h p0tem Čustvo in predsodek ze-trkal na moje okno. sem mirno se-'^^ v nepopolno sliko. Zato ni - : v svoji samotni sobi in v spo-;ni- bolj nevarnega, nego so splošni mu s o se mi obnavljale podobe,1 nesodbe o ljudeh in narodih. A teh tudi ne vsiljujem nikomur. Samo bežeče slike podajam v svobodnem sporedu. V NAPOLJU. Komu naj bi ga primerjal, ta ki stm jih videl ob svetlih solnč-nih dneh, in vstajale so mi misli, ki si> me prevzemale ob krasnih prirodnih prizorih in ob dimih umotvorih človeške roke, ki sem jili gledal na gorkem jugu, v domovini umetnosti. Pred očmi so se i vrstila starodavna mesta s'čudoviti napoljski zaliv z njego-■ - j u bujnim življenjem, modro' vimi prirodnimi čudesi, z.njegovo rj.- .i. pljuskalo ob zelene bre-' čarobno sanjavostjo in nepopisno gov, marmornati cezarji in bro-jrailino, ki strinja tukaj morje, ne-iiasti bogovi, pestre pokrajine in;ho in zemljo v eno dovršeno sli-v. starodavnih pa^kar more človeka očarati in za-razpadli oboki iu žvižgajoči bivati v brezdelno,^ mehkužno. sanjajoče občudovanje in uživanje prirode. To morje je tako temno-modro z ažurnimi črtami, ki jih režejo vanj gibčni valovi, drugih stvari, ki so se mi|nikdar mirni okraski njegove po- ' višine, to nebo je tako sinje, tako napojeno s prijazno se smehljajočo mehko modrino, to obrežje s l-ar novodobnega napredka, pod-/ jiieljske temine in sijajno raz-s.etljene ulice, mogočne fasade in ljubeznive madone — vse to in tiso« na poti v naglem begu vtisnile v spomin, se je vrstilo v teh tihih v»-čerih pred menoj in jaz sem jih g!--dal /. n.-iuim veseljem, kajti svojimi fantastičnimi obrisi, pose-jiostale so moja last, s katero sem jano z raztrganimi ognjeniki., ^obodno razpolagal v svoji do- bujno obraščenimi lokami in be- mišljiji t»*r primerjal in razporejal po svoji volji, kar so stoletja ustvarila v neprestanem tekmovanj u. hi tedaj so se mi obnavljale misli, ki mi jih je bil zbudii njihov prizor. Svetli žarki in temne sen-ee, kakor sem jih zopet videl, so -e mi zgostili v trajne podobe in da mi ne izginejo popolnoma za vedno, sem jih nekaj otel bežeče-iiiii času in priklenil nase v teh skromnih vrsticah. Le malo sem j»l te limi mesti je tako bizarno, da si je treba le še s pogledom na kadeči se Vezuv zbuditi domišljijo, ki nam pričara pred oči velikanske prirodne revolucije, ognjene izbruhe, pokopana mesta, žareča podzemeljska žrela s potresi in lavinimi rekami, da nas prevzame neizrekljivo čustvo tihega strine-nja, ki nemo gleda in strmi v ta čudoviti svet. Ena sama primera mi pride na misel. V vatikanskem muzeju sem m igel prijeti in obdržati in še videl orjaško glavo iz belega mar-o t;1 k o okorne, da sem žalo-j morja, star ostanek grško-riinske- - t c n. ko vidim, kako je nemogoče i ga, podobarstva, ki so jo izkopali - ..'to ' 11 i s e 1 v vsej njeni krasotijob tem obrežju blizu Pozzuolija. p..kazali v čutni podobi, bodisi j Umetnik se je bil opojil pogleda • i«li d i 11111 najbližja podoba pisa- na to divno morsko obrežje in je besede. j mrzlemu marmorju vdihnil svoje Ali niso utrinki najlepši med, vtiske. Ustvaril je glavo morske-/ .' /dami in ali ni najdražja onajga božanstva, nekaj čisto poseb-. ; . »t. ki gre mimo kakor senca nega. uprav napolitanskega tudi ii .!•■ - budila le hrepenenje, da bi; v mitologiji. Dolga brada mu je jo vedno uživali? Tako se nam] težka od vode in visi v dolgih r d ob pogledu na dela božje štrenah na prsi, v njej se pa ve-vsi mogočnosti in človeške u met-1 sel o prekucujejo delfini in plavajo uosti tisočere sladke misli. Kakor, ribe, kakor na morskem dnu med metuljčki nas obletavajo in boža-j goščavo koral in tisočerih vej, rok .j. kakor prijetne sapice. Ko jih m peres, ki tiplje jo tam doli okoli pa lioei s pridržati, so že odhitele, iu le to, kar je težko in neokretno, je ostalo na dnu spomina kot naša trajna last. A veselimo se tudi tega! Spo- sebe in se gibljejo kakor v lahnem vetričku. Ustne so mu pohotne in debele, vedno odprte za uživanje ter mehkužno zaokrožene. Široka lica so dobro rejena, sko- min. da smo lepo mislili, je tako ro se tresejo, tako so tolsta, a ven-pnjeteu kakor zavest dobrih del. dar še lepa. Sanjave oči gledajo kvišku v daljavo, bogvekam, in nad celim obrazom je razlit izraz In zato sem z veseljem in ljubeznijo pisal te vrstice, ko so me ob-i kavali svetli spomini in je zim-'smehljajoče se sreče in popolnega ika noč gledala skozi okno na ne mega potnika v tuji deželi. Ne bom našteval, kaj sem videl. kajti to bi bilo duhomorno in neskončno. nekatere misli ho- zadovoljstva, ki ne čuti prav nobene potrebe več. Tja gori gleda v sinjo nebeško luč, ki mu je tako dobra in mila. da mu ni treba migniti s prstom, niti dvigniti rok kavaren, gostilen se šeta gosta nrtiožica, tako da pri vsakem koraku od koga zadeneš. Proti večeru postaja gneča vedno večja in ljudje se pritiskajo na tlaku ob hiše. ker po tesni ulici se množe elegantne kočije napoljske noble-se, ki se pelje na izprehod. Središče vsega življenja je za Napoli-tanea izprehod zvečer v svetlem blesku električnih svetilk. Tu se kažejo vse najlepše obleke, se najdejo prijatelji in pogovarjajo, še-tajoč se v glasnem šumu, tu se splakne ulice. Zato so kamenite plošče prevlečene s plastjo kleja-stega blata, ki polzi pod kopiti. Uboge mule, ki vlačijo najtežje tovore po teh ulicah, bijejo s kopiti ob tla in vedno jim drsi. ker noga ne dobi trdne opore. Zato padajo živali na kolena in nekaj navadnega je, da se konj zvali in kar stegne po tleh z drhtečimi udi. Takrat se promet ustavi, ulica se zagozdi, radovedneži pritisnejo glave skupaj, in kakor da spodaj ne bi bilo dosti občinstva. razpravljajo vsa vprašanja, javna se prikažejo še v oknih gledalci in zasebna, in v tej gneči tudi lah-j in vse kriči vprek, kar seveda ko kupiš, česarkoli poželiš, ker ti zmešnjavo le še povečuje. vsiljivi prodajalci ponujajo najrazličnejše stvari prav pod nos. V tem vrvenju se seveda rada pokaže v največjem sijaju tista elita rodu ali premoženja, ki se čuti vzvišeno nad mrgolečo ljudsko Pa ni treba tako znamenitega dogodka, da se Napolitanei zbero. V stranski ulici je naenkrat vse črno ljudi. Stražniki lete skup in silijo v gnečo, široki klobuki o-rožnikov se vidijo iz srede. Rado- maso. Lepa. svetla kočija, dva veden pristopim: kaj neki imajo? iskra konjiča, ki rezgetaje bijeta ■ Gotovo bodo koga uklenjenega ob tla, da vse za njima gleda, j odpeljali. A čez nekaj trenutkov spredaj na visokem sedežu eleganten voznik z visokim cilindrom — to je vrhunec želja za 1 se razidejo vsi čisto mirno, in če bi koga vprašal, kaj je bilo. bi odgovoril. da se ni zgodilo nič; le pomenili so se nekoliko. (Pride še.) napolitansko damo. In v Toledu jih vidiš vsak večer brez števila. Na eni strani gor, na drugi dol se pomikajo ponosne ekvipaže. Notri sede večinoma dame v dragocenih oblačilih; posebno ne sme manjkati okoli vratu kričeča bela boa. ker daje drobnemu obrazu nekaj tako levjega; zato je pa tudi tako razgrnjena, da se dobro vidi, zlasti če je pristno hermelinja. Ponosno naslonjena gleda signora iz žametaste kočije in užaliti jo more le, če je druga ekvipaža še iin-pozantnejša od njene. Stara španska gradezza se je tu še ohranila izza časov kraljestva obeh Sicilij. Marsikatera rodbina je seveda izza tega časa gmotno tako nazado-dovala, da je edino le prevzetna carozza znamenje njene imenitno-sti, in uprav zaradi tega je še tem bolj v časti in se mora vsak večer javno pokazati. Gladko obriti ko-čijaži v elegantnih livrejah s svetlimi cilindri vihte neprenehoma dolgi bič, udrihajo po konjih, ki se penijo in vzpenjajo, ter poka- Rad bi izvedel za naslov Rad bi izvedel za svoja dva bratranca JANEZA in VINKA TRUDEN. Doma sla 'v. vasi Babno polje pri Ložu. Kranjsko. Kdor ve za nju naslov, naj mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Anton Trona, Box 88. Pickens, W. Va. Vodnik sreče. Zdravniška knjiga, kako se hitro dtha ozdiaveti vseh bolezni, potebno spolnih. Vsakemu zastonj. J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis. Želim zvedeti za prijatelja LOUIS JUSTINA, doma iz Zabrežnice. V Ameriko je prišel pred dvema letoma. Kdor rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj ga mi naznani, ali pa naj se sam zglasi. — Otto Žele. Box 101, Delagua, Colo. (27-29—10) .m zapisati, ki se zbujajo potni-(k prošnji, pa ga obsuje z vsemi kn po Italiji. Vein, da je to ne-j dobrotami. V debelih kodrih na varna stvar, ker vsakdo gleda ve- glavi mu zore grozdi in cvetejo li svet skozi svojo lastno prizmo, j oranže. Zakaj ne bi počival, za k i Mm jo je ustvarila vzgoja po-jmaknjen v svojo nezasluženo sre-1 e g osebnega razpoloženja. Skozi čo. Jupiter, Cerera, Balms in Nep-to prizmo se včasih svetloba čud- tun so ga ovenčali z najboljšim, no lomi iu obdaja predmete z raz- kar imajo, darovi morja in sadovi rtobarvnimi robovi, ako jih celo zemlje so njegovi, brez truda, da j;-- zavija in protinaravno ne zve- bi jih zagrabil, in brez strahu, da " nje ali zmanjšuje. Cital sem mno-'bi jih izgubil, saj mu plavajo po go kn jih in slišal razne sodbe o bradi in rastejo v kodrih. On je predmetih, ki sem jih gledal, in zadovoljen in treba mu je samo še tu sem videl, koliko vsak človek zadremati, da mu zlate sanje ob--.pregleda, koliko stvari niti ne žare zemeljske užitke z olimpski-vidi, in druge, ki so manj važne, mi sladkostimi. povečuje ali sleda skozi domišlji-j Tak ^ napoljski zaliv in taka jo in predsodke v Čisto napačni SQ bistva, ki jih vzbuja. Seveda luči. Da imenujem samo Hipolita je ta svet moral odločilno vpli-Taina, tega slavnega zastopnika 'vati tudi na sv0je prebivalstvo, moderne misli, kakor se je razvila in res s0 Xapolitanei ljudje prav v Franciji. Ou prepotuje Italijo. poSebne vrste. Njihov oče Vezuv a namesto da bi se učil od nje in jim je dal 0gnja kakor svojemu se vglobil v to, kar je v teku sto- - vinu> gkozi sredo raesta se vleče letij res velikega ustvarila, pride' Toledo, glavna ulica, sedaj ofici-le kritikovat in povedat, kaj je jelno via Roma imenovana, ki je on že prej misiil, predno je videl seVeda, kakor skoro vse italijan-stvari, ki jih naj popiše. Mož, ki ske giavne ulice, ozka in obzidana je prišel s predsodkom, da je an-;^ visokih hiš, med katerimi se tika ideal in krščanstvo le zastor skozi tesne presledke odpirajo še pred idealom, ki ga odgrinja mo-.bolj ozke, temne stranske ulice v deraizem, je odšel le toliko mo-' ?ostem .zamotanem omrežju. Cel drejši, nego je prišel, da je vide\ dan vidiš na tej ulici, ki je v rav-stvari, pred katerimi je čutil one- ^ £rti ox IG, Seevers, Iowa. (28-30—10) Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. Upravni odbor: Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5tli St., New York, N. Y. Podpredsednik: John Pirnat, 2S01 Catalpa Ave., liidgewood, X. Y. Tajnik: Vinko Zevuik, S52 Anthon Ave., Ridjrewood, X. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2S01 Catalpa Ave., Ridgewood, X. Y. Zapisnikar: Ivan Gerjovich, 328 Bond St., Brooklyn, X. Y. Nadzorni odbor: Josip Pogachnik, 56 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. John Jurkas, 640 Warren St., Brooklyn, X. Y. Anton Cvetkovieh, 440 Union St., Brooklyn, N. Y. Mary Kompare, 32 Stagg St., Brooklyn, N. Y. I"""1"' 59 St. Mark's Place,'New York, N. Y. Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, 69 E. 7th St., New York, N Y. Redne druStvene seje se vrče vsako ČETRTO SOBOTO v me<;eeti v drn-Stveni dvorani "BEETHOVEX-HALL'% 210 E. 5th St. blizu 3. Ave. v Xew Yorku, N. Y. in se prič-uo toc-no ob S. uri zvečer. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem la popravljam po najnifjih cenah, & delo trpežno in zanesljivo. V poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljnlti vpraSanj. JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St.. Cleveland. Oh«« Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER za revmatične bolečine, okorelost in aegib-čnost sklepov in mišic Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. I Odklonite vse za- j voje, ki niso zape- i č*teni z Anchor varstveno znamko. — 25 in SO centov v lekarnah a!i naravnost od dobite "GLAS NARODA" akoil štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-»tavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, ▼ mesecu 156 strani, ali 624 strani r štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000? — Ta številka Jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne nnije. F. AD. RICHTER & CO. '}} 74-80 Washington St. Now York, V. Y. Čudovita zdravljenja. Če trpite na boleznih na pljučih, v želodcu, jetrih, obistib, na katarju, revmatizrnu ali živcih, — ne odlašajte niti en dan, temveč se informirajte glede našega zdravljenja potom elektrike in serumov kot 8e jih rabi v največjih evropskih sanatorijih, ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki so bili [v brezupnem stanju, a so sedaj zdravi in erečni. Poskusite naše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE. Dr. L. E. SIEGELSTEIN, j 308 Permanent Bid*. 746 Euclid Avenue, Cleveland, Ohio. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatna tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA Vrednostna ponudba kadilcem CIGARETTES "Standard Amerike": HASSAN KUPONOV ZASTONJ (IZREŽ!T£ TA KUPON) Ta POSEBNI KtJPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ aH pri THE AMERICAN TOBACCO CO., Premima il^t. 490 Broome St„ New York, N. Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915. Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN ciga rete v Ameriki za najbolj razširjenecigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okns, mehki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost. Pa» vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone: . . . Kuponov Milo za briti.......25 Čopič, ščetine so vložene v trd gumi *. , 50 Britev, najboljše jeklo ..... 50 Jermen, dvojen za brušenje in hlajenje . . 50 Elastični pas, ki se R-A-Z-T E-G-N-E, mera od 30 do 44 inčev. Prikladen za vsako telo in postavo. Zdravniki ga priporočajo povsod 100 Žepni nožič, biserni rofaj, dve klini ter pila za nohte........125 Aparat za rezanje hrane, a štirimi nožmi, katerega je lahko pritrditi. Potreben v vsakem domu........200 Kuponov Taffeta, Ženski ali mežki dežnik, ameriški Mission ročnik...... Kuhinjska oprava — 10 kosov z visečim obeša-lom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drobnejše sekanje; mesarskega noža, Emery brusa, kuhovnice, lopatice, noža za kruh, priorave za odpiranje škatelj, velikih vi.ic, noža za rezanje in žage Ura za gospode, pristno temno jeklo Ura za gospode ali gospe, z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" 250 £00 650 3900 Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broome Street New York City, N. Y. v GLAS NARODA", 28. OKTOBRA, mi5. Marija Grubbe Spli&l J. P. JAKOBSEN. L _ .-O-r—r^ Za G1 a ■ N a r o d a prey el G. P. 34 (Nadaljevanje) (iovorili so o lepoti žensk, ti veseli gospodje ob mizi in vsi so soglašali v tem, da je svet takrat, ko so bili mladi, mrgolel lepotic, s katerimi bi se one, katerim se nadevlje sedaj ta priimek, niti primerjati ne bi mogle. — Kdo pa je videl biser vse lepote, — je vprašal neki debe-luhar, z majhnimi, blesteeimi očmi, — kdo je videl Dorotejo s Fal-kenstein, iz rodovine Falkenstein v Harzu? Bila je rdeča kot roža in bela kot ovčica ter je s svojimo rokama lahko ovila svoje telo. »Stopila je lahko na jajce škrjanea. ne da bi ga zdrobila, tako lahka je bila njena hoja. Raditega pa ni še bila ena onih dolgočasnih pre-kelj. temveč lepo okrogla kot labud, kadar se ziblje po jezeru in močna kot srna, ki skače po gozdu. In pili so nato. — l»og naj vas blagoslovi vse skupaj, kolikor ste stari, — je vskliknil neki dolgi človek na koncu mize, ki je nosil koničasto brado. — Jaz pa vam rečem, da postaja svet od dne do dne grši. Saj vidimo to lahko na nas samih, — je rekel in se ozrl v krogu, — kakšni vragi smo bili nekoč. In kako prokleto peklenski izgledamo sedaj. Kdo, na celem svetu, mi more to razložiti? Ali mi more kdo povedati, kam so prešle vse bujne gostilničarke s smehljajočimi ustni, šegavimi pogledi in lahkimi nogami? In kje so ostale hčerke gostilničark, / zlatimi lasmi ter očmi, ki so bile tako višnjeve, kje so ostale? Kako? Ali morda lažem, če pravim, da je ni bilo gostilne ' ob eesti kji-r bi se jih ne našlo? O siromaštvo in nesreča! Kake j hčerki' gostilničark pa vidite danes? Kruljave, grbaste in s svinjskimi očmi. ki žalijo pogled ter delajo gostom bivanje v gostilni neznosno.... Sredi mize je sedel človek zelo močnega telesa, precej obilega obraza rim n kast «♦ barve. Imel je močne obrvi ter ostre, presunljive ot i. \i izgledal slabotno, a videti je bilo. da je pretrpel velike te-lesne bolečine in kadar se je smejal, je bila krog njegovih ust pott/.a kot da hoee požreti nekaj britkega. Rekel je s tihim, nekoliko hripavim glasom: — Rjava KviVmija iz hiše Burtenbaeh je bila lepša kot k t rakoli kraljiea, kar jih je kedaj zagledalo moje oko. Ona je lahko nosila obleko iz najmočnejšega zlatega brokata kot da je hišna obleka in po eelein telesu je imela nakita kot otrok, ki s.- j. nakitil v gozdu z divjimi jagodami. Ni je bilo take kot je bila ona. —" Da, io celo mojstra ji je bila, — se je oglasil mladi Remigij ter sk<.."-il pokonci. Živahno se je sklonil preko mize, oprt na eno roko. dočim je držal v drugi zlat pokal. Njegovo lice je žarelo vsled vina. oči so blestele in govoril je z gotovim glasom; Lepota : — je rekel. — Vi vsi skupaj ste slepi ali pa ni nikdo izmed videl danske žene, ni nikdo videl Marije. Njeni lasje so kot kadar sveti solnee na travnik ali stoji trava v svojem cvetu. Njene oei so modrejši* kot jeklo in njene ustnice rdeče kot purpurni grozd. Ona hodi kot gre zvezda preko nebeškega svoda, je vitka kot žezlo ter postavna kot prestol, da, vse krasote telesa in vsi časi lepote svoje pri njej v polnem cvetu, kot roža pri roži v bajni krasoti. Njena lepota pa je take vrste, da je človeku, ki jo zagleda, pri sren, kot da sliši zvonenje z zvonika na dan praznika. Človek postane tih m nem, kajti ona je slična sveti, žalosti polni materi na altarni sliki. V njenih jasnih očeh počiva vzvišena žalost in krog njenih ust poigrava isti brezupni potrpežljivi smeh. Bil je ves vshičen in njegove oči so bile polne solza. Hotel je govoriti naprej, a ni mogel. Tako je ostal dolgo časa pokonci, bore,- se s svojim glasom, da prinese zopet besede na dan. Tedaj pa ga ji- potrkal njegov sosed prijazno na rame ter ga pozval, naj sede. N'ato so pili kozarec za kozarcem in vse je zopet prišlo v ravno težje. Veselost starih je postajala vedno večja in vse je bilo polno smeha, petja in pogovora. ■ H*' * * * Marija Grubbe je bila torej v Norimberku. Potem, ko se je ločila od Sti Iloeg. se je potikala skoro leto dni naokrog ter sedla konečno v tem mestu k počitku. Od onega večera, na katerega se je vdeležila baleta na gradu Frederiksborg, se jo zelo izpremenila. Ne le, da je šla sedaj v svoje trideseto leto, temveč tudi nesrečna zveza s Sti Hoeg je kaj neugodno uplivala nanjo. Vodena od slučajev in nezgod, se je ločila od Ul-rika Frederika, ker je ohranila v sebi sen svoje mladosti, da mora l iti on, kateremu se ženska uda, njej kot bog na zemlji, iz kojega roke mora sprejemati v ljubezni in ponižnosti dobro in hudo prav '' !' njegova volja. V trenutni zaslepljenosti pa je smatrala Sti n. ■ /a tega boga, njega, ki ni bil niti mož! To so bile njene misli. Vsake slabost, vsak nemožki dvom, katerega je pokazal Sti, je čuti-1 "t iM-izbrisljivo pego sramote na sami sebi. Studila se je sama I i radi te kratke ljubezni, kateri je dajala najgrše priimke. Te 11st t . . ki SO ga pol jubovale, naj ovene; te oči, ki so se mu smelilja-1-1! oslepe in to srce. ki ga je ljubilo, naj se zlomi. Vsaka struna v njeni duši je bila vsled te ljubezni omadeževana, vsako čustvo on.. aš, eno. Izgubila je vsako vero v samo sebe, vso vero v lastno vrednost in tudi v bodočnosti, — tudi v bodočnosti ji ni sijalo nikako upanje. Njeno življenje je bilo sklenjeno, tek njenega življenja dokončan. Cilj vseh njenih želja je bil miren kotiček, kjer'bi mogla položiti svojo trudno glavo k počitku, ne da bi jo kedaj zopet dvignila. — V takem duševnem stanju se je nahajala, ko je prišla v No-rimberk. Slučajno se je sestala z zlatim Remigijem in iskreno, nežno oboževanje te sveže mladosti, prekipevajoča vera v njo je bila za to pohojeno cvetko kot jutranja rosa. — Ni je sicer dvignila, a tudi zvenela ni. Zanjo je bila tolažba, videti se v očeh nekega drugega jasno, neomadeževano in čisto in skoro napol odrešitve je bilo v zavesti, da je vzbudila v duši nekega drugega popolno zaupanje ter plemenito hrepenenje. Tako se je pričela Marija spoprijazniti sama s seboj, ko se je dogodil neki slučaj. — Remigij je nekega dne jahal na izprehod. ko se mu je konj splašil ter ga vrgel iz sedla. V stremena zapletenega pa je vlekel do smrti. Ko je Marija to izvedela, se je pogreznila v težko, otopelo in brezsolzno žalost. Posedala je po cele ure ter se ozirala naokrog z izrazom v očeh, v katerem ni bilo nobene misli. Videti je bilo tudi, da je izgubila jezik ter je ni bilo mogoče napotiti, da bi se lotila kake stvari. Da, niti ni hotela, da bi se govorilo z njo. Če je kdo to storil, ga je odslovila s trudnim migljajem roke, kot da ji govor povzroča bolesti. Vse to pa ni dolgo trajalo. Med tem časom je porabila skoro ves svoj denar in ostalo ji je komaj še toliko, da je mogla potovati domov. Lucija ji je venomer govorila o tem, a šele po preteku dolgega časa je bila Marija pripravljena za to. i 38L.il J mIL'^ Konečno sta odpotovali. Med potjo je Marija zbolela, vsled česar se je potovanje pre cej zavleklo in Lucija je morala prodati obleko za obleko, da sta mogli nadaljevati potovanje. Ko sta dospeli do Aarhuus. je imela Marija le še obleko, katero je nosila na sebi. Tu st\ se ločili. Lucija se je vrnila k gospej Rigitze, dočim je odpotovala Marija na Tjele. Bilo je spomladi leta 1673. (Nadaljuje se). Cenjenim naročnikom v Kansas, Iowa in New Mexico sporočamo, da jih bo t kratkem obiskal nai potovalni aaatopnik, KRACKERJEV' BRINJEVEC je »ajstare]še in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini. Cena sa "BRINJEVEC" je: 6 steklenic s 8.50 12 stekleni« 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Cisti domači TROPINJEVEO to SLIVOV-KA kuhana v naši lastni dlstilerljl. Naše cene so sledeče: Troplnjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 in $3.00 Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00 Troplnjevec zaboj .................... $ 9.00 Slivovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Rye Whiskey 5 let star, raboj .... $11.00 Rudeča Ohio vina per g&L .... 55c., 60e., 85©. Catawba In Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, sa 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar all Money Order to natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. m m m • • DELO OKUSNO. • • • 9 • * IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE v . v ar UNIJSKO ORGANIZIRANA, • • ar v POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.T. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO STY O NE UREDNIŠTVO Kaj pravijo pisatelji. aSenjakl la drftavalki • kaj 1*1 Saiftaer "Doli z orožjem Lev Nikolajevi* Tolstoj je »laal: Knjigo sem ■ velikim ulitkom prebral to v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga asi« vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madtina Btasl al bilo na sveta tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva. Prof. dr. A. Dcdel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanja-fs časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da k bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lad. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno Brca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach to sem bral knjigo a naslovom "Doli a orofl-Jem!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma to sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vss kulturne jezike, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v lolah ne smelo manjkau. Na sveta so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi m as modo ustanoviti drulbe, ki bi raailrjala t« knjigo? Henrik Kart: ^ To j* aajbolj otarljlva knjiga, kar sem fcdaj bral..., C. Neumann Hater: — To Je najboljša knjiga, kar «o Jih «pi- ■all ljudle, ki se borijo sa svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlina)! Ne bcn slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-andlL Naj bi tudi ta knjiga nafia svoje apostolje, ki bi HI injo križemsvet to učili vse narode.... Finančni minister Dunajewskl je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-■ki strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Snttnerjeva. Proslm^Vas, posvetite par ur tema dela. ta m ne bo nikdo vefi navda&eval ca vojno, če bo prebral to knjigo (SNA M CENTOV. Harotajt* J« prtf Slovenic Publishing Co., 42 Cortlandt Street, New York City, N. T. Mr. OTO rXZDEK, ki j« pooblalčan pobirati naroin! no is iadajatl toaadavna potrdile. Upravniitvo "Glaa Naroda'\ Prosti oasvet ii internaciji priseijiDMQi "VH! Stmt »1 IiluMli **4 Z&stiintioa" sa driav« K«v varuje In pomaga prissljam-•€«, Id m bill oaleparjaai, «r#pa-»2 fril i katerimi •• fr slab* »1- BreaplaSno al daje narrate pif selj«a«em, kateri go bill oalepar-janl od baxkirjev, odvetnikov, tr-f«T«v a xemljiiti, prodajala«v parafrrodnik liatkor, »premij oral art, kaiipotov 1b poawtnikov |a-atfia< Daja M informacij« v aaHiali-mljatik sad svak: kaka pacdati drlayljaa, kjer aglaaltj sa ds tarljannka listiaa. Sorodniki naj bi se sestal! s pil-seljaaai na EHis lalasds tU Hi Barge Ofiiae. RBtATKi racami DMFAMTMMM? (Itata Department of EafflS$ BUREAU OF INDUSTBUl AND IMMIGRATION. tlrad t mestu New Yorlni j 0Š Bast B9tk St., odprt vsaki dan »d I, kri sjgtraj do 8. yopaidal |fe 1! BM* irelo ad 1< d« II, fiSft, Veliki vojni atlas ?ojskojocih se evropskih držav in pa kolwij-skih posestev vseh yelesil. Obsega 11 raznih zemljevidov^ •a JOtih straneh in vBaka stran je 10* pri 13* palca Tsllk«? Cena samo 25 centov.J Manjši vojni atlas 'obsega devet raznih zemljevidor ■s 8 ctrazah, Tiaka otran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. Ti! lemljeridi eo narejeni v raznih barvah, da is *jak lahko ipozna. Označena so vsa večja meBta, število pra-blvalcev držav in posameznih mest. Ravno tako Je povsod tudi označen obies površine, katero zav^majoJpcsamaaTia drsava,- Pošljite 25c. ali pa 15c. v raamkah ic Liidačen naslov Im ml vam takoj odpošljemo zaželjeni atlii,- Pri sdjtma damo popust; Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y: ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (JZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON js vreden desat (10) 3LABSAN CIGARETNIH KUPONOV ako i< ga predloži skupno s devetdesetimi (90) ali vsi ras nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki as tik HASSAN FREMUSKIH POSTAJ ali prt THE AMERICAN TOBACCO CO, rrsarfusB Dept. 4M Broome St, New lork. R. 1 (Ta sonndba agasuc 31. deeembra 1913.) POSOB BOJA£I! Najbolj a. ■pegno m>-zi!c za ženske in moške iese, kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo, zrastejo ▼ 6 tednih kraeni. gosti in do)*?' lasje. kakor tad i moškim krasne brke in j brada in nebo-, do odpadali ln i ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje y ro-1 k ah. nogah in križa v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bale, tare. kraste in grinte. potne noge. kurje oči. bradovice. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pilit« takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAB9B WAB&0, 1991 m. 9Mh 9L, Clsvstasfl, Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, V^lilcosfc j© 12\ pri 28 palcIH. Cena 15 centov. NE UPRAVNI. BOJAKI MABOCAJT1 8B NI °®LA6 MABODAS NAJTBOdl KjOTBHIBJ DNBTNIB n IDI ZadeJ Je natančen popis koliko obBega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. a. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas Je dobiti tudi veliice zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. DoTiobrega sem se prepriCai, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni: Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev ]sorodnikom In znancem v staro domovino; 100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. m&MtSMiZM&M&Ma