Leto XXII., št. 20
LJubljana, petek 24. januarja 1941
Cena r r^i
Upiavuisivu. ujuDijana. ttnalljeva O — TelefoD Ste v 3122. 3123, 3124, 3125. 3126 (nseratm oddelek: LjuDljana, Selen-burgova ut — Tel 3492 tn 3392. Pocii užnica Maribor: Grajski trg
St. 1 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub-!1ana St 17 749.
Izhaja vsas dan razen poneoei, .a Naročnina znaša mesečno 30 >im Za inozemstvo 50 din
Uredništvo:
Ljubljana Knatljeva ulica o teieton 1122. 3123 3124 3125 3126. Marmor, Grajski trg St t. teieton St i455 Celje. Strossmaveneva -ilira Stev 1 telefon St 65
Rokopisi ne kfra^mn
MI in Bolgari
Danes pred štirimi leti je bil v Beogradu podpisan pakt o večnem prijateljstvu med našo državo in Bolgarijo. Ta pomembna obletnica nam nudi priliko. da se pomudimo nekoliko pri od-nošajih med obema slovanskima državama na Balkanu. Misel, ki nas pri tem vodi, je ista kakor pred štirimi leti, ko smo z iskrenim veseljem pozdravili sklenitev pakta, ki je brez običajnih formalnosti mednarodnih pogodb v enem samem stavku manifestiral pred svetovno javnostio resnično razpoloženje obeh bratskih narodov. V njem smo zlasti videli uresničenje prizadevanj, da se enkrat za vselej onemogoči pcnav-lianie zablod, ki so v preteklosti do-vedle do žalostnega prelivanja bratske krvi.
Pakt o večnem prijateljstvu z Bolgarijo pa je po našem mnenju že tedaj pomenil še nekaj več kakor samo potrditev dejanskega razpoloženja širokih množic na obeh straneh meje. Njegov širši, mednarodni pomen ie bii v tem. da je bistveno pripomogel k splošnemu pomiri en ju na Balkanu, saj je predstav-lial tako rekoč prvi naš korak in prvo našo pobudo, da podpremo Bolgarijo v sporazumnem in mirnem odstranjevanju on;h določb mirovne pogodbe, ki bi se mogle poimovati kot omejevanje bolgarske suverenosti in ki bi .noglc v novem ozračju splošnega pomir je vanja na Balkanu ovirati delo za končni sporazum vseh balkanskih držav Prvi sad teh naš,:h naporov ie bil /nam solunski sporazum z dne 31. julija 1933, ki so ga z Bolgarijo podpis?!e članice Balkanske zveze in ki je Bolgariji nriznal svobodo v pogledu oboroževanja. Tako je bilo delo našega velikega pokojnega v1 "dana Aleksandra I. Zedinitelja, nosilca ideie o balkanski vzajemnosti in prvega poborn:ka zbližani z brat; i3rl-gari. ter bolgarskega kralja Borisa ki sta skupno doumela potrebo pc odstranitvi vseh pregrai med obema slovan-sk ma n-"odoma. kronano z uspehom za nas in Bolgare same. Tudi ta pomen beograjskega pakta o večnem prijateljstvu sta oba naroda pravilno razumela, saj sta bila že dolgo globoko prepričana. da more samo tak?na politika koristi'i skupnim in posebnim interesom obeh.
Zgovoren izraz tega prepričanja so bile najrazličnejše manifestacije jugo-slovensko-bolgarske vzajemnosti, ki jih je bilo od leta 1937 dalie zelo veliko na obeh straneh. Njih psihološki pomen je bil prav v ustvarjanju medsebojnega zaupani a in neporušnih mostov trajnega sodelovanja. Vsaka izmed njih je bila nov dokaz, da je beograjski pakt prav za prav samo na zunaj potrdil, kar je bilo že poprej globoko usidrano v srcih obeh narodov. Zato je razumljivo, ako sta se obe vladi tudi kasneje stalno trudili, da bi medsebojne odnošaje postavili na kar najbolj naravno, pa zato tudi kar najbolj prisrčno osnovo.
Najpomembnejši korak na tej poti ie pomenil tako zvani blejski komunike z dne 11. julija 1939. ki sta ga podpisala tedanii predsednik bolgarske vlade dr. Kioseivanov in naš zunanii minister dr. Cincar-Markovič na predvečer tragičnih zapletov v Evropi. V njem je bilo poudarjeno, da je v interesu obeh dr- j žav. ako v duhu beograjskega pakta po- j globita politiko sodelovanja in uresni- j čita čim večje gospodarsko zbližanje; 1 da »politika neodvisnosti in nevtralnosti naibolj ustreza interesom Bolgarije in Jugoslavije, kakor tudi miru na Balkanu« ter da je potrebno, »da obe vladi nadaljujeta politiko dobrih in prijateljski odnosov z vsemi sosedi«.
V tem duhu se je medtem zares uredilo marsikatero konkretno vprašanje, ki je zanimalo obe državi. Poglabljali so se kulturni in gospodarski stiki med obema državama in podpisana je bila v preteklih štirih letih marsikakšna konvencija, ki sta jo naroda na obeh straneh smatrala za potrebno. Edino večjo kalitev medsebojnega zaupanja — in to prav zaupanja med obema narodoma — pa so pomenile nepremišljene izjave vladnega poslanca Dumanova v sobranju v novembru lanskega leta o priliki razprave o odgovoru na prestol-no besedo kralja Borisa z dne 28. oktobra. Njegove izjave, ki so se konkretno nanašale na Južno Srbijo, so bile tem manj razumljive, ker je tudi kralj Boris v svoji prestolni besedi glede odno-šajev med našima dvema državama izrecno poudaril: »Naši odnošaji z Jugoslavijo (in Turčijo) so določeni v pogodbah. ki nas vežeio z njimi.« Strnjen odpor vsega našega naroda pa je to nevarno kalitev odnošajev postavil v pravo luč.
Z velikim zadoščenjem smo nato 29. novembra slišali iz ust bolgarskega zu-naniega nvnistra Popova, bivšega bolgarskega poslanika v Beogradu in velikega priiatplia bolr o-ju ?osl o venskega sodelovanja, da želi Bolgarija ohraniti svoje cd ošaje z -Jugoslavijo v okv;ru pakta o večnem prijatelistvu, ki veže obe državi.« češ da ie »vprašanje naših odnošaiev z Jugoslavijo preveč važno da bi ga smeli zasenčiti slučajni pojavi « Podobno je Popov govoril tudi 3. decembra, bolgarski ministrski
Tresla faza angleške ofenzive
Motorizirani oddelki generala Wavella prodirajo po zavzetju Tobruka z veliko naglic j pirati Derni in Bengaziju - 4 generali, 1 admiral in 20.000 vojakov ujetih v Tobruku,
?M topov zaplenjenih —V Eritreji prodrli Angleži 150 km daleč
Kairo, 23. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je objavilo danes popoldne naslednje poročilo:
Libija: Zasedba Tobruka je bila končana snoči. Doslej smo v Tobruku našteli nad 14.000 ujetnikov, med njimi enega poveljnika armadnega zbora, enega divizij-skega in brigadnega generala, enega admirala, kakor tudi več višjih oficirjev vojske in mornarice ter ver štabnih častnikov. Okoli 200 topov vseb vrst je padlo v naše roke, kakor tudi velike množine drusrega orožja in vojnega materiala TTaše žrtve v bojih za Tobruk znašajo manj nego 500 mož. Italijanske žrtve v boju še n'so točno znane. Prav sedaj odvažamo 2.000 ranjenih sovražnih vojakov.
Eritreja: Naše čete so v boju z italijanskimi četami, ki so se umaknile z ozemlja pri Kasali in so zavzele sedaj obrambne postojanke med krajema Biscio ln Ba-ranto, okoli 150 km vzhodno od Kasale Operacije se uspešno nadaljujejo.
Abesinija: Pritisk naše vojske na sovražnika vzhodno od Metenme se nadaljnje.
Kenija: Ofenzivna aktivnost naših pa-trol se nadaljuje.
Kairo, 23. jan. s. (Reuter) Odkar je bil popoldne objavljen uradni komunike, ki javlja, da je bilo pri Tobruku dotlej naštetih 14.0C0 italijanskih ujetnikov, se je pri nadaljnjem štetju do večera število uje+r5kov nomnožilo že rm 20-050.
Kairo, 23. jan. j. (AFT) V merodaimh anglešk;h vojašlch krog?h se vzdržujejo danes vsak;h napovedi glede načrtov angleškega vrhovnega vojnega poveljstva za nadalievanie vojaških operacij v ^b^ii. Angleško vojno povelistvo namreč noče dati Italijanom n'kak;h ooda+kov. ki bi jim utegnili služiti v organizaciji novega odnora, glede ka+ere?a še ni mogoč« dognati, kje ga Italijani pripravljajo. Zaen-
krat se lahko reče, da je položaj na bojišču zdaj naslednji:
Po podatkih, ki so bili na razpolago danes zjutraj, obstojita le še eno ali dve izolirani gnezdi, v katerih Italijani še nudijo odpor izven Tobruka. dočim so bile vse glavne obrambne točke že včeraj opoldne trdno v angleških rokah r»anes 'ju-traj so angleške čete prispele že do višavja pri Mekeliju. 80 km jugozapadno od Derne ter so na v/hodnem pobočju t»»ga višavja zavzele nekaj ita"lanskih noc+o-iank. Pričakuje se, da bodo že v najkrajšem Pasn prvi anarlpJk" oddale? nopotnoma odrezali tudi vse ob?.lno področje pri Ci-reni. Ni mogoče reči. ali bodo Italiiani uredili nove obrambne črte še pred xtem mestom. Bolj veriet.no je. da se bodo po-notno utrdili še dalje proti zapadu.
Kolikor je znano angleškemu poveljstvu, niti Derna niti Cirena nista utrjeni, razen, kolikor sta bili mogoče utrjeni prav v zadnjem času. Zaradi tega zavojevanje Derne in Cirene nikakor ne bi predstavljalo za angleško armado tako velikih težav kakor jih ie bilo treba premagati pred Bar-dio in Tobrukom Nadaljevanje angleške ofenzive v tej smeri ima torej velike izglede. da se bo gladko in naglo razvijalo.
London, 23. jan. s. (Columbia BS.) Po padcu Tobruka so danes v angleških me-rodajnih krog;h izražali prepričanje, da bodo Angleži še do pomladi lahko zavzeli tudi Bengazi. ki leži nekaj nad 300 km zapadno od Tobruka. Smatrajo, da je sedaj že prepozno, da bi Nemci v Cirenajki Italijanom mogli oomagati, tudi če bi_se za to odločili. Prihodnja etapa angleški* kampanje v Libiji bo najbrže napad na Demo. kjer bodo Italijani Angleže najbrž zopet skušali zadržati. Smatrajo pa. da bo že kmalu lahko general Wawell po potrebi poslal del svoje kopne vojske na pomoč tudi Grkom v Albanijo.
s.oa; ./7* ■ c . , IT	• Capuzzo/c-
•Soluk v /C-	• c n •»=
>-—^ .>.-*-• C- IS.Omar,"»5 ..Gemmev^n, -	--Fialia«	j
' ^.'Saunnu < ' V " \ "^aknH^gga
<Adedabi|a\	^ \ -§
Brcg\ , ;Elaga #Bir <j\ f* /i
IsnEGIPAT
---•»■O--Is-- I /
?ira
m.BUA
tcbfiik je isnefl 15© utrjenih jrostejad:
Kairo, 23. jan- s. (Reuter) Po poročilih angleških in ameriških vojnih poročevalcev so bili boji na Tobiuk v gotovem ozira hujši nego boji za Bardio. Tobruk je bil zelo močno utrjen. Trdnjavski pas je stel okoli 150 utrjenih postojank. Vel.'k del izmed njih je bil poleg tega ob an še s pastmi proti tankom in z bodečo žico. Vse utrdbe je obkrožala dvojna pregraja bode-če žice, kakor tudi 4 m globok in 5 m širok jarek proti tankom. Kjer je ta jarek prenehal, so bila tla posuta z neštetimi minami proti tankom.
Poročevalec »United Press« javlja, da bi bili kljub vsem tem oviram Angleži že prvi dan ofenzive zavzeli Tobruk. če bi bili imeli zvečer samo še eno uro časa, oziroma, če ne bi bili tako štedili s človeškim materialom. Tako pa je padel Tobruk šele 30 ur po pričetku napada-
Posebni poročevalec angleške radijske družbe pravi, da so napad na Tobruk otvo-rili angleški bombniki s silovitem bombardiranjem trdnjave. Ta letalski napad je bil najhujši, kar so jih coslej Angleži v Afriki izvedli. Italijani so prav tako odgovarjali z izredno močnim ognjem protiletalskega topništva. Drugega dne, ko se je napad že pričel, so pri operacijah pomagala kopni vojski izvidniška letala tipa Li-sander, ki so dajala angleškemu topništvu navodila pri ciljanju. Ta letala so vršila
svoio nalogo kljub najhujšemu ognju protiletalskega topništva. Že po 4. urah borbe so Angleži v torek zajeli 5.000 italijanskih vojakov ter so bili dokaj globoko v tehniškem trdnjavskem pasu.
Sodelovanje svobodnih francoskih čet
Kairo, 23. jan. s. (Reuter) Agencija generala de Gaullea AFI javlja, da so pri zavzetju Tobruka sodelovala tudi de Gaul-leove svobodne francoske čete, in sicer oddelki z otoka Cipra, ojačeni s prostovoljci iz Sirije. Enako, kakor že pri Bardiji, so bili ti francoski oddelki tudi pred Tobrukom v prvi frontni čiti. Agencija javlja dalje, da bodo svobc ne francoske čete v Egiptu v kratkem prejele znatna ojačenja. Čete so pod poveljstvom admirala Catrouxa bivšega guvernerja Indokine, ki je posebni pooblaščenec generala de Gaullea v Egiptu.
Srditi letalski
mp&tII
Kairo, 23. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem poročilu:
V noči od ponedeljka na torek so angleški bombniki ponovno silovito napadli
predsednik Filov pa je v svojem govoru v Ruščuku 12. t. m. pripomnil, da so ednošaji Bolgarije z ostalimi državami, zlasti s sosedi takšni, kakor jih je bil prikazal minister Popov v navedenih svojih govorih. Filov je tedaj govoril tudi v duhu blejskega komunikeja, ko je poudaril, da hoče Bolgarija še nadalje voditi politiko miru in ostati izven konflikta, obenem pa se z vso odločnostjo postaviti v bran. ako bi bile njena svoboda, neodvisnost in samostojnost ogrožene od kogarkoli.
Kakor vse prejšnje izjave odgovornih bolgarskih državnikov, je naš narod tudi te poslednje sprejel z zadovoljstvom na znanje, ker je ostal zvest prvotni zamisli trajnega prijateljskega sodelovanja med obema ' narodoma, kakor je tudi bolgarski narod pokazal, da je tej ideji iskreno in globoko udan. Bolgarska zagotovila pa so nas tem bolj razveselila, ker so bila izrečena v dobi, ko je zaradi splošnega
mednarodnega razvoja zavladala velika negotovost glede bolgarske zunanje politike in so se iz raznih virov nakazovale že vse mogoče odločitve, ki bi prav gotovo ne pomenile pomirjenja v tem predelu Evrope.
Tako se je tudi v kritični fazi manifestiralo soglasje čustvovanj in gledanj obeh bratskih narodov, ki sta poklicana, da skupno stvorita najtrdnejši steber miru na Balkanu. Najboljše sredstvo za to pa je beograjski pakt o večnem prijateljstvu, ki je že-štiri leta veren tolmač pravih razpoloženj obeh narodov. Zato je bolgarska vlada čez noč lahko razpršila vse pomisleke, ko je z upoštevanjem javnega razpoloženja — mimo vseh »slučajnih pojavov« — spet postavila odnošaie med našima državama na ono najtrdnejšo osnovo, ki lahko nudi medsebojno zaupanje širokih ljudskih množic. Iskreno želimo, da bi pri tem ostalo tudi v bodoče na korist in srečo vseh južnih Slovanov.
Derno v Libiji. Več ton bomb je bilo vrženih na vojašnice in druge vojaške objekte. Povzročeni so bili veliki požari in eksplozije že ob prvem napadu, poznejše skupine pa so še povečale požare Končno ]e bilo videti požare 130 km daleč in eksplozije so se ponavljale še. ko so bila angleška letala že na povratku Včeraj so angleški bombniki napadli vojašnice v Apoloniji. 80 km zapadno od Derne V feku ofenzive proti Tobruku so v torek angleški bombniki ponovno bombardirali Tobruk. En bombnik se z napadov na Tobruk ni vrnil v svoje oporišče
Angleška lovska letala so vršila ponovno patrolne polete v podporo angleški kopni vojski pri Tobruku 26 milj zapadno od Tobruka je prišlo do letalske bitke z italijanskim' lovci. V teku te bitke je bil en sovražni monoplan sestrelien. prav tako pa je izgubljeno eno angleško lovsko letalo.
Na otoku Rodu je bilo ponoči napadeno letališče v Marizzi. Vrženih je bilo mnogo bomb in povzročeni so bili požari med vojaškimi zgradbami.
V	Vzhodni Afriki so angleški bombniki napadli Adad in Asab.
V	Albaniji so angleška letala včeraj bombardirala vojaške zgradbe v Beratu. Vse bombe so padle med odrejene cilje. Prav tako so bile bombardirane večje skupine sovražnih vojaških vozil na cesti med Klisuro in Beratom. Italijanska lovska letala so skušala intervenirati ter se je razvila kratka letalska bitka. Vsa angleška letala so se vrnila s teh operacij.
Haile Selasi pošilja čete v Abesinlfo
Kairo. 23 ian. s. (Reuter) Iz K1 a turna poročajo da ie danes abesmski c sar Haile Salasi osebno i7roč:l oovelj t\o e-kera abesinskega oddelka avstrals emu častniku in štirim avstra'skim ka~ ar em. Oddelek odide sedai s posebno teža-->o nalogo v Abesiniio v boi oroti 1'aliia-nom HaPe Selasi ie imel na odde ak ored odhodom še ki - tek bodiilen nagovor.
Italllaiisk® poročilo
Avstralci profrli v mesto Tcfcruk — Križarka ,Sa?i Gicrgio" pognana v zrak — Nekatere utrdbe se še dz2s
Rim, 23. jan. n. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi svoje 230. službeno vojno poročilo, v katerem beleži o bojih v Afriki.
Srditi napadi na utrdbe trdnjave Tobruk so se včeraj ves dan nadaljevale. Šele v popoldanskih urah so Avstralci prodrli v mesto Tobruk, kjer je bilo medtem vse zažgano. Stara vojna ladja »San Giorgio« je bila z dinamitom pognana v zrak. V za-padnem sektorju trdnjave se nekatere utrdbe še drže in s skrajnimi silami upirajo sovražniku. Italijanske sile v Tobruku so bile sestavljene iz ene same divizije ter nekaj oddelkov mornarjev in graničarjev. Sovražnik sam priznava, da so bile izgube njegovih pet napadajočib divizij prav posebno velike.
Naša letala so bombardirala sovražne zbirajoče se čete. Sovražna letala so napadla nekaj krajev v Libiji, a so napravila le malo škode.
V vzhodni Afriki akcije topništva in pa-trol na sudanski fronti v okolici Galaba*a. Sovražnik je napadel Kerub, a :e bil s protinapadi odbit in je imel precejšnje izgube.
Na Egejskem morju so skušala sovražna letala napasti neko naše letalsko oporišče. Protiletalska obramba, ki je naglo reagi-
rala, jim je zaprla pot. tako da so se morala umakniti, ne da bi napravila kako škodo. Naše protiletalske baterije so 7.a-dele in sestrelile eno sovražno letalo, ki se je še v zraku vnelo. Naša lovska letala so sestrelila v bližini nekega sovražnega letalskega oporišča neko drugo sovražno letalo, ki je bilo opremljeno s oripravo za start s katapulta.
V noči od 22. na 23. t m. so an^eška letala napadla Catanio in še en kraj na Siciliji Škode ni bilo nobene.
Križarka, San Giorgio"
Rim, 23. jan. n. (Štefani) Italijanska križarka »San Giorgio«, ki je bila zasidrana v tobruški luki in jo je njena lastna posadka pognala v zrak, predno so avstralske čete vdrle v Tobruk, spada med najstarejše vojne ladje. Zgrajena je bila poleg nekaterih drugih enakega tipa v ladjedelnici Castellmare v let;h 1905 do 1910. Spočetka je imela brzino 22 km na uro, z leti pa je znatno izgubila od te brzice, tako da sedaj ni bila več za rabo v borbah na morju. Zaradi tega se je vridrala v Tobruku in je služila kot topniška postojanka za borbo proti sovražnim letalom in ladjam. To ji je tudi v znatni meri uspelo.
aršal Grazian!
zguMl li divizij
Angleži poročajo da so od začetka ofenzive 9* decembra ujeli okrog 1C9.000 Italijanov
Kairo, 23. jan. j." (AFI.) V merodaj^ih angiešiuh vo.iafkih krogih podajaio danes naslednio bilanco vel ke angleške ofenzive v egiotski Zap:.dni puščavi ki je bila v sedanji fazi zaključena s padcem Tobruka:
V teku angleške ofenzive so se italijanske izgube večale v istem tempu, kakor je ofenziva napredovala. Od 9. decembra dalje so Italiiani izgubili 11 divizij kar se lahko smatra praktično kot dve Iretil-ni celotne italijanske vojne sile v Libiii. Teh 11 divizij je bilo ali uničenih ali ujetih, ali oa razpršenih. Približno 100.000 italijanskih vojakov ie padlo v ang eške roke. Razen prestolniških divizij so bile v teku ofenzive v Zapadni puščavi uničene prva. druga in četrta divizija milice. dalje prva in druga libijska d viz ja ter motorizirana divizija generala Ma et-tija. ki je padel na bojišču. V teku naskoka na Tobruk ie bil ujet tudi celotni 22. italijanski armadni zbor skupaj z njegovim poveljujočim genera^m Od 11 divizij, ki so jih talijani izgubili v tej ofenzivi, jih ie bilo 9 uničanih. predno se je pričelo obleganje Tobruka. do"im sta do Dadcu Tobruka cadli Angležem v roke še dve diviziji. Pri tem Da n;so upoštevani pomožni oddelki i4ali:anske armade, tako da se lahko trdi. da bo skuono število italijanskih uiet ikov. ki so ori padcu Tobruka prišli v angleške roke. znatno večie kakor dve divi iji. Tudi do Dadcu Bard:e se ie izkazal da ie bilo končno števTo italijanskih vojnih ujetnikov znatno višje od spečetka navedenega števila.
Angleške izgube v tei veliki ofenzivi so bile prilično majhne.
Kar se tiče padca Tobruka. pomeni to za Italijane nedvomno zelo hud udarec. Kako so Italijani cenili Tobruk. se najbolje vidi iz pisanja lista »Giornale d'Ita-lia«. ki ie pred dvema tednoma izr~z:l veVko zaupanje v us'->'>š->o obrambo tc^a mesta. »Giorrale d'Ttal:a« ie te^ai na li-sil. da se italijanska č^t-1 n? bido ta Vi umaknile v tobruške ut-dbe marv-č bodo nudile poglavitni odnor med Ba-tlio in Tobrukom Obrambne črt" okrog Tobruka so bile do izjavi lista izredno dobro utrjene, tako da je bilo pričakovati.
da bodo lahko nudile dolg in uspešen odpor. Razvoj angleške ofenzive ie p kazal, da se tudi ta trdnjava, ki je bLa kakor je razvidno po italijanski sodbi, iziedno močna in moderna, ni mo da dolgo vzdržati silovite prodornosti angleške ofenzive.
Seja francoske vlade
Vichy, 23. jan. j. (DNB). Včeraj popoldne se je francoska vlada sestala k seji, na kateri je prvenstveno obravnavala probleme, nastale zaradi naraščajoče napetosti med Francosko Indoltino in Siamom. Kakor je bilo po seji objavljeno, je vlada proučila te probleme s političnega, vojaškega in gospodarskega vidika. Nada! in jI predmet razprave je bil načrt o ustanovitvi posebne »posvetovalne zbornice«, ki je zamišljena kot dopolnitev vlade.
Hanoi, 23. jan. j. (Havas). Današnje službeno poročilo francoskega generalnega guvernerja v Indokini, admirala Decouxa, pravi, da so francoske čete spet zavrnile večji napad siamskih čet v pokrajini Sam-rong. Trditve, da bi siamske čete ujele celotni tretji bataljon petega indokineškega polka, ne odgovarjajo resnici.
Posveti v Tokiu
Tokio, 23. jan. j. (Domei). Predsednik j japonske vlade princ Konoje je danes sklical ponovno konferenco članov vlade ter vrhovnih poveljnikov posameznih formacij japonske oborožene sile. V zvezi s to kon-j ferenco je bilo z merodajnega mesta sporočeno, da bodo člani vlade in člani vojske : razmotrivali vojaški položaj na Kitajskem.
Tokio, 23. jan. j. Domei). Poveljstvo Japonskega pomorskega oporišča na obali Francoske Indokine objavlja službeno poročilo. po katerem so močne skupine japonskih letal včeraj snet hudo bombardirale mesto Kunming, ležrče na skrajnem koncu burmanske ceste. K-kor znano, je Kun-ming prestolnica južnokitajske province Jiinan. Napad japonskega letalstva Je Ml izredno uspešen in so bili praktično uničeni vsi važni vojaški objekti.
BRATSTVO IN PRIJATELJSTVO
MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARIJO
našega in bolgarskega zunanjega ministra ob štiriletnici pogodbe o večnem prijateljstvu
ta pakt nujnost. Pakt vsebuje nekaj zelo zdravega in trajnega, ker je spajajoča vez med Jugoslovani in Bolgari, ki hočejo biti pionirji svoje lastne sreče Prežeti z ideali, na katerih sloni pakt, bodo z največjim mirom in zaupanjem gledali v jutrišnji dan. Prisrčno prijateljstvo, ki ju veže je jamstvo za mirni razvoj, naoredek in uspeh obeh narodov.«
Naš poslanik pri Popovu
Beograd, 23. januarja. AA. Ob štiriletnici jugoslovensko-bolgarskega pakta o večnem prijateljstvu je dal zunanji minister Cincar Markovič za bolgarski tisk sledečo izjavo:
»Oba naša naroda sta pred štirimi leti z iskrenim zadovoljstvom pozdravila podpis pakta o večnem prijateljstvu, ker sta bila prepričana, da politika dobrega sosedstva in širokega sodelovanja zagotavlja tako Bolgariji kakor Jugoslaviji velike koristi. Ne smemo izgubiti izpred oči tudi vseh dobrih rezultatov, ki sta jih naši državi dozdaj dosegli, držeč se te politike, tako pri ojačevanju medsebojnih zvez in gospodarskega sodelovanja, kakor tudi na poprišču mednarodne politike. Ostanimo tudi v bodoče zvesti duhu pakta, ki odgovarja željam in čustvom naših bratskih narodov, in najdimo v njem trdno oporo za izvedbo miroljubne politike, za katero se v sedanjem težkem položaju zavzemata i Bolgarija i Jugoslavija.«
Sofija, 23. januarja AA. Za štirilet-nico sklenitve pakta o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo je dal zunanji minister Popov dopisniku agencije Avale naslednjo izjavo za jugoslovanski tisk:
»Na današnji dan pred štirimi leti je bil v Beogardu položen temeljni kamen za politiko miru, prijateljskega sodelovanja in medsebojnega zaupanja med Jugcslaviio in Bolgarijo. To ie bilo storjeno s paktom o večnem prijateljstvu, v katerem so dobile svoj izraz želje obeh bratskih narodov, da bi med seboj živela v sporazumu. S paktom so bile likvidirane metode preteklosti, ki so ločile oba naroda in so s tem slabile njuno življenjsko in odporno silo. Od tedaj pa do danes so se odnosi med obema državama razvijali v duhu iskrenega prijateljstva in sodelovanja. Zaradi nakta o večnem prijateljstvu sti. mogla oba na-„da v medsebojnih odnosih, ki so s "aktom nastali, mirno pričakovati usodne dogodke, ki so nastopili v Evropi ta "as in bi so pokazali, da ie bil
Sofija, 23. ian. AA. Ju neslovenski pooblaščeni minister v Sofiji Vladimir Mi-lanovič ie danes popoldne obiskal zunanjega ministra Ivana Popova in ostal z njim v daljšem zelo prisrčnem razgovoru.
Pakt z Madžarsko
predložen parlamentu
Budimpešta, 23. januarja. AA. (MTli Predsednik vlade grof Teleki je predloži) parlamentu zakonska predloga o odobritvi pristopa Madžarske k trojnemu paktu ln o odobritvi dogovora o večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo.
spodar položaja,
Budmpešta, 23. jan. p. Po vesteh iz Bukarešte ie to ožai v Rumuaiii še nada e vznemirljiv in kritičen V zadniih 24 urah so se neprestano razvijali boj: m^d le.,io narji in redno vojsko Doslei se še ni mogla dob.ti jasna Siika o položaju, dejstvo oa je. da še ni povsod v državi vzpostavljen red in m r Prebi .astvo živi v mnojuh kraiih v paničnem razpoloženju ter se dr.-i z;lo pasivno Po ra nih vesteh ie general Antonescu Drogla-.il b-ssdno stanje do vsej Rumuniji. vse oa kaže. da ie ta akrep prišel prepozno in da bo imel zelo malo uspeha, kaiti boji med legionarji in vojaštvom so zavzeli tolik razmah, da ie povsem negotovo, kdaj in kako se bodo končali Po raznih znaTrih raznclasa general Antenescu samo z enim de-om vojske in si er/z o iim, či^ar poveljniki so pristaši umorjenega Jurja Madgeara
L st »Pest«, ki poroča o t oh dosodkih na podlagi vesti le.4or arskih radijskih postaj v Rumuniii in informacij beguncev. trdi. da obstojajo v velikem d lu runv.msk&ga prebivalstva scer močne s mpatije za generala An'o.vsca. k pa niso mogle preprečiti, da se ne bi Rumunija v sedanjem času razdella v dva tabora. ki sta med seboi v krvavi državljanski ved ni.
Po najnovejših informacijah se ie zvedelo. da so se pristašem Železne gsrde v mnoTih krajih pridružili tudi km tio, 1 ar je še boli povečalo zmešnjavo v R mu-niji. Listi poročajo da so te'ef-nsk3 in brzojavne zveze z Bukare"to Š2 vedno prekinjene in da so ss mogle sarm od beguncev zvedeti podrobnosti o kr a ih boiih v rumunski presto1 niči in drugih mestih Najhujši boji so bili v Bukareš.i in v Brašovu.
Doslei še ni znano, kje se mud; general Antonescu. Prav tako ne vedo za kraj. kier se mudi vodia leglom ari ev Ho-ria Sima Ne potrjuieio se n~mreč prejšnje vesti, po katerih nai bi bil odpotoval v Berlin in ne vedo. ali ie s-ilch v Bukarešti Člani Železne garde imaio za sedaj v Bukarešti v svoji oblasti ^av^o pošto in telefonske postaje Po nekaterih vesteh ie radijska centrala Žel~zne garde obiavila. da ie general Dragalina krenil na čelu 5. armiiskega zbora v Buksr<-š'o Doslei pa še ni znano, ali ie to voiaš+vo na strani generala Antonesca aM na strani Železne garde General DragaVna ie znan ko+ eden najhrabrej"ih rum-m<=kih višjih oficirjev. Po dru<?:h vesteh so mesta Kon^tanca. Ja~sv. Presti. Predal in še nekatera druga važna mesta v oVast1 Železne garde. Gotovo število eHiiic rumunske volne mornarice in letalstva se je pridružilo upornikom.
Tudi iz južnega ErdeHa prhajajo vznemirljive vesti. Po teh ve~teh ie v Velikem Sibinju. Temišvaru in Lugosu rrišlo erav tako do velikih krvavih snooadov Z ru-munske strani ponovno notriuiejo. da so vse vojaške posadke v Konstanci. Braili in Galacu pridru^re Železni gardi
V nasprotju s temi vest m1 pravi neka oficielna objava generala Antonesca da so vojaške oblasti v državi oa razoolago vladi. Dejstvo je. da v mnoa;h kranb simoatiziraio policijske pre?ekture z le-gionarji. kar ie glavni razlog, da se vojaškim oblastem doslei še ni posrečilo vzpostaviti popolni red
Objava romunskega poslaništva
Beograd, 23. jan. p. Nocoj ob 19. je ru-munsko poslaništvo v Beogradu izoalo nasledijo objavo:
Upor legionariev je bil popolnoma in povsod zadušen. General Antonescu je povsem gospodar položaja po vsej državi, tako v prestolnici kakor tudi v pokrajini. Povsod sta bila vzpostavljena popoln red in mir. Izdani so bili potrebni ukrepi, da bo general Antonescu mosrei tudi v ho^o^e ohraniti red v državi. Vojska je povsod podala dokaze udanosti, zvestob« in isc pline. Vse. kar je objavila neka radiopostaja v Rumuniji ki je bila v oblasti upornikov, zlasti o tem da se je vojska pridružila njihovemu gibanju, je navadna izmišljotina. Vsa vojska, od najvišjega generala pa do najnižjega vojaka, je kakor en sam zid
žai u Rumuniii
Izjavlja, da je general Antonescu že docela se po drugih virih boji med obema skupinama v In vojaštvom še vedno nadaljujejo
za generalom Antonescu, da brani notranji red in mir.
Radio postaja v Bukarešti, ki se je doslej v odmoiih javljala z legionarskim znakom. je oddajanje tega znaka ukinila ter svira odslej rumunske narodno pesem. Po ura nih poročilih je skupno število smrtnih žrtev zadnjih igredov v Bukarešti 2, v Ploestiju 4 v Brašovu 15, v Transilvaniji 7.
SoSIjske Informacije
Sofija, 23. jan. p. Po vesteh iz Rumunije je položaj vlade generala Antonesca zelo težaven, ker je del rumunske vojske prestopil na stran upornikov in pristašev Železne garde. Po zadnjih vesteh so uporniki zavzeli pomorsko oporišče Konstanco ter letališče v Craiovi. Razen tega so se vstaši polastili tudi nekaterih ministrstev v Bukarešti. Trdijo, da je vodja legionar-jev Horia Sima kljub vsemu odpotoval po določenem programu v Berlin.
Poziv legionarjev
prebivalstvu
Budimpešta, 23. jan. p. Ob 16,30 se je v Budimpešti zvedelo, da je neka radiocen-trala rumunskih legionarjev izdala danes dramatičen poziv na prebivalstvo. Vsi Ru-muni so bili pozvani naj ustavijo prelivanje krvi. V neki drugi radijski oddaji so
bili obdolženi prostozidarji, da so z orožjem napadli pristaše Železne garde. Prav tako je radiopostaja Železne garde pozvala legionarje. naj vztrajajo na postojankah, ki so jih zavzeli. Govornik legionar-ske radiopostaje stalno naglasa, da želi ostati legionarsko gibanje na strani Nemčije, da pa mora priti vlada pod vodstvo najbolj zanesljivih članov Železne garde
Doringov morilec
še ni bil ustreljen
Budimpešta, 23. jan. p. Po vesteh iz Bukarešte niso resnična poročila tujih novinarskih agencij, da je bil atentator na nemškega majorja Doringa že ustreljen. Tako potrjujejo z uradne strani, da je atentator še vedno živ in da ga rumunske preiskovalne oblasti še nadalje zaslišujejo, ker bi rade razjasnile, v koliko je atentat v zvezi s sedanjimi dogodki v Rumuniji. Iz istega vira se je zvedelo, da so preiskovalne oblasti pri zasliševanju atentatorja zvedele za neke nove podrobnosti, ki pa se za sedaj še ne morejo objaviti.
Vpoklici na Madžarskem
Budimpešta, 23. jan. s. (Columbija B. S.) Opaženo je bilo, da je bilo na Madžarskem zetnet vpoklicanih pod orožje večje število rezervistov. Verietno je ta ukrep v zvezi s polcžajem v Rumuniji.
Pczlcifskl M! v
To grških pore šilih so dobili Italijani v Albaniji zelo močna ofačenja in so del&ma prevzeli iniciativo
Atene, 23. jan. j. (AR). Vojaški opazovalci na albanski fronti porečajo, da so včeraj vojaške operacije na vseh frontnih odsekih znatno oživele. Močna ojačenja, ki so jih v zadnjih tednih dobili zlasti Italijani, so v toliko ojačila položaj italijanskih čet, da prehaja pobuda v ofenzivnih operacijah vsaj na nekaterih odsekih fronte vse bolj na stran Italije.
Na osrednjem frontnem odseku pri Te-peleniju so italijanske čete izvršile s svojih višinskih postojank včeraj več močnih napadov na grške postojanke. Po krvavih borbah so bili naskoki slednjič odbiti z velikimi izgubami za Italijane. Grki so zaplenili precejšnjo množino italijanskega vojnega materiala ter ujeli 150 vojakov. Grki so se v obrambi posebno uspešno posluževali lahkega gorskega topništva. Težko grško topništvo je včeraj ves dan bombardiralo cestni odsek od. Klisure proti Be-ratu, v kolikor je pod grško kontrolo. Omenjeno cesto so hudo bombardirala tudi grška letala.
Na severnem frontnem odseku so bili močnejši spopadi med grškimi in italijanskimi izvidniškimi četami ob izviru reke škumbe ter v zgornjem delu doline reke Devoli. V dolini reke škumbe so Grki na področju vasi Maline izvršili nato več močnih napadov na italijanske postojanke Glede na trdnost italijanskih postojank na tem odseku in močno ojačenje italijansko posadke, pa Grkom ni uspelo doseči zastavljenega cilja. Izkazalo se je zlasti, da imajo Italijani v postojankah na tem odseku zelo močno topništvo, proti kateremu bodo morali Grki šele postaviti svojo artilerijo, prednO bodo imeli napadi na tem odseku izglede na uspeh. Italijansko topništvo na Mokri planini je v kratkih presledkih skoraj Ves dan bombardiralo grške postojanke na odseku pri Podgradcu. Grško topništvo je odgovarjalo. Letalstvo se na tem frontnem odseku ni udejstvovalo v večjem obsegu.
Z južnega frontnega odseka o včeraj šnjih operacijah ni podrobnejših poročil videti pa je, da se je na jugu včeraj zelo udejstvovalo letalstvo. Grška letala so ves dan napadala italijansko frontno ozemlje dočim je italijansko letalstvo izvršilo posebno močan napad na Janino.
Grško vojno poročilo
Atene, 23. januaria. AA. (At. ag.) Poročilo vrhovnega poveljstva grških čet št. 88. ki ie bičo objavljeno snoči pra^i: Krajevni nastopi so bili uspejo zaključeni Zajeli smo 150 sovražnih vojakov ter zaplenili mnogo vojnega gradiva. Naše letal-
stvo je uspešno bombardiralo sovražne voj-( ne naprave na bojišču. Vsa naša letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča
Snočnje uradno puTo^iHo ministrstva za notranjo varnost pravi- Sovražno letalstvo je metalo bombe na vaške predele pri Janini, človeških žrtev m sit varne škode pa ni bilo.
Cosedaj padlo 77CO Grkov
Beograd, 23. jan. n. (SDA). V Grčiji so bili včeraj objavljeni službeni podatki o dosedanjih izgubah grških vojnih sil, pc katerih je padlo od 28. oktobra do poslednjih dni 158 oficirjev in 7.565 podoficirjev in vojakov. Všteti so tudi oni, ki so umrli po lazaretih in vojaških bolnišnicah.
Italijansko poročilo
Rim, 23. jan. n. t Štefani). V današnjem službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske o položaju na grški fronti:
Na grški fronti operacije krajevnega značaja. Sovražniku so bile prizadejane ob čutne izgube. Sovražne čete so bile razpršene. O priliki napada sovražnih letal na neki kraj v Albaniji, se je eno naše lovsko letalo pognalo proti sovražniku En sovražni aparat je bil	°n. ost-la so
bila pognana v beg.
General Cavallero
prispel v Albanijo
New York, 23. jan. s Columbia B. S. javlja, da je general Cavallero prir-el v Albanijo.
Italijani prenehali
napadati pri Klisuri
Atene, 23. jan. s (Columbia B S i Po poročilih ameriških novinarjev z bojišča v Albaniji, so morali Italijani po dvodnevni bitki prenehati s svojim napadom severno od Klisure ter so sedaj na umiku.
Mobilizacija Grkov v Egiptu
Kairo. 23. jan. j. (Havas). Tukajšnji grški konzulat je odredil mobilizacijo vseh v Egiptu živečih grških državljanov v starosti 19 do 45 let. Novi vojni vpoklicanci bodo tvorili poseben vojaški odred, ki bo nosil naziv »egipčanska kolona Grkov«.
Donovan v Beogradu
Rooscvefltov odposlanec je obiskal predsednika in podpredsednika vlade ter zunanjega ministra
Beograd, 23. jan. p. Snoči je prispel v Beograd Rooseveltov odposlanec polkovnik Donovan, ki so ga sprejeli na postaji ameriški poslanik Blis Lyne z osebjem svojega poslaništva ter večjim številom tujih ln domačih novinarjev. Polkovnik Donovan je simpatičen mlajši človek, ki se je z mnogo humorja razgovarjal z novinarji, katerim pa je odklonil vsako politično izjavo. Med drugim jim je povedal, da se mu je v Sofiji pripetila manjšo nezgoda. Na postaji ga je tik pred odhododom nekdo okradei ter mu je poleg drugega odnesel tudi potni list. tako da je prišel v Beograd brez njega. Po zaslugi ameriškega poslanika v Sofiji ter po ljubeznivosti bolgarskih m naših obmejnih oblasti pa je njegova pot kljub temu potekla brez sitnosti.
Polkovnik Donovan je dopoldne porabil precej časa za ogled Beograda, popoldne
pa je sprejel v prostorih ameriškega poslaništva večjo skupino novinarjev. Na vprašanje, kak je namen njegovega obiska, je odgovoril, da se je sestal s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in da se bo prav tako sestal tudi s podpredsednikom vlade dr. Mačkom ter zunanjim ministrom dr. Cincar Markovičem. Povedal je, da je doslej obiskal Egipt, Grčijo in Bolgarijo, iz Jugoslavije pa se bo ponovno vrnil v Bolgarijo, od koder bo nadaljeval pot v Turčijo, Palestino. Egipt in nazaj v Ameriko. Upa, da bo sredi februarja že zopet v Zedinjenih državah. »Prišel sem — je dejal —, da vidim ln proučujem razmere, ne pa da dajem kakšne pobude.
Ob 17. je polkovnik Donovan obiskal podpredsednika vlade dr. Mačka, ob 19. pa zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča.
Spomladi vdornl poizkus na angleško otočje
Angleži so v noči na četrtek napadli Diisseldorf, v sredo čez dan nemška letališča v Franciji, v Angliji pa že tretji dan ni bilo alarmov
Postati i in ostani član Vodnikove družbe!
London, 23. jan. s. (Reuter) V zvezi z včerajšnjo razpravo v spodnji zbornici, v kateri je več poslancev govorilo o možnosti skorajšnjega napada nemške vojske na Anglijo, se bavijo danes tudi skoro vsi angleški listi s to možnostjo ter izražajo mnenje, da je pričakovati poskusa nemškega vdora v dveh ali treh mesecih.
»Daily Express« pravi, da sta Hitler in maršal Keitel že dovršila načrte za vdor in da bodo ti načrti kmalu stopili v akcijo. Obenem bo Nemčija poskusila pomagati tudi Italiji na sredozemskem boiišču V primeru nemške vojaške intervencije v Sredozemlju bi bilo predvsem pričakovati, da bodo Nemci poskusil-. Angležem zapreti zapadni del Sredo7em«kpga morja tako da angleško vojno brodovie ki je sedaj v Sredozemlju, ne bi moglo več v Anglijo na pomoč, če bi bilo to ob začetku vdora potrebno.
Za izvedbo takega načrta v zapadnem Sredozemlju pa si hoče Nemčija zagotoviti sodelovanie Francije in po možnosti tudi nieno vojaško pomoč v severni Afriki. Predvsem bi želeli dobiti Nemci v roke Bizerto. da bi popolnoma kontrolirali Si-eil^ki kanal
Nemška vojaška intervencija v Sredozemlju pa ne izključile še druge možnosti, namreč noskusa napada na angleške po^e-v vzhodnem delu ^redo^emlia. preko Turčije Vse te hinoteze o motnost* nem-ških voia«V'"h načrtov pa predpostavi iaio. da bodo Nemci skušali izvesti operaoHe v Sre^ozemliu kot del v«':kega načrta v Vaterefa cnada *ud' is+nčacni vdor v Angino. Obstoji pa še ^niga mo?poct <ia HMo f)t>erarlip na oV>oh frontah proti Angliji in v Sredozemlju, izvedene popolnoma ločeno.
Angleški napad
na DiisseliJ0f i
London, 23. jan. j. (Reuter) Angleško letalstvo je v minuli noči spet v večjem obsegu izvršilo napade na Nemčijo. Kakor javlja letalsko ministrstvo, je bil poglavitni cilj angleških bombnikov Diisseldorf z okolico, bombe pa so bile vržene tudi na več drug!h krajih v Poruhrju Napade so izvedle le manjše skupine angleških bombnikov, in to navzlic izredno neugodnemu vremenu. V zasedenem ozemlju so angleška letala bombardirala dve letališči.
Včeraj podnevi so angleška letala v okviru izvidniških poletov izvršila tudi več napadov na sovražnikovo brodovje v bližini francoske obale Rokavskega preliva. nasproti Doveru Nekaj bomb so vrgla letala tud' na razne vojaške objekte v bližini obale Posamezne vojaške objekte so letala obstreljevala tudi s strojnicami Po-rebno aktivni sta bili dve izvidniški eska-dri. v kater:h ie sodelovalo tudi 6 poliskih pilotov Ti so dosegli zlasti oomembne usnehe pri nana^;h na sovražnikova letališča v severni Franciji, kier 1e bilo na lP+nU?f?h Le Tououet un'čen!h več sovraž-riVn' letal vrst? Mpcsor^hnvtt 109. ter na npi-o Hmffo letaVšče ki ie še v gradnji.
iptair} <;o nadaiie napadli in raz-npVo sovražno kolono tovornih av-*r>rnr>v,--inv tpr s stro*n'caiTP obstrelievali skupino 6 Messerschmittovih letal na
Amerika in Rusija
Washington, 23. januarja. AA. (DNB) Zunanji minister Hull je včeraj časnikarjem izjavil, da pomeni ukinitev »moralne prepovedi« za izvoz letal v Sovjetsko zvezo samo poskus da bi se odstranile razmeroma majhne težave, ki obstoje v od-nošajih med Ameriko in Sovjetsko Rusijo. Vprašanje nevtralnega stališča Sovjetske Rusije se pri diplomatskih razgovorih v zadniih mescih sploh ni načenjalo. .Na vprašanje, ali bo Rusija zahtevala še kakšne usluge in kako se bo postopalo z nakazili dovoljenj za izvoz v Sovjetsko Rusijo, Hull ni odgovoril.
Tangerski dogovor španiie z Anglijo
New York, 23. jan. j. (Ass. Press.) Angleški zunanji minister Eden je včeraj v spodnjem domu sporočil, da je vlada z odobravanjem zabeležila razveseljiv napredek v pogajanjih med britansko vlado tn vlado Španije, tičočlh se uprave mednarodnega mesta Tangerja. Minister Eden je pojasnil, da ta pogajanja, ki teko v Madridu. streme za tem, da se zaenkrat sklene začasni dogovor, s katerim bodo zaščitene pravice ln Interesi Velike Britanije v tangerski mednarodni coni. Minister Eden je nato izrazil upanie. da bo mogoče že na prvem prihodnjem zasedaniu lahko podal popolno izjavo o tem vpraflanju. Zagotovil je končno spodnjo zbornico, da v Tangerju ni nikakih italijanskih podmornic.
francoskem letališču pri Montreuillu. Z vseh vseh poletov se le eno angleško letalo ni vrnilo.
Tretja mirna noč v Londonu
London, 28. jan. j. (Ass. Press). Minula noč ie-bila ie tretja za povrstjo, ki je v pretežnem delu Anglije potekla povsem mirno. Niti v Londonu niti na industrijskem področju srednje Anglije, niti v pasu zapadnih in jugozapadnih angleških luk ni bil nikjer dan letalski alarm. Posamezna nemška letala so se pojavila edinole nac! posameznimi daleč narazen ležečimi cilji ob vzhodni angleški obali. Tu je bilo vrženih nekaj bomb. ki pa so povzročile le malenkostno škodo. Ni poročil, da bi bili napadi kje zahtevali človeške žrtve. Po mnfmiu angleških voiašklh krogov je vzrok velikega zastoja v delavnosti nemškega letalstva nad Anglijo izredno neugodno megleno vreme, ki onemogoča napadalne polete v nizkih višinah, dočim obstoja v višjih zračnih pl?steh nevarnost zaledenitve.
London. 23 jan. s. (Reuter). Let?'sko m notranje ministrstvo javljata v svojem tfa-našnjem večernem komunikeju: Sovražna letalska aktivnost nad Angllio je imela tekom današnjega dne ma-ihen obso^. Bombe so bile vržene na tri točke ob obali Vzhodne Anglije. Nekaj hiš je bilo poškodovanih. Nihče ni bi1 pri teh napadih ubit in zelo majhno število oseb je bilo ranjenih.
Nemška služ&sns
vsjno psrscijtj
r :!in, 23. jan. n. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes dopoldne naslednje službeno vojno poročilo:
Neka vojna ladja, ki operira v oceanskih vodah, je potopila več nadaljnjih sovražnih ladij (skupno 31.000 ton). Njeni prejšnji uspehi, ki so znašali nad 100.000 ton so bili že objavljeni.
V	okviru izvidniških poletov je neko nemško bojno letalo zapadno od Irske potopilo neko nad 3500 tonsko trgovinsko ladjo. Razen tega je bila uspešno bombardirana neka luka ob južnovzhodni angleški obali. Napadene so bile tudi železniške naprave v južnovzhodni Angliji.
V	poslednji noči so posamezna bojna letala napadla razne vojaško važne objekte ob angleški vzhodni obali.
Sovražna letala so v omejenem obsegu snoči bombardirala kraje v zapadni Nemčiji, odvrgla pa so le malo eksplozivnih in zažigalnih bomb. Vojaško važni objekti niso bili zadeti. Nastaia gmotna škoda je bila neznatna. Nekaj civilistov je bilo ubitih. trije so bili lažje ranjeni.
Naša lovska letala so včeraj sestrelila 2, mornariško topništvo pa eno sovražno letalo. Pogreša se eno nemško letalo.
Rušilec „Hyperion" potopljen
London, 23. jan. j. (Reuter). Admiraliteta poroča, da je izgubljen torpedni rušilec »Hyperion«. Rušilec je mina ali pa torpedo tako poškodoval, da je postal nesposoben za manevriranje ter ga je morala zato lastna posadka potopiti.
Sklepi japonske vlade
Tokio, 23. januarja. AA.. (DNB) Japonska vlada je uradno objavila sklep, da polovico vseh zakonskih predlogov, ki se ne nanašajo neposredno na državni proračun in na izvajanje splošnega mobilizacijskega načrta", ne bo predložila parlamentu. To se v glavnem nanaša na zakonski ukaz o spremembi volilnega zakona in na celo vrsto gospodarskih uredb. Parlamentu pa bodo takoj predložili zakon o spremembi splošnega mobilizacijskega načrta in predlog o dopolnilih za narodno obrambo. Ker novi volilni zakon sedaj ne bodo obravnavali v parlamentu, namerava vlada za eno leto podaljšati mandat poslancem v parlamentu in v pokrajinskih skupščinah. Menijo, da bo parlament z veliko večino sprejel načrt o splošni mobilizaciji, ki daje vladi obsežna pooblastila.
Willkie na poti v London
New York, 23. jan. j. (Ass. Press.) Wen-del Willkie se ie včeraj vkrcal na preko-oceansko letalo s katerim ie odietel v Lizbono, odkoder bo naibrže prav tako z letalom nadaljeval pot v London Pred odhodom ie Willkie še izjavil, da potuje v London kot »privatni d^žavl^an« Do-znati hoče. kai se prav za prav v Angliji eodi Willkie je tudi soo*-osil da nosi s seboj posebno o'smo p-e^sed"'ka Roocevelta za an<-ie"keea nvnistrskega predsednika Churchilla.
Vremenska nanoved
Zemnnska: Pretežno oblačno. Ponekod nekoliko dežja. Toplota brez posebne iz-premembe.
Maši kraji in ljudje
Pionir jugoslovanskega pomorstva
Ob smrti Federika Glavica, predsednika Dubrovačke
plovidbe
DubrovniK, 23. januarja
V Dubrovniku je umrl v sredo ob 9. dopoldne predsednik Dubrovačke plovidbe g. Federiko Glavič. Pokojnik je bil najstarejši dubrovniški meščan, rojen 24. maja 1847 na otoku šipanu. Kakor mnogi njegovi rojaki, se je že zgodaj odpravil v Južno Ameriko. V Chileu si je pridobil lepo premoženje, nakar se je kot izkušen in premožen mož vrnil v domovino in se za stalno naselil v Dubrovniku. Podjeten in navajen trdega dela, pri tem pa zaljubljen v pomorstvo je vse svoje sposobnosti in sredstva posvetil dubrovniškemu ladjevlju. Odkupil ie znaten del delnic Dubrovačke parobrodar-ske plovidbe, ki so dotlej bile v rokah raznih magnatov v Trstu- Tako je osredotočil delnice v Dubrovniku in ohranil Du-brovački plovidbi pravi narodni značaj, kar se je posebno važno izkazalo po končani svetovni vojni, ko so zavezniki razpravljali o delitvi trgovskih ladij osrednjih sil.
2iares časten je bil vzpon njegovega dolgoletnega dela. Ko je nekdaj slavnim in ponosnim dubrovniškim jadrnicam odzvo-nilo, se je leta 1880 pokrenila akcija, da se v Dubrovniku osnuje paroplovna družba. Prvi dubrovniški parnik »Dubrovnik« je bil zgrajen na Angleškem in to je bil obenem parnik novega združenja: Dubrovačke pa-dobrodarske plovidbe. šele nedavno smo poročali, kolikšno navdušenje je mali »Dubrovnik« vzbudil pred 60 leti, ko je prvič priplul v dubrovniško pristanišče. Potem so prihajali novi parniki in leta 1909 se je združenje spremenilo v delniško družbo ki je imela že 6 parnikov. V upravnem odboru je bil tudi gospodar Federiko Glavič. Z odkupom delnic v Trstu je pokazal svojo
dalekovidnost. Dubrovnik je postal v pa-robrodarstvu samostojen. In ko se je lahko Jugoslavija po prevratu izkazala s samim dejstvom, da so delnice v Dubrovniku, je bilo podano potrdilo, da Jugoslovani že imamo nacionalno pomorstvo. Federiko Glavič je rešil Jugoslaviji ne samo svojo družbo, marveč tudi parnike prejšnjih podjetij »Naprijed« in »Uniona«. Danes premore Dubrovačka plovidba 25 edinic in sicer 11 ladij dolge plovbe in 14 parnikov obalne plovbe. Skupna tonaža je 33.000 registrskih ton in 81.500 ton nosilnosti. V normalnih časih zaposluje družba okrog 1.000 pomorščakov, ki s svojim zaslužkom vzdržujejo več tisoč družinskih članov
Sodobni Dubrovnik je v polni meri razumel prizadevanja predsednika svoje plovidbe. častitljivi starec, patriarh dubrov-niških pomorščakov, je bil v ponos Dubrovniku kot njegov kremeniti predstavnik. To se je zlasti lepo manifestiralo, ko je gospar Federiko. kakor so ga splošno imenovali Dubrovničani. praznoval 901etnico in je bil deležen prisrčnih čestitk, kakor da vse mesto praznuje družinski praznik. Za svoje velike zasluge je seveda prejel tudi visoka odlikovanja še iz rok Viteškega kralja. Ni mu bilo dano učakati letošnjo reprezentativno razstavo dubrovniškega pomorstva skozi stoletja. Ob njegovi smrti so zastave spuščene na pol droga ne samo v Dubrovniku marveč pri vseh zastopstvih, na vseh pa mikih v dubrovniškem pristanišču in v drugih lukah po vsem svetu, kjer stoje naši parniki Dubrovnik bo izkazal gospar ju Federiku Glaviču poslednjo čast na dostojanstven način.
Gorenjska v snegu in vodi
V Kranju bo kmalu treba uvesti promet s čolni
Kranj, 23. januarja.
Po snegu, ki smo ga dobili pretekli teden, pač nihče ni mislil, da bo tako hitro sledil dež. Zanesljivo smo vsi pričakovali, da bo snegu sledilo ponovno stopnjevanje mraza. Toda zgodilo se je drugače. Sneg se še ni dodobra vsedel in že je pričelo deževati. V sredo je ves dan lilo, da je bilo veselje Posledice niso izostale. Preko noči so se pričeli trgati na strmih pobočjih plazovi, ki so zasipali pota in ceste. Tako so plazovi zasuli cesto, ki vodi iz Kranja v Resnico, nadalje kolovozno pot na Javorniku pod Sv. Joštom. Z višin je voda vdrla v doline ter poplavila travnike in polja.
Dež je sicer pobral mnogo snega, toda ostalo ga je še vedno skoraj četrt metra, kar je povzročilo veliko brozgo, katere se zlepa ne bomo znebili. Cestišča so polna voda in snega, da je promet močno otež-kočen. Ista slika se nudi tudi v središču Kranja. Vse ulice z Mestnim trgom vred so preplavljene z vodo in snegom. Vprašamo samo, zakaj ima mestna občina tako malo brige in se niti ne potrudi, da bi dala izkopati odvodne jarke, kaj šele, da bi odstranila z ulic sneg! Vsi hodniki, za katerih čiščenje bi morala skrbeti občina, so polni vode in snega in to na Jezerski cesti, nasproti gimnazije in na Jelenovem klancu. Povsem zanemarjen je tudi hodnik od Savskega mostu do kolodvora, na katerem
je zaradi neočiščenosti stalo v snegu toliko vode, da so se ljudje do gležnjev vdirali v brozgo in zajemali v čevlje vodo. Kako neprijetno je ljudem, ki morajo na vlak in hodijo potem z mokroto v čevljih v Ljubljano in drugam, to si lahko pač vsak zamisli. Večkrat smo že opazili mestnega delavca, ko je zjutraj že navsezgodaj čistil pločnik pred hotelom »Evropo«, ki je zasebna last. Mestne ulice in hodniki pa so v takem stanju, da se ljudje naravnost zgražajo. Radovedni smo tudi, zakaj so bili pločniki na Savskem mostu očiščeni samo do polovice proti cestnemu robu. ostali del pa je ostal neočiščen. Tako se je nabralo na pločniku polno vode, in bi bilo bolje, da še prve polovice ne bi očistili.
Vsa voda, ki je včeraj pritekla po Jelenovem klancu, se je nabrala pred Savskim mostom, tako da dostop na pločnik sploh ni bil mogoč. Gospod župan je svoj čas razmišljal o avtomobilski cesti na Šmar-jetno goro. toda mu svetujemo, da se prvo pobriga za mestne ulice in pločnike. Saj ne zahtevamo, da jih takoj modernizirate, samo očistijo naj jih mestni delavci, da bodo ljudje vsaj mogli hoditi po njih brez nevarnosti za zdravje in revmo v nogah. Upajmo, da bo to zaleglo, sicer bomo pa drugič še postregli s takimi in sHčnimi sličicami, ki so mestu samo v sramoto.
Nagla smrt beograjskega bančnika
Izpoved dame, ki se je z njim seznanila v Sloveniji
Beograd 23. januarja Včerai popoldne so na novem pokopališču v Beogradu pokopali Jovana Ziva-noviča, ravnatelja Tehnične banke. Poleg svojcev so prisostvovali cogrebu ne-* kateri ugledni gospodarstveniki, med njimi bivši minister dr. Milo-ad Djordjevič. Poročilu o pogrebu priključuje »Vreme« nekatere izjave ge. Kreutzingerjeve iz Maribora, v čije stanovanju ie Jovan 2i~ vanovič umrl nagle, tragične smrti. Ga Kreutzingerjeva ie zavoljo raznih govoric sama prišla v uredništvo elegantno opravljena in je rekla:
— Strašno ie. kar se godi z menoj. Kakor da se ie vsa usoda zermadila name. Tragična smrt Jovana Zivanoviča se razlaga v javnosti na ta način, da nisem mogla zbrati dovoli ooguma. da bi se znašla z njegovo družino oči v oči. Kar sem
mogla storiti, je bilo to. da sem v času pogreba ostala doma in razmišljala o človeku. ki ie edini razumeval mojo težko življenjsko usodo
Spoznala sem se z Zivanovičem pred tremi leti v nekem tihem kopališču v Sloveniji. Po hudi operaciii na želodcu sem bila šele vstala iz postelje. Tudi on se ni mogel gibati. Nakliučie je naneslo, da sva se nekega jutra sončila na neki klopi. Kavalirrko se mi ie priklonil in se predstavil in meni ie odleglo, ker nisem bila več sama. Spoznala sem tudi njegovo gospo in ji v šali rekla: »Oorostita, za kratek čas sem vam ukradla moža. da drug drugemu krajšava čas.« Gospa se je smejala. Tedaj še ni slutila, da bom iaz slabo odrezala. Ko sem okrevala in se vrnila v Maribor, ie mojega mcža-zdravni-ka že prevzela druga ženrka ... G. Ziva-
novič je razumel moje stanje in me ie podprl. Izpočetka me ie obsipal s pokloni. pozneje pa so darovi postajali manjši. Vendar, verjemite, da me g. Zivanovič gmotno ni podpiral. Kar vidite na meni. vse tole dragoceno krzno mi ie kupil mož. ki je prejšnje čase hotel imeti dobro oblečeno ženo. Pokojni Zivanovič ie v Beogradu večkrat šel z mano ven in ie plačal stroške, toda gotovine nisem od njega nikoli vzela.
V svoji smrtni uri ie bil Jovan Zivanovič na mojem stanovanju. Čim mu je postalo slabo, se ie pričel slačiti, da bi mu odleglo. Bila sva dobra prijatelja, pa se ie podal v kopalnico, da bi se osvežil. Zaman sem mu daiala kaoliice za pcmirjenje živcev. Umrl je nekai trenutkov potem ko sem ga prekrila z rdečim pregrinjalom.
ifa urednikovo vprašanje, kaj
Te zdai storila, ie gospe Kreutzingerieva rekla: »Ah. tega sama ne vem. Najprej sem se hotela vrniti v Maribor in sem tam že iskala stanovanje: drago mi je živeti v Beogradu. To je še en dokaz, da me pokojni 2ivanovič gmotno ni podpiral. Mislite, da bi bežala iz Beograda, če bi imela njegovo pomoč. Bil mi ie samo tovariš, svetovalec in iskren prijatelj«. — Na vprašanje, če ni vedela, da bo usodnega popoldne prišel 2ivanovič na njeno stanovanje, je gospa odgovorila: »Nisem vedela. Srečala sem aa slučajno na ulici, ko sem šla kupovat kavo. Rekla sem mu. nai pride k meni na kavo. pila sva io t mlekom, da mu ne bi Škodovala. .. Pristal ie in šel z menoj. Mojo rojakinjo, ki ie imela opravka z likanjem perila, sva poslala v kino. Potem se ie žaloigra tako naglo odigrala.« — S tem ie gosoa Kreutzingerjeva zaključila svoio bolestno izpoved. Potožila ie samo še. kako io ie razburilo, ko so prišli preiskat nieno sobo. da bi nemara našli kak strup. Toda našli niso ničesar in tako ie nenadna smrt ugledneca bančnika pojasnjena.
Dr. MIlan Prottt,
Nevaren požar v graščini Bajnofu
Pri reševanju se je onesvestilo pet mož
Novo mesto, 23. januarja.
Ob vznožju slavne Trške gore stoji že več stoletij grad Bajnof, okrog katerega so prostrana m velika gospodarska poslopja. Lastnik te znane graščine g. Robert Germ se vneto bavi z umnim gospodarstvom. Posebno v čislih so vinogradi, ki slove po izvrstnem vinu. in pa valjčni mlin, prvi te vrste v naših krajih. V torek zjutraj pa bi bilo vse to lepo posestvo kmalu postalo žrtev ognja, ki je nastal zaradi kratkega stika. (Graščina ima lastno elektrarno.)
Ogenj je nastal v velikih svinjskih hlevih, kjer se je vžgala slama. Ker so bili vsi prostori dobro zaprti, je slama tlela kakor bombaž in razvila ogromen dušljiv dim. Notranjost gorečega noslopja ie pričel reševati v prvem trenutku s pomočjo svojih delavcev sam lastnik g. Germ. Pri nevarnem gašenju sta se kmalu onesvestila dva domača delavca. Vkljub vsej nevarnosti so delavci požrtvovalno delali dalje. Okrog osme ure so prihiteli na kraj nesreče novomeški gasilci z motorko. prav tako gasilci iz Št. Petra. Zaradi velikih
snežnih ovir je gasilski avto iz Novega mesta počasi rezal brazde proti Bajnofu. Sredi dopoldneva je gasilcem pričelo zmanjkovati bencina za pogon motorne črpalke in brizgalne. Kljub vsem oviram pa se je gasilcem le posrečilo, da so rešili graščino pred veliko nesrečo, pred uničenjem. Nad hlevi, kjer se je pojavil ogenj, je bilo nad 80 težkih voz slame. Ce bi se bila tolikšna masa slame vnela, bi grad z vsemi gospodarskimi poslopji vred postal eno samo pogorišče. Opreznemu ravnanju domačih delavcev in gasilcev gre zahvala, da so ogenj omejili in zadušili že v spodnjih delih gospodarskega poslopja. Pri težkih reševalnih delih sta se poleg dveh že omenjenih delavcev onesvestila tudi dva novomeška gasilca. Na vso srečo je opasni požar uničil samo kakih 8 voz slame. Na poslopju je razbitih mnogo šip. V velikih svinjakih so bile od ognja uničene lesene pregraje. Takoj po požaru so se razširile po Novem mestu govorice, da se ie v svinjakih zadušilo več ko 60 prešičev. kar na vso srečo ni res, ker so živali pravočasno rešili pogube.
Zasluge pokojnega dr. željka Hahna
za zdravstveno službo v prid delavstvu Jugoslavije
Včeraj je v Zagrebu umrl g. dr. Zeljko Hahn. upokojeni direktor zdravstvenega oddelka Osrednjega urada za zavaro anje delavcev. Pokojni direktor ie bil prvi šef zdravstvene službe v jugoslovanskem delavskem zavarovanju, katero je bilo organizirano na podlagi zakona iz leta 1922. To težko in odgovorno službo ie dr. Hahn vršil od leta 1922 dalje. Z žilavo vztrajnostjo, z globokim poznanjem delavskega zavarovanja doma in v tujini in z veliko ljubeznijo do stvari se ie pokojniku posrečilo, da ie v dobi svojega službovanja organizaciji zdravniške službe postavil trde temelje. Z njegovim lastnim delom ie bila ustvarjena prva kolektivna pogodba in Prva službena nragma-tika za zdravnike. Izdelane so bile mnoge druge organizacijske odmeve in smernice. ki jih zahteva tako ogromna in odgovorna služba v delavskem zavarovanju. V letih, ko ie pokojni dr. Hahn vodil zdravstveni oddelek SUZOR-a. so bile zgraiene mnoge zdravstvene ustanove delavskega zavarovania. predvsem moramo omeniti moderne sanatoriie za bo^e na pljučih. Zgrajene so bile ambulante na sedežih skorai vseh okrožn:h uradov in tudi v mnogih drugih važnejših industrijskih krajih. Direktor dr Hahn ie do-lagal posebno pažnio tudi na zdravljenje revmatizma in se ie trudil, da je delavsko zavarovanje ustvarilo posebne zdravstvene zavode za zdravljenje revmatičnih obolenj V zdravstveno službo so bila vključena tudi mnoga okrevališča za onemogle delavce.
Pokojni dr. Hahn ie bil literarno vsestransko delaven ter se ie kot zdravnik delavskega zavarovanja vneto zanimal za vse važnejše bolezni delavstva. Napisal je nebroj razprav, ki so izšle v posebnih knjigah ali brošurah in v revijah v Jugoslaviji pa tudi po drugih državah Posebno se ie zanimal za vprašanje jetike in za zdravstveno stanje grafičnega delavstva. Dr. Hahn ie bil vsestransko izobražen zdravnik, obvladal je dovršeno štiri svetovne jezike, bil ie v stalnih zvezah z delavsko zavarovalnimi ustanova-
mi in organizacijami v inozemstvu, imet ie tesne osebne stike z vodilnimi predstavniki delavskega zavarovania v vseh kulturnih državah. V tei lastnost; ie oo-kojnik storil mnogo dobrega za popularnost našega zavarovania in za ugled la-še države v inozemstvu Zato ie samo naravno, da ie bil pok dr. Hahn član strokovnega odbora pri mednarodnem uradu dela v Ženevi in član glavnega sanitetskeea sveta Jugoslavije Dr Hahn je sodeloval na mednarodnih konferencah in kongresih in Dovsod z globokim znanjem prikazoval svetovni javnosti vprašanja in uspehe jugoslovanskega delavskega zavarovania in jugoslovanske social. zdravstvene zakonodaje. Dr. Hahn ie bil človek vztrajnega dela. ki ie vsako stvar, tudi . navidezno malenkostno, smatral v razvoju delavskega zavarovanja za važno. Nedosegljiv ie bil v občevanju z bolniki in tudi kot učitelj pri vzgoji zdravnikov delavskega zavarovanja. Iz vseh ukrepov in besed ie izžarevala velika ljubezen do i u soslovanskega delavstva in do njegove ustanove in vroča želja, da bi zdravniki delavskega zavarovanja pravilno razumeli svoie poslanstvo in tako mogli s srcem in razumem služiti velikemu problemu socialno zavarovalne zaščite jugoslovanskega delovnega človeka. Bil ie strokovnjak v vprašanjih zdravstvene službe v delavskem zavarovanju. katerih tudi v svetu ni mnogo.
Rodil se ie bil 19. ianuaria 1876. v Vu~ kovaru. gimnazijo ie dovršil v Novem Sadu. medicinske študije pa na Dunaju. 2e leta 1901 je v Budimpešti vstopil v službo pri Okrajni bolniški blagajni V večnost ie odšel veljaven mož. ki mu ie bilo usojeno, da gradi na osnovnih temeljih jugoslovanskega delavskega zavarovania. To ie ustvarilo mnogo lepega in koristnega, česar tudi utemeljene kritike ne morejo zatemniti. Velik del zaslug na uspešnem napredku ustanove ima pokojni dr. Hahn. Vsi. ki delujejo v delavskem zavarovanju in tudi zavarovanci mu morajo biti za niegov nesebični trud hvaležni.
prvi minister na novo ustanovljenega ministrstva za preskrbo in prehrano
Težave na Kočevskem
Hude zima je prinesla Kočevski še marsikatero drugo, pomembnejšo skrb. Mesto samo je ostalo naenkrat brez moke in kruha. Se slabše jc po vaseh Trije peki v mestu so že prenehali z delom, dva pečeta koruzni kruh, pa bosta tudi kmalu prenehala. Pred dnevi ustanovljeni mest. prehranjevalni urad st je lotil dela in dobil nekaj moke. ki so jo stranke dobile na karte pri trgovcih. Z moko je dobro založena samo uradniška zadruga, ki si jo je pravočasno pres-krbela Prehranjevalni urad čaka težko delo. Če moka takoj ne pride, bo še ta teden spet pomanjkanje. Mrke in kruha sploh nimajo v okolici, pri čemer so prizadeti zlasti delavci. Okoličani ne dobe v svoji občini niti kart niti moke. še posebno hudo je otrokom, t
Pomanjkanje med otroki v izdatni meri lajša kuhinja Kola jugoslovanskih sester, k! se je odprla po božičnih počitnicah. Okrog sto otrok dobiva dnevno v njej toplo kosilo. Jedilni list je skrbno sestavljen ter v skladu s potrebami hranilnosti in okusa Sredstva je nabirala delavna podružnica Ki .IS že skoraj od jeseni \ Kc-čcvju, Ljubljani in celo izven Slovenije. Otroci so iz mesta, rudnika in bližnje okolice, slovenski in nemški Sc iz revnih rodbin, ki zia-stn letos težko preživljajo svoje otroke. Poleg tega debe otroci tople hrane tik zraven šole in jim ni treba prehoditi s praznimi želodčki poti domov. Zato je razumljivo veseli živ-žav opoldne, ko prihajajo v kuhinjo Odbor si jc preskrbel precej živil pr, zmernih cenah še ob pravem času. če ne bi ne mogel nuditi kosila tolikim sto otrokom dnevno f
t■ * * . >
> *• * * T
'i
\ * k i t tJ. a A	- » A. ». n i
r r V 1 r » b- j :r * # f ' r
t. K i	t
» / <• , \ , t , - t f
* «, t
t ■
41*> ' vr -*r	."! *
» ■ i i « A I	(i.
t , , *' r f	• i , -~r t , r p	r r".
f » 0t J 4 t	i 4 »tli t.	U t * m
Na plesu Društva medicincev, ki bo v soboto zvečer s pričetkom ob pol 20. uri v Kazini, bo poleg drugih umetnikov nastopila gdčna Ksenija Kušejeva. Ob spremije-vanju Adamičevega jazza »Broadway« bo zapela krasno plesno pesem »Cvetje iz Nine«.
K nI turni pregled
Bravničarjeva nova opera
V soboto. 25. januarja bo v ljubljanski Operi krstna predstava nove slovenske opere, Bravničarjevega »Hlapca Jerneja«. Vsak novi poizkus slovenske opere je dogodek v našem glasbenem življenju, zato nas mora tem bolj zanimati opera, ki obdeluje glasbeno enega najbolj slovečih si-žejev slovenske literature, v katerem se je Cankarjev etični duh združil s široko socialno problematiko našega stoletja.
Matija Bravničar je eden najznačilnejših skladateljev v slovenski simfonični glasbi. Uveljavil se je z mnogimi solopesmimi, z mla inskimi zbori, klavirskimi in komornimi skladbami, vendar je težišče njegovega dosedanjega dela v simfoničnih skladbah. Bravničar je prvi uvedel v našo simfonično muziko slovenski folklor. S svojo »Slovensko plesno burlesko«, ki je bila že mnogokrat izvajana doma in v tujini, je prepričljivo dokazal, da imamo tudi Slovenci podobne elemente, kakor jih imajo Hrvatje in Srbi v svojem »kolu«. Njegovo »Belokranjsko rapsodijo« so prvič izvajali v Parizu, njegov »Hymnus slavicus« je nagradila FiLharmonična družba, izvajali pa so ga tudi v Pragi in na monstre-kon-certu v Beogradu. Dalje je ustvaril simfonično sliko »Kralj Matjaž«, pod taktirko sedaj že pokojnega francoskega dirigenta Rher>e Batona pa smo slišali njegovo skladbo za godalni orkester in klavir »Diver-tisments«. že leta 1930. je zložil operno farso v treh dejanjih »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki so jo potlej izvajali še leta 1932. ob priliki prvega slovenskega glasbenega festivala.
O svoji novi operi »Hlapec Jemej« je dejal g. Bravničar tole:
— Poljudna Cankarjeva novela »Hlapec Jernej in njegov pravica« je zaradi vsebinske in epične globine že marsikoga zvabila, da jo je dramatiziral. Med prve poizkuse sodi dramatizacija Milana Skr-binška, pred leti pa je uporabil to snov za opero mladi, prezgodaj umrli nemški skladatelj iz Brna Alfred Mahowsky- Njegovo odrsko delo, ki je imelo premiero v Brnu, je vprizorila tudi ljubljanska opera za 40-letnico otvoritve Narodnega gledališča 29. septembra 1932. Pozneje je Cankarjevo novelo priredil za oder režiser Ferdo De-lak. Njegova dramatizacija se bistveno razločuje od prejšnjih. Pri Delaku je nosilec glavne vloge zbor, Jernej pa je le prvi besednik zbora. Delak je v tej obliki »Hlapca Jerneja« zrežiral in mnogokrat vprizoril. Dosegel je velik dramatski učinek, saj mu je tako prirejeni tekst nudil obilo možnosti za dinamična stopnjevanja. Tudi mene je »Hlapec Jernej« že dolgo mikal, vendar sem bil prepričan, da snov ni primerna za navadno operno obliko. Kmalu poteim, ko sem videl na aJru De-lakovo priredbo, mi je dozorel sklep, da uglasbim »Jerneja«. Z Delakom sva izvršila nekatere nebistvene spremembe v libretu in dodala napovedovalca, čigar tekst je posnet izključno iz Cankarjeve novele, tako da veže posamezne slike. Brž nato sem se lotil uglasbitve in jo dovršil v začetku leta 1937. Z libretistom sva imenovala delo »Opera množice«, saj je množica glavni akter in z Jernejem ena celota.
M. Bravničar
Na vprašanje o muzi kalnih značiinostih te opere je odvrnil g. Bravničar:
— Delo je izvirno po zasnovi in svojevrstni obliki. Glasbeno ne Išče po sili no-votarij in se noče posluževati revolucionarnih harmonij, ker jih nisem občutil kot nujen element v naprednem glasbenem razvoju in celo mislim, da so v času povojnega umetniškega prevrata že odigrale svojo vlogo. Gibalo mojega dela so: poglobljen izraz in čustvene prvine, izražene z najpreprostejšimi sredstvi To seveda v toliko, kolikor so te stvari sploh odvisne od zavestnega in razumskega hotenja tvornega umetnika. Zakaj vsaka umetnina vsebuje nekaj skrivnosti, ki so izven območja oprijemljivosti in za katere niti tvorec ne more biti odgovoren, saj nima nad njimi
oblasti. V ostalem razodeva moja glasba tisto trpko veselost in domotožje, kakor sta lastni slovenski popevki.
Glede na nedvomno novotarijo, ki obstoji v tem, da je zbor v Bravničarjevt operi glavni akter, je izjavil naš skladatelj:
— To, da je zbor glavni akter, razlagam tako, da so prav aa prav vsi člani zbora sami Jerneji, ki se bore za isto pravico, kakor hlapec Jernej, že v samem tekstu Jernej povzame včasi besedo, ki jo množica nadaljuje. V moji operi posega zbor neposredno v samo dejanje hi se poteguje zel Jernejeve pravice. Pri oblikovanju take zborne opere me niso vodili nobeni vzori. Ce bi utegnili kdo primerjati mojo opero glede njenega stila s Stravinskeda delom »Oedl-pus rex«, bi opoaoril de je tam zbor pasiven činitelj, pač docela v duhu grške drame. Prav tako je zbor neaktiven v drugih ora-torijskih delih. Pri meni je aktivnost zbora prva_ in poglavitna značilnost. »Oče naš«, ki je osrednja točka opere, začenja zbor ln ga dele proti koncu nadaljuje Jernej. Edina protiigra zboru so osebe, do katerih se Jernej obrača v iskanju svoje pravice: gospodar, župan, župnik, jezični dok? fcro. Zadnja slika je neke vrste simfonična slika, zgrajena na enakomernem ritmu, ki naj še bolj poudari ocfiočnost in usodnost. Jernej se je zdaj pretolkel skozi vse faze svojega boja in postal samozavesten in odločen. V tej sliki ne nastopajo več Jerneji, marveč drhal, ki Jerneja ne razume in ki je pasivna v njegovi borbi. Moja opera je oblikovno zr~novana kot neke vrste pasion, Jernejev k rižev pot, in nima vnanje dramatike. Nje težišče je v ekspresivnosti Cankarjevih mirti, ki so dobile glasbeno Obliko.
Bravničarjevo novo opero redttra CSril Debevec, muzikalno pa jo je naštudlral Nl-ko Stritof. Upamo, da bo nova stvaritev nadarjenega glasbenika dosegla uspeh in vzbudila najširše zanimanje.	—
Slovenska kultura v tuji luči
Dunajska revija »Die Pause« je izdala poseben, razkošno opremljen zvezek, ves posvečen' jugovrhodni Evropi. Uvodno besedo je spisal državni namestnik Baldur ▼on Schirach, ki poudarja pomen vzajemne kulturne Izmene in novo vlogo Dunaja. Nato ao natiaijene posebne izjave bolgarskega, grškega, jugoslovenskega, rumunskega, slovaškega in madžarskega poslanika, vsaka s sliko. Ing- Hanns Blaschke razpravlja v posebnem članku o kulturno poditičnem pomenu Dunaja za jiužnovzhod-ni prostor. Nato sledi zaupovrstjo material o Bolgariji, Grčiji, Jugoslaviji. Rumuniji, Slovaški in Madžarski.
Splošni članek o Jugoslaviji je iz peresa Kurta Hejrerja. Pisec prikazuje našo dižavo kot »deželo kontrastov«, ki jih v nadaljnjih izvajanjih označuje za zemljepisne, etnografske, kulturne in gospodarske sestavine jugoslovenskega mozaika. K. Heyer pravi, da različne gospodarske razvojne stopnje in upravnopravne organizacijske oblike, prav kakor razne forme kulturne aavesti, nikakor niso ovira državni skupnosti. Jugoslavija — piše — je v kratkem času svojega obstoja pokazala, da je mogoče doseči v tem pravcu mnoge velike uspehe m napredek.
Dr. Franz Hille, ki je pravkar postal lektor nemškega jezika in literature na ljubljanski univerzi, je prispeval obsežen članek »Književnost, glasba in likovna umetnost v Jugoslaviji«. Pisec pravi, da še ni mogoče govoriti o enotni jugoslovenski nacionalni literaturi, vendar imajo književnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov zeto mnogo skupnega in je zlasti slednji dve težko medsebojno ločiti. Dr. Hille prika-jnje najprej razvoj slovenske literature i«
25. JAN. 1941
MEDICINSKI PLES
KAZINA
Pod pokroviteljstvom dekana, profesorskega zbora me dicinske fakultete in častnega damskega komiteja
Sprejem častnih gostov točno ob pol 20. uri. — Broadway jazz — Adamič — T rost — Bar. — Program: baletni par: PILATO-MOHARJEVA — sopranistka gdč. KLŠEJ KSENIJA.
Rezerviranje miz, predprodaja vstopnic in reklamiranje vabil danes in jutri pri vratarju na Univerzi od pol 12. do pol 1.
Domače vesti
*	Nagrade orožnikom. Kraljevski namestniki so podpisali uredbo z zakonsko močjo, po kateri dobijo vsi v orožništvu u službeni nagrade, ako dosežejo viden uspeh v življenjsko nevarnih položajih. Priznanja so lahko moralne ali gmotne narave. Ista priznanja lahko dobijo osebe, ki se posebno izkažejo pri zaščiti državnih interesov. Moralna priznanja so pohvale in odlikovanja, gmotna pa denarne nagrade. Oficirji iin vojaški uradniki lahko dobijo samo odlikovanja moralne prirode.
*	Žaga gozdnega urada v Soteski že več tednov ne obratuje. Čeprav je sedanji čas za lesno industrijo zelo ugoden in cene lesu še vedno visoke, da vse žage delajo s polno paro. stoji žaga v Soteski že več tednov Ustanovljeni obrat ie v veliko škodo delavnim slojem v Soteski in najbližji okolici, sai ie delo na žari tem revežem edini dohodek Zaslužek na žagi ie precej dober, zato delavci m tudi delavke žele da bi pričela ža°a čim Drei obratovati ker sicer je mnogim ogroženo preživljanje.

G*
******* o
MANUFAKTURA P. KS.
Hfb
MESTNI TRG 24
jšig.ciuva, g^jenKa učiteijsKe šole v Mariboru. Pogreb bo v soboto ob 15.30 iz mestne mrtvašnice na Pobrež.u. — V Kanalu ob Soči je preminila ga. Jožefa M 1 k 1 a v č i č-G orjupova, roj. Ivančič Pogreb bo danes na domače pokopališče pri Sv. Ani. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Stalni balneološki svet banovine Hrvatske je ustanovljen s posebno naredbo bana dr. Subašiča. Je posvetovalni organ v vsen vprašanjih, ki se nanašajo na urejanje in izkoriščanje mineralnih voda, kopališč in klimatskih krajev Članov je 10. od katerih je eden zdravnik - uradnik banskega oddelka za narodno zdravstvo. Vsi člani so imenovani za dobo treh let Članom sveta pripadejo dnevnice in potni stroški kakor uradnikm 3. skupine II stopnje, članom v Zagrebu pa lahko ban določi nagrado po seji.
*	Morje izroča svoje žrtve. Z otoka Mljeti poročajo, da so našli ob morskem obrežju spet italijanskega utopljenca vojaka. Truplo je bilo že dolg v vodi Pokopali so ga na otoku Mljetu Prebivalci otoka Lopuda pa so našli v morju dva zaboja, v katerih so bili zračni torpedi. Zaboj je s tuje tovorne ladje, ki se je v Jadranu potopila. Dalje so našli truplo neznanega moškega v zatoku otočka Lokru-ma pri Dubrovniku. Truplo je po malem že razpadalo. Pokojnik je imel na sebi rešilni pas. na roki tetovirani črki L. N.. okrog vratu pa verižico s podobicami nekaterih svetnikov. Dokumentov ni imel nobenih Pokopali so ga v Dubrovniku
škof dr. Stepinac in župan Starčevič. V Dubrovniku bodo gostje razdeljeni po hotelih, del njih pa bo prebival na parniku. 1. februarja zvečer bo slavnostna predstava v gledališču, na Svečnico bo ogledovanje Dubrovnika in otvoritev razstave, popoldne pa se pričnejo svečanosti sv. Blaža Tretji dan bo pred cerkvijo sv. Blaža velika narodna tombola, zvečer pa velika ma-škerada v gledališču. Peti dan se gostje vrnejo iz Dubrovnika s parnikcm v Split in potem v Zagreb. — Dubrovačka in Jadranska plovidba sta dovolili četrtinsko voznino vsem izletnikom Popust za dopo-tovanje v Dubrovnik velja od 29 januarja do zaključno 3. februarja, za vrnitev pa od 3. do zaključno 7 januarja. Za obisk Dubrovnika do konca februarja, dokler bo trajala pomorska razstava, bo na parnikih obeh plovb dovoljena polovična voznina.

ia LfeSsa*
a Jovo^fe^*
S
AN C

* Nemška stenografija strojepisje. Prijavite se: Trgovsko učilišče Robida, Trnovska ulica 15. (—)
| Parfumerija Venus POSLUJE SEDAJ v palači Bata |
*	Dolenjski čebelarji so zborovali. Podružnica čebelarskega društva v Doteaj-skih Toplicah, v kateri so včlanjeni tudi sosedje Kočevarji iz Črnomošnjic in bliž njih vasi. ie imela preteklo nedeljo občni zbor. Čebelarstvo spet za -zrma precejšen razvoj te lepe in koristne panoge našega narodnega gospodarstva Pietcklo leto ie bilo za čebelarstvo kai slabo sai čebele zaradi deževja niso nabrale niti toliko, da bi mogle ob tem pre^m ti Toda neuspeh enega leta ne uriaši na rednih čebelarjev, ki upajo na b->l:še letine in na obilno čebelno pašo Obeni zbor je sklenil naprositi os-ednje č~b?larsko društvo, da priredi v Dol. Topicah predavanje o razvoju in nastanku čebele s skioptičnimi slikami. V nedriio 25 t m bo čebelarsko predavanje v Stari žagi za čebelarje iz kočevskih krajev.
*	pozor, napredna društva! Od pred leti razpuščene sokolske čete v Ribu ie ostala odrska kuliserija. obstoječa iz dveh sob in gozda. Vse se ordari brezplačno kakemu naprednemu društvu, najrajši sokolskemu. pod pogojem, d i pride društvo osebno iskat. V~e informac'ie daje Flegar Avgust, šolski upravitelj. Rob na Dolenjskem.
*	Novi gr°bovi. Umrla je ga. Marija Potokarjeva. Pogreb bo v soboto ob 14. iz hiše žalosti, Cojzova cesta 9. k Sv-Križu. — V cvetju mladosti je umrla Dra-


*	Plodna ravnina spremenjena v jezero. Tavankut se imenuje največje hrvatsko naselje v severnem delu plodne Bačke. Navadno sleherno pomlad povzroča vodovje ob taljenju snega velike povodnji, ki poplavljajo širne poljane, sadovnjake m vinograde. Letos je nesreča nastopila zgodaj in je vsa pokrajina po zadnji odjugi spremenjena v jezero. Poleg zemljišč je poplavljenih tudi že 20 hišic, ki se bodo najbrž porušile. Šef tehničnega oddelka mesta Subotice inž. Kosta Petrovič je včeraj odpotoval v Novi Sad. da se pri banski upravi dogovori zastran načrtov o razvodnjava-nju Tavankuta. Ustanoviti bo treba posebno kmečko zadrugo, ki bo izvršila potrebna regulacijska dela.
*	Hram svobodnih zidarjev v Osjeku je bil po razpustu lož izročen mestnemu poglavarstvu. Zdaj si prizadevajo mnoga društva, da bi pridobila prostor v tem hramu. na katerem je vknjiženih 35.000 din dolga. Ker invalidi v vsej Slavoniji, po številu njih 15.000. nimajo lastnega doma, so vložili prošnjo, da bi se jim prepustil hram. ki ga želijo preurediti v invalidski dom z zavetiščem, ker prihajajo invalidi iz vse Slavonije v Osijek po opravkih.
*	Nenavaden poročni dar. Soseda v vasi Majerju pri Varaždinu je prosila sosedo, naj ji za nekaj dni shrani ve.ji zavoj, v katerem da so poročna darila za njeno so-rodnico. Boji da se, da ji ne bi mož očital, da je zapravila preveč denarja. Soseda je zavoj shranila, čez dva dni pa so ga prišli iskat finančni pazniki. V zavoju so našli 6 kg saharina in 5 tucatov igralskih kart. Oboje so zaplenili in sledila bo občutna kazen.
*	Velike svečanosti ob letošnji proslavi Sv. Blaža v Dubrovniku. K letošnjemu praznovanju zaščitnika mesta Dubrovnika sv. Blaža, čigar god praznujemo 3. februarja, se bo letos zbralo izredno veliko število gostov iz raznih kraiev države. Sveča nost sv. Blaža že stoletja slovi po sv»Mih krasnih obredih. Letos pa bo s praznovanjem združena še slovesna otvoritev razstave dubrovniškega pomorstva skozi stoletja. Iz Zagreba bo krenil v Dubrovn!k poseben vlak s 300 izletniki. Že doslej se je prijavilo okrog 150 izletnikov Cene so ugodne: 600 do 800 din s potovanjem in vso oskrbo. Izletniki JS se odpeljejo iz Zagreba 31. t. m. zvečer in prispejo naslednje Jutro v Split, od tod pa se prepeljejo s posebnim parnikom »Dedinjem« v Dubrovnik. Tam jim pripravljajo prisrčen sprejem, ker bodo med izletniki tudi ugledni zagrebški predstavniki, takn nad-
* Sleparski pregledovalec mlinov. Takšna pustolovstva, kakršna je zadnji čas počenjal slepar Adam Jurišič iz vasi Črne pri Vinkovcih, se utegnejo v današnjih časih še ponoviti, zato naj njegovo početje nekoliko podrobneje opišemo: Slepar Jurišič si je napravil priporočila različnih javnih delavcev in legitimacije, da se je lahko zdajal za zastopnika Gospodarske sloge in Pogoda. Potem je v spremstvu županov obiskoval mline in trgovine po Slavoniji, pregledoval zaloge in poslovanje Seveda je našel različne napake in je :z-mamil od trgovcev in mlinarjev vsega skupaj kakih 200.000 dinarjev. Seveda se je predstavljal tudi kot glavni urednink nekakšnega novega gospodarskega lista pod naslovom »Hrvatska gospodarska politika«, ki da sta sa začela v Zemunu izdajati dr. Vladimir Maček in dr. Bičanič. Zdaj je slepar Jurišič že na varnem. Prijela ga je policija v Vinkovcih na prijavo dveh kmetov. ki ste ga prej kakor trgovci in veliki mlinarji spoznala za sumljivca. Preiskava bo precei dolgotrajna, ker je treba raziskovati celo vrsto sleparij tega predrznega pustolovca.
V dunavski banovini
dobro upeljan potnik galanterijske stroke,
s prvovrstnimi referencami išče zastopstvo. Cenj. ponudbe: Novi Sad, poštni pret. 187.
* Beg treh nevarnih zločincev. Iz kaznilnice v Lepog.avi, kjer so že precej časa odsedevali svojo kazen, so pobegnili naslednji trije zločinci: Franjo Saboti, ki je bil pred varaždinskim sodiščem zaradi uboja obsojen na 16 in pol leta težke ječe, potem Štefan Bizovič, ki je bil v Osjeku zaradi uboja obsojen na 14 let težke ječe. tretji pa je Milan Udorovič, ki ga je sodišče v Bjeiovaru obsodilo na 8 let ežke ječe. Vsi trije so razmeroma mladi, izpod 30 let. Največjo neumnost je storil Udorovič. ki je prestal že nad polovico kazni in bi bil v kratkem pogojno izpu-sčed. Beg se jim je posrečil v gozdu Ivan-čici, kjer so na dogovorjeni mioljaj napadli paznika, mu vzeli puško in 8 nabojev ter izoinili v goščavi. Orožniške postaje daleč na okrog so obveščene o njihovem begu.
PO BILANCI . . .
.. Ail-right-knjigovoifstvo!
Idealno — pregledno — hitro in pregledno. Oton S t i g I i c, organizator. Ljubljana, Aleksandrova 4/11 rel 39-09.
narodnega preporoda v 19. stoletju. Zaustavljajoč se pri sodobni slovenski književnosti, karakterizira najprej Cankarja in nato bolj apoliničnega Zupančiča, ki je najpomelbnejši slovenski pesnik sedanjosti. »So-obna slovenska književnost, prav kakor srbskohrvatska,« piše dr. Hille. »se začenja z impresionizmom, Ki je slovenskemu slovstvenemu jeziku vtisnil pečat. V prozi se križajo na prelomu stoletja razne struje: izzvenevajoča, staromodna romantika, ki kaže posebno trdovratnost, realizem' in moderna Medtem ko starejša generacija, na pr. Novacan, prikazuje kmečki svet v poetični luči ali zanaša vanj svojo lastno razdvojenost, se mlajša — okrog 1. 1900 rojeni — loteva dela brez predsodkov in bolj stvarno. Premagati skuša za impresionizem značilno omejitev na osebni jaz, na vse, kar je enkratno in bolestno, daje prednost sodobni tvarini in domači sredini, prizadeva si torej dojeti socialno in politično resničnost in se naslanja na ljudsko govorico. Stilistično še stoji v Cankarjevi senci. V najboljšem slovenskem romanu povojnega časa, Juša Kozaka »šentpetru«, se na pr. obravnava proces pomeščanjenja. Kranjec in Javornik opisujeta socialno presnavljanje. Bevk. po Cankarju najplodovitejši slovenski pisatelj, gleda prvi v dušo malemu človeku. Problem malega človeka je poleg problema malega naroda za slovensko slovstvo. Ki ie vsekdar kazalo močnejšo socialno noto. zelo pomenljiv Treba je primerjati Meška z mladim, uspešnim Prežihovim Voran-cem- Meška. duhovnika — katoliška duhovščina je sploh močno udeležena v slovenskem slovstvu. — ki opisuje vas v njenem cerkvenem zavetju in ohran ju jočem redu ter Prežihovega Voranca, ki slika neizprosni boj za obstanek malih posestnikov in bajtarjev — pa bomo lahko preso-
dili, kakšne močne napetosti obvladujejo današnje slovensko duhovno življenje.«
Pisec se obširneje bavi s srbsko in hrvatsko literaturo in omenja tudi uspešni razvoj gledališč v Jugoslaviji. Nato prehaja k slovenski nacionalni glasbi. Ki se ie začela okrog 1. 1800 ter posebej označuje Glasbeno matico kot nacionalno glasbeni institut Slovencev. Zanimiva je sodba tujega opazovalca, da v operni produkciji zaradi tega nismo dosegli nič večjega, ker nam ne: ostaja nacionalne družbene plasti s staro tradicijo. »Obraz novejše slovenske glasbe je določen z impresionizmom: J. plodovit in popularen skladatelj —, A. La-plodvit in popularen skladtelj —, A La-jovic in kaotični M. Kogoj, pri katerem se pozna ekstremni vpliv praške šole, prav kakor pri Slavku Ostercu. Ce se na pr. revolucionarni Blaž Arnič naslanja na mlado rusko glasbo in se na drugi strani trudi Stanko Premrl po formalni čistosti novega klasicizma, je s tem dana podoba polarnosti današnjega slovenskega duhovnega življenja. Pri tem je revolucionarni tečaj mnogo bolj opazljiv kakor pa konservativni.«
Dr. Hille podaja v zgoščeni obliki tudi rezultate razvoja slovenske upodabljajoče umetnosti od impresionizma dalje, navaja sodbo prof. dr. Steleta o slovenskem impresionizmu in prikazuje današnje stanje našega slikarstva in kiparstva, omenjajoč zlasti Maleša, Miheliča, Smodeja. Goršeta, Lobodo, Kosa, brata Kralja, L. Dolinarja. Prvič v tujini je tu poudarjen" velik vpliv, ki ga ima na sodobno slovensko umetnost zagrebška šola. »Preko zagrebške šole so Slovenci povezani s klasičnimi kulturnimi tli Adrije,« pravi pis?c: pri tem je treba omeniti, da so naši stiki s temi tli neposredni, saj sega tudii naš etnični živelj na Jadran.
Pcleg tega pregleda so v posebnem zvezku revije »Die Pause« tale jugoslavica: črtica Ivona Cankarja »Vrzdenec« v prevodu Guste Jirku. primer srbske narodne pesmi nekaj črnogorska ljudskih povesti in norela Iva Andriča »Ob kotlu« (v prevodu dr Aloisa Schmausa). Ilustracije so iz-rane z velikim okusom: med njimi so slika starega rimskega mostu v Mostarju, celostranska lika splitskega Peristila. posle na zagreMko »City«, motiv iz bosen-ske vasi, pogled na Dubrovnik, narodni noši iz Vrlike (celostransko), prizori s trga v Skoplju in kot primeri likovne umetnosti: Milunoviččva »Bula«, Meštrovičev »Zamišljena«. Krizmanov »Hvar« in Plav-čičevi -»Ribiči«. — Tudi prispevki o ostalih državah so izbrani v tem duhu in opremljeni z razkoSno reprocluciranimi ilustracijami.	—
ZAPISKI
Skladbe L. M. Skesanca v beograjski radijski oddaji, v petek, dne 24. t. m. priredi beograjska radijska oddajna postaja koncert, posvečen skladbam in nastopu prof. L. M. š k e r j a n c a. Spored navaja na prvem mestu škerjančevo koreografsko simfonično pesnitev »Mafenka«. ki je doživela svojo krstno predstavo v Ljubljani na Novinarskem koncertu dne 1. 12. 1940. Nato sledi Balada op. 19 francoskega skladatelja Gabriela Faurčja, katero izvaja s spremljavo orkestra prof. L. M. škerjanc. Poslednja točka jc škerjančeva H. simfonija (v h-molu), ki bo tokrat prvič izvajana. Spored izvaja povečani beograjski radijski orkester, obe svoji točki dirigira avtor sam, osrednjo pa I. Hjin. Odifaja se prične ob 20.20 in Jo prenašajo beograjska normalna in kratkovalovna ter ljubljanska oddajna postaja, na kar opozarjamo naše glsbeno občinstvo.
Iz Ljubljane
u— Sredi zime smo. pa imamo pomladno vreme. Živo srebro kaže 3 do 10 stopinj nad ničlo Sneg. ki ea ie nebo na-sulo precei na debelo, ie oo strehah že skopnel Tudi na tleh se vidijo že marsikje prekoDnine Kliub toplemu vremenu pa vode niso preveč narasle Ljubljanica ie od včerai celo za nekai centimetrov upadla. Včerai smo opazovali zanimiv pojav. ko ie Ljubljanica nosila ve ike ledne plošče Najbrže ie narasla voda v gornjem toku Ljubljanice in njenih pritokih dvignila ledno površino in io odnesla s seboi. Po tri kvadratne metre in več velike Plošče ie voda z velikansko silo butala v opornik frančiškanskega mostu. Tako smo dobili vsaj Dribližno predstavo o neprilikah. ki jih povzročajo ledne plošče na naših plovnih rekah oosebno na Savi in Dunavu. za ladiiski oromet.
u— Poročila Ha se danes g. Stane Medved. zobotehnik iz Dola pri Ljubljani, in gdčna Danica Kregarjeva. načelnica Sokola v štepanji vasi, hčerk? znanega štepanj-*kega gostilničarja in posestnika. Naprednemu paru obilo sreče! (—)
o— Razmere na ljubljanskem trgu. Južno vreme, je blago vplivalo tudi na ljubljanski trg, ki je bil že povsem zapuščen. Pretekli teder. se je spet pojavilo precej zelenjave in sicer zeljnatih glav cvetače, špinače ln motovilca. Tudi solate je bilo precej Očiščena in izbrana zelenjava je bila naprodaj po 16 din kg. ostala pa po 12. Mnogo je bilo dalmatinske cvetače po 16, toda slabše od domače, kar pa je povsem
OPOZORILO!
Gosp. ERJAVEC Josip nima več pooblastila za sklepanje kakršnihkoli zavarovanj ali za sprejemanje plačil za naš zavod.
V Ljubljani, dne 23. januarja 1941.
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
razumljivo, ker vpliva nanjo precej dolga pot. Domači radič je bil po 14 do 20 din Kg, inozemski pa po 24 do 26 Rdeče zelje po 5 din, ohrovt po 3 in 4, kolerabice 4. Draga je bila tudi špinača — po 20 do 24. Mnogo je bilo na trgu kislega zelja po 4 in kisle repe po 3 din. Tudi sladke repe ni manjkalo po dinarju komad. Stari krompir je bil po 1.50 do 2 din, a v majhni Količini. Zelo drag je postal peteršilj — kai po 18 din kg. Precej je bilo fižola in čebule, prvi po 8 kg, druga pa po 2 din. Naprodaj je bilo minuli teden mnogo jabolk in sicer po 6. 8, 10 in 14 din. Razen suhih sliv in hrušk včeraj sadja ni bilo mogoče dobiti. Razmeroma dosti več je bilo jajc. vendar so obdržale stare cene: 1.50, 1.T5 do 2 25 din komad Dosti je bilo mlečnih izdelkov. Surovo maslo po 36 do 46 din kg. čajno po 48 do 56, kuhano po 48 do 52,boljši sir trapist po 38 do 40, slabši po 4 din manj za kilogram. Velik naval je bilo ves tečen opaziti na krušno moko. Belo so prodajale po 9, koruzno po 5, ajdovo prve vrste po 9 do 10, druge vrste po 7 do 9 din kg. Zajci so bili po 10 do 20 din komad, purani po 60 do 75, kapuni 36 do 40. perutnina po 16 do 38 din komad. Raco si dobil za 25 do 35, veliko gos za 50 din. Ustreljen golob je veljal 5 do 6 din Mesai ske stojnice so bile večno polne, cene mesu običajne. V splošnem pa je bila kupčija na živilskem trgu ves teden zelo s'aba. Na trgu je stalno tudi cenen občinski krompir Pretekli teden so uvedli potrebno novost: tehtnice namesto meric. Sistem prodaje na tehtnice pa bo v polni meri zamenjal merice prihodnji mesec Na ta način bo onemog:čena vsaka zloraba. Težave povzroč" dejstvo, da so nove tehtnice precei drage
u— Testenine na karto S 1. februarjem dobimo nakaznice za moko in kruh. Nekateri so mislili da bomo dobili nakaznice tudi za druga živila kar pa ne drži. pač pa bodo na karte tudi testenine Za kruh. moko. testenine in zdrob bo veljala ista nakaznica. Kdor bo kupil toliko moke. za kolikor se glasi nakaznica, ne bo mogel kupiti kruha zdroba. testenin in obratno Seveda bo velika poraba testenin z uvedbo nakaznic znatno omejena. Z uvedbo nakaznic so ljudje večinoma zadovoljni, posebno revnejši sloji Nedostatek pšenične nr-ke bo'o krili s koruzno, ki ostane še dalje v prosti prodaji. Nekateri že itak porabile dosti več koruzne moke kakor pa pšenične
u— Dravsko intendantsko sklarfište s
pekovsko četo bo praznoval dne 31 t. m svoio krstno slavo. Božia služba in rezanie kolača bo ob 10.30 v pekarni
skladišča na Kodeljevem. Domačin slave bo kapetan 1. stopnje Andrej A. Zlobec. Popoldne bo vojaška veselica.
u— Le še nekaj predstav izredno uspele Nušičeve veseloigre »Gospa ministrica« bo v šentjakobskem gledališču. Igra je imela tak uspeh, da so bile vse dosedanje predstave razprodane. Ponovitev bo v soboto 25. ln v ne: eljo 26. t. m. ob 20.15 ter prihodnjo soboto in nedeljo. V soboto 8. februarja na obletnico smiti pesnika dr. Franceta Prešerna pa bo premiera izvirnega domačega dela like Vaštetove drame iz Prešernovega življenja »Visoka pesem«.
u— Društvo »Pravnik« v Ljubljani. Redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom bo 12. "februarja ob 18. uri v sejni dvorani Odvetniške in notarske zbornice, Cigaletova ulica 3.
u— JNAD Jug°slavija. Danes ob 16. sestanek ženske sekcije. Načelnica.
u— Prometna nesreča. Poledeneli Kongresni trg je nevaren tudi vozilom. V sredo zvečer je velik osebni avtomobil pred Ba-hovčevo lekarno na vhodu v Vegovo ulico zadel v tricikelj, ga treščil ob poslopje univerze ter razbil, vozač tricikla pa je odle-tel na pločnik, kjer je obležal znatno poškodovan. Do nesreče je prišlo vsled nezadostnega upora avtomobilovih za-njih koles na poledici.
u— Nesreče. Alojzija Hrenova. 421etna posestnikova žena iz žužemberka, je močno zakurila kmečko peč, legla na njo in trdno zaspala. Ko se je prebudila, je bila hudo opečena po vsem telesu in rokah. V sredo zgodaj zjutraj je poklical vratar na magistratu reševalce. Pred magistratom je ležal neznanec ki je padel po stopnicah in si močno pretesel možgane. Mož se do včeraj še ni zavedel. V torek zvečer se je nenadoma onesvestil pred glavnim kolodvorom na Masarykovi cesti kleparski vajenec Janez Hribar iz Za/3 ob rove, uslužben pri Kornu v Ljubljani. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Arko, ki se je slučajno mudil na mestu. Hribar je baje zastrupljen. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
u— Tatvine. Iz podčastniške čitalnice v vojašnici vojvode Mišiča je odnesel neznanec radijski aparat znamke Ingelen. vreden 3000 din. Verjetno ga bo skušal kje prodati, zato svarimo pred nakupom. V Lebnovo krojaško delavnico na Novem trgu se je vtihotapil tat in ukradel listnico z 900 din. Železniškemu uslužbencu Martinu Novaku v Drenikovi ulici je bilo ukradenih par čevljev, vrednih 500 din. Inž. Pibernik je za kratek čas pustil svoj avtomobil brez nadzorstva v Dalmatinovi ulici. Priliko je takoj izkoristil neznanec in pobral iz vozila rjavo aktovko z raznimi knjigami, par smučarskih rokavic, samoveznico in nekaj drugih malenkosti Vsi predmeti so vre ni okrog 400 din. Inž. Antonu Umku je nekdo ukradel iz stavbne barake Za gradom dolgo ročno žago in par gumijastih škorcrev v skupni vrednosti 250 din. ženi pečarske-ga podjetnika Ani Pirnatovi je izginila v torek iz kuhinjske omare listnica z 950 d:n. Denarnico je kmalu nato našel na dvori rču domači hlapec, toda prazno. Modro p-eska-no kolo znamke Puch je odpeljal neznanec izpred Goršičeve gostilne na Gosposvetski cesti Muradu Ignjatoviču. Iz veže davčne uprave pa je bilo ukradeno Alojzu Golobu črno nleskano 1500 din vredno krlo znamke Elfa.
R
I
Petek. 24. januarja. Ljubljana, 7: Jutrnji pozdrav, napovedi. poročila. — 7.15: Pisan venčak veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Z gluhonemimi po Sloveniji (strok. učit. Vir.ko Rupnik. sodeluje Ciril Sitar, bivši goie-i nec ljubljanske gluhonemnice. sedaj ti-skarnar v Ljubljani). — 12: Naši zvoki (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert j radijskega orkestra. — 14: Poročila, ofo-j jave. — 14.10: Tuj?koprometna porodila. ! — 17.30: Pester spored radijskega orkestra. — 18.10: Žensika ura: Narodna in državna zavednost žene (gdč. Kriria Hafner) — 18.30: Plošče. — 18-40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi. poročila. — 19 25: Nac. ura. — 19.50: Planinec ljubi živali (g. Pavel Ku-naver). — 20: Zbor »Grafika« (plošče). — 20 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Beograda — 21 40: Neka i p'e ne glasbe (plošče). — 22: Napovedi, poročila.
Beograd. 19.40: Muslimanske pemi. — 20.15: Simfonični koncert. — 22: Kon-ert ! sodobne glasbe. — ZagTeb. 17.45: Pet te — 20: Perter glasbeni =rx>red — 22.15: Ples. — Praga. 19.10: Mali orkest0--. — 20.20: Koncert solistov. — 22" Češka glasba. — Scfja. 19.50: Prenos Puc~"ni-ieve ooere »Madame B^ttTflv«. — Berlin. 19.15: Orkestralni koncert. — 21.15: Mali orkester in solisti.
ifkovanfe zločinov Bratkove družbe
Bratko in Klobasa bi rada marsikaj zamdčala
€i Me
Maribor, 23. januarja
V zvezi z aretacijo zlog'asnega vlomilca in razbojnika Ivana Bratka sc razčiščuje doslej nepojasnjeno razbojništvo pri Palo-vih pri Sv Miklavžu pri Mariboru, o katerem smo tedaj poročali. Bilo je v noči od 5 do 6. december 1940, ko sita udrla skozi podstrešje v notranjost Palove domačije dva razbojnika, ki sta hotela s strdli iz samokresa domače popolnoma ustrahovati. Nista pa ničesar našla in sta izginila v gluho noč. Posestnik Pal in njegova žena sta tedaj izpovedala, da je bili eden od obeh večji. drugi pa manjši. To bi dalo pc opisu sklepati, da je bil večji že zajeti glavni Bratkov pajdaš Ivan Klobasa, ki je nekatere vlome tatvine že priznal, drugi manjši pa Bratko sam.
Ivana Bratka so v Ljutomeru po zajetju v soboto 18. t. m zaslišal i čudi glede tega razbojniškega poizkusa pr. Palovih. Bratko je do zadnjega tajil soudeležbo, vendar pa ga obremenjuje okolnott, da so pri Palovih našli izstrelek naboja, ki je istega fabrika-ta kakor naboji za samokres 7-65, ki so ga bili našli pri Bratku. Na drugi strani so dognale poizvedbe, da se je Ivan Bratko tiste
dni z nekim pajdašem pripeljal s taksijem iz Varaždina in da sc je tedaj mudil v neki gostilni na periferiji Maribora, potem ko je obiskal Dvor?akove v Ciglencah pri Koreni blizu Vurberga. Ves nač-n nastopa po odstranitvi opeke na strehi in udoru k Palovim kaže na Bratkove metode, tako da mu zanikanje soudeležbe ne bo meglo mnogo pomagati. Slej ko prei pa bo tudi ta zadeva razčiščena, čim bodo zajeli še druge Bratkove pajdaše, med drugnn nekega Novaka, ki je osumljen, da je izvršili skupno z Bratkom razbojništvo pri Vajdičevih v Oseku pri Sv Trojici, kjer sc bili ukradeni razni predme^ za okoli 400 din, po-iem ko sta Vajdiča in njegove ženo poškodovala ter pretepla, razen tega še nekega Lovrenčiča, ki je tudi doma iz Ciglencev, kakor trije Dvoršakovi, tudi Bratkovi pajdaši.
Oblastva si sedaj prizadevajc, da bi po-lovila čim več Bratkcvih pajdašev, ker je pričakovati, da bodo niihove izpovedi pri murskosoboškem prcskovallnem sodniku marsikaj pojasnile kar bi Bratko in Klobasa nemara rada zamolčala
h Celja
l
e— Oddajte vprašalne pole do sobote!
Mestni prehranjevalni urad na mestnem poglavarstvu bo sprejemal vprašalne pole, ki jih je razdelil med prebivalstvo celjske občine, samo do sobote 25. t. m. Vprašalnih pol, ki bi jih prejel po tem terminu ne bo več upošteval in si bo moral vsak sam pripisati, če ne bo dobil nakaznic za živila.
e— Specialni doprinos k fondu narodne obrambe. Davčna uprava v Celju razglaša: Zaradi pravilne odmere specialnega doprinosa k fondu narodne obrambe za 1. 1941., se pozivajo vsi oni davčni zavezanci, ki imajo 3 ali 4 odnosno 5 in več živih zakonskih otrok izpod 21. leta starosti, da v lastnem interesu vložijo pri davčni upravi v Celju prijavo ter navedejo imena, dan, mesec in leto rojstva svojih otrok. Te podatke mora potrditi pristojna občina Prijave je treba kolkovati z 1C din Skrajni rok za vložtev teh prijav je 31. t m. Tiskovine se dobe pri davčni upravi v Celju.
e— Nove maksimalne cene drv in premoga za kurjavo je določilo mestno poglavarstvo v Celju z veljavnostjo od 22. t. m. Maksimalne cene so naslednje: seženj žaganih bukovih cepanic o50 din, seženj se-kanih bukovic cepanic 684 din franco skladišče, 100 kg žaganih bukovih cepanic 36 din, 100 kg sekanih bukovih cepanic 38 din, tona hudojamskega premoga kosovca 420 din, kockovca 400 din, trboveljskega kosovca 420 din, kockovca 400 din, zabu-kovskega zdroba 282.50 iin in velenjskega orehovca 230 din. Navedene <ene premoga ostanejo pri prodaji na drobno iste. Kupcu je treba računati prevozne stroške za na dom postavljena drva ali premog po medsebojnem dogovoru. Proizvajalcu drv odnosno premoga pa ne prit,-če nobena odškodnina za prevoz v mestu Celja.
e— Opozorilo obrtništvu. Opozarjamo obrtništvo, da dobi pojasnila o napovedi za pridobnino, o pavšalnem obdavčenju in drugih davkih v pisarni Splošnega združenja obrtnikov za mesto in srez Celje.
e— Močno naraščanje brezposelnosti zaznamuje celjska borza dela v zadnjih tednih. Dne 20. t m. je bil pri celjski borzi dela v evidenci 1401 brezposelni (1131 moških in 270 žensk) nasproti 1130 (896 moškim in 234 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi 1 oskrbnik, 2 hlapca, 8 kuharic, 6 kmečkih dekel, po 2 natakarici in služkinji ter po 1 gostilniška kuharica in po-strežnica.
e— Nad 16 milijonov je šlo v zrak. Na
področj uglavne zaloge tobaka v Celju so lani pokadili za 16, 389.052.75 din tobačnih izdelkov nasproti 13,820.492 din v letu 1939. Porast je znašal lani torej 2,568.560,75 din. Lani je bila potrošnja tobačnih izdelkov največja v decembru, ko je dosegla 1,771.449 din, najmanjša pa v februarju, ko je znašala 995.364.50 din.
e— Prvenstvena šahovska tekma. Po določilu Slovenske šahovske zveze bo Celjsld šahovski klub igral v nedeljo 26. t. m. popoldne v svojih klubskih prostorih v hotelu »Evropi« v Celju prvenstv »no tekmo s Šahovskim klubom Šoštanjem, ki je prvak šaleške doline.
e— Kontumac. Ker se je pojavila pasja steklina, je v vsem celjskem srezu odrejen strog pasji kontumac.
e— Darila. Drž. krajevni zaščiti dece in mladine je daroval odvetnik dr. Ernest Ka'an v Celju 200 din namesto venca na grob ge. Ane Kukovčeve, soproge odvetnika in bivšega ministra dr. Vekos"ava Kukovca. — Dijaški kuhinji je podarila ga. Ema Lilekova 100 din namesto cvetia na krsto notarja g Otona Ploja v Mariboru.
faodke v znesku 1525 dinarjev. Ko je hote- | iroeIa služkinjo, nefco Jožefo Jevšenjakcvo.
la plačati nakupi j eno b.ago, je opazila, da 1 Služkinja je nenadno odpotovala, v Za-
je denarnica izginila Tatvine je osumljena neka mlajša ženska, ki se je tedaj sukala po trgovini.
a— Priporočljiva služkinja. Hišna pocestnica Olga Šmucarjeva v Metelkovi ulici je
greb. Ko je odšla, je opazuua gospodinja, da so z njo vred izginili razni predmeti, med drugimi tudi ženska srerbna ura. Skupna vrednost ukradenih stvari je okola 2000 din. Za tatinsko služkinje poizvedujejo.
te

a— Da\'čna uprava za mesto Maribor razg'aša, da je plačevati speciaHni doprinos od 1. decembra 1940 dalje z naloženimi znamkami in sicer bodo morali deloda-jalci ki plačujejo u služben sfci davek v znamkah, plačevati tudi specialni doprinos v znamkah. Ostali delodajallci, ki plačujejo uslužbenski davek v gotovini, bodo p'a-čevafli še ta davek naprej v gotovini. Posebne znamke za sipeciailni doprinos se prodajajo v trafikah. Opozarjajo 9e vsi delodajalci, da morajo predložiti do 31. t. m. vse knjižice za službenski davek na pregled.
a— Nauk hišnikom in hišnicam. V sipkrS-nern je bilo letos v Mariboru precej pritožb zaradi pomanjkljivega čiščenja hodnikov in pločnkov, zaradi nedostaitnega posipavanja itd. Ta zadeva predstavlja vprašanje, ki ga bo treba na primeren način rernti. Neprijetne posledice nedovoljnega čiščenja pločnika je knefla hišnica hiše št. 37 v Slovenski ulici Na poledici sta padili zasebnica Apo-lonija Klet iz M'ruske ulice in upokojenče-va žena Kristina Rratuševa. Obe sta dobili pri padcu k sreči le lažje poitkedbe. Pač pa sta bili precej oškodovani zaradi škode na nakupljenih predmetih, ki sita jih nosiili domov. Hišnica je morala obema gospema poravnati škodo.
a— Okoli 6 milijonov din za pakete. V preteklem letu je šlo čez Maribor ckoH 100.000 zavojev z raznimi jestvinami, če računamo, da je vrednost vsakega taksnega paketa najmanj 60 din., potem pridemo do zneska 6,000.000 milijonov din, ki jih predstavna njihova skupna vrednost. Zavoji so prihajali iz raznih krajev naše države.
a— Zbor tekstilnih strokovnjakov v Mariboru. Dne 9. februarja t. 1. bo ob devetih dorx\'dan pri Orlu fybčni zboT zveze tekstih strokovnjakov Jugoslavije. Za zborovanje je spričo težav, s katerimi se mori« boriti danes tekstilna industrija, v mariborskih gospodarskih krogih živahno zanimanje.
a— Prihodnja dramska novost v gledališču bo ena najzabavnejših Nušičevih komedij »Sumljiva oseba« v Skrbinškovi režiji.
a— Zlatnina v stranišču V stranišču neke studenške gostilne so našli več zlatnine in sicer zlato z a pest no uro, Zlato zapestnico in zlato verižico v skupni vrednosti okoli 4000 dinarjev. Verjetno poteka zllatnina iz kak?ne tatvine, pa jo je tat potem v strahu pred posledicami odvrge' v stranišču. Lastnik naj se zglasi pri studenških orožnikih.
a— Ves ožgan po obrazu in rokah. 27-letni kretničar drž. žel. Jože Cestnik se je z lučjo preveč približali bencinski cisterni. Vnel se je bencinski plin, ki je ožgal Cestnika po obrazu in rokah. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico.
a— Ob vse mesečne dohodke. V neki trgovini na Glavnem trgu je postavila zasebnica Marija Tancerjeva na mizo denarnico, v kateri je imela vse svoje mesečne do-
Kcntrola uvoza volne, volnene preje in celulozne volne
Na osnovi uredbe o kontroli zunanje trgovine je trgovinski minister izdal naredbo o kontroli uvoza volne, umetne volne, volnene preje in celulozne volne, ki je bila objavljena v »Službenih novinah« dne 18. januarja in se bo pričela izvajati 30 dni po objavi.
Z naredbo se stavlja pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino izvoz volne (tarifna številka 71 in 308 carinske tarife), dlake domače in angorske koze, velblodo-ve, zajčje, jelenje, jazbečje, pasje dlake in dlake ostalih živali ter žime (tarifna številka 72), umetne volne (tar. štev. 310), volnene preje (tar. št. 311 do 314) in celulozne volne (fiocco) iz tar. št. 28.
Gori označeno blago smejo uvažati samo uvozniki, registrirani pri direkciji za zunanjo trgovino, odnosno pri njenih organih, in sicer na podlagi uvoznega potrdila, ki ga izda direkcija odnosno od nje pooblaščeni organ. V 15 dneh od uveljav-Ijenja te naredbe morajo uvozniki navedenih proizvodov, ki nameravajo nadalje uvažati to blago, predložiti direkciji za zunanjo trgovino prošnjo za registracijo. Med drugim morajo predložiti seznam uvoženih količin v zadnjih dveh letih (1938 in 1939 ali 1939 in 1940) ter priložiti originalne uvozne carinske deklaracije, ki se pozneje vrnejo. Če prosilec ne more predložiti carinskih deklaracij, mora predložiti overjen izvleček <z kontrolnika uvoza finančnega ministrstva.
Po izvršeni registraciji je uvoznik dolžan v 15 dneh od dneva sporočila deponirati pri direkciji odnosno pri njenem organu kavcijo v višini 20.000 din v gotovini ali v državnih in banovinskih vrednostnih papirjih ali vložni knjižici zavoda, za katerega jamči država, banovina ali samoupravno telo. Za zadruge znaša kavcija 5.000 din. Kavcija služi kot jamstvo za
točno izvajanje naredbe in pogojev, označenih na uvoznem potrdilu, ter se vrača po prenehanju registracije. Sicer pa registracija preneha tudi s črtanjem, če direkcija po izvršenem postopanju trajno ustavi uvozniku izdajanje uvoznih potrdil. Na podlagi postopanja lahko direkcija tudi izreče začasno ustavitev izdajanja uvoznih potrdil uvoznikom, če ne postopajo po predpisanih pogojih, če ne nabavijo določene vrste blaga ali blaga določenega izvora, če ne kupijo blaga po določenih cenah in če pravočasno ne pošljejo podatkov o zalogah in cenah odnosno o proizvodnji. Uvoznikom, ki so bili v teku 24 mesecev trikrat kaznovani, se trajno ustavi izdajanje uvoznih potrdil, kar ima za posledico črtanje iz registra in izgubo deponirane kavcije v korist specialnega proračuna direkcije.
Kontrola uvoza nmetnih gnojil, žvepla in modre galice
Trgovinski minister je predpisal tudi naredbo o kontroli uvoza umetnih gnojil (iz tarifnih številk 203, 211, 262 in 263 carinske tarife), žvepla (iz tarifne številke 197/1 in 2 ter modre galice (iz tarifne številke 215/2).
Gornje blago smejo uvažati samo registrirani uvozniki na podlagi uvoznega potrdila. V 15 dneh po uveljavljenju naredbe morajo uvozniki predložiti prošnje za registracijo. Registracija ni vezana na dokaz o uvozu v prejšnjih letih. Kavcija znaša 20.000 din, za Savez zemljoradničkih zadrug in njegove organe pa 5.000 din. Ostali predpisi glede črtanja iz registra in kazenskega postopanja so enaki kakor v naredbi o kontroli uvoza volne.
Naredba je bila objavljena v »Službenih novinah« od 18. januarja in se prične izvajati 30 dni po uveljavljenju.
Uspešno posl s vanje naše največje paropbvne družbe
Te dni je bil v Splitu občni zbor naše največje paroplovne družbe »Jugosloven-skega Lloyda«. V odsotnosti predsednika g. Bože Banaca je občni zbor vodil član uprave dr. Joso Poduje. V svojem poročilu je naglasil, da je družba tudi v preteklem letu navzlic vsem težkočam uspešno poslovala. čeprav je izgubila tri svoje ladje ni zabeležila nobene človeške žrtve. Izgubljene tri ladje so pripadale starejšemu tipu lažje tonaže. Nadalje je dr. Poduje poročal o zavarovanju diužbenlh ladij in je poudaril, da je to danes najvažnejše vprašanje. Zavarovanje ladij zahteva danes velike žrtve. Poročilo nadalje navaja, da je družba lani predala dva največja luksuzna parnika, in sicer »Kraljico Marijo« neki francoski, in »Princeso Olgo« neki portugalski družbi. Ladje so bile prodane po zelo ugodnih pogojih. Dobljena sredstva pa se bodo uporabila za. izpopolnitev plovnega parka.
Uspešno finančno poslovanje lanskega leta bo družbi omogočilo, da bo za preteklo leto plačala dividendo v višini 35 din na delnico, nasproti 40, 23, 30 in 14 din v prej-
ske koledarsko leto kot proračunsko leto in bo ista reforma sedaj izvedena za vso državo. Glede na to reformo, ki bo z objavo novega zakona o državnem računovodstvu v kratkem izvedena, bo trajalo prihodnje proračunsko leto le 9 mesecev, namreč od 1. aprila t 1. (sedanje proračunske dvanajstine poteče j o 31. marca) pa do konca tekočega leta.
= Državna hipotekama banka bo znižala obrestno mero za komunalna posojila. Iz Beograda poročajo, da namerava Državna hipotekama banka znižati obrestno mero za posojila državi, banovinam in ostalim samoupravnim telesom od 7 na 6.5%. Obrestna mera za posojila ostalih dolžn;kov ne bo znižana, pač pa bo banka podaljšala rok izplačila na ta način, da bo uvedla tri vrste posojil z amortizacijsko dobo 5, 10 in 15 let.
= Vprašanje državne cementne tvornice
copei aa unevuem ieuu. KaKor je znano, je gradbeni nim^ter dobil v linančnem zaiw*iU pooL.iasi.uo za ustanovitev državne tvorn.ee cementa. To pooblastilo uo-siej ni bilo izkoriščeno, oč.oio zaradi tega, ker so merodajni čmuelji hoteli pokazati na končno ureditev vprašanja kartelnih naši državi. Trgovinsko
šnjih štirih letih. Ker znaša delniška glav- ; cen za cement v	11vtHIn
J	- - - -	' ministrstvo je ze sredi leta 1939 uvedlo
postopanje po uredbi o karteLh glede cementnega kar.ela, da se ugotove prouuk-
nica 120 milijonov din in je razdeljena na 600.000 delnic po 2C0 din. bo dru?br. na di-videnilah Izplačala 12.5 milijona din.
vesti
= Splošen popis zrlog plenice, osjega žita in moke. Agencija A vala sporoča: S poklicanega mes^a smo zvedeli, da bo odrejen splošen popis vseli zal°g pšenice in ostalega žita ter pšenične in koruzne moke v vsej državi.
= V Zagrebu bo uveden kruh iz mešanice 65°/o koruzne in 35°/o pšenične moke. V Zagrebu so včeraj napovedali nove predpise glede peke kruha Po teh predpisih bo krušna moka v bodoče sestavljena iz 65% koruzne in 35% pšenične moke (v Sloveniji je predpisan kruh iz 60°/o koruzne in 40% pšenične moke). Na ta način nameravajo doseči znaten prihranek pšenice ter rezerve pšenične moke za dva in pol meseca. Obenem službeno demantira-jo vse govorice g'ede nevarnosti za oskrbo Zagreba z moko, kruhom in drug iru živili. Zagrebški župan Starčevlč je bil včeraj pri banu dr. Šubašiču v zvezi z vprašanjem prehrane Zagreba. Popoldne je bila pri podbanu dr. Krbeku konferenca, ra kateri so razpravljali o tej stvari. Ude"ežiii so se je načeln;ki gospodarski oddelkov banske uprave ter zastopniki prehranjevalnih odborov mestne občine.
= jgef urada za k°ntrolo cen v Beogradu je razrešen dolžnosti. Minister za > oskrbo in prehrano dr. Milan Protič je j razrešil dolžnosti honorarnega šefa urada za kontrolo cen dr. Aleksandra Jovanoviča. rektorja ekonomsko-komercialne visoke šo- ■ le v Beografu- Krediti s katerimi je dir. j Jovanovič osebno razpolagal, se preneso na ' kabinet ministra za oskrbo in prehrano. ! Minister dr. Protič je mnenja, da se tako važna služba ne da opraviti kot postransko delo, poleg dela ki ga je omravljal dosedanji šef te ustanove kot rektor.
= Proračunsko leto se bo v bodoče pričelo s 1. januarjem. 2e iz nedavnega govora finančnega ministra dr. Šuteja preko radia je znano, da je pripravljen nov zakon o državnem računovodstvu, v katerem so odstranjene pomanjkljivosti pred leti
c.jski sueški. To postopanje je končano za podjetja izven banovine Hrvatske, medlem ko je postopanje za podjetja v banovini Hrvatski še v teku. Čeprav n:so znani rezultati, ki j.h je ugotovila komisija, vendar opozarja »J ugoslov enaki kunr« na dejstvo, da je cement eden od redkih predmetov, čigar cena od začetka vojne še ni bila povišana in še danes veljajo cene v višini, kakor so bile določene leta 1934, ko je bila cena maksimirana z uredbo o uvedbi javnih del (takrat je bila cena znižana za 7.50 d.n pri metrskem stotu). Navzlic temu pa smatrajo na merodajnih mestih, da je še vedno aktualno vprašanje ustanovitve državne tvorn ce | cementa. Gradbeno ministrstvo je izde-| lalo načrt uredbe • o državni tvornici cementa, ki je predložena ministrskemu svetu. »Jugoslovenski kurir« smatra, da navzlic temu ni izključeno, da se še najde druga rešitev, namreč v tem, da država ! odkupi tvornico cementa v Ralju in v tej tvornici obnovi produkcijo, ker je tvor-nica prenehala delovati leta 1922. »Jugo-! sloverrki kurir« še vrhu tega poudarja, da ie od 13 obstoječi tvcrnic le 10 v obratu ! in da re izkorišča sedni le 33"' produkcij-] ske kapac:4e'e. Z izbruhom vojne so n~*e cer>«n're tvornice izgubile vsa inozemska trž/šča in ni raz^ga. da bi v tej situaciji država še zgradila novo 14. tvornico.
i delovanje umetnega ledu, kvasa in prede-
' lava ostalih kmetijskih surovin. Glavnica nove družbe bo znašala 15 milijonov din, od tega odpade 14 milijonov na aport, ki ga prinese v podjetje g. Sonda, ostanek pa bo vplačan v gotovini od novih solastnikov.
= Predujmi za setev sončnic. Z odločbo Prizada so, kakor znano, predpisani že pogoji za sklepanje pogodb med tvornicami jedilnega olja in proizvajalci glede setve oljaric. Tako proizvajalcem sončničnega semena zajamčena odkupna cena 350 din za 100 kg semena franko področje proizvodnje, ki bo eventualno še povišana. Sedaj je še določeno, da bodo tvornice olje izplačale proizvajalcem za pogojeno setev vsakega orala zemlje s sončnicami pred-ujm v višini 500 din.
= Cena za kvas. Z oflokom finančnega ministra je določena prodajna cena za kvas na 31 din brez skupnega davka, medtem ko je doslej znašala cena 32 din z vračunanim skupni mdavkom. Ker znaša skupni davek 1.10 din. ostane v glavnem cena nespremenjena. Ta sprememba je bila odobrena glede na novo stepnjo skupnega dav- marijanov prostovoljno in docela brez-
t kom. Din LM, 12 kom. Dto L—. 60 kom. Din 17.—
Tajnik g. Adolf Bervar je navedel, da ima četa 32 izvršuj očih (lani 34), 14 rezervnih članov (lani 15) 12 pripravnikov (lani 1) in 9 naraščajnikov (lani 23). Četa se je lani udeležila številnih narodnih in gasilskih svečanosti ter pogrebov. Izredne razmere so močno ovirale delovanje kulturno prosvetnega odseka. Reševalni oddelek je prepeljal 427 oseb in prevozil z dvema reševalnima avtomobiloma 6919 km Četna ambuianca je nuaua 34 osebam p.vo pomoč. Podčrtati je treba, da je delo sa-
ka na poslovni promet.
= Rekonstrukcija državne ceste Ježi ca -
Domžale. Banska uprava je razpisala licitacijo za rekonstrukcijo državne ceste št. 50 od km 5.659 do 14.885 (Ježica - Domžale). Proračun znaša 1.017.000 din.
= Dunajski velesejem bo letos v času od 9. do 16 marca. Putnik sporoča, da je odobren za obiskovalce dunajskega vele-sejma na naš*h železnicah 25% Dopust, na nemšk'h pa 60% popust. Vizum je brezplačen. Postopek za prijave obiskovalcev je letos poenostavljen in se je v vseh vprašanjih obiska dunajskega velesejma obr^iri na Putnika v Ljubljani.
Borze
23. januarja
Na ljubljanski borzi je bilo danes povpraševanje za grške bene pri nižjem tečaju 38.50- V Beogradu je prišlo do prometa pri istem tečaju. Na svobodnem trgu so tečaji ostali nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču je v državnih vrednotah tendenca nadalje zelo čvrsta in je bilo danes povpraševanje za Vojno škodo po 475 (v Beogradu po 473.50). Promet pa je bil v 6«/n severnih agrarnih obveznicah po 56 (v Beogradu po 55) in v 6°/o dalmatinskih agrarnih obveznicah po 81.50 (v Beogradu oo 80.75).
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174 57—177.77. New York 4425—4485. Curih 1028.64—103^64. Tečaji n% svcb"dn<>in trgu: London 215 90. New Y^rk 540— 5520. Curih 1271.10—1281.10. Privatni kU-rirg: Berlin 1772—1792. grški boni 38.50 den.
Curih. Beograd 10. Pariz 8 25 London 16.10. New York 431. Bruseli 69 Milan 21.70. Madrid 40. Amsterdam 2"9 Berl!n 172.50, Sto kholm 102.7750, Oslo 93 50, Koberhavn 83.50. Sofija 4.25 Lizbona 17.24. Budimpešta 85. A*ene 3.00. Carigrad 3.3750. Bukarešta 215.
KFFKTI
Zagreb. Državne vrednote: Voin^> škoda 475 den.. 4°/o agrarne 56 den.. 4°/o severne agrarne 55.50—56.50 (56). 6J/o begluške 85 den., 6% dalm. agrarne 81.50—82 (81.50). 6% šumske 80 den.. 7°A> staMliz. 97 den., 7% invest. 100 den.. 7°'o S"l'.g-man 102—104. 7«/o Blair 100 50 den. 8°/0 Blair 106.50 den.: delnice: N^nd^a banka 7050 den.. PAB 200 den.. Trboveljska 37° 50—380.	i
Beograd. Vojna škoda 37"* 51 d?n.. 4*/o ; severne ag-arne 55—55 50 '55V 6°/« bel m- { ške 85.25 den., 6% da" m agrarne S^.50— 1 81 (80.75). 6%> šumrke 79.25—80 fP.50), 7% stabil:z. 98 den.. 7°/o invest ln0.50 den.. 7°/o Seligman 103.50 det.. 7% Blair 100—101 den., 8% Blair 106 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Clnc"g*>, 23. januarja Z->'et*M tečaji: pšenica: za marc 85.S75 za mai 79 75. za julij 80.125; koruza: za marc 63.125. za
mai
^5.
+ Winnipeg. 23. jan Z č^t^i tečaji: pšr.ri a: za marc 77. za maj 73/23
+ No\ osedska blagovna borza (23. t. m ) Tendenca nespremenjena. Oves; baški, sremski in slavonski 355 — 365. Ječmen: baški. sremrki 410 — 420. Moka: (franko mlin edn vagon, brez prom davka in vreč): »Ogg« ln »Og« 723; enotna pšenična moka 382.25; presejana koruzna moka iz koruze, ki ima največ 14°/» vlage. 321, iz času primerno suhe koruze 250. Otrobi (franko mlin ali vagon, brez prom Javka in vreč): pšenični 200, koruzni 150. brez kali 70 Fižo«: baški in sremski brez vreč 560 — 570.
= Naš izvoz svinj v Nemčijo, v sredo je bila v direkeiji za zunanjo trgovino konferenca z izvozniki svinj v zvezi z izvrzom svinj v Nemčijo na podlagi najnovejšega sporazuma, ki je bil dosežen v Berlinu. Do 20. marca, ko bo stopila v velja-vo nova naredba o ureditvi izveza žive živine, bo'o kontingenti razdeljeni tako. da bodo dobili 40% izvozniki, 40°/0 zadruge. 20«/o pa proizvajalci. Cena je določena na 20.50 din. franko nemška meja. Na konferenci je bil dosežen sporazum o izenačenju prevoznih stroškov do nemške meje.
_ Trguvinska pogajanja s Francijo. Najavljena trgovinska pogajanja s Francijo so se pričela v sredo v Beogradu Od naše strani vodita pogajanja načelnik oddelka
izdanega zakona o državnem račun o vod- j za. trgovinska pogajanja pri direkciji za
r»+r n i	ntml i »->tt1 vi i A r\o i n Viilrt C T?	_____• _ 2.______- J —	««> Mftimn _
stvu, čigar uveljavljenje pa je bilo s finančnimi zakoni ponovno odloženo. V novem zakonu o državnem računovo isf.m so med drugim izvršene tudi nekatere bistvene spremembe glede predpisov o državnem proračunu. V bodoče naj se proračunska doba krije s koledarskim 'etom. tako da se bo proračunsko leto pričelo s 1. januarjem in bo trajalo do 31. decembra vsakega leta, medtem ko traia po sedanjih predpisih proračunska dooi od 1. aprila do 31. marca prihodnjega leta Ban banovine Hrvatske dr. šubašič je že lani uvedel v računovodstvu banovine Etrvat-
zunanjo trgovino dr. Djordjevič in ravnatelj devizne direkcije Narodne banke g-Ljubisavljevič.
= Beograjska tvornica čokolade Sonda se pretvori v delniško družbo. Iz Beograda poročajo, da je trgovinski minister odobril ustanovitev delniške družbe pod imenom K. M. Sonda d. d. s sedežem v Beogradu. Nova družba bo prevzela podjetje istega imena, ki je sedaj last industrijca g. Šonode z vsemi aktivami in pasivamL Namen družbe je industrijska predelava suroyega kakava, sladkorja in moke, iz-
Cel^rlca garil^a četa stopa v 73* leto
Celje, 17. januarja.
Prostovoljna gasPska četa v Celju je imela v četrtek zvečer v svojem domu 70. redni letni občni zbor. Četa slavi letos 701etnico svojega pož tvovalnega in uspešnega udeistvovanja. Predsednik g. Franc Dobovrčnik je pozdravil zastopnike mestne občine, vojaške oblasti, gasilske župe in t'>ka ter članstvo. Nato se je žuoan dr. Voršič zahvalil gasilski četi za njeno dosedanje de'0, izrazil je željo, da bi bilo udejstvovanje gasilske čete tudi v bodoče v korist prebivalstva in je obljubil četi vso podporo mestne občine. Starešina celjske gasilske župe g. Gologranc je pozdravil občni zbor v imenu župe. Poudaril je, da je celjska četa ena najodličnejših ga-sr?k'h čet, ki naj bo drugim četam za zgled. ZahvaMl se Je četi za pomoč, ki jo je nudila župi.
Predsednik Dobovičnik je v svojem poročilu omenil, da sta gasilska četa in reševalni oddelek kljub vpoklicom članov na vojaške vaje delovala lani brezhibno. Poudaril je. da moramo ostati v usodnih časih, ki jih preživljamo, vsi složni, odločni in pripravljeni na braniku domovine. Vse te vrline goji gasilska četa v polni meri. Ob 70-letnici čete je predsednik izrazil vdanost Nj. Vel. kralju Petru II., pokrovitelju gasilstva Nj. Vis. kraljeviču Tomi-slavu in vsemu kraljevskemu domu.
Poveljnik g. Franc Košir je poročal, da je bila gasilska četa lani poklicana h gašenju 15 požarov Bilo bi treba odpreti in očistiti vodnjake v mestu, ker bi bili ti edini viri za gašenje požarov, če bi mestni vodovod kakor koli odoovedal. THidi pri regulaciji Savinje bo roskrb!j ^no. da bodo mogli gasilci na raznih mest h črpati vodo iz Savinje. Gasilski park je postal delno že neuporaben in ga bo treba začeti temeljito izpopolnjevati.
plačno. Članstvo gasilske čete tvorijo predvsem obrtniki, obrtniški pomočniki in delavci. Četa zelo pogreša v svojih vrstah intelektualce, ki bi pomagali pri nujno potrebni gasilski vzgoji meščanov.
Po poročilu blagajnika g. Lečnika mL je prejel odbor na predlog revizorja g. Čulka razrešnico. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni naslednji gg ■ za povelj-nikovega namestnika Ljubr r Domitro-vič, za oddelnega vodjo Franc Janža, za oddelnega vodjo samarijarskega odseka Franc Klezin in z ačlana nadzornega odbora I. Kuzma. Proračun za novo poslovno leto je bil soglasno odobren. Pri slučajnostih je poveljnik g. I omenil, da bo gasilska četa letos 8. junija svečano proslavila svojo 70-letnico. Podrobnosti proslave bodo še določene.
MolcassM gasilci
so zborovali
Ljubljana. 23. janu rja Prostovoljna gasilska četa v M s ah pri Ljubljani je imela svojo 43. red.io letno skupščino, ki se je ie ude'ežilo š e-vilno članstvo. Skup"čino ie otvoril rred-sednik čete tov. Avgust Zupančič, ki je pozdravil članstvo in zastopnike oblasti in društev Odposlana ie bila pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. 'n princu Tomislavu k njerrovemu 13. rojstnemu dnevu. S oolminutnim molkom so zborovalci počastili spomin v preteklem letu umrlih članov. V nad->liniem se ie predsednik zahvalil vsem članom. k: so se z vnemo lotili predelave tovornega avtomobil v gasilski avto in žr!vova"i nad 600 večernih ur brezplačno. Bla~cs'o'. i'ev novega 13 sedežnega varilskega a"tenio-bila bo 6. juliia. Nadalje se je zahvalil dobrotn'kom in mestni občini za nj~no naklonjenost in izdatne podpore, ki jih je nudila četi.
Sledilo ie poročilo tehnič~e"a refren-ta tov. Cera. Gasilska četa ie priredila 5 o-odnih vai in 1 va;o za ob-ambo orei leta1c"kimi naoadi in im^a 3 članske sestanke. Četa šteje 41 rednih. 2 rezervna, 9 častnih. 7 ustanovnih in 431 podpor1-ih članov. Sklicanih ie bfo 6 rednih sej. Četa ie bila številno za t pa^a na vseh slavnostih in prireditvah bratskih čet ljubljanske župe.
Dohodki v preteklem letu so zna Šali 34.854 din in ie bilo prav to iko izdatkov. Dolga ie ostalo okoli 2000 din in to na račun novega gasilskega avtomobila, 'a katerega ie četa plačala 25.000 din. Proračun za tekoče leto znaša 24 523 din do-hedkov in prav toliko izdatkov.
Po skupščini ie predaval tov. in<?. Če-pon o organizaciji in obrambni zr ščiti prebivalstva pred leta1 ritimi napadi, o pomenu pasivne obrambe, v katero je p-edvsem uvrščeno tudi ea~ilctvo.
Izvoren ie bil preišnii odbor s vov. Avgust-m Zupančičem na čelu. ki 7as1,,;?i za svoje delovanje na^eošo j>riivalo jamči za napredek. Na pomoč!
Naše gled^lliže
drama
Petek. 24. cb 15-: Romeo in Julija. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 čin navzdol. Sobota, 25.«: Othello- Izven. Nedelja, 26. ob 15.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Krog s kredo. Izven. Znižane cene cd 20 din navzdol. Ponedeljek, 27.: zaprto.
Shakespearova •ragedija »Othello«« pokaže moč duhovito zasnovane Jagove spletke, ki upropasti Othellovo zaupanje co Desdemone. Dejanje se godi v Benetkah in na otoku Cipru. Prva repriza tega dela b:> v soboto zvečer kot predstava izven abonmaja.
OPERA
Petek 24.: zaprto. (Generalka). Sobota, 25.: Hlapec Jernej. Krstna predstava. Red premierski. Nedelja, 26. ob 15.: Caimen. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Pri belem konjičku. Izven. Ponedeljek, 27-: zaprto.
OPERA Krstna predstava izvirne slovenske opere, ki jo je kompeniral Matija Bravničar ln za katero je napisal libreto Ferdo Delak, bo v soboto 25. t. m. za red premierski. Naslov opere je »H 1 a p e c Jernej«. Glavno vlogo ima v operi zbor, ki je pomnožen in ki ga je naštudiral Rado Simoniti. Glavne partije bodo peli Lupša naslovno, Franci Gostačevega, Marčec gospodarja. Zupan župana, M. Sancin jezičnega dohtar-ja in Anžlovar župnika. Opero bo ddrigiral Niko štritof. Režiser C. Dcbevec. Inscena-cija po zamisli šef-režiserja C- Debevca je inž. ar h. G. Fran za.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 25.: Gospa ministrica. Nedelja, 26.: Gospa ministrica.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 24-: zaprto. Sobota, 25.: Habakuk. Red C. NeSelja, 26. ob 15.: Na cesaričin ukaz. Zadnjič. Znižane cene. Ob 20.: Lepa Vida. Zadnjič.
Iz Ptuja
J— Zvočni kino bo predvajal v soboto ob
20.	uri in v nedeljo ob pol 16, pol 19. in pol
21.	uri film »Pod jarmom«. Za dodatek i filmski žuraaL
Ameriška oboroževalna industri a
»Taiikmski arzenal« Chry$lerjevih tvornic — Organizator najhitrejšega obrata na svetu
Odločitev v sedanji vojni je v nemajhni meri odvisna od zmo?l;ivcsti amerške oboroževalne industrije. Kako se tam prizadevajo. da bi ji dali najhitrejši t?moo, nam kaže primer Chrvslerjevih delavnic, ki hočejo v svcism »tankovskm arzenalu« vsak dan na tekočem traku izdelati po
proučujejo Hunt in njegovi položaje po-edinih izdelovalnih
strojev na tekočem traku.
tako so izračunali in določili delovno brzino. ki bi ie počasnejše državne delavnice nikoli ne mogle doseči.
pet trdnjav na kolesih. -
ki naj bi tehtala vsaka po 25 ton. Z gradnjo te"a obrata in njegovo or?an:'zacijo je bil oover j en bivši vodilni mehanik Chrys-lerjeve družbe Hunt Odgovoren ie za to da bo ameriška vojska dobila v najkrajšem časy 1000 takšnih vozil Gradnja takšne tovarne ni malenkost. Hunt mora izdelati zanio tudi najeripravneiši
sistem proizvodnje.
opremiti jo z vsemi potrebnimi stroji in izvežbati poleg vsega drugega šest tis č de'avcev zanjo. Tovarna mora biti do . aprila gotova.
Odkar ie Hunt pred tremi meseci prejel načrte za naročene tanke, je delal s svojim štabom kakšnih 200 tehnikov skoraj nepretrgano, da bi organiziral
množestveno proizvodnjo.
preračunal proizvajalni tempo in sinhro-niziral stroje Na ta način mu je uspelo šele pred kratkim znižati delovni čas ia 11 tir. ki bodo p-vsem zadostovale za izdelavo petih tankov na dan Na lesenem modelu v polovični naravni velikosti
V orimeri z izdelavo dobrega bojnega oklopnega voza ie izdelava avtomobilov prava otroška igrača 2e sama strojna naprava, ki bo vrtela 2300 kg težki stolp za topove, ie problem zase. Vozovi bodo morali imeti brzino 35 do 60 km na uro in bodo opremljeni bržkone
z motorji na zračno hladite v.
Sloviti danski raziskovalec atomov prof Niels Bohr, je odkril nova pota za borbo proti raku s pomočjo radioaktivnih žarkov. Sedaj namerava zgraditi obsevalno napravo za napetost milijon voltov, kakršne so doslej uporabljali le v redkih primerih. Ta naprava bo posebno učinkovita za obravnavo takšnih rakastih tvorov, ki so v človeškem organizmu preskriti da bi jih bili mogli do danes učinkovito zdraviti Podobne naprave sicer že imajo v Ameriki, toda Bohrova predstavlja znatno poenostavljeno konstrukcijo.
Oboroženi bodo s topom kalibra 7.5 cm, topom kalibra 3.7 cm. štirimi Flabovimi strojnicami in dvema lahkima stroinica-ma Thompsonovega tipa Stolp za to orožje 1e vojaška skrivnost njegova notranja ploščad bo obešena na nie?ovem stropu in se bo obračala z večjo brzino nego vsi dosedanji stolpi.
Hunt ie od L 1929 do 1936 vodil Ply-moutske delavnice, ki veljajo za
najhitrejši obrat na svetu.
V tei tovarni ie odkril najhitrejši oro-dukcijski tempo, kar so ga kdai uporabljali v kakšni tovarni za avtomobile. Danes ima Hunt 48 let.
V laboratorijih danskega učenjaka proučujejo istočasno tudi izdelavo umetnega radija, ki izgubi svoje racloaktivne lastnosti že po razmeroma kratkem času in je zato posebno dobro uporaben za notranje obravnavanje raka. Preparati iz umetnega radija se vbrizgavajo v krvni obtok, tako da lahko prodrejo do opijišč rakastih tvorb, ne da bi potem učinkovali neskončno dolgo na tkivo, kakor je to pri pravem radiju Iz tega razloga so z umetnim radijem ožgalnine in razkroj organske substance nemogoče.
Milijoni voltov proti raku
Nova naprava danskega raziskovalca atomov
General Cavallero
Drzen v odločitvah in odličen organizator
K. zmedam v B miHitiljl
General Antonescu, voditelj rumunske države, čita proglas, v katerem poziva Rumune,
naj sledijo njegovim pobudam
Enotno obuvalo v Italiji
Konec luksuznih čevljev zaradi nedestajanja usnja
V izložbah italijanskih trgovin s čevlji se je pojavil pred nekoliko tedni poleg najnovejših, elegantnih modelov čevelj, ki na zunaj ne bi silil toliko v oči, če bi posebni napisi ne opozarjali, da predstavlja ta čevelj tip, ki so ga izdelali po navodilih vlade in ki ga vlada sama priporoča v nakup. Splošno pomanjkanje najvažnejše sirovine za obuvalno industrijo, usnja, in s tem zvezana podražitev obuvala, sta imela za posledico pojav tega enotnega čevlja, ki so ga obvezane danec imeti' v stalni zalogi vse trgovine s čevlji.
Italijanski javnosti se je novi čevelj predstavil v dveh barvnih tipih za otroke, moške in ženske, število različic je omejeno. Načelno imajo ti čevlji le enojen podplat in za ženske ne previsoko peto iz usnja. Modni tipi so gotovo lepši, toda odlečilna je poleg vsega drugega cena in ta je nastavljena na enotni čevelj na 70, 90 do nekaj nad 100 lir; to je komaj po-
ee se m vsi. zda i Izveš'
da so na Finskem doslei osnovali štirinajst taborišč za delovno mladino;
da ie v Murmansku oo toplih dnevih nenadoma nastal vremenski preobrat Srebro v toplomeru ie padlo na 33 stopinj pod ničlo:
da vodi sedanje ekstremistično gibanje v vrstah rumunskih legionarjev oče pokojne?^ Codreana:
da hoče japonska vlada do 1. 1960. pomnožiti prebivalstvo Japonske na sto milijonov ljudi:
da razdaja v angleških pristaniških mestih- Bristoiu. Liverooolu in Southam-ptonu hrina ki ie zajela velike množice prebivalstva:
da bo madžarski zunanji mnister grof Csalcv v kratkem zanuctil bolnišnico in se nodal v domačo oskrbo:
da so oranže najvažnejši eksoortni pridelek Španije
„Lc£na palača" v Kodanju
Družba raznih kodanjskih tvrdk je objavila. da namerava v danski prestolnici zgraditi »ledno palačo«. V njej bodo razen vsakovrstnih varietejskih točk predvajali tudi velike drsalne balete in revije.
Deseta obletnica smrti Ane Pavlove
Usoda „Malaye"
Križarka, ki je sodelovala že v bitki pri Skageraku
Novi šef italijanskega gen. štaba general Ugo Cavallero
General Ugo Cavallero. ki so mu Italijani po ostavki generala Sodduja poverili vrhovno poveljstvo nad svojimi armadami v Albaniji, ie šele pred kratkim kot naslednik maršala Badoglia postal šef generalnega štaba vse italijanske vojske.
Cavallero velja za eno najboljših glav v italijanski vojski 2e v svetovni vojni je bil šef operacijskega oddelka pri vrhovnem poveljstvu in ie pozneje kot državni pod-tajnik v vojnem ministrstvu, ki mu je načel oval Mussolini sam. pokazal izredne organizacijske sposobnosti Tako mu je r»ri-pisati vso reorganizacijo italijanske vojske. V njem sta združeni, kakor pravijo strokovnjaki. dve sposobnosti vsakega pravega vojskovodje: drznost v odločitvah in odličen organizacijski talent.
Izredno huda in muhasta zima tega leta onemogoča v albanskih gorah trenutno Dač vsako večjo operacijo s strani italijanske vojske, vse pa kaže. da pripravlja ta vojska pod vodstvom svojega novega za-povednika ofenzivne akcije za čas. ko bosta mraz in sneg popustila.
lovico toliko, kolikor stanejo čevlji drugih vrst.
Vladi je šlo za to, da bi se dala ljudstvu dobra in trpežna obutev, sicer brez posebnih okrasov in s preprostim šivom, toda dosegljiva za vse, ki si dragih modelov danes ne morejo več privoščiti. Gotovo je, da bodo ljudje čedalje bolj posegali po tej obutvi, in to tem bolj, ker je za bodoče prepovedano uporabljati usnje za določene dele obutve, kakor vmesne podplate, oblogo itd., tako da bodo dragi modeli bolj ali manj le na oko povsem pristni, v svoji notranjosti pa se bodo morali zadovoljiti z nadomestki, kajit pravo usnje se bo uporabljalo v prvi vrsti le za normirane čevlje.
Princeska na želvi
Faruka in kraljice Faride princesa Ferinal Dveletna prvorojenka egiptskega kralja se najrajše zabava z ogromno želvo, ki živi v vrtovih kraljeve palače
V bitki v Sicilski morski cesti so Pom-be iz nemških in italijanskih letal poškodovale tudi britsko bojno ladjo »Malayo«. Ta ladja je doživela svoj ognjeni krst že v pomorski bitki pri Skagerraku 31. maja ^916. in je tedaj odnesla težke poškodbe. V kratkem, a zelo srditem spopadu med oddelki britskega in nemškega vojnega brodovja je »Malaoa« v nekoliko mi-
Nova odprava ledolomilca »Sedova«
Sloviti ruski ledolomilec »Sedov« se pripravlja na novo vožnjo v polarna morja V bližnjih dneh izide knjiga njegovega kapitana, Babigina, ki bo pod naslovom »Na Juriju Sedovu skozi arktični ocean« vsebovala zbirko poročil, ki so jih sestavili člani njegove znamenite zadnje odprave. še letos Izide potem zaključno poročilo o delih, ki so jih izvršili člani te odprave.
Mraz moti
zimsko spanje
nutah zadelo sedem najtežjih granat, ki so jo silovito zmrcvarile. Le s težavo se je goreči brod v oblakih dima umakni! nemškim strelom. 131 njegovih mož je bilo deloma ubitih, deloma ranjenih.
»Malayo« so spustili v morje že 1. 1915., 1. 1936. pa so jo popolnoma predelali in opremili z novimi topovi, torpednimi cevmi in stroji. Britsko bojno ladjo enakega tipa »Barham«, ki so jo isto tako popolnoma modernizirali, je ob koncu 1. 1939. zadel nemški torpedo in je bila več mesecev neuporabna za borbo.
ANEKDOTA
Skladatelja Alberta Lortzin?a so poklicali na davčni urad. »Zvedeli smo, da imate dve kravi in da vaša žena orodaia mleko.« so mu dejali.
»Res je,« je odgovoril Lortzing.
»Prijavili pa ste se kot skladatelj! Od česa torei prav za prav živite?«
»Na žalost glasba ne zadostuje za življenje.« ie deial skladatelj.
»Torej ste vendarle prodajalec mleka.<
In kot prodajalca nVeka so ea vpisali. Ta vpis so odkrili 1. 1873.. ko so slavili 75-letnico skladatelja, ki je umrl v ostalem ubog.
VSAK DAM ENA
»In kako si zadovoljna z novo služkinjo?«
»Po pravici povedano, nisem prav nič zadovoljna Ves božji dan lenari, in še za to ne kaže prave velie « ( Humorist«!
Angleški kralj se zahvaljuje gasilcem za požrtvovalno delo ob bombnih napadih
na London
Reševalci v Londonu
Te dni pred desetimi leti je v Haagu na Nizozemskem pobrala pljučnica svetovno znamenito rusko baletno umetnico Ano Pavlovo. Kako sngestivna je bila njena plesna umenost, o tem priča tudi desetletnica smrti: navzlic veliki vojni se svetovni tisk spominja očarljive stvaritelji ce »Umirajočega labuda«.
Na Danskem opazujejo, da so se netopirji po nastopu hudega mraza zbudili iz zimskega spanja in letajo pogostoma oo hišnih vežah. Strokovnjaki pravijo, da so tako te. kakor druge živali med zimskim spanjem občutljive za prenizke temperature. V nekoliko toplejših prostorh iih ie mogoče pripraviti potem do nadaljnjega spanja, dobiti pa ne smejo v tem primeru nobene hrane.
Hulbert Footnen	42
IZGINULI RADŽA
Kriminalni roman
»Se misliš mar omožiti s poslanikom?« je užaljeno vprašal.
»Oh, nikar se spet ne začni prepirati z menoj In ne skrbi: ni me zasnubil.«
»Če te pa zasnubi, kaj mu odgovoriš?«
Obrnila se je k njemu in ga brezobzirno pogledala: »Kaj mi svetuješ kot moj prijatelj?«
»Oh, kar vzemi ga!« je ujedljivo odvrnil. »To bi bila pač res velika sreča!«
Diana mu je obrnila hrbet in oba sta obmolknila
»Neumno je bilo, da sem prišel semkaj,« je rekel nazadnje.
»Unala sem, da moreva biti prijatelja!«
»Priiatelia!«
Spet se je obrnila k njemu »Xa če bi se izkazalo, da mi je radža zapustil del f!Voi;h dragulj^v ali bi jih potem delil z menoi in iih smatral za mojo in materino preskrbnino?«
Luke je komaj verjel svojim ušesom. Takšna jQ torej stvar, je pomislil S tem se izgovarja Zapuščina naj bi bila! Ko je znova izpregovoril, mu je zvenel njegov lastni glas kakor tuj. »Misliš da bi sprejel njegov denar?«
Pobesdia je oči. »Ne, samo vprašala sem.«
»Nikaka oporoka se ni našla. Če obstoji, bi bilo
to za preiskavo slučaja zelo važno. Vsckako bi jo bilo treba izročiti policiji.«
»O kakšni oporoki nič ne vem.« Spet sta nekai časa oba molčala »Grem.« je nato rekel Luke Tisti mah je potrkalo na vrata V ro^o j° st pil sluga, podal Diani nismo in snet rd^el V:-*et ie bilo, da se je ustrašila ko je sooznala o savo Hlastno je raztrgala ovoj in preletela v^eMno Sporočilo jo je očitno podarilo, ka^t5 o^ravi^i1^ ce je Luku in stopila v sosedno sobo kier ie gc-o il ■> z materjo. Luko ie slišal niuna glasova. Fnkr°t jQ nostala gospa Morvenova el^sn^iša in Luke u^el besede:
»Ničesar ne more v°deti. Prer>ovem ti. da M ,šl-i tja.«
Takoj nato se je D^ana vrnila Pismo je H ž^la še v roki. Njen obraz je bil bled knkor zid Zme* kala je list in ga hotela vreči v koš za papir, tod-kepica je zadela ob rob in padla na tla N* se ve? zmenila zanjo
Gospa Morvenova jo je razburjeno klicala nazaj in Diana se je še enkrat opravičil Luke je takoj planil no pamr in pa razgrnil 7d->i se nikakor ni mogel vpč oz^ti na do^re navade: moral je zvedeti resnico o Diani
»Ljuba Diana.« je bral. »mo;e noči in dn?vi so polni muke. ker vas ne sr^em v:de+i Tpp* n moreni dalje prenašati; še danes moram go -or z vami. Francosko poslaništvo je ponoč in rodn vi pod nadzorstvom policije, toda posrečilo se mi j a, da sem jo ukanil. Te vrstice pišem v hotelu Br d-ford. Eno uro vas bom čakal tam v pisalni sobi.
Nekoliko sem se našemil, a saj me beste spoznali. Marsikaj vam moram povedati Pridite vstkako ne pustite me zaman čakati in ne p hnite me v obup Vi in va"a mati sta v moiih rokah toda izdal vaju ne lom. ako me ne prisili'a Poljubljam rob vaš° oblek0'	V^s n'a.«
Luke je znova zmrčkal pismo in gq sous-i1 m tla kakor bi bilo razbeljeno žel°zo Obraz mu je b'l otrpnil Zaničeval ie to s^rafansko gospo Mor-vpnovo nrav tako na tudi njeno hčer
Ko ie D^ana snpt stcnila v sobo. ie držal klobuk v roki
»Se ločiva prijatelja?« je vprašala
»Ne.« ie kratko o^vnil »To ie samo neumen izgovor Ali sva več kot priiatelia ^li pa m°ni <
Komai d? ie vedpl kako jp nrišpl iz hiš° Na ulici sp ip nekoliko ->omiril MoSfevanie sladko ip rpkpl pam nri s^b* in pogl^d^l na uro Mn^go ni več ;mQl Vzel sj tnrei takci in rekel 5nf«riu nai ga zanelie v sospščino hotela Brad-ford
Na vogalu je stal redar in Luke je stopil k njemu.
»Moje ime je Luke Imbrie — ali me poznate?«
»Seveda.« Uradnik se je široko namuznil. »Danes pač ne najdete človeka v tem mestu, ki vas ne bi natanko poznal Vsi listi so polni vaših doživljajev «
»Nu ako čitate hste. veste gotovo tudi. kdo je orinc Vasinta?«
»M®rda vem «
»Ta mah sem dobil glas, da v pisalni sobi hotela Bradford pričakuje mlado dekle. Če ga pri-
mete, pomeni to za vas povišanje.«
»Prosim, peljite me k njemu,« je vneto odvrnil redar.
Luke je princa takoj spoznal, ko je stopil v pisalno sobo. Njegova preobleka je bila kai nedolžna in je obstojala samo v preširoki obleki in roženih naočnikih.
Vasinta ga je zagledal isti mah in togo4no poskočil s stola. Toda soba je imela samo ena vrata. Bil je uiet.
»To je princ.« je dejal Luke.
»Aretiram vas.« je rekel redar. »Prosim, pojdite mirno z menoj.«
Tndiičev obraz je pobledel in za h^p i« moral noreti na rob mize To. da ga ie bilo Di-n*1 izdala, se mu je zdelo najhujše, kar ga je v>bče m-glo zadeti. Od besnosti ni mogel spraviti bsdce iz sebe.
Luke mu je čital misel na obrazu. »N^kai bi vam rad povedal. Gospodična Morvenova ne ve nič o tem. Čital sem pismo, ki ste ji ga pisali, ko je ni bilo v sobi, in ukrenil ta korak na svojo pest.«
»Prekleti vohun!« je siknil Vasinta skozi zobe.
Luke se je zarezal. »Kaj drugega naj bo človek, če ima opravka s ptički, kakršen ste vi?«
»Torej, gospoda.« se je oglasil reda*-, nikar ne delajmo tukaj hrupa. O vsem se l-hko pogovorita na policijskem ravnateljstvu. Tam se bo vse noiasnilo«
»Kakopak,« je Luke odvrnil. »Ta hrabri gospod je najel tri morilce, da bi me ubili. Drugače nimam nič proti njemu. Stvar je malenkostna.«
Slovenci In Hrvati
Znaolen In zanimiv uvodnik v glasilu sarajevskega nadškofa dr. Ivana šariča
»Katoliški tjednik«, glasbo sarajevskega nadškofa dr. Šariča, objavlja uvodnik »Slovenci«. Uvodnik zasluži tem večjo pozornost, ker je znano, da je nadškof Šarič pristaš čim tesnejšega sodelovanja med hrvatskimi in slovenskimi katoliškimi krogi na političnem polju Na »prej pravi »Katoliški tjednik«, da smo Slovenci Hrvatom mnogo bližji po jeziku krv in geografskem položaju kakor pa po duši -n značaju. To se je pokazalo zadnjih 20 let odkar živimo v skur>ni državi Med drugim piše o tem:
»Nas je razdelilla zgodovina, ker smo se razvijali pod različnimi >n mnogokrat nasprotnimi sii kulturnimi in političnimi vplivi. Slovenci so izgubili zelo kmalu svojo politično svobodo in državno samostojnost. Slovenci so tud1 dost; prej ko Hrvat; prišli pod vpliv nemštva. Slovenci so postali tako integralni zapadnjaki in niso imeli z vzhodom stalnih zvez Slovenci so narod, ki je užival zadnjih 2.50 let relativen mir in ni imel skupne meje s Turki, Hrvati pa so pod silo prilik bili pod gto-ž. sikoro pol tisočletja. Slovenci so čisto katoliški narod s povsem katoliške tradicijo. Hrvatski kraji so prepreženi z večjimi ali manjšimi skupinami pravoslavne in muslimanske vere.«
Dalje dokazuje sarajevski list, da so v politiki Slovenci »realnejši« od Hrvatov, kajti .»Slovenci so prijatelji kompromisov m takt ke v nasprotju s Hrvati, ki so tipično pravni narod ki se že skozi stoletja bori za svoje pravice in svobodo. Prilike sc nanesle. da so Slovenci danes gospodarsko in prosvetno naprednejši od Hrvatov. Slovenski življenjski standard je višji od hrvatskega. enako tudi pismenost in kulturno obzorje Slovenci so se navzeli od Nemcev duha discipline in smisla za organizacijo. Slovenci sc vsekakoT boljši organizatorji kakor Hrvati Slovenska religioznost je bolj formalna in razvita kakor hrvatska Zato pa je hrvatska globlja, ponosnejša in odpornejša KatO'ličanstvo je bilo med Slovenci po nemškem vzoru tudi politično aktivno. Na Hrvatskem se je katoličaustvo držalo vednr od politike preč.«
Nato prehaja glasilo nadškofa dr. Sari-ča na vlogo, ki smo jo igrali Slovenci v na'"i državi in pravi:
»Slovenci so bili v odnošajih z Beogradom vedno za kompromis, realno politiko in sodelovanje s srbskimi strankami, ki so bile na ob'asti. Smejali so se hrvatskem iluzijam in zahtevam po hrvatskih pravicah. Hrvati so bili \ načelni opoziciji in postavljali zahtevo po reviziji ustave ter federativni ureditvi države Slovenske metode so odklanjali kot brezidejne, silabi-ške in drcbi inarske Hi vati so Slovencem
hudo zamerili, ker so s svojimi metodami krepili in vzdrževali srbski centralizem in hegemonijo, čeprav bi morali kot katoličani biti bližje Hrvatom. Pri tem pa moramo priznati Slovencem, da so stvarno težili vedno za avtonomijo in ljubosumno čuvali svojo individualnost in svoje posebne slovenske interese.«
Karakterizacija vloge Slovencev v našem notranjem političnem življenju v teku zadnjih 20 let naše države je zelo značilna, ker »Katolički tjednik« prav dobro ve, kdo je odgovoren za vodstvo slovenske politike teh zadnjih 20 let Tega tud' ne prikriva, ker dolži tt vodstvo, da je »razbilo zadnjo vez med Slovenijo in Hrvatsko v obliki svo-ječasnega hrvatskega organiziranega pokrita, ki je forsriral pred, med in po vojni hrvatako-slovenskc solidarnost in razširjal med Hrvati slovenske katoliške organizacijske tipe in metode, med njimi tudi čisto politične z ustanovitvijo Hrvatske puč-ke stranke. Prepuščal' ie Slovencem vodstvo, iniciativo in hegemonijo Zaradi tega so ostale katoliško organizirane skupine med Hrvati izolirane in st bile pozneje prisiljene kapitulirati in se načelno eman-cipirati od slovenskega vpliva«
Kakor izgleda, goji nadškof dr. Šarič še vedno tihe nade za obnovitev sodelovanja organiziranega katolčanstva med Hrvati m Slovenci, ker ponosne poudarja, da so »Slovenci in Hrvati katoliška naroda. Zaradi tega bi morali hoditi v bodoče kupna pota « Velike nade polaga na dr. Kulov-ca. ki ga označuje za voditelja katoliških Slovencev O njem upa. da bo popravil to. kar je zamudil pokojni dr Korošec, ki se je preveč navezal na Beograd, srbske stranke in politiko kompromisov ter se izneveril hrvatskim organiziranim katoličanom okoli ' Hrvatske pučke stranke ki so mu izročili svoje vodstvo v njegove roke O dr Ku-lovcu pa pravi list nadškofa dr Šariča da ' je »znan kot prijatelj Hrvatov, pa tudi kot človek idej m linije.«
Članek »Katoliškega tiednika« je značilen spričo vedne bolj pogostih vesti da se hrvatski katoliški krogi, pripravljajo na obnovitev samostojne politične akcije izven okvira hrvatskega narodnega pogreta pod vodstvom HSS, ki jim zavoljo svoje libe-ralističnega gledanja na razna nazorska vprašanja ni bila nikdar posebno priljubi j-na. To je tudi razumljivo, sa- je bil pokojni ideolog in voditelj HSS Stjepan Radič vse preje, kakor pa prijatelj po slovenskih vzorih prikrojenih organizacij hrvatskega katoliškega političnega in kulturnega pokreta.
LEŽKE
O rekonstrukciji vlade
Vcera, se je vrnil iz Zagreba v Beograd p: predsednik vlade dr. Maček. Z njegovim povratkom so se obnovila pretekli teden odgodena pogajanja za rekonstrukcijo vlade, ki bo izvedena v zvezi s spopolnitvi-jo izpraznjenega notranjega in prosvetnega ministrstva. V zvezi s temi pogajanji se še vedno razširjajo vesti o stremljenjih, da bi se ob tej priliki razširila osnova sedanje vlade in bi se s tem ustreglo razpoloženju ljudskih množic.
,,črnoglede napovedi"
O cestnih delih v preteklem delu razpravlja »Slovenec« in prihaja do zaključka, da so napovedi o javnih delih na naših cestah za letošnje leto »precej črnoglede«. Po njegovem mnenju bo modernizacijo naših cest skoraj nemogoče oddati, če bo še obveljalo načelo, da morajo staviti podjetniki fiksne ponudbe »Slovence« nato nadaljuje: » »To pomeni, da bomo še naprej čakali na to, kdaj naj se prične modernizacija naših cest, za katero je sicer denar že na razpolago. Tako bomo gledali naprej, kako zaradi naraščanja cen ne zadoščajo danes več vsote, s katerimi bi pred nekaj meseci vse delo še lahko opravili. Delavnost na banovinskih cestah pa bo v znatni meri zavrlo dejstvo, da banovinski proračun prav gotovo ne bo mogel narasti v tistem razmerju, v kakršnem je narastla draginja. Letošnji načrt za javna dela na banovinskih cestah je zelo skromen in obsega v glavnem le zaključitve posameznih še nedokončanih gradbenih del.«
Podpora za Hrvatskega junaka
Predsednik HSS dr. Maček je sprejel
predsednika Hrvatskega junaka bivšega poslanca dr Milutina Mayerja ki mu je poročal o razvoju te samo — hrvatske telovadne organizacije. Hrvatsk- junak šteje okol- 20.000 članov, a se mora baje boriti z velikimi težavami zaradi pw manjkanja sposobnih organizatorjev in telovadnih strokovnjakov. Težave pa ima t-udi zaradi nezadostnih denarnih sredstev Dr Maček je obljubil predsedniku dr Maverju, da bo podprl delo Hrvatskega junaka in mu izposloval tudi primerno finančno podporo.
Sporazum za sarajevski mestni svet
Te dni bo. kakor poročajo listi, končno imenovan novi mestni svet v Sarajevu. V njem bo 25 zastopnikov muslimanov in pravoslavnih iz JRZ, 13 zastopnikov HSS. 5 predstavnikov radikalov dr. Laze Mar-koviča ter po eden zastopnik zemljoradni-kov in samostojnih demokratov. Zupan bo ostal še nadaMe Muhamed Zlatar, podžupan bo postal brat finančnega ministra dr. Zdravko Sutej. drugi podžupan pa verjetno dr Dušan Vasilievič. pristaš -TRZ.
Za enotno upravo železnic
na Hrvatskem
»Hrvatsk- že'ezn'čar«, glas"« Zveze hr-vatsk;h železničarjev ^biavlia uvr-dnik o težavah nri prevozi' hrane z& me*»ta n druge pas;vne predele v banovin Hrvafski h—^»"ir1!! Ve"vrarie* rrusili da bi bilo mogoče '*dstran't večin sedanjih težav pri železniškem prometu na mzemlju Jtjrvatske, ako bi se združilo vodstvo vseh
prog na ozem. banovine v rokah zagrebške železniške direkcije. Sedaj spadajo proge v banovini pod upravo štirih železniških direkcij, ki delajo vsaka na svoje roko. Med njimi ni skoraj nobenega neposrednega kontakta. Hrvatski železničar' zahtevajo zato združitev vseh prog v Hrvatski v upravi zagrebške železniške direkcije.
Organizacija madžarske narodne manjšine
Predsednik Madžarske kulturne zveze v Jugoslaviji Julij Kramer je sprejel novo-sadske madžarske novinarje in jim sporočil, da so bila pravila zveze nedavno vložena pri banski upravi v Novem Sadu. Do sedaj še niso potrjena, vendar pričakujejo zastopniki madžarske manjšine v Vojvodi, ni, da se bo to zgodilo v najkrajšem času. Kramar je ob tej priliki tudi ostro nastopil proti madžarski čitalnici v Su-botici, ki snuje na svojo roko neko posebno zvezo madžarskih kulturnih društev v Su-botici.
Nemško gledan jena enakost narodov in ljuii
šef nemškega tiska dr. Dietrich je imel pred dnevi v Nemški akademiji v Pragi oredavanje o duhovnih osnovah nove Evrope. V njem se je med drugim dotaknil tudi vprašanja enakosti med ljudmi in narodi ter je v tej zvezi izjavil med drugim:
»Ljudje po naravi niso enaki, temveč neenaki. Problem, ki ga mora socializem rešiti, ni problem harmonije interesov med enakimi, temveč harmonije interesov med neenakimi- Narodni socializem izhaja iz naravne neenakosti posameznikov, zahteva pa za vse enakost v pogledu možnosti napredka. Načelo »kar kdo zmore« je tudi v sožitju evropskih narodov bodoče vodilno načelo nove ureditve. Tudi narodi niso po naravi enaki. Tudi v medsebojnem življenju narodov sta mogoča omejitev ln harmonija njihovih interesov po mirni poti le, ako se vzpostavi enakost pogojev, pod katerimi se pojavljajo v medsebojni svetovni tekmi.«
Ameriška letalska industrija
Ameriški listi objavljajo izjavo direktorja letalskih tovarn »Lockhead Aircraft Corporation« Dejal je, da novi ameriški bombniki, ki jih kupuje Anglija, že dalje časa lete direktno iz Zedinjenih držav v Anglijo Ameriška industrija je investirala v nove letalske tovarne nad štiri milijarde dinarjev. V teku letošnjega leta bo-j do dosegle investicije v letalski industriji že 11 milijard dinarjev Trenutno je zaposlenih v amerišk' letalski industriji okoli 150.000 delavcev Do konca tekočega leta se bo dvignilo to število na 400.000. Pred letom dn je zaposlovala ameriška letalska industrija vsega skupaj 60.000 delavcev
Lansko leto so producirale ameriške letalske tovarne za 34 milijard din novih letal, letos računajo, da bodo producirale dvojno vsoto novih letal.
Letalski strokovnjak »Da'ly Telegrapha« poroča v zvezi z vestmi o direktnih poletih ameriških bombnkov iz Zedinjenih držav v Anglijo, da je to operacijo organiziral angleški letalski maršal sil Hough Dowding. ki se nahaja zaradi tega v Ameriki. Ameriške bombnike pilotirajo na poti preko Atlantika najboljši ameriški in angleški civilni piloti.
Sličice iz portugaMce prestolnice
»Gazzetta del Popolo« priobčuje zanimiv članek svojega lizbonskega dopisnika Cezarja Ravellija, ki Dopisuje sedanje življenje v portugalski prestolnici Lizbona ie do zatrjevanju dopisnika sedai najbolj bučno in šumno mesto na svetu, ima Pa še neko posebnost: množice pol tičnih beguncev, ki so se iz vseh krajev Evrooe zatekli na Portugalsko. Domačini jim pravijo begunci, vendar za velik del teh tujcev ni primerna ta oznaka Med njimi ie zlasti mnogo oseb ki jih ie človek sre-čaval v Lizboni, že od španske vojne dalie in o katerih nihče ne ve. s čim se baviio. kako in od česa žive Zelo težko ie stepiti v stike z njimi, še težte oa ie izvedeti kaj o njih. Zaradi njih vlada v mestu nekako ozračie nezaupanja.
Domačini cenijo, da ie teh tujcev do 40.000. in treba se ie človeku le za kratek čas ustaviti na kakem vogalu v Rossiii. kakor se imenuje DOs'ovni del mesta, p^ bodo mimo nieea prišli zastopniki skoro vseh evroDskih narodov in slišal bo vse njih lezike Britanska Dronapanda je seveda zelo delavna ter neprestano šč"va portugalsko javnost proti Nemcem in Italijanom. ki se mude v mestu Ta gonja ie že Dokazala zelo neljube posledice ki iih občutijo vs? tujci zlasti pq Nemci. Dopisnik nemškega lista »S'gnal« la išče motivov za svoie reorvr+siže večkrat naleti na odkrito sovraštvo Nekoč ie v luki poskušal fotografirati zaboje blaga z ang1?-škimi napisi, pa mu občinstvo ni dalo d^ bi naoravil oosnetek D^-ngič ie D^skušal uieti v anarat skimino £:dov oa so mu ušli ko so videli da iih hoče fotografirati Zooet drugič ie hotel fotog^^ati lad^o. iz ka+f>re se ie bi] ravno izkrca' am°ri"ki poslanik Zonet ie r*>s+al krik m zaradi sličnih malenkosti prihaja do mučnih na-stonov.
Prebivalstvo Zedinjenih držav
Urad za ljudsko štetje v Washingtonu je obiavil te dni. da znaša število prebivalstva Zedinjenih držav v vseh 48 zveznih državah vštevši dis«Tikt Columbio 131 4 milijona duš Kakor pišejo listi bo ta rezultat predložil prezident Roosevelt kongresu zaradi odločitve. a,; naj se na osnevi rezultata ljudskega štetia število članov kongresa pomnoži ali ne. Po ameriški ustavi predstavlja namreč reprezentančna zbornica ameriško ljudstvo neposredno Vsakih deset let je treba zato po rezultatu ljudskega štetja nanovo določit' število članov te zbarnice ki se nate v sorazrherju s prebivalstvom razdele na posamezne države Izračuna se količnik ki potem velja kot osnova za določanje števila poslancev v vsaki državi. Ako pa ima katera država manj prebivalcev od količnika, ji pr ustavi vendar pripada en poslanec Od leta 1911 se število poslancev ni spremenit. Sedaj jih je 435.
Nemški ljudski zakonik
Že pred časom je Nemška pravna akademija dobila nalog, naj pripravi namesto dosedanjega nemškega občega državljanskega zakonika iz leta 1900 nov zakonik, ki naj bi izšel kot tako zvani »ljudski zakonik«. Na poslednji svoji skupščini je pravna akademija sporočila, da je že izdelala osnutek nekaterih delov novega zakonika. ete pa bo treba glavno delo še opraviti. Predsednik akademije minister dr. Frank je ob tej priliki nakazal nekaj smernic, po katerih se izvaja reforma nemške civilnopravne zakonodaje.
Nasproti dosedanjemu zakoniku bo novi zakonik že po svojem značilnem imenu nekaj posebnega m v narodnosocialističnem smislu originalnega. Dosedanja označba »civilnega zakonika« izvira iz rimskih pravnih zamisli in nekaterih vplivov francoske revolucije. Prvi izmed šestih delov novega zakonika bo posvečen državljanu kot »narodnemu drugu« (Vclksgenosse) in ne »abstraktni esebi«. Nato bo novi zakonik vsebovali določbe o družini Tretji del se bo nanašal na dednt pravo, četrti pa na »pravo trgovskih transakcij«, medtem ko bosta zadnji dve kniigi posvečeni obdelavi lastnine in določbam o društvih. Kot uvod bo v novem zakoniku 32 temeljnih pravil, ki bodo nekakšna programatična izpoved. Jezik novega zakonika bo enostaven in za vsakogar razumljiv.
SOKOL
»Biblioteka za narod« se imenuje nova zbirka knjig, ki jih izdaja savez Sokola kraljevine Jugoslavije po zares ljudskih cenah. Posamezni snopiči stanejo po 1 do 2 dinarja. Do sedaj so izšli trije snopiči: 1. izbrani citati z govorov Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, 2. besede slavnega srbskega učenjaka in buditelja dr. Jovana Cvijiča in 3. »Gregorij Petrov, apostol dela«. Ta knjižica je izšla pravkar. Kakor čujemo, pripravlja savez tudi nekaj snopičev v slovenščini, kar bo dobrodošlo našim društvom in četam.
V sokolski župi Osijek so vodilni župni činitelji izvršili letni pregled največjih župnih edinic, med njimi Slav. Brod, Vin-kovci, Požega itd. Mnoga izmed njih so vodilna društva v svojih okrožjih in je umestno, da se njih delovanje od časa do časa pregleda. Toda še važnejše je, da stopijo župni činitelji čim češče v ožje stike z društvenimi činitelji ter na licu mesta proučijo marsikak problem, ki se da le s težavo pismeno urediti. — Ob tej priliki se spominjamo, kako izvajajo tudi pri nas nekatere župe slične revizije. Koristi od njih imajo i župa i edinice. Škoda bi bilo, da se taki koristni ukrepi opuste. Najvažnejše pa je pri tem, da se gojijo čim tesnejši osebni stiki med činitelji vseh edinic in župe
Drobne vesti iz našega sokolstva. Tudi Savez Sokola je imel svoj badnjak na bad-nji dan. Svečane obrede je opravil pod-starosta arh. Smiljanič ob veliki udeležbi beograjskih Sokolov in zlasti članov sa-vezne uprave. — V Splitu so frankovci v Silvestrovi noči hoteli zopet odstraniti spominsko ploščo Spličanom, ki so v svetovni vojni dali svoja življenja za narodno svobodo. Opazil jih je bivši načelnik splitske župe in jim dejanje preprečil s težko muko. Br. Vrcan je bil zaradi tega najprej celo aretiran in šele na intervencijo župe izpuščen. To je vsekakor značilno za razmere. ki mora sokolstvo ponekod v njih delovati. In vendar vztraja! — Najmlajši starosta v vsem našem sokolstvu je 26-let-ni br. Miodrag Miloševič, ki si ga je za-
radi agilnega dela izbralo članstvo čete Osipaonica blizu Smedereva za svojega starešino.
Kakšna bodi Jugoslovanska žena? v čeških sokolskih listih smo čitaii pred kratkem sklep ženskega zveznega vad&teljske-ga zbora COS o vprašanju, kakšna bodi češka žena. Sklep se glasi takole: sleherna čehinja bodi kot žena: dobra gospodinja in dobra mati, sposobna za samostojno preživljanje ln v pomoč možu v preživljanju rodbine; kot rodoljubna Cehlnja naj dobro pozna svojo govorico in jezik, daje svoji domačiji češki izraz in usmerja svoje gospodinjstvo po potrebah narodnega gospodarstva; kot So ko lica pa mora poznati so-kolsko misel, zgedovino, ustrojstvo in književnost in mora nesebično delati za telesni, duševni in nravstveni napredek naroda v sokolskem duhu. — Pravilno bi bilo da bi vse zavedne jugoslovenske žene v vsem posnemale svoje češke sestre, ki imajo dovolj izkušenj v življenju in so storile zgornji svoj sklep na podlagi tega-
Knez namestnik na madžarskem poslaništvu
Beograd, 23. januarja. AA Dne 22. januarja je ob 20.30 ekscelenca baron Bakacs-
Beesenyi, madžarski poslanic na nafte« <ho>
ro, * svojo soprogo priredil na madžarskem poslaništvu večerjo v čast Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge. Pri večerji je bil« navzoča tudi Nj. Via grofica Tering. Poleg dragih povabljencev sta bila navzoča tudi predsed. vlade Dragiša Cvet-kovič z gospo, zunanji minister Aleksander Cincar Markovič z gospo, dvorni minister Milan Antič z gospo in dvoma dama Nj. Vis. kneginje Olge ga. Lozanič.
Smrt hrvatskega
znanstvenika
Zagreb, 23. jan. o. Po kratki, a težki bolezni je davi umrl v 63. letu starosti dr. inž. Fran Hanarrvan, profesor na. tehniški fakulteti zagrebškega vseučilišča. Pokopan bo na Mirogoju v soboto dopoldne.
Za časa svetovne vojne je bil Hanaman kovinarski strokovnjak v tvornici letalskih motorjev na Dunaju- Po vojni je postal v Zagrebu poverjenik za obrt in industrijo v vladi Nano-dnega veča. Leta 1921 je bil Imenovan za profesorja na tehniški li, ki se je pozneje spremenila v TaJcultefco zagrebškega vseučilišča. Smrt ga je dohitela pri delu, ko je baš organiziral ru<Jar-ski odsek na tehniški fakulteti.
ŠPORT
Konferenca brez uspeha
V Zagrebu so reševali vprašanje teritorialne razdelitve med HŠS in SSSS, vendar niso prišli do nobene rešitve
Kakor smo že včeraj zabeležili, na tem mestu, je bila predsinočnjim v Zagrebu konferenca predstavnikov vrhovnih narodnih športnih organizacij, na katero je prispel tudi zastopnik minist. ^va za telesno vzgojo načelnik dr. Stijič, ki naj bi po sklenjenem dogovoru med ministrom za telesno vzgojo Pantidem in predsednikom »Hrvatske sportske sloge« dr. Krnjevičem zaključila pogajanja za ureditev športnih odnošajev med posameznimi narodnimi zvezami. Konference so se poleg zastopnika ministrstva za telesno vzgojo v imenu HŠS udeležili dr. Kraljevič in Su^te, za SSSS Tadič in Perič, za Slovensko športno zvezo pa dr. Kosti in dr. Skaberne.
Sestanek je otvoril domačin dr. Kraljevič s kratkim pozdravom in poudarkom, da so zastopniki HŠS prišli na konferenco z mnogo dobre volje in trdniip sklepom, da bi skupno s Srbi in Slovenci našli sporazumno rešitev za vsa sporna vprašanja. V podobnem smislu so se prvemu govorniki pridružili tudi Tadič za Srbe in dr. Kosti za Slovence.
Prvo poročilo je nato predložil tajnik HŠS šuste, ki je govoril o vseh dosedanjih sestankih, ki so že bili sklicani v te namene, kakor tudi o tem, kako so potekli in navajal kot zaključek znani komunike z dne 14. julija 1940, v katerem so bila tudi navedena skoraj vsa glavna sporna vprašanja. Za njim je srbski delegat Tadič v daljših izvajanjih predložil delegatom nekakšen dnevni red sestanka, ki naj bi združil razprave 1.) o reorganizaciji narodnih in vrhovnih zvez, odobritvi pravil za vrhovne zveze, financiranju teh forumov do 1. aprila t. 1. in nadalje ter likvidaciji še obstoječih starih zvez, dalje 2) o reorganizaciji Jugoslovenskega olimpijskega odbora ter likvidaciji Saveza športnih save-zov, ki nima več pogojev za obstoj ter 3.) o problemu manjšinskih športnih zvez.
Takoj za tem so Hrvati sprožili glavno vprašanje, namreč teritorialno razdelitev območja hrvatskih narodnih zvez in ostalih. Ta razprava, ki se je zelo zavlekla in v katero so posegli vsi delegati, se je prav navsezadnje končala brez pravega zaključka. Srbi so pri tem zagovarjali stališče, da naj se tudi v športu območja razdelijo v smislu notranjepolitične ureditve v državi, medtem ko so Hrvati vztrajali v tem, da to zanje ni sprejemljivo, češ ker ono, kar ni v hrvatski ali dravski banovini, nikakor še ne tvori srbske banovine. Pri tem so naglašali, da tega stališča ne morejo spremeniti, ker bi bili sicer izročeni hudim napadom javnosti in tiska. Sicer pa so že svoječasno pristali na koncesijo, da ne bodo forsirali včlanjenja svojih narodnih zvez neposredno v mednarodnih športnih federacijah, zato pa zahtevajo, da bi lahko klubi iz spornega območja, kakor n. pr. iz
Bačke, Baranje, Srema, Bosne ali južne Dalmacije po nekaki opciji imeli možnost pristopiti v hrvatske narodne zveze. Tej rešitvi so se ponovno uprli Srbi, češ da imajo tehtne pomisleke zoper tako usmer-jenje klubov, ki delujejo v območju, ki bi ne bilo kompaktno srbsko.
Slovenska delegata sta v to razpravo posegala le sem in tja, ker se je spor nanašal samo na Srbe in Hrvate, slednjič pa sta, ko sta videla, da v tej točki ne bo prišlo do sporazuma, predlagala, naj se rešitev odgodi na poznejši čas. Pri tem sta naglašala še posebno, da baš zaradi teritorialne pristojnosti dozdaj med športnimi zvezami sploh ni bilo nobenega spora in so nekatere celo v lastnem območju rešile to vprašanje tako, da redni občni zbori odločajo o sprejemu takšnih klubov, ki želijo iz spornega območja priti v drugo narodno zvezo kakor e>stali. Hrvatski delegati so kljub temu vztrajali pri svojem, češ da je teritorialno vprašanje zanje načelnega značaja, ki je v tesni zvezi z vsemi ostalimi, tako da preden ne bo rešeno to, ni vredno razpravljati o vseh ostalih.
Sklicatelji so imeli v ostalem pripravljen tudi majhen načrt za ureditev ostalih spornih vprašanj, glede katerih med posameznimi predstavniki prav za prav ni bilo nobenih nasprotstev. Med temi velja nagla-siti naslednje: Narodne zveze naj se organizirajo v vrhovnih zvezah po načelu enakopravnosti. Sedeži državnih zvez se določijo sporazumno v oni kraj, kjer so najboljši pogoji za delovanje ali po tur-nusu. Financiranje državnih zvez opravlja ministrstvo, narodnih zvez v banovini Hrvatski pa banovina, drugod pa tudi ministrstvo. Savez športnih savezov naj likvidira, ker bodo v bodoče predstavniki narodnih športnih organizacij HŠS, SSSS in SSZ. Za Jugoslovenski olimpijski odbor naj se sestavi nov statut, po katerem naj bi bile v njem včlanjene le vrhovne zveze. Do podrobne razprave o vseh teh vprašanjih ni prišlo, ter Je ostalo vprašanje teritorialne razmejitve med srbskimi in hrvatskimi zvezami na mrtvi točki.
Razgovori so trajali štiri ure in jih je zaključil zastopnik HŠS dr. Kraljevič z izjavo, da so bile te razprave prav koristne in so spet nekoliko približala posamezna mnenja, čeprav je do končne prave reorganizacije še zmerom zelo daleč.
Bilo je spet mnogo mnogo besed in zelo malo dejanj, in sicer prav v času, ko naši sedaj najbolj aktivni športniki — smučarji — zaman prosijo in moledujejo za onih nekaj tisočakov, da bi lahko nastopili in pokazali, kaj so mimo vseh teh konferenc in razprav dosegli z lastnimi žrtvami in samo požrtvovalnosti. Do prave reorganizacije je pot menda res zmerom bolj mračna!
V neka] vrstah
Smučarski praznik v Šoštanju
Šoštanj, 21. januarja
Tako lahko po pravici Imenujemo nedeljo 19. januarja, ko je bila v širokem pri šoštanju otvorjena nova smučarska skakalnica. Z otvoritvijo je bilo kronano vse delo in ves trud naših smučarjev, ki so sami dali pobudo za gradnjo skakalnice, sami poiskali teren, izsekali del gozda in tudi sami izvršili največ dela. Majhni skupini teh požrtvovalnih delavcev je stal na čelu tihi, a delavni športnik Riko železnik. S pripravami so pričeli že lansko poletje. Premagali so vse manjše in večje ovire, ki se pri takem delu skoraj vedno ponavljajo. Sedaj imajo šoštanjski ln okoliški smučarji svojo skakalnico, sposobno za 25 metrske skoke.
V nedeljo popoldne je bila skakalnica otvorjena in izročena svojemu namenu. Proti širokem — iz Šoštanja je do skakalnice slabe pol ure hoda — se je vila dolga procesija prijateljev belega športa. Prireditelji so vso pot iz Šoštanja markirali. Na vsako strani skakalnice sta stala dva mlaja z zastavicami. Otvoritveni govor je imel predsednik podružnice SPD dr. Goričar, ki se je tudi zahvalil vsem delavcem pri gradnji nove skakalnice in kmetu Koželj-niku iz Topolšice, ki je z razumevanjem dal potreben prostor na razpolago. Nato so domači smučarji otvorili skakanje. Ekipo smučarjev — seniorjev so tvorili: železnik, Končan, Hliš, Kumer, Lorbek, Cresnik in Dvornik. Nastopili so tudi juniorji. Kot gost je parkrat krasno skočil Celjan Romih. Nedeljski skoki so bili predvsem propagandnega značaja in smučarji med seboj tokrat še niso tekmovali. Priznati pa jim je treba, da so že v nedeljo pokazali mnogo rutine in smelosti. Ob Intenzivnem treningu se bodo gotovo razvili v prav dobre skakalce, katerim bo sedanja 25 metrska skakalnica kmalu postala premajhna.
Zimsko sportili odsek podružnice SPD bo še v teku februarja priredil na nov! skakalnici tekme ▼ skokih, skupno s tekmami v skokih.
Zoper letošnje prvenstveno tekmovanje v nogometu imajo Hrvati precej tehtne pomisleke, ki jih je zbral in objavil funkcionar Hrvatske nogometne zveze in član Gradjanskega dr. Jerko šimič. Predlagatelj pravi, da bodo z novim načinom tekmovanja za državno prvenstvo vodilni nogometni klubi v državi močno preobremenjeni in je zato mnenja, da je treba sedanji način tekmovanja spremeniti. Dr. šimič smatra, da bi bilo najprimernejše, da bi se spet ustanovila posebna državna liga, v katero bi vstopili štirje hrvatski ter pet srbskih klubov in pa predstavnik Slovenske nogometne zveze, vsi. ostali klubi pa naj bi v sezoni med seboj tekmovali v posebnih narodnih ligah z določenim številom konkurentov. Slovenski nogomet bi letos v tej novi državni ligi zastopala Ljubljana, za prihodnje leto pa naj bi prvak slovenske lige igral kvalifikacijsko tekmo z Ljubljano. Novi način tekmovanja bi oprostil vodilne klube številnih tekem v domačih ligah, za katere bi po sedanjih računih potrebovali nič manj in nič več kakor 60 terminov, čeprav je vse leto samo 5) nedelj. Predlog ima prav gotovo svojo do» bro stran in verjetno je, da bo tudi v Beo« gradu zadel na razumevanje, za našo Ljub« ljano pa bo ta novost glede na številne pri* tožbe proti tekmovanju z našimi podežeU skimi klubi prav gotovo samo zaželena.
Dodatno k zaključnemu poročilu o po* vratku naših hokejistov iz Rumunije bi zdaj dodatno objavili še tabelo, ki najbolj nazorno kaže, kako se se razvrstili udeleženci tega turnirja.
Slovaška	3 3 0 0 9:1 6 (0)
Bukarešta	3 2 0 1 6:5 4 (2)
Jugoslavija	3 0 1 2 3:8 1 (5)
Rumunija	3 0 1 2 1:5 1 (5)
Zanimivo je, da so zagrebške »Novosti«, ki objavljajo kratek reasume o tem turnirju, vidno podčrtale^ da je ta turnir prinesel samo dozdevni (podčrtali mi, Op. ur.) neuspeh Jugoslavije. Vsakemu svoje, tako je prav!
SK Attetik v Olju bo imel občni zbor v soboto 25. t. m ob 20. pri »Zelenem travniku« v WSt
MALI OGLASI
CENE
ALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enfcratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje -ulovov	znepek za enkratno objavo oerlasa Din 20.—
Službo dobi
Vsaka beseda 50 pa: m vele 3 din za šifro id dajanje naslova S din najmanjši znesek 17 din
2enska
pisarniška moč
I najmanj dveletno pisarniško prakso v večji trgovini, zmožna slov. in nemške korespondence, strojepisja in knjigovodstva, se »prejme s 1. marcem v večjem podeželskem kraiu. Oskrba t hiši, plača po dogovoru. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih služb na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna 23712«.
1102-1
Pisarniška moč
perfektno strojepisje. — slov. in nemška stenografija, se sprejme. — Prednost odvetniška praksa. Ponud.be s prepisi spričeval, navedbo zahtevkov na Dodr. Jutra Celje pod »Stalno«.
1425-1
Hotelskega slugo
z letnimi spričevali in znanjem nemščine sprejme za takojšen nastop hotel »Zamorc«. Maribor.	1470-1
Ključavničarje in
železostrugarje
dobre moči, sprejmemo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Tovarna 1126	1434-1
Prodam
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din
Škornje št. 40
nove, prodam za 450 din. Ižanska 47.	1440-6
Pohištvo
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Na i man jši znesek 20 din
Hotelsko pohištvo
oopolnoma novo, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel«.
5 375-12
Službe išče
Be.-eda i din aaveE J din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Mlada simpatična in inteligentna dama
z znanjem drž. jezikov, nemščine in francoščine ter s trg. pisarniško prakso, išče kakršnokoli primerno službo.
1427-2
Službo v pisarni
ali kot samostojna gospodinja. išče sposobna 35-letna ločenka z maturo in znanjem več tujih jezikov. Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod šifro »35« 1429-2
Kupim
btoeua i	aaves j
din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Zajčje
veveričje, dor.aie mačke in vse dru^e kože od divjačine, kupuje stalno in plačuje najvišje cene. Zdravič. Ljubljana, Stari trg. trgovina.
1435-7
Železne sode
za ca 200 litrov vsebine, dobro ohranjene, kupi Remec & Co., Kamnik.
1417-7
Kapital
Beseda 1 din davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlšt znesek 20 din
Posojilo
aajemo našim članom tn varčevalcem Ugodni po ^oJi Vloge obrestulenu pc 5 odstotkov Vsi var čevalci brezplačno zavarovani Zadruga »Moj Dom« Ljubijna Dvor žakova 8 Iščemo oover :enlke.
199-lb
Stanovanje
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Stanovanja
Beseda i din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
400 din nagrade
dobi, kdor preskrbi komfortno 4 do 5 sobno stanovanje za štiričlansko družino, najraje v starejši hiši ali vili v centru mesta Ponudbe na ogl. oda'. Jutra pod šifro »4441«.	1439-21a
Mirna družina
trije odrasli, Išče dvosobno stanovanje v bližini mesta, za umerjeno ceno. CenJ. ponudbe i-a ogl odd. Jutra pod »Točen plačnik 1321««
1428-21a
Sobo odda
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din
Sobo na Mirju
sončno, lepo opremljeno, s prostim vhodom, blizu tehnike oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.
1397-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, z 1 ali dvema posteljama, blizu tramvaja, poceni oadem. Sp. Šiška, čer-netova-ul. 31, I. nadstr., vrata 3.	1461-23
Kupim
VSAKOVRSTNO
ZLATO
SREBRO - PLATINO
BR1LJPHTE
SMBBBCDE SHflRJE RUSIHE
BISERE ITD. STBOmSKE HBKITE TEH UMETNIKE
PO NAJVIŠJIH CEHRH
STPRR TVRDKfl
J°s EBERLE
LJUBLJfiNR. TYRšEVA 2 HOTEL^^SLON
Od Vas je
•livisno. da imate obleko vedno kot nove zato jo pustite redne kemično čistiti ai< barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip W
Pralnic* cveuoUkalnic*
Dopisi
Vsaka oeseda 2 ain; davek 3 din; ea dajanje naslova 5 din; najmanj SI znesek 20 din
Aellna ln poštena. Avto-mehanlk. Blizu trga. Blizu centra, čedna. Dobra gospodinja. Dobro dekle, Državni uraanlk, Devetnajstletna, Družba, Dekle 27, Dobro plačam. Diskretno, Dobrosrčna 666, Dobro plačUo, Eksistenca, Februar, Gotovina takoj 1676, Gospodarska pisarna. Gostilniška kuharica, Gater, Harmonija 18, Hvaležna prijateljica, Inteligenten, Izleti v naravo, Iskrenost, Joško, Konverzaclja, Kino aparatura. Ločena, Les Mirno dekle. Miren kraj. Mesečna soba. Nesrečna. Osamljena, Od prvega. Odkritosrčnost, Odkritosrčen prijatelj. Osamljen. Prvovrstna moč, popolnoma zanes ljiv, Plačam točno, Po šten, Premestitev, Podjetna, Poštena in agilna, Pisalni stroj 666, Plačam takoj 150, Plačam takoj v gotovini. Raz cvetelo ro* a. Redka in ugodna prilika. Redka prilika. Spretna, Samostojna 1313, Strogo diskretno. Stalno mesto, Sposoben 19141, Srčua kultura, Stalna služba Srečen zakon. Solidna ln mirna. Šiška, Sporazum
Za državni rudnik v Zabukovci iščemo za nakup ali enoletno posojilo eno rabljeno
PARiNO LOKOMOTIVO,
sposobno za takojšno, najmanj enoletno obratovanje
Lokomotiva mora biti za tir 600 m/m, jačine najmanje 50—60 KS, tipa C ali D, adhezijska teža cca 12—14 ton, hitrost 15 do 20 km, Stoječi kotel mora Imeti bakreno kurišče. Lokomotiva bi se rabila čimprej a najkasneje do julija 1941. Lokomotiva mora imeti odgovarjajočo lokomotivsko knjigo. — Ostale informacije se lahko dobijo pri Obratni upravi drž. rudnika v Zabukovci, p. Griže pri Celju.
Iz pisarne drž. rudnika Velenje, št.: 257/41.
Enosobno
stanovanje
s kopalnico, zelo udobno, nova hiša, centnr, se takoj odda. Poizve se v trgovini »Sik«, Miklošičeva 18.	1458-21
Budarskf inženjer
s prakso SE IŠČE za takoj, za premogovnik v Srbiji. Ponudbe pod »Timok« na Pubiicitas a. d., Beograd, poštni pretinac 60.

Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
f
Umrla nam je naša zlata mama, gospa
Marija Potoka?
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 25. t. m. ob 2. uri popoldne, iz hiše žalosti, Cojzova c. 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 23. januarja 1941.
Globoko žalujoči:
MILAN, LADA, TINCA, otroci; MARTIN, zet; MILAN, vnuk.
Beseda l din. daven j din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Pisarniške prostore
dveh sob v pritličju ali v I. nadstropju iščem. Ponudbe pod »Center na ogl. od<d. Jutra.
1450-19
Prazen prostor
25 kv. m. z industrijskim tokom, primeren za delavnico, se odda. — šmartinska c. 10.
1443-19
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega pokojnika, gospoda
Josipa Suchya
se najtopleje zahvaljujemo za vse izraze sočutja, za poklonjene vence in cvetje in za spremstvo na zadnji poti, posebno prečastiti duhovščini, urad-ništvu Trboveljske premogokopne družbe, gospodu docentu drju. Ivanu Matku ter vsem pokojnikovim prijateljem in znancem.
Ljubljana, Dunaj, dne 22. januarja 1941.
JULIJA SUCHY, soproga z otroci; M. FLORJANA, uršulinka, sestra.
NAJSLAJŠA in NAJBOLJŠA
Krepilna pijača je
BERMET—VINO
ČRNINA 12 FRl SKJL GORE. Sremsld Karlova — Gostilničarji nudite to špecljaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 i oaprej ga razpošilja
B. MARINKO V,
Sremski Kar lovci — Fruška gora
Jakec Skok In Skakec
Poskoki dveh navihance\ v treh noclaviih. TRETJE POGLAVJE
Rok
51-
Rečeno, od žandarja naročeno pri tisti priči je bilo storjeno: pod palico se kar kadi in bliska — tu Jakec Skok, tam Skakec Rok
zavriska .
Veliko svetovno industrijsko in trgovsko podjetje IŠČE nekoliko
MLADIH SIL
ki žele s svojim resnim delom, marljivostjo in vestnostjo istinski napredovati in s tem si ustvariti življenjsko eksistenco v družbi
Reflektanti morajo biti:
1.	Jugoslovenski državljani;
2.	duševno in telesno popolnoma zdravi;
3.	brezhibnega moralnega obnašanja;
4.	dovršili 18, a da niso prešli 25 let življenja;
5.	odslužili kadrovski rok;
6.	imajo potrebno teoretsko komercijalno izobrazbo.
Obširne ponudbe s curiculum vitae poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Mlade sile«.
V cvetju nedolžne mladosti se je preselila med nebeške krilatce naša srčno ljubljena hčerkica, oziroma sestrica
Dragica
gojenka n. letnika zasebne učiteljske šole šolskih sester v Mariboru
Pogreb nepozabne dušice bo v soboto, dne 25. januarja 1941 ob 15.30 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 27. januarja 1941 ob 7. uri v magdalenski cerkvi.
Maribor, Oplotnica, 23. januarja 1941.
Žalujoči: atek in mamica;
Franci in Dušan Brglez, brata
no. Sneg, Sodobna mladost 22, Skupno 40, Sloga Samostojen vrtnar 3 Slikar. Skrbna družina, Šola, Skladišče, Takojšen nastop. Trajno prijateljstvo. Trgovec, Tiha sreča. Udobno, Uspeh 1000. Ugodno oa plačevanje. Upeljan 7, Vojaščine prost, V cen trumu, Zmožna, prijazna, Zelo lepa lega. 21s, 2elim risati. Zima v Kranjski gori 30.000.
\/saka oeseda 50
da
par slfr«
dajanje naslova S din najmanjši znesek 1? din
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Dober« nai. odd. Jutra.
1449-29
Zastonj zavojček
Dost&iovega toaletnega bisera na poskušnjo — Uspeh po urvi uporabi Koža obraza tn telesa mtane čista. zdrava sveža in mlada Mozolji, sojedcl. nečistost obraza izginejo Potil I te za strošek 4 dinarje v znamkah Kemlkaiila. Novi Sad 144. V lekar nah, drogerljah original ni karton din 43
šO-37
KAUČE
uovi modeli po nlzkib cenah dobite pri
E. ZakrajSek,
tapetništvo Miklošičeva 84.
Vodnikove družbe! Postani in ostani čian
Objave
D£-m»ka ura se je našla v Tivoliju 23. t. m. Naslov v uredništvu »Jutra«.
Namesto cvetja na grob blagopokojne-mu gospodu Fran Peterlinu, svetniku viš. drž. sodišča v p. je darovala neimenovana za zimsko pomoč 300 din.
Profesorski zbor juridične fakultele je namesto venca na grob gospema Mariji Dolenčevi in Mariji Sajovičevi poklonil Akademskemu podpornemu društvu 950 din. Darovalcem iskrena hvala.
JiL. «<a • r.
Din 48 stfrc an da ian je naslova 5 Din Najmanl6i znesek 20 Din
Zatekel
se Je visok, bel lovski pes s temnimi krpami. Kdor ve zanj. naj sporoči dr. Lokarju, LJubljana. Mahničeva 40.
1446-27
Seiem Raiha v Leipzigu
se vrši spomladi 1941* od 2. do 7» marca j
60% popusta na nemških državnih železnicah. — 25% popusta na jugoslovanskih državnih železnicah.
Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se izvrše čimprejc, najpozneje do 5. februarja 1941 pri pristojnem častnemu zastopniku.
V	Ljubljani: Ing. G. fonnies, Tyrševa 33, Telefon 27-62
V	Mariboru: Joa. Bezjak, Gosposka 25 Telefon 25-97
V	Beogradu: Zvanični biro aajma rajha n Lajpcigu Knez Mihajlova 33.
nBHBBSS^J
Državna razredna
loterija
Bliža se glavno zaključno žrebanje V. razreda 41. kola, ki bo trajalo od 8. februarja do 6. marca t. 1.
V tem času bo Državna razredna loterija izplačala srečnim igralcem preko
$6 milijonov dinarjev
Srečke za V. razred so dospele. Naročniki naj svoje srečke IV. razreda obnovijo za peti razred najkasneje pet dni pred žrebanjem.
Oni pa, ki še nimajo srečk in imajo namen udeležiti se velikega glavnega žrebanja, naj sežejo po srečkah, katere so v številnih serijah na razpolago v glavni domači kolekturi »VRELEC SREČE«, katera Vam zadete zneske takoj izplača na roke brez odbitka.
H
Cena srečk: za eno celo srečko din 1.000.—,
za eno polovico srečke din 500.—, za eno četrtino srečke din 250.—.
Priporoča se Vam vsem glavna kolektura drž. razredne loterije
»VRELEC SREČE«,
Alojzij Planinšek, Ljubljana
Beethovnova ul. 14. Telefon 35-10.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani