1|,,_I— _ M^^MA M maAM^J ■ osmimi pncsits ▼ g uto v mL Leto XXII., št 72 Ljubljana, sreda 26« marca I94I Cena t Din Jpiavuisivo. ujuoijana, nnafijeva 6 — Telefon Mer. 3122, 3123, »124, 8125. 112« lasera uu odueieK: Ljubljana, Seien-burgova uL — Tel 3492 Is 3392. Po zmea Maribor; GrajsJO trg it i — Tele!on 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon it 190. Računi pn poŠt. tek. zavodih: Ljub* Ijana «t 17.748. Uhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znate mesečno sn dm Za BMnemMTO 50 din Uridatitfo: u/u&ljana, Knafljeva ulica o. telefon 3122. 3123. 3124, 3136. 3126; Marmor, Grajski trg it i, telefon it 2455 Celje. Strossmaverjeva ulica Stev 1, telefon it 65 rnmmmmmmmam^mmm Rokopisi se o* tnra6i)o Jugoslavija je pristopila k trojnemu paktu Naše meje trajno zajamčene Noša država ostane še nadalje Izven vojne — Nemčija in Italija Jamčita nedotakljivost naših mej in ne bosta zahtevali prehoda za svoje vojaštvo — Pogodba je bila včeraj svečano podpisana na Dunaju Dunaj, 25. marca AA. Ob priliki pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu je bila od nemške strani izročena jugoslovanski vladi nota, ki se nanaša na spoštovanje suverenitete in ozemeljske nedotakljivosti Jugoslavije. Ta nota, katero je izročil nemški zunanji minister v. Ribbentrop predsedniku jugoslovenske vlade Dragiši Cvetkoviču in zunanjemu ministru dr. Cincar-Marko-viču, pravi: V imenu in po nalogu nemške vlade imam čast sporočiti vaši ekscelenci naslednje: Ob priliki pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, ki je bil izvršen danes, potrjuje nemška vlada svoj sklep, da bo vselej spoštovala suvereniteto in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije. Zunanji minister kr. Italije, grof Cia-no, je izročil v imenu italijanske vlade predstavnikoma Jugoslavije noto iste vsebine. Prav tako je nemški zunanji minister v Ribbentrop izročil predsedniku jugoslovenske vlade Dragiši Cvetkoviču in zunanjemu ministru dr. Cincar-Mar-koviču noto, s katero se Nemčija obvezuje, da ne bo zahtevala od Jugoslavije prehoda ali prevoza svojih čet preko jugoslovenskega državnega ozem lja Ta nota pravi: »Sklicujoč se na razgovore, ki so potekali o priliki današnjega pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, imam čast, da vaši ekscelenci v imenu nemške vlade s tem potrdim sporazum med vladami držav osi in jugoslovensko vlado o tem. da vladi držav osi za časa vojne ne bosta pošiljali Jugoslaviji zahtev, da dovoli prehod ali prevoz čet po jugo-slovensketr državnem ozemlju.« Noto iste vsebine je izročil predstavnikoma Jugoslavije tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. POTEK PODPISNIH SVEČANOSTI Prihod predsednika naše vlade gg. Dragiše Cvetkoviča in zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča ter drugih gostov v dvorec Dunaj, 25. marca. n. (DNB.) V dvorcu Belvederu je bil danes v okviru posebne diplomatske svečanosti izveden pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Na Dunaju so se zbrali nemški in italijanski državniki ter diplomatski zastopniki Japonske in ostalih držav, ki so že prej pristopile k berlinskemu paktu treh velesil. Po uvodnih besedah nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa je načelnik tiskovnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Dietrich prečital protokol, znan že iz diplomatskih aktov ob prejšnjih pristopih posameznih držav. Nato je podal jugoslovenski ministrski predsednik Cvetkovič izjavo o okol-nost h in razlogih jugoslovenske odločitve, zunanji minister v. Ribbentrop pa je v daljši izjavi obeležil pomen pristopa Jugoslavije k tro jnemu paktu za Balkan ln novi red v Evropi. Po končani ceremoniji je kancelar Hitler v zlati dvorani Belve-dera sprejel jugoslovenske ln ostale državnike. Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je prispel na Dunaj že davi ob 8.30. Z njim sta se pripeljala tudi italijanski in japonski veleposlanik v Berlinu A1 f i e r i in O š i m a. Pol ure kasneje je prispel posebni vlak Italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, s katerim se je poleg nekaj funkcionarjev zunanjega ministrstva pripeljalo na Dunaj tudi večje število Italijanskih novinarjev. Na postaji so grofa Ciana sprejeli poleg Ribbentropa tudi drugI vrhovni predstavniki. Ob 10. dopoldne sta se pripeljala na vzhodni kolodvor s posebnim vlakom predsednik jugos^enske vlade Draglša Ove1-kovič in zunanji minister dr. Cincar-Markovič. Tudi nju je na postaji sprejel nemški zunanji minister Ribbentrop v družbi zastopnikov vojske ter predstavnikov oblasti in narodno socialistične stranke. Na peronu je bila postrojena častna četa vojaštva. Ribbentrop je jugoslovanska državnika spremil do hotela »Bristol«, kjer so jima bili rezervirani prostori. V teku dopoldneva so se zbrali na Dunaju tudi madžarski poslanik S z t o 1 a y i, slovaški poslanik C e r n a k, odpravnik poslov rurmmskega poslaništva B o s 1 in bolgarski poslanik Draganov. Ob 11.15 je končno prispel na Dunaj poglavar Nemčije ln kancelar Hitler. V njegovem spremstvu sta bila tiskovni šef Dietrich ln okrožni vodja B o h r -m a n n. Na postali so ga pričakovali Ribbentrop. maršal Keitel in drugi vodilni funkcionarji Na vožnji v mesto so množice priredile kancelarju velike ovacijc. Besedilo protokola Svečanost y rumeni dvorani Belvedera *e je pričela ob 14.30. Dvorana je biia okrašena s cvetjem, zelenjem in zastavami. V družbi nemškega zunanjega ministra Ribbentropa sta vstopila v dvorano predsednik jugoslovenske vlade Dragiša Cvetkovič in zunanji minister dr. Cincar Markovič. Njima so sledili še ostali državniki in diplomati. Razvrstili so se ob dolgi mizi tako. da je Ribbentrop zavzel mesto v sredini, na njegovi desni pa Dragiša Cvetkovič Ln dr. Cincar-Markovič. Zunanji minister von Ribbentrop je ctvcril svečanost s pozdravom navzočim državnikom in diplomatom ter nadaljeval: »Znova smo se danes zbrali v tei zgodovinski palači, da sprejmemo nove državo v našo veliko državno kombinacijo. ki vse bolj obsega ves svet. Pred tremi tedni je bila kraljevina Bolgarija, ki se nam je bila priključila. Danes se je kraljevina Jugoslavija odzvala našemu vabilu ter S2 izrazila pripravljeno, da pristop-i k pnktu. Navzoči pooblaščeni zastopniki zavezniških vlad so me naprosili, da govorim tudi v njihovem imenu in to storim Se s prav possbnim veselem, ko mi je čast pozdraviti v naš: sredi ivgo-lov-n^kega ministrskega predsednik-' C/etk-viči *n zunanjega mnistra dr. Cinear-Ma koviča V čast si šteiem. da oba jugosloyenska gospoda pozdravim na Dunaju najprisrčneje tudi v imenu vseh pooblaščenih zastopni- kov zavezniških in njim pridruženih držav.« Dr. Dietrich je nato na poziv nemškega zunanjega ministra prečital protokjl o pristopu Jugcslavije k trojnemu paktu. Protokol se glasi: »Vlade Nemčije. Italije in Japonske na eni ter vlada kraljevine Jugoslavije na drugi strani skleneio s podpisi svojih pooblaščenih zastopnikov: Cl. 1. Jugoslavija se pridruži k trojnemu paktu, ki je bil sklenjen 27. septembra 1940 v Berlinu med Nemčijo, Italijo in Japonsko. CL 2. Kolikor bi v 51. 4. trojnega pakta določene skupne tehnične komisije obravnavale vprašanja, kj zadevajo tudi interese Jugoslavije, bodo tudi zastopniki Ju- gosiavije pritegnjeni k posvetovanjem teh komisij. Cl. 3. Besedilo trojnega nakta je d«dano temu protokolu kot priloga. Protokol je sestavljen v nemščini, italijanščini. japonščini in srbehrvaščini. Vsako besedilo je smatrati za izvirnik. Protokol se uveljavi z dnem podpisa. To potrjujejo od svojih vlad pravilno pooblaščeni zastopniki s svojim podpisom in pečatom Sestavljeno v štirih originalih na Dunaju, 25 marca 1941. 19. leta fašistične dobe, ki odgovarja 25 dnevu tretjega mesca. 16. leta dobe Sove.* Državniki in diplomati so nato takoj podpisali vse štiri izvode protokola. Govor predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča Cilji jugoslovenske zunanje politike: ohranitev miru, svoboda, neodvisnost in državna celotnost Malo pred 14.45 se je dvignil jugo-lo-venski ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. ki je izjavil v srbohrvaščini- »Gospodje ministri, ekscelence! Glavni in edini cilj zunanje politike kraljevine Jugoslavije je bil in ostane še nadalje. ohraniti jug°slovenskemu narodu mir in oiačiti njegovo varnost. V duhu te politike j« bilo vse na§e delo zmerom prvenstveno posvečeno konsol:daciji miroljubnih in prijateljskih odnošajev s sosedi, da bi sj tako očuvalj mir na mejah, svobodo. neodvisnost in državno celotnost. Jugoslavija Je bila z veliko nemško državo v najboljših odnošajih, prežetih prijateljstva in popolnega zaupanja, tako prej, kakor tudi potem, ju ie družila skupna meja. Koristni rezultati te politike So prišli posebno do izraza v vrsti velikih dogodkov vse od leta 1934. pa do tega trenutka v odnosih med obema držav ima. Jugoslavija je že vse od svojega nastanka vselej občutila in je to tudi posebej cenila, da je Nemčija pravilno pojmoval * njeno nacionalno zed^njenie. ki ni bilo ®a?l nj-kakfh pogodbenih kombinacij, nego pri-rodni zaključek dolgo'etn?h in težkih borb Srbov. Hrvatov ln Slovencev. V tem duhu .fe> Jugoslavija 1-t* 19*7. sklenila pomembno pogodbo r It^Hin in potem slični nrtfateliskj pogodb' tudi z BolerariJo in Madžarsko. Jugoslavija n?ma nikaklh zahtev na zunaj, življenjski Interesi njenega obstanka in napredka ji na- lagajo. da pripomore k očuvanJu Jugovzhoda pred razširjenjem vejne in k oja-čenju gospodarskega sodelovanja na evropskem kontinentu, spričo sedanjega sta-, nJa tako hudo prizadetem. Tako sodelova-! nje pripravlja pot k evropskemu p^mirie-nJu in obenem k edini rešitvi našega ranjenega kontinenta in njegove tisočletne civilizacije. Samo v znamenju iskrenega in pozitivnega sodelovanja bo Evropa lahko ustvarila temelje novega reda. spričo katerega bo mogoče odstraniti vSe zastarele predsodke in vse umetne moralne in materialne ovire, zaradi katerih trpimo danes vsi v Evrcpi. Mirovna politika Jugoslavije Je v popolnem skladu z živUenskim interesom in najglobljim razpoloženjem našegp naroda. Vse politične kakor tudi vse gospodarske pogodbe, kj jih jc naša država sklenila v zadnjih letih, so bile navdahnjene z voljo. da bi se ustvaril boljši in brUe organizirani mir v tem predelu^ Evrope. Tudi dane", ko se Jugoslavija pri' ljučnie paktu treh sli stori to z namenom, da bi si tudi za b°dore zagotovila svol mir v sodelovanju z državami, ki so sklenile troini p~kt, Nemčijo. Italijo in Japonsko. Tako do-?rl-naša svol delež k organizacij nov Evrn-pe in izpolnjuje na t? nač'n na.fv'šv> d lino«:* tako do sebe, kakor tudi do evropske zaj^d-dre.« Diplomatski tolmač je takoj zatem prečital nemški prevod Cvetkovičeve izjave. Zaključni govor ministra Ribbentropa »Nemčija nima na področju Balkana nikakih ozemeljskih ne političnih interesov" Za zaključek diplomatske svečanosti Je nato še enkrat spregovoril nemški zunanji minister Ribbentrop, ki je izvajal med drugim: »Kot pooblaščeni predstavnik nemške vlade, kakor tudi v imenu pooblaščenih zastopnikov kraljevine Italije in japonskega cesarstva ter držav, ki so se jim priključile, Madžarske, Rumunije, Slovaške .n Bolgarije, pozdravljam prijateljsko kraljevino Jugoslavijo kot novo članico trojnega pakta. Iskreno in prisrčno čestitam k temu kr. jugoslovenski vladi, ki jo zastopata ministrski predsednik Cvetkovič in zunanji minister Cincar-Marko-vič. Želel bi izraziti prepričanje nas vseh, da bo ta dogodek za bodočnost Jugoslavije in blagostanje jugoslovensekga naroda prav posebnega pomena. Ko je nedavno Bolgarija v tej dvorani ! pristopila k trojnemu paktu, smo izrazili upanje, da sv bodo še druge države izjavile za solidarnost z nami. Danes, komaj nekaj tednov po tem, se nam je pridružila j Jugoslavija kot peta država in mi vsi Ču-! timo nad tem najiskrenejše zadovoljstvo. Njena priključitev pa je za nas še prav posebnega pomena. S tem je sedaj tudi dejansko ves doslej še nevtralni Balkan v taboru novega reda. Pridružile so se nam vse države, o katerih je Anglija še zmerom mislila, da jih bo lahko s svojim vmešavanjem v njihove notranje zadeve mobilizirala za svoje spletke proti temu i novemu redu v Evropi. Se prav v teh zadnjih dneh sta se Anglija in Amerika, kakor se je čulo, poskušali vmešavati v notranje zadeve Ju- goslavije, kar moramo označiti za docela nedopustno in za nezdružljivo s spoštovanjem suverenosti evropske države. Zaradi tega še tem bolj pozdravljamo, da se je tudi Jugoslavija v spoznanju potreb? sodelovanju pri novi ureditvi Evrope priključila mladim narodom, ki so pozvani, da ustvarijo ta novi red in ga zavarujejo pred vsakim vmešavanjem od zunaj. Ko si Anglija, katere vodstvo je zaKrivilo to vojno, prizadeva pridobiti druge narode za to, da bi krvaveli za njo, je smatrala Nemčija vedno za svoj vrhovni cilj, da vojno omeji in da vojno dokonča s svojimi lastnimi silami ter s pomočjo zavezniške italijanske države. Zato ni nobene druge države prosila vojaške pomoči v borbi proti Angliji. Pač pa je Nemčija s trojnim paktom hotela združiti države, ki imajo interes, da se 1 prepreči vsako nadaljnje od Anglije zaželjeno razširjenje vojne; 2. da se ustvarijo pogoji za novi red v Evropi in na Daljnem vzhodu, tako da se prilagodi interesom onih narodov, ki so voljni ln odločni, da v bodočnosti žive v medsebojnem mini in prijateljstvu; 3. da se predvsem ustvari trajni mir, ki bo onemogočil, da bi druge sile v nasprotju s kontinentalnimi interesi izigravale evropske države drugo proti drugi, izzivale nove vojne in tako vedno znova ogražale mir in blagor vseh evropskih narodov. Danes so torej Nemčija, Italija, Japonska, Madžarska, Rum unija, Slovaška, Bolgarija in Jugoslavija, združene v duhu nove solidarnosti, pripravljene predvsem, da preprečijo vsak nov poskus razširjenja vojne. Cilj v trojnem paktu združenih velesil ln njim priključenih držav je, skrbeti za to, da bosta Evropa in Vzhodna Azija osvobojeni od vseh tujih vplivov, izgradili svoje lastno narodnostno in kulturno življenje, zagotovili svojim narodom dolgo dobo miru, ki jih bo povedi a v srečnejšo bodočnost. Poseben blagoslov pa bo novi položaj pomenil za Balkan, ki je bil zmerom izpostavljen tujim vplivom in bil spričo tega že pogostokrat izhodišče sporov med ve-liikmi silami. Nemčija sama, to svečano izjavljam, nima na tem področju nikakih ozemeljskih, ne političnih interesov. Njen trrnotni cilj je le, preprečiti, da bi se tuje sile polastile tega prostora in si na njem ustvarile možnost za nadaljevanje evropske vojne. Njen končni cilj je izključno ta, da pomaga pri ureditvi reda na tem za vso Evropo tako važnem prostoru ter da pripomore po modrih in pravičnih načelih do pomirjenja in do novega gospodarskega razvoja v dobrobit vseh. Da bo tudi Jugoslavija zavzela v tem novem redu v bodoči Evropi mesto, ki ji pripada, to je nujna posledica njenega današnjega priključka k trojnemu paktu. Zato čestitam jugoslovenskemu narodu in kraljevski jugoslovenski vladi v imenu vlad vseh tu zastopanih držav, zlasti pa v imenu nemškega naroda in njegovega voditelja šc enkrat najprisrčnejše.« Ura je odbila ravno tri, ko se je zaključila zgodovinska diplomatska svečanost Odprla so se vrata v marmorno dvorano; državniik in diplomati so se podali v zlati kabinet Belvedera, kjer jih je takoj sprejel nemški državni poglavar in kancelar Hitler. Sprejem pri Hitlerju Dunaj, 25. marca. AA. (DNB). Po svečanem podpisu protokola o pristopu Ju-gesiavije k trojnemu paktu je priredil vodja Nemčije v dvorcu Belvedere sprejem, v katerem so bili predstavniki vseh vlad držav pakta treh velesil. Vodja Nemčije je najprisrčneje pozdravil prisotne osebnosti, zlasti pa predsednika jugoslovenske vlade Dragišo Cvetkoviča in zunanjega ministra Cincar-Markoviča in je ostal nekaj časa z njima v razgovoru. Razen jugoslovenskih državnikov so bili navzoči italijanski zunanji minister grof Ciano, japonski veleposlanik general Oši-ma, italijanski veleposlanik v Nemčiji Di-no Alfieri, madžarski, slovaški, jugoslovenski, bolgarski in rumunski poslanik ter drugi povabljenci. Po končanem kosilu je odšel kancelar s svojimi gosti v sosedno dvorano, kjer so jim postregli s kavo. Vodja Nemčije se je še nekaj časa ra:govarjal s svojimi gosti, nakar se je poslovil od navzočih osebnosti in se odpeljal v hotel Imperial, kjer se je nastanil za časa svojega dunajskega bivanja. Cvetkovič in Cincar- Markovič pri Hitlerju Dunaj, 25. marca. AA. (DNB.) Voditelj Nemčije je danes popoldne ob 16.45 v hotelu Imperial sprejel jugoslovanskega ministrskega predsednika Cvetkoviča in zunanjega ministra Cincar-Markoviča. Pri razgovoru je bil navzoč tudi v. Ribbentrop. Potekal je v duhu tradicionalnih prijateljskih odnosov med obema državama ln je trajal okrog ene ure. Potem je vodja Nemčije sprejel v hotelu »Imperial« v navzočnosti v. Ribbentropa italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Jamstveni izjavi Nemčije in Italije Naša vlada je vzela na znanje nemško in italijansko izjavo o spoštovanju naših mej in o neprehodu tujih čet Dunaj, 25. marca. AA. Na noti, ki mu ju je danes ob pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu poslal nemški zunanji minister v. Ribbentrop, je predsednik ministrskega sveta Cvetkovič odgovoril s sledečima notama: »Njegovi ekscelenci Joahimu v. Ribben-tropu, nemškemu zunanjemu ministru«. O priliki današnjega pristopa Jugoslavije k paktu treh držav ste mi izvolili poslati noto sledeče vsebine: »V imenu in po nalogu nemške vlade imam čast sporočiti vaši ekscelenci sledeče: O priliki pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, kar je bilo izvršeno danes, potrjuje nemška vlada svoj sklep, da bo zmerom spoštovala suvereniteto in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije«. V imenu in po nalogu jugoslovenske vlade mi je čast potrditi sprejem te izjave, katero je kr. vlada vzela na znanje. Izvolite sprejeti, g. minister, zagotovilo mojega globokega spoštovanja Drag. Cvetkovič.« »Njegovi ekscelenci Joahimu v. Ribben-tropu, nemškemu zunanjemu ministru. — O priliki današnjega pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu ste mi izvolili poslati noto sledeče vsebine: »Sklicujoč se na razgovore, ki so se vodili o priliki današnjega pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, imam čast, da vaši ekscelenci v imenu nemške vlade s tem potrdim sporazum med vladami držav osi in kr. jugoslovensko vlado o tem, da vladi držav osi za ves čas vojne ne bosta stavili Jugoslaviji zahtev, da dovoli prehod ali prevoz čet čez jugoslovansko državno ozemlje.« V imenu in po nalogu kr. jugoslovenske vlade imam čast, da potrdim prejem te izjave. katero je kr. vlada vzela na znanje. Izvolite sprejeti g. minister zagotovilo o mojem globokem spoštovanju. — Dragiša Cvetkovič.« Pri isti priliki je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič poslal sledeči noti zunanjemu ministru kraljevine Italije. »Njegovi ekscelenci grofu Galeacu Članu, zunanjemu ministru kraljevine Italije — O priliki današnjega pristopa Jugoslavije k paktu treh sil ste mi Izvolili poslati noto sledeče vsebine: »V Imena in po i nalogu kr. italijanske vlade imam čast sporočiti vaši ekscelenci sledeče: O priliki pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, kar je bilo izvršeno danes, potrjuje kr. italijanska vlada svoj sklep, da bo vedno spoštovala suvereniteto in ozemeljsko ne-j dotakljivost Jugoslavije«. V imenu in po ! nalogu kr. jugoslovanske vlade mi je čast potrditi sprejem te izjave, katero je kr. vlada vzela na znanje Izvolite sprejeti, g. minister, zagotovilo o mojem globokem spoštovanju. — Dragiša Cvetkovič«. »Njegovi ekscelenci grofu Galeacu Cia-nu, zunanjemu ministru kr. Italije: Vaša ekscelenca! O priliki današnjega pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu ste izvolili poslati mi noto sledeče vsebine.« »Na razgovore, ki so potekali o priliki današnjega pristopa Jugoslavije k paktu treh držav, imam čast, da vaši ekscelenci v imenu kr. italijanske vlade s tem potrdim sporazum med vladama držav osi in kr. Jugoslovensko vlado o tem, da vladi držav osi v vojnem času ne bodo stavlja-le Jugoslaviji zahteve, da dovoli prehod in prevoz čet preko jugoslovenskega državnega ozemlja.« — V imenu in po nalogu kr. jugoslovenske vlade mi je čast potrditi prejem te izjave, ki jo je kr. vlada vzela na znanje. Blagovolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo o mojem globokem spoštovanju. — Drag. Cvetkovič.« Prvi italijanski odmevi Rim, 25. marca. AA. Ves popoldanski italijanski tisk piše čez cele prve stran, o sestanku na Dunaju. Listi objavliajo obširna porečila in komentarje, italijanski radio pa prenaša danes popoldne svečani akt podpisa trojnega pakta od stran, Jugoslavije. kakor tudi govore, ki so bili ori tej priliki izrečeni Današnji »Gioraa.e d' Italia« objavlja uvodnik Virginia Gay-de o pristopu Jugoslavije k trojnelu paktu. Članek pravi, da je pristop Jugoslavija k trojnemu paktu nov korak osi naiprej. Po- Nadaljevanje na 2. strani / men pristope Jugoslavije bo v kratkem viden. Danes vstope v politični in gospodarski sestav nov evropski narod s 16 milijoni ljudi in 247.000 km8, z velikimi g>-spodarskimi bogastvi in gospodarskimi možnostmi. Jugoslavija ima velik demografski potencial, voljo do dela in pravičnega napredka. S pristopom Jugoslavije v trojni pakt je evropski blok narasel na 204 milijone prebivalcev in se vleče od enega konca Evrope na drugega. Anglija Je končno izključena iz jug-vzhodne Evrope. Prav tako ie pomembno tudi to. da spada pristop Jugoslavije k trojnemu naletu na dan 4 obletnice beograjskega pakta, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo in Italija Ta pakt ie nedvomno mnoeo orisoe-val k razvoju jugoslovenske politike z državama osi. Z današnjim pristopom k troi-nemu paktu se nadaljuje napredek v Jugoslovenski politiki sporazuma z Italijo. Z ozirom na velike tvorne sile in potrebnost sodelovanja za uresničenje teh ciljev Da dobiva jugoslovensko-italijanski pakt z najnovejšim korakom jugoslovenske vlade tudi nov in pomemben dokaz vitalnosti. »Vojna in Jugoslavija" Bivši poslanik dr. Miroslav Spalafkiovic o odločitvi naše vlade Beograd, 25 marca r. Bivši doflgofletni jugoslovenski poslanik v Parizu dr Miroslav Spalajkovič je napisal v današnji »Politiki« članek pod naslovom »Vojna in Jugoslavija«. V njem pravi med drugim: »Ohranitev nvru je edina težnja Jugoslavije. Jugoslavija ni odgovorna za sedanjo vojno, niti ne želi, da kakorkoli doprinese k razširjenju in podaljšanju te vojne. Vsi njeni napori sc usmerjeni le v to, pripomoči po svojih mečeh, da se vojna čim prej od stran' z Balkana. Jugoslavija je že od vsega začetka vojne odločno zavzela stališče nevtralnosti do cbeh voju-jočih se taborov. Navadno se politika definira kot umetnost, da se od dvojnega zla izbere ono, ki je manjše. Po zaslugi svoje nevtralnosti Jugoslaviji sploh m bile- treba izb rati. Toda z razvojem vojne je postaiaio vedno bolj jasno, da se taka idealna rešitev ne bo mogla obdržati do konca Obe vojujo-či se strani sta energično delali vsaka v svoje korist ter se v odnošaj h do drugih narodov ravnali izključno po svojih vojnih potrebah. Kako se je v tem procesu godilo nekaterim našim sosedom, jt znano. Kar je za nas najvažnejše, to je dilema, pred katero smo sedaj mi. Ena vejujoča se stranka želi. da bi Jugoslavija aktivno sodelovala v vojni. Druga vojujoča se stranka ne zahteva nič temu sličnega, toda želi, da pristopi Jugoslavija k trojnemu paktu in na ta način formalno potrdi svoje miroljubne namene dc držav osk Zanimivo je toda vsakomur, ki pozna dušo našega naroda, povsem razumljivo, da je izgledalo ono drugo našemu svetu mnogo težje od prvega. Čim te je izvedejo, zakaj gre, so se slišali v publiki melo dramski vzkliki: pristop k trojnemu paktu pomeni našo podreditev eni izmed vojujo-čih se strank in dovolitev prehoda njenih čet preko našega ozemlja. Če je temu tako, ) sem pomislil, potem ne more biti govora | e onsracik v Afriki Napadi na Malto — Ena križarka zadeta — Bitka za Keren se nadaljuje — . . <-- -- * « Rim, 23. marca. n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo v svojem današnjem 291 službenem vojnem poročilu o borbah na Sredozemskem morju in v Afriki: Skupine bombnikov nemškega letalskega zbora, ki so jih spremljala italijanska in nemška lovska letala, so znova ponovno napadla ladje in naprave v luki La Valetti na Malti. Razen pristaniških naprav in skladišč nafte je bilo zadetih tudi več ladij in ena križarka. V Severni Afriki so angleška letala v Syrti bombardirala in obstreljevala naše čete s strojnicami. Nekaj ljudi je bilo ranjenih. Na vzhodnem sredozemskem morju so naši bombniki torpediraii neko veliko ladjo, ki je prevažala čete in bombardirali več drugih ladij. Nemška letala so potopila okrog lO.OOOtonsko petrolejsko ladjo in neko izvidniško ladjo. V Vzhodni Afriki se borbe okrog Kerena nadaljuje. Na odseku pri Džidžigi je sovražnik hudo napadel, a je bil zadržan od naših čet. Naše čete so se umaknile iz Negelija in ga je sovražnik zasedel. Na odseku pri Javellu v pokrajini Gale Si-damu so bili sovražni napadi odbiti. Nasprotniku so bile ori^prioipnp h1 izgube. Sovražna letala so bombardirala As-maro. Devet civilistov je bilo ubitih, 23 ranjenih. Nekaj privatnih poslopij je bilo poškodovanih. Maršal Graziani odstopil Nekje v Italiji, 25. marca. AA. (Štefani). Na lastno prošnjo se je maršal Italije Ro-dolfo Graziani umaknil s položaja šefa generalnega štaba v vojski v Libiji in s položaja vrhovnega poveljnika oboroženih severni Afriki. General Italo Garibaldi je bil Imenovan za guvernerja Libije in vrhovnega poveljnika italijanskih oboroženih sil v severni Afriki. General Mario Roata, podšef italijanskega štaba, je prevzel dolžnost šefa glavnega štaba. General Fran-cesco Rossi je bil imenovan za podšefa glavnega generalnega stana. Nemške čete zasedle el Aghelo v Libiji Berlin, 25. marca. s. (Columbia B. S.) Na uradnih mestih poročajo, da so nemške čete v Libiji zavzele el Aghelo, najzapad-nejšo točko, do katere so prodrle angleške čete v Libiji London, 25. marca. s. (Columbia B. S.) V angleških merodajnih vojaških krogih izjavljajo danes, da so Nemci zadnje čase tako ojačili svojo vojsko v Libiji, zlasti oklopne oddelke, da Angleži nemške oborožene sile v Libiji ne morejo več ignorirati. Nemško vojaštvo in vojni material sta bila prepeljana iz Sicilije v Libijo ponoči z ladjami in letali. Angleška poročila Kairo, 25. marca. s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Libija: Ničesar važnega poročati Eritreja: Naše čete so zopet odbile nov sovražni protinapad južnozapadno od Ke- ren ain so prizadele sovražniku težke izgube. Abesinija: Med operacijami ob prelazu Marda kakor tudi pozneje, je bilo zajetih več ujetnikov in mnogo vojnega materiala. Sedaj se angleške čete približujejo Hararju. Operacije severno od Negelija se uspešno nadaljujejo. London, 25. marca. s. (Reuter). Po zadnjih vesteh so angleške čete zavzele prelaz Marda pri Džidžigi in sedaj že prodirajo proti Hararju. Harar je bii sicer svoj čas proglašen kot odprto mesto, toda sedai so Italijani zgradili v mestu oorambne postojanke ter nameravajo očividno dostop do mesta braniti, Reuterjeva vest javlja, da so se pričeli Italijani umikati iz Diredaua. Kairo, 25. marca. s. (Reuter). Po informacijah iz angleških vojaških krogov, so angleške in belgijske izvidnice, ki so pred dnevi zavzele Asoso v Abesiniji, sedaj ob reki Dabos, 50 km dalje proti vzhodu, v boju s sovražnikom. Preko reke vodi cesta v Adis Abebo. Pri Debri Markosu se nadaljuje pritisk abesinskih patriotov. London, 25. marca. s. (Reuter). Pod-tajnik vojnega ministrstva lord Croft je podal danes v lordsld zbornici statistične podatke o izgubah v vojnih operacijah v Afriki. Navedel je, da so žrtve angleške vojske do pred mesecem znašale 2960 mož, od tega 604 padlih. Italijani pa so doslej po angleških podatkih utrpeli v Afriki skupno 200 000 izgub. Ujetih je bilo okoli 180.000 italijanskih vojakov, ostale Izgube odpadejo na ranjence in na smrtne žrtve. O bojih za Džarabub Kairo, 25. marca. s. (Reuter). Danes so bile uradno objavljene naslednje podrobnosti o zavzetju Džarabuba: Napad na oazo se je pričel 21. marca zgodaj zjutraj. V boj je bil poslan manjši oddelek avstralske vojske. Avstralce pa so podpirali angleški oklopni oddelki, topništvo in letalstvo. Najprej je prešla v naj>ad prva avstralska četa, ki je prodrla skozi žične ovire. Napad se je \Tšil v močnem peščenem viharju, ki je mestoma nudil napadajoči vojski zaščito. Nato je prišlo do močnega boja od moža do moža. pri čemer sta se obe strani posluževali bajonetov in ročnih granat. Ob 10. dopoldne je stopila v akcijo glavna sila avstralske vojske. Italijani so nudili zelo močan odpor, toda ob 14.30 je bil boj končan. Italijanska letala med napadom niso stopila v akcijo, pač pa so po zavze ju Džarabuba nemški bombniki tipa Heinckel bombardirali oazo, ne da bi povzročili škodo. Italijanski vojaki, ki so bili v boju ranjeni, so bili z letali prepeljani v bolnišnice v Egiptu. Znamenita mošeja v Džarabubu je ostala med boji nepoškodovana Angleži so odkrile v oazi močne italijanske utrdbe, ki so tekle skozi v okolici na- se^ine. Griči so bili izpoikopani s Številnimi- podzemskimi rovi, v katerih so bila zaklonišča ,topniške in strojniške postojanke, kakor tuli v olik arzenal z n •-niči j o. Haile Selasle v Gnrl Kairo, 26. marca. s. (Columbia BS.) Iz Kartuna poročajo, da Je bivši abesinski cesar sedaj a svojim glavnim stanom ▼ Guri, 80 km od Debre Markosa. IZMENJAVA IZJAVE O NENAPADANJU MED RUSIJO W TURČIJO V primeru, da bi katera izmed obeh držav morala braniti svoj? ozemlje, si Turčija in Rusija medsebojno jamčita nevtralnost o izbiri med dvojnim zlom, nego samo izbira med suženjstvom in junaško smrtjo, a v tem primeru vemo, kakšna odločitev bi najbolje odgovarjala tradicijam našega naroda. Moja bojazen je prenehafla v onem trenutku, ko sem popolnoma zanesljivo izvedel, da Nemčija nikdar ni postavila zahteve po prehodu svoje vojske čez našo državo in da pristop k trojnemu paktu ni vezan na nikak pogoj, ki bi bii v nasprotju z neokrnjenostjo našega državnega ozemlja, naše neodvisnosti in našega narodnega dostojanstva. Z drugimi besedami: Nemčija nam prepušča, da izbiramo med obliko in jedrom. Zakaj polaga Nemčija toliko na formalno stran, ni težko psihološko pojasniti. Spomin na solunsko fronto v minili vojni še ni izginil. Jugoslaviji pa nalagajo ne samo njeni življenjski interesi, nego tudi splošni clovečanski obziri, da stori vse, kar je od nje odvisno, da se vrne mir na Balkan. Mnogo važnejše od vprašanja trojnega pakta je vprašanje same vojne. O zadnji svetovni vojni so mislili, da je z njo napravljen konec vojnam v Evropi. Ženevski optimisti so se vdajaili iluzijam in ustvaritvi novega reda v mednarodnem življenju. Zmagovalec ni odstopil od pravice, ki je bila sankcionirana z njegovo zmago, a premagani se ni pomiril z diktatom, ki mu je bil vsiljen po volji zmagovalca. To je bflo vedno pravilo in to pravilo velja za vse vojne, pretekle in bodoče. Zaradi tega je vojni problem nerešljiv. Ne bo ga mogoče rešiti vse, dokler se bo mislilo, da ga je treba reševati po zmagi, ne pred njo. Tako bo tudi v sedanji vojni, če se konča z zmago ene ali druge strani. V tem primeru se bo tudi po drugi svetovni vojni govorilo o diktatu zmagovalca, kakor se je to govorilo po prvi svetovni vojni Zato obstoja 4e alternativa: ali bo v tej vojni premagana vojna sama ali pa bo pokopana Ankara, 25. marca. AA. (Anat. ag.) Sovjetska vlada je objavila naslednje uradno sporočilo: Te dni je prišlo do izmenjave izjav med turško in sovjetsko vlado. Glede na vesti, ki so se pojavile v tujem tisku, češ da bi Sovjetska zveza v primeru, da bi Turčija stopila v vojno, izkoristila težave, v katerih bi se znašla Turčija in da bi s svoje strani napadla Turčijo, kakor tudi v zvezi z nekim vprašanjem, ki je bilo o tej stvari postavljeno, je sovjetska vlada obvestila turško vlado o naslednjem: 1. Takšne vesti ne odgovarjajo stališču sovjetske vlade. 2. V primeru, da bi bila Turčija dejansko napadena in da bi bila prisiljena vstopiti v vojno zaradi obrambe svojega ozemlja, more Turčija v skladu z nena-padalnim paktom, ki obstoji med njo in SSSR. računati na popolno razumevanje in nevtralnost SSSR. Turčija je izrazila sovjetski vladi naj-iskrenejšo zahvalo za to izjavo in ji je sporočila, da more SSSR s svoje strani v primeru, da bi se sama znašla v podob-nen položaju, računati na popolno razumevanje in nevtralnost Turčije. Ankara, 25. marca. s. (Reuter). V turških uradnih krogih izjavljajo danes, da bo s podpisom današnje rusko-turške ne-napadalne deklaracije obnovljeni prijateljski odnošaji medsebojnega razumevanja med Rusijo ln Turčijo, ki so vladali med obema državama pred Izbruhom sedanje vojne. New York, 25. marca. s. (Ass. Press). Iz Ankare Javljajo, da so ie nekaj ur po objavi rusko-turške deklaracije pričele preko turške meje prihajati velike množine ruskega vojnega materiala. Druga poročila pravijo, da je Rusija Izvedla gotove spremembe v razporeditvi svojih vojaških ln mornariških sil v Evropi. Ankara, 25. marca. J. (Reuter). V ofl-cloznem listu »Ulus« obravnava poslanec Sami položaj, ki je nastal , , ka Turčijo tei v cel zveid poziva turrfko prebivalstvo k še večjim finančnim žrtvam za utrditev turške narodne obrambe. Turki, ki dajejo prednost smrti pred suženjstvom — piše poslanik Sami — gotovo ne bodo z nejevoljo plačevali davkov, ld so danes bolj kot kdai koli poprej potrebni za utrditev državne varnosti. Kar Turčija danes najbolj potrebuje. to so davki ln zopet davki. V ankarskih političnih krogih sodijo, da je bil članek poslanca Samiia inspiriran od vlade ter zaradi tega pričakujejo v krat- kem novih uredb o znatnem povečanju dar jatev za potrebe narodne obrambe. Odmev v Berlinu New York, 25. marca o. Poročevalec družbe CBS je javil danes iz Berlina, da so tam rusko in turško deklaracijo sprejeli na znanje. Wilhelmstrasse komentira ta dogodek v tem smislu, da se Turčiji ni treba bati pred Nemčijo. Wellesova izjava Washington, 25 marca s. (Ass. Press) Podtajnik za zunanje zadeve Sumner \Vel-les je izrazil danes zadovoljstvo ameriške vlade zaradi rusko-turške deklaracije o prijateljstvu in nenapadanju. Obsedno stanje v Siriji Jeruzalem. 25. marca. s. (Ass. Press). Iz Beiruta poročajo, da je guverner francoske Sirije general Dentz odredil obsedno stanje v več mestih v Siriji, kjer se stalno ponavljajo neredi, demonstracije in stavke v zvezi s pokretom za neodvisnost Sirije. Berlin v pričakovanju Macuokovega prihoda Japonski zunanji minister bo ostal v Berlinu 4 d»i in bo prispel v Rim 31« marca Berlin. 25. marca n. (Štefani) Vsa politična javnost pričakuje z največjim zanimanjem japonskega zunanjega ministra Jo-zuke Macuoko, ki prispe jutri v Berlin. Mesto samo se že pripravlja na čim sveča-nejši sprejem japonskega državnika. Po ulicah je na stebrih že razvitih na tisoče japonskih nemških in italijanskih zastav. Macuoka ostane v Berlinu do 30. marca. Nato odpotuje v Rim, kamor prispe naslednjega dne. Tudi v Rimu bo ostal tri dni. Tokio, 25. marca j. (Domei) Japonski zunanji minister se je v okviru svojega moskovskega obiska snoči sestal še z namestnikom komisarja za zunanje zadeve Lozovskim' ter poslanikoma Nemčije :n Italije. V Berlin bo dopotoval jutri, nakar bo 31. marca odpotoval! dalje v Rim. Zastopnik japonskega informacijskega urada Ishii je danes sprejel predstavnike tiska, ki jim je dal nekaj pojasnil o potovanju japonskega zunanjega ministra po Evropi. Na vprašanje zastopnikov tiska, ali je mogoče, da bo Macuoka napravil obisk v Londonu, je Ishii odgovoril, da je to možno, ako bo Macuoka to sam želel ter je pristavil z nasmeškom, da upa. da ne bo sestreljen, ako bo poioval v London z letalom. Glede razgovorov, ki iih je imel Macuoka v Moskvi, je Ishii izjavil, da do-sflej še nima nobenih službenih informacij o značaju včerajšnjih razgovorov s pred-sodnikom vlade in zunanjim ministrom Mo-lotovom ter Stalinom. London, 25 marca s. (Columbia BS) V tukajšnjih političnih krogih izražajo k predstoječemu obisku japonskega zunanjega ministra Macuoke v Berlinu mnenie, da se bodo glavna posvetovanja med Macuoko in nemškimi državniki nanašala na vprašanje odnosov do Zedinjenih držav. Mislijo, da bo Nemčija ponudila Japonski teritorialne konceije na angleškem ozemlju na Daljnem vzhodu po končani vojni. Tokio, 25. marca n. (Štefani) »Asahi Šimbun« je danes objavil izjavo ki jo je včeraj dal njegovemu posebnemu poročevalcu v Moskvi japonski zunanji minister Macuoka. Japonski državnik je dejal, da se je o priliki sestanka z Molotovom in Stalinom zahvalil za prisrčen sprejem in gostoljubje, ki ju je bil deležen ves čas na svojem potovanju v Rusiji. Obenem je ruskima državnikoma obrazložil svoje koncepcije o možnosti in potrebi da se urede rusko-japonski odnošaji. On sam je to potrebo spoznal in zagovarjal že celih 30 let. Kemško vojno poročilo Napadi na letališča v Angliji, na angleški konvoj pri Kreti — Dve vojni ladji zadeti Berlin, 25. marca. n. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske, je cbjav.lo davi nas.eunje službeno vojno poročilo: Na Severnem morju ie neki to.p:dni čoln sestrelil leta.o tiDa Briotol-Bleaeim. Mornariško topništvo je učinkov.to obstreljevalo sovražne pri Doveru zbirajoče se ladje. Nemški bombniki so v okviru iz-vidniških poletov v južni Angiij. usoešno bombardirali tri letališča. V hangarjih, barakah in drugih objektih so nas a i veliki p-žari in opaziti je bilo h.,do razdejanje. V nizkih poletih so letala s str jni-cami obstreljevala sovražne l„vce in bombnike na vzletiščih. Na Sredozemskem paorju so nemška bojna letaka južno od Krete napadla m^č-no zaščiten sovražni konvoj Dve ve.iki 8000tonski tovorni ladji sta bili hudo poškodovani. Kljub hudemu protileta'skemu ognju so nemška bojna letala p novno napadla pristaniške naprave v La Val tti na Malti. Mncgo bomb ie treščilo v ladie. ki so bile zas drane v luki in v natovar-jalne naprave. Na morju, južnozapadno od Kret?. je bila z bombo vel ksga kalibra zadeta neki britanska vojna lrdja. Sovražna prednja stražna ladja je bila pri tem le alsk m napadu uničena. O petro'ejiki ladji s 6000 tonami, ki ie bila v sm slu vojneea ooro-čila z dneh 24. marca opažena kikn se je potapljala, je bilo naknadno ugotovljeno. da ie bila to 10 000 tonska petrolejska ladja »Sulhe:m« V južni Angliji so nemška bojna letala uničila šest zarornih b^lono" Sivraž~a letala se niso po i a vila nad Nemčijo ne podnevi ne ponoči. Četrta mirna noč nad Anglijo LOndon, 25 marca j. (Re;ter). Ankc posamično nemško letalo preko noči prikazalo nad angleškimi obalami. Od mraka dalje je imela Anglija že svojo četrto zaporedno mirno noč brez slehernega letalskega alarma. Včeraj preko dneva so nemška letala izvršila neka i posamičnih napadov na razne ločeno ležeče cilje, pri čemer sta bili dve nemški letali uničeni in sicer eno v bližini severne angleške obale, drugo oa v grofiji Cornwall. Izgube na morju London. 25. ma^ca. 1. (Reuter). Zadnji izkaz angleške admiralitete o izffubah na morju, ki ie bil objavljen davi. kaže. da Je bilo v tednu, ki se je končal 16. marca opolnoči, potopljenih 17 angleških ladii s skupno tonažo 70.670 ton ter 6 zavezniških ladij s skupno tonažo 11.103 tonami, tako da znašajo skupne izgube v tem tednu 71.773 ton. London, 25. marca. s. (Reuter.) Admira-liteta javlja: Poveljnik angleškega vojnega brodovja v Indiji je sporočil, da je neka angleška korveta zajela v Rdečem morju 8500tonski nemški trgovski parnik »Oder«, ki je skušal odpluti iz pristanišča Massaue. Z albanskih bojišč Rim, 25. marca n (Štefani) V svojem 291. vojnem poročilu beleži danes vrhovno poveljstvo italijanske vojske: Na grški fronti ni b;lo nobenega važnega dogodka. Atene, 25. marca AA. (At ag ) Službeno poročilo št. 149 glavnega stana grške vojske pravi: Čez dan je prišlo na več točkah bojišča do živahnejšega topniškega delovanja Na področju med rekama Absos in Vojušo je prišlo v noči na ponedeljek do močnega napada sovražnika, vendar je b;f napad odbit z velikim* izgubami za sovražnika. Na istem področju je bil čez dan odbit še en sovražnikov napad. Pri tej priliki je so vražn k utrpel večje izgube, ujetih pa je bilo 50 vojakov. Sovražnikovo letalstvo je bombardiralo Liksuro. Človeških žrtev ni bilui pa tudi gmotna škoda m velika. Po smrti odlikovan Rodos 25. marca. AA. (Štefani). Poveljnik italijanskih oboroženih sil na Egej-skem morju je odlikoval s srebrno medaljo mladega fašista Antona Korfijasa, ki je bil rojen na Rodosu in je junaško padel na otoku Castellorizo, boreč se na strani italijanske garnizije proti angleškim četam. Skrb kraljice za ujetnike Jlim, 25. marca. AA. (Štefani). Kraljica ln cesarica je obiskala danes oddelek italijanskega Rdečega križa, ki skrbi za vojne ujetnike ter jc pokazala živo zanimanje za društveno delo. Saano še Reynaud ln Mandel v zaporu Rim, 25. marca j. (DNB) Kakor poroča •Messaggero« it Bera« sta ostala od vseh francoskih političnih in gospodarskih Škodljivcev v preiskovalnem zaporu v Val 'e« bain samo še svoječpsri ministrski predsednik Paul Reynaud ter minister George MandeL Bardessyjev obisk v Rimu Rim, 25. marca. j. (DNB). Kakor poroča »Popolo di Roma« bo napravil madžarski zunanji minister Bardossy sredi aprila službeni obisk v italijanski prestolnici. Četrta obletnica pogodbe z Italijo Rim, 25. marca. AA. (Štefani) Za četrto obletnico sporazuma, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo in Italijo v Beogradu, poudarja »Messaggero«, da med obema narodoma ni bilo povodov za sum-ničenja. List opozarja na govora, ki ju je Mussolini imel v Milanu pred in po osvojitvi imperija, ki sta bila predhodnika sporazuma iz leta 1937. Ta sporazum je bil pomemben pogoj za mir v Evropi. Z njim sta se Italija in Jugoslavija obvezali, da bosta spoštovali medsebojne meje in da bosta v primeru, če bi bil kdo od njiju predmet neizzvanega napada kake tretje države, vzdržali vsakršnega dejanja, ki bi šlo kakor koli v korist napadalca. To je bil prvi korak za mir in sodelovanje v zelo pomembnem evropskem delu. Jugoslovensko-italijanski sporazum je pokazal svojo moč in veljavo. Svoboda delovanja, katero je Jugoslavija dosegla s tem sporazumom na poprišču zunanje politike, je omogočil državi, da srečno uredi svoja notranja vprašanja in da doseže popolnejše edinstvo pri svojem stališču do nove evropske vojne. Sporazum iz leta 1937 je treba vključiti v proces evropskega pomirjevanja. Jugoslavija je dala pomembne prispevke za mir, ko je na miroljuben in prisrčen način uredila svoje odnošaje z Bolgarijo in Madžarsko. Pod močnim vodstvom kneza namestnika Pavla je Jugoslavija našla pot in je ne bo opustila Nasprotno, ona bo šla po tej poti do konca sebi v prid in v korist novega evropskega reda, v katerem bo eden temeljnih elementov. Nadzorstvo nad tujci v francoskem Maroku Vichy, 25. marca AA. (DNB) Po sklepu francoskih oblasti bodo v Maroku začeli z najstrožjim nadzorstvom pad nezaželenimi tujci, ki se nahajajo v francoskem Maroku. Istočasno določa ta zakon pobijanje brezposelnosti. Po • neki odredbi tega zakona bodo vsi tujci od 18 do 55 let starosti, ki nimajo možnosti, da bi se zaposlili v pro tektoratu španskega Maroka, poslani v svojo domovino. Nadzorstvo nad od pošiljanjem tujcev bo vodil ravnatelj za promet in industrijo v francoskem Maroku. Šahovski turnir za prvenstvo Rusije Leningrad, 25. marca s. Danes so bile v turnirju za šahovsko prvenstvo Rusije odigrane prekinjene partije. Keres je po kratki igri porazil Bondarevskega. Prav tako je Keres zmagal v partiji s Smisflovom. Ta je sicer imel v končnici izglede na re-mis, toda je moral v 67. potezi kapitulirati. Stanje je sedaj: Keres 2, Botvinnik 1(1), LilienthaS in Smislov po pod. Bon dar ev-ski 0(1), Boleslavski 9(2). Jutri se srečajo Keres-Botvinnik, Bondarevski-Smislov in Lilienthal-Boleslavski Bolleslavski je sedaj ozdravel. Sprejemi pri novih ministrih Beograd, 25. marca. AA. Kmetijski minister dr. Caslav Nikitovič bo sprejemal senatorje ln bivše narodne poslance vsako sredo, ostalo občinstvo pa v torkih ln četrtkih od 11. do 13. ure. Prijave je treba pošiljati kabinetu kmetijskega ministrstva do 10.30 osebno ali po telefonu. Minister za socialno politiko ln ljudsko zdravje dr. Drago Ikonič bo sprejemal občinstvo v torkih, sredah, četrtikh ln petkih od 11. do 12. ure. Za sprejem se je treba prijaviti kabinetu do 10.30 na dan sprejema. Uredba o cenah kuriva Beograd, 25. marca. AA. Minister za preskrbo m prehrano dr. Milan Protič je predpisal naredbo št. 3 o cenah kuriva. Ta na-redba dopolnjuje prejšnjo naredbo, ki jo je bil izdal bivši urad za kontrolo cen. Vremenska napoved Zemtmska: Lahen dvig toplote. V glavnem bo pretežno vedro. Nekoliko oblačneje čez dan bo ▼ severnih krajih. Ponoči Naši kraji in ljudje Več podpore gluhonemim! Jubilejni zbor Podpornega društva gluhoneme mladine je pokazal hvalevredno bilanco požrtvovalnega dela Ljubljana, 25. marca. V slavnostno okrašeni telovadnici glu-honemnice se je vršil dopoldne jubilejni 10. recini letni občni zbor Podpornega društva za gluhonemo mladino. 2e 10 let deiuje to dobrodelno društvo in temu na vsak način častnemu jubileju so bile posvečene uvodne besede društvenega predsednika veletrgovca Andreja Sarabona. »Kmalu bo preteklo pol leta, ko smo se Na posebnih tabelah je tajnik grafično pokazal razveseljiv napredek društvenega delovanja v pogledu dohodkov in podpor. Društvo je v teku desetletja prejelo podpore od 132 občin, to je skoraj od polovice občin, kolikor jih imamo v Sloveniji. Na žalost pa so bfle te podpore kaj nestalne in se še nobeno leto ni zgodilo, da bi se društvenim prošnjam odzvala vsaj šestina naprošenih občin. Rezultati zad- zbrali na istem mestu k proslavi jubi- i n'lh dveh let Pa kažejo tudi glede občin- leja 401etnice naše gluhonemnice. Prepo- ; skh podpor prav razveseljiv napredek, trebni zavod, kjer naša gluhonema mla- I Vsekakor pa bo treba poiskati še drugih dina najde zavetja in vzgoje, so oblasti I lotov, da nase občine v večji meri zain podprle, kolikor so le mogle, tako da bo zavod s prizidkom oziroma povečanjem nadstropij premagal krizo preobljudenosti in utesnjenosti, ki nas je dolga leta ogra-žala. Tudi Podporno društvo ni opustilo nobene prilike, da je opozarjalo na to neodložljivo nujnost razširitve zavoda. Vendar pa z razširjenjem zavoda še ne bo storjeno vse. Poleg šole, stanovanja in hrane potrebujejo gojenci še marsikaj, kar bi jim mogli prav za prav preskrbeti roditelji, to je obleko, perilo, obuvalo, da tli treba omeniti še kakšnega priboljška in razvedrila, do katerega irna gluhonem otrok vsaj enako ali pa tudi še večjo pravico, kakor drugi otroci. Na žalost pa so roditelji teh otrok z malimi izjemami bedni proletarci, ki še zlasti v teh časih ne morejo prav ničesar storiti za bodočnost svojih tako hudo prizadetih otrok. Deset let jim že naša karitativna ustanova pomaga po vseh svojih močeh in želeti je samo, naj bi se vihar, ki divj.i okrog nas, kmalu polegel, da bo moglo tudi Podporno društvo za gluhonemo mladino mirno nadaljevati plemenito delo, ki ga čaka v novem desetletju.« Nato je predsednik prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., ki so jo vsi prisotni z navdušenjem sprejeli. PozdraviJ je predstavnike oblasti, bano-vega zastopnika, načelnika prosvetnega oddelka dr. Sušnika, zastopnika župana mestne občine, načelnika socialnega oddelka Vidra, zastopnike raznih dobrodelnih ustanov društev in ustanov, tako predsednika Društva gluhonemih Cirila Sitarja, direktorja gluhonemnice Mirka Dermelja in ves učiteljski zbor, ki se je polnoštevilno zbral na dobro obiskani skupščini. Dr. Sušnik je v banovem imenu izrekel skupščini in odboru o priliki jubileja primerne čestitke. Predsednik se mu je zahvalil j. željo, da naj bi oblasti še v naprej ostale društvu naklonjene ter tako pomagale najbednejšim v nesreči. Po pozdravnih in zahvalnih besedah ravnatelja Dermelja je mala gojenka iz gluhonemnice podarila predsedniku za nie-govo zaslužno delovanje .v korist gluhonem h šopek rdečih nageljnev. Prav tako je bil od skupščine burno pozdravljen neumorni društveni tajnik. Vilko Mazi, ki je poleg tega tudi eden izmed ustanoviteljev in iniciatorjev podporne organizacije za gluhoneme. Tajniško poročilo je podal Vilko Mazi in omenil, da je izčrpno poročilo o delovanju društva izšlo v jubilejni brošuri »Pomoč najbednejšim«, ki so jo člani in drugi dobrotniki društva prejeli pred občnim zborom. Društvo je imelo lani 4 redne in 1 izredno, slavnostno sejo v počastitev 401etnice naše gluhonemnice. Kakor znano, je ob tej priliki g. predsednik Sarabon podaril za Dom gluhih me-censki dar 10.000 din in dal s tem prvo stvarno osnovo za to prepotrebno zavetišče. Sklad Vite Zupančičeve je lani toliko narasel, da so mogli iz obresti obdarovati vse gojence in gojenke 8. razreda 8 po številu. Kakor vsako leto, je bilo tudi lani Miklavževo obdarovanje, ki je bilo razmeroma prav zadovoljivo izvedeno. Mnogo je društvo izdalo za podpore absolventom gluhonemnice, ki se učijo obrti ali nadaljujejo študije. Dasi je bilo preteklo leto v znamenju splošne negotovosti, odbor ni nič popustil v svojih nalogah, temveč je še bolj krepko prijel za del lepoti in gospodarski veličini. Njega se oklepamo kot ene naših največjih narednih svetinj, ki je ne damo iz rok. S čuvanjem ta naše svetinje, kateri smo se zaobljubili, doprinaša-mo na braniku niše domovine važno nalogo. V sedanjih resnih trenutkih mora ves narod posvet-ti vse mis'i in moči ohranitvi svobodne in neodvisne Jugoslavije, ki nam edina jamči svobodno ;n nemoteno narodno in individualno izživljanje in nudi vse poboje za duhovno in gmotno blago«tanie. Stop:mo v novo poslovno- leta z zaob'jubo, da se b^mo drža'i woi;h načel m prosn-ma. pa nai pride kar hoče. stopimo pa tudi z zp-T^-tio. da imamo moč. da ne k"o-nemo' Desetletnico narn»ra"am<. prijaviti s prireditvijo, katere ob^g bo odvisen od tak^atneea stanja. Vsekakor hočemo takrat p^dflti točno poročno o našem desetin "m defovanhi. Se je čas. da se nam prik'juči--jo dni. ki nam stojiic da'eč a'i ki so n* po! pota k nam. Pricitop k T*dran«-iki straži je v^Vr>mur svoboden, vs*k-wv>r vabimo, pričakujmo in radi sprejmemo" v <=voio sredo. Toda ne nVevaite: sodimo, da je biti Ti^-in^ke straže postala narod- na dolžno1*! Ti moi rvvriv naj velja vsem. starim in m'adim, po®?bno po nagemu podmladku: prista.naite k Ta*ka. Na letališču v Poljčah je b'lo treba zgraditi hangar in je tik pred dovršitvijo. Ta pridobitev je vsekakor velika za napredek jeseniškega aerokluba. štab vazduhoplov-stva vojske se je oddolžil za veliko delo kluba s tem. da je podelil Poljčam naziv državno priznane jadralne šole. Vodstvo te šole Je prevzel d^ptamirani jadralni uči tal j er. Josip Ravn'k, ki je izšel iz vrst jeseniškega Aerokhiba. Z lastno delavnico je dobila tudi modelarska sekciia nove motnosti razmaha. V kratki dobi je izdelala 21 motornih in 10 jadralnih letalskih mode^. Skupno z jadralno sekijo je priredila v novi delavnici razstavo, kjer je javnost vtae'a delo in uspehe jadralnega športa na Jesenicah. Pet jadralcev se ie udelež lo tečna za letenje v letalski vpregi. Za novo poslovno leto je bil na skupščini sestavljen proračun v znesku 338.146 Din. Višina proračuna je namreč d ktirana po de-stvu, da ie bila priznana m-stnemu odboru na Jesen!cah — edinemu mestnemu edbOFU v naši državi — pravica, da vzdržuje lastno jadrajo šok> v Poljčah. Jeseniški odbor se je za to šolo potegoval zaradi nujne potreb", da vzdržuje v največji bližini Jesenic takšno šolo. Upoštevati je ramr?č treba, da so člani kluba ln aktivni jadralci skoraj brez Izeme delavci in nameščenci te*ke industrije na Jesenicah, ki nima-io možnosti, da b« dobil' dopust za šolanje v drugih jadralnih centrih. Na skupščini je bila soglasno sp ejeta nova uprava, ki jo sestavljajo gg.: inž. C. Rekar. inž. T. Levlčnik, inž. B. Pretnar, B. Florjančič. M. Levičnik. L. Lakota. irJS. D. Gostiša, Josip Ravnik, Stojsn Hrovat kot odborniki; major M Mihajlovič, major V. Milovanovič, I. Fovnr L. Poženel, I. Ru-čigaj, I. Pečan. V. Terseglav, inž. M. Ni-količ, L. Humer in A Kuhar kot namestniki. Nadzorni odbor pa tvorijo gg.: dr. inž. Klinar, V. Markež, dr. Marčič, I. plemelj, P Arnež, dr. Obersnel, F. 01;p, dr. Hafner. kapetan Kapetanovič in inž. gvigelj. Podružnica NSZ v Kranju stopa v drugo desetletje Kranj, 25. marca. V nedeljo je imela podružnica NSZ svoj 11. letni občni zbor v prisotnosti številnega članstva. Zborovanje je otvoril tov. žer-jal. ki je v širšem obrisu prikazal težaven položaj, v katerem je delavstvo, in to predvsem tekstijno. Poudaril je, da je NSZ bila v Kranju tista, ki je vršila le strokovno delo in zastopala le strokovne interese. Sodelovala je v medstrokovnem odboru, v katerem pa so se našli ljudje, ki jim ni šlo za strokovne interese in je zato NSZ r^jši izstopila. Nadalje se je govornik dotaknil vprašanja ekspoziture delavske zbornice, kjer je zastopana samo ena organizacija. Iz tajniškega poročila je razvidno, da NSZ v Kranju močno narašča. Nasproti lanskemu letu je bil zabeležen 130'-ni porast članstva. Delavstvo se vedno bolj zaveda, da je NSZ tista organizacija, ki se bori na vsej črti za zboljšanje delavskega položaja in za pravice. Dala je pobudo za novo kolektivno pogodbo za tekstilno delavstvo, ki je ravno sedaj v proučevanju in je upati, da bo v kratkem dokončno rešena. Prav tako se je podružnica NSZ v Kranju zavzela za kolektivno pogodbo v mizarski stroki. Pri volitvah je članstvo soglasno ponovno Izvolilo dosedanjega predsednika Albina Mlinarja, v ostalem odboru pa so tovariši: Vidergar, Kalan, Marija Virant. Marija Mrkun, Jakob Golob, Rezi Huda'in. Ivan Kavčič. Jože Kumše. Marjan žerjal, Ivan fiurla, Novak, Prosen, Drago žerjal, Bernard, Marija Sršen ln Anton Okorn. Nadzorni odbor sestavljajo dr. Drago Demšar, Vito Tavčar in Stane Košniki Na zaključku je podal širši referat še zastopnik centrale tov. Makše, ki je orisal celotni položaj NSZ v Sloveniji. Delavstvo je njegovim izvajanjem sledilo z največjo pažnjo in zanimanjem. INSERIAAJTE V „ JUTRU"! K nI t nr n? pregled Stare revije, ki jih kdaj pa kdaj vzamemo v roke in odpihnemo prah z njihovih robov, imajp včasih večji čar kakor knjige. Zakaj iz revij se oglaša bolj kakor iz večine knjig doba in z njo generacije s svojimi stremljenji in problemi. Nekam melanholično obračamo strani, na katerih srečujemo znana in neznana imena, vrstnike, tovariše, danes že starejše ljudi, ki so pred četrt stoletja vstopali v literaturo. Ondan, ko je bil v Ljubljani neugnano mladostni in agilni Milan Mar janovič smo govorili o njegovih »Književnih Novostih«. Po naključju sem prav dva, tri dni na to odkril v neki zasebni knjižnici letnik tega časopisa, ki je začel izhajati v usodnem letu štirinajstem, na pragu svetovne vojne in je 18. avgusta, ko so se že spoprijemale močne vojske da odločijo nadaljno politično usodo Evrope, sklenil svoje kratko književno življenje. Marjano-vičeve »Književne novosti«, obsegajoče vsega 26 številk, so izhajale pri knjigarnarju Trbojeviču na Reki, medtem ko je bilo uredništvo v Zagrebu. Danes so kaj redek pojav v knjižnicah. Nastale so v znamenju vedno večjega sodelovanja med Srbi. Hrvati in S.ovenci. Najsi uredništvo poudarja, da list rima drugega prograina kakor zbirati in podpirati kar moči dobro literarno produkcijo in dajati književne informacije, je vendar velik del programa Je v tem. da so skušale »Književne novosti« zdr" '"'ti srbske, hrvatske in slovenske pisatelje. Ze v prvi številki je izšla na uvodnem mestu pesem Otona Zupančiča »V mesečini«, kjer pravi med drugim; Dekle, nocoj ne hodi z menoj zdaj hočem biti sam s seboj, potopiti se hočem v noči svetost, v najglobljo njeno globokost. Izmed hrvatskih pesnitev, sta zastopana Vladimir Nazor in Josip Miličič, ki je bil že tedaj v Beogradu, Izmed srbskih pisateljev Švetozar Corovič in VeljkO Petrovič. Miroslav Kr!®ža, ki je bil 1. 1914. na začetku svoje literarne poti. je oblavil v prvi številki Marjanovičevih »Kn1iževn'h novosti« svoj prvenec, dramatsko deta »Legenda«. O njem pravi Ju'ije Beneš;č (Novosti. 23. febr. 194U, da je izzvalo proteste nekaterih oseb. Tako je največji da. našnji književnik Jugoslavije vstopil v literaturo preko časopisa jugoslovenske usmerjenosti in je takoj »vzbudil proteste«; slednje ga spremlja na vsej knii-ževni poti in je ostalo dokaz njegovega pomena in veličine. Med informacijami v prvi številki je še danes zanimiva ugotovitev, da je balkanska vojna v »daleko večoi meri inrpirirala hrvatake i uopšta nesrbijanske pisce, nego srbijanske« ter poročilo o Skerličevi anketi v »Sroskem knjiž. glasniku« glede ekavšč;ne in iie-kayščine. — V drug! številki zastopa slo-venica samo poročilo M. G. o literarni pra-tiki za 1. 1914. V tretji številki se je oglasil iz Prage Anton Novačan s oesnrio »Dve veši«. — V četrti čitam^p. G. noro-čilo o Aškerčevih pesmih v izdaji Matice Hrvatske in v pismu iz Beograda vest. da bo slovenski arhitekt J. Plečnik prevzel organizacijo Visoke šole likovne umetnosti, ki se bo ustanovila v Beogradu. Pisec tega dopisa Kr>sta Strajmč se tudi v na-da\jn:h sestavkih zavzema za jugosloven-sko umetnostno kulturo. Slovenci se oglašajo bolj poredkoma. Zsto ugotavlja uredništvo v 12. številk5: »Sa jedne slovenske strane (»Glas Juga«) primječeno je. da u našem listu nisu do-voljno zastupani Stavenci. Na žalost je to istina. I mi tom zgodom moramo nagla-siti i javno pozvati slovenske beletriste, recenzente i literarne kT>n;čare. da ookažu više intaresa za zajedničku i svoju vlast-'-tu stvar... Mi smo pisnvma pozvali mnoge ' apelirali da organizuiu sistamat-sku saradnju, ali nismo ponajčešče dobivali ni odgovora ...« Ta opazka je pomapata samo toliko, da najrtamo v nas*ednji štavilki »Pismo iz Ljubljane, ki ga je signiral P. Pod tem pismom uredništvo porovpn zovrača krivdo 7a fedostaja^ie s1 oven si:: h prispevkov v »K"jirevnih novosfh« pa slov^n^ke pl-sateMe. Pismo samo se bavi v glavnem s knjigami Slovenske matice V isti številki se naooveduie nove'5stična zbirka Jos:pa Premka ki pa ni izšta P. je obtavil mo iz LiubUane« tudi v 15. in 20. številki. V 18. številki je objavljeno nepodpisano poročilo o ljubljanskem giedal'šču. V 19 števi'ki se oglaša z Dunaja Juš Ko7ak in nbš;mo p'"5e (v sta^nS^-nO o Kraigherjevem »Kcptrrtarlu Škrobarju«. Tako je tud-i avtor »Mask« 7ačel pisati v Marja-novičevih »Književnih novostih« V 23. In 24. številki je izšta nrid^Mple »Dunatako literarno p'smo<" JvSn Koraka r an*1l7o romana PodUmMrske^a »Gospndin F^a-nio«. O njem pratd ob konon svoie Studile-»Kakor je roman naznačil povratek k rasni umetnosti pri Slovencih, k širokemu, epskemu pripovedovanju, tako je odkril tudi bogato dušo naroda, ki je še nedotaknjena ,a mora oploditi stoletja.« V zadnji (26) številki je izšla v slovenščini daljša proza Zvonimira Kosma »Požar«. Slovensko sodelovanje v tej izrazito jugoslovanski literarni reviji, ki je izhajala v usodnem letu prve svetovne vojne, ni bilo obi'no. Pokazalo pa je one iste oblike, ki so se uveljavile nekaj le^ pozneje, ob zori naše svobode, v zagrebškem »Književnem jugu«: slovenski prisoevki se tiska jo poleg hrvatskih in srbskih v originalnem tekstu. Danes se zopet prevajamo, čeprav živimo že več ko dvajset let v skupni državi in smo imeli zadosti prilike. da bi se raučili tistih razlik, ki ločijo naše književne jezike. Sicer pa — bodi tudi to. pog'av:tna je vendarle volja, ki nas druži v vranjo enoto in kf kaže isteea duha. kakor se je 1. 1914. uveHavil v pro-c je peljal na motornem kolesu, ki ga je vozil 33-letni krojaški mojster Ar.ton Berneker iz Mežice. Nesreča je nastala po nesrečnem naključju, vendar je državni tožilec obtožil 19-letnega trgovskega pomočnika Albina Laha iz Prevalj, ki je šofiral tovorni avto, in Antona Bernekerja, »ti je vozil motorno kolo, češ da sta se pregrešila zoper varnost javnega prometa. Albin Lah je bil obsojen na mesec dni zapora, Anton Berneker pa na 2 meseca napora, oba pogojno z dobo 2 let. Državni tožilec je zaradi nizke kazni prijavil oriziv. a— Vlom. še neznani zlikovci so preteklo noč vlomili v skladišče tvornice »Mar- duhovita igrica »Očarujoča gospodična«, ki se pravkar uprizarja, užiga publiko največ po zaslugi filmskega igralca Hansa Olde-na, ki je — da se izrazim po domače — j ako posrečen komik. V Burgtheatru so ponovno dali »Don Carlosa«, o katerem sem menda že pred leti poročal. Kot svečano predstavo ob priliki otvoritve dunajskega velesejma je državna opera uprizorila Wagnerjevega »Lohengrina« v izvrstni zasedbi in odlični režiji prof. Ericha v on Wymetala. Uprizoritev je ostala neizpremenjena in na višini, kakršno sem videl že pred leti. Naslovno vlogo je odlično pel stalni gost državne opere Set Swanholm, član stock-holmske opere, Elzo pa priznana mlada pevka, Esta Retty. Tudi odlično uprizorjeni Beethovnov »Fidelio« prav tako v režiji prof. Ericha von Wymetala, je nudil zanimivo uprizoritev. Posebno odlično zaigrana uvertura, ki jo pa ne igrajo v začetku, temveč med drugim in zadnjim dejanjem, napravlja pod taktirko mladega dirigenta Ludwiga in v izvedbi dunajske filharmonije nepozaben vtis. Zasedba pevcev me je malce razočarala. Marsikateri nastopajoči pevec v ljubljanski uprizoritvi »Fidelia« bi na tem mestu bolje ustrezal. Posebno pozornost uživa velika ruska opera Aleksandra Borodina »Knez Igor. Režijsko in scenično je dana v tako veličastnem okviru, kakor ga pač premore Državna opera. Toda kljub dokaj dobri režiji Oscarja Schuha (odličen v drugi in mestoma zadnji sliki) in naravnost bajni inscenaciji ter opremi v kostumih in rekvizitih inscenatorja Gere Richterja ter izvrstni solistični zasedbi in številčni moči zbora, baleta in komparzerije, da ne govorim o odličnem orkestru pod vodstvom kapelnika Leopolda Ludvviga, sem dobil o predstavi precej medel vtis. Še tako veli-častje in zunanja pompoznost zapusti gledalca hladnega ,ako v notranjosti ne občuti topline umetnine. Zdi se mi, da nemška gledališča nikdar ne bodo mogla prikazati slovansko opero stilno pravilno. Kakor sem pogrešal svoječasno že v dunajski uprizoritvi »Prodane neveste« prisrčnosti, sem pogrešal pri »Igorju« še bolj one tajinstvene poglobljenosti široke slovanske duše, ki jo ilustrira glasbena kompozicija te ruske opere. Velikopotezno zasnovani balet 60 plesalk in plesalcev je vplival mogočno, vendar pa ni spadal v okvir te opere. Naravnost neodpustljivo je, da so v četrti sliki črtali zborovsko petje, ki mora spremljati ples. S tem je ples še bolj izstopal kot vrinjena točka, kakor da nima nikakršne zveze s komponistovo. oziroma libretistovo zamislijo. »Kneza Igorja je izvrstno podajal in pel Schčffler, Jaroslavno — Helena Graunova, pevka obsežnega in lepega glasu, Vladimira Igoje-viča je lepo pel Anton D e r m o t a, Vladimira Galickega pa priznani umetnik Alfred Jerger. Prav posebno odličen v igri, petju in maski pa je bil Marjan Rus kot Skula. Med ostalimi dobro zasedenimi vlogami se je odlikovala še Jugoslovenka Danica 11 i č. Tako nastopajo naši pevci zopet z velikimi uspehi, ki so v tej operi še najbolj stilno ustrezali. Emil Frelih ZAPISKI K razstavi jugoslovenske umetnosti v Budimpešti. V »Jutru« objavljeni seznam slovenskih umetnikov, ki se bodo udeležili te razstave, ni bil — kakor smo naknadno izvedeli — popolnoma točen. Od imenovanih umetnikov pri tej prireditvi ne bo sodeloval Ferdo Vesel, pač pa bosta poleg ostalih zastopana slikar Dore Klemenčic in kipar Kari Putrich. — nt — V Italijanskem kulturnem institutu bo predaval v četrtek ob 20. uri izredni profesor za umetnostno zgodovino na ljubljanski univerzi dr. France S t e 1 č o glavnih delih slikarja Tintoretta ; šoli Sv. Roka. Beograjska opera / Nemčiji. Ravnatelj beograjske opere Lovro Matačič je sklenil z desetimi gledališči v Nemčiji sporazum o gostovanju beograjske opei;e, ki bo nastopala z Gotovčevlm »Erom z onega sveta« in t Lhotkovim baletom »Vrag na vasi«. Gostovali bodo solisti z zborom, prav tako ves balet, medtem ko bodo orkester dala posamezna gledališča. Turneja bo trajala približno mesec dni. | go« na cesti 63. Kakor je preiskava dognala, so vlomilci prišli na dvorišče omenjene tvornice preko plota ter s ponarejenimi ključi odprli skladišče, od koder so odnesli 30 kg sladkorja, razne kemikalije ln druge življenjske potrebščine. Odmontirall so tricikel ter s plenom izginili. Policija je drznim vlomilcem že na sledu. Kri je tekla v vinotočn, kjer so popivali fantje. Pod vplivom" alkohola je nastal zaradi malenkostnega vzroka pretep. Obležal je 26-letni kmečki dninar Franc Gajšt, ki je bil ves v krvi. Dobil je zabod-ljaje z nožem v hrbet in glavo. Prepeljali so ga v mariborsko splošno bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje. Iz e— Redna seja mestnega sveta bo jutri ob 19.30. Na dnevnem redu so poročila odborov e— Koncert na dveh klavirjih. Opozarjamo vse ljubitelje glasbe na k ncert. ki ga priredi ljubljanska Glasbena Matica v torek 8. aprila ob 20. v mali dvorani Celj- skega doma. Prof. Silva Hraiovčeva Cb prof. Marta Osterčeva-Val jalova bosta izvajali na dveh klavirjih skladbe Mozarta, Brahmsa, Chopina in Rahmaninova. Sijajna kritika o koncertu, ki je bil prirejen z istim sporedom v Ljubljani, nem jamči za izreden umetniški užitek. Istega dne bo matineja z istim sporedom izključno za šolsko mladino. Ker je čisti dob-ček matineje namenjen Dijaški kuhinji v Celju, naj občinstvo to letx> gesto obeh umetnic nagradi s čim večjim obiskom večernega koncerta. e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval g. Slavko Smolej z Jesenic drevi ob 20 o temi »Za cvetjem preko Karavank v Julijce« in predvajal nad 20o izredno lepih lastnih barvnih posnetkov. Zaradi velikega zanimanja za to predavanje naj si občinstvo drevi pravočasno zagotovi sedeže v predavalnici. e— O pestrem »vetu v barvah bo predaval jutri ob 20. dr. France Avčin iz Ljubljane v risalnici meščanske šole Predavatelj bo predvajal 200 krasnih barvnLfe diapozitivov s pokrajinskimi in planinst* mi motivi. Predavanje priredi Savinjska podružnica SPD v Celju. Sokoistvo Zbor župnih načelnikov in načelnic Sokclska mladina naj bo nosilec duha Kosova^ Cera, Kajmakčalana . • • Beograd. 25. marca Samo nekaj več kaki,t pet mescev nas še loči od slavnostnih dni. ko bo sokoistvo na dan polnoletnosti svojega starešine Nj. Vet. kralia Petra II zaključno s svojim II. vse-sokolskim zletom prvo sokolsko Petrovo petletko Zate je smatralo savezno načel ništvo za potrebno da skliče k posvetova n ju župne načelnike in župne načdnice Zbor je posetilo tudi zastopstvo zvezne uprave in prosvetnega odbora Predsedujoči br načelnik se je v svojem otvoritvenem govoru najprej spominjal trvšega staroste poljskega sokolstva br Adama Zamojske-ia nakaT je zlasti podčrtal veliki pomen zbora ki naj razpravlja v glavnem o tem kako razširiti in oiačiti sokolsko delo v četah in društvih, o povečanju števila vaditeljev :n vaditeljic in o poglobitvi njihovega strokovnega znanja o svečanostih za časa vsesokolskega zleta v septembru tekočega leta Savezni načelnik je nato v obširnem poročilu predočil navzočnim delo, ki ga je razvilo načelništvo in strokovni odbor glede zleta glede naporov za povečanje delavnosti v posameznih župah in društvih. Naglasil je tudi koliko pozornosti se je posvetilo vzgoji naraščaja, poglobitvi zanimanja za orodno telovadbo, za tekme in drugo. Ugotovil je med drugim, da so vse dosedaj započete akcije načelništva pokazale lepe uspehe Savezni načelnik je omenil zatem vse prireditve, ki so dajale obeležje sokolskemu strokovnemu delu od oktobra do sedanjega zasedanja najvišjega strokovnega zbora organizacije. Po načelniku je pozdravila zbrane na-čelnica s. Skalarjeva :n nato zastopnik sa-vezne uprave pedstaresta dr. Mihajlo Gra-dojevič iz Beograda Slednji je zlasti naglasil, da pomeni delo v telovadnici jedro vsega sokolskega udejstvovanja za vzgojo naroda. Zato naj se bratje načelniki in sestre načelnice zavedajo, da bo storila sa-vezna uprava vse. da se to centralno delo z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpre in pospeši. Sledil je pozdrav zastopnika sa-veznega prosvetnega odbora br. Cede 2i-vanoviča, nato pa predavanja ki so izpolnila ves prvi dan zborovanja Brat Dusko Jovancvič je v obširnem referatu obravnaval načine, k' naj privedejo vse sokolske edin:ce do pozitivnega dela. Druge predavanje, ki ga je imel br. dr. Alfred Pihler. bivši savezni načelnik se je tikalo vzgoje vaditeljstva Nikdar ni bilo dobrih vaditeljev preveč. Iz predavanja je bilo razvidno, da je treba posvetiti vprašanju vaditeljstva vse pozornost Tretje predavanje sta sestav la brata Zic in Ko-mac in je obsegalo obrambne vaje, ki naj se sestavno goje v sokol stvu. Snov sta obdelala s praktičnih vidikov in podala na-vzočnim dobre nasvete Brat Kovač je v svojem predavanju pravilne predočil sokolsko delo in njegove smotre Vso pozornost mora vsako društvo in vsaka četa posvetiti pred vsem: ostalimi nalogami telovadbi. Naslednji dan so bratje načelniki in sestre načelnice rešili celo vrsto velikih in tudi manjših vprašanj ki se tičejo strokovnega de a zlast; pa nastopov jugoslovenskega sokHstva na zletu O tem bomo še poročali na drugem mestu Ta dan je posetil zbor tudi prvi zvezni 'tarešina br. dr. VladimiT Belajčič k: je imel na zbrane lep programatičen nagovoT V njem je zlasti p<--dčrtail resnost današn iih dni ;n izrekel svoje trdno prepričanje, da sokoistvo ne bo nikoli zapustile svoje dosedanje preme poti in bo storilo vse za svojo notranjo povezanost. Vsi naj tudi v bodoče izvršujejo svoje naioge v polni meri. pa bomo dosegli one smotre, ki smo si jih postavili. Pri nadaljnjih vprašanjih se je razvila živahna razprava, tako o zletu. o strelskih in kolesarskih odsekih, največ pa o župnih vaditeljih. Vsa vprašanja so bila temeljito pretresena in storjeni primerni ukrepi. Na koncu je zbor sklenil obširno resolucijo. ki iz nje posnemamo nastopne glavne misli: Sokoistvo kot slovanska in borbena organizacija je vedno strmelo za tm, da očuva narod v telesnem, duševnem in moralnem oziru in ga dvigne na tako višino, da bo lahko tekmoval z drugimi narodi. Tudi danes se zaveda soko'lstvo te velike svoje naloge Telovadnica mora ostati središče sokolskega dela in telesna vzgoja glavno sredstvo za dosego sokoilsikih ideaiov. Zato poziva strokovno vodstvo vse naj ostanejo zvesti Tvrševemu načelu: v desniči moč, v srcu pogum, v mislih domovina. Sokoistvo hoče v dana%tj h čas-.h, ko propadajo tolike moralne vrednote, posvetiti vso svojo skr bin dele jugoslovenski mladini, da jo obvaruje slabih vplivov in jo vzgoji v trdno pokolenje, ki bo vedelo ceniti m braniti vse narodne svetinje, pridobljene s krvjo naših prednikov. Mladina naj bo nosilec duha Kosma Cera, Kajmakčalana in če je potrebno tudi albanske Goigote! — Resolucija naglasa tudi važnost sokolskega vaditeljstva; vsi ostali sokolski činiteiji jih naj podpirajo v njihovem delovanju. — Resolucija končuje z apelom na vse. ki imajo na srcu edinstve, srečo in naprodek domovine, naj omogočijo sokolstvu nemoteno delovanje v vse; držav in zlasti v ogroženih krajih Po dovršenem dnevnem redu so se župni zastopniki in vedniki sokolskega strokovnega de'a razšli po župah. da pripravijo svoje članstvo :n naraščaj na svečane dneve v septembru z vso vestnostjo da bo zlet in proslava polnoletnosti sokolskega starešine kralja Petra II. kar najlepše izvedena. Dne 22. januarja 1891. leta je prevzelo j Prvo beograjsko gimnastičko društvo« naziv »Sokol«. Takrat mu je predsedoval pokojni minister dr. Vladan Djordjevič, predlog za preimenovanje društvenega naziva pa je stavil br. dr. Vojislav Rašič, ki še danes zvesto sodeluje v društvu Beo-grad-matica. Predlog je bil na seji takoj sprejet, glavna skupščina pa ga je odobrila 17. aprila 1891. Ta dan bo torej minilo 50 let, odkar je prejelo telovadno gibanje v bivši Srbiji uradno naslov sokolske or-gfin^acije. Sokolice — dobre strelke. V Sokolu Beo-giad-matica so se udeleževale tudi članice strelskih vaj. šestorica izmed njih si je na tekmah pridobila častno kolajno »Dobremu strelcu«, ki si jo je priborilo tudi 16 članov. Zadnja številka beograjskega župnega glasila priobčuje sliko vseh šestih »dobrih strelki. Rast in napredek Vodnikove družbe Lani se je število članov močno dvignilo Ljubljana, 25. marca Snoči je v klubski sobi »Zvezde« predsednik Rasto Pustoslemšek otvoril letošnji redni občni zbor Vodnikove družbe. Najprej je družbin gospodar prof. Vrhov-nik prečital poročilo odsotnega tajnika in književnega referenta prof. dr. Pavla Kar-lina. Medtem ko tajniško poročilo našteva važnejše dogodke v družbinem poslovanju ter prikazuje delo njenega odbora in njene pisarne, smo iz drugega poročila izvedeli, kaj bo matica slovenske napredne ljudske knjige izdala letošnjo jesen. Njen knjižni program je naslednji: 1. Vodnikova pratika za 1.1942 v redakciji dr. P. K a r 1 i n a. 2. Mirana J a r c a povest »Jalov dom«. 3. Ine Slokanove povest. »Begunci«. 4. Frana Govekarja knjiga »Dobra manira vrata odpira«. Kakor ie videti, je program prav lep in mikaven za najširši čitateljski krog. Jarčeva povest se dogaja na kmetih, Slokanove v mestu, medtem ko bo Govekai-jeva knjiga polna koristnih nasvetov za vsakdanje življenje, kakor jih potrebuje preprost ali šolan človek. Po blagajniškem poročilu M. Sterle-k a r j a je poročal o stanju Vodnikove družbe njen gospodar prof. Fran Vrhovni k. V poročilu je po pravici poudaril razveseljivo ln za današnje razmere nekam presenetljivo dejstvo, da se je pokazalo nenavadno lepo zanimanje za knjige Vodnikove družbe, če bi dala družba lansko jesen natisniti nekaj sto izvodov več, bi jih bila gladko prodala. Letos mora družba še posebej apelirati na poverjenike, da čim prej po bero članarino in tako družbi olajšajo določitev naklade. V vseh okrajih razen treh, štirih se je število članov dvignilo, za kar gre hvala delavnim poverjenikom, ki jim je družbin gospodar ob posebnem odobravanju občnega zbora izrekel toplo zahvalo in priznanje. Družba je štela z ustanovniki vred 14.246 članov ter je lani narastla za 862 rednih članov ln 9 ustanov-nikov. Prof. Vrhovnik se je spominjal tudi umrlih poverjenikov in članov, ki so jih zborovalci na predsednikov poziv počastili stojč. Za nadzorstvo je poročal ln predlagal razrešnlco ravnatelj prof. Jsran. Nato je bil brez debate sprejet proračun za novo poslovno leto. Glede na splošno povišanje tiskarniških cen in cen papirja je bilo sklenjeno, da se članarina za L 1942 poviša od 20 na 25 din. Povišanje je tako neznatno, da gotovo ne bo moglo vplivati na stanje članstva. Pri volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen ravnatelj Rasto Pustoslemšek, ki uspešno vodi Vodnikovo družbo že od njene ustanovitve. V odbor so bili izvoljeni dosedanji člani, na novo pa prof. Ivan K o 1 a r ln ing. Boris S a n c i n. Nadzorstvo je ostalo nespremenjeno. S pozivom na novo delo za našo ljudsko prosveto in dobro slovensko knjigo je predsednik Pustoslemšek zaključil občni zbor Vodnikove družba. e ŠPORT VI. občni itoor Touring kluba Po sili razmer — slaba sezona Zadnje poslovno leto je bilo pod vnanjimi vplivi manj plodovito — Uprava je v danih možnostih delovala marljivo ter med drugim kupila zemljišče za prvi »camping« v Sloveniji Ljubljanska podružnica Jugoslovenskega Touring kluba je v ponedeljek zvečer v salonu restavracije pri »Cinkoletu« že šestič polagala letni obračun. Zborovanju je prisostvovalo lepo število članstva, razen njega pa so prišli Touring klub pozdravit in bodrit k novemu delu šte-vinli zastopniik sorodnih organizacij, predvsem tujsko-prometnih. Iz izčrpnih poročil klubovih funkcionarjev, iz katerih seveda odsevajo posledice sedanjih nemirnih časov in izrednih razmer po svetu, posnemamo med drugim: Predsednik podružnice ing. Ivo B a r 11 J« po opravljenih formalnostih in izrečenih pozdravih podal daljše poročilo, v katerem se je uvodoma spomnil našega mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II., ki mu je bila takoj nato med burnim odobravanjem odposlana vdanostna brzojavka. V nadaljnjem je naglašal. da je bila minula poslovna doba od obstoja podružnice v Ljubljani najbolj mrtva, toda ne po krivdi klubove uprave, temveč razmer po svetu. Naše meje, preko katerih so prej prihajale množice turistov z motornimi vozili, so zdaj skoro zaprte. r tako pa tudi člani in turisti sploh niso mogli zapuščati domačih tal ne glede na to, da je med tem nastopilo tudi občutno pomanjkanje pogonskih sredstev in še pnevmatik. Prizadevanja uprave gredo za tem, naj se način omejitve prometa z vozili predrugači tako, da bo lastnik motornega vozila imel pri isti množini pogonskega sredstva več svobode glede uporabe vozila. Med bolj razveseljivimi dogodki preteklega leta je predsednik omenjal izboljšanje cestnih razmer, ki se predvsem na Gorenjskem, pa tudi drugod po naši ožji domovini lepo razvijajo, tako da bo naša pokrajina po končani vojni najlepše pripravljena ?a turistično sezono. Upravni odbor je v izvršitvi lanskega sklepa občnega zbora nabavil v bližini Radovljice zemljišče v izmeri 14.600 kv. m. ki je namenjeno za zgraditev prvega »campinga« v Sloveniji po vzorcu podobnih prostorov za šotorenje v tujini. Prostor je zelo velik in zato ga namerava pozneje kdaj odbor deloma zamenjati, tako da bo prav za prav to zemljišče temelj za zgraditev novih »campin-gov drugod po Sloveniji. Mnogo dela in stroškov je imel upravni odbor tudi z reorganizacijo kluba, ki za enkrat sicer še ni izvedena, vendar pa so vse priprave že v zaključni fazi in bo občni zbor tentrale v prihodnjih dnevih že lahko sprejel dokončne sklene. G. ing. Bartl je svoja izvajanja zaključil z ugotovitvijo, da ni popolnoma zadovoljen z uspehi minule sezore. toda razmere so bile močnejše od vse dobre volje. Iz tajniškega poročila g. Janeza Jermana je bilo med drugim razvidno, da je imela ljubljanska podružnica JTK konec 1. 1940 664 članov, med katerimi sta najmočnejši skupini avtomobilistov (273) in motociklistov (256). Klubu sta afilirani motosekcija Hermesa in MK Ilirija, ra-;:en tega pa ima podružnica tudi svojo aglno družino v Murski Soboti, ki se je predvsem posvečala organizaciji šoferskih tečajev. Klubova uprava je sodelovala pri raznih anketah in organizacijah, tako glede ureditve avtobusnega kolodvora v ".jubliani in cestnega prometa sploh. Klu-bovi člani so sodelovali pri akcijskem odboru za ureditev prometa z motornimi vozili, nabave pogonskih sredstev, itd. Važnejši dogodki v podružničnem življenju so bili dne 21. julija, ko je bila na 'Bledu plenarna seja centrale JTK z več v okolico. Dne 28. julija je bila podružnica zastopana pri otvoritvi nove carinarnice na Flanini, dne 4. avgusta pri otvorilvi nove krasne ceste na Pohorje, dne 18. avgusta pa je priredila samostojen izlet v Radovljico, združen z blagoslovitvijo vseh motornih vozil. Dne 8. septembra je priredila ocenjevalno vožnjo za =ivtomnb!lp ln motocikle v Metliko in se po+em udeležila tudi narodnega festi-xrala Bele Krajine ter tako poudarila željo, opozoriti tudi na pokrajinske lepote na Dolenjskem. Podružnica je popolnoma opremila lastno pisarno, ki pa zaradi trenutnega mednarodnega položaja vsaj z iz-daio mednarodnih listin žal ni imela prevelikega posla. Blagajnik Fran K h a m je navedel glavne posiavek iz svojih knjig, med katerimi zavzema najvidnejše mesto znesek okrog din 150.000, ki ga je podružnica izdala za zemljišče v Radovljici. Društveno premoženje se je od lani povečalo za okr. 12.000 din, čeprav so bili dohodki znatno pod prejšnjim povprečkom. I „ Po poročilu revizorjev je bila staremu odboru brez razprave soglasno izrečena razrešim a Prav tako brez ugovora je bil sprejet proračun za prihodnje leto, ki izkazuje okrog 70.000 din izdatkov odn. dohodkov Kako enodušno je potekalo to zbrovanje so pokazale tudi volitve novega upravnega odbora, za katere je vso pobudo dal stari odbor sam, ki so ga zborovalci l nez^at.umi spremembami spet izbrali v voosivo. V novem odboru bodo. ing. Bartol Ivan, Cepovan Janko, Pin-tar Slavko, Demšar Hieronim, Fabiani Pavel, Jerman Janez, Smerkolj Lojze. dr. Žižek Ciril Hafner Josip, Kham Franc, dr. Fakin Josip, Vok Ignac, Battelino Angelo, Gag^l Oto, Samec Vaso, arh. Mesar Jože. ing Dt- belak Mile, dr. Kamušič Josip, Komati Boris. Golob Roman, dr. La-jovic Ladislav in Miklič Karel. V nadzorni odbor pridejo: dr. Marn Rudolf, Marinko Ivo, HoJtbaker Franc, Rebolj Staša. Predsednik mg. Baiti se je v imenu novega odbor? zahvalil za ponovno zaupa-] nje, nato pa prešel na predloge in slu-i čajnosti. T ukaj so občni zbor pozdravili nekateri gostje, nato pa so bile novemu odboru dane nekatere smernice za bodoče delo, ki se v glavnem nanašajo na spremembo sedaj veljavnih določb glede omejitve prometa, gleae opreme vozil in glede njihovega polit ijskega pregleda H kraju je arh Mesar seznanil zborovalce z nekaterimi detajli o ureditvi pravega »campinga« v Sloveniji. Z željo da se bo delo v novem letu poživilo v znamenju splošnega pomirjenja na svetu in se bodo člani JTK na prihodnjem občnem zboru zbrali ob bolj razveseljivem treni.tku. je predsednik okrog 22. zaključil zlu rova nje. V nekaj vrstah Nekaj številk z nastopov proti Madžarom Včerajšnji beograjski in zagrebški listi se še zmerom zelo obširno bavijo z nedeljskimi tremi tekmami, ki so jih naše enajstorice z neodločenim izidom 4:4 — če se računajo vsi trije izidi skupno — igrale proti Madžarom in objavljajo med drugim tudi to podrobnost, da je bilo v Beogradu ta dan prodanih skoraj 18.000 vstopnic, tako da se mora računati, da je bilo na tekmi prav gotovo 20.000 gledalcev. Na blagajnah so spravili nič manj kakor 4('3.00ii din kar pomeni, da je bil dohodek eden največjih z naših igrišč. V Beogradu so dobili na vstopninah samo dvakrat več, in sicer v tekmi proti Angliji 870.000 din in v tekmi z Italijo 635 tiscč d;n. Vse nedeljske tri tekme so bile obenem tekme za dunavski pokal, v katerem je sedaj vrstni red posameznih reprezentanc naslednji: A — moštvo Madžarska 3 1 2 0 3:1 4 Jugoslavija 4 0 3 1 5:6 3 Rumunija 3 1 1 1 5:6 3 B — moštvo Rumunija 3 2 0 1 7:3 4 Jugoslavija 4 2 0 2 5:4 4 Madžarska 3 1 1 2 3:8 2 Jugoslavija Madžarska Rumunija Mladina 4 3 0 1 11:6 6 3 2 0 1 6:5 4 3 0 0 3 1:7 0 še ena pokalna tekma Preteklo nedeljo je SK Brežice odpravil nogometaše SK Hrastnika z rezultatom 5:2 (2:0) v borbi za pokal SNZ. Tako lepe igre v Brežicah že dolgo nismo imeli prilike opazovati. Od domačih se je posebno odlikoval srednji napadalec, desna in leva zveza, ki je kar dvakrat pretresel mrežo nasprotnika. Tej tekmi je prisostvovalo nad 100 ljudi; če bodo naši nogometaši tudi v bodoče zaigrali tako lepo kakor to pot, je pričakovati, da bo dobil SK Brežice velik krog prijateljev, ki bodo radi obiskovali prireditve in s tem tudi gmotno podprli stremljenja športnikov. Sodnik g. Spat je sicer spregledal pri obeh moštvih nekaj manjših napak, vendar se ne more reči, da bi bil sodil slabo. + To nedeljo so v Črnomlju otvorili letošnjo nogometno sezono. Cisti dohodek te prve prireditve ni šel v društveno blagajno, temveč je bil namenjen bednost-nemu fondu za zimsko pomoč. Zal je bilo vreme tekmi precej nenaklonjeno in je mnogo gledalcev ostalo doma. V focte J« prišlo moštvo Hajduka iz Kariovca, ki se je pokazalo v prav dobri formi. Toda tudi domačini so zaigrali prav lepo, čeprav se jim še pozna zima v nogah. V splošnem pa se je videlo, da stremijo za napredkom in bodo po tej poti gotovo tudi dosegli svoj cilj. Tekma sama je bila prav zanimiva in se je končala z neodločenim izidom z enim golom na vsaki strani, ki pa so ga Karlovčani spravili v mrežo iz enajstmetrovke. Na igrišču Mladike v Ljubljani Je bila na včerajšnji praznik odigrana prijateljska tekma med Mladiko in Slavijo. Mla-dikarji so po lepi igri zasluženo zmagali visoko s 7:0 (3:0). Razpis tekmovanja za slovensko prvenstvo čez drn in strn Slovenska lahkoatletska zveza priredi v nedeljo, dne 6. aprila ob 11. tekmovanje za slovensko prvenstvo v cross country-ju. — Proga je dolga 7.5 km. Start in cilj sta pred drsalno garderobo SK Ilirije v Ljubljani. Pravico nastopa imajo verificirani atleti SLAZ. Moštvo je sestavljeno iz 6 tekmovalcev, od katerih se prvi štirje upoštevajo pri določanju plasmaja. Zmagovalec poedinec in zmagova-valno moštvo si priborita naslov slovenskega prvaka v cross countryju za leto 1941. Prijave: je treba poslati najkasneje do ponedeljka, dne 31. t m. na naslov: Slovenska lahkoatletska zveza, Ljubljana, poštni predal 156. Tekmovalce, ki tekmujejo samo kot poedinci, je treba v prijavi navesti imenoma, za moštva pa je treba navesti samo število moštev, njihovo točno sestavo pa je treba sporočiti na dan tekmovanja najkasneje do 10. v drsalni garderobi. Prijavnina znaša za moštvo din 60.—, za poedince izven moštev pa din 15.— in jo je treba plačati najkasneje eno uro pred pričetkom tekmovanja. Izvenljubljanski klubi so pri-javnine oproščeni. Nagrade Prvi trije posamezniki ln prva tri moštva prejmejo plakete, zmagovalno moštvo pa si osvoji prehoden pokal. dar predsednika zveze dr. Stanka Lapajneta. Moštvo si pribori pokal dokončno. ko ga osvoji trikrat zaporedoma ali v presledkih. * Slovenska lahkoatletska zveza (Službeno). Vse klube opozarjamo, da bo v soboto. dne 29. t m. posebna verifikacij ska seja zveze. Atleti, za katere zveza ne bo prejela do tega dne verifikadjskih prijavnic. ne bodo mogli nastopiti na slovenskem prvenstvu v cross-countryju. BABYMIRA krema SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUŠCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LISAJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRONJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 12.— ZA ŠKATLICO. Občni zbor Avtokluba I. odnosno XVII. redni občni zbor Slovenskega avtomobilskega kluba, sekcije Ljubljana, bo drevi ob 18. v klubskih pro- ! štorih, Kongresni trg 1-1. Na dnevnem redu so poročila vseh funkcionarjev, vo- j litve novega odbora ter likvidacija dose- ; danje ljubljanske sekcije v okviru prejšnjega Avtokluba kr. Jugoslavije. Ce občni zbor ob napovedani uri s četrtino članov ne bi bil sklepčen, bo pol ure pozneje nov občni zbor ne glede na število navzočnih. SK Kranj bo imel svoj redni letni občni zbor v četrtek 27. t. m. ob 20. v veliki dvorani »Stare pošte«. Iz življenja na deželi RADOVLJICA. V nedeljo je priredila So-kolska župa Kranj v našem sokolskem domu župni tečaj za šminkanje in masklra-nje. Tečaj je trajal ves dan in je Zveza kulturnih društev poslala predavat najboljšega strokovnjaka g. Navinška lz Ljubljane. Udeleženci so se zadovoljni razhajali, ker jim je g. predavatelj znal toliko praktičnega povedati in pokazati, da bodo odslej mnogo laže delovali na odrih doma. V petek, 21. t. m. je predaval v sokolskem domu g. Viktor Pirnat o našem Jadranu in podprl svojo krepko, rodoljubja polno besedo s krasnimi skioptičniml slikami. Odgrnil nam je zgodovino, ko je naš davni rod vozil po Jadranu svoje brodove in se boril proti Turkom in Benečanom za svojo posest in svobodo, pokazal nam je zaklade morja in nam razložil njihovo vrednost, predvsem pa nam je skušal z mojstrsko besedo poglobiti ljubezen do naše domo- } vine. Predavanje je imelo tako lep obisk, da ga še nismo doživeli. Vsi so zapuščali dvorano z globoko vero v moč Jugoslavije in z zaupanjem v narodovo pripravljenost. Iz Krškega k— Nova pridobitev. Od krškega mostu, kjer se spušča pot proti sejmišču, je zavarovana z varnostno ograjo proti Savi Ta ograja pa je zadnji čas razpdala in so jo te dni popravili. k— Občni zbor gostilničarjev. Udruže-nje gostilničarjev krškega sreza je sklicalo za sredo 26 t. m. ob 9. uri svoj redni letni občni zbor v gostilni Vanič v Krškem. Iz Brežic br— Za davčnega pripadnika je bil Imenovan pri tukajšnji davčni upravi g. LJu-bomir Pavešič. br— Šahovski turnir. Po petem kolu šahovskega turnirja je stanje sledeče: 1. Stane šuštar 4 točke (1 neodigrano), 2. Rihard Rozbaud 3(1), 3. dr. Jože Peček 3, 4. Edmund Kodolič 2 in pol, 5. Ivan fiušel 2, 6. Božidar Varlec 1 in pol. Prvo mesto bo sfccraj gotovo zasedel Stane Šuštar, ki doslej še ni izgubil niti ene partije. Za drugo mesto pa se bo razvila huda borba med dr. Jožetom Pečkom, Kodoličem ia Rozbaudom. Za tretje mesto je več konkurentov, vendar ima največ izgledov Ivan šušel. Na predlog nekega šahista se bo turnir odigraval poslej dvakrat na teden, po končanem turnirju pa bi vsak udeleženec mogel odigrati po eno simultanko. S tem bi se šahovsko življenje v Brežicah počasi le utrle pot k večjim uspehom. br— Klavnico bi bilo treba popraviti. Vsak tujec, ki obišče naše mesto, si zaželi sprehoda v lepo okolico tja preko savskega in krškega mostu če gre tod. se mu pogled gotovo ustavi na razdrapani mestni klavnici, ki v vsej svoji obsežnosti kaže rebra in luknje Ta nedostatek bi se kaj lahko odpravil, ali se naj pa odstrani napis. da tujec ne bo dobil o naši klavnici klavrnega vtisa. Iz Kamnika ka— Informativni sestanek rezervnih oficirjev bo jutri ob 20. v Narodni čitalnici Poverjeništvo rezervnih oficirjev v Kamniku sklicuje ta sestanek v svrho določitve delovnega načrta. Zato vahl ln poziva vse rezervne oficirje iz kamniškega sreza, da se sestanka zanesljivo udeleže. Letna skupščina sokolske župe v Novem mestu V nedeljo ie novomeška sokolska župa polagala obračun svojega dela in določila smernice za tekoče leto Ze pred tf d om dni ie bil zbor društvenih in četnih načelnikov. ki ie določil tehnično delo v tekočem letu. na dan glavne skupščine oa so se zbrali prosvetarji in statističarji da se pogovore o prosvetnem delu in o statistiki. Med drueim se ie sklenilo, da prosvetnega dela nikakor ni treba zanemarjati. Sokolstvo ima mnogo zlasti starejših članov, ki se ne udeležujejo telovadbe in bi bili tako rekoč izvzeti od soko's' ega dela. če bi bila sokolska nrosveta le delo telovadnice. Sklenilo se ie dalie da se bodo sokolski prosvetarji redno vsako četrtletje sestajali v Novem mestu ter določili skupni program prosvetnega dela za vse župne edinice. Izdajal se bo me ečno župni vestnik. ki bo prinašal članke in navodila. Za prvi čas bo to le tipkan list. Kmalu po 14. uri ie starosta br. dr Va-šič otvoril glavno skupščino. Nato ie opisal splošno položaj sokolstva pri nas kakor tudi v sosednjih bratskih državah. Iz izčrpnega tajniškega poročila ie razvidno. da ie sokolsko delo v preteklem letu bilo zelo okrnjeno zaradi splošnih svetovnih razmer. Sokolstvo novomeške sokolske župe je š!evilčno nazadrvaio od preteklega leta skoro v vseh ed'nlcah. prirastek je bil le v sokolskem društvu Novo mesto in četi v Trebeljnem. Osebna preganjanja tudi v tem letu niso izostala. Iz načelniškega poročila je razvidno, da so bile ukinjene vse javne manifestacije, zato se župni zlet o priliki 301etnice ustanovitve sokolske župe Novo mesto ni mogel vršiti. 12. maia je bila obrambena pripravljenost in smotra, ki so jo prireiile vse razum ene edinice. Zupa ie priredila smučarski tečaj, tečai za vojaške novince ter tečai za predelavo prostih vaj. Tudi ostali funkcionarji so podali svoja izčrpna poročila. Sklenjeno je bilo. da bo župni predniak posečal in pomagal pri telovadbi sokolskem društvom, ki imaio težavo zaradi pred n j ako v Predlog za novo župno upravo ie bil soglsnao snrejet s starosto br dr. Vašičem na čelu. Savezni delegat brat Švaiger ie v svo-iem govoru omenial te^koče in neprilike 9okolstva ter položaj sokolstva severnih slovansk h bratov, ki 1e zlasti na Češkem kljub sedanjim razmeram zelo agilno in narašča tako da je na Cešk°m vsak 12 prebivalec član Sokola. Poudarjal ie potrebo da se sokolstvo zavzame, da bo čim vp-t naše mladine posečalo sokolsko telovadnico. Postani in ostani član Vodnikove družbe! W5nX32 Foto pomočnika (-!co) dobrega retušerja sprej mem v stalno službo. Nastop takoj ell 1. aprila Foto »Maurl« Vrhnika 65551 Posest •REAlITETA* posestna posredovalnica v Ljubljani ja saao v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne poŠte Telefon 44 - 20 Krasno posestvo z vpeljane trgovine in hotelom vse v najbolj sem stanju, naprodai za 2 do 3 milijone Ponud be na ogl odd Jutra ood »Savinjska dolina« 6027 20 Kupim vsrkovbjtno ZLATO SREBRO - PLATINO BRILJPNTE tHMKI»San>]l RBSIM BISERE I T.D STARINSKI MHKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIM CENAM STftRMTVBCKR 3os EBERLE ljuburiin. tvrševa'2 - 'M&- tj- Butelke Irupuje po na.ivlSJl ceni Medarna. L.1ubl lana. 21-dovska ul 6. 3109 7 Stanovanja Stanovanje 3—4 sobe. IzSčem za takoj ali kasneje Ponudbe na oel odd. Jutra pod »3 osebe«. 6299 21a Prostorno dvosobno ali trisobno stanovanje 15če za takoj ali za prvi maj maia. solidna družina v središču mesta. Najemnina po aogovoru. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Udoben stan«. 6543-21a Fige sa iganjekuho po najnižji ceni prodaja tvrdka Ivan Jei&čln. Ljubljana, telefon 26 07 58 33 MOTEL W SLON Moderne kauče in fotelje nudi solidno ln po nizki ceni R. RADOVAN tapetnlk Mestni trg 13. H Adams; 33 pDaistj in Jftosetnanj Roman »Nesti te moram. Komaj si je upal izreči ta predlog. Sram ga je bilo. Ali se mu bo zaupala? Daisy ni odgovorila Z največjo previdnostjo jo je vzel na roke in jo vzdignil. Mcvda bi bilo bolj pravilno, ko bi jo bil pustil na kraju nesreče in odhitel po ljudi, po nekaj. na kar bi jo lahko položili in odnesli, ne da bi bilo treba premikati poškodovani ud. Toda B 11 ni pomislil na to. Tako lahka se mu je zdela v naročju, in še vedno ni rekla ničesar. Časih se ie nalahno zdrznila, ko ie po grušču in skalovju tm-dorna ubiral not nroti kraju, kjer so čakali o^taU. Gospa Carterjeva ju je prva zagledala. Njen materinski nagon ji je takoj izdal: nekaj se je bilo zgodilo. Poskočila je in jima stekla naproti. »Za Boga, kaj pa je?« »Nič hudega.« je s tihim, zastaja jočim gladom r^cla Daisy. »Spodrsnila sem in padla po bregu. Bili ni nič kriv ... jaz sama, ki nisem pazila ... « Povedala je bila, kar je hotela povedati — nato je izgubila zavest. 17 »Dva dni počitka v postelji. Noga ne sme gibati. Izpah je hud, a komplikacij se menda ni bati.« Takšna je bila zdravnikova sodba Z vso naglico so bili spravili Daisyjo nazaj v Old Friary te* poslali po zdravnika Obvezal ji je mnogoštevi ne praske in otolkljaje. ki na srečo n;so bili nevarni. Noga in koleno sta bila d: bila čvrsto obv z) Ce se ne pridruži vnetje, je dejal, in če bo imp!a skrbno postrežbo, je upati, da bo že v n"kai dn^h spet čila in zdrava. Strta na duhu in telesu je Daisv ležala v s- o'i postelji. Ni se upirala ne zdravnikovim odredbam ne liubečemu pomilovaniu. s katerim sta jo ob dajala tetka Amv in striček Doran Vs* ^nm^či si jo biskovali. celo Ons+er in Alisa sta bili z nio kar nenavadno prijazna. Edino neskladje je prinesla v nvrno ubranost njene bolniške sobe Ela Vcrdonova. »Zdaj, ljuba Rosemary. mi moraš natanko povedati, kako se je moglo zgoditi.« Daisy je zardela. Poudarek s ka+erim je Ela izrekla to ime, jo je bil zadel kakor b;č. »Saj sem že povedala. V bregu, na gru*ču. mi je spodrsnilo, in ... « »----in tako si padla nekoliko globlje, kot si prav za prav hotela.« »Prav nič nisem hotela pasti.« »Proti meni s? ti ni treba hliniti, otrok.« se je Ela zasmejala. »Nekam od sile zavzetno je bilo — nikar ne zameri — kako si jo odkurila z B llom. Majhen izpah gležnja je navadno kaj romantična reč. Zelo izvirna sicer ni, a kaj hočemo, tako težko sd je izmisliti kaj novega. Seve, smola je hotela, da ti je ta »nedolžni padec« povsem — pristno uspel.« Da'sy jo je sovražila, in to še tem bolj ker se ji ni upala dati zasluženega odgovora. Ela jo je imela v oblasti in očitno ji je bilo v slast, da io je lahko mučila. »Tako torei menite, da je b!l">? Na to morem samo od govoriti da se s:lno motito.« »S^vpda se motim drr>g:ca! — Pridna, dobro vzgoiona d°kleta no d^l^io t°kih s+vari. Vs~kako pa nf» Rospma^-v Stewa*-+ova! Le ff^ei — oh res ljubše* v^rn ie da vas *,;kam — gleite t"T°j da se k^T jvtro ■n">nrivit*s... z^lo v^ietno ip nam-rps da bor-i Vm*>bi notrr^valn vaše — trdoire.t Ko i*5 o^sia i? Pais" do^o ča^a neoibnn ležala in nr»m'člipvn1q o tf»rn kar jo biin slikala N°m:gi b'!' krivični, a vendar docela n°unravič°ni Prgv d-->hro io vo^ia. d*> io sama vs««** Vriva Ver ie povsom premišljeno skuhala zvabiti Billa iz njegove dozdevne ravnoduSnosti.. Posrečilo se ii 1e bilo — a hkratu se io bila pokarala tista stran nie-goveea bitia, ki ni Daisv dotlej ničesar slutila o nji. Skušala si ie dati računa o svojih čuvstvh. Zavest da io tolikani strastno ljubi, je bra krasna, a nai mu ie sama Se ta^o strastno vračala njegovo liubezen — toliko je čutila, da se nikoli ne bi dala vzeti proti svoii volji čeprav ni bila bogata Rosemarv Stewartova. temveč samo hči Pata Tudorja. ni bila zaradi tega niti za trohico slab-§a, vsekako pa ne tako lahek plen. kakor ie Bili menda mislil. A vendar ga ni mogla spoznati za krivega... Izza vrat se je oglasilo boječe trkanje. »Prosto.« Pongica je pogledala skozi režo. Ko je videla, da je soba prazna, je stopila noter. »Oh, gospodična, tako strašno se mi smilite. Zdaj pač ne boste mogli odpotovati?« »Ne, Kate, za zdaj ne.« To je Daisvjo najhuje bolelo. Spet je bila ukrenila usoda drugače in prevrnila njene načrte. Še nekaj časa je morala ostati in trpeti mučne namige Ele Verdonove. »Res žal mi je. gospodična. Se pravi, vesela sem. ker še ne greste, obenem pa žalostna, da se vam ie to zgodilo. Ali morei kai storiti za v?s?« »Ne, Kate, hvala lepa. Zdai še ne. P/rrneie >© vas bom potrebovala, vam že povem. Tisto, kar sem vam obluibila, pa vsekako dobite.« »Oh, ^osnodična. najlenga hvala. Pa ni^-em prišla zaradi tega. TTr>am, da kmalu ozdravite.« J?"rtma1 je ta odšla, je znova potrkalo. »Noter.« To pot le vedela, kdo prhala: Bili OdVod ima to prepričanje, ne bi bila mogla povedati — in res se ni motila. »Ali res ni nevarno?« »Še malo ne. Nobena kost ni zlomliena.« Stal je zraven stola ob strani postelje, vendar ni sedel. Položaj je bil mučen za oba, in zlasti Bili se mu ni čutil kos. »Te koleno hudo boli?« . »Ako ležim pri miru, me vobče ne boIL« »Nekaj grdih prask si odnesla.« Oaza z 350 prebivalci Zelenica Džarabub, sveto mesto Senuzijev Na vzhodni meji kolonije Libije proti Egiptu leže tri trdnjave: Fort Capuzzo, zelenica Kufra ln oaza Džarabub. Fort Capuzzo leži blizu egiptske meje, samo 24 km od Bardie. Kufra pa 1200 km daleč na Jugu Libijske puščave. Med tema dvema postojankama stoji oaza Džarabub, ki je bila zadnje čase vojaško in gospodarsko navezana samo na lastno pomoč, piše dr. Oto Constantini. Od pristanišča Bardie je Džarabub oddaljen 225 km, s Tobrukom pa ga veže 300 km dolga pot, ki jo lahko uporabljajo tudi avtomobili. Džarabub leži v nekakšni kotlinici ter ima samo 18 m nadmorske višine. Na obeh straneh obdajajo zelenico skladi apnenca. Ob vznožju se širijo puste dune in stepa, a tudi slana močvirja in jezerca, v katerih ae zrcali temnomodro nebo. Barve se odbijajo od rdečkasto nadahnjenega kamenja, kar ustvarja svojevrstno igro odtenkov. Tukaj je torej ena izmed najmanjših oaz Libijske puščave, ki šteje komaj 250 prebivalcev. Podnebje je suho in vroče, pomanjkanje sladke vode veliko. Pač je nekaj vodnjakov, vendar stoji v njih slana voda, ki ne gasi žeje. Temelj življenja tvori v tem kraju tisoč datljevih palm ln nekaj skromnih vrtov. Italijani so si po zasedbi Džarabuba v letu 1926 mnogo prizadevali, da bi ta košček zemlje dvignili kulturno in gospodarsko. Osnovali so bolnišnico z 20 posteljami in šolo za domačine, pozneje tudi poŠto, policijo, odprli krčmo, postajo za preskrbo avtomobilov z bencinom, mehanično delavnico, radio postajo in letališče. Tik gaja datljevih palm stoji naselbina domačinov, ki jo obdaja visok obrambni zid. Sredi Džarabuba se dviga mošeja stavba v mavriškem slogu, ob nji stoji muslimanska visoka šola, gotovo Izjema v takšni puščavi. Notranjščina mofieje hrani grob Alija Senuzlja, ki Je tukaj osnoval svojo versko ločino. Ta sekta je kmalu zavzela sovražno stališče proti Evropcem ln kristjanom. Leta 1843 je Senuzi prišel v zapadno Cirenaiko ln se leta 1855 ustanovil v Džarabubu, kjer je* umrl leta 1895. Tako je postala oaza Džarabub sveto mesto Senurjev, medtem ko je bil sedež verske ločine prenešen v Kufro. Nauk Senuzija se je v Afriki silno naglo širil in si pridobil mnogo fanatičnih privržencev. Senuzijci se ne brigajo samo za vero ln njene obrede, udejstvuiejo se tudi kulturno. Odkrivajo nova pota za karavane in poživljajo stare prometne žile v puščavi. Odkar so Italijani zasedli Libijo, so jim Senuzdjl nasprotovali. Do leta 1920 so bili še neodvisni od Angležev ln Italijanov, 1. 1923 pa so podlegli italijanski vojaški moči pri AdegabijL . Zaščita prdcomorskih konvojev Ameriški pomorski krogi, ki so v zadnjih dneh razpravljali o zagotovitvi »av-tostrade Amerika—Anglija« preko Nove Fundlandije, Islanda in Aberdeena, trdijo, da je že izdelan načrt za zaščito konvojev s tako zvanim relaisnim sistemom bombnikov. Na ameriškem delu prekomorskega pota bodo tvorili spremstvo konvojev ameriški bombniki, na evropskem pa bodo varnostno službo prevzela angleška letala. Aeroplani bodo spremljali konvoje od izhodišča do namembnega pristajaušča Razstava ukradenih umetnostnih predmetov V Kristalni palači v Madridu so od orli razstavo 15.000 umetnostnih predmetov, ki so jih med š Dansko državljansko vojno pobrali iz zasebnih palač in spravili v skladišča v Kataloniji, da bi iih odposlali v inostranstvo. Med temi predmeti je 2000 slik mnogo dragocenega porcelana, mojstrovine srebrarske umetnosti, gobelini, laki in drusa dela. Razstavljene so tudi razne mojstrovine, ki jih ie republikanska vlada poslala v Ženevo. Namen te razstave ie ta, da bi se našli preostali lastniki med državljansko vojno izginulih umetnostnih deL Izgube pri Dusikerqueu Urad londonskih Lloydsov je pred kratkim objavil seznam ladijskih izgub bivših vojnih zaveznikov Anglije in Francije v bitki za umik pri Dunkerqueu. Poročilo je v Ameriki publicirala agencija »Associated Press«, ki navaja v svojem poročilu, da so Angleži pri umiku lz tega pristanišča izgubili 73 ladij z 280.556 brutto ton, ostali zavezniki pa 39 ladij s 169.348 brt. V tej številki pa niso navedene jahte ln ribiške ladje, ki so pri reševanju zavezniških vojska tudi Igrale pomenljivo vlogo. * » f - P ostani in ostani član Vodnikove družbe! Zapora pred nemškim pristaniščem Poleg minskih polj, ki branijo sovražniku vdor v nemSka pristanišča, so Nemci postavili v svojih lukah še druge obrambne naprave: verige iz tramov in hlodov, ki so med seboj trdno povezani z žičnimi vrvmi Kdo je Harriman ? Desna roka poslanika Winanta v Londonu Pred dnevi je prispel na Angleško Ave-rell Harriman, ki je dodeljen za pomoč novemu ameriškemu rotlan ka v Londonu Jocnu G. Winaniu. Harrimacovo poslanstvo je precej neobičajno. Roosevelt je novinarjem označil Harrimana za »defense expediterja«, po naše »pospešitelja obrambe«. On bo torej vez med angleškim ministrom za oboroževanje in med ameriško vado, rnnosno njenimi dobavitelji. *Paris Soir« prinaša opis Harrimana in pravi: la mož je človek visoK« ir. vitke rasti er.erg čnih potez v obrazi ter in!a-dosien sporiiiik na prvi pogled. Star j. 49 iet. V veliki industriji Amerike se udej-stvuje že dobrih trinajst let. Mladi Averell je začel svojo kariera kot navaden nameščenec pri Union Pacific P.iilroad kjer je fci] njeg"-. ">*e predsednik družbe. 1 Tiagoms se je vzpenjal od stopnje do stoon,e ter je naposled postal predstavnik največjih ameriških železniški družb. Ob istem času jc b:I izvoljen za vodilno osebnost njujorške banke Brown Brothers, Harriman et Co. Ko je Roosevelt Obnovljene voščene figure Kabinet Madame Tussaud v Londonu Kabinet Madame Tussaud. kakor se zo-ve kabinet voščenih figur v Londonu je bil pred kratkim zopet odprt in je zdaj zopet dostopen javnosti. Kakor znano, je bil kabinet med prvimi žrtvami nemških letalskih napadov v lanskem letu. Zdaj so zbirko obnovili in popravili kolikor se je dalo. Eksplozija nemškega izstrelka je uničila samo prostor s posnetkom podpisovanja Magne Charte. Figure same na sebi niso utrpele posebne škode. Zdaj so jih popravili, očistili nesnage in nanovo povoščili ter zlikali in pobarvali V ostalem se zdaj ni primerilo prvič, da je nesreča iztegnila svojo roko po kabinetu voščenih figur. L. 1833., ko je divjal v Londonu velik požar, je bil med poškodovanimi poslopji tudi kabinet Madame Tussaud. Tudi L 1925. je izbruhnil v tem kabinetu ogenj in je mnogo figur uničil. Tri leta pozneje so zgradbo nanovo pozidali, po lanskem bombardementu pa so jo zdaj obnovili. Sove baterije v Gibraltarju V Gibraltarju so začeli graditi postojanke za nove baterije, tako poročajo iz španskega Algecirasa. Dve tovorni ladji izto-varjata v ta namen cement in železo, ki sta ga pripeljali iz Anglije. Na angleškem bojnem čolnu daje kapitan povelja škod posebno cev uvedel svoj New Deal, je bil Harriman eden izmed redkih bančnikov in velelndu-strijcev, ki niso naspi-otovall prezidentovi novetariji. Ameriški javnosti je Harriman znan kot človek, ki je uvedel na progah Union Pacific Railroad pivi aerodinamični vlak. proslavil se je tudi kot igralec v polu. Dal je pobudo, da so Sun Valley v Idahu pretvorili v »raj za smučarje«. Harriman ostane v Londonu predvidoma tri do štiri mesece, potem se bo vrnil v Ameriko. Telefonsko omrežje v Londonu Gospodarstvo Je zaradi čestih bombnih napadov na angleško prestolnico marsikje hudo poškodovano. Posebni oddelki so stalno na poslu, da odstranijo povzročeno Škodo ANEKDOTA Ko je šaljapin pel v newyorški Metro-politanki Mefista, ga je med odmorom povabil predsednik Coolldge, naj pride kar v svojem kostumu v njegovo ložo. šaljapin je res stopil v ložo, se globoko priklonil in rekel: »Ne spodobi se za predsednika Združenih držav, da kliče vraga. Nasprotno, dolžnost vraga je, da izkaže predsedniku svoje spoštovanje.« VSAK DAN ENA V pokrajini šampanjca »Saj to ni noben kažipot, to je imenik najimenitnejših francoskih vin!« (»Ric et Rac«) Mestni proračuni in stabilizacija cen Kakor poročajo iz Beograda, se je odobritev proračunov mestnih občin na pristojnih mestih precej zavlekla, ln sicer predvsem zaradi tega, ker so posamezna mesta v svojih proračunskih predlogih predvidevala nova povišanja raznih trošarin, kakor tudi povišanje cen pri mestnih podjetjih, kar nI v skladu z uredbo o cenah, ki prepoveduje do 1. avgusta v notranjem prometu vsako dviganje cen blaga kakor tudi cen za prevoz potnikov ln blaga. V mnogih primerih pa so nova bremena tudi v nasprotju s S 17. uredbe o proračunskih dvanajstlnah za avgust 1940—marec 1941, po katerem se na predmete, ki spadajo pod uredbo o pobijanju draginje, ne smejo nalagati nikakršne nove samoupravne davščine, kar smo na tem mestu poudarili že v zadnji četrtkovi Številki. Minister za oskrbo in prehrano, ki ima skrbeti za točno izvajanje novih predpisov v zvezi z akcijo za ustalitev cen, je v tej zvezi pokazal vso odločnost ln je. kakor smo že včeraj poročali, na osnovi čl. 1. uredbe o cenah stavil predsedniku vlade ln zastopniku notranjega ministra zahtevo, da ne odobri sklepa mestnega sveta občine mesta Beograda z dne 21. marca glede povišanja cen električnega toka ln tramvajskih kart Uredba o cenah je bila Izdana, da se zaščitijo interesi širokih potrošnikov ln ta cilj ne bi bil dosežen, če bi se cene tramvajskim kartam, električni strujl. vodi in ostalemu povečale. Oddelek za kontrolo cen pri ministrstvu za oskrbo in prehrano bo v skladu s prednisi uredbe o cenah proučil upravičenost sklepa mestnega sveta občine beograjske in bo o tem izdal svojo odločbo Ministrstvo je o tem koraku Izdalo posebno sporočilo javnosti. Proračun beograjske občine za devet mesecev tekočega koledarskega leta predvideva 433.5 milijona dinarjev izdatkov; od tega odpade na proračun administracije 224 milijonov ln na proračun izdatkov mestnih podjetij 209 5 milijona dinarjev. Proračun je povišan v primeri z dosedanjim proračunom za 28 %. Občinska dokla-da je predvidena v dosedanji lmeri 20«/tt. Minimalne in maksimalne odkupne cene za bombaž in volno Medtem ko je doslej država za odkup domačega bombaža in volne zaradi pospeševanja lastne produkcije predpisovala minimalne odkupne cene brez omejitev navzgor, je sedaj minister za oskrbo in prehrano tako za bombaž, kakor tudi za volno določil minimalne in maksimalne odkupne cene . Na osnovi uredbe o cenah je izdal naredbo št 2., ki določa odkupne cene za domači bombaž letine 1941. v višini 32 do 35 din za kg čistega bombažnega vlakna in 30 do 32 din za kg bombaža slabše kvalitete, vse franko vagon Strumica-Udovo. Kupci domačega bombaža ne smejo plačevati nižjih cen od navedenih, prodajalci pa bombaža in volne ne smejo prodajati po višjih cenah. Določitev maksimalnih cen je bila izdana v okviru akcije za ustvaritev splošnega nivoja naših cen. Ko so bile pred leti prvikrat predpisane minimalne odkupne cene za bombaž, je bilo določeno, da morajo biti te cene za 50 odst večje od povprečne cene bombaža v prejšnjem letu na newyorški borzi. Ko pa so cene v New Vorku padle in bi bilo treba odkupno ceno znižati, je odpadla naslonitev odkupne cene na ceno newyorške borze. Tako je bila leta 1939 določena odkupna cena 16 din za bombaž dobre kakovosti in 12.50 din za bombaž slabše kakovosti Za lansko leto je bila zajamčena odkupna cena 26 din in 20 din za bombaž slabše kakovosti. Vendar so cene šle mnogo preko tega minima, ker niso bile omejene navzgor. Domače tvornice so tekmovale med seboj in so ponujale vedno višje cene, tako da so ponekod kupovale bombaž najboljše kakovosti tudi po 80 in celo po 100 din za kg, kar je bilo vsekakor nezdrav pojav. Zato se je izkazala potreba, da se določi tudi maksimalna cena. Za letos se pričakuje, da bo z bombažem posejanih najmanj 10.000 ha, če bo le dovolj semena na razpolago. Z naredbo št. 4. je minister za oskrbo in prehrano določil podobne cene tudi za volno. Odkupna cena za domačo ovčjo volno bo znašala v letu 1940: za merilno volno, neoprano 60 do 65 din, za primorsko (paško, dubrovniško) polmerilno volno, neprano 50 do 55 din, za cigajo volno in za jezersko-solčavsko, neoprano 45 do 50 din, za šarplaninsko, sjeniško, ovčje-poljsko in svrliško, neoprano 40 do 45 din, za pirotsko, krivoversko, lipsko in kosovsko, neoprano 42 do 46 din, za bosansko. črnogorsko, hercegovsko, liško, meto-hijsko in za druge neimenovane vrste 39 do 43 din, za karakačansko (črno južnosr-bijansko), neoprano 40 do 45 din itd. Za volno, ki je prana na ovcah pred striženjem so dovoljene za 30 odst višje cene. Kupci domače volne ne smejo volne kupovati po nižjih cenah, proizvajalci pa volne ne smejo prodajati po višjih cenah. G9sn»^1aip$ke vesti b Bilance. Hranilnica dravske banovine v Mariboru zaznamuje za preteklo leto čisti dobiček v višini 1.46 milijona dinarjev. Vloge na knjižice in tekoče račune so znašale ob koncu leta 89 1 mil. Din (prejšnje leto 92.4). Cisti poslovni prebitek se razdeli tako, da se dodeli skladu za eventualne tečajne Izgube 117.000 Din. pokojninskemu skladu 838.000 Din, ostanek pa rednemu rezervnemu skladu, ki se s tem poviša na 9.2 mil Din. Med aktlvaml Izkazuje bilanca 4.1 mil. Din gotovine. 3.4 mil. Din naložb pri denarnih zavodih. 5.9 mil. Din državnih vrednostnih papirjev, 23.5 mil. Din dolžnikov na tekočem računu. 55.3 mil. Din komunalnih posojil in 3 3 mil. Din hipotekarnih posojil. — Prva hrvatska tvomlca olja d. d. v Zagrebu, ki je največje podjetje te vrste v naši državi, izkazuje v bilanci za preteklo leto čisti dobiček 1.58 mil. Din pri glavnici 8.25 mil. Din in rezervnem skladu v viSinl 1.1 mil Din Zalege blaga in surovin so znašale ob koncu leta 45.9 mil. Din (prejšnje leto 30 5), saldo dolžnikov in upnikov pa je med pasi-vaml Izkazan v višini 29.3 mil. Din (prejšnje leto 22.2). v Povečanje glavnice Jasenlce d. & Družba Jasenice d. (L, ki ima v Smederev-skl Palanki tvornice za vagone, letalske motorje ln železne konstrukcije, bo v smislu sklepa Izrednega občnega zbora ln po odobritvi trgovinskega ministra povišala svojo glavnico od 8 5 na 25 milijonov dinarjev, ln sicer z izdajo 6600 novih delnic po 2500 Din. Pri vpisu imajo prednostno pravico stari delničarji v razmerju števila starih delnic. ■» Obvezna prijava zalog koruznih kali. V zadnjem času so si številni mlini, zlasti v Vojvodini, nabavili naprave, s katerimi pri mletju koruze izločijo kali, s čimer se zboljša kakovost koruzne moke, ki postane tudi trpežnejša, na drugi strani pa se pridobi surovina za izdelovanje tehničnega olja. Ministrstvo za oskrbo ln prehrano je sedaj pozvalo vse mline, ki imajo naprave za izločevanje koruznih kali. naj takoj prijavijo vse zaloge koruznih kali s stanjem na dan 1. aprila. Od 15. aprila naprej bodo vsi mlini dolžni dvakrat na mesec prijaviti pridobljene količine koruznih kali. Prijave se morajo poslati neposredno ministr^vu za oskrbo m prehrano. IV. oddelku ki bo zbrane količine koruznih kali dodelil posameznim tvornicam za izdelovanje olja. Borze DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 9.20, London 17.3750, New York 431, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 39.50, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.7250. Oslo 98.50, Kobenhavn 83.50, Sofija 425, Lisabona 17.2750, Budimpešta 85.50, Atene 3.00, Carigrad 3.3750, Bukarešta 2.00. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 477.50—478, 4% agrarne 56 den., 6% severne agrarne 56 den., 6% begluške 85—86, 6% dalm. agrarne 79.75—80, 6% šumske 79 den., 7% invest, 101 bi., 7% sta .iliz. 97—100, 7% Seligman 101 den., 7% Blair 101 bi., 8% Blair 104 den.; delnice PAB 205 den. Beograd. Vojna škoda 478 4% severne agrarne 56.50, 6% begluške 85—85.25, 6% dalm. agrarne 79.75, 6% šumske 79.75, 7% invest. 100, 7% Seligman 112, 7% Blair 101, Narodna banka 6450, PAB 211. Blagovna tržišča 2ITO Chicago 25. marca. Začetni tečaji: pšOg« 723; 70% presejana pšenična moka 358; 85% enotna pšenična moka 332.25; nepresejana pšenična moka 351; presejana koruzna moka ali koruzni zdrob z največ 14% vlage 231; presejana koruzna moka iz času primerno suhe koruze 250; nepresejana 230. Otrobi (franko vagon ali šlep dunavska banovina); pšenični 200; koruzni s kalmi 150; brez kali 70. Fižol: baški in sremski 630—635. Naše gledališče DRAMA Sreda, 26.: Brez tretjega. Red sreda. Gostovanje Vike Podgorske in režiserja Hinka Nučiča, članov zagrebške drame Četrtek, 27.: Brez tretjega. Red A. Gostovanje Hinka Nučiča in Vike Podgorske OPERA Sreda, 26.: zaprto Četrtek, 27.: zaprto Petek, 28.: Carmen. Izven. Proslava 25-letnice umetniškega dela dirigenta Ni-ka Stritofa in gostovanje Zlate Gjun-gjenčeve, sopranistke beograjske opere ter Alde Nonijeve, bivših članic naše opere. Smrtna nesreča odkritelja insulina Iz Ottavve v Kanadi poročajo, da se je na Novi Fundlandiji smrtno ponesrečil znameniti zdravnik sir Frederic Ban t ing. Napotil se je z vojaškim aeroplanom iz Kanade proti Angliji, letalo pa je strmoglavilo na zemljo in trije potniki, ki so se vozili v njem, so se ubili. Rešil se je samo pilot. Bantlng je bil v zreli moški, dobi. star je bil komaj petdeset let. že v svetovni vojni je bil na bojišču, in sicer v Franciji pri Cambraju. Nekaj let po svetovni vojni je odkril lnzulin, za kar je prejel 1. 1923. Nobelovo nagrado. Tudi zdaj je služil kot prostovoljec v kanadski vojski. Rekonstrukcija potreso-merne postaje v Moskvi Moskovska vlada je sklenila preurediti seizmološko postajo v Moskvi. S posebnimi napravami bodo zaščitili njene potresomerne aparate, da ne bodo trpeli zaradi tresljajev uličnega prometa, kajti opazovalnica se nahaja v osrčju Moskve. Občutljivost naprav, ki jih zdaj izdelujejo domači laboratoriji, bo za 30 odstotkov večja kakor jo zdaj. Prva zatemnitev v Ameriki Te dni ie bi1 a izvršena v Ameriki t>rva poskusna zatemnitev v mestu Seattcju. Ob uri zatemnitve se ie Doiavilo na ulicah več sto stražnikov, gasilcev in bolničarjev. ki so se kretali kakor se mora to vršiti ob napadu iz zraka. 30 tisoč ciganov v Nemčiji Nemške oblasti so napravile statistiko o ciganih, ki kaže, da živi na ozemlju nemškega rajha 30 tisoč pripadnikov ciganskega rodu. štirideset odstotkov ciganov se nahaja v nemških južnih deželah. Urejuje Davorin Ravljen, - Izdaja n konzorcij »Jutra« Stanko Virant, - Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Fran Jeran. - Za tnaeratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.