poŠti prejeman:
za
se!o leto naprej 2fi K - h pol leta , 13 , _ , , , 6 „ 50 „ »Mec , 2 „ 20,
V upravništvu prejeman: za
celo leto uaprej 20 K — !i pol leta „ 10 „ - „
«Blrt » • J , - ,
*iesec , 1 „ 70.
Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Štev. 282.
"•ij": Naročnino in inserats sprejema upravništvo v
f) Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraiajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-Diskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzenUi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldna.
v Ljubljani, v ponedeljek 10. decembra 1900.
Letnik XXVII!.
Volilno gibanje.
Pfeifer — Globočnik
Raka na Dolenjskem. O Globoč-nikovi kandidaturi: Na semnjih v Št. Jerneju 8. nov. iu v Novem mestu 4. dec. je g. dr. Slane Globočnika postavil kot kandidata za državni zbor, vendar pri vsej svoji zgovornosti in spretnosti ga ni speča!, dasiravno sta ta dva sejma prav velika in močno obiskana. Hvalil je blago, kar se da. Dosti je bilo kupcev ali vendar ni šlo. Naš kmet je pameten, on ve, da se dobro blago samo hvali in le slaba roba se usiljuje. Kmetje so dr. Slancu odgovarjali in še celo mrmrali, da taeega no marajo za poslanca, ki že zdaj jezičnega dohtarja potrebuje, ker se ne zna sam zagovarjati. Kaj bi bilo šo le na Dunaju ? Kako bo kaj za nas naredil ? Ali naj še zagovornika njegovega tukaj in na D u naj i plačujemo? G. Pfeifer n« rabi prav nobenega zagovornika, on se sam zastopa, ta naj bo poslanec naš. On je za nas veliko storil. Vsa Dolenjska mu mora biti hvaležna. Kaj hoče Globočnik ? On je grajščak, ne kmet.
G. dr. Slane jo jako dober advokat, v pravdah je ptič, da mu je malo para. Za mešetarije pa ni. To naj pusti drugim. Saj pa tudi pravde več neso, kakor mešetarije na semnjih. Sicer je pa gosp. dr. Slane že dosti bogat, če prav kako mešetanjo bolj po ceni opravi. Mi se držimo le našega poslanca gosp. Pfeiferja. Na nobenem shodu Pfeiferjevem še niso kmetov \un metali ; tega on ni pustil. To se pa na Globočni-kovih shodih godi, ker je grajščak. Kedo torej kmeta zastopa ?
Iz Leskove a pri Krškem se nam piše : Res je bilo žalostno videti pri Grego-riču na Krškem 23. nov., ko so štiri trdne kmete odstranili iz krčme. To ne gre. Ako je bil dr Romih takrat zborov predsednik, ne bi smel tega dopustiti. Ako bi bil Globočnik kmet, bi tudi kaj tacega ne dopustil, posebno če hoče biti kmetski poslanec.
Kmetje vo ilci premislite to, da so vas in vaše sosede, morda drugače najboljšo prijatelje, ven metali. Ali bo,to take volili? Nikdar in nikakor ne ! Volite može, ki vas zastopajo, ki vas sp štujejo. Volite gospoda Pfeiferja in ne dajte se preslepiti za Gio-bočnika! Premislite dobro, da vas ne bodo ven metali!
Iz Bele Krajine 6. dec. Čast g. Pfei-ferju! Ko je 1. 1892., 1897. in zopet lani pobila toča več far po Beli Krajini, kakor Semič, Podzemelj, Adlešiče in Preloko, tedaj je bil g. Pfeifer prvi, ki je prišel sam pogledat v Belo Krajino, koliko škode je napravila toča, da je prosil potem podpore za ponesrečence. In res smo dobili lepo podporo. Nagovarjal je tudi ljudi, da naj se po vsaki nesreči obračajo nanj, da bo storil za nje, kar bo mogel. In tacega moža naj Belo-kranjci zavržejo! Ne. Svojo hvaležnost mu hočemo pokazati s tem, da ga bomo zopet volili. G. Pfeifer pa bo gotovo tudi zanaprej rad pomagal Belokranjcem, vsaj je, kakor se pripoveduje, po svoji materi sam Belokranjec. V št. 278. priobčil je »Slovenec", da »letos semenj v Črnomlju ne bo 15. ampak 20. t. m." Tu stoji pomota 25. namestu 18., ker ta dan v torek 18. t. m. bi moral biti semenj v Črnomlju, torej ravno isti dan, ko je volitev za kmečke občine. Nam je ta preložitev prav po volji, ker bo naš kat. nar. poslanec dobil gotovo
dosti več glasov, kakor bi jih sicer, ker bi bil semenj dosti volilcev odtegnil. Pozor torej somišljeniki!
Odsv. Duha na Dolenjskem se nam piše: K a k o veljavo ima dr. Ilomihovoodp r to pismo v »S 1. N.« na gospo Pfeiferjevo o Globo č-nikovi kandidaturi? Romih piše, da nič ne agitira za Globočnika, da še iz Krškega ne gre. Resnica pa je, da je agitiral 8. nov. pri sv. Duhu, 15. nov. v Cirkljah na Dolenjskem skupaj z Globočnikom, 22. nov. je bil na Krškem Romihov shod, kjer so kmete pri Gregoriču iz gostilne metali, 25. nov. na Radni z Globočnikom, 28. nov. pri sv. Duhu z Globočnikom, 29. nov. v Leskovcu z Globočnikom, 80. nov. na Drnovem z Globočnikom, 2. dtc. na Bučki z Globočnikom, potem sta tisti dan še na Raki za shod vabila za dne 11. dec., kjer se ima vršiti, — Torej rej Romih nikamor ne ; gre iz Krškega? — Toliko resnici na ljubo, | da se spozna vrednost Romihovega pisma v »SI. N «, v katerem trdi, da nikamor ne gre. Kake pojme imajo njegovi učenci o njem v šoli, ko to vse vedo? No vsaj se lahko izgovarja, da ni hodil na te agitacije, marveč se je vozil!
Volitve in sodišče. Dan volilnega shoda v Krškem sta mestna policaja odločnega Pfeiferjevega volilca na besede tukajšnjega gostilničarja Gregoriča »Ven s capinom« iz volilne sobe odpeljala. Pri tem ne preveč uljudnem poslu jima je gostilničar krepko pomagal. Dotični je tožil Gregoriča zavoljo razžaljenja časti. V petek se je pri tukajšnjem sodišču vršila obravnava. Toženi ni prišel, zastopal ga je notar dr. Pučko. Na zastopnikovo prigovarjanje je tožnik odstopil in g. Gregorič je poravnal le neke stroške.
Priznanje posl. Pfeiferju.
O g. Pfeiferju trdijo nasprotniki, da ni ničesar storil za svoje volilce. In vendar je znano, da je bil g. Pfeifer eden najmarlji-vejših poslancev, ki je vedno zasledoval potrebe svojega volilnega okraja in izposloval tekom let mnogo podpor. Pri vsaki priliki je pokazal, da ima čuteče srce za uboge ljudi. To dobro vedo tudi politični njegovi nasprotniki, a navzlic temu ga obrokujejo. Danes priobčimo dve pnznalni pismi, kateri je g. Pfeifer dobil od svojih volivcev. Prvo se glasi:
Podpisani srenjski predstojniki osvedo-čujejo s tem, da so srenjo Sv. Peter, Bela cerkev in Prečna preblag. gesp. Viljema Pfeiferja, dež. in drž. poslanca itd. v Krškem, v današnji skupni seji, pri-poznavši njegove velike zasluge in iz hvaležnosti za njegovo tako vspešno prizadevanje v pomoč po toči 19. julija 1873 in 6. junija 1880 in drugih elementarnih škodah unesrečenemu ljudstvu, z vsemi glasovi svojim častnim občanom imenovale. — Sv. Peter, 29. avg. 1880. Fr. Bojane, župan v St. Petru, Jos. Nagel, župan v Prečni, Flor. Zorko, župan v Beli cerkvi, A. Ogulin, obč. tajnik.
Podpisani se Vašemu blagorodju naj srčneje zahvaljuje za izkazano dobroto, da ste mu izposlovali pri vis. poljedelskem ministerstvu nagrado, oziroma podporo za napravo uzornega vinograda na Vinici. Ob enem SO v imenu tukajšnje kmet podružnice kot načelnik najtopleje zahvaljujem za izposlo-vanje štirih škropilnic od vis. poljed. ministerstva. Bodite uverjeni, da Vaš trud in Vaša blagonaklonjenost ostane nam vedno v
spominu in da hočemo Belokranjci se vedno za Vašo požrtovalnost v prid in blagor naše ljube domovine hvaležne izkazati.
Vinica, 4. feb. 1897. Franjo Lovšin, posestn k in načelnik kmet. podružnice.
G Globočnik, kot načelnik cestnega odbora.
Z razdelitvijo legitimacij in glasovnic še le se jo pričel pravi boj za drž. zborske mandate. Vsaka nasprotujočih si strank hoča si osigurati večino glasov za svojega kan-uidata.
V volilnem okraju g. Pfeiferja se bije ljut boj, da bi tega prezaslužnega poslanca izpodrinili. G. Pfeifer sicer res ni hodil kričat in razgrajat na Dunaj, vendar pa si jo pri dobil hvaležnost in priznanje svojih volilcev, za katere jo s svojim neumorno marljivim in tdiim delovanjem izposloval marsikaj dobrega, kar bi se kakemu kričaču ali »štim-fihu« gotovo ne bi bilo posrečilo.
Temu zvedenemu parlamentarcu nasproti se je postavil protikandidat g. Globočnik, kateri na svojih volilnih shodih ne ve o sebi druzega povedati, kakor da on za obči blagor še ničesar ni storil.
Marsikdo si bo mislil: No, saj mož je varčen in razumen kmet-grajščak; srce in voljo ima dobro, »tajč pohrusten« tudi zna, torej mu nedostaje samo prilike, da bi v djanju izvršil svoje blage namene.
Takega optimista, komur je politika »gordiški vozel«, moramo takoj zavrniti s taktom, da ima dobrosrčni Globočnik baš najlepšo priliko v djanju pokazati svoje hva-lisane zmožnosti. G. Globočnik je namreč načelnik okrajnocestnega odbora kostanje-viškega in kot tak se kaže, da mu manjka vseh neobhodno potrebnih zmožnosti in last nesti za kakeršnega koli zastopnika sploh — Okrajne ceste so žo dve leti v najlep šem neredu, kar je pa g. Globočniku kot načelniku morda ravno tako malo znano, kakor kateremu drugemu okrajnocestnemu odborniku. Res v tem je g. Globočnik kos svoji nalogi, da so se okrajnocestne naklade srečno zvišale na 18%. — Pač lahko bi se kaj prepotrebnega napravilo in popravilo, osobito kak most, ki preti vsak čas podsuti se, ali da bi se odstranil kak prestrm klanec, a nič takega se ne zgodi. O tem, kako se zametava denar pri nakupu gramoza za,nasipava nje okrajnih cest,
morda drugi pot.
Čudom se moramo čuditi, da se jo nasproti g. Pfeiferju postavil protikandidat, ka Uri niti v tako maloobsežnem delokrogu ni najmanje kos svoji nalogi, in kateri že kot okrajnocestnega odbora načelnik dokazuje, da so mu potrebe kmetskega stanu deveta briga.
Pametni in razsodni volilci t a -iemu za javnost nesposobnemu možu pač ne bodo oddajali svojih glasov. Ne prepirajmo se s pametjo in ne kričimo vedno: Kmet, kmet, ubogi kmet! temveč bodimo složni in volimo soglasno prezaslužnega g. V. Pfeiferja, kateri jo ob vsaki priliki pokazal, da mu je res pri srcu torist in blagi stanje ubogega kmečkega naroda.
Litijski okraj
G. Slane ali Segač v Litiji je vreden iratec novomeškega Korla. Volitve mu sedaj ne dado miru, osnoval je tajen volitveni odbor, ki ima svoje mameluke raztreseno jo celem okraju. Pripeljal se je g. Slane v žujmijo Štango k svojemu kupčijskemu pomagaču Ignaciju Mandeljnu, po domačo
»Spehu«, in ondi veliko kmetom napisal glasovnice z liberalnimi kandidati. Kmetje, ne verjemite sladkim besedam in na prodajajte svojih glasov za požirek pijačo!
Liberalni agitatorji lažejo ljudstvu, da bodo katoliški poslanci odpravili »šnops« in da bodo morali kmetje delavcem drago vino kupovati. Na agitaciji jo sedaj vse, kar iz liberalnega gnezda Litijo liberalno leze in gre ; posebno se odlikujejo nekoji »b i r i č i c. kr. sodnije ali na viši poziv ali sami od sobe, se ne ve. Zastonj gotovo ne ! Lazijo po hribih in ljudi nagovarjajo za liberalne kandidate, ki bodo kmetom ves davek odpravili. Tepec, kdor jim veruje! Tudi mokrači iz Ljubljane in drugod lazijo po hribih in delajo za Kopača. Agitacijskega sredstva navadno druzega nimajo, kot da zabavljajo duhovnikom. Kdor z duhovnikom voli, ta po njihovem nauku »farjem prato kupuje«. Seveda taki hujskači navadno ne opravijo nič, marsikje jo še pošteno skupijo.
Prišel je prtd nedavnim časom tak ljudski osrečevalec v neko gorsko vas k premožnemu kmetu. Razlagal mu je evangelij o delitvi premoženja ; kazal mu, koliko imajo duhovniki denarja, da »prato« jedo, kmetje pa stradajo in nezabeljen močnik jedo. Kmet mu jo rekel, da bi si tudi on kaj boljšega lahko privoščil, ko ne bi imel otrok. Agitator mu pravi: »Kaj misliš, da jih far nima ?. To je bilo poštenemu mo-žičku preveč, pokazal je potepencu vrata, in dal mu brco v tisti del telesa, ki ga' »Narodtako rad imenuje. Basta !
V Šmartnem pri Litiji jo kleri-kalizem pokopan, kakor piše »Narod«, v Litiji pa je liberalizem v najlepšem cvetju. Zatorej so nam prav čudno zdi, da prirejajo tamošnji liberalci združeni z mokrači shod za shodom, zadnjič v L ti ji v nedeljo 9. t. m. Tudi okrožnice razpošiljajo, liberalne volilne katekizme dele in lažejo, da bo vsakdo zaprt dva meseca, kdor drugim napiše glasovnico. Kar je pa mogotcev, pritiskajo neusmiljeno na svoje upnike in odpovedujejo posojila. Drugi zopet po noči nabijajo napise take-le vsebine : »Volite Jelenca in Lenarčiča, ta dva sta klerikalca ; Šusteršič in Vencajz sta brezverca«. Sploh je vse na nogah : trgovci, krčmarji, čevljarji, usnarji, sodnijski sluge, dacarji in drugi višji iu nižji gospodje iu gospodki. Ob priliki bomo malo popisali, kako malo nepristranski so nekaterniki. Na čelu vsej tej nečuveni agitaciji pa stoji notar Svetec s svojim poboč-nikom Slancem ; da se pač ljubi staremu možu !
Zvijače liberalcev.
Iz kamniških hribov, 7. decembra. Neki Kadunc na Potoku je poplavil vso tuhinjsko dolino z volilnim katekizmom za kmetske ljudi. Vsakej stari babi ga sili v roke. Po tuhinjski dolini priporočajo voliti tako spoštovanega šmartenskega gospoda učitelja, kateri se piše Luka Jelenec! Istinito se pa piše vrli šmartenski gospod učitelj Frančišek Zore! Koliko kmetov bo neki šlo na to limanico? Volilni shod v Starem trgu pri Ložu 8. t. m. izvršil se je sijajno Liberalna staro-trška klika je pokazala pri tej priliki vso svojo smešno onemoglost Na čelu najetih in napejenih 40 do 50 hlapcev in žganjar-jev je prikorakala starotrska »inteligenca« in hotela shod razgnati. Dosegli so toliko, da se jo pričetek shoda za eno uro zakasnil. Na stotino naših vrlih mož bi bilo peščico kričačev v petih minutah zdrobili, toda na-
1 i t e v !
Glasovnice.
Glasovnice, podpisane s svinčnikom, tudi veljajo, ker postava ne zahteva črnila. Tudi popravljati se sme.
Volilcem pete skupine v Ljubljani.
Volitev se bo vršila dne 12. decembra 1900 od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne in od 3. do 6. ure popoludne v štirih oddelkih, in bodo volili:
a)	volilci z začetnimi črkami A do G v desni polovici velike dvorane Mestnega doma;
b)	volilci z začetnimi črkami H do L v levi polovici velike dvorane Mestnega doma;
c)	volilci z začetnimi črkami M do R v telovadnici I. mestne deške ljudske I;le v Komenskega ulicah st. 17 (na Ledini);
d)	volilci z začetnimi črkami S do Ž v ' Mci II. mestne deške ljudske
n« Cojzovi cesti (na G' vnu).
čeloma smo se ogibali samopomoči, zahte vali smo žandarmerijo, ki naj bi ukrotila pijano tolpo, potem pa smo mirno zborovali. Navdušenje naših mož je bilo nepo pisno. Nepopisna pa tudi ne volja vseh po štenih mož nad barabskim obnašanjem liberalne »inteligence«. Mnogo pristašev liberalne stranke je, ko so to videli, takoj odstopilo od liberalne stranke, češ, s takimi barabami nočemo nič več opraviti imeti.
Na shodu sta govorila kandidata dr. Šusteršič in dr. Žitnik, oba burno pozdravljena.
Dne 12. in 18 grudna Be pokaže vspeh shoda in popisanih dogodkov.
Čudno je pa bilo obnašanje žandarmerije, ki ni hotela pijane tolpe spoditi s privatnega posestva gospodično Vesel o ve, akoravno je lastnica to zahtevala. To vedenje c. kr. žandarmerije se bode naznanilo na pristojnem mestu.
Kakšni ljudje so bili zbrani v znamenju »napredka«, spričuje naj okolncst, daje eden teh »naprednjakov« vse štiri konjske vajete, ki so viseli zunaj hleva gdč. Veselove, prerezal.
In c. kr. žandarmerija ni hotela pi jane in razgrajajoče tolpe segnati s privatnega posestva gdč. Veselove! No, dotični poveljnik bode moral odgovor dajati !
Volivni shodi v Ljubljani.
Včeraj se je v Ljubljani vršilo več volilnih shodov. Soc.-dem. so »zborovali« v nekaterih gostilnah. Publikum so bili skoro samo scc.-dem, agitatorji. Velesijajna sta bila volilna shoda volilcev pete skupine v »Katol. Domu«. Dopoludne se je vršil volilni shod za Trnovo, Vodmat in Barje, popoludne pa je bil volilni shod za šenklavški, Irančiškanski, šentpeterski in šentjakobski okraj. Obakrat je bila dvorana polna zavednih volilcev. Katol.-narodna in kršč.-soc. stranka je ta dan pokazala svojo živahnost tudi v Ljubljani. Navdušenje na obeh shodih je bilo veliko ter so možje volilci po krepkih govorih navduševali drug druzega za pogum in vstrajno delo v boju. Tudi Ljubljana bode v sredo pokazala, da si ne pusti usiljevati tako slabih kandidatov, kakoršen je Luka Jelenec. Ž i • vio dr. Ivan Šusteršič!
Svojega i mena s e sra muje j o rudeči socijalisti tudi na rudečih lepakih, s katerimi vabijo na volivski shod, ki se vrši jutri zvečer ob osmih v kazini. Menda menijo s tem zbobnati na shod tudi pošteno-misleče ljudi, a se bodo grozno goljufali. Rudeče je rudeče, naj nosi soc.-dem. ime ali ne.
Pozor!
Liberalci so izdali parolo, da je volitev ustmena in da ni treba prinesti volilcem seboj listkov. To ni res! Volitev je tajna in vsakvolilec mora prinesti seboj legitimacijo (izkaznico) in glasovnico. Tudi po volitvi se naj še hranijo legitimacije, ker se morda rabijo še pozneje za eventualno ožjo v o -
Volilo se bo neposredno in z glasovnicami in se bodo smele rabiti samo oblast veno izdane glasovnice.
Tistim, katerim bi se izkaznico in gla sovnice iz katerega koli vzroka vsaj 24 ur pred volitvenim dnevom ne vročile, oglaso naj se zanje v magistratnem ekspeditu.
Legitimacije ali izkaznico s e morajo k volitvi prinesti seboj.
Volitev je tajna, vsak odda zganjeno glasovnico in se Vam torej u i bati, da bi Vas kdo radi glasovanja preganjal.
Nasprotnikom no pokažite glasovnic. Pre ti no greste na volišče, zapišite na glasovnico
ime:
Dr. Iran Šusteršič, odvetnik v Ljubljani.
Kdor želi kako pojasnilo, naj se obrne danes in jutri do delavskega tajništva vsak dan od 12. do 1. ure popoludne in od 7. do 9. ure zvečer v Katoliškem domu v pritličju na levo, na dan volitve pa do naših mož na dotičnih voliščih.
Somišljeniki, voliti je Vaša dolžnost! Ljubljana mora ostati bela !
Korajža velja
pravi sobotni »Narod« ter pristavlja, da bi ee v četrtek imel vršiti na G 1 i n c a h shod »klerikalne stranke«, da pa toga shoda bilo ni in tudi dr. Susteršiča ne, »ker bi le ta moral bežati po blatni cesti tako, kakor če bi mu bila cela armada peklenščkov za petami. Dr. Šusteršič je shod odpovedal, sicer bi bil moral teči, da bi se bil kar prekopical«. „Narod" res veliko ve, več nego mi. Mej »k 1 e r i k a 1 c i« za ta namera vani klerikalni shod na Glincah nihče ne ve. Ta shod se ni »nameraval«, pač pa so baje na Glincah v četrtek zborovali soc. dem. Ves »klerikalni shod« se je porodil v »Narodovih« možganih, v katerih je še vedno polno bolečin, da je na Glincah tisti zgodovinski prostor, raz katerega je moral bežati liberalni kandidat Jelenec. M ej vsemi kandidatije moral »bežati po blatni cesti tako, kakor če bi mubilacelaarmadapeklenščkov za petami« jedini Luka Jelenec. Takrat so kršč.-soc. z Luko Jelencem na Glincah korenito obračunali in blamaža Lukca je bila tolika, da »klerikalcem« na toliko Lukovo blamažo ni treba še posebnega shoda.
Kaj je Pire?
Liberalci so v silni zadregi, ker vedo, da bodo gorenjski kmetje raje volili domačina g. Pogačnika, nego pa gosposkega liberalca Pirca. V zadnjem »Gorenjcu« se hočejo rešiti iz te zadrege z najnovejšimi psovkami na duhovnike. Ko so Pirca s temi psovkami primerno priporočili, pravijo, da je Pire — kmet vseh kmetov. Tako je liberalni Pire postal »kmet«, da pa poslanec krščanskih kmetov ne postane, zato bodo že skrbeli gorenjski kmetje.
Shod volivcev v Sostrem.
V	soboto popoldan je govoril bivši poslanec Vencajz zbranim volilcem iz župnije. Jednoglasno so postavili volilci v peti kuriji dr. Šusteršiča, za kiftetske občine pa Ivana Vencajza za kandidata.
Volivni shod na Prežganju.
V	nedeljo 9. t. m. so se zbrali na Prežganju volivci iz Javorja, z Jan č, iz S tange in iz Prežgan j. Bilo jih je do štiri sto. Volivci so zasledovali pazljivo govor bivšega poslanca g. Iv. Vencajza, so pojašnjevali svoje zahteve in zadeve in so končno na predlog g. župana iz Prežganj navdušeno imenovali dr. Šusteršiča in Vencajza svojima bodočima poslancema. Čakali so, ker je ta. shod tudi »Narod« vzglasil, da jih obišče tudi protikandidat Lenarčič, ker ga pa ni bilo, tudi ni bilo nobene druge nesreče.
Iz domačega kraja Luke Jelenca.
Podbelico in v Dražgošah, rodni župniji žalostnega kandidata Lukeža Jelenca, sta bila te dni volivna shoda. Liberalni učitelj Štupica je razlagal Dražgoša-nom, da morajo voliti Jelenca domačina, ker ga poznajo, Čul je odgovor : Še p r e-dobrogapo znamo; zato ga pa nc bomo volili. Poleg učitelja je samo še en mož
vzdignil roko za Lukeža. To je vendar najboljši dokaz, koliko je vreden kandidat Lukež Jelenec.
Štajersko.
V S r o m 1 j a h v Breškem okraju je bilo izvoljenih pet kršč.-narodnih volilnih mož, izmed katerih bodo oddali trije svoje glasove za g. viteza Berksa, dva pa za g. Žičkarja. — Slava zavednim Sromljanom !
Volilno gibanje v Trstu.
Iz Trsta se nam piše: Poleg dr. Dom pierija dobili smo novega italijanskega kan didata za peto kurijo v osebi dosedanjega poslanca te kurije, pesnika, zgodovinarja "in Bog ve kaj še vso — dr. Atilija Hortisa. Mož sicer še ni nikdar odprl ust, da bi se zavzemal za delavski stan, alt recimo le za gmotne koristi Trsta sploh ; kedar je govoril, cedil se je ž njega ust med — italijanskega nacijonalizma in drugega nič, a vendar je zopet kandidat pete, to je delavske kurije. Baš to dejstvo označuje italijansko stranko, da bolje no treba. Lastnosti njegove so jako skromne, a vendar ga »progresso« in »de-mocratica« zopet kandidirata, ker nimata drugega kandidata na razpolago! Sedaj imamo torej že štiri kandidate za peto kurijo: dr. Rybafa, dr. Dompierija, socijalnega demokrata ter ob enem strastnega sovražnika Slovanov, ker janičarja, Karla Ucekarja in Atilija Hortisa.
Resna kandidata, moža poštenjaka sta prva dva ; ako bi se vnela med njima volilna borba, bila bi to častna borba. Žal, da so razmere take, da prihaja v poštev tudi »internacijonalec« Ucekar in komedijant Hortis! ln še žalostnejše je to, da utegne poslednji biti izvoljen I
Iz Trsta se nam piše: Volilnega shoda političnega društva »Edinost« v Rojanu mi-nole nedelje ni bilo, ker je bila v očigled hudi burji udeležba prepičla. Prenešen je na prihodnjo nedeljo.
Peta skupina na Goriškem.
Kakor posnamemo iz »Gorice«, se tudi na Goriškem protikrščanski elementi ne vesele zmage. Večina slovenskih glasov je ostala zvesta dr. Gregorčiču. »Gorica« pišo:
Mi smo dobili v obeh skupinah absolutno večino. Seveda v V. kuriji menimo le absolutno večino slovenskih glasov. Nadejamo se pa, da so pridružijo k glasovom, ki jih štejemo mi kot svoje in ki so voljeni na naš program, še drugi slovenski volivni možje, katere prišteva »na-rodnonapredna« k svojim. Posebno, ako bodo dobro in natančno premislili, zakaj gre, ter se prepričali, na kateri strani smejo iskati pravih in resnih prijateljev slovenskega ljudstva na Goriškem, ki so uneti za vse stanove v jednaki meri, ter ki vidijo v hujskanju jednega stanu proti drugemu največjo nesrečo za naš narodni obstanek, posebno tu ob periferiji, kjer preti slovenskemu narodu gotova poguba, ako si ne obdrži v vsakem pogledu bodisi v narodnem ali verskem svoje slovenske i n d i v i d u -valnosti.
Primorsko.
Iz Brk i n o v. Volilni katekizem deli Brkinom gospod Anton Muha v Lokvi. Ravno prav. slabo in deževno vreme imamo in naše gospodinje nimajo s čim ognja podtikati, ker ne dobijo suhih drv. Za tako rabo jim prav pridejo volilni katekizmi. Ako jih imate šo kaj dosti v zalogi, le sem ž njimi. Vam bomo hvaležni.
Tu pa tam pošlje nam omenjeni gospod tudi »Sočo«, da se na lastne oči prepričamo, kako njegova stranka napreduje v surovih izrazih. Gospod Muha, zastonj se trudite, Brkini so preveč fini, da bi se jih tako blato prijemalo. Mesto volilnega katekizma dajte Brkinu na mizo servijet, kadar mu postre-žete I	Brkin.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. decembra.
O parlamentarni večini, ki bi bila jedina sposobna rešiti sedanjo parlamentarno krizo, piše v svojem sobotnem uvodniku »Linz. ' ksblatt«. Ta svoj nazor utemeljuje sledeče: Po sedanjih razmerah je izključno desniško ministerstvo ravno tako nemogoče, kakor izključno levičarsko. Isto-
tako je nemogoče, da bi se sestala bivša desnica. Treba torej, da se združijo vse stranko, ki bodo strankarsko koristi podredile državnemu in ljudskemu blagru. Osnovati se ne sme take koalicije, ki bi pritiskala ob steno stranke ali celo narode. Delavna večina s parlamentarno preosnovanim kabinetom more jedina rešiti sedanjo parlamentarno krizo. — V tem smislu deluje sedaj posebno vodstvo katoliške ljudsko stranko.
Mladočeški izvršilni odbor jo imel V petek zvečer napovedano sejo, katero se je udeležil tudi bivši finančni minister dr. Kaizl. Na dnevnem redu so bila poročila : o položaju, dispozicijah za deželnozborsko zasedanje in o pripravah za državnozborsko volitev. Komunikeja o tem posvetovanju, ki je bilo baje velike važnosti, izvršilni odbor šo ni objavil.
Komprom is v češkem veleposestvu
je gotova stvar. Voditelji obeh veleposestniških strank so se pri dveh posvetovanjih zjedinili na načelu, da obvelja dosedanji dogovor, po katerem se v okrajih, koder sta stranki primeroma jednako močni, razdeli na vsako stranko polovico mandatov. Ta dogovor pa velja le za ta slučaj, ako se do-žene komj.romis tudi v moravskem veleposestvu. Definitivno bo odobren ta dogovor na plenarnem shodu tistavovernega veleposestva. Tedaj se tudi objavi volivni oklic in lista kandidatov.
Vtliar v dunajski mestni zbornici. Občinski svet dunajski je pričel v petek razpravo o proračunu za leto 1901. Pri glavni razpravi je maloštevilna opozicija pričela z njej lastnimi kravali. Nje posamni člani so razbijali in vpili, da jih je moral župan opetovano opozarjati k redu. Vihar je bil radi tega tolik, ker se namerava židovskim akcijskim družbam povišati pridob-ninski davek od 21 na 27 odstotkov, nižjim obdavčencem p^ znižati za jeden odstotek. Ko so se razgrajači dovolj narogovilili, so ostavili dvorano. Socijalni demokratje so šli v boj za židovske kapitaliste.
Delegati naše monarhije za mej-narodno razsodišče. Dunajski listi poročajo, da je grof Goluhovski že imenoval delegate za avstro-ogersko monarhijo za mednarodno razsodišče v Haagu. To imenovanje se je izvršilo v sporazumu z avstrijsko in ogersko vlado. Na predlog avstrijskega kabineta sta določena predsednik dunajskega upravnega sodišča grof Schonborn in profesor ljudskega prava na dunajskem vseučilišču dr. Lammasch, Ogri pa odpošljejo oziroma imenujejo predsednika poslanske zbornice Szilagyi in držav, poslanca grola A p p o n y i. Možje so torej imenovani. da bi razsojevali v angleško-bu rski zadevi, na lo pa ni misliti.
Mej Angleži in Portugalci vlada prav iskreno prijateljstvo. V četrtek je priredil kralj dvorni obed na čast v Lizboni se mudečih angleških mornariških častnikov, pri katerem je napil kraljici Viktoriji ter Angliji, slovesno naglašujoč obstoječo zvezo mej obema državama. Angleški admiral jo odgovoril na pozdravni govor, da bo angleški narod s prisrčno radostjo vsprejel kraljeve besede. Portugalci so odkriti prijatelji in zavezniki Angležev, a le radi tega, ker se bojo, da jih Angleži nekega lepega dno ne potisnejo z njih afriškega ozemlja v morje. A ta zveza bo ostajala le tako dolgo, dokler bo to ljubo Angležem. Pred geslom: Južna Afrika Angležem pa tudi Portugalci ne bodo varni na veke.
Slovstvo.
Novo Svjetlo. blobodna smotra »Mlade Hrvatske« za društveni in kulturni život. Izdaje Milan Marjanovič. Izhaja v Zagrebu dvakrat na mesec. Št. 1.
Poleg tednika »Svjetlo« je začelo sedaj izhajati še »Novo Svjetlo«', poleg »luči« še »nova luč«. »Novo Svjetlo« hoče biti svoboden forum, v katerem se bodo razpravljala akutna socialna, kulturna in literarna vprašanja; spremljati hoče z odkrito in odločno kritiko vse važnejše pojave v hrvatski javnosti, posebno se hoče boriti zoper one, ki širijo duh nazadnjaštva, reakcije, pa zoper one, ki sklepajo koalicijo s klerikalizmom, »ker se boje za mandate«. Program »Novega Svjetla« jo torej dosti jason: boj proti klerikalizmu. »Nova luč« bi rada zatemnila
božjo luč, ki jo razliva krščanstvo po svetu. Boj proti klerikalizmu — ali kar je isto, boj proti katoličanstvu, proti katoliški cerkvi, to je smoter te nove revije. Dobro v njej je le to, da dosti odkrito priznava svoje namere. Odkriti sovražniki so nam ljubši kakor pa hinavci, ki zavijajo oči preti nebu, a iz dna črne duše Črtijo cerkev in vero! — Katoliški Hrvati o se te revije pač ne strašijo — koliko sovražnih revij je že zadnji čas pognalo na Hrvaškem, a so kmalu do-životarile! Zakaj, kakor po pravici in resnici piše »Novo Svjetlo«, »klerikalizem (reete: katoličanstvr) ni moda, ampak njegova akcija je dobro organizovana, njegov program dobro zamišljen in za njim je velik del hrvaške publike«. Res je! Hrvatski narod je šo zadnjič na katoliškem shodit navdušeno vzprejel program^ticni izrek: »Hrvatskoj nema spasa osi in u vjeri k a t o 1 i c ko j!« Zato smo prepričani, da hode »Novo Svjetlo« izginilo, kakor izgine iz strupenih plinov se porajajoča vešča nad barjem I
Dopisi
Gradec, 9. dec. 1900. Prešernovo „s 1 a v 1 j e." „Slov. Narod" je priobčil dne 3. dec. 1900. št. 278 brzojavno poročilo iz Gradca o Prešernovem večeru, ki ga je priredilo slovensko akad.-tehnično društvo Triglav. To poročilo sc glasi: „Gradec 3. decembra. Prešernov večer se je ob mnogo-brojni udeležbi vseh slovanskih akademičnih društev in graških Slovanov v obče vršil nad vse sijajno. Slavnostni govor in ves vspored je vzbujal veliko navdušenost. Štirje klerikalni visokošolci so hoteli delati zgago, vsled česar so morali zapustiti dvorano."
Zaman smo čakali cel teden, da prinese isti list z oficijalne strani popravek o tem tendencijoznem in ne povsem resničnem poročilu, zaman smo pričakovali, da razloži poročevalec „Slov. Nar." v obširnejšem in točnejšem poročilu, kako in s čim so hoteli »klerikalni" visokošolci kaliti Prešernovo slavije. Prizadeta četvorica slov. dijakov prijavlja torej sama:
Oni del slavnostnega večera, ki je bil po vsporedu posvečen Prešernovega spomina slavlju, torej ves oficijalni del slavnosti, se je vršil če ne „n a d vse sijajno", vsaj popolnoma dostojno in neka-Ijeno mirno.
Po končanem slavlju se je pričela običajna dijaška prosta zabava. Trigla-vani so nazdravljali posameznim povabljenim društvom. Med zdravico slov. izobraževalnemu in zabavnemu društvu »Naprej", ko je govornik povdarjal njega potrebnost in koristnost, so se začuli oporekajoči in nasprotujoči med-klici iz slovenskega dijaštva. Na te je eden izmed nas, dijak, član društva »Naprej" šel k stoloravnatelju ter ga prosil besede. Stoloravnatelj mu jo je odločno odrekel, češ prepirali se ne bomo. Zastopniki posameznih društev so odgovarjali zdravicam; le hrvatsko akad. društvo Svoboda, ki je s tamburanjem in petjem rešila čast slavnostnemu večeru, je za odgovor demonstrativno korporativno vstala ter brez pozdrava zapustila dvorano — užaljena vsled netaktnega ravnanja ž njo. Ko so že odgovorili zastopniki vseh drugih društev, prosil je isti izmed nas besede glasno izza mize. Stoloravnatelj mu jo je odrekel. Nato jo je zahteval, a bila mu je prepovedana. Takoj na to je iz lastnega nagiba ona četvorica vstala in odšla, ž njo še nekateri.
Kdo more trditi, da se ni vse tako in v tem redu vršilo ? Iz povedanega je razvidno, kako verodostojno je ono poročilo, da so štirje (!) klerikalni (je-li bila kleri-kalnost vzrok?) visokošolci hoteli (!) de-lati zgago (!), vsled česar (!) so morali (!) zapustiti dvorano. Da, morali, prav tako morali, kakor je moralo hrv. akad. društvo Svoboda iz slavnostne dvorane!
Prešernovo slavije — ____Prizadeta četvorica.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 10. decembra.
Slavnostni koncert, ki ga je včeraj v nedeljo priredila »Glasbena Matica« v proslavo stoletnice rojstva slovenskega pesnika prvaka dr. Fr. Prešerna in na korist Prešer-amu spomeniku, se je obnesel iako do-
T\' se je znani slavni M	.>R0.
cjuiem«. Ta skladba je res monumentalno delo. Sicer jo je Mozart namenil za cerkev, a ker je zložena v koncertnem tonu in nima prav liturgičnega značaja, so veliko bolj poda v koncertni dvorani, kakor pa na cerkvenem koru, kjer ni mogoče razviti tako velikega muzikalnega pompa. Pri koncertu so sodelovali: Gospica Mira De v s svojim čistim, tankim sopranom, gospica Vanda R a d k i e w i c z s svojim polnim, zvonkim altom, simpatični tenorist g. Stanislav O r z e 1 s k i in g. Cec i 1 V aš iče k s svojim močnim, jeklenim basom. Šolski zbor »Glasbene Matice« jo pokazd lepo izurjenost. Bil je prav lep prizor, ko smo gledali te mlade moči zatopljeno v krasoto veličastne stladbe. To je bil prav impozanten dokaz o uvrstnosti »Matičine« šole.
Umrl je, kakor se nam brzojavno po roča, danes zjutraj od kapi zadet in previden s sv. zakramenti za umirajoče veleč. gosp. Ivan Vesel, dekan v Trnovem. Pokojnik je bil rojen 16. avg. 1840, v mašuika posvečen 30. julija 1865. Pogreb bo v četrtek, 13. t. m ob 10. uri dopoludne. N. p. v m.!
Imenovanja pri pravosodju Pravosodni minister je premestil okr. sodnika J. G u z e 1 j a iz Cirkna v Komen in vit. V. F r o h 1 i c h a iz Bovca v Kanal ter imenoval sodna pristava dr. V. Ahazhizha v Sežani in Jan. Dougana v Voloskem okr. sodnikoma za Bovec oz. Cirkno.
Državna podpora. Za zgradbo škarpe ob Kokri nasproti vasi Breg je dovolilo poljedelsko ministerstvo 320 K podpore. Tretj ino stroškov je prevzel deželni odbor.
Zupan Hribar se je v soboto odpeljal na Dunaj, odkoder se vrne šele v četrtek. Menda ga je sram voliti Jelenca.
Slovensko vinogradniško društvo je imelo srečo, odpreti našemu pristnemu Dolenjcu pot na Češko in na Koroško in bo postavilo zaradi obilnih naročil svoje skladišče v sredo Dolenjske. Čestitamo! To so nasledki besnega divjanja liberalnega časopisja proti temu domačemu društvu. »Narodovo« nasprotovanje je reklama za društ v o.
Somišljeniki! Prosimo, da nam takoj naznanite v sredo izid volitev brzojavno! Vsi brzojavni uradi na Kranjskem imajo dne 12. in 18. t. m. zaradi volitev polnodnevno službo!
G Pogačnika, našega bivšega poslanca v gorenjskih kmečkih občinah, je zadela britka izguba. Umrla mu je hčerka Je-lica. Marljivemu in ljubeznivemu somišljeniku izražamo tem potom svoje iskreno so-žalje.
Ponavljavni sv. misijon so obha jali od 2. do 5. t. m. na Višnji gori. Poleg domačih duhovnikov s i vztrajno delovali so sednji čč. gospodje, med njimi posebno veleč, gosp. dekan. Ljudstvo ee je misijona številno udeleževalo. Obhajancev je bilo do 1100. Bog blagoslovi delo in trud.
v
Iz Škofje Loke: V sredo zvečer je priredilo mladinoljubno škofjeloško ženstvo v čitalnici „ Miklavžev večer." Deca je bila obdarovana z raznimi darili, in odhajajoč jc sv. Miklavž obljubil, da jo bo še po noči obilnejše obdaroval.
ljubljanske novice. Lepa svoboda. Mestnim delavcem se je zapovedalo, da morajo prinesti glasovnice na magistrat. Usiliti jim hočejo ljudje, ki zanje skoro nič ne store, nesposobnega Luko Jelenca. Poiz-vedeli bomo kak pritisk se je vršil in preskrbeli, da bodo izkoriščani mestni delavci volili — svobodno. — Zgubil je pekovski mojster Miklavec 480 K. — Kako so dela z mestnimi vozovi. Mestni voz, s katerim Turkovi konji vozijo šup, je bil že večkrat v kočljivem položaju. Danes je pridrvil voznik s tem vozom mimo kostanjev na Vodnikovem trgu ter prišel v tako dotiko s kostanjem, da se je odbila jedna svetilka. — Aretirali so hlapca Zdrav j e, ker je razgrajal pri Lahu.
Izpred porotnega sodišča. Dne 6. t. m. je stal pred porotniki 211etni mesarski pomočnik Fr. Zupane iz Duplic pri Kamniku, ker je 5. avg. letos Marjeti Dimnik od ondot iz zaprte hiše ukral dva zlata prstana v vrednosti 6 K, 370 K gotovino in dve vložni knjižici kranj. hranilnici v vred nosti 5534 K. Na Laverci je pozneje pretil hlapcem s samokresom, kakor tudi ljublj.
stražnikom. Sodišče mu je prisodilo šestletno ječo z mesečnim postom. — V petek sta so zagovarjala 501etni tkalec Jan. Krhli-kar iz Slivne ter 51 letni vdovec Fr. Črnivec iz Besnice pri Ljubljani Prvi je pokradel raznim osebam večje ali manjše svr.te in razno blago, mej drugimi tudi v župnišču v Javorju, v skupni vrednosti 609 kron, drugi ga je pa navedel k tatvini v Javorju in s Palico na glavi nevarno poškodoval Jerneja Žagarja v domači vasi. Prvemu je po soglasnem sklepu porotnikov prisodilo sodišče devet let zapora z mesečnim postom, Črnivca pa v 24urni zapor radi telesne poškodbe. Danes se zagovarja And. Lampič radi uboja, Mih Hribar radi ropa ter vrši obravnava proti A. Perusinu, P. Giulianiju in J. Singerj ti radi nenravnosti.
Prešernova slavnost v Pragi. Literarni odbor „Umčlecke besčde" v Pragi jc priredil v soboto zvečer Prešernovo slavnost. G. Rudolf Inemann, člen »Narodnega gledališča", je prednašal jako lepi prolog, ki ga je zložila znana pisateljica Gabriela Preisova. Nato je nastopil zbor slovenskih visokošolcev, ki imajo glavno zaslugo, da se je v zlati Pragi tako lepo slavil Prešernov spomin. Naši akademiki so zapeli Prešernovi pesmi „Kam?" in „Luna sije". Nato so se vrstile v prijetni raznoterosti razne češke in slovenske pesmi. Zlasti sta ugajali Vilharjevi skladbi »Nezakonska mati" in „Mornar", ter Jenkotova »Strunam." »Mornarja" je pel naš znani akademični slikar g. J o ž. Gcrm. Za sklep so naši akademiki zapeli Ncdvčdovo »Domovina mili kraj". Tako se je poučno in zabavno zvršil ta lepi Prešernov večer, ki so ga v lepi slogi praznovali Čehi in Slovenci v zlati Pragi.
Učiteljska vest Začasno nastavi se na Planini nad Vipavo izprašana učiteljska kandidatinja gdč. Ivana Prešern, v Kne-žaku pa provizorična učiteljica gdč. M. Mar-tinčič
Zaprte šole. Mestni šolski svet ljubljanski jo odredil, da v dan volitve dne 12. t. m. ne bode šole.
Umrl je nadučitelj pri Sv. Marjeti na Pesnici g. Štefan K o v a č i č.
Umor. Sinoči, drie 9. t. m., ko se je v St. Vidu nad Ljubljano završil sv. misijon z veličastno procesijo z Najsvetejšim in se je ljudstvo polno notranjega veselja razhajalo na svoje domove, se je ondi dogodil strašen zločin. Neki Šilar (po domače Pekov) domačin, prišel jo isti dan z Jesenic, je naletel v neki gostilni skupaj z nekim mladeničem — njegovega imena za sedaj no vemo. Imenovani Šilar je hotel začeti prepir, pa mladenič rru pove, da naj bosta sedaj po sklepu misijona prijatelja. Po kratkem prepiru sta zapustila gostilno. Pekov hiti domu po nož, se vrne in na cesti mladeniča zabode tako nesrečno v vrat, da je v kratkem zdihnil. Poklicani duhovnik je bil koj na licu mesta in mu podelil še sv. poslednje olje — mladenič je isti dan ob misijonu prejel sv. zakramente. Šilar je napadel še drugega fanta in ga tudi nevarno ranil — morali so ga danes prevideti Zločinca so izročili deželnemu sodišču.
Roparji na gledališkem odru Iz Škofje Loke so nam to le poroča: V nedeljo dne 2. decembra smo videli, kako so ropali pri nas roparji vpričo mnogoštevilnega občinstva, a nihče se jim ni ustavil in jih naznanil javnemu varstvu. No, pa tega ni bilo treba, ker so nastopali roparji le na odru. Rokodelski pomočniki so namreč v katoli-liškem društvu predstavljali žaloigro »Roparji pri Mariji Kulmski«. Vsebina predstave je resna, a vendar zabavno-podučna in zanimiva, in marsikomu seže v dno srca in oko zarosi gledalcu, ko gleda razne prizore; sedaj nedolžnega Bogomila, kako prosi pred gozdno kapelico Matere Božje za grešnega Otmarja, sedaj brezbožnega plemiča Otmarja, kako kleči pred Marijino podobo in se mu taja led v srcu; drugič zopet, kako se prej grozovit roparski poglavar Dimež smrtno ranjen spravi z Bogom. Splošno vpliva vsa igra na gledalca jirav dobro, čo le igralci Bpolnijo svojo dolžnost. Da so to naredili igr .' r.kodelci katoliškega društva v Škofji Loki mu priča je bilo navzočo ljudstvo. Znali so prav dobro, kar jo prvi pogoj po-voljnega vspeha, in tudi nastopali tako, da se vidi napredek. Iiborno se je obnašal ple-
mič Otmar, in se popolnoma uživel v svojo ulogo. Med novimi močmi pa je pokazal precejšnji talent za igranje mladi Bogomil. Reči se mora: Pri tej predstavi je pokazalo igralno osobje, da umeva, kakšen je namen dobrega gledališča, namreč zabavno - pod-učen. Da jo tudi petje napredovalo, priča to, da si je pevski zbor pod izredno marljivim vodstvom gospoda kateheta Cadeža upal nastopiti z jedno najtežjih skladeb našega skladatelja Foerster-ja, s «Pobratimijo«. Seveda ni bilo vso fino pri tej pesmi, a to se opraviči, če se pomisli na umetno sklatlbo in na pevce - rokodelce. Aljažev »Triglav« je bil ljudem všeč, »Ruža v pustinji« s svojim novim slovenskim besedilom pa poslušalce kar očara. — Naj opomnim še to-le : Škoda za naše trudoljubno društvo, da nima večjega prostora. Potrudite se, da skoro sezidate svojo hišo. Le naprej, le šo naprej! Da so zopet kmalu vidimo!
Brzojavno službo bodo na dan voli- / tve dne 12. in 18. t. m. opravljali vsi brzojavni uradi celi dan.	1
Delavnico južne železnice namerava ravnateljstvo južne železn e« napraviti tudi v Ptuju. Že prihodnjo spomlad se preseli kakih 50 delavcev s svojimi družinami iz Maribora v Ptuj.
Tat ulomil je v Sevnici v trgovino g. Gustava S c h a 1 k a ter jo ukral okolu 556 gld. Zi popotnico si je vzel tudi košček sira.	———
„Capovilleu po tržaški okolici bajo// tržaški magistrat z novim letom vse 0$* pravi.
Telefonska in brzojavna poročila.
Logateo, 10. dec. V občini dole n j i I o g a š k i volivcem d o d a n e s niso dostavili izkaznic in glasovnic! V gorenjelogaški občini so pa razdajali od glavarstva neštemplane glasovnice izključno samo katoliško narodnim pristašem. Dolenjelogaški župan je dal klicati pred cerkvijo, da se n aj volijo narodno napredni kandidati. Ogorčenost ljudstva velika. Stališče naše stranke prav ugodno.
Idrija, 10. decembra. K letošnji proslavi sv. Barbare je prišlo iz Ljubljane kakih dvajset nemških „turnarjev", med njimi znani profesor Binder, Dzim-ski i. dr. V soboto so pri kazinskem koncertu peli. Na ulici bi bilo prišlo skoro do večjih izgredov. Sinoči odhajajoče „turnarje" so pred Grudnom s kamenjem pozdravljali. Neki „turnar" je streljal na ljudi.
Izlake, 10. decembra. Na napovedan shod v Zagorje Lenarčič ni upal priti. Govornik Goba! učil liberalce.
Zidani most, 10. dec. Liberalni shod v Radečah po lastni krivdi popolno m a poražen.
Gorenja Radgona, 10. dec. Pri
volitvi volivnih mož so zmagali Nemci.
Dunaj, 10. decembra. Jutri pride na Dunaj pruski generalmajor, da našemu cesarju izroči začasno maršalno !' žezlo (Interimmarschallsstab) čez pruske čete.
aipljet, 10. decembra. Včeraj je bil velik ljudski shod zaradi novih dogovorov obeh vlad glede b o s e n s k i h železnic. Sklenila se je ostra resolucija z ugovorom proti vladnemu postopanju in bodoči poslanci se pozivljejo, da najodločneje delajo v prihodnjem državnem zboru na to, da se Spi jet zveže z Bosno in tako Dalmaciji pribori zveza z notranjimi deželami. Če vlada tega ne stori, stopiti morajo Dalmatinci v najstrožjo opozicijo.
Praga. 10. dec. V volilnem okraju Trutnovo, katerega je doslej zastopal . soc.-dem. Kisevvetter, je izvoljena večina volilnih mož, ki bode glasovala proti soc.-dem.
Praga, 10. dec. Pfersche zopet kandiduje.
Lvov, 10. dec. Danes zjutraj je bil obešen delavec Bekiersky, ki je i umoril oskrbnico Wajtun in lOletno Forok.
Budimpeita, 10. decembra. Bivši ogerski minister Hieronymi je imel shod, pri katerem je rekel, da se naj ne vpelje s a m o s t o j n a o g e rs k a c o 1-ninska celota, ker Ogrom manjka sedaj vseh pogojev zato, zlasti nimajo zato potrebnih gmotnih in uradniških močij.
Monakovo, 10. dec. Tu je bilo veliko zborovanje, h kateremu je prišlo pet do šest tisoč ljudij. Jako ostro se je govorilo zoper Angleže in za Bure. Sklenile so štiri resolucije, v katerih se protestira proti angleškemu nasilstvu in se zahteva od velevlastij, naj stopijo na stran Burov.
Haag. 9. decembra. Kraljica Vi-Ijemina je včeraj vsprejela predsednika Krugerja v četrturni avdijenci. Z dvornim vozom se je pripeljal iz hotela v kraljevo palačo. Pozneje sta posetila Knigerja ministerski predsednik in zunanji minister.
Amsterdam, i0. decembra. Kraljica Viljemina je v pogovoru s Kriiger-jem rekla, da je čisto nemogoče doseči posredovanje velevlastij. Zaividi tega Kriiger ne poj de v Livadijo k ruskemu carju.
Madrid. 9. dec. Na progi Oordova Belmer sta trčila dva vlaka. Kolikor se je sedaj dognalo, ranjenih je 16 oseb, ubitih je sedem, več jih še pogrešajo.
London, 10. decembra. „Times" poročajo iz Shanghaja: Iz Tientsina došle brzojavke javljajo, da se grof York ni ponesrečil, marveč je bil umorjen.
Pekin, 10. dec. Tu se govori, da je 19. december določen za začetek nove velike vstaje na Kitajskem. V vojaških krogih se te vstaje ne boje, ker pravijo, da so mejnarodne čete tako dobro zastavile ta mošnje kraje, da je uspeh ustaje izključen.
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m. srednji zračni tlak 736-0mm
1075 1-1
Ana Jaklič naznanja v svojem kakor tudi v imenu svojih mrok vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo, njenega soprogu, oziroma očeta, gospuda
Franca Jaklič
posestnika pri Sv. Gregorjti
v četrtek, dr,6 6. decembra, ob S. uri zjutraj, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi iu mučni b lezni v dobi 64. let, I poklicati v boljše življenje.
Pogreb se je vršil v soboto. 8 t m., ob 4. uri popoldne na pokopališču pri Sv. Gregorju.
Objednem izreka iskreno zahvalo vsem znancem in prijateijem za mnogobrojne dokaze sočutja ob bolezni in smrti ter za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, posebno pa veli čast g. župniku Fr. Krumpestarju za tolažbo v bolezni, g. učitelju St. Lega tu ter sploh vsem. ki so kakorkoli izkazali rajniku poslednjo čast.
Priporočam pokojn ka vsem v pobožno molitev in blag spomin.
Pri Sv. Gregorju, dne 9. dec. 1S<00.
Cas opa-	Stanje	Tempe-	
	baro-	rutura	1 Votrsr!
zevania	metra	PO	
	v PITO.	f>l?.ijn	!
S £ I ► " 8
Nobo Ig „ f
71 9. tv^Č | 728 8^ u' 7 zjuti. I 7.^5 0 j |2. popol. I 738 1 !
5 2 .-1. svzh |del. jasoo 2 i ! sr. jvzh. i jasno I 7 2 sr. jug : . j
76
9	7. zjutr. 2. popol.	7450 745-0	401 1-8 |	sr. vzsvz. j jasno sr. svzh 1 »	o-o
9| 9 zve«. | 745 7 | 1 8				sr. jvzh. | jasno	0-0
inl 7. zjutr. | 745 1 |2. popol.) 743 5			4-7 30	sr. svzh. | jasno sr. svzh. | »	
Srednja temperatura petka 5'9°, normale : 0'6". Srednja temperatura sobote 3 5°, normale: 0-7°. Srednja temperatura nedelje 1 3°, normale: 0'9.°.
t
1074 1-1
V	neizmerni žalosti javljava, da je nama Vsegamogočni v petek večer vzel najino iskreno ljubljeno hčerko
Jelico
v nežni starosti 3 let.
Pokopali smo jo v nedeljo popoldan na Dobravi.
V	Podnartu, dne 10. dee. 1900. J
Josip in Gabrijela Pogačnik. :
Katoliška Tlakama
priporoča raznovrstne
vizitis i ce
po nizki ceni.
naravna
alkalična kislina
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
želodčnem kataru. slabem želodcu pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter
katarih v sapilih,
zaslizenjo, kašlju in hripavosti.	(III.) 10 47
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko
v LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnu-ah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner ju in Peter Lassnik u v Ljubljani.
Bukova suha drva
kupuje v vsaki iiuto/Jni
(1073 3-1)
trgovina na Dunajski cesti št 45.
*	Mizarska zadruga |
,S< v Št. Vidu pri Ljubljani ^
se toplo priporoča prečastiti duhovščini in ^ vsemu p. n. občinstvu v naročitev raznovrstne ^
*	hišne oprave $
^K kakor tudi drugo oprave, temne in likate, & poljubno po želji izvržene.	^
Sfc/ RazDovrslne opiave izvršujejo se v vseh po-{H ljubnih slogih, iastnih in predloženih uzorcih, {J^ najtrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po ^ W	nizkih cenah.
^ V prav obilno naročitev se priporoča
*	J. Arhar, K
^ 759 16	načelnik.	^
Šivalne stroje
priznano najboljega izdelka za družine in obrtnike
priporoča	888 25-10
tovarniška zal«*»a šivalnih strojev
Ivan Jax V Ljubljani, Dunajska cesta 17
Rapidol JobStl^^lro^^a^n
preprečuje lepljlvost Učenih desk Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, trančiškanske ulice. 2->K 1 12-7 Vnanja naročila proti povzetju.
Službe išče
ml,1(1, ( že n en cerkvenik, vseskozi zmožen, kt r je tako služb') < pravljal že 7 iet. Je tudi izučen čevljar. Nastopi' lahko takoj.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati na "f-sh v: A Jeršan, Trebnje št 26. Do-len;sko.	10co 3-3
Št. 40 0 3.
Razglas.
1072 2-1
, V« faJi°dv"jSe ™lzar11flh WJu6ar»kth del za zgradbo meatn* šole pri »v. Jakobu in za Jubllejsko uboznlco vršila se bode	*	""""" IU
dne 2t. decembra ob 10. uri dopoldne
javna pismena ponudbena razprava
pri mestnem mrgistratu ljubljanskem v prostorih mestnega stavbnega urada, kjer so tudi nafirti proračuni pogoji m drugi pripomočki ob i.avadnih uradnih urah vsakemu na vpogled razgrnjeni.	'	'
V ponudbah navesti je posamezne cene s številkami in besedami ter preračuniti skupne zneske na podlagi katerih je določiti in priložiti 5*. vadij v zapečatenih zavitkih.	1
Na ponudbe, katere ne bodo pogojem zadostovale, ali katere se bodo pogojno glasile, kakor tudi na take, ki bodo prekasuo vložene, se ne bode oziralo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnč 6. decembra 190U.
~ ružinska pratika f

**

Dobiva, se homad po 12 kr. = 24 vinarjev po vseh prodajalnicah v mestih in na deželi.
(i lav n a zaloga pri H. Ničinanu v Ljubljani.
_ ===== Ceniki za, razproda jalce pošiljajo se zastonj. ==^=
| Oznanilo. |
Či«t mi je naznaniti p. n. občinstvu, da sem prevzel in otvoril
j| v Ljubljani v Selenburgovih ulicah št. 3 S
P	(dr. Kosler-jeva liisa)	j|
g	obstoječo
trgovino z dišavami\ sirupi in materijalnim Blagom.
Mnoge zveze, katere imam z največjimi tu in inost^anskimi tovarnami in tvrdkami me stavijo v prijeten položaj, da bom mogel t-č udjemalcvrn vsestransko ustreči. — Zunanja naročilu izvršim točno in solidno. Obilega obiska prosi z velespoštovanjem
1065 8-3
Anton Kane, i
(lrožerist.	®
> it ai e J &
borza.

Dne 10. decembra.
flkapai državni dolg v notah .	98-65
Skupni državni dolg v «r-biu ....	98 30
Avstrijska zlata renta 4°/0.......118 60
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98 60
Ogerska zlata renta 4u/0...........116*75
Ogerska kronska renta 200 .....V2' —
Avstro-ogerske bančne deluce. 600 g!d .	1695- —
Kreditne delnice, 160 gld. . . .	674 75
Londou vist«................L'40-20
Nemfiki drž. bankovci ta 100 m. nem.drl. veij	117 60
20 mark .	...
20 frankov (napoieondor) Italijanski bankovci C. kr. cekini ...
Tine 7. decembra.
3*2% državne srečke i. 186-1, 21.0 gld,. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gid. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. 40/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 krm Tišine- srečke 40/0, 100 gld. . , . Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . .
23-52 1915 90 60 17 34
172 60 164 —
198'fiO 94 50
268 -
iBJf Nakup in prodaja
raakovrstnih di7.a•. nib papirjev, srečk. denarjev itd. Zavfcrovanjfr zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromeae za vsako žrebanje-Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Dunarsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106- -
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 40/„ .	93-75
Prijoritetne obveznice državue železnice	42t-~
>	» južne železnice 3°/0	833 50 ■ > južne železnice 6°/.,	119 75
>	> dolenjskih železnic 4°/0 ,	99 50 Kreditne srečke, 100 gld. ... ...	40150 4°/0 arečke dunav. parobr. družbe, 100 gld, .	350' — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 g!d .	43-50 Ogerskega > „ » 5 » .	21-75
Iiudinipešt. bazilika-srečke, 6 gld..... 14,-_
Rudolfove srečke, 10 gld. . .	59. _
Salmove srečke, 40 gld. ,	180 —
St. Gen6is srečke, 40 gld. .......	203 —
VValdsteinove srečke, 20 gld..............— —
Ljubljansko srečke....................50 —
Akcija angli)-avstrijske banke, iOi) gld. . .	270.—
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. v .	6190 --
Akcije tržaškega Lloyd* 500 gld. . .	806 -
Akcije južne železnice, 200 gid. sr. . . ,	113 —
Splošna avstrijska jtavbiusKa družba . ,	145.—
Montauska družba avstr. pJaa. .	44:) —
Trboveljska premogarska družna, 70 gld.	450 —
Papirnih rubljev 100 . ..............254'50
Mf,iijarnicr?a dblmSIia druz&a
n
ss
I., Ulfollzeile iu m 13, Dunaj, f., Strotieloasse 2.

eSiA* Pojasnila v vseh gospodarskih in finmdnih slvsrvi,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoij«kih vradriajSR.fi jsplrjav in vestni sviti za dosego kolikor'je mogoče visoceg* obrestovanja pri popolui varnosti jSjT naloženih glavnic. 'nJOt