■>£r m ■■ UČITELJSKI LIST * GLASILO »ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU". zhaia L, 10. in 20. vsakega meseca. — Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Sežani na Krasu,, hrvatski na naslov: Vinko Žepič, nadučitelj u Buzetu. - Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu*, ža uredništvo odgo-Silvester Pertot — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu', ulica Moliti grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu. ; , ,, j voren Štev. 4 V Trstu, dne 1. februarja 1922. Leto lil. O TAKOZVANI ŠOLSKI SAMO U PlR A VI «Unione magistrale giuliana® je izdala minulo leto brošuro z naslovom: L’ Italia nuova deve avere una nuova Scuola. Vsebina je deloma ponatis iz «Battaglie per la scuola», deloma sestoji iz poročil z deželne učiteljske konference. Vzlic naslovu, ki navidez mnogo obeta, ni v knjižici novih misli. Kritikuje se s precejšnjo previdnostjo, kar je prišlo novih odredb tekom okupacijske dobe ter se dokaj skrbno primerja šolska zakonodaja starih pokrajin z novimi. Vendar ni mnogo konkretnih predlogov v bro-šurici. Kar bi nas zanimalo, je stališče «Julijske uči-ieljske zveze® .glede šolske samouprave. Sicer ne - moremo govoriti o samoupravi v polnem smislu besede, že zaradi tega ne, ker je predsednik okr. šolskih svetov vedno le politični' uradnik. Pa tudi sicer so okrajni šolski sveti, če bi prav imeli vso prostost, kakor jim je bila 4 začrtana ob osnovanju, povsem vezani z osrednjo zakonodajo. Razen tega jih omejujejo deželni šolski sveti, ki so že čisto uradniška tvorba in ki lahko zatrejo vsako samostojnost podrejene korporacije. Tudi iz financielnih razlogov ni mogoče govoriti o kaki samoupravi okr. šols. svetov v modernem smislu. Skratka: kar se naziva pri nas autonomija šole, je pravzaprav le slab nadomestek, ki bi nam lahko komaj za silo pomagal. ’ Kar pa imamo v resnici namesto te sijajne «autonomije» po večini okrajev, to menda doslej nima imena. Pričakovali smo, da se z' aneksijo razmere uredijo, toda praznovali smo že obletnico aneksije, šolske zadeve pa so blizu tam, kjer so obtičale z izrednim vojaškim V. «Unione magistrale giuliana® ima pogum oglasiti se s svojo brošurico za ono prejšnjo »avtonomijo®, ki je bila vendarle nekaj več kot ponižni napisek. Pravi, da se je «avtonomija»' izkazala v teku desetletij in da nikoli ne pomenja decentralizacije državne moči, temveč le oslabitev škodljivega birokratizma. Veliki šolski aparat, kakor ga imajo stare pokrajine, ji nič kaj ne ugaja, potrebno bi bilo pa, da se naše uredbe izpopolnijo in modernizirajo z vsem, kar ima italijanska šolska zakonodaja dobrega. Institucija šolskih svetov naj se ne podira, le ljudstvo naj bo v njej zastopano brez ozira na premoženjske razmere, ki so bile doslej merodajne za vstop. Po mnenju brošure ni treba duhovnikov v okr. šols. svete, ker je bila ta določba — avstrijska. v,! i • Kakor vidimo, je naslov «una n u.o v.a Scuola® nekoliko preveč samozavesten. Pri dežel-, ni konferenci je neki tovariš propagiral Schar-relmanncv pouk, toda o tem ni ne duha ne sluha v brošurici. Tudi o delovni šoli ni besedice, kakor jih sploh ni o reformnih prizadevanjih zadnjih desetletij. Knjižica razmotriva zgolj obe zakonodaji, staro in novo ter nam ne nudi ni- . česar, kar bi ne bilo že znano. : f Za nas je zanimivo le 'to, da se ogreva za solsko «samoupravo», kakršno smo pač imeli in kateri zdaj ne vemo prav imena. Kakšno je naše stališče? Ali naj se zanjo zavzamemo? Če se človek ozre okrog, bi se še najraje rogal temu... navzkrižju radi decentralizacije. Po -volitvah v okrajne šolske, svete, ki so se vršile z vso naglostjo in važnostjo, vidimo, pravzaprav, da smo ravno tam z decentralizacijo,j kjer ^ smo bili s .. .• centralizacijo, da smo ravno tam H z «zastopniki» kot smo bili brez njih. v v Šolska samouprava bi imela nekaj vrednosti ' dč le v enem slučaju, če se namreč zavzame.zanjo V ljudstvo, ki nosi vsa bremena. Ljudska., šolaj' ;>I je institucija najnižjega sloja in če se bo ta zavedal nje pomena, bo uspevala in se razvijala.' . se\iuai sKuce, greao soisne sivari Če pa množica ne bo imela smisla zanjo, bo za- ,•'/ kakor če bi ostali gospodje «zasto- nemarjena in bo. 'propadala. Naš ljudskošolski «izvedenci» lepo .doma. Taki okrajni' problem je danes v rokah občin. Po izvršenih upravnih volitvah je treba intenzivno misliti, kako bi ljudsko šolo dvignili, .Nedvomno so okr. šolski sveti koristni, toda ne v obliki napisov in' zastopnikov, ki jim ni treba delati poti. Šolski sveti lahko delajo, toda'njih usoda je da- režimom. Če še kje skliče okr. šolski svet, 'se udje. Če ;se\tiidi skliče, gredo šolske stvari svojo pot, o; pniki® in ___________ __________ ____________ šolski sveti imajo razen drugih še to dobro lastnost, da ni nikomur sile delati nepotrebnih poti. Od vse samoupravne glorije je ostalo le še ime iz treh ponižnih besed na uradnih vratih in po aktih. ni ncs v slednji naših občin. Te morajo zahtevati, da pridejo možje iz ljudstva v okr. šols. svete, občine morajo zahtevati, da šolski-sveti redno poslujejo v smislu zakonov. Če se občine zga-£ nejo in nastopijo odločno in s potrebnim poudarkom, bo . kmalu rcicncj vprašanje. Če ne, bojno Vegetirali kot; doslej in dokazovali vsemu E svetu- politično 'nesposobnost. Prvi korak, ki jc potreben, je ta, da se izvršijo nove volitve V. okrajne Šolske svete. Pol 'V —==1; & - • ‘1 V--:-''--. : ČEGA DA SE PRIHVAT1MO? ev,--j. -o.. stoletja stari, plutokratični trirazredni volilni red je padel, v občinskih zastopih so novi ljudje, izvoljeni na podlagi volilnega reda z enako1, splošno volilno pravico. Ti možje naj stopijo naprej, če imajo kaj smisla za važnost ljudske šole, če imajo kaj volje, da uveljavijo — kolikor se pač da v meščanski državi— svojo pravico, pravico ljudstva do odločevanja. Evo hvaležne naloge šolsko-političnemu. odjeku, brez katerega se stvar ne da izvesti! . r ,v V v :. ' . l,r Pregledava!; li listove ’stru:;ovnih ‘učiteljskih m m: organizacija -ne nadješ u njima večinom ništa drugo negoli rašpravljinja o pedagočkim pro-blemima i školskim reformama, kao 'da su nekake pedagoške revije, dok še zabcravlja na ono najbistvenije od svega — a to na borbu za svag-danji hleb. Velim na borbu, jer vidimo, da nam hleba niko ne nudi ako ga šilom ne tražimo, a svakog nam ga se dana sve više iz ustiju otima. Ili zar se učiteljstvo za to ne mora boriti? Ne spada li i ono u klasu beskučnika?!... Odgovora nam daju svakodnevne tužaljke drugova i drugarica, što u zdvojnosti lamaju rukama i . ... šiite. Š vi eni; svi mi 'čutimo ovisnost o nekoj jačoj sili, koja je nad nama, koja nam odredjuje obroke nakon naših mučnih satova, a ipak ... Svi se srnini jemo sa našom «sudbinom», jer ka-žu ljudi, da tako mora biti. Uzadno nam sva idealnost i želja za radom, kada nema slobode rada (mnogi od nas čekaju več mesece na imenovanje!), u zal ud nam sve, kad je želudac prazan, a bez toga nam malakšu i fizičke»i duševne sile. Hteo bi raditi da jedeš, ne daju ti raditi,, a jesti moraš! Sad kud li češ?!.. U strukovnu organizaciju... A čemu pak ona? Nijc valjda samo za to, da upla-čuješ stanovitu članarinu i dolaziš na zajeclničke sastanke nakon što se nisi video sa kolegama katkad i po nekoliko meseci?! — To nije — reči če mnogi. — Njen je zadatak da se brine za naš ekonomskiboljitak. — I to je ono. No opet ne smemo da pojam organizacije svedemo do abstraknosti, pa da je zamišljamo nekim dobrotvornim višim bičem! Organizacija, to smo mi sami, a imačemo jedino ono, što sami za se učinimo. Svagdanje nas iskustvo pak uči, da u našem zadobivanju prava nemožemo uporabljati takiku moljakanja, skakanja oduredadoureda, jer znamo, da sva obe-čavanja ne cjovode ni do čega. Tu valja d a-klen izmenititaktikui time če naša organizacija post a i uistinu borbena i tako jedino štititi naše interese. Stru-kevna organizacija nijc nikakvo' društvo nao-brazbenc naravi. Premda se ona i time bavi, ovo je tekar sporedne važnosti. Pre je valjda ono najelementarnije bez čega nema čoveku eksi-stencije i što je opčečovečije a ne samo pedagoško, iza toga dolazi sve ostalo. Sa praznim' če želucem čovelc umreti Stoga je veoma čudnovato, što se suradnici strukovno-crganizacijskih listova bave pre svime drugim no izvestajima i pobudama na borbu za kruh. 1 to baš u doba velike svečke industrijske krize, gde uza sve krcate magazine milijuni gladuju.- Tu nam se moraju da otvore oči pa da uvidimo današnje razdelenje društva u dva glavna sloja: u jedan maleni, koji danas vedri i oblači, jer ima sva produkcijska sredstva u svojim -rukama, a u drugi veliki sloj beskučnika, u koji spadamo i mij koji radi i kini se a nikad ne ubire plodova svoga rada. Jest, ovi pače po njihovoj zapovedi rade što oni hoče i kada oni hoče. Po vredi ne samo za manualce nego i za nas intelektualce, koji takodjer radimo na temelju tolikih i tolikih dekreta. Ako «oni» hoče uzmu nam i orudje iz ruku ili pak nas odstrane od tog orudja (škola) kao što manualce industrialci i veleposedinci * izbacivaju iz tvornica, jer im ne treba toliko produkata, nemajuči novih tržišta. Prema torne dovoljan im je i manji broj radnika da radi. (A i da ne radi več niko imali bi oni za se još dugo vremena svega!) Kako je pak s nama? Nas upo-sluju u školama, da odgajamo decu, i njihovu i pučku, po njihovim odredbama i učimo je ono-me, što nam oni diktiraju. Ovako deca iz puka nakon nekoliko godina polaze u svet sa sugero-vanim pojmovima o životu, koji su u najviše slu-čajeva sasvim pogrešni. Istina je, osim toga naučila su čitati in pisati, a dalju če naobrazbu steči u srednjim višim školama. Kakve li ironije! Siromak če dete slati na dalje nauke, kar za to treba novaca! To mogu samo baš ovi privile-govani pojedinci, koji su i stvorih ovo školsko uredjenje i koji ga kontrolišu, pa su ove više škole i učinili jedno za decu svoju i svojih pri-stalica. Ovako je za njihovu decu dovoljan manji broj i elementarnih škola, pa ki svakoga trena ^ako razpustiti veliku večinu osnovnih škola i pustiti radnu masu u još večera neznanju,kad se se ne bi ova protivila. Ta pod pritiskom narodne mase na viadajuču manjinu jesu i otvorene opče znpučke škole , pa je razumljivo, da če ih «go- spari* * * nadgledati i ne dati slobodna maha njiva razvoju. Poradi toga e to i učitelja svakoga dana sve više na ulici ili, ako ne drugo, a to harem zanemarena «od gore», u tom pogledu sa-svim jednaka manualnome radniku. . Daklen, u takim prilikama misliti o nekim školskim reformama?! Ko da o njima i govori a j oš man je da ih provodi! Zar učitelji pod ovakim tutorstvom, gdeVnisui sigurni ma ni za svoj sva- kodnevni', opstanak?! Ili_. vladajučiC krugovi da . h,UUUCViU. y ****«;»>/ . *----) ~ v o mčine nešto ,*ii korist radnoga mnoštva, što: je. '•postalo pukom jinašinom u’ produkciji (i .rad to-' ga. mu za njih-i ne. treba’ toliko naobrazbe ni r pismenosti!) a kojega radi napredovale tehnike sve manji broj trebaju?! - - mi učitelji sami u v o d i 1 i u š k o 1 u n e-k e Ve f or m e.:i h te 1 i u z g o j e m da s tv o-r i mo bolje naraštaje, bismo 1 i u o p-če uspeli dok nismo ambijenat (društvo) iz menili, kojije tako veliki faktor u o d g o j u, jači od svega našega školskog delovanja?! Bezu-spešna je i «mala školska zajednica ravnoprav-nih gradjana* (sistem školske-opčine) u kojoj bi se Sirio duh suradnje i altruizma, tog racional- . nijeg egoizma, dok vani vlada društveni uredjaj. otimačine.uredjaj «moga» i - Morebiti, da država enostavno iz fizičnih vzrokov ne zmore te naloge, da bi že sedaj zajamčila vsem 'ruskim otrokom bodoči vstop na univerzo, ampak v vsakem slučaju prehod z ene stopnje šole v drugo mora biti pred vsem zasiguran najsposobnejšim, pri čemer imajo otroci proletarjata in revnega kmečkega ljudstva prednost, Pripominjamo pa, da pojem enotne šole ne zahteva vedno njene.enotipnosti. Centralni komisarja! je določil nekatere pogoje, katerih uveljavljenje priznava za absolutno obvezno, a pušča poleg tega široko polje šamočinosti oddelkom narodne prosvete pri sovjetih,.ki s svoje strani, naravno, ne bodo ovirali vzgojnega, delovanja peda-gogičnih svetov tam, kjer se bo razvijalo.v smeri • borbe za demokratizacijo šole. " Ravno tako se pripusti zasebni iniciativi dovolj prostora. . • . . v Programni minimum določa Narodni komisarja! prosvete za vse skupine. Razven tega, 'da poizkušnje v razne smeri, ne bodo na ta način ruski šoli onemogočene, ona po sebi ne more na vseh stopnjah v vodoravni črti enotna, kakor bo morala biti enotna v navpični črti. Država rabi strokovnjakov. Otroci sami so očito različnih nagnenj in nadarjenosti.- Pedagogika, kot taka se zavzema za polagomno zoženje predmetov, in za fiksiranje zanimanja na špecielno izbranih predmetjh, kajti od ideala izobraženega človeka je enako oddaljen strokovnjak, kd mu je razen lastne stroke tuje vse človeško dejstvovanje, kakor površne!, ki zna od vsega nekaj, a nič popolnoma. Radi tega so od gotove starosti, približno od 14 leta, v šoli dopušča delitev na nekoliko smeri ali skupin, a sicer tako, da ostajajo mnogi osnovni predmeti skupni vsem učencem in predavanje v vsaki posamezni skupini po tej razdelitvi nosi samo bolj jaki odznak te ali one specifične barve. Te skupine pa ne smejo v nikakem slučaju biti samosvoje. Zra- „NOVI ROD« IN G. INŽ. GUSTINČIČ G. inženir Gustinčič se je smatral poklicanega, da napiše o «Novem Rodu» v «Delu» od 12. januarja učiteljem sledeče besede: Proč s histori-jenosnim «Novim Rodom»! Ne gatite v mlada srca izmišljene fantastične prošlosti, ampak polnite jih z umevanjem krute sedanjosti in z vero v svetlejšo bodočnost, ki si jo morajo s svojim delom ustvarjati. Odkrivajte jim svoje lastno gorje, gorje njihovih starišev in njih samih. Z *No-vim Rodom®, kakršen je danes, pa ustvarjate sebi nove sovražnike, ljudi, ki vas bodo zaničevali. — Te besede so namenjene učiteljstvu. Če bodo reagirali nanje, ne vem; vidim pa, da književnik ne more molče preko njih. Kot avtor čutim v sebi potrebo, da g. inženiru odgovorim. «Historijenosni «Novi Rod®. Prečital sem vsega, in nisem našel v njem nikjer «fanta-stične prošlosti®, temveč lastno gorje avtorjev, gorje njihovih starišev in gorje njih samih. Zakaj vse, kar umetnk ustvari, je gorje in bolečina njega samega, - «umevanje krute sedanjosti® in «vera v svetlejšo bodočnost®. Za primer dva ven tega bo nova šola, kakor je spodaj označeno, precej spreminjala svojo fiziognomijo, odvisno od mestnih pogojev, nikakor pa ne izgubi svojega občega duha. Nova šola bo morala biti delovna šola. Za šoto sovjetske,države, ki se nahaja v procesu prehoda od kapitalistične h socialistični vladi, je to, seveda, še closti bolj nujno potrebno, kakor za šole naprednejših kapitalističnih dežel; v resnici so tudi tani spoznali podobno neobhodno potrebo in jo tudi do gotove meje 'udejstvili. \ Zahteva po uvedbi dela, kot osnove učnega predavanja, sloni na dveh popolnoma različnih temeljih, katerih rezultati 'se pa nalahko. spajajo drug z drugim. ' Prvi temelj tvori psihologija, ki nas uči, da se resnično priučimo le onemu, čemur se aktivno priu-čavamo. Otrok hrepeni po gibanju, a so ga držali prikovanega na mesto. Z neobičajno lahkoto si prisvoji nauke, če mu jih podajamo v veseli, aktivni obliki igre ali dela, ki se pri razumni taktiki popolnoma skladajo — a so ga učili po posluhu in po knjigi. Otrok je ponosen na prisvojitev slehernega praktičnega znanja — a tega ga sploh niso učili. S tega vidika pomeni delovni princip pravzaprav aktivno, pregibno, ustvarajjoče spoznavanje sveta. Otroški vrtec, po osnovi Trebelja, nam nudi prvo sistematično uvedbo delovnega načela in mi moramo zahtevati soodgovornega razvoja (pouka) po ravno istem principu, prilagodenemu, seveda, drugi starostni dobi in širšemu krogu (znanja), tudi na višjih šolskih stopnjah. V drugi vrsti izvira zahteva sodobne napredne šole po delu iz neposredne želje, seznaniti učence z vsem tem, kar bodo najbolj rabili v življenju, s tem, kar igra gospodujočo ulogo v njem v (sedanjem času) — s kmetijskim in industrielnim delom v vseh njegovih različnih oblikah. (Dalje.j stavka iz Ivana Cankarja: «Umetnik je dosti o-trok, ki poje v gozdu, da ne bi skopnel od strahu. In ta strah je poglavitni izvirek vsake umetnosti.® (Moje življenje.) Resničnost teh stavkov je Cankar potrdil s svojim življenjem in delom. «Z «Novim Redom®, kakršen je danes, ustvarjate sebi nove sovražnike, ljudi, ki vas bodo zaničevali®, prdvi g. inženir. Čemu zaničevali? Morda zato, ker «Novi Rod® izključuje vse, kar se ne sklada z etičnimi zakoni in z etičnimi načeli? Zato, ker njegova vsebina ni pomenkužujoča? Ne. Čemu torej? G. inženir prihaja, očividno od naglice zasop-ljen, na tem mestu v zagato. «Postavlja se proti <;Novem Rodu® ne da bi obrazložil zakaj. Obtožba, da je «historijenosen», (beseda spominja na Koseskega Krorožugonade,) še ne dokazuje svoje upravičenosti, ker ne zastavlja proti ideji «Novega Rodu® nobene ideje, ki bi ji bila vsaj enakovredna, če bi je že ne prekošala. Sodba o tem, ali je «fantastično» gradivo, objavljeno v «Novem Rodu® za otroke primerno ali ne, ne pripada niti g. inženirju niti meni, ona pripada edinole biavcem in vzdrževavcem «No- v e'Ja Rodu«, otrokom,- ki imajo cb čita.nju lista prod očmi samo lasten svet, nedotaknjen od umevanja «izmišljene fantastične prošlosti®, od «krute sedanjosti®' in od . «vere. v svetlejšo bodočnost®. V kolikor «Novi Rod® po čisti u- r ’ metniški ceni svojega gradiva ustreza otroškemu mišljenju, po moji sodbi ne ustvarja le «novih», ampak sploh nobenih sovražnikov,-pač pa dviga bravce, ki jim je namenjen, intelektualno in moralno. S tem, da v rijih.budj, dviga in pomnožuje |^?pično,.Hvljfnjskoiyero;v;>oljšoi,b6dočnost ostalem pa za nobenega bravca, naročnika 'rk^ka .^^a. Rodu.- ne zadošča, če ig,.kdo zakliče, ali napise: Proč s histonjenosmm f^^rNovim Rodom®; Treba je marveč pokazati, ka--,j ;-.ko se da «historijenqsni» »Novi Rod® nadome-jw|stiti z nečim nehistorijehosnimj- kar'pa bo po kr . svoji ceni in vsebini «historijehosnosti» vsaj enakovredno. Hic Rhodus, hic salta, g. inženir! r- k rG. inženir »podira staroslavne malike® in »ruši templje®, ne žugne pa besedice o tem, kaj treba postaviti na mesto »staroslavnih malikov® in »porušenih templjev®. In to pomanjkanje konstruktivne ideje v članku g inženirja opravičuje domnevo,.da je g. inž. hotel «porušiti staroslav-nega malika® in njegov »tempelj® brez pravega vzroka, ne da bi vedel, s čim bo nadomesti! vrzel, ki bo s tem dejanjem nastala. -tv .. »'7 ----' k>-- Vsako vredno, duhu časa odgo var jočo,življenj-'zmožno idejo cenim, podpiram in jo pomagam uveljavljati; kulturnim idejam dajem prednost pred vsemi ostalimi, Vsaka®.vredna kon- • .•;truktivna ideja namreč pomaga «umevati kruto sedanjost® in' budi «vero v svetlejšo bodočnost®, Zavračam pa.odločno vsako destruktivno idejo, ki nima v sebi ni trohe konstruktivne sile. .....'• —i_________________________ *■■■_______________ ■ ■ ; i• l , brez pomena. Ali tako podiranje' in zidanje,; obe.-. -•. ;;j nem je želo težavno,'ono nam, namreč odkriva.. - «lastno gorje®^. ki se izraža v. življenju ljudi.ha, k, ;• različnih poljih in na različne načine. $>,' ' , ®is •' ■ " «■.';■ •’.** r. “V . Sem pristaš vsake dobre nove ideje in njene -realizacije in obljubljam g. inženirju Gustinčiču, da bom z vsemi razpoložljivimi silami podpiral vsako nadomestilo za «Novi Rod®, ki bo po objektivni vrednosti vsaj za las višje od »Novega Redu®. Pričakujem, da g. inženir tako nadomestilo v kratkem osnuje, upam, da bo podjetje g. inženirja Gustinčiča sodobnejše in v umetniškem oziru čistejše in popolnejše od »Novega Rodu®. Čim se to zgodi, izjavljam, da bom jaz prvi, ki bom izdrl veslo pri «Novem Redu® in priplaval pod umetniško zastavo g. inženirja. Dotlej pa vseeno ostanem še pri «Novem Rodu®. Stano Kosovel. : im. IZ ORGANIZACIJE. II. seja šoL političnega odseka 12. jan. 1922. 1.) Žigosa se nedelavnost in nemarnost posameznih učit. društev in učiteljstva, katero ni niti v enem slučaju stopilo v stik s šol. polit, odsekom «Zveze». Poziva se vse učiteljstvo, da svoje težnje, zadevajoče bodisi šolstvo, kakor tudi učit. samo, sporoča vestno in nemudoma temu odseku. Poziva zlasti istrske tovariše, kot najbolj prizadete, da speroče takoj vsako nasilje, zapostavljanje, preganjanje i. t. d. šol. pol. odseku. 2. ) V zadnjem času se. pojavljajo na posameznih šolah laški učitelji, povsem nezmožni našega jezika, čeravno so se stariši svoječasno odločno zavzeli samo za pouk v slov. jeziku. Sporoča predsedstvu «Zveze», da takoj obvesti o tej nezakonitosti na pristoj. mestih ter pozove poslance, da v zadevi intervenirajo. 3. ) Šol. pol. odsek povdarja ponovno potrebo prireditev počitniških socialnih tečajev ter predlaga, da skupno z organizatoričnim odsekom priredi iste že v prih. počitnicah.. Poveri se tov. predsedniku naloga, da stopi ta v zadevi-v stik z org. odsekom. 4. ) Vstraja v protestu proti krivici novega obe. šo.l reda, ki je vzel tov. učiteljem pasivno vol. pravico in tov, učiteljicam aktivno potom pooblastila ter pozove poslance, da v zadevi ponovn intervenirajo na prist. mestih. i 5.) Pozivajo se okr. učit. društva, da sporoče temu odseku, kakšna predavanja in v kakšnem obsegu na.j. bi .se upeljala v posameznih okrajih v prosp.eh naroda. • ..... . • Pevski zbor «Zveze». Opozarjamo vse pevke in. pevce tržaškega sežanskega in koprškega okraja na vajo, ki se vrši v nedeljo 5. t. m. ob 10 uri v Škcdn;u (dvorana gospod, društva). Eventuelni potni stroški se povrnejo. Naj nihče ne manjka! Poročilo izvanrednega občnega zbora slov. učitelj, društva za Istro dne 8. decembra 1921. pri sv. Ivanu v Trstu. Predsednik konštatira, da je obisk silno slab — od 60 članov se jih je odzvala dobra tretina. To dejstvo je žalostno in tudi značilno, ker kaže, da v našem društvu ne vlada prava disciplina in.to radi nerazumevanja stvari. Nekateri tovariši so opravičili svojo odsotnost, a opravičbe nekaterih so sramotne. Dva sta opravičila odsotnost radi orglanja ... Omenja članek stanovskega lista o «Zajedavcih» in pravi, da to niso tovariši, ampak laži-tovariši. Enkrat za vselej je treba izreči pikro obsodbo nad mlač-neži. — Druga rak-rana našega društv. življenja je nepravo shvačenje dela, ki ga zahteva naša organizacija. Delo nima uspeha v razmerju s trudom, akc z eno roko podiramo to, kar z drugo zidamo. Resu-m.e naših del in naših napak je povedal s svojim globoko mišljenim govorom tov. Hreščak v Vipavi. Posledice niso izostale — že naš stanovski list se je veliko izboljšal. Tudi v našem društvu je treba sestaviti nekako pravilo, po katerem naj bi se vsi društveniki ravnali, ker nediscipliniranost je največja ovira. Kaj pomaga sklepati, ako se to vsled. nediscipline ne udejstvi. Tov. morajo priti do'prepričanja, da borba posameznika je brezuspešna, borba organizacije mogočna, delo v organizaciji lažje in uspeh gotov, — Stanje našega šolstva. Pri tej točki omenja predsednik žalosten položaj našega šolstva s pripombo/da ne more'podati jasne in izčrpne tozadevne slike šolstva našega okraja; za tako delo bi treba silnega materjala, podrobnih in točnih statistik več let pa tudi svoboščine besede — ne kot je v veljavi sedaj —r tedaj bi nastala debela knjiga žalostne pasive, ki jo imamo pokazati na tem polju. Izmed vseh slov; pokrajin, ki .so postale vsled ra-pallske pogodbe pokrajine. ital. države, se je.zgodil v šolskem oziru največji preobrat v Istri. Vzrokov^ j te velike spremembe ni težko ugotoviti. Ti so zgo^ ' dovinskega, zemljepisnega in političnega značaja. Največji je v prepoznem delu ljudskega probujenja, • ki seje začelo v pretežnem delu Istre še-le v zadnjih letih predvojnega časa. Vsled tega je imela raznarodovalna struja pri svojem delu najsijajnejše uspehe. Navede statistiko šolstva koprskega okraja. Prej je. bilo 50 šol ž 90 uč. močmi, sedaj jih je 30 šol s 50 uč. močmi, ene so zaprte, druge še poslujejo pa z ital. uč jezikom. Imamo minus 20 šol in 40 učnih moči. Nad vse graje vredno je nemoralno početje vlade glede ustanavljanja ital. šol v čisto slov. krajih, ravno tako nabiranje podpisov, s katerimi se izrablja nevednost našega življa. Raznarodovanje se podpira tudi z niameščenjem ital. učiteljev za pouk ital. jezika na slov. šolah. Ti učitelji ne poznajo materinega jezika otrok, zaradi tega je naš protest dvojen: proti raznarodovanju, proti premalemu uspehu z ozirom na pedagoško pomanjkljivost. Resolucija na račun vlade: 1. Vlada naj dvigne slov. šolstvo v Istri zopet na višino, ki ga je isto doseglo v zadnjih letih pred vojno: a) s takojšnjim odpretjem vseh do sedaj še zaprtih šol; b) z jasnim in preciznim zagotovilom, da se sprejmejo takoj v službo vsi oni uč., ki so bili svoj čas deželo zapustili, oziroma tu rojeni in pristojni državljani, ki so dovršili vsled pomanjkanja takšnih šol v državi svoje študije v inozemstvu; ■ c) s takojšnjo otvoritvijo zadostnih učiteljišč v primernih krajih tuk. dežele, ki bodo krila potrebe vsega tukajšnjega prebivalstva. d) v svrho zmožnosti posečanja teh učiteljišč od strani ubožnejšega prebivalstva, naj se tudi določijo številni štipendiji. Protestiramo: 1. proti vsem preganjanjem slov. učiteljstva v Istri 2. proti raznarodovanju slov. življa z otvarjanjem ital. šol. v krajih z izključno slov. prebivalstvom, 3. proti nameščenju italijanskih učit. italijanščine na slov. šolah, ter zahtevamo, da se pouk italj. poveri učiteljem, ki poznajo jezik šole in ki imajo vse predpogoje za pouk tega jezika. Resolucije na račun društvenikov: 1. Nihče ne sme zapustiti dežele, ne da bi prej dobil dovoljenje za to od svojega društva. 2. Nameščenja prov. ali difinitivna naj gredo po možnosti skozi društvo. V ta namen naj se danes izvoli tozadeven odsek. Sledijo še resolucije na račun oblasti glede našega pravnega položaja: 1. Zahteva takojšnje uredbe šol. zakonika, ki bo odgovarjal duhu današnjega časa. 2. Razveljavijo naj se eventuelna imenovanja, pri katerih je bilo postopanje nepravilno. 3. Imenuje naj se nadzornik samo za . koprski okraj, ker poskus imenovanja nadzor, za 2 okraja nam .je prinesel le tc, da smo že nad 1 in pol me-nieseca brež*nadzornika. 4. Delokrog krajnih šolskih svetov naj ostane do uredbe novega zakonika le administrativnega značaja.’ 5. Deželni odbcr.naj pospeši reševanje učiteljskih zadev, posebno enih zastarelih po eno ali več let. 6. Protestiramo proti ukinjenju pasivne volilne pravice uč. i Tov. Berce pristavi še sledečo resolucijo, katera je enoglasna sprejeta: . Odklanjamo vsako odgovornost zaradi vseh neizvedenih točk, ki so bile stavljene v okrožnici koncem lanskega šol. leta, kakor tudi za uspeh v šoli, ker do danes je malokatera šola dobila imenik učencev, ena tretina komaj knjige. b) na račun društvenikov: Nihče naj ne daja krajnim šolskim svetom oziroma obč. uradom povoda za prekoračenje svojega delokroga, ki je le administrativne nravi in nič drugega. Z ozirom na naš gmotni položaj, se stavijo sledeče resolucije: 1. Edino pravična rešitev našega gmotnega vprašanja obstoja v izenačenju učiteljstva s prejemki drugih javnih uradnikov z enakimi študijami in enakim delom. Za tako rešitev se moramo boriti ž vsemi svojimi silami. 2. Deželni odbor naj takoj izvede enotno ureditev stanarine za vse učiteljstvo dežele, odgovarjajoč današnjim razmeram, počenši od augusta 1920. 3. Istotako naj se uredi tudi zadeva pavšala. 4. Zahteva se tak, izplačanje že davno določenih poboljškov. Udnina. Vsak član mora plačati udnino najmanj 3 mesečno. Vse one člane, čigar dolg znaša več kot četrt leta, se jih opominja in zagrozi s tožbo. Sanacija »Novega roda». 1. Učiteljstvo naj deluje na to, da se vsaka šola naroči po 2 izvoda N. r. 2. Vsak organiziran učitelj bodi naročnik N. r. 3. Vsako društvo, v katerem deluje učit., n^j naroči vsaj 1 izvod. Ravno tako zadruge, kjer deluje učit. naj poklonijo primeren znesek za N. r., ki pa ne sme biti manjši nego naročnina za 1 leto. 4. Učiteljstvo posameznih šol je obvezno dobiti čimveč naročnikov med učenci. Prememba pravil. VI. § 7 f: Članarino določa občni zbor, kakor tudi kazen za neudeležbo pri zborovanjih. IX. § 31: Društvo je član «Zveze slovanskih učit. društev® v Trstu ter stopa v ožje zveze z drugimi gospodarskimi, pedagoškimi, znanstvenimi in književnimi društvi. XI. § 34: V vsakem slučaju razdruženja je poravnati društvene dolžnosti in če ostane kaj premoženjskega prebitka, ga je izročiti «Zvezi». XIII. § 37: Dokler ne dobijo ta pravila vladne potrditve, obstoji društvo s pravili potrjenimi 13. IV. 19G8. Št. Pr. 461. Slučajnosti. Predsednik omenja nekatera nečastna opravila, s. katerimi se pečajo nekateri društveniki, ki pa so sramotna našemu stanu. Z ojstrimi besedami obsoja učitelja - organista. — Dalje pravi naj bo uradno plača nakazana, nek nam to priopče. — Koji na ovu dopisovanje le slovensko, izvzeii so kraji, kjer se naša opomenu ne pošalju članarina nit se ispričaju, je pred vojno dopisovalo v ital j. n. pr. v ital. ob- bit'če jednostvho brisani iz društv. registra. Ovako-.; činah. . . . . .V.-pf: j;j-»-vik bit če .vrlo malo,' pošto verujemo- u 'stalešku Zaradi'upravnih volitev se pridružuje izvajanju "v -sves t i ponos hrvat. učiteljstva Istre. Zapamtimo: u * članku našega lista, da delaj učiteljstvo na to, da se svaku organizaciju stupa se bankrotom kao uiazni-. -izvolijo v obč. zastope naši ljudje, ki so prijazni šoli .„com. Ovoliko u ime svoje te u ime blagajne r Zveze 'in učiteljstvu.:—. bez svake zamere.'— Predsednik. . . -' > . Ob 3 uri zaključi predsednik zborovanje s zahvalo «Ročni zapisnik« je izšel. Posamezna učit društva U udeležencem,za,pazljivost in s željo, da bi bilo pri' bodo prejela «Ročne'zapisnike* za vse svoje člane, ■v: c-..ir.- 1-1*1 •-•i-!.i„__i ' skupno. Društvena predsedstva so'dolžna .poskrbeti, Dne 6’• ji- se zaP‘sniki čimprej odpošljejo 'posameznim čla- nuarja L L''se'je: sestalo “slov.; učiteljstvo gradišča^ X k*s<> 'Jg* P° skleP“ delegacije, dolžni kupiti ... skega okraja na Dobrovem v prostorih ljudske šole. . . “ • ■ • •• tj L - i j 'o' ' '7 '-' 'v Sestanka se >'udeležil tudi predsednik učiteljske > Slomškova zveza v Idriji je zborovala dne 9. prc-zveze tovl Germek z dvema ^tovarišema. sinca L L. v Spodnji Idriji po sledečem dnevnem ' Že pri zadnjem'sestanku'slov. učiteljstva v Brdih, redu: ' meseca novembra 1921, je bil sklenjen izstop iz italijanskega .učitelj, šindakata in ustanovitev lastnega • društva ter priključitev k «Zvezi». Na sedanjem sestanku se je to' zopet vzelo v J pretresi -—'Govoril je tov. Toroš: >0 učit. glasilu* in spravil ta predlog zopet na dan- — Drugi govornik tov. • Germek je razložil pomen učit. organizacij. Njegov predlog, enak onemu tov. Toroša, je bil soglasno sprejet. •-.? - V najkrajšem času bo sklican občni zbor, na katerem se prečitajo pravila. •' . Briško ijčit. grad. okraja se najtopleje zahvaljuje . gg. tovarišem iz Trsta, da so nas obiskali in se niso strašili truda in daljne poti. — Za učiteljstvo: Škara-bot E., t. č. tajnik. , • Ozbiljna reč hrvat. učiteljstvu zapadne Istre. Ovako se, bračo, ne da dalje! — Jeste li pomislili na to, da imadete svetu dužnost redovito isplačivati dužnu članarinu po 5 L mesečno svojoj organizaciji? Jeste li učinili koncem prošle godine obračun, pak se setili na dug svoj napram svojemu društvu? Možda'dogujete za po godine? za čitavu godinu 1921? mežda i više? E pa recite, nam, po čemu čete moči reči i moči dokazati, da ste zbilja članom svoga društva? Zar to možete možda svojim društvenim radom? Ruku na prša! Članarinom opet ne; — dakle čime? — Ničim vi dužnici ne možete dakle dokazati, da spadale u organizaciju te da ste živ clemenat i živo udo- svoga učitelj, društva. — Zato pozivljemo sve ove suzvanike i suzvanice, koji. ne če da budu društvenim radom te isplačivanjem članarine pravi, živi članovi svoje organizacije, nek učine naprosto ono što učini kol. Fran Krbavac u Lupcglavu, koij je najavio istup iz društva zato, što ne če da plača članarinu. Do pakla je ovo ružno, ali ie u našim okolnostima — pošteno donekle; Pošteno, pošto je društvo ovakor na čistom. Nepošteno je pako od onih dužnika, koji primaju staleški list besplatno, uživaju od organizacije obranu zvaničnih interesa te plodove rada onih, koji stoje na čelu društva, a da pri torne ne potroše ni pare. — Svaki dakle kolega i kolegica mora se sada pečetkom nove godine odlučiti: biti članom ili ne biti. Koji ne če da budu, nek nam to o d m a h priopče kratko do-posnicom, čime če ugoditi odboru, osobito blagajni-cima. Mi moramo sada sasma urediti račune napram Zvezi; želimo prečistiti društvo i ustanoviti faktični broj članova. Tko ne može momentano namiriti dug i tekuču'članarinu radi obiteljske nevolje,' nek nam to javi uz mušku reč, da če namiriti sve do nekog roka. Mladi učitelji (-ice), kojima još nija možda 1.) Giacomo Leopardi. Predavala tov. P. L.. . 2.) Razgovor o stanovskih vprašanjih. •" 3.) Slučajnosti. 1. ) Predsednik pozdravi navzoče člane in da besedo tovarišici predavateljici, ki oriše 'življenje in delovanje italijanskega pesnika Giacomo Leo-pardija. 2. ) Pri razgovoru o stanovskih zadevah poroča predsednik o protestu tikajočem se volilne pravice učiteljev in učiteljic, ki ga je Slomškova zveza vložila skupno z Učiteljskim društvom za idrijski okraj pri tukajšnjem civ. komisarijatu in prečita odgovor tukajšnjega civ. komisarja. V odgovoru omenja g. civ. komisar, da je poslal zgoraj omeneni protest v nadaljno uradovanje na gen. civ. podkomisa-rijat v Gorico. Z ozirom na prvo točko protesta, ki omenja akt vol. pravico učiteljev, nas opozarja, da so učitelji itak vpisani v volilni imenik in da v negativnem slučaju lahko reklamirajo. (To smo tudi sami vedeli.) — G. katehet Osvald nato poroča par prav zanimivih potez iz novega učnega načrta za narodne šole, ki se pripravlja v Jugoslaviji. 3. ) Ker se opaža, da nekateri — zlasti moški člani — namenoma in brez važnega vzroka ne pridejo k zborovanjem, predlaga tajnica, da bodi udeležba pri.zborovanju obvezna za vsakega člana. Kogar zadrži zares tehten vzrok, naj se pri tajništvu pismeno opraviči. Društvo se z novim letom naroči na razne časopise, ti so: Slovenec, Vesna, Čas, Dom in Svet, Mentor, Socialna misel, Slovenski učitelj. Vsi ti časopisi so članom na razpolago v društveni sobi. „ , Prihodnje zborovanje se vrši dne 23. svečana! lob 2 uri popoldan v društveni sobi. . Samoizobr. učiteljstva. Opozarjamo učiteljstvo na sestanek dne 12. febr. ob 11. uri na Opčinah. Poziv Vsem tovarišem - občinskim svetovalcem. Vsi oni tovariši, kateri so bili pri upravnih volitvah postavno izvoljeni, a je komisija pozneje proglasila njihovo izvolitev za neveljavno, naj prijavijo v svrho skupnega protesta svojo izvolitev tajniku šol. pol. ods. «Zveze» tov. Leop. Paljk-u, v Lokavcu pri Ajdovščini. _____ g LISTNICA UREDNIŠTVA M. Dcmarin: Vaš zadnji članak izači če._ Prepc-ručamo se i nadalje. — Zdravo! Iso Dolski. I V^š zadnji članak izači če u listu. Javljajte nam se češče s člancima i vestima Vašeg kotara, Sledi pismo. ŠOLSKE VESTI. «Učite'iski tovariš* je popravil svojo vest o raz-stavi'v Vidmu. Ppsnel jo je bil po ljubljanskih časni-ffigL.. kih in ni mogel kontrolirati njene,tendencioznosti. — S tem' je zadostil potrebni časniški resnosti, obenem ■pV. ie' obsodil ono 'zastrupljevanje, ki se sistematično gp jgoji tu in'tam, ne da bi se mislilo na posledice za ljudstvo. :■ ■' =■■■ ' Vendar nekaj priznanja. Na obrtni razstavi mese-ca avgusta v Vidmu je. pokazal čipkarski tečaj iz Bfgjv Idrije toliko in. tako lepa dela, da ga je odlikovalo Bk«; ministerstvo za trgovino in industrijo z najvišjrm pri-znanjem — z zlato kolajno. 0 izvrstni kvaliteti te šole, ki je za" preživljanje idrijskega prebivalstva nujno' potrebna in velezaslužna, pričata že dve odlikovanji iz prejšnjih let in sicer: srebrna kolajna z Hp£ razstave v Trstu 1. 1882 in bronasta z razstave v KNJIŽEVNOST IN UMETNOST Književna novost. «Istranin», Koledar za proštu godinu 1922. (Sa slikama.) Trst 1922. Založilo: »Tiskovno društvo u Pazinu*. Tiskala: Tiskarna »Edinost* v Trstu. ' Ko Sem. vzel. to knjigo v roke, sem se razveselil, da so dobili tudi naši Hrvatje po tolikoletni literarni suši tiskana knjigo. Lep tisk, prijetna zunanja oblika in doLer papir spominjajo na dneve, ki so bili... Toda ko sem začel listati po 118 strani debeli knjigi, se je moje prvo yeselje precej poleglo. Čedni zunanjosti nikakor ne odgovarja vsebina knjige. Res, da je to koledar, torej praktična knjiga, ki noče imeti že po svojem naslovu nikakih umetniških pretenzij, vendar moje mnenje je, da bi moral tudi take vrste koledar nuditi kaj boljšega. Pomisliti je treba, da je to prva hrvaška knjiga, ki je izšla v Italiji po dolgi literarni suši in da se je tiskala v nekaj tisočih izvodih. Knjige ni izdal privatnik, ki hoče napraviti pri tem umazan dobiček, ampak narodno podjetje, kateremu zadostuje, če se stroški pokrijejo. Vsaj mislim, da je temu tako. Vsled tega moramo nastojati, da so tudi take in podobne izdaje namenjene pravi ljudski zabavi in vzgoji, a prilagoditi jih je treba tudi nekemu estetskemu okusu. Tem zahtevam pa vsebina koledarja ne odgovarja. Takozvano, «poučno štivo* obsega okoli 80 strani, na katerih so porazmeščeni leposlovni sestavki (če jih smemo imenovati tako), zgodovinsko - politični članki, nekrologi štirih znamenitih Istranov (oba Mahniča, dr. Kurelič in Ante Kala.c), nekaj gospodarskih in drugih praktičnih in nepraktičnih spisov in vse to brez nikakega notranjega zmiselnega ne zunanjega estetskega reda. O leposlovnih spisih, kakor je na primer «Sveta noč*, je sodba kratka, da so za nič. «Seljak i njegovo narodno odijelo* ne zasluži naziva: pripovijest. Humoristična črtica «Kako je stric Luddvik putovao u grad* je strašno naivna, obrabljena, nedovtipna. Glede pesmi zasluži to ime edino »Kraljeviču Marko* str. 61. Za silo so še dobre za koledar Kalčeve rodoljubke, dasi nimajo umetniške vrednosti. Pisanje vsake nove vrstice z veliko začetnico v vezani besedi spada v prošlost. Izmed poučnih sestavkov sta najbolja «veliki svjetski rat* in »Kako da gojimo kokoši?*. Sestavki Parizu 1. 1900. Spretnim in pridnim tovarišicam-učiteljicam na tem zavodu, ki so tudi organizirane v naši Zvezi, iskreno čestitamo na lem zasluženem in krasneny'uspehu! Za «Novi Rod». Vsa agitacija za «Novi Rod* je zadela ponekod ob gluha ušesa. Slišali smo, da je. še vedno precej šol, ki niso priglasile niti enega naročnika. Je to res? Želeli bi, da bi prišla v «Učit. list* natančna statistika - naročnikov. Navedeno naj bi bilo tudi število učencev na posameznih šolah. — Ni slaba misel to! Prav i;adi ustrežemo.'Že v prihodnji številki bo imel upravnik «Novega Roda* besedo. — Prip. Uredn. ■ Umrla je 22. I. v Podgrajah Milka Starman, soproga podpredsednika postojnskega učit. društva tov. Frana Starmana iz Orehka. Naj v miru počival Vrlemu tovarišu in 4 malim otročičem naše iskreno sožalje! — ' «Daljina zvijezda*, «Iz prošlosti k budučnosti*, «Stari svijet*, «Novi svijet* so nekakšni prepisi iz staromodnih obrabljenih ljudskošolskih beril. Za koledar, ki naj bo zares zabaven in poučen, pa je treba že kaj boljšega. Pač ne smemo držati našega kmeta za tako naivnega in primitivnega, in si domnevati, da mu bo taka dolgočasna reč ugajala. Ne glede na to, da je vse tako stisnjeno in povedano na nerazumljiv način. Vzemimo na pr. sestavek: Iz prošlo-. sti... Namesto toliko imen in datumov iz starorimske zgodovipe dve ali tri lepe pravljice iz bajeslovja ali iz junaške dobe Rimljanov. Tako suhoparno pisanje je potrata časa in papirja. Slike so na splošno dobro uspele kot reprodukcije, umetnine pa seveda niso. K posameznim mesecem bi šle primerne vinjete, da bi bila knjiga živahnejša. Nisem napisal teh vrstic zato da bi podiral. Vendar pa mislim, da mora vsak estet grajati tako zanemarjanje primitivnih estetskih pravil. Že pri letošnjem izdanju koledarja Goriške Matice, ki je šel med ljudstvo v 20.000 izvodih, me je mikalo, da bi napisal nekaj gorkih na račun onih, ki tako potratno razsipljejo z dragim papirjem in tiskovnim črnilom. Toda ko sem pri »Istraninu* zapazil, da postaja ta naš najnovejši narodni greh že nalezljiv, se mi je zdelo potrebno napisati te vrstice. Kakor že rečeno, nisem jih napisal s slabim namenom, ampak z željo, da se v tem oziru obrne na bolje. Kar gre med ljudstvo, naj bo dobro, zdravo in lepo! To ni samo moja sodba, ampak graja je splošna, zato sem uverjen, da bo založništvo vprihodnje upoštevalo to splošno mnenje našega izobraženstva in tudi priorostega človeka zdravega duha. — Iv, Vouk, Januarska številka »Novega Rodu” je izšla v novi lepi opremi. — Vsebina ji je sledeča: »V drugo leto"; Vera Albrechtova: ..Sneženi mož”; P.. L.: »Snežec" ; Karel Širok: »Divja raca"; Srečko Kosovel: »Škrat DobroŠin11; Fr. Milčinski: ..Zgodbe kraljeviča Marka: Sveta Nedelja11; Pastu-škjn: »Megla"; France Bevk: »Ostriga"; Marija Kmetova: »Slovo"; Lev N. Tolstoj - A. Gradnik: »Dedni delež"; J. Ribičič: »Vsak po svoje". Številko krasi Tratnikova slika »Begunci".