Političen list za slovenski narod. oetrt leta i 9m areleiuB Ttlja: Za oelo leto predclačan 15 fld., ta pol leta 8 fld., la » ' ' 4 fld., la en mesec 1 fld. 40 kr. ^ a4bibiitr»ei)t prejeman tcIJA: Za oelo leto 12 fld.. Ki pol leta fi fld., la Setrt leta I fld., en meMc 1 fld. T Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posameine številke veljajo 7 kr. Karvfinin* prejema epravniitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, IL, 28. Kaznanlla (inserati) te iprejemajo in velji triitopna petit-vnta: 8 kr., ie se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večbatnem tiskanji se ceni primerno ziuanjšti Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. nri popoludne. 7 Ljubljani, četrtek 14. avgusta 1890. Letiiilt zapeljujte ljudstva ? Iz zgodovin« našega naroda pohaja tožna resnica, da moramo od pamtiveka braniti vsako ped rodne zemlje in gradeč narodno poslopje na svojih tleh ne za trenotje ne moremo odložiti zidarskega kladiva in meča. Dan za dnevom napadajo naši protivniki, in sicer s pomočjo vplivnih in mogočnih krogov — narodno bitje našega ljudstva, da bi s pritiskom in mamečimi vabjli odtujili posameznike in cele kraje slovenskemu narodu ter oropali drage zapuščine prednikov naših: Čiste vere in slovenskega jezika. Niti eden dan si ne moremo privoščiti miru, kakor mogočni naši sosedje, svojih moči ne moremo popolnem posvetiti kulturnemu in gospodarskemu delu, temveč boriti se moramo proti tujstvu za obstanek. Najhujši boj bijemo za naše šolstvo. Kdor ima šole, ta ima bodočnost! Po tem načelu deluje povsem nemški .schulverein", ki se vriva v slovenske pokrajine, da bi s pomočjo nemških šol potujčeval slovensko deco na slovenskih tleh, troseč med prebivalstvo naše prepir in sprijenost. Koliko zlil je v slovenskih pokrajinah provzročilo to društvo najbolj zagrizenih Nemcev in nemčurjev, o tem pripoveduje naša najnovejša zgodovina tožne dogodjaje. Neprijatelji naši obletavajo bližnje Domžale in gorenjske kraje: Tržič, Jesenice, Javornik, Belo Peč itd. V zadnje imenovanem kraju je imelo ljubljansko nemštvo, združeno z nemškimi uradniki ondotnih tovarn in somišljeniki iz Koroškega in Štajerske minolo nedeljo v proslavo Germanije osnovalno zborovanje podružnice „schulverein"-a io .6udmark"-e za gorenjsko stran. Posledica temu zborovanju pokazala se bode kmalu, zakaj natihoma hote na teh krajih vsiliti .šulferajnske" šole, kakor to javno nameravajo v Domžalah in se je pred leti zgodilo na Štajerskem v Št. Ilju, Rogatcu in La- ; škem Trgu, kjer bodo pričeli graditi šolska poslopja | in zabijati kole nemškemu mostu preko Slovenije do Adrije. Naše Nemce pa gadi, da js stolno mesto naše j postalo bolj slovensko — kar je edino naravno — in da jim je po dolgem trudu odvzeto krmilo iz rok v središču in po deželi; zato poletavajo na Gorenjsko in oodu nastavljajo svoje nemške samo-padke. Pri tem gotovo račuuijo na tisto nesrečno naklonjenost neke vrste nezavednega ljudstva — do nemščine, obetajo pri društvu .siidmark" zlate gore in zapeljujejo ljudstvo naše z blodnimi predsodki, da vsakdo najbolje zagotovi otrokom svojim bodočnost, ako se nauči nemščine iu posestvo svoje prodii društvu .siidmark". Nekateri zaslepljeni stariši, ki v Ljubljani in drugod pošiljajo otroke svoje v nemške šole, ne-čejo spoznati svoje napake, in kakotbi bili udarjeni s slepoto, ne vidijo razbrzdane mladine, ki se na podlagi tujega jezika ničesa ne nauči in postaja nevedna in nenravna na škodo starišem iu sramoto vsega naroda. Kdor se hoče o istinitosti naše trditve prepričati, pogleda naj med mnoge rodbine tu v Ljubljani, ki svoje otroke silijo in tlačijo v nemške šole. Večina otrok slovenskih rodbin, ki so vživali dobroto nemškega pouka, gine in zanemarjeno dorašča. In kako bi tudi moglo biti drugače, ker se otroku z vtepavanjem nemščine zabičuje ob jednem zaničevanje do starišev in naroda, preziranje in nasprotovanje do družbinskega reda 1 To zlo mora biti prej ko mogoče izruvano s korenom, in sicer s tem, da se zapreči pristop slovenskih otrok v nemške, vzlasti v .šulferajnske" šole. Protivniki naši računijo torej z ljudsko nevednostjo, zanašajo se na gmotno zavisnost slovenskih delavcev od nemških in nemčurskih tovarnarjev in prirejajo izlete v divno gorenjsko stran, da bi ondu mlačne sinove našega rodu pregovarjali za nemške šole in .sUdmark". Kake posledice bode to imelo? Prepiri bodo nastali po občinah. Ali ni to zapeljavanje ljudstva? Sveta dolžnost je torej dotičnih krogov, da zaprečijo to zlo, ljudstvo svare pred nevarnostjo ter zapeljane privedo zopet na pravo pot. Ne hujskajte in zapeljujte ljudstva, ne igrajte se ž njim zlomiselno in frivolno. Mi odkrito svarimo o pravem času vse velikonemške agente, ki silijo naš uarod k postavni samobrambi. Pevska slavnost. (Dopis iz .Maribora.) (Konec.) Zborovanje vršilo se je po napovedanem redu. Pričel ga je g. predsednik Lešnik s kratkim nagovorom; sledila so poročila tajnika itd., naposled pride na vrsto volitev novega odbora. Ker se je dosedanji gosp. predsednik izrazil, da ne more ua noben način več prevzeti načelništva, kar so vsi zelo obžalovali, volil se je na njegovo mesto deželni poslanec g. dr. Jurtela. Zaradi mnogih zaslug, koje si je pridobil bivši predsednik g. Lešnik, imenovali so ga častnim udom, istotako tudi g. Foersterja, gg. dr. Gustava in Benjamina Ipavica in g. A. Nedveda. Odbor .Slov. pevskega društva" je tudi slavnostnemu odboru, zlasti njegovemu predsedniku gosp. Berdajsu najtoplejo hvalo izrekel za požrtvovalen trud, kojega je imel pri pripravi za koncert. Ko poteče 4. ura, bil je vrt že tako napolnjen, da je bilo res prav težko še prostora najti. Željno je občinstvo pričakovalo, da prične godba koncert s priljubljeno .Slomšekovo koračnico", katero je z burnim ploskanjem odobravalo. Sploh naj tukaj omenim, da se je naša godba ta večer prav pridno obnesla, kakor bi hotela s svojimi godali pokazati, da tudi njih srce še bije za narod, dasiravno si LISTEK. Na bleškem otoku. Leto za letom, kakor je to že od nekdaj navada, prihajajo na bleški otok k Materi Božji v praznik Velikega Šmarna cele tolpe pobožnega in vernega ljudstva iz raznih slovenskih pokrajin, zlasti iz Gorenjske in sosedne Koroške. Z Breznice je v ta dan odrinil na božjo pot, pa tudi v poletnih mesecih, na otok sprevod. Vodnik sprevodu, sosed Klančar, je vselej molil naprej, da je bil ves hripav. Bandera so vihrala v planinskem vetriču, gozd je pa ponavljal jek in odmev navdušenega petja naših Gorenjcev; od vseh stranij so hiteli božjepotniki ter se pridruževali brezniškemu sprevodu, ki je postal skoro nepregleden. Tedaj je bil Klančar v svojem življu in je tako oblastno vodil sprevod, da se je ponosno meril z vsemi tekmeci sosednih občin, in marsikdo je rekel: .Klančar bi bil izbran general 1" Dasi je Klančar videl lepo vrsto božjepotnikov, vendar se mu čelo zmrači, ko vidi, da mnogi gredo sami na Bled. Čemu je pa on vodnik, in zakaj je dal vselej oznaniti s propovednice: .Ob ugodnem vremenu je skupna procesija na Bled!" Podlegarjeva Cilka bila bi se tudi zamerila Klančarju, da bi ne bila vstala na vse zgodaj in odrinila po polji v gozd. Odrinila je sama na božjo pot. Seboj je vzela samo malo culjo, zvečer bode pa domii; in še te jestvine za popotnico razdala je prošnjakom ob cesti, ker ji ni dišalo jesti od te dobe, ko se ji jame dozdevati, da se zanjo ne zmeni Andrej. Toliko let sta se rada videla kakor brat pa sestra, in zdaj se dozdeva Andreju, da je Cilka uboga, malo izurjena in lepa, — in vse to so ji šepetale zlobne sosedinje. Andrej je bil dober rokodelec in je hodil v ključavničarsko delavnico bližnjega mesta Kr., iu ondi so dekleta bolj zala in brhka, nego v vasi. Andrej baju tudi v nedeljo hodi lepo oblečen in namuzan v Kr., da si ondi izbere svojo nevesto. Cilka je takoj vse zvedela, postrežljivi jeziki so skrbeli, da je zvedela vsako malenkost, bodisi iz škodoželjnosti, ali usmiljenja. Podlogarjeva Cilka se je od te dobe dokaj izpremenila. Popustila jo je veselost, smeh iz njenih usten je zginil, vesele in hrupne zabave zamenjala je s — tiho božjo potjo. In glej! Še na to ni šla v Klančarjevem sprevodu iu z drugimi znanimi božjepotniki, temveč sama hiti po postranski stezi navkreber. Čolni z božjepotniki pristanejo k stopnicam; Cilka, kakor bi imela teždk kamen na srcu, stopa počasi gori po stopnicah, ki vedo na otoček k cerkvici Matere Božje. Krog cerkve se je ljudstva kar trlo. Otočec sredi bistrega jezera bil je danes cilj vseh vernikov, zlasti pa bolnih iu betežnih ljudij, iu tistih, koje je kaj težilo ua duši in jim ui dalo miru. Nad cerkvico povspenja se od pamtiveka zvonik, v kojem visi zvonček z jasnim, zvonkim glasom. Pripoveduje se mnogo o tem zvončku, in po listih slovenskih, a tudi inojezičnih, zabeležena je kopica pravljic. Ljud pa tudi pripoveduje, da je na otoku T stari dobi bival puščavniic; našli so na tem kraji zakopan zaklad, in iz njega ulili zvonček. Ta vabi še dandanes pobožne ljudi in — izletnike, ker se o njem pripovedujejo bajne, tajne pripovedke, zlasti pa to-le: .Kdor ima kako željo, bodisi še tako skrivna, pozvoni naj na bleškem otoku v cerkvici, in spol-njena bode želja vsakemu." Radi tega sluje i danes ta zvonec in ga nazivljejo: .Zvonec želja" ; ljud vselej tja vre, in ne samo betežni in nesrečni vlečejo za vrv, temveč tudi sramežljive dekleta in korenjaški mladenči. Po čem li hrepene s pozvanjanjem tajnega zvonca? Kam merijo njih želje? Ta nagib privel je le-sem tudi Pod-logarjevo Cilko. Cim bolj se je bližala cerkvici, tembolj so ji zastajale noge, pogum jo je opuščal, Cilka se je bala in mislila, da vsi gledajo za njo višja gosp6da pritldd^i ta dut bObolnOma U-treti. - Zdai iU»ni Mil M] }i je M blizu 200 ^S^icev, ^f lepo oitljšan iiaer, nU katerim je vihrala doljft slovensit« ir8B8jDiea, ifi začoo proslavljati Gospdiil^ v NedvSaSn ^Di ieva molitev*. Za to jO Sledila laBll ffi^osta, burna Volarič^U ,Sloi2& na daa", ki j8 iikšim zl-grizenint.N^liili^ih n^bij^ellkla: ;Ziri se alfi in pria$ čas, da mnt sS if iefiie Sibltii.- - Ki\ nežna bila je prošnja izbornib solistinj gospe Šnn-kove in gospodičino Štupice do Gospoda narodov: »Prikaži se rešilni žar, otmi, otmi hiS fbil!" Solze otožnosti zasvetile so se v očesu marsikaterega poslušalca, ko zasliši to milo prošnjo, katera je zlasti za sedanji čas prav primerna, ko se nasprotni nemški napuh kakor brezsrčni samovladar vzdiguje in bi rad revnega Slovenca čisto zatrl. Tse je laskavo pozdravljalo sosebno g. sopranistinjo, ko je stopila z odra, vse je zavidalo mariborsko čitalnico la t^ko izvrstno moč in spoznalo, da ni pretirana bvalik, s katero večkrat naši listi omenjajo te in druge pevkinje, da torej ni nikakor opravičeno sumničenje naše .Mariborčanke", ki piše: .Die slov. Bltitter aber vverden mit eewohntem Ueberschvvunge von dem herrlichen Feste zu berichten wi8sen.* — Towačowskega moški zbor ,2ene mrak se" je kaj lep, vendar je treba veliko vaditi se, sosebno v začetku, da se unisono pri basih enakomerno poje. Y 2. delu menjajo prav naglo akordi, kateri se morajo prav čisto peti. .Po zimi iz šole* je prav ljubka pesnica, in skladatelja se je posrečilo v glasih izraziti, kar pesnik v besedah pove, prav živo izraža v naglem tempo di marcia, kako mladi učenci orno svoje pete vzdigujejo in domu hit^, da si pri gorki peči svoj mrzli životček ogrejejo. Pri naslediijeib Ibbtfl, vellli kantati .Domovini" je pa bilo vse občinstvo kakor očarano. Pesem se je pela pod vodstvom skladatelja gospoda Foersterja. Ob koncu nam je bilo poslušalcem, kakor popotniku, ki se vrne z visoke gore, raz katero je imel krasen razgled. Videl je srebrno-bele potoke, lepo polje, krasne trga, mogočne gore itd. Vse to videl in gledal ie, če ga pa pozneje vprašaš, kaj mu je najbolj bilo všeč, ti ne bo vedel ničesar natanko povedati, le kratko bo rekel: L^o je bilo vse, in ni mi mogoče vsega opisati. Tako tudi tu. Clorek ni vedel ali bi bolj občudoval mogočne akorde im-pozantnega zlora, ali mile glasove ljubljanskega kvarteta (g^. Štefančič, Stamcar, Pucihar, Noili) ali pa lepo doneč bariton-solo. Vsi, tndi pevci sami so glasno živio klicali najboljšemu našemu skladatelja. Cetvorka .Ljubica" Blaške-jeva donesla nam je obilo prav znanih domačih narodnih pesnic, zato je tudi občinstva prav ugajala. Ipavčev .Ponočni zvon* je zopet priprosta, res slovenska pesem brez vse posebne uilaetnosti, iti samo to je, Icar agaja Slovenca. V sredini imk 'sicer nekaj akordoV, k'ktere je lahko (ibslašati, pa za tenorja težko peti, ker se nenat'aTno zaporedjih Vrstijo. .Brezi jadra" možki zbor se ni pel več z istim navdušenjem, kakor poprejšnji. Posebno t)a fs m bilo obUlovati, da je (»ri prekrasnem velikem zboru .Kriitfjl Ba aibfja" l^S« B^čev {iBlIUSalo, ^elo, ^a la pesS^, dal Fl^no se 18 morali Bbnav--|U; iii napravi^ ist^i vtisa, UUregA .bi bila al^; Posebno da BI to bilo pelo (ib lOO liasistoT. P8 oficijelnem dblii, programa iliistojbil je še '.Slavet-; pel veij lepih sjbvenskih zb8W^; Tudi mariborski alni^iii zbor, ijlsiravno ne lisjb mnogo pevcef,JS jS Pfiv lia^ho FoerstffjSlb .Kitico narodtiih pesmij". To smo imeli priložnost ob enem slišati lepo vbran mešan zbor, moški in izvrsten ž^ski kvltrtet Cistd iiepričakb^h bil je jlk pri pesmi .Triglav", vse sc je le radovedno oziralo, od kod dohajajo ti glasovi. Odobravanje bilo je čisto zasluženo. H koncu peli ste še, namesto da bi se omenjena kitica ponavljala, gospa Šunkova in gdč. Olga Berdajsova prav nežno jedno Vilharjevih pesmij v duetu s spremljevanjem orkestra. Ne vemo, kateremu glasu bi prednost dali, ali milemu sopranu ali pa čistodonečemu altu. Veliko smeha provzročil je ljubljanski kvartet s svojo naravno kitaro. Ker je bilo občinstvu to še novo in neznano, je moral ta komičen kvartet po vrsti nastopiti. Omenimo naj še, da so tukajšnje ndrodne gospodične Olga Berdajsova, Ženica in Josipina Srne-čeva s primernimi nagovori izročile .Ljubljanskemu čitalničnemu zboru", .Slavcu" in .Triglavu" prav lepe vence, za katere so jih tndi zastopniki teh društev prijazno zahvalili. Sledila je na to prosta zabava in le prehitro potekel je čas, da smo se morali posloviti od dragih nam bratov, ki so se vračali nazaj na svoj dom. Ponosno naj bo .Slov. pevsko društvo" na ta koncert, ki je bil najsijajniši na Slov Štajerju. Zahvalo pa zasluži tudi tukajšnji slavnostni odbor, vzlasti g. predsednik Berdajs, ki se ni vstrašil ne truda, ne sovražnega hujskanja, marveč je moško delal naprej, in veliko k tema pripomogel, da se je vse v tako lepem redu vršilo. Slovenci podpirajmo drnštvo, ki goji pošteno slovensko pesem, s petjem bomo vzbudili narodnost, katera še po nekaterih krajih spava, s pesmijo blažili srca, posebno kmečkih mladenčev, da se bodo zanaprej raje lepega petja poprijeti, kakor ponočnega kričanja. Z lepim petjem pa bomo tudi nasprotnikom pokazali, da ima Slovenec tudi zmožnost za umetnost, sosebno za glasbo. Bog daj torej tndi zanaprej obilo vspeha .Slov. pevskemu društvu". Politični pregled. v Ljubljani, 14. avgusU. Netrait|e d«ie«le. ČeSka. Namesto umršega Salaška je praška trgovska zbornica izvolila v državni zbor vseučiliščnega profesorja dr. Josipa K a iz 1 a. Nemškj člani niso glasovah. — V torek je dr. Rieger v .Češkem klabu" ožjim somišljenikom poročal o svojem razgovora z grofom Taafiejem. Navzoči so bili mej driigimi dr. Mattuš, župan dr. Solc, dr. Škarda, dr. Ž4k, Žnpan Topinka. Posvetovanje je trajalo dve uri. Sklenili so, da odMk tUh čMii določi točko 8, ilotbijiem češkem dHte je««: = iiHtoden-Blatt" Bjie, da se češk SMelni snidlj^ncem leptempra in da se bodS Biej tem zastopnlll obeh Bi.___i. »i_____ tav» ' . , . "^i.. ..... Itrank ge pogajali o spfltt; vUda oe boM l^jHivala Ba nottaab stranko. „N. ftr. PreMi' M «fomi, da bi prišlo do novih pogiilfij, terJlMI Vso odgovor- In kaj je Cilko fako vabilo iia otočec? Zakaj si je baš izvolila Veliki gliia('en? Na otOk^i je kllr mrgolelo ljudij; dosj^elo je sem Več procesij, p'eTči in pevke so hoteli Jedeln dnizeg> presiti in — prebpiti. CiTka se zgabi med toTpaAii. Ne ozr^ se ni na levo, ni na desno, ter hiti tfa k cefkvici. .Zvonček želja" je pel v enomer, Cilki močno bije srce. Se bode li preHla^škozi (e grnSe? Kapnč vse moČi; 'k sreči se jamejo bbijepot* Hlki rikzhajati na fse st/ani in 'pred'Vhodom se naredi prostor. Cilka ima tb^ej jas'ia'pr^miSljčVanje. Vedno ji hodi na mi^el Andrej. OotoTo se zdaj Sprehaja po Kr., a ona se rine t čej^Kvičo, tja k tajnemu zvončku na božjepotnem kraji, da izprOsi od Matere Božje »polnjenje svojih želj&. A zopet jo prešiiie bojAten, da je p^bSnja iijeilt predrzna, da se ne spodobi na posTečebOBi "kraji gojiti take prošnje; a vendar hiti naprej. Zdaj stoji že t cerkvici. Ljodje odbijajo in prihajajo; vsak pozvanja in oči svoje zlnpljivo obr«H v obraz nebelke prfproSnjice. Cilka je stl^kfat ie hotela ziip^bstiti ta kraj,'« neka nevidna moč jo tadržaje. Stegne roko po vrvici, da bi zacinkala proii^jo svojo, —'a t tem hipu pojavi se ud nasprotne strani ba pragu lepo rasten mladenič z osmevom na tistnih in fskrih bČij.....Cilka skoro omedleva, ni ji mdči pozvoniti, pred OlSmi se ji kar stemni. Andrej prime Cilko za roko ter jo odvede iz cerkvice na drugo stran. Zvonček je pa dalje pel, prihajali in odhajali so ljudje z različnimi željami, itolefhimi in 'Iprošnjami. .Menila sem, da si v Kr. in se sprehajaš po trgu",'spregovori Cilka, ko se zopet zav^. .'Nn, in jaz 'zopet sem mislil, da si v naši cerkvi na Brčznici. Cema si šla na božjo pot, zakaj si hotela zvoniti? Kaj te boli? Prosim te, Cilka, pbvej mi odkrito!" Cilka molči. Zre na ^odpustke", koje ji je nakupil Andrej in misli, saj vendar ni tako nezvest in ni pozabil nje, ker je prišel za njo na božjo pot. .Oh, kje sva se srečala?" vzdihne Cilka; Andrej se pa Zamisli, očita si na tihem, da vendar ni lepo tkvnal s Cilko. Na bleškem otoku sta se dogovorila. Ko se bpoladne tolpe ternih Ijadij in božje-l^otn^kor i^zidejo in odrinejo od dražeistnega otoka sredi rahlo plnskajočih valov, stala dta pred rajsko-milim obrazom' Božje BOgorodice dva mlada božje-potnlka, dolgo sta iskreno molila, potem pa hitro Odrinila plr^ko'plati in domov. In glej! Želje njune je spolnil .zvonček želja*: čez leto in dan stala sta r domači cerkvi pred altarjem kot ženin in nevesta. A. S. :ovarja le čisto icev. bost pt^btiti .Viadi. sM'ta littHg Itrankii^o stftiigCe nes^HiVljivih črna Gora. Kakor se zagotavlja iz Cetinja, Sričela se je tarška vlada pogajati z nekim društvom, i b) vhfniU rel^« Bojana. Troški bi znašali neki 3,630.000 frankov; tretjino bi trpela Črna Gora. Bibiče, ki bodo vsled vravnave omenjene reke oškodovani, mčni baje turška vlada odškodovati. Srbija. Ker je ugodila turška vlada bolgarski noti z ozirom na imenovanje bolgarskih škofov t Macedoniji, storila je srbska vlada v Cetinji in Atenah potrebne korake, da se v zvezi z Grecijo in Črno Goro ugovarja omenjeni naredbi turške vlade, ter zahteva od nje, da jih odškoduje v vkupnih interesih. — Bržkone mlatijo Srbija, Črna Gora in Grecija s temi zahtevami prazno slamo. Težko in nerada je ugodila tarška vlada bolgarski želji z ozirom na cerkveno vprašanje, da bi pa zdaj še osta-im balk&nskim državicam ugodila, fie misliti ni, Francija. Kakor se poroča iz Pariza, sklenila e francoska vlada po svojih zastopnikih z nekaterimi sosednimi afriškimi državicami v medsebojno zavarovanje pogodbo. S tem pridobi francoski vpliv v Afriki vsekako mnogo. Nemčija. Iz Berolina se 12. t. m. poroča listom: Popotovanje cesarja Viljema na Rusko bode imelo le v tem zmislu politiški značaj, da bodo vsled medsebojnega občevanja iruskega in nemškega cesarja, kancelarja Caprivija in rnskih državnikov ponehale napete osebne razmere med vladarjema, katere vplivajo kolikor-toliko na vnanjo politiko. Anglija. V angleški armadi se kažete nezadovoljnost in nepokorščina od dn^ do dne bolj predrzno. Tu pa tam odreko vojaki meni nič tebi nič svojo pokorščino do svojih dostojanstvenikov, in le šiloma jih opomnijo z dragimi četami njih vojaških dolžnostij. Moštvo se pritožuje, da jih podčastniki brez dovoljenja častnikov silijo snažiti ob nedeljah sedla, orožje itd. Vsled tega so menda preteklo soboto razrezali nezadovoljni vojaki mnogo sedel, katere so morali snažiti. Ko zavladate taka nepokorščina in nezvestoba med vojaštvom, tedaj se začoo majati tla pod državnim obstojem. Ko bi zapretila Angliji nevarnost od kake države, ali bi se mogla zanesti na take rojake? Porttigal. Iz Lizabone se poroča 17. t. m.: Dočim se je Anglija zadnji čas v svojih pogodbah s Portugalom, Nemčijo in Francijo z ozirom na afriško ozemlje okoriščala, vstal je proti njej sovražnik, kateri jej bode dal že kaj več opraviti. Nekdanji portugalski poročnik mornarice, Azevedo Ea-tinho, je bil guverner na reki Šire, ko je Anglija to ozemlje odvzela Portugalu. On se ni hotel podvreči, temveč zbral je več Portugalcev in domačinov ter na svojo roko napovedal vojno Angliji. Z vso eneržijo postopa proti Angležem, katere podi z omenjene pokrajine. Neki angleški pomorski družbi je vzel ladijo, moitvo je pa vjel. Portagaleka vlada je izrekla sicer svoje obžijovaoje, a pomagati ne more ničesar; zakaj Eutinho ni v portugalski službi in se bojuje na svojo roko t pokrajini, katero si Angleži prisvajajo. Ker ima Eatinho vrle 'čete in tadi domačinb na svojej strani, ne boilo ma mogli Angleži tako hitro 'do živega. Španija. Poročilo, da se je v provinciji Ali-cante prikazala kolera, se potrjuje. V Villajojsi, ? imenovani provinciji, je zbolelo od 8. do 10. dni t. m. 18 ljudij in od teb 15 umrlo. V Ailereni je zbolelo za kolero 13 oseb in od teh so 4 umrle. — Iz Madrida se poroča 13. t. m.: Na otoku Yapu (Avstralija) so mpali divjaki španskih vo- jakov ter usmrtili jednega poročnika in petdeset mož. Gorerner filipinskih otokov je dobil povelje, da pošlje na omenjeni otok htdijo s četami, ki naj store potrebne korake 'proti upornikom. Izvirni dopisi. Iz Črnomlja, 13. avgusta. V št. 166. .Slovenca* bil je priobčen od tu dopis, ki se je tadi malo dotaknil tukajšnjih razmer. Kar t št. 178. g. voditelj šole objavi obširen popravek. Kaj pa popravi? Ali ne priznava sam, da je bilo letno šolsko sporočilo kratko? Kdo je'pa kaj druzega trdil? Da ste začeli varčevati že pri letnih šolskih sporočilih, tudi prav; saj belokranjsko ljudstvo itak kmalu ne bo zmoglo več druzih obilnih šolskih troškov. Priznava, da je bil celo I. polletje popolnoma prost, da je le nekako iz milosti prevzel 4 nre računstva r II. razredu in le-te ure učil, kedar ni bil zadržan. Ali pomisli naj gospod nadalje, da je pa bilo v II. polletji le šest tednov, o katerih je bil cell-tedenski pouk, t vseh drugih tednih je bilo pa eden ali več dnevov brez šole. Ce pomisli poleg tega na dneve, katere je porabil za nadzorovanje v I. in II. polletji in oosebno na samo 4 ure celo I. polletje na teden, mora pač pripoznati, da je celo leto k večemu pet tednov po 20 ur na teden učil. In to je vzrok, da so se mnogi, prejemSi sporočilo, čudili njegovi — kaj naj rečem — ■o, pozabljivosti, da si je napisal za celo leto kar po 20 ur na teden; tai«j tadi pač ni bilo prehudo rečeno, da se je g. Mrda zmotil. Da je bil težaven |Mk te drugega učitelja in učiteljici, ker je g. voditelj večkrat zadržan v šolo priti, in da ga morajo drugi čestokrat nadomeščati, je resnica; pa to je bilo splošno rečeno, kajti enako se je že več let godilo. Da vsled tega pouk v šoli trpi, spričuje večkratno godrnjanje učiteljev, katero je dopisnik pogostokrat slišal na svoja ušesa, in more tndi z zanesljivimi pričami potrditi. Že marsikdo je rekel lu bo še rekel, da šola ne stoji na pripravnem kraji. O^ioli cerkve je bilo . namreč v prejšnjih časih pokopališče, krog katerega se je hodilo po poti, ob kateri so stale hiše. Eo so odpravili pokopališče in porušili zid, katerega temelj se je še dobro poznal pred zidanjem šole, je mestna občina kupila sa šolski prostor dve hiši, prav za prav dve leseni koči in porušila, ter porabila ta prostor, kjer ste koči stali, pot mej kočami in starim zidovjem in velik kos starega pokopališča za zidanje šole. Zastonj je farna duhovščina temu ugovarjala, zastonj mnogoteri temu godrnjali in se jezili. Všo-lane občine so res želele mtt\ 4i«h> *4Mko -««Aive, pa tako ntkdar ne, kakor adlaj Da ae je lola tako počasi midala, da ni Ma ^olOieMm j«teijv dnrtt»a. (Bosensko-ereegovska batalijona,) ki sta včeraj po morju dospela v Trst, odpeljeta se danes zvečer 4z Trsta in se pripeljeta jutri zjutraj s separatnim Tlakom ob-8. uri 20 minut t Ljubljano, kjer ostaneta na kolodvoru juine železnice dobre pol ure. Pričakovala bode vojake iz nove Avstrije godba domačega pešpolka baron Kuhn. Oba batalijona štejeta dva štabna častnika, 33 častnikov in 627 mož. Obleka njihova je: Rdeči fes, svetlo-modra suknja s rdečim egalizovanjem m žoltimi gumbi, svetlo-modre Mače po niirodni noši in modrosivkast plašč. Batalijona sta izborno izvežbana. Vsi vojaki so kore-ofaške, pristno jugoslovanske postave. (Is Zain^ba) se poroča, da so mnogi čestilci 8tro8smayerjevi pred njegovim odhodom iz Rogatca priredili banket. Pri tej priliki je na prigovarjanje ikotovo poljski zasebnik Pabrinski daroval jngo-slovanski^'Akademiji 70.000 rubljev. (DnhoTBiike prenembe v Ijabljanski ikoflji.) župnijo Breznico je dobil čast. g. Ant. Hočevar, župnik t Šentjošto nad Polhovim Gradcem. — Premeščeni so čč. gg.: Janez Nemanjič iz Fare pri KosttHu v dentjurij pod Knmom; Anton Bo-janec iz Šentjurja pod Kumom t Šentjanž; Janez Bol ta iz Šentjanža v Ledine kot tarni oskrbnik; Janez Lavrenčič iz Cerkelj r Kranj; Valentin Bernik iz Moravč v Vrbpolje kot Lichtenberški beneficijat; Anton Žnidaršič, novomašnik, pride v Faro pri Kostelu; Franc Bi rek, semeniški duhovnik, v Kočevje; Janez Ambrož iz Križevega pri Ko8tanj«*iei v Moravče; Vaclav Vondrašek, novomašnik, v Križevo pri Kostanjevici; Valentin Lavtar. ekspozit v Trnju pri Slavini v Kropo; Matevž Pintar k Šentri^ttfta v Tr^je kot ekspozit; Janez Šiška, semeniški duhovnik, v Šentru-pert; Franc Košir iz Sentpetra pri Novem Mestu v Škooijao pri Dobravi; Jane« Hromeč iz Borovnice v Sp. Log kot farni oskrbnik; Ludovik Schiffrer, semeniški duhovnik, v Borovnico; Anton Tra m te iz Dobrepolja v Šentpeter pri Slavini kot ekspozit; Janez Zakra.jšek, novomašnik, v Metliko; Janez Strnad iz Košane v Babnopolje kot farni oskrbnik; Ludovik Jenko iz Trnovega pri II. Bistrici vKošano; Franc Ferjančič, novomašnik, v Trnovo pri II. Bistrici; Frane Krek iz Cirknice v Cerklje pri Kranja; Janez Hladni k iz mMbave^''Osadca v Cirknico; Vincenc Vidergar iso šli nekateri Slovenci, ..^kalror poroča . .S. Post", skozi Gospodske nlice in se razgovariali v evo>em josiknJ' Neaadno-se. prikaže na oknu. neke hiše človeče,. ki zakliče v sveti germanski jezi: .Hell dem grossen deutschen Reiche!" — ^HmI' nar sa, so laag Du •irillstl* odgovori eden Slovencev; aato zgine Cierman z okna, na ulico pa-.prileti steklenica,'ki je bila menda namenjena komu na glavo. (Slov. pevskemu drnštvn) je daroval g. Stanko Pirnat, notar vZatičini, 10'gld., neimenovan &gid.< Srčna hvala! (Za. pogorelo ccrkev m fiaiki) je daroval velečast. gosp. J. Razboršek, dekan v Gradu, pet goldinarjev. Bog piati! (Nemška temeljitost.) .Sddst. Post" se poroča od nekod: Pred kratkim je Mia takaj skušnja v šoli. Učitelj: ^Kateri «o bili prastanovalci v naši domovini?" Učenec: ^Rtmljafli.^-Vzhadni Goti, Za« padni Goti in Obri. Od teb zadnjih, pohajajo Slovenci." Vse navzoče občinstvo je glasno odobravalo točni odgovor učenca. Naj bi gospod učitelj vzel v roko KronesoTO zgodovino Štajer$j(e, da pe bi učencem pravil take budalosti o slovenskem po-kolenstvu. (Treščilo je) danes popoldne v zvezdi vedreča gospoda Andreja Vadnou-a oženjenega odvetniškega uradnika, in gosp. Riharda MQller-ja, ki službuje pri c. kr. okraj. del. sodišču v Ljabljani. Prvega prenesli so težko poškodovanega v bolnišnico, drugega pa na njegov dom. (Savinjski „Sokol") ima dne 17. t. m. ob 5. uri popoldne v gostilni g. Ivana Lipolda redni občni zbor. Na dnevnem redu so: poročilo tajnikovo in blagajnikovo, volitev staroste, podstaroste in odbora in nasveti. (Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Turjak imela bode v nedeljo, dne 17. avgusta, ob 4, uri popoldne v gostilni pri ,Prajarju" v Turjaku svoj letni občni zbor po naslednjem vsporeda: 1. Pozdrav prvomestnika. — 2. Poročilo blagajnika in tajnika. — 3. Vpisovanje udov in pobiranje letnine. — 4. Volitev odbora in zastopnika k glavni skupščini. — 5. Razni nasveti. — Vsi dosedanji udje te drnžbe in vsi rodnijubi iz okolice so k temu zboru prijazno vabljeni in prošeni, da bi ga v obilnem številu počastili. Odbor. (Slavnost v Bledu) priredi zdraviško predstojništvo — kakor se nam iz Bleda — v proslavo rojstvenega dne K j. V e 1 i č a n s t v a cesarja v predvečer, t. j. 17. avgusta in v ponedeljek dnč 18. t. m. Vapored je ivastopni: V nedeljo 17. avg. ob 3. uri popoldne promenadni koncert v Lujizinem kopelišči; ob 5. uri tombola pri Mall-nerju; ob 8. uri zvečer jezerska slavnost in občna razsvetljava po jezera. — V 18. dan avgusta: Ob 10. uri dopoldne velika sv. maša v cerkvi na otoka; ob 4. uri popoldne promenadni koncert; ob 9. uri zvečer slavnostni venoek v Mallnerjevem hotelu. Darila za tombolo vsprejtuna občinska pisarna. Cisti dohodek namenjen je stavbinskemu zakladu za zgradnjo ubožnice v bleški občini (Utonil) je minoli ponedeljek vojak 97. pešpolka v potoku Nanošci onkraj Postojine. (100.000 gld.) more se dobiti z dvema srečkama 4ttBajske razstave. 50.000 gld. znaša .glavni ulabit&k .pri vsakem žrebanju. Srečke so po 1 gld. in veljajo za obojno žrebanje. Prvo žrebanje je danes ob 6. lUri zvečer. Raznoterosti. — Ob smrtni uri. Ko je Troplong, predsednik francoskemu senatu, globokomisleči učenjak in jeden prvih pravnikov v Franciji, ležal na smrtni postelji, rekel je: „Ko enkrat človek mnogo prebere, preštudira in )e dolgo na zemlji, spozna, ko se mu približa smrt z mrzlim dihljajem, da je katekizem edina resnica". Pač lepe in premisleka vredne besede. — Dvanajstnadstropna biša. V Cikaga nameravajo sozidati velikansko hišo, ki bo imela dvanajst nadstropij. Poslopje bode stalo neki 2,000.000 dolarjev. To bode bržkone največja hiša na svetu. Telegrami. Dunaj, 14. avgusta. Cesar je odpustil 98 kaznjencem po različnih kaznilnicah ostanek zapora. Povodom četrte slavnosti nemških pevcev je Dunaj okrašen z zastavami. Od 17 pričakovanih posebnih vlakov s pevci jih ie prišlo 12 že dopoldne. Ko je došlo 4000 pevcev iz Saksonskega, došel je posebni vlak berolinskih pevcev na severnem kolodvoru, Došlece je pozdravil državni poslanec Fuss, na kar ga je predsednik bero-linskega pevskega društva. Rumpl, prearčno za prijazni sprejem zahvalil. Čez pol ure po prihodu berolinskih pevcev so se pripeljali pevci iz Vratislave. Te je sprejel občinski svotnik Zeitler. Pariz, 13. avgusta. Došel je semkaj kardinal Lavigerie zaradi predpriprav za protisuženjski kongres, ki se bode vršil tu dnž lo. oktobra. ^BordMUlx, 13. avgusta. Pri Vgosu je skočil vlak s tini. Dva pri vlaku poslujooa moža sta mrtva, jeden popotnik je težko, mnogo lahko ranjenih. ^Peterburg, 13. »Vgust4t. Nemški cesar se pripelje 17. avgusta v Narvo, 19.. 20. in Ž2. se vdeleži vojaških vaj, 23. in 24. ostane v Peterburgu. TreiueuMko Mporo^Ilo. Cai opAzovanja 13 2. u. pop 9. u.zTee. Stanje irmkomara T mm toplomtn po Ctliijs ril'. *jut.i »ijrri iti« Veter Vreme 731-8 731-9 si. zap 25-6 si. jzap. 204 I lil megla jasno I del. oblaJ. 0-1 dež Srednja temperatura 20 9°, za 1-8° nad normalom. l>iinalNka borza. (Telegratii-no poročilo.) 14. avgusta. Papirna renta po 100 gl. (s le* davka) 88 gld. Srebrna „ 5'., , 100 . , 16% „ 89 „ avstr. zlata renta, davka prosta . . 109 „ Papirna renta, davka prosta......101 „ Akcije avstr.-ogerske banke............980 „ Kreditne akcije................308 „ London...... ......115n Srebro......... . . — „ Francoski napoleond........9 „ Cesarski uekioi......... . 5 „ Nemške marke „ 35 kr. 60 „ '5 „ 15 , « '■5 „ - " 14 I ■19 „ Shzla organista in meisarja razpisana .je pri sv. Marku uiže Ptuja do konca septembra t. I. Prosilci uai svoje prošuje vložijo pn cerkvenem predstojništvu. (3—3) Naznanilo in priporočilo. Podpisani naznanja p. n. svojim naročnikom, da se je preselil iz Kolodvorskih ulic št. 10 na sv. Petra predmestje št. 4, in se priporoča za obilne naročbe po najnižji ceni gospodom, gospem in gg. dobovnikoni. Odličnim spoštovanjem J, nzmto, pili^lcill-. Kolodvorske ulice 4,' rjiibljaiia. (3-2) Avgust Matč, čevljar. nn poroča vsakovrstne puške, samokrese (revolN«rie). v.sakovr8tno lovsko opravo in strelivo po najnižji ceni. Vsprejema vsa v to stroko vštevajoča se naročila iz izvršuje popravila irpežno ia zanesljivo. (4-2) Žrebanje danes ob 6. uri zveto! Srečke dunajske 2 glavna dobitka k-j« Srečka Je veljavna za obojno žrebanje. DriNjo žrebanje 1.5« ol^tobira. S^ 1 lil dobe"' s«' pri (20-21) recke po | gld. C.C.Mayer.ju v Ljubljani. JJnhIjana ; Tržaška cesta štev. 29 priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu lepo, ukusno in solidno izde-, lane salonske in navadne lon-čene, belo, rujavo, zeleno in I slonokoščeno osteklene, ognju protivne liccl v najraznovrstnejših oblikah, ' kakor tudi vse v to stroko j spadajoče izdelke po najnižjih cenah. ! Cenilnike jtoHUjam na zeljo I franko. Zastopništvo I pri (40-21, Vidic & Comp. ! Slonove ulice. Trgovina z železnino Albin C. Ahčin-a ima vedno bogato zalogo stavi»iiiske$;a orodja, lopata krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in okna, pantov i a ključavnic, zapahov, žebljev h drota, vijakov, železa pleha, drota, mesinga, bakra kositarja, cinka, naklov, precepov z vijakom (.šraubštokovj, ter vrtalnih strojev za k^učarje in kovače, kladev, svedrov, obličev, pil in dletov, tudi dinamita, vžigalnik vrvic in kapic. (24-23) Staro železo, mesiiia;, baker, kositar, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjili cenah. OIiJNATB BARVE ko»iiltar«kllt pii^lrah po p4»l In Je«leii kilo pi'il><>i-o^a najceneje tovarna oljnatih barv, laka in firneža i* i! (71) semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.