St. tfe. V Ihibiiafil, dne 16. aprila 1S24. teto. Vf. Glasilo '»Samostojne figi kmetijske stranke ža Slovenijo41, Naročnina: celoletno . • ■ « poluietno • . . . četrtletno . . . . Posamezna Številka Din 25r— Din 12-50 Din T— Din !•— Kmet pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnal si sam! Inserati: mali oglasi do 9 petit vrst .....•».*.. a litn 15» večji Inserati od 10 petit vrst naprej ....... t Din 2*— notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta . . . . & Din 3*— Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiži »Ekonoma". Za Veliko noč. Tovariši! Kakšni so Vasi občutki, ko prihajajo glasovi velikonočnih zvonov do Vaših src? Kakšno je razpoloženje v Vas, ko čujete staro velikonočno pesem: Zveličar gre iz groba...? Ali se Vam ne zdi, da je vse to odmev iz onih prvih časov, ko ste se veselili spomladi z ono otroško nestrpnostjo in hrepenenjem, kakor se vesele Velike noči danes Vaši otroci? Rodovi so se menjali na kmetski zemlji. Eni so padali, legali v grob, prihajali so novi, mladi. In tako je šlo skozi stoletja do današnjih dni. Vsi so se veselili ob gotovem času Velike noči in s hrepenenjem so pričakovali spomladi. — Poglej — je dejal kmet tiste dni svojemu sinu — poglej in pomisli! Ta ljuba zemlja, po kateri grebeš s svojimi rokami in jo močiš s krvjo, gnojiš s solzami, le ona ti je hvaležna in zvesta. Zato poskrbi, da izkoplješ iz nje svobodo kmetskemu domu in rodu svojemu, kajti zasužnjena sta oba. In legla sta oče in sin in sinovi sinovi v grob, a svobode ni bilo... — Poglej — je dejal kmet te dni svojemu sinu — poglej in pomisli! To ljubo zemljo^ po kateri grebeš s svojimi rokami. ti hočejo iztrgati in tebe ugonobiti. Toda ne daj se, dovolj je! Glej, prihajajo bratje iz vseh delov širne države in ti dajejo roko v znamenje ljubezni in bratstva. Enako preganjani, zatirani in izkoriščani se združujejo bratje na jugu in se zbirajo pod zelenim praporom. Dvigni se, ne oklevaj, pohiti bratom nasproti. Na to Veliko noč naj prevpije tvoj glas po svobodi velikonočne zvonove! Kmetski sin, otrok domače grude, glej, zemlja tvoja, ki te je rodila in hranila te poziva: združi se! Osvobodi me! Prisegamo ti, mati zemlja, ne bomo preslišali tvoj sveti glas! Milijoni ječej, ker počiva prokletstvo nad njimi. Brat zatajuje brata, ga izkorišča in mu sesa kri iz utrujenih žil. Dovolj, dovolj! Mar smo zato ustvarili to lepo državo, da se ljudstvo muči z neznosnimi bremeni, z lakoto, pomanjkanjem in uničevanjem narodnega gospodarstva? Otresli smo se suženjstva, da živimo svobodno, da živimo v državi, kjer vlada mir, red, sloga in blagostanje. Kdo ste Vi, M hočete teptati naša prava in svobodšči-ne, za katere smo krvaveli? S kakšno pravico se pooblaščate izvajati nad na- rodom nečuvena nasilja? Talko mi nismo razumeli obljubljene svobode. Opominjali smo Vas in svarili, vi nepoštenij, zločinski samodržci, da je, treba, da se mora spoštovati narodova volja. Vi pa ste šli preko tega in ste vladali hujše, kot tirani. Poizkusite sedaj, ako boste mogli preko naših združenih sil! Dolgo smo čakali in trpeli, hoteč vas dovesti do spoznanja in spreobrnjenja, a vi ste se nam rogali in spletali vedno ostrejši bič, izmišljali vedno okrutnejša nasilja. Niste vprašali niti pomislili vsaj za trenutek, kam to vodi. Z nasiljem ste vlekli narod za seboj, Vi izdajalci zemlje! Ljudski glas, božji glas, pravijo, in ljudstvo Vas proklinja, proklinja Vas Pra-vicat kateri pljujete v obraz! Ostali ste brezčutni. Ljubezen do brata Vam je popolnoma tuja, Vi sužnji strasti. Toda čednost je še vedno premagala strast, pošteni kmetski narod bo zmagal vas. Za vedno Vam bo izvil iz rok Vaš bič in ga z Vami vred treščil v prepad. Takrat, tovariši, pa bo naša Velika noč. Kako mogočna bo naša velikonočna pesem, ki bo odmevala po zlatem polju, po zelenih šumah), po planinah in gorah. To pesem bo pela naša ljuba osvobojena majčica zemlja, peli jo bodete Vi, njeni sinovi, pel jo bo poslednji človek, ki je v tej državi danes izkoriščan in zaničevan. Naša velikonočna pesem se bo razlegala od Triglava do Vardarja in dalje do Kajmakčalana, kajti pel jo bo 10 milijonski kmetski naš narod. In da pospešimo to Veliko noč, naj oživi v nas ono mladostno hrepenenje po spomladi; ono nestrpno pričakovanje, katero smo občutili kot otroci. Združimo se s bratskimi srbskimi in hrvatskimi tovariši-kmeti v eno močno vojsko, katera bo kljubovala vsem nasprotnikom in osvojila bodočnost kmetskega naroda in države. V združitvi vsega kmetskega stanu v državi je rešitev države, je naša Stara pravda. To, tovariši, naj bodo naši velikonočni občutki. V boj za Staro pravdo in združitev kmeta v državi! Naročajte Kmetijski list"! Pošteni slovenski javnosti. Povodom objavljenja »Proglasa zemljoradnikov« je čutilo »Jutro« potrebo napasti zlasti mojo osebo in to zaradi ostrih besed, ki jih je stilist proglasa čul in izbral izmed velike zbirke, ki je letela na glavo g. Pribičeviča in demokratskega kluba, čim se je pojavil v zbornici kot novopečeni minister. Jaz sem čul samo nekatere kakor: Kačaci, odmetnici, izdajice in zato, ker sem ostali čas uporabil za pomirjevanje dr. Magovčeviča, Čičeriča in drugih, ki so svoje predvčerajšnje kolege hoteli ubiti v ministrskih klopeh. Na vse to se pa je g. Pribičevič »zlatkano« smejal, čeprav po sili. Razume se, da ne odrekam »Jutru« pravice, da me je navzlic temu napadlo. Toda pri tem je »Dolfijada« zašla na teren, ki ni več kritika javnih delavcev, nego umazana kleveta. Zato sem v zadnji številki »Kmet. Lista« pozval imenoma gg. dr. Žerjava in dr. Kramerja kot bivša ministra in edina odgovorna činitelja pri »Jutru« naj omenjena namigavanja izne-seta konkretno. To se ni zgodilo. Pač pa je »Jutro« molčalo ves teden, torkova številka pa je — zvesta staremu sistemu odgovarjati SKS, ko je »K. L.« že v tisku, prinesla novo »Dolfijado«, v kateri dokazuje, kako so »JutTovci« upravičeni tolci mene »po zobeh«, kako sem »razžaljen«, kako sem eden tistih, ki delajo »vse mogoče«, če jih pa trdo primeš, so pa nedolžni itd. Kratko rečeno: sam »zos« provinci j alnih šmokov III. razreda! Kam je izginila tista pjvotehniška stilistika dunajske »neuefreiepressovske« in penižekovske« žurnalistične dobe? Gospodje: Vi ste namignili na osebno nepoštenje in tu je treba dokazov! Drugače ste pa navadni figarji, ki ne morete nikogar razžaliti! — Kar tiče pa »g. Pucelj stiska rad roko g. Pribičeviču«, je pa stvar takšna kakor z vami; stiskam le ponudeno mi roko. Če je g. Pribičevič čutil to potrebo večkrat, mu tega ne zamerite gospodje, saj je ravnal Ie po vašem vzgledu. Tudi pri vas sem bil mil in drag in dober in pošten, dokler ste imeli upanje, da me pridobite, nepošten in nespreten, nesposoben in smešen, ki »vse zavozi« pa sem postal še le. ko ste izgubili vsako upanje, da izdam naš kmečki program ter se udinjam politični kliki, ki se zbira okrog nesrečnega slovenskega židovskega bastarda. Ivan Pucelj. Uredništvo in uprava želita vsem naročnikom „Kmet. lista" vesele velikonočne praznike! Demisija Pašič-Pribičevičeve vlade. Ko še ni bilo Radičevih poslancev v Beogradu, so radikali in demokrati venomer govorili: V skupščini je mesto Radiča, tu naj nastopi za svoje pravice! Ko pa je Radič poslal svoje poslance v Beogradu, pa so jim radikali in samostojni demokrati onemogočili vstop v skupščino. Beograjski vlastodržci so pač znali, da izgube v istem hipu, ko se pojavijo v skupščini poslanci Radičeve stranke večino in zato so segli po nasilju in preprečili verifikacijo Radičevih mandatov. S tem protipostavnim dejanjem so si radikali in Pribičevičevci sicer trenutno pomagali, toda samo trenutno. Zakaj z nasiljem se ne da vladati in pravica zmaga prej ali kasneje. To čutijo danes tudi radikali sami in zato hite, da končajo svoje trgovske posle, kajti trgovina je za nje upravljanje države, in da nagrabijo še v zadnjem hipu denar za volitve in pa seveda tudi za sebe. Pri tem so se jim pa računi nekoliko pokvarili. Opozicijonalni blok je namreč sklical sejo vseh svojih članov in z velikansko udeležbo poslancev dokazal, da sedanja vlada nima večine, da mora zato po parlamentarnem redu odstopiti. Na seji opozicijonalnega bloka se namreč ni zbralo nič manj ko 157 poslancev, torej več ko polovica vseh poslancev, ki jih šteje naša skupščina. Seje so se udeležili sledeči klubi: Klub poslancev Radičeve stranke 63 poslancev, demokratski klub 33 poslancev, Jugoslovanski klub 24 poslancev, muslimanski klub 18 poslancev, zemljoradniški klub 11 poslancev in nemški klub 8 poslancev. S to sejo opozicijonalnega bloka je bilo vsemu svetu dokazano, da je skupščina, torej narod, proti sedanjemu ko-ruptnemu režimu, da mora ta odstopiti in da mora v državi zavladati red in poštenje, da se mora tudi za Jugoslavijo pričeti doba vstajenja. Radikali so sicer hoteli premolčati vtis seje opozici-jonaicev, toda resnica je bila premočna in ko se je Pašiču ponesrečil še zadnji manever, ko je hotel kar na svojo ro- ko odgoditi seje skupščine, ko se je v ta namen celo zlagal kralju, je moral tudi gospod Pašič vgrizniti v kislo jabolko in podati demisijo vlade. Gospod Pašič in radikali pa očivi-dno mislijo, da so oni država — tako so se namreč že navadili izmozgavati Jugoslavijo — in zato so pričeli delovati na vso moč, da si prisleparijo volilno vlado, da bi mogli z nasiljem, sleparijami in podkupovanjem priboriti si Pri volitvah večino. Vse pa kaže, da se jim bo tudi ta račun ponesrečil, zakaj volilne vlade jim kralj zaenkrat še ne da in tako smo prišli v krizo, ki bo najbrže trajala še precej časa. Radikali bodo seveda poizkušali vsa sredstva, da se vzdrže na vladi, točneje pri koritBi, toda tudi ta njihova namera se mora ponesrečili in sicer vsled zavednosti in odločnosti volilcev. Prejasna so dejstva in ves svet ve, da je radikalna vlada prinesla narodu samo bremena. Zato mora narod radikalno vlado odkloniti, pa naj govori še tako lepe obljube, pa naj še tako pridno laže. Samo laž so vse obljube radi-dikalom prodali, karkoli, naj lažejo, da bi lahko svoje obljube izpolnili. Toda tedaj so mislili le na svoje žepe in me na narod, zato pa mora misliti pri volitvah narod tudi le na svoj dobrobit, ne pa na koristi koritarjev. Zato si velja zapomniti: Naj govore radikali in naši demokrati, ki so se radikalom prodali karkoli, naj lažejo, da je država v opasnosti, če ne vladajo oni, narod jim ne sme tega verjeti, narod mora biti v boju proti njim složen in tedaj je poraz radikalov neizogiben, sreča naroda pa zagotovljena. Zadnji poizkus radikalov, da se vzdrže na vladi, je sedanja vladna kriza. Ta poizkus mora narod obrezuspe-šiti. S slogo vsega kmetskega ljudstva bo to tudi dosegel. Zato je za narod ugoden izhod iz sedanje krize edino v geslu: Kmetovalci vse Jugoslavije, združite se! Kmetovalci vse Jugoslavije, v boj za Staro pravdo! Lepi janičan Roman. Spisal Rado Murnib 14 Izborni obed, večini glavna točka slavnostnega sporeda, je ugajal gospodi tako, da so malone pozabili mučni prizor na dvorišču. Vratar Mate Hudak je bil javil še dopoldne, da je videl s svojega stolpa veliko cigansko tolpo, ki je bežala kar najhitreje proti Kolpi. Nihče ni mislil več na cigane — razen Salde. Urni pažeti so prinašali vedno drugih jedi v praznično okrašno obednico in natakali gostom iz vedkih vrčev. V dolenjem kotu so na vse kriplje in pretege godli in trobili, bobnali in piskali neusmiljeni umetniki, napol zakriti za cvetjem in zelenjem. Med njih hreščečo, brezobzirno godbo je zvenel glasni smeh in pogovor radostnih gostov, žvenketanje kozarcev in srebrnih ploč. Dušilen in težak je bil zrak od soparice, kakor tudi spričo močne vonjave preobilih jedilnih dišav in umirajočih cvetlic na mizah, oponah in preprogah. Vse je bilo veselo; le debeli paže Udalrik je hodil čemerno z oteklim levim licem okoli širokih nizkih miz, zakaj grajski kuhar je bil predkratkim izvršil svoje-ročno preki sod nad njim, ker je bil spustil zaspane pečeno čapljo ob ognjišču na tla. Dvignil se je grof Žiga Krupski, star suh gospod z jako Sirokir« čelom ki re»Sco ko^jo bradico, mežikal i dvobnimi očmi ter nazdravi godov-*iiku 't iraem; vse.h gostov. Zazveneii so kozarci in tisodba je zahreščala, kar se je dalo, in zunaj so grmeli težki topovi. Grof Felicijan ni ljubil dolgoveznih fovorov; zahvalil se je prav na kratko. / Salda plemenita Frauensteinerjeva je bila kar razposajeno vesela. Na glas je hvalila svojemu sosedu, pegavemu baronu Vidu Gradnikarju gostoljubnost Biagajevih in slavnostno velelepje, srkala ciprca, pomešanega z mlekom in jajci ter se smejala božjastnim dovtipom svojega kavalirja. Medtem pa je opazovala druge, zlasti grofinjo Milo, dasi ji je bil zoprn njen mirni obraz, njene krotke oči in vsaka njena kretnja. Milina, polilev-nost in prijaznost se ji je zdela gola hinavščina, njena mirna dostojanstvenost — nerodnost in lenoba, njena molčečnost — glupost; njeno kretanje se ji je zdelo smešno afektirano in njen smeh natanko preračunjen in priučen pred ogledalom. Grof Majnard je govoril z grofom Žigo Krupskim z veliko vnemo in zamahoval z rokama, kar sicer ni bila njegova navada. »Majnard ne sluti ničesar,« si je dejala. »Kjer bo prežala Čirikli? Ali izvrši naklep še danes? Ali se ji posreči? Ali najde pravi pot do jame? Nemara je bežala z drugimi vred?« Tedajci je opazila, da jo je videl grof Majnard. kako je motrila komteso Alijano. ki je z višnjevo pentljo v zlatorumenih laseh, v rdečebaržunasti obleki sedela poleg svoje matere. Njegov strogi pogled jo je pahnil v zadrego. Nehotoma je povesila oči, gledala zlatozarni vezeni Blagajev grb na finem miznern prtu in se obrnila k baronici Vi-ridi. kl si je bila iznova pobarvala obrvi in trepalnica z antimonom. »Zakaj ni tvojih bratov tukaj?« je vpraša! Majnarda grof Leonard Starograjski. »Odpotovala sta z glavarjem Andrejem Hohen-warterjem iz Metlike v Maribor, koder zboruje zdai deželni zbor. Saj veste, da se zope1*nekai kuha na Dunaju. Vojvoda Albreht je pač nemirna glava in rad nagaja svojemu bratu, našemu cesarju.« »Tudi mnogo drugih naših plemičev se je odpravilo v Maribor,« je dodal grof Starograjski. »Bogve. kaj bo. Preklicano malo zaupam zborom, saj mlatijo na njih samo prazno slamo. Cesar Friderik je počasen, skop, malenkosten ...« V tem se je vitez Ahac srečno pobratil z obema Hrvatoma in se trudil zabavati svojo čarobno so-sedinio. baroneso Osano Leuenbergovo. »Upam, da vam ne bo dolgčas poleg mene. dražestna baronesa!« ji je dejal že drugipot, si podjetno vihal brke in gledal njenega smaragdnega metulja na srebrni igli v laseh. »Veseljak sem. Vo-luptatum tribunus. Ali nisem veseljak? Ali vam nisem povšeči?« Ali Osana ga ni poslušala posebno pozorno; rajša se je menila z Nikolo pl. Radoševičem. To je malce onejevoljilo viteza Ahaca, vendar pa se je smehljal, kakor bi mu bilo čisto vseeno. Odsihmal se ni brigal kar nič več, ali bo ugajal kateri Leuen-bergovi gospodični, ali pa ne. »No. pa ne!« si je mislil nekoliko užaljen, ko je opazil, kako vztrajno lomita RadoŠevič in Osana zdaj hrvaški, zdaj nemški jezik. »Sai mu privoščim sladko punco, zakaj Nikola je pošten iak in ima mnogo Izbornega vina in me je povabil na svoj grad. Kar zasnubi nai jo! Ko zve vrli mladenič, da je Leuenbergovih deklet osmero, jo v galopu popiha z njih edinega gradu'.« Dvignil je svojo majoliko in zaklical: »Vivat imperator Probus, najpametnejši Panonec. ki je uvedel boliše trte v našo domovino! Poslušai me. ljubi moj Vidakovič, ti ga znaš dobro luckati. ti mi ugajaš. Pijva ga, dragi — kako ti je že ime? Mi-hajlo? Le pijva ga, dragi Mihailo, ko sva oba tako imenitna fanta in pustiva krasne puščobe pri miru. In tudi ti, vitez Frauensteiner. dolgočasna mumija nemška, pij z nama in ne drži se tako preklicano oholo, kakor bi bil osvobodil Jeruzalem in pokončal zmaje vsega sveta! Ex! Pereat in camera ob-scura!« »Kaj pa sicer kaj delate tukaj na gradu?« ga je vprašal zelo zagoreli, orjaško vzrasli baron Lovro Lenkovič. y »Kroniko sem se namenil pisati, kroniko. Imenitnega črnila sem si naredil od vina, šišk in galice, gospod baron! Skoda vina! Kaj naj pa pišem, ko se ne dogodi čisto nič posebnega. Predvčerajšnjim mi je ušel moj zajec Hanibal. To je vse. Komaj sem ga dobro naučil bobnati in plesati, pa mi jo je pobrisal. mrha nehvaležna.« »Zdaj bo učil druge zajce plesati,« se je smejal Vidakovič in vsi okoli njega. »Pa zlato poizkušam variti,« je nadaljeval vitez Ahac. »Menim, da se ne posreči nikdar nikomur, da bi naredil kaj zlata,« je ugovarjal baron Lenkovič. »Pač. Ali ga ni delal Nikola Flamel, vseučiliški knjigar in alhimist v Parizu? Dvajset let se je trudil mož, pa zastonj. Potlej je romal na Špansko h grobu apostola Jakoba v Santiago de Compostela. Vračaje se domov, se je poprijateljil v Leonu z židovskim zdravnikom, ki mu je bilo ime Canchez. Od judovskega učenjaka se je naučil marsikaj novega iz hermetične umetnosti. Doma, v Parizu, je poizkušal še par let in glejte! — leta 1382 je našel čudotvorni prašek, imenovan »veliki eliksir« ali »rdeči lev« ali »magisterium« ali »kamen modrijanov«. Z njim je mogel izpreminjati svinec v zlato! Naposled je imel več denarja kakor hudič toče. ,Oj, ako bo sreča tudi meni tako mila, potem, prijatelji, se bomo skupaj gostili in zabavali vsak dan!« Vsi njegovi poslušalci so se čudili učenosti viteza Ahaca, zlasti mlajši gostje, ki ga še niso poznali dobro. (Dalje prih.) i'i*" ■ --- Ob 70-letnici Josipa Sirce. Na predvečer 70 letnice starožupana gosp, Josipa Širce je priredji pevski zbor Dramatičnega društva v Žalcu slavijencu podoknico. Pri tej priliki so se mu poklonili tržani, Sokolsko društvo io Gasilno društvo v Žalcu, kakor tudi Gasilska župa žalska, ki je jubilantu izročila diplomo častnega članstva. Naito se je vršila povorka z bakljado. V Ro-blekovi dvorani se je razvil animiran prijateljski sestanek, kjer so razni govorniki slavili delovanje gosp. starožupana J. Širce. Pri slavnosti je sodelovala železničarska godha iz Celja. Slavij enec je bij rojen 8. aprila 1854 leta v Žalcu, kjer je obiskoval tudi tedaj še-le trirazi edno ljudsko šolo, ki je leta 1867 dovršil. Za 4. razred se ie pripravljal privatno ter vstopil nato v dvo-razredno realko v Celju in jo končal 1869 leta z odličnim uspehom. Ker mu je bil oče ugleden žalski trgovec in posestnik, je dal le-ta svojega Kina Pepija trgovsko izobraziti. Mladi Širca se je učil v Celju nemške korespondence, ki je bila tedaj v trgovskih krogih običajna. Leta 1871 je vstopil kot praktika rit v trgovino And. Elsbacher-j:i v Laškem; leta 1872 je prišel v trgovino z železnino ivarola Reiterja v Mariboru iti leta 1874 pa je posloval kot sotnidnik v veletrgovini F. M. Stokla-sa v Gradcu. Ker mu je bil oče že bole-hen, je bil sin Pepi poklican domov, da se povsem posveti svojemu poklicu. Leta 1885 pa je že sam prevzel doma trgovino. V tej dobi se je že g. slavljenec društvo odlično udejstvoval ter postal 1. 18#7 načelnik žalskega gasilskega društva. Svoje velike zmožnosti je uporabljal tudi na polju žalske administracije ter bil 1. 18S7 izvoljen odbornikom Ln koj tudi načelnikom okrajnega šolskega sveta ter deloval kot tak do 1. 1919. V dobi tega njegovega šolskega delovanja zaznamujemo njegov boj za prvo slovensko meščansko šolo, ki jo je ko-nečno dovolila že pokojna Avstrija. Hitrejša je bila zgolj njegova pridobitev ustanovitev obrtno nadaljevalne šole, ki že okoli 25 let dobro prospeva. Osnovna šola pa se je razširila iz tri — v petrazrednico. Leta 1887 je bil g. jubilant izvoljen tudi v občinski odbor ter bil odbornik do 1893 leta. Leta 1890 je sklenil z rajnim g. Simon Kukeconii, posestnikom žalske in laške pivovarne pogodbo z železniškim uradom deželnega odbora v Gradcu glede .gradnje Savinjske železnice, ki je stekla po zaslugi žalskega občinskega odbora tik žalskega trga, in' je v to svrho daroval 4000 gld, ker bi sicer bila .irogh speljana mimo goriškega križa. , Že kot občinski odbornik je kazal slavljenec odločno svoje narodno mišljenje ter neumorno stremel za tem, da se dvobarvno lice žalskega trga izčisti in da dobi Žalec tudi narodnega župana v osebi rajnega g. Janeza Hausenbichler-ja, ki je videl le v očeh g. Josipa Širce sebi vrednega naslednika in uvedel na žalski občini slovensko uradOvanje. Žalskim županom je bil izvoljen g. Josip Širca leta 1894 ter vodil to funkcijo 22 let to je do 1916 leta. Leta 1897 mu je umri njegov brat in vrl slov. rodoljub g. Ernest Širca, trgovec v Grižah in tajnik Savinjske posojilnice v Žalcu. Leto poprej je umri tudi oče žalskih Slovencev g. Janez Hausen-bichler, po kojega smrti je prevzel g. J. Širca administrativno vodstvo Savinjske posojilnice, ki ji je še danes njen polnovreden ravnatelj. Leta 1902 je ustanovil Hmeljarno, ko-ji je še danes poslovodja. Bil je tudi so-ustanovnik Zveze slov. gasilskih društev na Spodnjem Štajerskem pod Avstrijo ter tudi Zvezin načelnik. V letih 1898 do 1902 je bil g. J. Širca tudi član okrajnega šolskega sveta. V občinskem uradu je uvedel poslovni red, stavbeni red za žalski trg po zakonu biv. Staj. dež. odbora; skrbel je za kanalizacijo, razširjenje in tlakovanje pivovariiiske ulice, kakor tudi šolske ulice, stavbo, shrambe za gasilsko orodje, adaptiranje občinske hiše, pozneje stavbo novega šolskega poslopja, stavbo Hmeljar ne in poslovnik njenega obratovanja. Z vsemi močmi je sodeloval pri ustanovitvi družbe Elektrarne ter uredil in vzorno vodil njeno administracijo od začetka do danes. V posojilnici je delal na to, da se je kupilo pri železnici veliko stavb, sveta, ki se je že deloma prodal za nove stavbe, ki že danes krasijo novi Žalec. Tudi Oznameno-valnica za hmelj je bilo njegovo delo. V ostalem društvenem delovanju se je odlikoval g. jubilant v »Društvu za olep-šanje trga Žalec«, ki praznuje letos 30-ietnico svojega obstoja, In kaj je pomenil g. Širca v družabnem oziru? Vsaki veseli in pošteni družbi v trgu je bil g. jubilant duša. Njega je iskalo in ga išče še tudi danes vse, kar čuti rodoljubno in pošteno slovensko. Da je »zamogel žalske pevce vežbati v petju, se je uril goslanja, g. Patričk pa mu je stal ob strani. A gosli mu niso za- dostovale;« lotil se je hroimatične harmonike, da mu je bilo možno iz njih izvabiti vse one akorde, ki jih je osobito rabil za veličastno rusko himno, ki je prišla, v veseli družbi vselej tudi na dnevni red. In v tej himni se je zrcalila njegova ljubav do bratskega slovanskega naroda, ki mu je bi! vedno vzor. Zvest pa je ostal 70-letnik narodnim in gospodarskim idealom. Takega redkega moža smo slavili 8. t. m. Niemu gre naša iskrena čestitka! Njemu se klanjamo vsi, ž njim. se veselimo vsi, ki poznamo in uvažujemo slav-ljenčevo delovanje za ljudske koristi, klanjamo se onemu, ki že uživa sadove prosvetno gospod. -.'.sa in nacionalnega procvita žalskega trga in Savinjske doline. Živel 70-letnik, starožupan gospod Josip Širca! Kronist. Reorganizacija kmetijskih šol. Po razdelitvi države na oblasti so se podredile vse kmetijske šole v državi direktno kmetijskemu ministrstvu. Zaradi tega se je pokazala nujna potfeba, da se vse šole kolikor mogoče enotno uredijo in da se vrši v njih tako strokovni pouk, kakor tudi šolsko gospodarstvo po enotnih načelih. Da se obstoječi zakon c nižjih kmetijskih šolah in pravilniki k njemu temu primerno preuredijo, je sklicalo kmetijsko ministrstvo konferenco, ki se je vršila v 3neh od 25. do 31. marca v prostorih Srbskega poljoprivrednega društva v Beogradu. Konferenco je vodil star izkušen šolnik, g. Pavel Todorovič, načelnik ministrstva za kmetijstvo in vode, ki je začasno predstojnik odelenja za kmetijski pouk v tem ministrstvu. Iz ministrstva so prisostvovali konferenci še gg. načelnik dr. Stojkovič, inšpektor B. Runkovič in sekretar ing. Avramovič. Poeddne šole je zastopalo enajst ravnateljev, tri šole radi obolelosti ravnateljev niso bile zastopane. Konferenca je najprvo predelala zakon o nižjih kmetijskih šolah z dne 30. januarja 1922 in predlagala spremembe in popolnitve k njemu, ki bi jih bilo uzakoniti. Ker pa pri obstoječih razmerah hitro uzakonjenje teh predlogov ni izvedljivo, je konferenca predelala vse pravilnike k postoječemu šolskemu zakonu, izdelala nov pravilnik za organizacijo in upravljanje šolskih posestev ter predelala tudi učni načrt za kmetijske šole. Ves elaborat obenem z resolucijo, ki navaja glavne zahteve, je nato konferenca predložila gospodu ministru za kmetijstvo in vode na osvojenje in je upati, da bodo v kratkem času vse kmetijske šole urejene po načelih, ki jih je sklenila konferenca. V glavnem je konferenca stavila g. ministru sledeče predloge: 1. Nižje kmetijske šole naj se odslej imenujejo kratko kmetijske (zemljorad-ničke, gospodarske, itd.) šole. Pouk na teh šolah naj traja dve do tri leta, ker je le tako mogoče, da se učencem d& zadostna teoretična in praktična izobrazba. Prehod od sedanje do nove ureditve teh šol, ne sme trajati več kot dve leti. Kje je treba dvoletne in kje triletne šole, predpiše minister za kmetijstvo in vode. 2. Glavni namen kmetijskih šol .ie vzgajati dobre, praktične kmetske gospodarje. Zato mora biti teoretičen pouk v najtesnejši zvezi s praktičnim. Vse šole morajo biti v to svrho opremljene z vsemi potrebnimi zgradbami, morajo imeti primerno veliki) posestvo, opremljene morajo biti s potrebnim učnim osobjem, s potrebnim šoisk!n in gospodarskim inventarjem in učnimi pripomočki. Ob enem se mora dati tem zavodom zadostna budžetska sredstva, da svojo nalogo lahko brez ovire vršijo. Šolsko posestvo ne sme obsegati nad 50 ha obdelane zemlje, ne vštevši v to pašnike in gozde. 3. Vsaka šola mora z ozirom na gospodarske razmere v oni pokrajini, odkoder se nabirajo učenci, odgovarjati enemu tipu teh šol. Ti tipi so: poljedelski, živinorejski in vinarsko-sadjarski. Po katerem teh tipov je posamezne šole urediti, predpiše minister za kmetijstvo in vode. 4. Učenci se dele na državne in privatne. Državni učenci se vzdržujejo m dobivajo na zavodu vso potrebno oskrbo, to je stanovanje, hrano, perilo, obleko in obutev iz državnih sredstev. Privatni učenci plačujejo za stanovajne in prehrano predpisano oskrbnino in morajo povrniti ravnateljstvu šole stroške za nabavo perila, obleke in obutve. Državni učenci se izbirajo po okrajih in sicer za vsako šolo iz onih okrajev, ki jih določi minister za kmetijstvo in vode. Nabiranje učencev razpiše na poziv ministrstva okrajno glavarstvo. Priglašene učence izbira komisija, ki I sestoji iz okrajnega glavarja ali njego-| vega namestnika, iz okrajnega zdravnika in iz okraj, ekonoma, ozir. kakega drugega kmet. strokovnega uradnika, i kjer pa teh ni, župana. Pogoji za sprejem državnih učencev so: 1. Starost od 14 do >8 let (starejše učence se sprejema le izjemoma in sicer z odobrenjem ministra za kmetijstvo in vode). 2. Najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola.. 3. Telesno in duševno zdravje. 4. Moralna neoporeč-ljivost. 5. Da je učenec kmetski sin in 6. obvezna izjava starišev ali varuhov, da ostane učenec po končanem šolanju na domačem posestvu. Ako se ne priglasi zadostno število državnih učencev, sme ravnateljstvo šole sprejemati tudi privatne učence. V prvi vrsti kmetske sinove tudi izven določenega okoliša iu sicer pod , pogoji 1. do 4. Ce sc iz šolskega okoliša zglasi premalo učencevj, dodeli ministrstvo manjkajoče število učencev iz drugih oblasti v državi. Pri vstopu v šolo pregleda učence, šolski zdravnik. Učenci, ki imajo manjšo izobrazbo kot dva razreda srednje ali meščanske šole, morajo položiti sprejemni izpit. V pokrajinah, kjer je ljudsko šolstvo slabo, se uvede polletni pripravni tečaj, da so učenci za strokovni pouk dobro pripravljeni. 5. Učnemu osobju na kmetijskih šolah izven Srbije, ki je položilo izpite učiteljske usposobljenosti za nižje kmetijske šole izven Srbije ali v inozemstvu, se prizna naslov in položaj profesorjev. Njihovi prejemki se imajo izjednačiti s prejemki profesorjev in direktorjev nepopolnih srednjih šol. Za vodstvo ia upravljanje šolskega posestva pripada vsem stalnim uslužbencem prosto stanovanje s kurjavo in svečavo ter popust v ceni pridelkov šolskega gospodarstva za njih lastno uporabo. To se torej glavna načela, po katerih naj se kmetijsko šolstvo v državi preuredi oz. po katerih načelih je z malimi izjemami v Srbiji itak že urejeno. Kakor je videti, je resen namen merodajnih činiteljev, kmetijsko šolstvo v državi čim bolj povzdigniti. To je tudi nujno potrebno, kajti naša država je kmetijska država, v kateri se pretežen del prebivalstva preživlja s kmetijstvom. Nova doba zahteva novih ljudi. Danes ne more več zadostovati, da zna kmetski gospodar kmetsko delo samo manuelno (ročno) opravljati, on mora poznati tudi znanstveno podlago za vsa kmetijska opravila in te mu v zadostni meri more dati le kmetijska šola. Kmetskim gospodarjem se nudi sedaj ugodna prilika, da dajo svojim siiiovom-nasled-nikom dobro strokovno izobrazbo, ki jih nič ne starte. Le v izobraženem kmet-skem stanu je bodočnost naše države in bodočnost posameznika. Tega naj bi se vsak oče, ki je gospodar srednjega ali večjega posestva, dobro zavedal. Ne bodite sebičneži in ne odrekajte svojim sinovom potrebne izobrazbe v kmetijski stroki samo radi tega, ker izgubite za dve leti delavca. Izberite najboljšega sina za svojega naslednika in mu dajte za njegov težaven poklic potrebno strokovno izobrazbo. Ko bodete v starih letih izročali takemu sinu domače posestvo, vam bo v največje zadoščenje to, da imate vrednega naslednika. B. Ska!icky. Zveza kmetskih fantov in deklet. (Brezovica.) Dne 13. t. m. se .ie vršil pri nas ustanovni občni zbor društva kmetskih fantov in deklet. Občnega zbora se je udeležilo lepo število fantov. Občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora F&mškar Ivan, ki je zboru poročal o delovanju odbora. Nato je podal besedo predavatelju iz Ljubljane, ki je navzočim obrazloži! potrebo izobrazbe kmetske mladine, jo-voril je tudi o zgodovini kmetskega naroda in končno naglašal pokret agrarne mladine ter omenil kongres, ki bo v jeseni v Ljubljani. — Po končanem predavanju je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Marinko Ignacij, podpredsednik Marinko Anton, tajnik Remškar Ivan, blagajničarka Marinko Mici; odborniki: Rotar Franc, Klemen Franc, Rakovec Franc, Novak Franc, Sojar Jože, Novak Marija; namestniki: Seli-škar Angela, Urbančič Antonija, Novak Milka, Alič Anton; nadzorstvo: g. nad-učitelj Mikaž, Urbančič Blaž. — Članarina se je določila pavšalno celo leto 6 dinarjve. Lepo uspeli občni zbor pa je pokazal, da vživa Zveza kmetskih fantov in deklet splošno zanimanje in zaupanje. Pokrajinske vesti. (Po pasijonu.) Ta teden čujemo po cerkvah: »In je šel Juda in ga je izdal ^a trideset srebrnikov.« — Angleški list »Observer« pa je zapisal prejšnji teden: »Med tem pa se je posrečilo Pašiču, da je kupil Pribičeviča za šest foteljev.« — Ali je še daleč do stavka: »In je vzel vrv in se je obesil?« (Vsem čitatejem in čitateljicam »Kmetijskega lista«) želi iz daljne Macedonije prav srečne in vesele velikonočne piruhe inženjerski podnarednik Josip Slekovec od Sv. Antona v Slov. Goricah, sedaj v Skoplju. Isto-tako želi Anton Petek, inž. podna- rednik iz Oslušovc pri Veliki Nedelji, sedaj v Pontonirskem bataljonu v Ve-lesu. (Podpisani slovenski iantje - vojaki) 12. pp. začasno pri 1. pp. v Vranji, žele vsem prijateljem in čitateljem »Kmetijskega lista« vesele in zdrave Velikonočne praznike: Ivan Kronovšek, Orla-vas-Braslovče, Jakob Rajnik, Polče-Braslovče, Anton Bratec, Št. Rupert-Gomilsko, Jožef Turk, Trnava, Gomil-sko, Jožef Prislan, Braslovče, Ivan Urh, Vransko, Ciril Šuier, Griže, Ivan Velenšek, Trnovlje pri Celju. Franc Junkar, Ržiše-Kostanjevica, Franc Pisar, Mežica-Prevalje, Alojz Dobrotin-šek, Ljubečna pri Celju, Alojz Gašper-šič. Št. Jur ob juž. žel., Franc Brinov-čan, Koprivnica pri Rajhenburgu in Alojz Simončič, Gorica. (Slovenski fantje iz Osijeka) pošiljajo vsem slovenskim fantom in dekletom ter čitateljem »Kmetijskega lista« velikonočne pozdrave: . Franjo Holc, Ivan Čeh, Anton Štebih, Anton Kranjc, Karo! Čuš, Vinko Kolarič, Matija Puk-šič, Anton Holcer. Franc Mesarec. Fer-do Fišer, Joško Demšar, Pangrac Drame, Vinko Burger, Janez Rupnik. Ru-pert Cizer. — Srečni in veseli bili! (Druga številka »Gruden) je izšla. V eni izmed zadnjih štev. »Kmet. lista« smo ocenili ta mesečnik, kakor zasluži. Že prva številka »Grude« je vzbudila splošno zanimanje in javilo se je veliko šrevilo naročnikov. To je dokaz, da je »Gruda« ustregla s svojo vsebino in lično obliko zlasti našemu kmetskemu naraščaju. Druga številka je namenjena naročnikom za velikonočne praznike. Umetniška priloga te številke bo gotovo razveselila vsakogar, ki se je na list naročil. Vsebina druge številke je prav tako pestra, kakor je bila v. pi vi številki. Ker pa je urejena nalašč ?a Veliko noč, bo služila kot najlepše darilo za piruhe. »Grudo« priporočamo kar najtopleje zlasti naši kmetski mladini, kateri je v prvi vrsti namenjena. Sezite po »Grudi« vsi, ki želite lepega ir. poučnega razvedrila! (Svečana vzidava spominskih kamnov Sokola I. na Taboru v Ljubljani,) ki bo v zvezi z velikimi prireditvami na binkoštno soboto, nedeljo in pondeljek, se v podrobnostih pripravlja. Prireditveni načTt je že izdelan in posamezni odseki slavnostnega odbora so zaposleni z delom za izvedbo vseh točk programa. Slavnost se otvori s prireditvijo v opernem gledališču. Na sporedu so telovadni nastopi, solospevi prvih opernih moči, nagovor in vprizoritev tretjega -dejanja opere »Gosposvetski sen«, ki bo posebno inscenirano z novo zaokroženo godbo za gledališki orkester. Binkoštna nedelja je določena za društveni sokolski dan. Dopoldan bodo skušnje, popoldan pa javna telovadba z zaključno sliko »poklonitev društvenim dobrotvorom in sokolska zaprisega«; zvečer sledi ljudska zabavna prireditev. Binkoštni pondeljek je dan vzidave spominskih kamnov in dan gostov. Zjutraj se bodo vršile telovadne skušnje, ob polenajstih svečana vzidava kamnov, pozdravi gostov, ob poldvanajsti sledi sprevod Sokolstva in naprednih kulturnih udruženj. Popoldne pa bo javna telovadba gostov, vojaštva, župe Ljubljana I in Sokola I; zaključek tvori dramatsko dejanje s hvalospevom naši narodni misli pod vodstvom glavnega režiserja Narodnega gledališča br. Šesta. Slavnostna prireditev se zaključi v pondeljek zvečer z ljudsko zabavo na Taboru s posebnim večernim sporedom. Župa Ljubljana I je sklenila na svojem občnem zboru sodelovanje: pomoč drugih društev in žup je dobrodošla. Župe oz. društva, ki hočejo sodelovati, naj pravočasno to javijo v smislu navodil telovadno-strokovnega odseka v društvenem vestniku »Naš Sokolski dan«, ki so ga dobila vsa društva po pošti. (Izjava.) Na željo g. Josipa Črta-liča, delovodje državne trtnice v Br-šlinu pri Novem mestu izjavljamo, da ni on pisec članka »Vesela fantovska igra v Bršlinu pri Novem mestu.« — Uredništvo. (Iz Brezovice.) Pod tem naslovom v »Domovini« z. dne 6. aprila št. 14, hoče mladi g. agitator za JDS g. Šinko nekaj zavijati o resnici najinega pogovora. Gospod Šinko, to je laž, da sem jaz dal dopis v »Kmetijski list«. Mogoče ste kje drugod kai govorili o tem in vas je dal dotični v list. Dalje vi zavijate, da sem vam očital, da agitirate za dobro plačo. Vprašal sem vas samo: Prosim vas, gospod, mi že oprostite, ste li za ta vaš trud od stranke plačani ali se žrtvujete iz prepričanja?! V resnici! Smilite se ml, ker ste v tako velikem snegu in slabem vremenu prigazili do mene! Vi pa ste razprostrli na vašem telesu se nahajajoči površnik ter mi rekli: »Kakšno plačilo naj dobim? Vidite, to spodnjo obleko sem si moral za svoj denar napraviti. Oprostite mi, gospod Šinko, saj ste »fejst fant«, ker tako malo razumem, da sem v vaših besedah in v vaši kretnji s površnikom razumel, da površnik ne spada k tisti naznačeni »spodnji obleki«, ampak da on prihaja na vaše mlado telo ali od JDS ali pat, če sem se zmotil, od nekje drugod. Na vsak način me je pa v tej misli utrjevalo dejstvo, da sem s svojimi kmečko okornimi očmi opazil pri tem vprašanju na vašem lepem obrazku spremembo v barvi.« Glede SKS sem pa rekel: »ako nam jo preprečijo,« ne pa če se razide. Rekel sem vam tudi, da imajo pravico do obstoja samo kmečka, delavska in meščanska stranka, druge pa da bodo vse izginile. Zato sem rekel, če nam preprečijo kmetsko stranko, da ne preostaja druzega, kot iti v boljševiško stranko, kajti zoper nasilje ni boljše lekcije, kot je boljševiška. Razida SKS pa ne uča-kate, če tudi dočakate Metuzalemovo starost. Pač pa doživite na deželi likvidacijo JDS, če tudi ne dočakate starost muhe enodnevnice. Ako ste res kmečkih starišev sin, ostanite sin kmečkega ljudstva in kot tak delujte zanj, za njega združitev v SKS, ne pa za razdor! Na željo sem vam še na razpolago. I. R- (Horjul.) Zadnji »Domoljub« je bil vendar tako odkritosrčen, da je potrdil našo trditev, da se je župnik sam pral v prejšnji »Domoljubovi« notici; kajti na stvari se popolnoma nič ne izpreme-ni, čc župnik sam piše dopis«, ali pa da ga g. kaplan z njegovo vednostjo hvali v »Domoljubu«. Gospodje že vedo, zakaj to delajo. Samo skromnost to lavno ni. Sedaj pa še k njegovim kruljevim dokazom. Trditi, da je ^Kmetijski list« brezverski, more človek, ki bere samo »Domoljuba« in mu do pičice vse veruje. Povejte nam, kdaj je »Kmetijski list « napadel duhovnika, ki je vestno izpolnjeval svoje dolžnosti v cerkvi in ni prižnice zlorabljal v pol. shode, če pa razgali nekatere gospode, ki hočejo s pomočjo vere in zlorabe nje ovirati naš stanovski pokret, je to njegova sveta dolžnost;, kajti po vseh človeških in božjih postavah imamo pravico braniti naš stan in mu skušati priboriti pravice, katere mu gredo po njegovem številu. — Glede »Sokola« to-le: Ne vem, v koliko je pri srcu »Kmetijskemu li-stuc, vem samo to, da »Kmetijskega lista« še nikjer ni bilo, ko je že »Sokol« obstojal. Vem pa tudi to, da dokler ni bilo »Orla«, se »Sokol» ni vlačil v politične stranke in da se tudi danes ne, pa čeprav je »Orel« nastal le iz strankarske špekulacije. Takih sfantaziranih brošur kakor je: »Ajmo, mi Sokoli«, bi se dalo spisati tudi o »Orlih«, samo da bi bila slednja sestavljena na podlagi resničnih dejstev. Po zglede bi lahko šli kar v horjulsko dolino. Da se ooslu-žim kaplanovih besed. Tega ni treba dokazovati. Čemu neki bodo dokazi?' Berite samo »Kmetijski Jist«. Gospodje bi radi. da bi se jih povsod in v vseh stvareh ubogalo. Ni še šest let od tega, ko se nam je iz horjulske prižnice c.na-njevalo, da sta »Domoljub« in »Slovenec« brezverska časopisa in da je le »Resnica« pravoverna. Rad pa potrdim g. kaplanu, da je tudi med vašimi pristaši še nekaj zglednih mož, toda ta lastnost izvira še iz onih časov, ko še niso gospodje imeli cerkve samo za to, da so na prižnici agitirali za svojo du-hovsko stranko in si nabirali »regrute«, ampak so blažili srca svojih vernikov; toda iz teh vzglednih mož so izvzeti vaši najboljši agitatorji. Kaj bo čez čas z njimi se ne da prerokovati. Toliko g. kaplanu v premislek. — Horjulčan. (Podpeč.) Iz vasi Podpeč in Jezero je najbližja pot v Ljubljano preko Črne vasi. Jesenska povodenj pa nam je odnesla vse mostove. Vsled tega smo morali hoditi celo zimo po veliko daljših potih v Ljubljano. Naše niiv-i in travniki ležijo ob deželni cesti. Do njiv in travnikov moramo seveda tudi preko mostov. Ker pa je te odnesla voda. smo pričakovali, da bodo mostovi vsaj v enem mesecu popravljeni, kajti zadnji čas je. da se začne obdelovati polje. Imamo pa klerikalnega cestnega odbornika, ki si je takoj po povodnji ogledal poškodovane mostove ter jih meril po tri dni skupaj. Po takem napornem delu si ga je mož privoščil pošteno merico in je lepo pozabil, kaj in kako je meril. Čez par dni je moral znova meriti, pa se ga je spet navlekel in zopet pozabil. »Še enkrat bo treba mero vzeti,« si je mislil. In šel je tretjič merit mostove. Sedaj pa je vzel še enega seboj, da bo gotovejše. Ko sta opravila svoje »inženirsko« delo, sta se ga pa oba nasekala. Končno je prišlo do tega, da sta se možakarja napotila v Krim kupovat potrebni les za mostove. Sklenila sta lepo kupčijo. Hrastove plohe sta plačala po 3600 K kubični meter. Ti plohi pa so tako kratki, da bo treba po dva in dva »štu-kati« na sredi mostu, samo, da bo več stroškov in da bodo mostovi zopet poprej razdejani. Tako gospodarijo klerikalci pri nas. Občani plačujemo visoke cestne naklade, a nimamo potrebnih mostov, da bi mogli do svojega polja. Menda so klerikalci računali, da se bodo zgradili mostovi s kulukom. Ker pa tega ne bo. zato zahtevamo, da se mostovi postavijo čimprej iz cestnega fonda, katerega plačujemo, sicer se bomo drugače pogledali. Pravi borec mza zatro kmetske misli je samo tisti, ki podredi lastne interese skupni stvari. __- ----1 1 1 1 ■ ■■ ■ ■ -i ■ 11 1 11 1 I ■ 1 J- »MUHI "■." 1 i«- J J T -»■"»*• —- * (Kamnik.) V nedeljo dne 6. aprila se je vršilo zborovanje okrajne organizacije, katerega so se udeležili v lepem številu naši pristaši. Po poročilu tov. dr. Marušiča se je vnela živahna in vsestranska debata. Določilo se je, da se vrši sestanek dne 11. maja v svrho ustanovitve društva kmetskih fantov in deklet. V ostalem se skliče po potrebi že preje sestanek okrajne organizacije, kar se bo pravočasno javilo. (Sv. Jošt nad Vrhniko.) Pretečeno nedeljo smo imeli obč. zbor kr. organizacije SKS. Poročal je tov. geometer 'Mravlje o potrebi enbtne stanovske kmetske stranke po celi državi, pogrešni politiki klerikalne stranke ter o nesreči meščanskih strank vobče. Kmetu ne bo prej boljše, dokler ije prevzame vlade. (Št. Jurij ob j. ž__»Sokolski dom«.) Mirno in smotreno kulturno delo našega Sokola kaže kljub besni proti-gonji od strani klerikalcev lepe uspehe. Dokaz temu je ustanovni občni zbor Stavbene zadruge Sokolski dom v Št. Jurju, ki se je vršil ob veličastni udeležbi Sokolov in prijateljev sokolstva iz trga kot okolice, dne 24. marca ob 4. uri popoldne v prostorih brata Hermana Kincl. Občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora br. Drofenik s pozdravom zastopnika celjske Zadružne zveze in utemeljevanjem žive potrebe lastnega doma, kjer naj bi našla zavetje vsa naša narodna društva, iz poročila je razvidno, da je že pred • občnim zborom vstopilo v zadrugo nad 60 članov s 100 dinarskimi deleži. Komaj ustanovljeni zadrugi so darovali dobrotniki Sokola obširno stavbišče na najlepšem mestu v trgu. Pri volitvah je bilo soglasno izvoljeno sledeče načelstvo: Načelnik br. Jos. Drofenik, nač. namestn. br. Franjo Mastnak, tajnik br. Franjo Saručar, blagajnik br. Vekosiav Receij, odborniki bratje dr. Franjo Svetina, Josip Saveli star. in Joško Zupane. V nadzorstvo so izvoljeni bratje: Ivan Beile, Anton Sivka, Muko Kincl, Janko Liška, Biaž Urleb. Registracija zadruge pri trg. sodišču se je izvršila dne 1. aprila. Vodstvo te nove sokolske zadruge se obrača tem potom do cenj.- denarnih zavodov, do vseh prijateljev sokolstva osobito Jo vseh Sokolov, ki so doma iz Št. Jurja, Drainelj in Ponikve, da s pristopom k naši zadrugi in dobrotnimi podpornimi zneski pripomorejo k čim hitr«jši udej-stvitvi plemenskega nacijonalnega namena zadruge. Strankine vesti. (Izvrševaini odbor SKS) se snide v Ljubljani 10. maja. Natančneje bomo poročali v eni prihodnjih številk »Kmetijskega lista«. (Občinske volitve) bodo pokazale, kako moč imajo v Sloveniji posamezne stranke. Zato naj bodo vse krajevne organizacije vsak čas pripravljene, da lahko vlože svojo listo. Navodila se dobe v tajništvu SKS v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. (Pozor krajevne organizacije SKS!) Ste že sklicali sestanek krajevne organizacije radi občinskih volitev? Ako ne, storite to takoj in zahtevajte, da se sestanka udeleži poročevalec iz tajništva SKS. (Krajevna organizacija SKS v Mariboru) ima redno vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 20. (8.) uri zvečer v mali sobi restavracije Narodni dom v Mariboru prijateljske sestanke. Somišljeniki iz dežele dobrodošli! (V Št. Jerneju) se je vršil v nedeljo, dne 13. aprila občni zbor krajevne organizacije SKS. Na zboru je poročal o politični situaciji tov. Bukovec. Število , navzočih je dokaz, da se kmetska organizacija prav lepo razvija in da bo skoraj večina kmetskega ljudstva v svoji lastni stanovski stranki. Izvoljen je bil odbor, ki jamči za krepak razvoj naše stanovske zavesti v Št. Jernejski občini. Izjava. Podpisani Franc Tome, posestnik v Primostku št. 13 s tem preklicujem in obžalujem vse nepremišljene in neresnične besede, ki sem jih govoril v gostilni Janeza Guština v Drašičih dne 8. aprila 1924, da je gospod narodni poslanec Ivan Pucelj kriv šestkratno povišanih davkov in preklicuiem to kot neresnično. Gospodu narodnemu poslancu pa se zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega postopanja napram meni. Primostek, dne 8. aprila 1924. FRANC TOMC. Kar ffi potrebujete, stvo, katero prežene Vaše bolečine 1 Poizku9na pošiljka Din 27'—. — Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, Elza trg št. 344, Hrvatska Pregled tedenskih dogodkov. Torek, dne S. aprila. Dne 6. aprila so se vršile na Koroškem občinske volitve, ki so potekle Ix>polnoina mirno. Pri teh volitvah so Slovenci dosegli prirastek na glasovih. — Radi dijaških nemirov je bil proglašen za Bukarešto preki sod. — Pašič dela na to, da se narodna skupščira razpusti. Vlada ne namerava odstopiti, ker je prepričana o svoji zmagi. Sreda, dne 9. aprila. Pašič-Pribičevičeva vlada pričakuje, da bo kralj podprl njeno akcijo za razpust narodne skupščine. — Vode v Srbiji naraščajo. Beograjski vodovod je vsled poplav v nevarnosti. Četrtek, dne 10. aprila. Radikali imajo pripravljen ukaz o odgoditvi narodne skupščine do 28. oktobra. Ako bo položaj za to sprejemljiv, bo kralj podpisal ukaz za odgoai-tev. Pašič in Pribičevič zatrjujeta kralju, da je edin izhod iz krize verifikacija mandatov in odložitev sej narodne skupščine. Petek, dne 11. aprila. Zemljoradniki so nastopili v korist oškodovancem po poplavah. — Na Primorskem sta bila izvoljena za poslanca dr. Wilfan in dr. Besednjak. — Med Francijo in Rumunijo je bila sklenjena vojaška zveza. Sobota, dne 12. aprila. Pašičeva vlada je podala demisijo, ki je bila sprejeta. — Hugo Stimies, najbogatejši Nemec, ki je bil tudi največji nemški vojni hujskač, je urtirl. Nedelja, dne 13. aprila. Položaj v Beogradu še ni razčiščen. Pondeljek, dne 14 aprila. Kralj je sprejel v avdijenci Pašiča in di. Korošca — Na Grškem so zmagali republikanci. Iz listnice poslančeve. F. Š. I. — Po mišljenju g. ministra za sedaj nemogoče. J. P. G. — Načelnik, ki je osebno prevzel vlogo in obljubil, da jo ugodno reši, je odpotoval na tritedensko potovanje po južni Srbijj. Spomnite me pozneje. M. P. V. L. — Prišlo iz Maribora z vsemi prilogami ter bo na prvi Seji predloženo v reševanje in skoro gotovo znesek nakazan še tekom aprila. /. P. F. — 28. marca odšlo ponovno na glavarstvo, ker so šele sedaj iznašli, da manjka še vojno uverenje. Kakor da niso tega že zadnjič vedeli!? A. L. L. — S trasiranjem se nadaljuje, kakor hitro bo končano v Macedo-niji, kur se bo zgodilo najpozneje do početka maja. Tov. K. G. p. — Za vrnjene slike dobi občina denar nazaj. — Zaradi denarja F. B. pa sem dobil te dni odgovor vna-njega ministra, v katerem se izgovarja, da njegov urad jako hitro rešava take stvari in da reši vsak slučaj najpozneje v petih dneh. Stvar pa da postane za-mudnejša pri ministru financ, ki se za vsak slučaj posebej prepričava po svojem zaupniku v Ameriki, da je za ček denar tudi resnično založen in kadar dobi takšen zagotovilo, se denar izplača preko pristojnega okr. sodišča. Trg. in obrt. zbornica. — Prejel. Predlog dvor. svetnika g. F. je prišel nekoliko pozno. Vse to in v še hujši obliki smo navajali pri zakonu o taksah, pri dvanajstinah, v proračunski debati itd. Vse zaman! Posebno je bil dober v kritiki sedanji g. minister Saobračaja in jaz že takrat nisem štedil s pohvalo, tako mislim, da sedaj, ko je v vladi in ve, kako velika krivica je to, da to in vse druge krivice kar čez noč odpravi. Treba bi bilo le tiste dobre volje, katero je kazal v opoziciji. — Kar pa se tiče čl. 8, št. J 2 zakona o davku na poslovni promet, .ie pa stališče g. J. Z. popolnoma pravilno. Kajti ta član se je sprejel na zahtevo takratnega SKS kluba, ki je vezal to zahtevo z obstankom v vladi. Ker so pa neradi na to že takrat pristali, so pustili, da je g. gen. direktor to s svojim značilnim pravilnikom pokvaril. Mislim, da gorenji naslov tudi to napako z lahkoto popravi. Gas. d. B. B. — Dovoljenje izdano za 21. aprila. Ako bi pravočasno ne prišlo, pokažite moj telegram. Županstvo Ž. — Prošenj za potne liste še ni na merodajno mesto, pač pa ie izdano 28 dovoljenj za logaški okraj. Naznanite imena in kraj kamor jih je okr. glavarstvo poslalo. Ce med tem pridejo prošnje, mi je obljubljena nagla in ugodna rešitev. R. S. R. — Priporočil. Po odgovoru sporočim pismeno. Al. T. L. — Podpisal v moji navzočnosti. Seveda se bo še vleklo kakih 14 dni, predno boste obveščeni. Tov. U. — Zadržani na orožni vaji. 26. bodo vsi odpuščeni. A za umrlega pride uradno obvestilo. F. J. P. g. — Prošnja pod 5995 ugodno rešena. Predno pa bo prepotovana uradna pot, bo preteklo še nekoliko dni. Tov. K. — Bratom stvar izročil g. B.. ki je obljubil posebno preskrbeti, da bo stvar čimprej ugodno rešena. F. V. B. P. — Vaš akt leži poleg sto in sto drugih in čaka. Res pa je, da ima edini referent sedaj posla čez glavo z raznimi certifikatisti in da vaša stroka zato počiva. Zadržka pa ni in ko pride na vrsto, bo ugodno rešen. F. Č.. P. — Prošnjo prejel in toplo priporočeno odal. Bo pa šla seveda v Lj. na mišljenje in bo še tam treba priporočila. G. E. Ž. — Gen. direktor bo izdal pravočasno novo navodilo za male žga-njekuharje in ne bo treba novih naprav. Bo pa to zadovoljilo ali ne, bomo šele videli. __ Spomladansko krmljenje živine. Nastala je spomlad in narava se je zbudila iz zimskega spanja. Rastline se oživljajo in obetajo bogato korist. Tudi krmske rastline so prav dobro prezimile. Travniki in pašniki zelenijo in naša živina bo imela priliko se v prosti naravi napasti, ali pa v hlevu svežo zeleno krmo nakrmiti. Tekom zime smo krmili živino večinoma s suho krmo, ki ima v sebi veliko vlaknine, ki je težko prebavljiva. Živinski želodec se pri prebavi take hrane nekoliko skrči in želodčne žleze izločajo gostejše sokove, kateri vso hrano tako razkrojijo, da jo žilice srka-lice lahko vsrkajo. Pri prehodu iz suhe krme na zeleno krmo je treba velike opreznosti, ker mlada sočna trava vsebuje veliko množino kislin posebno okalove, katera draži sluznice po celi prebavilni cevi in zato se taka hrana hitro razkraja in prebavlja. Posledice tega so nam dobro znane. Driska prevzame taka živinčeta in v nekoliko dneh izgledajo suha kot trska. Do tega ne sme priti. Zeleno krmo pokladajmo v manjših množinah pomešano s senom ali slama Isto tudi lahko režemo in zrezano primerno z rezanico mešamo. Na pašo gonimo s suho krmo nasičeno živino. Na paši sme biti od začetka le eno uro dopoldan in popoldan. Pašna doba se vsak dan za nekoliko podaljša, tako da vstane živina lahko čez 14 dni po cel dan na paši. Na ta pravila morajo posebno naši planinci paziti, ker puščajo živino na planine brez predhodne priprave za pašo. Napajati moramo posebno pred našim izgonom na pašo, da se tako napenjanju živine izognemo. Proti driski se priporoča pokladanje klajnega a.pna ali plavi jene krede. Letošnje deževno vreme obeta obilo paše, zato bode treba tem večje opreznosti. F. Maiasek — Grm. Gospodarske vesti. Tržna poročila. ŽITO. Novi Sad, 10. aprila. Pšenica 315 do 320, ječmen 330 do 340, oves 245 do 250, koruza 227.5 do 240, fižol, beli 725 do 735, moka »Os« 505 do 510, »Oss« 510 do 515, »2« 450 do 455, »5« 3S0 do 390, »6« 320 do 330, »7« 280 do 290, otrobi 210 do 215 Din. Dunaj, 9. aprila. Rž romunska 1.52 češkoslov. kron, oves 2600 avstr. kron, pšenica jugoslov. 127 češkoslov. kron (šlep Dunaj) in 129 češkoslov. kron (vagon Dunaj). Koruza jugoslovanska 2600 avstr. kron. Budimpešta, 9 aprila. (V tisočih madžarskih kron.) Pšenica 307 do 320, rž 270 do 275, ječmen za krmo 270 do 290, za pivovarne 315 do 340, oves 255 do 260. koruza 327.5 do 342.5, ctrobi 200 do 205, lucerna 10 do 10.5. ŽIVINA. Maribor. 5. aprila. Na svinjski stjem, 4. t. m. so pripeljali 500 svinj, 5 koz in 1 ovco. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 150 do 250 dinarjev, 7 do 9 tednov stari 300 do 350. 3 do 4 mesece stari 500 do 650, 5 do 7 mesecev stari 850 do 950, 8 do 10 mesecev stari 1050 do 1150, i leto stari 1400 do 1950, 1 kg žive teže 17.50 do 20, 1 kg mrtve teže 22.50 do 27.50 dinarjev. Koze komad 250 do 300 dinarjev. Sejem je bil zelo živahen, svinj je bilo prodanih preko 200 komadov. Zagreb. 10. aprila. (Letni sejem.) Voli domači I. 14 do 14.75, II. 13 do 14, . 111. 10 do 15.5, bosanski I. 12.50 do 'S, II. 11 do 12, III. 9 do 10, junice domače I. 16.5 do 18.5. II. 12.5 do 14.5, junci domači I. 17 do 10, II. 13 do 14.75, bosanski 10 do 12, krave domače I. 16 do 20, II. 10.5 do 12, III. 8 do 10, bosanske II. 10 do 11.80, III. 9 do 10, teleta 15 do 16, svinje mesnate 21 do 22, prašiči do enega leta 20 do 20.30, nad eno leto 20 do 24. Konji (za rep) težki 15.000 do 17.000, navadni 12.500 do 15.700, lahki 14.000 do 15.000. kmetski 6000 do 10.000. vozni lahki «300 do 7500, Srednji 7000 do 8000, jezdni. 10.000 do 12.000 Din. Dunaj. 7. aprila. (V tisočih avstr. kron.) Voli 12 do 17. najboljši 20. biki in krave 12 do 16.5. Edino Rspopi širni slroji Budimpešta, 7. aprila. (V tisočih madž. kron.) Voli 8.7 do 16, biki 10 do 16, krave 8.5 do 12.8, drobnica 7 do 8.5, junci 8.2 do 13, svinje, debele 25 do 25, srednje 24 do 24.5, lahke 22 do 24. MAST. Beograd, 10. aprila Cista svinjska mast 37 do 38, salama 95 do 115, sušena slanina 36 do 39, polkajena šunka 55 do 60, prekajeno meso 35 do 45 Din za kg na debelo. Zagreb, 10. aprila. Tovarniška mast v sodih 35 Din in 2% embalaže, čista domača 36.50 na debelo, 37 na drobno. Sveža slanina 34 Din na debelo, slanina debela prekajena 38, paprici-rana 36, hamburška 37, slanina za na-aevanje 37, praška šunka 52, hrbet 44, vrat 44, cesarsko meso 37, zvita šunka brez kosti 39, kranjske klobase 27, krakovske 26, mortadela 39, saialade, ekstra klobase in pariške 37 Din za kg. SEMENA. Zagreb. 8. aprila. Rdeča deteljina 25 do 26, lucerna 23 do 24, bela deteljina 85 do 86, švedska 47, mačji repek 27 do 28, mehka stoklasa 20 do 23, travna vlasulja 44 do 45 dinarjev, vse na debelo, na naložitveni postaji. UMETNA GNOJILA. Zagreb, 10. aprila. Superfosfat (16%) 125 do 130 franko žel. postaja naročnika. Manjše količine 138 do 140, kajnit (12 do 15%) 70 do 75, kalijeva sol (40%) 150 do 155 za vagonske dobave, manjše količine franko Zagreb 165. Apneni dušik 325 do 330, prvovrstna Thomasova žlindra 160 dinarjev, franko naročnikova postaja. Vse za 10C kg, pri večjih dobavah vreče vračunane, teža brutto za netto. VINOGRADNIŠKE POTREBŠČINE. Zagreb. 10. aprila. Bakrena galica v Zagrebu 10.5 do 11.5 za kg. v Ljubljani 9.5 do 10, v Beogradu 9.5 do 10,5. Cene so v Angliji nazadovale. Raija, Zagreb 10.5 do 11.5, Beograd 11 do 12 na debelo v balah. Žveplo »Floristella * 325. dvojno rafinirano 375, »Vetilator« 425. Natrijev triosulfat 7, galun 5.5 do 6. USNJE. Zagreb, 10. aprila. Vache-kru-poni težki 95 do 98, srednji 90 do 92, lahki 88 do 90, vaclie polovice težke 72 do 74. cepanice 60 do 62, vrat 45 do 48. okrajine 35 do 38 Din za kg, boks Vo-lovski 22 do 24, telečje usnje 27 do 30 za stopinjo. Zagreb. 10. aprila. (Na debelo.) Domače lahke kože 17 do 18, srednje is do 19, nad 30 kg 20 do 21, bosanske 13 do 14 Din. Promet je malenkostei', ker pričakujejo, da bodo cene okrog Velike noči še nazadovale. ®:®@©©©©@®®®©©®®©©©@©® 9 9 « eteiino aH Lfubll^aa, Sg.Petrs tissi? 7 (blizu Prešernovega spomenika za vodo) znamke GRITZNER in ADLER za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo v vseh opremah, najnižja cena, 10 letna garancija. Pouk v vezenju, krpanju perila in nogavic dobe kupci strojev brezplačno. Istotam igle, olje, posamezne dele za stroje in kolesa. Sprejemamo tudi popravila. ©»©»©©©©©©©©©©•©©©a©© Izpiti tesarskih in zidarskih mojstrov. Prošnje za izpite morajo biti vložene pri Gradbeni direkciji v Ljubljani brezpogojno do 5. maja t. 1. Izkušnje se bodo vršile tekom meseca junija, kar bo še pravočasno naznanjeno. Pri teh izpitih pridejo v poštev določbe starega avstrijskega zakona od 27. decembra 1893, ki določa za polaganje izpita za zidarskega mojstra sledeče: 1. Izdelava enega načrta iz področja visokih stavb. 2. Pismeni odgovor na vprašanja iz stavbne umetnosti. 3. Ustmeni odgovor na vprašanja iz stavbne prakse, iz stavbenih predpisov ter stavbne higijene. Za tesarskega mojstra: 1. Strešne konstrukcije, načrti zt lesene stavbe, strešno ogrodje itd. 2. Risbe in obračunavanje raznih lesenih konstrukcij ne samo za visoke stavbe, marveč tudi za mostove itd. 3. Ustmeni odgovor na vprašanja o poznavanju lesenega ina-terijala. Pismene odgovore morajo izpitniki položiti v roku 8 dni. Ustmeni odgovori se omejujejo na pol ure. Onk ki izpita ne polože z uspehom, se lahko ponovno prijavijo za izpit po preteku enega leta. Raznoterosti. Pašič nasejmaril Pribičeviča. Ko sta bila Pašič in Pribičevič pri ' kralju, je prišel pogovor na volilni mandat. Pri tej priliki je dejal Pribičevič Pašiču: Pa Vi ste rekli, da imate volilni mandat že v rokah. — Pašič pa mu je odvrnil: E, Vi ste mene napačno razumeli, nisem jaz tako mislil... Velikanske povodnji v Srbiji. Iz južnega dela države prihajajo poročila o velikanskih povodnjih, ki poplavljajo cele pokrajine in povzročujejo« milijonske škode. Reke Donava, Tisa in Sava so vsled dolgotrajnega deževja tako narasle, da je voda prestopila bregove in poplavila cele vasi. Tudi v Beogradu je nastala vsled poplav ogromna škoda. Iz časopisnih poročil povzemamo, da se nahaja v mestu Obre-novac, ki leži ob Savi, 220 hiš v vodi. Po večjih krajih je voda podrla nasipe in vdarila v sela. Ljudje so morali zapustiti vasi in zbežati pred pretečo nevarnostjo. Selo Borsa je popolnoma pod vodo in nad selom vozijo danes motorni čolni. Sava še neprestano narašča. Po povodnji prizadete kraje je obiskal kralj. Preiskava proti Carugi. Osješko sodišče je te dni dovršilo preiskavo proti razbojniku Carugi. Ca-ruga ima na vesti veliko število strašnih zločinov. Pri razpravi bo zaslišanih 21 prič. Glavna obravnava, ki bi se imela vršiti takoj po Veliki noči, je preložena. Konji so se spiašili pri pogrebu. Pretečeno nedeljo popoldne so pokopavali v Mariboru dijaka Milana Kavčiča. Ko je šel sprevod iz Melja pod železniškim mostom, je pripeljala čez most lokomotiva. Pod mostom je bil v tistem trenutku ravno voz, v katerem so sedeli duhovniki. Vsled ropota lokomotive so se konji spiašili ter se v divjem begu spustili proti Aleksandrovi cesti. Kočijaž je skočil na tla in pustil konje same. Bilo je pričakovati, da bodo splašeni konji zdirjali s težkim vozom naravnost med spredaj korakajoči sokolski naraščaj.' Ko je hotel uslužbenec pogrebnega zavoda ustaviti konje,, so ti krenili izven sprevoda in zdirjali naravnost ix) Aleksandrovi cesti. Ogromna množica prestrašenega ljudstva je tekla za vozom, v katerem so sedeli duhovniki. Konji so dobro poznali pot v hiev pogrebnega zavoda in so dirjali naravnost tja. Pri tem so vozili tako srečno, da niso z vozom nikamor zadeli in so duhovniki ostali nepoškodovani. Ko so premagali svoj strah, so šli sprevodu peš nasproti in nadaljevali pogrebne obrede. Bo] s strupeno kačo. Razburljiva scena se je odigrala na krovu nemškega parobroda »Hainrich-Kayser«, ki se je usidral v Aberdeenu. Parobrod je pripeljal iz Indije več velikih strupenih kač za razne evropske zverinjake. Uslužbenci parobroda so prenašali kače iz kletk v posebne skrinje, ki so bi'