ZAHVALA OB ODHODU
»Galeb«, 1. marca (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal ob odhodu iz Združene arabske republike predsedniku Camalu Abdelu Naserju naslednjo brzojavko:
»•Ko odhajam iz prijateljske Združene arabske republike, bi se rad skupaj s svojo soprogo in v imenu svojih sodelavcev najprisrčneje zahvalil Vaši ekscelenci, vladi in ljudstvu Združene arabske republike za toplo gostoljubnost in največjo pozornost, ki smo je bili deležni med našim bivanjem v vaši deželi. Veseli me, da nam je ta obisk omogočil sodelovati v veliki proslavi obletnice Združene arabske republike; vse, kar smo videli in doživeli med našim bivanjem, je napravilo na nas globok vtis.
Zlasti ljubo mi je, da smo lahko tudi ob tej priložnosti izčrpno izmenjali mnenj* z Vašimi sodelavci in z Vašo ekscelenco o vprašanjih skupnih koristi in da so ti razgovori potrdili našo skupno odločnost, da čimbolj okrepimo in nadalje razvijamo prijateljstvo in vsestransko sodelovanje med našima dvema deželama v interesu naših narodov ter v interesu miru in politike koeksistence.
Uporabljam to priložnost, da želim bratskemu ljudstvu Združene arabske republike novih in še večjih uspehov na poti njegovega razcveta in napredka v miru, skupaj s svojo soprogo pa pošiljam Vaši ekaeelenci in Vaši soprogi prisrčne pozdrave in najboljše
PRISRČNO SLOVO
Na veličastnem zborovanju v Latakiji so govorili predsednika Naser in Tito ter jemenski princ El Badr — Po večerji je »Galeb« odplul proti Rodosu
Latakija, 1. marca (Tanjug). — Ko sta predsednika Tito in Naser včeraj popoldne zapustila oficirski klub v Latakiji ter se odpeljala v odprtih avtomobilih na ogled luke, so ju Latakijčani sprejeli s prav takšnimi ovacijami in navdušenjem kakor prebivalstvo na vsej poti po Siriji. Zanje je pomenil ta dogodek dvojno veselje: to je bil prvi obisk predsednika Z AR Naserja, hkrati pa so lahko pozdravili predsednika Tita, ki ga tu zelo cenijo.
Ljudje so prebili kordone in na tisoče iztegnjenih rok je pozdravljalo oba predsednika. V oglušujočem vrvežu je bilo med drugim slišati klice »Živel Naser«, »Živel Tito«, »Živelo prijateljstvo in sodelovanje med ZAR in Jugoslavijo«, »Živel Tito — prijatelj Arabcev«.
Danesna Rodosu
Atene, 1. marca (Tanjug). — Predsednik republike Tito bo jutri dopoldne prispel na grški otok Rodos, kjer se bo mudil dva dni in bo imel razgovore z grškim ministrskim predsednikom Kara-manlisom.
Na Rodosu so zaključili vse priprave na sprejem predsednika Tita. V mesto Rodos je prispel ministrski predsednik Karaman-lis, medtem ko bo zunanji minister Averof prispel v teku dneva. V Rodosu se mudi tudi odposlanec kpaljft Pavla admiral Vandoris, ki se bo udeležil jutrišnjega sprejema.
Oba predsednika in člani jugoslovanske delegacije so si skupno s funkcionarji ZAR nekaj časa ogledovali luko Latakijo, ki so jo, kakor je znano, zgradili jugoslovanski strokovnjakih Tam, kjer je bila še pred sedmimi leti pušča ter neobdelana zemlja, so danes veliki doki in sodobne pristaniške naprave.
Okrog 18. ure sta se predsednika Tito in Naser vrnila v oficirski klub, kjer sta s terase govorila veliki množici zbranih prebivalcev. Prostor pred klubom in vsi dohodi so bili prenapolnjeni. V lahnem vetru so plapolale zastave in transparenti z napisi »Tito in Naser — heroja pozitivne nevtralnosti«, »Živel maršal Tito — veliki prijatelj Arabcev«. Ko so predsednika Naser in Tito, jemenski prestolonaslednik El Badr, soproga predsednika Tita in ostali ugledni predstavniki stopili na teraso, je prišlo do velikih manifestacij, ki so trajale nepretrgoma 10 minut. Voditelja Jugoslavije in ZAR sta prisrčno odzdravljala navdušenim prebivalcem Latakije.
Zborovanje se je začelo prav
ob sončnem zahodu. Prvi je govoril predsednik Naser, ki Je izrazil zadovoljstvo, da je imel naposled priložnost obiskati Latakijo in ta del dežele. Posebej je govoril o problemih izgradnje ZAR in nalogah v izgradnji Sirije. Dotaknil se je tudi mednarodnih problemov in politike Združene arabske republike. Konec svojega govora je posvetil obisku predsednika Tita. Poudaril je, da je predsednik Tito uresničil svobodo za svojo deželo in svoje ljudstvo ter zagotovil socialistično demokracijo. Posebej je opozoril na uspehe, ki jih je Jugoslavija dosegla v graditvi svoje industrije. Izrazil je zadovoljstvo, da je imel predsednik Tito med obiskom možnost čutiti, kako močno je bilo hotenje narodov Sirije in Egipta, da se združita.
Ob viharnem pozdravljanju in klicih »Aša Tito« (Živel Tito), »Živela Jugoslavija«, »Živela predsednika Tito in Naser«, »Živelo prijateljstvo med Jugoslavijo in ZAR« je stopil pred mikrofon predsednik Tito in imel naslednji govor:
Predsednika Tito in Naser
GOVOR PREDSEDNIKA TITA NA VELIČASTNEM ZBOROVANJU V LATAKIJI
V BOJU ZA MIR
MORAMO STORITI VSE ZA TO VELIKO IDEJO ČLOVEŠTVA
»Državljani in državljanke La-	materializirano sodelovanje med	napadena, je imela, svojo vojsko,	deželi	nevarnost bodi od zunaj
takije! Zelo sem srečen, da se mi	Jugoslavijo in vašim delom Zdru-	toda znotraj je bila zastrupljena,	bodi	od znotraj,
je ponudila priložnost, priti v va-	žene arabske republike. Imeli ste	Tudi vršičke j e bila zastrupila peta
še. mesto, in predvsem bi se vam	priložnost videti naše delovne	kolona. In ta vojska je v desetih,
rad v imenu vseh nas zahvalil za	ljudi, videti, da vas ljubijo in da	dvanajstih dneh izginila, ko da je
Na potovanju so nam vaši voditelji pravili, da imate zunaj in
UUAj V luvllf VAu V (U 1J UU1J V £14 ViU U V UllUJO lili UllVii I/jCilliiCli x\ \J Uu IC	J	i	,	*«
ta izredno prisrčni sprejem, ki store vse, kar je v njihovih mo- sploh ni bilo. Ljudstvo je ostalo	L	~
ste ga priredili vašemu predsed- Čeh, da bi bilo sodelovanje med samo in nastopiti je moralo v niku in nam, Jugoslovanom. ' našima deželama za obe strani obrambo svojega življenja in svo-
Prišli smo v mesto, kjer je plodno.
Cilj našega obiska je bil Omenjati mnema z vašimi voditelji
je svobode. Delavci, kmetje in mladina so vzeli takrat v roke ti-
nosti. Pri tem smo se spomnili na podoben položaj naše dežele, saj ima tudi ona zunaj sovražnike, ki sanjarijo o tem, da bi Jugoslavi-
V Damasku so otroci izročili koške cvetja soprogi predsednika Tita Jovanki Broz in predsedniku Abdelu Naserju
PRAKTIČEN ZGLED
harmonične koeksistence med Grčijo hi Jugoslavijo
je bilo moč boriti proti brezobzirnemu iztrebljenju, ki so ga počenjali v naši deželi okupatorji. Slišali ste o našem boju. V začet-
Na povabilo vaše vlade in va- bile, omoeočiti, da skupaj z vašim ku tega slavnega boja smo napi-šega velikega predsednika smo predsednikom in vašimi voditelji sali na svoje zastave gesla brat-znova prispeli v vašo deželo. To izmenjamo mnenja o raznih pro- stva in enotnosti med našimi naje naš tretji obisk. Prvi obisk je blemih, ki se nanašajo na naši rodi, ki so nas vodila skozi ves bil kratek, drugi daljši, na tret— deželi, na naše medsebojne stike naš boj, in posrečilo se nam je jem pa se nam je ponudila prilož- in na tiste mednarodne probleme, skovati enotnost, ki nam je omo-nost, da vidimo oba dela vaše ki zanimajo naši deželi.
Združene arabske republike. Tu- Hotel bi reči, da so bili naši di ta naš obisk ni bil samo vijud- razgovori in izmenjava mnenj po-nostnega značaja; njegov cilj je vsem odkritosrčni, naša gledišča
pa malone v vseh vprašanjih docela istovetna. Drugače tudi ne more biti med prijatelji, katerih prijateljstvo traja že več let. Mi smo prepričani, da tudi vaši voditelji mislijo, da je ta obisk okrepil naše medsebojne stike m
sto, kar so imeli, vse, s čimer se jo razbil.i in razdejali Zato mora-
7	’	1	m	rt mi in x»i hnflrift oiitTati
gočila ne le ustvariti monolitno skupnost, marveč tudi uspešno graditi boljše življenje naših narodov.
Dragi prijatelji, ko je prišlo med sueško krizo do agresije na Vašo deželo, smo bili srečni, ko
Atene, 1. marca (Tanjug). — Današnji atenski tisk pozdravlja bližnji prihod predsednika Tita na Rodos. V vrsti uvodnikov in komentarjev pa tudi v vseh člankih je poudarjen velik pomen obiska Predsednika Tita v deželah Azije ^ Afrike, zlasti pa bližnjih razgovorov na Rodosu za razvoj že tako dobrih in prijateljskih stikov med Grčijo in Jugoslavijo.
Predsednik grške Akademije znanosti, književnik in publicist Spi ros Melas poudarja v obširnejšem članku v »Elefteriji«, da je Predsednik Tito pravi tribun koeksistence ter sporazumevanja in svobodnega razvoja narodov. Grčijo in Jugoslavijo, nadaljuje Spiros Melas, vežejo vezi prijateljstva, ki kažejo vsem deželam Praktičen zgled harmonične koeksistence. Najti in gojiti je treba
tisto, kar združuje, odločno pa zavrniti vse, kar razdvaja, kajti prvo vodi k miru in krepitvi samih dežel, ki uveljavljajo takšno politiko, hladne vojne pa povzročajo krvava izčrpanja in vodijo v katastrofo prave vojne. Ko govori o Titovi osebnosti, Melas poudarja, da uživa predsednik FLRJ tople simpatije v Grčiji in drugih deželah ne samo spričo svojega junaštva iz časov srditih bojev med vojno, marveč tudi zato, ker je po osvoboditvi in skovanju enotnosti Jugoslavije nakazal veliko pot, ki jo s pogumno doslednostjo ubira od prvega dne.
V Jugoslaviji svoboda ni prazna beseda in izraz »ljudska re-
vremensku napoved
za ponedeljek, 2. marca
Sončno * delno oblačnostjo. Zjutraj Po nekaterih kotlinah megla. Temperatur«) ponoči med 4 ln 0, v Primorju *• najvišje dnevne med 12 ln 16, na Primorskem do 20 stopinj C.
Področje visokega zračnega pritiska, ki se zadržuje nad Srednjo Evro-Po. se počasi umika na vzhod! Atlantske frontalne motnje so le oslabljene zajele zahodno Evropo.
Grški parlament odobril ciprski sporazum
Atene, 1. marca (Tanjug). — Grška zbornica je sinoči glasovala o zaupnici vladi in je z večino 170 glasov (proti je bilo 118 poslancev opozicije) odobrila politiko vlade v ciprskem vprašanju in sporazume, sklenjene v Ziiri-chu in Londonu s Turčijo in Veliko Britanijo. S tem je bila zaključena debata o ciprskem vprašanju, ki je trajala pet dni.
publika« je dobil v njej pravi smisel, piše Melas in pripominja, da je največja Titova zasluga enotnost narodov, ki je bila skovana vzlic verskim, jezikovnim in narodnim razlikam v šestih jugoslovanskih republikah. Zdaj ni na svetu državnika, ki bi ga njegovo ljudstvo tako ljubilo, kakor ljubi Tita, piše predsednik grške Akademije znanosti Spiros Melas na koncu svojega članka.
»Katimerini« piše, da bo srečanje med predsednikom republike Titom in predsednikom vlade Ka-ramanlisom koristno predvsem zato, ker bo okrepilo grško-jugo-slovansko prijateljstvo in zavez niške stike. Na koncu poudarja prepričanje, da so dane velike možnosti, da Grčija in Jugoslavija uspešno uredita vsa vprašanja, ki ju zanimajo.
Neodvisni časnik »Vima« piše v komentarju, da imajo dežele, ki jih je predsednik Tito pravkar obiskal, prijateljske stike, da se medsebojno spoštujejo in sodelujejo v mednarodnih forumih in povsod, kjer lahko to store, čeprav ne pripadajo nobenemu bloku. Zato je jasno, da tudi Jugoslavija, ki ima s temi deželami prijateljske stike, ni za oživljanje Balkanskega pakta.
mo mi in vi budno čuvati svojo enotnost. V tej enotnosti moramo, kakor je rekel vaš veliki predsednik, uresničiti tudi socialno pravičnost in socialistično družbo, popolno enakopravnost in pravico slehernega državljana do boljšega življenja.«
V nadaljevanju svojega govora je predsednik Tito rekel:
»Naj vam omenim en primer. Ko sem pred leti skupaj s svojimi tovariši obiskal nekatere azijske in afriške dežele, je skušal zunanji sovražnik oslabiti to enotnost in napraviti naši deželi škodo, misleč, da bo to lahko dosegel,
smo videli, da prešinja vaše ljudstvo tisti duh, ki je prešinjal na- ker sem bil odsoten. Toda njego-še narode med napadom na našo vi naklepi so se razbili ob enot-deželo. Občudovali smo. junaški nosti našega ljudstva kakor ob da bo omogočil nadaljnje in	še	boj prebivalcev Port Saida	proti	granitni	skali. Tudi zdaj, ko se s
plodnejše sodelovanje	tako	na	agresorju. To je bil svetal	zgled	svojimi	tovariši že tri mesece
gospodarskem, kakor tudi na po- junaštva, ki ga je izpričalo vaše mudim zunaj domovine, Jugosla-litičnem torišču.	ljudstvo, in prepričan sem.	da bi	vij a pa	čvrsto združena ubira
Med našim obiskom	smo	zelo	v obeh delih vaše republike vsi	svojo pot, se je najbolje pokazalo,
vaši ljudje prav tako izpolnili da imamo eno.tnost, kakršno si svojo dolžnost, če bi grozila vaši lahko samo želimo.
obogatili svoje znanje o moči vaše Združene republike in morda nikoli, v nobeni deželi nismo imeli toliko možnosti, poglobiti se v duha ljudi, kakor tu. V vsakem kraju, v vsakem mestu in vasi od Damaska do tod smo videli popolno enodušnost vaših ljudi in čutili, kaj ljudstvo hoče, čutili1 smo, da se zaveda tistega, kar hoče. Videli smo, da je Združena arabska republika močna tvorba, ki je nihče ne more razbiti, ne sovražniki znotraj ne sovražniki zunaj nje.
Budno moramo čuvati svojo enotnost
Zdaj bi rad primerjal vašo Združeno arabsko republiko z našo Federativno ljudsko republiko. Jugoslavijo. Pred vojno smo bili mi razcepljeni in odnosi med
Naša pot po Aziji in Afriki ie bila potrebna
Obiskali smo več dežel v Aziji in Afriki. Kakšen je bil cilj našega potovanja v te daljne dežele? To ni bil sprehod, to niso bili vljudnostni obiski, marveč potreba, da skupaj z voditelji teh
lah, kjer smo se mudili, govorili smo tudi z vašim predsednikom. Dežele, ki ne pripadajo blokom, teže za 'mirom in žele, da se ohrani, kajti samo v miru se lahko brez skrbi razvijajo.' Boj za mir
dežel, ki ne pripadajo nobenemu je napisano na naših zastavah in bloku, izmenjamo mnenja in se storiti moramo vse, kar je v na-dogovorimo, kako bomo najbolje ših močeh, da prispevamo svoj sodelovali, da bomo najlaglje delež k tej veliki ideji, da se kljubovali raznim gospodarskim ohrani mir, da ne bo nikoli več in političnim pritiskom od zunaj., vojne.
Dragi državljani in državljanke, dežele, ki ne pripadajo blokom, so dan za dnem izpostavljene raznim pritiskom. To velja tako za našimi narodi so bili zastrupljeni Jugoslavijo, kakor za vašo Zdru-spričo dejavnosti notranjih in zu- ženo republiko. Seveda imamo nanjih sovražnikov naše dežele, vsi mi mnogo skrbi tako glede državami, velikimi in malimi, ne To je pripeljalo naše narode med našega notranjega razvoja, kakor glede na razlike v njihovih druž-drugo svetovno vojno do straho- tudi glede dvostranskih stikov benih sistemih, uveljavi aktivna vite tragedije, ko so nemški, ita- med našima in drugimi dežela- miroljubna koeksistenca, da so-lijanski, madžarski in bolgarski mi. Toda mi vsi skupaj smo zelo delujejo v tffceh vprašanjih, ki so fašisti napadli našo deželo. Naše zaskrbljeni spričo sedanjega med- važna in koristna za te dežele, ljudstvo je biio takrat razceplje- narodnega položaja in ni nam Mi torej ne nasprotujemo vklju-no in to smo plačali s potoki krvi Vseeno, kaj se ria svetu dogaja, i čitvi, v kateri koli blok. Seveda in solza. Ko je bila Jugoslavija O tem smo govorili v vseh deže- (Nadaljevanje na 3. strani)
Želimo prijateljsko sodelovanje z vsemi deželami
Mi želimo, da se med vsemi
Ljubljana, ponedeljek, 2. marca 1959
PROLETARCI VSEH DK/feL ZDRUŽITE SB>
LETO XXV.
Stev. 49
IZDAJA W TISKA CZP »UUDSKA PRAVICA-DLRtKTOB BENO ZUPANČIČ
URJSJA ORJOjNISKJ ODBOR O LAVNI O REDNIK £N DIREKTOR USTA (VAN ŠINKOVEC
fclst izhaja psak dan razen oetka - Cena I* dinarjev
»L J D D 3 K A PRAVIC A« USTANOVLJENA L OKTOBRA 1934 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT I»-DNEVNIK LN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1*91 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK -OD L JUNIJA 1939 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO«
Iz zgodovine delavskega gibanja
»LADINSKA REPUBLIKA«
Dne 2. marca 1921 so začeli rudarji Labinštine v Istri splošno stavko v znak protesta proti čedalje pogostnejšim napadom fašistov in proti fašističnega početja italijanskih oblasti. Gibanje je kmalu prestopilo okvire običajne stavke in dobilo revolucionarni značaj. Prišlo je do oboroženega spopada rudarjev s fašističnimi tolpami in italijansko vojsko. Labinskim rudarjem so se pridružili tudi hrvatski kmetje Proitine, ki so se uprli in izgnali predstavnike italijanskih oblasti. Spričo širine in specifičnih lastnosti je dobilo gibanje ie »Labinska republika«, čeprav republike z nobenim aktom niso razglasili.
Stavka je bila posledica težavnega gospodarskega in političnega položaja istrskih rudarjev. Po zlomu Avstro-Ogrske so prišli pod še hujši režim izkoriščanja, namesto da bi se njihovi življenjski pogoji zboljšali. Izkoriščali so jih novi italijanski delodajalci. Gospodarskemu izkoriščanju so se pridružili še odkriti šovinistični napodi fašističnih tolp na rudarje in okoliške hrvatske kmete, oblasti uradne Italije pa niso ukrenile ničesar, da bi to preprečile. Istrski rudarji so bili razredno organizirani že v Avstro-Ogrski. Med njimi je bilo čutiti močan vpliv idej Oktobrske revolucije, ki so jih prinesli in širili rudarji, ki so se vrnili iz ruskega ujetništva. Pa tudi v sosednih deželah Italije in Jugoslavije se je bilo že začelo revolucionarno vrenje.
Neposredni povod stavke je bil napad fašistov v Pazinu na sindikalnega voditelja labinskih rudarjev Ivana Pipana. Ze 2. marca je Mestna zveza rudarjev pozvala svoje člane, naj začno stavkati. Naslednjega dne se je zbralo kakih 2000 delno oboroženih rudarjev, ki so odšli z rdečimi zastavami v Labin demonstrirat proti fašistom in oblasti. V Rudarskem domu je bilo veliko zborovanje. Ob tej priložnosti so rudarji pretepli nekatere fašiste, ki so jih izzivali, potlej pa so vdrli v fašistični sedež in ga demolirali. Pretepli in razorožili so karabinjerje, ki so se jim hoteli postaviti po robu.
Rudarji so takoj ustanovili rudarske odbore in »rdečo rudarsko stražo*, ki je zasedla vse rudniške naprave v Krap-nju, Vinešu, Strmcu, Stalijah in Bržici. S puškami in bombami, ki so jih izdelovali sami rudarji, je oborožena delavska straža, da bi se zavarovala pred nenadnim napadom, minirala vse mostove in dohode k rudnikom.
Rudarski odbori, združeni prek Centralnega rudarskega odbora, ki so ga rodili ugledni rudarski prvaki Ivan Pipan, Ivan Toneti, Dinko Bibič in drugi, so skrbeli za javni red in varnost, kontrolirali promet, izdajali dovoljenja za gibanje, rodili zbiranje in razdeljevanje živil, rekvirirali orožje in opravljali razne druge funkcije, ki sodijo sicer v pristojnost oblasti. Sredi marca je Centralni odbor sklenil, naj začno rudarji proizvodnjo na svoj račun. Pod vodstvom izvoljenega direktorja so rudarji proizvodnjo uspešno organizirali. S premogom natovorjeno ladjo so poslali v Trst, niso pa utegnili spraviti izkupička.
Italijanska okupatorska oblast je bila spočetka nasproti tej akciji oprezna. Bala se je, da ne bi s pričo intervencije na tem komaj prisvojenem področju nastal mednarodni škandal in zato- je brezuspešno poskušala pregovoriti rudarje, naj se z oblastjo sporazumejo. Nevarnost, da bi se revolucionarni val iz Labinščine razširil po vsej*Tstri, pa je vendarle prisilila okupatorja k akciji. Po skrbnih pripravah so začele italijanske čet^ S. apxi}a od vseh £tr#^nqpqdati uporno Labinščino. Kot povod za intervencijo so izkoristili aretacijo nekaterih izdajalcev-rudarjev s Sicilije, ki jih je »rdeča straža« zaprla v neki jašek, potem ko je zvedela, da so obla»tem pokazali prebod^ozi-mineko, polja..
S puškami in bombami oboroženi rudarji so se razporedili po bližnjih gričih in sprejeli boj. Do najsrditejšega spopada, v katerem sta padla dva komunistična rudarja, je prišlo blizu vasi Strmac. Od vseh strani obkoljena rdeča straža ni mogla dolgo kljubovati pritisku neprimerno močnejše sile. Po nekaj urah boja, ko je spoznal, da ni rešitve, je Ivan Pipan ukazal, naj rudarji nehajo streljati. In tako je italijanski okupator po 39 dneh življenja Labinsko republiko zatrl z vojaško silo.
Z OBČNEGA ZBORA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KMETIJSKIH DELAVCEV
TUDI V KMETIJSTVU
nagrajevanje po enoti proizvoda
Glavni nalogi sta letos znižanje proizvodnih stroškov in povečanje storilnosti
nim porastom proizvodnje. Poseben problem pri takem nagrajevanju je neskladnost cenikov za plačevanje del po enoti proizvoda. To bo treba čimprej urediti. Prizadevati si moramo, da
Ljubljana, 1. marca — Danes je bil v Zadružni palači 12. redni letni občni zbor Republiškega odbora sindikata kmetijskih delavcev. Razpravljali so o letnem poročilu odbora za leto 1958 in o nalogah, ki čakajo sindikat kmetijskih delavcev v letu 1959. Na koncu so izvolili nov republiški odbor.
Razen številnih delegatov in vico investicijskih sredstev smo gostov sta se občnega zbora ude- vložili v nabavo opreme in izgrad- bomo znižali proizvodne stroške, ležila tudi predsednik Zadružne njo gospodarskih objektov.	ki so pri nas še mnogo previsoki,
zveze Slovenije ter sekretar Izvrš-	Največ vlagamo v povečanje Temu vprašanju so dolžni posve-
nega sveta Slovenije za kmetijstvo mehanizacije pri kmetijskih za- titi vso pozornost predvsem orga-in gozdarstvo Jože Ingolič ter drugah. Pri tem so težave zaradi ni samoupravljanja, pa tudi stro-predsednik sindikata kmetijskih pomanjkanja rezervnih delov in kovnjaki kmetijskih zbornic in delavcev Jugoslavije Emil Ke- raznih priključkov za kmetijske inštitutov. Le tako bodo lahko po-vrešan.	stroje. Nepravilen je odnos neka- sestva zbrala v svojih skladih do-
Povečano vlaganje sredstev v terih občinskih ljudskih odborov, volj sredstev, hkrati pa tudi pri-kmetijstvo, večja uporaba agro- ki sredstva iz investicijskih skla- merno nagradila svoje delavce, tehničnih sredstev in spodbudnej- dov za kmetijstvo vlagajo v druge Podobno naj bi vskladili tudi še nagrajevanje kmetijskih delav- gospodarske panoge, kot je turi- nove pravilnike, cev opravičujejo, da bomo letos zem, obrt itd.	Če hočemo v kmetijstvu dose-
za polovico povečali kmetijsko	Dosedanji rezultati nagrajeva- či intenzivnejšo obdelavo zemlje
proizvodnjo. Lani se je povečal nja kmetijskih delavcev po enoti in večjo produktivnost, moramo dohodek iz kmetijstva na 168 °/o proizvodnje so dokaj zadovoljivi predvsem imeti urejena posestva, ali za 6 milijard 300 milijonov, v in je treba tako nagrajevanje uve- Pri tem pa nas čestokrat ovirajo letu 1959 pa pričakujemo, da bo sti v vseh panogah kmetijske pro- prav posestva sama, ki ne dajejo ta dohodek harastel na 8 milijard izvodnje. Ponekod so se tako za- predlogov s potrebno dokumenta-400 milijonov ali na 225°/« glede služki kmetijskih delavcev zvišali cijo o arondaciji in komasaciji, na leto 1956. Največ, skoraj polo- tudi za 50%, seveda z enakomer- Največkrat bi lahko to vprašanje
z večjo aktivnostjo uredila tudi posestva sama, tako -da bi prevzemala v najem privatno kmetijsko posest, Vendar je glede tega čutiti še premalo pobude pa tudi pomanjkanje političnega dela.
Drugo vprašanje je specializacija kmetijske proizvodnje glede na posamezne kmetijske dejavno-sredstev federacije naj bi ljud- sti. Razen tega imamo tudi često-
Lelos 21 milijard za gradnjo cest
Cesti »Bratstvo in enotnost« ter Jadranska cesta poglavitni gradnji — V Sloveniji bomo gradili cesti Celje—
Ljubljana in Dravograd—Maribor—Lendava
Naša dežela dobi letos kakih 560 km novih cest s sodob- ske republike prispevale kakih 6 krat težave glede investiranja v nim voziščem. Stroški za nji- milijard za zgraditev cest prvega kmetijska posestva, in sicer zato, hovo izgradnjo bodo znašali in drugega reda. Republike bodo ker le-ta zaradi nizke storilnosti kakih 21 milijard. Razen tega gradile predvsem tako imenovane in visokih proizvodnih stroškov pa bodo tudi okraji in občine priključne ceste za zvezo z glav- niso sposobna vzeti investicijske zgradili mnogo cest tretjega in no avtomobilsko cesto. Tudi Za- kredite. Kmetijska posestva bi se četrtega reda.	greb bo povezan z glavno cesto! morala zavedati, da lahko izbolj-
Za zgraditev odseka avtomo- V Sloveniji bomo zgradili avto- šujejo standard svoji delavcev le, bilske ceste »Bratstvo in enot- mobilsko cesto Celje—Ljubljana, če bodo dosegla večji dohodek s n ost« od Paračina do Niša, dol- dolgo kakih 20 km, čez Trojane, in te/m, da povečajo produktivnost in gega 84 km, in od Negotina na cesto Dravograd—Maribor—Len- znižajo proizvodne stroške. Vardaru do Demir Kapije, dolge- dava.	|	M.	G.
ga 16 km, ki ga bodo zgradile mladinske delovne brigade, bomo po- j rabili letos za nove ceste kakih j 8 milijard. Oba odseka avtomo-j bilske ceste naj bi bila dograjena do konca leta.
Znatna sredstva, blizu 4 mi- ( lijarde, so zagotovljena za nadaljevanje graditve-Jadranske ce-| ste. Odsek Senj—Zadar, dolg 153 km, naj bi 'bil dograjen do konca letošnjega leta. Tako bo do polovice letošnjega leta dograjen odsek Jadranske ceste od Reke do Zadra, dolg 225 km. Zgradili bodo tudi Jadransko cesto od Zadra proti Šibeniku in od Makarske proti Podgori, nadalje od Splita do Omiša in delno tudi na drugih odsekih. Za zgraditev mostu čez j Donavo pri Beogradu bodo pora-, bili letos 1,400.000.	I
Razen kakih 15 milijard iz
Razširjena seja glavnega • odbora Prešernove družbe
LETNI PLENUM ZVEZE RADIOAMATERJEV SLOVENIJE
Izobraževanje na višji tehnični ravni
Nekaj misli pred UL kongresom LT Slovenije Ljudske tehnike Slovenije
Celje, 1. marca. — V mali dvorani Narodnega doma t> Celju bilo danes redno letno zasedanje plenuma radioamaterjev Slovenije. Med drugim so ugotovili, da so organizacije te zveze v minulem letu, seveda v mejah možnosti, uspešno delovale ter tako pomagale pri tehnični vzgoji članov.
naselje Ljubljana, Radio klub v Kopru itd.
V prihodnje kaže nekoliko sprostiti organizacijske oblike za delo radioamaterjev v društvih Ljudske tehnike. Doslej so namreč radioamaterji v DLT bili omejeni v svojem razvoju. Spričo splošnega razvoja znanosti in tehnike se morajo tudi pri nas nekatere stvari spremeniti. Gre
V Sloveniji je včlanjenih v radioklubih in DLT blizu 2300 radioamaterjev. Kot v minulosti je tudi letos Republiška zveza radioamaterjev ocenjevala delo posameznih klubov. V tem tekmovanju so si nabrali največ točk radioklubi Ljubljana, Maribor center, Maribor Tezno, Ptuj, Triglav Ljubljana, Vrhnika, Mežica, Ravne na Koroškem, Študentsko
Petdeset let Zagrebškega velesejma
Na letošnjem pomladnem velesejmu bo sodelovalo blizu 500 podjetij in razstavljavcev iz 10 dežel
S pomladnim mednarodnim velesejmom od 3. do 12. IV.
stopi Zagrebški velesejem v 50. leto svoje dejavnosti kot eden najstarejših velesejmov v Evropi. Prvi velesejem mednarodnega značaja je bil v Zagrebu leta 1909. Odslej so samo s presledki med prvo in drugo svetovno vojno priredili v Zagrebu 55 mednarodnih velesejmov.
Za sodelovanje na pomladnem velesejmu se je prijavilo kakih 500 podjetij in razstavljavcev Iz 10 dežel. Kakor vsako leto na pomlad, tako bo tudi letos Zagrebški velesejem večidel posvečen domači proizvodnji. Tuji in domači proizvajalci bodo prikazali svoje proizvode na treh specializiranih prireditvah, Ki bodo v okviru pomladnega velesejma — n sp mednarodnem velesejmu blaga 'za široko potrošnjo, na mednarodnem velesejmu gradbeništva in opreme za gradbeništvo in na mednarodni razstavi strokovnih „ publikacij. Posebni prireditvi bosta tudi *?eti velesejem jugoslovanske obrti in revija sodobnega oblačenja.
Začele so se tudi že priprave
na jesensko prireditev Zagrebškega velesejma, ki je po tradiciji namenjen predvsem pospeševanju mednarodnih trgovinskih zvez z Jugoslavijo. Po zelo pomembnem mednarodnem uveljavljanju Zagrebškega velesejma v zadnjih letih, ko se je približno s 4500 tujimi razstavljavci iz 30 dežel uvrstil med največje velesejme na svetu, pričakujejo prireditelji, da bo tudi v jubilejnem letu njegov pomen v mednarodni trgovinski menjavi zelo velik. O tem priča tudi dejstvo, da bo v Zagrebu med jesenskim velesejmom, od 5. do 20 septembra, kongres Mednarodne zveze velesejmov. Zagrebški velesejem je bil eden prvih njenih članov in ustanoviteljev.
med drugim za to, da se delovanje klubov razširi, tako da bo zanimivo tudi za tiste člane, ki so že opravili razne tečaje, kakršni so v praksi sedaj. Uvajanje elektronika, tranzistorjev v radio industriji; - televizije, avtomehani-zacije in podobno daje nove možnosti za obogatitev dela radioklubov.
Predsednik Glavnega odbora Ljudske tehDike Slovenije Milko Goršič, ki se je udeležil celjskega plenuma slovenskih radioamaterjev, je med drugim povedal tudi nekaj misli o bližnjem III. kongresu LT Slovenije. Dejal je, da so se letos LT v Sloveniji v obdobju po celjskem kongresu močno okrepile in da je njih vloga v sedanjem družbenem dogajanju zmerom bolj pomembna. V obdobju od II. kongresa LT je število aktivno sodelujočih v Ljudski tehniki naraslo od 24.000 na 37.000 člahov. Organizacije so v minulosti več ali manj uspešno opravile svoje poslanstvo na področju tehnične vzgoje ljudi, vendar v prihodnje ne more ostati ta vzgoja na sedanji stopnji.
Prav III. kongres bo moral začrtati nove poti za delo vseh vej v LT. Delavcem in mladini naj bi organizacije LT v prihodnje posredovale tako izobraževanje, ki bo na višjem tehničnem nivoju. Skratka, dejavnost organizacij za tehnično izobraževanje v Sloveniji bo nujno prilagoditi novim zahtevam in spremembam.
Organizacije v industrijskih podjetjih imajo neizčrpne možnosti ' za uveljavljanje svojega poslanstva. Večjo aktivnost narekuje nagli razvoj tehnike in splošno življenje samo terja od organizacij LT drugačno dejavnost. Spričo novih nalog, ki bodo začrtane na III. kongresu LT Slovenije, bo letos nujno večje sodelovanje med posameznimi zvezami.	F-	K.
Včeraj dopoldne je bila v Klubu ljudskih poslancev v Ljubljani vsakoletna razširjena seja glavnega odbora Prešernove družbe, ki pomeni nekak obračun družbinega dela za preteklo razdobje, kajti po pravilih Prešernove družbe ima le-ta svoj občni zbor vsako četrto leto. Seje se je udeležil poleg članov glavnega odbora in okrajnih ter občinskih poverjenikov tudi podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Joža Vilfan. Predsednik Prešernove družbe tov. Boris Ziherl je pozdravil navzoče, ki so z enominutnim molkom počastili spomin umrle članice glavnega odbora Alojzije Vipotnik. Tajniško poročilo je nato podal tajnik Srečko Dimeč, nato je sledila živahna razprava, ki so se je udeleževali poverjeniki Prešernove družbe iz raznih okrajev. Med drugim je bilo sklenjeno, da se za nadaljnje širjenje knjig Prešernove družbe med našim ljudstvom in za nadaljnji kvalitetni dvig vseh izdaj Prešernove družbe postavi glavni urednik publikacij Prešernove družbe. Za glavnega urednika izdaj Prešernove družbe je bil soglasno izvoljen član glavnega odbora pisatelj Miško Kranjec.
DELOVNA STORILNOST V OSPREDJU
Več kot tisoč predstavnikov Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, ki šteje kakih
100.000 članov, bo te dni v Beogradu obravnavalo možnosti povečanja delovne storilnosti. Skušali bodo najti pota, da bi bil naš napredek v tej smeri hitrejši. Javnost pričakuje od njihovega zborovanja pomemben prispevek k naporom za ureditev tega vprašanja.
Potreba po takšnem posvetovanju se je pokazala zlasti po ne posebno razveseljivih uspehih v lanskem letu, ko je industrijska proizvodnja narasla za 11 °/o, delovna storilnost pa samo za 1 °/». Zato velja povečanje delovne storilnosti za najvažnejšo nalogo naše gospodarske politike. Vendar pa lahko še zmerom slišimo mnenje, da je delovna storilnost važna v načelu, da pa to ali ono podjetje posluje v specifičnih okoliščinah (spričo cenene delovne sile), tako ureditev tega vprašanja ni tako važna. Najbolj milo rečeno je takšno gledišče anahronizem, če pomislimo, da je visok življenjski standard pogojen prav s povečanjem delovna storilnosti.
Bilo bi napačno trditi, da zadnja leta na tem področju nismo nič storili. Za podlago v sistemu nagrajevanja čedalje bolj jemljemo enoto nagrajevanja in posledica tega je prav naraščanje delovne storilnosti; tudi zvišanje plače je najtesneje povezano s povečanjem delovne storilnosti v domačih podjetjih. Razen tega uveljavljamo bolj sodobno organizacijo dela, razširjamo omrežje šol in tečajev za strokovno izobrazbo delavcev, kupujemo sodobno tehnično opremo. Toda naše rezerve v tem oziru še zmerom niso izčrpane.
Kolikšne so možnosti glede povečanja delovne storilnosti v naših podjetjih, najbolje kaže primer s področja premogovne industrije. Kakih 70.000 rudarjev je lani nakopalo blizu 18 milijonov ton premoga. Da bi nakopali letno 35 milijonov ton, bi potrebovali po običajnih računih kakih 140.000 delavcev. Ker pa se delovna storilnost v rudnikih črnega in rjavega premoga poveča povprečno za 4 */«, v rudnikih lignita pa za 10*/o letno, bomo imeli skupaj' z nadzorniki, mehaniki, tehniki in inženirji novih delavcev samo kakih 25.000, torej 45.000 manj. Da bi dobili ti delavci stanovanja, bi potrebovali kakih 60 milijard.
Toda za zgraditev mesta so potrebne tudi šole, ceste, obrtne delavnice, objekti družbene prehrane itd. Za normalno življenje mesta so potrebni tudi zdravniki, profesorji, sprevodniki, brivci itd., in sicer skupaj z družinami, pa tudi sami rudarji. Po nekem računu bi tako zgradili mesto za kakih
150.000 prebivalcev in zanj bi porabili blizu 25 milijard. Ce prištejemo ie stroške za šolanje kadrov, dobimo kakih 300 milijard. V sedanjih pogojih bi toliko denarja zelo težko našli v že tako preveč napeti bilanci, saj bi porabili približno 2 % narodnega dohodka.
Ce pa bi se delovna storilnost v naših rudnikih približala evropskim povprečjem, bi zadostovalo za vseh 35 milijonov ton premoga 42.500 rudarjev, t. j. za 7500 manj, kakor je zaposlenih v naših premogovnikih zdaj. Odpadli bi torej navedeni stroški in prihranki skupnosti bi narasli na 200 milijard, kajti 100 milijard bi porabili 2a nakup tehnične opre-
me'	(Pres-servis)
Čeprav je »uradno« še zmerom zima, je tudi včeraj toplo in sončno pomladansko vreme zvabilo Ljubljančane na sprehod v bližnjo okolico. Mnog!, ki jim ni do daljših sprehodov, pa so napolnili sprehajališča v Tivoliju
: .;>m J;-' >	.»'.vi1**	I“l
i* 5Š	fj* 4
Tito v Aziji in Afriki
»■Ni dvoma, da se bo naš veliki prijatelj vrnil v svojo domovino še z večjim zaupanjem v zmago velikih načel, za katere se bori.« S temi besedami iz pozdrava običajnih ljudi se je od predsednika Tita poslovila zadnja dežela, ki jo je obiskal na potovanju po Aziji in Afriki.
Težko, malone nemogoče je kratko povzeti sadove tako plodnega in bogatega potovanja, na katerem je v treh mesecih obiskal sedem dežel, prepotoval na tisoče kilometrov, srečal milijone ljudi in nad tridesetkrat povzel besedo ob najrazličnejših priložnostih, od uradnih do improviziranih govorov ob spontanih srečanjih s tistim svetom, ki ima na mednarodnem torišču čedalje pomembnejšo vlogo.
Tisto, kar bi lahko iz tega bogatega poslanstva miru, izpopolnjenega na vsakem koraku z važnimi sadovi, lahko izločili kot enega glavnih elementov, je vsekakor nova, višja kvaliteta v odnosih med narodi, ki jo je čedalje bclj čutiti, ki prinaša samo doslednost politiki koeksistence.
V sakih med deželami, ki jih ločijo oceani, v dosedanji zgodovini sveta niso znani tako pogostni in neutrudljivi napori, da bi se delo prijateljstva, začeto v okviru prvih srečanj državnikov, tako vztrajno nadaljevalo, gojilo in poglabljalo. Ti napori lahko rode sadove, ker se grade na čvrstih, stalnih načelih, načelih koeksistence, enakopravnega medsebojnega sodelovanja, krepitve miru po poti sporazumnega urejanja spornih problemov.
Tito je začel vnašati v svet, v odnose med ljudmi, nove, bogatejše, vsebinsko pomembnejše in plodnejše stike in zato ni nobeno naključje, da ga je eden izmed velikih državnikov Azije spontano, takoj po njegovem ponovnem prihodu na to celino, sprejel z besedami: »Znana nam je vaša družbena ideologija in z njo ste pravzaprav državljan sveta.«
Odločiti se za dvoje tako velikih in obsežnih potovanj v štirih letih, neutrudljivo izpolnjevati razglašeni program in nenehoma navezovati vedno nove stike z množicami, to so v naših časih za poglavarje republik in držav še neobičajna dejanja.
Tisto, kar je to potovanje po Aziji in Afriki nujno moralo pokazati ljudem sveta, in sicer ljudem dobre volje, je predvsem dejstvo, da sta ti dve celini, ki sta sprejeli Tita s polnim zaupanjem in kot dobrega prijatelja, izpričali tudi svojo odločnost, da bi v očeh njunih prebivalcev čim-prej izginili žalostni spomini na staro Evropo in da bi ti ljudje ubrali nova pota razumevanja. S svojimi vsakdanjimi stiki s tisoči ljudmi je Tito med ponovnim
obiskom v Aziji in Afriki opozoril milijonske množice Indonezije, Burme, Indije, Cejlona, Etiopije, Sudana in Egipta na tisto novo Evropo, ki ni v nobeni zvezi s staro, njim tako dobro znano kolonistično, osvajalno in kruto Evropo.
Zato so napredni ljudje stare celine z velikimi simpatijami spremljali to poslanstvo, v katerem se je pravzaprav uresničevalo zgodovinsko dejanje pomiritve ter prikazovanje nove mladosti in moči Evrope Aziji in Afriki. Ni pa naključje, da vse tisto staro, konservativno in reakcionarno, kar se skriva pod raznimi oblikami in ideologijami, in sicer ne samo Evrope, ni zamudilo priložnosti, da grobo in brezobzirno napade to veliko pobudo za boljše razumevanje med narodi, ki se z napori mnogih državnikov in dežel že spreminja v stalno prakso in čedalje bolj uveljavlja kot konstruktivna, nujno potrebna.
»Koeksistenca ni vprašanje taktike, vprašanje odmora in premirja, marveč trajna potreba, potreba miru in plodnega mednarodnega sodelovanja.« S temi besedami je predsednik Tito v Bandungu govoril o eni izmed oblik ideologije, ki jo že več let zagovarja ob složni podpori svojih in ne samo svojih narodov.
Da narodi sveta, predvsem Azije in Afrike, ki nenehoma razbijajo verige imperializma, gospostva in tujega vmešavanja, vidijo v Jugoslaviji in Titu dobra prijatelja, zaslugo za to je treba pripisati predvsem dejstvu, da teži naša politika v vseh svojih oblikah za novimi, pravičnejšimi in višjimi družbenimi odnosi. Naša politika se zavzema za enakopravno sodelovanje med velikimi in malimi državami, njena dinamika in mladost sta najtesneje povezani z napori za ohranitev miru in za poravnavanje sporov po miroljubni poti, kar je temelj politike neodvisnih dežel Azije in česar ni moč označiti kot politiko snovanja novega bloka ali sile. Prav zato* ker se ne naslanja na nobene blokovske okvire, ker je zunaj njih in ker ne želi snovati nobenih blokov okrog sebe, je politika Jugoslavije in dežel, ki z njo najtesneje sodelujejo v raznih oblikah, pozitivna in ustvarjalna, perspektivna.
Novi avantgardizem v odnosih med narodi in celinami, sloneč na politiki miru in koeksistence, ki prihaja čedalje bolj do izraza v praktični dejavnosti cele vrste dežel, ima v Jugoslaviji svojega odkritosrčnega borca. To je Titovo poslanstvo .miru znova potrdilo in zato smo lahko samo ponosni, da je prvega »državljana sveta« dala svetu naša dežela.
Z. Pečar
Makarios na Cipru
Nikosija, 1. marca (AFP). — Ciprski etnarh Makarios, ki je bil tri leta v izgnanstvu, se je danes vrnil v Nikosijo, kjer ga je navdušeno sprejelo nad sto tisoč ljudi.
Zbrano mriožico je Makarios nagovoril: »Vaše trpljenje je rodilo vstajenje naše dežele. V vašem boju za svobodo je bilo mnogo herojev, predvsem pa je bil heroj Georgij Grivas.« Makario-sov govor je množica nenehno prekinjala z navdušenim ploskanjem, ko pa je omenil voditelja ciprskega odporniškega gibanja Grivasa, se ovacije dolgo niso hotele poleči.
Danes spet v Kremlju
Čeprav je bilo napovedano, da so britansko-sovjetski razgovori že zaključeni, se bo Macmillan danes ponovno r(izgovarjal s sovjetskimi državniki
Leningrad, 1. marca (AFP— Reuter). Visoki funkcionarji Velike Britanije in Sovjetske zveze so imeli danes več razgovorov, ki prej niso bili predvideni. Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd se je približno poldrugo uro razgovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Razgovore so imeli tudi med kosilom, ki so se ga udeležili pred-
preteklo soboto je bila v Beogradu podpisana trgovinska pogodba med našo državo in Japonsko. Bogdan Cmobmja in veleposlanik Tošikazu Kase podpisujeta listino
Slovo v Latakiji
(Nadaljevanje s 1. strani) -J telji in vaš predsednik zamislili,
želimo tudi čimplodnejše in čimbolj prijateljsko sodelovanje po možnosti z vsemi deželami enega ali drugega bloka. Naša načela so uresničenje mednarodnega sodelovanja na enakopravni podlagi, brez slehernega vmešavanja ene dežele v notranje zadeve dru-gih, in pravica slehernega naro-! publika!
da, da si sam izgrajuje svoje živ-1 Naj živi prijateljstvo med ljenje tako, kakor misli, da je Združeno arabsko republiko in zanj najbolje in kakor mu dani Federativno ljudsko republiko pogoji to omogočajo.	Jugoslavijo!«
Dragi prijatelji, državljani in Govor predsednika Tita, ki so državljanke Latakije! Danes se ga sproti prevajali v arabščino, je zaključuje naš obisk v vaši lepi množica pozdravila z velikim
to se pravi vašo boljšo in sreč nejšo prihodnost.
Na koncu bi vam rad še enkrat sporočil prisrčne pozdrave in najboljše želje za vaše ustvarjalno delo za srečo narodov Združene arabske republike.
Naj živi Združena arabska re-
in veliki deželi. Iz Združene arabske republike odhajamo z globokimi vtisi o tem, kar smo v njej doživeli. Povedati vam moram, da je napravilo ljudstvo vaše dežele na nas globok vtis. Ko smo videli
odobravanjem in skandiranjem.
Na koncu je govoril jemenski prestolonaslednik princ El Badr.
Znočilo se je že, ko je bilo veličastno zborovanje zaključeno, vendar so se manifestacije nada-
vas, ko smo videli ljudstvo te ljevale še dolgo po tem. dežele, odhajamo iz nje s trdnim prepričanjem, da se vam bo posrečilo uresničiti vse, kar ste zasnovali,. vse, kar so si vaši vodi-
Z VSEH STRANI SVETA
SAS NE BO VZDRZEVALA MEDCELINSKIH ZVEZ
Stockholm, 1. marca (AP). — V Stockholmu so sinoči objavili, da velika letalska družba SAS od danes ne bo več vzdrževala svojih medcelinskih zvez. Ta sklep je družba sprejela po neuspelih pogajanjih z letalskim osebjem družbe. Letalske zveze v Evropi bo družba SAS še nadalje vzdrževala, vendar samo z dvomotornimi letali.
SNEG V TURČIJI
Ankara, 1. marca. (AFP) — V neki vasi v vzhodni Turčiji je snežni Plaz pokopal 14 ljudi, med njimi Pet žensk in 4 otroke. Vsi so mrtvi. V tem kraju je zelo mrzlo vreme z močnimi snežnimi meteži, ki so Ja odprti progi zamedli Šest potniških vlakov. Potnikom mečejo hra-no v zavojih s padali, ker je t.iflli ^lak, ki Je odpeljal na pomoč, obtičal v snegu.
REKA PARANA PUSTOSI
Buenos Aires, 1. marca (Reuter). Keka Parana v Argentini Je prestopila bregove in povzročila škodo, ki
je cenijo na okrog 2 milijardi pe-zosov (okrog 10 milijonov funtov šterlingov). Prizadeti so živinorejci in kmetovalci. Poplava Je zajela argentinski pokrajini Corrientes in Chaco ter severna področja pokrajine Santa F6.
FRANCOSKA ODPRAVA V HIMALAJSKE GORE
Pariz, 1. marca (Reuter). Iz Pariza je sinoči odpotovala skupina 11 francoskih planincev v Nepal, kjer bodo skušali priplezati na vrh Jannu, visok nad 7700 m. Vodja skupine Jean Franco je ob odhodu iz Pariza izjavil, da bo skušal s svojimi tovariši doseči vrh do 20. maja.
ARABCI HOČEJO PREPREČITI PRISELJEVANJE ZIDOV
Kairo, l. marca (AFP). V Kairu bo jutri seja Sveta arabske lige, na kateri bodo razpravljali o emigraciji Zidov iz vzhodnoevropskih dežel v Izrael, kakor tudi O' ukrepih, ki jih bodo skupno uveljavile arabske
države, da bi to preprečile. Sodijo, da bo Arabska liga posredovala pri romunskih oblasteh in da bo protestirala pri vladi ZDA zaradi finansiranja izseljevanja Zidov.
Silovito neurje
Bahrein, 1. marca (AP). Ba-hrein je sinoči zajelo neurje, kakršnega ne pomnijo že 30 let. Poročajo, da se je v viharju na morju potopilo 70 ribiških ladij, na katerih je bilo okrog 200 mož, žena in otrok.
Neurje je prišlo od Saudske Arabije. Močan vihar je nosil s seboj oblake prahu, tako da ni bilo moč ničesar videti. Ob obalo so se zaganjali velikanski valovi. Vihar je podiral hiše, ruval drevesa in uničeval telefonske in električne zveze.
Predsednik Tito in njegova soproga Jovanka sta sinoči na »Galebu« priredila večerjo na čast predsedniku ZAR Naserju. Na večerji so bili tudi podpredsednika ZAR Latif Bogdadi in Akram Hu-rani, zunanji minister Mahmud Favzi, notranji minister Zaharija Mohijedin, predsednik Izvršnega sveta sirskega področja ZAR Nu-redin Kahala, veleposlanik ZAR v Beogradu Sabet Aris in drugi, z jugoslovanske strani pa Blažo Jovanovič, Ivan Maček, Slobodan Penezič, Veljko Mičunovič, Leo Mates, veleposlanik v Kairu Josip Djerdja in jugoslovanski generalni konzul v Damasku Midhat Muradbegovič.
Po večerji, ki je minila v zelo prijetnem razpoloženju, se, je predsednik Naser dolgo in prisrčno poslavljal od predsednika Tita, njegove soproge in drugih jugoslovanskih gostov, ki so se skupno s predsednikom Titom mudili na prijateljskem obisku v ZAR. Nato je predsednik Naser s svojimi sodelavci zapustil ladjo, ki je takoj odplula proti otoku Rodosu.
sednik britanske vlade Macmillan, podpredsednik sovjetske vlade Mikojan in zunanja ministra obeh dežel Lloyd in Gromiko. V britanskih krogih pravijo, da je Mikojan sinoči izročil Macmilla-nu prijateljsko spomenico predsednika sovjetske vlade Hruščeva.
Sodeč po izjavi uradnega predstavnika britanske delegacije sta Macmillan in Hruščev izrazila pripravljenost, da bi jutri nadaljevala razgovore v Moskvi. Prejšnji teden so z britanske strani sporočili, da so bili razgovori obeh predsednikov vlad zaključeni v četrtek in da je treba samo še sestaviti zaključno uradno poročilo. To poročilo bo bržčas sestavila delovna skupina, vtem ko bosta imela predsednika vlad razgovore v Kremlju.
Britanski predstavnik je tudi rekel, da je današnji sestanek zunanjih ministrov Velike Britanije in Sovjetske zveze predlagal Gromiko in da so ob lej priložnosti obravnavali vprašanja, ki so se pojavila v razgovorih med Mac-millanom in Hruščevom.
Predsednik britanske vlade Harold Macmillan je danes v Leningradu na banketu, ki ga je priredil predsednik leningrajskega mestnega sovjeta, izjavil, da bodo razgovori, ki jih je imel v Sovjetski zvezi, »zelo koristni za bližnje mednarodne razprave«. Izrazil je prepričanje, da se »nevarnemu položaju, pred katerim se bomo morda znašli, ne bo moč ogniti brez pogajanj«. Macmillan je dejal, da je imel iskrene razgovore s sovjetskimi voditelji Moskvi. »Vidim,« je
»da ima gospod Mikojan neke pripombe k tem razgovorom, vendar sem zadovoljen, ker sodi,
Na temeljih miru lahko sčasoma ustvarimo še bolj pristne stike in prijateljstvo,« je dejal Macmillan.
Med današnjim bivanjem v Leningradu je Macmillan obiskal eno izmed volišč za volitve krajevnih svetov in Vrhovnega sovjeta Ruske federacije.
Macmillan in drugi člani britanske delegacije so včeraj obiskali tukajšnjo ladjedelnico, v kateri grade ladje za trgovinsko mornarico. Po ogledu ladjedelnice so si člani britanske delegacije ogledali še ledolomilec na atomski pogon »Lenin«.
ZDA izstrelile nov satelit
vendar doslej od njega ni nobenih signalov
Ingleivood, (Kalifornija) 1. marca (AFP). — Ameriško letalstvo' je sinoči iz novega oporišča Wan-derberga v Kaliforniji z raketo tipa »Thor«, izstrelilo umetni zemeljski satelit »Discoverer«. V nasprotju z dosedanjimi sateliti naj bi se ta gibal po polami poti, tako da bi držala njegova pot čez Severni in Južni tečaj. Satelit tehta 590 kg, izstrelili pa so ga z balistično raketo tipa »Thor«, težko 45 ton.
V satelit so vdelane posebne naprave, ki naj bi mu posredovale gibanje v zaželeni smeri. Na-t ...	dalje so v njem telemetrične na-
i prave, ki naj bi oddajale vesti o
pripomnil, nippovpm rvVlr^aiii	erthanin
njegovem položaju in gibanju.
Ker pa doslej nobena postaja v
ZDA ni ujela signalov s satelita,
j .... , .... .	.	...	.	menijo, da je prišlo do kvara v
da so bih koristni.« Macmillan je radijski postaji.	-
tudi dejal, da z zanimanjem pri-	- —	-	■
čakuje razgovorov, ki jih bo imel jutri v Moskvi. »Prepričan sem, da lahko delamo in da bomo skupno delali za ohranitev miru.
HAMMARSKJOLD
ODPOTOVAL
New York, 1. marca (Reuter). Generalni sekretar OZN David Ham-marsltjiild je sinoči z letalom odpotoval. v nekatere azijske dežele. Na potovanju bo ostal štiri tedne in bo obiskal tudi Sovjetsko zvezo.
Satelit je izstrelilo - ameriško letalstvo v okviru svojega programa. Ta program predvideva tudi izstrelitev satelitov z mišmi in opicami, ki naj bi se vrnile na Zemljo. V Washingtonu poudarjajo, da je cilj izstrelitve tega satelita predvsem proučiti pogonski sistem in sistem upravljanja. Strokovnjaki domnevajo, da bo pot »polarnega satelita« zelo eliptična in da bo satelit bržčas letel okrog Zemlje samo nekajkrat.
Poravnan spor
V Kairu so v soboto podpisali britansko-egiptovski finančni sporazum
Kairo, 1. marca (AFP-Reuter). Kakor poroča kairski radio, je bil sinoči podpisan britansko-egiptovski finančni sporazum. S tem je bil dokončno poravnan spor med obema deželama, ki je nastal po nacionalizaciji sueške družbe in sueški krizi leta 1956. Sporazum so podpisali potem, ko je v Kairo prispel sekretar v britanskem finančnem ministrstvu Erroll, ki se je po svojem prihodu dve uri razgovarjal z gospodarskim ministrom ZAR Kajsunijem. Erroll in drugi britanski delegati so imeli razgovore tudi s predsednikom Mednarodne banke za obnovo in razvoj Eugenom Blackom, ki je posredoval v sporu med obema deželama.
Besedilo sporazuma bo objavljeno v ponedeljek hkrati v Kairu in Londonu. Sporazum določa, da bo Velika Britanija deblokirala egiptosko imetje v znesku 80 milijonov funtov šterlingov, ki je bilo po juliju 1956 v Londonu zamrznjeno, Egipt pa bo ukinil se-kvester nad vsem britanskim pre-
moženjem v Egiptu, ki je bil objavljen prav takrat.
Potem ko je bil sporazum podpisan, sta se minister Kajsuni in Erroll zahvalila predsedniku Mednarodne banke Eugenu Blacku, ki je posredoval v sporu. Black je danes odpotoval iz Kaira v New York.
Minister Kajsuni je sinoči izjavil, da pomeni sklenitev finančnega sporazuma z Veliko Britanijo in ZAR konec žalostnega poglavja v odnosih med obema državama. Izrazil je upanje, da se bo zdaj začelo novo obdobje, ki bo slonelo na medsebojnem spoštovanju in boljšem razumevanju. Poudaril je tudi, da bo Velika Britanija zdaj sprostila egiptovske šterlinske sklade ter obnovila trgQvinske odnose z ZAR. Sekretar v britanskem finančnem ministrstvu Erroll je izrazil upanje britanske vlade, da se bodo zdaj lahko nadalje razvijali odnosi med Veliko Britanijo in ZAR in da bo to prispevalo k miru na Bližnjem vzhodu.
			
Leipziški sejem odprt j
Leipzig, 1. marca (Tanjug). — §§
Danes je bila otvoritev veli- s kega spomladanskega sejma v j Leipzigu, na katerem razstavlja || svoje izdelke 48 evropskih, azij- =§j skih, afriških in južnoameriških |g dežel. Na sejmu razstavlja tudi §= Jugoslavija. Naša podjetja so raz- = stavila izdelke kovinske, tekstil- g ne, usnjarske, lesne in elektro- =§ industrije, izdelke domače obrti § in drugo.	*
ES
Erhordova kandidaturo | še ni dokončna
Bonn, 1. marca (AP). — Za- p hodnonemški gospodarski mini- = ster Ludwig Erhard je po tri- g urnem razgovoru s kanclerjem |g Adenauerjem izjavil, da o njegovi j§ kandidaturi za predsednika re- g Publike »še ni nič odločeno«.
Kakor je bilo že objavljeno, s je izvršni odbor Demokrščanske = stranke v začetku tega tedna so- g glasno predlagal Erharda za § Predsedniškega kandidata. Velika g večina parlamentarne skupine s Demokrščanske stranke pa se je g izrekla proti Erhardovi kandida- j§ turi in zahtevala, da ostane še g naprej gospodarski minister.
Peking, februarja
Izpolnitev načrta, ki je predvideval 10,7 milijona ton jekla v letu 1959, to je povečanje za dobrih 5 milijonov ton v primerjavi s predlanskim letom, so na Kitajskem obilno izkoriščali v propagandne namene. Poudarjali so, da je to »dokaz pravilnosti in veličine generalne linije Partije«, da je bil to »nesluteni tempo naraščanja proizvodnje jekla na svetu«, da so v Ameriki za povečanje 5 milijonov ton jekla potrebovali 7 let, v Nemčiji 8, na Japonskem 20, v Franciji 29, v Angliji 32 let itd.
»Vseljudska kampanja za vlivanje jekla« je trajala štiri zadnje mesece lanskega leta. Po uradnih podatkih/je sodelovalo v njej nad 50 milijonov ljudi, ki so kopali rudo, premog, izdelovali koks, gradili majhne tradicionalne peči ter v njih na preprost način topili železo in jeklo. Toda denimb, da niso vsi delali vse štiri mesece, marveč da je delal vsak človek povprečno samo mesec dni. To pomeni, da so delali poldrugo milijardo delovnih dni.
Tudi pd uradnih podatkih so na tradicionalen način vlili približno 2,5 milijona ton jekla ali približno 2,5 milijarde kilogramov. Ce delimo to količino s številom delovnih dni, vidimo, da je vsak udeleženec kampanje v najboljšem primeru izdelal dnevno dva kilograma jekla. Tona kvalitetnega jekla stane na svetovnem trgu kakih 80 dolarjev. Na Kitajskem
f
Kako kaže račun
Dejanska vrednost jekla, ki ga je izdelal vsak izmed 50 milijonov Kitajcev v enem dnevu, znaša komaj 14 centov
izdelano jeklo je nedvomno slabše in stane tona največ 70 dolarjev. To pomeni 7 centov za kilogram. In to pomeni, da je znašala dejanska vrednost jekla, ki ga je izdelal vsak izmed 50 milijonov ljudi v enem dnevu, 14 centov. Ce bi računali, da je delalo vseh 50 milijonov ljudi vse štiri mesece, bi bila ta vrednost še mnogo manjša. Štirinajst centov! Saj bi morala veljati toliko« samo dnevna prehrana vsakega delavca, da ne računamo ostalih stroškov proizvodnje, ki je terjala zelo naporno delo ponoči in podnevi.
POSLEDICE
\
V kampanji za jeklo so sodelovali ne samo delavci in kmetje, marveč tudi vojaki, dijaki, profesorji, uradniki, umetniki. Peči so postavljali v mestih kar po ulicah, po dvoriščih podjetij, ustanov, šol, hotelov. Delali so noč in dan. In ni dvoma, da je to močno motilo normalno delo raznih podjetij in ustanov. Posledice pa so še hujše. Peči za topitev ieleza in jekla so postavili kot rečeno povsod, ne glede na
prometne zveze, na oddaljenost virov surovin. Ker pa je bilo potrebno, da so vse obratovale, da bi izpolnile plan, je bilo treba pripeljati do njih ogromne količine rude, premoga, koksa in kovinskih odpadkov. Nenadoma pa je nastalo »ozko grlo« — prevoz.
Zato je že v novembru »2en Min 2i Bao« objavil uvodnik, ki odločno in brez odlašanja poziva na novo »vseljudsko gibanje« — na kampanjo za promet. Vsa razpoložljiva prometna sredstva in vse sposobne ljudi brez izjeme je treba mobilizirati za to kampanjo. Drugače utegnejo biti ogroženi ne samo načrt za jeklo, marveč tudi drugi načrti v »velikem skoku«. Tako je časnik vznemirjeno opozarjal javnost in vsa prevozna sredstva od letal in vlakov do džunk in rikš so vključili v službo jeklu. Spričo pomanjkanja prevoznih sredstev pa so nastale za druge potrebe kaj hitro velike motnje v preskrbi trga. Razen kampanje za jeklo pa so bili še drugi razlogi in ta zadeva zasluži, da posebej spregovorimo o njej.
ODMIK
Kar zadeva jeklo, se zdaj po pravici vprašamo: ali lahko takšna metoda povečanja proizvodnje, kakršno so uporabili v kampanji, postane stalna metoda. Kaže, da je zdaj tudi Kitajcem jasno, 'da ne more. Po uradnih poročilih tudi letos ne bodo povsem opustili množičnih akcij in primitivnih metod proizvodnje jekla, pač pa hočejo vse to omejiti na bolj pametne ukrepe in na »kombiniranje domače in tuje metode«. Večino jekla, ki ga nameravajo letos izdelati 18 milijonov ton, pa naj bi izdelale sodobne jeklarne, pravijo na Kitajskem.
Ta odmik od lanske metode v proizvodnji jekla potrjuje samo vtis, da so tisto, kar so storili lani, storili predvsem iz političnih in propagandnih razlogov, ne glede na rentabilnost in na izredno velike napore, ki so jim bili izpostavljeni milijoni ljudi. Letos očividno bolj računajo z rentabilnostjo, toda prav tako je očitno, da bo terjalo to še večje napore od ljudi, ki naj sodelujejo v proizvodnji jekla. Samo primer rudnika »Sin Dž« v pokrajini Sansi, o katerem so časniki pisali, da bi morali rudarji v njem nakopati dnevno kakih 2000 ton premoga namesto 600, proizvodnja koksa pa naj bi se podvojila — in to vse brez povečanja števila delovnih moči — jasno priča, kakšni napoti bodo potrebni, če bodo hoteli izpolniti novo nalogo v proizvodnji jekla.
Djordje BogojevM
LANI SO OKRAJNI IN OBČINSKI SODNIKI ZA PREKRŠKE V SLOVENIJI KAZNOVALI 42.030 KRŠITELJEV — NAJVEČ JE BILO KRŠITEV PROMETNIH PREDPISOV
Najčešče
kršeni paragrafi
Statistika prekrškov zadnjih treh let kaže, da v Sloveniji prevladujejo prekrški cestno-promet-nih predpisov. Število teh prekrškov je lani naraslo na 11.779, medtem ko jih je bilo v letu 1957 nekaj več kot 8000. Seveda moramo upoštevati, da se je lani močno povečal tudi promet na cestah, saj je bilo registriranih 28.650 motornih vozil, ali 44% več kot leta 1957. V prometu je bilo tudi 10.000 mopedov, ki niso registrirani in blizu pol milijona koles. Lažji prometni prekrški so v glavnem posledica pretirano , nagle vožnje, pa tudi komodnosti in lahkomiselnosti voznikov, a — do hujših prometnih prekrškov neredko pride zaradi vinjenosti šoferjev.
Pri izrekanju kazni za najrazličnejše prekrške upoštevajo sodniki za prekrške vrsto prestopka, osebo, ki ga je zagrešila, pri mladini pa skušajo s kaznimi doseči predvsem vzgojni smoter. Storilce manjših prekrškov kaznujejo le z ukorom ali jih opo-zore na nepravilnost. Slabo pa se je opozarjanje obneslo pri kršiteljih cestno-prometnih predpisov in tudi široka prometno-var-nostna propaganda in organiziranje raznih predavanj, prometnih razstav in tekmovanj ter pionir-sko-prometne službe in dosled-
nejši upravno-kazenski postopki doslej še niso obrodili pravega uspeha.
Lani je bilo v Sloveniji 4270 prometnih nesreč ali za 41% več kot leta 1957. Te nesreče so terjale 154 smrtnih žrtev, 3176 oseb pa je bilo poškodovanih. Škoda je ocenjena) na 400 milijonov.
Pretepi, "neredi in neprimerno vedenje na javnih krajih so lani privedli pred sodnike za prekrške 6582 oseb, 3242 oseb pa zaradi kršitve odloka o javnem redu in miru.
MNOGI DELAJO IZ MUHE SLONA
Kot nekateri ljudje za vsako malenkost tečejo na sodišče, tako so zopet drugi vedno na vratih sodnika za prekrške, neredko v prepričanju, da bo ta uredil razburkane dtihove zaradi tesnih stanovanj, poravnaval spore zaradi kršitve hišnih redov in podobno. Kako naj prav sodnik za prekrške razsoja v takih primerih, ko pa so zato mnogo bolj poklicani hišni sveti, ki poznajo ljudi in razmere, vendar se nekateri hišni sveti premalo, zavedajo ali se nočejo zavedati svojih pravic in dolžnosti, ki jih imajo kot organi družbenega upravljanja. Res je tudi, da nekaterih ljudi ni moč z ničimer
M
Ponosna zver — ris — je pri nas strogo zaščitena, saj živi v južni Srbiji in Makedoniji le še majhno število teh roparic
Naši gozdovi nudijo dom redkim zverem
V Jugoslaviji imamo okrog 2700 rjavih medvedov; največ jih je v Bosni, Hercegovini, Sloveniji, Makedoniji in Cmi gori. Medtem ko je število medvedov, upoštevajoč naše razmere, primemo, pa imamo samo še okrog 60 do 70 risov. Ris živi v južni Srbiji in Makedoniji. Medv«l in ris sta vse leto zaščitena; za odstrel je potrebna dovolilnica. Divja mačka živi v vseh pokrajinah Jugoslavije; letno jih odstrelijo okrog 2300. Volkovi so se zelo razmnožili med drugo svetovno vojno,
tako da jih je padlo v letih po osvoboditvi letno nad tisoč. Zdaj so volkovi večja nadlega le na posameznih manjših področjih. V Dalmaciji in Makedoniji živi tudi šakal; letni plen je okrog 300 šakalov. Lisic je bilo v letih po drugi svetovni vojni zelo veliko; redčile so jih lovske puške, zares razredčile pa so jih garje, tako da pade sedaj letno še okrog 40 tisoč lisic. Obe kuni, zlatica in belica, sta pogostni; letni plen je okrog 7000 kun belic in kun zlatic.
prepričati, svojo »pravdo« hočejo na vsak način izpeljati. Tako dobiva n. pr. sodnik za prekrške ljubljanske občine Center nenehne pritožbe o kršitvi hišnega miru v neki hiši: Spodnja stranka razbija v stanovanju, ker popravlja čevlje in ropot se močno sliši v zgornje stanovanje, pravi prijava. V obe stanovanji so poslali komisijo, napravili so poskus, toda niso mogli potrditi, da se razbijanje sliši v zgornje stanovanje, ki je last prijavitelja. Prijavitelj je vztrajnejši od vseh, saj je napisal in predložil sodniku za prekrške nič manj kot sedem prijav, vse zaradi istega »grešnika«. Sodnik pa ne more uvesti postopka, ker zanj ni osnove, ne more koznovati prekrška, če ga ni.
LANI JE BILO PRIJAVLJENIH 4000 KRŠITELJEV GOZDNIH PREDPISOV
Lani je bil v Sloveniji za 5% presežen plan sečnje, kar je šlo deloma na račun večje potrošnje lesa in povečane sečnje na negozdnih tleh, deloma pa na račun »črne« sečnje. Lani je bilo prijavljenih blizu 4000 kršiteljev gozdnih predpisov, kaznovanih pa 3086 oseb, kar pomeni, da so gospodarske organizacije in upravni organi napovedali odločen boj nedovoljeni sečnji.«
Zaradi kršitve predpisov o obrti in obrtnih uslugah je bilo leta 1957 kaznovanih 965 državljanov, lani jfa 764. V ljubi jan- g ski občini Center so prišli do zanimive ugotovitve, da so med kršitelji predvsem gospodinje, razni upokojenci, deloma delavci in uslužbenci, ki skušajo s šuš-marjenjem doseči večje dohodke. Ta dejavnost ne predstavlja večje škode za družbo, zato so uvidevno odmerjali kazni in upoštevali zlasti socialni položaj kršiteljev. Podobno so postopali tudi s tistimi kršitelji gradbenih predpisov, ki so brez gradbenega dovoljenja obnovili obstoječe stanovanjske zgradbe, da so omilili neznosne stanovanjske razmere.
Kljub temu, da se je lani zmanjšalo število kršiteljev predpisov o socialnem zavarovanju od 1502 primerov v letu 1957 na 460 kršiteljev v lanskem letu, število kršiteljev o ljudskih šolah je lani znašalo 584, leta 1957 pa 796 itd., so lani okrajni in občinski sodniki za prekrške upravno kaznovali 41.622 državljanov in 4—8 pravnih oseb. M. R.
Stare hiše v Splitu se podirajo
V sredižftu Splita stoji nekaj večnadstropnih hlS, zgrajenih v srednjem velcu na obokih kleti Dioklecijanove palače. hiie so že tako stare, da se začenjajo same podirati tn da pomenijo za stanovalce veliko nevarnost. Ondan se Je podrla večnadstropna hiSa In le srečnemu naključju Je treba pripisa/tl, da ni bilo človeSklh žrtev. Občlnsfci ljudski odbor Je ukrenil vse potrebno, da bodo vse stanovale^ teh starih hiš prese-
lili. Fomanjkapje stanovanj pa zavira to akcijo in mnogi SpUtča zmerom stanujejo v njih.
V -	-	.•	X	.	.
• Naša časovna akcija v trgov-
• skem centru v šiški v Ljubljani
• Ali se taki centri obnesejo?
»PET MUH
NA EN MAH«
Čas je zlato. Rana ura — zlata ura... in tako bi Dam morda lahko d nedogled naštevali narodne pregovore in reke, ki osak d sebi skriva neprecenljivo vrednost časa. In danes, ko tempo živi jen ja postaja ose hitrejši, ko se vsak trenutek odvija dirka za izgubljenim časom, postajajo sekunde in minute dragocenost.
Kje? Povsod, v tovarni, na ulici, v pisarni ■. ■ Čas je zlato!
Pred dnevi smo izvedli majhno akcijo o racionalizaciji časa. Ne, tokrat nismo zašli v tovarno, še manj med normativce, niti ne v pisarno, pač pa v trgovski center, ki je pred nedavnim zrasel sredi novih blokov o šiški v Ljubljani.
Kako? V trgovski center z akcijo o racionalizaciji časa? Da, naravnost med prodajne mize trgovskega centra, ki pod eno streho združuje kar pet trgovin: ■ - ’
št. 12 na vsakodnevno pot. V mlekarno, o špecerijsko in zelenjadno trgovino, pa morda še v mesarijo.
Povrnimo pa se o čas pred pol leta, ko je bil trgovski center med šišenskimi bloki šele v izgradnji. Gospodinja R. I. je imela zaradi tega pred seboj precej daljšo pot. Do najbližje mlekarne, ki je na Celovški cesti d hiši št. 105, je potrebovala slabih pet minut. Od tu se je napotila v špecerijsko trgovino in mesarijo.
K sreči sta ti dve trgovini druga ob drugi, nekaj hiš niže od mlekarne in zategadelj naša gospodinja ni imela dolge poti. Od mlekarne pa do obeh trgovin ni porabila niti dve minuti. Od tu se je odpravila na novo tržnico in spet so pretekle dobre tri minute, preden se je znašla o živ-žavu med stojnicami.
Potem je morala še v peka-
mrežo. Kazalec na uri je odtik-takal še 14 minut, preden se je naša gospodinja znašla v domači kuhinji.
Če sedaj izvršimo majhno računsko operacijo — upoštevati moramo seveda, da se gospodinja R. I. po trgovinah ni mudila v repih — vidimo, da je samo za pešačenje od trgovine do trgovine izgubila 29 minut, torej minuto manj kot pol ure.
Toda, kot rečeno, pol ure samo za pot. In tako kot gospodinja R. 1., je izgubljalo čas vsak dan še na stotine gospodinj iz n jenega okoliša.
DANES PA...
Danes stoji med stanovanjskim bloki v šiški moderen trgovski center. Kot smo že omenili, je v njem kar pet trgovin hkrati. Pred dnevi smo spet ubirali stopinje za gospodinjo R. I. iz stanovanjskega bloka v Ulici Zofke Kvedrove št. /2.
Sedaj je potrebovala do trgovskega centra dobri dve minuti. Tu pa je svojo nakupovalno torbo prestavljala samo s pulta na pult in po nekaj minutah se je obložena z vsem spet zadovoljna vračala proti domu.
§§ v-;
  “•***'
I	v-
« p
fllfN* jfjf^	$
V trgovskem centru v šiški
špecerijsko, zelen jadno, mesarijo, pekarijo in mlekarno.
BILO JE NEKOČ...
Z uro v roki smo stopali za gospodinjo R. 1., ki se je d jutranjih urah s prazno mrežo o rokah napotila iz stanovanjskega bloka o Ulici Zofke Kvedrove
rijo po svež kruh. Ta je malce bolj oddaljena in po petih minutah se je obložena z vsem, kar je potrebovala za kuho, odpravila domov.
Od pekarije pa do domačega praga se pot vzdolž Celovške ceste kar pleče in za nameček pa je imela še v vsaki roki zajetno
NEKAJ ZDRAVNIŠKIH V PREMISLEK
V koraku z »belo haljo«
Odprl sem ji vrata in stekla je mimo mane, ne da bi se utegnila dobro ozreti. Mudilo se ji je k stranki v visoko pritličje. Gripa. Kdo ve, koliko primerov te bolezni je našla nocoj po visokih pritličjih, kletnih stanovanjih, v nadstropjih z zavitimi, vijugastimi stopnicami. Zunaj na cesti stoji avto. Šofer ni ugasil motorja, saj ve, da ga bo spet kmalu pognal. In Šlo bo dalje - do naslednje hiše. Rajon dežurne službe je velik, v njem živi na tisoče ljudi. Dežurni zdravnik v rajonu pa je samo eden, v hudih primerih dva ali trije.
Kratek obisk pri bolniku. Sorodniki pripovedujejo. Treba je poslušati, a se predvsem zanesti nase, ugotoviti značaj bolezmi, postaviti - zdravniško rečeno -diagnozo. Včasih je stvar preprosta, najčešče je zapletena. Ena bolezen povabi v goste drugo, znakov je več, je lahko to in ano. Kaj naj počne tedaj dežurni zdravnik? Mudi se mu dalje, v torbici je še cel kup prijavnic. Tedaj potegne iz nje napotnico za bolnišnico in misli: Ali sem prav storil? Je potrebno? V bolnišnici imajo samo toliko postelj... Toda potrebno je! Zgodi se, da ni bilo najbolj potrebno.
•
Rešilni avto.
Bolnika prepeljejo na oddelek, kot piše v napotnici. Peljal sem se z »rešilnim« in ustavil v veži pri vratarju. Od nekod je drug avto pripeljal mladega motorista s prebito lobanjo. Nujen primer. Vse se odvija z naglico. Tukaj ni
časa za pomisleke, ali je dovolj postelj
ali jih ni. Zadeva s ponesrečencem je pri kraju, odpeljali so ga in drugi dan sem zvedel, da je podlegel.
Sledimo povprečnemu bolniku.
Na oddelku, kamor je bil poslan, so ugotovili pljučnico. Odmerili so mu prostor pod bolniškim soncem, posteljo in sobo.
Ali je dežurni zdravnik prav ravnal?
Prav.
*
Toda svoje dni so zdravniki zdravili pljučnico na domu. Pa še mnoge druge bolezni, zaradi katerih prevažajo danes rešilni avtomobili bolnike v bolnišnico. Je torej krivda dežurnega zdravnika, da se je v teh primerih odločil za bolnišnico? Gotovo ne. Dežurni zdravnik zmore v kratkem času in pri mnogih bolnikih odrediti zdravljenje doma samo tedaj, če gre za lažje primere. Je samo dežurni. ne pa hišni zdravnik!
Kje je torej hiba, da je vendarle še dovolj problematičnih napotnic? V organizaciji zdravniške kontrole na terenu! Dežurni zdravnik je lahko samo del te kontrole, značaj njegovega dela že zaradi stalnih menjav v službi ne prenese zahteve, da bi se temeljito poglobil v zdravstvene in socialne probleme svojega rajona. Mesto pa je razdeljeno na rajon« z menjajočo se dežurno službo, ki nujno vodi k osredotočenju vseh bolnikov okrog bolnišnice.
*
Nekoč, ko je posamezen zdravnik obiskoval družine in zdravil mnoge bo-
lezni na domu, je ne le zmanjševal pritisk na bolnišnico, ampak je opravljal hkrati tudi važno prosvetno nalogo. Odrejal je razkuževanja stanovanj, higienske ukrepe, razlagal sorodnikom značaj bolezni, možnosti in način zdravljenja. S temi obiski je širil zdravstveno prosveto in neredko pri svojih pacientih ustvaril dobre pomočnike, ki so svoje izkušnje prenašali naprej. Danes, ko že za vsako pljučnico iztrgajo bolnika iz družinskega kroga in ga odpeljejo v bolnišnico, se mnogim družinam, zlasti mlajšim, zapira vsak pogled v zdravljenje te in drugih bolezni. Zato je tudi že ustvarjeno mišljenje, da je najbolje vsakogar poslati v bolnišnico, da je to najbolj gotovo in varno. To zanašanje, ne sicer v vseh primerih, vendar pa v mnogih, je slaba usluga že tako dokaj šibki ravni zdravstvene prosvete med ljudmi. In to velja za mnoge bolezni, ki jih je mogoče pod zdravnikovim nadzorstvom zdraviti doma.
Zdravstvene ustanove, čeprav bi jih bilo dovolj, ne morejo biti edino merilo pri oceni organizacije zdravstvene službe v mestih. Toda teh ustanov je še zmerom mnogo premalo in tudi opremljene niso najsodobneje. Povrh so močno obremenjene. Sicer pa so namenjene hujšim primerom obolenj. Da so danes pogosto obremenjene z bolniki, ki jih je poprej zasebni zdravnik zdravil v domači oskrbi, je velika pomanjkljivost zdravstvene
službe, ki družbo tudi mnogo več stane,
kot bi bilo potrebno.
Iz zdravja ljudi res ni mogoče delati trgovine. Zato je odprava zasebne prakse koristna. Toda s samo odpravo zasebne prakse niso rešeni vsi problemi. Zlasti v mestih ne. Mnogo bolj koristno bi bilo, če bi po mestnih predelih delovali stalni zdravniki. Terenski zdravnik v mestu bo mnogo globlje spoznal svojo okolico, ljudi in njihove probleme, mnogo laže bo ukrepal v primerih obolenj, kot dežurni zdravnik. Zlasti uspešen pa bo tedaj, če bo izbran izmed najboljših svoje stroke in če bo imel materialno podporo za izvajanje mnogih zdravstvenoprosvetmih, higienskih in sanitarnih akcij. Lahko se bo temeljiteje posvetil preventivni službi in s periodičnimi obiski (ne samo tedaj, kadar je klican!) izvajal zdravstveno kontrolo v svojem okolišu. Dežurni zdravnik, »leteči Holandec«, kot zlobno nazivajo nič krivega, naj bo pri roki res samo v izjemnih, hujših primerih.
•
To so bežni utrinki iz »primera« dežurne službe, z vožnje v rešilnem avtomobilu in z enkratnega obiska v bolnišnici. Gotovo jih je še več. Človek se vrača z mislijo; Urediti je trefca majhno bolnišnico doma. Vsak dom naj bo primeren za to in Vsi ljudje v njem sposobni opraviti vsaj najosnovnejše, kar zdravniki zahtevajo. Seveda — zdravstvena služba mora s svoje strani najti najboljše organizacijske rešitve. In pri tem misliti predvsem na ljudi v belih haljah!
-dV
Sedaj potrebuje za vso pot borih 5 minut.
MALA ANKETA
V trgovskem centru o šiški smo potem na hitro roko izvedli majhno anketo in povprašali nekaj gospodinj za mnenje o novi trgovini. Na splošno so gospodinje zadovoljne s trgovskim centrom, zlasti zategadelj, ker jim ni treba pešačiti in vsak dan obirati trgovine malone po vsej šiški.
• Gospodinja D. V.: V trgovskem centru si vsak dan prihranim precej časa. Moj bivši mesar je sicer sedaj užaljen, toda vsakdo gre raje na bolje.
• Gospodinja T. V.: Ta trgovski center je zelo pametna stvar, le včasih se mi zdi, da je preslabo založen. Zlasti kruh ni najboljši.
• Upokojenec I. J.: Težko hodim in je trgovski center vsaj zanje zelo odbrodošel. Postrežba je dobra, razen v mlekarni. zdi se mi, da tam niso najbolj vljudni.
•Prodajalka o špecerijski trgovini nam je dejala, da imajo ves dan polne roke dela in da so se že navadili na nove stranke. Dejala je, da ima vtis, da so ljudje z novo trgovino zadovoljni.
Naš mali eksperiment vsekakor kaže, da se trgovski center, vsaj kar se tiče časa, dobro obnese in da je med potrošniki na splošno priljubljen. Vendar pa je malce nerazumljivo, da »o tako rekoč v eni trgovini kar tri podjetja (trgovsko podjetje tGrmadat. T.jub-lianske mlekarne in >Mesnine<). kar ima čestokrat za posledico, da ni v prodaji prave koordinacije in rtn ip +rAor>xk* r prt ter nomanikVivo založen. Upajmo, da bo to kmalu urejeno, saj so se menda že začele razpravp. ki naj pripomorejo k še boljši organizaciji trgovskih centrov.
T. F,
DNEVNE NOVICE
Vn. MEDNARODNI SEJEM
TEKSTILA IN TEKSTILNIH STROJEV V LESKOVCU
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
Rudarsho-metalurikl oddelek Univerze v Ljubljani ln Društvo rudarskih ln metalurških inženirjev ln tehnikov LRS ter Društvo livarjev LRS
priredijo v dneh od 6. do 7. marca 1959 v Ljubljani strokovno posvetovanje za rudarske in metalurške inienirje Ut tehnike.
Razpored predavanj:
a) za rudarske in metalurške inženirje ln tehnike: predavalnica št. 5. Petek, dne 8. marca 1939 ob 9.30—S.40: Pozdrav gostov. - Uvodna beseda. Dr. ing. v. Kerspič, univ. prof.: »Ob 40-letnici ustanovitve rud. odseka in 20-letnicl ustanovitve metalurškega Odseka.«
Ing. R. Vodušek, univ. prof. Kore-ferat k predavanju prof. dr. ing. V.
Kersniča.
b) za rudarske inienirje ln tehnike,
predavalnica It. 5. Ing. E. Tepli, univ. Prof. rud. odseka Vseučilišč* v Zagrebu: »Perspektiv« eksploatacije železnih rud sanskega paleozotka«.
Ing. A. Gogala, univ. prof.: »Najnovejši načini odkopavanja železovih rud v velikih rudnikih Švedske«.
Popoldne, začetek ob 15.30 uri:
Dr. Ing. A. Homan, univ. prof.: t “Pripombe k načrtu novega rudar, zakona«.
Ing. D. Ocepek, asistent: »Uporaba radioizotopov v rudarstvu«.
Ing. R. Sikovec, asistent: »Metode raziskovanj hribinskih pritiskov*.
c) za metalurške Inienirje ln teh-Wke, predavalnica št. *W: Petek, dne 8. marca 1959 s pričetkom ob 11. uri:
Dr. ing. F. Sirca, docent: »Vpliv fosforja in arzena v železu na difuzijo v železu«.
Ing. c. Rekar, univ. prof.: »Doee-panji rezultati dela z nizkimi plavži in "Sledi za bodočnost«.
®or>oldne, začetek ob 13.30:
mg. c. Pelhan, docent: »Strjevanj« sive litine ln razvoj eutektične celice«.
Dr. Ing. D. Pavko, docent: »Toplotna bilanca metalurške peči«.
Dr. ing. B. DoboviSek, docent: »Pojem bazičnosti žlindre«.
Sobota, dne 7. marca 1959 s pričetkom ob 9. uri, predavalnica št. 5:
d) za rudarske inženirje in tehnike:
Dr. ing. K. Slokan, univ. prof.: “Plinska odkopna metoda«.
Ing. F. Stular, gl. inženir rudnika cmega premoga Sečovlje: »Problemi rudnika črnega premoga Sečovlje«.
Ing. K. Tarter, asistent: »Vloga svetlečih teles v jamskih obratih iz tehničnega in varnostnega vidika«.
, e) za metalurške inženirje in tehnike, s pričetkom ob 9. uri, soba št. SOS:
Dr. K. Cazafura: »Razvoj in perspektive hidrometalurgije pri nas«.
Ing. v. Fettlch, univ. prof.: »Novi n»čini praženja in taljenj* v topilnici svinca Mežica«.
V soboto, dne 7. marca ob SO. uri bo v kongresni dvorani Gospodarske-8a razstavišča v Ljubljani XVI. tradicionalni »Skok čez kožo«.
Posvetovanje bo v prostorih oddelka za rudarstvo in metalurgijo v Ljubljani, Aškerčeva ulica SO. VJudno vabil eni. Srečno! - Pripravljalni oddor.
Dane* sveie morske ribe v ribarnici na Pogačarjevem trgu ln na trgu v SiSki.
OBVEZNO CEPLJENJE
Z&ravttvenl dom Ljubljana Center obvešča Uarše, da bo obvezno cepljenje predšolskih otrok, roj- od 1. Januarja 1952 do 31. decembra 1957. ki bivajo na območju ObLO Center, v Centralnem otroškem dispanzerju, Ulica Stare pravde S. v naslednjih dneh:
Otroci, rojeni v letu 1952 ln 1953, dne 2. marca 1$59 od 15. do 18.'ure.
Otroci,	rojeni	v	letu	1954,	dne
3. marca 1959 od 15. do 18. ure.
Otroci,	rojeni	v	letu	1955,	dne
«. marca 1959 od 15. do 18. ure.
Otroci,	rojeni	v	letu	1956,	dne
5. marca 1959 od 15. do 18. ure. Otroci,	rojeni	v	letu	1957,	dne
6. marca 1959 od 15. do IB. ure. Otroci, rojeni v letu 1958, bodo
cepil J eni proti da vici v jeseni. Cepljenje je obvezno. Posebnih vabil za cepljenje ne bo. Cepljeni marajo biti vsi predšolski otroci z enkratno Injekcijo (čeprav so bili že cepljeni v preteklih letih). Starši, prinesite s »boj potrdilo o dosedanjih cepljenjih. Proti staršem, ki ne bi pri-vedti svojih otrok na cepljenje, bo uveden upravno kazenski postopek na podlagi Temeljnega zakona o prekrških.
PBBOHVflHIfl
V okviru sekcije za ekonomsko teorijo Društva ekonomistov Ljubljana bo v torek, 3. marca t. 1. tov. dr. France Ceme nadaljeval s tolmačenjem skloptičnih slik o osnovah meščanske ekonomske teorije po znanem ameriškem ekonomistu Samuelsonu. Začetek točno ob 20. uri v predavalnici Št. 4 Ekonomske fakultete, Ljubljana. Gregorčičeva 27. Vabljeni vsi, ki se zanimajo.
V okviru Kmetijske sekcije Društva ekonomistov Ljubljana bo v torek, 3. marca t. 1. ob 18. uri v sejni dvorani Glavne zadružne zveze, Titova 19/V, predavanje o temi: »Pogodbeno pridelovanje in industrijska predelava lanu«. Diskusijo bo vodil tov. Filip Uratnik, sodelavec Kmetijskega inštituta LRS, Ljubljana.
GLEDALIŠČA
DRAMA
Ponedeljek, 2. marca: zaprto.	■
Torek, 3. marca oh 19.30: Majakovski: »Velika žehta«. Abonma H. (Preostale vstopnice so v prodaji.)
Sreda, 4. marca ob 20.30: Cankar: »Za narodov blagor«. Za televizijski prenos. Abonma G. (Preostale vstopnice so v prodaji.)
Četrtek, 5. marca ob 19.30: Brecht: »Svejk v drugi svetovni vojni«. Dijaški abonma I. (Preostale vstopnice so v prodaji.)
Petek, 6. marca: zaprto.
Sobota, 7. marca ob 19.30: Ferdo Kozak: »Punčka«. Krstna predstava. Premiera. Izven.
Nedelja, 8. marca ob 15: Golia: »Jurček«. Izven in za podeželje. Zadnjič. Znižane cene.
Ob 19.30: Ferdo Kozak: »Punčka«. Izven in za podeželje.
V soboto. 7. marca bo v Drami
krstna uprizoritev posthumne drame Ferda Kozaka »Punčka«. Režijsko vodstvo predstave je v rokah ing. arch. V. Molke, scenograf je V. Rijavec, kostumograf M. Kobijeva, scensko glasbo pa je napisal M. Vodopivec. Igrajo: Gregorin. Juvanova, Počkajeva, Fu-rijan, Souček, D. Benedičič, Valič, Mencejeva. Krstna predstava je za Izven. Prva repriza Kezakove drame bo v nedeljo, 8. marca za izven in podeželje.
Abonente reda G in vse občinstvo opozarjamo, da se predstava Cankarjeve komedije »Za narodov blagor« v sredo, 4. marca zvečer zaradi televizijskega prenosa izjemoma začne ob 20.30.
Opozarjamo tudi na zadnjo letošnjo predstavo Golijeve otroške igre »Jurček- v nedeljo, 8. marca ob 15. url za izven in podeželje. Veljajo znižane cene.
Vstopnice za krstno predstavo in reprizo »Punčke« ter za »Jurčka« bodo v prodaji od srede, 4. marca dalje pri dnevni blagajni v Operi.
OPERA
Ponedeljek, 2. marca: zaprto.
Torek 3. marca ob 19.30: Verdi: »Aida«. Gostuje mezzosopranistka Badema Sokolovič, članica zagrebške Opere. Abonma red A. (Vstopnice tudi v prodaji.)
Sreda,- 4. marca: zaprto.
Četrtek, 5. marca ob 19.30: Kogoj: »Crne maske«. Abonma red U. (Vstopnice tudi v prodaji.)
Petek, 6. marca: zaprto.
Sobota, 7. marca ob 19.30: Puccini: »Madame Butterfly«. Zaključena predstava v počastitev Dneva žena. Nedelja, 8. marca ob 19.30: Puccini: »La Boheme«. Gostuje tenorist Iole Tudoren, prvak Opere v Bukarešti.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Ponedeljek S. marca ob 16 in SO: Dr-žič: »Tripče de Utolče-". Gostovanje v Novem mestu. (Tripče - France Presetnik.)
Ob 20: Držič: »Tripče de Utolče«. Gostovanje v Novem mestu - za sindikalno podružnico podjetja No-voteks. (Tripče - France Mresetnik.) Torek, 3. marca ob 20: Držič: »Tripče de Utolče«. Abonma TSSI. (Tripče - Milan Breziger.)
Sreda 4. marca ob 20.30: Držič: »Tripče de Utolče«. Abonma TSS II. (Tripče — France Presetnik:.) Četrtek, 3. marca ob 20: Roksaodič: »Babilonski stolp«. Abonma Kolektivi A. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: E. de Filippo: »O, te prikazni«. Gostovanje v Logatcu. Petek, 6. marca ob 20: E; de Filippo; »O, te prikazni«. Abonma Kolektivi B. Vstopnice so tudi v prodaji. . Sobota, 7. marca ob 20: Držič: »Tripče de Utolče«. Izven. (Tripče - France Presetnik.)
Nedelja, 8. marca ob 15: Držič: »Tripče de Utolče«. Izven. (Tripče - Milan Breziger.)
Ob 20. uri: Roksandlč: »Babilonski stolp«. Zadnja izven predstava.
KINO »UNION-
Ameriški westem
Najhitrejši strelec zmaguje
Režija Russell Rouse Igrajo Glenn Ford, Broderick Crawford in Jeane Crain Tednik F N 8 Predstave ob 15, 17, 19 in 21. url. Ob 10. uri matineja Jug.-franc, koprodukcijskega filma »Ko pride ljubezen«. Predprodaja vstopnic od 9 do U in od 14 ure dalje.
bo od 11. do 19 julija 1959. Rok za prijave za razstavljavce 1. april.
KINO »KOMUNA«
Poljski »Im
»Resnični konec vojne«
Tednik F. N. 9. Predstave ob 15, H, 19 in 21. uri. Predprodaja vstopnic od 9. do U. in od 14. ure dalje.
■ ■■■■■■■■■■ BI
VESTI IZ KRANJA
KINO
»STOR2IC«: ob 16, 18 in 20: italij. film »Kronika siromašnih ljubimcev-«.
tfesti z Jesenic in okolice
Zdravniška dežurna služba: dr. Mihael Sajevec.
KINO
»RADIO«:	francoski film »Ger-
valse«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAV2«: zaprto!
Z BLEDA
KINO
»BLED« ob 20: ameriški barvni film »Komanči-«.
12 ao ” DORICE
KINO
»SOLKAN«: slovenski film »Kala«.
KINO »SLOGA«: amer. film »Jutri
bom jokala«. V gl. vlogi Susan Hay-ward. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat.
KINO »VIC«: jug. ital. barvni koprodukcijski cinemascope film »Nevihta« (po Puškinovi noveli »Kapitanova hči«). Režija Alberto Lat-tuada igrajo: Silvana Mangano, Van Hefliri in Geoffrey Home. Predstave ob 15, 18 in 21. Zaradi izredne dolžine filma cene vstopnic zvišane za 50 %.
KINO »SOCA«: Jugoslovanska kinoteka predvaja amer. film »Zakon linča«. Režija Fritz Lang. Igrajo Tracy Spencer in Sylvia Sldney. Predstave ob; 15, 17, 19 in 21.
KINO »SISKA«: jugoslovanski film »Crni biseri«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
Predprodaja vstopnic za vse kinematografe od 9 do u in od 14 dalje. MLADINSKI KINO LMr.ob.lO in 15 jugoslovanski film »Tuja zemlja«. KINO »LITOSTROJ«: ob 20 Japonski film »Zadnje žene Sajpena«.
ZAGREB Knjigarna »MLADOST«, Iliča 84 16 NAJLEPSlH PESMI
S Festivala v san remu
1959
LPD-V-141	33 obratov
KINO »TRIGLAV«
Francosko-španski barvni fffltn
»MLIN LJUBEZNI«
Tednik. V glavni vlogi: Carmen Sevila, Misha Auer. Predstave ob 16, 18 5i 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 in od 15 da^e.
RTV LJUBLJANA
SPORED ZA PONEDELJEK, dne 2. marca 1959
KOLEKTIV GOZDNEGA GOSPODARSTVA POSTOJNA
SPOROČA
Žalostno vest, da je nenadoma
PREMINIL NAS DOLGOLETNI ČLAN
MARJAN
GARZAR0LLI
DIREKTOR
PRILJUBLJENEGA TOVARIŠA BOMO s OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
POSTOJNA, DNE 1. MARCA 1959
VESTI f? TRBOVELJ
KINO
»DELAVSKI DOM«: amer. barvni cinemascope film »20.000 milj pod morjem«.
»SVOBODA n«:	francoski	film
»Noč nad Parizom«.
CELJSKE VESTI
SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE 'fiiV.	CELJE
Četrtek, 5. marca ob 20: Colette: »Gi-gl«. Premiera. Red premierski in izven.
Petek, 6. marca ob 19: »Babilonski stolp«. Zaključena predstava za delovni kolektiv tovarne »Toper« -v počastitev dneva žena in 40-letni-ce ZKJ.
Sobota, 7. marca ob 20: »Gigi«. Red sobotni in izven.
Nedelja, 8. marca ob 10: »Gigi«. Red nedeljski dopoldanski in izven.
Poročili so se: Viktor Faller, avtomehanik iz Nove vasi, in Miroslava Belina, knjigovodkinja iz Pilštajna; Anton Stergar, nameščenec iz Latkove vasi, in Angela Jezernik, trg. poslo-vodkinja iz Celja; Jurij Esih, topilec, in Zofija 2 viža j, delavka, oba iz Celja: Ferdinand Pec, upokojenec, in Neža Košir, gospodinja, oba iz Loč pri Poljčanah.
Umrli so: Lucija Žagar, gospodinja Iz Dobriše vasi, stara 76 let; Matilda Conč, gospodinja iz Topol, stara 62 let; Helena Škoflek, gospodinja iz socke, stara 62 let; Antonija skorc, gospodinja iz Celja, stara 34 let; Rozalija Bobek, prodajalka iz Šoštanja, stara 66 let; Janez Zavski, posestnik iz Pustik, star 40 let; Persa Vezilič, ■ gospodinja iz Celja, stara 64 let.
ZAHVALA
Ob izgubi mojega srčno ljubljenega moža ln očka	70
FRANCA PIŠKURJA *
se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnj( poti in mu darovali vence. Prisrčna hvala za poslovilne besede tov. Urbančiču iz CK ZKS ln vsemu kolektivu, ki mi Je nudil pomoč ob tako težki Izgubi srčno ljubljenega moža in očka, mu izkazal čast in ml izrekel sožalje. Iskrena hvala pevcem tiskarne »Jože Moškrič« za ganljive žalostinke kakor tudi za dano pomoč. Hvala tudi gimnaziji Vič in tov. GrebelJSku za ganljive besede.
Se enkrat prisrčna hvala vsem za izkazano pomoč in sožalje.
Ljubljana, 28. februarja 1959.
Žalujoča žena, otroka in ostalo sorodstvo.
no vožnjo! (šoferjem na pot) -18.00 Radijska univerza — dr. Jože Goričar: Iz zgodovine političnih teorij, III.— 18.15 5.00-8.00 Dobro jutrol (pisan glas- poje Akademski oktet - 18.30 Športni beni spored) - 6.30-6.40 Reklame in ob- tednik - 19.00 Zabavna glasba, vmes vestila - 6.40—6.45 Naš jedilnik - 8.05 obvestila in reklame - 19.30 Radijski Jutranji spored solistične glasbe - 8.30 dnevnik - 20.00 Pisan spored zabavne Zabavna ruleta - 9.00 Pisani zvoki z glasbe - 20.35 Kulturna tribuna - dr. Dravskega polja - 9.20 Umetne pesmi Vladimir Bonač: Problemi sodobne so-poje ženski vokalni kvartet - 9.40 Stare clologije — 20.50 Vitezslav Novak: VI-melodije v novih priredbah - 10.10 har, simfonična pesnitev za soli, zbor František Krommer-Kramar: Koncert in orkester - I. del - 22.15 Zabavna za oboo in orkester - 10.35 S popevka- glasba - 22.45 J. S. Bach: Koncert za mi po Evropi - 11.00 Komorna med- violino in orkester v g-molu- - 23.10 igra - 11.05 Radijska šola za srednja Ameriške popevke — 23.40 Klavirske stopnjo: Drobna doživetja - n.35 Trije skladbe Fr. Sturma izvaja pianist M. odlomki iz italijanskih oper — 12.00 Slo- Lipovšek - 24.00 Zadnja poročila in za-venske narodne - 12.15 Kmetijski na- ključek oddaje, sveti - Jože Kregar: Vrt v marcu -
12.25 Popevke se vrstijo - 12.45 Milan	LOKALNI	PROGRAM
Ristič: Suita glocosa - 1S.15 Zabavna 14 00 popevke se vrstijo - 14.25 Slo-glasba, vmes obvestila — 13.30 Majhni vcn^Ki skladatelji pišejo za otroke — ansambli igrajo - 13.50 Poje moški zbor 14.45_15.00 Ljubljanska kronika in ob-»Solidamost« p. v. Viktorja Mihelčiča ves tila
TELEVIZIJA
in^ekfame"- fs^LisTtz* do'-	ODDAJA IZ POLJUDNE	ZNA-
mače književnosti . -T Jftra J^bnUtar:,	NOSTI - Zagreb
Largo — 16.00 V svetu opernih melodij	J0.30	»ČRNI BISERI« domaC	UMET-
17.10 popevka tega tedna - 17.15 Sreč-	NIŠKI FILM - Zagreb
Vesti iz Maribora
SLOV. narodno gledališče
Ponedeljek, 2. marca: zaprto.
Torek, S. marca ob 19.30: Puget: »Srečni dnevi«. Red VAS. Sedeži tudi v prodaji.
KINO
UNION: itallj. cinemascopskl barvni film »Tosca«.
PARTIZAN: poljski film »Človek na
progi«.
UDARNIK: francoski barvni film »Pa-rižanka«.
VABILO
Po 74. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, St. 19-89.52) sklicujem 14. sejo zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Maribor, ki	bo	v torek,	dne 3. marca	1959 ob
8.	uri	zjutraj v	sindikalni dvorani v
zgradbi Okraja Maribor, Ulica heroja Staneta 1/1-87 z naslednjim predlaganim .	<
dnevnim redom:
I. Otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti, n. Izvolitev dveh overiteljev zapisnika.
m. Potrditev zapisnika 13. seje.
IV.	Priprave	za izdelavo	tarifnih
pravilnikov in načela delitve osebnih	dohodkov v	gospo-
darstvu.
V. Izvolitev predsedujočega zbora proizvajalcev.
Po seji okrajnega zbora proizvajalcev sklicujem v isti dvorani ob 11. uri dopoldne
13. skupno sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Maribor, z naslednjim predlaganim
dnevnim redom:
I. Otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti, n. Izvolitev dveh overiteljev zapisnika.
m. Potrditev zapisnika 12. seje.
IV. Poročilo in razprava o delu sveta za šolstvo, sveta za prosveto in kulturo in sveta za telesna vzgojo v letu 1958.
V. Sprejetje odloka o razpisu volitev v začasne ljudske Odbore nekaterih občin v okraju Maribor.
VI. Izvolitev predsednika in članov svetov okrajnega ljvdskega odbora.
St. 01/1-1136/2-1959.
Maribor, dne 26. februarja 1959.
Predsednik Okrajnega ljudskega odbora: Jože Tramšek 1. r.
Umrli so: Marija Mele, 75 let, upokojenka; Rozina Unger, 78 let, upokojenka; Mira Ceh, 5 mesecev, otrok, Fala; Marija Mulej, 18 let, gosp. pom.. Murska Sobota; Ivana Valentan, 72 let, upokojenka; Danica Simek, 9 mesecev, otrok; Frančiška Zabavnik, 78 let, gospodinja, Jeruzalem; Artur Aranjoš, 65 let, upokojenec, Poljčane; Antonija Slik, .69 let, upokojenka; Ivan Dežman, 82 let, steklarski mojster; Marija Hauptman, 74 let, upokojenka, Dobrenje; Oton Valentan, 22 let, telefonist; Gabrijela Lipuš, 35 let, inv. upokojenka; Ana Škrbine, 89 let, upokojenka; Terezija Voršič, 73 let, gospodinja; Štefanija Korošec, 42 let, gospodinja; Vinko Veršec, 59 let. čevlj. pomočnik; Ivan Vidovič, 71 let. knjigovodja v pok.; Dubravka Cudina, 10 mesecev, otrok; Anica Erhatič, 57 let, upokojenka.
IZ ROGAŠKE SLATINE
KINO
»ROGAŠKA SLATINA-«: sovjetski barvni film-drama »-Sestre«. I. del. Predstava ob 19.30. Cinem.
mm*m SOBOTE
KINO
»Park-«: italijanski film »Dekleta iz 04«. Predstavi ob 17.30 in 20.
Po težki in mučni bolezni Je umrla naša dobra mamica
Daniea Jankovič-Muhar, roj. Kesler
upokojenka
Pogreb bo v ponedeljek, 2. marca 1959, ob 15.30 iz Krištofove mrliške vežice na Zalah.
Ljubljana, Beograd, Maribor, Chicago in Panama, 1. marca 1959.
Žalujoče družine: MUHAH, KESLER, STARCEVIC,
2IVANOVIC, PODKRAJŠEK, ALVARDO
tli« Izda)* tn tisk* easoplvno-talotnllko podjetje •Ujndska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva 6, telefon 89 181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 10/11, telefon ao-6Q7 to »2-«2l - Kulturna rubrika Kopitarjeva </111 telefon 11-88» — Uprava Trubarjeva »4, telefon 22-491 ln 23-492 — Naročninskl oddelek PetkovSkovo nabrežje 25 telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva 4 telefon 31-358 -• Poslovalnica oa Titovi eeeti IB,	— »‘»-‘r- mnAiIiu tnndln ca tullno (500din — Tekoči račun 600-705—1-1393 - Poštni preda) 42 - Poštnin« olačana v gotovini - Rokopisov ne vračamo.
nm	W4	f-
mamam
MM
m
■ < w*v*
ftkrgrsrtEiK PODOBE IZ NARAVE
Na elektronski cesti bi lahko sedel voznik v ustrezno preurejenem avtomobilu tako rekoč križem rok. Posnetek kaže zadnji del poskusnega vozila
na žitnem
Na nekem kmetijskem posest- zemlje ali vtaknili v zemljo. Ker vu blizu Readinga v južni Angliji je tok izmeničen in nizke nape-so nedavno prikazali delo traktor- tosti, ni nevarnosti, da bi kme-ja brez vozača. Traktor pripelje tijske delavce »stresla« elektrika, z dvorišča posestva, vozi po polju Če se traktor oddalji od žice, po-in avtomatično opravlja poljska stanejo signali močnejši in prek dela, naposled pa se vrne v ga- elektronskih naprav se traktor ražo.	|	vrne na prejšnjo pot
Bilten UNESCO objavlja po- ’ Pri poskusu je traktor krenil ročilo o tem prvem traktorju-ro- z dvorišča, skozi vrata, »upošte-botu. Gre za običajni traktor, ki val« rdeče in zelene kontrolne pa je opremljen s posebnimi zvit- signale, šel lepo vzdolž žive meje ki žice, montiranimi izpred stroja in krožil po njivi, pri čemer je nekaj centimetrov nad zemljo. Ti trosil umetno gnojilo in bale sena zvitke sprejemajo signale od žice, na določenih krajih. Traktor-ro-skozi katero so spustili tok in ki bot je tudi dvakrat avtomatično so jo položili bodisi na površje zahupal.
ŽIVALSKE NORČIJE
\y
c 1958 Walt !>wn«y Produ«U*»J» . WorW RiiiM*
"MALO, TELOVADBE?’ VPRAŠA PUPIN SVOJEGA VRSTNIKA.
Spomini »udava iz Auschwitza«
SE DRUGI PARI.
• Rudolf Hess
• je imel na vesti
• malone
• tri milijone
• življenj
Malone leto dni se zavezniški vojni policiji ni posrečilo priti na sled bivšim častnikom SS, zadolženim za »zadeve koncentracijskih taborišč« in za množično uničevanje ljudi, zlasti Zidov.
Malone leto dni po končani vojni, marca 1946, je angleška vojna policija aretirala na kmetiji blizu Flensburga (nedaleč od danske meje) bivšega mornarja nacistične mornarice Franza Langa. Ta je v zadnjih dnevih vojne prišel v pomorsko šolo na otoku Siltu. Takoj po prihodu angleških patrulj je bil skupaj z ostalimi Nemci zaprt v nekem taborišču. Na zaslišanju je ponižno razlagal, da je kmet In da je postal mornar po sili, ko se je vojna že bližala koncu. Tako so ga skupaj z ostalimi ujetniki poslali delat na neko posestvo.	-	1
smrt Obesili so ga na kraju, Himmler jim je dal docela proste katerega poveljnik je nekoč roke in jima priskrbel potrebne bil — v taborišču Oswienczim dokumente, na katerih so bili (Auschwitz). podčastniki ali navadni vojaki. I Med desetmesečno preiskavo Nekaj »izvedencev« za množično ie dal Hess dragocene podatke, ki uničevanje so našli na Danskem v uniformah navadnih nemških j vojakov. Toda med njimi ni bilo zloglasnega esesovca Rudolfa!
Hessa, ki so mu dali vzdevek J »udav iz Auschwitza«. Ta zloči- j nec je dal nalog za usmrtitev j okrog 2 in pol milijona Zidov iz j vse Evrope v plinskih celicah te- I ga zloglasnega taborišča. Ko je šlo esesovcem njihovo zločinsko početje najbolj od rok, so v Au-schwitzu dnevno pobili okrog 9 tisoč ljudi.
Naposled so Angleži spoznali, da je mornar Lang istoveten z vojnim zločincem, poveljnikom taborišča Auschwitz Rudolfom Hessom (ki ni v nobeni zvezi z istoimenskim nacističnim vojnim zločincem, ki je še zdaj v berlinskem zaporu Spandau). Ob aretaciji ni utegnil pogoltniti strupa.)
(V svojih »spominih« pravi Hess, da se mu je ampula s strupom razbila dva dni pred aretacijo.)
Hess je bil najprej priča na obravnavi v Niirnbergu, kasneje pa na procesu proti »I. G. Far-benindustrie«. Zatem so ga 25. maja 1946 skupaj z drugimi vojnimi zločinci izročili poljskim oblastem. Deset mesecev kasneje je bil Rudolf Hess obsojen na
se nanaša na razne visoke funkcionarje SS, med drugim tudi na Himmlerja. Hess je napisal tudi svojo avtobiografijo — skupno 117 strani, napisanih s čitljivim rokopisom.
Šele konec minulega leta je bila v Zahodni Nemčiji v Stuttgartu objavljena Hessova avtobiografija, jti je zbudila veliko zanimanje, zlasti še zdaj, ko se v Nemčiji kažejo, težnje, da bi olepšali resnico o nacističnih zločinih in zločincih.
»Komandant v Auschwitzu« je  _________________________ _______
knjiga, katere pisec je brezobzir- letna žena Marija sta se vozila v
"ALI SMEM PROSITI?1 POTREPLJA SviZEC SOSEDA S SAPICO PO PLECIU.TAČKA SEM, TAČKA TJA... TAKOLE SE vrtita V svizcevem mambu.
so obogatili zgodovinske arhive (no opisal svojo dejavnost »vda-o tem mračnem obdobju človeške ; nega nacista«, očitno težeč za tem,
zgodovine. Na zahtevo kaznilni-škega zdravnika je sestavil — da bi mu to olajšalo zagovor! — nekakšne svoje spomine. Del le-teh
Trinadstropni«! v 100 urah
Trinadstropno hišo s 36 stanovanji je možno montirati v sto urah po sistemu skupine ukrajinskih arhitektov.
»Kose« hiše, izdelane v tovarni, prepeljejo na gradbišče in »zidarji« morajo povezati posamezne montažne dele s kovinskimi zakovicami. Pravijo, da je hiša sezidana po tem sistemu za tretjino lažja.
da bi s svojimi spomini dokazal, da je duševno docela normalen in da se zaveda storjenih dejanj. Uboj desettisočev sovjetskih častnikov, ki so jim poslali krogle v tilnik, je bil zanj »logična posledica vojne in totalnega protikomunističnega boja«.
Milijoni 2idov, stotisoči Ciganov in desettisoči nesrečnih žrtev raznih narodnosti so pomenili za Rudolfa Hessa samo izvrševanje nalog v okviru nacistične poslušnosti. Suhoparno, brez čustev poudarja poveljnik Auschivitza, da je izpolnjeval samo »ukaze od zgoraj« in da je ravnal kot »discipliniran vojak«.
Po smrti ubil človeka
Na avtomobilski cesti Milan— avtomobilu z veliko hitrostjo, pri-Turin je nedavno prišlo do silno šla do ovinka, tedaj pa se je pred nenavadne nesreče, v kateri je njima znašel kolesar, mrtvec postal ubijalec.	Trčenju	se	nista	mogla	izog-
M. Corgherino in njegova 34- niti, siloviti udarec je kolesarja
takoj ubil in truplo je vrglo kvišku. Padlo je na voz, prebilo stekleni vetrobran in tako silovito zadelo Marijo v glavo, da je bila na mestu mrtva. Mož je ostal nepoškodovan.
Najdaljši predor v Jugoslaviji
Predor pod goro Sozino med Skadrskim jezerom in Jadranskim morjem pomeni pomemben uspeh ne samo v jugoslovanskem, marveč tudi v svetovnem merilu. Ta predor, največji objekt na bodoči železniški progi Beograd—Bar, so zvrtali v 54 mesecih. Po svoji dolžini — 6172 m — je na prvem mestu v Jugoslaviji in. ne 32. mestu na svetu.
Ce bi zemljo ih kamenje, ki so ga morali odstraniti pri vrtanju tega predora, natovorili na vlak, bi bil ta dolg 254 km.
V LENINGRADU
živi vnuk Dostojevskega
V leningrajski ulici Cajkov-I Andrej Dostojevski piše zdaj skega 77 živi Andrlj Dostojevski,1 monografijo o pisateljevi ženi vnuk in edini bližnji sorodnik Ani. Ta je bila prva stenografka velikega ruskega pisatelja.	v Rusiji. F. Dostojevski ji je na-
Andrej Dostojevski je strojni' rekoval svoj roman »Igralec« in j inženir, zdaj pa je že upokojen.' deloma »Zločin in kazen«. Njeni : V svoji sobi je uredil majhno' dnevniki vsebujejo številne zapi-razstavo, posvečeno velikemu pi- ske o velikem ruskem pisatelju, satelju. Na razstavi so portreti | Leningrajski filmski studio Fjodora Dostojevskega, njegovih' končuje zdaj snemanje kratkega staršev, bratov Mihaila in Andre- filma »Vnuk Dostojevskega«, ja ter sina Fjodora.
1
Pisateljev vnuk ima tudi fotografijo' F. Dostojevskega, ki jo je ta podaril bratu 1872. s posvetilom: »Dragemu, a redko videne-j mu bratu Andreju.«
I Pisateljeve rokopise in malone vse njegove osebne stvari so so-! rodniki Dostojevskega že zdavnaj izročili državi. Pisateljev vnuk ima samo srebrno žličko z mono-gramom »F. D.«, ki jo je pisatelj
Da bi rešili sedemletno Londončanko Selio Willlams, so kirurgi, roStni^am Med*knligamfso^edt potem ko so pri operaciji srca nastale komplikacije, vtaknili elek- w zborniUi, dei književnikov, ki trične žice v njeno srce in tako prek posebne baterije povzročili g0 bm natisnjeni še za njegovega umetno utripanje srca. Po enajstih dneh z žico v srcu Je Selia,
niilumialn in MA rlllrl Jn ••UImih Ir a CA mi ffO V VlPafft1Y19 VI9 lin- I
Neki švicarski fotoamater je ujel tale prizor: vihar je izruval jelko, ta pa se je naslonila na telefonski drog
la da&Ko va&fo
A.
J
ozdravela in na sliki jo vidimo, ko se guga z bratoma na domačem vrtu
Drobne
ZANIMIVOSTI
PROGASTI SMEH
Kaznllnlški časnik v South VValpolu (ZDA) svetuje kaznjencem, naj se kar naprej smehljajo: -S tem boste paznike razorožili ln vpraševali se bodo, kaj Imate za bregom.«
NAJPOPULARNEJŠA 1958
Ameriška filmska revija »Box Office« Je Izvedla anketo, na podlagi katere Je proglasila Caryja Granta ln Elizabeth Taylor za najpopularnejša filmska zvezdnika v letu 1953.
KARATI V 2ELODCU
V Milanu sl je Gastone Sal-natl poskusil vzeti življenje tako, da je pogoltnil ženine uhane, svoj poročni prstan ln zapestno uro. Ostal je živ.
BOMO VIDELI
Rešilni čoln, o katerem neko newyorško podjetje, ki ga Je Izdelalo, trdi, da se ne more
potopiti, bodo septembra preizkusili na Niagarskih slapovih. Coln bodo upravljali z brega prek elektronskih naprav.
ZOBJE NAMESTO ROKE
Z zobmi je napisala knjigo Mlldred Buttonova, 30-letna Američanka. Ko je docela ohromela, se je naučila pisati na stroj s palico, ki Jo drži z zobmi.
VSAKO MINUTO
V Egiptu se rodi vsako minuto otrok. To Je Izjavil predstavnik ZAR pri odboru OZN za populacijo v 2enevi Abdel Maglb. Spričo tega bo Združena arab3ka republika štela leta 19G5 okrog 30 milijonov prebivalcev.
ELEKTRONIKA ISCE RUDARJE
V Angliji so Izdelali elektronsko -uho«, s katerim Išče-
jo zasute rudarje. Pri poskusih so ugotovili, da ta naprava zaznava zvoke na daljavo malone enega kilometra.
PLADENJ V BLAGAJNI
Zlati pladenj, težak malone osem kilogramov in vreden okrog 435 milijonov dinarjev, ki ga Je cesarica Evgenija podarila ob otvoritvi Sueškega prekopa kedlvu Ismallu, so prenesli v kairsko narodno banko. Kasneje ga bodo razstavili v nekem muzeju.
TANJŠE MINISTRSKE LISTNICE
Novi predsednik kubanske vlade Fldel Castro Je znižal svojim ministrom plače za 50 odstotkov. Po drugi strani je uveljavil strogo nadzorstvo nad poslovanjem Igralnic, ki so za diktatorja Batiste bile vir velikih dohodkov domačih ln tujih oderuhov.
-NEAPELJSKI ZALIV«
Avgusta bodo v Italiji začeli snemati film z delovnim naslovom »Neapeljski zaliv«. V glavnih vlogah: Sofla Loren ln Clark Gable.
Bela bolezen v CSR
Praški časnik »Mlada fronta« poroča, da je število rojstev na Češkoslovaškem nazadovalo od leta 1950 malone za 25 odstotkov. Zdaj živi v CSR 13,512.000 ljudi. »Mlada fronta« poudarja, da je glavni vzrok nazadovanja števila rojstev huda stanovanjska stiska.
BISMARCK IN ZDRAVNIK Nekega dne je nemški kancler Bismarck poklical osebnega zdravnika, da bi ga pregledal, ker se ni dobro počutil. Ker je bil mimo tega še nasajen, je na zdravnikova vprašanja silno skopo odgovarjal ali pa kar molčaL Zdravniku je jelo to presedati, pa je rekel:
-Ekscelenca, na razpolago sem vam. Toda, če želite pregled brez vprašanj, pokličite veterinarja.«
Cisto preprosto
Sluga slavnega francoskega pisatelja Dumasa je na vsem lepem podedoval veliko bogastvo. V tej zvezi je vprašal svojega gospodarja:
»Ne bom več delal. Povejte mi, kaj moram storiti zdaj, ko sem bogat, da bi postal gospod?«
-To je čisto preprosto. Obleci frak in si natakni bele rokavice, drži vedno jezik za zobmi, da ne bo nihče videl, kako neumen si, glavo in nos pa dvigni, kolikor le moreš,« je odvrnil Dumas.
IGRALCI
Ko je bila na turneji po Ameriki, *o se proti Sarah Bernhard-tovi zarotili duhovniki najrazličnejših veroizpovedi, jo vsepovsod napadali in jo celo v pridigah prikazovali kot utelešeno greho-fo. Nekega dne je Sarah Bern-hardtova stopila v cerkev, da bi se prepričala, ali jo res duhovščina zmerja tako, kot je slišala. Ko se je o tem prepričala, je stopila k pastorju in rekla:
-Zakaj me tako napadate? Jaz sem pa mislila, da smo mi igralci drug do drugega strpnejši.«
:'i	....	(
MERILO DOSTOJNOSTI
Kmalu po japonski kapitulaciji je neki ameriški komandant presenečeno pogledal, ko je videl, da so se ženske in moški goli kopali v istem bazenu. Tako) je poklical krajevnega občinskega | predsednika in mu rekel, da takš-Telefonska centrala, izdelana na podlagi Braillove abecede sa slepe, no kopanje*ni dostojno in da se omogoča slepim telefonistom lažje delo. Telefonist s prsti prebira morajo ženske in moški kopati označbe posameznih telefonskih naročnikov v Braillovi pisavi in ločeno. Naslednji dan je bila čez tako mu gre posel veliko hitreje od rok.	I	sredino bazena napeta vrvico.